PIRANSKI SINDROM V IZOLI
(Mef) Ko se je pred velikonočnimi prazniki "zgodil Piran" se zaradi tega dogodka Izolani nismo prav posebej sekirali. S Pirančani sicer nikoli nismo rti posebej "dakordo", nekaj pa le imamo skupnega: staro mesto na polotoku in ob njem nova naselja v katera se počasi a zanesljivo seli rivljenje mesta.
V piranskem primeru je ta postopek končan. Danes je stari Piran mesto vikenaarev, funkcijo mesta pa prevzemata Lucija in Portoronin tudi v Izolskem primeru takren, nenapisan načrt obstaja. Staro mesto je vse bolj staro, v njem se plete stotine zgodb ljudi, ki sami ne
iC Banka Koper
16. april 1998
morejo vzdirevati celega mesta, hkrati pa ob mestu rastejo nova in nova naselja: najprej Livade, potem Jagodje, malo kasneje naselje Pod vinogradi, potem obrtna in vse bolj stanovanjska cona, nato industrijska in tudi stanovanjska cona, pa poslovni center Ruda, načrtovani poslovni center pri marini, nastajajoči poslovno stanovanjski kompleks Livade in re kaj. V teh naseljih nastajajo nova interesna srediraa ljudi, ki jim ni treba več v staro mesto, saj tam kmalu ne bo ničesar več. role rinejo na predmestje, preselila se je Komunala,
odrta je Oprema, odhaja Argo, za njim bo rta Riba, potem Delamaris, načrtovalci razmirtjajo o selitvi avtobusne postaje, o ustvarjanju nekakmega novega srediraa nekakmega skupnega mesta.
Z vrnitvijo tirnice na staro lokacijo se je pred nekaj leti "zgodila Izola”. Toda, to je bil le boj za 150 kvadratnih metrov starega naselja. Ko bo rto za cel nekdanji otok bo boj veliko terji. Ca bodo tudi pri nas bojevali vikend stanovalci iz Ljubljane in drugod. Po rtevilu agencij za nepremičnine in po mnoriei oglasov v različnih časopisih se obeta nekaj podobnega.
rsPLOSNO GRADBENO PODJETJE'
7\

? 0 3 7 C>
FITs NOTDEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev IMandrača. Seveda objavljamo le pisma, laso napisana tako, da osebno ne žalijo nikogarin omogočajo pošten ter kulture n niso dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini
PO LOZEJU LOZEJ
Lozej je v občini bil in ostal sinonim za vprašljive posege v prostor. Odšel je in z njegovim odhodom se ni nič spremenilo. Dediščina je ostala. Kontinuiteta jo je ustvarila in jo tudi ohranja. V četrtek seje "zgodil Belveder".
Na sedežu KS Jagodje-Dobrava je bil zbor krajanov na katerem so mleli Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega plana za območje Belvedere nad Izolo. Kmalu se je izkazalo, da sta v dvorani dva naboja: Belvederčani, ki so vedeli zakaj so prišli in občinske strukture, ki so tudi vedele zakaj so tam. Med njimi pa globok prepad. Vsak na svojem koncu: Belvederčani, da bi branili svoj življenski interes in oni "občinski", da bi pripravili podlage za uresničitev svojega. Krajani, ogrožani kot občani (in tudi kot državljani tega slovenskega občestva), so bili v položaju obrambe in od tod strahovito tolkli, saj so branili jasne in utemeljene stvari. Oblast, ki jo je predstavljala županja in ki je bila v utečenem elementu tihe ekspanzije osvajanja in prisvajanja, pa je svarilno pozivala k strpnosti (svarilo je bilo tudi grožnja, češ: samo strpnost ali pa nič!). Učinkovito orožje.
Belvederčani so se že malo zbali, da niso kulturni. Ko oblast poziva k strpnosti ali celo grozi z njo, je jasno, da ima nekaj za bregom. Ko vleče občanom nevidne niti, si želi miru. Poziva k strpnosti. In vleče jih vedno tako, da nasprotnika premaga. (Stara socialistična floskula je bila:"Tovariši! Strpnost in kultura nastopanja!") Krajani so osredotočali vso problematiko na cesto, ki teče od Belvedera do Strunjana. Na začetku te ceste je hotel Belvedere, ki ima velike ambicije čturistične pozidaveč. In ta cesta, ki je javno dobro, je tem ambicijam očitno v napoto. Gradil naj bi se velik centralni objekt hotela in gradili naj bi se turistični apartmaji. (Ponovitev problematičnosti gradnje v marini Izola. Gradnje v Simonovoem zalivu. Podobnost nameravane gradnje Acqualanda! Z eno besedo: Izolska dediščina vladajoče nomenklature.)
Krajanom je bilo obešeno na vpogled nekaj skic planov teh sprememb. Na eni je bila obstoječa cesta vrisana, na drugi je ni bilo. Na revolt prisotnih, zakaj je ni na karti, jim županja očita, da ne znajo brati narisanega, ker ne vidijo, daje vendar na eni plahti cesta prikazana. Očem Belvederčanov ta varljivi pesek ni škodoval, saj vedo, da ena plahta lahko kadarkoli lahko pade v koš (nekaj podobnega seje v Jagodju že dogajalo): Da imajo pravilne slutnje, in da županja stresa pesek, je potrdil sam g. Seljak, direktor hotela, ki je najprej trdil, da ne bo krajanom prav in popolnoma niočesar vzel, kmalu za tem pa izjavil, da če pride (beri:ko pride!) do česa takega, da bi se cesta zaprla, da jih bo oskrbel s karticami (Na svoj dom bi prihajali kot v rezervat.) Torej, v glavah načrtovalcev je stvar že dognana. Samo te spremembe je potrebno sprejeti. Potrebna sta strpnost dialoga in nekaj peska, pa bo šlo. Tako načrtuje občina.
Da bi pritisk Belvederčanov spodnesli, sojih v razpravi speljevali na vprašanje kanalizacije. Upali so dvoje: da krajane ta problematika močno žre(dopovedovali so jim celo, da jih to
Naskv telikibg 1,6310 Izda, tel 066/600-010, fax 600-015
Glavni in odg. ireciik Drago Mslej / ttahsha' D. Mskj, T. Feriuga, Orlando H. (fotoreporter), K
Bučar / Tehnični uechik Davorin Mano
Tectik izhaja v naklad2000 izvoda/, cena 100 Sit
Zakshk/elektronski prekm GRAFFIT UNE, doolzola
teL'600 - 010 / tUM/LMANDRAC @ S-NET. NET
k 51430 -603-32431 /Tisk GRAFIKA Glavina, Gažm
MORA nažirati) ter da bi krajanom takoj pritrdili v to smer, kije za načrtovalce najpomembnejša, kajti ureditev kanalizacije je pogoj za kakršno koli gradnjo na območju hotela. Če se v plane ne bi sprejela ureditev kanalizacije, ne bo mogoča gradnja centralnega objekta hotela in ne gradnja turističnih apartmajev.
Res je, kanalizacija je zelo pomembna, toda to problematiko so si tamkajšnji prebivalci za silo že uredili. Oni sedaj branijo življensko pomembno cestno povezavo. To je njihov aktualni problem. Kdo si danes zamišlja življenje brez ustrezne cestne povezave?
V principu: gradnja DA, na vsak način DA, toda le tista, ki je utemeljena. Ne gradnja zato, da imajo od nje koristi le projektanti, investitorji in gradbinci (in nekateri politiki!). Obalno območje je dragoceno in moramo ga izredno pretehtano izkoriščati. Pri tem mislim predvsem na megalomanske gradnje in gradnje apartmajskih naselij, ki so obremenjujoči element v prostoru, brez posebnih ekonomskih učinkov. Občani nimajo od tega skoraj nič. Izgubijo pa veliko.
Zato, ne samo Belvederčani, Izolani, vzeti bo potrebno pamet v roke.
Frane Goljevšček
OČISTIMO OKOLJE TUDI OB PEČINI
Spoštovana gospa Breda Pečan, županja občine Izola
Pred dnevi smo tudi prebivalci ulice Ob Pečini dobili brošuro v zvezi z akcijo "Očistimo svoje okolje" s priporočili Županje, predsednika sveta KS in direktorja Komunale. S tem v zvezi bi imeli tudi mi svoja priporočila, ki so namenjena predvsem Vam gospa županja.
Namreč, z akcijo "Očistimo svoje okolje" mi, prebivalci nesrečne ulice Ob pečini, lahko same sebe zavajamo s trditvijo, da bomo imeli našo bližnjo okolico lepo, urejeno, čisto, prijazno in pripravljeno za sprejemanje številnih turistov, ki bodo kmalu preplavili našo obalo. Velik del te reke obiskovalcev, bo hodilo ali se peljalo po tej naši ulici, da bi prišla do morja ali se sprehodila po našem mestu.
Sprašujemo se, kaj nam pomagajo naši urejeni vrtovi, balkoni in okna - vse to smo mi že zdavnaj uredili - ko takoj čez cesto gledamo vsak dan zarjavelo mrežo tovarne in za to mrežo razmetano odlagališče odpadnega materiala, ko se velik del dejavnosti te tovarne odvija prav na strani stanovanjskega dela te ulice, ko se številni veliki ventilatorji te tovarne vrtijo, ne vem zakaj in za koga, tudi ponoči, ko že ob 5.30 zjutraj viličarji te tovarne zbudijo nas in tiste redke pogumne turiste, ki se odločajo preživeti počitnice v tem delu mesta. Ali mogoče kdo misli, da to spada k turistični ponudbi kraja ?
Ob vsem tem, se še sprašujemo: kje je tolikokrat obljubljeni protihrupni zid, ki gaje grobo zgrajenega slabih 10 metrov in tak kot je kazi okolico ? Kje je obljubljeni pločnik ob zidu, kje so obljubljena drevesa za zidom, ki bi bila danes visoka 10 metrov, če bi bila nasajena pred 25 leti (tja segajo pač prve obljube, pozneje so bile še druge, tretje, četrte...).
Akcija "Očistimo svoje okolje" je res pohvale vredna pobuda, ki bi morala potekati čez celo leto, a dokler se ti problemi ne bodo rešili ne bo imelo naše mesto prav nič opraviti s turizmom. Bo imelo še vedno opraviti z onesnaževanjem imenovanim "peskanje ladij", s hrupom, s smradom, itd. Vse te vrednote preizkušamo na svoji koži mi, prebivalci nesrečne ulice Ob pečini in še kdo v naši bližini. Kdaj bo tega konec? Naveličani smo leta in leta opozarjati na te pomanjkljivosti. Naveličani smo štiriletnih obdobij prepričevanj občinskih veljakov, da bi se potem le-ti zamenjali in bi se zopet vse skupaj na novo začelo.
Ali je ta naša Izola res tako obubožana ? Saj spada tudi ulica Ob pečini pod to občino !? Ali ne!?
Torej, očistimo in uredimo naše okolje! A tokrat zares in čimprej !
S spoštovanjem
Prebivalci ulice Ob pečini (sledijo podpisi)
O TIGR-u MALO DRUGAČE
Razprave o povezavi predvojne organizacije TIGR in slovenske socialdemokracije so pred časom že bile na teh straneh Mandrača, zdaj pa se, z nekaj zamude, v razpravo vključuje tudi Dr. Boris Gombač, zgodovinar ki sicer živi in dela v Italiji občasno pa tudi v Izoli.
V uredništvu smo ocenili, da je njegov prispevek dokaj provokativen, saj v razprave vnaša nekaj "ostrih" trditev, ker pa je napisan v skladu z zakonom o tisku in novinarskim kodeksom ter prinaša nekaj novih pogledov na del pred in medvojne zgodovine Primorcev ga objavljamo v upanju, da bo deležen ustvarjalne in korektne ocene. Le tako se bomo namreč lahko prikopali do malo bolj resničnih resnic in do miru samih s seboj.
Spoštovani gospod Boris Kovačič
Zaradi daljše odsotnosti Vam pišem z znatno zamudo. Vsaka Vam čast g. Kovačič za Vašo junaško preteklost med drugo svetovno vojno. V svojem pismu Mandraču z dne 8 januarja 1998, pa ste zagešili nekaj grobih napak, ki hudo blatijo nekatere protagoniste takratnega obdobja.
Dr. Korošca ni potrebno lustrirati, kot pravite Vi, iz enostavnega razloga, ker ni nikoli podpisal nobenega pakta s Hitlerjem in Mussolinijem. Ko je Jugoslavija pristopila k trojnemu paktu z Italijo in Nemčijo - na Dunaju, 25. marca 1941 - je bil omenjeni slovenski politik že par mesecev pokojni. Spomnimo se tudi gospoda škofa Rožmana, ki je že leta 1934 dal jugoslovanskim komunistom na razpolago njegovo letno rezidenco v Medvodah za njihovo 4. plenarno sejo in ki je, v nasprotju kar nepošteno trdite Vi ("je v Ljubljanski pokrajini organiziral MVAC in domobrance, medtem, ko so v Trstu ustrelili Pinka Tomažič in njegove soborce kmečke narodnjake TIGR-ovce..."), ob tej priložnosti (december 1941) postavil svoje ime - na prvo mesto - na listi slovenskih uglednikov, ki so zaprosili Mussolinija, da pomilosti obsojene v Trstu. Čeprav tega pisma ni želel podpisati predsednik slovenske akademije Nahtigal (in ga razumem)je prošnja le dosegla daje bilo četverici obsojencev smrtna kazen spremenjena v dosmrtni zapor. Nadškof Rozman je posredoval tudi pri papežu, ko so italijanske vojaške oblasti obsodile na smrt komunista Toneta Tomšiča. Obsodba Rozmana pred komunističnim vojaškim sudiščem, leta 1946, je samo potrditev njegovih visokih človeških vrlin. Zato se mi zdi postopek za njegovo sodno rehabilitacijo čista neumnost. TIGR ni imel antifašistično vlogo - kot se razume iz Vašega pisma in tudi en del nacionalistično obarvanega slovenskega zgodovinopisja - ampak je bil instrument v rokah Beograda v boju proti prizadevanjem Ante Paveliča za odcepitev Hrvatske in drugim režimskim tegobam (stavke delavcev). Od leta 1940 naprej (dejansko že od 1936) pa se en del tigovcev postavi na razpolago britanski obveščevalni službi in zanjo in proti plačilu - in ne za interese Primorcev - opravi vrsto atentatov v Italiji in Avstriji. Ni naključje, da te organizacije niso povabili k ustanovitvi Antiimperialistične fronte (27. 4. 41) (TIGR-a ni bilo že pri ustanovitvi ljudske fronte 1936) in daje Tomšič (sam bivši član Orjune, ki je bila predhodnica TIGR-a) prepovedal "antifašistom", da bi na Primorskem sodelovali s TIGR-ovci. Da so pa ti slednji bili (90-95%) idealisti (slovenski domoljubi) in antifašisti ni nobenega dvoma in so prav oni - ker drugih ni bilo -nudili glavno osnovo za antifašistični boj med vojno na Primorskem.
MVAC (Milizia volontaria anticomunista) ali vaške straže so se organizirali šele poleti 1942. Razlog za njihov nastanek je v komunističnem terorju, ki so ga izvajali titovi partizani. Od jeseni '41 do poletja '42 so pobili v Ljubljanski pokrajini petsto ljudi, od tega 125 žena in otrok. Poleti '42 piše član OF Lojze Ude "prvoborcu" Kardelju: " Če imate kanček zavesti in vsaj nekaj občutka za odgovornost za usodo slovenskega naroda, prenehajte s to prekleto vojno v kateri bo slovenski narod izkrvavel. Vi prevzemate odgovornost za uničenje slovenskega naroda" (Dedijer, Novi priloži, 2. del, str. 1205)
Kot se spojninja Kocbek se slovenska cerkev dlje časa ni izjasnila proti OF. Šele za božič 1942 antikomunistične sile objavijo Črno knjigo - kot navaja Kocbek - z resničnimi trditvami o omunističnih zločinih.(Prav tam, str. 1215) in od takrat naprej se začno
organizirati antikomuinistične sile. S podobnimi pokoli, kot so jih počeli, na Dolenjskem, partizani začnejo tudi na Primorskem, po sklenjenem premirju med Italijo in zahodnimi zavezniki (8.9.43), Samo na območju Istrskega odreda (Brkini) so pobili od septembra '43 pa do konca vojne petsto do (verjetneje) tisoč nedolžnih Slovencev in Italijanov (špekulanti, špijoni, dezerterji, kurbe, itd., priče o tem so še žive). Obstaja(l) je spisek dvesto nabornikov (v glavnem iz okolice Trsta in Istre, ki so bili pobiti ker se niso hoteli boriti proti svojim sobratom Slovencem na Dolenjskem (priča partizan v Kopru).
Slovenska cerkev je opravila mašo za žrtve fašizma v Gonarsu in na Rabu (1993). Moram pa priznati, da nekega iskrenega obžalovanja za nepravilnosti nekaterih(l) duhovnikov (v t.i Ljubljanski pokrajini) v drugi svetovni vojni tudi sam nisem zasledil. Je pa tudi res, da bi morali začeti najprej s pokoro t.i."antifašisti" in šele za njimi tisti, ki so zgolj reagirali na njihova "junaštva".
Kar se same sprave tiče moram reči, da iz tistega kar sem razbral, verjetno tudi sam, na Vašem mestu goapod Kovačič, tega ne bi mogel storiti. No sprava zadeva celoten narod in ne nekaj posameznikov. Daje do "sprave" v Izoli že prišlo - že v "slavnih" Titovih časih - naj Vam, zaupam (javno izolsko skrivnost), da je eden prvih slovenskih županov v Izoli bil predvojni in medvojni fašist (ne zgolj formalno!) in - po septembru 1943 - eden od komandirjev Istrskega odreda. Tudi en drugi župan Izole je bil najprej precej črn potem pa še bolj krvavo rdeč in vse to je preživel in še vedno lepo živi "spravljen" sam s seboj, v Izoli seveda. Strinjam pa se z Vami g. Kovačič - čeprav iz drugačnih razlogov - da lustracija ni potrebna. Mi Slovenci smo se v zadnjih petdesetih letih že vse preveč lustrirali, še posebej, če upoštevamo naše sorazmerno majhno število prebivalstva: V vojni in po vojni s pokoli, v letih samoupravnega socializma s "človeškim obrazom" pa s potrdili o moralno političnih kvalitetah.
To slednje sem tudi sam preizkusil na lastni koži. Navajam misel, ki mi jo je rekel mostarski begunec (musliman) v Splitu: "Pol stoletja smo gradili komunizem in petindvajset let ga bomo rušili!" Mislim, da bodo v tem obdobju imeli vsi priliko (še posebej pa sinovi in vnuki bivših komunistov in "antifašistov"), da se nalustrirajo po mili volji njihovih staršev in dedov.
S spoštovanjem za Vaš antifašistični boj, gospod Kovačič, Vas lepo pozdravljam.
Dr. Boris Gombač
TV PRIMORKA
VEDNO NA KRAJU DOGODKOV
Televizija Primorka Nova Gorica, svoje prostore imajo v Šempetru pri Gorici, je vseprimorska televizija, saj v svojih informativnih oddajah poroča o dogajanju na celotnem Primorskem - od gora do morja ali od Bovca do Pirana. Povsod na tem področju je namreč viden njen spored. Spremljate pa ga lahko prek 67. kanala oddajnika na Trstelju, prek pretvornikov, ki sojih postavili, ali prek kanala S23 obalnega kabelskega sistema. Televizija Primorka skuša poročati kolikor je mogoče hitro tudi s krajev pomembnih dogodkov, kot je bil na primer nedeljski potres v Posočju. Kot pravi direktor in odgovorni urednik, Anton Vencelj "Prva novica je najpomembnejša novica, takšen dogodek pa je seveda izziv tudi za našo televizijsko hišo. TV Primorka je televizijsko prva poročala s kraja dogodka. Posebej je pomembno, da so ljudje takoj seznanjeni, kajti prizadeti potrebujejo takojšnjo pomoč. Prav v teh dneh imamo v Posočju posebno ekipo, ki redno spremlja dogodke in posreduje novice. Pokazalo se je, da je naša zamisel o postavitvi linkovskih zvez z Bovcem še kako upravičena, saj bi lahko tako bili še bolj aktualni, gledalci po vsej Primorski pa bolje obveščeni"
Poglejte v spored TV Primorka, ne le informativne oddaje, tudi vse druge so zanimive, predvsem pa so obarvane primorsko.
Nataša Nardin
OBRAVNAVE SE VRSTIJO
V zadnjem tednu dni so bile napovedane kar tri javne obravnave prostorskih aktov.
Tako je minuli četrtek v dvorani KS Jagodje Dobrava potekala obravnava osnutkov Sprememb in dopilnitev prostorskega dela dolgoročnega in dručbenega plana občine Izola za obdobje 1986-1990-2000 za območje Belveder ter PUP-a za taisto območje. Investitor, družba Hoteli Belvedere d.d. želi s temi akti omogočiti dograditev hotelskega kompleksa predvsem z objekti, ki bi omogočali bivanje turistov tudi izven visoke sezone in s tem boljšo rentabilnost poslovanja. Predvsem gre tu za osrednji objekt, ki naj bi stal v trikotniku med bivšo in sedanjo magistralko, ki bi pod eno streho združeval recepcijo, restavracijo ter pokrit bazen.
Tako so načrtovalci predvideli nove objekte DROGE Portorož in Agrarije Koper (levo spodaj) v ZN "CMI-jug"
Največ besed je bilo na obravnavi izrečenih v zvezi z cesto, ki vodi skozi naselje in je že nekaj časa jabolko spora med stanovalci hiš na pobočju med Belvederjem in Ronkom ter lastniki turističnega naselja. Po zagotovilu Branka Seljaka, direktorja hotelov, pa je bojazen stanovalcev, da bi cesto zaprli odveč, saj tega namena nimajo. Seveda pa si želijo, da bi slej ko prej dostopno pot za stanovalce uredili izven naselja. Zaenkrat pa ne kaže, da bi za to obstajale realne možnosti, saj kakršenkoli dostop na sedanjo magistralko ne ustreza varnostnim kriterijem, kar je pred nedavninm potrdilo tudi Cestno podjetje, ki ni dovolilo takšnega dostopa niti za eno individualno hišo.
Prebivalci tega območja so tudi omenjali, da so si v minulih letih na lastne stroške uredili asfaltirane dostope, ki se vključujejo na to slemensko cesto, ki poteka skozi turistično naselje ter se spraševali, kdo bi v primeru na novo speljane ceste kril stroške novih dostopov. Omenjena pa je bila tudi možnost, da bi ob izgradnji nove obalne ceste in s tem zmanjšanjem prometa na obstoječi magistralki lahko nova dostopna pot postala znova aktualna.
V torek, 14.aprila, pa je na sedežu KS Livade Polje potekala javna obravnava osnutkov Programske zasnove za območje južno od Industrijske ceste v Izoli ter Zazidalnega načrta "CMI-jug". Tako so poimenovali zazidalni načrt, ki bo omogočil gradnjo novih objektov družbe Droga Portorož, ki bo na to lokacijo prenesla glavnino svojih proizvodnih obratov, upravo ter logistični center. V prvi fazi se bo v nove prostore preselil Argo, uprava ter logistični center, kasneje pa še profitni center Začimba s
proizvodnjo kave in čajev.
Na vprašanje enega od prisotnih krajanov o ekološki sprejemljivosti Drogine proizvodnje je predstavnica podjetja Mirka Potočnik povedala, da so emisije pri proizvodnji čajev in kave z novimi tehnologijami, ki jih Droga že premore, takorekoč nične, o tovrstni sprejemljivosti mesnega programa iz Arga, pa se lahko v Izoli vsak dan prepričamo. Povedala je še, da bodo morali pri gradnji nedvomno upoštevati vse okoljevarstvene predpise, ki jih danes predpisuje zakonodaja, pa tudi novo zgrajeni objekti bodo zagotovo energetsko varčnejši kot stari in dotrajani objekti v katerih zdaj delajo.
Zazidalni načrt pa poleg kompleksa tovarne Droga Portorož predvideva še izgradnjo objekta kmetijske zadruge Agrarija, kjer nameravajo najprej urediti odkupno postajo, v naslednjih fazah pa še semenarno in samopostrežno trgovino z živili.
Po ZN LIVADE II naj bi takole pozidali območje med Prešernovo in Južno cesto.
V četrtek 16. aprila pa je na vrsti še ena javna obravnava osnutkov dveh prostorskih aktov, planov in zazidalnega načrta za območje Livade II. Gre za takoimenovani 'Aquacenter" in gradnjo 1100 apartmajev za trg, ki naj bi zrasli na območju med Prešernovo cesto, pešpotjo ob OS Livade in Južno cesto, javna obravnava bo ob 18.30 v sejni dvorani občinskega sveta na Kristanovem trgu. (kb)
OBVESTILO
V dogovoru s KS Livade bo zaradi zanimanja in občutljivosti problematike
JAVNA OBRAVNAVA PROSTORSKIH PLANOV IN NAČRTOV ZA OBMOČJE LIVADE II
(aquacenter in stanovanjsko turistični programi v območju opuščenega kamnoloma)
PRESTAVLJENA V SEJNO DVORANO OBČINSKEGA SVETA na Kristanovem trgu. datum in ura sta nespremenjeni: četrtek 16.4.1998 ob 18.30 .
VABILO
KS jagodje Dobrava vabi krajane, da se udeležijo javne obravnave prostorkih planov in načrtov za območje Livade II ( aquacenter, apartmajsko naselje), ki bo v četrtek 16.aprila 1998 v sejni dvorani občinskega sveta na Kristanovem trgu. Vabljeni!
SMETI JE ZA DVE IZOLI
Akcija Očistimo naše okolje se počasi izteka in po besedah odgovornega pri J.P. Komunala Izola, Antona Purkarta, je zelo uspešna, brez prekinitev pa so jo izvajali tudi med velikonočnomi prazniki (z izjemo nedelje).
Posebej so zadovoljni z uspešnostjo ločenega zbiranja odpadkov, čeprav je res, da se nekateri občani še vedno ne držijo pravil in odmetavajo odpadke tudi v kontejnerje, ki za to niso namenjeni. Delavci na deponiji imajo zaradi tega veliko dela, saj morajo ročno sortirati odpadke, ki jih tja privažajo kamioni. V dosedanjem delu akcije so na deponijo pripeljali 89 kontejnerjev kosovnih odpadkov in 23 kontejnerjev železa. Skupaj so torej zabeležili 112 odvozov, akcije pa še ni konec, saj zdaj zbirajo odpadke v manjših zaselkih po podeželju, .	.	. naslednji teden pa bodo kontejnerji v večjih
J P Komunala Izola zaselkih v ks Korte.
AMFORA JE DOBILA DNO
Eno najbolj znanih izolskih gradbišč - tisto na katerem bo zrasla poslovna stavba izolske marine, imenovana tudi Amfora, je končno spet postalo delovišče. Potem ko skoraj leto dni ni bilo videti, da se na gradbišču karkoli premika je investitor le začel utrjevati temelje stavbe, kjer naj bi v prihodnje bilo garažno parkirišče.
SKLAD ZA NEPROFITNA STANOVANJA
V četrtek, 23. aprila se bo na svoji redni 33. seji sestal izolski občinski svet, svetnike pa spet pričakuje nekaj nadvse zanimivih točk dnevnega reda med katerimi velja opozoriti na naslednje:
Pripravljen je osnutek odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada za izgradnjo neprofitnih stanovanj in njihovo upravljanje. Glede na perečo stanovanjsko problematiko v občini, kjer je bilo zadnja leta dodeljenih bolj malo neprofitnih, socialnih ali kadrovskih stanovanj, bo zanimivo vedeti, kaj naj bi ustanovitev sklada zares prinesla. Nasploh bodo imeli svetniki največ opravka z
zemljišči, poslovnimi prostori, s prodajo občinskega zemljišča, prenosom zemljišč na Galeb gradbeništvo d.o.o., zagotovo pa bo zanimivo sklepanje o predlogu sklepa s katerim bi županjo pooblastili, da lahko neposredno sklepa in podpisuje pogodbe o prodaji funkcionalnih zemljišč v vrednosti do 1 milijon tolarjev.
Obeta se še živahna razprava o strategiji razvoja osnovnega zdravstvenega varstva v občini, spremembe poslovnika občinskega sveta in sprememba sklepa o sejninah za delovna telesa občinskega sveta.
Poleg rednega odvažanja so med akcijo opravili še pranje kontejnerjev, saj so oprali vseh 14 srednje velikih (5 - 7 m3) kontejnerjev, ki so postavljeni ob stanovanjskih blokih, v naslednjih dneh pa bodo oprali tudi vse manjše kontejnerje.
Anton Purkart je še povedal, da so na zeleni telefon prejeli Številne klice občanov, ki so v glavnem iskali informacije o kontejnerjih, nekateri pa so imeli tudi pripombe na to, kako so kontejnerji razporejeni in predlagali, kaj bi v akciji še morali storiti. Da je akcija zares učinkovita dokazuje tudi to, da je v Izoli bistveno manj črnih odlagališč, to pa je tudi rezultat dobrega sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, saj občani redno sporočajo, če kje nastaja večje čmo odlagališče odpadkov in to potem skušajo čimprej sanirati. Pri tem jim pomaga tudi Občinska inšpekcija z iskanjem kršiteljev odloka o odlaganju odpadkov v občini Izola
OD 13.4.-19.4.1998
OD 20.4.-26.4.1998
KOSOVNI ODPADKI
KOSOVNI ODPADKI
1.	SLAMI - pred vasjo
13.4.	- 16.4.
MEDLJAN - Kodarin
17.4.	-19 4
2.	BAREDI - spodnji
13.4.	- 16.4.
BAREDI - zgornji
1 7.4. - 19 4
3.	MALA SEVA - naselje
13.4.	-16.4.
KOCINA - pri TP Postaji
17.4.	-19.4.
4 KOŠTRLAC
13.4.	- 16.4.
JAGODJE - Dolina pri mostičku
17.4.	- 19.4
5.	KAVARIJE - pri Pečarju 1 3.4. - 16.4.
DOBRAVA - pri Tomažinčiču
17.4.	- 19.4.
6.	JAGODJE - pri vod. rezervoarju
13.4.	- 16.4.
JAGODJE 43a - proti Šaredu
17.4.	-19.4.
7.	RONK - pri vodnjaku
13.4.	-16.4.
RONK - pri Magdaleniču 1 7.4. -19.4.
8.	POLJE podvoz MEHANO
13.4.	- 16.4.
POLJE - pri KOVINOTEHNI
17.4.	-19.4.
9.	ŠARED - spodnji
13.4.	-16.4.
MONTECALVO Ovčin
17.4.	- 19.4.
ŽELEZO
OD 13.4. - 19.4.1998
1.	BAREDI - zgornji
2.	JAGODJE-dolina
3.	JAGODJE Hampy
4.	ŠARED spodnji
1.	ŠARED - nad Lino
2.	ŠARED - proti Sv.Štefanu
3.	CETORE - pred vasjo
4.	KORTE - pod vasjo
5.	KORTE - pri Zadružnem domu
6.	MEDOŠI
7.	MALIJA-pri šoli
8.	MALIJA - avt. postaja
9.	MORGANI - postaja
20.4.	-23.4.
NOŽED
24.4.	-26.4.
ŽELEZO
OD 20.4. - 26.4.1998
1.	MALIJA - avtob.postaja
2.	KORTE - Zadr. dom
3.	ŠARED - nad gostilno Benčič
PAPIR
18. KORTE pri Zadr.Domu 19 MALIJA pri avtob.postaji 20. ŠARED - gostišče LINA
URNIK DEPONIJE
Občane ponovno seznanjamo o možnosti brezplačnega odlagnja odpadkov, ki ne izvirajo iz pridobitne dejavnosti kot so: večji kosovni odpadki pohištva, oprema, bela tehnika in drugi predmeti ter vrtni odpadki - na deponiji Izola, ki obratuje po sledečem urniku:
V	ZIMSKI SEZONI
(od 1.11. do 31.3.) vsak delavnik od 8. do 17. ure sobote, nedelje od 8. do 12. ure
V	LETNI SEZONI
(od 1.4. do 31.10.)
PAPIR
V STALNIH TIPSKIH ZABOJNIKIH
za ločeno zbiranje odpadnega papirja so postavljeni STALNI posebni kontejnerčki (OKROGLI), na omenjenih lokacijah.
vsak delavnik	od 8. do 19. ure
sobote, nedelje	od 8. do 12. ure
ob praznikih je zaprto.
IP "Komunala " Izola
KAKO RAZDELITI ALI KAKO PORABITI ?
V	torek se je na četrti redni seji sestala Komisija za prireditve županje in G1Z za turizem ter obravnavala priprave na izdajanje posebnega tedenskega biltena s katerim bomo v Izoli letos opozarjali na vse pomembnejše kulturne, turistične, športne, zabavne in druge dogodke. Pravzaprav gre za nekakšno beležko, ki jo bo vsak teden mogoče dobiti v vseh hotelih, gostinskih lokalih, turističnih agencijah, različnih javnih ustanovah in nekaterih marketih, poleg tega pa bo vsebina posredovana še Mandraču. Radio Morje, Radiu Capris, Radiu Koper, Primorskim novicam, TV Koper, Teletekstu TV Slovenija in drugim medijem v državi.
Komisija ima sicer seznam prireditev in dogodkov, tisti, ki so zamudili prvi poziv pa lahko naknadno še obveščajo o tedenskih dogodkih na tel. 600 010.
V	nadaljevanju so obravnavali vloge Sportkluba Maestral, rokometnega kluba Izola in JK Burje za sofinanciranje nekaterih športnih prireditev. Ker gre za visoke zahtevke (Rodinov memorial 500.000, Spring cup 600.000 itd.) je komisija sklenila, da so dolžni prosilci nrediti kompleten obračun stroškov, vključujoč prihodke, ki sojih s prireditvijo ustvarili, na tej osnovi pa bo občina s sredstvi turistične takse sofinancirala posamezne prireditve. Da bi sredstva racionalno razporedili bo komisija obravnavala vse prireditve in pripravila predlog razdelitve sredtev, da ne bi denarja zmanjkalo že na začetku leta.
Komisija bo obravnavala tudi idejne rešitve za pripravo "beležke prireditev", za pripravo katerih bo zaprosila nekaj izolskih oblikovalcev.
SEZNAM VEČJIH PRIREDITEV
VLETU 1998 - DO JUNIJA MESECA
Mednarodni gledališko plesni maraton
10. do 25.IV. - ZKD Izola
Šagra Otava Malija
19. IV. - KS Korte
Bičikieta žur 98
25.IV. - Rod Jadranskih stražarjev Izola
Rodinov memorial
30.IV do 2.V. - šport maestral
Otroci za otroke - pomlad
1 .V. - Potujoči škrat
DP v namiznem tenisu, mladinci
Maj - NTZ Arrigoni
Praznik pomladi
23.	V. - SGTŠ Izola POKAL M ENO LA
24.	V. - MŠRK Menola Demšarjev memorial - rokomet Maj - oba rokometna kluba Demšarjev memorial - nogomet Maj - mladinski nogometni klub Etnološka razstava
Grbci in izdaja vodnika po KS
31. V. - kultur društvo Korte
Istrska veslaška regata-Demšarjev meni.
24.V. - V.K. Argo Izola
Sagra Binkošti Šared
27. in 28. V. - KS Korte
Mesec otroške ustvarjalnosti
22. V. do 30.V1,-ZKD Izola
VELIKONOČNE DOBROTE SE PREDSTAVIJO
Na velikonočno soboto je KD Korte v mali dvorani kulturnega doma v Kortah pripravilo zanimivo razstavo velikonočnih peciv. Prevladujejo peciva, ki se navezujejo na tradicijo Kort in sosednjih vasi, na ogled pa je tudi nekaj fantazijskih izdelkov z velikonočnimi motivi. Razstava je odprta do prihodnje nedelje, v dneh okoli velike noči pa je privabila lepo število obiskovalcev z one strani meje, ki so, kot so povedali, zanjo izvedeli iz tržaškega dnevnega časopisa.
Pristno velikonočno tihožitje: pirhi, žolca in "Kristusova krona". Pri slednji gre za na poseben način oblikovano pinco, pravzaprav nekakšno prapin-co, kot pravi Nada Morato, ki jo je izdelala na osnovi načrtov	Marije
Panger, ki danes živi v Kortah, doma pa je iz Sv. Petra.
Tam to pecivo pod tem imenom tudi
poznajo, v Kortah pa ne, vendar so tudi tu nekoč izdelovali pinco s podobno vtisnjenimi motivi.
r&rvo h tk

Izdelovanja peciv so se lotili tudi učenci OŠ Ciril Kosmač iz Pirana, ki so poleg "Kristusove krone" izdelali še rogljačič in tičeco, ki ju pod različnimi imeni poznajo tudi na Krasu, na Goriškem in drugod. Tidve imeni sta tipično kortežanski, gre pa za pecivo, ki so ga ob Veliki noči dobili otroci: za dečke je bil rogljačič ( rogljaček), za deklice pa tičeca.
Otroci iz vrtca v Kortah so izdelali takšno gnezdece, ki so ga napolnili z zajčki,
• yy vi •	ivi. •
piščančki, polžki in pirhi.
Tole kokljo s piščanci je iz slanega testa izdelala Marija Pianecky -Godina iz Izole, na ogled pa je še nekaj podobnih motivov iz različnih materialov in v različnih tehnikah, kot npr. "Račka z jajčki" v tehniki patchvvork ali "Kokošje gnezdo" iz različnih materialov.
Vsekakor se vam splača zapeljati do Kort in si to skromno, a zanimivo razstavo ogledati. Časa je še do konca tega tedna, (kb)
Nada Morato iz Kort
NISEM KRIVA ZA VSE!
Nada Morato je ženska, ki se ne zna ustaviti. Dolgoletna učiteljica, avtorica kar nekaj knjig, esejistka, ljubiteljska etnologinja in zgodovinarka je tudi predsednica Kulturnega društva Korte. Društvo je nastalo kot odgovor na precejšnjo pasivnost kulturnega društva J.P. Vojko in z željo po ohranjanju slovenske istrske kulture na tem območju.
Od kod vsa ta energija, smo jo vprašali.
*	Ne vem, morda zaradi tega, ker sem dolgo delala v šolstvu z ljudmi in mi je po upokojitvi tega primanjkovalo.
*	Ampak delo z ljudmi sploh ni lahko.
*	Seveda ni lahko, še posebej zdaj, ko smo se strankarsko razdelili. Tudi če hočeš delati na kulturnem področju, ne da bi se vtikal v ideološke zadeve, konča vedno pri politiki.
*	Včasih je bilo več pripravljenosti za delo na kulturnem področju. Vsaka vas je imela svoje kulturno društvo, gledališko skupino, pevski zbor ...
*	Veste zakaj. Zato, ker ljudje se navsezadnje tudi bojijo kdo je kaj. Pred dnevi sem poslušala neko, čisto preprosto žensko, ki mi je rekla: saj ne vem s kom naj govorim, če ne vem, kaj je in kam sodi. In tako razmišlja marsikdo, še posebej tisti preprosti ljudje, ki niso vstopili v politiko so pa za kulturo izredno dragoceni. Težko je ljudi spraviti na nek skupni nivo, da bi skupaj ustvarjali nekakšne skupne projekte, da bi se ohranila ta kultura, ker ljudje pri nas takoj rečejo: ja, je politika zraven. Ljudje so preprosto nezaupljivi.
*	Torej je tudi istranstvo že postalo politika?
*	Seveda je politika in zadnje čase še posebej. Še vedno je sicer kultura gibalo našega dela, vendar politika je tudi med nami vse bolj prisotna. Tisti, ki smo ves čas zraven sicer še vedno razmišljamo enako, pripravljamo tudi izdajanje nekakšnega glasila, vendar so pritiski z vseh strani veliki.
*	Torej ni lahko biti Istran danes?
*	Zelo težko je biti še posebej slovenski Istran. Kultura je sicer pomembna, vendar ne zadošča za prebujenje Istre. Država bi morala prispevati več tudi za gospodarski razvoj tega območja, sicer ne bomo nikoli uspeli.
*	V društvu vas je nekaj starejših, drugo pa so v glavnem mladi.
*	Ne le mladi, prav zelo mladi, tisti ki so v osnovni šoli in še niso opredeljeni. Mladine skoraj nimamo in trudimo se, da bi jih spravili skupaj. Zadnje čase so se z Istrskim demokratskim zborom stvari precej zapletle in zdaj ne vemo točno, kako bosta šli naprej -kultura in politika. Žal se pri nas kultura in politika preveč enačita. Našemu društvu radi očitajo, da smo politični, čeprav tega res nočemo, ker želimo, da bi bilo čisto, apolitično in da bi šlo v smer kvalitete, ne pa populizma, ki je velikokrat povezan s politiko.
*	Recimo kvaliteten pevski zbor, ki ga v Kortah menda ni več.
*	Seveda. Rabimo kvaliteten zbor, ki bo pel istrske in druge zborovske pesmi, predvsem pa bo kvaliteten zbor s pogledom nazaj a predvsem naprej.
*	Imate še dovolj energije za vztrajanje?
*	Ne, nimam več moči, da bi še dolgo vztrajala. Preveč polen je že priletelo pod noge. Zdaj sem celo slišala, da sem menda jaz kriva, da zbor ne dela več, čeprav ne vem, kako bi to lahko naredila. Res sem že malo utrujena od vsega tega.
IZDELAVA TURISTIČNEGA KATALOGA
Območna obrtna zbornica Izola se je odločila, da bo izpeljala projekt izdelave dveh publikacij - katalogov in sicer Katalog izolskih obrtnikov in Turistični katalog. Namen zadnje publikacije je predvsem ponuditi turistom oz. obiskovalcem Izole čim popolnejšo informacijo o storitvah, ki jih utegnejo potrebovati s poudarkom na gostinski ponudbi.
Turistični katalog bo izšel v nakladi 20 000 izvodov pod naslovom » Kaj, kje v Izoli«.
V katalogu naj bi bili zbrani tako podatki o gostinski ponudbi kot tudi podatki o turističnih agencijah, trgovinah, zabavah, športno-rekreativnih vadbenih površinah, kulturnih ustanovah... , skratka o vsemu kar obiskovalec našega mesta potrebuje.
Glede na to, da bo v navedeni publikaciji zajetih veliko število gospodarskih družb, ki se z storitvami, zanimivimi za turiste tudi ukvarjajo, Območni obrtni zbornici Izola pa podatki o vseh niso znani, pozivamo vse samostojne podjetnike posameznike in pravne osebe, ki menijo, da opravljajo storitev, ki bi v katalog sodila, pa dopisa s strani zbornice niso prejeli,da se čimprej obrnejo na sedež Območne obrtne zbornice Izola, Brkinska št. 13 ali na telefonsko številko 647-527. Podane vam bodo vse potrebne informacije.
Samo z vašim sodelovanjem bomo lahko pripravili koristen pripomoček za turiste in za vas !
z izbrano ponudbo pristnih primorskih jedi
FUŽl Z DIVJAČINO, NJOKI Z JANČKOM, KONJSKI GOLAŽ, POLENTA Z DIVJIM PRAŠIČEM, KRAČE, ODOJEK in še mnogo dobrot
Pridite v Parangal, v MODRI HRAM, kjer vam poleg domače istrske hrane vsak dan nudimo tudi tople malice.
Sončno nabrežje 18,6310 Izola, tel.: 066/646 603
bo zaživel v pomladnih barvah...
Najdete nas v prostorih ob Ladjedelnici,
CANKARJEV DREVORED 23, kjer imamo na voljo pisano paleto barv in lakov.
VSEM STRANKAM V ZADOVOLJSTVO, dostava na dom
URNIK
tel. 066/ 647 437	Dd 7.00 -13.00 in od 16.00 -19.00
GSM: 041/ 662 195	sobota 7.00 -13.00
JANEZ IMPERL ŠE EN IZOLAN V ZGODOVINI MOTOCIKLIZMA
Izola se lahko pohvali z množico znanih	ljudi,
čeprav je res, da marsikaterega od	njih
komaj poznamo. Koliko nas ve, da v izoli živijo eni najbolj znanih povojnih modelarjev, ki	so
skonstruirali prava	letala,
da imamo v	Izoli
izumitelja proizvajalca posebnih pripomočkov za plezanje po vrveh in še veliko podobnih	ljudi.
Eden takšnih je tudi Janez Imperl, ki je, posebej mladim,	bolj
malo znan, čisto drugače pa bi bilo, če bi vedeli, da je bil eden pomembnih povojnih konstruktorjev dirkalnih motorjev in da je skonstruiral motorje iz katerih je v modernejši dobi nastal tako popularni skuter.
Evropski prvak Gilberto Parlotti in Janez Imperl pred eno izmed številnih dirk. Parlotti je bil Tržačan in pred tremi leti so v Trstu po njem poimenovali tudi ulico.
Življenje sedaj 70-letnega Janeza Imperla je bilo pestro in ovenčano z goro pohval, pokalov, medalj, tudi mednarodnih priznanj, ki jih je prejel za požrtvovalnost pri delu ter zasluge pri razvoju motociklističnega športa. Prejemal pa jih je tudi za razne izume na tem področju in za uspehe pri delu, pomembne za napredek države.
Od tedaj, ko seje zaposlil v tovarni motorjev TOMOS, kot vodja oddelka za razvoj tekmovalnih motorjev, je od leta 1958 do 1985 presenečal s svojimi izumi. To so bili v začetku dirkalni motor DMS-GP 50 ccm, s katerim je dirkač Zelnik dosegel 1.mesto v svetovnem prvenstvu, pa D-65, dobitnik zlate medalje na 3. Bienalu industrijskega oblikovanja, D9-50 ccm...
Janez Imperl je konstruiral motorje do 50 ccm - dirkalne, na katerih je tekmoval tudi Italijan Gilberto Parlotti, ki je osvojil prvo mesto v evropskem pokalu in seje zatem, ko je prestopil na močnejši motor druge znamke, smrtno ponesrečil na tekmi na otoku Man. Na njegovih motorjih znamke Tomos so dirkali tudi Švedi, Finci, sicer pa so za dobre rezultate v državnih prvenstvih zaslužni tudi slovenski dirkači: Bernetič, Stefe, Paliska...
Vzporedno s konstruiranjem dirkalnih motorjev pa je g. Imperl konstruiral tudi cross motorje, ki so jih uporabljali za dirkanje, hkrati pa so bili namenjeni tudi širši proizvodnji, kot npr. CROSS-JUNIOR 50 ccm Tako je Janez Imperl zaslužen tudi zato, da je tovarna TOMOS razvila motor ATX in še bi lahko naštevali.
To je le povzetek vseh uspehov, ki so tedaj razveseljevali ljudi, predvsem pa dirkače in tovarno TOMOS, še najbolj pa najbrž tistega človeka, kije imel zasluge zanje - Janeza Imperla.
Anja Bajda
Takole pa je bilo tik pred štartom motociklističnih dirk v šestdesetih letih. Janeza Imperla vidimo na desni.
JADRANJE
Spring cup 98
Od 10. do 13. so člani JK Burja pred Izolo uspešno izvedli že deseti spomadanski pokal - Spring Cup 98.
V	zelo zahtevnem južnem vetru, kije ves čas spreminjal smer, so izvedli pet plovov v razredih 470, evropa, laser, laser radial in 420.
V	zadnjih dveh Izolani in sploh slovenski jadralci niso imeli predstavnika.
V	dveh razredih je zmaga ostala doma, za kar sta poskrbela Vasilij Žbogar (JK Burja) pri laserjih in Primož Mislej (JK Olimpic) v razredu evropa.
V	razredu evropa je zmaga ostala doma tudi v ženski konkurenci, najhitrejša je bila Andreja Rener (Burja) , ki je bila absolutno tretja. Štanta Marko (JK Burja) je bil 18, Dorošenko Anja (JK Olimpic) je bila pri dekletih 9, skupno 19.
V	razredu 470 sta bila nepremagljiva mladinska svetovna prvakinja Staut in Habjan (JK Jadro), na četrto mesto sta se uvrstila Simon in Sandi Dekleva (JK Burja), Jurak in Gale tudi JK Burja pa sta bila 6.
Optimisti v Portorožu
V	Portorožu so v pravtako močnem jugu regato imeli optimisti, ki se jih je na vodi zbralo kar 150. Zmagal je Mitja Nevecny (JK Jadro), izvrstna druga pa je bila Tina Čeligoj (Burja), na sedmem mestu je pristal Jure Žobgar, 12 je bil Mattica Jani, Macarol Gregorje bil 19., Luka Košir 20 (vsi Burja) Jadek Andraž (Olimpic) pa 25. Organizator regate je bil jadralni klub Pirat iz Portoroža.
VESLANJE
Regata v Zagrebu
V	Zagrebu je bila 11.4. tradicionalna veslaška regata, katere seje udeležilo 25 klubov iz 4 držav.
V	močni konkurenci je nastopilo tudi kar nekaj Izolanov.
Največ zanimanja je pritegnil slovenski četverec, v katerem vesla tudi Erik Tul (VK Izola).
Kitajko Li Yve, ki igra za ljubljansko Ilirjo. Ostale Izolske igralke se niso uspele uvrtiti na glavni del turnirja.
Na mednarodnem	turnirju v
Bencingenu je za slovensko mladinsko reprezentanco nastopila tudi Erika Jauševac.
V	ekipnem delu so slovenske
mladinke osvojile	7. mesto,
posamezno pa je Jauševčeva izpadla v drugem krogu glavnega turnirja.
Z 2:0 je izgubila proti romunski predstavnici.
NOGOMET
Avtoplus Korte : Rakek 6:0 (1:0)
Kortežani so zlahka dosegli še eno zmago proti sila povprečni ekipi Rakeka.
V	prvem polčasu so sicer dosegli samo eno gol, vendar je trikrat žogo ustavila vratnica. Kar niso realizirali v prvem delu igre, so v drugem polčasu, ko so Kortežani kar petkrat zadeli v polno.
______________________________________________________ Pri Avtoplusu gre pohvaliti celotno
v	ekipo, še posebej pa so bili
Četverec je končal na drugem mestuza Zadrčani, razpoloženi Šorgo, Breznikar in Gregorič,
slednja dva sta vsak po dvakrat tudi zatresla mrežo.
SPRING CUP '98
s čimer niso bili preveč zadovoljni. Pri članih naj še omenimo zmago Volčiča (VK Izola) v skifu v svoji tekmovalni skupini ter drugo mesto Božeglava (Argo) , zmago izolsko koprskega kombiniranega dvojnega dvojca Boris Tul (VK Izola) - Iztok Sulčič pri mladincih ter tretje mesto Argovega dvojca brez (Žolgar Igor, Božič Boštjan) ravnotako pri mladincih. Maja Rehar (Argo) je pri mlajših mladinkah priveslala drugo mesto. Pri veteranih je zmago v skifu dosegel Butinar, Krajcar (oba Argo) je bil tretji. Naslednja regata je ta vikend v Trstu, nato pa že sledi veslaški obračun na Bledu.
NAMIZNI TENIS
V soboto, 11.4. je v cerknici potekal 2. Odprti turnir Republike Slovenije za članice.
Kristina Rahotinje dosegla lep rezultat, saj seje uvrstila med osem najboljših igralk. Za uvrstitev med 4 najboljše je izgubila z 2:0 z odlično
mladinci SMNL - zahod Primorje: MNK Izola 0:1
Edini strelec v precej izenačenem srečanju je bil Božič Damjan, ki je tako Izolanom zagotovil zmago.
Športna trgovina
Kraška 8, Izola
Prazniki so nas tokrat prikrajšali za rokomet. Seveda se je marsikaj dogajalo, kakšna je cena porazov, je okusil Lazar, trener Andorja. Izolani se pripravljajo na odločilno bitko. Ne morem se znebiti občutka, da jo bo nekdo zagodel Izolanom,
upam samo, da občutki varajo. Napetost, ki jo je čutiti, ima vsekakor mesto. Slovenski rokomet že ima nekaj cvetk, ali je res možno dvomiti. Brez dviganja temperature, da si boljši, moraš dokazati na igrišču. Torej v soboto polna dvorana, dober rokomet in zmaga Izolanov. No, napovedovati je eno, za točke se bo potrebno potruditi, Velenje namreč tudi to pomlad visoko cilja. Ostali sta še dve tekmi, toda skoraj vsi trenerji še vedno računajo kje in kako bi "ukradli" še kakšno točko. Najzanimivejše je vedno pri vrhu in dnu lestvice, tisti v sredini samo opazujejo. Dva tedna se bosta kar hitro obrnila in vedeli bomo vse.
Tudi pri dekletih gre proti koncu. Ekipe v play ojfu razigravajo in Ljubljančanke bodo spet odločile o prvaku. Naše sosede Pirančanke bodo najverjetneje tretje, kar so po tihem sanjale. Tudi v play outu je zanimivo, Ajdovščina nekoč pojem ženskega
rokometa je na robu propada in bo verjetno izdihnila. Ja, kako hitro se lahko vse zaroti proti tebi. Ženski rokometni klub tudi diha na škrge, nikakor se izvleči iz finančne krize. Oh, to stokanje ! Toda nekaj trme še ostaja in lepši časi so tudi na vidiku. Vsake športne sredine je škoda, pa čeprav nastopa samo v občinski ligi. No, Izolani le dokazujemo, da smo iznajdljivi - balinarsko igrišče, novi prostori veslačev in še marsikaj, kar mogoče ni tako vidno. Šport je veselje, brez tega in kančka ljubezni bi bilo res težko. Ljudi ni težko v nekaj prepričati, seveda če kaj vidijo v tem. Če pa so uspehi je še lažje in celo prijetno. No, ni bilo rokometa, pa sem spet malo zajadral v že znane probleme. Samo vztrajati je treba !
POD
BELVEDERJEM
PNL - Koperinvest: Korte 1:6
Mladinci iz Kort so dokazali, da so dobro pripravljeni za spomladanski del prvenstva, saj so premagali Koperinvest kar na njihovem terenu. Strelci za Korte:	Marinšek, Filipčič 2,
Vučenovič, Dovžak in Kumer.
Kadeti - SKNL - Zahod
Primorje: Izola 0:0
starejši dečki - MNZ Koper NK Koper A : MNK Izola 1:2 (0:1)
V derbiju 14. kroga MNZ Koper so izolski starjši dečki zasluženo premagali vrstnike iz Kopra. V zelo kvalitetni tekmi ao Izolani dokazali, da lahko s pridnim delom premagajo vsakega nasprotnika v Sloveniji. Pohvale za ta uspeh je potrebno razdeliti med vse igralce, ki se razvijajo v homogeno in perspektivno moštvo. Izolani so povedli že v prvem polčasu preko hitrega Hanca Ves drugi polčas se rezultat ni spremenil, devet minut pred koncem pa se je Koprčanom le posrečilo izenačiti. Toda to ni zmedlo izolske vrste, kije v zadnjih minutah stisnila vse od sebe, zmagoviti gol pa je prispeval Sašo Božičič, s prekrasnim strelom s kakih dvajsetih metrov.
V	petek, 10.4.je bila v
dvorani v Livadah prva tekma finala Pokala NZS v malem	nogometu.
Maribočani so prišli v Izolo prepričani v zmago, toda stvari so drugače obrnile. V prvem polčasu so resda imeli goastje več od igre in so tudi povedli, vendar so Koprčani v zadnji sekundi prvega dela le izenačili.
V	drugem polčasu so igralci caprisa začeli bolj napadalno, kar pa so gostje izkoristili in povedli. Nato je sledil preobrat, ko je Black & White dosegel dva zadetka in povedel s 3:2, vendar žal igralci niso zdražali do konca in nasprotniki so izenačili.
Povratna tekma bo 17.4. v Mariboru
Potem, ko so si dekleta zagotovila obstanek v 1. državni ligi, čaka to dejanje še moške. V soboto imajo za to priložnost, treba pa je premagati Gorenje. Podpora s tribun bo več kot dobrodošla, morebiti pa bomo po tekmi priče slavju kot na zgornji sliki.
MALI NOGOMET
Capris Black & White : Agencija Luvin 3:3 (1:1)
Rekreativne odbojkarice "Škur" so se udeležile rekreativnega turnirja v Velenju in zmagale. Tako so pozirale Marjanu Kralju, zahvaljujejo pa se Osare za finančni prispevek.
Boj okoli boj
BIČIKLETA ŽUR '98
Izolski taborniki vabimo vse na edinstveno taborniško tekmovanje BIČIKLETA ŽUR’98. Tekmovanje bo 25. in 26. aprila v Izoli. Zbor ekip bo v soboto 25. aprila ob 7.00 na taborniškem prostoru nad Izolo (postavljeni bodo kažipoti).
Tekmovanje je namenjeno TABORNIKOM in REKREATIVCEM. Za tabornike je tekmovanje dvodnevno, rekreativci pa tekmujejo le v soboto.
Tekmuje se v dveh starostnih kategorijah:
1.	od 15 do 18 let
2.	nad 18 let
En tekmovalec(-ka) v ekipi je lahko leto starejši(-a) oziroma mlajši(-a). Tekmovalci, mlajši od 18 let morajo ob prijavi predložiti izjavo staršev. Taborniki in rekreativci tekmujejo v soboto v isti konkurenci za VELIKO NAGRADO RJS (stari znanci že veste za kaj gre).
Taborniške ekipe morajo biti tričlanske, medtem, ko tekmujejo rekreativci v parih Ekipe so lahko mešane. Popolnoma ženske ekipe so zelo zaželjene in imajo posebne olajšave pri "fizičnih" preizkušnjah.
Startnina ostaja enaka kakor preteklo leto in sicer 7.500 SIT na ekipo za tabornike, oziroma 2.200 SIT na osebo za rekreativce. Startnino nakažite do sobote 18. aprila na žiro račun RJS Izola 51430-678-80331 s pripisom za Bičikleta žur. Po tem datumu in na dan tekmovanja bo Startnina znašala za taborniške ekipe 9.000 SIT in 2.800 SIT na osebo za rekreativce.
Startnina vključuje:
majico, barvne karte, en topel obrok in eno popotnico na osebo za rekreativce, oziroma dva topla obroka in dve popotnici na osebo za tabornike.
Na KT se rešuje test iz življenja ob morju in prve pomoči, krpa zračnice, opravlja veščino gurmana, med dvema KT opravi hitrostno etapo in razna spretnostna tekmovanja, ter še veliko novosti. Tekmuje se na idealen čas, ki ga tekmovalci ne poznajo (to je čas v katerem progo brez večjih naporov prevozi naše testno 68-letno dekle).
Obvezna oprema: Ekipna - prva pomoč, baterijska svetilka, zvonec ali piščalka, toaletni papir Osebna - gorsko kolo, jedilni pribor in menažka, rutica (za tabornike), pribor za krpanje zračnic (lepilo in "flike"), zračna tlačilka, rezervna zračnica, izvijač in univerzalni ključ za kolo.
Prijave sprejemamo do sobote 18 aprila 1998 na naslov: Evelin Kolarec, A. Valenčiča 2, 6310 Izola tel. 066/645-507 Pisne prijave morajo vsebovati: ime ekipe kategorijo, v kateri namerava ekipa tekmovati naslov in tel. št. vodje ekipe
ROD JADRANSKIH STRAŽARJEV IZOLA
UMETNIK HITRIH PRSTOV
Jurčka Cenerja ni težko prepoznati, tudi če je naokoli stotine ljudi. Malo manjše rasti, čokate postave in z nasmehom kakršnega premore malo prebivalcev našega mesta. Tisti, ki so v zadnjih tridesetih letih bili na kakšnem koncertu ali plesu ga zagotovo poznajo, saj je preigral milijone not po vseh obalnih gostiščih in koncertnih dvoranah, danes pa je eden naj starejših in še vedno aktivnih izolskih glasbenikov. Ime mu je
-	Koliko časa ste že v glasbi?
-	Leta 1956 sem prišel na Koprsko, z glasbo pa se družim že od 15. leta. Že od samega začetka igram kontrabas, le da sem takrat moral stati zraven kontrabasa in ne za njim, kot je normalno. Pred tem sem se učil violino ampak mene je veselil kontrabas.
-	Lahko vprašam koliko let imate danes?
-	Jih bo kar 73 in še vedno sem skupaj s kontrabasom.
-	Kje ste začeli igrati?
-	V kavami Faflek v Murski soboti in potem v Lendavi, Mariboru, Radencih in v Afriki, v Slonokoščeni obali. Moj prijatelj je še zdaj tam dol, mene pa je vleklo domov zaradi otrok.
-	Bili ste član slavnega ansambla Geza Baranja.
-	Ja, takrat smo bili zelo znani, saj smo igrali na televiziji, ko je komaj začela oddajati. Potem pa so prišli otroci in smo morali po svoje. Jaz sem 21 let živel z družino v Gažonu, ampak v glavnem sem bil po svetu.
-	Ko ste začeli še ni bilo Beltinške bande.
-	Ne, to jih je kasneje Kreslin skupaj zbral. Oni sploh ne bi mogli v kavami igrat, bili so bolj folklorna skupina. V kavami ni mogel vsak igrat in tudi oblečen nisi mogel biti tako kot danes. Moral si imeti frak in smoking.
-	Je bilo treba imeti tudi glasbeno šolo?
-	Seveda, če nisi bil notalist sploh nisi mogel igrat. Mi smo bili notalisti in smo imeli ponudbo, da gremo igrat v mariborsko gledališče oziroma opero, vendar smo raje prišli na Primorsko, ker smo bili bolje plačani. Takrat smo igrali v mariborski kavami Astoria in so nas hoteli v gledališče, vendar smo končali tukaj na Obali. Igrali smo v hotelih Palače, Triglav, potem sem šel učit na Glasbeno šolo.
-	Učili ste kontrabas..
-	Ja, učil sem kontrabas in igral v Obalnem godalnem orkestru. Danes tam igrajo moji učenci.
-	Kontrabas je težek inštrument?
-	Ni težek za dvignit, je pa težek za učit. Treba je imet močne prste in znati igrat s srcem. Lepše ko ga primeš, lepše ti igra.
-	Zdaj igrata sama z bratom.
-	Ja, že kakšnih šest let igrava z bratom. Lepo, kontrabas in harmonika pa greva po obali in celo do Ljubljane. Igrava vse kar je treba, od klasike do dalmatinskih, ciganskih, ruskih ali slovenskih narodnih. Igrava vse kar je treba, ker sva dovolj stara in izkušena, da poznava vse. Najraje pa imam vendarle klasiko.
-	Kaj pa ciganske?
-	To pa že imava v krvi. Samo pogledava se pa gre, čeprav nimajo pesmi samo C in F kakor polke.
-	Ce bi se še enkrat rodil, kaj bi počel?
-	Igral kontrabas tako kot zdaj.
Ml KLUB VABI
MI klub Izola vabi na "frišno" dajanje informacij v primeru, da bi se odločili odpotovati va najalternativnejšo evropsko prestolnico Berlin.
Informiranje se bo pričelo v soboto, 18. 4. ob 19.00 v MI klubu (pri Glasbeni šoli)
AMERIŠKIH TOP 10
1	3 LIFE THRU A LENS - ROBBIE VVILLf AMS
2	5 LET’S TALK ABOUT LOVE - CELINE DION
3	2 THE BEST OF-JAMES
4	4 TITANIC □ JAMES HORNER
5	6 RAY OF LIGHT -MADONNA
6	7 URBAN HYMNS - THE VERVE
7	1 THIS IS HARDCORE - PULP
8	9 LEFT OF THE ...- NATHALI .IMBRUCLIA
9	3 ALL SAINTS - ALL SAINT5
10	8 FRESCO - M PEOPLE
NOVI ALBUMI
Arab Strap, Superstar, Page & Plant, REM, David Bowie, Massive Attack, 20th Century Blues, Matchbox 20, Gomez, Lisa Gerrard & Pieter Bourke, George Benson in
KTTT A SHAKFR
LP TEGA TEDNA
piše TOMAŽ - Radio Morje
ERIČ CLflPTON - Pilgrim
V 70-ih je goreči oboževalec na nek zid, v Londonu, napisal grafit: ERIČ JE BOG! "Mislim, da tega ni nihče in nikoli resno vzel. Tedaj je bila pomembna glasba, danes pa je pomoč drugim", je pred nedavnim izjavila 53 letna živa legenga svetovne glasbe, vzornik številnih kitaristov in navduševalec treh generacij.
Milijoni prodanih plošč in mnoge nagrade pričajo o konstantni ustvarjalnosti in popularnosti "SLOW HANDA", kot ga številni kličejo. ERIČ je klasik in tradicionalist, zadnja leta pa se močno spogleduje z glasbenimi trendi, ki so mu najbližji. Preživel je veliko težkih trenutkov, po smrti sina se ni zlomil, postal me močnejši in raziskovalno iskriv. 10 let po koncu zasvojenosti želi odpreti kliniko za zdravljenje odvisnikov. "Ukrasti je treba bogatim in dati revnim, ki nimajo denarja za zdravljenje", je dodal.
S svojevrstnim načinom igranja se je v prvem obdobju, 1963-65, proslavil pri THE YARDBRIRDS. Od tam sta kasneje izšla tudi odlična kitarista JIMMY PAGE (LED ZEPPELIN) in JEFF BECK. V drugem obdobju, 1965-66, je preigraval z JOHNOM MAYALLOM in BLUESBRAKERS. V tretjem, 1966-68, pa je skupaj z basistom JACKOM BRUECEOM in bobnarjem GINGERJEM BACKERJEM, s super skupino CREAM, ustvaril 4 albume in mojstrovine kot sta SUNSHINE OF YOUR LOVE in WHITE ROOM. V četrtem obdobju, leta 1969, je sodeloval s STEVIEJEM WINWOODOM in BLIND FAITH V petem ustvarjalnem ciklusu, 1970-71, je veliki ERIČ, ki se je sprehajal med rockom in bluesom, skupaj s skupino DEREK & THE DOMINOS posnel nepozabno himno ljubezni, LAYLA. Prihaja nasledni, šesti del, ki se s solistično potjo uspešno nadaljuje vse do današnjih dni. Mnogi ocenjujejo, da so bila 70-ta leta, njegovo desetletje. Uspešnice kot so I SHOT A SHERIFF, COCAINE, AFTER MIDNIGHT in prelepa WONDERFUL TONIGHT so prinesle uspehe in raznovrstne eksperimente, ki so bili tedaj v navadi. V 80-ta ga pripeljejo "zlati časi" in odvisnost. V začetku prejšnjega desetletja začenja sodelovati z REPRISE RECORDS in uspešnimi zvezdami glasbenega sveta. S PHILOM COLLINSOM posnameta uspešnici BEHIND THE SUN, 1983 in AUGUST, 1985, pri slednji pa je sodelovala tudi TINA TURNER. ERIČ se spoprime s filmsko glasbo (THE COLOUR OF MONEY„ HOMEBOY...) in nastopa tudi na številnih dobrodelnih koncertih (LIVE AID...). Po ozdravitvi, leta 1989, posname izvrsten JOURNEYMAN s PHILOM, GEORGOM HARRISONOM, ROBERTOM CRAY-JEM, VVOMACK & VVOMACK.. Rock in blues uspešno sentitizira z R &B-jem, soulom in popom. Tri leta kasneje za MTV nastane znameniti UNPLUGGED, ki ga s 15-imi milijoni plošč in 6-imi GRAMMY-JI postavi na vrh Olimpa.
Vmes pa se mu poruši idila zasebenga življenja. Smrtno se ponesreči štiri letni sin CONOR. Smrt sina in velikega prijatelja STEVEJA RAY VOGHANA (s smrtonosnim helikopterjem bi moral tedaj tudi sam poleteti), oče, ki ga ni nikoli poznal, končane ljubezni... ga stalno spremljajo. Leta 1994 se vrne z blues klasikami, FROM THE CRADLE. Dve leti kasneje se sreča z BABYFACEJEM in skupaj ustvarita filmsko uspešnico CHANGE THE WORLD, ki prinese 3 GRAMMY-JE. Sodelovanje nadaljujeta z EDMONDOVO ploščo THE DAY in UNPLUGGEDOM, ki izide lansko leto.
PILGRIM ali ROMAR, ki je nastajal več let ima povezave s JOURNEYMAN in pesmijo CHANGE THE WORLD. Vmes sreča še CLIMIEJA SIMONA in skupaj ustvarita glasbene podlage za ARMANIJEVE modne revije (ARMANI že nekaj let oblači ERIČA) ter trip hop projekt T.D.F. Pesmi je začel pisati po sinovi smrti, 14 pa jih je uvrstil na odličen izdelek PILGRIM (BORN IN TIME je prispeval BOB DYLAN, GOING DOWN SLOW pa je ST. LOUIS JIMMY-JEVA), eksperimentalen izziv, kjer se je uspešno spoprijel z modernim rafiniranim zvokom 90-ih, fuzijo R & B-ja, bluesa, popa, rocka, soula, folka... ki so podkrepljeni z orkestralnim delom LONDON SESSION ORCHESTRA. Temeljni pesmi sta MY FATHER'S EYES in CIRCUS, ki sta najstarejši in kot vse ostale avtobiografsko obarvani.
K tem odličnem projektu, ki je obsojen na uspeh je pritegnil hčer RUTU, TONY-JA RICHA (lansko leto je dobil GRAMMY v soul kategoriji), PAULA CARRACKA, BABYFACEJA, NATHANA EASTA, PINA PALADINA, JOEJA CAMPLEJA, PAULA BRADY-JA in STEVEJA GADDA. Le upajmo lahko, da si bo poleg številnih načrtov vzel čas in se odpravil na svetovno turnejo.
GLEDALIŠKO PLESNI MARATON 98
petek, 17. aprila,
ob 9.50, 11.30 in 12.45 MM). P RF. USTAVA
Gledališka skupina NASA KABINET iz Ljubljane
gostuje na Maratonu s predstavo ROCK & ROLL KASKADER Avtor besedila in režiserje Matjaž Javšnik. Komedija Rock'n'roll kaskader govori o dvojniku resnične rock'n'roll zvezde, ki namesto nje opravlja najbolj umazana in kočljiva dela. Medtem, ko se pravi zvednik sonči na Sejšelih, se kaskader poti v fitnesu, zagovarja na sodišču....
Vstopnina: 350 Sit
•b 19.0« GLEDALIŠKA PREDSTAVA Mestni oder, ki deluje v okviru ZKD MO Koper, se na festivalu predstavlja s predstavo Arthurja Schnitzlerja VRTILJAK Predstava ponuja v desetih slikah variacije srečanja med moškim in žensko Tekst je priredil in zrežiral Primož Bebler. Vstopnina: 500 Sit
petcK, 17. apma ob 21.3« Vlaena - PREDSTAVA & KONCERT Gledališka skupina KUD France Prešeren iz Ljubljane se predstavlja s predstavo ZID, ki vsakič znova nastaja po principu avtoimprovizacije. Posamezne situacije narekuje literarna predloga Jamesa Saundersa THE VVALL, ki sporoča, da je človek ujet v vzorce obnapanja, ki mu jih narekuje družba, zato so medčloveški odnosi vse bolj površinski.
Gledališče STEPS, ki bo prihodnje leto praznovalo svojo petnajstletnico delovanja,se z gledališčem spoznava preko improvizacij. Njihova predloga je scenarij, ki ga režiserka Zvonka Radojevič napiše za vsak nastop, igralci pa se potem v improvizaciji poigravajo z liki, odnosi, situacijami.. Značilnost Gledališča STEPS je, da na zabaven način govori o zelo resnih stvareh.
Po predstavah bo nastopila glasbena skupina BEAT LESS, ki igra rythm & blues.
Vstopnina 1.000 Sit
sobota, 111. aprila, ob 11.0» in ob 14.0» SEMINAR!
Gledališki igralec, režiser, tekstopisec Andrej Rozman ROZA bo vodil seminar o gledališki improvizaciji od
11.00	do 13.00. Dramaturg Miha Trefalt pa bo od 14.00 do
17.00	predstavil osnove dramaturgije. Seminarja sta namenjena igralcem, mentorjem in režiserjem.
ob 17.00 IITKRVNA PREDSTAVA
Naše najmlajše bo razveselilo Lutkovno gledališče Maribor,
ki bo	uprizorilo
pravljico PEPELKA.
Resnica, dobrosrčnost, prijaznost, ljubezen do staršev, narave in živali so vrednote, ki v pravljici zlahka obračunajo z lažjo, hinavščino,
izkoriščanjem, podcenjevanjem, pohlepom in z vsemi drugimi grdobijami. Tako je v pravljicah vedno bilo in je zato tudi v Pepelki.
Vstopnina: 400 Sit
nedelja, 19. aprila,
ob 18.00 KD Korte GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Iz Kanade prihaja gledališka skupina Slovenskega narodnega doma LIPA PARK, ki bo zaigrala veseloigro NAROČENA ZMEŠNJAVA. Člani dramske skupine so prišli v Kanado pred več kot tridesetmi leti. Z gledališčem se ukvarjajo zato, da ohranjajo slovenski jezik in s tem slovensko kulturo.Na Maratonu bodo predstavili veseloigro Noročena zmešnjava. Prost vstop.
ob 20.00 KR Izola: GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Tržaško gledališče SIPARIO APERTO se predstavlja s komedijo SOVRAŽNIK ŽENSK, ki jo je zrežiral Silvio Petean.Briljantna komedija, ki na ironičen in humorističen način predstavi odnose med žensko in moškim. Predstavo je na Maraton pripeljala Skupnost Italijanov Izola. Vstopnina: 600 Sit.
ponedeljek, 20. aprila, ob 11.00 KD Izola: GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Gledališka skuupina Bieferji OŠ Lucija bo za učence OŠ Livade odigrala predstavo VIDEO KLUB. Mladi igralci so na posrečen način in izredno igralsko kreativnostjo postavili na oder sodoben tekst mladega avtorja, Gorana Gluviča. Vstopnina 200 Sit.
torek, 21 .aprila , ob 9.30 KD Urala: GLEDALIŠKI PREDSTAVA Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo uprizorilo gledališko predstavo PETER IN VOLK, ki je nastala po glasbenem. V predstavi igra Franko Korošec in najpogumnejši gledalci.
Vstopnina 300 Sit.
ob 18,00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Srednješolska skupina GIMPY iz Pirana bo uprizorila tekst Gorana Gluviča VIDEO KLUB. Skupino vodi Lada Tancer. Igra Video klub je kritika sodobne civilizacije, ki z negiranjem enega sporočilnega medija in totalno uporabo drugega, vodi v absurd. Zato lahko rečemo, da je predstava gledališka metafora za naš tukaj in zdaj. ob 20.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA Gledališče LABIRINT iz Ljubljane nam bo s senčnimi lutkami odigralo predstavo MINOTAVER, ki jo je zrežiral Saša Jovanovič. Zgodbo o Minotavru, ki očara s prelestnim glasom Atenskega dekleta, vodi žrtve skozi labirint na prostos. Vstopnina:500 Sit
Nrt>da,22. upriln,
ob 18.00 KD Izola:' BALETNA PREDSTAVA
Baletna šola Pirouette iz Izole bo pod koreografskim vodstvom Višnje Toškan premierno odplesala baletno predstavo z naslovom PARADA MASK V predstavi pleše 30 baletk, ki bodo v zanimivih kostumih pričarale pravo parado mask. Vstopnina: 200 Sit
četrtek, 23. aprila.
ob 18.00 KD Izola: PESNIŠKI VTEER-RAN
KNJIGE
Gledališče STEPS bo predstavilo pesmi iz nove pesniške zbirke z naslovom VMES in avtorico Ines Cergol Bavčar. Prost vstop
Svetloba podobe/ Gledam rdeče / ko zavesa pade teater prestopa / lastne meje / kot vesoljsko dihanje v večnih menjavah / z odra stopi / igralec / v praznino gledalec / v ničti čas / odhaja / gledam rdeče / vse dlje si svetloba / ki uhaja
cctrtck, 23. aprila ob 20.00 KD Izola: GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Mladinsko gledališče iz Ljubljane bo uprizorilo predstavo BUTTERENDFLY, ki jo je zrežiral Matjaž Pograjc.
Vstopnina: 1.500 Sit redna prodaja,
1.300 Sit predprodaja
petek., 24. npriln, ob 11.00 OS Dušan Itordon:
GLER ALIŠEE V ŠOLI
Gledališka skupina Faloti Osnovne šole Dušan Bordon iz Kopra bo na šoli premierno uprizorilo predstavo
FESTIVAL ROPOTULJ, LONCEV
ZVONCEV. Mentorja: Primož Grešak in Vesna Jugovac.
ob 20.00 KR Izola: PLESNA PREDSTAVA
Letošnji festival bomo zaokrožili s plesnim večerom na katerem bodo nastopili plesalci Plesne Šole URŠKA iz Kopra, ki delujejo pod koreografskim vodstvom Siniše Bukinca. Iz Italije prihaja Plesna skupina ARTEFFETTO s
plesno predstavo Memorie aggredite.Iz Ljubljane pa prihaja Plesni studio INTAKT, ki bo predstavil Faričevo koreografijo ANGELI IN KOKOŠI, Mia Keinanen pa ČUDNO PESEM Ob tej priložnosti bo predstavljen tudi video NOSOROG V KATEDRALI, ki ga je zrežiral Simon Obleščak, za koreografijo je poskrbela Tanja Skok, glasbo pa je prispevala skupina Terra mistica. Vstopnina: 500 Sit
Nobota, 25. »prilil,
ob 18.00 KR) Kurte: GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Igralska skupina Drežnica se predstavlja z veseloigro ZAKONCI STAVKAJO.Zgodba se plete okrog nove natakarice Hance, ki prepeva brezbožne pesmi in zapeljuje poročene moške. Igro zaplete gospa županja. Privoščite si popoldan z nasmehom in oglejte si predstavo. Prost vstop.
SE1MME ®sfi2 S§°M
M«
V četrtek, 16. aprila ob 17.00 in 18.30 v Kulturnem domu Izola SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV.
RAZSTAVE
GALERIJA ALGA IZOLA
slike razstavlja
Eda BIRSA
Galerija je odprta vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. V nedeljo je galerija zaprta, v soboto pa je odprta od 10.00 do 12.00. Tel. 648 439.
mediteran
festival
DOBRODELNI KONCERT 7 PLUS
V petek, 17.aprila ob 19.30 bo v dvorani Kulturnega doma v Kortah dobrodelni
kocert KVARTETA 7+.
Izkupiček je namenjen za izdajo slikanice "Prijatelja" ki sojo ustvarili otroci iz vrtca Korte. Vabljeni!
Pripravljen je okvirni program letošnjega Mediteran festivala. Po imenih sodeč bo še nekoliko kvalitetnejši od lanskoletnega, po glasbenih zvrsteh pa nekoliko manj balkanski in bolj afriško in južnoameriške usmerjen. Osrednja zvezda festivala bo gotovo legendami latinso Elvis Presley s skupino. El VEZ se imenuje ta nenavadni glasbenik, ki preigrava vse mogoče stile, vmes pa plete zanimive zgodbe o mehiškem ljudstvu, ki mu tudi sam pripada, čeprav živi v Los Angelesu. Julija bo na kratki turneji po Evropi in bo v Sloveniji nastopil le na festivalu Lent ter na Mediteran festivalu. Če si boste želeli ogledati njegov show bo najverjetneje treba pohiteti z rezervacijami.
Za tiste, ki bi o njem radi izvedeli kaj več so na voljo vse informacije na Internetu. Dovolj bo, če v Alta visti natipkate El Vez ali UBL in hitro ga boste odkrili.
MALIJA -GASILSKI DOM
Nedelja, 19. 4. 1998 ob 12.15
KONCERT
TRŽAŠKEGA BAROČNEGA TRIA MLADINSKEGA ZBORA GŠ IZOLA FOLKLORNE SKUPINE KD KORTE
KULTURNI DOM KORTE
Nedelja, 19. 4. ob 18.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA NAROČENA ZMEŠNJAVA
KONCERTI V ITALIJI
ROTOTOM
ZOPPOLA Dl PORDENONE
Tel. 0434 56 12 86, Fax.: 56 12 89 Nedelja 19.4. OZRIC TENTACLES (GB) Četrtek, 23.4. ELIO E LE STORIE TEŠE Nedelja 10. 5. MASSIVE ATTACK Petek, 15.5JMARTIN BARRE(Jethro Tuli) Sobota 23.5. Sud Sound System (GB) VELVET ROCK KLUB Gaias di Aviano Četrtek, 23.4. MURPHTS LAW
GRAFIKA VINSULI
V galeriji Insula pripravljamo didaktično razstavo z naslovom "Originalna umetniška grafika - Zvest Apollonio, Ljerka Kovač, Janez Matelič.
Gre za razstavo najnovejših del treh primorskih grafikov specialistov, ki vsekakor izhajajo iz različnih izhodišč in so avtorji dokaj različnih likovnih poetik, vendar jih združuje dejstvo, da lastne grafične kreacije tudi lastnoročno izvajajo, kar pri grafiki ni vedno obvezno.
Kot rečeno ima razstava didaktični karakter, saj bomo ob razstavi izdali zanimiv katalog, kjer bomo poleg teksta, ki spremlja razstavo "Trije avtorji tri grafične poetike" spregovorili o grafiki nekoliko širše. V prispevkih z naslovi Kaj je to grafika in Kako mora biti grafika opremljena si bomo lahko prebrali o različnih zvrsteh grafičnih tehnik, zgodovinskem nastanku in današnjem pomenu umetniške grafike in pa predvsem o pravilnem označevanju grafičnih listov s katerimi se srečujemo po naših galerijah. Verjetno je za kupca zelo pomembno, da pozna pravilno numeracijo, število možnih izvodov posameznega dela in ostala pravila, ki jih moramo upoštevati pri izvajanju umetniške grafike.
Grafika je pri nas v tržnem smislu gotovo najbolj priljubljen segment likovne umetnosti, saj je glede na svojo dokaj nizko ceno ljudem velikokrat edino kupno dosegljiv del likovne umetnosti. Zato menimo, da je razstava s spremaljočim katalogom, ki jo bomo v Izoli s pomočjo sponzorjev Vinakoper in Trgoavtom Koper otvorili 17.aprila ob 19.uri, v tem trenutku zelo pomembna, saj prinaša koristne informacije publiki, ki zagotovo presega običajni ozek krog ljubiteljev likovne umetnosti.
Dejan Mehmedovič
ORIGINALNA UMETNIŠKA GRAFIKA
ZVEST APOLLONIO lJERKA KOVAČ JANEZ MATELIČ
'	galerija	'
INSULA
ZVEST APOLLONIO LJERKA KOVAČ JANEZ MATELIČ
GALERIJA INSULA j« odprta
od 9. do 14. In od 17. do 19. ure
ob sobotah od 10. do 11. ure
ob nedeljah In ponedeljkih je galerija zaprta
V_______________________Z
MAONA
sobota 18. aprila ob 21.30
skupina, ki je zaznamovala 80-ta
IDOLI
Beograd
Mediatori
per
Chi sono i veri Isolani?
TEuropa
Constatare che le tue aspirazioni personali o di appartenente ad una comunita, anche se particolare come quella minoritaria, trovano rispondenza nei ragionamenti e neI pensiero di altri e certamente confortante e gratificante. Ti aiuta nei superamento dei dubbi e neiia ricerca di nuove possibi/i soiuzioni per ie difficoita che, su questo non ci piove, si presentano e si presenteranno anche in futuro.
La recente visita e ie conferenze compiute quaiche giorno fa proprio a Capodistria dat vicepresidente dei Parlamento europeo, Renzo imbeni, ha significato per noi proprio questo. La conferma che H nostro attaccamento aiTidea deiTEuropa e deiie integrazioni non solo economiche, ma anche culturali e di ogni aitro genere aiia nuova časa comune che sta sorgendo su/ vecchio continente, e iegittima, e giusta, e irrinunciabiie. Perche rappr-esenta ta so/uzione piu rapida e piu sicura deiia nostra condi-zione minoritaria.
Ha rappresentato pure ia riconferma dei concetto per cui, proprio noi appartenenti ad una comunita nazionaie minoritaria, da decenni ormai costretti a vivere e sopravvivere con ia sindrome deiia frontiera e deiia divisione deiie genti, dobbiamo essere i piu convinti propugnatori di questi processi. Che, certamente, non sono faciii e indoiori, ma che, rispetto aiTaitra variante, queiia deiTisoiamento, deiia ghetizza-zione, delTesc/usivismo, e sicura-mente Lunica percorribiie. in questo, dobbiamo diventare, oitre che sostenitori, anche propositori. Offrendoci come mediatori, creatori affidabiii e soggetti credibiii in tutta una serie d i processi integrativi che neiia nostra comunita possono ritrovare i partner piu adeguati. Partner, che oitre ad affermare ia propria identita nazionaie sanno esprimere con forza anche i propri interessi di cittadini. interessi, dunque, che sono doppi e non paraiieii e, soprattutto, non divergenti. E proprio in questo sta ia nostra credibiiitš e in questo va ricercata ia nostra affidabiiita. Sia per coioro che deiTEuropa fanno gia parte, sia per io Stato di cui siamo cittadini e che in questa Europa e fermamente intenzionato ad entrare. Assieme a noi e, se ci permettete ia presunzione, anche grazie a noi.
S. S.
“Natale con i tuoi, Pasqua con chi vuoi! Forti di questo vecchio adagio, nei giorni deiie festivita dei giorni scorsi molti Isolani da decenni ormai residenti oitre frontiera, nei trascorrere una giornata in compagnia, varcarono la frontiera per un pranzo presso una deiie tante trattorie deiia zona. E qualcuno, vuoi per curiosita, vuoi per passare il tempo, visitarono anche la nostra Comunita, nonostante gli orari limitah del bar. Per provare, come dissero aleuni, un buon bicchiere di nero e per vedere se era ancora come quello di una volta.
Certo, ne il vino, ne le persone sono piu quelle di una volta. C’e stato addirittura chi si senti in dovere di chiedere se poteva parlare in italiano. E invece che in italiano si parlo in istro-veneto. Uno dei piu anziani in Isolano. Quasi tutti gli altri con cadenze dialettali triestine, venete o deiia bassa Istria. A parlare 1’Isolano, ormai, sono rimasti talmente in pochi! Anche tra i rimasti, tra coioro che frequentano la nostra Comunita quasi ogni giorno. L’influsso delPItaliano, del triestino, degli altri dialetti istriani, dello sloveno ormai si sente.
Una parola tira 1’altra. Lentamente, anche se non del tutto, la diffidenza lascia spazio alla voglia di raccontare le proprie esperienze. E umano.
Sinceramente, per un momento, io che ho vissuto quasi tutta la mia vita a Isola e dintorni, e che - pur se bambino - ho vissuto buona parte deiie esperienze di
coioro che mi stavano di fronte, stentavo a riconoscere la cittadina di cui mi parlavano. Troppi anni e troppe cose erano trascorse nei frattempo. Di molte localita, di molti fatti, di molti nomi ormai avevo immagazzinato soltanto quella parte che mi serviva nei vivere quotidiano.
“Vier? “ - Ah, la piazza del monumento ai caduti! La, dove c’e ancora quella casetta sulPangolo dove si andava a comperare la gomma americana e le s’cinche! E dove c’era il marangon Taiasuche! Ecco un soprannome che ricompariva dal fondo deiia memoria. Anche perche ho ancora una cucina che prima del 1954 i miei genitori avevano ordinato da Taiasuche. E serve ancora.
La domanda che mi venne spontanea nei giorni seguenti. A feste pasquali finite. Ma 1’isolano sono io o lo sono loro? La risposta potrebbe sembrare facile: lo siamo gli uni e gli altri. Con
esperienze, con dolori, con speranze diverse. Ma tutte risultato dall’essere originari di questa cittadina. Forse sarebbe bene incontrarci piu spesso! Non per scoprire chi ha sofferto di piu. Non per vedere chi ha fatto la scelta giusta. Soltanto per constatare che, in fondo, se non si tentera di parlare, magari davanti a un bicchiere di nero, forse con il tempo finiremo anche per parlare due lingue completamente diverse! Dopotutto, mentre di qua e di la si guarda alPEuropa, come dice un amico che ormai da tempo frequenta la nostra Comunita, ma di cui non faccio il nome perche non so se lo gradirebbe, per una semplice visita e per un tentativo di possibile dialogo, ormai da tempo nessuno ti chiede piu la tessera delPUAIS!
Comunque, anche se con ritardo, Buone Feste!
Silvano Sau
Comunita degli Italiani di Isola:
“PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI: 200+1”
...e il titolo dello spettacolo letterario-musicale dedicato alla nascita del poeta isolano, svoltosi il 31 maržo scorso neiia sede deiia nostra comunita italiana. Gianfranco Siljan ed Ondina Matijašič del gruppo letterario hanno presentato aspetti meno conosciuti, ma non meno importanti di Pasquale Besenghi degli Ughi, ritenuto uno dei maggiori poeti deiia letteratura romantica. Una serata che ha avuto come ospite d’onore il pianista jazz di Isola Renato Chicco, da poco trasferito in Italia e in procinto di collaborare anche con musicisti del capodistriano. Ha lavorato a lungo negli Stati Uniti confermandosi -a livello internazionale- uno dei piu validi pianisti jazz. “Ho voluto fare ritorno in Europa per essere piu vicino alla mia cultura e alla mia gente” - ci ha confessato. “Continuo pero a fare la spola con gli Stati Uniti. Per un musicista jazz e infatti molto importante mantenere vivi i contatti.”
Claudia Raspolič
Renato Chicco in Concerto
Foto: C. Chicco
RICORDANDO I BEI TEMPI: TONČET/Č BRUNO GIORDANO
La mia famiglia e originaria di Pisino e una mia bisnonna fece la balia a Vienna, il che permise a mio nonno di nascere non come servo, ma come libero cittadino. Al tempo dei grandi lavori di ampliamento del porto di Pola la mia famiglia si trasferi nella citta delTarena. Mio padre imparo a fare il falegname e a costruirsi da
solo gli arnesi. Quando nacqui io e mi diedero il nome di Giordano Bruno, il parroco fece un mucchio di difficolta ai miei genitori per il battesimo. Trascorsi 1’infanzia in mezzo alla natura e sotto l’”Albero grosso” della pineta di Monte Ghiro o giocando con le ghirlande che venivano rimosse dalle tombe del cimitero. I soldi non erano tanti e in tutte le stagioni vestivamo le stesse “braghe curte con una tiraca” e solo occasionalmente si aveva qualche maglia smessa da qualche adulto o qualche giacca a cui dovevamo girare le maniche tante volte. Si camminava quasi sempre scalzi, solo durante 1’inverno piu rigido si calzavano dei calzari fatti in časa dalla mamma che consistevano in 10 - 12 strati di
stoffa cuciti con filo resistente. Tali calzari dovevano durare anche due inverni ed era molto difficile mantenerli; alfepoca c’erano solo strade bianche piene di sassi. Con la caduta dell’Austria fummo costretti a trasferirci a Drvar dove si stava costruendo la ferrovia e mio padre trovo lavoro grazie ai miei zii. Con la morte del padre di mia madre tornammo a Pola. A scuola ebbi dei problemi perche mio padre non voleva iscrivermi alTssociazione dei balilla. Durante il fascismo cambiammo anche cognome e diventammo Toncetti. Al servizio di leva fatto a Venezia conobbi un isolano, Lucio Dalmistro dal quale non mi separai per tutto il periodo in divisa. Aiutandolo a far pace con la fidanzata, conobbi Angela Degrassi, detta Ninetta, che faceva parte della squadra di ginnastica dell’Ampelea e che divenne mia moglie. Ricordo che durante una licenza mi fermai ad Isola ed andai di nascosto ad assistere agli allenamenti delle ragazze. Le mie visite nella cittadina diventarono sempre piu frequenti e nel 1946 Ninetta ed io ci sposammo. Nel 1951 mi trasferii definitivamente ad Isola e nacquero i miei tre figli. Lavorai alTArrigoni come delegata del potere popolare nella fabbrica e vi rimasi per ben 11 anni, anni in cui conobbi tantissime persone e di cui serbo tantissimi bei ricordi.
Ricordi annotati da Bojana Pevec
Basket: nuova coppa per i nostri...
La pallacanestro ad Isola non ha mai avuto grandi tradizioni. Qua e la viene praticata, soprattutto dai piu giovani, sui vari campetti alLapcrto pero mai in maniera organizzata a livello di club. Peccato, poichč, e non lo scopriamo oggi, e un gioco tra i piu belli e piu diffusi nel mondo. Andando, una volta tanto, contro le tradizioni la Comunita degli italiani di Isola, da qualche anno a questa parte, sta portando avanti una squadra di basket che costantemente mietc successi a livello ricreativo. Ultimo nel campionato costiero che definire “Trim lega ” č un po'riduttivopoiche vedeva in campo anche giocatori ancora in attivita. A maggior ragione quindi questa vittoria della nostra squadra assumc un valore non indifferentc. Andiamo a ripercorrere le tappe. Al termine della “regular season ”, che serviva per stabilire le posizioni di partenza nci “play off\ i nostri ragazzi si sono classificati tcrzi in una concorrenza di scttc squadre. Superato ilprimo turno ad eliminazionc diretta contro un avversario non facile come la Pink Pizza, la squadra e approdata alle “Final four" dove ha raggiunto Papiče. Prima ha battuto in maniera sofferta !a Droga di Portorose, 48 a 45 con Tripar decisivo nel finale, e poi si e imposta in maniera esaltante 80 a 48 sulPActual dato per favorito alla vigilia visto che schierava alcuni mcmbri dell’attuale Koper ncopromosso in Seconda Lega. Ivan Markovič ha vinto la classifica cannonicri ed e s ta to anche proclamato miglior giocatorc del tornco. Un 'altra coppa quindi, Pennesima del basket, č andata ad arricchire la bacheca della nostra Comunita.
Roberto Siljan
Non c’e piu religione
Dante e un nome che onora la cultura universale. E un nome che onora istituzioni, prodotti e soprattutto le toponomastiche del mondo intero. Anche Isola c’ha la sua Via Dante. Ed e una delle piu importanti. Pero, nello stato in cui si trova oggi, certamente non da lustro al sommo poeta italiano; e sicuramente non mette in bella luce la dichiaratamente turistica citta di Isola. Per veder riparato un tratto della Via Prešeren, Isola ha dovuto attendere la visita di due capi di stato (Kučan e Scalfaro); e per veder ridato Paslalto alla Via Dante chi dovra attendere? Ai fantasiosi 1’ardua risposta.
Gianfranco Siljan
Lunedi 13 aprile, alle ore 10.00, il coro misto “Haliaetum”, ha tenuto un concerto nella chiesa parrocchiale di Isola. Un inno ha fatto da introduzione alla messa che e proseguita con letture bibliche alternate alla predica del parroco e a canti sacrali. Squisita 1’esecuzione delle preghiere dinanzi ad un pubblico attento che cercava di ripetere qualche sillaba finale. Superbo l’”a solo” di Eleonora Matijašič, che col suo canto ha fatto scendere qualche lacrima di commozione con il commento “Canta proprio come un angelo!” E un altro successo delTHahaetum che, diretto dal maestro Strudthoff, ci ha offerto un’esecuzione superlativa in un’occasione cosi importante quale la Pasqua.
B.P.
ATTIVITA COMUN/TARIA
BIBL/OTECA
La biblioteca della comunita italiana di Isola (Palazzo Besenghi, pianoterra) e aperta il lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e giovedi dalle ore 16.30 alle 19. La biblioteca e aperta a tutta la cittadinanza.
SALA Dl LETTURA E BAR SOCIALE Apertura da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30 (Palazzo Besenghi, pianoterra).
MANIFESTAZIONI CULTURALI
Domenica 19 aprile, ore 20.00, Časa di Cultura di Isola COMPAGNIA TEATRALE “SIPARIO APERTO” OSPITE A ISOLA L’ormai conosciutissima com-pagnia triestina, quella delle commedie comico brillantissime, si esibira con il lavoro di Silvio Petean “EL NEMICO DELE DONE”, per la regia dello stesso Petean.
La manifestazione rientra nelfambito della “Maratona di Teatro e Danza" organizzata dalTUnione delle organizzazioni culturali di Isola. Prezzo del biglietto: in prevendita presso la Segreteria (orario d’ufficio) ed il bar della Comunita (ogni pomeriggio) 400 SIT, la sera dello spettacolo 600 SIT.
Martedi 21 aprile, ore 18.00, Sala arande di Palazzo Besenghi CONFERENZA DEL PROF. LIVIO DORIGO
II professor Dorigo intrattera i presenti sul tema “Produzione di alimenti di origine animale nelle diverse fasi di sviluppo della civilth europea”.Con diapositive. Organizzazione in collaborazione con TUnione Italiana e l’Universitš Popolare di Trieste.
Ingresso libero
ALTRE MANIFESTAZIONI
Sabata 18 aprile, ore 11. Palestra della scuola di Livade TORNEO Dl PALLACANESTRO “COMUNITA ITALIANA Dl ISOLA"
E il primo torneo di pallacanestro
organizzata dalla sezione spodiva dell’Associazione CI "PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI” di Isola. Si tratta di una gara a quattro squadre organizzata con la partecipazione della Squadra di basket della “Pasquale Besenghi degli Ughi”. Ingresso libero.
Venerdi 24 aprile, ore 18. Sala arande di Palazzo Besenghi III SERA TA DEL VINO Mostra del vino (vendemmia 1997) e premiazione dei migliori prodotti esposti.
I	produttori interessati sono invitati a comunicare la loro partecipazione alla nostra Segreteria Ingresso libero
Ogni venerdi. ore 18.00. Palazzo Besenghi
CORSO Dl SCACCHI
II	corso e diretto dal prof. Egidio Novel. Uso della scacchiera magnetica. Durata del corso: fino alla fine di maggio.
AVVISI
AUDIZIONI “CORO HALIAETUM"
II Coro HALIAETUM delfAssociazione COMUNITA DEGLI ITALIANI “PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI” di Isola invita alle audizioni per nuovi coristi che avranno luogo ogni lunedi dalle ore 19 alle 21.
MONOGRAFIA “ISTRIA: DUECENTO CAMPANILI STORICI"
Sono in vendita presso la biblioteca della Comunita aleune copie del libro ISTRIA: DUECENTO CAMPANILI STORICI di Daniela Milotti Bertoni, Bruno Fachin Editore Trieste.
// Mandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola Rcdattorc responsabile:
Andrea Sumenjak
Rcdazionc: C. Chicco, M. Maurel,
C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan,
A. Sumenjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovcnia
tel.,fax: ( + 386 66) 65031, 65853
APRILSKA
Tokratna klasična križanka skriva v sebi ljudsko modrost oziroma pregovor. Za lepo nagrado jo poiščite in pošljite na naš naslov - TEDNIK MANDRAČ - Veliki trg 1, najkasneje do torka 21.4. 1997. Tokratni izžrebanec pa je Pevec Andrej iz ulice Svetega Petra 4, ki prejme papigo skobčevko iz trgovine za male živali Bingo Bongo.
VODORAVNO
1. začetek gesla 10. nem. valuta
15.	brezmadežna v religiji
16.	Obri
17.	ogorek
18.	predstavnik Anamitov
20.	izvir
21.	znak za aluminj
22.	rodnost s tujko
25.	znak za radon
26.	nekd. Citroenov avto
27.	nem. pesnica Seidel
28.	ime pis. Karlin
31.	oslov glas
32.	izvirni krak reke Menam na Tajskem
33.	ljudska pritrdilnica
34.	pogosta začimba
35.	jugozahod
36.	najbolj razširjena rastlina
38.	znbačilna besedica v primorskem narečju
39.	del imena prve slov. filmske igralke Rine
40.	am. pisatelj Conrad Potter 42. japonski bog z lisičjo glavo
44.	avtomob. oznaka Nizozemske
45.	plantaža
47.	nogom. klub
48.	skandinavski bog modrosti
50.	člov. in žival, zajedavci
51.	črni hrast
54.	gorata grška pokrajina
55.	nikalnica
56.	žen. ime (Koštjal)
58.	narodna knjižnica
59.	arabski žrebec
60.	letovišče prio Opatiji
62.	posušena trava
63.	vdih
65. reka v sev. Italiji
67.	najvišja plem. stopnja v Franciji
68.	kratica za urednik 70. kazalni zaimek 72. konec gesla
75.	najpogost. veznik
76.	desni pritok Visle na Poljskem
77.	osebje podjetja
78.	oznaka Kranja
NAVPIČNO
1.	značilen del Istre
2.	ime in priimek slov. arhit. (E-N)
3.	tibetansko govedo
4.	Edvard Kardelj
5.	oznaka za zlato
6.	žlahtna kovina
7.	odprta poškodba
8.	prebivalec naše sosede (manjšina)
9.	ploščica
10.	ime nekdanjega boksarja Parlov
11.	medmet bolečine
12.	velemesto v Pakistanu
13.	življenska tekočina
14.	napev, pesem, zrak (fr.)
19. gl. 39. vodoravno
22.	trgovsko mesto v Franciji
23.	mesto v starem Egiptu
24.	počelo taoizma
29.	mesto na Dolenjskem
30.	dolgorepa papiga 34. veznik
37.	os. zaimek
38.	redek nebesni pojav
41. otočje v vzhodnih Molukih 43. Ana po italijansko 46. nadaljevanje gesla
48.	lopatica za čiščenje pluga
49.	nadzemni del repe
50.	grški katoliki
52.	del Vojvodine
53.	mesto na Finskem
54.	nekd. slov. drsalka Andree 57. izolacija
61. amer. poroč. agencija
63.	kraj ob avotcesti Razdrto - LJ
64.	pristanišče v Vietnamu
66.	neznanka v matematiki
67.	slov. plesalka in koreog. Mlakar 69. kratica za ribonukleinsko kislino 71. kratica za angl.
73.	Novy Karel
74.	oznaka Verone
1	2	3	4	5	6	7	8	9	J	10	11	12	13	14
15										16				
17				■	18				19			20		
21			22	23							24		• .	
25			26			z	27				28		29	30
31			32				33		z	34				
35			36			37		z	38		- -1	39		
40		41			B	42		43				-	44		
	45				46			47			48			49
50					51	52	53			54				
55			56	57					z	58			59	
60		61		62					63			64			
		65	66					67			■	68	69	
70	71		72				73				74			
75		□	76				77						78	
TRGOVINA	ZA MALE ŽIVALI h l KI /1	KUPON št. 12
	BINGO *-rz>s\ ki r* A	
	t=>ONGO	
		
		
Uganke ino trapole
Ob križanki bomo sedaj poskrbeli še za nekoliko drugačno napenjajnje možgančkov. Tokrat za pokušino nekaj primerov.
@
1
je za
A UŽALOŠČEN B PREVARAN C PRETRESEN ČPOTRT D SKRIT
Dve od petih besed imata podoben pomen. Kateri dve?
Lik prekucnemo in ga nato zasučemo. Katerega od likov, ki so narisani spodaj, dobimo pri tem:
A, B, C ali D?
isto, kot je
><
za ...
Feručo je mornar. Vsi mornarji so tetovirani.
Če vzamemo, da ti dve trditvi veljajo - katera od naslednjih trditev je zanesljivo točna.
A Feručo misli, da se bo dal tetovirati.
B Feručovo tetoviranje je zabavno.
C Ne moremo reči, da Feručo ne bi bil tetoviran.
I) Feručo nikomur ne kaže svojega tetoviranja.
KRIMINALIJE
Napadalec seje po neuspešnem velikonočnem napadu spet umaknil v barje in čaka novo priložnost, da bo udaril še bolj brezobzirno in v večjem številu. Tokrat ni bilo velikih žrtev, če ne štejemo akcije v Kortah oziroma v Cetorah, kjer je iz poljske barake zmanjkalo vino.
Nevarne podlasice iz Jagodja
Občan Jagodja je prijavil, da je v zajčniku naletel na pet poklanih zajcev. Pri ogledu kraja zločina je bilo ugotovljeno, da so bile na delu podlasice.
Alarm je jokal
Občan iz Ulice osvobodilne fronte je bil odsoten za praznike, svojim sosedom pa je nehote priredil izjemno zabavo. Alarm v njegovem stanovanju je v dolgčasu pričel jokati in jokati ter klicati gospodarja nazaj domov. Sosedom v bloku so se seveda kravžljali možgani, tako da bo llastnik alarma svojo nehumanost do napravice razložil sodniku za prekrške.
Kot v savni
Občanu iz Jagodja se je zaradi kratkega stika vnela savna, tako, da
mu je bilo kar pošteno vroče. Ogenj so vseeno obvaldali.
Prometna
(ne)varnost
Voznik osebnega avtomobila je pod izdatnim vplivom alokohola in posledično zaradi prehitre vožnje zletel s ceste. Sodnik bo njegov primer oravnaval še po starem prometnem zakonu.
Občanka pa je neprevidno zapeljala s korta na cesto in doživela dokaj bližnje srečanje z voznikom, ki je ravno tedaj pripeljal mimo.
Sicer pa je v minulem tednu nepojasnjeno izginilo nekaj denarja, mobitel, V Drevoredu prvega maja so padale klofute, redno in konstantno sprti občani pa tudi tokrat niso mirovali.
KAR KADILO SE JE
Seveda nimamo prav nič proti napisnim tablam, pa tudi kajenje nas pretirano ne moti, saj v uredništvu včasih smrdi, kot da bi ga ravnokar zapustilo krdelo Turkov med osvajalskim pohodom po slovenski Istri.
Vseeno pa smo čudno pogledali, ko je pod oknom zaparkiral velik kombi znane tobačne tovarne z veliko oglasno tablo na kateri je bila še večja reklama za vrsto cigaret, ob njej pa majhen napis, da gre pravzaprav za trafiko s tem imenom. Tudi če spregledamo zakon s katerim je reklamiranje tobačnih izdelkov pri nas močno omejeno in kontrolirano nismo mogli spregledati tega, da gre vendarle za markantno stavbo, ki je na skoraj vseh turistilčnih razglednicah Izole in da si Izola pač ne more privoščiti, da bo vsak turist namesto starih izolskih hiš nosil domov fotografijo z reklamo za cigarete.
Delavci so bili prepričani, da imajo dovoljenje, zato smo povprašali na izolsko upravno enoto, kjer odgovorne delavke sicer ni bilo, njena predstojnica pa se ni spominjala, da bi dali kakšno dovoljenje za takšno napisno tablo. Stavba je namreč večji del občinska last, za takšen napis pa je treba imeti ustrezna soglasja, med drugim tudi spomeniškega varstva, ki ga
ODPRTO
VSAK DAN od 7 -17 SOBOTA 9 -13
TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA
tel.: 066/ 646 - 608, 645 - 778 / fax: 066/ 645 - 779
AVTODELI - DODATNA OPREMA
KAKOVOST IN UGODNA CENA
•	ZAVORNE ČELJUSTI FORD FIESTA
•	DISC PLOŠČICE FORD FIESTA 83
•	LAMELA SKLOPKE FORD FIESTA <t> 190
•	POTISNA PLOŠČA FORD FIESTA 4> 190
•	AMORTIZERJI FORD FIESTA PREDNJI 89-96
•	AMORTIZERJI FORD FIESTA ZADNJI 89-96
SREČNO VOŽNJO
2.532 SIT 2.235 SIT 4.275 SIT 4.185 SIT 5.928 SIT 5.850 SIT .
CORDOBA VAR sedautudjpri j
CENI že od 1.879.000 SIT!

la / TeL: 066/646-723 Fa*:066/67- 854
			frlter
			V
	lfil 1 w		
naročnik zagotovo ne bi dobil. Tudi na občinskem uradu za komunalno infrastrukturo nismo dobili odgovorne osebe, vendar so tudi tam menili, da soglasja ne bi dali kar tako. Še najbolj konkretni so bili na občinski inšpekciji, kjer so povedali, da odlok o zunanjem izgledu mesta (ta je sicer pripravljen na nekatere spremembe) določa kolikšne morajo biti table in kakšen je postopek za njihovo postavitev. Vodja inšpekcije, Silvana Zadel, seje nemudoma odpravila do prizorišča in povprašala o potrebnih papirjih. Sledilo je nekaj bolj glasnih besed, pobiranje orodja in reklamne table in kombi je odpeljal nazaj proti Ljubljani. Pivovarne so v tem boju za ohranjanje mediterana žal že zmagale, tobačniki pa so očitno tudi že na poti. Nič dobrega se nam ne piše.
PRODAJA IN REZERVACIJA AVIO KART
4*
e
v5	J.	RAZPISNUZLET
escna®	(?A- i6.s.)
. i	• n/m p / m ■ t Inn pit / _• in e cr
turistična
agencija
avtobusni prevoz iz IZOLE / min: 12
15 + 2% popi
n: 12 = 7.10
tel./fax: 066 646 - 747 / delovni čas:PON-PET
čas:PON-PET V-12 in 18-20 / SO
ust IMUm POLPETI1 5*°49m 7.100 SIT/min 19- 5.500 SIT SOB 9"-13M
------------ NOVA tel. ŠTEV.
( 2.maj) 066 648-731
B10-12
MSIEVVS
RAČUNOVODSKE STORITVE^
PAPIRNICA
Zanesljivo, kakovostno in po ugodnih cenah vodimo knjige za S.P. in podjetja
• fotokopiranje*
MOROVA 25, D 6310 IZOLA, SIMONOV ZALIV. TEL / FAX 648 254>
TURISTIČNA AGENCIJA SE NEKAJ PROSTIH MEST:
Istrska vrata 7, Izola, tel./fax: 066/