Srečno novo leto! Varčevalcem in poslovnim partnerjem želimo srečno, zdravo in uspešno novo leto! SKB BANKA BJ DOKAZUJEMO, KAJ ZMOREMO Milan Kučan -prvi predsednik slovenske države str. 3 Muska F* 31. decembra 1992 • Leto XUV • Št 52 • Cena 79 SIT Oj, Brufua, kam le je privedlo tvoja po^halbjavj Carstvo! Zaradi zaslepljenosti ob političnih igricah ne vidiš niti prsta pred sabo, kaj šele ljudi. Andrej Gerenčer, poparjeni soboški župan. Kdor hoče imeti vedno prav, mora pogoafo spreminjati svoja mnenje Vrhunec demokracije pa je, Če se človek niti asm s sabo ne strinjal Janko Halb, nlzkopadajočl prejšnji republiški poslanec Kaže, da večina poslancev še vedno ne verjame, da Izhaja besede volitve Iz aa mosta In Ika vol. Zalo pa nekateri tako bi koalo vztrajajo, ds letos Še ne bi volili! Evgen Sepač, svetnik oziroma svetnik kmečke stranke Občinska vleda gre Jutri na streljanje Streljali bodo na prava tarče, ne kozlov, Ko pa hočejo najprej streljati kozle, nata pa bi nas še radi učili kozjih molitvic. Ivan Obal, resnicoljub čez vse Končno nekaj oprijemljivega! Naše gospodarstvo se bo Intenzivno začelo povezovati z albanskim. NIČ čudnega, saj bo tudi standard delavcev v Tirani In Murski Soboti kmalu enak. Koloman Clgut, preroški gospodarstvenik Kdor obrača plnlč po vetru. sh mu ni treba boriti z mlini na veter. $a| dobro poznate listo enim obračajo plašč po vetru glave, drugim pe felodtll Gaza Džuban, realist iz vrat LDS žvečer, ko pridete domov, ugasnile luči In Izklopite elektriko tar delajte tako, da bo Slovencev več, kot nas je zdaj. Tako je rekel Peterle in to drži kot pribito! Ciril Pucko, aioodatotnl pokorne! Med pomurskimi politiki pripisuje Murski val naj svetlejšo prihodnost nevropsihiatru Iz Rakičana Novinarji smo aedma sila, a srna, deveta In deseta pa bf bh rad prav on. Db crkne* ad smeha... Dr. Jože Magdič, nepoboljšljivi utopist Kaj plača, glavno Je, da Imaš delo Dela namreč osvobajal Zakaj ate pe vi taka radi nesvobodni? ge vpraša brezposelni Iz nekdanje Panonije. □anllo Šipo*, slaba vest sindikalnega funkcionarja V vodstvu nekaterih gornje-radgonsklh političnih strank menijo, da bi njihov župan vendarle lahko naredil neka] dobrega za Gern|o Radgono. Da hi odstopili Alojz Vogrinčič, očrnjen radgonski predsednik NI rea, de smo nerodni demokrati med predvolilnim molkom ne dvah voliščih v Gornji Radgoni in ne enem v Radencih ter pri vhodih vanje lepili svoje plakate. To so stori II drugi ljudje, ki nas podpirajo že od nekdaj! Andrej Hrastelj, vase zaverovani novopečeni svetnik Iz poročil veje taka Idil a, da ne vem, če sem zadnjič sanjal ali pa je bilo vse resi Z Idilično podobico, kako bo v prihodnje, nas nekdo vleče za nos. Zdaj Je to že tako prozorno, da bi celo slepemu postalo Jasno! Leon Alt, dalekovldnl lendavski SDP-jevcc Pomagajte nam In bog nam ha pomagal. Sicer se Slovenije bog usmilil Jožef Kocuvan, novopečeni poslanec SKD v«a| ,'olntu » lem. da pre-*' vodo ni nikoli odvat Vodenik, p.eopl.mb mandatar radponake Vil veilkl dogodki v mojem življenju «o se dogajali 13. v mBaacu, badlal ob torkih ali petkih. Upam le,da me ne bodo odpihnili že 13, aprila, ko je torek, ampak bodo počakali vsej na petek, 13. avgusta. Ludvik Bratuša, vraževerni predsednik ljutomerska vlade Naš čes ta Izteka In morali se bomo pripraviti ne novo službo, bhJ nihče ne more ostati brez zaposlitve UHlenovItev lastnega podjetja pa bi takoj vzbudila sum o porab! občinskega denarja, zato ne velja preveč hiteti. Alojz Jerebic, previdni predsednik lendavsko vlade V gnili Jugoslaviji so mi partijci čestokrat aollll pamet In me poučevali, kaj je humor Sedaj počnejo Isto »farji« in lo pa Je še posebno zanimivo - na povsem lati način. Priznam pa, da-Imam sedaj olajševalno okoliščino: prej te niaam smel križati! Geza Farkaš, popularni zasebni humorist Preveč gledale televizijo in dogajanje v slovenskem parlamentu. Imam občutek, da se vas loteva preganjavica, Roje sl poiščite kakšno uvoženo grozljivko, ne pa tako Iz domačih logov, ki govori o nesklepčnosti, podprti z denarjem davkoplačevalcev. Brrrr. Rea g rožno I Drago Šiftar, novoizvoljeni poslanec državnega zbora Že zopet so nas opetnajstili; tokrat pri volitvah ze poslance v državni zbor, saj ni Izbran noben od kandidatov z neše ch-člnel Nemara pa bo sedajle najbolje potihoma računati na položaj predsednika Prlekije kot avtonomne pokrajine? Mirko Prelog, razočarani predsednik ljutomerskega parlamenta Če ste Iz bele Ljubljane, si nikar ne domišljajte, da lahko brez sremu vlačile po ustih žvečilni gumll To pa še svet ni videl, da bi Jih lepih na spodnjo stran klopi. Kam smo prišli? Maria Pozsonec, prvi nastop v novem državnem parlamentu Spital: MILAN J ER ŠE poti vodijo v J do 10. januarja 1993 zelo ugodna PRAZNIČNA PONUDBA v vseh prodajalnah s tekstilnimi izdelki, ob nakupu v vrednosti 5.000,00 SIT in takojšnjem plačilu 10% POPUST AKUSTIČNI IN GOSPODINJSKI APARATI GORENJE, NOKIA, SAMSUNG, LOWE OPTA, GOLDSTAR... PO ZELO NIZKIH CENAH IN POD UGODNIMI PLAČILNIMI POGOJI - TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI ŽE OD 43.680,00 SIT z mesečnim obrokom samo 3.650,00 SIT - VIDEOREKORDERJI ŽE OD 45.583,50 SIT z mesečnim obrokom 3.810.00 SIT - PRALNI STROJI CANDY ŽE OD 54 000,00SIT z mesečnim obrokom 4.520,00 SIT - PRALNI STROJI GORENJE ŽE OO 61.356.00 SIT z mesečnim obrokom 5.130,00 SIT V PRODAJALNAH: BLAGOVNICA IN DOM /N GOVINE POTROŠNIK _ _____ MOŽNOST PLAČILA: V TREH, ŠESTIH IN DVANAJSTIH MESEČNIH POLOG ZA 12-MESEČNO POSOJILO JE 20-odstotnl. ALI JE TO MOGOČE? DA, PR! POTROŠNIKU JE! OBROKIH. Prednovoletno kramljanje s Ferencom Hajosem str.2 Novoletna križanka str. 24 VREME Ob koncu tedna bo suho in mrzlo. Vestnikov koledar 31. december, četrtek, Silvester 1 januar, petek, novo leto 2. januar, sobota, Gregor 3. januar, nedelja, Genovefa *3aLJCC3PSKRS^ trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 Srečno novo leto 1993! 4. januar, ponedeljek, Angela 5. januar, torek, Rajmund 6. januar, sreda, trije kralji Pregovora Prosinca (januarja) gor-kota - jeseni sirota. Če o prosincu ni snega, ga mali traven da e i ra stran 2 vestnik, 31, decembra 19)2 aktualno okoli nas Prednovoletno kramljanje z našim veleposlanikom v Budimpešti Ferencom Hajosem »Na Madžarskem nas še premalo poznajo« Nisva se dobila na Lendvay u. 23, po naše Lendavski ulici v diplomatski četrti madžarske prestolnice Budimpešte, kjer je že približno po) leta veleposlanik Republike Slovenije v Ljudski republiki Madžarski, ampak kar v njegovem domačem kraju Lendavi. Bilje dan pred božičem, ko si na slehernem koraku slutil prihajajoče praznike. Nič čudnega, da sem na Kovačevi ulici 11 komajda našel parkirni prostor za svojega železnega konjička. Pričakal me je prijazen gospod srednjih let Ferenc Hajos. ki se je šele prejšnji večer skupaj z 21-letnim sinom Ferijem, ki študira na budimpeštanski univerzi angleščino in nemščino v okviru zunanjetrgovinske usmeritve, in 17-)etno hčerko Gabrijelo, ki tam obiskuje 3. letnik gimnazije, vrnit z dolgotrajnega potovanja iz Budimpešte. Na mizi naju je že čakalo praznično pecivo, za katerega je poskrbela skrbna žena Marija, ki jo Lendavčani in drugi poznajo kot prizadevno sekretarko občinske skupščine. V takem prijetnem razpoloženju sva dalj časa kramljala in moram priznati, da sem zvedel marsikaj zanimivega iz življenja in dela Ferenca Hajosa. Po naključju se je rodil leta 1935 v budimpeštanski porodnišnici, čeprav so njegovi starši takrat živeli v Lendavi. Nikoli ni pomislil, da se bo v to prelepo velemesto vrnil kot veleposlanik nove, samostojne in svobodne države, ki se lahko pohvali z zares pristnimi odnosi s svojimi severovzhodnimi sosedi Madžari. Ti so tudi tokrat pokazali veliko naklonjenost do uradnega predstavnika naše države. Je iz generacije, ki je po končani nižji gimnaziji v Lendavi nadaljevala šolanje na višji gimnaziji v Murski Soboti, kjer je leta 1953 maturiral. Potem je nadaljeval študij prava v Zagrebu. kjer je diplomiral. Vrnil se je domov in ves čas delal v pravosodju. Vzporedno je študiral tudi glasbo in v Zagrebu končal višjo glasbeno šolo. V Murski Soboti je nekaj časa vodil orkester, v Lendavi pa pevski zbor. Že v 60. letih so se dogovarjali o ustanovitvi pomurskega simfoničnega orkestra. »Takrat sem bil v resni dilemi, za kateri poklic naj bi se odločil, naposled pa je zmagalo pravo,« zvemo od našega sogovornika. »Najprej sem bil sodnik, nato predsednik občinskega sodišča, naposled pa vodja enote Temeljnega sodišča v Lendavi. Udejstvoval sem se tudi v pripravi slovenskih pravnih predpisov za varstvo manjšinskih pravic. Tako sem bil v predzadnjem mandatu štiri leta član ustavne komisije pri republiški skupščini, ki je v bistvu pripravila podlago za družbene spremembe, do katerih je prišlo z uvedbo večstrankarskega sistema. Pa prosti čas? »Največ časa sem prej porabil za vinogradništvo. Na Sv. Trojici imam vinograd na zelo lepem mestu. Tuje pravzaprav priložnost, da obdržiš stik z naravo in tudi kondicijo rabiš za premagovanje strmega brega. Poleg tega sem zelo rad Šahiral. Odkar sem prevzel novo dolžnost, mi primanjkuje časa za ukvarjanje s tema konjičkoma.« (Ne)pričakovana vrnitev v rojstni kraj - Kako je sploh prišlo do odločitve, da se podate v diplomatsko službo? »Od zunanjega ministrstva sem bil ob neki priložnosti obveščen. da me predvidevajo za diplomatsko službo. Bilo je več različic in končno sem zvedel, da sem predviden za veleposlanika v Budimpešti. Nad tako odločitvijo sem bil delno presenečen. delno pa tudi ne. ker mislim, da je bila moja dejavnost v zvezi z manjšinskimi zadevami vedno usmerjena v to. da sem se trudil za navezovanje čimveč dobrososedskih stikov in sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. Bil sem eden od štirih pobudnikov za organiziranje srečanj- narodnosti sosednjih dežel. Zdaj je že 20 let. odkar se to gibanje razvija. Druga taka oblika pa je srečanje panonskih pravnikov, kjer ne gre le za prijateljsko srečanje. ampak tudi za koristno izmenjavo izkušenj, ki so v meddržavnem sodelovanju zelo pomembne. Na ta način sem vzpostavil širok krog znancev in dobrih prijateljev, ki olajšujejo navezovanje stikov v moji sedanji diplomatski službi.« - Morda nekaj o tem, kako je potekala celotna procedura, p redno so vas imenovali na to odgovorno funkcijo? »Slovenija je nova država in še nima pravih diplomatskih šol. Jaz nisem poklicni, ampak pogodbeni diplomat. Štiri mesece sem bil na zunanjem ministrstvu v Ljubljani, kjer sem se pripravljal za ta položaj. Seznanjal sem se s celotno dejavnostjo ministrstva in vlade, vzpostavljal sem stike z vsemi institucijami, ki so pomembne za meddržavno sodelovanje. Naj omenim samo Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Univerzo Ljubljana, Univerzo Maribor, Center za podjetja v družbeni lastnini itd, Ker sem globoko prepričan, da meddržavnega sodelovanja ni brez dobrega gospodarskega sodelovanja, sem skušal z Gospodarsko zbornico Slovenije in tudi zunaj nje navezati stik z interesenti za madžarsko tržišče, s čimer bi lahko pomagal izpeljati konkretne posle. Hkrati me je zaslišala tudi skupščinska komisija za mednarodne odnose, kjer sem od-govatjal na njihova vprašanja. Po določenih postopkih je bil izdan ukaz o odprtju veleposlaništva v Budimpešti, po sprejetem agremaju pa sem pričakal ukaz o imenovanju za veleposlanika, ki ga je podpisal predsednik Republike Slovenije, kar je bilo objavljeno v Uradnem listu. Toda s tem še nisi veleposlanik, kajti moraš počakati na dovoljenje tuje države, kamor potuješ. Tvoje potovanje je v bistvu inkognito, Tam te sicer vljudno sprejmejo, vendar ne neki višji predstavniki. Ko prideš v tujo državo, moraš najprej ministru za zunanje zadeve ali njegovemu namestniku predati kopijo poverilnega pisma, ki ga izda in podpiše predsednik republike. Ker se akreditivno pismo na slovesen način preda predsedniku republike, je veleposlanik v tuji državi v bistvu predstavnik suverena, hkrati pa predstavlja državo oziroma predsednika republike, ki simbolizira celotno državo. Seveda pa je veleposlanik tudi agent zunanjega ministra, ker opravlja posle zanj. Prva prijateljska gesta, ki jo je Madžarska pokazala do Slovenije, je bila ta, da nas je priznala že 15. jantarja. Druga pomembna poteza sosednje države je, da sem zelo hitro predal akreditivna pisma predsedniku republike. Tja sem šel 7. julija letos, že 14. julija pa sem predal akreditivna pisma predsedniku Madžarske Arpanu Goncu. ki je velik prijatelj Slovenije. Zasebni sprejem, ki bi moral trajati 20 minut, se je raztegnil na več kot eno uro. ves .'as pa je potekal v zares prijateljskem ozračju. Nato je sledila položitev venca k spomeniku na Trgu herojev, ki ga je postavil eden največjih madžarskih kiparjev Gyorgy Zala, rojen v Lendavi. Mandat veleposlanika traja praviloma do štirih let, kar je odvisno od njegove uspešnosti. Mandat se praviloma ne more ponoviti, podaljša pa se lahko glede na potrebe, vendar je to stvar odločitve slovenske vlade in tudi skupščine.« - Bi lahko povedali kaj konkretnejšega o našem veleposlaništvu? FERENC HAJOS - slovenski veleposlanik na Madžarskem »Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti je za zdaj številno majhno. Dejansko je razen mene le Še en diplomat, ki je prvi sekretar veleposlaništva in je moj namestnik, opravlja pa tudi konzularne posle. Imamo Še sekretarko in šoferja. Naše veleposlaništvo je v diplomatski četrti Budimpešte. V bližini, v vzporedni ulici, je celo nekdanje jugoslovansko veleposlaništvo, ki še vedno normalno deluje. V njem sedijo, kot pravijo Madžari, predstavniki »male Jugoslavije«, čeprav vemo, da smo solastniki teh prostorov tudi mi. Ker je veliko sprejemov, se videvamo, vendar z njimi nimamo nobenih uradnih stikov. Ne stanujemo v veleposlaništvu, v Budimpešti pa so izredno visoke najemnine, kar predstavlja dodaten problem. Sicer pa so prostori našega veleposlaništva zelo lepi, vendar ni ob gospodarskih težavah tako, kot si ga zamišljam jaz. V Budimpešti in na Madžarskem bi rad ustvaril takšen imidž Slovenije, kot ji po mojem globokem prepričanju pripada. Na Madžarskem nas še premalo poznajo, zato skušamo v madžarska sredstva javnega obveščanja in javnost spraviti čim več informacij o naši majhni državi, ki je zelo zanimiv politični in gospodarski partner.« Izredno dinamičen delovni dan - Zanimivo bi bilo zvedeti, kako poteka delovni dan veleposlanika. Bi nam lahko razkrili to skrivnost? »Delovni dan veleposlanika je izredno dinamičen za kar v bistvu sploh ne veljajo neka napisana pravila. Jaz prihajam na delovno mesto ob 8. uri zjutraj. Pogostokrat se zgodi, da zaradi natrpanosti dnevnega programa sploh ni časa za kosilo. Od začetka smo se veliko ukvarjali s tehničnimi vprašanji, saj je bilo treba najprej nabaviti papir in pisala ter pri merno opremiti naše prostore. Na veleposlaništvu so bile le mize in stoli. Ne gre pozabiti, da smo mi nova država, ki gradi vse na novo. Poleg tega je proračun zelo omejen. Vsi skupaj si prizadevamo, da ta diplomacija ne stane več, kot smo prej prispevali za diplomacijo Jugoslavije. Moramo pa seveda biti na tekočem z vsem, kar se dogaja v sprejemni državi. Tudi Dunajska konvencija določa pravice in položaj diplomatskih predstavništev. Pri tem so pomembne tudi in formacije, ki jih dobivaš ob osebnih stikih z ljudmi. Veliko je obiskov na terenu, zlasti v obmejnih županijah. Spremljanje položaja naše manjšine na Madžarskem je ena od mojih poglavitnih nalog. V Porabju je zdaj veliko problemov, zato sem bil tam že večkrat in se pogovarjal tudi z župani Monoštra. Železne županije in drugimi pristojnimi za položaj slovenske manjšine na Madžarskem. Veliko je pogovorov tudi z vladnimi poverjeniki, ministri, vmes so vladni obiski itd. Tako se delovni čas veleposlanika marsikdaj raztegne do polnoči.« - Večkrat smo vas videli v pogovorih naj višji h predstavnikov naše države na Madžarskem. Kakšna je tu konkretna vloga veleposlanika? »V bistvu te obiske pripravlja veleposlanik. Komajda sem pnšel v Budimpešto, sta že bila odprta dva mejna prehoda. Glede tega je bilo opravljeno zares veliko težaškega dela, ki ga mora v tako majhni sestavi, kot je naše veleposlaništvo, opraviti veleposlanik. Velik uspeh je. da sta bila na odprtju mejnih prehodov na Gornjem Seniku in Pincah navzoča oba predsednika držav in zunanja ministra. Ne vem, Če seje kdaj to že zgodilo. Kmalu zatem je prišlo do obiska predsednika Ljudske republike Madžarske v Sloveniji, ki je bil zelo uspešen. Sledili so vzajemni obiski predsednikov parlamentov, krona dosedanjih stikov pa je nedvomno obisk predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška pri ministrskem predsedniku Madžarske Jozsefu Antallu. Da ne govorim posebej o številnih mesebojnih obiskih pravosodnih, obrambnih in notranjih ministrov, ki smo jih pripravili v našem veleposlaništvu.« - Vse to dovolj zgovorno potrjuje tudi nedavni podpis pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju slovenskega in mad žarskega premiera, s čimer se v bistvu utrjujejo dobrososedski odnosi! »Ta pogodba daje pravno podlago za sodelovanje na vseh ravneh. Tu ne gre le za sodelovanje med državama, ampak za vse možne oblike sodelovanja, vključno z gospodarskim, kulturnim in športnim področjem, kakor tudi glede obrambe in notranjih zadev. Zame je pomembno tudi to, da je bila istočasno podpisana tudi izjava o namenih obeh držav, da do konca leta 1993 sklenemo sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Madžarsko. S tem se Slovenija skuša čimbolj približati višegrajski trojki, ki je že podpisala tak sporazum. Enostavno: mi ne moremo izpasti iz tega srednjeevropskega prostora, na kar kaže tudi naše sodelovanje v Srednjeevropski pobudi.« »Vedno več slovenskih podjetij« — S korenito politično in gospodarsko reformo je Madžarska za tujce zanimiv gospodarski partner. Ali smo že dovolj navzoči na madžarskem tržišču? »Na moje veliko zadovoljstvo se stanje izboljšuje, saj je vedno več prisotnih slovenskih podjetij. Obenem je treba povedati, da so vedno težji pogoji za uveljavljanje na madžarskem tržišču, kjer je neverjetna konkurenca. V preteklem letu je dobila Madžarska prek 5 milijard dolarjev tujega kapitala, kar je daleč največ med vsemi bivšimi socialističnimi državami. S tem je odprla neverjetne možnosti za vlaganje kapitala, pri čemer so carine nizke. Nekatera naša podjetja je že precej opaziti, kar pomeni, da se zavedajo pomembnosti madžarskega tržišča. S tem se namreč odpirajo tudi druga tržišča v Vzhodni Evropi. Doslej smo imeli 1 odstotek slovenskega izvoza na Madžarsko, ki dvakrat več uvaža iz Slovenije. To stanje se naglo izboljšuje. Pri tem pa bodo morala naša podjetja spremeniti filozofijo, da je Madžarska le vzhodno tržišče. Mislim, da so naša podjetja zelo solidna, zato nas imajo za zanesljivega gospodarskega partnerja. Edini problem vidim v tem. ker so naše cene za madžarsko tržišče previsoke.« Enkratna priložnost za avtocesto — Pri vsem tem ne bi smeli prezreli nujnosti po boljših prometnih povezavah med državama. Zanje so gotovo zainteresirani tudi Madžari, saj gre prek njihove države pomembna smer med Zahodno in Vzhodno Evropo? »Absolutno! Mislim, da je to v odnosih z Madžarsko na prvem mestu. Pri tem bi rad omenil tri sklope vprašanj. Prvi je nedvomno avtocesta. Imamo enkratno priložnost, da pride do izgradnje avtoceste na osi Barcelona-Trst-Koper--Lj u b Ij an a-P i nce-Le t e n y e-Budimpešta in v prihodnosti morebiti do Kijeva. Če pridobimo Evropsko banko za obnovo in razvoj, je to za nas življenjskega pomena ne le zaradi prometne povezave, ampak tudi za razvoj in obstoj Luke Koper. Drugi sklop je železniška povezava, kajti brez nje ni nič. Slovenija je edina sosednja država Madžarske, ki nima neposredne železniške povezave. Tu sta dve varianti. Prednostna je gradnja proge od Monoštra do Murske Sobote, o čemer je podpisana izjava o namenih obeh prometnih ministrov. Čimprej bo prišlo do te železniške povezave, tem boljše! Na madžarski strai podpirajo tudi pobudo o grai nji proge med Redicsem ii Lendavo, ki je najcenejša to najenostavnejša varianta, vendar se pojavlja problem pove zanosti s slovenskim železni škim omrežjem. Za zdaj gre namreč proga iz Lendave na Hrvaško. Zgraditi bi bilo treba približno 18 kilometrov prop od Lendave do Murske bote. Tretji sklop vprašanj ? telekomunikacija, kam« spada tudi informatika. B^ tega si je nemogoče zamišljat’ gospodarskega sodelovanji Telefonske zveze so ždi izredno slabe. Če se Sloveniji in Madžarska ne bosta povezal v informacijski mreži, bos* enostavno zaostajali.« »Sporazum o manjšinah presega evropske standarde« - Pomemben most med drtl vama sta nedvomno manjl# — slovenska na Madžarskem o? roma madžarska v Sloveniji. * zadovoljni Z doseženo ravnijo stva manjšin? »Država Slovenija je na ten) P° dračju storila zares veliko, saj i®1 vzorno ustavo, kjer je riatanč14 opredeljen avtohtoni položaj šin, vključno z zastopstvom v lamentu. Madžarska zdaj pripri Ija zakon o manjšinah, s katerimf1 slovenska manjšina ni povsem » dovoijna. čeprav pomeni goto* velik napredek v primerjavi zdm1 danjim pravnim stanjem in stW som manjšin Podpisan je zelo^ kovosten meddržavni sporazum o varstvu manjšin, ki preš# evropske pravne standarde. O® goča namreč vsestranski jezikov* kulturni in gospodarski razvojs’-venske manjšine na Madžarske1": Trenutno pa so v Porabju pro^. zaradi možnosti razcepitve , majhne narodnostne skupna5' Teorije o Vendih so že od ne^ prisotne in v bistvu uporabi)®1 kot orodje raznarodovalne tike. Bila bi velika škoda, če bi tej podlagi zdajle prišlo do.del,p Slovencev na Madžarskem. BL. vprašanje narečja, ampak stof” v ospredje vendske in vindiš*lrj teorije, ki bi lahko puvziuCt** fiko škodo Slovenija se v to ■ devo ne more neposredno vmf vati, lahko pa z dovolj jasnimi lišči na znanstvenem področju kažemo, da temu m tako "j/ tega pa tudi Madžarsko obv^ dvostranski sporazum o va# manjšin, da z legalnimi in kratičnimi sredstvi zaščiti to m? šino, ki je res ogrožena.« ( - V teh pogovorih se verjetni morete izogniti obravnavi na ozemlju nekdanje Jugosldrt? Kakšna so stališča Madžarski tega problema? j. »Lahko vam povem, da so 10 . žarska stališča zelo podobna j, Šim . Popolnoma jasna je skrb^ ( žarske za položaj na tleh biw{ ,;i goslavije, ker so bližje tej kriz1 Slovenija Njihova diplomah) na teni področju zelo aktivna l® dobro seznanjeni z zadevami - Omenii ste mi, da ste informirani o dogajanjih v > niji. Kako to? »To je velik problem našeg^ leposlaništva. Slovenskega U* ne slišimo, da ne govorim po^^ o tem, da sploh ne moremo sp^ Ijati slovenskega televizijskega* grama Antenski signal namigu doseže Budimpešte. Poleglega hajajo časopisi z nekajdnevo®^ mudo Tako smo popolnoma^ vism od trstih najnujnejših cij, ki nam jih s telefaksom slovensko zunanje minisir$ * S takim stanjem seveda dovoljni. Kljub temu smo Ijivo sproti informirani o dogv^ v naši državi « g - Za konec tega pogo^^M vas, gospod veleposlanik, kako ste se vživeli v novo »O tem ni veliko časa za r’ Sijanje, ker spričo majhne veleposlaništva nimamo niti P .» stavnika za gospodarstvo. rete si misliti, kolikšno je (l/ nje naših podjetnikov, p* p madžarskih za Slovenijo. seveda zelo veseli, čeprav ramo ukvarjati z vsem Posledica je, da praktično f Stega časa, da ni prostih sobob U kokdaj pa so proste tudi Moram pa povedati, da je za poslanika, ki z veseljem •■'P, j delo, to gotovo tudi velik® voljstvo« . ri^ - Želim vam vse najboljt^ š vem letu 1993 in veliko na vaši diplomatski poti! ,/ »Hvala lepa! Jaz pa osebno, sodelavcem m - . Vestnika vse najboljše!« paE MILAN vesmiK, 31. aecempra 1992 stran aktualno doma Milan Kučan — prvi predsednik slovenske države »V vsakem človeku je nekaj mistika« J Vprašanje; Gospod predsednik, zakaj Ladu Ambrožiču, tv-novinaiju in uredniku, katerega pogovor z vami smo zadnjič poslušali in gledali, in ki vam je pred vsakim domnevno neugodnim vprašanjem večkrat rekel, ne zamerite mi gospod predsednik, rekli na primer takole: dajte no, g. Ambrožič, zakaj pa naj bi vam zameril, saj je vendar dovoljeno m potrebno vprašati vse, potrebno je vprašati tudi čisto obrobne stvari, ker to utrjuje vero v pravni red? Milan Kučan: To sem mu povedal že pred intervjujem. Imam znanca, ki je pred vo-Mvami govoril, da bo vsak količkaj pameten Slovenec volil Kučana. Kaj pravite na to? Glede na rezultat volitev bi bilo veliko število Slovencev nespametnih in to torej ne more biti kriterij za normalnost Imam pa tudi drugeca, ki je trdil nasprotno. Saj zato pa to ne more biti kriterij za normalnost. Nekateri, ki so bili izrazito proti vaši izvolitvi, so rekli, da boste, če boste izvoljeni, kakor svoj čas VValdheim - brez reference v tujini. Imate že kaj po-v«bfl na obisk v tujino? Pri Wa)dheimu je seveda šlo za nekaj drugega. Sam pa že ■rnam povabila iz tujine, in ko prišel čas. bom potoval. Drugi so vam zamerili ali zamerijo, da imate deponirano članstvo v stranki SDP. Kako dolgo ga boste imeli deponiranega? Ko bo stranka ugotovila, da foje predsedniško delo ni * sl du z njenim programom, *e bo to ugotovila, bo sama V^vila z mojim članstvom Inteli smo vizije... Zadnjič ste nekje rekli, da v preteklosti imeli vizije. ’,e imeli kdaj v času enopartij-*e«a sistema vizijo političnega Pluralizma, recimo kdaj pred Gorlmčo^ om in njegovimi reformami? Ko je bil Gorbačov tukaj v Sloveniji na obisku, o uvedbi drugačnega političnega sistema ni razmišljal Mi smo bili že "a jasnem, da bo politični si-Mem potrebno spremeniti. vendar smo bili toliko v stavbi da si tega nismo upali '*ko kmalu pričakovati. Od kdaj ste pravzaprav sepa-če vas imenujem tako, •rt mi vas »voj čas imenovali v Srbiji? St včeraj (pogovor je tekel । dec. 1992) me je Miloševič imenoval. Kot pravnik bil čvrsto zvest stališču lo- -1 “ nastanka Jugoslavije leta in leta triinštirideset ” Kot prostovoljne združbe juž-‘°slovanskih narodov, ki je ta-•rAL ko so naši dedje spreje-m;,!i to odločitev, imela svoje opravičilo in svojo utemeljitev. '“Poznanje o tem, da Jugosla-m mogoče reformirati, ker Volje in pripravljenosti, je okorelo, ko sem bil v letih od ’®2 do 1986 v Beogradu in tam doživljal mentaliteto. ' K utrjevala Jugoslavijo kot ’žayo velikosrbskih komuni-'^Pih interesov. ^d' se, da je pot k slovenski ^j* anketah SJM, ampak po raziskavah, in sicer po raziskavah vrednostnega sistema pri Slovencih, ki merijo stabilnost vrednot. To bi prosil, da razlikujeva, ker bi sicer lahko bilo videti, da se ravnam po anketah o popularnosti, ki so mi lahko sicer všeč, niso pa nikakršno vodilo, ker te merijo posledice ravnanja, niso pa vodilo za naprej. Raziskave vrednostnega sistema Slovencev so nekaj povsem drugega, toda tudi te mi rabijo samo kot indikator. Moje prepričanje pa ima potrditev nekje drugje, v mojih zelo intenzivnih stikih z ljudmi. V predvolilnem času so mi nekateri politični ljudje očitali, da hodim na gasilske veselice, jaz pa sem ponosen na to, da me ljudje tja in drugam vabijo, ker tam spoznavam, da pri teh ljudeh z različno politično provenienco ali brez nje argument zaleže. Na tem temelji moje prepričanje o politični zrelosti Slovencev. Vladarji... uospod oreoseumk, Ker ste prvi preuseuniK slovenske države, postajate ne*ak arhetip slovenskega vladarja. Preprosti ljudje pravijo: »Kučan je naš vladar«. Odrekate se temu, da bi pred slovenskim narodom nastopali v smislu nekega li-deija, ki bi klical k novemu angažmaju za novo državo, ■ona se vam ne zdi, da ljudstvo pričakuje poteze, ki so proslavile Franca Jožefa ali Marijo Terezijo, neke takšne poteze kol je poziv k zasajanju drevoredov, sadnega irevja ob poteh in takšne reči? Bi vi narediti kaj takega, kar bi se sicer lahko jemalo kol približevanje Kučanovemu kultu, dejansko pa bi bilo nekaj, kar bi rojstvo te države zaznamovalo drugače kot sajenje lip. To bi bil nacionalni projekt, za katerim bi stoli vi s svojimi pristojnostmi? Slovenci na te vrste kulte slabo reagiramo. To se vidi po tem, da ljubljanska oblast ne zna spoštovati enega od najimenitnejših spomenikov, ki jih je kakšen narod ustvaril za svojo osvoboditev, to je pol spominov in prijateljstva okrog Ljubljane. Nacionalni projekt, za katerim bi jaz stal s svojo avtoriteto, je nacionalni projekt' izobraževanja. Drevoredov pa ne boste veleli zasajati? Ne, bi pa velel vzdrževati tiste , ki so, in ta okrog Ljubljane je drevored. Zakaj pijete čaj oziroma zakaj ga propagirate piti? Je to že povezano s vzpostavljanjem kakšnega nacionalnega trenda, imale kakšno filozofijo pitja čaja. Odgovor, da je čaj bolj zdrav, bo prozaičen, gospod predsednik. Ne. ne, ne mislim, da je bolj zdrav, jaz pijem kavo in čaj. Za kavo se mi zdi. da spada k delovni mizi, ko je potrebno jx>-daljšati delovnik. Čaj pa jemljem kot našo domačo pijačo, in ko sem na televiziji rekel tisto o pitju čaja, nisem mislil na kitajski čaj, imamo zelo dobre domače čaje in mislim, da so čaji iz lekarne patra Ašiča spomnili Slovence, aa je poleg pravega in planinskega čaja možno skuhati še vrsto drugih. Nacionalni trend ste s tem vsekakor postavili, čaj se bo poslej bolj pil. Ampak to vseeno ne bi bilo tako kot pri Francu Jožefu z lipami. ... in njihove žene Kako pride do tega, da v istem tednu na vas in na, recimo Johnu Majoiju oziroma Delorsu, opazimo podobne kravate, s podobnim vzorcem? Ima tukaj prste vmes vaš sekretar Marjan Šiftar ali pa gospa Kučanova? Pri Johnu Majorju gospa Kučanova nima nobenega vpliva, pri meni ga ima pa že. Marjan pa na to nima vpliva. Sploh pa je to stvar dobrega okusa, nekaj ga imam sam, rad pa to tudi preverim pri ženi in pri hčerkah. Zdi se, ua vaša žena postaja nekakšna slovenska Hi (larv Clinton. Če smem jaz ocenjevati, je ona preskromna za to, da bi bila Hillary Clinton, je pa iz družine, ki je bila zelo komunikativna, pri njih doma so radi peli, bratje so peli v Koroškem akademskem oktetu, in od nekdaj se je znala gibati med ljudmi. In ker sem tudi jaz mnogo med ljudmi, so jo ljudje nekako vzeli za svojo, in če ne morejo klepetati z mano, pač porazdelijo ta klepet med naju dva in razpoloženje je ustrezno. Gospod predsednik, če bi ne bili to, kar ste, si lahko predstavljate samega sebe kot so bosa ega »fiškališa«? Lahko, čeprav bi znal slabo zaračunati. Mislim pa, da bi si našel kakšnega od kolegov, ki Kučan kot ekolog * Ko je Kučan na Irmi Benko videl krznen plašč, je rekel, da zaradi ekologije in ekologov upa, da ni iz pravega krzna, ker to ni ekološko, in da se dandanes po svetu sploh nosijo krzneni ponaredki. - Benkova je bila v ponaredku. * Kučan na novinarjevo zahvalo, ker je pristal na pogovor za Vestnik v času svojega obiska v Soboti: »Saj tako je bolj ekološko, kaj bi se vozili v Ljubljano, če se lahko uredi tudi tako.« bi mi s svojim znanjem pomo-gel, da z zaračunavanjem po tarifi ne bi živel nič slabše kot sedaj. Kje bi si postavili vikend? Mislite, če bi bil soboški odvetnik? Da. Po možnosti v strehovskih goricah. To je izjava, ki bo dvignila ceno parcelam v strehovskih goricah. No, potem pa bom rekel, da nekje na Goričkem. Kako je bilo z vašim prek-murstvom v preteklosti. Danes je jasno, da morate kot predsednik države reprezent trati vso državo, toda govori se, da ste bili funkcionar pri neki koroški študentski zvezi, ker je vaša žena s Koroškega, medtem ko ustrezne funkcije pri prekmurski niste hoteli sprejeti? Nisem bil funkcionar v ni-kaki koroški študentski zvezi, bil pa sem v prekmurski. Ena vaša sestra menda živi v Zagrebu in je hrvaška državljanka? Živi v Zagrebu in šele po volitvah je dobila hrvaško državljanstvo. Po slovenskih volitvah? Po hrvaških volitvah. Nima več slovenskega državljanstva? Ne, ker Hrvati v nasprotju z nami zahtevajo izjavo o izbrisu iz državljanstva. Vi bi ji sicer svetovali, naj ohrani slovensko državljanstvo? To, kar bi ji jaz svetoval, je seveda popolnoma nepomembno, ker ona živi tam. kjer živi, tam ima družino, in če hoče tam živeti, mora sprejeti pogoje, ki jih določa ta država. Ali so ti pogoji demokratični. je seveda stvar presoje. V vsakem človeku je nekaj mistika Gospod predsednik, ali vi ne date nič na metafiziko? Ali da bom povsem neposreden, je v vas toliko metafizičnega bitja, da bi kdaj pomislili na molitev? V vsakem človeku je nekaj mistika. Vprašanje je, na kak način jo kdo pokaže in koliko si je sam priznava. V sferi zasebnega človeka ostajajo soočanja z njim samim, to je njegov lastni svet, za javnost je pomembno tisto, kar je kot posledica tega dejanja javnega pomena, kar vpliva na vseslovensko občestvo. Jaz se seveda svetu in svojemu intimnemu doživljanju sveta in ljudi ne odrekam, je pa moj. Toda dobili bi javni pomen, če bi rekli, da ste takrat, ko ste sprejemali tiste odločitve, med tako imenovano slovensko vojno, pomislili na neko metafizično bitje. Tukaj vam žal ne morem ustreči, ker so bili moji premisleki takrat silno racionalni, uvid v čimveč momentov za enačbo, katere izid bi bil pozitiven za slovenstvo. Če bi šlo samo zame, bi bila moja odločitev zelo enostavna, ker pa sem vedel, da bo imela posledice za vse nas, ne samo za zdaj živeče rodove, ampak tudi prihodnje, je bil to nek trenutek, ki ga najbrž poznate tudi vi, m najbrž ga pozna vsak človek, ko se mu življenje kot film na hitro zvrsti skozi možgane in takrat nenavadno jasno vidiš zarezo med pozitivnimi in negativnimi posledicami. Mnoge dileme pri tem odpadajo, ostaneta izkristalizirana temna in svetla plat odločitve, in tako sem se odločal. Takšno ravnanje vas pravzaprav heroizira bolj kot bi st morda to želeli. Če bi se reklo, da je državnik Kučan tistih trenutkih še vendarle na nekoga zanašal, bi bilo to manj herojsko. Nisem se odločal sam. odločalo se je predsedstvo republike. Govorim samo o tistem delu odločitve, ki je bil samo moj, in res je, da sem jaz prvi opredelil to stališče. Če pa bi večina mislila drugače, bi veljala drugačna odločitev. Gospod predsednik, v svojem imenu in v imenu Vestnika se vam zahvaljujem za ta pogovor ter vam želim vesele božične praznike, dušnoga zveličanja največ in vse dobro v novem letu! Enako želim tudi vam in vašim bralcem! Pogovaijal se je ŠTEFAN SMEJ sira n vestnik, 31. decembra 1992 gospodarstvo Se bo soboški Eureco rešil iz najhujšega? Na pni pogled se zdi skoraj nemogoče, da bi se nekaj.čez 50-čianski kolektiv soboškega mešanega podjetja Eureco še lahko ognil stečaju. In zakaj tako črnoglede napovedi? Izgube dosegajo kar 26 milijonov tolarjev, banki dolgujejo okrog 10 milijonov tolarjev, papirnici Goričane, od koder se oskrbujejo s potrebnim papirjem za izdelavo potiskanih blokov, pa so dolžni 800 tisoč nemških mark. Poleg tega se zadnje čase ubadajo s pomanjkanjem dela, kar potrjuje, da je finančni položaj podjetja slab. Nič čudnega, da v Eurecu že pred dvema letoma, ko je še) njihov voz nezadržno navzdol, niso bili sposobni kupiti dvorane nekdanjega tozda Tapetništvo podjetja Sobota. Ravno takrat so namreč krvavo potrebovali 300 do 400 kvadratnih metrov dodatnih prostorov za širitev proizvodnje, zlasti pa za uvedbo načrtovane proizvodnje samolepilnih blokov. Za ta posel so se morali zato kaj hitro »obrisati pod nosom«, saj so tovrstno proizvodnjo enostavno prenesli v Nemčijo, in sicer k večinskemu lastniku Ritterju, ki razpolaga s 67-odstotnim deležem Eurecovega kapitala. Kot pravijo, so bili posredi tudi medtozdovski odnosi, ki so onemogočili uresničenje takih načrtov v okviru tedanjega skupnega podjetja Pomurski tisk. Nedavna stavka delavcev soboškega Eureca, ki tudi direktorju očitajo nekatere napačne poslovne odločitve v preteklosti. je razkrila še vrsto drugih problemov V prvi vrsti jih skrbi nadaljnja usoda podjetja, ki seje znašlo v primežu neizprosne gospodarske politike. Brez tega, da bi na trgu prodali več svojih izdelkov, ki so večinoma izvozno usmerjeni, in zmanjšali vrednost fiksnih stroškov, saj so jih dnevne obresti na posojila, ki so jih najemali v minulih letih, spravile ob steno, ne vidijo pravega izhoda iz slepe ulice, pa tudi zaradi negotovosti glede nadaljnjega pravočasnega izplačevanja osebnih dohodkov, po sanacijskem programu pa naj bi bilo odveč tudi 13 delavcev. Zanje bodo iskali »mehke variante«, predvsem možnosti za zaposlitev na drugem delovnem mestu, lahko pa se zgodi, da bodo nekateri od teh delavcev, ki bodo prej ali slej trajni presežek, morali na zavod za zaposlovanje. Ali to pomeni, da se bo Eureco kljub vsem dosedanjim zablodam vendarle izvlekel iz kritičnega stanja ter v letu 1993 posloval brez dodatnih izgub? Zdajšnji direktor zatrjuje, da bo vse odvisno od rezultatov bližnjega sestanka poslovnega odbora v Murski Soboti. Če namreč ne bodo izpolnjeni vsi pogoji za celostno sanacijo podjetja, potem jim grozi stečaj, direktor pa najavlja svoj odhod. Kot je pokazala stavka, delavci Bojanu Žuniču ne verjamejo preveč. Očitajo mu. da je predolgo leporečji in jih z obljubami pahnil v brezno, iz katerega ne vidijo izhoda. Obtoževali so ga tudi, da razprodaja tovarniško premoženje in da je s podjetjem ARM iz Šentjurja, kjer ima 3.5-odstotni delež, sklenil pogodbo, ki je v marsičem vprašljiva. Mnogim delavcem tudi ni jasno, zakaj se je moralo toliko časa čakati na sestanek poslovnega odbora, ko pa se je že dolgo vedelo, da je v Eurecu nekaj narobe. 4. ali 5. januar naj bi dal torej dokončen odgovor na vse dileme, pred katerimi so zdaj zaposleni. Upajmo le, da ne bodo potegnili krajšega konca, kot se to dogaja marsikdaj v praksi, in da bo imel sindikat pomembnejšo vlogo pri dokončni odločitvi kot doslej. MILAN JERŠE V soboški Muri uspešno končujejo poslovno leto 1992 V korak s časom in svetom Zadnji dve leti so bili teksturi gotovo pred euo najtežjih preizkušenj, saj strokovnjaki celo menijo, daje bilo to obdobje najbolj krizno po letu 1932. Čeprav so ocenjevali, da bo že v prvi polovici letošnjega leta prišlo do ponovnega oživljanja, se to ni zgodilo, recesija še traja in se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Le dobro organizirani in tisti, ki so se pravočasno pripravili na izzive časa, se niso srečevali z večjimi motnjami v poslovanju in med te gotovo sodi tudi soboška Mura. Po oceni Boža Kuhariča, ki uspešno vodi Murino vodilno ekipo, 6.200 zaposlenih v tem največjem pomurskem podjetju brez pretresov končuje letošnje poslovno leto in tudi v novo leto prehaja brez stresov, kar ni bilo značilno za prejšnja leta. Ob visoki inflaciji je bilo težko načrto- vati poslovno politiko, zdaj, ko rale, pa je to veliko laže. Medtem, ko so se po razpadu jugoslovanskega tržišča številna podjetja ubadala z velikimi težavami pri prodaji, v Muri tega niso zaznali, saj večino izdelkov prodajo na tujih trgih, kjer bodo letos iztržili 135 milijonov nemških mark. Fizični obseg izvoza so tako povečali za 12 odstotkov, vse leto jim je uspelo zapolnjevati proizvodne zmogljivosti, občasno pa jim jih je celo primanjkovalo. Čeprav niso povsem zadovoljni s tečajem tolarja, ki je po njihovem mnenju še vedno precenjen, jim je uspelo obdržati standard zaposlenih. saj so Murini delavci med bolje plačanimi tekstilci v Sloveniji. Povprečne plače se gibljejo na ravni 600 nemških mark, po izplačilu »trinajste« so se razmere nekoliko stabilizi-v glavnem z lastnim kapitalom in jih ne bremenijo obveznosti zaradi dragih posojil. Iti korak s časom tako na modnem področju kot v tehnologiji in prilagajanju razmeram na tržišču, je vodilo tega uspešnega pomurskega kolektiva, zato so v letošnjem letu sprožili tudi nov investicijski ciklus. Nove naložbe v Muri so letos že dosegle vrednost 12 milijonov nemških mark, od tega so 8 milijonov mark vložili v sodobno opremo, z naložbami pa bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Pred njimi je saniranje in preustroj programa lahkih oblačil, kjer se preusmerjajo v izdelavo sedežnih prevlek za avtomobilsko industrijo in ženskih oblačil, za to pa bodo namenili 1,7 milijona Zaradi precenjega tečaja tolarja, ki tri po njihovem mueryu mora) biti nižji za kakšnih 10 odstotkov. Mura veliko izgublja. Niso za vsako ceno za ustreznejši tečaj, vendar pa bi morala razliko pokriti država z izvoznimi spodbudami. Bremena, ki jih plačuje gospodarstvo, so prevelika. V Muri zahtevajo znižanje davkov in prispevkov od osebnih dohodkov, pa tudi obdavčenje dobička ni ustrezno rešeno. Mnenja so, da bi morale biti firme, ki dobro poslujejo, ustvarjajo dobiček in ne odpuščajo delavcev, pri tem v ugodnejšem položaju. Država bo morala biti v prihodnje agresivnejša pri urejanju odnosov z Evropsko gospodarsko skupnostjo, sq so prav tekstilni izdelki v teh državah najbolj zaščiteni. V Muri pa se zavedajo tudi nekaterih lastnih pomanjkljivosti, ki jih bodo morali odpraviti. Rast nekaterih stroškov v podjetju je še vedno previsoka, pa tudi pri klasičnem izvozu niso izkoriščene vse možnosti. plače v višini 80 odstotkov enomesečnega osebnega dohodka pa se bodo povprečne plače v letošnjem letu še nekoliko povečale. Tudi z izplačevanjem niso imeli težav. Čeprav se do-hodkovnost in likvidnost slabšata, pa v Muri poslujejo nemških mark. V začetku leta bodo začeli tudi z modernizacijo radgonske Mode, kamor bodo vložili od 3 do 4 milijone nemških mark, načrtujejo pa tudi izpopolnitev računalniške mreže. V razmeroma kratkem obdobju tako v Muri vlagajo v nove naložbe od 15 do 17 milijonov nemških mark, kar je tudi po mnenju najodgovornejših morda nekoliko preveč, vendar so takšna vlaganja potrebna, saj zagotavljajo večjo konkurenčnost in produktivnost, hkrati $ tem pa dolgoročno tudi boljši standard zaposlenih. Ob tem pa ne zanemarjajo tudi krepitve kadrovskega potenciala, saj skrbijo za Uspešno končujejo tudi pogovore v §ri Lankt, kjer sicer gre za manjši projekt, vendar pomeni začetek prodora tudi na to tržišče. Pretežni del M uri ne ga izvoza temelji na dodelavnih poslih, saj je delež klasičnega izvoza še vedno v manjšini, z lastnimi blagovnimi znamkami pa želijo povečati tudi tovrstni izvoz. Ob tem pa bodo Na območni gospodarski zbornici za Pomurje želijo ustanoviti sekcijo za obladovanje kakovosti in izmenjavo izkušenj med podjetji, da bi hitreje pridobili certifikate kakovosti za izvoz. Tako je dejal Štefan Ošlaj, direktor službe za obvladovanje kakovosti v Muri, ki je peščici zbranih predstavil načrt aktivnosti v njihovem podjetju za pridobitev certifikatov za kakovost. Na iniciativni sestanek vodji služb za obvladovale kakovosti na Območni zbornici za Pomurje so prišli le z Ar Conta, Nafte. Zdravilišča Radenci. Elrada ter Pomurskih mlekarn. Če bi sklepali po številu udeležencev na iniciativnem se: Stanko, je pomurskemu gospodarstvu maJo mar za kakovost poslovanja, medtem ko je tovrstni nemir v preostali Sloveniji in seveda Evropi. Po nekaterih ocenah naj bi imelo tak certifikat 20 ali celo 30 tisoč podjetij, katerim se pridružujejo tudi nekatera naša. V Sloveniji se vrstijo pobude za ustanavljanje sekcij 28 tekstilno industrijo, farmacevtsko in druge. Mura je že storila korak za pridobitev certifikata kakovosti - kakovost poslovanja ni samo kakovost izdelkov, ampak kakovost poslovanja vseh služb - pripravili so načrt aktivnosti in z njimi začeli avgusta, certifikat pa bi naj dobili, vs^ upajo tako, leta 1994. MH nenehno izobraževanje mladih strokovnjakov, v Muri pa so zaposlili tudi vse mlade tekstilce, ki so letos končali šolanje. Mura si je utrdila svoje mesto na svetovnem tržišču in tu želi tudi ostati. Trem firmam, ki jih imajo v Nemčiji in ZDA, se bo že kmalu pridružila še ena na Hrvaškem, Mura pa se v svetu vse bolj uveljavlja tudi s prodajo tehnologije. Sredi novembra so dokončali tri objekte v Egiptu in jih predali, vendar sodelovanja s tem še ni konec, saj v teh novih tovarnah obstaja možnost licenčne prodaje Murinih kreacij. Sklenili so že tudi novo pogodbo s firmo BTM v Kairu, kamor bodo prodali tehnologijo za izdelavo moških suknjičev. V Muri pravijo, da gre v tem primeru za sodelovanje z močno firmo, prek katere se ponujajo tudi možnosti za prodajo drugih Murinih izdelkov. v prihodnje morali več pozornosti nameniti tudi slovenskemu tržišču, za katerega samokritično priznavajo, da so ga nekoliko zanemarili. O organiziranju kakšne lastne trgovske mreže sicer ne govorijo, vendar kaže, da so tudi razmišljanja v tej smeri čedalje pgoostejša. Mura želi ostati trdna firma, ki se bo še naprej sposobna prilagajati razmeram na najzahtevnejših svetovnih tržiščih in dobršen del aktivnosti je naravnan v tej smeri. Če ne bo prišlo do res katastrofalnih pretresov, se v Muri ne bojijo prihajajočega leta, saj so sklenili že vrsto dolgoročnejših pogodb in je celoletna proizvodnja tako rekoč razprodana. To jim zagotavlja stabilnost, cilj najodgovornejših v Muri pa je med drugim tudi, da delavcem zagotovijo vsaj enak standard, kot so ga imeli v iztekajočem se letu. LUDVIK KOVAČ Nujna selitev carinske uprave severovzhodne Slovenije v Mursko Soboto Carinarnica se seli iz Gornje Radgone Predlogi o selitvi Carinarnice so menda stari že več let, saj je večina pomurskih podjetij, ki pretežni del svojih izdelkov izvažajo in imajo torej opraviti s carino, z levega brega reke Mure. Prav tako se za povečanje carinjenja v Murski Soboti zavzemajo številna uvozna podjetja iz Ljubljane in preostale Slovenije, saj bi tako odpadla dodatna pot v Ljubljano in bi po carinjenju v Murski Soboti že puščali uvoženo blago v Mariboru, Celju in drugod. Tudi v Carinarnici v Gornji Radgoni so mnenja, da bi bila selitev uprave koristna, čeprav ne bi ustrezala uslužbencem iz Gornje Radgone. Upravnik Janez Sever je pojasnil: »Obseg dela se je na območju Gornje Radgone močno zmanjšal in povečal na območju Murske Sobote, tako da so danes te razmere drugačne, kot v preteklosti. Z mednarodnim mejnim prehodom Šentilj so drugačni tokovi mednarodnega prometa. Poleg tega je želja predstavnikov občine v Gornji Radgoni, ki je bila tudi izražena nam in republiški carinski upravi, da bi tovorni promet izločili iz tega mesta in da bi v ta namen aktivirali mejni prehod v Gederovcih. To pomeni, da bo potreba po carinarnici v Gornji Radgoni še manjša kot prej.« Po podatkih carinske uprave je 23 njihovih enot usmerjenih v Mursko Soboto in le tri v Gornjo Radgono, kar 96 odstotkov vseh cestnih taks obračunajo v Murski Soboti, le 10 odstotkov tovornjakov ter izdanih uvoznih in tranzitnih prijav pride na Gornjo Radgono, pri uvozno-izvoznih deklaracijah pa 27 odstotkov. Gornja Radgona s selitvijo uprave ne bi izgubila prav nič, saj bo imel mejhni prehod Še naprej isti delovni čas, prav tako pa bo tukaj tudi blagovno carinjenje. Novi poslovni prostori so za Carinarnico nuja, kajti že sedaj imajo velike prostorske težave, trdi Sever. 1969. leta, ko je bila s sredstvi federacije zgrajena zgradba Carinarnice v Gornji Radgoni, je bilo le 80 zaposlenih, danes jih je 200. Povečal se je obseg dela, vedno več je uvozov, izvozov in tranzita blaga, mejne prehode pa smo dobili tudi na južni meji. Ob izbiranju najprimernejših možnosti za zamenjavo prostorov so se odločili za iskanje interesentov, ki bi jim zgradili nove prostore na območju Blagovno-trgovin-skega centra in načrtovane tovorne železniške postaje v Murski Soboti. Pri tem je potrebno misliti na daljnjo prihodnost, na vplive uresničenih načrtov in idej, ki so dandanes še na papirjih. »Če gledamo v prihodnost, menimo, da lahko v Murski Soboti pričakujemo precej večji porast dela kot v Gornji Radgoni. Vidimo, da že danes narašča izmenjava blaga z nekdanjimi socialističnimi državami vzhodnega bloka, to je Madžarsko, Poljsko, Češko, Rusijo, pa tudi s Hrvaško. Glede na odnose z Italijo in vsemi temi državami lahko pri- čakujemo, da bo promet še naraščal in mi v carinski službi se jim moramo prilagajati. Po drugi strani je na vrhuncu akcija za gradnjo železniške proge Mruska Sobota-Mono-šter in bo tako na tem območju velika železniška in s tem tudi carinsko-železniška postaja. Prav tako v bližnji prihodnosti pričakujemo, da bodo odprti Številni novi meddržavni prehodi na meji z Madžarsko in Hrvaško, vsi pa bodo bolj vezani na Mursko Soboto kot pa na Gornjo Radgono. Moram Takšni posnetki so že nekaj' časa za mednarodni mejni prehod Gornja Radgona prava redkosl; letos so obračunati v Gornji Radgoni le 4 odstotke vseh pobranih cestnih taks. Selitev uprave Carinarnice je neizbežna. reči, da pri tem ne gre za nikakršne lokalne interese, saj v Gornji Radgoni s tem ne bodo izgubili prav nič,« je povedal Janez Sever. Upravnik (za zdaj še) gor-njeradgonske Carinarnice pa ni pozabil omeniti, da imajo že sedaj velike prostorske probleme na sedanji lokaciji; ko je bila 1969. leta zgrajena upravna zgradba, so jim zagotovili tudi parkirni prostor na drugi strani ceste ob železniški progi, kjer so lahko opravljali carinske preglede' Pozneje so na tem prostoru uredili počivališče za avtobuse, za osebne avtomobile pa je parkiranje prepovedano, Še več: policisti menda radi kaznujejo prav tiste potnike, ki se ustavijo na omenjenem parkirnem prostoru, da bi v bližnji zgradbi uredili carinske formalnosti. Vsekakor občina Gornja Radgona ne bo mogla vplivati na odločitev republiške carinske uprave, saj številke in načrti zahtevajo drugačne odločitve. In če tovornega prometa res več ne bo na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni, je to za načrte o ureditvi mejnega prehoda m brezcarinski coni kvečjemu dobrodošlo. BERNARDA B. PEČEK Iz mizarske delavnice Štefana Boroviča iz Lipe pošiljamo vsem partnerkam, partnerjem, sodelavkam, sodelavcem, zdajšnjim in prihodnjim naročnicam in naročnikom ter sploh vsem državljanom najboljše božične in novoletne želje! Mizarstvo BoroviČ, Lipa Zeleni Prekmurja želimo vsem državljanom v novem letu zdravo okolje, dobro življenje, pravno državo, konstruktivno opozicijo in ustvarjalni nemir! Zeleni Prekmurja Vestnik ob četrtkih vestnik, 31. decembra 1992 stran 5 sociala, šolstvo, zdravstvo Prednostna je gradnja nove OS Mala Nedelja Pomemben dogodek p občini Gornja Radgona Bili so vznemiijeni. ponosni Na letošnjem zadnjem zasedanju vseh treh zborov Skupščine občine Ljutomer so z nekaterimi pripombami poslancev, zlasti glede nadaljnje gradnje cestnih in infrastrukturnih objektov ter naložbene politike, sprejeli osnutek odloka o občinskem prora-čunu za leto 1993. Skupni prihodki naj bi znašali 496 milijonov 176 •koč tolarjev, kar je v primeijavi z letošnjim letom za skoraj 150 milijonov več. Največ denaija, in sicer 208 milijonov 601 tisoč SIT, bodo dobili z davki pravnih in fizičnih oseb. Poglavitni delež odhodkov bo namenjen izvajalcem družbenih dejavnosti (nekaj 122,3 milijona) in delu državnih organov (okrog 109,7 milijona). Kot so pripomnili v razpravi, bo treba selektivno opredeliti posamezne socialne programe m sproti ugotavljati socialni položaj upravičencev, saj z načrtovanimi sredstvi ne bodo mogli pokriti vseh potreb. Hkrati se zavzemajo za ustano-ritev štipendijskega sklada. Posebej so opozorili na problem financiranja Uprave za inšpekcijske službe in občin-skega javnega pravobranilstva, kjer v zadnjih letih niso bila zagotovljena zadostna sred-Stka, podobno pa velja tudi za financiranje funkcionalnih dejavnosti krajevnih skupnosti. V investicijskem delu proračuna pa dajejo izključno pred-nost gradnji nove osnovne šole v Maj; Nedelji, za kar imajo rezervi ranih 30 milijonov tolarjev. Več denarja pa bo tudi za subvencije, intervencije in plačila v kmetijstvu. Ob vsem tem je spodbudno, da so osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto sprejeli dovolj zgodaj, s čimer bo omogočeno, da bo v javni razpravi, ki bo trajala do 15. januarja, možno temeljito proučiti vse predloge in pripombe, hkrati pa zagotoviti potreben denar Poslanci ljutomerskega parlamenta so tokrat brez kake večje razprave potrdili tudi predlog za prodajo objektov, ki jih več ne uporabljajo za vzgojno-izobraževalne dejavnostih v občini. Gre za šolske objekte v Logarovcih. Vučji vasi in na Stari Cesti, izjema pa je le oddelek vrtca na Stari Cesti. Zanje so že sklenili najemne pogodbe, izvršni svet pa predlaga prodajo teh objektov. Hkrati so občinsko vlado pooblastili, da ob sodelovanju občinskega javnega pravobranilstva reši premoženjskopravne zadeve, preden bodo zgradbe prodane. Na skupnem zasedanju so ljutomerski poslanci sprejeli tudi sklep o javnem razpisu za podelitev koncesije v lekarniški dejavnosti. Kot prvi primer so navedli Križevce pri Ljutomeru, kjer naj bi uredili med sebojna razmerja za uporabo sedanje opreme in zalog zdravil med zasebnim lekarnarjem in Pomurskimi lekarnami. Seznanili so se tudi z informacijo o reorganizaciji zdravstva, kjer je še vrsta dilem, zato izvršni svet predlaga, da nadaljnjo razpravo v občini preložijo za nekaj časa. Med delegatskimi vprašanji, pobudami in predlogi pa velja omeniti nezadovoljstvo Ljutomerčanov. zakaj noben od njihovih kandidatov ni bil izvo- Ijen v državni zbor. Zato imajo te volitve za neveljavne in zahtevajo, da vključijo v državni zbor vsaj enega od njihovih poslancev. Javno namreč protestirajo proti odločitvi republiške volilne komisije, ki je nepravilno razdelila ostanke glasov iz posameznih volilnih enot. Po volilnem zakonu bi morala imeti vsaka volilna enota v novem državnem zboru po H pslancev. 8. volilna enota, kamor sodi tudi ljutomerska občina, ima le 8 poslancev, medtem ko jih imajo ponekod celo do 16. To se Ljutomerčanom ne zdi prav, zato so protest naslovili tako na vrhovno kot na ustavno sodišče Republike Slovenije. Po zasedanju ljutomerskega parlamenta sta predsedstvo skupščine občine in izvršni svet pripravila tradicionalno novoletno družabno srečanje s kulturnim programom v hotelu Jeruzalem. Sodelovali so gledališki igralec Rajko Stupar, učenci ljutomerske glasbene Šole in ansambel bratov Kur-bus. Prosta izbira osebnega zdravnika - pravice in obveznosti Med prijetnimi dnevi, ki so bili letos v Pomurju, si prav gotovo zasluži posebno mesto tudi 23. december, dan, ki je prinesel veliko veselja in radosti okrog 70 učencem osnovne šole dr. Janka Šlebingerja (prilagojeni program) v Gornji Radgoni in seveda tudi njihovim pedagoškim delavcem. Dolgo so morali živeti in delati v stavbi s klavrno podobo in za nameček so jo lani kar precej poškodovali vojaki nekdanje JLA ob agresorskem pohodu na bližnji mednarodni mejni prehod. Zdaj pa je njihova .učilna zidana’ tako lepo urejena, da je skoraj ni mogoče prepoznati. Uspeli so jo namreč temeljito obnoviti. Minulo sredo so proslavljali to pridobitev. Kdor ni bil tam, si težko predstavlja, s kakšno napetostjo, vznemirjenostjo ... so ta trenutek pričakali učenci in kako ponosno so nastopali pred svojimi učitelji, starši in gosti. Med slednjimi sta bila tudi občinska prvaka Alojz Vogrinčič in Anton Tropenauer Besede in vse jim je šlo od rok, kot da bi bili kje v .redni’ osemletki, ne pa v šoli, ki je obiskujejo otroci z lažjimi duševnimi in telesnimi motnjami. Veliko vprašanje je. če bi v običajnih Šolah sploh kdaj dobili priložnost, da pokažejo, kaj vedo in znajo. Tam bi bilo namreč skoraj zagotovo med najslabšimi in neuspešnimi učenci. Počutili bi se odrinjeni, zapostavljeni,,. V .posebnih’ šolah, ki jim nekateri tudi nasprotujejo, češ da gre pri tem za tako imenovano getoizacijo, pa so skoraj vsi uspešni, enakovredni... MILAN JERŠE 1 $ novim letom se v zdravstvu odpira novo poglavje. Poleg Uvosti - prostovoljnega zdravstvenega zavarovanju - si bomo po "uvem letu lahko ali morali izbrati osebnega zdravnika- lo PQ-da bomo med zdravniki, ki opravljajo osnovno ali splošno hivstvcno dejavnost, lahko izbrali enega, s bati rini ton« P"d-Mav<> ° izbranem zdravniku. To bomo storili ob pnein Jav'jenju v javni zdravstveni ustanovi ali pri zasebnem zdrav-*ku osnovne zdravstvene dejavnosti, izjava pa Im pomenila. da ““•o nb bolezni obiskovali istega zdravnika vsaj «0 Rtu. Izjava "umreč zavezuje za eno leto. To seveda ne velja v primeril« nujne j ravniške pomoči, ali če bo bolnik potreboval medicinsko pomoč ^ernc zdravstvene službe. Ali si potem lahko izberemo Nebnega zdravnika tudi v ambulantah, ki nam niso najbližje uh morda celo iz druge občine? Nihče ne sme bolniku ali zava-r°vani osebi določiti, katerega zdravnika si bo izbrala, kar poceni, da si ga lahko izbira tudi Prizadeti na vidu o letošnjem delu Medobčinsko društvo slepih in slabovidni ju «voici občnem zboru, katerega se je udeležilo cez sto c B lnie’ Pregledalo delo letošnjega leta in sprejelo načrt z P Iztekajoče leto je bilo za društvo delovno in uspešno. denarjem iz sklada Slep slepemu so pomagali socialno ogroženim članom društva, 'istim, ki so kupovali tehnične pripomočke, so pomagali, pa tudi šolajočim se in športnikom. Na križišču v Murski Soboti so postavili 'udi zvočni semafor Spet pa so spregovorili o zaposlovanju njihovih članov. Omeniti so lendavsko občino, ki je na delovno mesto telefonista zaposlila videčo osebo in ne njihovo Članico, ki je končala usposabljanje za to delovno •nesto. Medobčinsko društvo sle-p|h in slabovidnih za Pomurje 11 že dlje časa prizadeva, da bi lajnica društva delala poln v drugem kraju ali drugi ambulanti. Tudi zdravstvena organizacija ali delodajalec oziroma podjetje bolniku nima pravice določati osebnega zdravnika, na primer zaradi organiziranja dejavnosti. Bolniku ni potrebno vnaprej iskati osebnega delavnik, vendar s tem še niso uspeli, ker občine mso bile pripravljene dati dodatnega denarja. Predsednik društva Anton Kos pa je na zboru povedal, da pa sedaj vse kaže, da bo prihodnje leto lahko začela delati poln delovni čas. Med pomembnimi gosti na zboru pa je bil tudi Hubert Verdnik, predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije. »V predvolilnem obdobju smo objavili sporočilo za javnost in z njim skušah' opozoriti javnost in strankarske prvake na nerešena vprašanja.« je dejal. Skoraj petdeset let je star problem, da nekateri prizadeti na vidu ne morejo pridobili statusa invalida, kar pomeni, da potem zaradi tega ne morejo imeti zdravnika, še preden je zbolel. Tudi otroci lahko imajo izbranega zdravnika, ki pa ni nujno, da je otroški zdravnik ali iž otroškega dispanzerja. Zanje ali za mladoletne osebe osebnega zdravnika seveda izbirajo starši, za opravilno nesposobne pa skrbniki. Sicer pa si zavarovane osebe lahko poleg osebnega zdravnika iz osnovne zdravstvene dejavnosti izberemo še osebnega ginekologa ter pediatra. Podpisana izjava o osebnem zdravniku seveda zavezuje za najmanj leto dni, lahko pa se razveljavi v izjemnih primerih ali ob odselitvi. V takem primeru bolnik in zdravnik podpi- zagotovljene socialne varnosti. Tudi tehnične pripomočke si morajo kupovati sami, in ker so zelo dragi, si jih lahko privoščijo le redki. Prav zalo imajo pripombo na pravilnik, ki ga pripravljajo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, saj menijo, da tako kot nekdo potrebuje na primer voziček za premikanje, oni potrebujejo tehnični pripomoček za komuniciranje s svetom. Predsednik Zveze je spregovoril tudi o projektu, in sicer, da bodo teletekst ah televizijski časopis pripravljali v zvočni tehniki, kar bo pomemben korak prr informiranju prizadetih na vidu. Članom društva, ki so člani zvočne knjižnice in imajo naročene zvočne časopise . bo zveza pomagala s kasetnimi sprejemniki, dali pa jih bodo tudi socialno šibkejšim članom. MH Seta soglasje o izpisu. Kadar pa tega soglasja ni, o izpisu določa zdravniška komisija prve stopnje. Bolnik, ki nima izpisne izjave ali ustreznega potrdila, si ne more pridobiti novega osebnega zdravnika. Ko osebni zdravnik ne dela krajši čas zaradi bolezni ali dopusta, mora bolnik obiskati drugega izbranega zdravnika, ki sta ga v dogovoru izbrala bolnik in osebni zdravnik. Če pa osebni zdravnik zapusti delovno mesto, če se upokoji ali zaposli drugje, njegov naslednik prevzame bolnike, vendar imajo le-ti pravico takoj menjati zdravnika, čeprav še ni preteklo leto dni od izjave. Zdravnik ne sme odkloniti bolnika razen v primerih, da že ima preveč bolnikov. Zdravnik bo namreč delno plačan tudi po tem, koliko bolnikov bo imel ali po tako imenovani glavarini. Bolnika pa bo izjava zavezovala, da bo razen v nujnih primerih obiskoval le izbra nega zdravnika, saj bo moplačnik, oziroma stvena zavarovalnica stveni ustanovi ne bo storitve. sicer sa-zdrav-zdrav-plačala MH Raziskovalni tabor Romček V času ud 30. novembra do 3. decembra je bil raziskovalni tabor za Romčke. Pobudnik zanj je bila OŠ Bakovci, sodelovali na sta še OŠ Cankova in OŠ Kuzma. Tabor je bil na Ruškem Pohorju. Raziskovalno delo je potekalo v njihovem vsakdanjem bivalnem okolju, le lokacija je bita spremenjena. Njihova navezanost na gozd m izoliranost naselij nas je vodila k izbiri takšne tematike. Za romske učence je abstraktno učenje zelo težko, zato smo se odločili, da jim prek lastnega raziskovalnega dela približamo zanimivosti in značilnosti gozda Tabora so se udeležili po trije učenci iz omenjenih Sol. Raziskovalno delo je potekalo pod vodstvom Bernarde Novak iz OŠ Osnovna šola s prilagojenim programom dr. Janka Šle bi n-ge rja Gornja Radgona je odslej skoraj takšna kot nova. Potek proslav ob takšnih in podobnih priložnostih je po navadi znan že vnaprej - pozdrav ravnatelja(-ice) in drugi govorniki, nato pa kulturni program učencev in za konec še ogled novih ali prenovljenih prostorov. Tu je bilo skoraj vse obratno. In to se nam je zdelo zelo prav! Govorniki so prišli na vrsto Šele ob koncu. O pome n o nove pridobitve je prvi spregovoril predsednik sveta šole Zvonko Gabrijan. Med drugim je dejal: »Zgodovina šole s prilagojenim programom sega v davno leto 1956, ko je bil 7. septembra prvi dan pouka na takratni tako imenovani pomožni šoli. 36 let je torej od tega, ko je gospa Cilka Zerdin zaorala ledino na področju šolanja s prilagojenim programom. .. Srečo v nesreči smo imeli, ko v naši zadnji vojni okupator ni prizanesel niti naši šoli, tako da je na osnovi vojne Škode obnova lažje stekla. Šola je sedaj res temeljito preurejena in primerna za program, ki ga izvaja.« Zatem je prevzela besedo ravnateljica šole Terezija Šegula, ki je posebej poudarila njihova prizadevanja, da se tudi ti otroci usposobijo za samostojno življenje. Ob tej priložnosti je 6 dolgoletnim in uspešnim sodelavkam podelila odločbe Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije o napredovanju v mentorice (4) oziroma svetovalke. Predsednik izvršnega sveta SO Gornja Radgona Anton Trope-nauer pa je opisal način, kako jim je uspelo zagotoviti čez 20 milijonov tolarjev, kolikor so stala obnovitvena dela. Poleg tistega, kar so dobili za odpravo vojne Škode, jim je 9 milijonov tolarjev prispevala Zavarovalnica Triglav, In ker tudi to še ni bilo dovolj, so del denarja dobili iz posebnega računa v Avstriji (v dogovoru s Peterletom), pomagali pa so jim še nekateri drugi. O tem prijetnem dogodku bi lahko zapisali še marsikaj, ampak misli bi si bile podobne, iz njih pa bi velo osnovno spoznanje, da si tudi učenci in pedagoški delavci ,posebnih’ šol zaslužijo primerne prostore. Potrebno je Še dodati, da so pri tej naložbi našli rešitev tudi za ureditev sanitarij za cerkev oziroma farane. JOŽE GRAj Kuzma, razvedrilni program je vodila Marija Zver iz OŠ Bakovci, skrb za bivanje in nemoteno delo pa je prevzela ravnateljica OŠ Cankova Hilda Vogrinčič. Raziskovalni del tabora je bil razdeljen v več tematskih sklopov, med katerimi naj omenimo: živali med listjem, iglicami, za lubjem odmrlih dreves in strohnelih panjev, izdelava drevesnih kart.. Organizirali smo tudi ekološki dan. V okviru ekološkega dne smo učence seznanili s kazalci čistosti zraka - lišaji in s postopkom izdelave reciklirnega papirja. Prosti čas so učenci izkoristili za igro na svežem zraku, v večernih urah pa so prijetno zapeli, zaplesali, odigrali lutkovne igrice in tudi kaj narisali. V okvira razvedrilnega programa so učenci izdelovali gozdne živali iz gline in lepljenke iz listov. V taboru so bili učenci iz različnih krajev, ki se niso poznali, kar pa jih ni oviralo pri njihovem delu. Vsake naloge so se lotili zagnano in se veselih še tako majhnega uspeha V odličnem delovnem vzdušju so nastali izdelki, ki so bili v ponos vsem navzočim in dokaz, da učenci Romčki ob dobrem vodenju in spodbujanju dosegajo zavidljive rezultate, 1e motivirati jih je potrebno znati. BERNARDA NOVAK stran 6 vestnik, 31. decembra 1992 nasveti General Janez Slapar je v Ljutomeru podelil spominske znake pripadnikom teritorialne obrambe in policije, ki so v lanskoletni vojni sodelovali v spopadih na Kačurah, Preši ki in Gornji Radgoni. Spomin na lanskoletne dogodke je obudil poveljnik območnega štaba TO Ljutomer Ljubo Dražnik. Tudi general Slaparje v svojem nagovoru poudaril vlogo, ki so jo imeli dobitniki priznanj, hkrati pa se zavzel za nadaljevanje zgraditve našega obrambnega sistema. Udeležence priznanj in najvišje predstavnike slovenske obrambe je pozdravil tudi predsednik ljutomerske občinske skupščine Mirko Prelog. Spominske znake za spopade na Kačurab so dobili: Smiljan Kuhar, Alojz Filipič, Roman Žinko, Franc Mavrič, Borut Kranjc, Robert Gradiščaj, Andrej Ohman. Miran Mulec in Janko Raduha. Spominske znake za boje v Pre-siki so prejeli: Venčeslav Lihtenvalner, Milan Kocbek in Silvo Cmager, za spopade v Gornji Radgoni pa Alojz Steiner in Alan Geder. F. M. 120 let tradicije n Pomurska banka d.d. Vaša domača banka Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 25. decembra 1992 od 00.00 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 25. decembra 1992 od 00.00 Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 «68,5944 858.00 885,00 Francija 100 1.790,7808 1.736.00 1.816,00 Nemčiji 100 6.110,8372 6.105.00 6.270,00 Italija 100 6,8258 6.45 6,95 Švica 100 6.766,8356 6.680,00 6.930.00 ZDA I 97,2906 94,30 99,60 Kartica AKTIVA tudi v Pomuiju - ker je plačevanje s kartico AKTIVA preprosto in sodobno: na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko ACTIVA. prodajalcu predložite kartico ACTIVA in s podpisom overite račun: - ker pomeni plačevanje s kartico ACTIVA časovni odlog plačila ter možnost kreditiranja s pomočjo dovoljenega negativnega stanja. Smo vas prepričali? Potem izpolnite pristopno izjavo za kartico ACTIVA in jo oddajte enoti Pomurske banke, d.d.. pri kateri imate tekoči račun! Zakaj je na mejnih prehodih spet gneča? Markovičevi časi Se še spomnite tako imenovanih Markovičevih časov, ki bi jih lahko imenovali tudi čast šokov. Inflacija je dosegla najvišjo stopnjo: zvečer nisi vedel, kaj te čaka zjutraj, dopoldne nisi vedel, če bo popoldne kruh imel še vedno isto ceno ali pa bo spet dražji. O varčevanju sploh nismo razmišljali. kajti plače niso dohitevale zviševanje cen, devize so se kupovale le na črnem trgu, in to z velikansko provizijo. In potem je prišel dedek mraz Markovič s konvertibilnim dinarjem. V tistem enem letu, ko je bil dinar 1:1 v primerjavi s šilingom, smo Slovenci in drugi prinesli največ dobička avstrijskim trgovcem. Pričakovali smo, da bodo odslej namesto Merkurja častili kot zaščitnika trgovcev Markoviča. Za naše trgovce je bilo popolnoma nasprotno - to je bilo najbolj katastrofalno leto, saj se je kupna moč odlivala čez meje. Kolone avtomobilov na mejnih prehodih od jutra do večera, gneča v avstrijskih trgovinah. Vse je bilo cenejše in boljše kot doma, marsikatero stvar srno lahko kupili le v tujini. Ali so se vrnili ti Markovičevi časi? Na mejnih prehodih je namreč spet nenormalna gneča; Billa. Spar... znance in sosede lahko srečaš samo ram. kupujejo vse mogoče, saj dobijo za tisoč šilingov že pravo bogastvo pa še povrnjen prometni davek. In vendar zdaj ne moremo reči, da je v naših trgovinah izbira slaba, saj se police kar šibijo pod težo uvoženega blaga! Torej je spet ali Še vedno: cenejše. Zakaj bi kupovali drago sadje in sladkarije, ko pa ga dobijo v avstrijskih trgovinah po dvakrat ali trikrat nižji ceni. Namesto da bi znali obdržati domače in pritegniti tuje kupce, jih odganjamo s pretirano visokimi cenami. Pri tem so najbolj na slabem trgovine v obmejnih pokrajinah, kot sta Prekmurje in Prlekija - ker je meja oddaljena le nekaj kilometrov. se vsak raje odpravi po predbožičnih in prednovoletnih nakupih v Avstrijo ali na Madžarsko. bbp Odhod k Zdravniku Kar nekaj upokojencev se je obrnilo tudi na naš naslov, saj jih zanima, kako bodo v zdravstveni ustanovi dokazali, da so se prostovoljno zdravstveno zavarovali. Za družinske člane upokojencev bodo izkaznice Kako pa z družinskimi člani upokojencev? Na odrezku pokojnine upokojenca ne bo označeno, da upokojenec plačuje premijo ali znesek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje Še za družinskega člana. Na območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje bodo namreč poslali sezname družinskih članov, kjer jim bodo pripravili izkaznice o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Družinski člani upokojencev bodo torej ob obisku pri zdravniku morali imeti s seboj izkaznico o prostovoljnem zavarovanju, razen seveda v januarju. - Pisali ste nam, da ste kmet, vendar ne član zadruge, in ugotavljate, da se ne morete vključiti v nobeno skupinsko prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Res je, da prav za kmete, ki niso člani zadrug, ni nobene možnosti, da bi se vključili v sku- Prostovoljno zdravstveno zavarovanje pinsko prostovoljno zdravstveno zavarovanje in pri tem imeli ugodnosti ali popust pri plačilu premije. Res da so drugi, na primer kmetje člani zadrug, upokojenci m njihovi družinski Člani, pa tudi brezposelni tako ali drugače vključeni v skupinsko zavarovanje s popustom, prav za vas pa ni nobene možnosti skupinskega zavarovanja in se lahko zavarujete le posamično (ali družinsko). — Že večkrat smo prejeli pismo z Gornjih Slaveč, v njem pa spratujele, za kateri paket prostovoljnega zavarovanja morate plačati premijo, da boste pokojninsko in zdravstveno popolnoma zavarovani. Pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ne smete metati v isti koš, saj sta to vendar dve različni zavarovanji. Eno je namreč pokojninsko zavarovanje, povsem drugo pa zdravstveno. V zdravstvu pa imamo dve osnovni obliki zavarovanja, obvezno zdravstveno zavarovanje, novost pa je prostovoljno zdravstveno zavarovanje. S tem ko boste plačali premijo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, se boste prostovoljno zdravstveno zavarovali, kar pomeni, da vam pri zdravniku ne bo treba doplačevati zdravstvenih storitev in v lekarni ne zdravil na recept. Še preden pa se boste prostovoljno zdravstveno zavarovali, si morate urediti obvezno zdravstveno zavarovanje, sicer boste morali pri zdravniku in v bolnišnici plačevati polno ceno storitev oziroma boste samoplačnik, V januaiju vsi upokojenci prostovoljno zdravstveno zavarovani Upokojenci bodo zadnjega januarja, ko bodo dobili pokojnino za mesec januar na odrezku od pokojnine imeli zabeleženo tudi številko zavarovalne police V zdravstveni ustanovi bodo torej morali predložiti ali pokazati odrezek od pokojnine, ker pa upokojenci prejemajo pokojnino za nazaj, jih zanima, kako bodo januarja v zdravstveni ustanovi dokazali, da so se dodatno zavarovali. V Ljubljani so sprejeli sklep, da v januarju upokojenci ne bodo doplačevali zdravstvenih storitev, se pravi, da bodo v zdravstvenih ustanovah ravnali, kot da so prav vsi upokojenci prostovoljno zdravstveno zavarovani m jim ne bodo zaračunavali dodatnega plačila za zdravstvene storitve. To bo veljalo samo za januar. MH Dogajanja na Ljubljanski borzi IZDELEK KOLIČINA POTROŠNIK M Sobota PANONKA M Sctota VESNA giitomei MERCATOR UNIVERZAL Lendava MERCATOR SLOGA Samopostr. Gor. Radgona POMURKA BTC Nemčavci POTROŠNIK DISKONT M. Sobota Kruh, črni hlebec 1 kg 65,00 65,00 95.00 64,00 65,00 Mleko, alpsko 11 69,40 71,80 69,40 71,60 69,40 69,40 61,40 Jajca 1 kos 10,50 11,30 11,90 13,00 15,00 9,00 Navadni jogurt lonček 20,20 20,10 20,20 21,00 20,20 20,20 Skuta 500g 131,10 12900 131,00 118,10 131,30 128,00 Surovo maslo Goveja salama, 250g 90,00 94,00 94,50 97,00 94,50 94,50 polsuha t kg 585,40 498,10 450.00 463,00 Panska salama 1 kg 488,20 485,60 558,10 533,00 488,20 Morska sol »kg 59,10 50,60 58,00 58,00 50,00 58,00 51,42 Riž Zato polje 1 kg 159,30 158,00 133,70 166,10 159,30 130,90 138,60 Jedilno olje II 125,30 125,30 117.80 125,30 125,30 116,90 109,00 Vinski kis 11 113,20 102,70 113,20 112,30 132,10 108,00 98,00 Sladkor 1 kg 70,00 70,00 70,00 70,00 68,60 70,00 70,00 Intesova moka, tip 400 1 kg 54,60 54.50 54,50 36,10 55,00 47.30 Inlesova moka, tip 500 1 kg 35,80 35,40 35,60 36,70 35,80 36,00 31,00 Kava Barcafle 100 g 70,69 63,80 67,10 61,10 60,40 63,00 66,40 Drogin kamilični čaj zavojček 79,10 67,30 74,30 73,70 74,30 66,00 68.82 Bengutck Og 168,00 166,60 173,40 173,40 173,40 168,30 146.20 čokcfešmk 200g 125,00 153,30 135,30 143,00 157,50 124,00 108,80 Natreen 120 tabl. 141,70 141,70 149,10 149,10 134,40 141,70 123,28 Fructalov hruškov sok 7dd 138,50 137,40 142,90 137,60 120,50 Pralni prašek Persil 3 kg 863,40 851,70 851,70 844,60 644.60 845.00 741,00 Palomin toaletni papir 1 rola 27,10 27,30 27,10 27,10 27,10 27,10 23,57 Toaletno mio Oaza Mehčalec za penlo 1 kos 81,70 78,80 83,90 82,70 60,50 60,00 71,00 Damil Zobna pasla Denl-a-Med II 227,80 208,60 208,70 217,30 227,80 218.60 198,16 tuba 108,30 92,10 107,50 126,00 101,80 96,00 94,22 Na borznem sestanku 22. 12. 1992 so se tečaji delnic dokaj ustalili. tako da ni bilo čutiti večjega pritiska na rast le teh. Tečaji nekaterih delnic so celo nekoliko padli Tako je padla delnica Dadas, katere enotni tečaj se je izoblikoval na 15722. kar pomeni padec za 421.00 (olarjev (enotni tečaj predhodnega sestanka je bil namreč 16143). prometa z njo pa je bilo le za 18 lotov. Za kar 8,5 odstotka je padel tečaj obveznice MK Založba (-292,00 tolarjev), tako je ta delnica pristala na enotnem tečaju 2700, prometa z njo pa je bilo za 320 lotov. Za 292 je porasla delnica NIKA, njen enotni tečaj pa je dosegel 34000 pri prometu 182 lotov. Prvič je uradno kotirala prednostna delnica SKB banke, ki ima nominalno vrednost 50 ECU-jev. njena tržna cena se je gibala med 8700 in 9000. njen enotni tečaj pa se je izoblikoval pri 8870 Z rednimi delnicami SKB zaradi tehničnih težav ni bilo prometa. Iz uvrščene kotacije II. kjer kotirata delnici Salus in Lek, sc je tokrat trgovalo le z delnico Lek, lastnika pa je zamenjalo 20 delnic, njen enotni tečaj pa je ostal na nivoju prejšnjega borznega sestanka, torej na 9000. Obe republiški obveznici, ki kotirata v uvrščeni Rotaciji I. sta na tem borznem sestanku pokazali nasprotujoči si trend. Medtem, ko je RSL 1 narasla za 0,7 odstotne točke, je RSL 2 prav za toliko padla Enotni tečaj RSL 1 se je tako izoblikoval na 114,3 prometa pa je bilo za 3870 lotov, enorni tečaj RSL 2 pa se je ustalil pri 89.7 pri prometu 1646 lotov. Z obveznico Lesnina se doslej ni trgovalo od 8. 12. 1992. Na tem borznem sestanku je lastnika zamenjalo 40 teh obveznic jio tečaju 84.0, kar predstavlja padec tečaja za 1,2 odstotne točke. Padec tečajev zasledimo tudi pri obveznici Rogaška I in sicer za 0.3 odstotne točke iz 86.5 . prometa pa je bilo za 362 lotov ter pri obveznici Občina Zagorje za 0.4 odstotne točke in sicer iz 87,8 na 87.4 pri prometu 232 lotov. Največji porast tečaja obveznic je zabeležen pri obveznici Metalna, katere tečaj je porasel za 1.5 odstotne točke, njen enotni tečaj pa se je tako izoblikoval na 84.6 vendar pa moram pripomnili, da jc bilo prometa z njo ponovno le za 20 lotov. Porast tečaja beležimo tudi pri obveznici Gorenje in sicer za 0.4 odstotne točke, tako, da je njen enotni tečaj 93,1 pri prometu 1820 lotov. Obveznica PTT Ljubljana je tokrat ostala na istem nivoju, kot na predhodnem borznem sestanku, torej je njen tečaj še vedno 103,9. Na tem borznem sestanku ponovno ni bilo prometa z opcijami, blagajniškimi zapisi banke Slovenije in z dvojčki, skupen promet borznega sestanka pa je znašal 2,4 milijona DEM. Na borznem sestanku 24. 12. 1992 so tečaji nekaterim delnicam precej padli. Tako je tečaj delnice MK Založba padel za 10 odstotkov (-270) in pristal na enotnem tečaju 2430, lastnika pa je zamenjalo 20 delnic Preko 10 odstotkov je padel tudi tečaj delnice Rogaška prednostna (-300) in se izoblikoval na 2600, prometa z njo pa je bilo za 60 lotov. Za približno 2 odstotka je padla delnica NIKA, tako da je njen enotni tečaj sedaj 33000. prometa pa je bilo le s 6 loti Močan porast tečaja je tokrat zabeležila delnica SKB Banka prednostna, ki je porasla kar za 10 odstotkov (+887), prometa z njo je bilo za 30 lotov, njen enotni tečaj pa sc jc izoblikoval na 9757. Neznatno, za nekaj več kot odsotek. je porasla tudi delnica Dadas, tako, da je njen enotni tečaj sedaj 15933, prometa pa je bilo za 36 lotov. Tako opazimo, da se je promet z delnicami precej zmanjšal. Na tem borznem sestanku sta porasli obe republiški obveznici. RSL 1 je porasla za 0.8 odstotne ročke, tako da je njen enotni tečaj sedaj 115,1. prometa z njo pa je bilo za kar 6220 lotov. Posamezni posli s to obveznico so se sklepali po tečajih od 114,9 do 115,4. RSL 2 je porasla za 0,5 odstotne točke, njen enotni tečaj se je izoblikoval na 90,2 pri prometu 1120 lotov. Tečaji posameznih poslov so se gibali med 88,6 in 90.8 Porast tečajev beležimo tudi pri obveznici Gorenje, katere enotni tečaj je porasel za 0,7 odstotne točke in se tako izoblikoval na 93,8, prometa z njo pa je bilo za 600 lotov. Porasel je tudi tečaj obveznice PTr Ljubljana in sicer za 0,7 odstotne točke, tako da se je njen enotni tečaj izoblikoval pri 104,6, z njo pa je bilo za 306 lotov prometa. Padec na tem borznem sestanki1 beležimo pri obveznici Občina L4' ško, katere tečaj je padel za kar odstotne točke glede na borzni stanek 17. 12 1992, saj se je s 10 obveznico na prejšnjem borzne11' sestanku ni trgovalo. Tako se ,e enotni tečaj te obveznice izobilj val na 82,0 (na sestanku 17. 1? 83,6), prometa z njo pa je bilo • 120 lotov Padla je tudi obvezni* Občina Zagorje, vendar le za o-odstotno točko, tako da je oje1’ enotni tečaj pristal na 87,3. pt* I meta z njo pa je bilo za 190 l°tir ter obveznica Rogaška 1 (-1.0 totno točko), katere enotni tečaj F padel na 85,2 pri 402 lotih pf° meta. Po 10. 12. 1992 sc je na ,c(n borznem sestanku ponovno valo z obveznico Mesto L jubljah’’ njen enotni tečaj pa je padci za k 2,1 odstotno točko in se izoblik0'1^ na 88.7. lastnika pa je zamenjalo -obveznic. Opravljen je bil (udi aplikacij" posel s 34 loti blagajniških zap1S<^ Banke Slovenije po nplikacijskcl' tečaju 61 1 z opcijami in dvojčki P ponovno m bilo prometa < Tončka Božu'®* nikap0 Poslovalnica Mat'*’01 Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA domuRk* Jabolka 80,00 Mandarine 140,00 Pomaranč« 150,00 Banane 80,00 Limone 160,00 Kivi 160.00 Kaki 180,00 Solata 180,00 čebula 60,00 Česen 260,00 Zelje 50,00 Korenje 100,00 Jajca 13.00 Oreh, jedrca 1200,00 11^ us.«; 1(0,0« m* 60 £ 65^ 12«^ a o it j H d poshkoniška H I i A <4 Čast* prvih borcav II Bralk* ' W (*OH G2 21« TuUž.lt« OGOH POSLOVAL NICA Slouurvuks M. Ljubil««** 0 061 I1I-IS5. Tuldfaka 061 13' Part! ranita * 1-5 62000 0 062 29-460 Tulužubru O«2 ■2 vestnik, 31. decembra 1992 stran 7 o tem in onem Država bo sanirala 98 slovenskih podjetij Do rešitve je še daleč Številna slovenska podjetja, zlasti tista, ki so bila usmerjena na tržišča republik nekdanje Jugoslavije, so v zadnjem času zašla v težave, iz katerih sama ne vidijo izhoda. Za rešitve naj bi poskrbela država, ki je z razpisom natečaja za individualno sanacijo podjetij mnogim vlila upanje za izhod iz težkega položaja. Kaže pa, da so se podjetja pri tem uštela, saj so kmalu potem, ko so se seznanila z razpisnimi pogoji, spoznala, da je državna sanacija resnično zadnji izhod, ki pa še vedno ne zagotavlja popolne ozdravitve. Kot kažejo podatki, pa je bilo takih, ki niso videli drugega izhoda, veliko, saj se je na natečaj prijavilo čez 200 slo-ženskih podjetij, vendar vsa niso uspela. Sklad je podpisal pogodbo le z 98 podjetji, pri izpolnjevanju pogojev pa je bil zelo dosleden, saj je zahteval, da podpisniki nanj prenesejo ves družbeni kapital oziroma vsaj 51 odstotkov lastniških upravičenj. Pomeni, da gre v prehodnem obdobju za podr-žavljenje teh podjetij, vendar, če smo realni, država s tem veliko ne pridobiva. Bremena preteklosti, ki jih imajo ta podjetja, so namreč prevelika, saj je 56,000 zaposlenih samo v Ic-tošnjem prvem polletju ustvarilo izgubo v vrednosti 153 mi- lijonov nemških mark, mesečno pa se je ta izguba povečevala še za 15 do 20 milijonov mark. Obremenitve, ki jih ta podjetja pomenijo za državo, so prevelike, saj za 3,5-krat presegajo obremenitve, ki jih je država prevzela s sanacijo slovenskih železarn. Vendar pa bo sanacija teh podje.tij povsem drugačna kot sanacija železarn, saj bremen ne bo prevzela država, pač pa bo sklad v njih izvedel le kratkoročno finančno preobrazbo. Izpeljal bo le tiste ukrepe, ki naj bi prispevali k izboljšanju tekočega finančnega poslovanja, saj je znano, da so ta podjetja v glavnem prezadolžena. Sanacija zato ne bo mogla potekati brez sodelovanja upnikov, s kate- rimi naj bi dosegli dogovor o odlogu plačila dolgov ali dogovor. da se ti spremenijo v lastninske deleže. Vendar upniki nad takšnimi predlogi niso preveč navdušeni, kar dokazujejo tudi primeri iz Pomurja. kjer upniki prav tako postavljajo pogoje. Poseben problem so tudi presežni delavci, ki so predvsem posledica izgube tržišč v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Delavci, ki so ostali brez dela, Še vedno bremenijo podjetja, takšnih pa je v vseh teh 98 podjetjih okrog 10.000. V skladu zatrjujejo, da bodo ta problem rešili do konca leta, vendar je že zdaj jasno, da se to ne bo zgodilo, saj je potrebno izpeljati vrsto aktivnosti. Presežke naj bi financirali iz državnega proračuna, kjer že zmanjkujejo sredstva, vendar to še ne pomeni, da se bodo vrste na skupnostih za zaposlovanje povečale. V podjetjih bodo namreč oblikovali posebne komisije, ki bodo presežne delavce reševale z odpravninami, prekvalifikacijami, dokupom let in podobnim, dejstvo pa je, da jih bo velika večina še vedno ostala brez dela. V Pomurju je pogodbe s skladom podpisalo pet podjetij in tudi v teh je položaj skrajno kritičen. Odpuščanju delavcev se ne bo mogoče izogniti, bodo pa tudi primeri, ko bo potrebno prodati posamezne dele podjetij. Od podpisa pogodb je poteklo malo časa, zato o rezultatih še ni mogoče govoriti, vendar realno ni pričakovati, da bi ta podjetja že kmalu začela pozitivno poslovati. Ponekod še niso imenovani niti upravni odbori, v skladu pa pravijo, da naloga teh odborov ni ta. da bi skrbeli za proizvodnjo. Njihova vloga je predvsem pri odločanju o prodaji podjetij oz. njihovih delov, najemanju posojil ter reševanju in imenovanju vodilnih ekip. Od slednjih bo najbolj odvisno, kako se bodo zadeve razpletale, prav pomanjkanje ustreznih kadrov pa bo največja ovira pri doseganju ciljev. LUDVIK KOVAČ Tudi oni so naši Nedvomno velja ugotovitev, da so tudi naši rojaki po svetu veliko pripomogli k razvoju in osamosvojitvi Slovenije - tako s svojo politično kot tudi moralno in gmotno podporo. Zato želijo še naprej aktivno sodelovati pri nadaljnji graditvi domovine in svoje poglede tudi javno povedati. Takšna priložnost so tudi tradicionalna srečanja ob koncu leta, ki so potekala do lanskega leta pod okriljem nekdanje Socialistične zveze, poslej pa je njihov glavni organizator Ministrstvo za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji, v sodelovanju z zdomskimi in izseljenskimi društvi, revijo Naša Slovenija, občino Gornja Radgona in Kadensko. Kongresna dvorana hotela Radin je bila tudi letos skoraj pretesna za Številne udeležence srečanja iz turne in domovine. Naše rojake sta najprej posebej pozdravila in jih nagovorila minister za Slovence po svetu dr. Janko Prunk in predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Mirko Jurak. Največje zanimanje med udeleženci pa je veljalo neposrednemu srečanju s prvim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom, ki je izrazil prepričanje. da bodo naši rojaki po svetu Še naprej pomagali pri razvoju mlade slovenske države, pri velikem projektu, ki sc imenuje Slovenija prihodnosti na prelomu tisočletja. Glede parole Naredimo to državo spet slovensko pa je menil, da ne gre za nestrpnost do Neslovencev, temveč je osnovni pomen tega sporočila v tem. da naša država Šele nastaja in dozoreva z njenim narodom. Tako kot je to običaj, so bili med udeleženci srečanja tudi razni predstavniki posameznih resorjev slovenske vlade, od katerih so lahko naši rojaki dobili neposredne odgovore na vprašanja, ki so jih zanimala - od carine do možnosti za vračanje v domovino. Gostitelji pa so jim pripravili tudi pester kulturno-za-bavni program. J. G. Predsednik izvršnega sveta trata in ► potrdil, da bodo v januarju v »adaljevali ali ponovno zaceli s proizvodnjo. novedati. kateri dan naj bi se to zgodilo, zaenkrat se g . Upravni odbor podjetja je 'mel namreč prejšnji teden raz-8°vor o usodi podjetja. Na pogovoru je večinski lastnik podjetja gospod Turri sprejel Predlog o nadaljnjem načinu ^Sevanja problema podjetja. Predsedniku Bratuši pa smo Postavili vprašanje, koliko je Za besedami večinskega last-n,ka tokrat »otipljivega« ali pa So to spet samo obljube in bc- v prazno, kot že večkrat. Ogovoril je, da so sedaj res Možnosti, da bodo s proizvod-začeli in da imajo tudi že ne Samo ustno, ampak tudi pisno Potrditev. Odgovor gospoda Turrija. aa pristaja ne oživitev proiz-'odrtje v podjetju, potemta-pomeni, da - če res niso amo besede - ima delo za de-čeprav še ni znano, za ^iko. in da se mu je izračun koškov storitev in proizvod-nje izšel. (Na potrditev tega sc- veda moramo počakati do tačas. ko bo proizvodnja prinašala zaslužek.) Ostali lastniki z manjšim deležem vloženega pa so prav gotovo pripravili pogodbe ali papirje za svoje mesto ali položaj z manj tveganja, ker dogovorni sistem ali besede več niso jamstvo. MH Priložnost za zdomce Nemčija, ki je največji partner slovenskega gospodarstva, ponuja nove možnosti za sodelovanje. Po sprejemu lastninske zakonodaje se povečujejo možnosti za vlaganja v slovensko gospodarstvo, kot je na nedavnem pogovoru z gospodarstveniki povedal nemški veleposlanik v Sloveniji, pa je Nemčija pripravljena prispevati tudi finančna sredstva, s katerimi bodo podprli zaposlovanje delavcev, ki se vračajo z dela v Nemčiji. Slovenija in Nemčija sta namreč že podpisali sporazum o reintegraciji, s finančnimi sredstvi pa želijo spodbujati predvsem razvoj podjetništva. Prvi rezultati podpisa te meddržavne pogodbe se že kažejo. saj je Slovenska investicijska banka že razpisala natečaj za pridobitev posojil iz tega naslova. Dolgoročna posojila za zagotovitev samostojne poklicne eksistence na vseh gospodarskih področjih so namenjena slovenskim delavcem, povratnikom iz Nemčije, za delno financiranje manjših projektov, Posojilo lahko dobijo za ustanovitev podjetja ali obrti, za prevzem ali nakup podjetja ter za nakup dela podjetja, v katerem mora biti povratnik udeležen v poslovodstvu. Investitor, ki želi pridobiti ta sredstva, mora zagotoviti 30 odstotkov lastnih sredstev, posojila pa lahko zaprosijo vsi slovenski delavci, ki so bili ali so še na začasnem delu v Nemčiji in so se ali se bodo vrnili po L januarju 1991. Posojila se bodo izplačevala v tolarjih, višina pa ne more preseči vrednosti 300.000 nemških mark. Po ocenah poznavalcev so ta posojila dokaj ugodna, saj je realna letna obrestna mera 4-odstotna, obrestna mera pa je določena na osnovi gibanja cen na drobno, tako da se iz sprememb cen za preteklo šestmesečno obdobje pri izračunu obresti upošteva 85 odstotkov ugotovljene spremembe. Ker je med povratniki tudi precej delavcev iz Pomurja, ne kaže zamuditi priložnosti, ki se ponuja za spodbujanje podjetni- vprašanji. Cicibal v Lendavi V predbožičnih in prednovoletnih časih se v Lendavi zadnja leta ni dogajalo skoraj nič zanimivega. Letos pa je bilo drugače. Na pobudo vzgojiteljic in staršev otrok Vzgojno-varstvene organizacije Lendava so organizirali CICIBAL, kije potekal 4 popoldneve v mestnem parku. Tam je bilo res marsikaj zanimivega - vsak dan je obiskal otroke dedek Mraz in jim delil bonbone pa še kaj, vrstile so se lutkovne igrice ter nastopi plesnih, glasbenih in dramskih skupin, obenem pa je bil tamkaj tudi prodajni sejem z raznimi izdelki, ki so jih pripravili zaposleni v vrtcih. Vetjetno v Lendavi ni bilo otroka, ki se ne bi skupaj s svojimi starši ali dedki in babicami podal vsaj enkrat na Cicibal. Želja večine je bila, da bi drugo leto spet pripravili kaj podobnega. J. G. Za obnovo in novogradnjo so na vrsti Radenci Radenska gre naprej V časih, ko se vse več podjetij ubada z resnimi poslovnimi problemi, je pravo olajšanje slišati optimistične napovedi. Take smo slišali na minuli prednovoletni tiskovni konferenci Zdravilišča Radenska s tremi srci Radenci. V enem od največjih pomurskih podjetij z najdaljšo tradicijo in najpestrejšo dejavnostjo je zaposlenih 1600 delavcev; v minulih treh letih seje število zaposlenih sicer zmanjšalo za 650, vendar nobenega niso odpustili, ker bi bil tehnološki presežek. Zdravilišče Radenska ima osem delniških družb z omejeno odgovornostjo, eno proizvodno podjetje pa deluje v Sicheidorfu (Zetincih) v Avstriji. Kar pet družb se ukvarja s turistično-gostinsko dejavnostjo, ki so imele v letu 1992 200 tisoč nočitev, kar je 13 odstotkov vseh prenočitev slovenskih naravnih zdravilišč ter 20 odstotkov celotnega prihodka Radenske. Njihova prihodnja strategija je doseganje večje kakovosti in skrb za zdravo okolje, konkretni cilji pa so: nadaljevanje graditve kopaliških zmogljivosti (nova vrtina in bazen v Radencih), obnova hotela Radin in gradnja novega hotela v Banovcih, V teh dneh bodo končali z obnovo dveh nastropij hotela Radin, ki je že praznoval - za hotele častitljivih - 20 let. Letos so tudi obnovili muzejsko zgradbo, v najem oddali Narodno restavracijo in podrli stare delavnice. Veliko upanje za povečanje izvoza v Italijo je pridobitev dovoljenja italijanskega ministra za zdravstvo za izvoz mineralne vode radenske v PET-embalaži. Verjetno pa se bodo vodilni v Radenski spominjali leta 1992 po ugodni rešitvi dveh pomembnih pravnih zadev, od katerih je bilo odvisno nadaljnje poslovanje in organiziranje. Dolgoletni spor s firmo Kajo se je ugodno končal za Radensko, tako da jim ne bo potrebno plačati zahtevane velike vsote. Radenska je postala tudi delničar, delni solastnik Moravskih Toplic, saj so na ta način rešili delitvene zaplete. Delavci pa verjetno pričakujejo, da se bo rešitev teh problemov kmalu poznala tudi pri njihovih plačah, saj so se morali dolga leta odpovedovati povišanjem in dodatkom zaradi tožbe firme Kajo. BERNARDA B. PEČEK MATERINSKI BOH L. KOVAČ Štva. Prosilci posojil morajo seveda predložiti ustrezno dokumentacijo, v pomoč pri tem pa jim bodo svetovalne organizacije, ki se ukvarjajo s temi PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom Karunova 16 A, Ljubljana. štev 50101-603-43533 HVALA! PRODAJNO SKLADIŠČE Merkurja v Mariboru MERKUR - trgovina in storitve, d.d., Kranj je v sodelovanju s podjetjem METALNA Maribor odprl na Zagrebški 20 Prodajno skladišče. V njem kupcem na severovzhodnem področju Slovenije nudimo del prodajnega programa črne metalurgije in še druge storitve, s katerimi želimo ustreči željam in potrebam naših kupcev po različnih oblikah in dimenzijah izdelkov črne metalurgije. NaŠ cilj je: Približati prodajni program končnemu porabniku in dvigniti kakovost postrežbe. Zato bomo obstoječi asortiment širili glede na zahteve in potrebe kupcev. Kupljeno blago bomo na vašo zahtevo dostavili na željeno mesto. Obiščite nas na Zagrebški 20 ( skladišče Metalne ) ali nas pokličite po telefonu, da vam bomo lahko postregli z več informacijami. PRODAJNO SKLADIŠČE Zagrebška 20, 62000 Maribor, telefon: 062 414 161,062 411 272. stran 8 vestnik, 31. decembra 1992 o tem in onem Komu zvoni? Težko je dojemati hotenja, želje, zahteve in dejanja krajanov razkriške fare, ki so se letos odločili, da mora tudi njihova župnija uvesti slovenski jezik v cerkvene obrede, pri verouku in vodenju župnijskega urada. Saj so Razkrižje, Veščica, Globoka, Kopriva, Gina in Safarsko vendar v samostojni državi Sloveniji! Nekaj od tega jim je župnik Slaviček (postavljen od zagrebške škofije) celo ponujal poleg ene maše vsako nedeljo tudi krstni, poročni in pogrebni obred v slovenščini (njegovi popačeni), če so se ljudje ponižali in ga za to prosili... kot nekakšno miloščino. Le slovenski verouk je odklanjal, Češ da zanj ni zanimanja. Tako so se vsi otroci naučili moliti v glavnem samo v hrvaškem jeziku. V šoli pa je pouk seveda v slovenščini. Naenkrat jim je bilo vsega tega dovolj. Izvolili so Odbor faranov za zaščito slovenskega jezika v cerkvi in oblikovali pisne zahteve, ki naj bi jih uresničil župnik Slaviček. Ker ni bilo znakov, da bodo uslišani, so Šli na pogovore k župniku, ga tudi prosili, a vse je bilo zaman. Nato so cerkev zaprli in zapečatili ter nanjo obesili slovensko zastavo. S tem dejanjem so dosegli, da so začeli njihove zahteve obravnavati tudi najvišji cerkveni dostojanstveniki v Sloveniji in na Hrvaškem, pa tudi posvetna oblast se je zganila. Povsod so naleteli na podporo, le v Zagrebu so njihova dejanja označili kot politična in teroristična. Nazadnje je prišla vsa zadeva do najvišje cerkvene oblasti v Vatikanu, in ko jim je odposlanec svetega Očeta v Sloveniji dr. Luigi Celatto zatrdil, da bo sveta stolica izdala v najkrajšem možnem času dekret o prenosu razkri-Ške župnije pod administraturo mariborske škofije, so cerkev spet odprli in tako omogočili župniku Slavičku ter njegovim .privržencem’, da so se lahko zbirali v cerkvi. Bližal se je božič. Dekreta še ni bilo, dr. Celatto in mariborski škof dr. Franc Kramberger pa sta jim dejala, da naj ne bodo v skrbeh, ker tega nič ne more zadržati. Kljub temu so najprej zavrnili, nato pa le sprejeli ponujene začasne rešitve za slovensko bogoslužje na Razkrižju, o čemer smo pisali v prejšnji številki Kaže, da so ravnali modro. Po dolgih letih so imeli prvo slovensko polnočnico s slovenskim duhovnikom (kaplanom Marijanom Kolo iz Ljutomera). Cerkev je bila nabito polna, molili so za mir in prijateljstvo in peli božične cerkvene pesmi. Za lep program pa so jKiskrbeli tudi otroci, ki obiskujejo slovenski verouk v osnovni šoli pod vodstvom sestre Vide. Pokazali in dokazali so, da si ne želijo nič drugega, kot to, kar jim gre - slovensko besedo tudi v cerkvi! Nekateri so se želeli udeležiti tudi druge, hrvaške polnočnice, ki jo je po stan navadi oznanil župnik Slaviček. Toda pravi Slovenci niso bili zaželeni. Pokazalo se je, da je gospod Slaviček zaenkrat še gospodar razkriške župnije. Ampak najbrž ne bo dolgo, ko bodo zvonovi tudi njemu zazvonili v slovo - kot pastirju brez črede JOŽE GRAJ Prizor s do venske polnočnice v razk riški cerkvi, fotografija J. G. Izgovarjajo se na vse mogoče, tudi na Antona Trstenjaka Poslanci brez pravice odločanja V torek popoldne (22. decembra) se je na ločenih sejah in na skupnem poslušanju informacij končno sestala gornje radgonska občinska skupščina - najpomembnejši občinski organ odločanja, ki je očitno ostal brez osnovnih pravic. Poslanci namreč ne morejo več o ničemer odločati, ampak zgolj poslušati obtožbe in očitke predsednikov občine in izvršnega sveta (kije v bistvu že odstopljen) in političnih veljakov nasprotne strani. Tudi tokrat niso potrdili novega izvršnega sveta, kar pomeni, da bo stari izvršni svet vladal najmanj do 10. januarja. To ni po volji niti članom, ki so zaradi nestrinjanja z vladno politiko že pred meseci samovoljno odstopili; izjema je predsednik Anton Tropenauer, ki skupaj s predsednikom občine Alojzom Vogrinčičem onemogoča normalen potek dogodkov Marsikdo bt se rad že zdavnaj umaknil v senco, kajti vztrajanje na prizorišču, ko ti več ne ploskajo, ampak žvižgajo in mečejo gnila jajca je lahko nevarno in onemogoči objektiven odnos do stvari. Prav v takih primerih se pokaže, koliko so naši politi ki zares sposobni m osebno zreli za realno odločanje. Zato nima smisla ponavljati izrečenih besed na zadnjem ločenem skupščinskem zasedanju, saj so bite to v glavnem obtožbe in opravičevanja. Prav je. da si lahko občani Gornje Radgone vso farso skupščine ogledajo tudi po internem programu kabelske televizije in sami presodijo, kdo govori trezno in spodbudno ter kdo osebno užaljeno, dvolično in zajedljivo. Poslanci so zato, da v imenu vseh občanov odločajo o pomembnih zadevah, tudi ob izvolitvi novega izvršnega sveta. Če je mandatar Miha Vodenik dobil ob izvolitvi precej več glasov kot nasprotni kandidat Jožef Kocuvan, je potrebno to odločitev poslancev spoštovati, pa če je predsednikom všeč ali ne. In jroslanci bodo odločali, če se strinjajo z izbranimi Člani izvršnega sveta ali ne. Od vsega je bila najbolj zastrašujoča (to je najprimernejši izraz) razprava Branka Križana, kije povedal, da je bil na republiški vladi zavrnjen, ko je prosil za pomor pri poslovanju Mesoizdelkov. zato - ker je iz Gornje Radgone’ Verjetno to m zadnji primer - kdor je iz občine Gornja Radgona bo odslej zaznamovan in gospodarstvo bo Čutilo posledice Še nekaj let. Prav tako je nizkotno, da si nekateri dovolijo omenjati ime dr Antona Trstenjaka - priznani strokovnjak in mislec je bil proti spominski sobi in takšnemu poveličevanju, dokler je živ, kajti predvidel je. kaj se lahko zgodi. Žal se ni zmotil. Zdaj se ob obtožbah nenamenskega trošenja denarja, ki so ga dobili za odpravo vojne Škode, izgovarjajo na dr. Antona Trstenjaka: saj pa menda niste proti, da dobi naš častni občan Trstenjak cesto. Nthče pa ni odgovoril na številne druge obtožbe in vprašanja BERNARDA B. PEČEK Jezdeci Apokalipse S. Švenda Z virusom prašičje kuge, ki je povzročil bolezen pri prašičih v celjski regiji, se v pokrajini ob Muri nismo srečali, pa vendar je ta virus napravil pomurski prašičereji veliko škodo. Te škode gotovo ne bo nihče izračunal, vendar pa to ne pomeni, da je prekmursko in prleško kmetijstvo izbruha te bolezni ne bosta drago plačali. Na koncu koncev se je ob prašičji kugi, tako kot se je poleti ob katastrofalni suši, znova pokazalo, kaj pomeni ta kore -koč z milimetrsko natančnostjo izvedena de montaža sistema kmetijske proizvodnje, ne da bi postavili nov temelj za drugačnega. Ta de montaža je bila resnici na ljubo tako zlahka izpeljana ravno zato, ker v regiji nimamo jasno določenih ciljev, še manj pa začrtane strategije, iz katere bi izhajali ukrepi, ki se sprožijo po logiki nekega avtomatizma. S temi ukrepi bi o predpostavki, da so cilji jasni, v skladu s posebnostmi kmetijske proizvodnje varovali to gospodarsko panogo pred nenadnimi udarci, ki jih ta (ne samo pri nas ampak nikjer v svetu) ni sposobna preživeti brez, na dolgi rok gledano, hudih posledic. Katastrofalna suša, ki se je vlekla od zime do poznega poletja, je povzročila vsesplošno pomanjkanje krme, V pozni jeseni so prijezdili novi jezdeci prekmursko-prleške apokalipse: pojav prašičje kuge s posledičnim zapiranjem tržišča, liberalizacija uvoza mesa in cenovna neskladja. In zdaj, v začetku zime, samo živinski mešetarji vedo, kako in kaj. Naravnost noro je, da lokalni oblastniki ne napravijo kaj več kot to, da valijo krivdo za stanje, v katerem seje znašlo naše kmetijstvo, na republiško oblast, ki je resnici na ljubo sposobna in nesposobna, tako kot so sposobni ali nesposobni oni sami. In v tem primeru tako o prvih kot o drugih govori zgodba brez cilja, in s potjo, ki vodi nikamor. Pa vendar, razumevanje zgodbe zahteva vsaj približno skiciranje bolezni. Brez te skice bt se pri bralcu, ki s prašičjo kugo nikoli ni in se verjetno nikoli ne bo srečal, pa ga zato sama bolezen ne zanima, pri bralcu kmetu pa, ki bolezen mora poznati iz povsem praktičnih razlogov, ustvaril vtis nejasne podobe o tem, kako lahko bolezen uničujoče vpliva na kmetijstvo naše regije. Prašičjo kugo povzroča virus. Bolezen se s posameznimi izbruhi pojavlja v sosednjih državah (Avstriji. Madžarski in Hrvaški). Po poročilu Republiške veterinarske uprave so bili prvi primeri bolezni v Sloveniji ugotovljeni v začetku novembra na celjskem področju v občinah Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Celje, Žalec in pozneje v Slovenj Gradcu. Ker gre za zelo nevarno kužno bolezen, ki se zlahka in hitro Širi, je izredno pomembno, da rejci poznajo prve znake, način širjenja ter preprečevanje prenosa bolezni. Bolezenski znaki se pojavijo po določenem času, ko je žival prišla v stik z virusom. Znaki bolezni so lahko zelo različni in so odvisni od narave virusa. Pri klasični značilni obliki bolezni so močno izraženi znaki, ki spremljajo bakterijske bolezni prašiča. Obolele živali so vidno prizadete, izgubijo tek, obležijo in imajo visoko vročino. V tej prvi fazi je bolezen na moč podobna pri nas pogosti prašičji rdečici, vendar pa pri prašičji kugi ni značilnih sprememb na koži, ki skorajda praviloma spremljajo rdečico. Poleg tega je pomembno, da živali, ki so zbolele za rdečico, pravilom že drugi dan po zdravljenju s penicilinom dobijo tek, vročina pa pade v meje normale. Ker je povzročitelj prašičje kuge virus, na katere antibiotiki ne delujejo, ostajajo bolezenski znaki po zdravljenju s penicilinom nespremenjeni. Zato živali kljub zdravljenju bodisi poginejo ali pa bolezen preide v tako imenovano kronično obliko. Kakor koli že, na tem mestu ne bomo opisovali bolezni bolj kot je to potrebno za prepoznavanje, razumevanje ukrepov za njeno zatiranje in gospodarske posledice. Druga pomembna značilnost prašičje kuge, na katero morajo biti rejci pozorni, je. da se bolezen v rejo zmeraj prinese, najpogosteje z nakupom prašičev, ki so bili okuženi, niso pa še kazali znakov bolezni, z od soseda dobljenimi kolinami, s pomijami neredko pa z obiskovalcem. ki je prenesel virus s čevlji ali obleko. Rejčeva pozornost na take dogodke je po eni strani pomembna zaradi preprečevanja vnosa bolezni v rejo, po drugi pa, če so se pokazali znaki bolezni, zaradi utemeljenega suma prašičje kuge. Na podlagi povedanega, ob istočasnem vedenju o stanju bolezni v državi v regiji, veterinar sumi na pojav prašičje kuge, ki se dokončno potrdi ali ovrže v laboratoriju. Vsak sum potegne za sabo cel niz ukrepov, ki temeljijo na znani naravi bolezni in na splošnih načelih o zatiranju kužnih bolezni. Ker gre za izredno nevarno kužno bolezen prašičev, ima vsaka država vnaprej izdelan sistem določenih ukrepov, ki se sprožijo, pred no se bolezen laboratorijsko dokaže ali ovrže. Za kateri sistem ukrepov se bo država odločila, je odvisno od pomena in stopnje razvoja prašičereje, rejske kulture, stopnje razvitosti veterinarske službe in ne nazadnje od gospodarskih zmožnosti države, Povedano pomeni, da gre v tem primeru za politično, ne pa za strokovno odločitev. Kot smo že omenili se s prašičjo kugo srečujejo vse sosednje države. Vsaka država ima v skladu z zgornjimi izhodišči svoj način boja in ukrepov pred vnosom bolezni. Na grobo bomo opisali vse tri načine, kajti od tega, kako se določena država bori proti kugi, je v kolikor tolikor pravno urejeni državi odvisen uvoz in izvoz prašičev, prašičjega mesa in mesnih izdelkov. Prvi način je sistem, ki je bil uporabljen v Sloveniji. Cilj tega načina je, da s takojšnjim ukrepanjem skušamo bolezen najprej omejiti, nato pa zatreti. Ukrepi se izvajajo v dveh fazah. V prvi fazi so naslednji postopki: - Vse obolele živali in tiste, ki so prišle v stik z obolelimi živalmi, pobijemo in uničimo. - V krogu okoli obolele reje zaščitno cepimo vse prašiče vse »do roba« oz. epizootiološkega prostora. - Prepovemo ves promet S prašiči. Ta prva faza ukrepov velja, dokler ni laboratorijske potrditve suma na prašičjo kugo in ni preteklo od opravljenega cepljenja zadosti dni, da lahko z veliko mero gotovosti trdimo, da so živali v neposredno ogroženem območju zaščitene. Ta odpornost se pri uporabi Plivine vakcine razvije najprej v štirih do petih dneh po cepljenju. Ob neprestanem spremljanju pojavljanja novih izbruhov bolezni se v primeru, da ni novih primerov bolezni, ukrepi zaradi velike gospodarske škode, ki jo prinašajo omejitve, omilijo in preidejo v tako imenovano drugo fazo, v kateri so omejitve prometa s prašiči manj ostre. Vsi ukrepi prenehajo veljati, ko od zadnjega primera bolezni mine najdaljši znani čas, ki poteče od okužbe živali do pojava bolezni. Na splošno lahko trdimo, da se opisani način ukrepanja zvaja takrat, ko imamo posamezna in omejena žarišča bolezni. Če se bolezen iz takšnega ali drugačnega razloga razširi na veliko področje z veliko koncentracijo prašičev (v tem primeru tudi žarišča bolezni niso ostro omejena), bi tak način ukrepanja ne bi bil strokovno smisel en niti gospodaren, zato se država odloči za drugačen način ukrepanja, s katerim se izogne plačilu za pobite živali. Take stroške si namreč lahko privoščijo samo naj bogatejše države. Zato se v takem primeru odločajo za zdravljenje in zaščitno cepljenje bolanih in ogroženih živali. Cilj tega sistema ukrepanja je, da se omili gospodarska škoda, ki bi jo bolezen povzročila. Slaba stran tega postopka je. da se med prašiči ohranja divji virus, ki občasno povzroča nove in nove izbruhe bolezni. Zato skuša država čimprej preiti na prvi opisani način. Tak sistem ukrepov imata Madžarska in Hrvaška. Praši če rej s ko in gospodarsko najbolj razvite države, med njimi Avstrija, imajo tretji način boja z boleznijo. V tem primeru se ob prvem sumu bolezni zakoljejo vse sumljive živali in tiste, ki so prišle v stik s sumljivimi živalmi. V teh državah se cepiva, v katerem je živi, čeravno za prašiča nenevaren virus, ne uporablja. Cepljenje živali ima namreč poleg zaščitne vloge to neprijetnost, da v populacijo prašičev neprestano vnašamo sicer oslabljen, pa vendar živi virus, ki pri prenosu iz prašiča na prašiča postaja vse bolj nevaren in na koncu povzroči bolezen - atipično prašičjo kugo z nejasno in zabrisano klinično podobo. Na tem mestu moramo poudariti, da te države v nobenem primeru ne uvažajo prašičev iz tistih držav, za katere niso prepričane, da ne izvajajo enakega sistema boja proti kugi. Na začetku zgornjega po glavja smo omenili, da je odločitev za varianto država politična odločitev. Ravno tako velja pravilo, da nobena država, v kateri se bolezen ni pojavila v klinični - manifestni obliki, nc uvaža ne mesa ne mesnih izdelkov, najmanj pa živih prašičev iz države, v kateri se je bolezen pojavila. Ta politična odločitev je izhodišče za ravnanje veterinarske stroke, ki si v skladu S to politično odločitvijo izdela neke doktrinarne principe. Če ni politično dogovorjenih izhodišč in ciljev, se pravi strategije, potem si ukrepi ne sledijo v nekem logičnem zaporedju dejanj s katerimi po najkrajši poti pridemo do cilja, se pravi bolezen zatremo, ampak so bolj ali manj skupek improvizacij, ki resda izhajajo iz splošnih doktrinarnih principov, vendar pa lahko posredno povzročijo veliko gospodarsko škodo. Na Cene rabljenih avtomobilov Nn sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so prodaj*^ pripeljali 25 vozil, prodali pa le 2. Škoda 1(15 L, letnik 1987, s pre”^, nimi 14.IHN) kilometri je stala 4.500 DEM; jugo 45 koral, letnik I"'" S prevoženimi 56 Ih HI kilometri pa 4.200 DEM. Znamka avtomobila letnik prevož. km ceU* Citroen Gs 1,3 1979 140.(XX) 1.800 Škoda Favorit 1990 20.000 Alfa Romeo Sprint 1981 115.000 Gotf GLS 1977 92.000 3 600 Pg Zastava 128 1980 55.000 2 500 P&J Lada 1500 1981 92.000 2ooo Lada 1300 S 1986 92.000 3M Jugo 55 1990 26.000 Jugo 45 1990 32JXK) s-600 p^ Renault 4 GTL 1983 104.000 2 50«^ Ford Escort 1.4 1 1989 41.000 t5 000 Pg Opel Corsa 1.5 D 1989 72. (XX) 15.000 Pg Opel Kadeti 1.3 D 1987 53.000 tem mestu moramo poudariti, da vsaka država, v kateri j® izbruhnila prašičja kuga, skuša izbruh bolezni zaradi izgube trga pred drugimi državami prikriti. Po mednarodnih pravilih se namreč mora vsak iz* bruh živalske kužne bolezni prijaviti mednarodnemu centru v Parizu. Uvodoma smo povedali. da je prašičja kuga v vseh sosednjih državah, ki imajo povrh različne načine boja z boleznijo. Niti v regiji niti v Sloveniji nimamo kmetijske strategije s katero bi bila prašičereja jasno definirana. Posledica tega je, da nimamo izdelanega sistema ukrepov, s katerimi h’ varovali-naše prašiče pred vnosom in izbruhom bolezni. Čeravno sta pomanjkanje svinjine in vulgarna ekonomska logik* povsem odprla meje države, to še ne pomeni, da se v prašiče; rejsko najbolj razviti regiji ni dalo napraviti nič takega, s Či-mer bi preprečili, da ne bi v d®; želo ob Mari prijezdili jezdec apokalipse in v vsej ostrini po-kazali, da kar velja za Slovenijo, ne velja za regijo. Prašič®' rejsko močno razvita regij*’ v kateri vzredimo dosti vet prašičev, kot jih porabimo ,r predelamo doma, je takoreko® prek noči ostala brez vsak® ekonomske zaščite z vsemi p0' sledicami, ki jih prinašaj® ukrepi za kugo. Tedenski pf®" sežki prašičev tekačev, ki sni® jih prodajali na druga področju Slovenije, se gibljejo od 500do 700 živali. Tradicionalna pf°' daja domačih kolin za »Ljub’ Ijančane« se je povsem ust*' vila, istočasno pa so cene kla*" nih prašičev padle pod vsak® raven proizvodne ekonomik6; Za ugotovitev, da bodo rej®1 najprej prenehali pripušča”-nato pa tudi klali plemen^® Živali, ni potrebna nobena j*5' novidnost. Naprej bo vse pot®" kalo po scenariju iz začetka osemdesetih let, ko smo zaf*4’ takratne bedaste kmetijske p° litike najprej povzročiti Pol'° plemenske črede, temu je sl® dilo pomankanje pujskov za P1' tanje, ki je doseglo vrhun® v času ponovne konjunktur®’ pa se je vse skupaj končal z nekontroliranim uvozom P°J skov in bolezni, ki jih v Pr®* murju nismo poznali. P* '' stega leta razen bedaste km® tijske politike nismo imeli M tastrofalne suše in pomanjk* nja krme. Od ljudi, ki so de faeto vorni za zapravljanje nacion nega bogastva, in zdravje Čf& ' Živali je naše pravo bogas**’ pričakujemo kaj več kot to. se jim sladko fučka za n®1-^ kar sc resda ni začelo Z njm vi m prihodom na oblast, P vendar... Ergo, če že nisosP sobni podati razvojne vizij® gije in ustvarjanja pogoj c v . razvoj, potem lahko od pričakujemo vsaj to, da bodo vsega, kar so podedoV*^ prepustili na milost in nem1*^ jezdecem apokalipse, ki b®*-kmetijsko gospodarstvo ’ -porinili v brezno, iz k a tet®1’ nas lahko potegne samo vestnik, 31. decembra 1992 stra kmetijska panorama Uspešnejše 1993’ Leto se izteka, tudi kraetijci bodo potegnili Črto in naredili obračun enoletnega dela Z izkupičkom jih velika večina ne bo zadovoljna, saj se jim pričakovanja niso uresničila. Za nami je leto, za katero so mnogi napovedovali, da se bodo razmere začele izboljševati, pa se to ni zgodilo Če smo Še lani ugotavljali, da gospodarstvo nazaduje in je kmetijstvo ena od redkih panog, kjer je proizvodnja še naraščala. je letos nazadovanje čutiti tudi v kmetijstvu. Nenaklonjenosti države, ki za kmetijce že nekaj časa nima pravega posluha, se je letos pridružila še narava in posledice so zato toliko težje. Suša je najbolj prizadela prav pomurske kmetijce. tisti, ki bi lahko po magali in rako vsaj delno omilili posledice, pa so ostali gluhi. Priznanju, da je suša zavzela obseg naravne katastrofe, se sicer niso mogli izogniti, izneverili pa so se pri dodeljevanju pomoči. Da je vlada skrajno nenaklonjena slovenskemu kmetijstvu, je ponovno dokazala v zadnjih mesecih tega leta. Z odpravo kontingentov za uvoz mesa in živine je takorekoč zasadila nož v hrbet slovenskim živinorejcem. Kmetijct so se za dosego svojih zahtev morali poslužiti groženj in protestov. Stara vlada pa ostaja gluha, vendar soji k sreči Štet! dnevi. Z novim letom bo prišla tudi nova vlada in upajmo, da bo ta imela več posluha za kmetijstvo. Vsem kmetijcem torej srečno in uspešno 19931 L. KOVAČ S silo do uresničitve svojih zahtev Če ne gre zlepa, je treba s prisilo. Tako so sklenili slovenski kmetje, ko vlada ni hotela prisluhniti njihovim zahtevam. Z ukinitvijo kontingentov za uvoz mesa in živine (tako je vlada odločila v oktobru) so bili slovenski živinorejci postavljeni pred zid, saj so se v zelo kratkem času hladilnice napolnile s poceni mesom iz uvoza, povpraševanje po domači živim pa se je močno zmanjšalo. Tudi pritisk na cene je bil velik, saj so se znižale odkupne cene za prašiče in go- vedo, rejci pa so se tako znašli v še težjem položaju. Kmetije: že dolgo časa pritiskajo na vlado, da zaščiti slovensko kmetijstvo, saj je z nekaterimi nerazumljivimi odločitvami doslej že povzročila nepopravljivo škodo. Predstavniki vlade sicer svoje odločitve zagovarjajo s skrbjo za stabilnost cen. vendar poceni meso iz uvoza m bistveno vplivalo na znižanje cen mesa v trgovinah. Ob ukinitvi kontingentov so kme-tijci zahtevali zaščito domače živinoreje z uvedbo ustreznih prelev- manov, sredstva, ki bi se stekala iz tega naslova, pa naj bi namenili za spodbujanje slovenske živinoreje. Predlog za nove prelevmane so ustrezna ministrstva sicer uskladila, vendar je vlada s sprejemom odlašala in kmetom je prekipelo. Grožnjo, da bodo prišli protestirat v slovensko prestolnico, so uresničili pred tednom dni, na rezultate, ali so ti protesti zalegli, pa bo potrebno počakati še nekaj časa, L, KOVAČ S Silosi Ocenjena predračunska vrednost koritastega silosa A) Dimenzije silosa, svetla mera. Širina dolžina višina globina temeljev širina temeljev debelina stene debelina plošče B) Specifikacija materiala s cenami: metri 2X4 12 2 0.8 0,4 0.25 0.15 Protestnega shoda slovenskih kmetij cev v slovenski prestolnici SO se udeležili tudi kmetje iz Pomurja. »S poceni hrano ne boste več ropali Prekmurja!« so zapisali na enega od transparentov, zdaj pa čakajo, kako bodo reagirali odgovorni. Pravega odziva na protestnem shodu niso doživeli, saj se je novi slovenski parlament prav takrat sestal na prvi seji, stara vlada se poslavlja, nove pa še nimamo. Morda pa bo protestni shod vsaj opomin tistim, ki bodo v prihodnje krojili slovensko kmetijsko politiko. Foto: Nataša Juhnov 1. Armatura: prerez palic v mreži: število mrež (kos) cena^os skupna cena 5X4,2 8 6x4,6 4 6x6 16 skupaj 2490 3448 5575,95 19920 13792 89215,2 122927,2 2. Betoniranje in beton: vrsta betona skupaj (m3) cena/m3 skupna cena temelji MB-30 14.352 stene MB-20 20,7 tlak MB-30 17.94 skupaj 10000 8500 10000 143520 175950 179400 498870 C) Stroški dela: 1. Izkop materiala 3. kategorije zemljišča: skupaj štev, ur/ (m3) m3 cena/ ure skupna cena temelji 19.5 tlaki 50.4 skupaj 2,5 2 540 540 26325 54432 80757 2. Opažanje silosnih sten: skupaj (m3) štev, ur/m3 cena/uro skupna cena 3. Armiranje: 144 1.07 720 110937.6 debelina število teža/ palic mrež kos štev, ur/kg cena ure skupna cena 5x4,2 8 20 6x4,6 4 37 6x6 16 39.34 skupaj 0.094 0.094 0,094 720 720 720 10828.8 10016,64 42600.5 63445,94 SKUPNI STROSKI SKUPNA KAPACITETA: CENA/m’ = 4567.384 SIT/m3. 9.134,77 SIT/m3 876937.7 192 m3. 96 m1 Do zdravega sadja = 79,94 DEM/m3, 159.87 DEM/m: Srednji tečaj banke Slovenije dne 22. 9. 1992 (1 DEM = 57.137663 SIT) Primerjava ocenjenih predračunskih vrednosti koritastih silosov različnih izvedb (priloga predračuni). Kot vidimo iz primerjave ocenjenih predračunskih vrednosti, je dvojna izvedba za 25% cenejša od enojne. Druga slovenska sorta (1949) je LONJON, ki je nastala s križanjem londonskega pepinga in jonathana. Sorta je bila priznana leta 1975. Zori v prvi dekadi oktobra, raste srednje bujno, nekoliko močneje od idareda, Cveti pozneje, nekaj pred zlatim delišesom. Je diploidna sorta z dobro kalečim pelodom, je dober opraševalec. Želo dobro cveti in tudi zmerno rodi, do desetega leta m potrebno redčenje, potem pa moramo redčiti. Proti škrlupu je srednje odporna, za jabla-novo plesen pa je srednje občutljiva. Sorta je slabo odporna proti zimskem in spomladanskem mrazu. Plodovi so srednje debeli, barva kože zelena do zeleno rumena. okrog novega leta zlato rumena. Tri četrtine ploda so pre- krite s svetlo rdečkastimi progami Meso je rumenkasto, okusno, aromatično, sočno in zelo Čvrsto. Je sorta, ki dobi v glavnem najvišjo oceno za okus pri nas. Plodovi so neobčutljivi za obiranje, v kleti vzdržijo do pomladi. MAJDA je nastala s križanjem jonathana x golden noble. V mladosti raste bujneje. pozneje se rast umiri kot pri zlatem delišesu. Zori konec oktobra, teden dni za idare-dom. Do petega leta rodi slabo. potem pa bolje od idareda. Kroti škrlupu in jablanovi plesni je odpornejša od idareda. Osnovna barva je zelenkasta, krovna pa karminsko rdeča z nakazanimi progami. Meso je belo zelenkasto, srednje sočno in ob bratvi zelo Čvrsto, prijetnega vinsko kiselkastega okusa. Meso je odporno proti oksidaciji, torej ko jabolko prerežemo, ostane lepo belo - ne porjavi. Jabolka vzdržijo v shrambi do aprila. Poleg treh uradno priznanih slovenskih sort jabolk (priolov deli-šes, lonjon, Majda) imamo še mari-burko in pohorko, ki nista priznani zaradi svojih pomanjkljivosti. Ma-riborka rodi zelo neredno, premalo, raste prebujno in pozno rodi, okusa pa je odličnega POHORKA - Poleg tega, da so plodovi odličnega okusa, je sorta odporna proti škrlupu. Plodovi vzdržijo do aprila, sorta ni uradno priznana. Ima slabo lastnost, da rodi izmenično, malo. Drevesa propadajo zaradi brazdavosti vej. V Nemčiji je gospa dr. Neumannova vzgojila brezvirusno POHORKO, mogoče jo bomo sadili še mi. (Nadaljevanje prihodnjič) VLADO SMODIŠ, inž. agr. Namakanje Za sadjaije Sadjarsko društvo Pomurja bo tudi v tej sezoni organiziralo na srednji kmetijski šoli v Rakičanu tečaj za sadjarje (od cepljenja, sajenja, rezanja, gnojenja do obiranja), Prijave zbirajo po tel., štev, je 454)50. Že v soboto, 16. januarja, ob 8. uri bo v kmetijski koli v Rakičanu predavanje o gnojenju, sajenju in vzgoji sadik. V soboto, 6. februarja, ob 9 uri bo v hotelu Diana v Murski Soboti letni občni zbor društva, ob 12. uri bo razstava sadja in izdelkov tz sadja, ob 19. uri pa ples z jabolkom. O nadaljnjih oblikah izobra-tavanja bo društvo svoje člane obveščalo v Vestniku. r Zimski lerni čas se je začel in zdaj je pravi čas, da razmišljamo o suši leta 1992 oziroma o namakanju naših nasadov v naslednjih letih. Suša ni le pojav prek vročega leta (visoka temperatura in topli vetrovi), ampak rastline občutijo pomanjkanje vode v tleh čez vso vegetacijo. Pod 25% vode v tleh slabo deluje na debelost plodov, zavira rast mladic in je vprašanje cvetenja v naslednjem letu (izmenična rodnost). Vode za rastline v zemlji naj bi bilo 30-80%, tudi preveč vode v rleh m dobro. Kot vidimo, snega še ni. lahko pričakujemo zopet suho zimo in s tem po vsej verjetnosti suho leto Morali bi se odločiti za namakalne sisteme oziroma o namakalni napravi v naših rodnih - proizvodnih nasadih. Ker je prt nas. predvsem na Goričkem, pomanjkanje vode, moramo razmišljati o kapljičnem namakanju. Za oroševa-nje porabimo mnogo več vode (tudi proti pozebi), vendar pri nas ne poznamo kakšnih večjih spomladanskih pozeb. Vodo lahko dobimo iz naravnih virov, jezera (Krašči. Križevci, Hodoš), potokov ah jo zbiramo v zadrževalnikih (o tem drugič). Namakalne sisteme pa sofinancira tudi država (okrog 50%). V naših krajih pride v poštev le metoda kapličnega namakanja, razen če kdo želi intenzivno pridelovati hruške, bi moral narediti oroševalni sistem. Ves čas pa moramo kontrolirati vodo v tleh. Istočasno, ko drevesa namakamo, lahko tudi dognojujemo - fertigacija. Pridelovanje sadja je vedno bolj intenzivno in za pridelavo, moramo tehnologijo čim bolje izpopolniti. Več zna- nja, manj dela, zanesljiv pridelek, v sadjarstvu si ne smemo privoščiti polovičarstva - le tako bomo uspeli in preživeli. Za Goričko bi bilo potrebno narediti skupni projekt z oskrbo pitne vode in vode za drugo uporabo v kmetijstvu - namakanje (sadjarstvo. vinogradništvo, zele-njadarstvo itd.). Interesenti naj bi se zbrali in s skupnim nastopom v republiki zahtevali pomoč pri projektu. Oglasite se na Sadjarstvu Puconci 45-050 (SMODIŠ Raziskave v Italiji (7 let) kažejo, da je bilo na namakalnih površinah za 41,3% več pridelka kot na nenamakanih. Tako je praktično namakalna naprava plačana v 1-2 letih. Pri vsem tem pa pričakujemo tudi fiomoč pomurskih občinskih kmetijskih in- štitucij. V. SMODIŠ Država vam poklanja 3 kilograme koruze po glavi. Za božička bo dobila vsaka kavno žličko, nato pa do[konca pitanja vsak dan le po eno zrno. Premazi za silose Notranje stene silosa razjedajo kisline, ki so v silaži, zato se začnejo krušiti. Povečanje neprepustnosti in obstojnosti sten dosežemo z ustreznimi premazi, ki morajo biti odporni proti - kislinam, - temperaturi, - mehanični obdelavi Poleg tega morajo biti premazi za silos neoporečnega izvora - neškodljivi za živino. Prav tako mora biti sprejemljiva cena teh premazov. Pri nas so na tržišču različni premazi različnih izdelovalcev (COLOR Medvode, KEMA Puconci). DNEVNI ODVZEM SILAŽE Praktično je odvisen od velikosti silosa in števila živine v hlevu. Čim večji je stalež živine v hlevu, večji je lahko silos. Predvsem pa je dnevni odvzem problematičen pri majhnem staležu živine. Zato za majhne črede ni priporočljiva gradnja silosa. Pri pravilnem dnevnem odvzemu upoštevamo: 1. dnevno konzumacijo silaže posamezne kategorije goveje živine 2. dimenzije silosa 3. optimalna debelina odvzema 10 cm 4. silos nikoli ni poln 100%, ampak 80% 5. vrsto silaže v silosu Izračun dnevnega odvzema silaže: V hlevu imamo 8 krav molznic, 3 breje plemenske telice, 2 plemenski telici po 300 kg, 4 pitance po 500 kg in 4 pitance po 300 kg, Ad 1) Dnevna poraba silaže za posamezne kategorije goveje živine: 8 krav 3brejeplem. tel. 2 plem. tel. 4 pitanci 4 pitanci SKUPAJ: 21 glav a 25 kg = 200 kg a 20 kg = 60 kg a 8 kg = 16 kg a 15 kg = 60 kg a 8 kg =_ 32 kg 368 kg Ad 2) Dimenzije silosa, svetla mera: š = 4,00 m d = 12.00 m v = 2,00 m v = šxdxv=4,0mx 120 m x 2.0 m = 96 mJ Ad 3) Upoštevamo optimalni dnevni odvzem 10 cm D = 4.0 m x 2,0 m x 0.1 m = 0.8 m5 Ad 4) Popravimo višino silosa (80% izkoriščen silos): D = 4,0 m x 1.6 m x 0.1 m = 0,64 m3 Ad 5) Upoštevamo vrsto silaže v silosu in težo: Npr. travna silaža s 33% SS tehta 500-550 kg/m3, koruzna silaža v voščeni zrelosti tehta 650-700 kg/m' travna silaža s 33% SS koruzna silaža v voščeni zrelosti optimalni dnevniodvzemfm3} 0.64 0,64 teža silaže (kg) 336 432 Pri prej naštetem staležu goveje živine je z ustrezno tehnologijo siliranja in prehrane možno doseži optimalen dnevni odvzem. Priporočamo kombinirano silažo (travno in koruzno), pri prehrani pa moramo paziti, da polagamo kravam in plemenskim telicam večje količine travne silaže. pitancem pa večje količine koruzne silaže. (dalje prihodnjič) stran 10 vestnik, 31. decembra 1992 odsevi mladosti Milan Žižek je odprl novo trgovino v Gančanih! 2. januaija bomo odprli trgovino ZVOK! V zalogi: glasbila • televizorji • radijski sprejemniki... • bela tehnika • mali gospodinjski aparati... Ali veste? (Nagrajuje Knjigama in papirnica Dobra knjiga M. Sobota) Če verjamete ali ne, res je, da obstajajo ribe, ki se lahko .sprehajajo1 po bregu in plezajo po bližnjem drevju, kjer si iščejo hrano. To so ribe sprehajalke (perioftaim) in ribice plezalke. Živijo v Afriki, Za pravilen odgovor pa si je Česti- tokrat zaslužila nagrado Sonja Dravec iz Turnišča, tam o! Obiščite nas v Gančanih na št. 115c, tel.: 41111 Želimo vam srečno novo leto! KUPON št. 17 Ali veste, kako pravimo številu pod ulomkovo Odgovore pošljite do 6. januarja na naš naslov Črto? in ne pozabite priložiti (nalepiti) kupona. Pa srečno novo leto! Regrat pripoveduje Veter je odpihnil Že vse moje prijatelje, nisem več vedel, kaj naj storim. Bal sem se, da jih nikoli več ne bom videl. Nenadoma je zapihal močan veter in odnesel tudi mene. Bal sem se višine, da ne bi padel in se ubil. Kljub temu pa je bilo lepo leteti. Videl sem hiše, velike stavbe, gozdove, travnike, ptice... kako letijo mimo mene. Veter ni več pihal, začel sem padati na travnik, kjer so se pasle krave. Ko sem pristal sem se bal, da bodo krave pojedle Še mene. Začele so jesti travo in prihajale so vse bliže in bliže proti meni. Nisem vedel, kam naj se skrijem. Skril sem se med travo. Ko je krava prišla do mene, je najprej hlastnila po travi ob meni. Nato pa sem videl, da njena usta gredo proti meni. Ugriznila je travo in več me ni bilo. To je bila moja smrt. Nikoli več nisem videl svojih prijateljic. ROBERT BARAČ OŠ III M. Sobota NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV Kosem bila majhna Ko sem bila še majhna, sem rada hodila po dvorišču in se igrala v peskovniku. Takrat smo imeli tudi račko, s katero sva se zelo razumeli. Kamor sem šla jaz, mi je ona sledila in tudi pobožati se je pustila. Bili sva pravi prijateljici, dokler je nisem v peskovniku udarila z lopatico. Od takrat me je račka napadala, če me je le zagledala na dvorišču. Zato smo jo morali zapreti v kletko. Kakršni smo mi do živali, takšne so one do nas. NINA KREFT, 2. b OŠ Tišina LOKACIJA je izjemna - ob severni vpadnici v LJUTOMER, v neposredni bližini centra. NAJEM Poslovni prostori v velikosti 160 m2; 60 m2; 52 m2; 34m2. Pisarniški prostori v prvi etaži. UGODNO Plačate pet - koristite osem. Ob plačilu najemnine za pet let podpis pogodbe o najemu prostorov za osem let brez doplačila. Pri dokončni ureditvi prostorov upoštevamo tudi vaše želje. Rok dokončanja objekta: do šest mesecev po podpisu pogodbe. Možen tudi NAKUP poslovnih prostorov v pritličju. Informacije: MITRA, d. o.o., Jana Baukarta 14 69240 LJUTOMER, tel., telefaks (069) 82444 Pričakovanje Živela sem prazno življenje, a v srcu tlela je iskrica želje po lepšem življenju, po sreči, po nekom, ki bi mi to pomagal doseči. In potem,,. neke noči nekaj nevidnega odprlo mi je oči. Zdaj stopam po poti znanja, ljubezni. hrepenenja in pričakovanja. Čeka me še mnogo drugih stvari. Hvala, Vsemogočni, ker ljubezen si ti! MIRJANA LOVRIČ. 8. r. OŠ Lendava SREČNO IN USPEŠNO '93 Vam želi UNIVERZA Inod n perm«ot«o liobr«!«uje V novem letu bomo začeli z novimi tečaji. Naj Vam jih nekaj naštejemo: - KROJENJE IN ŠIVANJE - KNJIGOVODSTVO ZA OBRT- - RETORIKA NIKE IN MALA PODJETJA - HITRO BRANJE - VODITELJ ČOLNA - STROJEPIS - USO VRTNAR - OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - USO ČISTILKA - PROMETNI TEHNIK - Šola (V. stop.) Oglasite se pri nas. Naš naslov: Slomškova 33 (nasproti avtobusne postaje), telefon 21137. MURSKA SOBOTA Namesto v Italijo k zdravniku Bila je sobota. Vstati bi moral ob sedmi uri, ker smo nameravali iti v Italijo. Zbudi! sem se že pol ure prej. Počutil sem se na pol mrtvega; vse me je bolelo, bilo mi je neznosno vroče. Čez kakih pet minut pride v sobo mama. Reče mi: »Vstani, moraš se hitro obleči in najesti, da potem gremo. Rekel sem: »Oh, mama, vse me boli in vroče mi je.* V sobije bilo Še temno in mama je odgrnila zaveso in zagledala moj čuden obraz. Začudila se je: »Joj, kaj imaš tako rdeč obraz in na njem vse polno rdečih lis? Sleci se, da vidim, če jih imaš tudi po telesu.« Slekel sem se in videla je, da imam tudi po telesu polno rdečih lis. Šla je po knjigo Otroške bolezni in v njej je gledala, kakšno bolezen imam. Vendar ni našla niti podobnega opisa rdečih lis. Rekla je, da bova šla k zdravniku in danes pač ne bomo šli v Italijo. Ustrašil sem se in dejal: »Ne, k zdravniku pa ne.« Ampak vseeno smo šli k zdravniku, ki je ugotovil, da imam zelo redko bolezen pete ali desete stopnje. Deset dni sem moral ležati doma in bolezen je minila. V Italijo V pričakovanju novega leta Božič in Silvestrovo - kako velika praznika! In kako čudovito je, ko izza božičnega drevesca kukajo skrivnostna darila in se sliši božična pesem! Ta melodija prinese prijetno vznemirjenost srca, da bi od sreče objel ves svet in zavriskal. Ko beli sneg postane preproga in se zvezde spustijo k oblakom, drsijo sani in bela jelena zaplešeta v lebdenju zvezd in snežink. Veliko veselje nam prinese tudi dedek Mraz ali božiček ali.. saj ime sploh ni pomembno. Na Silvestrovo z užitkom pokopljemo staro in se veselimo rojstva novega leta. Na televiziji filmi kar dežujejo in prav tako, .dežuje' šampanjec v kozarcih, ko si ob polnoči nazdravljamo srečno novo leto. DANIEL BALAŽEK,7.d Dvojezična OŠ I Lendava * * * Vsako leto težko pričakujem božič, ker mi božiček prinese darila. Lani sem jih dobil veliko. Najlepše je na sveti večer. Takrat prižgemo sveče na božičnem drevesu. Potem pa gremo vst skupaj k polnočnici. KATARINA GRAH, 2,b OŠ Cankova pa smo šli nekaj dni pozneje. DEJAN PRŠA, 6.r. OŠ Mala Nedelja Dedek Mraz * * * Bliža se novo leto in vem, da ga vsi težko pričakujemo. Pri nas doma bomo praznovali v družinskem krogu. Mama bo spet pripravila slastno pojedino. Seveda ne bomo samo jedli in pili, ampak bomo gledali televizijo. Ko bo ura odbila polnoč, bo oče odprl steklenico šampanjca ali vina, da si bomo nazdravili. Mama pa bo spet potočila tri solze. Po eno za očeta, sestro in mene-V teh solzah bodo želje za zdravje, razumevanje in vso srečo v prihodnosti. S tem nam pokaže, kako rada nas ima. Pozneje, okrog enih, nam bodo prišli voščit prijatelji. Z njimi se bomo veselili vse do ranega jutra. Srečna sem, da imam tako dobro družino. SANDRA MAUK0,6 b OŠ Kapela PLANIKA Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p. o. KRANJ, Savska loka 21 objavlja PRODAJO poslovnega prostora v TURNIŠČU, Cvetna uka 1, pare, št 2432/32, 243225, k.o. Turnišče, 29,66 m2. Poslovni prostor je primeren za trgovski tokat. izklicna cena je 45.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Za ogled prostorov se oglasite v prodajalni Planika Turnišče med 10. in 12. uro. Javna prodaja bo 14.1.1993 ob 11. uri v sejni sobi obrata Planika Turnišče. Interesenti morajo pred začetkom dražbe na kraju samem v gotovini potožiti varščino v višini 270.000,00 ST. Varščina se interesentu, ki ne uspe, takoj vme. interesentu, ki uspe, pa se vračuna v kupnino. Na dražbi se upoštevajo ponudbe, ki presegajo vsakokratno ceno za najmanj 50.000,00 ST. Prodajna pogodba se sklene najkasneje v 8 dneh po dražbi na sedežu podjetja, s tem da je kupnina v celoti plačana ob podpisu pogodbe. Ce interesent uspe, pa pogodbe ne sklene, se mu varščine ne vme. Prometni davek plača kupec. rtormadje dobite po tel. št 064 222721, g. Markun. Stari dedek Mraz, pndi k nam v vas, čakamo te vsi, otroci in odrasli. Darila nam razdeli, s tabo bomo vsi zapeli, jelko okrasili, s tabo se veselili. MARJANA MERTIK, 4. r. OŠ Odranci * * * * * * Kmalu bo napočil čas, ko pride dedek Mraz. Peljal se bo skozi vas z darili za vse nas. Mi pa bomo zapeli in od sreče se objeli. EVELINA KATALINIČ, 5.b OŠ Bakovci Še malo in prišlo bo novo leto. Doma si pripravimo razna peciva in polno drugih dobrot. Na mizi bodo tudi razne pijače, s katerimi si bomo nazdravili ob prehodu starega v novo leto-Takrat si bomo zaželeli veliko sreče in zdravja. Že sedaj pa občudujemo jelke, na katerih utripajo barvne lučke. NINA DEKOVSKI, 3-b OŠ Apače Spoznavali smo gozdne sadeže Učenci 5. razreda smo imeli naravoslovni dan. Odpravili smo se v gozd in nabirali gobe, plodove gozdnih dreves, liste, mah.... Po dveh urah smo se vrnili s polnimi vrečkami raznih gozdnih sadežev. Odšli smo v biološki razred, dali na mize časopisni papir in stresli nanj vse, kar smo nabrali. Pogled je bil čudovit. Nabrali smo več kot 130 različnih vrst gob. S pomočjo knjig smo ugotovili, katere so užitne in katere neužitne. Na koncu smo pripravili razstavo. Na klopi smo položili mah. nanj pa razvrstili gobe, želod, žir, divji kostanj, liste ,.. Obiskovalci so najbolj občudovali jurčke in strupene mtišnice. To delo je bilo zelo zanimivo. Ker smo ga dobro opravili. smo bili pohvaljeni. Moje otroštvo Doma sem na majhnem griču v vasi Murski Vrh. Okrog hiše se razprostirajo veliki vinogradi. V tej hiši je živel moj oče. ko je bil še otrok. Hiša je bila že zelo stara. Ko sem bila stara pet let smo se preselili v novo. Ta je stala za staro. Nekdanji dom. kjer smo živeli, smo hitro podrli. Tam zdaj rastejo jablane. Imela sem tudi nekaj prijateljic. Z njimi sem nabirala jagode, borovnice, maline in češnje. Včasih smo se igrale v peskovniku. Doma sem imela tudi mačka Mikija. Vozila sem ga v vozičku, ki mi ga je naredil oče. Potem sem začela hoditi v šolo. Ni bilo več toliko časa za igro. Zdaj se je začela nova pesem, ki je nisem bila navajena-Moram se učiti in delati domače naloge. Za odličen uspeh sem dobila muco. Ime ji je Maca in ima dolgo dlako. Z njo se v prostem času igrava. KARMEN RAUTER. 5- b OŠ Kapela BOŠTJAN in VITO. 5.r. OŠ Sv. Jurij vestnik, 31. decembra 1992 stran 11 kulturna obzorja »Gledališče je prvo, ki razgrinja zaveso nad prihodnostjo« »...hrast, bič, Atila, sedla, gozdovi, konji, klobuki, sablje, kopja, bobni, imperator, tribunal, zakladi, bogastva, sužnje, tobak, mesija, eksekutorji, sveti gral, moč verovanja, potovanje skozi tisoče in tisoče let naj vedno znova pripelje do samega sebe«. Ali ste hvaležni svojemu telesu, gospod Ludvik Bagari, za tisto formalno sposobnost, ki jo potrebujete pri filmski interpretaciji? Ali pa gradite svojo igro bolj na duši? Pri filmu si mogoče resda lahko hvaležen svojemu telesu, temu, da ti je dana podoba, kakršno imaš, za podobo, kakršno imam. S tem. da imam nekako drugačen fizis, izraz, ki je bolj gibljiv, ki je tudi na obrazu zmožen prikazati drugačne občutke. Tako imam širši obseg svojega izraza. Mogoče pa se do svojega telesa nekoliko nehvaležno obnašam, ker premalo gojim, negujem ta svoj inštrument. Pač danes niso takšne razmere, da bi se lahko temu bolj posvečal, da bi si lahko privoščil trening jahanja, sabljanja. Vendar pa je telo inštrument duše in menda danes na sploh prevladuje trend, da je potrebno razvijati svojo pamet, svojo dušo.« To je pogovor s slovenskim filmskim igralcem, ki je dobil letošnjo nagrado za najboljšega slovenskega filmskega igralca. Mladi Prekmurec Ludvik Ba-gari, ki živi v Ljubljani je igral v filmih Kavarna Astoria, Ve-Rr v mreži, Trinajstica. in ' študentskih niinih: Silicijev horizont. Prostor pogleda, Kronologija pogodbe, Nestrpnost. ža naslovno vlogo v filmu Jakob Sabajev je dobil letošnjo Slopovo nagrado za najboljšo moško Ulmsko kreacijo na Slovenskem, Na začetku tega pogovora je zapisano nizanje besednih pomenov - skozi tisočletno poto-vmije, ki naj privede do samega sebe. Zaporednja pomenov, ki ničesar ne iščejo v nizu, marveč silijo navzdol v kore-mnc in navzgor pod nebo. Napisal jih je Ludvik Bagari. Igralec. Jakob Sabajev je bil »brez republike« - v cineastičnem je-riku to pomeni, daje film brez dialogov, tako rekoč nem. V njem je Bagari vse povedal z govorico telesa. Vprašanje: Platon pravi, da "tora biti umetnik božansko blazen, ker se mora vživeti v vlogo, poslati mora nekdo drug, to pa se lahko doseže šamo v ekscesnem stanju, z neko raztrganostjo v duši. Ali s,e vi svojo vlogo v Jakobu Sarajevu gradili na tovrstnem vzivljanju ali pa ste šli na posnemanje? Platona imam rad. Vendar pa »prijatelj Platon, toda večja Prijateljica resnica«. Obstajajo Pa neka vprašanja, na katera se ne da odgovoriti. To je morda enood njih. Vse kar delam, je Vprašanje nekega občutja, je nekak mozaik. Karkoli kdorkli dela, njegovega početja ni mogoče razložiti po enem samem Kriteriju. Na začetku je neko Popolno izpraznjenje. popolnoma prazen prostor, ki ga napolnjujem z raznimi vtisi, raznimi idejami, raznimi vzgibi iz okolja. Karkoli od obojega, ali Popolno vživljanje ali posne-n*anje, je zelo problematična Nadeva. Mogoče uporabljam kdaj popolno vživljanje. toda 'o vedno ni mogoče. Tak. kakršen sem. skušani ustvariti neko svoje delo, skozi svoj ,2raz in svoj opus. So pa v gledališču vloge, v katerih sc člo-Vek pripelje do popolne noro-‘b. Še bolj pa se to kaže pri '"mu, kjer moraš nastopati ragmentarno, v samo nekaj Sekundah ah minutah moraš kreirati svojo vlogo, včasih za nazaj, včasih za naprej. Kdaj pa nastopijo trenutki, ko igraš izključno po neki tehnologiji igre, ki ji potem naknadno napolnjuješ. Kako dolgo recimo igralca drži »norost«, pri čemer seveda ne gre za dejansko norost, marveč za tisto razosebljenje, ko nisi ti marveč si nekdo s platna oziroma z desk. Se v resnici dogaja, da igralci živijo v obsedenem stanju, brez svoje izvirne identitete? To ne. pri meni ne. Mogoče se. predvsem pri ljudeh, ki se z igro ne ukvarjajo toliko poklicno. pojavljajo te lažne identifikacije. Jaz kot človek lega poklica pa seveda moram vedeti, kako upravljati sani s seboj. V javnosti veljajo igralci za zelo telesna bilja, midva pa se tukaj pogovarjava predvsem o teoriji in tehniki igranja. Kakšno je Vaše osebno življenje. Ste človek, ki živi usmerjeno v svet, k pijači, ženskam. Moje osebno življenje je nemara zelo asketsko. Je pa res. da človek, ki se toliko vživlja kot igralec, ki podoživlja umor, lepoto, smrt, ljubezen, radost, vse to prikliče vase, in ootem se mora nekako obrniti navzven. Zakaj se tudi oblačite tako asketsko? Predvsem barvno asketsko, v črno in belo? To ne izraža nobenega veselja do kazanja, kar bi človek od nekoga, kije igralec, pričakoval. Igraje navsezadnje tudi samopredsta-vitev. No. to veselje do kazanja mora bili, ludi sam sem nekdaj to poskušal. Med veseljem do kazanja v zasebnem življenju in tistim v poklicnem pa jc vendarle razlika. V poslu se to spravlja na drugo raven na raven tistega, kar ljudje radi gledajo. kol nekaj kar ni vsakdanje. Ali vi hočete biti žrtveno jagnje, tisti, ki namesto drugih doživlja tragičnost človeškega bivanja, da bi se drugi, to je gledalci, očistili prek njegovega izpostavljanja? Vsak počne tisto, kar najbolje zna. Jaz delam to. ker to najbolje znani. Čas med igro se spremeni, med trajanjem ene same kretnje lahko premisliš sto stvari, po takšni napetosti je svet drugačen. Po predstavi ne zaspim pozno v noč. Pravzaprav sem res kot nekakšen svečenik recimo kot tisti azteški izvoljenci - zmagovalci v tekmi s kamnito žogo, ki so po zmagi mrtvi. Je to občutek oguljufamtsti, ker ste se na odru žrtvovali za druge, ali pa je to zguli občutek vznemirjenosti? Rekel bi. da je to občutek popolne očiščen osti. Izraz katarza so razlagali različno, v medicinskem smislu pomeni očiščenje žolčnih naplavin, neki Grk pa je to razlagal kot kraj na morju, nekje tam daleč, kjer ni trupel. V katerem znamenju ste rojeni? V znamenju device. Na to kaj daste? Bolj na kitajski horoskop. Po tem sem kača. Kitajci pravijo. da je Človek rojen takrat, ko je spočet. Spočet sem v letu zmaja, rojen pa v letu kače. Sicer pa sc mi zdi 10 dokaj površna interpretacija človekovega značaja. Potemtakem le ne daste veliko na to? Dam na kozmos. Na ta občutek, da sem tako majhen del kozmosa. Zavedam se te majhnosti, ki pa se v Ljubljani ne doživlja kot tukaj. Prideš domov v Prekmurje in pogledaš to nebo in vidiš toliko sveta, da spoznaš, kje si... Ko vas takole poslušam, dobivam občutek, kot da živite samo za teater in film. Imam svoje zasebno življenje. Se pa s svojim poklicnim delom temeljito ukvarjam, ker me veseli. Med zasebnim in poklicnim imam natančno postavljeno mejo. Mogoče zaradi gledališča resda žrtvujem del svojega zasebnega življenja, toda imam ga. Moram pa reči, da je gledališče vredno svoje pozornosti, ker je tisto, ki razgrinja zaveso nad prihodnostjo. V katerem oa znan in filmov bi radi igrali? Katero vlogo bi radi ponovno interpretirali? O tem pravzaprav še nisem razmišljal. Vem. da bi katerokoli vlogo seveda odigral drugače. ampak da bi se nečesa ponovno loteval, to ne. V gledališču je drugače. Tam me zanimajo Brechtovi Bobni v noči, vloga Kraglerja. Kateri film pa vam je najbolj všeč? Trenutno Evropa,.. To je film za antologijo filma. Naj vam skušam imenovati film, kije še vedno na robu množičnosti pa vendar bolj znan med našim bralstvom, Nebo nad Berlinom? Super film, ki jc zelo vplival na to. kaj sem delal in kako sem delal. Potem vam je všeč tudi Nicke Ca ve? Nick Cavc, super. Kaj pa ameriški film kot najbolj vsiljivi, najbolj množični? Všeč mi je Die Hard (Umri pokončno). Black Rain. Smrtonosno orožje. Boter. Želje za leto 1993 Četudi ena sama lepa, dobra misel m plemenita, srčna želja napravi, da vse hudo na svetit se v dobro spremeni, premaga zla. Če dobro misliš, sam postajni boljši, če dobro hočeš, uničuješ zlo, če delaš dobro, znova čutiš željo, da vse. kar sam ustvariš, vložiš v novo slo. Naj lepe, dobre, srčne želje zalive, kot so ljubezen, kruh, dobrota, mir, želje tople, sanje sladke, m some kar se da prijazno spet nam sije' Naj torej moja dobra srčna misel iti želja, ki bila rojena je na dnu srca, spet združi nas v ljubeča bitja in naj ljubezen širi se na vse strani sveta! MARIJA FEKONJA Bi lahko rekli, da obstaja neka panonska navdanost za igro, neka panonska strast ati kaj podobnega, tako kot obstja panonski način poudatjanja življenja v glasbi, ki vključuje seveda tudi prav tako strastno odrekanje življenju? Panonskost ima malo predolg ritem, predolg tempo. Pomeni to, da bi bilo filmsko kadriranje dolgočasno? Da. trajalo bi dolgo, preden bi se nekaj do konca izpovedalo. Panonskost opravlja stvari z razmislekom in zdi se mi, da je ta življenjski način podoben partiji šaha, tudi pri panonskosti gre za celostnost igre, tako za otvoritev kot za konec in ne moreš ga soditi po eni sami potezi. Film pa je zbir časa v uri in pol. panonskost ne prenese takega nasilja. Hočete reči, da je to življenje dolgovezno? Na dolgi rok je, obenem pa tako polno in sočno, s sicer malo komponentami, ampak z neko Čudno izpovedno močjo. Je literarna predloga, neko pra besedi to za scenarij, po katerem bi vi želeli posneti prekmurski film, že napisano? Obstaja literarni tekst, ki vas izziva? Ne vem. Vem, da se po La-inščkovem zadnjem romanu piše scenarij Poslušate prekmursko ljudsko glasbo? Zelo rad. tudi pojem si. Na sprejemnega na Akademijo za gledališče sem prišel s pesmijo San se šetao gori doli, zapel sem jim to pesem in vsi so biti fascinirani. Se vam zdi prav, da smo prekmurei v slovenskem filmu pretežno interpretirani na ba-navzičen način kot tisti neotesani, čeprav smo to manj kot ono drugo: zazrti, zasanjani, zamišljeni, zaskrbljeni... Zdi se, da Prekmurci to svojo drugo plat skrivamo. Pa ne samo to. Tudi nekaterih drugih. recimo historičnih prednosti nismo izrazili, zato nas tudi po tej plati ne poznajo. Živel sem v Soboti in vem. da je bila Sobota že nekdaj mesto. Tako v Ljubljani dolgo nisem našel biljarda, v Soboti je bila to zame in za nas običajna stvar; vem, da je bilo v Soboti pred vojno več kinodvoran, gledaliških skupin. Moj ded iz Bodonec je vsak petek hodil v gostilno prebirat časopise in diskutirat o politiki. Skratka, tukaj je neka dediščina javnega ■n političnega in kulturnega življenja. Pogovarja! sc je ŠTEFAN SMEJ Za zeleni jezik (23) Novoletni čas je tudi čas, ko se oziramo nazaj in delamo inventuro opravljenega, hkrati pa že kujemo načrte za prihodnost. Je tudi čas, ko proslavimo dosežke. V naši rubriki se bomo tokrat proslavljanju in velikim besedam izognili, ker se nam zdi. da je triindvajsetica v oklepaju, ki označuje število »uresničenih« rubričnih člankov, preskromna številka za kaj takega. Zato bomo raje novo leto proslavili kar delovno m se posvetili še enemu aktualnemu jezikovno-kulturnemu problemu. Kakor se prazniki približujejo, toliko pogostejša so voščila, ki jih vsi dobivamo. Na njih sta poleg naslova zapisana tudi naše ime in priimek. V kakšnem vrstnem redu? Jezikovna praksa kaže, da v več kot polovici primerov v zaporedju priimek - ime. Vendar to zaporedje ni v skladu s slovenskim pravopisom in tudi ne s slovensko jezikovno-kulturno tradicijo. Slovenski pravopis 1990 je glede tega nedvoumen: »Pri dvodelnih imenih je pravilno zaporedje ime-prtimek (podčrtal F. J.)« (str, 17, 41). Kot rečeno, jezikovna praksa je - tudi ob Muri - vse prej kot v skladu s to pravopisno normo. Kar samo od sebe se zastavlja vprašanje, zakaj je v vsakdanjem jezikovnem sporočanju toliko odstopanj od tega načela. Eden od vzrokov so v sodobnem času gotovo številne statistične evidence in obdelave prebivalstva, pri čemer birokratska malomarnost in jezikovna nerazgledanost svojo prakso postavljanja priimka pred ime prenašata v vsakdanjo jezikovno rabo. (Pri slovenski bogaboječnosti pa vemo, kako stvari stojijo: kar oblast reče, sc ne odreče. In tako se je ta napačna raba zakoreninila med »širokimi ljudskimi množicami«.) V Prekmurju je dodaten vzrok (izhajajoč sicer iz zgodovinskih okoliščin, pa vendar po triinsedemdesetih letih kaj malo opravičljiv) še madžarska pravopisna tradicija, ki prav tako postavlja priimek pred ime Ne glede na te in druge neomenjene vzroke velja, da jezikovno osveščeni in razgledani pišoči to splošno jezikovno načelo upoštevajo in s pisanjem najprej imena in nato priimka razodevajo svojo jezikovno kultiviranost. Odstopanja od tega načela so dopustna le v daljših, običajno računalniško sestaljenih seznamih (SP 1990: »v abecednih seznamih pišemo včasih priimek pred imenom, najbolje z vejico«), pa npr. v kataložmh zapisih o knjigah, t.i. CIP-ih. v bibliografskih seznamih, v avtorskih leksikon-skih geslih. V naslednjem zapisu si bomo ogledali, kako so se predstavljenega načela držaji domači strankarski kandidati v nedavnem predvolilnem boju, za danes pa nam preostane skromen praznični zaključek. Vsem, ki so bodisi s svojimi članki (letos prof. Boža Ivanuša-Trajbarič, prof. Irena Štuhec. prof. Janez Glažar, prof. Franci Just) bodisi z vprašanji in predlogi sooblikovali podobo rubrike, želimo v letu 1993 obilo delovnega in poklicnega uspeha ter osebne sreče. Bralcem rubrike Za zeleni jezik pa poleg naštetega želimo Se veliko jezikovne osveščenosti. FRANCI JUST 1 ----1 Prekosnice - Bil bi pošten, toda kaj, ko mi je tako lepše. - Ne odpustite jim, saj vedo, kaj delajo. - Človek ni nastal iz opice, nekatere opice so pametnejše. - Svoje baze ni pozabil, zapravljal je na njen račun. - Sonce je krivično. Sije tudi na liste, ki si tega ne zaslužijo. - Če že kradete, potem ne kradite tistega, kar so si nakradli. - Največ požanjejo tisti, ki niso sejali. - Če znaš pozabiti tisto, kar si obljubi], si na pravi poti, da postaneš politik. - Podkupnina je samo predplačilo za uslugo. - Ne obžalujem preteklosti, edino nikoli si ne bom odpustil svoje poštenosti. - Povprečna plača je kot segedin golaž. Eni jedo zelje, drugi meso. - Tudi najboljši WC papir je po uporabi... - Molzli bi molzli, kdo bo pa držal? .. * kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji razstavljajo člani društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekije. Razstava bo odprta do 18 januarja. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava Razstava je odprta vsak dan razen nedelje in praznikov od 10. do 12. ure. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled razstava Srednjeveški razvoj Lendave. Pripravila sta jo Pokrajinski arhiv iz Maribora in županijski arhiv iz Zalaegerszega. Razstava bo odprta do konca januarja 1993. MURSKA SOBOTA: V prostorih Pomurske banke razstavlja akademska slikarka Suzana Kiraty-Moss. RADENCI: V galeriji ME-D1KOSS razstavlja akademski slikar Stefan Galič. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda je na ogled razstava akademskega slikarja Stefana Hauka, PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: Pred novoletne prireditve v mestu so se začele za najmlajše že 28. decembra. V sredo. 30, decembra. ob 16.45 bodo na ploščadi pred gradom vrteli risanko na prostem Asteriz proti Jasnovidcu. Ob 17, uri pa se bo pred gradom ustavil tudi dedek Mraz KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in študijska knjižnica jc odprta vsak dan razen nedelje od 8. do 18. ure. ob sobotah pa od 8. do 12. ure (za novoletne praznike bo knjižnica zaprta). LENDAVA: Knjižnica je odprta v jx>ncdc)jek. sredo in petek od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8 do 12. ure. odprta je tudi čitalnica (knjižnica je zaradi novoletnih praznikov zaprta). LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, torek in četrtek. Za novoletne praznike je zaprla. stran 12 vestnik, 31. decembra 1992 ne zgodi se vsak dan Nostradamusova prerokovanja Vsaka doba ima svoje preroke in v vsaki dobi nas privlačijo tisti, ki si drznejo zreti v prihodnost. Mnogi med nami, četudi preprosti ljudje, so imeli preroške sanje. Znanost trdi, da imamo v možganih predel za prerokovanje. Iz zgodovine poznamo ljudi, ki so prav mojstrsko uporabljali svoj dar za predvidevanje stvari. Najpomembnejši je bil Michael de Notradamus. Prerok je bil doktor Michael de Nostradamus se je rodil 14. decembra 1503. leta v Franciji. Nekaj časa je živel pri svojem starem očetu, pri katerem se je naučil grščine, latinščine in hebrejščine. Pokazal se je tudi kot dober matematik, posebej pa ga je privlačila »nebeška znanost« - astrologija. Mladi Michael si je od svojih starih staršev, ki sta bila osebna zdravnika kralja Reneja, pridobil tudi Čut za umetnost in znanost, kakršna je bila v tedanjem krščanskem svetu prepovedana. Takšni sta bili na primer židovska kabala ali alkimija, ki je bila pred svetom zakrinkana kot iskanje zlata s spreminjanjem manjvrednih kovin. Ko je dopolnil 14 let, so ga dali na študij svobodnih umetnosti v Avignonu, glavnem mestu papeške enklave v Provansi. Študiral je filozofijo, gramatiko in retoriko (govorništvo). V prostem času se je zadrževal v papeški knjižnici, ki je premogla veliko okultnih in astroloških knjig. Michael je hotel postati astrolog. a je sprejel očetov predlog, naj bi študiral medicino. Izobraževal se je na univerzi v Montpellieru. Tedaj je bila medicinska znanost še v povojih. saj še niso vedeli ničesar o sterilnosti in izvoru bolezni, umivanje pa je bilo za greh! Leta 1525 je končal študije, pozneje pa si je pridobil doktorat. Podal se je v boj zoper t Protestni shodi, pohodi, Strajki, so se pA žačnoli. | Fčasi po volitvaj« Cariniki, delavci, upravne sliijfbe, > I policija, kmetje, vsi £čejo svoje pravice, pa plačilo Iza svoje delo« Tou je eti pri nas. Prle, kak so si na nouvo zvol j eni funkcije raztalali. V iston časi, pa v i razvitejši državi organizirajo protestni shod zavolo toga, ka -se s predvidena izgradnjo nekše ceste onemogoča prehod sesalcem (živalim) z ene pokrajine v drdjgo« Pri nas se pa brez razloga martramo, pa delamo na ton, ka onemogočamo prehod, tGdi sesalcon (ljudem) z ene pokrajine v drujgo, pa nikše nouve ceste ne delajo. Nacupak svejt, pravi Bela. Ponosni srna pa lejko, ka smo v zdravstvi naprej’ od drOjgi, Ža bogate, menje bogate, pa najmenje bogate. Za srmake Mij nemarno. Ka nemarno'’ Srinakof ali pa zdravstva za njij? V tou se ne spuščamo, liki je bale važno, ka de si saki mogo prebrati svojoga dnktora, pa de se lejko samo k njemi odo vrAČlt« K drtjjgcmi doktari de lejko šou samo izjemoma. Za dok tora de pa važne, ka de njegov osebni dohodek odvisen od števila betežnikof štere de vrAčo. V zvezi s ten si Bela predstavil, ka de se pA mogla zagnati kampanija plakatni. Doktor) do si mogli najprle s plakatamj za sebe reklamo napraviti, ka si pridobijo kelko de Šteri mogo pacijentof. Čl je bole začetnik, pa si ji pridobi premalo, te se lejko začne fčitl za koršmita, zatou, ka betežniki od drQjgi doktorof nedo mogli k njemi prij ti, pa tak lejko ostane naveke brez posla. Tak mij sigdar z velkimi skoki idemo z edne skrajnosti v driljgo. Jes van pa, prl£ kak napravim skok v nove leta 1993. želen bosta vsega dobroga, najbole pa Zdravja, brez tej zdravstveni kolobocij. L Vaš brat Džouži. kugo in ljudje so ga sprejemali z veseljem, saj je bil drugačen od tedanjih zdravnikov. Postal je celo osebni zdravnik škofa Ameniena. Poleg tega, da je bil zdravnik, ki je bil zmožen ozdraviti cela mesta, v katerih je vladala kuga, je bil tudi sladokusec in izdelovalec sredstev za konzerviranje sadja. Z receptom za žele iz kutine si je prislužil nagrado papeškega odposlanca. Veliko je tudi prevajal. Poročil se je z očarljivo in mlado žensko, ki mu je rodila lepa sina in hčerko. Leta 1537 je kuga obiskala tudi mesto Agen in z veliko vneme je skušal rešiti ljudi. Nekega dne, ko se je vrnil domov, je našel bolne ženo in otroka, ki pa ju žal ni uspel pozdraviti. Zapustil je to mesto, kajti zvedel je, da mu grozi inkvizicijsko sodišče. ker da je širil krivoverstvo. Odšel je v Italijo. Pozneje se je spet vrnil v Francijo, kjer je v Maseillu in drugod pomagal pri odpravljanju posledic hudih poplav. Tedaj je umrlo oziroma se je utopilo veliko ljudi. Spet je pridobil ugled. Odšel je v mesto Salon, se poročil z bogato vdovo An n e Po-sart in postal dober zakonski mož. redno pa je hodil tudi k maši. Zamaknjen nad trinožnikom Kot zdravnik si je Michael de Nostradamus pridobil pokojnino in bi tako lahko v miru čakal smrt, vendar ni miroval. Velikokrat je bdel tudi pozno v noč, celo v jutro. Nevedni meščani Solona so pripisovali Nostadamusu vse mogoče, v resnici pa so se ga bali. Dognali so namreč, da jc v svoji sobi v zlatem siju sveče iskal pomoči v svojem astrološkem atlasu in sestavljal horoskop. Zvezde in planeti so ga popeljali Čez različne časovne razsežnosti. Ko je pripovedi že pripravil, se je usedel na trinožnik pred medeninasto po sodo, do vrha napolnjeno z vodo. Vseh misli in skrbi seje otresel tako, daje zrl v droben plamen. Potem je zdrsnil v zamaknjenost, v kateri je videl in slišal podobe svoje notranjega orakeljskega kipenja v vodi medeninasta posode. V podobi tistega, kar bi lahko bilo, so prevladovale vizije verske vojne, ki je kmalu zatem zajela Francijo. Ta strašna napoved, ki je vzvalovila gladino na vodi oraklja, je izhajala iz nekega giba, kot da bi kdo vrgel kamen v vodo usode. Videl je kopje, ki prebada kraljevo zlato čelado... Leta 1550 je Nostradamus napisal preroško knjigo, ki mu je prinesla veliko slavo, posebno zaradi poglavja z dvanajstimi štirivrstičnicami, ki so pomenile prav toliko mesečnih prerokb za prihodnje leto. To gaje spodbudilo, da je do konca življenja napisal napovedi za vsako leto. Pozneje se je lotil zahtevnejšega dela (več knjig). Imenoval gaje Stoletja. Vse (ali pa skoraj vse), kar je predvidel za posamezna leta, se je (doslej) uresničilo. Vsaj tako trdi pisec knjige o Nostradamusu John Hogue. V tej knjigi je to podkrepljeno s konkretnimi dokazi. Tako je napovedal Francosko revolucijo, smrt Marije Antoinette na giljotini, vzpon in padec Napoleona, prvo in drugo svetovno vojno in njune »junake«, atomsko eksplozijo v Hirošimi in Nagasakiju, saj je že pred 400 leti zapisal: Blizu pristanišč v dveh mestih se bosta zgodili grozoti, kakršnih še ni videl svet... Predvidel je tudi dogodke po drugi svetovni vojni, denimo polet človeka na Luno, kar je opisal: Prišel bi in podal v Mesečev kot, kamor bo pripeljan in postavljen na tuja tla. Napovedal je umor bratov Johna in Roberta Kenedya (Velikega moža bo podnevi udarila strela z jasnega. Nenadna smrt prve osebnosti prinese spremembe in oblast drugemu). Napovedal je smrt papeža Janeza Pavla L ki je bil v svojem kratkem prestoljeva-nju znan po nasmešku. (Izvoljenemu papežu se bodo smejali njegovi volivci, ta človek je nenadoma utišan. Prevelika blagost in dobrota ga ubijeta). Nostradamus je prerokoval o treh antikristih. Prva dva sta bila Napoleon in Hitler. Tretjega antikrista pa opisuje kot zlega, krvavega človeka, ki da bo odgovoren za sprožitev tretje svetovne vojne in propad človeštva na tem svetu. Prerok nam pove, da bo tretji antikrist Bližnjega vzhoda in da bo razpihnil požar vojne, ki bo trajala 271et tn pokrila zemljo z radioaktivnim prahom. »Kandidati« za to so (bili): Homeini in Gadafi, katerih dejavnost je na splošno znana; tretji (možni) antikrist je Abu Nidal (»Zli duh, kt se giblje samo po noči.,.«), četrti pa Abu Abas (»Nasilni mož in mračni mož odgovoren za napad na ladjo Achile Laura«) Islam se siri Unesco ugotavlja, da se islam širi najhitreje od Štirih največjih svetovnih religij. Nostradamus je zapisal: »Prišla bo kruta ločina muslimanov, pod oblačili bo skrivala orožje. Njihov vodja bo zavzel Firence in jih dvakrat požgal, pred sabo bo poslal brezumneže zunaj zakonov.« Dejstvo, da Nostradamus prepoznava islamske narode kot gonilno silo apokalipse, strašljivo priča o njegovi vizionarnostt. Da je lahko predvidel vzpon Bližnjega vzhoda 450 let prej, kakor je do njega res prišlo, ne da bi karkoli vedel o nafti, bogastvu, ki ga prinaša, in njeni strateški pomembnosti, je res nekaj izrednega. Sedaj bomo preskočili niz dogodkov, ki jih je prerokoval Nostradamus (in so se dejansko zgodili), nanizali pa bomo nekaj, čemur smo priča danes ali pa se bo (po Nostradamusovih prerokbah) še zgodilo, Sov-jetsko-ameriška zveza (konec hladne vojne) bo trajala le malo Časa, kajti »po treh letih in sedmih mesecih gresta v vojno«. Nostradamus je predvidel bolezen aids, saj »prišla bo velika kuga... olajšanje blizu, ampak zdravilo daleč«. Po prerokovih napovedih naj bi ta bolezen ubila dve tretjini človeštva, preden bi bilo končno pripravljeno cepivo. Žai je vse to res, kajti aids se širi. Pa ne samo med homoseksualci. Iz knjig o Nostradamusu, ki jo je prevedel v slovenščino Jože Stabej, pa nava-iamo še prerokbo o muslimanski ekspanziji: »Cerkveni voditelji bodo zaostali v ljubezni do Boga... Izmed treh ločin bo katoliška pešala zaradi sporov med njenimi verniki. Muslimani bodo po vsej Evropi in delu Afrike povsem razbili protestante, in sicer s pomočjo ubogih na duhu, ki bodo pod vodstvom norcev (teroristov?) po posvetnem razkošju (nafti?) zagrešili nezvestobo Afrika na tri dele No, nas pa vsekakor bolj kot preteklost zanima prihodnost! Napovedal je huda sušna obdobja (je bila letošnja suša uresničitev Nostradamusovih prerokb?). Vsekakor pa je huje na afriški celini, recimo v Somaliji. Prerok je predvidel: »Malo dežje, vroči vetrovi, vojne in napadi... Merniki žita bodo zrasli tako visoko, da bo človek požiral svojega bližnjega.« To pomeni, da si reveži ne bodo mogli kupiti kruha in bodo jedli drug drugega. Torej kanibalizem. Nostradamus je predvidel potrese in vulkanske izbure vsa tja do leta 2.000. Vzhodna Afrika naj bi se raz cepila na tri dele. Za ča 1995-1999 je predvidel zlom sovjetsko-(rusko)-ameriške zveze, kajti »vdali se bosta barbarskim (Libija?) in iranskim voditeljem, na obeh straneh bodo tolikšne izgube, da bodo blagoslavljali Petrusa Roma-nusa (papeža ob koncu tega stoletja).« Za leto 1996 je napovedal arabski napad na »mehki trebuh Evrope« prek Italije, in sicer s podmornicami. Zapisal je: »Ko bodo leta 1996 dali orožje in načrte v ribo (podmornico), bo prišel iz nje mož, ki bo potem začel vojno. Njegovo ladjevje bo prišlo daleč čez morja in se pojavilo pred italijansko obalo.« V letu 19^7 naj bi bil jedrski napad na New York. Za julij 1999 je napovedal »zadnji požar«. To naj bi bil vrhunec 27-letne vojne in dokončno uničenje civiliziranega sveta. Ta je pa huda, mar ne? Upajmo, da se Nostradamusove napovedi ne bodo uresničile in bomo vsi dočakali normalno telesno smrt (in večno duhovno življenje, kot uče verstva). Morda bo komu celo dano, da bo predvidel svoj konec, kot je to doumel Nostradamus: »Jutri ob sončnem vzhodu me ne boš več našel živega,« je povedal svojemu prijatelju. Žena Ana mu je iz Dvojčka različnih očetov Sedemnajstletna Nemka je rodila dvojčka, ki sta ju spočela različna očeta. Tako so namreč pokazali genetski testi, potem ko je dortmundsko sodišče ukazalo domnevnemu očetu, ki ni maral priznati očetovstvo, naj opravi genetsko testiranje. Izkazalo se je, da oče vendarle je, a le enega od dvojčkov. Mlada mati je imela v plodnem obdobju dva ljubimca hkrati. Imena drugega ni marala povedati-Dvojčka Nadio in Patricka, ki sta zdaj stara sedem mesecev, so dali v rejo, kajti njuna mati izhaja iz revne družine in ne more sama skrbeti zanju. Klimatska zgodovina Zemlje Na Inštitutu za polarne in pomorske raziskave v Bremerhavnu, pa tudi v drugih tovrstnih evropskih ustanovah nameravajo znanstveniki do leta 1995 rekonstruirati klimatsko zgodovino našega planeta v zadnjih 200.000 letih. Že pred dvema letoma so z nap višjo točko Grenlandije začeli vrtati v njeno debelo ledeno oblogo. Po 3028 metrih so julija letos privrtali do skalnatega d»a in postavili svetovni rekord v vrtanju v led. Led, ki je v sto tisoč letih nastal iz snega, vsebuje sledove ozračja iz preteklih časo^ Z analizami naj bi ugotovili koncentracijo plinov, ki povzročajo učinek tople grede, s tem pa bi dobili natančnejše informacij o obeh zadnjih ledenih dobah. Robot pri operaciji V bolnišnici v kalifornijskem mestu Sacramentu je prl operaciji prvič sodeloval robot. To je bila prva uporaba avtomatiziranih pripomočkov v ZDA, zdravniki pa zatrjujejo. da tudi prva na svetu. »Robodoc«, dva metra dolga avtomatizirana roka s svedrom, je pi e vrtal luknje v bolnikovo stegno, vanje pa so potem namestili umetni kolčni sklep. Sveder je bil računalniško voden. Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je odobrila deset takšnih poskusov. Čeprav bi vsi med njimi potekali uspešno, pa bodo potrebne še večletne raziskave, preden bodo smeli robote množično uporabljati pri operacijah. polnila zadnjo željo: krsto s truplom so položili pokončno v zid frančiškanske cerkve v Salonu, »da noben strahopeten norec ne bi hodil po njegovem grobu«. Na dobra dva metra široko marmornato ploščo pa je dala izklesati tale tekst: »Tukaj počivajo kosti vzvišenega Michaela Nostradamusa, ki je bil edini med smrtniki izbran, da bi pod vplivom zvezd zapisoval s svojim skoraj božanskim peresom prihodnje dogodke tega sveta. Živel je dvainšestdeset let, šest mesecev in sedemnajst dni. Umrl je v Salonu leta 1556. Naj za* namci ne motijo njegovega počitka. Anne Posart Gemelle želi svojemu možu resnično srečo.« Vse prerokbe, ki jih je zapisal Nostradamus, niso bil razodete (denimo v sanjah), ampak v transu (zamaknjenosti), ko si je »izpraznit dušo, možgane in srce vseh skrbi in dosegel stanje spokojnosti in duševnega miru, ki sta prvi pogoj za prerokovanje z bakrenim trinožnikom.« Trans je dosegljiv z zvezo, ki jo je imenoval »božanska zveza«, in ta je lahko Bog. celotna podzavest ali mogoče njegov lastni božanski jaz ali njegova nadduša. Pripravil: Š. SOBOČAN zvezde vam kažejo OVEN OVEN: se nekaj Časa se boste prepirljivo obnašali, potem pa bo domačim prekipelo in bodo začeli vračati z brezbrižnostjo do vaših drobnih radosti in razvad. Ne rinite trmasto z glavo skozi zid. Ne smejte se zaljubljenim, tudi vas čaka presenečenje. Možato boste prenesli poraz BIK BIK: Čeprav vam voda sega že do grla, si požvižgavate veselo kot ptiček. Nujne dolžnosti prelagate iz dneva v dan, zato se nikar ne smrte sami sebi, ko bo zaškripalo m kc boste garali, da se bo bliskalo. Življenjske navade morate nujno spremeniti, sicer bosta trpela tako zdravje kot denarnica. LEV: Čeprav ste se že zelo poboljšali in se več ne jezite na ljudi, ki živijo drugače, kot se zdi vam prav, bo treba strpnost še vaditi. Tudi zato, ker tudi vaš način ni všeč vsem, a samoumevno vztrajate pri lastnih navadah, četudi koga bolijo. Krona vam ne bo padla z glave, če boste pokazali več nežnosti. DEVICA: Zadrležu boste upravičeno povedali nekaj gorkih, toda pripravite se, ker vam bo začel metati polena pod noge, in to mu bo nekaj časa zelo uspevalo, kajti da bi nekoga zaščitili, ne boste prišli na dan z vsemi kartami. Ne netite ljubosumja z nepremišljenimi dejanji, saj veste, kako občutljivega partnerja imate. STRELEC KOZOROG DVOJČKA DVOJČA: Čeprav vas še danes mučijo dvomi, ali ob pomembni živlienjsk. preskušnji niste prenapeli strun, si ne delajte skrbi, edino tako ste pokazati, koliko ste vredni, in okolici dali vedeti, da se ne pustite voditi za nos. Spoznali boste šarmantno osebo, nikar je ne odženite z nezaupanjem, kajti iskrenih čustev ste zelo potrebni DEVICA TEHTNICA TEHTNICA: Nekaj časa boste morali živeti od spominov, ker bodo okoliščine preprečile nadaljevanje zveze, ki se je začela zelo obetavno. Zvezde vam namenjajo veliko osebne sreče, tako da se splača potrpeli. Zadnje čase si nalagate na ramena preveč, še vam uspeva, toda ko se bo zataknilo, boste nekatere reči težko popravili. VODNAR VODNAR Hvalili bodo vašo iznajdljivost in pronicljivo5*’ zaradi česar se boste poklicno kar razcveteli, pa tudi dom® boste ljubeznivejši Šarmirali boste, potem pa si beliti P*®*?' kako se rešiti zveze, v katero sle se nepremišljeno spus11^ Jezili se boste zaradi ovinkarjenja ljudi. Na sestanku bos*® pametna diskutirali. STRELEC Bistri ste in prodorni, a prevečkrat popušča*® zaradi ljubega miru, kar odnosom nikakor ne koristi, če člove« vestno opravlja svojo dolžnost, to še ne pomeni, da je tudi drug' ne, pazite, koga kritizirate in zakaj, izkazali se boste, ko b° potrebno pomagati, v sporu doma pa potegnili kratko, ker bodo odkrili vašo šibko točko in udarili po njej. KOZOROG Vaša načelnost je že skoraj pregovorna. P® vendar bi vam svetovali, da tu pa tam popustite, če noče'® razčistiti nekatere probleme in živeli z okolico v slogi. Očita® vam bodo napadalnost, in to upravičeno, saj ni treba pokazat’ vse zlobe. Svoje boste dosegli šele po temeljitem prepričevanju. ampak uspeh bo velik. RAK RAK: Priložnost imate da se urite v potrpežljivosti, ki sicer nikdar ni bila vaša trdna točka. Vztrajajte, pomagalo bo duši in telesu in znova boste odkrili že pozabljeno življenjsko vedrino. Jezik vam še vedno ne da miru. Drezate v osje gnezda, samo da bi bito potrjeno, kako prav imate, čustveno nihate iz skrajnosti v skrajnost. ŠKORPIJON: Podjetni ste in ambiciozni, vendar včasih premalo tvegate in zato ostane velikokrat le pri načrtih. Videti ste sicer zelo samozavestni, a kdor vas dobro pozna, ve, da se za videzom skriva nezaupanje vase in da potrebujete za samopotrjevanje veliko pohval. Partner bo jezen, Če se boste otročje ŠKORPIJON RIBI RIBI: Spoznali ste. da ljudje nimajo vedno takšnega značap/ kot kaže njihovo vedenje, zalo boste v prihodnje temelPJ spremenili taktiko. To vam bo le v korist, odprlo pa vam bo l®• nove poklicne možnosli Večkrat morale med ljuai, na sam«" vas rade obhajajo neumne misli človek vaših sanj s« izgubljen, le na pravi gumb je treba pritisniti. vestnik, 31. decembra 1992 stran 1 za vsakogar nekaj Mleko in mlečni izdelki Skorajda ni gospodinjstva, kjer ni v dnevnem obroku mleku ali kateri od izdelkov iz njega. Mleko je emulzija masti v vodi, posebno prijetnega vonja in sladkega okusa. V kravjem mleku je okrog 90 odstotkov vode, preostanek pa sta mlečna mast in brezni astna suha snov. Nekatere sestavine so v manjših količinah, npr. vitamini, pigment in minerali. Nekatere sestavine pa lahko izmerimo: mlečna mast, beljakovine. mlečni sladkor (laktoza! in mineralne snovi. Kakovost in količina mleka sta odvisna od plemenskih odlik. Nanje vplivajo število telitev, način prehrane, pogostnost in način molže, pa tudi ravnanje z Živalmi. Pred molžo, ki jo opravljamo v čisti golidi, je treba oprati vimena in roke. Po končam molži prenesemo mleko iz hleva. Hlevski zrak vsebuje mikroorganizme. prah in strupene pline Mleko je treba takoj precediti skozi gosto platneno cedilo v čisto posodo, zatem pa ga takoj ohladiti na 10 stopinj. V mleku, ki ima nad 12 stopinj, se mikroorganizmi hitro razmnožujejo. Prepovedano pa je mleko ohraniti v nespremenjenem stanju s kemičnimi sredstvi, ter se lahko uporabljajo le fizikalne metode. Če imamo mleko pr: sobni temperaturi, postane kislo, kar povzročajo bakterije mlečnokislinskega vrenja Od nekdaj se uporabljajo različni fermentirani mlečni izdelki: kislo mleko, smetana, kefir in razne vrste sirov. Že nomadski živinorejci so pred našim štetjem znali izdelovati dober sir. Sir je živilo, nastalo s strjevanjem mlečnih beljakovin. Sesirjenje se opravlja na dva načina: s sirilom ali z delovanjem bakterij. Ob sesirjenju pribegnejo mlečne beljakovine mlečno mast, del laktoze, mineralne snovi in nekaj vitaminov. Po odstranitvi sladke smetane se mladi sir s stiskanjem obdeluje v določene oblike, soli in se postavi sorit. Z zorenjem se spremenita kemična sestava in okus sira. Z majhno spretnostjo lahko v vsakem gospodinjstvu naredimo razne vrste sirov, pri čemer ni potreben poseben pnbor in posoda. Mehki desertni sir Kakovost mehkega desertnega sira je odvisna od kakovosti uporabljenega mleka, ker so razlike med konzumnim mlekom in polnomastnim svežim kravjim mlekom. Ob sesedanju se izloča mlečna mast, kar je odvisno od količine masti v mleku, od česar bo odvisna tudi kakovost sira. Pri pripravi trdih in mehkih s,rov iz mleka in enakega odstotka masti je vsebina masti v suhi snovi pri trdih sirih nižja kot pri mehkih. Od količine masti sta odvisni tudi količina dobljenega sita in njegova obstojnost. Pri večjih količinah masti je sir nežnejši, medtem ko ima sir, ki je pripravljen iz posebnega mleka, grobo strukturo in žilavo testo. Ce 'mate posneto mleko, a želite dober sit, mu dodajte sladko smetano. Surovine: 10 litrov svežega polnomastnega kravjega mleka, 1 velika žlica sirila, ki ga lahko kupite v lekarni, in 2 do 3 žlice hladne vode. Pribor: več kot 10-litrska posoda za sirjenje mleka, Platneno cedilo (2 kosa), oblikovalno orodje za peko torte, premera 18 do 20 centimetrov, brez dna, ati Plastični obroč velikosti 18 do 20 centimetrov in širok okrog 10 centimetrov, velika ravna žlica, miza za odcejanje sira, plastična škatla za vlaganje sita. 10 litrov mleka je dovolj, da naredite sir v velikosti torte, če pa ostane Še nekaj sirne mase, naredite iz nje sveži sir. Če pa imate prazne konzerve, npr. od Paštete, so te lahko model za male sire. Priprava sira: Mleko segrejte do 32 stopinj, premešajte sirilo z dvojno ali trojno količino hladne vode in zlijte v mleko, ga dobro premešajte in ga pokritega za eno uro pustite na toplem, dokler se ne zgosti. Trem litrom mleka dodajte eno žlico sirila. Medtem ko poteka sirjenje, pripravite model, prekuhajte mleko nekaj minut v vodi, pripravite sirarsko cedilo, ga zložite v majhen kvadrat m postavite pod model na mizo za precejanje sira Nato preizkusite konec sirjenja s prstom, pri čemer sir ne sme biti mlečen. Usirjeni strdek režite z žlico za torto v tanke vodoravne ploskve, jih prenesite v model in zložite tako, da se sirna masa dobro prileže. Če je model visok, ga dovolj napolnite z zavito dolgo žlico, da bo dno dobro pokrito s sirnim strdkom. Pri tem je pomembno orno-, gočiti odcejanje sladke smetane. Površina sira je povsem gladka m sijajna. Pustite, da se sir cedi en dan, pri čemer naj bo pokrit s čisto gazo. Naslednji dan pokrijemo gornjo površino sira s čistim cedilom in sir DODAJTE SiRiLo i-zREž-ijT ma koš^Ke V MUDel/PA DOgkri ?RiLE&AW -PRECEJAJTE 1 DAM -PORRtJ TET & Čistim CEN LOM |M PAŽLJIft 0WiTE ŠE 4 bAčJ -2L0ŽTT6V FLASTlOfJo ŠKATLO -SPNITE TESMjDJti MA BLADK1ENI obrnemo na drugo stran. Pustite ga, da se cedi še en dan Tretji dan bo sir strjen in ga lahko vzamete iz modela. Potem ga vložite v plastično škatlo, zaprite in sir shranite za teden dni na hladnem. Na površini bo sir dobil žametno belo prevleko. Daljše zorenje ne vpliva dobro na njegovo kakovost. Po tednu dni zorenja ga hranite v Škatli ali v alufoliji v hladilniku. Sir bo dobil prijeten blago kisel okus. Lahko ga pripravite z naslednjimi začimbami: kumino, klinčkom, koščki mandeljnov, koščki orehov in svežimi zelenimi začimbami. Med zlaganjem sirnega strdka dajte z ravno žlico med sloje sirne mase pripravljene začimbe ali posušeno sadje v koščkih. Sir servirajte s čajem ali za zajtrk. Tereza Gen ter (prevedel: M. Jerše) Kdo vse ima mrzle noge; Ne le kadar je zunaj mraz, tudi sicer imajo predvsem Ženske težave z mrzlimi nogami. Od desetih žensk jih ima mrzle kar sedem. A tudi moškim ni prizaneseno, zlasti zvečer in ponoči jih rado zebe v podplate. Človek, ki ima mrzle noge, seveda ne more zaspati, do- kler se ne ogreje. Tudi ponoči ima moten spanec. Vzrokov za mrzle noge je več. Včasih je krvni pretok moten zaradi krčnih žil ali drugih okvar na ožilju. Najpogosteje pa je kriv živčni sistem, ker ne deluje, kot bi moral. Kako si ogrejemo prezeble noge? Preden gremo spat, si privoščimo toplo kopel za noge ali izmenično toplo in mrzlo kopel za noge. Pomaga tudi, če si obujemo nogavice. Nogavice st obujemo še pred spanjem. na primer med gledanjem televizije. Tako se nam noge ne ohladijo, preden gremo spat. Praznična miza Povabilo smo goste, pogrniti moramo mizico. Kako? Če bomo postregli z bogatim jedilnikom, če si bodo jedi sledile v pravem zaporedju, potem ni vseeno, kakšni so krožniki, kakšni kozarci in kakšen pribor. Zlato pravilo pogrnjene mize je, da se vse začne z enim krožnikom in enim kompletom pribora. Potem pa gremo od te osnove naprej - zraven na vsako stran. In kakšne kozarce in jedilni pribor potrebujemo. Poglejte si na obeh slikah: Slika 1. KOZARCI Kozarček za žganje (1), za šeri (2), za konjak (3), za liker (4), za martini (5), za peneče se vino (6), za peneče se vino (7), za pivo (8), za mineralno vodo (9). za belo vino (10), za rdeče vino (11), za burgundec (12). Slika 2. JEDILNI PRIBOR Osnovni pribor (od 1 do 3), pribor za desert (4 do 6), nož za ribe (7), vilice za ribe (8), žlička za kavo (9), sladoledna žlička (10), vilice za kolač (11), žlička za Črno kavo (12), nož za sadje (13), nož za maslo (14), nož za zrezke (15). Vrat izdaja leta V kozmetiki se vratu pogosto reče izdajalec. Nenavadno jasno namreč razkriva leta in pogosto jih kaže še več, kot jih v resnici ima. Pravzaprav ni tako redko, da vidimo mlade ženske z gladkim in svežim obrazom, vrat pa je nekako posušen, uguban, reklo bi se, da prehiteva čas. Zato je zelo pomembno, da dovolj zgodaj, takrat ko še lahko, ko še ni nobenih znamenj staranja, začnemo ukrepati. Kadar se ukvarjamo z obrazom, se ukvarjajmo tudi z vratom. Kreme ohranjajo prožnost, posebno pomembna pa je telovadba. Oglejmo si nekaj preprostih vaj: L Sedite s pokončno dvignjeno glavo, roke prekrižajte na tilniku in glavo nagibajte nazaj. Hkrati s prekrižanimi rokami pritiskajte na vrat. 2, Prste prekrižajte na Čelu, glavo poskusite potisniti navzdol, vendar ta gib preprečite tako, da z rokami pritiskate nazaj. 3. Zravnajte glavo, prste prekrižajte na glavi, brado pa potiskajte navzdol. 4 Z rokami na čelu suvajte z glavo nazaj, pogled pa upirajte navzgor. Prvih pet dni ponovite vsako vajo le trikrat, zatem pa vsak dan enkrat več. Lestvice leta • na Murskem valu Kuhajte z nami nstsnmv I KNOCKIN'ON HEAVENSDOOR GunsnRoses 2 f O BE WITH YOU Mr Big 3 VIVA LAS VEGAS Z Z Top 4 FR 1 DAV I M IN LOVE- Čute WATCHJNG THE WORLD GO BY Gun 6. STARS Silliplj Red 7 YOU - Ten Sharp 7 VELIČASTNIH I LEPA Sl NOCOJ Janko Ropret in Don Mcntonj band 2. PODAJMO SI ROKE Pop design 3. SIROTA Helena Blagne 4. OLE SERA - Vlado Kreslin s. RDEČA MAŠNA Čuki 6. NE BODI OBJES TNO DEKLE Janko Ropret ul Don Mentony band 7. O. MAMA. MAMA. MAMA Brane Drvarič s KRSCAKON, cekkon pa zmarelof OSTAL BOM MUZIKANT - Alf: Nip.č in njegovi muzrkanljc 2. REKA ŽIVLJENJA - Fantje treh dolin 3- OBLETNICA POROKE - Brane Drvarič 4- MOJ DOM Ans. Lojzeta Slaka 5. MORJE VALOVI - Ans. Rž 6 NA PLES - Ans. Nagelj 7. TEB). SLOVENIJA - Ans. Slovenija Tople omake se pozimi pogosteje najdejo na jedilniku, zlasti na podeželju, ko je priprava mesnih juh pogostejša in pomanjkanje sveže zelenjave večje. Izbira toplih omak je precejšnja, priprava preprosta in enostavna. celotni obrok hrane pa popestren. Med zelo primernimi v zimskem času sta čebulna in hrenova omaka Obe se podata h kuhanemu mesu, pa tudi k nekaterim zrezkom. Čebulna omaka: 5dag maščobe zvrhana žlica gladke moke. Žlička sladkorja. 2 debelejši čebuli, približno pol litra mesne juhe za zalivanje, sol m kis V kozici razgrejemo maščobo in na njej kara me liži ramo sladkor. Ko sc svetlo rjavo razpusti, dodamo drobno sesekljano čebulo in jo popražimo Na pol praženo čebulo potresemo z moko m še pražimo. da svetlo porjavi. Zalijemo z ohlajeno juho m z metlico gladko raztepemo. Omaka naj počasi vre pol ure, Nato jo pretlačimo, da je popolnoma gladka, solimo in po okusu kisamo Omaka je boljša, če namesto čebule uporabimo šalotko. Popravimo jo Z Žlico kisle smetane. Hrenova omaka: 5dag olja ali margarine, žlica moke. 3 žlice drobno nastrganega hrena, juha za zalivanje m žlica goste kisle smetane V kozici spenimo maščobo in moko. Ko začne rahlo rumeneti, zalijemo z juho in gladko razkuhamo. Dodamo žlico pečenkinega soka in nastrgan hren. Ko omaka z dodanim hrenom zavre, jo odstavimo m izboljšamo z žlico smetane. Zavreti več ne sme, ker In potem hren grem L Pogrevamo jo samo do toplega. Dragulj proti revmi Nekoč so na Kitajskem in Indiji bolezni zdravili z dragimi kamni. Tudi sodobno naravno zdravilstvo čedalje pogosteje sega po dragih kamnih, učinkovitih pri glavobolih, migrenah, alergijah... Takšno zdravljenje nima stranskih učinkov. Pogoj za njegovo učinkovitost je samo, da bolnik verjame vanj. Kamni ne morejo pozdraviti bolezni, ampak lahko samo podpirajo in pospešujejo zdravljenje. Zdravljenje z dragulji je učinkovito zlasti pri akutnih bolečinah, ki nastajajo pri migrenah ali revmatizmu. Glavobol lahko preženemo s kameno strelo, ki jo položimo na boleče dele glave in pustimo tam. dokler napad ne mine. Energija, ki jo imajo ti kamni, sprošča ožilje in mišice. Pri akutnem revmatizmu je učinkovito zdravljenje z jantarjem, saj bolečino menda potegne iz sklepov. Blagodejna masaža S palcem in kazalcem, ki ste ju natrli s kozmetičnim oljem ah mastno kremo, v krožnih gibih rahlo masirajte ušesne mečice. Sprošča in pomiga. Konice prstov pomočite v masažno olje in nekaj minut nežno masirajte čelo od sredine proti sencem. Zgladili boste gubice, preprečili nastanek novih, pregnali glavobol in napetost. Z naoljenimi ali s kremo natrtimi prsti v krožnih gibih rahlo marsirajte lica od brade proti ušesnim mečicam, od čeljusti do ušes in od nosu proti sencem. Prekrvili boste kožo, lica bodo gladka in sveža. Vrat nežno masirajte od sredine navzven. Dve minuti z levo in dve z desno roko. Preprečuje nastanek podbradka in »zmehča« nadležne gube. Med masiranjem prste večkrat naoljite ali namažite s kremo. Velika Vestnikova nagradna igra Nissan sunny je resničnost Navdušili smo vas za sodelovanje v naši nagradni igri Nissan sunnv je resničnost, saj se zavedate, da je možnost (srečaj, da ta popularni japonski avto dobite prav vi! Izžrebali ga bomo v marcu, in sicer izmed vseh kuponov, k: bodo imeli pravilen odgovor in jih bodo poslali naročniki Vestnika Imamo pa tudi tedenska žrebanja, kjer imate enake možnosti tako redni naročniki, kot tisti, ki časopis sproti kupujete Medtem smo že izžrebal: kupon številka 1 Nagrado (kopalniško omanco) je dobil Matija Maučec, Melinci 134a, 69231 Beltinci. Nagrado dvigne na naši upravi Pravilen odgovor na vprašanje, kateri japonski avto so razglasili za avto leta, je nissan march. Postavljamo pa že drugo vprašanje, na katerega čakamo odgovor (kupon prilepite na dopisnico) do torka 5 januarja 1993 Zaradi praznikov bo treba pohiteti! Odločili smo se da bomo v tokratni igri hitri; odgovor in ime izžrebanca bomo objavili že v vsaki naslednji številki .— zavarovalnica triglavdd m NSC*5 območna enota M. Sobota NISSAN Kupon Sl 2 Zavarovalnica Triglav, dd., območna enota Murska Sobota, je na po dračju avtomobilskega zavarovanja uvedla tako imenovano paketno avto mcbilsko zavarovanje, permanentni način zavarovanja in nov ho n us - malus sistem V čem so prednosti: 1. Ugodnejši pogoji plačevanja premij 2 Brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil 3. Brezmejno Število kombinacij zavarovan] AVTOH1ŠA MURSKA SOBOTA d. o. o. HI S UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. stran 14 vestnik, 31. decembra 1992 podlistki ItaAfcJn o ^otičina dete «aiZa;ena z primernim plačilom, to pa pri vašem podjetju še ni, bo tudi problemov mnogo manj S svoje strani dajem obvezo in obljubo, da bom pobudnik za sklic okrogle mize v vačem pod/erjti m^d predstavnitč vodprva podjetju, izvršnega odbora sind^kaia podjetja, Območne organizacije sindikata Pomurja m KepubtiZAega odbora sindikata dejavnosti, da na podoben način kot smo usklajevali vašo novo obliko organiziranosti, uskladimo tudi konflikte med sindikatom podjetja in vodstvom podjetja. ki so prisotni v vafi jredim Z željo do čimhitrejšega sklica okrogle mize želim prispevati k urejevanju razmer v vaiem podjetju. Predsednik Območne organ sindikatov Pomurja: JANEZ KOVAČ Spoštovani gospod Koželj!? sem, da padajo kritike na glasno razmišljanie nas dopisovalcev v razfične časopise, vendar /e faAra/, A^dar 50 te korektne, resnične in na kulturnem nivoju. O teh vaših lahko rečem te to. da niso ne eno. ne drugo, še najmanj pa tretje. Ker pričakujete odgovor v ^avnojri, vam ga moram tudi dati, seveda na višjem nivoju, na kakršnem ste vi in vam podobni. Za politiko se zanimam toliko, kolikor sam hočem in Želim ter kolikor se me osebno tiče. Prejšnja OZ propadla vlada je krojila usodo rudi meni in še marsikateremu. Za g Vodenika osebna bolj »navijam^., kot sem imel v čislih g. Tropenauerja, kateri še zdaleč ni vedet, kaj je demokracija (drugače ne bi strašil, na srečo ne mene osebno, kaj vse si upam pisati v javnoJta kljub demokraciji, za katero se je po vašem tako zelo boril). Drugače pa g. Vodenika osebno sploh ne poznam, se z njim nisem še nikoli pogovarjal, vendar se bolj ah manj posredna zanimam za njegovo delo oz. udejstvovanje v dvigu gospodarska občine Gor. Radgona. Kar se strokovne izobrazbe tiče in moje strokovnosti zraven, lahko o njej sodi le moj predpostavljeni, učitelji na šoli, starši in učenci, katere poučujem. Najmanj pa seveda vi, ki vas ne poznam m me v nasprotju od vas ne zanima vaš nivo izobrazbe. Na O S KAPELA so učitelji in ostalo osebje Z ogorčenjem sprejeli kritiko, češ, da ste srečni, da vaši otroci ne obiskujejo naše šole. Na tej šoli se Učitelji trudimo, kakor na vseh ostalih šolah v občini, morda pa še celo bolj, pa smo še vseeno na repu glede izgradnje prizidka (kuhinje, jedilnice in ostalih potrebnih prostorov). Kako so srečni vaši otroci, Če jih imate, kot pravite, ne vem. Kar se tiče dogajanj kratke minule vojne v Gor. Radgoni, naj povem samo to. da sem v nje/. sAupuo < dogajan/i po končani vojni, sodeloval več kot mesec dni Doživel sem marsikaj krutega, spoznal, kaj pomeni nositi glavo na prodaj, zato vas samo sprašujem, kje sie vi bili v tistih dneh? Vojska mojega voda takrat, p nope#A fren^Arh, «i bda Z menoj, a situacijo vsi prav dobro poznajo, saj so dali vojno skozenj Moj oče, nekdanji partizan 14 divizije, bi bit sigurno ponosen name, čeprav nisem branit njega (je že pokojen), temveč marsikatero ^skrito ta zadnjo*, tudi vašo med njimi. Počnem veliko stvari, a p n vsaki, s katero se srečujem, iščem napake, ki jih delajo drugi ter poskušam, da ne delam takšnih ati vsaj podobnih. Le kako ne veste, kaj vse počnem ko pa tako in tako veste, kaj vse slabega in nepravilnega sem storil. Mogoče tajne informacije še ne delujejo dovolj dobro O vm, kolikor se sam trudim ah sem se vsaj bolj ah manj trudi! na raznih področjih, lahka zopet ocenjujejo tisti r katerim sem sodeh^l d-, že sodelujem. Pa nika: m mislite, da me bodo po valih natoleevaniih od sedat naprej Se bolj v negativnem smislu. Upam, da sem vam malo razkril obzorje Macuhov o; samega sebe. Vedno sem trdil, da to. kar pižem in objavljam. mislim samo jaz, ostale Macuhe v drufmt pa naj s tem nihče ne bremeni, »e ima kaj v glavi, predvsem, če ima fcaj kulture. Gospod Koželj, čeprav po priimku sodeč smatran da imate tr žkaSlp Lo*j. ImI M4/M 1-241. Idr. ?6 I MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel.: 069/ 22921 DISKONT UNIVERZAL Križevci/Ljutomer, tel.: 81160 Gostilna SPIRIČ ČERNELAVCI tel.: 23 766 Svojim cenjenim gostom želimo srečo in zdravje v novem letu 1993! Priporočamo se s toplimi malicami, jedili po naročilu in picami. K ROTUNDI SELO 30a, PROSENJAKOVCI tel.: (069) 44 035 Cenjenim gostom, poslovnim partnerjem, znancem in sorodnikom želimo veselo praznovanje in srečo v letu 1993! 81. Na podlagi 3, in 14. člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur I. RS Sc. 48/90) in 4. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave 4/90) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1992 sprejela ODTOK v spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine M. Sobota za leto 1992 1 člen V Odloku o proračunu občine Murska Sobota za leto 1992 se v 2 členu spremeni 1. odstavek in glasi skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1992 v višini 1.170.518.000,00 SIT se razporedijo za: - tekoče obveznosti 760.438 150,00 SIT - investicijske obveznosti 410 079 850,130 SIT Drugi in tretji odstavek istega Člena ostaneta nespremenjena 2 člen Spremeni se 3. člen Odloka in glasi; Na rezervni sklad občine Murska Sobota se od izvirnih prihodkov izloči 15 000.000,00 SIT in se v celoti nameni za odpravo posledic suše v letu 1992 3. člen Za Četrtim odstavkom 23 Člena Odloka se dodala peti in šesti odstavek, ki glasita: Za pokrivanje obveznosti iz prejšnjih odstavkov tega člena, ki so bile dogovorjene med Izvršnim svetom Skupščine občine in Krajevno skupnostjo se lahko uporabijo druga namenska sredstva v proračunu, ki so predvidena za sofinanciranje komunalnih in drugih del v isti Krajevni skupnosti. Pred dokončno poravnavo svojih dogovorjenih obveznosti iz že opravljenih del ista Krajevna skupnost nima možnosti koriščenja proračunskih sredstev, 4. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 01, 01- 1992 naprej, Št.: 401-2/92-1 Datum: 26. novembra 1992 Predsednik Skupščine občine M Sobota Andrej GERENČER, dipl, oec l.r. 82. Na podlagi tretjega odstavka 3. člena ter 8. in 51 člena Zakona o zavodih (Ur. list RS. štev, 12/91) in drugi odstavek 2. člena te.r 5. in 25. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. list RS štev 9/92) ter na podlagi 4 Člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave Pomurja, štev. 9/90 in 22/91) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 26. 11, 1992 sprejela ODLOK o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dum MURSKA SOBOTA I. USTA NO VIT E UST V O 1 člen Skupščina občine M. Sobota (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) s tem odlokom v skladu s preoblikovanjem Pomurskega zdravstvenega zavoda M. Sobota ustanovi javni zdravstveni zavod Zdravstveni dom M Sobota (v nadaljnjem besedilu: zavod), kije pooblaščen v skladu z zakonom za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti za območje občine M. Sobota. 2. člen Zavod je pravna oseba s statusom javnega zdravstvenega zavoda. II. IME IN SEDEŽ ZAVODA 3. člen Ime zavoda je Zdravstveni dom M. Sobota Skrajšano ime je ZD M. Sobota Sedež zavoda je v M. Sobota Grajska 24 lil. DEJAVNOST ZAVODA 4. člen Zavod opravlja osnovno zdravstveno dejavnost v skladu z zakonom in mrežo zdravstvene službe na primarni ravni, ki obsega: preprečevanje bolezni in poškodb, odkrivanje, diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo na ambulantni in dispanzerski način v organizacijskih enotah na terenu in na domu bolnika, opravljanje reševalnih prevozov in nujno medicinsko pomoč Ustanovitelj zavoda soglaša, da se nekatere specialistične zdravstvene dejavnosti (dermatologija, psihiatrija, psihohigiena. oralna kirurgija, zohna protetika, spec, amb. za zobne in ustna bolezni,.,) zaradi racionalnosti in predvidenih kadrovskih normativov opravljajo tudi za Zdravstvene domove v Pomurju v Zdravstvenem domu M Sobota. IV. ORGANI ZAVODA 5. člen Organi zavoda so: - svet zavoda - direktor zavoda - strokovni svet zavoda 1 SVET ZAVODA 6. člen Zavod upravlja svet zavoda, ki ima 7 članov Svet zavoda sestavljajo: - 3 predstavniki delavcev zavoda, ki opravljajo dejavnost zaradi katere je zavod ustanovljen. - 3 predstavniki ustanovitelja, - 1 predstavnik zavarovancev. Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci neposredno na tajnih volitvah. Volitve se opravijo na podlagi poslovnika, ki ga sprejme direktor zavoda, ki opravi vse priprave za izvedbo volitev. Predstavnike ustanovitelja imenuje Skupščina občine M. Sobota. Predstavnika zavarovancev imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predsednika sveta zavoda volijo člani sveta zavoda izmed predstavnikov delavcev zavoda. 7 člen Člani sveta zavoda se izvolijo oz. imenujejo za 4 leta in so lahko ponovno imenovani oz. izvoljeni za to funkcijo Naloge in pristojnost] sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom c zavodih. 8. člen Svet zavoda lahko veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica članov sveta zavoda Svet zavoda sprejme sklepe z večino glasov vseh članov. 2, DIREKTOR ZAVODA 9 člen Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod, ter je odgovoren za zakonitost deia zavoda HANDELSKAMMER STEIERMARK GOSPODARSKA ZBORNICA ŠTAJERSKE ŽELI VSEM SREČNO NOVO 1993. LETOI Mesto Gradec, mesto dobrega nakupa! Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Mandat direktorja traja 4 leta m je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. 10. člen Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat na podlagi javnega razpisa če izpolnjuje pogoje določene s statutom v skladu z zakonom Če sta poslovodna funkcija in funkcija strokovnega vodenja zavoda ločeni, vodi strokovno delo strokovni vodja, ki mora imeti visoko izobrazbo zdravstvene smeri s specializacijo in najmanj 5 let delovnih izkušenj 3 STROKOVNI SVET ZAVODA 11 ČLEN Strokovni svet zavoda je kolegijski strokovni organ zavoda. Naloge, sestavo in način oblikovanja strokovnega sveta zavoda se določi s statutom zavoda v skladu z zakonom. V. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 12. ČLEN Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga 13. ČLEN Zavod gospodari z vsemi osnovnimi in drugimi materialnimi sredstvi, s katerimi je gospodaril do uveljavitve tega odloka. 14. ČLEN Premoženje zavoda je last ustanovitelja. Z vsem premoženjem upravlja zavod. Zavod samostojno razpolaga s premičnim premoženjem, z nepremičnim pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja. V L SREDSTVA ZA DELO ZAVODA 15 ČLEN Sredstva za izvajanje dejavnosti pridobiva zavod: - od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, - iz proračuna republike Slovenije oz. Ministrstva za zdravstvo Slovenije za storitve, in namene, za katere je z zakonom določeno ali posebej dogovorjeno, da se financirajo iz republiškega proračuna - od ustanovitelja, - s prodajo storitev drugim - z dotacijami, darili in iz drugih virov, na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in statutom zavoda 16 ČLEN Presežek prihodkov nad odhodki zavod uporablja za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča na predlog direktorja svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem. 17 ČLEN O načinu ter višini pokrivanja primanjkljaja, ki ga ni moč pokriti iz drugih razpoložljivih sredstev zavoda, odloči ustanovitelj na predlog sveta zavoda. 18 ČLEN Zavod je dolžan uporabljati in upravljati premoženje ustanovitelja s skrbjo dobrega gospodarja. VIL ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA 19. ČLEN Ustanovitelj prevzema odgovornost za obveznosti zavoda do višine vrednosti premoženja, s katerim razpolaga zavod Ustanovitelj usklajuje program zdravstvenega varstva za območje, ki ga zavod s svojo dejavnostjo pokriva ter za območje širše lokalne uprave ter spremlja izvajanje programov, vzklajuje investicije zavoda m skrbi za njihovo financiranje ter sprejema sklepe za sanacijo in kritje izguh. Zavod sprejema in izvaja program zdravstvenega varstva, poroča o poslovanju predlaga sanacijo izgub. 20. ČLEN Zavod je dolžan ustanovitelju nuditi občasno, zlasti pa na njegovo zahteva podatke o poslovanju zavoda in poslovanih rezultatih [er druge podatke, ki so potrebni za opravljanje funkcij ustanovitelja 21. ČLEN Ustanovitelj je dolžan zagotavljati zavodu sredstva za njegov razvoj oz., razširjeno reprodukcijo v okviru mreže javnega zdravstva VIII. ORGANIZIRANJE SKUPNIH DEJAVNOSTI 22 ČLEN Zavod se pri izvajanju programov povezuje in usklajuje z drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi na območju občin Lendava, Ljutomer in G. Radgona in v ta namen organizira za posamezna področja dejavnosti ustrezne službe medsebojnega povezo-vanja, kot so strokovno medicinski sveti. 23 ČLEN Zavod ustanovi skupnost zavodov za opravljanje finančnih, pravnih in administrativnih del, skupaj z drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi na območju občin Lendava, Ljutomer in G Radgona. V okviru skupnosti zavodov zavod lahko načrtuje, izvaja in opravlja tudi druge strokovne in svetovalne zadeve. Če se tako dogovori z drugimi zavodi na osnovi skupnih interesov. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. ČLEN Zavod, kot pravni naslednik OE Zdravstveni dom M. Sobota nadaljuje de'0 z obstoječim premoženjem O E po bilanci stanja zadnjega zaključnega računa. 25 ČLEN V d. direktorja in delavci s posebnimi pooblastili, imenovani pred sprejetjem tega odloka, nadaljujejo z delom na teh funkcijah do imenovanja direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili po novem statutu, kor vršilci dolžnosti teh funkcij, vetidar najdalj 1 leto. 26. ČLEN Ustanovitev in konstituiranje sveta zavoda se izvede v roku 30 dni po sprejeiDU tega odloka, Zavod mora sprejeti svoj statut v roku 90 dni o uveljavitvi tega odloka. Imenovanje direktorja in izvolitev drugih organov se po postopku in na način, kot ga določa zakon, ta odlok in novi statut, izvede takoj o sprejetju statuta zavoda. 27 ČLEN Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ur. listu Republike Slovenip' uporablja pa se od 1. 1 1993 Številka. 021-14/91-1 M. Sobota, dne 26 U. 1992 PredsednA Skupščine občine M. Soho14 ANDREJ GERENČER. 1 r <1 JANUAR PETEK JANUAR SOBOTA TV SLOVENIJA 1 8,10 Praznični živ žav - 11.15 Dunaj: Novoletni končen, pienos - 13 30 Poročila - 13.40 Robin in sedem lumpov, angl film - 15.40 Silvestrski videom e h - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Tok tok - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.00 Zvezdniki v cirkuški areni - 21 40 Dnevnik 3-22.10 Sova; Bagdad Cafe, amer nanizanka; Saga o Divjem zahodu, amer nadaljevanka; Ženska v rdečem, ameriški film Drugi program 13.30 Garmisch-Prtenkirchen Smučarski poleb. prenos - 15.25 Marijana, franc, risanka - 15 50 Sova -19.00 Jazz m blues - 19.30 Dnevnik RAI - 20.00 Besede, besede, tv-igra - 2000 The Doors v Evropi -21.30 Studio City -22.15 Loj irca domačih 92 HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - Poročila -TV koledar - Zgodbe iz Monticella (38) - 10.00 Poročila - 10.05 TV Sola - 11 30 Skrivnostni deček, serija za otroke (1) - 12.00 Točno opoldne - Poročila - S ver gre naprej, serijski film (37) - 13 30 Mik’ ser M - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko, ponovitev — 14.50 Lonesome Dove. ponovitev (4/8) - 15.35 The Big Blue - 16.00 Poročila - 16,05 Tečaj nemškega jezika (15/26) - 16.35 Malavizija - Beverly Hills. serija za mlade (14/23) - 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje - 18 00 Poročila - 18.05 Alpe-Donava-Jadran - 18 35 . Santa Barbara (295) - 19 30 Dnevnik - 20.05 Film - video - film - 20.40 The Long Good Friday, britanski film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.45 Poročila v nemščini - 23.50 Poročila TV AVSTRIJA 1 6.00 Teletekst - 8 00 Vremenska panorama - 9 00 Čas v sliki - 9.05 Leto in dan - 9.15 Silvestrovanje v zadnjih 25 letih - IL15 Turner in Hooch. komedija - 12.50 Božična risanka - 13 OCi Čas v sliki - 13.10 Vse je karikatura - 13.35 Lili, film - 14.55 Laurel in Hardy. burleska - 15.00 Peter Pan in pirati, risanka - 15 50 Ame-ley in bober, otroška igrica - 17.30 Otroški spored - 17.45 Galeb Jonatham film - 19.30 Čas v sliki - 20 00 Špori - 20.15 Kraljeva vlačuga, tv film - 22.25 Nenavadne zgodbe- 22 50 Novoletni konce tl iz Budimpešte- Najlepše melodije iz operet in muzikiov - 0.25 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 8.20 Za otroke: pravljica, risanke, serije, igre - H 15 Novoletni koncert iz Dunaja, prenos, v odmoru: Jahalna šola Lipica, kratki film - 12 15 Novoletni koncert iz Dunaja, prenos 2. dela - 13.35 Risanka - 14 35 Jukka. Greghor in Tuomas, finski kratki film - 15.10 Pojoče filmske koce. High Societv. ameriški film - 16 55 Čarobni svet arhitekture, švicarski dokumentarni film - 17.50 Pojavi v živalskem svetu: Banditi stranskih ulic, kratki flm - 18 25 Zaklad templarjev. mladinska serija - 19.00 Dallas. 106. del: Gre za milijardo dolarjev - 20 00 Poročila - 20-15 Novoletni koncert v peštanskem Vigadu - 21 50 Kaj se je zgodilo ponoči, ameriški film RTL 6.50 Repa, pravljica - R IO Donelli Gang. akcijski film - 9 45 Charhe in njegov mo-tor akcijski film - 11.25 Kapitan Nemo, fantazijski film - 13 10 Hulkova smrl. fantazijski film - 14 55 V dežel, prihodnosti, risam film - 16.00 Piraji, komedija - 17.45 Glasbeno potovanje - 18.45 Poročila - 19.15 Dobri Časi, slabi časi - 20 15 Nazaj na ceste San Francisca, akcijski film - 22.00 Ameriški vojaki - 23.30 Boj najboljših. akcijski film - 1 JO Nero. erotični film TV SLOVENIJA 1 9.30 Radovedni Taček - 9.50 Lonček kuhaj! - 10.05 Lutkovna igrica - 11.10 Zgodbe iz školjke - 12 00 Poročila - 12 05 Klub Klobuk - 13.40 O praznikih - 14,00 Bedaček Peter, risani film - 14 55 Čistilni stroj, kanadski film - 14.40 Marijana, risanka - 17,00 Dnevnik 1 - 17,10 Ognjene čarovnije nemška oddaja - 17 45 Makrobiotika po naše - 18.10 Kuharski nasveti Paula Bocuseja - 18.40 Makrobiotika po naše - 18 10 Kuharski nasveti Paula Bocu-seja - 18.40 Risanka - 19.10 Žrebanje 3x3 - 19 30 Dnevnik 2 - 20.00 Slovenija v letu 1992 - 21.10 Zadnji beg. angl, nadaljevanka - 22.00 Dnevnik 3 - 22.30 Sova: Popolna tujca, amer nanzanka: Saga o Divjem zahodu, amer nadaljevanka; Rop, francoski film * HTV 1 Poročila - 12 05 Smešni hišni video (21) - 12.30 Risanka - 12 35 Duhoviti dvorec (3/6) - 13.00 Glasba, risanka - 13.10 Zvo- 1 nili ste milord9. ponovitev - 14.00 Poro čila - 14.05 Pozdravi iz domovine - 14.35 Tom in Jerry kot otroka (2) - 15.00 Musi cal. mušica! - 15.30 Risani film - 15.45 Poročila - 15.50 Iz stare skrinje, oddaja narodnih običajev - 16 20 Vrnitev v Dodge ameriški film - 18.00 Poročila - 18.05 TV-razstava: Juraj Dobrovič - 18.20 Santa Barbara (290) - 19.30 Dnevnik - 20.05 Excafibor. britanski film - 22 35 Dnevnik - 23 00 Slika na sliko - 23.45 Poročila v nemščini - 23-55 Žica, ameriški film - 1.40 Poročila TV AVSTRIJA 1 6 00 Teletekst - 900 Čas v sliki - 9 05 Pustolovščine v rastlinskem svetu - 9 30 Pot zadovoljstva - 10 30 Draga, jaz sem pa otroke pomanjšaj, komedija - 12-00 Od ene do dvanajst - 12-30 Halo. Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13 10 Ti si svet zame, film - 14 50 Božična risanka - 15 00 Peter Pan in pirati - 15-25 Risanka - 16 00 Spored po željah - 17 00 Mini Čas v sliki - 17.10 X-Large - 18 00 Č«'v sliki - 18.05 Magazin Alpe-Donava-Jadran - 18.30 Sirup ali zdravilo, nadaljevanka - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20 15 Donavska princesa, napoved nanizanke - 21.50 Novo v kinu - 21.55 Zlata dekleta - 22 20 Morilski udarec, grozljivka - 23.45 Čas v sliki - 23 50 Dežela pojutrišnjem, film - 1.35 Jason King, kriminalna nanizanka - 2.30 Ex Libris. TV MADŽARSKA 6 10 Dobro jutro. Madžarska, vmes Vaška TV z vaškim doktorjem - 8.05 Reformat-skl verski program - 8 15 Za otroke in ne le zanje pravljica, risanke, sen je, igra - 12 00 TV-magisier. izobraževalni pro-ram - 13.3,5 Dallas, pon. 106 dela - 14 30 Roncho Notorious, ameriški film - 16 00 Glasbeni butik; Pavarotti v Philadelphii - 16.35 Zgodilo se je v umetnosti ’92 - 17.20 Kumara, politična solata * 17 45 Modni magazin - 18.10 Nekoč in danes: stari grehi, novi režimi -19.10 Kolo sreče, kviz - 19 40 Večerna pravljica - 20 00 Dnevnik - 20.30 Telešport - 20.40 Kralj Patagonije, serija - 22.35 Emerson. Lake and Polmer - 0 05 Dnevnik RTL 6.00 Otroški spored -9.10 Najstniki z Be-verly Hilla - 10.05 Družina za milijon dolarjev - 10 30 Marvel Univerzam - 12.10 VVinspedor - 12.35 Michel Vail lant - 13 OOOmasova vrnitev - 13.25 Princ z Belairja - 13 50 L1 It ra man - 14.15 Policijsko poročilo - 15.00 Knight Rider - 13.55 Ekipa A - 16 50 21. Jump Street - 17.45 Kdor zna. ta zna - 18.45 Poročila - 19.15 Beverlv Mills. 90210- 20 15 Očka, gledališka predstava - 22.00 Blue Jean Cop. akcijski film - 23 35 Katica, erotični | film - 1.20 Magazin za moške - 1.50 Tutti I Frutii - 2 45 Rožnata nanizanka JANUAR NEDELJA TV SLOVENIJA 1 8.45 Živ žav - 9.40 Silas. nemška nadaljevanka - 11,00 Folklorni plesi - 11.30 Obzorja duha - 12,00 Poročila - 12-10 Slovenski magazin - 12.35 Domači ansambli - 13 05 Begunci - 13,25 Pnnc in igralka, angleški film - 15.15 Življenje Klima Sam-gina - 17.00 Dnevnik 1 - 17.W Denar, nemški film - 18.45 Otroška oddaja - 19.20 Slovenski loto - 19 30 Dnevnik 2 - 20 00 Božično-novdetni 3x3-21.30 Zadnji beg. angleška nadaljevanka - 22.20 Dnevnik 3 - 22 55 Sova: Družina Adams, amer nanizanka; Saga c Divjem zahodu, amer, nadaljevanka; Groza izpod neba, ameriški film HTV 1 8.45 Slika na sliko, ponovitev - 9.30 Hut-klebem Finn in prijatelji, ponovitev (13/ 26) -9 55 Risanka - 10.00 Poročila - 10 05 Hišni ljubljenci - 10 30 Ulica Sezam (2) - 11.30 Oddaja narodne glasbe - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 13.30 Mali David, risana serija (1) - 13.55 Skrivno življenje T K Dearing. ameriški TV - film za otroke - 14.45 Risanka - 15.00 Opera Box - 15.30 Poročila - 15 35 Zabavni program - 17.10 King Kone živi, ameriški film - 18.50 Bubimir (13) - 19 30 Dnevnik - 20.05 Objem, dramska serija (1/5) - 21.10 Sedma noč - 22 45 Dnevnik - 23.10 Slika na sliko - 23.55 Poročila v angleščini - 0.00 Poročila TV AVSTRIJA 1 6 00 Teletekst - 9.00 Čas v sliki - 9 05 Kratki filmi - 9.30 Louise Martini pripoveduje o jedeh in pijačah - 10.15 V kraljestvu ruskega medveda - 11.00 Prenos katoliške maše - 12.00 Zaupanje kot ogenj - 13.00 Čas v sliki - 13 10 Ujeta srca, melodrama - 14.50 Cirkus - 15.00 Peter Pan in pirati - 15 30 Poni s prvega nadstropja - 17 00 Mini Čas v sliki - 17 10 Beveriy Hills 90210 - 18 00 Čas v sliki - 18-05 X-Lar ge - 18.30 Strup ah zdravilo - 19,30 Čas v sliki - 20.15 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa - 21.05 Dežela dolin - 22.00 Henrv film - 0.10 Čas v sliki - 0.15 Neverjetne zgodbe - 0.45 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 6.40 Vaška TV - 7.50 Biblijsko poročilo - 8 05 Kava s smetano - 8 30 Nedeljski; o vsem za vsakogar - 11.00 Šport '92 - 12.00 Plesalec in ples, angleški film - 13.30 Pojoči kino, 1 del - 14 05 Love-joy. angleška kriminalka - 15 00 Festival za otroke - 15 40 Čarovnije Davida Copy perfielda. ameriški film - 16.35 Knjižni klub priporoča - 16 40 Retormatski verski program - 17.00 Disney: Kapetan Balu, Zorro. Poslednji vitez. Gumijasti medvedki - 18.50 Bankir in mesto, film An-drasa Ferenca - 19.15 Telešport - 19 20 Kolo sreče, kviz - 20 00 Dnevnik - 20.20 Teden - 21 05 Intervju s Stevenom Spielbergom - 21-20 Kralj Patagonije, 2 del filma-23.15 Pomeli iz XX. stoletja- Ant-hony Dowel1- RTL 6 .00 Otroški spored - 10.05 Umetnost in poslanstvo - 10.10 Nazaj v preteklost 11 00 Nebeški psi z Bcragore - 12.00 Tropska vročina - 13 00 Moj oče je vesoljec - 13-30 20.000 milj pod morjem, film - 16.00 Rdeči Blisk - 18.45 Poročila - 19 W Playbock Sov - 20.15 Sanjska poroka - 2155 Spieglov iv-magazin - 22 40 Prime Time - 23.00 Playboy Late Night - 0.00 Kanal 4 - 0.30 Moj oče je vesoljec - 1 00 Grozljivo prijema družina - 1.30 Kdo je tu Šef’ - 2.00 Hans Meiser JANUAR PONEDELJEK TV SLOVENIJA 1 10.30 V učilnici zgodovine - 11 05 Pod-Lovski kovač - 11 20 Svetovni dan boja proti aidsu - 12.00 Poročila - 13-50 Slovenija v letu 1992 - 14.50 Sova - 17.00 Dnevnik I - 17 10 Otroški program - 18.00 Studio Maribor - 18.50 Pari, rv-igra - 19.30 Dnevnik 2 - 20 05 Sedma steza - 20.30 Svetovni festival rock and tol la. prenos - 21-30 Svet v letu 1993 - 22 15 Dnevnik 3 - 22.45 Gospodarska oddaja - 23,25 Novoletno ex libris HTV 1 7 .00 Dobro jutro. Hrvaška - Poročila -TV koledar - Zgodbe iz Monticella (34) - 10.00 Poročila - 10-05 TV-šola - 11 30 Domače živali, oddaja za otroke (1/6) - 12.00 Točno opoldne - Poročila - Svet gre naprej, serijski film (33) - 13-30 Mo-tiofon - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko, ponovitev - 14.50 Zlata leta, ponovitev (4/8) - 15-40 The Big Blue - 16-00 Poročila - 16 05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Malavizija Hucklebeny Fmn in prijatelji (14/26) - 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje - 18 00 Poročila - 18.05 Besede, besede, besede — 18.35 Santa Barbara (291) - 19.30 Dnevnik - 20.05 Hrvaška m svet - 20 55 Ciklus filmov Marlene Die-trich: The Devil is a Woman, ameriški film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.45 Poročila v nemščini - 23.50 Poročila TV AVSTRIJA 1 6.00 Teletekst - 9 00 Čas v sliki - Q 05 Uganka amfore, pustolovska nanizanka - 9.30 Pogled v leto 1992 - 10-30 Napačna igra z Rogerjem Rabbitom komedija - 12 10 Risanka - 12-35 Srečanje v naravi - 13 00 Čas v sliki - 13.00 Ognjeni pas. film - 14.50 Čarobni zaboj - 15 00 Peter Pan in pirati - 16.15 Daktari - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Tri dni s sodnikom, film - 18.00 Evropa dvanajsterice Španija - 18 30 Strup ali zdravilo - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20 15 Pogled v leto 1992 - 21.15 Pogledi s strani - 21 25 Blue Steel, policijska kriminalka - 23 05 Čas v sliki - 23.10 Letališki alarm v San Frančišku - 0.40 Jason King - 1.35 Tisoč moj strovin. TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro, Madžarska, magazin - 8 25 Čez dan. informativni program - 9 00 Disneyjevi filmi m risanke, pon - 10.45 Igra - 12.00 Poročila - 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 16 10 Traffic Jam. zabavna glasba s io-piisio - 16.45 Igra - 17.00 Kupil bom to žensko. 125 del serije - 17 30 Čez dan - 17.50 Svet denarja - 18.00 Varstvu mesi - 18.40 Večerna pravljica - 18 50 O veri za otroke - 19-00 Angleška lepotica, serija - 20.001 Dnevnik - 20.30 Telešport - 20.35 Aktualno: Človekove pravice - 21.00 Družabna igra. TV-priredba gledališke igre - 22 20 Kronika, dokumentarna serija - 23.20 Svet videa - 24.00 Dnevnik BBČ-ja RTL 6.00 Poročila -7.00 Dobro jutro. Nemčija - ?.00 Dr WeJby - 10.00 Bogat in lep - 10.30 Cena je vroča - 11.00 Tvegano - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfi-eldova zgodba - 15 00 Umor je njen konjiček - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je (u šeP - 17.30 Grozljivo prijetna družina - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Columbo - 22 00 Quincy - 23.00 Desel pred enajsto - 23 30 Savage - ulica nasilja, akcijski film - 1.10 Grozljivo prijetna družina - 1.45 Kdo je iu Šef? S JANUAR TOREK TV SLOVENIJA 1 10.05 V službi rock and rolla -10 50 Zlati srček 92 - 12.00 Znanost: Rak - 12.25 Avtiiem - svet zase - 13 00 Poročila - 14.20 Sova - 1T00 Dnevnik 1 - 17 15 Otročki program - 1800 Studio Koper - 18 50 Pari, tv-igra - 19.15 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20 05 Žarišče - 20.40 Julio Iglesias in Kraljevi variete - 21.30 Mačke, dokum serija - 22 15 Dnevnik 3 - 22.55 Omizje Drugi program 9 50 Maribor: Veleslalom (ž.j. prenos - 11 00 Sedma steza - 11.20 Univerzitetni razgledi - 11.50 Dojenček, češka drama - 1355 Veleslalom - 15.20 Svetovni festival rock and rolla - 16 20 The Doors v Eyropi - 17 20 Posnetek veleslaloma - 18.00 Riesnična legenda in legendarna resničnost - 18 50 Da ne bi bolelo - 19.30 Dnevnik 20.05 Sestre, amer, nadaljevanka 20.50 Osmi dan - 21-50 Svet poroča - 22.35 Sova: Fina gospa, angl, nanizanka; Zdaj si sam. ameriški film: Zgodba z naslovnice, amer nanizanka HTV 1 - 13.30 Monoton - 14 00 Poročila - 14.05 Slika na sliko, ponovitev - 14.50 Lune some Dove. ponovitev (1/8) - 15-35 Ih« Big Blue - 16.00 Poročila - 16.05 Učimo se =7 JANUAR ČETRTEK TV SLOVENIJA 1 10.30 Zgodbe iz školjke - 11.20 Oddelek za umore, amer, film - 13.00 Poročila - 13.05 Zlati srček 92 - 14.00 Sova - 17.00 Dnevnik 1 - 17.15 Živ žav - 18.00 Studio Maribor - 18.50 Pari, tv-igra - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.40 Večna mladost, ital nadaljevanka - 21-30 Tednik - 22 15 Dnevnik 3 - 22-55 Panel (pogovori. omizje) Drugi program 10 05 Turizem - 10.35 Športna sreda - 13.00Poročila-16.25 Oči kritike - 17.25 Svet poroča - 18.00 Videošpon - 18.50 Že veste . . - 19.30 Dnevnik - 20.05 Umetniški večer: Sodobna ameriška literatura - 21 20 Veliki sen. ameriški film - 23.10 Sova: Dragi John. amer, nanizanka; Goli pod južnim soncem, avstrai. nadalje’ vanka; Želite, milord?. angl, nanizanka HTV 1 7,00 Dobro jutro. Hrvaška - Poročila - TV koledar - Zgodbe iz Monticella (37) - 10.00 Poročila - 10.05 TV šola - 11.30 Legenda in resničnost 6 in Biblijske Zgodbe 6 - 12.00 Točno opoldne - Poročila - Svet gre naprej, serijski film (36) - 13.30 Monoton - 14.00 Poročila - 14 05 Slika na sliko, ponovitev - 14,50 Lane-some Dove. ponovitev (3/8) - 15 35 The Big Blue - 16 00 Poročila - 16-05 Učimo se o HrvaSki - 16 35 Malavizija - 17 30 Hrvaška zemlja in ljudje - 18-00 Poročila - 18.05 Znanost in mi - 18.35 Santa Barbara (294) - 19,30 Dnevnik - 20.05 Spekter - 20.45 Zabavna oddaja - 21.30 Ekran brez okvirja - 22.35 Dnevnik - 23 00 Slika na sliko - 23.45 Poročila v angleščini - 23.50 Poročila TV AVSTRIJA 1 6.00 Teletekst - 9.00 Čas v sliki - 9.30 Najboljše z dežele in o ljudeh - 10.00 Aleksander Veliki, film - 10.30 Klub mrtvih pesnikov, film - 12.35 Avstrija v sliki - 13.10 Gospodar zvezde, komedija - 14,40 Čarobni zaboj - 15,00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Tri dm s sodnikom - 18.00 Evropa dvanajste' rice: Grčija - 18,30 Naš učitelj dr. Spechl ■■ 19,30 Cas v sliki 20.00 Šport 20.15 Donavska princesa - 21.10 Pogledi s strani -21.50 Muha, srhljivka - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Bančni rop skoraj odlično, film - 1.05 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.35 Čez dan, informativni program - 9.00 Viljem Tell, serija - 02 00 Goya, španska biografska serija - 11 00 Igra - 12.00 Poročila - 16.00 Popoldanski saldo - 16.10 Turška arhitektura, 2. del - 17.00 Kupil bom to Žensko, serija - 17 30 Čez dan - 17.50 Svet denarja - 18.00 Magazin za menedžerje - 18-45 Večerna pravljica - 19.00 Za boljši jezik - 19.10 Svet kina - 20.00 Dnevnik - 20.30 Telešport - 20.40 Sosedje. 149. poglavje TV - romana - 21.10 Friderikus garantirano nepolitični talkšov - 22 35 Aktualno - 23.05 Ruski umetniki emigranti. Gjagilev - 24.00 Dnevnik BBC-ja RTL 6.00 Poročila - 7 00 Dobro jutro. Nemčija - 9.00 Dr. Welby - 10.00 Bogai in lep - 10.30 Cena je vroča - 11.00 Tvegano - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfi-eldska zgodba - 15.0(1 Umor je njen konjiček - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tu šef? - 17 30 Grozljivo prijetna družina - 18.00 Enajst 99- 18.45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobn časi, slabi časi - 20 15 Očividci - video 21 15 Klic v sili - 22.15 Kako, prosim? - 23 15 Zakon Črnega orla, akcijski film - 1.05 Grozljivo prijetna družina - 1 35 Kdo je tu Šef? iiaio ii!. jo 5» 5 MHz aapainrre m :l M PETEK 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8 30 Mali oglasi - 9.15 Od petka de petka - 9.30 NSTSNMV - 10 00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11.15 Borzni utrip - 12.00 Poročila B0C-ja - 12 30 Zanimivosti - 13.00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna - 17 30 Alternativno - 18 00 32 313 - 18 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenila SOBOTA 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi -9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poro* čila - 10.30 Potepajte se z nami — 11-00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Zanimivosti - 13.00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na M V - 14,00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Prireditve - 17 30 Mali oglasi - 18.00 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila BBC-ja NEDELJA 8.00 Začenjamo nov dan... - 8.10 Panonski odmevi - 8.30 Horoskop - 8.45 To bi moral biti kabaret - 9.10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18-30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Sloveniia PONEDELJEK 5.40 Prebujajte se 2 nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8 00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9-15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 11,15 Zgodilo seje - 12.00 Poročila BBC-ja - 12,30 Novica dneva - 13,00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14,00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16-25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17 00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18-00 S kranščakom, cekron pa z ma-relof, lestvica narodnozabavne glasbe - 18 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija TOREK 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7 45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - S 30 Kosc/gost dneva - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročita BBC-ja - 10.30 Kratki stik - 11 15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12 30 Zanimivosti - 13.00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14 00 Aklualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16-25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija SREDA 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip - 12 00 Poročila BBC-ja 12 30 Zanimivosti - 13.00 Danes do trinajstih - 13,30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki m odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi 18.30 Poročile BBC-jn - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija ČETRTEK 5 40 Prebujajte se z nami - 7-00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7 35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8 00 Poročila - 8-10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva -9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10 30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12 00 Poročila BBC ja - 12 30 Zanimivosti - 13.00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18,30 Poročila vestnik, 31, decembra 1992___________________________________________________________________________________stran 21 stran 22 vestnik, 31. decembra 1992 Državljankam in državljanom Slovenije želimo zdravo, srečno in uspešno novo leto. Hvala volivcem, ki so glasovali za kandidate Združene liste v Pomurju. Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije <1 Obiščite nas! Srečno novo leto 1993! Cenjenim bralcem Vestnika sporočam, da gradim v Beračevi, v neposredni bližini Radenec, gostinski lokal, ki bo predvidoma odprt do konca aprila 1993, in Vas že zdaj vabim, da ga obiščete, ko bo odprt. Obenem Vam telim povedati, da so objekte gradili tile solidni obrtniki: 1. JELKO PATIK, zidarstvo, Rožički Vrh 2. FRANC ŠIPEC, inštalater vodovoda in centralne kurjave, Kapelski Vrh 3. JOŽE JAUŠOVEC, mizarstvo, Hrastje Mota 4. LUDVIK ŠINKO, kleparstvo, Skakovci 5. »REFLEKS«, steklarstvo, Podgrad, Gornja Radgona 6. ALOJZ GEDER, strojni ometi, Petanjci Žal pa sem imel rudi take, ki so delo slabo opravili ali pa ga niso dokončali, ti so: L BRANKO JAZBEC, izdelava estrihov, Beltinci 2. JOŽE ČERNJAVIČ, elektroinštalaterstvo. Gornja Radgona 3. JANEZ FRAS, tesarstvo. Skakovci Vsem se zahvaljujem za opravljeno delo in jim želim veliko poslovnih uspehov v lem 1993! Obenem pa se zahvaljujem dobrim sosedom, ki so mi bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, Hvala tudi Janku, Stefanu in ženi Anici, pa tudi prijatelju Milanu za vso pomoč. V letu 1993 vam želim veliko zdravja in sreče ter vas prosim, da me tudi vi kdaj pokličete na pomoč! MILAN NEMEC VESTNIK Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak. Štefan Cigut, Zlatko Ertih, mag. Dalibor Gener Cilka Jakel| Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni uredniK). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko. Jože Graj, Majda Horvat, Milan J er še. Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Slovenska 41. Telefoni novinarji in odgovorni urednik 21-383. 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo m tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 4. trimesečje 1992 je 850,00 SIT, za podjetja 1.500,00 SIT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005 Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112'5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16rlB z dne 30 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. agencija za trženje Vodja agencije' Renata Bakan - Ficko Propagandisti: Nataša Praprotnik, Franček Štefanec, Robert Perš Oblikovalec: Endre Gonter Dejavnost svetovanje, stiki z Javnostjo In publiciteta (izdetava vseh vrst informacij za javne rnedije. tiskovne konference, pokroviteljstva, protokol), oglaševanje v me dijih (oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoti in telopi, plakati, lepaki, letaki), publikacij« (izdelava vseh vrst prospektov, oblikovanje, lektoriranje in prevajanje), grafično oblikovanje (oblikovanje celostnih podob in posamezr.h komunikacijskih sporočil), fotografiranje, organiziranje prireditev Naslov agencije: Slovenska 41, M. Sobota Telefoni: 21 383, 21 064. 22 403 Telefaks 22419 — POSLOVNIM PARTNERJEM, KUPCEM IN VSEM VAM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NO VO LETO 1993! TORNAR, d.o.o. Jusa Kramarja 33, Črenšovci telefon: 70762 @ metalko POSTANITE VITKI do 5. kg v 10 dneh odprava celulita hitro in zdravo hujšanje kokusAi * ob redni prehrani zmanjšuje kopičenje maščobe in sladkorja * uničuje holesterol * zmanjšuje občutek lakote PODALJŠANA BOŽIČNO-NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA - Centralne peči EKONOMIK že od 65.000,00 tolarjev s 5-letno garancijo in 30% manjšo porabo kuriva na 2 obroka brez obresti. - gorilniki LIBELA kos 48.139,00 SIT - strešniki BRAMAC kos 62,90 SIT - strešnik betonski (podoben bramacu) kos 55,00 SIT - zidak, betonski, 30 cm kos 59,00 SIT - opeka, modul 6/1 kos 20,90 SIT - nosilci do 3,60 m m 249,70 SIT - TERVOL m3 2.812,21 SIT - PLUTA iz uvoza m2 že od 510,00 SIT - apno vreča 336,36 SIT - maltit vreča 381,82 SIT - cement vreča 409,09 SIT - IZOTEKT (VOBITEKT) 4 rolo 2.317,50 SIT CENE SO BREZ PROMETNEGA DAVKA. Vse naročeno vam pripeljemo tudi na dom (cene konkurenčne). DISKONT - UNIVERZAL Križevci pri Ljutomeru ali v Ljutomeru telefon: 87630 in v Ljutomeru: 81160 VSEM KUPCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1993! motorna vozila BMW 316 letnik 79. registriran do novembra 1993. in JUGO 55, letnik 89. po delih prodam Horvat. Nemčavci 10, te!.: 24 718. T0V0T0 CELICO 1.6 st, letnik 1976/83. z dodamo opremo, prodam za 2 500 DEM. $teyer. Žepovci 28. Apače, po 18 uri. - 03432 BT SO N in APN 6 prodam. Slavko Ropoša. N us kova 69. p. Rogašovci. Ogled možen vsak dan - m710 MAGIRUS 310. prekucnik. 3 osovi-nec, prodam ali zamenjam za osebni avto. Tel.; (062) 701108. - m348 kmetijska mehanizacija TRAKTOR Tomo Vinkcvič. 420, slar 5 let. s priključki, prodam Veče-slavci 124. - m707 Stiriredni oltov sadilnik KORUZE naprodaj Beznovci 40, tel 49247 - m744 TRAKTOR ZETOR 6911, 3200 delovnih ur, prodam Jože Horvat. Rat-kovci 17 . p. Prosenjakovci - m737 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO KLAS K 26, silažno. v odličnem stanju, naprodaj Tel : (062 ] 790722. - m437 TRAKTOR Deutz. 48 KM star 3 leta. 860 delovnih ur. naprodaj Tel.' 48364. Noršinci 22. - m718 živali DVA NEMŠKA OVČARJA z rodovnikom. stara 4 mesece, prodam Do-kležovje, Murska 7 tel 41 045. - m740 KRAVO staro 6 let. brejo 8 mesecev. prodam Murski Črnci 57 m-720 PUJSKE prodam Skakovci 44 - m739 KRAVI s teletom prodam. Lipovci 86 - m 709 PUJSKE prodam Železen Puconci 51. tel; 45142. - m728 TELICA, breja 9 mesecev, naprodaj Budinci 17. - m728 PUJSKE, stare 8 tednov prodam Farkaš. Zvezna 15. Rakičan - m7]l 6 MESECEV BREJO TELICO, kontrola A. prodam Noršinci 19. tel 48 444 - m 765 posesti ( TITAN Jože lesostrugarstvo izdelujem in montiram stopnice, stopniščne in balkonske ograje predelne stene, police vrata po naročilu montiram vse vrste pohištva Krog, Murnova 13 lM.Sobota, « 069/26-159 SADOVNJAK z manjšo počitniško hišico in parcelo za počitniško hišico naprodaj Tel 32 861. - m"35 ENONADSTROPNO STANO- VANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in ohišnico z možnostjo večnamenske dejavnosti v neposredni okolici Murske Sobote prodam. Tel.: 45410 alt 45114 - m 734 GRADBENO PARCELO prodam Gederovci 21. - m725 ENODRUŽINSKO STANOVANJSKO HIŠO z vrtom v Murski Sobot: ugodno prodamo Tel : 22 212 - m706 SATING - stero satelitski sprejemnik s 120 programi. 650 DEM Montaža ra servis zagotovljena Slave Klavore 1- M-Sobota, tel.: 23 433. - m742 STAREJŠO KMEČKO HIŠO, elek trika v hiši, v Dankovcih. pomema za rušenje, možna novogradnja, cena ugodna, prodam Pečarovci 66 - TH'!. DVE PARCELI, po 6,40 ara, na Me-leh prodam Tei 23910. - m708 STAREJŠO HIŠO z dvoriščem. 600m!. v Bodoncih 110, poceni prodam-Stane Ficko, tel: (064) 57o4č- - m 3*3 VRSTNO HIŠO, skoraj dokončano, v Černelavcih, prodam. Tel ’ (042) 813 494. - m62l STANOVANJSKO HIŠO, visoko-pritlično. novo, zgrajeno do 4 laze, v Dokležovju. velikost parcele 8 ali 71 arov, sadovnjak, prodam najboljšemu ponudniku. Gradišče 18. p Tišina “ m622 K A NEDOGRAJENA POČITNIŠKA HIŠICA V OKOLICI Murske Sobote naprodam Tel.: 24634. - m735 delo TAKOJ ZAPOSLIM KV samost^ nega trgovca(ko) z najmanj 54^ prakso m vsenj' vrlinami trgovskega P°’ kovanja Ponudbe pošljite na lista pod POŠTENO DELO. - m732 OPRAVLJAM STROJEPISNA druna pisarniška dela na svojem dom*' ali pn vas. Tel.: 31000. int. 319- - m > PARCELO, 8,5 ara, prodam Plačilo po dogovoru Tel 26 367. - m74č DVOSOBNO STANOVANJE v centru M Sobote, delno tudi na posojilo. naprodaj Tel : (061) 861378 ali (061) 861 154. po 20 uri. - m343 GRADBENO PARCELO, lOOm1 z dokumentacijo in materialom v Sebe-borcih ugodno prodam Tei (062) 611714. - m345 STANOVANJSKO HIŠO vzameta v najem zdomca z možnostjo poznejšega odkupa. Plačilo v gotovini. Ponudbe na upravo lista pod šifro: NUJNO. - m346 HIŠO v Beltincih prodam Tel 23 932 in (061) 347 991. - m698 16-ARSKO PARCELO na Domajin-skem bregu, nad Kraškim jezerom, primemo za počitniška hišico, prodam Tel : 23 854. - m343 STAREJŠA HIŠA 2 dvoriščem 600 m-, v Bodonci h 110 naprodaj. Stane Ficko, rel : (064) 57646. - m347 DVO1NPOL- ALJ TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti vzamem v najem. Tel/ 26589 - m722 ZEMLJIŠČE za stavbno parcelo. 15.10 arov, v Rakičanu Cvetkova ulica, prodam BoŠnak. M Sobota. Mikloša Kuzmiča 5. tel 21 765 - m727 VINOGRAD, star 4 leta. 330 trsov, s prostorom za manjšo počitniško hišo v Bogojini (Čerek) prodam Stjepan Kolarič. Bogojina 154 a. - m 723 OPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE oddamo v Ljubljani s 1. 1. 1993 Tel. 26220. - m724 razno PRIKOLICO ZA AVTO in traktor sko prikolico prodam. Tišina 51 *• -m719 BARVNI TV ISKRA, ekran 56. St" J leta prodam. Trstenjakova 31- te 24 360 - m749 PREKUCNO PRIKOLICO, en0' osno 5t. preurejeno, menjam za etett*0 Žiberci 17. - m3435 SENO kupim. Ivan Rajh. Sp- ^av-niča 24. G. Radgona - m3433 LADIJSKI POD, 395 SIT. z dostavo-smrekov posušen. 1. in II. vrste, napr®' daj. Tel.: (063) 333 43. - m343 ZELO UGODNO! Grosistična trgovina vam ponuja veliko izbiro puloverjev. »pajkic«. bodyjev. trenirk, najlonk. ženskih oblek Tel.: (0601) 63201 - m345 SATELITSKI SISTEMI Pace (&>' gland) Last (Germanyl že od 655 DE' naprej. Brezplačna montaža. Tel.: '06 70 021.-m343 ELEKTRIČNI BOJLER. ugodno prodam. Veščica 61. iel 22 258. - m 743 TRAJNOŽARNO PEČ DERBI Pr0' dam. Forjanič Arhitekta Novaka U M Sobota - m73O PREKLIC’ Preklicujem hranilno knjižico ■ 4923-9, izdano v Gornji Radgo Stanko Štingl. Podgorje 7, Ap«c-- m 3434 PERTOMERX, d. o. o. poslovalnica . AGROSHOP Brezovci 34 Telefon/telefaks: 069/45 530 UGODNA PRODAJA • umetna gnojila • ves gradbeni material • armaturne mreže • krmila • motoma olja • akumulatorji Srečno, zdravo in uspešno novo leto želimo dosedanjim in prihodnjim kupcem! vestnik, 31. decembra 1992 stran 23 ----------------1 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta Franca Rituperja iz Moravskih Toplic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste prišli k slovesu, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala duhovnikoma g. Škaliču in g. Novaku, pevcem in godbi na pihala za lep pogrebni obred. Vsi njegovi Solza lije iz oči, tebe. draga mama, ni, zapila trudne si oči. Bolečino si prestala, zdaj boi grobu mirno spala. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, teta, sesta in stara mama Verona Horvat iz Velike Polane 84 Ob boleči izgubi sc zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, botrini. prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke, za sv. maše ter izrekli ustna in pisna sožalja Hvala g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. zdravstvenemu domu Črenšovci in Beltinci in kolektivu Elektromaterial Lendava. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Marija z možem Štefanom, vnuka Natalija in Jernej ler drugo sorodstvo Truplo tvoje zemlja krije. v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata Arpada Romana s Hodoša se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem za pomoč m tolažbo v najtežjih trenutkih, za izrečena sožalja, za darovan« prelepo cvetje in darove v dobre namene Hvala internemu oddelku bolnišnice M Sobote ter patronažnima sestrama Zdravstvenega doma G. Petrovci. Iskrena hvala g. duhovnikoma za opravljen obred ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerka Otilija ter sinova Gabrijel in Oskar z družinami, vnuki ter sestra Šarolta V SPOMIN Štefanu Volfu iz Lendave Minili žalostni sta leti dve. zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi in svečka v spomin gori. Vsi tvoji ZAHVALA V 61. letu nas je zapustila naša draga mama, sestra, tašča in stara mama Barbara Magdič roj. Draškovič iz Renkovec 136 Ob boleči izgubi sc prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini m vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in svete maše ter jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku in dializnemu oddelku soboške bolnišnice. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem 214. brigade Moških oblačil Mure. Pomurskim mlekarnam m sodelavkam vzorčnega oddelka m modelarnice ženskih oblačil. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Ohfkako je hiša prazna, odkar te mama v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pusta sama tam stoji. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila dobra mama, tašča in prababica Marija Lehner iz Matjaševec 63 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom m znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani darovali vence, šopke ter svete maše, izrekli sožalje in jo v tako velikem Številu pospremili k zadnjemu počitku Posebna hvala dr. Kološevi in celotnemu internemu oddelku za lajšanje bolečin med njeno boleznijo. Posebna hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred Zahvaljujemo se tudi delavkam 116. brigade v Muri. Zaplatiču m Avtobusnemu prometu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 4. januar, ko mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, occ, dedek u> iam Ludvig Dettelbach s Krajne Žalujoči: sin Štefan z družino, sin Franc z ženo, sestra Majda z družino in drugo sorodstvo Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Žalostni in potrti obiskujemo tvoj grob, hvaležni smo za vse. kar nam je dalo tvoje dobro srce. Prisrčna hvala vsem ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče Vsi njegovi domači Veseli! si se življenja mladih let, bil si ljubljeni mož in očka, ki si si s svojim marljivim delom v tujini iz dneva v dan prizadeval za naš lepši in srečnejši jutri. Žal ti dnevi, leta so bila kratka, danes ti pišemo samo le - V SPOMIN ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, hčerke, sestre in svakinje Cvetke Vargazon roj. Pušenjak iz Krapja V SPOMIN Z najdaljšo nočjo v letu mineva tudi 2. obletnica prerane smrti ljube hčerke in sestrice Gabike Gabor iz Črenšovec Življenje je lepo, dokler ga Živiš, ko te več iti, pustiš za set bo bolečino v srcih najdražjih. Kako boli, boli,. . Mihael Šinko iz Markovec 88 27 decembra sta minili dve leti neizmerne žalosti, samote in bolečine, ko je kruta usoda pretrgala nit tvojega življenja. Čeprav nas loči tujina, tvoj prerani grob, z nami naprej živiš v spominih, v vseh naših mislih in poteh. Cvetje in sveče na kraju nesreče na tvojem grobu naj ti povedo zahvalo za vse, dokler bomo živeli mi, ki smo te imeli in te imamo še naprej zelo radi. Iskrena hvala tudi vsem, ki se ga še spominjate, ki postojite ob njegovem grobu, in vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji: žena, hčerka, sin in starša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence, cvetje, sveče in za sv, maše. Hvala tudi vsem za ustna in pisna sožalja Zahvaljujemo se tudi trgovskemu podjetju Vesna Ljutomer za veliko pomoč, govornikoma za občutene besede slovesa, g. dekanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in godcu za odigrano tišino. Hvala osebju zdravstvenega doma Ljutomer. Vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami in nam pomagali, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi mamici^ očka, bratec Damjan in vsi, ki smo te imeli radi Žc /n čt’ zemljo krije. v gmni/i nh! mimo gret* več ne bije in ti se več ne jrrrbudiš. V SPOMIN [. januarja jnintvEiio in leta, odkar jt prenehalo biti srce naSi dragi ženi, mami m \tari mami Emiliji Kerčmar iz PeskoveC Zbolečinov sinih se zahvaljujemo vsem, ki seje spominjate, postojitepn njenem grobu, prinesete svečko ali rožo Zaman je bil" tvoj boj. zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V SPOMIN Ciliki Camplin iz Bogojine Nemočni pred smrtjo smo morah kloniti in se za vedno posloviti od drage Cilke, katere srce je v 7(1. letu življenja prenehalo biti na tem svetu. Iskreno se zahvaljujemo č, duhovščini in pevskemu zboru za pogrebni obred, zastopnici krajevne skupnosti za ganljive besede slovesa, vsem znancem in njenim prijateljem od blizu in daleč, vsem darovalcem za svete maše, dobre namene in cvetje. Vsem Bog poplačaj. Vsi njeni ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 46. letu starosti zapustil naš dragi sin. brat in stric Štefan Denša iz Brezovice Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete mase ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu in pevkam za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njegovi ■* Steber ekoloških »Sli ste mirno stebra, ki gaje s pomočjo darovalcev postavilo Društvo za varstvo okolja Pomurja, Ozrite se nanj! Nanj bomo člani društva lepili poii/ale, graje, opozorila in obvestila o stanju v okolju. Poskusili vas bomo opozarjati na to, kar veste, a ste že pozabili - tudi mi smo del narave! Steber vam ponujamo, da nanj nalepite svoj letak še vi... o tem... kakšen zrak dihate? Kakšno vodo pijete? Kakšno mesto in park si želite? Vam kdo ropota pred vrati? Meče odpadke v dvorišče? Kaj tako smrdi? In še in še...« Takšno je bilo obvestilo na letakih, ki so jih delili prizadevni dani Društva za varstvo okolja Pomurja, ki mu predseduje dr. Stefan GiaŠkov-njak. Prav tako so še zapisali, da raste 25 metrov isoko drevo približno 100 let in obnovi dnevno zrak za 10 ljudi. Preden ste posekali kakšno ki vas je motilo pri gradnji, ste mogoče pomislili, kako dolgo je Ekološkf oglasnik v središču Murske Sobote v bližini zgradbe PTT-ja. Prav bi bilo, če bi se takšni in podobni oglasniki pojavili tudi v drugih mestih. obvestil in opozoril moralo rasti, da je doseglo to višino? V središču Murske Sobote, pred stavbo PTT-ja, so konec decembra Člani pomurskega naravovarstvenega društva postavili steber, ki so ga imenovali EKOLOŠKI OGLASNIK. To seje zgodilo na dan zimskega solsticija, v ponedeljek, 21. decembra, ob 15. uri in 43 minut, ko je Zemlja najdlje od Sonca. Postavitev ekološkega oglasnika so s finančno podporo omogočili Petrol, Mura, Zavarovalnica Triglav, LB - Pomurska banka, PTT, Dinos, Saubermacher - Komunala in Zeleni Sobote, umetnik Lojze Logar je prispeval ideje za videz, uresničil jih je Plastisk, steber so izdelali v Im-gradu, ograjo je postavil Žalik. Na steber, ki ga res ne morete zgrešiti, saj je svetlih barv - bele, zelene in rumene - bodo lahko lepili obvestila prav vsi, ki hočejo opozoriti n* kakšno slabost ali dobro dejanje. BERNARDA B PEČEK EGIPČAN- UPORABA SORODNICI PLAN KAVKAZU TANTAL BIM 105 SPLET ZGORNJI STOPALA USIPANJE ZENSKO VREDNOST TUPOLJEV TRŽIŠČE POUEDE PRITOK V NEMCUI VEZNIK ORANJE SUKANEC ZDRAVNIK ATLAS INDU MAKEDON- ŽLAHTNI TITAN TOPUCE SORODNIK MAVRAH NAJETJE VELIKA NOVOLETNA SKUPINA NAGRADNA KRIŽANKA KLISTIR ZEHAVEC ANCONA TEDNA MESTECE NA BRAČU GLASEN POLJUB OSEBNI ZAIMEK ČLANICA SKOJA MALAJSKA BOŽJAST NEKDANJI CIMOSOV AVT0M0- PEVKA SPIROVA MESO POGI- NULE ŽIVALI TOMISLAV NERALIC PRITOK KAME BIKOV GLAS I PRIROČNIK ZA POTOVANJE STO KVADRATNIH METROV MESTO OB VARDARJU IGRA S 54 KARTAMI DELO AGITATORJEV GOROVJE V INDUI ARABSKI ŽREBEC GL MESTO ARMENIJE VZNESENOST SESTAVIL MARKO NAPAST VOZNIK TANKA MESTO V BRAZILIJI KRATICA ITALIJAN- SKE RTV NEBESA, PARADIŽ MESTO V VZHODNI SRBUI VODJA SKUPINE VTABORk STAREJSI AMERIŠKI RAČUNAL- RIBIŠKA DRUŽINA VODITELJ TELEVIZIJSKE ODDAJE POKRAJINA V SAUDSKI ARABUI TRIN1TR0-TOLUOt PISATELJICA PEROCI MLADA KRAVICA IZVLEČEK IZ SOKOV ALI PLODOV TRETJI DAVIDOV SIN PO BIBLUI RIMSKO ŠTEVILO PETDESET GOROVJE V AVSTRIJI !N NEMCU! JUŽNA RASTLINA GLAVNO MESTO MOLDA- MESTO V AVSTR Ul AVSTRALSKI PtSA TEU. NOBELOVEC FILMSKA IGRALKA EKBERG AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD NEKDANJI SLOVENSKI TEDNIK NEMŠKI POLKOVNIK VRSTA ČETVEROKOTNIKA KIJEVSKI KNEZ HRVAŠKO MESTO BOGINJA NEBA VELETOK V ŠPANUI svedsk; NARAVOSLOVEC UNNE JAPONSKA i FILMSKA IGRALKA (YOKO) AMERIŠKI VESOUEC (STUART) FRANCOSKI PISATELJ । (CLAUDE, l-ARIANA«) BARVA IGRALNIH KART VRSTA SKLADBE MESTO V INDUI SZ 00 BOMBATA ČLANICA AKTIVA FINA TKANINA AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC STEIGER GOROVJE V ŠVICI. DEL RETU-SKIH ALP POMORŠČAK TAUSOVA OSVEŽILNA PUACA GLAVNO MESTO DEVIŠKIH OTOKOV VASE ZAPRTA DRUŽBENA PLAST AFRIŠKI PTIČ IZ DRUŽINE ŠTORKEU GOROVJE V ZAHODNI BURMI DESNI PRITOK RENA V NEMČUI BORIŠČE BOKSARJEV OREL V GERMANSKI MITOLOGIJI AFRIŠKA PLEMEN- IZVIR STUDENEC ŠEDMI ZIDOVSKI MESEC RAVNOTEŽNI KAMENČEK V UŠESU MESTO NA POMORJAN-SKEM OBGDRI LASTNOST OLIKANIH UUDI TISOČINKA LITRA NAJVIŠJI ČIN V »UMNAHICI V ŠVICI RASTLIN- SKA BODICA PRISTANI- ŠČE V IZRAELU DOLG TEKMOVALNI ČOLN GRŠKI BOG DIVJEGA VOJSKOVANJA GORSKA STRAŽA TELEVIZIJSKI ZASLON VRSTA VISOKE ŠOLE MESTO V SEVEROZAHODNI ITALUI OBSEŽNA LITERARNA ZVRST ZASTAREL IZRAZ ZA KREPELCE PROSTOR ZA ŽIVINO SREČNO NOVO LETO' SLOVENSKI PIANIST (ANTON) ITALIJANSKI PISATELJ GRŠKA BOGINJA (TEMIDA) SLAB PESNIK VRSTA DEBELEGA PAPIRJA, LEPENKA SREČNO NOVO 'LETO' AM. FILM REŽISER (MARTIN) SKUPINA ZNAMK Z ENAKIMI MOTIVI St. SKLA-DATEU (VASILU) GLAS SOVE MORSKA TRAVA ZA ŽIMNICE POLITIK EBAN RISANA ZGODBA S KRATKIM TEKSTOM TOVARNA VOZIL V ULMU OB NECKARJU IRANSKO UUDSTV0 LATINSKI VEZNIK (IN) ZVIŠANI TON -E- NEMŠKI PISATELJ (KARL. PLAČILO NA RAČUN ZASLUŽKA VEČJA ČOPASTA PAPIGA DOKTOR PLAČILO ZA MLETJE IZTRŽEK PREJEMKI V GOTOVINI PREBIVALEC RIMSKE EMONE KOVAŠKO DELO. KOVANJE SAHCJSK KONJ ŠPANSKI RT(ANAGRAM ONA ITALIJANI BRKATI OREL ANTIČNA POKRAJINA V MALI AZUI Z VODO NAPOLNJEN UGASEL KRATER VRSTA ACETATNE CELULOZE STAROGRŠKI PESNIK GLAVNO MESTO REPUBLIKE JEMEN KEMIČNA PRVINA (ZNAK Ac) NEKDANJI UGANDSKI DIKTATOR AMIN UMETNOST _____ MEHČANJE GLASOV PRED ČRKO *J* NEPOKUC-NA ŠPORTNICA FILM IZ ŽIVUENJA KRIMINALCEV NEMŠKA PESNICA SEIDEL NEMŠKI PISALU CANETTI nagradili: 1. nagrada: tekstilni izdelki v vrednosti 25.000,00 SIT 2. nagrada: tekstilni izdelki v vrednosti 10.000,00 SIT 3. nagrada: tekstilni izdelki v vrednosti 5.000,00 SIT IZRAELSKA POLITIČARKA Rešeno križanko pošljite na naslov uredništva: PODJETJE ZA INFORMIRANJE, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota do 5. januarja 1993. Pravilne rešitve bomo PRAOČE SEMITOV IVAN TAVČAR IZVRŠNI SVET