NASLOV
IZBIRAMO, ODLOČAMO, IZRAŽAMO ZAUPANJE
Leto XXXIV
Št. 9 Murska Sobota, 11. marca 1982
CENA 10 DIN
VESTNIK

Volitve ne pomenijo samo formalne izvolitve novih delegatskih skupščin
Z letošnjimi volitvami stopamo v tretje mandatno obdobje delegatskih skupščin.
To je obdobje, ki zahteva bolj dosledno uresničevanje vloge institucij delegatskega sistema na vseh področjih, zlasti pa pri razreševanju ključnih problemov in vprašanj v zvezi z obvladovanjem zaostrenih gospodarskih razmer.
Posebno vlogo in odgovornost imajo pri tem družbenopolitične organizacije, ki morajo s svojo aktivnostjo krepiti vlogo delegatskih skupščin pri uresničevanju skupnih in splošnih družbenih interesov glede našega družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja.
Vsebinska krepitev delegatskega sistema in odnosov v tej smeri — kot tudi celovite priprave na volitve v letošnjem letu in njihova ocena ter priprave na kongresa ZK — pa nedvomno zahteva kritično analizo in na njeni osnovi konkretne usmeritve in aktivnosti glede uresničevanja odgovornosti družbenopolitičnih organizacij za delovanje delegatskega sistema v tem mandatnem obdobju.
Poudariti je potrebno, da smo v minulem obdobju v Pomurju na različnih ravneh in različnih delegatskih skupščinah in v družbenopolitičnih organizacijah napravili mnogo analiz o njihovem delovanju.
Pri tem je potrebno povedati, da so bili pri uveljavljanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov napravljeni precejšnji premiki na bolje v smislu resničnega demokratičnega izražanja, usklajevanja in uresničevanja različnih interesov delovnih ljudi in občanov.
V SZDL ocenjujemo, da so dani vsi pogoji za še bolj uspešno delovanje delegacij v naslednjem obdobju, saj imamo številne bogate izkušnje, ki nam potrjujejo, da prihaja v zavesti nas vseh vse bolj do izraza dogovarjanje in sporazumevanje. To se kaže — kljub nekaterim pomanjkljivostim — v doseženih uspehih na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v vseh pomurskih občinah, — saj se vsi počasi a vztrajno, in to zaradi uspešnega medsebojnega dogovarjanja v skupščini skupnosti pomurskih občin, medobčinski gospodarski zbornici, drugih medobčinskih institucijah in medobčinskih svetih družbenopolitičnih organizacij. Potrebno je omeniti predvsem sklenjen dogovor med pomurskimi občinami o skupnih nalogah razvoja v letih 1981 — 1985 in ne nazadnje uspel referendum za izgradnjo bolnišnice v Rakičanu. Za doseženo gre zahvala dosedanjim delegatom, katere je potre
bno zaradi njihovih bogatih izkušenj na razne načine vključevati v naše nadaljnje aktivnosti.
Ob vsem tem pa se zavedamo, da bomo morali v SZDL še bolj kot doslej spodbujati delovne ljudi in občane k vsestranski ustvarjalni in kritični razpravi v sekcijah, svetih in drugih oblikah delovanja SZDL o vprašanjih, ki bodo predmet delegatskih obravnav in odločanja v delegatski bazi in skupščinah — za razreševanje vprašanj, ki so pomembna za življenje in delo naših ljudi.
Še večjo skrb bomo morali posvetiti- zlasti množičnosti in javnosti našega dela, konkretni pomoči novo izvoljenim delegatom — zlasti še skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti — in osebni ter kolektivni odgovornosti v zvezi z izvajanjem sprejetih stališč in dogovorov. To slednje pa je v današnjem času določenih gospodarskih težav in stabilizacijskih prizadevanj še posebej pomembno in je bilo tudi eden izmed kriterijev za kandidiranje delegatov.
Z volitvami H. in 14. marca 1982 bodo sklenjene precej dolge in temeljite predvolilne priprave, ki se niso omejile samo na kandidacijske postopke, .temveč smo v tej družbenopolitični aktivnosti uspeli urediti kadrovsko evidenco, ki je pogoj za dolgoročno načrtovanje kadrov, obenem pa smo tudi razpravljali o številnih drugih problemih, ter razreševali celo vrsto vprašanj, ki zadevajo neposredni interes krajanov.
Volitve pa niso samo potrditev vseh dosedanjih aktivnosti in predlaganih kandidatov, niso samo slovesen dogodek, temveč so odraz našega političnega razpoloženja, naše zavesti, naše vsestranske pripravljenosti za samoupravno in delegatsko ravnanje, pomenijo potrditev našega delegatskega sistema.
Dobra udeležba na volitvah pa bo odraz našega zaupanja novo izvoljenim delegatom pa tudi naše pripravljenosti, da bomo skupaj z njimi in prek njih uspešno razreševali probleme in vprašanja, ki jih prinaša naš razvoj sedaj in v prihodnosti. Naša udeležba na volišču ne pomeni torej samo opraviti svoje državljanske dolžnosti — pomeni veliko več — je odraz naše pripravljenosti za prevzemanje skupne odgovornosti za našo prihodnost, za našo pot samoupravnega socializma, enakopravnosti narodov in narodnosti, za neuvrščenost in mir v svetu.
Predsednik PMS SZDL Maks Rojs

aktualno po svetu
V Bejrutu spet nemiri in eksplozije. Pred dnevi je eksplodiral neki avtomobil — osem ljudi je bilo mrtvih, deset ranjenih. Odgovornost za to eksplozijo je prevzela organizacija tako imenovane »Fronte za osvoboditev Libanona od tujcev«. Na sliki: sirijski, vojaki iz vrst arabskih mirovnih sil in vojaki PLO na kraju, kjer je eksplodirala bomba.
MED GESLI IN STVARNOSTJO
Poljaki doma — ali na tuje
Pred dnevi sta poljski pravosodni minister Sylwester Zawadski in vladni predstavnik za tisk Jerzy Urban tujim novinarjem posredovala nekatere podatke o trenutnem položaju internirancev na Poljskem. Od uvedbe vojnr a stanja na Poljskem, od 13. decembra lani do L marca letos so pred vojaškimi in civilnimi sodišči po kratkem postopku obsodili skupno 1650 oseb, od tega 486 zaradi
Bo vojne konec?
Po nedavnem, že vnovič neuspelem mirovnem posredovanju Olata Palmeja, voditelja švedskih socialistov, v zadevi iraško-iranske vojne, ki traja 17 mesecev in pol, je pred dnevi bila v Teheranu 8-članska islamska mirovna misija, ki jo je vodil gvinejski predsednik Sekou Toure, v njej pa so bili še pakistanski predsednik, bangladeški predsednik, generalni sekretar organizacije islamske konference, turški in malezijski premier ter senegalski in gambijski zunanji minister.
Pravijo, da povzroča eno največjih težav pri pogajanjih poravnava vojne škode. Po nepotrjenih vesteh naj bi obema vojskujočima deželama pri obnovi finančno pomagala Saudska Arabija.
internaciji je trenutno 3935 ljudi.
Kot sta omenjena povedala tujim novinarjem je zdaj na Poljskem 25 centrov za internacijo. Prej jih je bilo več. Interniranje so uvedli zato.— je dejal pravosodni minister — da bi izolire'i osebe, za katere so sumili, da bodo s svojo politično dejavnostjo škodovale državnim interesom, internirani torej nimajo status
smejo zapustiti Poljsko in se naseliti v eni od zahodnih držav. V takšnih primerih Poljski lahko obdržijo poljsko državljanstvo in se po nekaj letih lahko spet vrnejo na Poljsko, seveda, če v času bivanja v tujini ne bodo politično delovali proti interesom poljske države. Do zdaj je približno 15 internirancev zaprosilo, da bi smeli odpotovati in se naseliti na Zahodu.
Teroristično dejanje
Prejšnji četrtek zvečer je neznani terorist vdrl ,v pro-‘ store jugoslovanskega kluba v Bruslju. Z brzostrelko je ubil naša državljana Mah-muta Visoka in Mesaila Memedovskega, ranjena pa sta bila LjubiŠa Paunovič in Hujo Musič. V trenutku napada je bilo v klubu osem naših ljudi. Vodji kluba Stevi Kuniču in njegovemu po-
Že velikokrat potrjeno pravilo, da je napad najboljša obramba se je ponovno potrdilo v avstrijski politični javnosti.
Opozicijska ljudska stranka, zapletena s svojimi visokimi političnimi funkcionarji v nedavno odkrito korupcijsko stanovanjsko afero na Gradiščanskem in po svojevrstno neodgovorni izjavi njenega generalnega sekretarja Siksta Lannerja, češ, da politik, ki je pošten, ni odgovoren za zla dela svojih somišljenikov, se je sestala v Linzu na izrednem kongresu.
Lanner je odstopil in na njegovo mesto so izvolili Michaela Graffa, mladega advokata, ki se je preteklo nedeljo predstavil na televiziji v običajnem pogovoru s časnikarji. Predstavniki tiska vladajoče socialistične stranke seveda ob tej priložnosti novega generalnega sekretarja opozicijske ljudske stranke niso pozabili spomniti na to, s kakšnimi uničujočimi gesli je pred leti nastopil novi vodja stranke Taus, ki pa je potem bolj kratko potegnil. Gesla so pravzaprav prevladovala na izrednem kongresu ljudske stranke. Med njimi ,,Model za Avstrijo”,	,,Alois Mock —
zvezni kancler”, ,,0VP hoče postati številka ena v Avstriji” in podobna.
Kje so poudarki opozicijske
močniku Miletu Dordeviču je uspelo skočiti skozi okno, dveh zaposlenih v kuhinji napadalec očitno ni opazil.
Po izjavi predstavnika bruseljske policije je ubijalec govoril v enem od jugoslovanskih jezikov, iz česar je mogoče sklepati, da gre za našega emigranta. To je pravzaprav bolj uradno potrdilo kot novo dejstvo, kajti
ljudske stranke? Zahteve po omejitvi zadolževanja v tujini, pri čemer streljalo predvsem na kanclerjevo zamisel o gradnji ,,arabskega mavzoleja” (Za gradnjo spornega konferenčnega centra na Dunaju naj bi si Avstrija sposodila pol milijarde dolarjev v Kuvajtu in v Saudovi Arabiji). Ljudska stranka se tudi ne strinja s sedanjim načinom razreševanja gospodarskih problemov.
Zavzema se za zniževanje davkov, kar naj bi pomenilo spodbudo manjšim in srednjim podjetjem, ki so praviloma v zasebni'lasti (od 12 Avstrijcev jih dela v takšnih podjetjih 10). To je opozicijski model za zmanjševanje brezposelnosti.
Strankin veteran, tirolski deželni glavar Wallnbffer je na kongresu postavil tudi zahtevo, da naj bi zvezno vlado sestavljali po načelu ,,relativne volilne pravice”, kot je to v avstrijskih federalnih enotah — deželah. To pa pomeni: koli kršen odstotek volivcev, tolikšen odstotek udeleženosti v vladi.
Izredni kongres ljudske stranke je že' odmeval od bližajočih se volitev, ki bodo aprila prihodnje leto. Novi generalni sekretar OVP Graff si bo seveda z vsemi močmi prizadeval, da bi spodkopal starega lisjaka Kreiskega, ki pa je še vedno — stvarnost.
preživeli so povedali, da je terorist, še preden je odprl smrtonosni ogenj iz brzostrelke, izrekel nekaj naših besed.
Jugoslovanski veleposlanik v Belgiji Esad Cerič je po atentatu izjavil, da se protijugoslovanska aktivnost v Belgiji nadaljuje vkljub našim protestom.
MADRID — Konferenco o evropski varnosti in sodelovanju so preložili na jesen. Dokončen sklep o tem bo sprejet jutri. Na konferenci je prišlo do velikih nesoglasij med obema blokoma.
DUNAJ — Včeraj je na Dunaj prispel vodja libijske revolucije, polkovnik Gadafi. Avstrija gradi za libijski jeklarski kombinat v Mizurati veliko valjarno.
MOSKVA - Moskovska televizija je te dni potrdila, da so sovjetski državljani zaskrbljeni zaradi napetosti v svetu. Najbolj jih vznemirjajo slabi sovjet-sko-ameriški odnosi.
BRUSELJ - Belgija je uvoz sovjetskega plina zmanjšala na 25 odstotkov celotnih potreb države.
WASHINGTON — Visoki funkcionarji Bele hiše so povedali, da predsednik Reagan ne namerava v Salvador poslati ameriške borbene enote.
DUNAJ — Na 298. plenarni seji predstavnikov 19 držav obeh vojaških blokov, ki se pogajajo o skrčenju čet in oborožitve v srednji Evropi, niso dosegli nobenega napredka. Pogajanja trajajo že deveto leto.
HAVANA — Kuba bo marca in aprila gostiteljica treh pomembnih srečanj neuvrščenih držav — četrtega sestanka koordinatorjev akcijskega programa neuvrščenih, sestanka strokovnjakov s področja zdravstva in sestanka strokovnjakov s področja izobraževanja in kulture.
BAGDAD - V Iraku so podražili bencin za 50 odstotkov. Po novi ceni stane liter bencina (super) 60 filsov, kar je po naše 9 d<" narjev.
NAIROBI — Še letos naj bi začeli uresničevati resolucijo OZN o namibijski neodvisnosti. To je izjavil britanski zunanji minister Carrington ob svojem obisku v Keniji.
—————— V žarišču dogodkov
OSVEŽITEV GOSPODARSKEGA SISTEMA
Madžari so letošnje leto pričakali s kopico novih in vznemirljivih gospodarskih predpisov. Potem ko je vlada pred dobrim letom uvedla pogodbena zasebna gostišča in trgovine — teh je v državi trenutno že blizu 15.000 — in zbrala prve pozitivne izkušnje, se je zdaj odločila za pogumna, in v bistvu nujno potezo, ki naj spodbudi razvoj malega gospodarstva, zasebne proizvodne obrti in uslužnostnih dejavnosti. Z novim letom je namreč začel veljati paket kakih 30 predpisov, ki povsem na novo urejajo to področje in ki so med prebivalstvom vzbudili veliko zanimanja, razmišljanj, načrtovanja, pa tudi pomislekov.
Čeprav novi predpisi veljajo od novega leta, ni pričakovati, da bi jih zainteresirani posamezniki ali skupine začeli takoj koristiti. Preprosto zaradi tega ne, ker gre za kopico predpisov z velikim številom novih pravnih prvin in ta hip še neznanih družbenoekonomskih posledic, pa tudi zaradi tega ne, ker so se predstavniki pristojnih lokalnih organov seznanili s podrobnostmi novih predpisov na nekajdnevnih seminarjih šele sredi lanskega decembra.
Ker je med našimi številnimi bralci zaslediti precejšnje zanimanje za te nove madžarske predpise in med drugim tudi nepopolne, povsem netočne ali popačene informacije, se nam zdi umestno, če o njih spregovorimo nekoliko podrobneje.
NOVE OBLIKE PODJETNIŠTVA
Novi predpisi predvidevajo v bistvu štiri podjetniške oblike in sicer:
.— malo državno ali lokalno podjetje;
— malo zadrugo;
— zadružno strokovno skupino in
— gospodarsko delovno skupnost, ki lahko obstaja znotraj podjetja ali zunaj njega.
Po lastništvu sodita prvi dve obliki izključno v socialistični sektor, tretja in četrta, čeprav lahko vsebujeta tudi pobude zasebne narave, pa se priključujeta k socialističnemu sektorju.
Sedanji predpisi razširjajo tudi delokrog zasebnih obrtnikov. Le-ti so v povojni Madžarski bili deležni najrazličnejših , oznak in postopkov. Nanje so dolgo časa gledali kot na ..ostanke
kapitalizma” ali kot na nujno zlo. Sele zakon iz leta 1977 je izboljšal njihov položaj, tako da je njihovo močno upadlo število od 84.500 v letu 1975 porastlo do sredine minulega leta že na nekaj več kot 107.000. Vrednost njihove dejavnosti j.e leta 1977 znašala na primer 2,2 milijarde forintov, predlanskim, pa že 18,4 milijarde forintov. Usluge so v tem znesku predstavljale kar 85 odstotkov. Madžarski zasebni obrtniki opravljajo trenutno polovico vseh različnih uslug, pretežni del pa odpade na .razna vzdrževalna dela na stanovanjskih objektivih in na različna gradbena dela.
Medtem ko novi predpisi podrobno opredeljujejo pogoje, obseg in vrste dejavnosti novih podjetniških oblik, predpise o zasebni -obrti iz leta 1977 samo modificirajo. . Modificirajo jih v tem smislu, da odpravljajo nekatere dosedanje omejitve. Tako na primer obrtno dovoljenje od novega leta dalje ne bo več odvisno od presoje upravnega strokovnega organa. Pristojni lokalni organ osebi, starejši od 18 let, ne bo mogel več
zavrniti prošnje za. izdajo obrtnega dovoljenja, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje in ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma delovno prakso. V prihodnje torej ne bodo več uradi, pač pa potrebe prebivalstva odločale o tem, koliko in kakšnih obrtnikov je potrebnih na določenem območju.
Modificirani predpisi odpravljajo med drugim tudi posebno .,listo prepovedi”. Zasebni obrtnik poslej ne bo mogel opravljati zgolj tistih dejavnosti, ki si jih je država pridržala za lastne organe ali za državne gospodarske organizacije. Dosedanji predpisi so določali tudi zgornjo mejo vrednosti, do zkatere.je zasebni obrtnik po naročilu državnega proračunskega organa. oziroma gospodarske organizacije lahko prevzel in opravil določeno delo. Ta omejitev je zdaj prav tako odpadla.
Zasebni obrtniki lahko po novem ustanovijo'tudi tako imenovano gospodarsko delovno skupnost kot združenje zasebnikov.
KA TERIH	DEJAVNOSTI
SE JE MOGOČE LOTITI?
Novi predpisi so med številnimi podjetnimi Madžari
vzbudili najrazličnejše zamisli in pobude. Čeprav širokih možnosti, ki jih nudi nova regulativa, iz že opisanih razlogov praktično še ne koristijo, se vendarle v velikem številu obračajo na pristojne organe za podrobnejše informacije. Zanima jih predvsem, česa vsega se lahko lotijo.
Odgovor, ki ga dobivajo, je dokaj preprost: vsega, česar zakon izrecno ne prepoveduje. Tako se javljajo kandidati za Opravljanje uslužnostnih dejavnosti, ki so lahko materialne narave kot so popravila, razna montažna dela, vzdrževanje stanovanjskih objektov in podobne. Lahko so tudi intelektualne narave kot so na primer organizacija, izdelava računalniških programov in celo ženitovanjska posredovalnica. Javljajo se tudi kandidati za proizvodnjo posameznih izdelkov bodisi za potrebe trgovine, za kritje potreb po deficitarnih artiklih ali pa kot prevzemniki industrijskih naročil oziroma dobavitelji velikih industrijskih podjetij.
V pristojnih gospodarsko-političnih krogih sodijo, da
bo pretežna večina kandida' tov zadostila resničnim druz-benim potrebam, da bodo dvignili raven uslug, kot gm' čni in hitro prilagodljivi m^ proizvajalci pa bodo v vecl meri spodbudili tudi proizvodnjo v celoti.
V manjšem številu gre za posebnosti, za tako in^u vane mejne podjetm podvige, vendar bodo up • vičenost in potrebo *e' ocenjevali posamično.
DRUZBENOEKONON, MOTIVI NOVIH PREDPI-
SOV
Predpisi o novih kih oblikah in modific predpis o zasebni obrti. s . madžarski javnosti vzb^ živahne razprave, Pa ,0. polemiko. Vse kaže, da čen krog ljudi Še vedno n zume dovolj pomena n1 -z, gospodarstva, njegove P^, vodnje in njegove vloge traj gospodarske delitve
Dokaj razumljive odgo^jj na ta vprašanja dajejo z čas visoki predstavniki v Tako pravijo med drugirb’ ne gre samo za malo P^jti ništvo, pač pa je cilj °^oten oziroma obnoviti c

VESTNIK, 11. MARCA
STRAN 2
aktualno doma
Skoraj četrtina
PO ZAČRTANI POTI
celotnem ; prevolilnem postopku je bilo v Sloveniji evidentirano okrog 400 tisoč možnih kandidatov za delegatske dolžnosti od temeljne ravni do federacije. To je veliko število — skoraj četrtina prebivalcev naše republike. Na temeljnih kandidacijskih konferencah v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih je bilo iz sestava evidentiranih izbranih za člane delegacij približno 200 tisoč kandidatov. To pomeni, da smo kljub na videz visokemu številu evidentiranih imeli za vsako delegatsko mesto dva evidentirana možna kandidata, kar kaže na to, da bo evidentiranje moralo postati še učinkovitejše, množičnejše in še bolj vsebinsko. Sedaj se te naloge lotevamo še vse preveč kampanjsko, ko nas k temu silijo volilni roki, morala pa bi prerasti v sistem stalnih kadrovskih priprav , na volitve, postati bi morala sestavni del vsakodnev
ne bodo odločali za neznana imena. V vsaki temeljni organizaciji združenega dela in v vsaki krajevni supnosti so obravnavali evidentirane kandidate in na tej podlagi oblikovali sestave svojih delegacij. Predlagali so tiste, ki jim zaupajo; pri tem so upoštevali njihovo aktivnost, delo, pridnost, znanje, skromnost in njihov odnos do samoupravljanja, do stabilizacijskih naporov ter do naše socialistične bratske skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Za vsa ta kandidacijska opravila je bilo sklicanih nekaj nad 10 tisoč kandidacijskih konferenc.
Tako so se delavci in občani lahko seznanili s celotnim potekom kadrovskih priprav na volitve ter se odločali o posameznih kadrovskih predlogih in usmeritvah. Povsod so dobro ocenili tak pristop, posebno pa še javno objavljeno evidentiranje za dolžnosti v republiki in federaciji. To je bila novost, saj smo pri prejšnjih volitvah objavljali imena samo v fazi kandidacijskih postopkov.
ganov in organizacij, stalno narašča. Samo lani jih je bilo več kot 23 tisoč.
BEOGRAD - Na prehodih čez železnice je lani umrlo 119, huje pa je bilo ranjenih 193 ljudi.
Sergej Kraigher je najprej poudaril, da je več vprašanj, ki ta čas povzročajo skrb naših delovnih ljudi. Zlasti vprašanja s področja preskrbe povzročajo negotovost. Ljudje ne vidijo, da odgovorni dejavniki na
posameznih področjih dogovorjeno rešujejo vsa aktualna vprašanja. Opraviti imamo tudi s pojavi nacionalizma, ki so jih spodbudili sovražni dogodki na Kosovu.
število mrtvih povečalo za 14, ranjenih pa za deset.
OSIJEK — Raziskovalci ekipe INA-Naftagas iz Zagreba so odkrili nafto v vzhodni Slavoniji in sicer v občini Vukovar.
LJUBLJANA - V Sloveniji je lani znašal celotni devizni priliv od turizma 203 milijone dolarjev in je bil za okoli 20 odstotkov večji kot leta 1980.
LJUBLJANA - Geodetski zavod SRS bo prevzel geodetska dela pri gradnji vodovodnega sistema v Libiji. Gre za 1235 kilometrov dolg vodovod, s premerom cevi 3,4 metra. V celoti naj bi Libija vložila v ta vodovod okoli sederp milijard dolarjev, Geološki zavod pa naj bi za svoje delo
Sergej Kraigher je poudaril, da lahko, kar zadeva temeljna gibanja v naši družbi, poudarimo, da gre Jugoslavija po svoji, socialistični samoupravni poti in da tudi po smrti tovarišev Tita in Kardelja krepimo svoj položaj v svetu. Tudi ob zdajšnjih obeležjih našega družbenega življenja lahko rečemo, da gre za veliko bitko, kako bi se v socialističnem samoupravnem sistemu ih življenju osvobodili vplivov državnega načina gospodarjenja in vpliva države na druž-bene razmere.
Ko je Sergej Kraigher govoril o kolektivnem delu in kolektivni odgovornosti, je dejal, da gledamo ponekod na bistvo pobude in predloge tovariša Tita preveč enostransko in zunaj okvira našega družbenopolitičnega sistema. Kolektivno delo in kolektivna odgovornost sta namreč v bistvu vsebina našega ustavnega in družbenopolitičnega sistema.
Ko je Kraigher govoril o ekonomskem položaju v naši državi, je dejal, da moramo doseči položaj, ko bo delavec v temeljni organizaciji združenega dela vplival na družbeno reprodukcijo. To pa bo lahko storil le tedaj, če bomo preprečili vpliv zdaj še vedno vplivnih ostankov močnega in vztrajnega vpliva države in državnih organov v gospodarskem in družbenem življenju občine, republike, pokrajine in federacije.
Ko so časnikarji vprašali Sergeja Kraigherja, kako bo s kadrovskimi spremembami pred bližnjimi volitvami je dejal: ,,Kar zadeva rek ,.Prave ljudi na prava mesta” moram reči, da je cilj vseh političnih sil, da bi to uresničili. Mislim, da je najpomembnejša zavest o tem, da so volitve in rezultati volitev vedno določena sinteza, rezultat prejšnjega dela in uspehov ter tudi kadrovske politike.. Mislim, da je zelo pomembno za kontinuiteto naše revolucije, za socialistični samoupravni razvoj in neuvrščeno politiko Jugoslavije to, da bomo že v predkandida-cijskem postopku opozorili na ljudi, ki so že dosedaj sodelovali pri reševanju osnovnih pro
blemov naše družbe v svojih okoljih, kakor tudi v življenju, v svojem družinskem življenju itd.”
Sergej Kraigher je v nadaljevanju pogovora z novinarji poudaril, da je bistvena značilnost zdajšnjega trenutka naše družbe v tem, da gre zanesljivo po socialistični samoupravni poti, da naša revolucija ne more narediti koraka nazaj, ampak da so pri prizadevanju za napredek družbe potrebni posebni napori, za katere si morajo prizadevati bolj načrtno kot doslej vse socialistične sile — ne samo zveza komunistov, ampak tudi socialistična zveza, zveza sindikatov, zveza socialistične mladine, znanstveniki, strokovnjaki idr.
,,Mislim, da smo pri tem uspešni,” je dejal Sergej
Na nedavni seji predsedstva sveta ZSJ je bila izrečena tale ilustracija naših vse bolj aktualnih ravnanj: ,,Kako smo gradili, vidimo v tej dvorani, kjer sedimo in nam sveti sredi belega dne osemnajst luči. Kaj to pomeni, vemo, če pomnožimo to z vsemi sejnimi dvoranami v deželi in izračunamo, koliko elektrike porabimo vsak dan samo za seje. ,,Kritika,na račun naše potratnosti je bila umestna, kajti v vsem, kar smo zgradili doslej in kar še gradimo na tak način, je veliko nesmotrnega trošenja energije.
Z drugačnim ravnanjem bi lahko privarčevali mnogo več kot privarčujemo, če bi varčevali povsem drugače. Naše varčevanje je namreč prej simbolično kot pa gospodarno, saj je v omenjeni dvorani v domu sindikatov v Beogradu, kjer se je srečalo predsedstvo sveta ZSJ, gorela le polovica luči, pa jih je očitno gorelo vsaj še trikrat preveč. Podobno pa je tudi drugod. Ker smo se pač opredelili za prehajanje z nafte na premog, so lani začeli graditi 86 kotlov za toplarne, termoelektrarne in drugo) na premog in še vedno 197 na nafto, čeprav gradnjo slednjih prepovedujejo celo predpisi.
Bilo bi kajpak razveseljivejše, če bi bilo razmerje obratno in bi vsaj trikrat več kotlov gradili na premog, če že nočemo dosledno upoštevati predpisa, da sploh ne bi več načrtovali investicij, ki temeljijo na nafti kot energiji.
Predsedstvo sveta ZSJ ie sicer opozorilo, da bo javno imenovalo vse naročnike teh kotlov, saj jih ne gradijo za neznanega kupca, in naj delavci naposled izvejo, za kaj so se odločali, če jim tega že prej niso razložili, tako da so se odločali v nasprotju s priporočili, ko so potrjevali predloge za proizvodnjo na podlagi nafte, ki je že zdaj nimamo dovolj in je bomo imeli še manj, če ne bomo pravočasno zagotovili deviz vsaj za najpotrebnejše količine.
Kraigher, ,.čeprav se zdi nekaterim, da je prav nasprotno.”
Ko je Sergej Kraigher govoril o preskrbi na tržišču in o nekaterih drugih s tem povezanimi vprašanji, je menil, da ni bilo še nikoli toliko medsebojne povezanosti, iskanja rešitev za skupne interese in združevanja naporov kakor sedaj. Poudaril je, da moramo onemogočiti vse elemente etatizma, ki vodijo k razbijanju jugoslovanskega tržišča, vse elemente monopolizma v sestavljenih organizacijah združenega dela kakor tudi monopolitični vpliv mednacionalnih združb na naše tržišče in na naš razvoj. Osvoboditi se moramo državnih spon, tako da bo tržišče delovalo bolj po svoji logiki, saj zdaj deluje bolj stihijsko.
gospodarski sistem. Izboljšati Je treba učinkovitost, centralno in podjetniško upravljanje, regulative in v večji meri je treba izkoristiti družbeni fond delovnega časa. Omenjena obnova gospodarskega sistema zadeva predvsem podjetja socialističnega sektorja. Orga-.. nizacijske spremembe, do katerih je prišlo v gospodarstvu od časov nacionalizacije do danes, so premočno in preveč enostransko spodbujale centralizacijo in ustanavljanje velikih podjetij v prepričanju, da čim večja je neka tovarna, obrat ali podjetje, tem moč-uejša, učinkovitejša in prodornejša je. Drugi strani te medalje so posvečali premalo pozornosti. Nastajanje trustov iri pretirana koncentracija sta rodila težaven sistem odločanja, izoblikoval pa se je tudi birokratski slog de-'a, zato ni čudno, če so se velika podjetja težko prilagajala zahtevam časa in če so otrpnila.
Predstavniki posameznih ministrstev poudarjajo, da so magovno-denarno-tržni od-nosi prav tako organski del socialističnega gospodarstva, zato je potrebno podpreti mdividualno, družinsko in skupinsko podjetništvo. Ce-prav mala podjetja tudi v Prihodnje ne bodo glavna Usmeritev narodnega gospodarstva, je pa vendarle re, da
lahko razbremenijo velike obrate in jih spobujao k tekmovanju. Mali obrati naj bi organsko dopolnjevali velike proizvodne enote in opravljali naloge, ki za velika podjetja niso zanimive oziroma rentabilne.
Tudi na področju uslug naraščajo veliko bolj diferencirane in doslej preslabo pokrite potrebe, ki jih veliki obrati ne morejo ustrezno in ekonomično pokriti. Spričo dosedanjega stanja ni čudno, če so se v državi razrastle razne protislovne podjetniške oblke zunaj družbene kontrole, ki jih imenujejo ,,drugo gospodarstvo” in ki jih je mogoče opredeliti samo z negativnim predznakom. Z novimi predpisi hočejo med drugim tudi temu narediti konec, v izpopolnitev narodnega gospodarstva pa vključiti doslej neizkoriščene proste zmogljivosti, umski potencial, zasebne prihranke in zasebno pobudo.
Madžarsko gospodarsko življenje bo potemtakem v prihodnje za razliko od prejšnjega postalo veliko bolj pestro in komplicirano. Najrazličnejše podjetniške možnosti so zdaj brez dvoma velike. Kdor jih bo znal izkoristiti, bo uspel, kdor jih bo razumel napak, pa bo v tej zanimivi tekmi, ki se šele začenja, tudi omagal in izgubil.
,,Lotimo se nečesa, ustanovimo podjetje!” je mogoče prebrati kričeč napis v avli ene izmed fakultet budimpe-štanske univerze. Ta napis sam po sebi najbolj zgovorno ilustrira zanimanje, ki so ga, vzbudili novi predpisi, hkrati pa delno pojasnjuje tudi številne pomisleke in celo ugovore na račun novih in za vzhodnoevropske socialistične države razmeroma drznih gospodarskih ukrepov.
Iz razprav v posameznih političnih krogih je slišati strah za usodo socializma in očitke, da pri možnosti ustanavljanja raznih podjetniških oblik z zasebno pobudo gre v določeni meri za prevzem kapitalističnih metod. Nekateri se v svojih ugovorih sklicujejo celo na Lenina, po katerem drobnoblagovna proizvodnja iz dneva v dan ponovno poraja kapitalizem. Pri tem (hote) pozabljajo, da je Lenin imel v mislih povsem drugačen tip drobnoblagovne proizvodnje v ruskih razmerah dvajsetih let.
Pomisleke in ugovore je slišati tudi v velikih industrijskih in kmetijskih proizvodnih enotah, čeprav je ozadje teh pomislekov nekoliko drugačne narave. To niso navdušeni nad novimi predpisi predvsem iz strahu za lastno udobje in za monopol
ni položaj, iz strahu pred konkurenco, marsikje pa predvsem iz strahu, da jih ne bi zapustili najboljši strokovnjaki in odšli ,,na svoje”.
Uradni predstavniki oziroma zagovorniki paketa novih predpisov kot družbeno izredno pomembne pobude so resno in javno soočajo z vsemi temi in podobnimi pomisleki ter ugovori, hkrati pa jih zavračajo z zelo prepričljivimi argumenti. Tako pravijo med drugim, da med največje zaklade države sodi tista intelektualna moč, ki se pooseblja v ljudeh, v njihovi fantaziji, znanju in pobudah. Neizkoriščanje teh potencialov je vselej vznemirjalo in vznemirja tudi danes.
V zaledju velike socialistične industrije mora delovati tudi ustrezna industrijska mikrostruktura, čeprav v sedanjem primeru ne gre zgolj za to. Najsposobnejši delavci, tehnična inteligenca in ostalo razumništvo naj ne bi imelo občutka, da v madžarski družbi ne morejo razviti in dokazati svojih sposobnosti. Z novimi predpisi jim dajejo možnost za takšno dokazovanje, kajti konec koncev tudi tp sodi k socializmu.
Tekma sposobnih in podjetnih se torej začenja. Kako se bo razvila in kakšne sadove bo prinesla, bo brez dvoma pokazala že bližnja
prihodnost.
FRAN
Ne vemo sicer, kako se bo končala napoved sindikatov, da bodo dosledni v borbi zoper take odločitve, ki rastejo na zelniku tistih, ki so navajeni misliti za delavce, vendar je že nekaj vsaj to, da predsedstvo sveta ZSJ ni naperilo puščic samo na organizacije združenega dela, temveč tudi na tiste, ki o tem odločajo v izvršnih svetih in drugih izvršnih organih, saj je že vsakomur jasno, det se je odločanje o energetiki zadnje čase še bolj etatiziralo, kot pa smo mogli zaradi splošnih gospodarskih težav pričakovati.
Energetika je kompleksno področje, pomembno ne samo za proizvodnjo in predelavo, temveč tudi porabo, se pravi za prav slehernega občana v njegovem vsakdanjem življenju in ravnanju — od gospodinje naprej. Žal pa energetika ni tako kompleksno organizirana in nam zato nesinhroniziranosti delajo vse več preglavic — tam kjer pričakujemo in tam kjer ne pričakujemo.
Za sindikate na primer je problem že pri vprašanju, kako teče akcija varčevanja, zaradi katere so zahtevali od sleherne organizacije združenega dela, naj naredi program varčevanja, pa ne samo z energijo, da bi uresničili kar največ načrtov glede boljšega gospodarjenja. Pripetilo se je namreč, da so govorniki v predsedstvu hoteli znova zapisati, v sklepe te seje poziv k varčevanju, ne da bi pomislili, da so takšen sklep prej že konkretneje sprejeli. Podobno je tudi z ostalimi sklepi, o povezovanju proizvodnje in porabe na primer, ki trajajo že desetletja, pa menda še nihče ni analiziral ureničevanja teh sklepov. Zatorej so se tokrat opredelili za pospešitev uresničevanja takšnih že sprejetih sklepov, da bi v enem ali dveh letih lahko razpravljali o novem stanju, med tem ko se nam zdaj še vedno ponavlja razpravljanje o starem že znanem stanju in še to celo na povsem znan star način splošnega sklepanja o tem in onem, kakor da smo zadovoljni z razpravljanjem zaradi razprave.
Posebej pomembno pa je, kdo o čem razpravlja in kako se usklajujejo stališča. V primeru energetike so sindikati nastopili proti praksi usklajevanja samo v izvršnih svetih in za odločno besedo o tem v zborih skupščin in zboru republik in pokrajin v skupščini SFRJ. Tako pa potem tudi drugje, da bi gospodarske SIS zaživele in povezovalno delovale od
združenega dela naprej.
Viktor Sirec
11. MARCA 1982
STRAN 3
VOLITVE '82

BODOČNOST JE V NAŠIH
Pri nas volitve že dolgo niso več zgolj to, da se praž-nje oblečeš, greš na volišče, obkrožiš ime kandidata, ki ga poznaš ali pa tudi ne, in z zavestjo, da si storil pomembno državljansko dolžnost, zaviješ v bližnjo gostilno na brizganec. Volitve se pri nas začno že davno pred tistim dnem, ko mečemo glasovnice v skrinjice, in vse tisto, kar je pred glasovanjem, je prav tako ali pa še dosti bolj važno kot samo glasovanje. Vendar, da se bomo prav razumeli! Tudi to — namreč glasovanje na volišču — je pomembno. Ob tem je potrebno naglasiti* da je volilni postopek sestavljen iz več delov, od katerih so vsi enako pomembni, si logično sledijo in ne moremo nobenega preskočiti ali zanemariti. Ti deli so: evidentiranje, pred-kandidiranje in kandidiranje. Posebej jih zdaj ne nameravamo razčlenjevati, saj smo bili v njih neposredno udeleženi, jih spremljali in sprotno pojasnjevali. Ker pa smo tik pred zaključnim dejanjem — 11. oziroma 14. marcem — bi veljalo z nekaj podatki zaokrožiti, kako smo nanj pripravljeni in predvsem, kako važne, če ne odločilne in posledično dolgoročne nasledke ima. Sicer pa se razglejmo kar po posameznih pomurskih občinah!
V Lendavi bo na 42 voliščih v krajevnih skupnostih in 35 v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih volilo 19.594 volilcev, v Ljutomeru bo na 55 voliščih v krajevnih skupnostih in 42 v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih volilo 11.500 volilnih upravičencev, v Murski Soboti bo 49.010 volilcev volilo kar na 149 volilnih mestih v krajevnih skupnostih in 131 v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, v občini Gornja Radgona pa bo svoje glasove oddalo 16.600 volilcev, in sicer na 70 voliščih v krajevnih skupnostih, na 53 v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, medtem ko bodo kmetje-kooperanti glasovali na 62 in obrtniki na enem.
V občinah Lendava in Ljutomer so se — kot pričajo podatki — zvečine odločali za odprte kandidatne liste, v Murski Soboti in Gornji Radgoni pa prevladujejo zaprte kandidatne liste. Ob bistveno povečanem številu delegacij se bo v novem, tretjem delegatskem mandatu, zlasti zvečalo število posebnih delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kar sila nazorno priča o prihodnji večji razvejanosti in s tem pričakovani učinkovitosti delegatskega odločanja. Sestav delegacij je — lahko mirno podčrtamo — zadovoljiv, saj je na kandidat-
nih listah veliko žensk, mladih do 27. leta starosti, članov zveze komunistov, čemur spočetka, se pravi v fazah evidentiranja in predkandidiranja, ni bilo tako. To obenem potrjuje, da so, vsaj v sklepnem delu volilnih priprav, Zapregi! vsi forntni deli socialistične zveze, ne zgolj sindikat in zveza komunistov.
Če smo uvodoma naglasili pomen volitev kot enkratnega, plebiscitarnega dejanja, naj sedaj poudarimo njihov širši pomen. Še prej pa velja vnovič — kot že nekajkrat — spomniti na osnovno značilnost delegatskega sistema in uveljavljanja delegatskih odnosov. Ta se namreč kaže v samoupravnem družbenopolitičnem zastopanju delovnih ljudi — samoupravljalcev v delegacijah, ki so temeljne samoupravne celice delegatskega sistema. V njih je množica delovnih ljudi, ki imajo neposredne možnosti vsestranske delovne povezave in komunikacije med temeljnimi organizacijami združenega dela, temeljnimi samoupravnimi skupnostmi ter skupščinami družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Delegacije so temeljne celice skupščinskega sistema, v katerem se razvijajo in .oblikujejo kolektivni interesi, sklepi, stališča in predlogi, katere uveljavljajo člani delegacij v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Delegacije negirajo klasični reprezentativni sistem — »odtujenega posameznika« in odločanje posameznikov v imenu volilcev. Delegacije so koletivni samoupravni organi, ki preprečujejo posameznim skupinam ali posameznikom, da bi uveljavljali svoje lastne ali skupinske interese, ki izhajajo iz ekonomskih, političnih ali ozkih subjektivnih interesov. V delegacijah se odvija velik del pluralizma družbenih interesov.
Čeprav smo doslej najraje in najpogosteje kritično presojali določene dogodke in pojave v pomurskem prostoru, je tu pa tam neogibno, da vidimo drugo plat medalje. S tega vidika so kot na dlani določeni dosežki na področju gospodarjenja, povezovanja in sodelovanja med vsemi štirimi občinami — spomnimo samo na minule referendume, ki so nas znali zbližati in poenotiti — in tudi na področju delovanja in uveljavljanja delegatskega sistema. Da bi jih bilo še več, za to je bodočnost v naših rokah. Sami bomo izbrali, odločili in izrazili zaupanje v četrtek 11. oziroma nedeljo 14. marca na voliščih v Pomurju.
ROKAH
izobesili bomo številne letake, skratka, želimo, da bi
gornjeradgonski občini —; stojimo vse preveč ob strani in to dejavnost zavestno odlagamo na čas, ko se bomo vključili v redno delo — v združenem delu ali na področju družbenih dejavnosti. Vseeno pa bomo poskusili prek izvoljenih delegatov spremeniti oziroma
LJUBA KOLOSA, konfekcijski tehnik iz Černelavec: Že sam predkandidacijski postopek je dosegel svoj cilj, saj menim, da so primerno zastopane vse strukture delovnih ljudi in občanov, hkrati pa upoštevani vsi kriteriji za čim boljši izbor bodočih delegatov. Prav tako je tudi iz osnovnih organizacij zveze komunistov prišlo veliko število evidentiranih možnih kandidatov za vse vodilne funkcije v občini in samoupravnih interesnih skupnostih. Ponekod se je sicer zgodilo, da so nekatere ljudi še naprej kandidirali za delegate, predvsem z. namenom, da bi v spojem okolju zagotovili kontinuiteto dela. Sicer pa mislim, da so kandidati dobro izbrani, saj so o njih veliko razpravljali tudi v naši krajevni skupnosti, in sicer prek njenih organov kakor tudi v okviru socialistične zveze, zveze
je uspela evidentirati precejšnje število mladih za možne kandidate tako v okviru KS, OZD in DPS, še več, mnogo izmed njih je danes na kandidatnih listah. Z njihovo izvolitvijo pa se bo boj za še večjo uveljavitev mlade generacije v praksi šele pričel. Prav tu pa čaka izvoljene delegate iz mladinskih vrst največje breme. Ti se bodo morali prek mladinske baze tvorno vključiti v razreševanja vseh družbenih dogajanj
nje volitve dobro pripravili: Prizadevno je bilo delo družbenopolitičnih organizacij. Mislimo, da so delovni ljudje iz svojih vrst izbrali najboljše, takšne, ki se bodo trudili, da je delovanje delegatskega sistema v naši delovni organizaciji bilo tudi v tej minuli mandatni dobi dokaj dobro, čeprav so bile težave. Letošnje volitve naj bodo torej potrditev našega razvoja in bodočnosti.
JOŽE STVARNIK, delavec skupnih služb SIS občine Murska Sobota: V osemletnem delovanju delegatskega sistema velja vsekakor izpostaviti, da smo v razvoju odnosov in organiziranosti v delegatskem sistemu dosegli vidne rezultate. Vse ' bolj prihaja do izraza prepričanje, da prek delegatskega sistema samoupravljale! neposredno
uživajo najširše zaupanje okolja, iz katerega izhajajo, in ki so s svojim dosedanjim delom že pokazali odnos do samoupravljanja in delegatskega sistema.
ANDREJ OHMAN (KS Razkrižje): Po štirih letih imamo zopet pred sabo volitve. Ne pravim, da sedanja struktura ni naredila dosti; nasprotno. Menim pa, da moramo v prihodnjem mandatu narediti veliko več. Evidentiranje v naši krajevni skupnosti je potekalo zelo temeljito. Informiranje je bilo dobro, tako, da so vsi krajani bili dobro seznanjeni z vsemi kandidati. Moram
bilo na vseh voliščih kar najbolj slovesno. Ker pa so letošnje volitve tehnično dokaj zahtevne, bomo temu posvetili še posebno pozornost. V vsaki vasi oziroma na vsakem volišču bo aktivist, ki bo pomagal volilnim komisijam, prav tako bodo pomagali tudi člani občinske konference.
IVAN REPIC, ptt mehanik iz Murske Sobote: Te dni zaključujemo pomembno fazo v oblikovanju novih delegatskih skupščin. Glede dosedanje aktivnosti v fazi evidentiranja in kandidiranja menim, da smo lahko optimisti, če ocenjujemo spodbudne rezultate, ki so bili doseženi pri delovanju delegatskega sistema. Seveda nas nikakor ne smejo zadovoljiti ti pozitivni premiki, temveč nam morajo v novem mandatnem obdobju biti močna spodbuda za nadalj-
vplivati na kadrovsko, štipendijsko, stanovanjsko politiko in druga področja. Skratka ob stabilizacijskih prizadevanjih bomo poskusili prizadevanjih bomo poskusili izboriti kar najboljši mladi generaciji.
in dosledno ter na osnovi dvosmernega informiranja o tem obveščati tiste, ki jih delegirajo.
JOŽE JELEN — INA Nafta Lendava: Vsakokratne volitve so praznik, ki poudarja kontinuiteto našega razvoja. Prav je, da sedaj povemo, kaj dobrega in kaj slabega smo napravili v
JOŽE RITUPER, kmetovalec iz Panovec: To so splošne volitve za delegacije in delegate, o katerih smo temeljito razpravljali na kandidacijski konferenci. Na njej smo prišli do zaključka, da smo kandidirali takšne krajane, ki so voljni prevzeti funkcije tako v krajevni skupnosti kot v samoupravnih interesnih skupnostih in temeljnih zadružnih organizacijah. Tako imamo iz krajevne skupnosti Križevci, kamor sodi vas Panovci, kar Štiri predstavnike v temeljni zadružni organizaciji Gornji Petrovci. Doslej sem & večkrat volil in bil med drugim dve mandatni dobi v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine in prav tako delegat v zboru občin skupščine SR Slovenije. Po mojem mnenju bodo volitve zla; sti dobro opravljene v manj'
komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij. Zato sem prepričana, da bodo izidi volitev pozitivni, kajti pokazalo se je, da smo dosegli ugodne premike v delegatskem sistemu, ki se nenehno izgrajuje.
BOJAN TRSTENJAK, predsednik OK ZSMS Gornja Radgona: Menim, da smo se mladi v občini dobro in aktivno vključili v priprave na volitve. Vsem osnovnim organizacijam je občinska konferenca poslala smernice za priprave in izvedbo volitev. Na zadnjem sestanku s predsedniki osnovnih organizacij pa smo se dogovorili za konkretne aktivnosti na dan odločitve v krajevnih skupnostih. Mladinska organizacija
minuli mandatni dobi, saj to lahko le koristi tistim, ki bodo ob sedanjih volitvah prevzeli novo odgovornost, ki ni majhna. V naši delovni organizaciji, ki ima že več kot 30 let samoupravljalske prakse, smo se tudi na seda-
sodelujejo, oziroma lahko sodelujejo pri odločanju o bistvenih vprašanjih lastnih interesov in o pomembnih vprašanjih splošnega družbenega pomena. Prepričan sem, da bo v novem delegatskem mandatu prihajalo do večje učinkovitosti pri uveljavljanju delegatskih odnosov, saj moramo slabosti, ki so nas ob tem spremljale in ki smo jih tudi večkrat analizirali, odpraviti. Delovnim ljudem in občanom ni več vseeno, kako delegacije delujejo in kako prenašajo njihova stališča v zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
V samih pripravah na volitve je bilo čutiti odgovornejši odnos pri izbiri takih kandidatov za delegate, ki
priznati, da so predlogi na kandidatni listi iz naše krajevne skupnosti resnično sami takšni kandidati, ki so si s svojim delom pridobili zaupanje najširše množice. Izbrani so tisti najboljši. Menim, da ni ovir, da delegatski sistem ne bi po volitvah resnično opravljal tiste funkcije, ki jo mora in tako potrdi pravilnost našega sistema.
LUDVIK HOTVATH — občinska konferenca SZDL Lendava: Mislim, da smo že na začetku priprav na sedanje volitve, uspeli ustvariti dobro vzdušje, saj to potrjuje tudi število evidentiranih. Ljudje so tako v organizacijah združenega dela kot krajevnih skupnostih delali odgovorno in rezultat tega je, da so'priprave uspele. Tudi kandidacijski postopki so bili dobro opravljeni, sedaj pa je pred nami zaključna faza, da vsemu dosedanjemu delu damo še slovesno podobo. Mladi bodo okrasili volišča, vsem bomo poslali vabila,
njo krepitev vloge in mesta delovnega človeka v našem samoupravnem delegatskem sistemu. To pa, praktično gledano, pomeni, da moramo več truda in volje pri soodločanju vložiti tako delegati kot delavci v združenem delu, kar pa ima v času gospodarske stabilizacije še zlasti poseben pomen. Zato sem prepričan, da bodo današnje volitve v organizacijah združenega dela in nedeljske volitve v krajevnih skupnostih murskosoboške občine povsem uspele.
VESNA GRAH, študentka VEKŠ iz Gornje Radgone: Volitve 1982 so priložnost za uveljavitev mlade generacije v vseh okoljih: v združenem delu, uveljavijo se lahko neposredni mladi kmetijski proizvajalci in študentje, ki se žal doslej nismo dovolj vključevali v družbena dogajanja. Kolikor sem seznanjena s temi prizadevanji v naši občini, menim, da so bila zadovoljiva. Mi mladi pa imamo važno vlogo tudi v sami organizaciji volitev, mislim seveda ha operativni del. Žal pa študentje — tudi v
ših krajih naše ^raNVof skupnosti, saj bo Že v & njih jutranjih urah volila čina občanov. Kot srrl^ih dogovorili, bomo na vol&' imeli zaprto listo kandidat ’ Pričakujem pa uspešen re tat in visoko udeležbo nedeljskih volitvah.
ALOJZ CEDULA Ljutomerčan Ljutomer)-leta izkušenj iz prete mandatnega obdobja so ko trdna podlaga in sme za delo delegatov, ki J1 0 mo volili v nedeljo. Ne J j delegatov, ampak tudi v nih funkcionarjev na/sm e]o vojih. Problemov ne bi s

VESTNIK, 11. MARCA,
VOLITVE '82
biti, saj je informiranost bila dobra, razprave v evidentiranih kandidatih pa dovolj temeljite in široke, da so v ožji izbor prišli resnično samo tisti, ki bodo funkcijo opravljali z vso vestnostjo in
odgovornostjo. Izvoljeni delegati se bodo v prihodnjih Štirih letih morali zavedati odgovornosti, ki so jih sprejeli z izvolitvijo. Na nedeljske volitve grem brez skrbi. Mislim, da so vsi evidentirani kandidati pravilno izbrani in da so na vsa odgovorna mesta predlagali le tiste najboljše. Tudi sam bom opravil svojo dolžnost vestno in skrbno.
ANICA GREGOREC, učiteljica: Doslej sem bila članica združene delegacije za delegiranje delegatov za kulturno, telesnokulturno in raziskovalno dejavnost pri krajevni skupnosti Puconci. Z novim šolskim letom sem Začela poučevati na osnovni šoli v Bogojini, kjer so me prav tako kandidirali v skup-
š^ino interesnih skupnosti. Dela na kulturnem področju se ne otepam, saj delujem med drugim v pevskem zbo-n*) zato sem seveda sprejela tudi kandidaturo za novo mandatno obdobje v delegatskem sistemu. Delegacija, v kateri sem dosedaj sodelova-la< je bila dokaj aktivna in uPam, da bo tudi nov sestav delegacij ni povsem zaživel zaradi tega, ker pri evidentiranju in kandidiranju niso dovolj pretehtali, ali Posameznega delegata zanima področje, ki ga »pokriva” delegacija. Upam, da smo si v preteklosti nabrali že dovolj izkušenj in bo nov delegatski sestav boljši.
IVAN KOVAC, direktor P- e. Pomurski sejem GR Ljubljana, KS Gornja Radgona: Prepričan sem, da bodo te volitve doslej naj-b°lj§e, tako po organizacijski Lot vsebinski plati. Čeprav je bilo doslej angažiranih v delovanju delegatskega sistema veliko število delovnih budi in občanov, pa sem Pogrešal dvosmerno in-ormiranost iz,baze in nazaj.
Paslednjem obdobju mora-v razvoju delegatskega ststema dvigniti ta odncjs na kakovostnejše osnove. Bil sem delegat zbora občin v rePubliški skupnosti in opazil Pretnajhno povezanost delegatov bazo v DPS in KS.
Stališča niso bila usklajena, •kar je pomenilo dodatno obremenitev v našem delu. No, ravno pri tem pričakujem spremembe na boljše, saj smo dobili bogate delegatske izkušnje. Menim, da moramo v prihodnje racionalneje in
bolj kakovostno pripravljati delegatske materiale, in sicer v poljudnem jeziku, ki je razumljiv najširšemu krogu.
GEZA KISILAK iz Roga-šovec: V iztekajočem se mandatnem obdobju sem bil član občinskega družbenopolitičnega zbora in član 15-članske skupine delegatov soboške občine za delegiranje delegatov v zbor občin skupščine SR Slovenije. Ko analiziram delo skupine delegatov, ugotavljam, da ni bilo ravno uspešno; delegacija večkrat ni bila sklepčna. Upam, da bo tokrat ta skupina boljša. Res pa je, da republiški delegati nimajo lahkega dela; gradivo za seje je še vedno preobširno in zahteva veliko študija. Kar zadeva delo 'rogašovskih
delegacij, moram povedati, da je bila zelo aktivna delegacija zbora krajevnih skupnostih. Tako bo najbrž tudi poslej, saj smo kandidirali ljudi, ki jim ni vseeno, kakšen bo nadaljnji razvoj. Med njimi je tudi veliko mladih. Delegacije skupščin SIS so bile manj uspešne, razen delegacije skupščine socialnega skrbstva, ki ji gre orecej zaslug za ureditev socialnih razmer Romov v Sotini, Serdici in v Gornjih Slavečih.
JOŽE LEBAR (aranžer, TP Vesna Ljutomer): Volitve, ki so pred nami, so samo povzetek dolgega in napornega dela. V nedeljo bomo
samo potrdili tiste najboljše, ki bodo v prihodnje mandatnem obdobju zastopali naše interese iz baze navzgor.
Izbiramo, odločamo, ] izražamo zaupanje! ।
Zato bo vsak glas pomemben. Nedeljske volitve so toliko pomembnejše, kajti pred delegati so pomembne naloge, še posebej sedaj, v obdobju gospodarskih težav in trenutnega družbenopolitičnega položaja. Osnovna naloga v bodoče bo troje krepitev gospodarstva in utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. To so odgovorne naloge in mi vsi pričakujemo od naših ,,izbrancev”, da'to nalogo vestno izpolnijo. Nedeljske volitve bodo samo potrditev vseh naših želja in pričakovanj v prihodnjih štirih letih.
KATICA CAH UK iz Domanjševec: Tudi v krajevni skupnosti Križevci na Goričkem smo imeli pred kratkim temeljno kandidacijsko konferenco, na' kateri smo spregovorili o dosedanjem delu naših delegacij, o pripravah na volitve in drugih aktualnih nalogah. Mislim, da lahko govorimo o pozitivnih izkušnjah pa tudi slabostih. Najbolj so me motila preobsežna gradiva in tudi preveč strokovno napisana. Redki so namreč posamezniki, ki bi jih vse
zanimalo, kar dobimo v razpravo, razen tega pa je težko vse razumeti. Velikokrat bi še po mojem dalo mnogo bolj enostavno. napisati in pa kazati tudi variantne predloge oziroma rešitve.
Lahko bi rekla nekaj besed tudi o mojih izkušnjah — kot delegatke — pri delu samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti. Naj povem, da sem bila tukaj z gradivom zadovoljna in po mojem je bilo zelo dobro, da smo se večkrat sestali tudi skupaj z delegati samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosd v lendavski občini. Naši problemi, naše naloge in delo imajo namreč veliko skupnih ciljev.
VOJKO VUKSANOVIČ, železniški delavec iz Panonske 2, Gornja Radgona: Kot vedno, pričakujem, da bo tudi tokrat menjava generacij, ki bo precejšnja, naredila korak naprej v razvoju našega družbeno političnega sistema in prispevalo tudi k boljšim in ustvarjalnejšim rezultatom. Občani, govorim iz izkušenj iz lastnega okolja, smo pristopili k pripravam na volitve v predkandidacij-ski pa tudi kandidacijski fazi odgovorno, zato menim, da bo izvolitev delegatov za tretje obdobje v delovanju naše
ga delegatskega sistema zares na višini. To so pokazale vse dosedanje razprave. Zato pričakujem, da bodo izvoljeni delegati upravičili naša hotenja in odgovorno zastopali svoje okolje v teh težkih in zaostrenih gospodarskih razmerah. Potem bo to velika pridobitev, ki bo še kako
vplivala na kakovost odločanja na vseh ravneh —- od najnižjih oziroma osnovnih temeljnih okolij do najširše družbenopolitične skupnosti. Sam bom predsednik ene izmed volilnih komisij v KS Gornja Radgona.
BERTA FLIS (upokojenka Ljutomer): Mislim, da so bile priprave na letošnje volitve obsežnejše kot kadarkoli prej. Menim, da so dobra informiranost, široke javne razprave o kandidatih osnovni pogoj za uspešne volitve. Od volitev pa pričakujem naslednje: da bi delegati v novem mandatu z vso resnostjo zagrabili za delo in se zavedali svoje pomembne funkcije, ki jo opravljajo v delegacijah. Sama sem bila delegatka in vem, kako je bilo v preteklem
obdobju. V prihodnjem obdobju se ne sme dogajati, da so delegacije nesklepčne in da zaradi tega ne morejo opravljati svoje temeljne funkcije. Vem, da bomo v prihodnjem mandatnem obdobju še bolj okrepili naš delegatski sistem. Delo dosedanjih pa se ne bi smelo nehati. S svojimi izkušnjami bi morali pdpirati in pomagati novo izvoljenim, tako da bi lahko nadaljevali tam, ker se bo z volitvami nehalo.
STEFAN BERKE — Občinska izobraževalna skupnost Lendava:‘Nedvomno je, da so volitve vselej pomemben dogodek, za nas v izobraževanju pa toliko bolj, ker z delegatskim sistemom želimo izobraževanje čim bolj podru-žbiti in približati občanom. Delovanje delegatov in delegacij v samoupravnih' interesnih skupnostih v minuli mandatni dobi ni bilo najboljše, vse preveč je bilo izostankov na sejah skupščine,
kot da izobraževanje ni pomembno. V sedanjem obdobju delegatov, ki bodo s svojo aktivnostjo dosegli, da bo postalo tudi delo skup-
nosti boljše. Želimo si, da bi v novem delegatskem mandatu bili delegati delavni, kar bi tudi vplivalo na uspešno delo obeh zborov skupščine.
DEZIDER SEKERES, trgovski poslovodja iz Dobrovnika: Delegatski sistem se vse bolj uveljavlja tudi na našem območju. V preteklem mandatnem obdobju je bila zlasti aktivna naša delegacija
v občinski kulturni skupnosti, saj smo v tem času dobili v Dobrovniku kulturni dom. Tudi tokrat smo evidentirali in pozneje predlagali take kandidate, ki bodo dostojno zastopali naše interese v - skupščinah interesnih skupnosti in skupščini občine. Med kandidati, ki jih bomo v nedeljo izvolili, je veliko mladih in ker je naša vas narod
ŠE USPEŠNEJŠE KANDIDIRANJE
Dobre organizacijske in vsebinske priprave so omogočile kvalitetne in v roku opravljene kandidacijske postopke, na katerih delovni ljudje in občani niso imeli več nobenih bistvenih pripomb na predloženi spisek kandidatov za odgovorne družbene funkcije. Spodbudno je tudi dejstvo, da so v zadnji fazi predvolilnih priprav uspeli izboljšati strukturo bodočih delegatov, zlasti iz vrst mladine in žensk, v primerjavi s samim postopkom evidentiranja možnih kandidatov. To so poudarili na posvetu s predsedniki krajevnih konferenc socialistične zveze v Murski Soboti, ko so razpravljali o pripravah in izvedbi skupščinskih volitev.
Rečeno je bilo, da so se v krajevnih skupnostih murskosoboške občine pravočasno lotili obsežnih nalog, da bi na nedeljskih volitvah zagotovili čim večjo udeležbo občanov. Po zagotovilih predsednikov KK SZDL bodo povsod poskrbeli za ustrezno ureditev volišč, kar pa ni le naloga volilnih komisij oziroma odborov, ampak tudi vseh družbenopolitičnih organizacij v posameznem kraju. Hkrati so se dogovorili o volitvah v organe krajevne samouprave, kjer so poenotili politični pristop in statutarna določila o trajanju mandata funkcionarjev. Predvsem z namenom, da bi v prihodnje onemogočili, še posebej v svetih krajevnih skupnosti, nenehno »kroženje« istih kadrov. To bi naj bili poslej le izjemni prirperi, o čemer se bodo podrobneje pogovorili na skupnih sestankih predsednikov svetov in skupščin KS ter KK SZDL.
Na posvetu v Murski Soboti pa so se dogovorili tudi o izvedbi akcije »Nič nas ne sme presenetiti« v letošnjem letu in o pripravah na spomladansko setev.
nostno mešana, smo si prizadevali za ustrezno zastopanost Slovencev in Madžarov. V novem mandatnem obdobju zlasti veliko pričakujemo od naše delegacije v zboru krajevnih skupnosti; v načrtu imamo namreč asfaltiranje 2 kilometrov cest in nam bo potrebna finančna pomoč. Seveda pa bodo naši delegati tudi v prihodnje morali usklajevati lokalne interese s širšimi družbenimi.
IVAN FARKAŠ — krajevna skupnost Hotiza: Volitve so bile že davno eden največjih dogodkov v vasi, krajevni skupnosti ali občini. Tudi letošnje so vzbudile med občani veliko zanimanje, veliko
dela je bilo opravljenega v pripravah nanje, ljudje so se trudili, da bi iz množice evidentiranih predlagali najboljše, takšne, ki bi odkrito in ustvarjalno povedali vse, kar teži občane, seveda pa take, ki bodo znali prisluhniti svoji delegatski bazi, V krajevni skupnosti so bile, priprave izredno uspešne, sedaj pa se pripravljamo, da bi same volitve bile čim bolj slovesne. Pri tem velja povedati, da bodo mladi prispevali svoj delež k vzdušju, tako kot so to počeli ob vseh dosedanjih volitvah. Da pa seveda ne bo ostalo le pri volitvah, se bo takoj potrebno lotiti dela, saj so naloge, ki nas čakajo, dokajšnje. Nove delegate in delegacije bo potrebno čim prej usposobiti za uspešno delovanje delegatskega sistema.

11. MARCA 1982
STRAN 5
V soboški občini kar 149 volišč
Volišča za glasovanje o izvolitvi delegatov v delegacije v krajevnih skupnostih in družbenopolitični zbor skupščine občine Murska Sobota, dne 14. marca 1982, so v občini naslednja:
Bakovci I in II — vaški dom. Krog — vaški dom, Cernelavci I — zadružni dom, Cernelavci II .(Pušča) — otroški vrtec, Veščica — gasilski dom, Rakičan — gostilna Čačinovič, Beltinci I in II — osnovna šola, Bratonci — vaški dom, Dokle-žovje — vaški dom, Gančani — osnovna šola, Ižakovci — vaški dom, Lipa — vaški dom, Lipovci — gasilski dom, Melinci — vaški dom, Bogojina — osnovna7 šola, Bukovnica — vaški dom, Filovci — zadružni dom, Ivanci — osnovna šola, Martjanci — vaški dom, Andrejci — vaški dom, Ivanovci — vaški dom, Krnci — vaški dom, Mlajtinci in Lukačevci — vaški dom, Moravci do št. 106 — gasilski dom, Moravci — vaški dom, Nemčavci — vaški dom, Noršinci — vaški dom, Sebeborci —. gasilski dom, Suhi vrh — vaški dom, Tešanovci — vaški dom, Vučja gomila — vaški dom, Prosenjakovci — gasilski dom, Berkovci — gasilski dom, Cikečka vas — gasilski dom, Fokovci — gasilski dom, Ivanjševci — gasilski dom, Kančevci — gasilski dom, Lončar ovci — gasilski dom, Motvarjevci — gasilski dom, Pordašinci — Kološa Aleksander št. 6, Ratkovci — gasilski dom, Selo — gasilski dom, Središče — gasilski dom, Križevci — zadružni dom, Domanjševci — vaški dom, Kukeč — vaški dom, Panovci — gasilski dom, Košarovci — gasilski dom, Salovci I — zadružni dom, Salovci II — od št. 199 dalje Sebjan Stefan, Budinci — bivša šola, Cepinci — zadružni dom, Dolenci — vaški dom, Hodoš — zadružni dom. Krplivnik — gasilski dom, Markovci — osnovna šola, Gornji Petrovci — gasilski dom, Adrijanci — vaški dom, Boreča — gasilski dom, Lucova — gasilski dom, Martinje — gasilski dom, Neradnovci — gasilski dom, Peskovci — gasilski dom, Stanjevci — gasilski dom, Sulinci — gasilski dom, Ženavlje — zadružni dom, Mačkovci — zadružni dom, Dankovci — gasilski dom, Kuštanovci — gasilski dom, Moščanci — gasilski dom, Otovci — gasilski dom, Poznanovci — gasilski dom, Prosečka vas — gasilski dom, Pečarovci — gasilski dom, Puconci — v prostorih krajevnega urada, Bokrači — Vukan Štefan št. 12, Brezovci — gasilski dom, Dolina — gasilski dom, Gorica — gasilski dom, Lemerje — gasilski dom,
Kje bomo volili Pomurci
gasilskem domu v Grabonošu; od št. 20 dalje pa na volišču pri Francu Karloju v Grabonošu; vaščani Stavešinc in Stavešin-skega vrha — v gasilskem domu v Stavešincih; vaščani Očesla-vec — v domu občanov v Očeslavcih;- vaščani Dragotine — v gasilskem domu v Dragotincih; pri Ceciliji Detelbah v Grabšin-cih — za Grabšince in Mali Moravščak; pri Karlu Kolariču v Kokolanjščaku — za Kokolanjščak; pri Karlu Kreftu v Kutin-cih — za Kutince, Galušak in Gaberc; pri Tereziji Horvat v Kraljevcih — za Kraljevce in Kočki vrh; na Rožičkem vrhu v gasilskem domu — krajani Rožičkega vrha in Stanetinec; v gasilskem domu v Seliščih — vaščani Selišč in Kupetinec; v gasilskem domu v Slaptincih — vaščani Slaptinec; v osnovni šoli na Stari gori — za Staro goro in Terbegovce ter Žihlavo; pri Jožetu Čušu na Ženiku — za Ženik; v videmski osnovni šoli — za Videm ob Ščavnici, Brezje, Blaguš, Biserjane, Jamno, Čakovo; v Sovjaku v gasilskem domu — vaščani, Sovjaka. V Negovi bosta dve volišči; v osnovni šoli — za Negovo od hišne št. 1 do 47 in Gornje Ivanjce; pri Ludviku Klobasi — za Negovo od hišne št. 48 do 90; v gasilskem domu v I^njševcih — za Ivanjševce, Ivanjševski vrh in Rodmošce; pri Slavku Lončariču v Lokavcih — za Lokavce; pri Matiji Karloju v Radvencih — zaRadvence, pri Rajmondu Rajšpu v Kunovi — za Kunovo; v gasilskem domu Mele — za volilce Melov; v prostorih KK G. Radgona v Hercegovščaku — za Hercegovščak od št. 1 do 50 in Norički vrh, del od grebena severno. V Gornji Radgoni bo šest volišč: v prostorih Opekarniškega podjetja — za Vrečovo, Mariborsko, Ljutomersko in Pintaričevo ulico ter del Noričkega vrha; v dvorani DES Elektro — za ulico Silvire Tomassinni, Delavsko pot, Cankarjevo, del Prešernove in Vodovodno ulico; v zadružni dvorani — za Partizansko, Pokopališko in del Prešernove ulice; v dvorani delavske univerze — za del Panonske ulice, Trate, Trg svobode, Šlebingerjev in Simoničev breg; v prostorih sodišča — za Kerenčičevo, Jurkovičevo, del Panonske ulice, Maistrov trg ter Vrtno in Lackovo ulico; v osnovni šoli dr. Janka Šlebingerja — za Podgrad, Apaško cesto, Grajsko cesto, Gubčevo cesto in Hercegovščak od hišne št. 50 do 54. Krajani Murščaka in Murskega vrha bodo volili v prostorih osnovne šole na Murščaku, vaščani Hrašenskega, Račkega in Turjan-skega vrha pa v gasilskem domu na Hrašenskem vrhu. Na Kapeli bodo tri volišča: v prostorih osnovne šole — za Paričjak in Žgornji Kocjan; v prostorih stare šole za Kapelski vrh in Spodnji Kocjan; v zadružnem domu — za Radenski vrh, Žrnovo in Kobilščak; v gasilskem domu v Okoslavcih — za volilce iz Okoslav-c in Kocjana.
V občini Gornja Radgona 70 volišč
Delovni ljudje in občani gornjeradgonske občine bodo na splošnih volitvah v nedeljo, 14. marca volili delegate kar na sedemdesetih voliščih. Občinska volilna komisija je za to priložnost določila naslednja volišča:
V Vratji vasi pri Francu Režonji — za vaščane Vratje vasi, Vratjega vrha in Novega vrha; v gasilskem domu v Podgorju — krajani Podgorja in Zgornjega Konjišča; za Stogovce, Spodnje Konjišče in Drobtince — v Stogovcih v klubskih prostorih; v Grabah pri Janezu Brencelju — za krajane Grab in Pogleda; Žiberčani in vaščani Janhova — v gasilskem domu v Žibercih; vaščani Žepovec — v zadružrfem domu v Žepovcih; v menzi Kmetijskega kombinata v Črncih — krajani Črnec in Mahovec; vaščani Nasove — pri Ivanu Potočniku v Nasovi; Apačani — v stari osnovni šoli v Apačah; vaščani Segovec — v Segovcih pri Stanku Trstenjaku; v zadružnem domu v Lutvercih — za vaščane Lutverc in Plitvic; v gasilskem domu v Lešanih — za Lešančane; za Lomanošane — pri Vrbnjaku v Lomanošah; pri Alojzu Mauku na Plitvičkem vrhu — krajani Plitvičkega vrha; pri Janezu Šmelcu na Aženskem vrhu — Aženčani; pri Francu Fašaleku v Lastomercih — vaščani Lastomerec; V Spodnji Ščavnici bosta dve volišči, prvo bo v domu občanov v Spodnji Ščavnici za volilce iz tega kraja levo od ceste Gornja Radgona — Maribor in hiš št. 13, 14, 20, 20b, 74, 75, 77; drugo volišče pa pri Ivanu Žižku v Sp. Ščavnici za volilce, ki stanujejo desno od ceste Gornja Radgona — Mari-
V lendavski občini
42 volišč
Volišča na območju občine Lendava:
Za volilce iz naselja Pince Marof, Benica — v zadružnem domu v Pince Marofu; za volilce iz naselja Pince — v gasilskem domu v Pincah; za volilce iz naselja Dolina — v vaškem domu v Dolini; za volilce iz naselja Centiba — v osnovni šoli v Centibi; za volilce iz naselja Petišovci — v gasilskem domu v Petišovcih; za volilce iz naselja Petišovci-kolonija — v vaškem domu v koloniji; za volilce iz naselja Lendavske gorice — v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti Lendava; za volilce iz naselja Dolgovaške gorice — v vaškem domu v Dolgovaških goricah; za volilce iz naselja Dolga vas — v vaškem domu v Dolgi vasi; za volilce iz naselja Trimlini — v gasilskem domu v Trimlinih; za volilce iz Lendave: Rudarska ul., del Kranjčeve ulice od št. 43 do konca, ul. Moša Pijade, Tomšičeva ul., Riharjevo naselje — v prostorih OŠ ,,Drago Lugarič” Lendava; za volilce iz Lendave: Partizanska ul. od 47—136, Gregorčičeva ul., Kajuhova ul., Cankarjeva ul., Prešernova ul., Župančičeva ul., Vodna ul., Mlinska ul., Spodnja ul. — v prostorih Srednje šole kovinske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava; za volilce iz Lendave: Partizanska ul. od 1-46, Kovačeva ul., Kidričeva ul., Trg Ljudske pravice, Ul. heroja Mohorja, Kolodvorska, Kranjčeva ul. od 1-42 — v prostorih OS ,,Jože Kramar-Juš” Lendava; za volilce iz naselja Mostje—Banuta — v prostorih stare šole v Mostjp; za volilce iz naselja Gente-
bor; na Zagajskem vrhu pri Vinku Baumanu — za volilce iz Zagajskega vrha; Poličani bodo volili v Rezačevi vili v Policah; Črešnjevčani na voliščih v gasilskem domu za hiše od št. 1 do 28 in 42 do 74 in v vili Holt za hiše od št. 29 do 41 in od 75 do 128 s tem, da se vse nove hiše v tem kraju vnesejo v obe volišči; v gasilskem domu v Orehovcih — za Orehovski vrh, Orehovce in Ptujsko cesto; v gasilskem domu v Zbigovcih — za Zbigovce. Kar štiri volišča pa bodo v Radencih: v dijaškem domu — za hiše od št. 1 do 99 in št. 159 (novi blok), v Ljubljanskem domu — za hiše od dosedanje hišne št. 95 do 215, razen št. 159; v bloku št. III (hišna št. 218) — za hiše od št. 216 do 226b (bloki I do IX in vrstne hiše), v računskem centru Radenske — za stanovalce od hišne št. 227 do 366 (zajeto je tudi naselje zadružne gradnje); v gasilskem domu v Šratovcih bodo volili Štratov-čani; v jedilnici -Marlesa v Boračevi — za volilce Boračeve; v gasilskem domu na Janževem vrhu — za Janžev in Melajnski vrh; v gostilni Kosi v Rihtarovcih — za Rihtarovce in Turjance; v gostilni Sloga v Hrastje Moti — za Hrastje Moto. Vaščani Spodnjih Ivanje in Ivanjskega vrha boto volili v gasilskem domu v Sp. Ivanjcih; vaščani Grabonoša od št. 1 do 19 — v
: rovci — v prostorih stare šole v Genterovcih; za volilce iz nase Ija Kamovci — pri Laciju Galu, Kamovci 5; za volilce iz nase
I Ija Žitkovci — v vaškem domu v Žitkovcih; za volilce iz naselja Strehovci — v zadružnem domu v Strehovcih; za volilce iz naselja Radmožanci — v prostorih stare šole v Radmožancih; za volilce iz naselja Dobrovnik — v prostorih nove šole v Dobrovniku; za volilce iz naselja Kobilje — v zadružnem domu v Kobilju; za volilce iz naselja Gornji Lakoš — v prostorih stare šole v Gornjem Lakošu; za volilce iz naselja Dolnji Lakoš — v vaškem domu v Dolnjem Lakošu; za volilce iz naselja Gaberje — v vaškem domu v Gaberju; za volilce iz naselja Kapca — v prostorih stare šole v Kapcf; za volilce iz naselja Kot — pri Deziderju Kelencu, Kot 13; za volilce iz naselja Hotiza — v prostorih osnovne šole v Hotizi; za volilce iz naselja Velika Polana — v zadružnem domu v Veliki Polani; za volilce iz naselja Mala Polana — v prostorih osnovne šole v Mali Polani; za volilce iz naselja Brezovica — v gasilskem domu v Brezovici; za volilce iz naselja Odranci L — v zadružnem domu v Odrancih; za volilce iz naselja Odranci II. — v zadružnem domu v Odrancih; za volilce iz naselja Crenšovci — v zadružnem domu v Črenšovcih; za volilce iz naselja Trnje — v vaškem domu v Trnju; za volilce iz naselja Žižki — v prostorih obrata ,,TOKO” Žižki; za volilce iz naselja Dolnja Bistrica — v vaškem domu v Dolnji Bistrici; za volilce iz naselja Srednja Bistrica — v gasilskem domu v Srednji Bistrici; za volilce iz naselja Gornja Bistrica — v zadružnem domu v Gornji Bistrici; za volilce iz naselja Gomilice — v prostorih stare šole v Gomilicah; za volilce iz naselja Nedelica — v prostorih stare šole v Nedelici; za volilce iz naselja Renkovci — v prostorih stare šole v Renkovcih; za volilce iz naselja Turnišče — v prostorih krajevnega urada v Turnišču.
Vogričevcih; za volilce iz naselja Vidanovci in Zgornji Kamenščak — pri Jožefu Lipovcu, Vidanovci; za volilce iz naselja Cven — v gasilskem domu v Cvenu; za volilce iz naselja Mota — v gasilskem domu Mota; za volilce iz naselja Sp. Krapje — v gasilskem domu Sp. Krapje; za volilce iz naselja Zg. Krapje — v gasilskem domu Zg. Krapje; za volilce iz naselja Križevci — v gasilsko-čebelarskem domu Križevci; za volilce iz naselja Iljaševci — v gasilskem domu v Iljaševcih; za volilce iz naselja Staranova vas in Dobrava — v vaškem domu v Starinovi vasi; za volilce iz naselja Bučečovci — v gasilskem domu v Bučečovcih; za volilce iz naselja Zasadi — pri Jožetu Pušenjaku, Zasadi št. 1; za volilce iz naselja Vučja vas — v stari osnovni šoli v Vučji vasi; za volilce iz naselja Boreči — v sindikalni dvorani Opekarne Boreči; za volilce iz naselja Ključarovci — v gasilskem domu v Ključarovcih; za volilce iz naselja Lukavci — v gasilskem domu v Lukavcih; za volilce iz naselja Ljutomer: Glavni trg, Miklošičev trg, Vrazova ul., Postružnikova ul., Kerenčičeva ul., Ulica Rajh Nade, Ul. dr. Frana Kovačiča, Ptujska cesta, Cesta na vilo, Cankarjeva ul., Stari trg, Trg Jakoba Babiča, Zacherlova ul., ' < Volkmerjeva ul., Ulica Ivana Kaučiča, Mestni breg in Vrtna ul. — v prostorih učilnice Delavske univerze Ljutomer; za volilce iz Ljutomera: Soboška cesta, Kolodvorska cesta, Prešernova cesta, Ulica Cvetka Golarja, Kajuhova ul., Cesta L slov, tabora, Razlagova ul., Ulica Jureša-Cirila, Ulica Joška Berdena, Ulica Slavka Osterca, Ulica Viktorja Kukovca, Grossmanova ul., Maistrova ul. in Ulica Jana Baukarta — v prostorih gimnazije v Ljutomeru; za volilce iz Ljutomera: Ulica bratov Pihler, Ulica Janka Ribiča, Ulica ob progi, Ulica Staneta Rozmana, Lendavska cesta, Ulica Vinka Megle, Kidričevo naselje, Ulica Ante Trstenjaka, Ulica V. prekomorske brigade, Jeruzalemska cesta, Poljska pot, Ormoška cesta in Užiška ulica — v prostorih KS Ljutomer, Ormoška cesta 21; za volilce iz naselja Babinci — v vaškem domu v Babincih; za volilce iž naselja Noršinci — v gostilni Marka Vaupotiča v Noršincih; za volilce iz naselja Sp. Kamenščak — v vaškem domu Sp. Kamenščak; za volilce iz naselja Logarovci in Gajševci — v osnovni šoli Logarovci; za volilce iz naselja Grabe — pri Alojzu Kosiju na Grabah št. 15/a; za volilce iz naselja Kokoriči in Berkovski Prelogi — v gasilskem domu Kokoriči; za volilce iz naselja Berkovci — v vaškem domu Berkovci; za volilce iz naselja Bolehnečici — v vaškem domu Bolehnečici; za volilce iz naselja Radoslavci — v pisarni krajevne skupnosti Radoslavci; za volilce iz naselja Precetinci in Sitarovci — v vaškem domu v Precetincih; za volilce iz naselja Godemarci — v pisarni skladišča KZ TOZD Mursko polje v Godemarcih; za volilce iz naselja Razkrižje in Veščica — v gostilni Rajnar, Razkrižje št. 9; za volilce iz naselja Safarsko in Gibina — v osnovni šoli ,,Jože Hedžet” v Razkrižju; za volilce iz naselja Globoka, Sprinc in Kopriva —
v vaškem domu v Globoki; za volilce iz naselja Stara cesta — v osnovni šoli Stara cesta; za volilce iz naselja Mekotnjak — v gasilskem domu Mekotnjak; za volilce iz naselja Desnjak — v gasilskem domu Desnjak; za volilce iz naselja Stročja vas in Presika — v osnovni šoli Stročja vas; za volilce iz naselja Pristava — v gasilskem domu Pristava; za volilce iz naselja , Nunska graba — v dvorani DO Ljutomerčan v Nunski gr^bi; za volilce iz naselja Podgradje in Rinčetova graba — v gasilskem domu Podgradje; za volilce iz naselja Veržej — v vaškem domu Bunčani; za volilce iz naselja Banovci — v gasilskem dom« Banovci; za volil^ iz naselja Grlava, Salinci in Krištanci — v vaškem domu Grlava; za volilce iz naselja Železne dveri m Gresovščak — v dvorani v Železnih dverih; za volilce iz naselja llovci — pri Katarini Habjanič v Ilovcih; za volilce iz naselja Radomerje, Radomerščak in Cuber — v gasilskem domu v Radomerju; za volilce iz naselja Jeruzalem in Plešivica — \ gostišču Jeruzalem; za volilce iz naselja Slamnjak — Prl . Alojzu Juranoviču v Slamnjaku.
STRAN 6
VESTNIK, 11. MARCA
POMURSKI KOMUNISTI V MEDKONGRESNEM OBDOBJU
Več pozornosti kadrovski
Da se čim popolneje in dosledneje uresničuje vloga zveze komunistov na prizorišču najširše politične in idejne bitke za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja, je zlasti pomembna njena organizacijska, kadrovska in akcijska krepitev. Temu vprašanju so v času od 8. kongresa ZKS in II. ongresa ZKJ v Pomurju posvetili posebno pozornost, kar drugim dokazuje podatek, da je trenutno v vseh štirih občinskih organizacijah zveze komunistov v Lendavi, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Murski Soboti skupno v ljučenih 4582 komunistov v 322 osnovnih organizacijah zveze komunistov. Samo v medkongresnem obdobju pa je bilo v partijske vrste sprejetih čez 1100 novih članov, kar je nedvomno spodbuden podatek.
krepitvi Z K
manjših organizacijah združenega dela, še vedno pogrešajo OO ZK. Hkrati pa to velja tudi za 9 krajevnih skupnosti v občini: Lipa,
čim večji meri uresničiti zahteve zadnjega partijskega kongresa, predvsem na področju organiziranosti in razvoja zveze komunistov, idejnopolitične rasti in kadrovskih vprašanj. Lahko rečemo, da so v teh naporih v mnogočem uspeli, saj so med drugim ustanovili osnovne organizacije ZK tudi v tistih krajevnih skupnostih, kjer komunisti dotlej niso bili organizirano navzoči. Gre za naslednje kraje: Dolga vas. Petisovci. Orešje. Lako.š.
malo pozornosti načrtnemu delu in sprejemanju v partijske vrste. To velja še posebej za sprejemanje kmečkih proizvajalcev v krajevnih skupnostih lendavske občine, s čimer za zdaj niso povsem zadovoljni. Poleg tega pa bo pri organizacijski in kadrovski krepitvi v organizacijah združenega dela potrebno več skrbi nameniti vključevanju mladih in novih članov, ki šo v sedanji strukturi članstva osnovnih organizacij zveze komunistov vendarle še premalo zastopani.
Razen tega se lendavski komunisti vključujejo tudi v druge oblike medsebojnega povezovanja in akcijskega organiziranja, ki prispevajo ne le h kadrovski krepitvi zveze komunistov, ampak tudi k povečanju idejnopolitične in akcijske usposobljenosti. V ta okvir nedvomno sodijo tudi sveti zveze komu-
partijska organizacija sedajle 878 komunistov, ki so organizirani v 62 osnovnih organizacijah zveze komunistov. Le-te delujejo domala v vseh organizacijah združenega dela razen v Marlesu, TOZD Boračeva in krajevni skupnosti Spodnji Ivanjci.
Kot ugotavljajo, je delo in aktivnost osnovnih organizacij ZK v gornjeradgonski občini v zadnjem obdobju dobro zaživelo, saj so se posluževali različnih oblik dela, idejnopolitičnega usposabljanja pa se je v minulih štirih letih udeležilo kar okrog 82 odstotkov celotnega članstva. To je med drugim omogočilo, da je občinska konferenca ZK že dosegla strukturo občinske organizacije, kar je nedvomno nadvse spodbuden podatek. V konferenci je namreč tretjina neposrednih proizvajalcev, kakor tudi žensk in mladine do 27. leta starosti. Hkrati pa so kadrovsko šibke
partijske vrste le enega kmeta; in še tega leta 1979. Sicer pa je v občini skupno 20 kmetov v zvezi komunistov, večinoma starejših od 55 let. Kljub povečani aktivnosti; zlasti v OO ZK v krajevnih skupnostih, SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah ter strokovnih službah, pa na tem področju še niso dosegli pomembnejših uspehov.
V KS ni čutiti komunistov
Določila zadnjega kongre-sa’ da naj bo zveza komunistov organizacijsko navzoča v vseh temeljnih celicah družbene organiziranosti, so v Precejšnji meri uresničiti z*asti v murskosoboški obči-ni- Zdaj imajo osnovne organizacije ZK skoraj v vsaki organizaciji združenega dela. Prav tako v krajevnih skupnostih, kamor po potre-1 vključujejo tudi posamez-J^ne ‘z združenega dela, akšna prizadevanja so dos-eJ rodila mnoge oprijemljive rezultate, čeprav se ponekod, Posebej v mestu Murska So-oota, komunisti skušajo zne-iti odgovornosti za delovaje v krajevni skupnosti, ed dobre primere pa uvr-caJo predvsem sodelovanje osnovnih organizacij v . ak°vcih, Beltincih, na Tišini in se kje.
Kako velik pomen so v ob-mski organizaciji zveze omunistov posvečali ka-jovski, organizacijski in krepitvi kot trajni in ami nalogi, priča podatek, so v obdobju med kongre-ma ustanovili celo 53 os-t°vnih organizacij ZK; od sti? V v krajevnih skupno-, • Trenutno deluje v mur-^osoboški občini na or-»aniziran način 2158 I jrionistov, ki so povezani v osnovnih organizacijah; eo njimi 112 v organizacijah ruzenega dela in delovnih upnostih ter 32 v krajevnih skupnostih. Ob tem, da v ne-ti^r>h ozdih, kot so Projek-P ’ . Komuna Beltinci, sv a del j Beltinci, Veterinar-
Agromerkur snna transport, Vodno go-sPodarstvo Mura in v nekaj
IDEJNOPOLITIČNA RAST ZVEZE KOMUNISTOV — V zadnjih štirih letih je bilo na področju organizacijske, kadrovske in akcijske krepitve zveze komunistov v Pomurju opravljeno nadvse pomembno delo. Pozitivne izkušnje pa ne izključujejo pomanjkljivosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti.
za 22, s čimer deluje sedaj 55 osnovnih organizacij. Največ jih je seveda v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, in sicer 24, potem pa sledijo krajevne skupnosti z 18 in družbene dejavnosti, kjer je 13 osnovnih organizacij zveze komunistov. Občinska organizacija ZK šteje 881 članov, kar je v primerjavi z letom 1977, ko je bilo včlanjenih 593 komunistov, vsekakor pomemben dosežek. V tem obdobju pa , so sprejeli 249 novih članov.
In če pogledamo še strukturo sedanjega članstva občinske organizacije zveze komunistov, vidimo, da je med njimi kar 261 žensk,nekvalificiranih delavcev je 146, kvalifciranih delavcev 202, s srednješolsko izobrazbo jih je 361, z višjo 115, z visokošolsko izobrazbo pa 57 komunistov.
Zanimiv je tudi podatek, da so največ novih članov
stih, ki so obstajali v Lendavi, Turnišču, Veliki Polani in Crenšovcih; slednjega sb ustanovili konec lanskega leta. Njihova vloga je bila do
osnovne organizacije, predvsem v krajevnih skupnostih, uspeli okrepiti s komunisti iz drugih delovnih okolij, kot npr. iz upravnih organov in
Podobno kot drugje, je tudi za ljutomersko občinsko organizacijo zveze komunistov v mecjkongresnem obdobju značilna razgibana družbenopolitična aktivnost na vseh področjih organizira-- nja, vsebinskega in idejnopolitičnega usmerjanja komunistov za učinkovito vključevanje v vse tokove družbenopolitičnega življenja. Zato je pretežni del komunistov številčno dobro zastopanih v slehernem delovnem in življenjskem okolju, kar je rezultat ene najpomembnejših nalog v dolgoročnem akcijskem programu sprejemanja v zvezo komunistov.
Občinska organizacija zveze komunistov v Ljutomeru šteje sedaj 665 članov, povezanih v 61 osnovnih organizacijah zveze komunistov. Tri med njimi so bile ustanovljene v lanskem letu. Od tega je 49 partijskih organizacij v združenem delu, preostalih 12 pa v krajevnih skupnostih ljutomerske občine. Tako imajo v vsaki krajevni skupnosti ustanovljeno osnovno organizacijo zveze komunistov, ki dejansko predstavlja enega glavnih idejnih iri akcijskih usmerjevalcev družbenopolitičnega življenja na vasi. Kot ugotavljajo, pa je v praksi le manjši del članstva zveze komunistov, ki so organizirani v OO ZK v združenem delu, stalno aktiven tudi v krajevnih skupnostih.
n. marca 1982.
STRAN 7*
 Pomemben delež mladih
V Pomurju je veliko nekvalificirane ali zgolj priučene delovne sile in med njimi je nemalo tudi takih, ki niti nimajo končane osemletke. Toda v zadnjih letih je interes za tovrstno izobraževanje upadel, ker pač vsakdo misli, češ kaj mi bo šola, pomembno je, da znam delati. V tem je sicer veliko resnice, toda ali nam znanje ne omogoča, da lažje, bolje in hitreje delamo?
Izobraževanje ob delu je najcenejša oblika usposabljanja. Za posameznika pa je seveda zelo naporna, saj mora redno hoditi na delo (v službo), prosti čas pa nameniti za učenje. Toda trud se vedno izplača. To so nam povedali tudi delavci gradbenih organizacij in lesne industrije iz vseh pomurskih občin, ki so obiskovali in pred kratkim končali 2-letno gradbeno delovodsko oziroma lesarsko delovodsko šolo na srednješolskem centru v Murski Soboti. Med njimi je nastala tudi današnja anketa.
 Priprave na spomladanske volitve potekajo intenzivno tudi v občinski konferenci zveze socialistične mladine v Murski I Soboti, kar dokazuje dosedanje delo mladih. Na občinskem nivoju ocenjujejo, da so se dovolj zgodaj lotili te nadvse pomembne akcije, predvsem I glede evidentiranja in kandidiranja mladink in mladincev za najodgovornejše funkcije v delegatskem sistemu. V sklop obširnih vsebinskih nalog, ki so si jih mladi iz murskosoboške I občine začrtali na zadnji pro-gramsko-volilni konferenci občinske organizacije zveze socialistične mladine, sodi na-Imreč kot najpomembnejša nedvomno priprava na bližnje volitve. Potem so začeli še s poglobljeno aktivnostjo in šii po vseh osnovnih organizacijah zveze socialistične mladine, v murskosoboški občini, zato.re-
zultati niso mogli izostati. Posebej zato, ker je akcija potekala
usklajene? že od občinskega nivoja navzdol . do- osnovnih
organizacij v združenem delu in krajevnih skupnostih, kjer so imeli podporo samoupravnih organov in ostalih družbenopolitičnih organizacij.
V zdajšnjem trenutku, tik pred volitvami članov,delegacij v temeljnih, samoupravnih organizacijah in skupnostih, je ocena pozitivna, saj so se skoraj povsod mladi zgledno vključili v same priprave in postopke evidentiranja, kandidiranja itd. Zato so zadovoljni z zastopanostjo mladih v kandidacijskem postopku, med katerimi jih je 891 ali 20.3-odstotka mladih. Lahko rečemo, da je mladina predlagala za odgovorne funkcije oziroma za delegate mlade ljudi, za katere so tudi prepričani, da bodo tudi izvoljeni, saj so z njimi mladinski funkcionarji že prej opravili razgovore, da bodo funkcije v delegatskem sistemu tudi prevzeli.
Največ mladih so seveda evidentirali v združenem delu, in sicer 22,4 odstotka, vendar ta podatek ni povsem zgovoren
pokazatelj angažiranosti mla- _ dih. Marsikje so se namreč te  pomembne družbene akcije I lotili bolj odgovorno v krajev- * nih skupnostih murskosoboške občine, od koder bo na bližnjih M volitvah kandidiralo 16.5 od- I stotka mladih. Ob tem. da je | precej več mladih kot prej evidentiranih za skupščine sa-  moupravnih interesnih skupno- M sti. kar je določen napredek.
Razumljivo pa je. da čakajo I mlade številne naloge tudi pri  sami izvedbi volitev, kjer se nameravajo še posebej potrudi# A ti. Gre namreč predvsem za  udeležbo na volitvah, kakor I tudi za sodelovanje pri organiziranju volitev z ostalimi druž-benopolitičnimi organizacijami I in samoupravnimi organi. Mia- I di pa bodo v naslednjem man-  datnem obdobju skušali s svojim delom v tovarnah, šolskih  klopeh, posebno pa v delegat- I skem sistemu, opravičiti zaupa-  nje naše smoupraVne socialistične skupnosti.	
Milan Jerše’ I
AKCIJA NNNP
VRSTA AKTIVNOSTI S PODROČJA POŽARNEGA VARSTVA
PETAR BREZIČ, vodja izobraževanja ob delu na srednješolskem centru v Murski Soboti: »Obe šoli smo organizirali v sodelovanju z gradbenim šolskim centrom in lesarskim šolskim centrom iz Maribora, odkoder so prihajali tudi nekateri predavatelji. Izobraževanje je potekalo v popoldanskem
času in lahko povem, da so vsi, ki so se vpisali, dokaj redno hodili k pouku in pokazali zadovoljiv učni uspeh. V šoli so si pridobili predvsem širšo razgledanost in nova spoznanja na področju gradbene oziroma lesarske tehnologije. 18 jih je končalo lesarsko, gradbeno delovodsko šolo pa 28 delavcev.«
FRANC PUHAN iz Gančan: »Zaposlen sem v delovni organizaciji Konstruktor-PomUrje kot tesar in ta šola je bila za nas velika priložnost, da si izpopolnimo svoje znanje. Ves čas, odkar sem zaposlen, sem čutil, da bi lahko še kaj dosegel in morda tudi napredoval na delovnem mestu. Iz naše delovne
organizacije se nas je vpisalo v to šolo 12 delavcev. Petim, in med njimi sem tudi jaz, je podjetje odobrilo tudi štipendijo, to je, da so nam krili vse stroške šolanja. Tudi sicer so nam šli na roko, če je bilo treba.«
IVAN TRSTENJAK iz Murskega Središča: »Že 20 let sem zaposlen, kljub temu pa sem se odločil, da grem v šolo. To so mi predlagali tudi v delovni organizaciji GIDOS v Lendavi, kjer zdaj delam, in sicer zaradi potreb. Mene so predvideli za tesarskega, sodelavca pa, ki je prav tako obiskoval to šolo, za
zidarskega delovodjo. Obema so krili tudi vse stroške v zvezi s šolanjem. Čeprav sem se nekoliko bal, kakoJ>o šlo, zaradi jezika in obremenjenosti, sem uspešno končal.«
V letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti bo dan poseben poudarek tudi požarnemu varstvu. To pa zato, da bi zmanjšali število požarov in materialno, škodo, ki nastaja zaradi njih.
V ta namen so. na občinski gasilski zvezi v Murski Soboti že izdelali pester program aktivnosti. ki bodo zajele vse dejavnike s področja požarnega varstva. Program aktivnosti so razdelili v pet časovnih obdobij. Z aktivnostmi bodo začeli že meseca aprila in maja, ko bodo v vseh gasilskih društvih soboške občine preizkusili mobilne sposobnosti. Računajo. da bo pri tem sodelovalo okrog 2.000 članov gasilske orga-* nizacije. Z akcijo bodo nadaljevali v mesecu juniju in juliju, ko bodo organizirali javne nastope s predpostavko hitrostnih vaj in gašenja požarov v izrednih razmerah. V mesecu avgustu in septembru bodo imeli razna tekmovanja v občini, regiji in zamejstvu s posebnim poudarkom na množičnosti, fzvedli pa bodo tudi tekmovanja za memorial Matevža Haceta. V mesecu oktobru, mesecu požarnega varstva. bodo vse aktivnosti usmerjene v požarno preventivno propagando. opravljali bodo požarnovarnostne preglede, organizi-’ rali predavanja v delovnih organizacijah in šolah ter večje vaje na najbolj ogroženih objektih. V mesecu novembru bodo začeli s tečaji za operativna vodstva ga-
nilskih društev in 'gasilsko-tehnič-nih enot civilne zaščite. Nosilec celotne akcije Nič nas ne sme presenetiti na področju požarnega varstva je občinska gasilška zveza Murska Sobota s svojim operativnim članstvom. V akcijo pa bodo vključene tudi skupnost
za požarno varnost občine Murska Sobota, s svojim operativnim članstvom. V akcijo pa bodo vključene tudi skupnost- za požarno varnost občine Murska Sobota in gasilsko-lehnične enote civilne zaščite.
F. Maučec
Komite izrekel kritiko komunistom!
V Gornji, Radgoni so se prejšnji teden na izredni seji sestali člani' komiteja OK ZKS Gornja Radgona, ki so ji prisostvovali še predsednik SO, predsednik OK SZDL in predsednica OS ZS. Na seji, ki je vsebovala le eno točko dnevnega reda: neuspešnost akcije za reorganizacijo strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, je komite kot izvršilni organ najvišjega organa gornjeradgonskih komunistov) to je občinske konference, izrekel kritiko vsem odgovornim, ki niso realizirali sklepov in stališč občinske konference zveze komunistov v zvezi z omenjeno reorganizacijo strokovnih služb.
Tako so bili kritike deležni odgovorni pri IS SO Gornja Radgona, ki so bi JI pri tem organu skupščine občine določeni za akcijo, kot tudi odgovorni delavci v samoupravni stanovanjski in samoupravni komunalni skupnosti občine Gornja Radgona. Ker gre v večini za komuniste, so člani komiteja OK ZKS Gornja Radgona sklenili, dao njihovi odgovornosti razpravljajo v posameznih osnovnih organizacijah zveze komunistov, sprejmejo ustrezne ukrepe in jih posredujejo komiteju kot izvršilnemu organu občinske konference.
uprav-Ijalcev
V uvodnem delu seje izvršnega odbora kluba samoupravljavcev v Murski Soboti so njegovi člani s posebno pozornostjo prisluhnili poročilu delegata Karla Pečka s 14. srečanja samoupravljavcev Jugoslavije »Rdeči prapor« « Kragujevcu. Osnovni poudarek na tem velikem zborovanju delavcev iz vseh naših socialističnih republik in pokrajin, ki sta se ga .udeležila tudi dva delegata iz Pomurja, je bil na ustreznejšem vrednotenju dela, tako v neposredni proizvodnji kot ustvarjalnega dela. Predvsem zato, ker se je proizvodnemu delu doslej posvečalo premalo pozornosti, v kar bo treba še bolj vključiti tudi usmerjeno izobraževanje. Seveda je bilo precej govora tudi ° uresničevanju stabilizacijske politike in drugih vprašanjih nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja. Spričo tega bo nujna angažiranost vseh družbenopolitičnih organizacij, da bo delavski razred v slehernem okolju dosledno uresničil temeljna sporočila letošnjega srečanja jugoslovanskih samoupravljavcev.
V nadaljevanju razprave so člani murskosoboškega kluba samoupravljavcev dokaj ugodno ocenili uresničevanje dosedanjega programa dela, pri čemer jim ni uspelo organizirati edinole razgovora o izkušnjah vodij delegacij, kar bodo prenesli v čas takoj po volitvah, v kolikor ne bo načrtovanega rednega usposabljanja vodij delegacij iz murskosoboške občine. Nadalje nameravajo v tem in prihodnjem mesecu pripraviti razgovor o položaju tozdov oziroma delovnih enot, ki imajo sedež matične organizacije izven občine. Predvsem bo namenjen manjšim poslovnim enotam, katerih predstavnike so pogrešali že na prvem tovrstnem razgovoru. V načrtu imajo tudi ponovitev teme »Povezovanje združenega dela in krajevne skupnosti«, ki jo bodo opravili ob koncu tega ali « začetku prihodnjega meseca. S pomočjo tukajšnje 'delavske univerze pa bi naj organizirali izobraževanje za eno skupino novo-zaposlenih delavcev, kjer predvidevajo osem učnih ur. V ta namen se bodo tesneje povezali s kadrovskimi službami v organizacijah združenega dela. V program dela za prihodnja dva meseca pa in»a murskosoboški klub samoupravljavcev vključeno tudi usposabljanje disciplinskih komisij ,n samoupravnih delavskih kontrol.
Milan Jerse
IZ TO PRESKRBA VE-LETRGONE POTROŠ-
NIK
JOŽE SUD^C iz Ljutomera: »Tudi meni so v delovni organizaciji, to je v Proizvodno gradbenem podjetju Ljutomer, kjer sem zaposlen kot KV zidar, predlagali, naj grem v delovodsko šolo. Seveda je bila to tudi moja želja. Že doslej sem večkrat zamenjeval skupinovodjo na raznih gradbiščih, zdaj pa priča-
kujem. da me bodo razporedili na delovno mesto gradbenega delovodje. V šoli sem si pridobil predvsem teoretično znanje, prakso pa smo itak imeli vsak na svojem delovnem mestu.«
KAREL KAUČIČ iz Gornje Radgone: »V Ljubljani sem končal poklicno gradbeno šolo in bil 8 let zaposlen pri Gradisu, zdaj pa že 4. leto delam pri Stanovanjsko-komunalnem podjetju Gornja Radgona. Za izpopolnjevanje v svojem poklicu sem se odločil zaradi lastne želje in tudi potreb delovne
organizacije. Tudi meni so krili vse stroške šolanja in omogočili prosti čas, kadar je bilo to potrebno. Mislim, da je bil pouk v redu organiziran in da smo si pridobili tisto znanje, ki nam je potrebno za delovodje.«
Prav v teh.dneh so v temeljnih organizacijah združenega dela potekali številni občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij. . na katerih so pregledali delovanje v preteklem obdobju, hkrati pa je prišlo tudi do večjih ka-. drovskih sprememb v izvršnih odborih osnovnih organizacij zveze sindikatov. Kaže, da se je marsikje na predsednike in tudi na druge člane izvršnih odborov zvalilo 'precej obveznosti in dela, ki so ga z določenimi težavami vendarle uspešno opravili.
Podobno ugotavljajo tudi v temeljni organizaciji Preskrba veletrgovine Potrošnik v Murski Soboti, kjer so se smelo lotili zastavljenih nalog, pri čemer so si prizadevali vključiti čim večje število delavcev. Praksa je poka-zala, da se sicer pogosto sestajajo in sestankujejo, toda dnevni redi njihovih sestankov neizpolnjeni ne le s tistimi starimi in »tradicionalnimi« stvarmi, kol so ozimnica, regres. letni dopust in rekreacija delavcev, ampak veliko govore tudi o družbenogospodarskem položaju svojih delavcev. Zato si prizadevajo , povečati fizični obseg dela, produktivnost dela ter doseči ustreznejšo organizacijo dela in razporeditev delovnega časa, čeprav so rezultati poslovanja temeljne organizacije v lanskem letu dokaj spodbudni. Kljub zaostrenim zakonskim predpisom na področju investicij so zgradili prijet-
BOLJŠA PRESKRBA OBČANOV — Z otvoritvijo nove samopo8*^. ne trgovine v krajevni skupnosti Park v Murski Soboti (na slik) no njost trgovine) so dane boljše možnosti za preskrbo občanov. Fot Abraham.
Uspešno delo sindikata
VEČ SKRBI DRUŽBENI PREHRANI DELAVCEV
»V lanskem letu smo nekoliko več pozornosti kot prej posvetili problematiki družbene prehrane naših delavcev. Zavedamo se namreč, da takšen način prehra-. ne med delom, kot ga imamo, sedaj, ne ustreza stališčem sindi-. kata. Znotraj delovne organizacije'smo iskali razne možnosti za ustrezen način prehrane delavcev med delom, posebej tam, kjer za to obstajajo minimalni pogoji, vendar ob znani raztresenosti poslovnih enot, te zadeve za zdaj nismo mogli enotno urediti. Tudi z množičnostjo na področju športa in rekreacije ter oddiha delavcev smo lahko zadovoljni«, poudarja dosedanji predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov v TO Preskrba veletrgovine Potrošnik Karel Maček, ki je več kot deset let uspešno vodil delo sindikalne organizacije.
Ustrezna organizacija, oziroma posluh odgovornih za oddih in njihova zavzetost sta omogočila, da vsako leto letuje okrog 130 družin, samo v lanskem letu pa je iz temeljne organizacije Preskrba letovalo 38 družin. Že ta podatek dovolj zgovorno priča, da se zanimanje delavcev za organiziran oddih nepehno povečuje. Tudi vrednotenju dela trgovskih
delavcev so namenili veliko pozornosti. predvsem z namenom, da višina osebnih dohodkov ne bi v preveliki meri zaostajala za rastjo življenjskih stroškov.
Predkongresna dejavnost in delegatov skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti so bile najboljša priložnost za oceno dela njihovih delegatov. Bolj so bili zadovoljni s prispevkom delegatov v organih upravljanja kot pa za zbor združenega dela in sise. Volitve zato niso zgolj formalnost ali običajno rutinsko delo, poudarjajo‘v TO Preskrba.
Zato so imeli pred očmi dej e da so v novo vodstvo osn organizacije zveze si . kodo-izbrali takšne ljudi, ki „a, zmogli izbojevati povsem 6jn čen odnos do dela, delovnih^, samoupravnih dolžnosti te v govornosti. Brez dvoma D .m prihodnje imeli v orSan.ai bi sindikata polne roke dela, se morali ukvarjati tudi z VP nj. nji izpopolnjevanj častneLajroV-zacije. za akcijskim m * vrSt, skim usposabljanjem svoji	od-
z demokratizacijo notranj
nosov in s podobnimi
VESTNIK, 11. MARCA
STRAN 8
kulturna obzorja
0 kulturniških programiranjih
Vsebinska plat kulturne ponudbe pri nas je zaradi kadrovskih in drugih tehničnih problemov zanemarjena, deloma pa jo omejujejo tudi finančne omejitve. Vendar bi morda prav zaradi slednjih moral biti program dejavnosti zato toliko bolj preciziran in bi iz nekako splošne, neoprijemljive, morali preiti na datumsko in tudi sicer konkretiziran pregled prireditev. Tako da bi v okviru tolikokrat citirane svobodne menjave dela v združeno delo delavcem ne Pošiljali nekakšnih pregledov dejavnosti, ampak resnični program prireditev. S tem bi olajšali delo kulturnim animatorjem, da bi le-ti točno vedeli, na kaj naj opozorijo in katere prireditve priporočajo, Pa najsi gre za koncerte, gledališke predstave, lutkovne igrice, filmske projekcije ali kaj drugega. Na tak način bi bil verjetno tudi odziv večji in bi tako vsi prigovori o kulturnem mrtvilu odpadli. Saj navsezadnje dejavnost živi, posebej ljubiteljska, ki ji je potrebno dati večjo spodbudo.
Tako bi lahko strnili bistvo razprave na slednji skupščini občinske kulturne skupnosti v Murski Soboti, na kateri je delovanje delegatskega sistema pa tudi druga vprašanja, izpostavil predsednik občinske konference SZDL Stefan Cahuk, delegati pa so obravnavali in sprejeli poročilo o realizaciji programa skupnosti v Preteklem in načrtovanjih v tekočem letu. Slednje s pripombami, čeprav so osvojili finančni predlog za leto 1982, prav tako pa tudi zaključni račun finančnega načrta za preteklo leto. Soglašali pa so tudi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota, ki je v reorganizaciji.
Brigita Bavčar
—murska sobota----------—------
PRED PREMIERO
Dramska skupina kulturno umetniškega društva Štefan Kovač v Murski Soboti pripravlja uprizoritev komedije Marca O)mmolettija: Da, prav ste prišli. Režiser je Rajko Stupar, v Predstavi pa sodeluje osem nastopajočih. Premiera bo predvido-11111 pred iztekom tega meseca, b b
 LJUTOMER
VAJA DELA MOJSTRA
Bodočnost muzejske zbirke
Muzejska zbirka Edvard Kardelj ,,Taborska gibanja na Slo-enskem” je že v nastajanju dajala zgled širokega družbenega do-d^r^3 *n sP°razumevanja. K vsem tem dokumentom pa bodo , aan še enega. Na seji zbora uporabnikov in izvajalcev skupščine cinske kulturne skupnosti Ljutomer so delegati sprejeli nov sa-oupravni sporazum. Predmet tega SaS je delovanje zbirke j ,arci Kardelj ,.Taborska gibanja na Slovenskem” v Ljutomeru I; C’?ar Ustanovitelj in strokovni oskrbnik je Narodni muzej iz Ljubljane.
Liuhr° podP1su tega samoupravnega sporazuma Narodni muzej iz grad'Jane prevzema obvezo, da bo dolgoročno posodil originalno tOsa1.V0, da bo dolgoročno strokovno skrbel z delom svojega kus-njev T dfugih potrebnih strokovnjakov, da se bo zbirka izpopol-do let ajda b° te^l° poglobljeno znanstveno delo, pripravil zbirko tiko t\ 9$$’• or8anizira' trienalna srečanja zgodovinarjev natema-Poln l ^skih gibanj ob posebnih okroglih mizah, pripravljal do-Pravl'nie P°se8e v prikazu tega obdobja slovenske zgodovine in prispeval Posebne Potujoče razstave predvsem po občinah, ki so pri-hi e jnaterial za ljutomerski muzej in kjer so bili tabori. Narod-gostQZei b° P^taLo pripravil vodnike in kataloge. Poleg tega bo kovne a* S sy°jimi razstavami zgodovinskega ali zgodovinsko-li-
8a značaja v ljutomerski galeriji Ante Trstenjak.
D. L.
~~ VELIKA POLANA--------
Novo vodstvo
 y Veliki Polani so se ob koncu minulega tedna sestali člani kulturnega društva »Miško Kranjec« Polana. Najprej so pre-^edah dosedanje delo. Zlasti so bili zadovoljni z delom mesa-pevskega zbora in okteta. Tudi folklorna skupina se
 spešno uveljavlja, precej kritičnih besed pa so izrekli na račun Kino sekcije, o kateri bodo v kratkem še spregovorili na sestanku ostalih organizacij v KS Polana. Tudi oživitvi dramske ' Kcije bodo posvetili večjo pozornost.	so se tudi s finančnim stanjem in razdelili višek
 fev med sekcije.
so člane novega izvršnega odbora, njegov predsednik 1 bo še naprej ostal Marjan Vidovič.	Stefan Prša
-TURNIŠČE -
Slovesno ob prazniku
. Praznovanju slovenskega kulturnega praznika so v len-l V,ski občini namenili kar cel mesec. Na teh prireditvah se  ^ujejo člani kulturnoumetniških društev, se spoznavajo m Menjujejo izkušnje.
 je b*ilo tudi v Turnišču, kjer so v kulturnem progra-ZL -Poleg domačega mešanega pevskega zbora, moškega linJj'.P^Hiskcga okteta, recitatorjev, plesalcev in turmski ci pevk nastopili še »Citeraši« iz KD »Hetes« Genterov-n .K' so obiskovalce še posebno navdušili. Na tej prireditvi so sio« *evn' kulturni delavci dobili tudi občinska priznanja, m no ,r |tefan in Erna Ferčak za požrtvovalno gledališko dejav-zh» ’ Slcfan Dominko in Jožef Kocet pa za delo pri razvijanju lovskega petja.
11 MARCA 1982
Da le vaja dela mojstra trdi priznani mojster pantomime Andres Valdes in s svojim delom potrjuje, da znani izrek ni iz trte zvit. V preteklem tednu je v prostorih Kluba mladih v Murski Soboti pet popoldnevov z osnovami mime in panto-
BREZ POSLUHA
Tudi tako bi lahko poimenovali organizacijsko nesposobnost organizatorjev kulturnega življenja v Murski Soboti, kjer se je ves minuli teden mudil znani pantomimik Andres Valdes in bi lahko njegovo prisotnost izkoristili z javnim nastopom za širši krog občinstva. Tako pa je mini seminar pantomime in mirne v okviru Pomurskega gledališkega studia mimo in mojster Valdes se je vrnil v Ljubljano, ne da bi ga videli na soboškem odru. Vemo pa, da ta oder ni kdo ve kako zapolnjen ali pa so na njem prireditve, ki nam vedno ne morejo biti ravno v veselje. Večer pantomime bi to prav gotovo bil, . saj smo se pred kratkim Andresu Valdesu od srca nasmejali, ko je brez besed vendar s sugestivno izraznostjo Obraza in telesa, pripisal na minulih televizijskih Srečanjih zmago Ljutomerčanom. Znani pantomimik je tudi sicer zelo iskan in kot edini te stroke pri nas je deležen posebne pozornosti.	.
Mladi so mu na vajah zanosno sledili in prav zaradi njih je tudi nastopil v grajski dvorani. Kljub temu da je bila prireditev zaprtega tipa (le za varovance soboškega dijaškega doma), je bila dvorana zapolnjena do poslednje- . ga kotička in aplavz buren. Nič drugače verjetno ne bi bilo, če bi mojster pantomime nastopil na prireditvi za širše občinstvo. Bil je pripravljen nastopiti, saj je v pogovoru med drugim dejal »in ce bom imel srečo, da bom nastopil tudi za odrasle...«	..	, , x
No očitno je nt imel, kot tudi Sobočani niso imeli te sreče, da bi jim organizatorji omogočili srečanje z Valdesom. Čeprav bi bili izdatki prav gotovo minimalni, ker bi odpadli potni in drugi stroški, ki dvigajo ceno gostujočim umetnji-kov pri nas.	bb
mime seznanjal udeležence Pomurskega gledališkega studia. Skoraj zabava mi je bilo slediti, saj je svoje, v začetku strogo strokovno izvajanje, prilagodil pestri strukturi slušateljev in ga pestril s karikirano pantomimo in tako na vajah, kot na edinem celovečernem nastopu izvabljal salve smeha.
Pričujoči	mini	študij
pantomime je v	okviru
—- faznih krožkih. Na povabilo občinske zveze kulturnih organizacij, seveda pa tudi v lastnem interesu je osnove pantomime in mirne osvajala tudi Erika Hriberšek, vzgojiteljica v soboškem dijaškem domu, ki je s svojimi varovanci pripravila že kar nekaj uspelih urpizo-ritev. ,,Prav gotovo mi bo sodelovanje pri študiju pantomime koristilo in bom
Starostna struktura udeležencev Pomurskega gledališkega študija, v okviru katerega je potekal mini seminar pantomime, je pestra, izraznost obraza in gibkost telesa pa še kako pomembna.
Pomurskega gledališkega studia sledilo v povprečju petnajst udeležencev, v starostnem razponu od trinajstih do več kot tridesetih let. Med njimi Matjaž Farič, v izraznem ples-
ANDRES VALDES: »Opazovanje življenja je bistvo, osnova pantomime.«
nem gibu že potrjeni dijak iz Murske Sobote, ki meni, da se pantomima lahko uporablja tako v gledališču kot pri plesu. ,,Med enim in drugim ni ostre meje, ker se vse povezuje,” je dejal v kratkem pogovoru med predahom četrtkove vaje.
Podobno je mehila tudi učiteljica Marjeta Hari, ki vidi uporabnost pantomime pri interesnih dejavnostih v okviru šole
pridobljeno znanje lahko prenesla na svoje učence. Dva sem že sedaj pridobila, da sodelujeta v Pomurskem gledališkem studiu, skupno pa bomo lahko marsikaj uporabili pri našem ljubiteljskem delu.”
Naj mlajša udeleženca mini študija pantomime sta bila Mojca Miholič in Uroš Prelog. Mojca je na vaji odlično interpretirala prodajalko in po aplavzu, ki ga je požela, dejala, da jo pantomima zabava in da se v šolskih odmorih često preskuša v posnemanju in izraznosti obraza in telesa. Tudi Uroš, ki ga je za sodelovanje pri pridobivanju osnov pantomime navdušila mentorica dramskega krožka, se je izkazal v vlogi prodajalca, ki ga je interpretiral brez besed. Bolj z gibom kot z besedo, se zna izraziti tudi mojster pantomime Andres Valdes, ki smo ga poiskali ob pričetku in tik pred iztekom mini seminarja. K nam je prišel iz Ljubljane kjer živi, sicer pa izvira s Kube in si je znanje pantomime pridobil v času študija v Parizu. Tam je bil učenec naj večjih svetovnih mojstrov pantomime, v našem prostoru pa je tako nezamenljiv.
Brigita Bavčar Foto: Albert Abraham
Humorista Geza in Kori
V zadnjem času skorajda ne mine teden, da se na zabavneje zastavljenih prireditvah v Pomurju ne bi pojavila humorista Geza in Kori. Geza (Farkaš) v prekmurščini in Kori (Samo Tuš) po štajersko zabavata občinstvo, da sta zelo iskana pa priča njuna datumsko zapolnjena beležnica. Našla sta se skorajda naključno in tako zapolnila praznino od kar sta skupaj prenehala nastopati Džouži in Dodo. Tudi Geza je prej nastopal kot šahist, vendar ga je Kori dopolnil v interpretaciji situacijske komike, zabeljene z aktualnimi problemi, v ospredju katerih so predvsem gospodarski spodrsljaji in krajevno vezane značilnosti — nepravilnosti ob katerih se lahko vsaj nasmejimo in tako damo duška, če jih že ne znamo odpraviti. Poleg humorja pa je v njunem programu mesta tudi za glasbo in družabne igre. Pri slednjih jima je v veliko pomoč Radenska, ki jima je priskočila na pomoč s propagandnim materialom in ju tudi sicer podpira. Uspeh je tako zajamčen, smeh zdrav, in svojim osmim, bosta humorista Geza in Kori kmalu prištela še sedem nastopov.	bb
kulturni koledar
DOLINA — Ob 15. uri bo v prireditveni dvorani recital ljubiteljev kulture iz Dolnjega Lakoša, zapel pa bo tudi ženski oktet iz Pinc.
ČENTIBA — Ob 18. uri bodo recitatorji iz Gornjega Lakoša nastopili v sodelovanju s pevskim zborom iz Genterovec.
VUČJA GOMILA — Ob 17. uri bo v prireditveni dvorani nastopila gledališka skupina, zapel bo pevski zbor, zaigral instrumentalni ansambel in se predstavila folklorna skupina domačega kulturno-umetniškega društva.
LJUTOMER - Ob 1930 bo v domu kulture premiera Hermana Celjskega, Avtor dela je Anton Novačan, režiral ga je Ivo Žnidaršič, nastopili pa bodo člani kulturno umetniškega društva Ivan Kaučič.
GENTEROVCI — Ob 18. uri bo v prireditveni dvorani nastopila folklorna skupina iz Velike Polane.
TOREK, 16. MARCA
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra bo ob 18. uri otvoritev razstave del akademskega kiparja Mihaela Štebiha iz Čakovca. Tokrat se izjemoma predstavlja s pasteli.
MURSKA SOBOTA - V pokrajinski in študijski knjižnici kulturnega centra je na ogled razstava ob 70. letnici rojstva književnika Ferda Godine.
V pionirski knjižnici Kulturnega centra so razstavljena dela ob 138. letnici rojstva pisatelja Josipa Jurčiča.
V prostorih ljubljanske banke — temeljne pomurske banke so razstavljena dela akademskega slikarja Nandeta Vidmarja. Pričujoča razstava je prva v okviru sodelovanja med zaposlenimi v banki in galeriji, pomeni pa prav gotovo uspeli poskus kako slike približati kar najširšemu krogu ljudi — tistim, ki sicer razstav ne obiskujejo.
LENDAVA — V Galeriji Lendava so razstavljene skulpture in plakete znanega slovenskega medaljerja Vladimirja Štovička.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radih so na ogled dela akademskega slikarja Marjana Jelenca iz Maribora.
knjige___________________
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: ODMEV TVOJEGA GLASU, delo pisateljice Sandre Paretti, SLEPI BRATEC — Prekmurske ljudske pripovedi, kijih je zbral Pavle Rožnik, publicirala pa Mladinska knjiga in TITOVA POSLEDNJA BITKA (Cankarjeva založba)
ZALOŽBI
'Ob dnevu žena, 8. marcu je domača založba na knjižni trg poslala datumu primerno, najnovejše delo svetovno znane in tudi pri nas zelo priljubljene pisateljice Sandre Paretti pod naslovom ODMEV TVOJEGA GLASU. Knjiga je biografsko in avtobiografsko dela. V njem avtorica slika svojo mater, s katero ni uspela vzpostaviti nikakršnega stika, vendar je ne obtožuje. Mati v tej upodobitvi je trda, stroga, pravična, a tudi razumevajoča in zlata. Spominja nas na tisoče žensk polpretekle dobe, ki se ne morejo otresti občutka, da jih je krivična usoda zaznamovala za vse življenje, ker so si starši želeli sina, rodila pa se jim je hči.
Pisateljica se na eni od strani zave pretresljive resnice: »Imam najboljšo mamo na svetu, ampak taka kot je ona, nočem postati nikoli.« Vendar tudi to ni obsodba, temveč samo poskus, da bi se doti-pala do prave podobe — njene in svoje. Knjiga f e iskanje odmeva nekega glasu, ki je že zdavnaj izzvenel, a v tej ali pni obliki živi naprej.
STRAN 9
Zastaviti konkretno odgovornost
- Nedavna seja predsedstva občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti je potekala v znamenju obravnave poročila o delu skupščine občine in njenih organov v mandatnem obdobju I978—1982. Kot so ugotovili, je bilo dosedanje delegatsko-dclo marsikdaj resda pomanjkljivo in premalo učinkovito, vzeto v celoti pa je kljub temu krepko pripomoglo k nekaterim pomembnim razvojnim uspehom murskosoboške občine. Med drugim je bil v tem obdobju dosežen izrazit napredek tudi v družbenem in 'osebnem standardu občanov, kar je navsezadnje tehten , dokaz za razvitost delegatskih odnosov na vseh nivojih — od občine do organizacije združenega dela in krajevne Skupnosti.
Hkrati pa se je pri oceni minul'ga delegatskega dela izkazalo, da njegovo učinkovitost še zmeraj zavirajo določene pomanjkljivosti, na katere so opozarjali že v prejšnjih letih. Ne gre le za preobsežna skupščinska gradiva, ampak so tudi delegati marsikdaj preslabo usposobljeni za opravljanje svoje odgovorne družbene funkcije. Zato se je tudi dogajalo, da so nekatera ključna vprašanja družbenega razvoja reševali mimo delegacij, in sicer po krajši poti. Tudi primeri, ko je moral izvršni svet skupščine občine velikokrat nase pre,-vzeti odgovornost za zadeve, ki bi jih lahko že prej reševali v posameznih sisih itd., opozarjajo, da ponekod delegati sploh niso imeli stališča svoje delegatske baze. Da ne govorimo posebej o prešibki pomoči strokovnih organov in družbenopolitičnih organizacij posameznim delegacijam, kakor tudi o pretrganem toku povratnih informacij.
Člani predsedstva OK SZDL so ob tem podprli gradivo o delu skupščine občine in njenih organov v preteklih štirih letih in ugodno ocenili delo zborov, čeprav so kritične besede letele predvsem na račun večkratne nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora in nekaterih odborov, ki so se redkokdaj sestajali. Slednje so ugotovili tudi za posamezne skupine delegatov. V razpravi pa so opozorili, da pogrešajo informacijo o delu interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, če bi se hoteli dokopati do celovitejše ocene uresničevanja delegatskega sistema.	Milan Jerše

Delovna organizacija
ZUNANJA TRGOVINA s. p. o.
Murska Sobota
ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA Murska Sobota
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	Samostojnega referenta
v izvozu
Pogoji: — visoka ali višja šola ekonomske smeri — aktivno znanje svetovnega jezika — zunanjetrgovinska registracija
2.	Tehničnega referenta II
v oddelku izvoz-uvoz Madžarska
Pogoji: — končana popolna srednja šola
— znanje strojepisja
— zaželjeno je znanje madžarskega jezika
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo na naslov ABC POMURKA —ZUNANJA TRGOVINA Murska Sobota, Lendavska 9 v roku 15 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od objave.
ogramsko-volilna konferenca gomjeradgonskih komunistov
Uspehi, pa tudi mnogo nedorečenosti
Gornjeradgonski komunisti so strnili svoja dosedanja prizadevanja v utrjevanju političnega sistema socialističneoa samoupravljanja in uresničevanju stališč in sklepov s področja ekonomske stabilizacije na programsko-vo-lilni konferenci. Po pregledu dela občinske organizacije — po poročilu se je razvila živahna razprava — pa so izvolili novo občinsko vodstvo komunistov, delegate za IX. kongres ZKS in XII. kongres ZKJ.
Sodeč po poročilu pa tudi razpravi, uspehi gornjeradgon-skih komunistov v preteklem obdobju niso majhni tako v družbenopolitičnem kot tudi družbenoekonomskem razvoju občine, posebej pa se še kažejo v akcijski in idejni okrepljenosti zveze komunistov znotraj delavskega razreda, organiziranih v SZDL in drugih 0P0 v KS, TOZD in SIS. Tako so za tretjino povečali članstvo v obdobju med obema kongresoma, ustanovili pa tudi okrog 40 novih osnovnih organizacij. Veliko pa je bilo tudi storjenega na področju
Mladi kritično o štipendijah
Problematika štipendijske politike in priprave na volitve — to sta bili osrednji točki posveta predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij zveze socialistične mladine iz murskosoboške občine, ki ga je OK ZSMS organizirala v prostorih srednješolskega centra v Murski Soboti. Zaskrbljuje podatek, da so v murskosoboški občini v letu 1981 razpisali 332 štipendij v 29 delovnih organizacijah, pri čemer je bilo nepodeljenih kar 158 ali 46 odstotkov. Do sredine letošnjega februarja pa so v 45 organizacijah združenega dela razpisali le 280 kadrovskih štipendij; od tega 178 za poklicne šole, 24 za srednje. 34 za višje in 44 za visoke šole.
Kot so poudarili, je s kadrovsko politiko nezdružljivo, da se zmanjšuje število kadrovskih štipendij na račun povečanja socialnih štipendij, zato si mladi prizadevajo za dodaten razpis. Pri tem se bodo angažirale tudi osnovne organizacije zveze socialistične mladine, zlasti na srednjih šolah, ki bodo med drugim tudi v kadrovskih službah delovnih organizacij preverile dejansko stanje. Hkrati pa bodo po razrednih skupnostih znova preverili podatke o upravičenosti prejemanja štipendij. Vsekakor pa je s tega posveta zanimiva po-
idejnopolitičnega usposabljanja, ki je zajelo okrog 80 odstotkov članstva.
Posebej je bilo še opozorjeno na prizadevanja komunistov v razvoju delegatskega sistema, ki se v UPS uveljavlja vse bolj tudi po zaslugi komunistov.
Ko so spregovorili o storjenem na področju ekonomske stabilizacije, je bilo poleg pozitivnih premikov v tej smeri ugotovljenih tudi nekaj dejstev. Gre predvsem za še večja in smortnejša vlaganja v kmetijstvo, kajti zahteve širše DPS so velike. Omeniti pa velja, da so se prav v kmetijstvu v občini pričeli naslanjati na dohodkovne odnose, in povezovati znotraj re-„ publike ter navzen. Zadovoljni pa niso z razvojem turizma, kjer beležijo nezadovoljiv devizni priliv, trgovine in še bi lahko naštevali.
Na področju družbenih dejavnosti so komunisti usmerili največ sil v usmerjeno izobraževanje in celodnevno šolo, prav sedaj pa teče akcija za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih in materialnih dejavnosti. Tu, pred-
buda. da bi ti štipendisti tudi sodelovali na mladinskih delovnih akcijah, s čimer bi povrnili del sredstev, kijih vanjevlagadružba.
Ob tej priložnosti so se tudi dogovorili za konkreten program aktivnosti mladih pri, čim uspešnejši izvedbi volitev. Med drugim bodo na šolah pripravili posebne radijske oddaje o vsebinskem pomenu volitev, mladi bodo pisali parole in jih skupno s plakati in letaki izobesili po šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Hkrati pa bodo poskrbeli za okrasitev volišč, ureditev njihove okolice in vasi, organizirali prihode na volišča in podobno. V zvezi s tem so tudi razpisali tekmovanje za najbolj urejeno volišče v murskosoboški občini.
Milan Jerše
Opravimo svojo pravico in dolžnost na volitvah v nedeljo že v jutranjih urah
POPRAVKI
Za predsednika zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Gornja Radgona za naslednjo mandatno obdobje kandidira FRANC FAŠALEK in ne PETER FRIDAU, za predsednika zbora uporabnikov v skupnosti socialnega skrbstva kandidira MILAN KURBUS in ne ROZINA ISMAJLOVIČ in
za predsednika zbora uporabnikov v telesnokulturni skupnosti kandidira MLADEN FABJAN in ne MIHA STRAH, kot smo pomotoma objavili v zadnji številki našega tednika.
vsem v materialnih, pa se pojavljajo med določenimi komunisti oportunistična hotenja, zato sta občinska konferenca oziroma komite že ukrepala, proti takšnim pojavom pa se bodo najodločneje borili tudi v prihodnje.
Gornjeradgonski komunisti so se odločili za zmanjšanje obsega svoje občinske konference. Ta je doslej štela 41 delegatov, v novem sestavu pa jih je 27. Eno leto bo na čelu občinske organizacije Marija Sedivy, predmetna učiteljica, zaposlena na delavski univerzi v Gornji Radgoni, sekretar pa ostaja Ferdo Matvos in prav tako bo še naprej izvršni sekretar Karel Cizi.
Poleg organov konference in komisij pa so izvolili tudi delegate za bližnja kongresa. V delu IX. kongresa ZKS bodo gornjieradogonske komuniste zastopali Irena Petek-Ferenc, Jože Rugole, Žarko Reus in Janko Jaušovec, na XII. kongresu ZKJ pa Melita Bakračevič, in sicer po dogovoru z ljutomerskimi in lendavskimi komunisti.
V. Paveo
dokumentih
Te dni bo stekla razprava o dokumentih 9. kongresa ZKS v vsaki osnovni organizaciji v občini, končana pa naj bi bila do 26. marca, da bi o poteku razprav in možnih dopolnilih in predlogih lahko opravili usklajevanje tudi v občinski konferenci ZKS. O organizaciji razprav so pred dnevi razpravljali sekretarji osnovnih organizacij in pri tem menili, da morajo biti povsod pripravljene tako, da bo sleherni komunist seznanjen z dokumenti. Razprave bodo seveda prilagojene tudi posameznim področjem, s katerimi se v posameznih okoljih konkretneje ukvarjajo. Na posvetovanju sekretarjev pa so posebej izpostavili nekatere najbolj aktualne naloge osnovnih organizacij v tem času. Med te naloge je šteti kadrovske izpopolnitve na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, kakor tudi neposredne priprave na letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti. Ker gre letos za krepitev požarne in prometne varnosti ter delovanje narodne zaščite, bodo v osnovnih organizacijah sprejeli posebne programe dela, ki naj bi angažirali
Delavski sveti v Tovarni oblačil in perila „MURA" Murska Sobota
razpisujejo
sledeče naloge in opravila:
1.	DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Pogoji:
— visokošolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj
— višješolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah
2.	POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA ZA PODROČJE SAMOUPRAVLJANJA
Pogoji:
— visokošolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj
— višješolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah.
3.	DIREKTORJA TOZD ..OBLAČILA"
Pogoji:
— visokošolska izobrazba ekonomske, pravne, tekstilno-konfekcijske ali druge ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj
— višješolska izobrazba ekonomske, pravne, tekstilno-konfekcijske ali druge ustrezne smet1 ter 8 let delovnih izkušenj.
4.	KOMERCIALNEGA DIREKTORJA TOZD ,,OBLAČILA"
Pogoji:
— visokošolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let dela v komercialni službi — višješolska izobrazba ekonomske smeri in 8 let dela v komercialni službi.
5. DIREKTORJA TOZD ,,OBLAČILA - LJUTOMER"
Pogoji:
— višja šola ekonomske, pravne ali tekstilno-konfekcijske smeri in 8 let delovnih izkušenj — srednja šola ekonomske ali tekstilno-konfekcijske smeri in 10 let delovnih izkušenj.
Kandidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev imeti še organizacijske sposobnosti vodd delovno organizacijo, temeljno organizacijo ali službo, ter biti sposobni razvijati socialistic samoupravne in ekonomske odnose.
Kandidati morajo prijave in dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev poslati najkasneje 15. aprila 1982. v zaprti kuverti z oznako: ,,za razpisno komisijo" odgovarjajoče temeljne delovne organizacije.
1 VSELEJ NA ČELU
I AKCIJ
Po obsežnih in vsebinsko bogatih pripravah v OO ZK je bila v Murski Soboti programsko-volilna seja občinske konference zveze komunistov, ki sta se je udeležila tudi izvršni sekretar CK ZKJ Vlado Janžič in sekretar MS ZKS za Pomurje Geza Bačič. V razpravi o delovanju občinske organizacije ZK in njenih organov v preteklem obdobju je bilo izpostavljenih nekaj najpomembnejših dosežkov, kot so hiter materialni razvoj murskosoboške občine, ki ni več v t. im. »klubu nerazvitih«, večja aktivnost komunistov v samoupravnih organih in delegatskem sistemu ter nenehna krepitev idejne in akcijske enotnosti zveze komunistov. Slednje se je zlasti pokazalo ob razreševanju konkretne problematike v gradbeništvu, kmetijstvu in drugje. V medkongresnem obdobju pa je za blizu 600 članov povečana občinska partijska organizacija, s čimer je povezan tudi znaten porast števila osnovnih organizacij zveze komunistov.
Murskosoboški komunisti so v daljši razpravi spregovorili domala o vseh področjih
slehernega komunista na delovnem mestu ali kraju, kjer živi. Najbolj neposredna naloga lendavskih komunistov v tem času pa je vsekakor aktivnost v pripravah na skorajšnje volitve.
Jani D.
GORNJA RADGONA
Mladina in volitve
Mladi v gornjeradgonski občini so uspešno končali s pripravami na volitve. Evidentirali so veliko število svojih članov, kar pa je še važnejše — mnogi med njimi so se znašli na kandidatnih listah.
Občinska mladinska organizacija oziroma osnovne organizacije ZSMS Gornja Radgona pa bodo odigrale pomembno vlogo tudi v sami izvedbi volitev, predvsem 14. t. m., ko bodo volili delegate za naslednje mandatno obdobje v krajevnih skupnostih v občini. Tako bodo okrasili volišča v 70 KS, izobesili bodo plakate, zastave, uredili okolico volišč in še bi lahko naštevali.
Kljub oblici nalog, pa tudi z namenom, da bi kar se da spodbudili osnovne organizacije ZSMS Gornja Radgona pri teh opravilih, ki spet kažejo na pripravljenost mladincev in mladink za družbene akcije, so se pri OK ZSMS Gornja Radgona odločili; da bodo denarno in knjižno nagradili tri osnovne organizacije, ki bodo največ prispevale k izvedbi volitev.	v0
dela in življenja v občini, pri čemer so posebno pozornost namenili vprašanjem kmetijstva in celotnega agrokom-pleksa, saj sodi pridelovanje hrane med strateške cilje nadaljnjega razvoja. Zato so se delegati zavzeli za trdnejše povezave vseh členov reprodukcijske verige na osnovi medsebojnih dohodkovnih odnosov. V ta proces pa bo treba še v večji meri vključiti tudi kmete, organizirane v temeljnih zadružnih organizacijah. Razumljivo je, da je bilo delo zveze komunistov usmerjeno predvsem v razreševanje vprašanj s področja družbenoekonomskih odnosov, stabilizacijske politike, samoupravnega načrtovanja itd. Zato je treba bitko za boljše gospodarjenje, kot so poudarili, prenesti v sleherno temeljno organizacijo in krajevno skupnost, kjer pa je nujna večja kritičnost komunistov.
Zatem so opravili volitve organov občinske organizacije ZK, zlasti 30-članske občinske konference, ki jo bo vodil dosedanji predsednik Alojz Sela, in nekaterih komisij ter tovarniškega razsodišča. za sekretarja komiteja je izvoljen Stanko Erjavec, ki je bil doslej izvršni sekretar, na čigar mestu bo poslej Anica Karba, zaposlena v skupnih službah SIS. Novi komite ima 9 članov, izvolili pa so tudi delegate za 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ. Ob koncu so sprejeli še programske usmeritve za delo občinske organizacije zveze komunistov v prihodnjem obdobju.
Milan Jerše
STRAN 10
VESTNIK, 11. MARCAj^
Razprava o kongresnih dokumentih
kmetijska panorama
strokovnjaki svetujejo
Kako do večje proizvodnje mleka?
PROIZVAJALI BI VEČ
(nadaljevanje)
Ob trenutno razpoložljivi osnovni krmi bo težko doseči večjo proizvodnjo mleka brez posebnih beljakovinskih kon-centratov.Oljnih tropin je bilo pred leti dovolj, sedaj pa jih primanjkuje, tudi cena tropin je 3-krat večja kot pred enim letom, medtem ko je cena mleka zvišana za 20 odstotkov, zato se postavlja vprašanje ekonomičnosti krmljenja s tropinami. Krmil, s katerimi bi lahko dopolnili zimski obrok z manjkajočimi beljakovinami, pomurske mešalnice ne izdelujejo, razen urejskega koncentrata, s katerim pa zaradi večje vsebnosti uree ne moremo izravnati zimskega obroka, ki vsebuje pretežni del koruzne silaže. Zaradi uree, ki jo vsebuje urejat koncentrat 10 do 12 odstotkov, ga lahko dajemo največ 1
Krma	l	eg SS	SPB	ŠE	Ca	P	Na	Šur.
	kg	g	g	g	g	g	vlakn.
Koruzna sil.	13	6,3	253	3910	17	11	2.5	1357
zdrob	7	6,2	300	1800	39	14	10.0	1978
	2	1,6	120	1260	2	6	2.0	120
Skupaj hranil. snovi 6°0 kg teška krava	14,1	673	6970	58	31	14,5	
pbi za vzdrž. 4 % mleka		320	3168	30	20	12	
		5.9	13.8	10	6	- 4	
V tem obroku je prebavljivih beljakovin le za proizvodnjo 6 1 mleka, in je zelo malo natrija in fosforja, veliko pa je škrobnih enot.
Tak obrok zelo uspešno dopolnimo z urejskimi dodatki, ki ne vsebujejo energetske vrednosti, vsebujejo pa rudninske snovi, ki nam primanjkujejo v zimskem obroku. Tak dodatek je supermix, izdelek tovarne Lek-Lipovci. Vsebuje 33 odstotkov uree, 10 kalcija, 23 nabija, 3,5 odstotka fosforja in ostale mikroelemente ter vitamine, ki jih rabi govedo za Proizvodnjo jjnleka in mesa. V zimskem času, ko imamo prese-lahko topljivih ogljikovih hidratov v obroku, računamo, da žival lahko dobro Okoristi
30 g uree na 100 kg žive ,?e> to pomeni, da bi krava težka 600 kg, lahko dobila do 15 kg supermiksa na dan.
'endar ga zaradi visoke vsebnosti natrija dajemo kra- Vam do 30 dkg dnevno, oziroma ga mešamo največ do 10 odstotkov med krmne meša-a'ce, ki jih lahko dajemo do kg dnevno, oziroma 6 odstot-, ov med krmne mešanice, ki Jm dajemo do 5 kg dnevno. Z dodatkom 0,3 kg supermixa
KZ na dan izravnavamo, obrok po prebavljivih beljako-mah 10 do 111 mleka, med em ko dodajemo kalcij in na-rn? 1,^' Proizvodnji nad 20 1 “teka. Zato kravam z večjo Proizvodnjo dodajamo oljne
do 1,5 kg dnevno na kravo, kar zadostuje le za 10 do 12 1 mleka, za večjo proizvodnjo pa rabimo beljakovinsko krmilo brez uree. Zato bi kazalo uporabljati urejski koncentrat in druga krmila, ki vsebujejo ureo, za izravnavo krmnih obrokov suhih krav in za krave s proizvodnjo do 12 1 mleka. Kravam po telitvi in tistim, ki dajejo več kot 12 1 mleka, bi dodajali oljne tropine pomešane z doma pridelanimi žiti. Seveda pa bomo morali čim prej preiti na krmljenje krav po proizvodnji.
Običajno je zimski obrok za krave molznice sestavljen iz 20 do 25 kg koruzne silaže, 4 do 8 kg sena, ter 2 do 4 kg koruznega zdroba. Če upoštevamo povprečno hranilno vrednost osnovne krme, dobi krava z običajnim obrokom naslednjo količino hranilnih snovi:
tropine.ki vsebujejo dosti beljakovin in fosforja. V tem primeru bi bila poraba oljnih tropin, ki so drage in jih je zelo težko dobiti, mnogo manjša. Tudi polna lastna cena mleka bi se občutno zmanjšala. Zato bomo morali v bodoče, kljub nezainteresiranosti oziroma neznanja uporabe raznih urej-skih dodatkov, vsaj za izravnavo beljakovinsko zelo revnih zimskih obrokov, uporabljati razne urejske dodatke, ki jih je na tržišču vedno več. Tudi mešanje uree med koruzno slilažo ob siliranju, ki je najbolj učinkovit in zanesljiv način uporabe uree za govejo živino, se bo moralo bdlj uveljavljati.
Z dodajanjem raznih urej-skih dodatkov, urea super 1 — 1,5 kg na dan, supermix GKZ 0,3 kg ali benural dodatek 0,5 kg na kravo na dan, izravnavamo krmne obroke s koruzno silažo po prebavljivih beljakovinah do 12 1 mleka, za krave po telitvi in večjo proizvodnjo pa uporabljamo oljne tropine, ki jih mešamo med doma pridelana žita (koruzo, ječmen in drugo), in sicer 60 do 70 odstotkov žit in 30 do 40 odstotkov oljnih tropin. Teh mešanic dajemo na vsaka nadalnja 2 do 2,5 1 mleka 1 kg. Na primer krava z 20 1 mleka mora dobiti poleg urejskih dodatkov še 4 kg mešanice žit in oljnih tropin.
ŽVZ za Pomurje: mag. Omar Ernest
IV Gančanih je več dobrih kmetovalcev, ki skrbno obdelujejo svojo zemljo, se I ukvarjajo z rastlinsko proizvodnjo in gojijo živino ter kot kooperanti sodelujejo s kmetijsko zadrugo Panonka.
IMed te sodi tudi dvainpetde-setletni Štefan Pucko ali kakor ga krajani po domače kličejo Lebarov Števek. Sku-
I paj z dve leti mlajšo ženo Ti-
no obdelujeta 5,20 hektarjev zemlje, v glavnem sama, kajti starejši sin Jože obiskuje VEKŠ v Mariboru, mlajši Tonček pa je vajenec v delovni organizaciji Panonija v Murski Soboti.
Ko sem se pred dnevi oglasil pri Puckovih, v središču razprostranega naselja Gan-čani, sem dobil občutek, da gre za urejeno kmetijo. Takšen občutek pa lahko dobi vsakdo, ki stopi na dvorišče in zagleda kmetijske stroje, ki so skrbno spravljeni pod streho. Čeprav je bil to zimski popoldan, ko imajo kmet-je več prostega časa kot denimo poleti, ju vseeno nisem našel brez dela. Števek je pletel košaro, Tini pa dela tako ali tako v kuhinji nikoli ne zmanjka. Naš pomenek je za trenutek prekinila Rominja,
Izkušnje kmetovalcev
KAJ ŠE MORAMO STORITI ZA VISOK PRIDELEK PŠENICE?
Če naredimo pregled stanja pšeničnih posevkov na naših njivah, lahko ugotovimo, da so ti razen redkih izjem odlični. Na, kmečkih njivah je posejanih 14.500 ha pšenice, ki je odlično prezimila. Rbsnica je tudi v tem. da je v, lansko jesensko setev vloženega toliko kvalitetnega repromateriala. kot še nikoli doslej. Samo z zamenjavo semena je zajeta 1/3 površin poleg primernega gnojenja in ostalih ukrepov. Da bi sedaj iz teh posevkov dobili čimvečji pridelek moramo:
1,	pravočasno dognojiti .s primernimi gnojili.
2.	zaščititi posevek pred pleveli.
3.	zaščititi posevek pred boleznimi
Dognojevanje opravimo na osnovi skupnih potreb pšeničnega posevka, ki so 120—140 kg dušika. 80—100 kg fosforja (P2 05) in 80—100 kg kalija ZK2O). Takšne so potrebe po hranilih v celotni vegetacijski dobi. Ker bi morali glavni del hranil dodati jeseni, spomladi dodajamo samo razliko manjkajočih hranil, predvsem dušika. Torej dognoju-jenjo po naslednjih navodilih: . a)’ Če smo ob setvi porabili 500—600 kg NPK 9-18-18 (ali 6-18-18) dognojujemo zgodaj spomladi z 200 kg KAN in po potrebi še enkrat s približno 100 kg KAN. V prvem dognojevanju lahko zamenjamo KAN s 300 kg NPK 17-8-9:
b)	V primeru, da smo jeseni uporabili 500—600 kg NPK 13-10-12 ali NPK 12-12-12 dognojujemo zgodaj s 300 kg NPK 17-8-9 in drugič po potrebi s 100 kg KAN:
c)	Posevke, ki so bili jesčni gnojeni s premajhnimi količinami nitrofoskalov ali sploh niso
ki večkrat pride naokrog in ki sta ji postregla s kozarcem domačega vina.
Lebarov Števek že vrsto let sodeluje s kmetijsko zadrugo Panonka. Pred petimi leti je najel 92.000 dinarjev posojila za dobo desetih let in s 3-od-stotno obrestno mero in zgradil hlev za 70 svinj. Pravi, da se mu je to izplačalo in da mu je žal, da ni vzel še
več posojila. Tako seje odločil za vzrejo bekonov. Poleg tega pa ima v hlevu tudi devet glav goveje živine, 70 bekonov za kooperacijo in 10 komadov svinj. Vse svoje viške proda kmetijski zadrugi, kjer sodeluje tudi v samoupravnih organih. Sicer pa prideluje koruzo, krompir, rž in ječmen. Največ pridela krompirja, ki ga vsako leto proda okrog dva vagona, medtem ko ostalo, kar pridela, potrebuje za vzrejo bekonov. Tudi koruze pridela precej, vendar jo mora še vseeno kupovati.
Čeprav je potrebno na kmetiji veliko delati, sta Števek in Tina zadovoljna, le da bi bile cene nekoliko višje, pravita. Ne moreta razumeti, da so cene živine v domači zadrugi nižje kot drugod. Pa
bili gnojeni. 1 gnojimo takoj s 400—500 kg NPK 13-10-12 ali NPK 17-8-9 in drugič s 150-200 kg NPK 17-8-9 ali 100 kg KAN.
Zatiranje plevela
je nujen ukrep (čeprav se tega še vsi ne zavedamo), če hočemo doseči primeren pridelek. Plevel odvzema žitu hrano, vodo, svetlobo. prenaša različne bolezni in tudi škodljivce. V žitih srečamo več vrst plevelov, to so: semenski širokolistni. semenski ozkolistni in koreninski pleveli. Verjetno bomo razdelitev in zatiranje lažje razumeli, če bomo našteli posamezne plevele in za njih učinkovito zaščitna.sredstva. V nadaljevanju tega sestavka bom navajal le zaščitna sredstva proti plevelom — herbicide, ki so v prodaji na področju Pomurja.
Najbolj razširjeno skupino ši-rokolistnih plevelov (piešec. modri glavinec. bela metlika.. osat, slak. mak', slakovec. njivna redkev. gorjušica ter kuštrava graši-ca) smo uspešno zatirali s hormonskimi pripravki deherban A. deherban M in deherban forte (kombinacija prvih.dveh).
Ob enostranski uporabi teh herbicidov so se pojavili odporni pleveli kot so smolenec. kurja črevca, mrtva kopriva in druge. Z novejšimi pripravki na novih osnovah (aktivne snovi) in z različnimi kombinacijam^ zatiramo tudi te. Takšni so npr. deherban flu:d. dicofluid MP combi, deherban combi, deherban special. aniten D. banvel M in podobni.
V zadnjih letih pa so se močno razširili travnati pleveli srakope-rec (pavlica. pahovka) ter delno divji oves in njivski lisičji rep.
Najbolj nevaren je v zadnji skupini srakoperec. ki osemeni okrog 2000 semen, močno zniža pridelek in otežuje kombajnira-nje. V naših razmerah So za te plevele pripravki dicuran in dosamix. Kot vidimo je že v naših razmerah izbor herbicidov zelo .širok, zato poskušajmo sestaviti nekaj receptov, da bomo očistili njivo vseh omenjenih plevelov:
— dicofluid M P combi ' I + dicuran 2 kg ali
— deherban fluid 4 1 + dosamix 2.5 kg ali
— deherban special 3 I + dicuran 2 kg ali
— banvel M 4 I + dosamix 2.5 kg .
Cas uporabe teh kombinacij mora biti- v fazi od začetka do konca razraščanja (glej tabelo). Ob škropljenju naj bo ternpera-
tudi sicer je cena za svinje prenizka glede na cene umetnih gnojil in krmila. Če bi se cene uredile, bi bila pripravljena tudi več proizvajati. Bojita se tudi, da jima bo z novo obdavčitvijo še manj
Štefan Pucko iz Gančan je zadovoljen s kooperacijsko proizvodnjo in sodelovanjem s kmetijsko zadrugo. Motijo ga le različne odkupne cene.	Foto: F. Maučec
ostalo in da bosta morala opustiti kooperacijsko proizvodnjo. Menita, da bi morali tiste kmetovalce, ki več proizvajajo, stimulirati v tem času, ko je občutno pomanjkanje hrane, ne pa jih obremenjevati. Tarnata tudi zaradi pomanjkanja nafte, saj to ovira normalno delo in zato razmišljata, da bosta morala nazaj na konjsko vprego. Trenutno imata dva
tura okrog 10° C. V večini primerov škropimo prepozno, čakamo množico plevelov, potem uporabimo blagi in poceni herbicid ter dosežemo slab učinek. Do sedaj omenjene kombinacije pa ne smemo uporabljati pozneje, ker lahko nastopijo določene poškodbe na posevkih. Če smo že zamudili rok škropljenja v fazi razraščanja in nastopi kolenčenje, potem uporabimo enega od enosta-nih hormonskih
Razvojne stopnje žit
A — vznik, B — prvi list, C — dva lista, D — trije listi, E — začetek razraščanja, F — polno razraščanje, G — končano razraščanje, H — začetek ko-lenčenja, I — prvo koleno, j — drugo koleno
herbicidov, kol je npr. deherban A ali deherban forte. Razumljivo je. da š to kombinacijo dosežemo slabši učinek — ne zatremo smolenca niti srakoperca. 
Bolezni v zadnjih letih povzročajo škodo na pšeničnih posevkih. Najbolj razširjena je tako imenovana žitna pepelasta plesen. Pojavi se že zgodaj spomladi, ko je dovolj vlage in se temperatura dviga. Najprej se bele pege pojavijo na spodnjih listih potem zajamejo zgornje liste... bilko in klas. Pri zgodnjem napadu bolezen negativno vpliva na razraščanje in zmanjšuje število rastlin s klasi.
V poskusih je bil na neškro-pljenih parcelah pridelek nižji 10—15 % (400 kg = cca 5.000.00 din).
Poleg pepelaste plesni istočasno zatiramo še razne rye, kol. so rumena, rjava in črna ter pega-, vosi listov.
Proti vsem omenjenim boleznim škropimo s. sistemičnim„
traktorja, vendar bodo enega prodali, kosilnico, sadilec za krompir, medtem ko je kombajn v strojni skupnosti. Želita si tudi, da bi bilo v celoti rešeno zdravstveno zavarovanje kmetov, vendar pod po
gojem, da dajatve ne bodo previsoke, saj jih ne bi zmogla. Kljub vsemu pa upata, da bo tudi to vprašanje zadovoljivo rešeno tako za kmetovalce kot za družbo.
Ob koncu našega pogovora sta nam Števek in Tina tudi povedala, da letno oddata okrog štiri tisoč litrov mleka, kar tudi prinaša dohodek.
Feri Maučec
fungicidom bayleton 25 WP 0.75 kg/ha. Posebno uspešno še je pokazala uporaba tega sredstva takoj po prvem napadu bolezni. Praviloma zadostuje enkratno škropljenje. Pri izredno močnem napadu je potrebno še enkratno škropljenje.
Bayleton 25 WP se lahko meša z vsemi herbicidi, ki se uporabljajo v žitih, prav tako v kombinaciji s sredstvi za skrajšanje slame.
Ostala žita moramo seveda enakopravno obravnavali kot pšenico. Pri ječmenu ni posebnih omejitev. Dognojujemo z nekoliko nižjimi dozami dušika (30-40r kg manj). Uporaba herbicidov je lahko ista kot pri pšenici, prav tako je priporočljivo škropljenje z bayletonom. V posevkih rži ne uporabljamo sredstva dicuran in sredstva na osnovi MCPP kot so deherban fluid, dicofluid MP combi, deherban special. V tem primeru je bolje uporabiti enostavnejše pripravke kot so deherban forte ali deherban A.
Med ovsom zatiramo plevele z enostavnejšimi herbicidi, kot sta deherban M. ali deherban forte v običajnih dozah. Ne uporabljamo pa čistih herbicidov na osnovi 2.4 D to je deherban A.
Žita s ppdsevkom detelje škropimo s pripravkom deherban M 2-2.5 1/ha. Škropimo takrat, ko ima detelja razvite najmanj triperesne liste.
DŽUBAN GEZA. kmet. ing.
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
PRAGOZD JE POKAZAL
ZOBE
Ameriški milijarder Daniel K. Ludwig je izgubil bitko z amazonsko džunglo; odločil seje, da bo prenehal z največjo naložbo, kar se jih je kdaj lotil posamezen investitor. Podjetnež je namreč pred leti začel izkoriščati neizmerno zeleno bogastvo pragozdov ob Amazonki v Braziliji. Velike potrebe razvitega sveta po lesu in celulozi so obljubljale primeren dobiček, toda izkazalo se je, da velikanski posegi v občutljivo naravno ravnovesje niso tako preprosti.
Najprej so morali utreti poti do lesnih zalog. Zgradili so na stotine kilometrov cest, železnic, mrežo letališč, pristanišča, nastalo je celo novo mesto s 35.000 prebivalci, posebej ža ta veliki podjetniški podvig so japonski ladjedelničarji izdelali plavajočo tovarno celuloze, skratka, moderna tehnologija je pokazala svojo moč, da bi človek prišel do tako potrebnih surovin. Toda izkazalo se je, da podjetje ne uspeva tako, kot so si načrtovalci in investitor zamišljali. Sam veliki projekt Jari je sicer tekel naprej in tudi nekaj dobička je dajal, vendar pa tistega bliskovitega in zares učinkovitega rezultata ni bilo.
Med največjimi napakami, ki so jih naredili, je bilo podcenjevanje okolja. Z ogromnimi buldožerji so razrili velika območja, da bi na njih zasadili posebno vrsto hitro rastočega drevja, a plantaže niso uspevale. Gigantski buldožerji so pri ritju uničili občutljivo plodno plast amazonske zemlje. Podrtega ravnovesja pa ni mogoče popraviti v nekaj letih.
Vse kaže, da bo veliko naložbo prevzela brazilska vlada, a če bo kaj bolj uspešna v boju z džunglo, je seveda vprašanje.
S svojimi 485 kilogrami in 310-centimeterskim obsegom v pasu je bil Američan Robert Earl Hughes najtežji in najdebelejši človek vseh časov. Ko se je leta 1926 rodil je tehtal pet kilogramov. S šestimi leti je imel sto kilogramov, pri desetih letih je tehtal 160 in dvajsetletnik je dosegel svojo »polno« težo. Hughes je nastopal v cirkusih. Umrl je leta 1958.
Zakaj so ljudje desničarji?
Levičarjev je na svetu vsega samo 4 odstotke. Arheologi so odkrili, da je človek tudi nekoč izdeloval svoje orodje predvsem tako, da je bilo uporabljivo za desno roko. Do tega ni prišlo slučajno temveč zato, ker imamo srce na levi strani. Ob naporu leve roke se mišice ob srcu naprezajo, se hitreje utrudijo, zato je človeku izkušnja pokazala, da je najboljše, če obremenjuje desno roko.
Tako, enkrat so moški na vrsti! britanska revija »Playgirl« je izbrala štiri najbolj privlačne moške Velike Britanije. Po besedah urednice revije Diane Groskopf je ena od značilnosti izbranih njihova »živalska privlačnost.« V imenu moških, hvala za kompliment.
Iz policijske postaje Victoria-station je nekdo iz dobro zavarovane blagajne ukradel denar in čeke v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Policaji si sedaj belijo glave češ, kako neki je le mogel...
XXX
V sedemdesetih letih življenja porabi človek za spanje 23, za jed pa nekaj čez tri leta.
XXX
V Moskvi je okoli 300 tisoč ljubiteljev zimskega kopanja na prostem. Med njimi je tudi neki 84-letni upokojenec, ki ga vidijo v vodi vsak dan.
drugje srno prebrali
XXX
Neka krava s Kube je dala v 305 dnevnih 24.268 litrov mleka, dnevno torej 79,57 litra, nekatere dneve in mesece več, druge manj. Dnevni rekord je dosegla s 110,9 litra mleka.
XXX
Italijanska vlada bo v naslednjih štirih letih porabila 15 milijard lir, da bi preprečila nadaljnje nagibanje žnameni-* tega stolpa v Piši. Do leta 1978 se je nagib stolpa povečeval za 1,6 milimetra letno. Sedanji nagib 54,5 metrov visokega stolpa znaša 4,25 metra.
XXX
V bolnišnici v Sao Paulu je umrla najsta-z rejša Brazilka, ki je januarja letos slavila svoj 140. rojstni dan. Od štirinajstih otrok jih živi še pet. Najstarejši je 100 let stari Pedro.
XXX
Kot pogoj za vpis na šanghajsko univerzo je tudi ta, da se morajo študenti na kratko ostriči.
stare koprive najbolj pečejo
»Sosedov Martinek, ki se k maši gredoč najprej ustavi v gostilni Pri zeleni slivi, je dobra duša. Skratka, radodaren je in za vsak hec pripraven občan. Njemu podobnih pa je v naši vasi še veliko. Za nje pa prihaja zlata doba šele, ko bodo vinogradniki pospravili kvalitetno šmarnico in ostale slabše sorte grozdja in ko se bo vino na veliko penilo v vaških kleteh.
Martinekov in ostalih vrlih vaščanov lica in nosovi bodo poslej še bolj zdrave — rjavo rdeče barve. In v vasi bo zopet živahno, saj se bodo razlegale dan za dnem in noč za nočjo iz
NAJ ŽIVI ŠMARNICA!
vaške gostilne in ostalim gostilnam podobnih hiš pristne narodne pesmi. Ze res, da bodo ob tem krajevni sestanki bolj slabo obiskani, res pa je tudi, da bodo gostinci, še najbolj pa privatno zasebni kmetje, ki se ukvarjajo z gostinstvom kot izredno donosno postransko dejavnostjo, prišli na svoj račun. Zlax sti še, ker bodo v skladu z našimi prizadevanji po hitrejšem naraščanju družbenega in zasebnega standarda, nekaj iztržka zatajili, da bi šlo njim bolje in ne preslabo njihovim delavcem.
V prihodnjih jesensko zimskih večerih in obratno bo v naši vasi zacvetela tudi visoko rentabilna industrijska predelava ali dodelava alkoholnih pijač, vse z namenom, da bi pijančevanje ostalo v mejah dostojnosti. Da bi imeli možje
postave čim manj dela, bodo tisti, ki imajo opravka z gostinstvom, večinoma k vodi dodajali vino, včasih tudi slatino. Kljub temu pa ne bo zmanjkalo ne vina in ne slatine.
Skratka vse bo več ali manj v znamenju šmarnice. Zatorej naj živi še mnogo let na veselje naših vaščanov, starih in mladih, narodna pijača, imenovana šmarnica.«
Tako se je v prigodni glosici Iz naše vasi pred nekaj več kot deset leti duhovito ponorčeval naš predhodnik.
Če je njegova pikrost uglašena na dandanaš-njik, ostaja stvar presoje. Prav gotovo pa drži, da si ob zdravici s šmarnico ali katero od podobnih »maligansko nakvašenih dobrot« lahko sam pri sebi porečeš: Živio in adijo pamet!
-brž-


Szczepanski: vzemi — kolikor rabiš
V Varšavi se odvija ,,sodni proces stoletja” kot pravijo na Poljskem. Pred sodiščem so postavili Macieja Szczepanovskega, nekdanjega direktorja poljskega radia in televizije, ter njegove pomočnike Eugeniusza Patyko, Jerzyja Hanbowskega, Zbignieva Liszyko in Dadyvigo Polach. Szczepanski in ostali so si kupili dve letali, uredili privatni bordel in tega še več.
Omenjene so obtožili, da so ustanovi, v kateri so delali, povzročili velike izgube. Pričelo pa se je leta 1972. Takratni šef države Edward Gierek je na odgovorno mesto direktorja radia in televizije postavil Szczepanovskega, ki ga je kot novinarja poznal iz prejšnjih let, ko je bil partijski sekretar v Katowicah. V osmih letih, kolikor je bil Szczepanovski na položaju direktorja je v nekaterih zadevah delal tako kot da bi bil ves svet njegov: zapravljal je državni denar za osebno korist. Obtožnica bremeni direktorja in njegove pomočnike s trditvijo, da so podpisali celo vrsto pogodb s tujimi filmskimi hišami, denar pa dali v svoj žep, oziroma na bančne račune, ki so jih imeli v Londonu in v Lichtensteinu. Tako so si za ta denar kupili dve letali in jahto, ki so jo zaplenili, ko je nekaj obtožencev nameravalo z njo pobegniti v tujino. Omislili so si privatno gledališče in ,.prostor za rekreacijo”. Ta prostor je bil v kleti televizijske zgradbe, ob njem finska sauna in lahke ženske. Uredili so si tudi posebno sobo za predvajanje pornografskih filmov, v najbolj slikovitih predelih Poljske pa so si za državni denar pod postavko,.gradnja novih študijev” zgradili hiše.
V zadevi so zaslišali okoli tisoč prič in zbrali preko 1300 obremenilnih dokumentov. Priče so izpovedale, da se je vse to dogajalo pred očmi televizijskih delavcev. Stotine delavcev televizije je zastonj delalo pri gradnji dač. Szczepanski je uvedel na televiziji pravi teror. Ko je nastopil direktorsko mesto J® odpustil tisoč novinarjev, tehnikov in drugih delavcev, zato so se ga preostali bali. V političnih krogih si je pridobil avtoriteto in dvakrat je bil izvoljen v centralni komite.
Svojim zaupnikom je Szczepanski dajal darila in to v gotovim, v barvnih televizorjih ali pa je poskrbel, da so dobili državna odlikovanja. Mnogim je pomagal tudi tako, da jih je preko zvez zrinil do stanovanja ali pa jim skrajšal čas čakanja na avto, j obtožnici je zapisanih 400 imen, ki so dobili darila. Med njimi je tudi Edward Gierek, ki mu je Szczepanski za njegov 65. rojstni dan podaril zlato plaketo, plačano z denarjem televizije. Partijski ideolog Jery Lukasiewicz je preko direktorja televizije v dveh letih dobil trinajst odobritev za nakup avtomobila.
Posebna komisija je ugotovila, da so pravila obnašanja kršili poleg bivšega prvega sekretarja partije Giereka, še dva sekretarja centralnega komiteja, 23 pokrajinskih sekretarjev, sedem namestnikov predsednika vlade, 18 ministrov, 56 namestnikov ministrov in še mnogo drugih. Gierek na primer si je zgradil vilo z denarjem mesta Katowice, vredno 23 milijonov zlotov. Bivši premier Jaroszewic je kupil kot vikend hišo, ki je bila namenjena za oddih invalidov itd.
Po nekaterih ocenah so obtoženci, proti katerim se odvija ,,proces stoletja” državo oškodovali za 45 milijard zlotov.
za razvedrilo
PESNIK IN UREDNIK ZALOŽBE
— Vsak verz, ki ga napišem, N mi, verjemite, privre naravnost iz srca.
— Če je tako, vam predlagam, da se posvetujete z
— Avto vendar ni nepremičnina.
— Zame je. Zdaj po karambo-lu je tako zdelan, da ga senat z mano vred nebi premaknil . . .
VODIČEVA IZNAJDLJI-
VOST
— Poglejte, v tej sobi je slavni Leonardo da Vinci naslikal znamenito Mona Liso.

— Oprostite, pred dvema letoma pa ste povedali, daje to delo ustvaril v sosednji sobi.
— Ja, veste, tisto so takrat pleskali.
NA 'DIVJEM ZAHODU SALONU
— Imam tri ase, pa ti?
— Imam revolver in w krogli.
— K hudiču! Spet si zmagal-

... in tako so se tudi letos končali osmomarčni prazniki
STRAN 12
VESTNIK, 11. MARCA
za vsakogar nekaj
opremljamo stanovanje
Vgrajena žaluzija, ki je namenjena za zaščito pred močnim soncem, je edina dopolnitev podstrešnega okna, ki je splošno znana. Precej bolj redko pa najdemo izvedbe zaves, ki so namenjene predvsem za dekorativni učinek v prostoru. Pa vendar je nekaj prav prikupnih rešitev. Poglejmo, katere so to!
Smučna zavesa je v bistvu lesen v blago oblečen okvir, ki se kot smučna vrata pomika levo in desno prek poševnega okna in daje zdaj več. zdaj manj svetlobe.
Kot vodilo tej prosojni plošči rabita lesena profila s čelnim nastavkom, ki sta privita v vodoravni legi nad okensko odprtino in pod njo. Ti dve drsni letvi naj bosta vsaj še enkrat daljši od okna, tako da zastekleno površino lahko popolnoma odkrijemo.
. Zavesa na obročkih je star, preprost in zelo uporaben način montaže zaves, orimeren celo za podstrešno, poševno okno. Seveda sta potrebni dve leseni palici, med katerima se nabrana zavesa pomika levo ali desno. Namen
ZAVESE ZA PODSTREŠNO OKNO
zavese na podstrešnem oknu ni zastiranje pred radovednimi pogledi. zato je blago zelo tanko, zlasti, če skriva za seboj zanimiv pogled navzven.
Dvižna zavesa je izdelana iz grobe bombažne čipke. V vodoravni smeri je na vsakih 30 centimetrov prešita, tako da v
nastale 2 centimetra široke robove lahko vložimo kovinske »vi-tražne« raztegljive palice, ki imajo na konceh »uho«, če bi zaveso obesili le na zgornjo palico, bi navpično visela v prostor. Torej je najpomembneje. da jo pritrdimo v poševno lego. V ta namen ob obeh stenah okna napnemo kovinsko tanko vrvico. Le-to napeljemo v ušesa vitražnih palic, ki tako drse po vertikalnem vodilu. Zaveso dvigamo s pomočjo dveh vrvic. Vsaka od njiju je privezana na skrajne konce spodnje palice. Prosto tečeta ob zavesi navzgor, speljani skozi dva obročkasta valja. Pri potezanju obeh vrvic hkrati navzdol še zavesa dviga in enakomerno nabira.
za avtomobiliste VARČNA SAMBA
Tovarna avtomobilov Talbot v Franciji je dala na tržišče nov avtomobilček, katerega osrednja lastnost je varčnost pri gorivu. Pri
hitrosti 90 kilometrov na uro porabi le 4,6 litra bencina, pri hitrosti 120 kilometrov na uro pa tudi ni preveč ,,požrešen”, saj v tem primeru iz rezervoarja izteče le 6,3 litre bencina. Tudi za mestno, torej počasno vožnjo, kjer je treba večkrat menjavati hitrosti, ne porabi pretirano, ampak 5,8 litra bencina na 100 kilometrov. Toliko porabi ta avto, če je v njem motor s prostornino 1124 kubičnih centimetrov in moči 50 konjskih sil. Nekoliko večji porabnik goriva pa je seveda močnejši motor.
Samba je dolga le 3 in pol metra, površina prostora za prtljago pa znaša 236 litrov. Ali je možno ta avto kupiti tudi v konsignaciji pri nas in koliko stane, ne.vemo, z gotovostjo pa lahko zapišemo, da z vsemi dajatvami stane toliko kot dve stoenki. Kaj bi imeli rajši?
SODNIK NA LOVU
za razvedrilo
— Zakaj? Prekratko lestev ima. . .
V TROLEJBUSU
— Čujte, ste vi mogoče pri policiji?
— Ne.
— Ste morda kakšna pomembna ošebnost?
— Tudi to ne.
— Potem pa stopite z moje noge, kreten nerodni!

enostavno
— Soseda, le kako ločite svoja dvojčka, saj sta si podobna kot jajce jajcu, pa še enako sta oblečena?
KLIC VSILI
— Sosed, pomagajte! Neki neznani moški hoče splezati v mojo spalnico.
—- Takoj bom poklical policijo-
— Kakšno policijo! Gasilce!
ŠEF RAČUNOVODKINJI
— Večkrat sem vas že zalotil, , ko ste za delovno mizo zadremali, ali celo zaspali. Kaj to pomeni?
— To pomeni, daje moja vest čista.
nasvet za gospodinje
Dobro je vedeti
Vse gospodinje najraje kuhajte jedi iz mesa (moški pa to tudi radi jedo). Žal je zdaj drago in ga moramo pogosteje črtati z jedilnika ali vsaj pripravljati jedi, ki zahtevajo manj mesa. Prav zaradi tega, ker je to živilo dragoceno, moramo nekaj več vedeti o njem.
Govedina je zelo različne kakovosti. Pri nakupu moramo upoštevati, za kakšno jed jo bomo uporabljali. Za dušenje in kuhanje vzamemo: prsi, trebuševino, rebra, podplečno meso ali bočnik, za kuhanje pa lahko kupimo tudi vrat ali greben. Za pečenje in zrezke ustrezajo pleče, stegno, za hitro pečenje pljučna pečenka in šimbas. Ker je cena različnih kosov različna, je prav, da vemo, kakšna vrsta mesa ustreza za kakšno jed, da ne bomo na pamet kupovali šimbasa za juho.
Meso za juho vržemo v vročo vodo. Tudi, ko meso dušimo ali pečemo, ga položimo na razgreto maščobo. V vročini meso zakrkne, pore se zapro, to pa preprečuje, da bi se sok izcedil iz mesa.
Meso mladih pitanih govedih je nežnejše. Iz mesa stare krave še tako dobra kuharica ne more pričarati mehkega bifteka. Meso mlade živali je svetlo rdeče barve, loj je čvrsti in bel, vlakna v mesu so kratka, medtem ko je meso starih živali modro rdeče, ima groba vlakna in -rumenkast loj.
Ce želimo, da bo govedina mehka, mora nekaj časa odležati. V ta namen jo naoljimo; če jo nameravamo pripraviti kot divjačino, pa jo lahko za nekaj dni položimo v kvašo.
Mesa za zrezke ne smemo prati pod vodo; najbolje je, da ga obrišemo s suho krpo.
Deska, na kateri tolčemo zrezke, naj bo vlažna, da ne bo ,,popila” mesnega soka. Meso za zrezke nalahno potolčemo, da ne raztrgamo vlaken. Med pečenjem mesa ne prebadamo z vilicami, da se ne izcedi sok. Govejega mesa nikdar ne pečemo do kraja, ker postane pusto in suho in izgubi okus. Pečeno meso naj nekaj
časa stoji v pokriti posodi na robu štedilnika, da se sok iz mesa ,,uleže”, preden meso razrežemo.
Zadnja četrt goveda: zunanje stegno, notranje stegno, roža, cesarski kos, pljučna pečenka, šimbas, ledvica, rep, koleno z meči, flam.
Meso moramo zmeraj postreči vroče, zato krožnik za serviranje pogrejemo, zraven pa naložimo krompir, testenine ali riž in kuhamo zelenjavo. Tako ostane meso dlje toplo.
Meso vsebuje približno 20 odstotkov beljakovin, ki so za človeški organizem zelo pomembne.
arnost v prometu
Kolesar na cesti
Vse bolj se bliža pomlad, ko bo marsikdo spet sedel na kolo in se z njim odpeljal po opravkih, v službo, na izlet. Vožnja s kolesom ie ob lepem vremenu zelo prijetna in seveda takorekoč brezplačna, saj kolo ne potrebuje bencina, le krepke mišice, je pa kolesarjenje lahko nevanro. Pomurske ceste so lani terjale največ žrtev prav med kolesarji. Prav gotovo bi cesta terjala manjši krvni davek, če bi vozniki upoštevali prometne predpise.	.
Pri vožnji s kolesom se držite prometnih predpisov. Vozite po posebej označenih stezah, namenjenih kolesajrem. Ce pa takih stez ni, vozite po skrajni desni strani cestišča.
Na mestnih prometnih ulicah morajo biti kolesarji še zlasti previdni. Mnogi se na križišč h med avtomobili prerinejo na celo stoječe kolone, a ko ta krene dalje, jih vsi avtomobili spet prehite.
Ne zayijajte s kolesom na levo ali. desno, ne da bi zavijanje nakazali z roko. Tega znaka pa ne dajte zadnji hip, temveč že veliko prej, da bodo nagla vozila upočasnila vožnjo in vam omogočila prosto pot.
Pritrdite na levo stran krmila vzvratno ogledalo. V prometu vam bo nujno Pot5^n^ saj boste v njem videli, kaj se dogaja za vami.
Na prometni cest! ne vozite s kolesom slaloma, saj nihče o ljudi, s katerimi se ^ste srečavali ne bo navdušen nad vašimi umetnijami. Narobe, vsi bodo ogorčeni, saj boste sebe m druge spravljali v nevarnost P Vozite le s
kolesom. Mnogi mislijo, da mačje oko in luč nista važna. Ne pozabite na to, da pri kolesu pravilna osvetlitev zmanjšuje nevarnost
Ne vozite s kolesom otrok po mestu. Nagli gibi zmanj ujejo pozornost, do nesreče pa lahko nride že v delcu sekunde. Ne jemljite otrok na kolo, če nimate zanje posebnega sedeža.
Po dežju in megli se ne vozite, če ni nujno potrebno. Vidljivost m manjša le za vas, temveč tudi za druge voznike. Ne pozabite v megli prižgati na kolesu luči.
Mnogi kolesarji se med vožnjo radi pogovarjajo. Da bi se laze pomenkovali, vozijo vštric, kar ovira normalen promet. Ce je na cesti več kolesarjev, naj vozijo drug za drugim.
Sestavil Marko Napast	Delavka, zaposlena pri manipulaciji	Anonimni, pisci	Špranja	Dolga doba, obdobje	Popularna Bellini-jeva opera	Nauk o ženskih boleznih	Belo-kožna sužnja v haremu
Črnikasto-sivo volneno blago							
Kovinski tlakomer							
Obrat za izdelovanje nožev							
Hrvaški Petrol				Melišče Košarkarski klub			
Ludolfovo število (3,14)			Južni sad Neznaka v matematiki				
Odstop, umaknitev					Osmij Strojina vodika in dušika		
Geometrijska tvorba				Njorka Ime dveh sedel na Velebitu			
Avtomobilska oznaka Avstrije		Otočje v Polineziji Pega					
Avtomobilska oznaka Ni zozemske			Redek, negovan gozd Katran				Zmikavt, kradljivec
Močan eksploziv, sfen							
Parmova opera							
Pritok Rena V Švici (tudi Aare				Jugoslovansko letalsko podjetje			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: klobasa, rokomet, Apenini, tor, AK, KV, lata, O, car, čumnata, asi, Nam, sted, LU, Na, edil, Eveline, žaromet.
IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA
^STNIK, 11. MARCA 1982
STRAN 13
Mama, vsi ti čestitamo!
Kako svetlo danes sije sonce, kako globoko sinje je nebo! Zakaj zasolzeno je mamino oko, ko strmi v svetlo sonce?
MOJA IGRAČKA
Moja najljubša igračka je medvedek. Dobila sem ga od tele Marije. Takrat sem hodila v malo šolo. Bila sem bolna in šem morala ostati v bolnici. Teta Marija je medicinska sestra. Z medvedkom me jeapotolažila. da nisem jokala. Doma sem medvedka oblekla. Tudi bratec ima svojega medvedka. Skoraj vsak dan se igram z njim. Tudi ponoči ga imam ob sebi.
Tatjana Alač. 2. e OŠ Dane Šumenjak
Murska Sobota
KKIŽEMKRAŽm
Ptička na veji nežno pesmico žgoli, veter nosi tih pozdrav, pogled ne seže prek dobrav, le sonce se mami smeji.
Danes najlepše rože cveto, le v šopek jih naberem, le v mislih željo si preberem, naj ptice danes najlepše pojo!
Se bel oblaček ji želi, naj želja v srcu več ne skriva, naj vsaj danes bo v njej sreča živa, naj upanje v njej živi. Lepnida Donoša, z a OŠ Cankova
Mami za 8. marec
Hvala ti, mama, hvala za vse, ker podarila življenje si mi in pri meni prebedela toliko noči.
Kaj naj ti dam za praznik tvoj? Zate premalo so kupi zlata, premalo biserov sto.
Šopek rož natrgala bom in dala ti tisoč poljubčkov.
Skromno darilo to moje je iz srca in samo tvoje.
Marjetka Gomboc, 8. b
PUST
Krofov polna je že.skleda, pust nam že nasproti gleda.
Vsi.snw ga zelo veseli, maske smo na glavo deli.
Prišli so k nam veseli časi, klovni rajajo po vasi.
Čaje harmonike se glas, saj to vesel je pustni čas.
Poje, vriska se na glas pust zares je lepi čas.
Gospodinje radodarne so za vse. le zapleši in zavrti se.
Bili smo maškare
V torek smo imeli pustovanje. Vsak učenec je bil drugačna maska. Tovarišice so nas s težavo prepoznale, saj nas je maska precej spremenila. Po naši vasi smo naredili pohod s petjem in vriskom. Ljudje so nas veselo občudovali.
Olga Kajdič OŠ Sp. Ščavnica
Anita Zver 4. r. OŠ Črenšovci
Na veliki planini — 18 tabornikov odreda »Pod starini gradom« iz G. Radgone nas je preživelo teden dni počitnic v koči Vežica na Veliki planini.
Ves teden smo imeli sončno in toplo vreme in tako smo se prav veselo smučali, čeprav je bilo skoraj premalo snega in so na smučiščih gledale iz tal skale, kar smučkam gotovo ni koristilo. Nekateri so med smučanjem zadevali ob kozolce in se prevračali čez smreke, drugi pa so z nosovi ali z zadnjicami »bremzali«, toda hujših poškodb ni bilo. Hrana je bila odlična, za kar je skrbela naša Košuta, za smučarske začetnike pa je skrbela botra Ema.
Najlepši so bili večeri. Dule, kulturni vodja, je vedno poskrbel za dobro voljo. V ponedeljek, 8. februarja, za kulturni praznik, smo pripravili prav resno proslavo, posvečeno našemu pesniškemu velikanu.
Ko so potekali zadnji dnevi zimovanja, smo vneto poslušali radio, da bi slišali, ali šole v Pomurju res nimajo več kurilnega olja (kot nas je nekdo obvestil) in se bodo počitnice podaljšale. Imeli smo se tako lepo, da bi gori ostali še nekaj dni in vsi smo sklenili, da gremo prihodnje leto zopet.	»Bučela«
Naš kulturni dan
Tudi letos smo imeli Prešernovo proslavo, vendar je potekala malo drugače kot ponavadi. Proslava je bila po zvočniku v obliki kviza, ki ga je pripravila tov. Zemljičeva. Vsi razredi so dobili vprašanja, na katera so morali odgovoriti. Vprašanja niso bila težka, saj so zajemala snov, ki so jo učenci v posameznih razredih že obravnavali. Tudi glasbenih primerov ni manjkalo. Ko se je kviz končal, smo imeli malico, nato pa letno konferenco PIKUD, ki je bila v veliki telovadnici. Predsednik PIKUD Sandi Špindler je pričel konferenco in pozdravil vse navzoče. Potem pa je predsednica delovnega predsedstva Jasna Mažgon prosila člane odbora PIKUD, da so prebrali poročila o opravljenem delu v preteklem šolskem letu in poročila o programu za letošnje šolsko leto. Na naši šoli deluje veliko krožkov in poročila so vsebovala vse njihove naloge, ki so jih že opravili, in tiste naloge, ki krožke še čakajo. Ko so učenci prebrali poročila, je tov. ravnatelj podelil učencem, ki se že vrsto let udejstvujejo na kulturnem področju, majhne nagrade. Ti učenci so: Marjana Horvat, Dušan Prelog, Smiljan Pintarič, Andreja Torič, Sandi Spindler, Marjan Vaupotič in Marija Prelog. Tov. pomočnik ravnatelja pa je tov. Zrelčevi poklonil skromen šopek za njeno delo na kulturnem področju.
Marija Prelog, 8. c OŠ I. Cankar Ljutomer
Najlepši dan počitnic
Najlepši med počitnicami je bil dan, ko smo imeli koline. Stara mama nam je zredila prašiča. Ko je bil zadosti debel, je prišel mesar. Prašiča je zaklal. Pripravili smo koline. Mamica je skuhala repo, spekla meso, krvavice in potice. Očka je prinesel domače rdeče vino. Stara mama pa je spekla kruh v kmečki peči. Zvečer smo se zbrali okrog mize. Prišli so tudi znanci. Ko smo otroci povečerjali, smo se šli igrat v igralnico. Starši so se v kuhinji pogovarjali, se zabavali, peli in pili. Ta dan in večer je bil zanimiv in kratek. Imeli smo se zelo lepo.	Suzana Hušar, 4. a
OŠ Bakovci
Čebelarski krožek
Na naši šoli deluje tudi čebelarski krožek. Vodi ga čebelar Zlatko Sever. Krožek obiskuje 13 učencev. Izdelali smo čebelnjak in v njega naselili čebele. Skrbno pazimo nanje. Lani smo se kot začetniki udeležili republiškega tekmovanja. Bili smo sedmi. Seveda smo bili na ta prvi uspeh zelo ponosni. * .	>
Veseli smo, da smo pri tem krožku, saj smo zvedeli veliko novega in poučnega iz življenja čebel.	Valerija Šafarič, 7 r. OŠ Kapela
ZIMSKE
POČITNICE
Zaprla so se šolska vrata, pripravil smuči mi je ata. Nestrpno smo čakali sneg, da šli bi na sosedov breg.
Gledali smo gor v oblake, veseli bili meglice vsake, ki bi lahko nam snega dala, z odejo belo nam postlala.
Iz upov naših nič ni bilo, še stari sneg je vzel slovo. Posijal je topel sonček, iz zemlje pa pokukal zvonček.
Mateja Lančič, 4. raz. OŠ Videm ob Ščavnici
FERDO
god^^

Lahko bi bila idealna zveza med moškim in žensko, saj sta presenetljivo sorodnih značajev, izredne pameti in enakih seksualnih moči.
Vendar Helena ni bila naivna, kot bi se zdelo, čeprav je bila prevzeta od vsestranskih sorodnih medsebojnih nagnjenj. Kot mislec je bil res nekaj posebnega, je rekla. Gotovo da ni bi/ nobeden izmed njenih fantov, seveda mlajših od Matevža, tako izobražen, izkušen in čustven. V razpravljanju o problemih človeka, življenja in politike sta se edinstveno ujela.
,,Nosečnost si pred gospodinjo dobro zaigrala. ' Je s teboj kaj narobe?”
,,Ne, mami, "je rekla resno in kar očitajoče, da njeno veliko ljubezen ne jemljem dovolj resno.
Prvo, kar mi je bilo v mislih, je bil Matevžev otrok. Stisko obeh njegovih žen, tiste, ki je rodila v zaporu in te, ki je noseča in je najbrž prav tako ilegalka in in odrezana od sveta kot jaz, sem prekleto občutila na sebi. Osupnila sem, da se Helena .spušča v avanturo z moškim, ki ima odgovornost do več življenj. Razumela je, kaj sem ji hotela povedati. Časa sva imeli v tej dolgi zimski noči dovolj. Tema je bila kot nalašč za najine misli, ki so bile žive in občutljive za obe. Za obe, tudi zame, čeprav nisem imela z njenim problemom nobene zveze. Razmišljala je in čutila potrebo, do mi govori o svoji prekipevajoči notranjosti.
,,Nekoč sem ti že rekla, da ne maram inkubatorjev. Ti si starejša, mami, štiri, pet let si starejša, kar ni dosti, a v sedanjem času vendar dosti pomeni, Ti si svojo mladost preživela v miru. Kaj pa me, ki povečini nismo stare čez dvajset? Pa ne samo me; tudi fantje. Saj smo še otroci, pa nosimo najtežji del življenja na svojih ramah. In padamo ko muhe. Alismrtaliarest. Kar ulovimo lepega, so samo kapljice. Ne vemo pa, zakaj jih lovimo, ne vemo kako, ne vemo, če so te kapljice naša sreča, naše odkritje ali so prevara, pena. Ampak ni je sile, ki bi nam preprečila, da jih ne bi lovili, te kapljice. Kateri izmed nas bo ostal? In če ne bo užil še tega, kaj bo ime! od življenja, mami? Povej, mami. Ti si izkušena in imaš že svojega otročička, ki nam dela preglavice."
Prehajala je spet v šaljivost, a je povedala toliko resnic, da je bila njena šala ne samo sočna, ampak tudi žlahtna. Povezala jo je z menoj in z mojo usodo. Kaj naj ji očitam, da ne dojame, kaj je otrok, ko ga vendar pogumno in iznajdljivo rešuje? Kako naj ji govorim o morali, ko je sama še otrok, ki ji je največia
skrb in bolečina, da ne najde svoje matere in je, kar sluti sama, po vsej verjetnosti ne bo nikoli več videla? Mogoče kdo ve, da mati ne živi več, a ji tega noče povedati, da bo ostala mirna in čimbolj sposobna za delo. Kaj naj ji rečem, ko sem čisto odvisna od njenih odločitev in je njena odločnost, njena mladostna zrelost moja edina rešitev?
Na teh svojih ramah, ki se me z-neko otroško željo dotikajo, nosi strašno breme, saj je z njo čas do kraja krut in neizprosen. Njena cena je njeno golo življenje. Po vojni so nekateri pesniki in pisatelji pisali o svoji izgubljeni mladosti, nobeden pa se ni dotakni! usode teh ljubljanskih deklet.
Prepričana sem bila, da je željna mojih besed, čeprav najbrž nanje nič ne da. Ali pa ji kaj pomenijo, kaj vem. Mogoče ji celo dosti pomenijo, čeprav se gotovo ne bo ozirala nanje, ko se bo odločala.
Najbrž sem ji kot ,mami' dosti pomenila, saj se mi je v tej noči odprla, kakor se jaz njej ne bi mogla nikoli. Umirjeno in tiho je govorila dalje:
,,Moj oče ni šel nikoli na gimnazijo vprašat za moj uspeh ali vedenje. Bratu in meni je vedno rekel:, Dovolj sta stara, da sta pametna', in je ostal doma. Vse generacije njegovih učencev na vasi so ga imele rade, čeprav se za njihovo naklonjenost sploh ni potegoval.
V mestu ^m bila sama. Še gardedame nisem imela, ki bi me spremljala na ples. Jaz pa bi za ples dala vse. Bila sem živa, saj sama vidiš; živa kot ogenj, pravo nasprotje očeta in matere. Pregovorila sem svojo gospodinjo, da mi je igrala gardedamo. Našemila sem jo skoraj tako, kot našemim najino avšo.
Na plesu sem srečala Tineta, svojo veliko ljubezen. Bil je v osmi, jaz v šesti. Resen in lep seveda. Moj tip. Velik za svoja leta, močan, kodrastih las in obnaša! se je tako suvereno, da me je v začetku s svojimi odločitvami vedno potlačil. Magično moč je imel nad menoj. Pozneje nobeden od mojih fantov take.
Kakšna ljubezen, mami! Cisto sem bila nora. Ni delal dolgo z menoj, kar bi hotel, ker sem mu postala v vsem kos, kar ga je privlačevalo. Matere ni več imel. Oče je bil orožnik, malo doma. Tako sva bila največkrat gospodarja v stanovanju, ki sva ga. včasih do konca razdejala. Bil je skojevec in je seveda tudi mene politično oblikoval, kar ni bilo težko, saj je bil moj oče prepričan humanist; poznaš ga, mami. Pripadnik nekake prapračloveške pravice in resnice, ki pa ni bila daleč od
skojevske mentalitete; le brez skojevske viharnosti in svetniškega sija. Pa sem bila s Tinetovo pomočjo politično pečena in zrela za vojni čas. Dali so mi pištolo v torbico in me ob zlomu Jugoslavije poslali z letaki na Sušak. Ljubljana-Sušak s kolesom je bila moja prva akcija. Tine je ob zlomu postal vosovec.
In veš kaj se je zgodilo, ko sem se vrnila s Sušaka? Drugega dne sem ga srečala na univerzi. Bil je v tretjem letniku montanistike, jaz pa v prvem letniku kemije. Cela klapa se je zbrala v avli, a Tine kakor da me ne pozna. Naenkrat kakor da me ne vidi; kakor da me ni. Nikoli mi ni več reke! besede o najini ljubezni, ki je trajala več kot dve leti. Razumeš, mami, dve leti. Nato pa kakor da vse skupaj ni nikoli obstajalo. Ne vem, če si ti kdaj doživela kaj podobnega. Gotovo nisi, /n če nas zdaj pride več skupaj, je ravnodušen, kakor da me ne bi nikoli bliže poznal.
Mami, Jcako to boli. Ne moreš si misliti, kako ga pogrešam."
Umolknila je in legla vznak. Molk je pomenil bolečino. Najbolj grenko, največjo. Skriva se za njenim smehom, njeno razžarjeno in vedro naravo in jo nosi s seboj. Kaj ji nudi pri tem prebrisani Matevž, mi je bilo zdaj bolj razumljivo. Cez čas je nadaljevala:
,,A zdaj ti bom še nekaj povedala, ampak ne več o razočaranju. O razjarjenosti, o sveti razjarjenosti. Stanovala sem namreč že kot ilegalka pri neki družini. Scsed čez hodnik ie bi/ fant, kije de/a/ po mladinski Uniji. Všeč sem mu bila in začela sva ljubimkati. Nisem iskala v njem nadomestila za Tineta, saj tega ne morem, a hodila sva skupaj nekaj časa, ko mi lepega dne tip reče, da si je izbral drugo, mojo kolegico Majdo, ki ima brata, člana CK. Razumeš? Najrajši bi ga raztrgala in vrgla v kanal. In spet se je mora/o to pripetiti meni-No, naj mu bo. Kmalu je šel v partizane in je že pade/. — Še hočeš kaj, mami? Boš rekla, da ne delam prav? Da se ne smem smejati, če se smejem; da ne smem tako živeti, kakor živim? Mi lahko zagotoviš, da bom jutri ostala živa? Ce me ne bo, boš videla, da se ne bo nihče brigal, kaj sem ukrenila prav in kaj nisem. Nihče. Kakor da me nikoli ne bi bilo."
Zatemnjena okna so napravila najino sobo gluho, vendar ne morečo. In ko sva le skušali zaspati, je Helena naenkrat začutila, da se otrok v meni premika. Z dobrohotno ogorčenostjo je zašepetala:
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 11. MARCA 19#
naši kraji in ljudje
Radomerje, vas kot mnoge druge
V časih, ko sta bila Jeruzalem in Železne dveri še znameniti turistični točki in pribežališče Ljutomerčanov, željnih sobotnega in nedeljskega miru, in ko še ni bilo znamenite ,,vinske ceste”, je stara pot vodila skozi Radomerje. V tistih časih je bila to ozka makadamska cesta (in tudi danes je še — čeprav so jo skozi vas že asfaltirali), ki je bila glavna turistična prometnica. Radomerje in Radomerščak sta takrat bila kraja, kjer so si utrujeni popotniki za trenutek oddahnili in krenili navkreber.
Podoba Radomerja je danes čisto drugačna. Vinska cesta in pa glavna cesta Ljutomer—Ormož, ki vodi mimo naselja, je prinesla vasi mir. Tu in tam kakšen pomembnejši dogodek ali veselica za trenutek zmotita mir, a kmalu nato je že zopet vse po starem. Ko govorimo o Radomerju, ne moremo mimo nekaterih znamenitosti, ki so tako značilne za to vasico.
Tu lahko recimo najdemo velik Pihlarjev hrast, katerega deblo ima obseg skoraj dva metra (ali točneje 190 centimetrov). Tu, v tej vasi, so našli sledove naselbine iz bronaste dobe. Prvič se vas Radomerje omenja že leta 1422. te se peljemo skozi Rado-nierje, kmalu pridemo do Radomerščaka. Na spodnjem pobočju srednje vzpetine, ki
krajevna skupnost črenšovci
Razvezali mošnjič-
V krajevni skupnosti Čren-šovci, kamor spadata še vasi Trnje in Žižki, so 1980. leta sprejeli samoprispevek za plačilo stroškov polaganja vrhnje Plasti na grobi asfalt in za soudeležbo pri gradnji prizidka k osnovni šoli ter otroškem vrt-cu. Računali so, da bodo nekje v sredini tega srednjeročnega obdobja (1981—85) asfaltirali ceste. Ko pa so uvideli, da je ^nar, ki so ga nalagali v banki, Počasi kopnel (inflacija pač!),
>,odborniki” staknili glave >n se odločili za najetje kredita. Ta sredstva so jim omogočila, da so že v drugem letu zbiranja samoprispevka asfaltirali vse ceste. Prednosti so velike: prej s° prišli do asfalta, po drugi strani pa so veliko manj plačali Kot pa če bi asfaltirali v obdobju, kot so prvotno namera-',ali, torej, ko bi imeli dovolj lastnih sredstev.
V krajevni skupnosti Čren
ČRENŠOVCI — V tem zimskem času se skozi Črenšovce sicer odvija takšen promet kot v poletnih mesecih, kljub temu pa je a varnost udeležencev potrebno čimprej zgraditi pločnik. rajevni skupnosti bi se denar zanje našel, nima pa ga cestno
P^ujetje za rekonstrukcijo ceste. Foto: Š. S.
omejuje Radomerščak, stoji hiša, zgrajena leta 1626,v kateri se je rodil znameniti slavist, univerzitetni profesor na Dunaju — Fran Miklošič, ponos Slovencev. Njegovo najpomembnejše delo je primerjalna slovnica slovanskih jezi-
Takoj ob vstopu v vas naletimo na najpomembnejše objekte: avtobusno postajo, trgovino, gasilski dom. Na drugem koncu, pa raste novi del vasi, ki počasi spreminja podobo Rado-merja.
utrlo pot slovanskim jezikom. Nekdanji lastnik Marko Vavpotič, gosilničar iz Noršinec, je leta 1927 na lastne stroške vzidal temu velikemu možu na hišo spominsko ploščo. Dolgo je bilo treba čakati, vse do leta 1981, da so v njegovi hiši uredili tudi spominsko sobo. Tako je poskrbljeno, da bo spomin na Frana Mikloši-
šovci so torej precej privarčevali. S tem pa Seveda programa investicij še niso izčrpali. Kako bo z gradnjo prizidka k osnovni šoli in s postavitvijo vrtca? Ob obisku nismo zvedeli kaj prida spodbudnih novic. Denar, ki ga občani odvajajo za samoprispevek, bodo tako najprej nafne-nili za odplačilo kreditov za asfalt, potem pa se bodo spet hitro odločili, kateri investiciji bodo dali prednost. Več kot nujno je treba v vasi zgraditi pločnike, saj so pešci in kolesarji stalno ogroženi. Skozi Črenšovce namreč pelje regionalna cesta, ki je zelo prometna. Pravzaprav bi pločnike že zgradili, ko bi se cestno podjetje le lotilo rekonstrukcije ceste. Dela bodo izvajali hkrati. Žal pa ne v tem srednjeročnem obdobju, ker „druga stran” nima denarja. Škoda!
Š. SOBOČAN
ca ohranjen še nekaj generacij.
Radomerje ima tudi bogato tradicijo iz narodnoosvobodilne vojne. Konec leta (31. decembra) 1943 so imeli skojevci ljutomerskega območja sestanek pri Alojzu Červiču. Nemški orožniki so obkolili
domačijo. Po ostrem boju med skojevci in orožniki sta bila ranjena en partizan in en orožnik. Ostali partizani so se prebili. Toda Radomerci so padali po drugih bojiščih. Na gasilskem domu imajo spominsko ploščo.
OBISK PRI VAS DOMA
Erika in njen „JUNKER”
,,To, kaj dandanašnji fantje najbolj cenijo pri dekletih, bi vedela povedati moja sinova, jaz pa lahko zatrdim, da so dečki, ko sem bila jaz deklica, veliko dali na to, ali zna kmečko dekle tudi šivati. Tako, ki je vedela poganjati šivalni stroj in sešiti obleko, se je hitro poročila,” nam je zatrdila Erika Tanacek iz Prosečke vasi, ko smo jo pred kratkim obiskali.
Erika se je omožila brez težav. Živela je v Dankovcih, v Le mer j e pa se je hodila učit šivanja. Starši so ji šivalni stroj kupili, ko je imela 16 let. Zdaj jih ima več (koliko, seveda nismo vprašali), vendar se od svojega prvega šivalnega stroja znamke junker še ni ločila. Tudi v času našega obiska se je sukala zdaj ob štedilniku zdaj ob šivalnem stroju.
,,Nisem šivilja, ki bi se s šivanjem ukvarjala poklicno. Šivam le zase in za domače potrebe. Te dni si bom sešila spomladanski kostim. Veste, treba je skrbno pretehtati vsak dinar, sicer gospodinjstvo zaide v težave. Realni osebni dohodek, ki ga vsak mesec prinese mož, je manjši, tudi dejanski dohodki v kmetijstvu ne naraščajo. Ta ,,primanjkljaj” je treba ,,noter spraviti”. Eden izmed načinov je tudi ta, da čimveč postoriš sam. Pa ne samo delo! Tudi pri nakupih ni treba pretiravati; dobi se cenejše blago in si iz tega sešiješ obleko. Nekateri pa iz Mure prinašajo „ostan-ke” in si iz njih dajo sešiti obleko. Tudi jaz večkrat posežem po tovrstnem blagu. ”
Iz tega, kar je pripovedovala Tanackova Erika, torej izhaja, da tudi ob nižjih dohodkih lahko obdržiš standard, vendar se je treba za to posebej potru-
gre zahvala predvsem domačinom. Čeprav se jih le še nekaj preživlja s kmetijstvom, se v glavnem vozijo na delo v Ljutomer. Napredek je viden že v sami vasi, kjer ni nobena hiša krita s slamo. Že ob vhodu v vas vidimo na gosto posejane nove hiše, ki so zrasle v nekaj zadnjih letih. Še bolj pa je to očitno, ko se napotimo mimo gasilskega doma proti Radomerščaku. Tam so novi naseljenci vzeli v zakup skoraj celo levo pobočje in prav tam nastaja novo naselje. To je razumljivo. Radomerje je le slabe tri kilometre oddaljeno od mesta. Ravno toliko, da se je moč umakniti mestnemu hrupu, a da tudi do mesta ni daleč, tudi zaradi nakupov. Sicer pa so za malenkosti poskrbeli v samem Radomerju, saj imajo svojo trgovino, kije dobro založena z najnujnejšimi potrebščinami in artikli. Naj izdamo še to skrivnost: na levem bregu so si nekateri zanesenjaki v zimskem času uredili smučarsko progo. Čeprav se jih tam smuča le nekaj, pa je vendar to le ena od redkih možnosti v Ljutomeru in okolici.
diti. Njen šivalni stroj je že precej ,,prišparal”. Na njegovo mesto bi torej že lahko prišel nov električni šivalni stroj,
vendar Erika starega junkerja nikakor noče dati iz kuhinje.
,,Ta šivalni stroj me spominja na mojo mladost. Moja mlada leta niso bila lahka; pri hiši ni bilo vsega kakor danes, ko mladi imajo vse, pa vendarle niso zadovoljni. Danes se tudi dekleta premalo zanimajo za razna ročna dela, pa za šivanje in kuhanje ter peko peciva. JaZ, na primer, si sploh nisem upala v zakon, ne da bi prej končala kuharski tečaj. ”
Erika, ki smo jo za krajši čas prekinili pri delu za šivalnim strojem, je postajala že nekam nestrpna. Poslovili smo se od nje, da ie spet lahko zavrtela kolo. SuKanca je imela še dosti, tudi kostim še zdaleč ni bil gotov, zato bi bil pravi greh, ko bi jo še dlje nadlegovali.
S. SOBOČAN
BENKOVIČEVA BANDA
Trideset let je na Kobilju delovala ljudska godba, ki so jo poimenovali po njenem vodji Petru Benkoviču. Benkovičeva banda torej! Pred dvajsetimi leti pa so se muzikantje razšli.
»Veste, dosti smo hodili igrat po gostijah. Nastopali smo ne le v domači vasi, ampak v Prosenjakovcih. Čikečki vasi. Mo-tvarjevcih. Selu. Kukeču. Fo-Lovcih. Žitkovcih. Dobrovniku. Radmožancih. igrali smo tudi v madžarskih vaseh onkraj meje. Svojčas smo bili zelo popularni; poleg treh violin in cimbal je bil v naši zasedbi še basist. Nastopali pa smo tudi na veselicah. Se najrajši pa smo igrali na
VAŠKI GODCI — Kulturna dejavnost v Kobilju je v tem zimskem času zelo razgibana, zlasti pa so oživeli nekdanji vaški običaji. Po 20 letih so se godci spet sešli. Foto: Š. Sobočan
gostijah. Tam je bil izkupiček izredno dober. Včasih so gostje »ponoreli«; plačevali in plačevali so nam in zgodilo se je, da si po nekaj ur nismo mogli oddahniti. Po svoje so bili »gos-tiivanci« vragolini; nekaj, časa so eni jedli in pili, drugi pa plesali, nato pa so »vloge« zamenjali. Torej je bilo treba spet igrati. V šestdesetih letih smo morali nehati z igranjem na gostijah, saj nismo bili več kos fizičnim naporom.«
Zdaj 75-letni Peter Benkovič se dobro spominja najlepših let svojega muziciranja. Člani nekdanje Benkovičeve bande pa so še: 70-letni Pavel Orban, 77-letni Karel Mihalič in kar 81-letni Anton Uljančič.
Na pobudo kulturnega društva Kobilje so se člani Benkovičeve bande po 20 letih 'spet srečali. Iz omar so privlekli violine in 55 let stare cimbale. Že res, da ob tej visoki Starosti ne morejo iz inštrumentov zvabiti takih melodij, kot so jih. ko so. še bili »dečki«, toda tega od njih nihče tudi ne pričakuje. Kobiljčani so namreč ponosni na svoje muzikante takšne kot so. Le-ti so namreč v teh dolgih zimskih, večerih že večkrat popestrili vaško enolično življenje. Ljudje, tako stari kot mladi, jim
Naročila sprejemamo osebno ali po telefonu: 21-349 od 7. do 15. ure.
radi prisluhnejo. Prvi zato, da osveže spomin na mlada leta (marsikateremu je Benkovičeva banda igrala na gostiji), mlajši, ki spoštujejo starost, pa prav tako radi nastavijo ušesa, saj v poplavi sodobne pop glasbe dobro de tudi melodija violine, cimbal, basa ... Še več: ljudski godci iz Kobilja so se vključili v prireditve, ki jih organizira kulturno društvo, in torej zdaj na stara leta ne nastopajo več
na gostijah in veselicah, ampak v velikih dvoranah, torej na odru. Banalno povedano: Benkovičeva banda je v zadnjem času veliko pridobila na ceni. Na pustni torek smo jih slišali tudi na radiu Murska Sobota!
»Mi pa smo imeli tudi »pleh-nate inštrumente.« so povedali vaški muzikantje iz' Kobilja. »Ko smo šli nevesti in ženinu ter njunemu spremstvu naproti ali pa smo z godbo šli vabit na gostijo, smo vzeli v roke trdben-te in boben. To se je slišalo daleč naokoli! S cimbali, violinami in basom pa smo igrali le noter v sobah.«
Kakšne »komade« igrajo ko-biljski godci? Trideset let so igrali skupaj, dvajset let je minilo od zadnjega nastopa, ko seje 1962. leta ženila Bukovčeva Trezika in so ji igrali na 'gostiji... Dolga so to leta! Človek bi pomislil, da so že vse pozabili. Pa temu ni tako! Še vedno znajo, zaigrati vse melodije. Pa ne le polke in valčke, ampak tudi madžarski sotiš ...
Kobiljskim godcem želimo še naprej veliko uspeha in zdravja seveda. Zdi se. da jih bo godba spet poživila in še dolgo ne bodo za vedno odložili inštrumentov.
Š. SOBOČAN
Y^TNIK, 11. MARCA 1982
STRAN 15
dopisniki so zabeležili

KAJ PRINAŠA REPUBLIŠKI ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA?
LJUTOMER
Zasadili bodo 88 dreves
Čebelarji ljutomerske in čakovske čebelarske družine so se tesno povezali in pričeli sodelovati. Izmenjali bodo izkušnje in priredili strokovne in poučne izlete, so poudarili na nedavnem občnem zboru ČD Ljutomer, kjer so prisostvovali tudi predstavniki CD Čakovec.
Čebelarska družina Ljutomer šteje 88 članov iz 29 naselij, ki imajo 1.439 panjev. Od leta 1980 je ČD Ljutomer bogatejša za 26 panjev, hkrati pa se tudi povečuje članstvo. Precej pozornosti namenjajo izobraževanju, tako imajo v čebelsrski družini 21 preglednikov čebeljih bolezni. Ugotavljajo, da se preveč govori o razširitvi medoVitih rastlin, stori pa bolj malo. Vplivati bo potrebno tudi na gozdna gospodarstva, da ohranjajo medo-nosne nasade akacije, kostanja, lipe ... V ljutomerski ČD imajo člani povprečno po 15 panjev, kar sicer ni veliko, vendar pa to pomeni pomemben delež pri opraševanju poljščin in sadja. Ob uporabi zaščitnih sredstev se uničuje velik del naravnih opraševalcev, a žal v mnogih primerih pride do uničenja čebel. Trenutno je potrebna velika budnost zoper sovražnika čebel — varoze, ki je dosegla bližino krajev ljutomerskih čebelarjev. Čebele je potrebno tudi hraniti; čebelarska družina Ljutomer je porabila za čebele v letu 1981 11.700 kilogramov sladkorja.
Pri sejanju medovitih rastlin bi naj prednjačili člani, ki imajo zemljo. Sejali naj bi več facilije in ajde. Facilija lepo medi in ima tudi precej cvetnega prahu in je obenem rastlina za siliranje. Tudi ajda je v letu 1981 lepo obrodila, zlasti ob Muri pa je bila dobra čebelja paša na zlati rozgi. Poudarili so potrebo po nabavi sofore in akacije. Ko bodo v letošnjem letu v Ljutomeru urejevali drevored, bodo zasadili 88 dreves japonske sofore. Na občnem zboru so ponovno poudarili potrebo krepitve in vzgoje mladih v čebelarskih krožkih na šolah.	S. F.
Prihranki pri devizah
Kot mnoge delovne organizacije, tako tudi delovna organizacija Gorenje — Elrad čuti pomanjkanje tistih materialov za proizvodnjo. ki izhajajo iz uvoza ali pa so v njih zastopani materiali iz uvoza. V Elradu skušajo čim več materialov nadomestiti z domačimi, zlasti pa cenejšimi. To jim je uspelo pri masovnem polizdelku, asimetrirnem členu, ki ga vgrajujejo v vse televizijske antene. Doslej so.morali za ta izdelek uporabljati pertinaks. ki je izdelan iz uvožene surovine, sedaj pa je ta material zamenjala plastika. Seveda je treba poudariti, da izdelek ni nič manj kvaliteten, še bolj pa je razveseljivo, da je to delo domačih strokovnjakov v Elradu.
Na sliki na novo postavljeni trak za izdelavo asimetrirnih členov v TOZD Proizvodnja anten iz kablov v delovni organizaciji GORENJE—ELRAD.	Tekst m foto
L. KRAMBERGER
Obvezne varnostne kabine za traktorje
ZA VARNOST V CESTNEM PROMETU SMO ODGOVORNI VSI
V našem listu smo 1980. leta obširno predstavili določila zveznega zakona o temeljih varnosti cestnega ' prometa. V mesecu februarju pa smo v Sloveniji sprejeli še. republiški zakon o varnosti cestnega prome-
| VSI SMO ODGOVORNI
V tem članku ne bomo pona-Ivijali določil, ki so zapisana v zveznem zakonu, pač pa bomo obdelali le »specifične« republiške člene. Ustavimo se najprej ob 3. členu. V njem je zapisano. Ida delovni ljudje in občani v okviru izvajanja nalog s področja družbene samozaščite, organizirani v organizacijah
ČEPINCI
Aktivna organizacija RK
V KS Čepinci , v katero sodijo še Markovci in Budinci, že nekaj let aktivno deluje organizacija RK. Ta človekoljubna organizacija skrbi med letom za večanje članstva, organizira zbiranje starega papirja in železa, posveča skrb čistoči okolja, prireja razne tečaje in seveda krvodajalske akcije.
Tako je bila letošnja prva naloga članov RK v KS Čepinci nrav krvodajalska akcija. Udeležilo se je je 64 krvodajalcev, in sicer največ iz Čepinec. V prihodnje bodo poskrbeli, da bodo tudi iz Markovec in Budinec pritegnili v to humano akcijo več krvodajalcev.
Krvodajalci KS Čepinci pred avtobusom, ki jih je zapeljal na odvzem krvi.	Drago Jakič
Se naprej z združenimi močmi Na zboru občanov v krajevni skupnosti Beltinci so ugotovili, daje bilo, kljub nekaterim objektivnim težavam, finančno poslovanje v lanskem letu uspešno. Največ sredstev so porabili za regulacijo potoka Črnec in gradnjo mrliške veže. Skoraj polovico porabljenih sredstev pa so porabili za odplačilo anuitet.
Po finančnem načrtu za letošnje leto pa je predvideno, da bi prihodki znašali okrog 5 milijonov, prav toliko pa naj bi znašali izdatki. Po programu naj bi letos, poleg komunalnega urejanja~vasi. dokončno uredili mrtvaško vežo in okolico, poskrbeli za ulično razsvetljavo in za priključke na kanalizacijo. Velja omeniti, da bodo vsa sredstva.v glavnem zbrali s krajevnim samoprispevkom	A. H.
Ustanovili so društvo Partizan
V Gradišču v Slovenskih goricah so ustanovili društvo za telesno vzgojo.Partizan. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli program dela za letošnje leto, v katerem navajajo predvsem športna tekmovanja in delovanje nekaterih športnih sekcij, ki do zdaj niso imele možnosti za delo, razen nogometa, kije v tej krajevni skupnosti izredno razvit, saj se s tem športom ukvarja prek 40 igralcev, ki združujejo tri male nogometne ekipe in tekmujejo v obeh občinskih malih nogometnih ligah Lenart.	J. L.
jo lahki priklopnik;
5.	na 50 kilometrov na uro — za vozila na motorni pogon, ki na cesti vlečejo pokvarjeno ali poškodovano vozilo na motorni pogon;
6.	na 50 kilometrov na uro za . motorna vozila, ki imajo na kolesih verige:
7.	na 25 kilometrov na uro — za traktorje s traktorskim priklopnikom, v katerem se prevažajo osebe, ki so potrebne za nakladanje in razkladanje tovora.
Vozniki vozil na motorni pogon se morajo držati predpisane omejitve hitrosti seveda tudi na cestah, na katerih je sicer dovoljena večja hitrost. Razumljivo? 17. člen republiškega zakona pa določa, da hitrost vožnje koles in koles z motorjem, ki vozijo po kolesarski stezi, ne sme biti večja od 30 kilometrov na uro. V Pomurju imamo samo eno kolesarsko
-stezo (med Rakičanom in Mursko'Soboto), na njej pa žal večjo hitrost kot je dovoljena.
Uspešno sodelovanje
V krajevni skupnosti Polana, ki združuje vasi Veliko in Malo Polano ter Brezovico, že nekaj let uspešno deluje krajevni odbor Rdečega križa, v katerega so vključene predvsem ženske. Te dni so pregledali delo v minulem letu in sprejeli program za letošnje leto.
Obiskali so žene invalidke, ob tesnem sodelovanju s pomiadkarji iz osnovne šole Velika Polana pa so pripravili pismene in likovne izdelke. Lotili so se tudi priprav na sprejem pomladkarjev, pripravili prisrčno srečanje ostarelih občanov in borcev in sodelovali v krvodajalski akciji.
Med opravljenimi nalogami velja omeniti, da so v začetku letošnjega leta pripravili enotedenski tečaj o negi bolnika na domu. Težišče dela bo predvsem pri urejanju okolja. Akcij, predvsem očiščevalnih, se bodo lotili skupaj s pomiadkarji iz osnovne šole, krajevnim svetom ZSMS in krajevno skupnostjo. Izvedli bodo tudi krajevno tekmovanje za najlepši vrt pred hišo in rože na oknih.
J. Žerdih
Pester program tudi letos
V februarju so člani avto-moto društva Gore-nje-Varstroj Lendava ocenili delo v minulem letu. Bilo je uspešno, saj se je kar pet mladih voznikov speedway a uvrstilo v prvo ligo, neuspešno pa, ker so nekateri vozniki dosegli slabše rezultate kot leto prej. Omeniti je treba, da so organizirali največ dirk, da so vzgojili nekaj mladih voznikov, ki že dosegajo vidne rezultate, da so vozniki društva dosegli lep uspeh tudi v mednarodnem merilu, daje društvo bilo tudi to leto najboljši organizator domačih dirk, da so vzpostavili dobre odnose s tekmovalci sosednjih držav in še bi lahko naštevali.
Če lahko rečemo, da je bilo leto 1981 za AMD Gorenje-Varstroj uspešno, potem moramo dodati. da so člani društva začeli uspešno tudi letošnje leto. V program dela so zapisali, da se mora vsaj pet voznikov speedwaya uvrstiti v zgornji del lestyice šampionata Jugoslavije, saj imajo le-ti pravico nastopa za jugoslovansko reprezentanco in seveda možnost nastopa na mednarodnih prireditvah.
Sprejeli so tudi novi pravilnik društva, ki je zelo ugoden za tiste tekmovalce, ki dosegajo dobre rezultate. Vse obveznosti glede tekmovanj po tem novem pravilniku prevzema društvo, tako da tekmovalec ni obremenjen z organizacijskimi zadevami, temveč se lahko posveti le tekmovanju. Seveda pa, poleg ugodnosti, novi pravilnik zajema tudi veliko kazenskih točk za nedisciplinirane tekmovalce.	§. Madjar
ZVEZNE OMEJITVE
-Zdi se. da ne bo odveč, če osvežimo še določila iz zveznega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, in sicer vsebino. ki se nanaša na hitrost. 46. člen določa: na cesti v naselju voznik ne sme voziti z večjo hitrostjo od 60 kilometrov na
Ta določba pa se začne uporabljati 1. januarja 1984. leta.  Organizacije združenega dela. I ki proizvajajo oziroma prodaja- | jo traktorje, morajo po tem datumu prodajati le traktorje z varnostno kabino oziroma var- m nostnim lokom. Lastniki in I imetniki pravice uporabe trak- I torjev. evidentiranih pred 1. " januarjem 1984. pa morajo opremiti traktorje v skladu z I določbo 34. člena (kabina ali  lok) do 1. januarja 1986.
Več je vzrokov, ki lahko . vplivajo na prometne nesreče, m Tudi neustrezno vodenje živi- I ne. 47. člen republiškega zako- I na določa, da posamezne živali, — črede ali krdela sme po cesti goniti ali voditi le tisti, ki jih I glede na svojo starost in fizične  lastnosti lahko ves čas obvladu-  je in ukrene, kar je treba, da prepreči nevarnost v cestnem  prometu. Jezdec sme.' če ni  posebne steze za ježo, jezditi I žival po skrajnem desnem robu  ceste. Ne bo pa odveč (zlasti zdaj, ko smo tik pred spomla- m danskimi deli) opozoriti tudi na  61. člen, ki določa, da na cesto I ni dovoljeno stresati, zlivati, " metati ali na njej puščati nevar-nih snovi ali kakršnihkoli pred-  metov, ki bi utegnili ogrožati ali I ovirati promet. Pred vključitvi-  jo v promet s kolovozne poti ali z drugih površin na cesto s  sodobnim voziščem, mora voz-  nik odstraniti z vozila blato, ki I
Kdo sme voziti traktor?
Pravico voziti traktor v cestnem prometu, lahko pridobi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da je telesno in duševno zmožna voziti traktor,
2.	da je dopolnila starost 15 let, . '
3.	da je napravila izpit za vožnjo traktorja.
4.	da ji ni z odločbo pristojnega organa izrečena prepoved vožnje traktorja.
5.	da ima potrdilo o uspešno opravljenem tečaju o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki.
Vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja.se izda z veljavnostjo 10 let. osebam, ki so starejše od 65 let, pa z veljavnostjo 3 let.
Voznikom, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B, C ali D, se izda vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja, če pridobijo potrdilo o uspešno opravljenem tečaju o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki.
Pravico, voziti delovni stroj, motokuhivalor ali kolo z motorjem, lahko, pridobi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da je dopolnila starost 18 let za vožnjo delovnih strojev, 15 let za vožnjo motokultivatorjev oziroma 14 let za vožnjo koles z motorjem;
2.	da je napravila preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa.
Veljavnost potrdila o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa ni omejena.
Novo gasilsko vozilo
Za gasilce v Gančanih je bilo minulo leto uspešno, saj so kupili novo gasilsko vozilo v vrednosti 580.000 dinarjev. Pri nakupu so pokazali veliko razumevanje svet KS Gančani in ostali vaščani. Vozilo bodo predali namenu v poletnih mesecih.
Na občnem zboru so si zastavili tudi program dela. Med najvažnejše naloge spadajo izgradnja dodatnih požarnih vodnjakov, še naprej ostaja vprašanje glede alarmiranja.	T „
Gasilski dom pred dograditvijo
Čeprav je vreme dokaj neugodno za gradbene delavce, potekajo končna dela pri gradnji gasilskega doma v Gornji Radgoni po načrtu. Kot smo že poročali, bodo novi gasilski dom odprli ob prvomajskih praznikih. ko bodo radgonski gasilci slavili 100-letnico obstoja.
Kot vidimo na posnetku, so graditelji zares prizadevni, zato ni bojazni, da dom ob 1. maju ne bi bil predan namenu. L. Kramberger
Večje upanje z novim vodstvom
Na programsko-voliini konferenci so se zbrali mladi na Hotizi. Delo v minulem letu so dokaj samokritično ocenili. Med uspehi so omenili razne akcije, sodelovanje na priložnostnih proslavah, sodelovali sb pri sprejemu štafete mladosti ter organizirali nekaj športnih tekmovanj. Med nalogami za prvo polovico leta so si zastavili tesnejše sodelovanje s krajevno skupnostjo in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Lotili se bodo očiščevalnih akcij, ob nogometnem igrišču pa naj bi zasadili 88 dreves v spomin na tovariša Tita.
Mlade na Hotizi bo poslej vodil Slavko Hozjan.
J. Žerdin
HITI POČASI
Kar zadeva hitrost, ne velja le določijo, da mora voznik prilagoditi hitrost vožnje lastnostim in stanju ceste, vidljivosti. vremenskim razmeram, stanju- vozila in tovora, gostoti prometa . .. tako, da vozilo lahko pravočasno ustavi. To zvezno določilo, republiški zakon še dopolnjuje, saj 15. člen določa, da mora voznik ves čas vožnje opazovati tudi promet za vozilom. Če opazi, da s svojo vožnjo ovira vozila za seboj, se mora zlasti pred vzponi oziroma na njih umakniti in voziti po skrajni desni strani vozišča, in če to ni dovolj, na prvem primernem prostoru ustaviti svoje vozilo zunaj vozišča in se ponovno vključiti v promet, ko so mimo njega odpeljala vozila, ki jih je oviral.
Na cesteh je omejena hitrost vožnje za naslednje kategorije vozil na motorni pogon:
I.	na 50 kilometrov na uro — za avtobuse v javnem mestnem prometu, če potniki stojijo:
2.	na 60 kilometrov na uro — za avtobuse v javnem primestnem prometu, če potniki stojijo: .
3.	na 50 kilometrov na uro — -če se na tovornem vozilu v prostoru, ki je namenjen za tovor, vozijo osebe, ki so po-, trebne za nakladanje in razkladanje tovora:	1
uro oziroma z večjo hitrostjo, kot jo dovoljuje postavljeni prometni znak za vse naselje ali njegov del. Na cestah zunaj naselja voznik ne sme voziti z večjo hitrostjo: '
bi s tem, da bi odpadlo na vozišče, lahko oviralo ali ogrožalo varnost prometa, oziroma odstraniti z vozišča blato, ki je odpadlo z njegovega vozila. Ce tega ne stori, mora to opraviti organizacija za vzdrževanje cest na stroške povzročitelja, takoj ko je o tem obveščena. Zamislite si, spoštovani kmetijski proizvajalci. kolikšni bi bili v tem primeru stroški take odstranitve! To pa še ni vse: zagrožena je tudi denarna kazen od 500 do 3000 dinarjev! Torej se res bolj izplača za sabo pospraviti tako, da ni večjih sledov.
PREBERITE URADNI LIST
V našem zapisu seveda nismo mogli zajeti vseh določil republiškega, zakona p varnosti cestnega prometa. Predlagamo, da si jih preberete v Uradnem listu SRS številka 5 z dne 12. februarja. Tam boste našli še določila, ki se nanašajo ha opravljanje vozniškega izpita, zdravstvene preglede pred izpitom in kontrolne preglede, na primer določilo, da morajo vozniki motornih vozil in traktorjev, ki so dopolnili 65 let, na 'kontrolni zdravstveni pregled vsaka tri leta itd.
Pripravil: ŠTEFAN SOBOČAN
STRAN 16
VESTNIK, 11. MARCA^2
KREPITEV VARNOSTI NALOGA VSEH OBČANOV
Letos še večja budnost
Uspešno sodelovanje vseh dejavnikov varnosti in samozaščite v lendavski občini je prispevalo k reševanju prene-katerega problema, zlasti v obmejnih vaseh občine, so ugotovili na posvetovanju predsednikov komitejev za SLO in DS, načelnikov narodne zaščite v krajevnih skupnostih, lovskih družin, karavl, milice iti nekaterih delovnih organizacij. Poudariti je potrebno zlasti uspešno delovanje narodne zaščite, ki postaja trdna veriga v sistemu varnosti in družbene samozaščite, za večjo učinkovitost pa bo potrebno še dodatno usposabljanje. Kljub vsemu pa so ob meji bile še vedno nekatere težave, tako so lani ugotovili 7 večjih ali manjših incidentov, dva ilegalna prehoda, največ težav pa je bilo, z občani, ki so prišli v obmejni pas brez dovolilnic. Budnost ob meji narekuje tudi čedalje večje gibanje tujcev v občini. Tako je denimo v lanskem letu bilo na mednarodnem mejnem prehodu v Dolgi vasi 436 tisoč prehodov, kar je sicer v primerjavi z letom 1980 nekoliko manj, predvsem po zaslugi znanih omejitev potovanj. V lendavski občini ugotavljajo, da je v močnem porastu tovorni promet, saj je šlo čez mejo v lanskem letu kar 149 tisoč motornih vozil, to pa pomeni, da je potrebno aktivno delo tudi na področju prometne varnosti. Slabe telefonske povezave z nekaterimi obmejnimi vasmi onemogočajo pravočasno sporočanje o sumljivih dogajanjih, toda kljub temu enote narodne zaščite pravočasno ukrepajo. Tudi letos bo potrebna budnost ob meji, torej tudi tesno sodelovanje vseh dejavnikov splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, za to so se na posvetovanju dogovorili o sodelovanju in medsebojnem obveščanju, seveda pa bodo posebno pozornost namenili tudi usposabljanju.
Jani D.
tudi v GORNJERAD-gonski občini
Povišanje preživnin za 36 odstotkov
Prejšnji teden so se še. zadnjič zbrali delegati zbora uporabnikov in zbora izvajal-cev skupščine H. mandata občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona. Ob obravnavi in sprejemu statuta skupnosti in zaključnega računa za leto 1981 in finančnega načrta za letos, so Posvetili' največ pozornosti uskladitvi preživnin.
Po precej burni' razpravi, ko se je del delegatov zavzemal za sorazmerno zvišanje Preživnin v skladu z zvišanjem življenjskega standarda, to je. za 42.6 odstotka, so se slednjič odločili za zvišanje v višini 36 odstotkov, kot predlaga republiška skupnost socialnega skrbstva v skladu z zvišanjem osebnih dohodkov.
, Delegati pa so še sprejeli sklep, da so se s 1. 1. 1982 zvišale družbene denarne pomoči kot edini vir preživljanja — kot v celotni republiki z dosedanjih 3.400 dinarjev na 3.900. Na seji so še sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
vp
 O EKONOMSKIH CENAH 1 I IN OTROŠKIH DODATKIH I
I Minulo sredo sta bili v Murski Soboti skupščini občinske skupnosti socialnega skrbstva in otroškega varstva. Delegati obeh so (zadnjič v sedanji sestavi pred iztekom mandata in bližnjimi volitvami) obravnavali in sprejemali zaključne račune ter poslovna poročila za minulo leto in načrte za tekoče leto. V ospredju pozornosti prve skupščine je bilo tudi sprejetje sklepa o uskladitvi preživnin in prispevkov občanov k stroškom socialnega skrbstva s povečanimi življenjskimi stroški, pri drugi — skupščini skupnosti otroškega varstva — pa je bila v ospredju obravnava in potrditev predloga ekonomskih cen.
Kot vsako leto v začetku
Razpotja pa takšna. Uganite kje ....	Foto: Š. Abraham
TRGOVSKO PODJEDE w uesna
W	LJUTOMER p o. /
CENJENE OBČANKE!
Trgovsko podjetje »VESNA« Ljutomer se trudi, da bi bile naše poslovalnice čimbolje založene z artikli, ki so potrebni vam in vašemu gospodinjstvu.
Ob 8. marcu vam iskreno čestitamo, zahvaljujemo se vam za vaše dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi v bodoče!
MARKET BUČKOVCI
nju tudi tokrat ni izostala. Nanašala se je predvsem na to, da starši izvedo za dvig ekonomskih cen v vrtcih šele takrat, ko so le-te že sprejete in tako ne morejo sodelovati pri njih sooblikovanju, čeprav so prav te dni potekali roditeljski sestanki, na katerih bi v vrtcih lahko rekli kakšno besedo tudi o cenah. Tako pa so nezadovoljni oboji: izvajalci v vrtcih, ki menijo, da kljub 16,9-odstothemu dvigu ekonomskih cen ne bodo mogli kriti stroškov vedno dražjega vzdrževanja in ne dvigniti svojih osebnih dohodkov, kot dovoljuje resolucija; in starši, ki jim v ponoreli igri cen pri nas postaja izdatek za organizirano varstvo otrok previsok. Posebej, če imajo v vrtcih dva ali več otrok in se zato odločajo za druge, največkrat neprimerne oblike varstva, ali pa (predvsem mlade družine) novih rojstev sploh ne načrtujejo.
Sprejeta lestvica za prispe-
vek staršev se po novem pri-  čne pri dohodku 2.900 dinar-  jev in konča pri dohodku | 10.093 dinarjev, v razponu od 20 do 80 odstotkov udeležbe,  upoštevajoč trinajst dohod-  kovnih skupin. Starši so po | novem dolžni plačevati od 1. marca , dalje, čeprav veljajo  spremenjene ekonomske cene I storitev v vrtcih od začetka te- | kočega leta, razliko pa bo krila občinska skupnost otroškega varstva. Do korekcij pia  prihaja tudi pri denarnih po- I močeh, bolj znanih kot otro- | ški dodatki, ki jih prejemajo otroci iz socialno ogroženih  družin. Otroški dodatek se si-  cer viša za osem odstotkov, | vendar je dvig neznaten v primerjavi s pomanjkanjem, ki  ga bo utrpelo več kot dvajset I odstotkov do tovrstne denar- | ne pomoči upravičenih družin, in to zaradi v republiki  osvojenih smernic, da se naj I število prejemnikov otroških | dodatkov niža.
LENDAVA
Lekarne brez verifikacij
Ugotovitev, da nobena lekarniška enota v lendavski občini še ni verificirana, ni nova, vendar je v tem trenutku ponovno razburila duhove v občini. Ce bi to lahko razumeli za enoto v Crensovcih, tam še ni urejena čistilna naprava, pa je nerazumljivo, da verifikacije nima že sedem let stara lekarna v Lendavi, ki je, mimogrede, v dokaj novem objektu. Ko so po potrebni rekonstrukciji ali izgradnji nove lekarne v Lendavi razpravljali na seji izvršnega sveta, je bilo slišati več dokaj kritičnih pripomb čez nenehno spreminjanje pravilnikov o verifikaciji, in to prav v času, ko se vsi zavzemamo za stabilizacijo. Ta čas torej v lendavski občini ne more biti govora o gradnji nove lekarne, saj ta ni začrtana niti vtem srednjeročnem razvojnem programu. Ne gre sicer zanikati, da bi v Lendavi potrebovali novo lekarno, gradili naj bi jo v bližini novega zdravstvenega kompleksa, toda do tega lahko pride le v prihodnjem srednjeročnem obdobju in nikakor prej. Po sedanjih izračunih naj bi gradnja nove lekarne veljala okoli 13 milijonov dinarjev, teh pa seveda ni, ob tem pa velja omeniti še to, da bo občinska zdravstvena skupnost Lendava lansko poslovno leto končala z več kot 8 milijonov dinarjev izgube. Če kaj, potem bo v tem srednjeročnem obdobju potrebno zagotoviti vsaj dokumentacijo in se dogovoriti o načinu zbiranja sredstev, so ugotovili na izvršnem svetu. Jani D.
V OBČINI GORNJA RADGONA V DEVETIH MESECIH LANSKEGA LETA
Cez 200.000 ur nadurnega, pogodbenega in pokojninskega dela
Kljub temu da smo to zapisali v mnogih dokumentih, med drugim tudi v resoluciji za leto 1982, še vedno ne moremo popolnoma brez dela prek polnega delovnega časa, pogodbenega dela in dela, ki ga opravljajo upokojenci. Izjema ni tudi občina Gornja Radgona. Tudi v tej družbenopolitični skupnosti te oblike dela še kako bremenijo gospodarstvo in negospodarstvo.
Po podatkih, ki so bili opravljeni za prvih devet mesecev lanskega leta, so zabeležili v občini Gornja Radgona natanko 208.877 ur prek polnega delovnega časa, pogodbenih ur in teh, ki so jih opravili upokojenci. Levji delež od te številke odpade na nadurno delo, v gospodarstvu in negospodarstvu 'skupaj kar okrog tri četrtine, v oči pa bode tudi podatek, da so od nekaj čez 62000 ur, ki so jih opravili upokojenci, delali skoraj polovico v družbenih dejavnostih.
Drži da takšno stanje tudi v gornjeradgonski občini narekujejo potrebe, toda v prihodnje bi veljalo poiskati rešitve drugod. Predvsem v zaposlovanju novih mladih kadrov, ki jim te oblike dela šb kako zapirajo vrata tovarn iri pisarn. In slednjič, boj za zmanjšanje nadurnega, pogodbenega in dela upokojencev smo sprejeli kot še kako pomembno nalogo. Zato z realizacijo ne smemo odlašati.	vp
TEŽIŠČE DELA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
Na novih izdelkih z domačim znanjem
Poostrene razmere stabilizacijskega obdobja bi po neki logiki morale narekovati, da družba kot celota več vlaga v raziskovalno dejavnost, menijo v občinski raziskovalni skupnosti Lendava, vendar pa ekonomske razmere v občini tega ne omogočajo. Kljub vsemu pa je program občinske raziskovalne skupnosti za letošnje leto dokaj bogat, novost v njem pa je, da bodo težili k hitrejšemu prestrukturiranju gospodarstva, in sicer v spodbujanje izdelave novih izdelkov, ki so na tehnološko višjem nivoju in grajeni predvsem z domačim znanjem. Za lendavsko gospodarstvo je namreč značilno, da
Sredstva za prekvalifikacijo delavcev
Na tihem se v lendavski občini že govori o tehnološkem višku delovne sile v nekaterih delovnih organizacijah, to pa pomeni, da bo potrebno kaj kmalu nekaj storiti za prekvalifikacijo le-teh. Pobuda bodočega obrata LEK, da tudi občina prispeva delež sredstev za priučitev delavcev, je zavoljo tega prišla ob pravem času, čeprav v težavnem gospodarskem trenutku. Gre za to, da bo potrebno sistem priučevanja in prekvalifikacije podrobneje proučiti in zanj zagotoviti tudi sredstva. Seveda gre pri tem le za del sredstev, saj pretežni del morajo zagotoviti delovne organizacije. Ko je o vlogi LEK razpravljal izvršni svet skupščine občine Lendava, je podprl predlog, da bi del sredstev za priučitev delavcev, ki bodo delali v novem obratu, zagotovili iz
uporablja veliko surovin in malo dela, zato je usmeritev v prestrukturiranje tembolj potrebna, Tako kot vsako leto bodo tudi letos objavili razpis za inovacijsko in racionalizatorsko dejavnost in pri tem skušali pritegniti čimveč organizacij združenega dela. V nekaterih delovnih organizacijah, kot so INA-Nafta in Gorenje-Varstroj se je inovacijska dejavnost že dokaj dobro razvila, zato bodo v letošnjem letu skušali organizirati raziskovalne enote in vanje vključiti strokovnjake. Do maja tega leta pa bodo sprejeli tudi statut občinske raziskovalne skupnosti in poslovnik o delu skupščine skupnosti. Jani D.
skladb skupnih rezerv občine, še posebej zato, ker gre v tem primeru za dokaj izdatna sredstva, okoli 10 milijonov dinarjev, saj se bo dalj časa v Ljubljani priučevalo okoli 100 delavcev, ker na našem območju ni tovrstne proizvodnje in dejavnosti. Prizadevanje LEK je podprl tudi izvršni odbor občinske skupnosti za zaposlovanje, ki bo za priučitev prispeval nekaj sredstev. Ker v lendavski občini čedalje bolj razmišljajo o prestrukturiranju gospodarstva, je na dlani, da bo za kaj takega potrebnih tudi več sredstev, zlasti za priučitev delavcev za morebitno novo proizvodnjo. Lendavska občina bo, kot kaže, gmotno podprla prekvalifikacijo; vendar pa pri tem ne gre brez pomoči širše družbene skupnosti.
Jani D.
^TNIK, 11. MARCA 1982
STRAN 17
sport
LISTA KA TEGORIZIRANIH IN PERSPEKTIVNIH ŠPORTNIKOV
V Pomurju dosežen viden napredek
Na osnovi lanskoletnih rezultatov je strokovni svet Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije pripravil listo kategoriziranih in perspektivnih športnikov in športnic v Sloveniji za letošnje leto. To število se je v primerjavi z lanskim vidno povešalo, kar zgovorno priča o tem, da je v naši pokrajini vrsta talentov, ki se ob strokovnem delu vse bolj uveljavljajo. Novost razvrstitve pa je letos v tem, da so perspektivni športniki in športnice razvrščeni v dva razreda.
Od pomurskih občin so daleč največje uspehe dosegli v soboški občini, kjer je med izbranimi kar 28 kategoriziranih in perspektivnih športnikov in športnic, zlasti pa je razveseljiva ugotovitev, da se povečuje število športnic. Na drugem mestu je občina Lendava, ki ima štiri kategorizirane in perspektivne športnike. Sledi radgonska občina z dvema kategoriziranima športnikoma, medtem ko je ljutomerska občina tokrat brez njih.
V soboški občini je v mednarodni razred uvrščen namiznoteniški igralec Stefan Kovač, v zvezni razred so uvrščeni: Miro Steržaj (keglanje), Danijel Kisilak (judo), Boris Horvat (namizni tenis) ter Andrej Halas in Franc Podlesek (rokoborba). V prvi razred perspektivnih športnikov so uvrščeni: Jože Casar in Drago Kuhar (hokej na travi), Hari Steržaj (kegljanje), Bojan Pavič, Borut Veren in Krešo Maras (namizni tenis), Bojan Kous (rokoborba) in Stefan Cigan (šah). V drugem razredu perspektivnih športnikov in športnic pa so: Ludvik Črnko (hokej na travi), Nataša Peček, Jožica Horvat, Tomo Mihalič in Dario Semen (judo), Alenka Zitek, Marina Šiško in Nadja Koren (košarka), Dušan Kovač, Miran Močan in Silvo Likar (namizni tenis), Stefan Skaper (nogomet) ter Jože Verbančič in Ivica Kurbus (rokoborba), Iz lendavske občine je zvezni razred uvrščen Stefan Kekec (speedway), med perspektivne športnike drugega razreda pa Caba Lazar, (speedway), Ivan Varga (judo) in Leon Perša (nogomet). Iz radgonske občine pa sta v zvezni razred uvrščena speeedwayista Vlado Kocuvan in Albert Kocmut.
Feri Maučec
KEGLJANJE - SLOV. LIGA
Tretja zmaga kegljačev Čarde
V četrtem kolu tekmovanja v prvi slovenski kegljaški ligi je Čarda iz Murske Sobote gostovala v Celju in premagala domačo ekipo z rezultatom 53695319 podrtih kegljev. Junaka srečanja sta bila Smodiš in Miro Steržaj, ki sta dosegla tudi najboljša izida na srečanju. To ježe tretja zaporedna zmaga kegljačev Čarade, ki skupaj z Gradisom iz Ljubljane vodijo na lestvici. Posamezni izidi: Horvat 887, Dravarič 880, Kovačič 819, Hari Steržaj 882, Miro Steržaj 943 in Smodiš 958 podrtih kegljev.
STRELSTVO
Občinska zlata puščica Madjaru
Na strelišču v Murski Sobotijebilo tekmovanje v streljanju z zračno puško za občinsko zlato puščico. Po predhodnih družinskih tekmovanjih. kjer je sodelovalo 148 tekmovalcev iz 18 strelskih družin soboške občine je na občinskem tekmovanju nastopilo 41 strelcev iz 15 strelskih družin.
Največ uspeha je imel član strelske družine Noršinci Marjan Ma-djar, kije zmagal s 559 krogi in osvojil občinsko zlato puščico.
Vrstni red: 1. Marjan Madjar(Nor.) 559 krogov, 2. Štefan Balaško (Nor.) 551. 3. Vlado Horvat (Pan.) 541. 4. Karel Turner (Nor.) 537, 5. Robert Drvarič (Pan.)533. 6. Andrej Šiftar(Mura) 532, 7. Stanko Donša (Nor.) 531. 8. Jože Kovačič (Pan.) 530 in 9. Drago Pertoci (Tiš.) 530 krogov. Teh devet strelcev je tudi izpolnilo normo za regijsko tekmovanje z zlato puščico,	,
Ljutomer in Vogrinčičeva
V počastitev ženskega praznika je občinska strelska zveza Gornja Radgona pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem so nastopile občinske ženske reprezentance Pomurja. Zmagala je ekipa Ljutomera pred Mursko Soboto in Gornjo Radgono. Najboljša posameznica je bila Vogrinčičeva (MS) s 168 krogi pred Belčevo (Ljutomer) 167 in Rudolfovo (Lju.) 161 krogov. To je bilo že 5. tradicionalno tekmovanje v počastitev 8. marca — dneva žena.
ROKOMETNI TURNIR
ZMAGALE RADGONČANKE
Športno društvo Mura je v Murski Soboti pripravilo v počastitev dneva žena ženski rokometni turnir, na katerem je sodelovalo 7 ekip. Zmagala je ekipa Radgone, kije v odločilnem srečanju preniagala prvo ekipo Polane. Rezultati sklepnih srečanj: TOKO:Polana II. 6:7. Beltin-ka:Ljutomer 14:4 in Polana l.:Radgona 13:16. Vrstni red: L Radgona. 2. Polana L. 3. Beltinka. 4. Ljutomer. 5. Polana IL. 6. TOKO in 7. Indip.
Kapetan nogometnega moštva pomurskih novinarjev prejema darilo in spominsko zastavico organizatorja Radia Gybr.
JUDO - DRŽ. PRVENSTVO ČLANOV
VINKO APŠNER PETI
V Beogradu je bilo državno prvenstvo v judo za člane, na katerem je sodelovalo 80 tekmovalcev iz vseh republik in pokrajin, med katerimi so bili vsi najboljši. V sestavu slovenske reprezentance je nastopil tudi član soboškega Partizana Vinko Apšner in dosegel lep uspeh. V kategoriji do 78 kg je osvojil solidno peto mesto. Treba je povedati, da je Apšner še mladinec.
Prvo mesto Lendavčanom
V Lendavi je bil prvi pozivni turnir mlajših mladincev in članov Pomurja in Medžim.urja v judu, na katerem je nastopilo 30 mlajših mladincev in 32 članov. Največ uspeha so tokrat imeli predstavniki Lendave, ki so ekipno osvojili prvo mesto.
Rezultati — mlajši mladinci — do 62 kg: 1. Činč(Le). 2. Legen (MS). 3. Požgan (Lj) in Krajačič (Le);_nad_62 kg: L Varga (Le), 2. Karakatič (Le). 3. Hunjadi (Le) in Peras (Ca); Člani — do 60 kg: L Mihalič (MS), -2. Legen (MS), 3. Kavčič in Zekič (oba Ča); do 65 kg: L Vnuk (Le), 2; Varga (Le), 3-_Lupša_(Lj) in Krajačič (Le); do 71 kg: L Kavčič (MS), 2. Zorič (Le). 3. Žbui (Ča) in Magdič (Lj); do 78 kg: L Kranjc (Lj). 2. Piki (Ča). 3. Hunjadi (Le)in Juras (Ca); nad 78 kg: L Šemen (MS). 2. Tramšek (MS). 3.. Varga (Le). Ekipno: L Lendava 31 točk, 2- M. Sobota 21, 3. Ljutomer 9 in 4. Čakovec 8 točk.
Prihodnjo soboto bo na sporedu prvo kolo slovenske članske judo lige. Sobočani bodo gostovali v Mariboru in se 'pomerili z ekipama Rač in Maribora. Treba je povedati, da bo ekipa Murske Sobote nastopila pomlajena, kajti trije najboljši tekmovalci so na odsluženju vojaškega roka. To pa je priložnost, da si mladi pridobijo nekaj izkušenj. q g
NAMIZNI TENIS
P0MURCI USPEŠNI
Drugi republiški selekcijski turnir pionirjev, ki je bil v Murski Soboti, je iz izjemo zmagovalca prvega republiškega turnirja Jeraše, zbral vse najboljše slovenske igralce. Pomurskim predstavnikom je prinesel več uspeha kot prvi turnir, saj so bili tokrat zmagovalci v dveh skupinah.
V prvi najkvalitetnejši skupini je zanesljivo brez poraza z rezultatom 9:0 slavil republiški prvak Dušan Kovač, kije tako samo še utrdil svoje mesto na lestvicah. Vlado Veren je z rezultatom 5:4 osvojil 5. mesto, kar je enako kotna prvem turnirj u. Pohvaliti pa velja mladega Boruta Benka, ki je prvič nastopil v prvi skupini in z rezultatom 4:5 osvojil zanj zelo dobro 4. mesto. V četrti skupini je nepričakovano slavil Lendavčan Perša. kije prvič igral na takšnem turnirju in dosegel rezultat 7:2. Prijetno presenečenje pomeni tudi 3. mesto Benkoviča, kije prav tako prvič igral na tem turnirju in dosegel enak rezultat 7:2 kot zmagovalec, zelo dobro 4. mesto je dosegel Kuzma z rezultatom 5:4, nekoliko manj kot je bilo pričakovati pa Mirko Unger, kije z rezultatom 3:6 pristal na 9. mestu, čeprav je premagal zmagovalca Peršo.
Na podobnem turnirju v Ptuju sta prvič nastopili tudi dve Sobo-čanki. Tanja Sinic in Nataša Vogrinec, ter prijetno presenetili. V tretji skupini, je Tanja Sinic z rezultatom 8:1 osvojila odlično 2. mesto ter uvrstitev v drugo skupino. V isti skupini je Nataša Vogrinec dosegla rezultat 38 v
Na podobnem turnirju v Ptuju sta prvič nastopili tudi dve Sobo-čanki, Tanja Sinic in Nataša Vogrinec, ter prijetno presenetili. V tretji skupini je Tanja Sinic z rezultatom 8:1 osvojila odlično 2. mesto ter uvrstitev v drugo skupino. V isti skupini je Nataša Vogrinec dosegla rezultat 3:5 ter osvojila 6. mesto, kar je bilodovolj za obstanek v skupini.
M. U.
NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL RABE
POMURSKI NOVINARJI NA MADŽARSKEM
Radio Gydr je pripravil turnir v malem nogometu za pre-
I hodni pokal Rabe, na katerem so nastopile štiri ekipe: Nepsport  I in Madžarski radio iz Budimpešte. Radio Gyor in Triglav iz I  Murske Sobote, pod tem imenom so nastopili pomurski novi-  narji. Madžarski novinarji so bili boljši, tako da so.Pomurci
I zasedli zadnje mesto, vendar so se športno borili. Zmagala je  ekipa Nepsporta iz Budimpešte pred Madžarskim radiom, Ra-  diom Gyor in Mursko Soboto. Prvo tovrstno gostovanje po- H murskih novinarjev v Gyoru je bilo zblo prijetno, s tem pa so tudi
K navezali tesnejše stike s stanovskimi kolegi z Madžarske, ki so bili M  prisrčni gostitelji.
skl
Pomurje:
Koper 76:45
V 15. kolu tekmovanja slovenske ženske košarkarske lige je Pomurje po pričakovanju brez težav premagalo Kopen Koše za Pomurje so dosegle? Šiško 19, Kardoš 19. Koren 14. Škraban 12, Gregor 6. Merklin 4 in Flegar 2. V naslednjem kolu igra Pomurje odločilno'srečanje za prvo mesto z ekipo Mengša.
Pomurje 15 14
Mengeš 15 14
Rogaška 15 11
Maribor f4 10
Comet 15 10
Jesenice 15 7
Senožeče 15 5
Libela 14 5
N. mesto 15 4
Litija 15 3
Drava 15 3
Koper 15 3
1 1137:695 28
1 1230:910 28
4 1067:923 22
4 1042:941 20
5 859:768 20
8 922:966 14
10 ' 916:989 10
9 845;967 10
H 879:1147 8
12 766:933	6
12 857:1037 6
12 836:1083 6
V NEDELJO START V SNL
Izola v Murski Soboti,
Slovan v Lendavi
Prihodnjo nedeljo se pričenja spomladanski del tekmovanja v slovenski nogometni ligi. Oba pomurska ligaša igrata doma. V Murski Soboti gostuje Izola, v Lendavi pa Slovan.
V zadnjih preizkušnjah pred nadaljevanjem prvenstva je Mura odigrala prijateljsko tekmo s Halbenreinom v Avstriji in zmagala z 2:1, Nafta pa je premagala mladinsko moštvo s 14:0.
--- REKREACIJA INVALIDOV --------------------
USPEŠNI SOBOČANI
Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota je bilo organizator območnega tekmovanja invalidov v kegljanju, na katerem je nastopilo 6 društev iz severovzhodne Slovenije. Skupaj je tekmovalo 55 moških in 16 žensk. V moški konkurenci je v skupini A zmagal Janko Kardinar iz Murske Sobote s 395 podrtimi keglji. Prvo mesto v skupini B je osvojila tudi Ivanka Dolenc iz Murske Sobote s 306 podrtimi keglji. V skupini C je Štefan Drvarič s 383 podrtimi keglji zasedel četrto mesto, Franc Sluga pa s 352 keglji šesto mesto. V skupini D je pri moških Ladislav Kuhar zasedel tretje mesto s 404 podrtimi keglji, Alojz Šturm pa s 361 keglji šesto mesto. Šesto mesto pa je zasedla tudi Anica Varga s 332 podrtimi keglji.
TELESNOKULTURNA SKUPNOST MURSKA SOBOTA
Preložili razpravo o prioritetnih športnih panogah
Na zadnjem zasedanju skupščine TKS Murska Sobota so delegati obravnavali realizacijo programa in zaključnega računa za lansko leto ter program TKS s finančnim načrtom za letošnje leto.
Ugotovili so, da so v preteklem obdobju dosegli pomembne rezultate na ’•azličnih področjih dela in da dokaj uspešno uresničujejo zastavljene cilje. Viden napredek je bil dosežen na področju športne rekreacije, kjer so uveljavili nekatere nove oblike in akcije ter k delu pritegnili številne občane. Na področju vrhunskega športa prav tako iz leta v leto beležijo nove dosežke, o čemer zgovorno priča število kategoriziranih in perspektivnih športnikov ter sodelovanje moštev v višjih tekmovanjih. Razvili sodelovanje z nekaterimi ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri realizaciji skupnih nalog. Pristno pa je tudi mednarodno sodelovanje z obmejnima državama Avstrijo in Madžarsko ter društvi naših delavcem na tujem. V preteklem letu so v soboški občini izšolali 68 strokovnjih amaterskih delavcev. Začeli pa so uveljavljati tudi zdravstveno varstvo športnikov. Poleg tega pa je TKS Murska Sobota v okviru možnosti tudi sodelovala pri sofinanciranju športnih objektov osnovnih telesnokulturnih organizacij. Kljub doseženim pomembnim rezultatom pa so v razpravi opozorili tudi na nekatere probleme. Tako bi morali po mnenju nekaterih
razpravljalcev poskrbeti za tisto mladino, ki odpada pri selekcijah, da bi ji omogočili še nadaljnje udejstvovanje. Dogovoriti bi se morali za bolj organizirano tekmovanje v malem nogometu, kjer število moštev stalno narašča (v soboški občini jih trenutno tekmuje 32). Razmisliti pa bi morali tudi o možnosti zaposlitve profesionalca na področju športne rekreacije. Delegati so potrdili nakazane usmeritve razvoja telesne kulture za letošnje leto, ki temeljijo na sprejetih izhodiščih srednjeročnega programa'razvoja. V tem letu bodo poleg sofinanciranja manj zahtevnih športnih objektov osnovnih telesnokulturnih organizacij sodelovali tudi pri izgradnji športnorekreacijskega centra v Murski Soboti. Gre za ureditev tribune na nogometnem stadionu in ureditev kopališča.
Delegati bi morali tudi obravnavati izdelano analizo o prioritetnih športnih panogah v soboški občini, vendar so razpravo na predlog predsedujočega preložili in se dogovorili, da bodo gradivo dali v javno razpravo osnovnim teles-nokulturnim organizacijam in pred obravnavo na seji skupščine opravili še razgovore s prizadetimi organizacijami.
Feri Maučec
PREDSTA VLJAMO VAM
MARIJA NAGY -državna
Na nedavnem izbirnem tekmovanju za- sestavo državne kegljaške repre-tentance za sodelovanje na svetovnem prvenstvu v Brnu (CSSR), ki je bilo v Zre-njaninu, je sodelovla tudi Marija Nagy, doma iz Dobrovnika, sicer pa zaposlena v Mesni industriji v Murski Soboti. Uspela je in postala državna reprezentantka, kar je njen dosedanji največji uspeh. Prav zato smo se
odločili, da jo predstavimo našim bralcem.
— KDAJ SI SE ZAČELA UKVARJATI S KEGLJANJEM?
,,Za kegljaški šport sem se navdušila na mednarodnem turnirju, ki je bil leta 1976 v Murski ^Soboti. Takrat sem tudi postala članica kegljaškega kluba Car da iz Murske Sobote in se začela sistematično ukvarjati s tem športom. Ker pa je bila ženska
ekipa Carda razformirana, sem nadaljevala kegljaško kariero v Mariboru. Sem članica KK Branik, igram pa za selekcijo KK Konstruktor iz Maribora. ”
— DOSLEJ SI DOSEGLA VEČ VIDNIH REZULTATOV. KATERI SO NAJPOMEMBNEJŠI?
,,Leta 1977 sem osvojila naslov republiške prvakinje za mladinke, leto kasneje pa. še naslov republiške prvakinje za članice. V tekmovanju parov sem leta 1980 na državnem prvenstvu zasedla drugo mesto. Sicer pa sem Že tri leta stalna članica slovenske reprezentance. Tudi na drugih tekmovanjih sem dosegla več vidnih uvrstitev. ”
— KAJ TI POMENI UVRSTITEV V DRŽA VNO REPREZENTANCO IN KAJ SI OBETAŠ OD SVETOVNEGA PRVENSTVA?
,, Uvrstitev v državno reprezentanco članic je za mene doslej največji uspeh, katerega sem zelo vesela, hkrati pa je to zame tud' priznanje za požrtvovalno delo, saj se moram vsak teden voziti na treninge v Ljutomer ali Maribor, kar je zelo naporno. S pripravam' za svetovno prvenstvo v Brnu, ki bo meseca junija, bomo pričeli sredi meseca marca. Želim si, da bi na svetovnem prvenstvu uspešno zastopala barve Jugoslavije, seveda pa si tudi želim cim-boljšo uvrstitev. ”	.
Tonček Horvat
STRAN 18
VESTNIK, 11. MARCAj^
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Usodna otroška igra
V ponedeljek, 1. marca ob 23,30 je 39-letni Ivan Stražišar iz Zgornjega Konjišča upravljal avtobus skozi Vratjo vas. Vozil je z zasenčenimi lučmi in tako spregledal na cesti ležečo 70-letno Ano Sušeč z Novega vrha. Vozila ni uspel pravočasno ustaviti in je zapeljal čez Suščevo, ki je zaradi tega dobila hude telesne poškodbe.
4.	marca se je na Hotizi zgodila huda prometna nesreča. Zaradi neprimerne hitrosti voznik osebnega avta Ciril Balažič iz Male Polane ni. mogel izpeljati levega
ovinka in ga je zaneslo v jarek, kjer je trčil v betonski propust. Materialna škoda znaša 40 tisoč dinarjev, voznik pa se je hudo poškodoval.
V četrtek, 4. marca, ob 14. uri se je Ludvik Poštrak iz Moravec peljal z motornim kolesom proti Bučkovcem. Tik v začetku naselja je padel in se hudo poškodoval. Zdravijo ga v murskosoboški bolnici.
5.	marca ob 16. uri se je 17-letni voznik neregistriranega motornega kolesa A.
oplazil kolo z motorjem, s katerim se je peljal 19-letni Boris Tratnjek z Ženika. Oba sta padla. Pri tem se je zlasti Tratnjek telesno poškodoval.
Prav tako 5. marca, vendar ob 21. uri se je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti na Murščaku. Voznik motornega kolesa Štefan Kuronja iz Moščanec se je peljal proti Pečarovcem. Med vožnjo je naletel na pešaki-njo Marijo Zrinski iz Mošča-
V ponedeljek, 1. marca, se je med igro hudo poškodoval 4-letni otrok C. S. iz Gornjih Slaveč. Okrog 12. ure se je skupaj s sestrama igral na dvorišču. Med igro je splezal na kup betonskih zidakov. To pa je bilo usodno: opeka se je razsula in pod seboj pokopala otroka. Le-ta je dobil hude telesne poškodbe.
UGODNE VARNOSTNE RAZMERE
Dobra strokovna zasedba, predvsem iz vrst mlajših kadrov, je v lanskem letu omogočila uspešnost»raziskovanja raznih kaznivih dejanj na območju postaje milice Murska Sobota. Zato vse bolj stopa v ospredje njihovo preventivno delovanje, k čemur je v mnogočem prispevala tudi večja samozaščitna funkcija občanov. To potrjujejo tudi razmeroma ugodne varnostne razmere, kar so med
GR<
gospodarsko razstavišče ljubljana p. e. pomurski sejem gornja radgona
titova 50
61000 ljubljana telefon: 061 311-022
poštni predal: 413
brzojav: razstavišče ljubljana
teleks: 31-127 yu gr
tekoči račun. SDK 50102-601-20743
p. e. pomurski sejem
69250 gornja radgona telefon: 069 74-000
poštni predal: 34
brzojav: pomurski sejem g. radgona
Po sklepu komisije za delovna razmerja GR Ljubljana
objavljamo
prosta dela in naloge:
VZDRŽEVALCA - GOSPODARJA
v P- e. Pomurski sejenTGornja Radgona
Pogoj: KV ali PKV delavec z 2 leti delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov GR Ljubljana, p. e. Pomurski sejem Gornja Radgona. • 	.
Pazpis velja 15 dni po objavi v dnevnem časopisju.
drugim ugotovili na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, ko so obravnavali poročilo o delu tukajšnje postaje milice in njenih oddelkov v lanskem letu. Pri tem je komandir Dušan Klemenčič navedel nekaj zanimivih podatkov s področja splošne in gospodarske kriminalitete, prometne varnosti, organizacij-sko-kadrovskih zadev in podb-nega.
Člani soboškega izvršnega sveta so v razpravi v mnogočem osvetlili problematiko, ki se pojavlja ob raznih kaznivih dejanjih. To velja še posebej za porast gospodarske kriminalitete, čeprav je več manjših kaznivih dejanj, čemur bodo m#rali zlasti v organizacijah združenega dela posvetiti znatno večjo pozornost. Pri splošni kriminaliteti pa so v ospredju premoženjski delikti, pri čemer
po številu izstopajo navadne in velike tatvine, zlasti poljščin, ter odvzemi motornih koles. Posebej pa so se zadržali ob dokaj zaskrbljujočem podatku, da se v strukturi storilcev kaznivih dejanj povečuje udeležba mladoletnih oseb in celo otrok do 14. leta starosti, kar kaže, kam je treba usmeriti družbeno akcijo. Zlasti zato, ker postaja problem alkoholizma tudi med mladoletniki vse bolj pereč. Med drugim so se tudi zavzeli za čimprejšnjo ustanovitev regijske svetovalnice, ki bo združila strokovnjake z raznih področij, saj se število samomorov, med katerimi prevladujejo ženske mladoletne osebe, nenehno povečuje.
Na seji pa je bil govor tudi o osnutku družbenega dogovora o merilih za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje OZD v cestnem gospodarstvu Slovenije. Največ pripomb se je nanašalo na 15. in 16. člen omenjenega osnutka, ki odpira nekatere dileme glede organiziranja delovnih enot po občinah. Sicer pa je to, kot so opozorili v razpravi, že sedmi osnutek, ki bi ga naj udeleženci družbenega dogovora podpisali že konec tega meseca, kar je nedvomno zelo kratek rok.
Tudi to ni v prid temeljitejšemu reševanju vprašanj s področja cestnega gospodarstva.
Milan Jerše'
Društvo invalidov M. Sobota (namesto'vencev pok. članu Gašpar Ludviku iz Lucove 35 in Džuban Štefanu iz Gederovec) — din 400,00; Franko Karolina. Markišavci 28 (namesto venca za pok. Kovač Kristjana) — din 500,00; Veterinarska postaja M. Sobota (namesto venca pok. arh. Ficko Štefanu) — din 2.000,00; OO ZSS Osnovna šola K. D. Kajuh M. Sobota (namesto venca na grob očeta Kušek Marije) — din 1.000,00; OOS Projektivni biro M. Sobota (nAmesto venca pok.dipl, ing. Ficko Štefanu) — din 5.000,00; LB Pomurska banka PE M. Sobota — likvidatura (namesto venca pok. Horvat Jožetu) — din 800,00; OOS pri SDK M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame sodelavca Kuznia Štefana. Moste 43) — din 1.000.00; OO ZSS Osnovne šole K. D. Kajuh M. Sobota (namesto venca na grob očeta Kaljevič Marije) — din 1.000,00; Gizela in Jože Novak Martjanci 87 (namesto venca na grob pok. Toplak Otilije, Vičanci 68 — mame Janeza Toplaka iz Martjanec) — din 1.000.00; OOS »Sobota«'DSSS M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Hidič Franca, pok. očeta Ritplop Ignaca, pok. mame Ribnikar Marije in pok. moža Šebjan Marije) — din 2.000.00; Potrošnik — sind. org. iz M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu od Keglj Marije TO IZ) — din 500,00; OOS Zavod za časopisno in radijsko dejavnost M. Sobota (namesto venca na grob pok; staremu očetu Erike LJertl) — din 500,00;
Darovalcem se zahvaljujemo;!
Prispevek nakazujte na račun: 51900—763—30297
TURNIŠČE: cene pujskov
Pretekli četrtek (4. marca) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču samo 39 pujskov, kar je bilo veliko premalo glede na povpraševanje. Najvišja cena je bila 3.800,00, najnižja pa 3.000,00 dinarjev za par pujskov.
POPIS PREBIVALSTVA
V POMURJU 130.442 OBČANOV
•red desetimi leti
torej
Na dan'popisa prebivalstva 1971. leta je bilo v Pomurju 129.410 prebivalcev, deset let pozneje, torej v času popisa 1981. leta pa 130.442. torej 1.032 več. Največ prebivalcev ima seveda občina Murska Sobota, in sicer 64.229. pred desetimi leti pa je bilo 63.851 občanov, torej jih ta družbenopolitična skupnost ima zdaj 448 več. Naslednja velika občina je Lendava; tokrat so popisovalci našteli 26.717 občanov, pred desetimi leti pa 26.918. kar pomeni, daje bil ob popisu . 1981. leta 201 prebivalec manj. V občini Gornja Radgona je lanski popis pokazal. da imajo 20.656 prebivalcev. leta 1971 pa jih je bilo 20.486. torej jih je zdaj za 170 več. In naposled Ljutomer. Tudi v tej občini se je število stalnih prebivalcev povečalo; pred desetimi leti jih je bilo 18.155. ob zadnjem popisu pa 18.770. torej 616 več.
To je skupno število občanov. V Pomurju, enako pa seveda tudi v drugih slovenskih pokrajinah. imamo več narodov in narodnosti. V naših štirih občinah so seveda najštevilnejši Slovenci, slede Madžari. Hrva-l> • . Sicer pa poglejmo te za-, nimive podatke nekoliko pobli-že!
Iz analize zavoda za statistiko SR Slovenije je razvidno, da je bilo na dan popisa prebivalstva v letu 1971 v Pomurju 116.791 Slbvencev. ob lanskem popisu pa 117.401. Slovencev je torej 610 več. Stanje po posameznih občinah je naslednje: Murska Sobota (60.839) 61.134. Gornja Radgona (20.093) 20.179, Lendava (18,257) 17.978. Ljutomer (17.602) 18.110 prebivalcev. V oklepajih je število Slovencev na dan popisa 1971. leta. Iz prvih in drugih številk je razvidno gibanje. Število Slovencev je v desetih letih v murskosoboški občini poraslo za 295. v radgonski za 86. ljutomerski za 508. v lendavski pa seje število Slovencev znižalo za 299 prebivalcev.
Drugi po številu so v Pomurju Madžari. Leta 1971 so popisovalci ugotovili, da se je za madžarsko narodnost izjavil 9.101 Pomurec. ob zadnjem popisu pa 8.636. torej 465 manj. Sicer pa je popis (pokazal, da živi največ Madžarov v lendavski občini (7.342) 7.069, sledi soboška občina (1.704) 1.548. nekaj prebivalcev madžarske narodnosti pa imajo tudi v radgonski občini, in sicer (9) 12. v ljutomerski občini pa (2) 3. V oklepajih so podatki o popisu prebivalstva v 1971. letu.
V štirih pomurskih občinah
pa se vse bolj povečuje število prebivalcev hrvaške narodnosti. Mnoga pomurska dekleta so si pač našla ženine v Medimurju! To pa ni edini razlog. Zlasti v lendavski in soboški občini se zaposluje vse več Hrvatov, ki se pozneje na našem območju . stalno naselijo. In če sedaj nanizamo nekaj številk, ugotovimo naslednje: leta 1971 je bilo v Pomurju 1.578 Hrvatov, ob lanskem popisu pa 2.169. torej 591 več. Število Hrvatov se je najbolj povečalo v občini Lendava. in sicer iz 653 na 904. torej za 251. Sledi občina Murska Sobota: leta 1971 je bilo v tej družbenopolitični skupnosti 368 Hrvatov, ob lanskem popisu pa 612. torej 244 več. Hrvatov je več tudi v ljutomerski občini: pred desetimi leti sta bila 402. lani pa 504. torej 102 več. Pač pa je število Hrvatov stagniralo v gor-njeradgonski občini, in sicer iz 155 na 149. torej jih je 6 manj.
Četrta večja narodnost v Pomurju so Srbi. Zadnji popis je dokazal, da jih je 408. medtem ko jih je bilo pred desetimi leti 349. Povečalo se jih je torej za 59. Stanje po posameznih občinah pa je naslednje: Lendava (74) 99. Ljutomer (19) 24. Gornja Radgona (95) 92. Murska Sobota 061)193.
In koliko je V Pomurju Romov? Popis 1971. leta tej narodnosti ni bil naklonjen, saj so tedaj le v soboški občini našteli 516 Romov, v ostalih treh pa nič. Lanski popis prebivalstva pa že kaže »realnejšo« podobo: občina Lendava 140, Ljutomer 2, Radgona 0. Murska Sobota 236, skupaj torej 378. Če primerjamo to število izpred desetih let, ugotovimo, da se je’število Romov (statistično) znižalo za 138. Zdi se, da je dejansko število Romov v Pomurju, zlasti pa v soboški občini, znatno višje. Domnevamo, da so se mnogi izmed njih opredelili za Slovence oziroma Jugoslovane.
S tem pa število narodnosti v naši pokrajini še ni izčrpano. Zanimivo bo najbrž zvedeti, katere druge narodnosti žive v naših štirih občinah.
Lendava: Črnogorci (9) 4, Makedonci (12) 10, Muslimani (9) 2. Albanci (11) 17. Avstrijci (1) 0. Bolgari (4) 0. Italijani (6) 7. Židje (6) 0. Nemci (6) 9. Poljaki ' (3) 3. Romuni (2) 1. Rusi (2) 0, ' Slovaki (6) 1. Ukrajinci (1) 0, Čehi (2) 2.
Ljutomer: Črnogorci (2), 1. Makedonci (7)4. Muslimani (1) 4. Albanci (2), 3. Avstrijci (1)4. Bolgari (1) L Čehi (2)2. Italijani
(1)0. Nemci (2) 3. Poljaki (4) 2. Romuni (0) L Rusi (1)0, Ukrajinci (1)0.
Gornja Radgona: Črnogorci (13) 9. Makedonci (17) 25. Muslimani (4) 0, Albanci (14) 5, Avstrijci (4) 5, Čehi (1)5, Nemci (18). 10, Poljaki (6) 4. Romuni (1)0. Rusi (3) 3. Ukrajinci (2) 0.
Murska Sobota: Črnogorci (27) 19, Makedonci (6) 16, Muslimani (2) 13, Albanci (II) 27. Avstrijci (6)9, Bolgari (1) 1, Čehi (3) 2. Grki (0) 1. Italijani (3) 1, • Nemci (14) 7, Poljaki (7) 6, Romuni (1) 2. Rusi (12) 7, Rusini (1) 1. Slovaki (2) 2, Turki (2) 2, Ukrajinci (1)2. Vlahi (1)0.
S tem pa podatkov o popisu prebivalstva v Pomurju še nismo izčrpali. Ustava določa, da se občanu ni treba obvezno 'opredeliti h kateri narodnosti pripada. Število takih Pomurcev seje lani ob popisu povečalo od 25 izpred desetih let na 68. Narodnostno se niso opredelili: Lendava (9) 39. Ljutomer (0) 3. Radgona(12)4, Murska Sobota (4) 22.
Tako kot v Sloveniji kot celoti, seje tudi v Pomurju povečalo število občanov, ki so se opredelili za Jugoslovane. Pred desetimi leti se jih je tako izjasnilo 440. lani pa 687, torej 247 več.
Stanje po posameznih občinah je naslednje: Lendava (377)288, Ljutomer (17) 52, Radgona (9) 91, Murska Sobota (37) 256.
V tem zapisu pa ne smemo . prezreti tudi tako imenovanih »deželanov«, torej občanov, ki so izjavili, da so Prekmurci. Po-murci. Štajerci, Medjimurci in svojo »narodnost« tako poistovetili s pokrajino, odkoder so doma oziroma, kjer prebivajo. Število teh pa seje znižalo: (83) 47, sicer pa je po občinah slanje naslednje: Lendava (4) 9, Ljutomer (53) 7, (8) 7, Murska Sobota (18)24.
Preden sklenemo ta statistični pregled narodov in narodnosti ter etničnih skupin v Pomurju, dovolite, da zapišemo še. da imamo v naši pokrajini še nekaj občanov drugih narodnosti (13) 16, poleg tega pa iz 369 popisnih listov ni bilo moč razbrati, h kateri narodnosti so se določene osebe opredelile, to pa iz razloga. ker odgovor ni bil vpisan, je bil nečitljiv ali pa nejasen. Deset let prej je bilo takih odgovorov 212.
Pomurju torej žive pripadniki slovenske, madžarske,'hrvaške, srbske ... in drugih narodnosti. Razumemo se dobro!
Štefan Sobočan
11. MARCA1982
STRAN 19
IMPORT-EXPORT
POLJODPSKRBA
ZAGREB
POSLOVNI CENTER MARIBOR
„POLJOOPSKRBA" import—export Zagreb, POSLOVNI CENTER, Maribor, Ljubljanska c. 7,
Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve M. Sobota, Naselje Veljka Vlahoviča 12
objavlja
po sklepu Centra	
javno licitacijo
za prodajo naslednjih sredstev:
1.	Osnovna sredstva
2.	Razno opremo
3.	Razna učila
Licitacija bo v soboto, 13. marca 1982 ob 8. uri v delavnicah centra v M. Sobo'ti, Naselje V. Vlahoviča 12.
Osnovna sredstva in ostali inventar si interesenti lahko ogledajo uro pred,, pričetkom na kraju licitacije.
Interesenti morajo uro pred pričetkom vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene.
vam sporoča, da prodaja
Traktorje
SIP POBIRALNO REZALNA PRIKOLICA
£ Motokultivatorje: AGRIA, GOLDONI, HONDA in GORENJE Muta
* Kmetijske stroje iz programa SIP-ŠEMPETER, TEHNOSTROJ -Ljutomer, OLT Osijek in CREINA Kranj, in razne druge kmetijske stroje
Potrebne informacije vam daje POLJOOPSKRBA Zagreb - POSLOVNI CENTER MARIBOR, 62000 Maribor, Ljubljanska cesta 7, tel. (062) 29-351.
PRODAJALNE v Mariboru, Ljubljanska cesta 7, tel. (062) 24-784 in Ulica XIV. divizije 73, tel. (062) 33-523 in v Murski Soboti, Lendavska cesta 37, tel. (069) 21-048.
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD V MURSKI SOBOTI
OBVEŠČA STARŠE, DA BO
vpisovanje otrok novincev
ZA ŠOLSKO LETO 1982/83 V ODDELKIH
1.	V MURSKI SOBOTI od 22. 3.-27. 3. od 10. do 15. ure, za otroke od 8. meseca do vstopa v osnovno šolo.
Vpisovanje bo v enoti Št. Kovača 19b
2.	V RAKIČANU 17. 3., od 13. -do 17. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo,
3.	V LIPOVCIH 18. 3., od 12. do 16. ure, za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo,
4.	V BELTINCIH 19. 3., od 12. do 16. ure in 20. 3., od 8. do 12. ure, za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo,
5.	V DOKLEŽOVJU 29. 3., od 12. do 16. ure, za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo, 6. V BAKOVCIH 30. 3., od 12. do 16. ure, za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo 7. V KROGU 31. 3., od 12. do 16. ure, za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo, 8. V GANČANIH 1. 4., od 12. do 16. ure, za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo
9. V MARTJANCIH 2. 4., od 12. do 16. ure, za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo, 10. V PUŠČI 5. 4., od 12. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
Pri vpisu je potrebno predložiti naslednja potrdila o dohodku iz leta 1981.
— poprečje osebnega dohodka zaposlenih staršev,
— otroški dodatek, vajeniške nagrade, štipendije,
— dohodki drugih članov skupnega gospodinjstva,
— potrdilo o pokojnini, invalidnini za osebe, ki to prejemajo,
— potrdilo o preživnini (za nepopolne družine),
— potrdilo o katasterskem dohodku (za družine, ki posedujejo zemljo),
— dohodek iz obrtne dejavnosti.
Zainteresirane starše prosimo, da vpišejo otroke v določenem roku, da bomo lažje formirali skupine.
DANES IN V NEDELJO VOLIMO
KRIŽEVSKE OPEKARNE
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
BOREČI 36	69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pri temeljni organizaciji PG Beltinci objavljamo prosta dela in naloge
- 1 SADJARJA - VINOGRADNIKA na EE Mačkovci
Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat srednješolsko izobrazbo sadjar-sko-vinogradniške smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj.
Prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije ABC Pomurka — KG Rakičan, p. M. Sobota v roku 15 dni od dneva objave.
JUGOBANKA
TEMELJNA BANKA LJUBLJANA n. sub. o.
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju:
SODELAVCA
za področje dela s strankami po hranilnih vlogah, tekočih in žiro računih ter devizno-valutnih poslih v ekspozituri Murska Sobota
Pridobiti želimo sodelavca, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija in
— do 1 leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih,
— delo poteka v dveh izmenah.
Delo se združuje za določen čas (porodniški dopust) s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Kandidati, ki so brez delovnih izkušenj in brez izkušenj pri sorodnih opravilih bodo sklenili delovno razmerje kot pripravniki.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema oddelek kadrovskih zadev Jugobanke TB Ljubljana, 61000 Ljubljana, Titova 32, v 15 dneh po objavi.
O izidu izbire bomo kandidate pismeno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije Križevske opekarne Boreči p. o., Križevci pri Ljutomeru
objavlja
prosta dela in naloge
tajnica direktorja
Pogoji:
— uspešno dokončana srednješolska izobrazba,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj, — znanje strojepisja.
Več delavcev (NKV, PKV, KV)
za opravljanje del in nalog v proizvodnji.
Delovno razmerje se sklene v vseh primerih za nedoločen čas. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustrezno dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi,na naslov: ,,Komisija za delovna razmerja Križevskih opekarn Boreči p. o., Križevci pri Ljutomeru".
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po končanem razpisnem roku.
Obrtno podjetje ,,KOMUNA" p. o. Beltinci, Panonska 28
Delavski svet
RAZPISUJE
prosta dela in delovne naloge
individualnega poslovodnega organa DO (direktorja)
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
- da imajo višjo ali srednješolsko izobrazbo ekonomske ali sorodne smeri
— da imajo najmanj 10 let strokovne prakse v delovnih organizacijah
— da imajo dokazane organizacijske in vodilne sposobnosti — da imajo ustrezne moralno-politične kvalitete.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema razpisna komisija z oznako ,,za razpisno komisijo” 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka objave.
Imate težave z avtomobilom?
Vse rezervne dele, gume in originalni pribor
DOBITE V TRGOVINI
Prodaina mesta JEKLO-TEHNE v Pomurju: MURSKA SOBOTA - KRIŽEVCI V PREKMURJU -LENDAVA
Josef Kalcher
v Radkersburgu, Kamnikerstr. 6 in Fehringu.
a 1982
VESTNIK, 11. MARCA/^-
STRAN 20
PETEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.50 TV v šoli: TV koledar, Francoščina, Književnost NOB, 10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli: Zgodovina, Iz Kockice, Risanka, Ne vprašajte mene. Mali program, Risanka. Izobraževalna reportaža, 11.55 Kulm: Smučarski poleti, prenos (do 15.45/16.00) EVR, 17.25 Poročila, 17.30 Kaj je novega pod streho, otroška serija TV Zagreb, 18.00 Slovenski pihalni orkestri, 18.30 Obzornik. 18.45 Pred izbiro poklica: Poklici v gradbeništvu — zaključna dela. 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ti dnevi, ta teta: Filmska kronika 1954, dokumentarna serija, 20.45 Ne prezrite, 21.00 Izbor jugoslovanske popevke za pesem evrovizije, 22.30 propagandna oddaja, 22.35 Opremljajmo,— sodelujmo!, športna oddaja, 22.45 A. Miller: Na pragu smrti, ameriška nadaljevanka, 23.40 Poročila
Oddajniki II. TV mreže: - L7;.’® TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 1/-45 Otroška oddaja, 18.15 Mladi za mlade. 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Resna glasba, 20.50 Zagrebška pano-rama, 21.05 Kbbenhavn: SP v umetnostnem drsanju (Plesni pari) EVR, 22.30 Novesnosi naj se začne, 'fancoski film (do 00.00)
TV ZAGREB
Smučarski skoki, 17.40 Poročila. 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV kole-18.25 Kronika občin Kijeke, 18.45 Mladinski «ran, 19.15 Risanka. 19.30 dnevnik. 20.00 Mr. Horn I dm). 20.45 Tekmovanje za Pesem Evrovizije, 22.40 nevnik, 22.45 V petek ob
22-0,15 Poročila
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
oa/x ,J,utranja. poročila. ’05 šolska TV, 10.30 Ma-eKa lovi miš (film), 12.15 Ko cveti puščavska roža, 13.00 redakcija, 18 00 ^ladln^' Program, Panoptikum, 18.30 uiuzmski magazin. 19 00 Avstnjka v sliki, 19.30 Čas v 2ikis Primer za dva. z‘ i5 Modna revija, 21.20 naoJ°ker' 2210 ŠPort. -^-0 Nočni studio.
Prugt program
20.15 Himalaya — velika Pustolovščina. 21.00 Raziskovanja, 21.15 Modna revi-
“' ^O Politika v petek, in 10 pred 10. 22.20 Tajnica Manbel (film)
Radijski in televizijski spored od 12, do 18 . marca
SOBOTA
NEDEUA
PONEDELJEK . TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
, 9.15 Kaj je novega na podstrežju, otroška serija TV Zagreb, 9.45 Pustolovščina. otroška serija TV Beograd, 10.15 Mesta: Leningrad, angleško kanadska serija, 11.05 Za zdravo življenje. 6. del. 11.15 Otrok in igra: Igra v različnih pogojih. 11.35 Po sledeh napredka, 12.05 Sodobniki: Karel Pečko, 12.45 Poročila (do 12.50) Ljubljana: Nogomet Olimpija:Partizan, prenos (za JRT I) v odmoru propagandna oddaja
16.40 Poročila, 16.45 Košarka Cibona: CZ, prenos v odmoru propagandna oddaja, 18.10 Rezerviran čas, 18.25 Muppet show: Dizzy Gillespie, 18.50 Naš kraj, 19.00 Zlata ptica: Martin Krpan, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ugrizni v kroglo, ameriški film, 22.00 Propagandna oddaja, 22.05 Zrcalo tedna, 22.20 zabavnoglasbena oddaja TV... Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
11.55 Kulm:šmučarski poleti, prenos, (slov, kom) (do 15.45/16.00), 17.00 Vroči veter, humoristična serija, 18.00 Smučarski poleti, posnetek iz Kulma, 18.45 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Kbbenhavn: SP v umetnostnem drsanju (ženske prosto), 22.30 Športna sobota (do 22.50)
TV ZAGREB
14.10 Nogomet: Olimpija—Partizan, 16.00 Poročila. 16.15 Izbrano, 16.45 Košarka: Cibona—Crvena zvezda/18.15 Arioso, 18.30 Ti dnevi,’ ta leta, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Natakarji beže (film), 21.30 Dnevnik, 21.45 V soboto zvečer, 23.45 Poročila
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 Šolska TV. 11.05 Umetnostno drsanje. SP. 11.55 Nočni studio. 13.00 Opoldanska redakcija, 14.25 Mladinski sodnik (film). 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Mladinski program. 18.00 Dva x sedem. 18.25 Dober večer v soboto. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nekdo bo zmagal. 22.05 Šport, Drugi program
11.55 Šport. 16.20 Stoletni prstan. 17.20 Kdo me hoče? 17.35 Ali poznate melodijo, 18.25 Nogomet. 18.00 Iz prijatelje filma. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Rensko zlato 22.50 Belgija, 22.55 Privabljen (film).
TV MADŽARSKA ’ TV MADŽARSKA
8 05 ,n 14.00 Šolska TV. im'25 ,V senci vešala, nada-&nka-1 *7-20 Pametna 17'40 5 mm. meteo-rologtje. 17.45 Študio Pecs.
Petbfijeva pota, doku-nteniarnt film. 1930 dnevnik. 20.00 Delta, znan-^ni ma8az’.n- 20.55 Pano-nnl rl  P°javi v svetovni PO tiki. 21.45 SP v umet-23 00 TV d drSanJU’ plesL
* V dnevnik.
8.45 TV reprize. 14.45 Risanka. 15.15 Fauna Iberi-ca. 15.45 Filatelija. 15.55 Pregovori. 16.40 Pesem v dežju, Zaray-Vamosi. 17.05 Petbfijeva pota. 17.50 Angola; draga svoboda'. 18.20 Zidajmo! 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ljubezenski zločin, ital. film. 21.45 SP v umetnostnem drsanju, ženske, posnetek iz Koppenhagna. 22.45 TV dnevnik.
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
7.00 do 10.00 — Posebna oddaja — VOLITVE, 10.05 - Naj-Ičpše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00.— Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Posebna oddaja — VOLITVE, 16.30 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 7.00 do 16.00 (telefoni 21-232,21-383,21-064)
TV LJUBLJANA
Il.lO Tv kažipot,
Narodna
Kulm: !
prenos, ‘Grande.
17.25/40
Športna
glasba.
H.30
H.55
Smučarski poleti, 15.45/16.00 Rio ameriški film. 625, 17.50/18.05 poročila.
18.05/18.15 A. Sidran: Jegulje potujejo v Sargaško morje, drama TV Sarajevo, 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak, 19.22 TV in radio nocoj, 19.24 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 M. Sečero-vič—P. Pavličič— <Z. Dirm bach: Nepokorjeno mesto, nanizanka TV Zagreb, 21.25 Moša Pijade, dokumentarna oddaja tv Beograd. 22.10 Propagandna oddaja,'22.15 Športni pregled, 22.45 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
15.45 Kbbenhavn: SP v umetnostnem drsanju (revi-^ ja), vključitev v prenos EVR, 17.30/18.00 Nedeljsko popoldne, vključitev, 18.30 Reportaža z nogometne tekme OFK Beograd:-Hajduk. 19.00 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20 00 Zgodbe o jazzu, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.00 Gledalci in TV, 21.35 E. Zola: Nana, francoska nadaljevanka (do 22.35)
TV ZAGREB
. 11.30 Narodna glasba, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.30 Reka Glina. 14.00 Morje, ljudje, obala, 14.30 Vesolje, 15.30 Izpit vesti (film). 17.15 Pretežno vedro, 18.30 Nogomet: OFK Beograd — Hajduk (reportaža). 19.00 Risanke. 19.30 Dnevnik. 20.00 Nepokorjeno mesto, 21.25 Moša Pijade, 22.15 Dnevnik. 22.50 Športni pregled
TV AVSTRIJA
Prvi program
ll.OO^ Predtakt, 11,15 ORF stereo — koncert. 12.40 Vzgojna oddaja, 15.00 Nadaljuj Cleo (film). 16.30 Mladinski program. 17.45 Klub-seniorjev. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zemlja (komedija) 21.30 Šport.
Drugi program
11.55 Šport. 18.30 Okay. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mož. Iti išče ženo (film). 21.45 Zadnji klic (film).
TV MADŽARSKA
7.50 Šola za vsakogar. 8.55 Za otroke. 10.55 Nogomet: Raba ETO-U. Dozsa. 13.25 Pesem doni. 13.50 Erkel, madžarski film. 15.30 Spored prihodnjega tedna. 16.00 Petbfijeva pota. 16.45 Kviz. 17.15 Išče se reporter. 1, del. 19.00 Teden; aktualnosti. reportaže. 20.10 Char-liejevi angelčki, kriminalka. 21.00 Išče se reporter. 2.
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske na-rodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.45 Tv v šoli: Tv koledar. Ustvarjalne igre. Andric: Aska in volk, Dubrovnik, 10.00 Poročila, 10.05 Tv v šoli: Materinščina. Iz Kockice, Risanka, Naši kraji, Mali program. Risanka, Iz arhiva šolske Tv, Zadnje minute, 16.05 Kmetijska oddaja Tv Novi Sad, 17.05 Poročila, 17.10 Mesta: New York, angleško kanadska serija, 18.00 Delegatski sistem: Pogovor s Cirilom Ribičičem, 18.30 Obzornik, 18.45 Zdravo. mladi, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Miodrag Marjanovič — Človek, ki je pojedel volka, drama Tv Beograd. 21.05 Propagandna oddaja, 21.10 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Zagreb, 22.15 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik v madžarščini. 17.30 Tv dnevnik, 17.45 Lukičijada, otroška serija, 18.00 Miti in legende, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Tele§port, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Raziskovanja, 21.15 Lice ob licu, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (do 22.05)
VESTNIK
TV ZAGREB
8.45 do 10.05 Šolska TV. 17.40 Poročila, 17.45 Lukiči-jada, 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika'občin Gospi-ča, 18.45 Zdravo mladi, 19.1-5 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nenavadni dogodek v kotu (drama), 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Svet danes, 22.05 Dnevnik
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9 00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV. 10.30 Nadaljuj CleO (film). 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program. 18.30 Družin-' ska kronika. 19.00 Avstrija v sliki 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.05 Knez & ČO. 2L50 Večerni šport
Drugi program
18.00 Vidiki, 18.30 Jean Christophe, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljuba družina, 21.05 Najnevarnejši možje sveta. 21.50 10 pred 10, 22.20 Svileni čevelj (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Deževna vila, pravljični film. 10.35 Lepše blešči sablja kot veriga, pon. 11.00 Cimbora. literarni magazin za otroke. 16.20 Cyrano in D’Artagan. film. 18.30 Petbfijeva pota, 4. del: Papa-Pest, 1841-19845. 19.30 Poročila. 19.35 SP v umetnostnem drsanju, gala iz Koppenhagna. 21.05 Ferenc Erkel: Neznani junaki.
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih, 18.00 —Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.45 Tv v šoli: Tv koledar. Pesmi in zgodbe za vas. Zagreb, Dnevnik 10, 10.00 Poročila. 10.05 Tv v šoli: Rastlinski laboratorij. Kraji in ljudje. Risanka. Književnost in jezik. Govori Žika Bogdanovič, Risanka. Tečaj kitare. Zadnje minute (do 12.10), 15.40 Šolska TV: Beograd je svoboden, Zažigaina sredstva in zaščita. 17.10 Poročila, 17.15 Slovenske ljudske pravljice: O kajžarju in njegovih treh sinovih. 17.30 Češke plesne miniature. 18:00 Pisani svet: Belo v belem. 18.30 Obzornik. 18.45 Mostovi — hidak, oddaja za madžarsko na-' rodnostno skupnost, 19.00 Knjiga, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.25 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propa-' gandna oddaja, 20.00 Aktualno: Dohodek in povezovanje, 20.40 Propagandna oddaja, 20.45 E. Zola: Nana. francoska nadaljevanka, 21.45 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik v madžarščini, 17.30 Tv dnevnik, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 Odprta knjiga. 18.45 Glasbena medigra, 18.55 Bruselj: Košarka Cibona:Real Madrid, prenos (slov, kom) EVR, v odmoru . .. 20.30 Narodna glasba, 21.15 Portret revolucionarjev: Nada Dimič — prva partizanka, 22.00 Zagrebška panorama (do22.15)
TV ZAGREB
8.55 do 10.05 Šolska TV, 17.40 Poročila, 17.45 Potrebno je hoteti in smeti, 18.15 TV koledar, 18.25
Kronika
18.45
občin Osijeka,
Amaterski studio.
19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Signali, 20.50 Julija (film), 22.30 Poročila
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ...., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Prenos sporeda Radia Ljubljana.
TV LJUBLJANA
9.20 Propagandna oddaja. 9.25 Bad Kleinkirch-heim: Veleslalom za moške, prenos 1. teka (do 10.30). 12.20 Propagandna oddaja, 12.25 Bad Kleinkirchheim: Veleslalom za moške, prenos 2. teka (do 13.15), 16.20 Veleslalom za moške, posnetek iz Bad Kleinkirch-heima. 17:30 Poročila. 17.35 Ciciban, dober dan: Na Rožniku. 17.50 Družina Smola, madžarska risana serija, 18.15 Pbzdravljena, 'Makedonija, 18.30 Obzornik, 18.45 Za pesmijo v veliko trojstvo, oddaja TV Zagreb, 19.05 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Ne more biti zima, saj še poletja nismo imeli (delovni nasL), kanadski film, 21.25 Propagandna oddaja, 21.30 Velika Britanija, angleška risanka, 22.00 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže: >17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Čas za pravljico, 18.15 Aktualnosti, 18.45 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.00 G. Ph. Telemann: Pimpino-ne, komorna opera, 23.00 TV dnevnik (do 23.15)
VESTNIK
TV ZAGREB
9.00 do 10.05 Šolska TV, 16.30 Smučanje, 17.40 Poročila. 17.45 Čas za pravljico, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Siska, 19.45 Obramba in zaščita, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Športna sreda, 22.00 Dnevnik
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA
Prvi program
9.0Q Jutranja poročila, 9.05 Šolska,TV, 10.30 Mladinski sodnik (film), 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program. 18.30 Družinski magacin. 19.30 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Teleobjektiv, 21.00 Človek, 21.50 Videoteka
9.00 Jutranja poročila., 9.05 Šolska TV, 10.30 Mož,
ki išče .ženo, (film), 12.05
"	1	12.15
Veselje z zabavo. Teleobjektiv, 13.00 danska redakcija. Mladinski program. Družinski magacin, Avstrija v sliki, 19.30
Opol-17.00 18.30 19.00
Čas v
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Prenos sporeda RU!
TV LJUBLJANA
8.55 TV v šoli: TV kole- dar, Lastnosti* živih bitij: gibčnost. Viri energije. Na perutninski farmi. 10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli: Kemija. Kraji in ljudje. Risanka. Združeni narodi. Telesna vzgoja. Risanka, Pozor, nevarnost; Zadnje minute (do 12.00). 15.40 Šolska TV: Beograd je svoboden. Zažigaina sredstva in zaščita. 17.10 Poročila, 17.15 ZBIS — R. Štrausa: Tillove dogodivščine, 17.35 Kuhinja pri violinskem ključu. Zgodba o listku, 18.00 Mozaik kratkega filma, 18.30 Obzornik, 18.45 Na sedmi stezi, 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak, 19.25 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV, dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Glasbeni četrtek, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Portreti: Prof. dr. Stane Mikuž, 22.05 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik, 17.45 Prvi cvetovi, otroška-serija TV Skopje. 18.15 Znanost, 18.45 Glasbena medigra, 18.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba, oddaja o filmu, 22.20 Poročila (do 22.25).
Opomba: Padova: Košarka za finale Koračevega pokala — Limoges:Šibenka
TV ZAGREB
8.55 do 10.05 Šolska TV, 17.40 Poročila, 17.45 Prvi cvetovi. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Viadukt. 18.50 Evro-gol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Panorama, 21.20 Kvizkoteka, 22.20 Dnevnik
VESTNIK
TV AVSTRIJA

Drugi program
17:45 Šolska TV. 18.00 Usmeritve. 18.30 Jean Christopher. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Alfred na potovanjih. 21.05 Dallas, 21.50 10. pred 10.22.20 Klub 2
sliki. 20.15 Hitro, dokler se ne stopi (film) 21.50 Nogomet
Drugi program
9.25 Smučanje. 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Jean Christophe. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kavarna Central, 21.00 Prelistano, 21.50 10 pred 10, 22.20 Faust, (film)
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV, 10.30 Nebo je že razprodano (film), 12.00 Metanski spomini, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Srečanje kuharskih .mojstrov, 21.00 Smrtna sezona (TV film), 22.35 Večerni šport.
Drugi program
17.45 Šolska TV, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Jean Christophe, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Naj govorijo rože. 21.45 Reklame. 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2 in poročila
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.05 in 15.20 Šolska TV.
16.30 Večeri v Golyavaru; moderni miti. 17.15 Reportaža. 17.35 Športni muzej; jubilej madžarskega tenisa.
18.00 Se še spominjaš? Operete. 18.30 Na tržnici, študio Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Buddenbrokova hiša, nadaljevanka. 21.00 Umetnina tedna. 21.05 Studio 82. 22.05 Kakšni partnerji smo?
8.05 in 13.30 Šolska TV. 10.00 Delta, pon. 10.25 Po sledeh pravice, film. 15.45 Finska. L del. 16.40 V senci vešala, nadaljevanka. 17.40 Svet jezika. 18.25 O čem razmišljamo? 19.30 TV dnevnik. 20.00 Norec labor-ja št. 4. francoski film. 21.25 Zapojmo. .. 21.35 TV galerija; grafičarka Marta Lac-za. 22.15 TV dnevnik.
9.05 in 14.05 Šolska TV. 16.15 British museum. 16.40 Prometna varnost. 16.50 Finska. 2. del. 17.30 TV borza. 17.40 Perpetuum mobile. vremenska prognoza. 18.20 Tračnice in sanje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.40 Tele-šport: Pregled pokalnih tekmovanj v nogometu. 21.20 Zaključno poročilo. TV noveli. 22.35 TV dnevnik.
CESTNIK, 11. MARCA 1982
STRAN 21
OSEBNI AVTO FORD ES-KORD 1100 PO UGODNI CENI PRODAM. Ignac Sobočan. Žiberci 53. p. Apačr. M-747 PTUJSKE (cca 30 kg) prodam. Štefan Grah. M. Bakovci 2, Murska Sobota. M-756
OSEBNI AVTOMOBIL VW, registriran, v voznem stanju, ugodno prodam. Peter Potrbin. Moščanci 32/A. Ogled popoldne. M-757
OSEBNI AVTO ŠKODA LS. skoraj nov. prodam. Trnje 135, p. Črenšovci. M-759
TAM 6500 MEILER. kiper. keson 4.20. registriran do julija, prodam. Martinec, Satahovci 51. M-760
KOMBI PEČ (italijansko), še z garancijo, prodam. Jože Kavaš. Žižki 34. p. Črenšovci. M-761 2.30 HA GOZDA V LONČA-ROVC1H prodamo. Informacije: telefon 21-233 in 21-572 po 18. uri. M-762
KUHINJSKE ELEMENTE PRODAM. Jože Koder. Štefana Kovača 13. Murska Sobota. M-763
DVOREDNl SADILEC »PANONIJA« ZA KORUZO prodam. Trnje 139. p. Črenšovci. M-764
ŠKODO 100. letnik 1974. po ugodni ceni prodam. Janez Somi. Kamovci 2. p. Dobrovnik. M-765 ZAPOROŽEC. letnik 1979. po ugodni ceni naprodaj. Jože Ma-djar. Kkamovci 24. p. Dobrovnik. M-765
ZASTAVO 101. prevoženih 57.000 km. menjana karoserija.
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec(direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šnort). Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinaiji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gomja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
prodam. Naslov v upravi lista. M-766
KAVČ GARNITURO in električni štedilnik prodam. Telefon 23-147. M-767
SAMONAKLADALNO PR1-KOLICQKLAS. 21 m3, premično je, v zelo dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-770
UTO (16 x 6), krito z opeko folc. za preselitev, po ugodni ceni prodam. Bodonci 143. M-771 AVTO NSU 1200 C v nevoznem stanju, registriran, prodam. Viljem Cipot, Križevci 97 v Prekmurju. M-773
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK PRODAM. Anton Ritlop. Staneta Rozmana 10. M-774
FIAT 850 ŠPORT CUPE, registriran do novembra 1982. generalno obnovljen, motor z nadomestnimi deli, ugodno prodam. Viktor Benko, Šotina —L p. Rogašovci. M-775 HRASTOVOD KAD. 500 1, novo, nerabljeno, prodam. Gan-  čani 223 — Hraščici. M-776 SENO — večjo količino prodam. Panovci 6, p. Križevci v Prekmurju. M-777
SVINJO, visokb brejo, prodam. Gumilar, Pečarovci 15. p. Mačkovci. M-778
ZASTAVO 101 L. letnik 1976. oranžne barve, ugodno prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-779 AVTO RENAULT 4, letnik 1971, prodam za 10.000 din. Radenci 150 — nad kavarno. M-780
OSEBNI AVTO FORD TAU-NUS, letnik 1973, prodam. Ogled možen po 16. uri. Rogašovci 7. M-781
OMARO. MIZO in 6 stolov za jedilnico, skoraj novo, prodam. Gostilna Gjergjek. Tišina, telefon 76-407. M-782
STAREJŠO HIŠO v Brezolah 24 z vrtom in zemljo prodam. Franc Lampret, Brezola 24, p. Rače pri Mariboru. M-784
PRIKOLICO TEHNOSTROJ, 2-osno. 6 t. registrirano, prodam. D. Lakoš 23. M—616
KOMBAJN EPPLE z dvored-nim adapterjem, kombajn zmaj 780. enoredni trgalec koruze zmaj 211. dvoosno prikolico, 3 t. sadilec koruze. 4-redni. traktorsko kosilnico, škropilnico in čelni nakladalec prodam. Janez Horvat. Partizanska 27, Bakovci, telefon 76-010. M—783
MOTOR ZA SPAČEK, obnovljen. prodam. Štefan Flisar, Černelavci 34, M. Sobota. M—786 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO (300 I), v dobrem stanju, prodam. Vaneča 29. M—787 MALE PUJSKE PRODAM.
Krog 122. M—788
MALE PUJSKE PRODAM. Vaneča 7. p. Puconci. M — 789 MLADO KRAVO s teličko prodam. Gerlinci 17. p. Cankova. M—790
DVE TELIČKI in bikca prodam. Jožef Haužar. Krašči 11, p. Cankova. M—792
BREJO KRAVO, staro šest let, prodam. Rozalija Horvat. Ivanci 2. p. Bogojina. M—793
MOPED TOMOS ELEKTRONIK 90. star eno leto, ugodno prodam. Daniel Vargazon. Pristava 5, p. Ljutomer. In—76 SVINJO, brejo dva meseca, prodam. Ludvik Nemet. Gaberje 114/B. Le—79
VINOGRAD s hišo. 12 arov (Ujhegy). prodam. Naslov v upravi lista. Le-82
SENO — večjo količino — prodam. Marija Kološa, Prosenjakovci 29. M—794
KRAVO, staro tri leta, prodam. Štefan Filip. Beltinci, Ravenska 23. M—796
ZASTAVO 101. letnik 1977/1978. prodam. Lendavska 46. Murska Sobota. M—797 KOSO ZA TRAKTOR DEUTZ UGODNO PRODAM. Panker, Brezovci 9. p. Puconci. M—798 KRAVO. 4 mesece brejo, vozno, prodam. Bakovci, Ribiška 7. M—799
OKROGEL BOROV LES ZA »ROŽENICE« PRODAM. Naslov v upravi lista. M—803 TELEVIZOR črno-beli ugodno prodam. Nikolaj Vogrinčič. Štefana Kovača 5. Murska Sobota — popoldne. M—805 MERCEDES (REPAŠ) PRO-
DAM. Ogled popoldne. Milan Balaško. Lendavska 17/A. Murska Sobota. M—806
125 PZ. registriran do januarja 1983. prodam. Telefon 23-488.M-807
KRAVO z drugim teletom brejo, kontrola A. prodam. Odranci 121. M—808
POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Rankovci 50, p. Tišina. M—810
TRAKTOR STEYR, 15 KS. s koso ali brez, generalno popravljen. zelo poceni prodam. Viljem Novak, Peskovci 28, p. Šalovci. M—811 28 AROV VINOGRADA v LENDAVSKIH GORICAH, donosen, ugodna lega, naprodaj. Vprašati v Lendavi. Partizanska 92. M—LE
RENAULT-4 SPECIAL, letnik 1977/junij, prevoženih 28.100 km. prodam. Telefon (069) 23-176. M—812
MERCEDES (7 ton) prodam. V račun vzamem osebni avto. Smo-gavec. Gabernik n. h. Zg. Polskava.
ZASTAVO 101 po delih prodam. Avtoklepar Gomboc. Sodišinci. M—813
NEMŠKE OVČARJE, stare 12 tednov, prodam. Cener Aleksander. Vanča vas 58/C.M-814 AMI-8, letnik 1974, registriran, prodam. Informacije: 23-566 — . po 14. uri. M—816
KOMBAJN EVROPA KLASS, kosa 220. in avtomatski sadilec krompirja ugodno prodam. Vinko Viraga, Odranci 22. M—819 DVOJE TRIDELNE BRANE TEHNOSTROJ LJUTOMER, eden z mrvilnikom. prodam.
Vagner, Sebeborci 76. M—820 PREDNJA, LEVA. NOVA VRATA ZA LADO 1500—1600, prodam. Benko, Arh. Novaka 19. Murska Sobota. M—822 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO (20.000 kalorij), novo, kombinirani štedilnik (plin + elektrika) in tridelno pomivalno mizo — desno, rabljeno, ugodno prodam. Rudolf Rogan, G. Slaveči 25, p. Kuzma. M—823
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 40 arov sadovnjaka prodam. Naslov v upravi lista. M—825 KRAVO, staro 5 let, osem mesecev brejo in plemensko telico, brejo pet mesecev, prodam. Krog 167. M—826
ŠKODO 120 LS, letnik november 1978, registrirano do 20. novembra 1982, prodam. Oto Rogač, Serdica 46. M —827 4.5 AROV VINOGRADA V STREHOVSKIH GORICAH, na lepi legi, prodam. Strehovci 20. Le—72
KRAVO, staro pet let. dobra mlekarica. 17. marca bo breja 9 mesecev..vozna, prodam. Martin Zelko. Velika Polana 174/A. M—828
VODOVODNO ČRPALKO UGODNO PRODAM. Kroška 23. M. Sobota. M—829
MERCEDES 220 D MINI in 14 arov travnika (grudje), pri Veliki Polani, prodam. Hozjan, Trnje 101. M—830
TRAKTOR ZETOR 5718 in si-lokombajn MEX II prodam. Noršinci 62, p. Martjanci. M-831
KAVČ GARNITURO PRODAM. Ogled vsak dan do 12. ure. Rojko. Stara 3 — blok. M—832 RENAULT 16 PO DELIH PRODAM. Franc Kuzmič, Titova I. telefon: 23-019. M—833 1 HA BOROVEGA GOZDA (gradbeni les) prodam. Naslov v upravi lista M—834
TRAKTOR ZETOR 251l skoso prodam. Ogled po 10. uri: Teša-novci 86. p. Martjanci. M—835 FIAT 126 P. letnik 1978. prodam. Prosenjakovci 62/A. M—836 KOSILNICO LAVERDA v dobrem stanju 'prodam za 40.000 din. Leopold Gregorec, Čakpva 1 L Videm ob Ščavnici. M—837 OSEBNI AVTO AUSTIN 1300. letnik 1973. prodam. Informacije v pisarni odvetnika Danila Ha-rija. telefon 23-122. M—839 BUČNO OLJE PRODAM. Bogojina 25. M—842
MOTORNO ŽAGO STIHL 050, dobro ohranjeno, prodam. Ogled možen v petek popoldne. Mirko Šober. Sp. Kocjan 16. p. Radenci. M—843
MILENI BOROVNJAK iz Skakovec št. 39 želi za dvojni praznik vse najlepše, zdravje in osebno srečo — Feliks, pridružujejo se ostali domači. Lepe želje so namenjene tudi vsem ostalim Borovnjakovim.
KVALITETNO SENO, večjo količino; prodam ali zamenjam za drva. Mota št. 52. p. Ljutomer. Iti—79
TJAT 750 lux. letnik 1974. obnovljen. z radijskim sprejemnikom, prodam. Graf. Radomerje 8 p Ljutomer. In—80
TOVORNI AVTO TAM 5500, kiper in TAM 4500, kiper, dva pogona, oba registrirana ter traktor giiltner. 18 KS. prodam. Ceza-njevci 17. In — 81
KVALITETNE SADIKE VINSKE TRTE (z garancijo) po ceni 22 din in sadike sadnega drevja dobite pri Jožetu Videcu, Gornji Mihaljevac (Felso Mihalyfalva). Vinogradniško-sadjarska postaja 79 Gornji Mihaljevacje na relaciji od Lendave oz. Ljutomera do Štrigove. oddaljen 9 km od Štri-gove. Le—88
FIAT 125 P prevoženih 30.000 km. ugodno prodam. Informacije po tel. 23-192. vsak dan od 15 do 17. ure. M—859
ZASTAVO 101 PRODAM PO DELIH.DOBROVNIK -82-
Ljubi botrici Tiliki Kegl iz Podgorja za praznik iskreno čestita, botru Tončku pa želi ob praznovanju 40. rojstnega dne mnogo zdravja in zadovoljnih let tudi v bodoče, mala Alenkina z mamico, atkom ter mamo in očetom iz Ku-petinec.
ZAHVALA
Dr. Štefanu Kosu. dr. Iztoku Starcu in dr. Cvetki Potočnik, bolničarju Jožetu Žaliku in vsemu strežnemu osebju se iskreno zahvaljujem za uspešno in požrtvovalno zdravljenje.
hvaležna pacientka -Irena Slaviček z družino iz..Dolenec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali vence in šopke ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, predstavniku KS tov. Mariču za lepe poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: mož Aleksander, hčerka Šarlota, zet Bela, vnukinja Darja, brat Ernest in tetica Vilma z družinama
Pomlad prihaja v deželo, vse se veseli.
*	naša srca pa so v žalosti,
ker tebe dragi mož in očka ni
ZAHVALA
V 69. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, očka in dedek
Anton Zekš
iz Kovačevec
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku in pevcem za odpete žalostinke. zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter kolektivoma TMI in OZD MURA M-Sobota.
Žalujoči: žena Cilka, sin Alojz in hčerka Ivanka z družinama ter sin Martin
SAMOSTOJNE KV ZIDARJE s prakso in NK delavce zaposlim takoj. Delo v Ljubljani. Plača dobra ali po dogovoru, delo v nadurah. Samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe po telefonu 061-447-155 od ponedeljka popoldne naprej ali pismeno z opisom dosedanje zaposlitve na naslov: Košar. Avsečeva 21, Ljubljana. M-804
STAREJŠO ŽENSKO za varstvo eno leto starega otroka na domu iščemo. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi lista. M-840
ABC POMURKA
KZ ,,LJUTOMER —KRIŽEVCI"
TZO KMETOVALEC, Ljutomer
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge:
1.	POSPEŠEVALEC PRAŠIČEREJE - v organizirani prašičerejski proizvodnji
2.	TRGOVSKEGA POSLOVODJA — v trgovini Razkrižje 3. POSPEŠEVALCA POLJEDELSTVA IN ŽIVINOREJE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za opravljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. in 3.
višja agronomska šola živinorejske smeri in 1 leto prakse na področju kooperacije s kmeti ali srednja kmetijska šola in 3 leta prakse na tem področju;
pod 2.
kmetijski tehnik in 2 leti prakse ali VKV trgovec in 4 leta prakse.
Opravljanje del in nalog pod 1. in 2. združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, pod točko 3 pa za določen čas, do 31. 10. 1982. Za vsa dela je trimesečna poskusna doba.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: KZ LJUTOMER — KRIŽEVCI, TZO Kmetovalec, Ljutomer, Glavni trg 3a. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali.
ZAHVALA
V 67. letu nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra
Ema Skrilec
roj. Vrečič iz Lemerja
Lemerje, 3. 3. 1982
GOSPODINJO k starejšemu upokojencu na Goričkem iščem. Nudim dosmrtno stanovnje. Naslov v upravi lista. M-841 Zaposlim takoj šiviljo. Sonja Antolič. Radenci, Radgonska cesta 7. M-846
OBVESTILO!
Obveščam javnost, da Janez Kerec iz Stanjevec št. 87 ni upravičen prodajati nobenih premičnin. Morebitne kupce bomo sodno pregnjali. Hčerka Zorica Kerec. M-758
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost delovne knjižice, izdane pri SO Gomja Radgona. Dušan Bela, Lutverci 54, p. Apače. M-772
KMETOVALCI POZOR!
Obveščam cenjene kmetovalce, da izdelujem vse rezervne dele za izrovače krompirja, poljske AGROMAT in drobilce za žitarice, vseh velikosti, tudi na traktorski pogon (kardanski). Informacije po telefonu (069) 71-088 — ključavničarstvo Tratnjek, Gančani. M-818
1.30 ha travnika oddam za eno leto v najem. Informacije: Marki-šavci 29. M-801
MLADA DRUŽINA prevzame kmetijo, lahko tudi odkupi z oskrbo starejših ljudi. Ponudbe pošljite na upravo lista. M-MM
STRAN 22
VESTNIK, 11. MARCAj^
Kamor se ozremo, povsod vse prazno je. ni več ljubeče mamice
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, daje v 72. letu starosti prenehalo biti plemenito srce drage mame, stare mame in sestre
Gizele Pondelek
roj. Smodiš
Ob boleči izgubi se iskreno zah valj ujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, botrini in znancem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali številne vence in cvetje, sočustvovali z nami ter nam ustno ali pismeno izrekali sožalje. Iskrena hvala osebju internega oddelka, dr. Vučaku. dr. Horvatu, medicinskim.sestram in strežnemu osebju.
Zyhyaljujemo.seše g. duhovnici Kerčmarjev! za pogrebni obred in lepe poslovilne besede, predstavniku KS tov. Kovačecu za ganljivo slovo ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Lucova. 28. II. 1982
Žalujoči: mož Ludvik, sin Štefan z ženo Emilijo, hčerka Olga z možem Jožetom, sin Jožek, hčerka Helena, vnukinja Gizela z možem Mičem in hčerko Moniko iz Maribora, vnukinja Zdenka z možem Emilom ter sestri Terezija in Neža z družinama iz Pordašineoter ostalo sorodstvo
In ko vrata se zvečer odpro. vsi vemo, da te nikdar več ne bo.
(Gruden)
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu starosti zapustil naš dobri mož. oče. dedek in pradedek
Franc Muršič
Maistrov borec iz Stare Nove vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Lei Talany-Pfeifer in dr. Milošu Borovšaku iz Murske Sobote za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala osebju urološkega oddelka bolnišnice v Mariboru. posebno dr. Rajku Lahu in asistentu Andreju Pipkuza pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala gasilskemu društvu iz Stare Nove vasi. g. duhovniku in g. kaplanu zajtogrebni obred, pevcem iz Križevec za odpete in godbi na pihala iz Gornje Radgone za odigrane žalostinke ter govorniku Jožetu Slaviču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Milka z možem Jožetom, hčerka Frančka z možem Stankom, hčerka Angela s sinom Tončkom, vnuki Stanko, Sonja, Stanko z ženo Marijo, Mira s hčerko Nataško. pravnukinji Stanka in Mojca ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil oče, stari oče, dedek, pradedek in stric
Šte fan Dragovič
pismonoša v pokoju iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu PTT in znancem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga P°sPremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom ZD. medicinskemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v M. Soboti, posebno dr. Perkiču za lajšanje bolečin, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in direktorju PTT podjetja M.
>	Sobota za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala
.	.	Merrewerther. Kbseg. M. Sobota
UJ° sin Štefan, hčerki Elizabeta in Marija z družinami, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Solza grenka ne bi bila, ko tebe dragi sin. zemlja ne bi krila
26. februarja je minilo žalostno leto, odkar je neusmiljena smrt komaj v 12. letu starosti za vedno iztrgala iz našega okolja ljubega sina in vnuka.
Erneka
iz Lucove
Ljubi sin ! Težko je spoznanje, da te ni več med nami. Tvoj glas in tvoj lik med nami še živi in bo živel do konca, naših dni. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in na njegovem
preranem grobu prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI
ZAHVALA
Mnogo prerano in nepričakovano nas je komaj v 56. letu starosti zapustila naša draga žena, mama in stara mama.
Gizela Tivadar
roj. Prša iz Velike Polane
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, vsem prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku'za prelepe besede ob grobu.
Velika Polana, 28. 2. 1982
Žalujoči: mož Štefan, hčerke Angela, Olga in Slava z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Praznina je nastala v naših srcih, kajti tebe naš dragi mož, oče in zet
Avgust Kolenko
iz Mostja
ni več med nami. Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala č. g. kaplanu Režonju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, sin Alojz z ženo Jadranko, brat Jože, sestra Verona, brat Ivan, sestra Katarina, tašča in ostalo sorodstvo
A dan je črni moral priti, bridkosti dan. oj dan solzav.
,	Težko se je bilo ločiti,
solze vse. veš jok zaman.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je po zahrbtni bolezni za vedno zapustila naša draga mama, in žena
Ana Pozderec
roj. Jančar iz Melinec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala govornici Albini Glavač in botrini Maroša, duhovnikoma za obred in pevskemu'zboru iz Melinec.
Žalujoči: mož Ivan, sin Anton z ženo Darinko, hčerka Nada z možem Slavkom, vnuki in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
A dan je črni moral priti, bridkosti dan. oj. dan solzav, težko je bilo se ločiti, a solze vse. ves jok zaman'
(S. Gregorič)
V SPOMIN
Silviji Škafar
iz Lendave
15- marca mineva bridko, žalostno leto, odkar je tiho in brez slovesa odšla tja. kjer m ,rPljenja in ne bolečine, le mir-večni mir. Ob'preranem grobu obstanejo ljudje brez beseo. zro v cvetje in luči ter le trpka bolečina kot solza kane iz oči. V naših srcih pa tvoja podoba in tvoj lik še živi in bo živel do konca naših dni.
Vsem, ki obiskujete njen mnogo prerani grob, prižigate svečke in prinašate cvetje, najlepša hvala.
V tihi žalosti vsi njeni
25. februarja smo se v Bad Radkersburgu poslovili od našega dobrega brata in strica
Ludvika Ši ftarja
Njegovo življenje, ki seje začelo v prekmurski vasici Strukovci, je ugasnilo v 88. letu starosti.
S tiho žalostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za navzočnost na pogrebni svečanosti, za darovane vence in cvetje ter za izraženo sožalje.
Posebna zahvala tudi duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: sestra Ema, nečaki Erika, Štefanija, Hedvika, Mišo in Karel z družinami ter svaka prof. dr. Erich in dr. Georg Vogler
STRAN 23
11. MARCA 1982
v besedi in sliki po pomurju
Prelomnica v stanovanjskem
/-.s?s	-/ v :
gospodarstvu
nra *rara ram arami ma ram ara .
Zgleden primer ! proslavljanja
Aktivni
AKtivni planinci
Planinsko društvo »Matica« iz Murske Sobote je eno aktivnejših v Pomurju. O tem priča tudi bližnji izlet, ki ga pripravljajo. V nedeljo, 21. marca, se bodo v spomin na boje borcev 9. korpusa NOV in PVJ odpravili na Porezen. Kljub temu da pomlad že trka na vrata, pa vse udeležence izleta velja opomniti, da je na gorah še precej snega in je torei za ta izlet potrebna popolna zimska oprema. Seveda pa ne bo odveč tudi nekaj izkušenj v zimskih pohodih in pa seveda kondicije. Ljubiteljem se kljub vsemu obeta lep in prijeten izlet
D. L.
Minulo leto pomeni zares prelomnico v delu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, saj so se v okviru te samoupravne interesne skupnosti materialne dejavnosti uveljavili novi samoupravni družbenoekonomski odnosi. Kljub naporom so v občini namreč zaživele skupnosti stanovalcev, in nasploh hišna samouprava in s tem proces podružbljanja Stanovanjske politike.
Ob teh temeljnih ciljih pa so — kot je bilo povedano na zadnji seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev — v skupnosti posvečali vso pozornost še sprotnim nalogam s
področja stanovanjskega gospodarstva. Kljub temu, da so stanarine v občini ene najnižjih v republiki in še daleč od ekonomskih (le 47,3 odstotkov) in je stopnja amortizacije vse višja, sredstev za redno vzdrževanje stanovanjskih objektov pa vse manj, so se uspešno lotili prenove starega mestnega jedra Gornje Radgone in drugih objektov v občini, ki imajo določene kulturne, narodopisne ali krajinske značilnosti.
Žal pa so vse uspehe te SIS — ene najbolj delovnih v občini — zatemnili v prizadevanjih, ki jim, kot tudi samoupravni komunalni in-
teresni skupnosti že dalj časa nalagajo najvišji organi DPS in DPO v akciji za reorganizacijo oziroma združitev strokovnih služb obeh SIS materialne dejavnosti. Tu so strokovne službe zatajile, saj niso naredili ničesar. Ker pa bi z združitvijo strokovnih služb — delo obeh SIS, pa tudi sredstva se marsikje prepletajo — gospodarili smotrneje, so delegati skupščine le sprejeli edini pravilni sklep: IS SO naj skliče še imenovani odbor za pripravo predloga, kjer se bo določil rok. In klobčič se bo pričel odmotavati, delegati pa se bodo odločili ...
vp
Učence na bakovski šoli je obiskala tovarišica Hela Sreš — partizanka Tatjana. Velika ljubitel jica mladih je pripovedovala o pionirjih med N.OB. Učenci jo zelo cenijo, saj je že tretjič s svojim pripovedovanjem obogatila njihovo znanje iz zgodovine. Ob čestitki za dan žena so si zaželeli še takih prijetnih srečanj. (Foto: A. D.)
Dragica Granfol
I Podobno kot drugje, so tudi v murskosoboški občini ob  letošnjem 8. marcu — dnevu žena — pripravili razne prireditve in B slovesnosti. Te so se zvrstile v številnih delovnih organizacijah,  krajevnih skupnostih in šolah, kjer so se še enkrat na ustrezen
I način spomnili ogromnega prispevka žensk v delovnem procesu  in družbenem življenju. Takoje bilo tudi v krajevnih skupnostih B mesta Murska Sobota, kjer so predstavniki vseh šestih krajevnih g konferenc socialistične zveze za svoje občanke pripravili '  osrednjo proslavo ob dnevu žena. V dvorani kina Park sov« ponedeljek zvečer ob tej priložnosti organizirali pester kulturni B program, v katerem sta sodelovala godba na pihala in pevski B zbor tukajšnjega društva upokojencev.
IPod geslom »Kjerkoli ste vi. so tudi starejši ljudje« je pote-1 kala tudi nadvse prisrčna proslava s skromno pogostitvijo v H mestni krajevni skupnosti Lendavska, kijoje pripravila sekcija za  družbenoekonomski in politični položaj žensk pri krajevni kon-
Iferenci SZDL. Na to srečanje, kije minilo zares v zelo prijetnem  vzdušju, so tokrat povabili vse ženske, starejše od 65 let (skupno B jih je 82). in se jim ob tej priložnosti znova zahvalili za njihov £ dosedanji prispevek v razvoju družbenih odnosov. Spregovoril
I jim je tudi predsednik KK SZDL Franc Cipot.
In kar je treba še posebej omeniti — to je bila pogostitev in  obdaritev starejših žensk, ki so bile nadvse ugodno presenečene, g Mnoge mlajše občanke KS Lendavska so se namreč odločile, da Ibodo svojim starejšim vrstnicam postregle kar z doma pečenim — pecivom, medtem.ko so prizadevne delavke Galenskega labo- B ratorija pomurskih lekarn, ki ima svoj sedež v tej krajevni sku- | pnosti. izdelale lična darila. Ali ne bi kazalo ta zgleden primer
L sodelovanja delovne organizacije in krajevne skupnosti posne-® , mati še marsikje drugje? Vsekakor!	Milan Jerše B
a sms ram rani asm asm ’ mra
 Letošnje proslave skromne in delovne
Koordinacijski odbor za proslave pri predsedstvu občinske konference SZDL Lendava je-pred nedavnim analiziral realizacijo pro-, grama proslav v lanskem letu in sprejel program za letošnje. V lanskem letuje bil program skoraj v celoti realiziran, razen otvoritve kulturnega doma vTžobrovniku in usposobitve radijske postaje v Lendavi. Ocenjeno je bilo.da šo bile proslave skromne, a vendar slovesne, delovni ljudje in občani so počastili vse praznike, večjih manifestacij pa ni bilo. Tako naj bi bilo tudi v letošnjem letu, večino proslav in praznovanj bodo pripravili v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, seveda pa bodo letošnje proslave specifične, saj smo v letu kongresov. Družbenopolitične organizacije bodo pripravile slovesnosti pred kongresi, vendar ' bodo tudi te delovne. Koordinacijski odbor za proslave pa je opozoril na izredno slabo tehnično opremljenost pri organizaciji večjih manifestacij. Lendava namreč že dalj časa nima primerne ozvočitve, prav to pa lahko izniči še tako dobro pripravljene kulturne ali druge programe. V letoš- . njem letu bi bilo potrebno to vprašanje rešiti, verjetno bi bilo najbolje sredstva zagotoviti z združevanjem v družbenopolitičnih organizacijah. organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevni skupnosti Lendava;	Jani D.
O pomoči ostarelim in drugim
Tekoče leto je proglašeno za leto ostarelih občanov, zato velja v njem posebna pozornost.tistim z nižjo letnico rojstva. V ta namen pripravlja občinska skupnost socialnega varstva v sodelovanju s skupnostjo socialnega skrbstva v Murski Soboti poročilo » stanju in problematiki ostarelih občanov soboške občine. Prav v njej je namreč na območju Goričkega veliko ostarelih kmetov. zato naj bi o teh vprašanjih razpravljali tudi vsi. trije zbori' .občinske skupščine.
Na slednji skupščini skupnosti socialnega varstva v sedanji delegatski sestavi, je v Murski Soboti
Pošto san doubo
Podpisali so se veščargje, kar verjetno pomeni vaščani, so pa tako lepo začeli, da takšnega lepega pisma nisem dobil niti od moje drage Margitev najinih najlepših časih, saj pišejo, da jim moj glas »bidi stara srca k življenji ino vupanji in davle viipanje in lubezen do života«.-Po tako lepem uvodu mi podpisani veščargje naznanjajo svoj problem, ki je, če sem ga prav razbral, nekako takšen:
Lansko leto je menda neki prekmurski kmet govoril po radiu, da bosta on in ing. Orvat (verjetno Horvat) startala na največji pridelek koruze. Iz tega starta pa menda ni bilo nič, ker sta morala start ponavljati. - To verjetno pomeni, da s prvim posevkom ni bilo nič in sta morala sejati ponovno. V nadaljevanju pisma me veščargje s prikrito ironijo sprašujejo in prosijo »naj vb spravin, ali trbej idnouk ali dvakrat štartati za najvekši pridelek, ka do si tak znali pripravite kukorčno seme«. Na koncu jih tudi zanima, kakšen pridelek je imel ta kmet v lanskem letu.
tekla beseda tudi o uvajanju enotne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči. Prednosti skupne evidence sta dve: ' Prva je ta. da naj bi skupna evidenca- poleg podatkov o dohodkih in okoliščinah, ki so pomembne-za oceno dejanskega socialnega stanja družine ali posameznika, vsebovala tudi rhnenje organizacij združenega dela, krajevne.skupnosti ter pristojnih strokovnih služb o socialnem položaju. Prav tako pa tudi pregled vseh že dodeljenih so-cialno-varstvenih pomoči, da ne bi prišlo do podvajanj. Kot drugo pa je pomembno tudi to, da pomeni takšna evidenca racionalizacijo prostora in časa. Občani bodo namreč po novem lahko vlagali zahtevke za različne denarne pomoči na enem mestu in samo enkrat letno predložili podatke ter dokazila o svojem socialnem položaju,. na osnovi katerih se bo odločalo o upravičenosti do posameznih pomoči.
aran
bb
Možnosti za osebno delo
Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti je izdelal študijo o razvoju malega gospo-darstva v pomurski regiji, torej v občinah Murska Sobota. Radgona. Lendava in Ljutomer. O tej analizi so kritično spregovorili na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti. Razpravljale! so ugotavljali, da študija ni popolna, saj je le »posnetek« dejanskega stanja na področju malega gospodarstva v. družbenem in predvsem zasebnem-sektorju. Naročnik študije, pomurske skupščine občin, ki so v ta namen odrinile 500 tiSoč novih dinarjev, pa hoče nekaj več. Študija naj bi nakazala smeri nadaljnjega razvoja obrti. Ker to ni povsem zajeto, so sestavljalcu predlagali, naj dela še naprej, to kar pa je zdaj predložil, pa naj se obravnava kot osnutek. Vsi udeleženci razprave na gospodarski zbornici pa so dali priznanje delavcem zavoda za ekonomiko in urbanizem, saj je v analizi zbrano veliko podatkov, ki so seveda uporabljivi. Žal nam prostor tokrat ne dopušča, da bi naše bralce seznanili z vsemi
dosedanjimi ugotovitvami, pa vendarle naj zapišemo, da ta predlog študije že sedaj ugotavlja 'velike možnosti za osebno delo.
torej'za ustanovitev obratovalnic. Pri izračunu potrebnega števila delavcev so uporabili normativ, ki prikazuje, za koliko prebivalcev je potreben en delavec posamezne dejavnosti malega gospodarstva. Strokovnjaki zavoda za ekonomiko in urbanizem so tako prišli do zanimivih podatkov; nanizali bomo le nekatere in se nanašajo na celotno Pomurje: za . popravilo in vzdrževanje motornih vozil je treba v vseh štirih občinah še 187 delavcev, za dejavnost elektroinštalaterstva 127. mizarstvo 128. zidarstvo in fasaderstvo 157. .šiviljstvo 103, popravilo kmetijske mehanizaci- . je 39. krojaštvo 70. strojno ključavničarstvo 26, RTV mehanika '38.- kovaštvo 21, finomehanika 17. parketarstvp 20, pečarstvo in polaganje plošč 42. čevljarstvo 13. urarstvo 14. avtoelektričar-stvo (7. popravilo gospodinjskih aparatov 15. teracestvo II. tesarstvo 5. vulkanizerstvo 13. pletilj-stvo H. mizarstvo 128. stavbno
ključavničarstvo in kleparstvo II. graverstvo 5, zlatarstvo in juvelirstvo 3 itd. Možnosti za osebno delo torej ne manjka.
Na seji na medobčinski zbornici pa so ob analiziranju možno; sti za delo v obrti izpostavili problem tako imenovanih popoL danskih obrtnikov, torej ljudi, k)
so sicer zaposleni ali pa jim je osnovna dejavnost kmetijstvo. Nekateri izmed teh ob razmeroma nizkih davščinah dosegajo zelo dobre dohodke. Mnenja o

TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO V MURSKI SOBOTI
VEČJA AŽURNOST
tem. ali še naprej dovoljevati tako postransko obrt, ali pa J° zajeziti, so se kresala. Eni so menili, da bi poslej izdajah dovoljenja za določen čas, na primer za obdobje dveh let. V tem času, naj bi se pavšalist ’ odločil ali za redno obrtno dovoljenje. ali pa obrt opustil. Zdi se, daje taka politika v redu, saj se je obrtniku-začetniku težko postaviti na noge, kaj šele, če mora od samega začetka plačevati davke in visoke prispevke.* Izkušnje iz soboške občine kažejo, da se veliko občanov, ki opravljajo »postransko dejavnost« kmalu odloči za redno obrt. Mnogim Je torej to odskočna deska!

Dragi veščargje!
Vaše pismo sem do potankosti preštudiral in vam sporočam naslednje:
1.	Najprej vam moram sporočiti, da ni lepo, da z rahlim zadovoljstvom ugotavljate, da se onima “Start" ni posrečil, ker to diši po tisti zgodbi, ko je zlata ribica obljubila kmetu, da mu izpolni vsako željo s tem. da vse, kar si zaželi, dobi njegov sosed dvojno. In si je kmet zaželel, naj mu crkne krava (tako bosta sosedu crknili dve).
2.	Da bo zadeva popolnoma jasna, pa bi bilo najbolje, da bi dal odgovor tisti, kije s to zadevo bolj seznanjen (verjetno ing. Horvat), saj tega problema nismo znali rešiti niti jaz, niti mb (mrzli bratranec) Aladar, niti stari Bukvič in ne sosed Bočkor.
3.	Zato: Bela breza, zeleni bor, čakajte Horvatov odgovor!
Vaš Dodo
Temeljno javno tožilstvo v Murski Soboti je lani prejelo od organov pregona 1426 ovadb in v 85 odstotkih sprožilo postopek na sodišču v roku enega meseca, ker je dokaz velike ažurnosti. To je tožilstvo doseglo z boljšim delom in zaradi ustrezne kadrovske zasedbe.
Na tiskovni konferenci je predsednik temeljnega javnega tožilstva Ludvik Gor-njec povedal, da je tožilstvo v prejšnjem letu dalo poseben poudarek preventivnemu delovanju in je v ta namen organizacijam zdru-
ženega dela, družbenopolitičnim skupnostim in inšpekcijskim organom poslalo 64 raznih obvestil oziroma zapažanj. Izkušnje kažejo, da je taka oblika dokaj uspešna, saj s pravočasnim opozarjanjem na poskuse raznih kršitev in protipravnih dejanj lahko marsikoga odvrnejo od kaznivega dejanja. Na tožilstvu pa tudi opozarjajo na porajajoče se pravne praznine in večkrat neživljenjske predpise, torej na tako imenove-ne objektivne težave. V takih primerih se je res težko odločiti, kako ukrepati.
Gospodarski kriminal
se
lani v primerjavi z letom prej ni povečal, pač pa se-utegne stanje bistveno spremeniti v tem letu, saj so v prvem četrtletju prejeli že tri ovadbe. Lani pa se je zelo povečalo število kaznivih dejanj zoper določila zakona o varnosti cestnega prometa (33), kar je dokaz, da se kaznovalna politika na tem področju zaostruje. Taka usmeritev je pravilna, saj se je prej nekaterim podjetjem bolj »izplačalo« plačevati kazni kot pa imeti tehnično brezhibna in pravilno natovorjena vozila. š. S
V Pomurju je možnosti za osebno delo veliko, žal pa zanimanje za obrt, razen za gostinstvo in avto prevozništvo. n veliko. Nadaljna raziskava zavoda za ekonomiko in urbanizem naj bi bila »tempirana« tudi n ugotavljanje vzrokov. Zasluže obrtnikov ni vprašljiv, saj v dobro shajajo, seveda pa dohodkov ne dosegajo v norm'. nem 8-urnem delavniku, amp včasih dnevno prežive v delav ci ali pa na terenu, ne tudi v gostinskem lokalu gostinci, tudi po 16 ur dnev
Nekatere dejavnosti se tudi čez nedeljo in praznike. na dlani se ponuja ena iz ._ ugotovitev, zakaj premalo z manje za obrt: vzrok za to je . beg od dela, trdega dela. Je I ‘ žal pri nekaterih ljudeh še v prisotno mnenje, da je,.,:vot manj delati in manj zasluzi pa več delati in več zaslužiti.
Š. SOBOCAN