32 ŠteV Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, sobota 8. avgusta 1925. pe..m.zn. »».uk. .so pm. Let0 v. GLASILO NARODNO -SOČIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, ... I. nadstr. — Telefon: štev. 77. == Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din. Inseratl se računajo po velikosti In so cene na razpolago —:-r"T-v upravi. = = Parlamentarne počitnice. Narodna skupščina je odgoclena do 15. oktobra. Pričele so se parlamentarne počitnice, kakor se pravi. V resnici pa za parlamentarce tudi v tem času ne bo počitnic. Poslanci vseh strank bodo v času, ko ne bo zborovala narodna skupščina, odšli med narod. Zborovali bodo zaupniki vseh strank, sklicevali se bodo sestanki in shodi, na katerih bodo poslanci poročali o politični situaciji. Volilci bodo imeli priliko, da izrazijo 'svojo nevoljo, ali zadovoljstvo nad dosedanjimi političnimi ukrepi svojih zastopnikov v Beogradu. Posebno poslanci HSS ne bodo imeli najlažjega stališča, ko bodo nastopaii med svojimi volilci. Zagovarjati bodo morali popolni preokret politike svoje stranke in potrebno bo, da ustvarijo na novo vez s svojimi volilci na podlagi ustvarjene politične situacije. Kakor vedo povedati poročila o dosedaj vršečih se sestankih in shodih radičevih poslancev, lirvatsko ljudstvo z malimi izjemami odobruje preokret politike HSS, tako da bodo njeni poslanci oprti na voljo ljudstva, še lažje pričeli s stvarnim delom v jesenskem zasedanju narodne skupščine. Toda ne samo HSS tudi opozicijo-nalne stranke, predvsem davidovičevci in klerikalci bodo morali med ljudstvo, da ga informirajo o politični situaciji in si zagotove odobrenje za svoje na-daljne nastope. Davidovičevi demokrati so odločeni za lojalno- borbo proti sedanji vladi, motreč situacijo iz gledišča, da je sporazum Srbov in Hrvatov hvalevreden pojav, katerega zatemnjuje edinole dejstvo, da so sporazum stvorili radikali, ki sq po mišljenju demokratov neiskreni zagovorniki sporazuma. Klerikalci bodo še naprej zagovarjali svojo federativno ideologijo o ureditvi države. Klerikalci računajo, da bo ljudstvo v polni meri potrdilo federativna gesla. Seveda pa tudi SLS ne more prikriti dejstva, da je med njenimi pristaši veliko glasov, ki hočejo revizijo programa in zbližanja z vladno večino. Če so Hrvati pristali na sporazum, zakaj ne bi SLS, ki zastopa večino Slovencev. To pa še prav posebno, ker je opozicijonalni blok razbit z odhodom radičevcev in z ohladitvijo revi-zijonističnih gesel pri davidovičevcih. Uvidevnejši krogi pri SLS povdarjajo, da njihova stranka ne more več voditi brezupne opozicijonalne politike, ki ni ne v strankarsko gospodarskem in političnem interesu, ne v interesu Slove-nije. Med svoje maloštevilne pristaše bodo šli tudi samostojni demokrati. Povedati ne bodo mogli ničesar drugega kot to, da so jih izigrali radikali in da Je z izgubo vladne moči tudi konec njihove partizansko - policajske slave. Z razglašenimi političnimi inštrumenti bodo samostojni demokrati brenkali demago-gične fraze o nacijonalizmu in jugoslo-venstvu. Vse kričanje pa Ivo imelo malo ceno, ker so pristaši SDS navajeni le na vladno moč in če te ni, potem je za nje tudi njihova stranka odveč. Pristaši SDS prosijo že za izkaznice vladnih strank. Vlada namerava tekom pai^amen-tarnih počitnic izvesti razne upravno-personalne spremembe in pripraviti materijal za jesensko zasedanje narodne skupščine. Vlada je sredi največjega dela in o počitnicah niti govora nr more biti. Ironija. »Oni, ki so nosili idejo svobode v srcu j in so za njo živeli in trpeli — so srečni, tudi če zn njo trpe še danes; — drugi pa, % ki so se znali z njo okoristiti, jo teptajo z nogami. Mi pa v trpljenju rastemo.« Ljudmila Pivkova »Kriminal«, sir. 134. Ko je moral prof. Josip Ribarič, nasilno odtrgan od svoje družine, zapustiti Maribor in se podati na pot v Leskovar v južno Srbijo, ko je neposredno za tem dobil preme.stitveni dekret šolski upravitelj Mirko Lešnik, ki so ga kljub veliki družini prestavili na slabše mesto z manjšin i dohodki, ko so naposled »Službene Novine javljale o premestitvi prof. Frana Bračuna, ki ima istotako družino, da ne omenjamo neštetih drugih premestitev pristaše', vseh strank, izvzemši SDS, približno v : istem času je izdala soproga narodnega poslanca dr. Pivka knjigo »Kriminal«, v kateri opisuje svoje trpljenje za časa vojne, ko je živola s svojo deco odtrgana daleč proč od svojega inoža. »Vrne se mi tudi mož. Vse se prevrže, mi pa, poteptani, se dvignemo.« (Kriminal', stran 133). Taki in podobni so bili v trpljenju njeni vzdihi njene misli in želje Ko so ‘Tprižele persekucije samostojnih demokratov nad rristaši naše in drugih strank, ko so preganjali cele družine radi s,obede prepričanja, smo upravičeno pričakovali, da bo Pivkova družina sočustvovala z nesrečnimi žrtvami, preganjanimi družinskimi ožeti, njihovimi ženami in otroki. Pričakovali smo, da h« . Mariborski občinski svet. prof. Strmšek in podobni junaki iz SDS prestavijo v Srbijo, da upoznajo tamkajšnje razmere in obenem osnujejo onn,.‘/.acijo SDS. Ko je prišel nedavno prof. Ribnrič iz Leskovca, kamor so ga za kazen prestavili samostojni demokrati, k svoji družini v Maribor nn počitnice in nam je pripovedoval o svoji usodi, so se nam od gn,eva nad SDS sliskale pesti. Prof. Ribarič je v?e potrpežljivo in mirno prenašal, kakor gospa Pivkova v kriminalu, mi pa smo se zamislili v njegovo trpljenje in v trpljenje njegove družine, ki radi stanovanjskih razmer ni mogla za svojim očetom in fe morala ločeno živeti od njega ter prenašati težko fluševno bol radi nečuvenih napadov in očitkov od strani »državotvorne« gospode, ki je, kakor mnoge druge, tudi pro'. Ribariča proglasila za protklržavnega in mu razen tega zadala še to rano, da ga 'e nasilno odstranila iz vodstva Jugoslovanske Matice, za katero se je žrtvoval kot i ’,edsed-nik od prevrata sem. Pred oči so mi m stopili vsi ostali preganjanci in njihove družino in vseh nas želja je bila, da bi bilo že skoro konec nasilnega PP. režima, kajti le v tem slučaju smo smeli upati, da bo prof. Ribariču in ostalim trpinom storjena krivica popravljena. Dr. Pivko ni storil za svoje stanovske kolege ničesar. On pač ne občuti njihovega gorja. Tudi njegova družina ne. Kako tudi, ko pa mu je zasigurana eksistenca in ima poleg, tega kot poslanec — ali je v Beogradu ali ne — mesečno 90110 Din dohodkov (če bo sprejet' nov predlog 12.000 Dim) in prosto vožnjo I. razreda po vseh železnicah-in parobrodih, razen tega pa še mišfete druge ugodnosti in udobnosti. Kom: ir se dobro godi, ta lahko pozabi na m srečo drugih! Ta pozabi kmalu na lastno 1 rplje-njc izza prejšnjih dni. Dr. Pivko se bo te dni vrnil i/. Beograda in bo nastopil svoj poslanski dopust. Na ulici se bo srečal s prof. Ribariče’n, kt ima tudi dopust in bi se moral po 1 onča-nem dopustu, ako bi bila še na krmilu PP. vlada vrniti zopet v južno !5rb'jc l'£*r pa se, upamo ne bo več zgodilo. Dr. 'ivko pa madeža, da se ni potegnil za svo.it preganjane tovariše; ne bo mogtel nikdi i izbrisati. Ta madež bo ostal kot sponi ti na one žalostne dni, ko so v Sloveniji v jdrili in oblačili samostojni demokrati. Kala bo sramota zanj, ko bo nova vlada ir orala popraviti krivice, ki so se zgodile sl averi-skim profesorjem in učiteljem od utrani tiste stranke, kateri se je dr. Pi rko z'pisal z dušo in telesom. Seja občinskega sveta mariborskega, dne, 4. avgusta je bila mestoma zelo živahna. — Socijalni demokrati, nesposobni za pozitivno delo, so ponovno skušali ovirati večino. V ta namen so stavili zopet nebroj površno sestavljenih predlogov, ki so romali v odseke. V vlogi za odpravo vizuma »med dvema državama«; so celo pozabili, katere države imajo v mislih, ka- njihovo duševno stanje, odkar niso več gospodarji mestnega kina, dovolj jasno karakterizira. n(| važnosti je bil referat g. župana o pobijanju draginje, za kar je dala ini,;ijativo naša'delegacija. Tov. 0bč. svetnik Tunipej je pri tej priliki opozarjal na vpliv občinske mesnice in znižanje cen mesu. Kričanje socijalnih demokratov, lri_ se boje, da se ne bi plvorila tudi občinska pekarna, ki bi delala konkurenco njihovi strank-ni pekarni, je zavrnil s tem, da znajo so 'ijalni demokrati pač kričati, a da za resno delo niso sposobni, za kar je dovolj" dokazov iz bivšega obč. sveta. To je potrdil obč. svetnik Pucelj, ki je rekel, da se je aprovizacijski odsek pod Grčarjem samo enkrat sestal, potem pa je v gospodu zaspal. Sklenilo se je osnovati nov aprovizacijski odsek. Nadalje je bilo sklenjeno, da se poboljša hrana v mestni ubožni kuhinji in se je pri tej priliki ugotovilo, da socijalni demokrati za taka vprašanja niso imeli razumevanja, ko so še -bili gospodarji občine. Pač j)a hodijo sedaj njihovi občinski svetniki v ubožnico in hujskajo reveže proti svojim predstojnikom. Tudi hočejo v občinskih podjetjih komandirati, kakor bi še vedno živeli v Grčarjevi eri. Ker je župan izjavil, da zanaprej kaj takega več ne bo dopuščal, sta zagnala Bahun in. Ošlak velik krik, češ »mi kot delodajalci (1) občinskih podjetij si ne damo jemati svojih pravic«.- Tov. Rog-lič jima je pojasnil, da je stališče g. župana pravilno, kajti zapovedi dajati nimajo pravice posamezni člani občinskega sveta, marveč samo tisti, ki so na podlagi sklepa sejta za to pooblaščeni. Ošlak: »To je kapitalistična mentaliteta narodnih socijalistovk Bahun sila razkačen proli Rogliču: »Zakaj me gledate?« Itoglič: »Ker se mi dopade vaš obraz«. Bučen smeh. — Tako je končala ta seja in socijalni demokrati so bili jako nezadovoljni, ker so videli, da se jim je prehitro ponesrečila ofenziva, ki so Jo pričela na zadnji seji. Opazili so namreč, da njihovo prazno čvekanje nihče več ne smatra za resno, niti Nemci, ki siedijo poleg njih, ne, — in da gre Narodni blok preko njih mimo po začrtani poti naprej. Ker so v svoji onemogli jezi rabili tudi psovke, se bodo morali zagovarjati pred sodiščem, kar je edino pravilno sredstvo za ljudi, ki sicer znajo klicati na pomoč etiko, kadar je to njim v korist, sami pa se ravnajo vedno le po načelih Marxovega materializma, ki ignorira etiko. To j%,soc. dem. tročlanska delegacija — prof. Favaj ni bil navzoč — dobro pokazala na včerajšnji seji. /POMTMNH mmcjGim , Sedaj bi bil Radič dober, da izvede oblastne samouprave. Marsikaj smo ’’ dobi kislih kumare že doživeli, kaj takega pa še ne, kar piše mariborski »Tabor« z dne 2. avgusta v članku »Vprašanje oblastne samouprave«. V tem kurijoznem članku, ki ga golovo ni napisal Davidovičev »pristaš« dr. Kulovec, kajti on se vedno podpiše, toži pisec, da ni več samostojnih demokratov v vladi, kateri so edini dajali garancijo, da se izvedejo oblastnesamouprave, kakor to predvideva Vidovdanska ustava. Sedaj je prišel Radič na krmilo in ni mnogo upanja, da se bo zavzel za izvedbo oblastne samouprave, radikalna stranka pa se za to tudi ne bo potegovala, če bo zadovoljna s sedanjin\ stanjem (namreč z Radičem), ki ji daje veliko širšo oblast v državi. Tako torej! Samostojni demokrati pričakujejo sedaj od Radiča, da izvede tisto delo, ki bi ga morali že davno oni sami izvesti. Vidovdanska ustava je bila sprejeta leta 1921, torej pred 'štirimi leti. Sedaj icče od tega že peto leto. Samostojni demokrati so bili med tem časom s prav malimi izjena-nii Davidovičeve vlade in radikalne homogene vlade prav vedno na vladi. Imeli so dovolj prilike, da izvedejo j'vav do pičice tiste samouprave, ki so se za nje tako navduševali za časa glasovanja ustave in celi čas od takrat pa do danes. Toga niso storili. Pač pa naj stori to tisti Radič, ki se je ogreval za federalizem in za seperatizem, čemur ravno nasprotuje Vidovdanska ustava. Pa recimo, da se je Radič izpreobTnil tudi v svojem srcu in prišel ,to spo-i.cnja, da je Vidovdanska ustava v celoti dobra. Kako morejo od njega zahtevali, la preko noči izpelje to, kar se oni lekom štirih let niso upali izpeljati? Ali ni najgrša demagogija, kar uganjajo samostojni demokrati, odkar niso več na vladi? Ne samo oen.a-gogija, ker tudi ta ima svoje meje, ampak pristna borniranost je to. Tiskovni zakon je vladna večina sprejela. še pred glasovanjem se je pa absenti-rala cela opozicija. Tiskovni zakon je v mnogih ozirih reakcijonaren in zelo omejuje svobodo tiska. Kredit za zgraditev Panthcona je skupščina soglasno odobrila. / Govori se, da je bil pomočnik ministra g. dr. Mohorič upokojen. V pokojnino se mu je štelo 15 let, akoravno ja svojo pomočniško službo opravljal komaj par mesecev. Gospod Mokorič je imel celo dobo službovanja v Beogradu plačan dopust od trgovske zbornice v Ljubljani. Sedaj se bo vrhil na svoje staro službeno mesto in če je res — z veliko pokojnino državnega uradnika. Gospod Mohorič je bil poklican od ministra Žerjava v Beograd v politični misiji. Nikakor ne moremo verjeti, da je dobil za svoje izrecno strankarsko delo sedaj nagrado v obliki — velike pokojnine. Neobhodno potrebno je, da se zadevo razčisti. Besedo ima SDS! Izmenjavo velikih županov bo izvedla vlada tekom prihodnjih dni. Imenovanih bo tudi več državnih podtajnikov. Sam. demokrati se s pomočjo raznih intervencij zelo trudijo, da ostane vsaj ljubljanski veliki župan dr. Baltič še naprej na svojem mestu. Za Pirkmajerja so tudi te poiskuse opustili, ker sami priznavajo, da se je pod bivšim režimom vse preveč politično eksponiral. Poleg velikih županov bo izmenjanih tudi več vodilnih uradnikov pri raznih velikih županih. Pri ljubljanskem velikem županu bo n. pr. odslovljen šolski referent dr Pe-stotnik. Nettunske konvencije. Na vprašanje poslanca Andjelinoviča je zunanji minister dr. Ninčič pismeno odgovoril, da bodo konvencije takoj predložene v ratifikacijo narodni skupščini, kadar bodo dotiskane. Na-.rodna skupščina bo potem imela priliko, da sama presodi, koliko so resnične vesti italijanskega časopisja, da so bili konvencijami oškodovani državni interesi Objektivno proučavanje konvencij bo pokazalo, da je vladi uspelo ne samo rešiti razna sporna vprašanja, ampak da je s konvencijami zadovoljeno raznim prošnjam naših državljanov še izza časa italijanske okupacije. 0 italijanskih šolah v Dalmaciji v konvencijah ni govora. Nasprotno so urejeno koncesije za naše šolstvo na Reki. Razne recipročne obveze so v veliko korisi Primorju in Sloveniji. Samostojni demokrati so na poslanski klubovi seji razpravljali o politični situaciji in sklenili izdati proglas. Pri oblastnih volitvah * nastopi stranka samostojno. Prva korupcijska afera Radrcevcev. Pod tem naslovom so samostojni demo- 00 KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trg krati v svojem časopisju priobčili vesti, da je minister za agrarno reformo Pavle Radič ukinil sekvester na veleposestvu Ester-hazy in s tem izposloval za svojo strankino blagajno znatno svoto. Sedaj je pa bil izdan službeni komunike, ki ugotavlja, da je bil samostojni demokratski minister dr. Lukinič tisti, ki je ukinil sekvester na veleposestvu Esterhazy. Kleveta se je torej samostojnim demokratom slabo obnesla. Blato, ki so ga metali na druge, je padlo na nje nazaj. Nadstrankarski — strankarji. Direl.torij Orjune je v Splitu sprejel to-le resolucijo: -Blok radikalov in radičevcev je nov člen v vrsti eksperimentov, s katerimi brezvestni partizani zavirajo že sedem let nap:. < dek Jugoslavije. Glavni odbor Orjune, dofltden nadstrankarskemu in proti part ižanskemu značaju svojega pokreta, zavzema najostrejše stališče proti tej kombinaciji, ki je rezultat strankarskega aranžmana dveh plemenskih strank. V zavesti, da je (m jun a edini pravi nosilec integralnega jugosk venskega narodnega edinstva, je Orjuna prepričana, da kombinacija RR ni niti pozvana in niti sposobna, da z medsebojno neiskrenostjo in izigravanjem reši pi>d lem, ki zahteva iskrenost, ljubezen in pi>itvo-valnost enako za vsa tri plemena in' bo zato Orjuna, do konca dosledna, nadaljevala v narodu najostrejšo borbo proti pre-ari, da je mogočna, srečna in napredna Jugoslavija mogoča brez edinstvene jugosloven-ske nacijonalne zavesti.« — Dokler so bili samostojni demokrati z radikali v vi: d i je bilo Orjuni prav in so molčali o strankarskih aranžmanih. Sedaj, ko se je HSS pridobilo za sporazum in so sam. den.okrati odleteli iz vlade, je naenkrat nevarnost — za državo. Vse inozemsko časopisje je edino v tem, da se je državna misel v .Hig--slaviji s pridobitvijo HSS za pozitivne delo okrepila, le Orjuna v nasprotju s celim svetom trdi, da to ni res. Res pa ni samo zato, ker pri otvoritvi sporazuma ni poleg tudi sam. demokratov. Če je kedaj,- je sedaj Orjuna nedvoumno pokazala, koliko je vredno njeno nadstrankarstvo. Tisočletnica hrvatskega kraljestva. Vlada namerava sestaviti program o proslavi tisočletnice hrvatskega kraljestva. Proslave bi se udeležil kralj in poleg Hrvatov tudi Srbi in Slovenci. Del svečanosti kraljevega kronanja bi se izvršil pri tej priliki tudi v Zagrebu. Proglas Davidovičevih demokratov Demokratski klub sestavlja proglas na narod, v katerem bo SDS povdarila, da smatra dobrim, da se je vladna kriza zaključila z hvalevrednim zadržanjem HSS. Demokratska stranka pričakuje, da bo HSS v vladi uveljavila izrečene principe, to je red in zakonitost v državi. Kar se tiče radikalne stranke, JDS ne veruje, da bi radikali ugodno vplivali na potek političnih dogodkov, ker so radikali ostali isti ljudje na starih položajih. Dvomljivo je, če bo IISS pod sedanjimi okoliščinami lahko sodelovala z radikali. Revizija nacijonalizacij. — Reogradski listi poročajo, da je v vladinem programu tudi izvedba revizije raznih nacijonalizacij, gospodarskih podjetij tujih državljanov. — Revizija nacijonalizacij je potrebna posebno v Sloveniji. Samostojni demokrati so izvedli nešteto laži-nacijonalizacij, katerih efekt je edinole la, da so podjetja še naprej v tujih -rokah in se je nacionalizacija izvršila samo v lo svrtio, da so posamezni »zaslužili« ogromne svote, samostojno demokratske strankarske kase so pa dobile milijonske »podpore«. Vzgled laži-nacijonalizacije je posebno Trboveljska premogokopna družba. Ce bo vlada resnično izvedla revizijo nacijonalizacij, bo izvršila izredno koristno delo. Izgon Poljakov iz Nemčije. Dne 1. avgusta je Nemčija izgnala iz svojega državnega ozemlja 100.000 Poljakov. Izgon se je izvršil na zahtevo nemškega zunanjega ministrstva kot protiukrep, ker namerava poljska ‘vlada izgnati nad 25.000 Nemcev, ki so naseljeni v zapadnih poljskih krajih, in ki niso sprejeli poljskega' državljanstva. — Po zadnjih službenih podatkih je na Poljskem 173.308 brezposelnih. Zadnji teden je naraslo število brezposelnih za 2058 oseb. Stran 2. »NOVA PRAVDA« Štev. 32. Mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev — - tbs= se nahaja v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6, I. nadstr., vrata štev. 10., LUD. BARAGA. =============^^ smomvHM mVESTtNfHtim Vsem podružnicam NSSZ. Tajništvo je pretečeni mesec razposlalo vsem podružnicam okrožnice, na katere še do danes niso ■nekatere odgovorile. Zamudnice naj 1 takoj odgovorijo, kaj so ukrenile na podlagi okrožnice. Dobro bi bilo, da skličejo v teni mesecu vse podružnice vsaj po en članski sestanek, na katerega bi poslala centrala svojega zastopnika. Odbore posameznih podružnic pozivamo naj agilno in ve-slno izvršujejo svoje posle in naj nam na dopise in okrožnice takoj odgovore. — (Strokovno tajništvo. Vsem podružničnim blagajnikom. Nekateri izmed vas še po-mladašicč« večer v pozdrav delegatom, ki se udeleže seje zastopstva NSM. Vabljeni so vsi bratje in sestre. ' // JTMNKE Celjsko oferožie. Celjska krajevna organizacija. V poslednji številki sem prosil vse cenjeno tovariše odbornike in zaupnike, ki so prejeli pred več tedni že sezname, da poberejo pri članih zaostanke na strankinem davku ter mi zneske in pole izročijo, da to nesrečno zadevo vendar enkrat končamo in da lahko prenehajo večni, neljubi opomini. Delavftko podporno društvo v Cel?« je otvorilo, kakor smo že> naznanili v posleri. dveh štev. našega lista, pretečeno soboto, dne 2. avgusta 1925 svojo gostilno v novih prostorih poslovodje g. J ur ja Štravs Gaberju št. 83. Članov, sosedov in prijateljev se je zbralo toliko, da so bili obširni prostori nabito polni. Predsednik društvn gosp. Franjo Jošt je v svojem pozdravnem nagovoru navedel zgodovino društva in njegove gostilniške koncesije ter se hvaležno spominjal zaslužnega, prerano preminulega našega prvoboritelja, pokojnega g. dr. Ivana Dečko. Tamburaši so pridno udarjali, vmes so se oglasili pevci ter tako u|amo, da so prišli na svoj račun gostje, pa tudi gostilničar. Redni članski sestanki krajevne organizacije so z^a čas Bistirani- Posamezne funkcijonarje in tovariše pa vabimo, da pridejo ob sobotah neobvezno v društveno gostilno Delavskega podpornega društva v Gaberju, ki je bila otvorjena pretečeno soboto. Ljubljansko okrožje. Shod v Logatcu. V nedeljo 9. avgusta ob 10. uri dopoldne (in ne popoldne, kakor smo poročali v zadnji številki) se vrši na Kučevem vrtu v Logatcu javen protestni shod naše stranke z dnevnim redom: naša zahteva po odpravi draginje. Na shodu po* roča član načelstva tov. Fran Rupnik iz Ljubljane. Somišljeniki vsi na shod! Mariborsko okrožje. Zadnji naš članski sestanek v prostorih gostilne »Rotovž« se je pečal predvsem z internimi strankinimi zadevami. Na podlagi izčrpnega poročila na predzadnjem sestanku izvoljene komisije, se je razvila, obširna debata, v katero je poseglo 11 govornikov. Končno je bila odboru krajevne organizacije izročena zaupnica. Ugotovilo se je, da vsestransko pravilno vodi organizacijo in idnjih volitev. Takrat je klical k yebi tudi naše tovariše državne uradnike ter jim giozil, za slučaj, da v naši stranki ne delajo na to, da se priključi nerodnemu bloku. Hvala bogu, med nami ni bilo izdajalcev. In ta veliki župan, ki je svojo uradno moč izrabljal za SDS, ta veliki župan, ki je ->’ojo pisarno pretvoril v agitacijski lokal SDS, se dela sedaj nedolžnega kakor ,jagnje. Ne vemo, koga bo postavila za velikega ž'.pa-na radikalna stranka. Mi, ki na stvari nismo interesirani, zahtevamo sario eno: veliki župan ne sme biti v službi st>arl;ar-ski eksponent, marveč mora postopati pravično po zakonu, prav z vsemi enako. Kakor smo bili vedno nasprotni temu, da je bila pisarna velikega župana volilni lokal SDS, ravno tako bomo dvignili svoj glas, ako bi drugi veliki župani, radikalni ali radičevski hodili ista pota. S tako pol';..k o je treba enkrat za vselej jenjati, £o hn6e- mo, da bodo zavladale normalne razmere In da bo ljudstvo zadovoljno, kar bi moral biti cilj vsake vlade in vsake stranke. Metod pa, ki se jih poslužuje dr. Pirkmaje:, Slovenci nismo vajeni zato bi svetovali, da se moža pošlje tja kamor spada in kamor je druge pošiljal, v južno Srbijo. — Naš protest proti povišanju carine in soeijalni demokrati. Kdo se ne spominja, kak krik so zagnali soeijalni demokrati v svojem glavnem glasilu »Volks3timme<, ko naša delegacija v občinskem svetu ni izvajala konsekvenc, ker našemu protestu proti povišani uvozni carini ni bila priznana nujnost, marveč je bil odkazan odseku. Sedaj pa poslušajte, kako dosledni so ti sodrugi! V soboto se je vršila seja odseka, da prouči našo resolucijo. Soeijalni demokrat Priporočomo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika xa vodo. Nolceneiil nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega In rujavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, Solmgen Škarij za prikro-jevanje In za obrezovanje NA VELIKO IN MALO. Z sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok. Ošlak je v odseku potegnil s samostojnimi demokrati ter je govoril proti resoluciji. • Tudi glasoval bi bil sigurno proti, ako bi ga občinski svetnik tov. Tumpej ne i>il pošteno vzel v delo. Na vprašanje tov. Turn-peja, naj pove, kakšno resolucijo hoče Ce že z našo ni zadovoljen, mož ni v ■ • 1 odgovora in je po daljšem kolebanju vendar le glasoval za našo resolucijo. Prepričani smo, da sodrug Ošlak tega ni storil iz prepričanja, marveč le radi tega, ker bi bila njegova agitacija med delavstvom si la otež-kočena, ako bi bil glasoval proti tako važni resoluciji. — Konkurz. Lesna eksportna in industrijska delniška družba v Mariboru je prišla v konkurz. — Društvo nižjih poštnih uslužbencev v Mariboru priredi v nedeljo, dne tl. avgusta dobrodelno veselico z obširnim sporedom na Gambrinovem vrtu. Začetek ob 15., .konec pa ob 1. uri. Vstopnina 5 Din. — Dvigu dinarja mora slediti padec cen! To je bila parola našega shoda proti draginji na Rotovškem trgu dne lit. julija. Nedeljski »Slov. Narod« tudi prihaja v svojem uvodniku do lega zaključka. Želeli bt, da nam pojasni, kako si on to zamišlja, ko pa ravno samostojni demokrati v mariborskem občinskem svetu najbolj nasprotujejo naši resoluciji proti povišanju uvozne carine. Naše prepričanje je, da cene ne morejo pasti, ako dvigu dinarske valute sledi tudi povišanje uvozne carine. »Slov. Narod« naj stopi v stik s podžupanom dr. Li-poldom in bivSlm ministrom dr. Kulovcem ■in naj se z njima dogovori glede tega važnega vprašanja. Če pa on drugače piše, kakor delajo eksponenti SDS v mariborskem občinskem svetu, pa je to prosta demagogija. USTNICA UREDNIŠTVA. Radi tehničnih ovir je moral izostati roman. Čitatelji bodo oškodovani v prihodnji številki. Odgovorni urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Vse pisalne, risalne In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslnu Rivlc Ljubljana Sv. Petra cesta'29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. TUNGSRAM ZAGREB * ZEMUN Pozor, krojaf, Šivilja, neSivilja Ka| ti koristi kroj brez pouka ? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na iello ekspresno po poiti v KROJNI ŠOLI, koncesljoniranl od ministrstva za trgovino In obrt. Ljubljana, Zidovska ul. 5. Vsak mesec tečaji za krojače, t $ivi)e )n ne5lvH|e. arzsHarzsrzs Oglašajte v Novi Pravdi! SMSHSHSZJS HiJboUSi Šivalni stioli so edino Josip Petelina znamke ..GrltzDer” In „ldler“ Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. pouk v vezenju brezplaCen. Liubllana blizu pnIiimhu spomenika ** votlo.