Prof. Bojan Pavletič: »Športni muzej bi bil obogatitev za vso našo skupnost« >/17 V Furlaniji-Julijski krajini letos začetek zimskih razprodaj teden pozneje kot navadno Protesti in napovedani sodni prizivi zaradi škedenjske železarne /6 Do 30. januarja je čas za vpis v prvi letnik vrtcev in šol Primorski ČETRTEK, 3. JANUARJA 2008 Št. 2 (19.092) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Trideset let nenehnih razprav Breda Pahor Trideset let. Toliko bo maja letos star zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, na kratko imenovan tudi zakon 194. Sodi med težko izborjene zakone, med tiste, ki nenehno vnemajo polemike, predvsem z ideološkega vidika, in končno med številne, katerih določila se slabo ali samo delno uresničuje. Tri leta po odobritvi je bil podvržen referendumu, tega je uspešno in z odločno podporo (68 ods.) uspešno prestal, od takrat pa se skoraj nepretrgoma vlečejo polemike in zahteve po spremembah. Ob prehodu iz starega v novo leto je na žerjavico popihal Giuliano Ferrara, takoj se je z zahtevo po »posodobitvi« zakona odzval kardinal Ruini, pritegnil mu je koordinator stranke FI Sandro Bondi z zagotovilom, da je že vložil predlog o ustrezni spremembi zakona, kar je po mnenju predsednika Italijanskega neonatalnega društva Claudia Fabrisa nujno, s tem pa - med drugimi - soglaša tudi senatorka DS Paola Binetti. »Posodobitev« oz. določitev nove meje pri 22 tednih zarodka, ko j e še možen poseg prostovoljne prekinitve nosečnosti (gre za skrajno mejo oz. za tako imenovani terapevtski splav), terja - po izjavah omenjenih - znanstveni napredek, ki omogoča zarodku, da avtonomno zaživi že po navedenem roku. Nedvomno gre za pomembno vprašanje, kot je spodbuden znanstveno-zdravniški napredek, vendar pa ni bil in ni osnovni cilj zakona 194 z ideološkega vidika risati mejo med življenjem in smrtjo, temveč v konkretnem preprečevati smrt in bolečino. Zakon vsebuje izredno pomembne člene o preventivnih ukrepih, o zaščiti, o ozaveščanju, vendar pa ravno ti ostajajo na papirju. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ISLAMABAD - Po umoru Benazir Buto in valu nasilja v državi Volitve v Pakistanu preložili na 18. februar Opozicija obtožuje predsednika Mušarafa špekulacij NEAPELJ - Položaj zaradi ton neodpeljanih smeti čedalje slabši Praznovanje ob smradu gorečih kupov odpadkov NEAPELJ - V Neaplju in okolici so prihod novega leta marsikje »proslavili« z zažigom kupov neodpeljanih odpadkov, včeraj pa je prišlo do protesta proti načrtovani izgradnji novega odlagališča v bližini prestolnice Kampanije. V svoji novoletni poslanici je o tem spregovoril tudi predsednik republike Gior- gio Napolitano, kije kritiziral lažne strahove ter lokalistične in politične interese, ki preprečujejo rešitve, opozorilo pa je prišlo tudi s strani Evropske unije. ISLAMABAD - Volilna komisija, ki je zadolžena za parlamentarne volitve v Pakistanu, je včeraj sporočila, da bodo volitve, ki so bile napovedane za 8. januar, preložene za šest tednov in se bodo torej vršile 18. februarja. Kot razlog za takšno odločitev so člani komisije navedli napeto stanje, do katerega je prišlo v državi po valu nasilja zaradi umora voditeljice opozicije Benazir Buto. Opozicija takšnega tolmačenja ne sprejema in je prepričana, da bi se okrepila, če bi bile volitve po predvidenem datumu. Časovni zamik bo po njenih ocenah koristil le predsedniku države Mušarafu, ki želi na tak način zmanjšati emotivno vzdušje, ki bi gotovo koristilo privržencem umorjene voditeljice. Mušaraf s svoje strani zatrjuje, da so Butovo umorili teroristi, proti katerim da se bori tudi sam. Na 5. strani Danes se začenjajo popravitvena dela v tržaški Rižarni Na 6. strani Furlanski tokaj je ostal brez imena Na 4. strani S ponedeljkom vpisovanje v slovenske šole vseh stopenj Na 12. strani Vannijeva smrt ponovno odprla razpravo o Porčinju Na 14. strani MIREN - Zgodovinske poti med Krasom in Sočo Stavijo na turizem Turistični center, elektrifikacija jam in še marsikaj - Miren se je povezal s Tržiškim kulturnim konzorcijem MIREN-KOSTANEJVICA - Zaključuje se projekt Zgodovinske poti med Krasom in Sočo, katerega namen je spodbujanje turizma ter nadgradnja in nadaljnji razvoj turistične infrastrukture na območju. Slovenska občina ga je prijavila na sklad Interreg skupaj s Tržiškim kulturnim konzorcijem, s pridobljenim denarjem pa so uredili 21 kilometrov tematskih in povezovalnih zgodovinskih poti, odprli turistično informacijski center in e-točko v Temnici (na sliki), s pomočjo sončnih celic elektrifici-rali Krompirjevo in Klobasjo jamo, v tisku pa je še vodnik v štirih jezikih. Na 13. strani ENERGENTI - Sto dolarjev za sod Cena nafte dosegla zgodovinski rekord NEW YORK - Cena nafte je včeraj prvič v zgodovini dosegla 100 dolarjev. Toliko je bilo treba odšteti v elektronskem trgovanju na newyorški borzi za 159-litrski sod zahodnotek-saške lahke nafte s februarskim dobavnim rokom. Rekordna vrednost je med drugim posledica nasilja v Nigeriji, kjer so uporniki v torek izvedli več napadov v središču naftne industrije Port Harcourt. Sicer pa je vzpon naftnih cen spremljala tudi znatna podražitev zlata. Cene nafte je v minulem letu poganjalo predvsem veliko povpraševanje na rastočih azijskih trgih, v prvi vrsti na kitajskem in indijskem, trg pa so pretresali tudi nemiri, kot so razprtije med Iranom in Zahodom glede iranskega nuklearnega programa, napadi nigerijskih upornikov na naftno infrastrukturo in spopadi med Turki in kurdskimi uporniki na severu Iraka. V lanskem letu so se cene nafte na svetovnem trgu podvojile, saj je bilo treba januarja 2007 za sod odšteti nekaj manj kot 50 dolarjev. S 100 dolarji za sod pa je cena »črnega zlata«, ki si ta naziv vse bolj zasluži, presegla rekord z 21. novembra lani, ko je bilo treba za sod odšteti 99,29 dolarja. 2 Četrtek, 3. januarja 2008 ALPE-JADRAN GLOSA Očitki Carle Del Ponte na rovaš italijanske vlade JoZe Pirjevec / Sredi prejšnjega meseca je švicarski list Neue Zürcher Zeitung objavil dolgo poročilo o obnovi procesa proti srbskemu nacionalistu Vojis-lavu Šešlju pred haaškim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine v bivši Jugoslaviji. Tožilstvo je povabilo na razpravo znanega ameriškega sociologa in antropologa Anthonyja Oberschalla in mu poverilo nalogo, da z analizo Šešljevih govorov iz obdobja 1991-1992 prikaže, v kolikšni meri je vodja srbske radikalne stranke prispeval s svojimi izjavami k vojnim dogodkom, ki so v tistem času zajeli Hrvaško, Bosno in Hercegovino. Za nas so v tem kontekstu zanimive nekatere Šešljeve trditve, ki se nanašajo na zahodno mejo »Velike Srbije«, saj so vezane tudi na Italijo, na katere pomoč so v Beogradu računali. Tako je na primer Šešelj menil, da bi se Srbom splačalo mejiti na to prijateljsko državo (kje? v Dalmaciji? v Istri?), saj je slednja rešila med drugo svetovno vojno številne Srbe pred hrvaškimi usta ši. V dru gem go vo ru je Še šelj napovedal, da bo Jugoslavija razpadla na tri dele, največji od katerih bo pripadal Veliki Srbiji. Ta se bo domenila z Italijo in Madžarsko, kako razdeliti ostala dva. Ta blazna govorica, ki je slonela na podmeni, da bodo Srbi opravi- li s Hrvati za malo južino, ker da se slednji tako in tako ne znajo boriti, ni ostala brez odmeva v Rimu v desničarskih, levičarskih, pa tudi v vladnih krogih. Spomnimo se samo na romanja italijanskih zunanjih ministrov v Beograd, na njihovo paktiranje z Mi-loševičem, na italijanske legionarje, ki so se borili pod poveljstvom zloglasnega kapetana Dragana, na znanega tržaškega politika in univerzitetnega profesorja, kije sprejel častno državljanstvo samozvane Srbske republike v Kninu. Jasno je, da gre samo za vrh ledene gore, katere skrito razsežnost bomo lahko izmerili šele čez dvajset in več let, ko bo do na raz po la go za -hodni, predvsem ameriški arhivi.Za-kaj pogrevam te stare zgodbe? Ker sem istočasno s člankom NZZ dobil tudi poročilo agencije ANSA, ki govori o očitkih Carle Del Ponte, glavne tožilke haaškega sodišča, na rovaš italijanske vlade. Po njenem mnenju se slednja »ne zanima za velike ubežnike« (beri Mladica, ki se skriva že od leta 1995), temveč se bori za čimprejšnjo vključitev Srbije v Evropsko unijo. Bojevita gospa je pri tem omenila premierja Romana Prodija in zunanjega ministra Massima D Alemo, pri čemer je poudarila, da je obnašanje slednje ga ne pre se ne ča, saj da je bil ved -no usmerjen prosrbsko. Naravnost »osupla« pa je nad stališčem Prodija, ker je bil predsednik Evropske komisije in zato dobro ve, kako pomembna je pomoč EU pri arestu velikih ubežnikov. V podkrepitev svojim trditvam je Del Pontejeva med drugim navedla tudi zapis iz svojega dnevnika z dne 15. februarja 2007, v katerem je takole zabeležila pogovor z DAle-mo. »Dobre volje je in je z mano prijazen, ne kot zadnjič, ko je bil naravnost grob. Ne odpove se ideji, da ne gre več groziti Beogradu, da je treba nadaljevati s pogajanji in samo na koncu zastaviti tudi vprašanje Mladica. Razložim mu, da bi bil to nadvse negativen signal, toda trdno ostaja pri svojem. Pravi: »Prokuratorica, sedaj ko ste videli mene, nima smisla, da skušate srečati še Prodija.« Naglica, ki jo imajo Italijani, da spravijo Srbijo v EU, ne da bi čakali na to, da z izročitvijo Mladica dokaže svojo zrelost za vstop v družino evropskih demokracij, je značilna za lah kot nost rim ske vla de pri nje nih od no sih s ta ko ime no va ni mi »državami kanaljami«. To smer je neki »Serpicus« (visoki funkcionar Farnesine) pred leti predstavljal v reviji Limes kot značilnost rimske zunanje politike. Bojim se, da gre za trend dolgega trajanja, s katerim je pač treba računati. VREME OB KONCU TEDNA Med ruskim anticiklonom in sredozemskim ciklonom Darko Bradassi Vre men ska sli ka nad šir šim ev -ropskim območjem je v teh dneh zelo enostavna in hkrati dinamična. Enostavna zato, ker je predvsem odvisna le od dveh različnih obsežnih pritiskovnih območij, in sicer od izrazitega nasprotja med mogočnim anticiklonom nad Rusijo ter globokim ciklonskim območjem nad zahodno Evropo. V prvem je zelo mrzel in razmeroma suh zrak arktičnega izvora, v drugem pa vlažen in razmeroma topel sredozemski. Na stičišču obeh je nastala vremenska fronta, ki se pomika proti vzhodu zelo počasi in bo zajela predvsem severozahodno polovico Italije, kjer se bo danes in jutri pojavljalo sneženje vse do nižin. Kakšna malenkost bo morda lahko pronicala tu di ne ko li ko bolj pro ti vzho du, ven -dar v prvi fazi poslabšanja pri nas omembe vrednih padavin ne pričakujemo. Tu pa tam bi lahko v zraku zaplesala kakšna posamezna snežinka. V drugi fazi, predvsem v soboto in ne-de ljo, bo vla žen sre do zem ski zrak za -jel tudi naše kraje, zato tudi pri nas padavin ne bo manjkalo, temperature pa se bodo že občutno zvišale. Vseeno pa bi moralo to biti dovolj, da bo sneg pobelil predvsem Karnijske Alpe in morda delno Julijske. V središču anticiklona, nad sever nim de lom Ru sije in de lo ma nad Finsko, so v teh dneh namerili zračni tlak okrog 1060 hPa, kar je izredno visoka vrednost tudi za običajne mrzle zimske anticiklone. Zrak je tam zelo mrzel, težak in gost. Kdor ima doma analogni barometer, bo videl, da take vrednosti pravzaprav niti niso zapisane. Marsikateri barometer seže do 1040 ali kvečjemu 1050 hPa. Nad zahodno Evropo pa se zadržuje ciklon-sko območje, ki meri v središču le 985 hPa. Na razdalji slabih 1500 km je torej razlika v pritisku kar okrog 75 hPa. Zaradi takega izrazitega gradienta prevladujejo v državah osrednje Evrope, predvsem pa na Severnem morju med Dansko in Britanskim otočjem zelo močni vetrovi jugovzhodne sme- ri, ki dosegajo povprečne hitrosti do okrog 100 km/h. Merjenje moči med mrzlim anticiklonom in vlažnim sredozemskim ciklonskim območjem, se bo, kot kaže, zaključilo v prid slednjega. V soboto se bo nad zahodnim Sredozemljem odcepil sekundarni ciklon, v nedeljo pa bodo atlantski tokovi zajeli večji del Sredozemlja. V naslednjih dneh bo torej prevladovalo oblačno in od sobote tudi deževno vreme. Danes bo povečini oblačno, pihala bo zmerna burja in bo razmeroma hladno. Tu pa tam se bo lahko prikazala kakšna posamezna snežinka. Jutri se bo nadaljevalo podobno vre- me z morebitnimi občasnimi rahlimi padavinami. V soboto in nedeljo bo pretežno oblačno z zmernimi do občasno močnimi padavinami. Zapihal bo jugozahodni veter. Meja sneženja se bo dvignila nad okrog 1000 m. Več padavin pričakujemo predvsem v Karnijskih Alpah. V začetku prihodnjega tedna se bo, kot kaže, od zahoda okrepil anticiklon, ki nam bo prehodno zagotovil nekaj več sončnega vremena. Večjih ohladitev pa zaenkrat ni na vidiku. Na sliki: na številnih analognih barometrih, take vrednosti, kot jih te dni merijo v Rusiji, sploh niso predvidene... DREKA - Meje ni več Kontrabant na Šolarjih le še spomin Pred dnevi so se z gledališko igro v izvedbi gledališko etnološke skupine iz Kambreškega, ki so jo podnaslovih »Kontrabant čez Idrijo« uradno poslovili od takoimenovane-ga »švercanja« različnega blaga, ki je v času pomanjkanja na slovenski strani pomagal marsikomu prebroditi revščino. S priložnostno slovesnostjo na Solarjih, ki so se je udeležili predstavniki oblasti s slovenske in italijanske strani so simbolično počastili vstop Slovenije v schengensko ob-močje,župana občin Tolmin Uroš Brežan in Dreka Tarcisio Donati pa sta še zad njič dvig ni la mej no za por -nico, ki je tako za vedno odstranjena. Na mejnem prehodu Solariji, kjer bo meja kmalu le še bežen spomin na nič kaj prijetne čase, se je v lepem sončnem vremenu zbrala nekaj stoglava množica ljudi in z navdušenjem so sprejeli odprava administrativne meje med državama. Poseben pečat je gotovo prispevala izgradnja nove cestne povezave iz Volč do Solarij, ki bo pot od Tolmina do Čedada skrajšala za 9 kilome-trov.Leta 1990, ko se je porodila ideja in potem, ko je projekt finančno podrla tudi Evropska unija, si marsikdo še v sanjah ni predstavljal, da bodo čez 15 let ljudej tu mej o prehajali neovirano. To je lepo ponazoril eden izmed slavnostnih govornikov, tolminski župan Uroš Brežan: »Če bi kdo pred 50 - timi leti rekel, da bo leta 2007 meja le še simbolična, bi se kdo gotovo dotaknil njegovega čela, misleč, da gre za vročične blodnje; če bi kdo to rekel v prisotnosti vojakov, ki so na soški fronti ležali v jarkih tam na o ko li, bi go to vo re kli, da je v njegovi glavi nekaj narobe... A danes je vse to dejstvo, ki smo ga z navdušenjem sprejeli. Na prireditvah, ki so se te dni odvijale ne slovenskih mejah z Madžarsko, Avstrijo in Italijo se zbirajo množice ljudi različnih narodnosti, kar samo potrjuje, kako velika je želja živeti v slogi in prijateljstvu« je še dodal Uroš Brežan in svoj govor sklenil z sloganom: »Podiraj-mo meje še naprej«. Župan občine Dreka Tarcisio Donati je poudaril, da je to velik dan za v se ljudi, ki živimo ob meji in se bo z zlatimi črkami zapisal v zgodovino. Postali smo namreč en narod, ena ve li ka dru ži na, ki nas že od nek -daj vežejo pomembni stiki na vseh ravneh. Smo v nekem zanosu, ki si ga bomo zapomnili oboji, tako Slovenci kot Italijani. Sodelovanje je bilo že doslej dobro, prepričan pa je, da se bo v prihodnje še okrepilo in stkalo nove vezi. Evropa pa je sedaj še bolj zdru že na v eno ve li ko dru ži no, kjer naj bi vladala mir in sožitje. Navdušenja nad odpravo meje ni skrival niti član Deželnega sveta Furlanije Julijske Krajine Giorgio Baiutti, ki je poudaril velik pomen oživljanja obmejnih krajev. Napovedal je, da dežela Furlanija Julijska krajina prav v teh dneh sprejema zakon, na osnovi katerega bodo v letu 2008 območju Gorskih skupnosti namenili znat na fi nanč na sred stva za nji hov razvoj in tako pripomogli k temu, da se bo začelo vračati življenje v osiromašene obmejne vasi. Predsednik Gorske skupnosti Ter - Nadiža - Brda Hadrijan Corsi se je ob tej priložnosti spomnil tudi vseh tistih žrtev, ki so na meji, bodisi zara di ile gal nih pre ho dov ali pre na ša -nja nedovoljenega blaga pustili svoja življenja in dejal: »Fizične pregrade so odpravljene, odpraviti pa bo potrebno še pregrade v naših glavah« in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da danes meje ni več. Prav tako se je z nostalgijo spomnil starih časov tudi nekdanji župan občine Dreka Mario Zufferli, ki je sodeloval v prizadevanjih za izgradnjo ceste Volče - Solariji. Po končani slovesnosti so na So-larijih pripravili občuteno družabno sre ča nje, ki je bi lo tu di pri lož nost za navezovanje novih stikov in prijateljskih vezi. (Na fotografiji CL prizor iz igre Kontrabant čez Idrijo) Carmen Leban / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 3. januarja 2008 3 LJUBLJANA - Za višjo stopnjo medsebojne komunikacije v civilni družbi Evropsko leto medkulturnega dialoga Otvoritev bo v ponedeljek in torek z mednarodnim simpozijem v Cankarjevem domu LLJUBLJANA - Evropska unija je letošnje leto razglasila za evropsko leto medkulturnega dialoga, s katerim želi doseči višjo stopnjo kulture dialoga in več medsebojne komunikacije v civilni družbi, predvsem med mladimi, v članicah unije in izven nje. V ta namen bo potekala vrsta dogodkov, tudi v Sloveniji, saj leto medkulturnega dialoga sovpada s slovenskim predsedovanjem EU. Ljubljani bo pripadla čast otvoritvenega dogodka, ki bo ob udeležbi visokih gostov potekal 7. in 8. januarja. Ideja o evropskem letu medkulturnega dialoga se je v EU pojavila pred tremi leti, unija pa je nato decembra 2006 sprejela sklep, da leto 2008 razglasi za evropsko leto medkulturnega dialoga. Kot je ob začetku kampanje za projekt decembra v Bruslju dejal evropski komisar za izobraževanje in kulturo Jan Figel, je cilj leta doseči višjo stopnjo medkulturnega dialoga, ki bi trajala tudi po letu 2008. Po mnenju Figla potrebujemo več medsebojne komunikacije, več spoštovanja in znanja, pri čemer je potrebno doseči novo stopnjo skupnega življenja nasploh. Potrebo po projektu so v EU utemeljili predvsem na širitvi unije, ki je ob povečani mobilnosti privedla do globljih stikov med kulturami veroizpovedmi in prepričanji, narodnostmi in jeziki. V tej luči je pospeševanje medkulturnega dialoga, ki ga unija sicer z različnimi programi in pobudami spodbuja že vrsto let, ključnega pomena. Ob tem želijo s projektom tudi izpostaviti, da velika kulturna raznolikost Evrope predstavlja edinstveno prednost. Dejavnosti v okviru leta, ki ima proračun deset milijonov evrov, bodo namenjene predvsem osveščanju državljanov, še posebej mladih, o pomenu in prednostih medkulturnega dialoga. Cilj je Evropejcem pomagati pri pridobivanju znanja in spretnosti za vzdrževanje stikov s sedaj bolj odprtim in kompleksnim okoljem ter o pomenu izoblikovanja dejavnega evropskega državljanstva. Ker je projekt omenjen zgolj na leto dni, so se v njem osredotočili predvsem na nagovarjanje mladih, izobraževanje in kulturo. Zaradi prevelike kompleksnosti in časovne omejenosti pa leto ne bo posebej posvečeno medreligijskemu dialogu, čemur pa se kljub temu ne bo v celoti izognilo. Državljane namerava unija na medkulturni dialog opozarjati predvsem prek različnih projektov, dejavnosti in prireditev, povezanih kulturo, mladimi, izobra- TOLMIN Požar v Posočju pogašen Velik požar, ki je na silvestro-vo izbruhnil na pobočju Mrzlega vrha med Tolminom in Krnom je pogašen. Potem, ko so 1. januarja zvečer gasilci zaradi teme akcijo prekinili, je požar v jutranjih urah zaradi nizkih temperatur in močne slane samodejno ugasnil. Dopoldne pa je na Mrzli vrh poletel tudi helikopter Slovenske vojske, ki na novega leta dan zaradi goste megle ni mogel poleteti z brniškega letališča. Kot je povedal predsednik Gasilske zveze Tolmin Jože Daks-kobler, jim je bil v času gašenja požara v veliko pomoč nekdanji in dolgoletni načelnik Gorske reševalne službe Tolmin Janko Koren, ki je dober poznavalec terena in pozna lokacije, kjer bi se utegnila nahajati eksplozivna sredstva iz 1. svetovne vojne. Teh je na Mrzlem vrhu, kjer je potekala frontna črta soške fronte, še vedno veliko. (CL) Pogled na Ljubljano z nebotičnikom na levi in gradom v ozadju ževanjem, migracijami, manjšinami in religijo. Dogodki bodo potekali po vsej se-demindvajseterici, tudi v Sloveniji. Evropska komisija je ob projektu imenovala 15 evropskih ambasadorjev evropskega leta medkulturnega dialoga, ki s svojim delovanjem znatno prispevajo k medkulturnemu dialogu v Evropski uniji in svetu. Častni naslov je na predlog Slovenije prejel tudi intermedijski umetnik Marko Pe-lj han. Ljubljano bo spričo predsedovanja Slovenije EU v prvi polovici letošnjega leta doletela čast otvoritvenega dogodka. Ta bo v organizaciji Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem potekal v ponedeljek in torek v Cankarjevem domu kot mednarodna konferenca z naslovom Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU, ki se je bosta udeležila Fi- gel in evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. Dvodnevni dogodek bo sklenila slovesnost, na kateri bodo spregovorili premier Janez Janša, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. Slovenija bo ob letu medkulturnega dialoga pripravila še vrsto drugih dogodkov. Na ministrstvu za kulturo, ki je nosilec in koordinator projekta v Sloveniji, pri katerem pa sodelujejo tudi druga ministrstva, med drugim izpostavljajo mednarodno konferenco Evropa, svet in humanost v 21. stoletju, ki bo potekala aprila. Pomembno bo tudi junijsko srečanje predstavnikov evropskih stičnih točk. V organizaciji zunanjega ministrstva bo medtem maja potekala konferenca Zunanja politika EU in kultura.V organizaciji urada za mladino bo aprila na Brdu pri Kranju potekal mladinski dogodek. Na ministrstvu za kulturo so še posebej izpostavili tudi projekt Evropa v šoli, ki ga ob podpori Evropske komisije izvaja Zveza prijateljev mladine, saj je bil izbran za nacionalni projekt leta medkulturnega dialoga. Velja pa omeniti še, da naj bi maja ob evropskem letu medkulturnega dialoga, če bo šlo vse po sreči, začela delovati Evro-sredozemska univerza. Kot je sicer poudaril minister za kulturo Vasko Simoniti, evropsko leto medkulturnega dialoga ni neposredno vezano na slovensko predsedovanje. Gre za ločena dogodka, ki pa sovpadata. Ob tem je Simoniti izrazil upanje, da bosta oba doprinesla k večji prepoznavnosti Slovenije. (STA) Andreja Juvan Obmejni policisti ostanejo na Tržaškem TRST - Približno 250 policistov, ki je službovalo na mejnih prehodih s Slovenijo v tržaški pokrajini, po zagotovilih podtajnika pri notranjem ministrstvu Ettoreja Rosata ne bodo premestili v druge kraje Italije po nedavni odpravi meje z vstopom Slovenije v schengensko območje. Policiste, ki trenutno opravljajo nadzor v bližini nekdanjih mejnih prehodov, bodo prerazporedili upoštevajoč ravni varnosti na teritoriju oz. glede na potrebe krajevnih varnostnih organov. Finančni stražniki, ki so nadzorovali mejne prehode pri Mačkoljah in Prebenegu, pa bodo odšli v Milje. O Primorski danes v oddaji TV Koper KOPER - Po praznikih se bomo v prvi oddaji Primorski mozaik posvetili Primorski. Kaj jo določa in v čem je drugačna in neprimerljiva z drugimi slovenskimi pokrajinami? Kakšni so njeni ljudje in kako pomembna se jim zdi tudi v luči prihodnjih delitev in poimenovanj? Na ta in druga vprašanja bodo voditeljici Nevi Zajc odgovarjali akademika Ciril Zlobec in Jože Pirjevec ter psihiater Andrej Ma- Mraz pritisnil v celotni FJK TRST - Prejšnjo noč je mraz pritisnil na celotnem območju dežele Furlanije-Julijske krajine. Na Svetih Višarjah so izmerili minus 12,5 stopinj, pod ničlo pa so bile tudi temperature v ostalih krajih. Tako so v Gorici in Vidmu izmerili dobrih pet stopinj pod ničlo, v Por-denonu dobre štiri pod ničlo, v Tolmeču in Forni di Sopra pa okoli sedem stopinj pod ničlo. Le v Trstu je bila temperatura nad ničlo, vendar je že na Krasu padla na minus 0,5 stopinje. Od včeraj tokaj nima imena TRST - Od včeraj se tokaj iz dežele Furlanije-Julijske krajine ne sme več nazivati s tem imenom, zaradi zapletov z mednarodnimi dogovori in nekaterimi razsodbami pa je to vino v čudni situaciji, saj uradno nima več imena. Pravico do naziva tokaj za to vino si je namreč kot znano zagotovila Madžarska, Dežela FJK pa si je pred časom za izvoz zamislila ime Friulano, ki pa ga je z dvema razsodbama zavrnilo Deželno upravno sodišče Lacija, v zvezi s tem vprašanjem pa se pričakuje tudi razsodba evropskega sodišča iz Luksemburga. DIVAČA - Proslavili so vstop Slovenije v schengensko območje Tisočglava množica in preko tristo nastopajočih na novoletnem koncertu Tradicionalni novoletni koncert v Divači je tudi tokrat privabil skoraj tisoč glavo množico obiskovalcev in več kot 300 nastopajočih. V prazničnem programu, ki ga je vodila napovedovalka Katja Murn, so se v prvem delu predstavili domači izvajalci, ki bogatijo kulturni utrip v divaški občini že vrsto let. Obiskovalci so obilen aplavz namenili divaškim društvom: pihalnemu orkestru pod taktirko Tea Ko-vačeviča, mešanemu pevskemu zboru s solistko Tejo Stegel in zborovodjo Antonom Balohom, Društvu ljubiteljev baletne umetnosti z učiteljico in ko-reografinjo Svetlano Petrovič, pa tudi mešanemu pev ske mu zbo ru iz Se no že če pod vod stvom zbo ro -vodkinje Ade Škamperle in senožeškemu plesnemu društvu Srebrna pod mentorstvom Nataše Vasič. V goste so tudi letos povabili mažoretke KUD France Žiberna iz Povirja z mentorico Natašo Matevljič, posebni gostje pa so bili operni pevec in baritonist Damjan Locatelli ob klavirski spremljavi Tamare Ra-žem in sto članski simfonični orkester Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta z dirigentom Sandijem Frankom, ki je zaključil bogat kulturni program s tradicionalnim Radetzkyevim maršem ob plesnem nastopu najmlajše skupine povirskih ma-žo retk. ( OK) K uspehu prireditve so pripomogle tudi mlade mažoretke iz Povirja ok 4 Četrtek, 3. januarja 2008 GOSPODARSTVO / TRGOVINA - Po razmeroma skromnem izkupičku praznične prodaje Trgovci upajo, da si bodo opomogli z razprodajami V Trstu polemika zaradi zamika začetka razprodaj na 12. januar TRST - Kot vsako leto in morda tokrat še bolj, trgovci upajo, da bodo šibko praznično prodajo nadomestili s sezonskimi razprodajami, ki so se ponekod po državi začele že včeraj, v Furlaniji-Julijski krajini pa bodo letos pozneje kot ponavadi, saj se bodo začele 12. januarja in bodo trajale do 31. marca. V zadnjih letih so se namreč razprodaje začenjale 6. januarja, na Epifa-nijo oziroma na dan Svetih treh kraljev, letošnji zamik pa je v Trstu povzročil tudi nekaj polemike. Očitno so se pri določanju datuma začetka razprodaj odgovorni ozirali na kritike v prejšnjih letih, ko so se kupci čez noč znašli pred polovično ceno predmeta, ki so ga le nekaj dni prej kupili po polni ceni. Da bi se temu izognili, je bil torej čas razprodaj premaknjen naprej, vendar premalo, da ne bi znižanja imela starega učinka, in preveč za trgovce, ki nestrpno čakajo na odprodajo blaga na zalogi, ker jih čaka poplačilo dobaviteljev. Na razprodaje čakajo seveda tudi kupci, ki si želijo dobrih nakupov po sprejemljivejših cenah, bolj usklajenih z vse manj debelimi denarnicami. Niso zato presenetljive ugotovitve nacionalne stanovske organizacije trgovcev Fismo-Confesercen-ti oziroma njene raziskave, po kateri je bila praznična prodaja za 60 odstotkov trgovcev manjša kot v enakem obdobju leta prej, medtem ko je bila za 28 odstotkov vprašanih prodaja enaka. Samo 12 odstotkov trgovcev je izjavilo, da je prodalo več, vendar povečanje ni preseglo 10 odstotkov. Kar 90 odstotkov vprašanih trgovcev pa je zagotovilo, da so bile cene enake kot leta 2006. Razprodaje, še posebno zimske, so pomembna priložnost za majhna in srednja trgovska podjetja, saj jih več kot 65 odstotkov s sezonskimi razprodajami realizira med 20 in 30 odstotki letnega prometa. Za to, da bodo razprodaje ostale za trgovce in tudi za kupce priložnost, se združenje Fismo že leta bori za preprečevanje nenehnega anticipiranja datumov začetka razprodaj in za to, da bi prišli do enotnega datuma za vso državo, po možnosti čim bolj oddaljenega od praznikov. Za pomoč odjemalcem pa bo tudi letos delovalo okence Pronto Saldi 2008, pobuda združenja za zaščito državljana (Movimento Difesa del Cittadino), ki ponuja informacije in nasvete na telefonski številki 06-45471055 in po elektronski pošti (stafflegale@mdc.it). In ko smo že brez meja, povejmo, da se v teh dneh razprodaje začenjajo tudi v Sloveniji, čeprav so blago s prazničnimi popusti prodajali že med prazniki. Sicer pa so se tudi italijanski trgovci ob nekdanji meji znašli in zvestim strankam dajali popust na tak ali drugačen prikrit način. Prve zimske razprodaje so se začele včeraj v Neaplju, v Furlaniji-Julijski krajini pa se bodo letos šele 12. januarja ansa CENE - Nove cene s 1. januarjem Kljub podražitvi bencin v Sloveniji še vedno cenejši Jutri novo zmanjšanje popusta za t.i. deželni bencin TRST, LJUBLJANA - Čeprav so se s prvim januarjem zvišale cene naftnih derivatov v Sloveniji, je posebno v teh prazničnih dneh veliko Tržačanov polnilo rezervoarje svojih avtomobilov na slovenskih črpalkah. Cena za liter 95-ok-tanskega bencina se je zvišala za 0,022 evra in po novem znaša 1,055 evra, liter 98-oktanskega ben ci na se je podra žil za 0,020 ev-ra na 1,074 evra, dizelsko gorivo pa je dražj e za 0,027 evr a i n stane 1,072 evra na liter. V Trstu se cene t.i. deželnega bencina gibljejo med 1,107 in 1,142 evra na li ter, kar pome ni, da so za 0,052 do 0,087 evra na liter višje; če to pomnožimo s povprečnim bencinskim rezervoarjem za 50 litrov, dobimo prihranek od 2,6 do 4,35 evra. Toda ta približni izračun velja le še za danes, kajti od jutri se bo zaradi podražitev derivatov v Sloveniji zmanjšal tudi de- želni popust na ceno bencina v Fu-irlaniji-Julijski krajini, kar pomeni, da bo prihranek še večji in da se še posebno avtomobilistom z velikimi avtomobili in tudi tistimi na dizelski pogon splača po gorivo v Slovenijo, kajti prihranek lahko v enem letu doseže tudi 50 ali celo 100 evrov. Če k temu prištejemo še nakup veliko cenejših cigaret (v pri me ru, da gre za kadil ce) in na -kupov v slovenskih supermarketih, se račun v celoti izteče. Pa še obratovalni čas je treba upoštevati, ki je v Sloveniji neprimerno bolj ugoden kot v Trstu oziroma Italiji. V Sloveniji se je v minulem letu neosvinčeni 95-oktanski motorni bencin podražil za 8,65 odstotka v primerjavi z letom 2006, cena 98-oktanskega bencina se je zvišala za 9,37 odstot ka, di zel ske ga go -riva pa za 14,28 odstotka. Kurilnemu olju pa je cena v letu 2007 zrasla za kar 28,74 odstotka. VIDEM Lucijev poziv industrijcem k optimizmu VIDEM - »Lahko smo in moramo biti optimisti,« je ob prihodu novega leta svojim članom sporočil predsednik videmskega združenja industrijcev Adriano Luci. Po njegovih besedah je optimizem potreben »za naša podjetja, ki se vsak dan spopadajo z izzivom globalne konkurence«, tako kot tudi »za naše sodelavce, vodilne in delavce, ki z nami prispevajo h krepitvi tiste kompetitivnosti, ki je ne najdemo vedno pred vhodi v naše tovarne«, potem so tu »še naše družine, ki podpirajo in opogumljajo naša prizadevanja«, tako kot tudi »za toliko mladih, ki iščejo prihodnost, pogosto tako nezanesljivo in daljno«. Luci je svoje kolege pozval, naj ne prenehajo vlagati v okolje, v varnost, inovativnost in naj ne prenehajo zaupati v prihodnost, kajti »podjetje ni samo profit, ampak tudi pozornost za kulturno in poklicno rast in za krepitev socialne kohezije«. VINO - Zaradi sporazuma z Madžarsko in rimske zavrnitve imena Friulano Furlanski tokaj ostal brez imena Trgovinske zbornice od včeraj vina ne morejo registrirati - V pričakovanju odločitev Evropskega sodišča v Luxembourgu VIDEM - Od tipičnega furlanskega vina, ki izžareva bistvo zemlje, na kateri se prideluje, do vina brez imena - to ne neverjetna zgodba furlanskega tokaja (Tocai Friulano) na precepu med deželnimi zakoni, ministrskimi odloki in pričakovanjem razsodb Evropskega sodišča v Luxembourgu. Kakorkoli se bo ta zgodba končala, tokaj od torka nima več svojega izvirnega imena zaradi evropskega sporazuma med Italijo in Madžarsko iz leta 1993, medtem ko je ime Friulano, ki ga je temu vinu nadela Dežela Furlanija-Julijska krajina, da bi omogočila njegov izvoz, nezakonito po dveh razsodbah deželnega upravnega sodišča v Laciju. Kaj zdaj? Po oceni združenja Federdoc, v katerega je včlanjeno enajst konzorcijev za vino z zaščitenim poreklom v FJK, je položaj nevzdržen. Kot je povedal deželni predsednik združenja Stefano Trinco, od včeraj deželne trgovinske zbornice, ki morajo registrirati to tipično furlansko belo vino za leto 2008, tega ne morejo narediti, ker ne vedo, kako naj ga imenujejo. »Naravnost komična situacija, če ne bi bila tako hudo z vseh zornih kotov,« je pristavil Trinco. Da bi našla ustrezno rešitev, je Dežela FJK za jutri sklicala sestanek s tehniki in pravniki ministrstva za kmetijske politike, na katerega so bili povabljeni tudi deželni proizvajalci. Beseda bo tekla o tem, kakšno strategijo ubrati. Na eni strani so nepopu- stljivi pristaši imena Tocai - v prvi vrsti Luigi Soini, direktor krminske vinske kleti -, ki so prepričani, da je sporazum z Madžarsko izgubil veljavo in da bi torej ime Tocai lahko uporabljali tudi v tujini. Na drugi strani pa so proizvajalci, ki so sprejeli danost in že začeli vlagati v ime Friulano. »Smo v zelo kritičnem trenutku te zgodbe, jutrišnji sestanek pa prihaja ravno v pravem času, da se izognemo daljšemu zastoju,« je prepričan Trinco. Kot ome nje no, je v to zade vo vple teno tudi Evropsko sodišče, ki pa se o pritožbah, ki jih je prejelo, ne bo tako hitro izreklo. Medtem pa dobro obveščeni trdijo, da je tudi po zaslugi reklame, ki ga je furlanskemu vinu prinesla njegova brezimnost, prodaja vina v Furlaniji-Julijski krajini znatno poskočila. »Toda to je le kapljica v morju naše proizvodnje, zato res ni razlogov, da bi bili veseli,« je še ugotovil Stefano Trinco. Neprimerno bolj pozitivna pa je na področju vinogradništva in vinarstva novica, da ssta z letom 2008 postali operativni dve agregaciji med konzorciji DOC v FJK, in sicer združitev med konzorcijema Collio-Br-da in Carso-Kras, kot tudi med konzorcijema Colli Orientali in Ramandolo. Združevanje konzorcijev za zaščitena vina spodbuja Dežela FJK, ki ima za cilj racionalizacijo sektorja, konzorcijem pa združevanje prinaša tudi višje finančne prispevke. Evropska centralna banka 2. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 02.01 28.12 ameriški dolar 1,4688 1,4692 japonski jen 163,83 166,13 kitajski juan 10,7125 10,7312 ruski rubel 35,9470 35,9860 danska krona 7,4552 7,4566 britanski funt 0,74130 0,73480 švedska krona 9,4257 9,4483 norveška krona 7,9855 7,9740 češka krona 26,364 26,580 švicarski frank 1,6529 1,6604 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 253,22 253,81 poljski zlot 3,6013 3,6015 kanadski dolar 1,4515 1,4389 avstralski dolar 1,6673 1,6731 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5830 3,6083 slovaška krona 33,586 33,601 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6988 0,6970 islandska krona 91,99 91,31 turška lira 1,7134 1,7178 hrvaška kuna 7,3363 7,3278 Zadružna Kraška banka 2. januarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4891 1,4585 britanski funt 0,7492 0,7320 švicarski frank 1,6778 1,6369 japonski jen 168,1000 159,9000 švedska krona 9,6559 9,1940 avstralski dolar 1,7100 1,6379 kanadski dolar 1,4829 1,4264 danska krona 7,6014 7,3151 norveška krona 8,1641 7,7658 madžarski florint 260,0732 247,3867 češka krona 27,2937 25,9623 slovaška krona 34,4225 32,7434 hrvaška kuna 7,5140 7,1475 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 2. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja 8,1176 9,6137 ,7077 7,48 7,18 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 2. januarja 2008 Indeks MIB 30:-1,33 delnica cena € var. % AEM 3,07 -2,17 ALLEANZA 8,81 -0,90 ATLANTIA 25,62 -1,20 BANCA ITALEASE 9,43 -1,43 BANCO POPOLARE 15,03 -0,86 BPMS 3,64 -1,17 BPM 9,1 -2,36 EDISON 2,1225 -1,51 ENEL 8,075 -0,74 ENI 25 -0,20 FIAT 17,34 -2,01 FINMECCANICA 21,69 -1,27 FONDIARIA-SAI 27,99 -0,74 GENERALI 30,57 -1,39 IFIL 6,21 -3,77 INTESA 5,3 -2,03 LOTTOMATICA 24,39 -2,75 LUXOTTICA 21,15 -2,76 MEDIASET 6,775 -1,88 MEDIBANCA 14,05 -0,50 PARMALAT 2,6425 -0,66 PIRELLI 0,7425 -1,39 SAIPEM 27,08 -1,20 SNAM 4,2975 -1,66 STMICROELEC 9,61 -2,53 TELECOM ITA 2,0975 -1,29 TENARIS 15,02 -1,70 TERNA 2,8 +1,52 UBI BANCA 18,64 -0,90 UNICREDITO 5,56 -2,10 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ŠPORT Četrtek, 3. januarja 2008 5 PAKISTAN - Zaradi nasilja v državi volilna komisija določila 1 8. februar kot nov datum Parlamentarne volitve Opozicija obtožila Mušarafa, da izvaja volilni manever v svojo korist ISLAMABAD - Pakistanska volilna komisija je včeraj oznanila, da bodo parlamentarne volitve, napovedane za 8. januar, preložili za šest tednov na 18. februar. Za novi datum volitev so se oblasti odločile zaradi nasilja, ki je izbruhnilo po atentatu na nekdanjo pakistansko premierko in vodjo opozicije Benazir Buto, odločitev pa je kljub nasprotovanju opozicije pozdravil tudi pakistanski predsednik Pervez Muša-raf. Opozicija je oblasti obtožila, da z zamikom volitev le pomagajo vodilni stranki, ki je zvesta predsedniku Pervezu Mu-šarafu. Številni verjamejo, da bi se stranka Butove okrepila, če bi bile volitve izvedene pravočasno. V stranki Butove zamik volitev zavračajo. »Mušaraf se boji popolnega poraza. Če bo proces volitev ogrožen, lahko naši privrženci znova protestirajo in obstaja možnost izgredov,« je po objavi novega datuma volitev dejal predstavnik stranke Ba-bar Awan. Preložitev parlamentarnih volitev zaradi nasilja je Mušaraf označil za neizbežno. »Odločitev volilne komisije je pravilna,« je dejal v približno 30 minutnem nagovoru ljudstvu po nacionalni televiziji. »Organizirali bomo svobodne, pra-vične,transparentne in mirne volitve,« je dodal. »Narod je izkusil veliko tragedijo. Benazir Buto je umrla v rokah teroristov. Molim k vsemogočnemu bogu, da podeli duši Benazir večni mir,« je dejal Mušaraf. »Misija Butove je bila promocija demokracije in boj proti terorizmu,« je dejal. »Želim vam zagotoviti, daje to tudi moja misija. Želim spodbujati demokracijo, želim uničiti terorizem,« je nadaljeval Mušaraf. »Proti terorizmu se moramo boriti z vso močjo in menim, da bo prihodnost Pakistana, če nam ne bo uspelo v boju proti terorizmu, zelo temna,« je v nagovoru ljudstvu še dejal pakistanski predsednik, ljudi, državo in medije pa pozval, naj podpirajo vlado in varnostne agencije. Mušaraf je atentat na Butovo označil za veliko tragedijo, zanj pa obtožil teroriste. Ob tem je pojasnil, da so za pomoč pri iskanju storilcev zaprosili britansko policijo. »Odločili smo se, da zaprosimo Scotland Yard za obisk. Poslal sem prošnjo predsedniku britanske vlade Gordonu Brownu, ki je prošnjo sprejel,« je dejal Mušaraf in dodal, da bo britanska ekipa pomagala lokalnim preiskovalcem. »Želimo vedeti, kateri razlogi so vodili v umor Benazir Buto,« je dejal Mušaraf. Opozicija vladnega pojasnila smrti voditeljice največje opozicijske stranke ne sprejema. Nekaj minut po koncu okoli 30-minutnega govora Mušarafa je mož umrle Asif Ali Zardari pozval k ustanovitvi posebne komisije pod okriljem Združenih narodov, ki bi proučila atentat, kar pa so pakistanske oblasti že pred tem zavračale. Umor Butove je povzročil tridnevne nemire, v katerih je življenje izgubilo 58 ljudi, ogromna pa je bila tudi finančna škoda. Posebej je bila prizadeta domača provinca nekdanje premierke Sindh, kamor so na pomoč poklicali vojsko, protestniki pa so zažgali deset volišč. Izvedba volitev 8. januarja, kot je bilo sprva napovedano, bi bila po besedah vodje volilne komisije Kuazija Mohameda Faruka nemogoča. Neodvisni politični analitik Talat Masud pa pravi, da je zamik volitev predvsem stvar politike. »Težave so omejene le na nekaj okrožij. Mušaraf pa normalno meni, da v primeru oblikovanja sovražnega parlamenta sam nima možnosti,« je pojasnil. V drugi opozicijski stranki Navaza Šarifa so Mušarafa obtožili, da čaka z volitvami le zato, da bi se jeza zaradi smrti Butove ohladila. Tarik Azim iz vodilne stranke je dejal, da opozicija ne priznava pravih razlogov, ob tem pa poudaril, da sami zamika volitev niso zahtevali. Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je včeraj obiskal Mušarafa, odpovedal pa načrtovan obisk domače vasi Butove, kjer naj bi se poklonil njenemu spominu. V stranki Butove so povedali, da je obisk Kouchnerja onemogočila vlada, ki je pri tem navaja varnostne razloge, Kouchner pa se je Butovi kasneje poklonil blizu mesta, kjer je umrla. (STA) Člani pakistanske volilne komisije med včerajšnjo tiskovno konferenco ansa Parlamentarka Paola Binetti iz vrst Demokratske stranke spet povzroča težave v vrstah Unije ansa L RIM - Nova ostra konfrontacija na vidiku Desnica za spremembo zakona o splavu Predstavniki levice: Ne konfesionalni državi Stališče Sandra Bondija (FI) podpira katoliška integralistka Paola Binetti iz vrst Demokratske stranke RIM - V politični konfrontaciji spet prihaja v ospredje vprašanje splava s koncentričnim napadom različnih predstavnikov desnice na zakon 194 oziroma zahtevami po njegovi reviziji. Zadeva se dodatno zapleta ob posegu katoliške in-tegralistke iz vrst Demokratske stranke Paole Binetti. Potem ko je parlamentarno resolucijo v tem smislu napovedal predstavnik Forza Italia Sandro Bondi, je Binettijeva v pogovoru za turinski dnevnik La Stampa podprla njegovo pobudo in jo označila kot »velik korak naprej v obrambi življenja in človeškega dostojanstva«. Binettijeva je med drugim izjavila, da je zakon 194 zastarel in sama je zato pripravljena pomagati, da se za njegovo spremembo ustvari v parlamentu tran-zverzalna večina. Binettijevo pri tem ne skrbi morebiten nov razkol v vrstah Unije, glede navedenega vprašanja pa tudi ne priznava potrebe po strankarski disciplini. Kot je bilo pričakovati, je Bondije-va pobuda, ki je sledila apelu kardinala Ruinija, povzročila vrsto različnih reakcij. Podpredsednik senata in ligaš Roberto Calderoli ocenjuje, daje zakon 194 sicer potrebno spremeniti, vendar mora do tega priti pozneje, z drugačno prlamen-tarno večino, kajti sedanja je po njegovi oceni izčrpno dokazala, da ji ni do obrambe vrednot življenja in družine. V sami stranki Forza Italia se pojavljajo različna stališča, tako naprimer Benedetto Della Vedova meni, da so stališča katoličanov legitimna, desna sredina pa ne more postati konfesionalna stranka. O moratoriju na splav govori predsednik katoliške UDC Rocco Buttiglione, ki trdi, da dvaj-settedenski zarodek predstavlja živo bitje in splav bi bil torej v takem primeru de-tomor. Povsem drugačno je stališče ministrice za zdravstvo Livie Turco, za katero je zakon 194 nedotakljiv. Ministrica odobrava politično razpravo o tej občutljivi temi, venda po njeni oceni ni sprejemljivo spreminjanje zakona, po zaslugi katerega se je število splavov od leta 1982 dalje prepolovilo. Tudi popredsed-nica poslanske skupine Demokratske stranke Marina Sereni ocenjuje, daje zakon 194 odličen in je omogočil drastično zmanjšanje ilegalnih splavov. Koordinator italijanskih komunistov Marco Rizzo povsem nasprotuje kakršni koli spremembi zakona, v teku pa je poskus narediti iz Italije konfesionalno državo. Prav tako je dvignila glas proti spremembi zakona poslanka SKP Gabriella Mascia, povsem nasprotni pa so tudi radikalci. IOWA • VI • kandidati so preložili za šest tednov danes na startu DES MOINES - S strankarskimi zborovanji v Iowi bodo danes ameriške politične stranke začele izbirati svojega kandidata za novembrske predsedniške volitve. Vodilni kandidati demokratske in republikanske stranke danes še nagovarjajo prebivalce Io-we, kjer bodo elektorji v četrtek odločali, koga bodo podprli, že 8. januarja pa nadaljujejo kampanjo v New Hampshireu. Izbira posameznih kandidatov za letošnje predsedniške volitve seje začela zelo zgodaj, imeni kandidatov republikanske in demokratske stranke pa naj bi bili znani že 21. februarja, saj ju bodo dan prej izbirali v več kot 20 državah. Uradno bosta kandidata potrjena na strankarskih konvencijah, ki jo bodo demokrati pripravili 25. avgusta, republikanci pa 1. septembra. Na volitvah se bodo potegovali tudi kandidati drugih strank, ki pa nimajo realne možnosti za uspeh. Največja tekmeca za položaj kandidata demokratske stranke, new-yorška senatorka Hillary Clinton in Barack Obama iz Illinoisa, sta se v Iowi spopadla v tristranski kampanji s Johnom Edwardsom iz Severne Karoline, ki je v Iowi pripravil obširno kampanjo. Obama je nagovarjal predvsem mlajše volivce, medtem ko je Clintonova pozornost posvečala predvsem starejšim volivcem in ženskam, Edwars pa upa, da bo še naprej ostal v boju, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Republikanca Mike Huckabee in Mitt Romney sta si po poročanju AP medtem v umazani kampanji v Iowi zadala zadnje udarce. Nekdanji new-yorški župan Rudy Giuliani v Iowi in New Hampshireu zaostaja, se je pa v boj za mesto kandidata z novim zagonom vrnil tudi nekdanji senator in podpredsedniški kandidat John McCain. Temu se v agrarni Iowi uspeh ne obeta, saj nasprotuje pretiranim kmetijskim subvencijam, narašča pa mu podpora v New Hampshireu, kjer je leta 2000 celo premagal sedanjega predsednika Georgea Busha. Čeprav je razpoloženje javnosti bolj naklonjeno demokratski strani, ostaja veliko vprašanje, ali so Američani dejansko pripravljeni na zgodovinsko izvolitev ženske oziroma temnopoltega kandidata. Clintonova na nacionalni ravni ohranja prednost pred Obamo, a se ji ta v Iowi približuje ali jo celo prehiteva. KENIJA - Val nasilja med plemeni na zahodu države Do smrti pretepli nekdanjega kenijskega olimpijca Lucasa Sanga NAIROBI - Lucas Sang, član kenijske olimpijske atletske štafete 4-x400 metrov z iger v Seulu leta 1998, je umrl v državljanskih nemirih po volitvah. Nesrečnega Sanga so do smrti pretepli v njegovem rojstnem mestu Eldo-ret, kjer so pro test ni ki med dru gim tudi zažgali eno od cerkva. »Lucas se je vračal domov, na poti pa so ga napadli,« je za AFP novico potrdil njegov prijatelj, nekdanji svetovni prvak v teku na 10.000 metrov Moses Tanui. Do zdaj je v nemirih v Keniji umrlo že najmanj 316 ljudi.Sang je svojo kariero začel kot tekač na 400 metrov, pozneje pa se je preselil na še enkrat daljšo razdaljo. Posebnih uspehov ni imel, je pa svojim rojakom in tudi drugim tekačem pomagal do odličnih rezultatov, bilje namreč zelo cenjen »zajec«. Po končani karieri se je posvetil delu na kmetiji. Medtem ko se je nasilje na ulicah prestolnice za sedaj pomirilo pa se nadaljuje med plemeni na zahodu države. Po podatkih Rdeceha križa je domove doslej zapustilo najmanj 75.000 ljudi. (STA) Družinski oče skuša svoja otroka zavarovati pred nasiljem v okolici Nairobija ansa / ŠPORT Četrtek, 3. januarja 2008 6 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it ŽELEZARNA - Pobudi Krožka Miani in drugih odborov občanov Manifestacija in priziv proti dovoljenju za železarno Kritike na račun Dežele in Občine Trst - Tudi Dipiazza že napovedal priziv na deželno upravno sodišče Krožek Miani, združenji Škedenj diha in Tvoje Milje ter koordinacija mestnih odborov za Čarbolo, Sv. Soboto, Campi Eli-si in Sv. Vid so včeraj na tiskovni konferenci napovedali hud boj proti krajevnim upravam, še posebej proti deželnemu odboru FJK, ki je na zadnji decembrski seji izdal »integrirano okoljsko dovoljenje« za ške-denjsko železarno. Protestniki bodo v nedeljo priredili manifestacijo, napovedali pa so tudi priziv na deželnem upravnem sodišču. Obenem bodo na tržaškem sodišču vložili zahtevo po odškodnini zaradi biološke škode, ki jim jo povzroča obratovanje železarne. Integrirano okoljsko dovoljenje omogoča lastništvu železarne, da nadaljuje z obratovanjem, do 31. marca letos pa bo morala družba Lucchini poskrbeti za vrsto popravil in posegov, ki bi omejili onesnaževanje zraka in morja. Nadaljnji posegi, ki jih je predlagala sama družba Lucchini, bodo morali biti dokončani pred koncem leta 2008. Deželni odbornik za okolje Gianfran-co Moretton je po izdaji dovoljenja ocenil, da gre za korak naprej, saj bo lastništvo železarne sedaj primorano uresničiti številne posege, ki bodo zaščitili tako delavce kot prebivalce Škednja in okolice. Predsednik krožka Miani Maurizio Fogar meni, da sta tako oblika kot vsebina dokumenta nezakoniti, ker naj bi bila v nasprotju z evropskimi normami. Napadel je Illyjev deželni odbor, »ki deluje arogantno« in »tepta pravice ljudi«. Krive so po njegovem vse komponente, ki podpirajo Illyjevo upravo, pa tudi opozicija, ki ne ponuja rešitev. Hudih kritik je bil deležen tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, »ki ima pristojnosti za prekinitev dejavnosti železarne, a tega ni nikoli storil«. Dipiazza je sicer nasprotoval izdaji dovoljenja, prejšnji teden pa je tudi sam omenil možnost, da bi vložil pri-ziv na deželno upravno sodišče. Sodišče bo odprlo vrata prvim obravnavam v sredo, 9. januarja: tedaj bo morda že jasno, kdo je vložil priziv in ali bo do sodne bitke sploh prišlo. Naslednje dejanje »železarniške nadaljevanke« bo vsekakor nedeljska manifestacija, ki se bo začela ob 11. uri pred županstvom na Velikem trgu, od koder bo krenila proti Ul. Carducci. Zadnja postaja bo sedež deželne vlade, protestniki pa bodo imeli s seboj vreče z drobci premoga, ki se nabirajo na njihovih vrtovih, oknih in strehah. KRIŽPOT Gorela streha V neki hiši v Križpotu, blizu Prebenega, so domačini včeraj popoldne zavohali smrad po dimu. Takoj so opazili, da jim gori streha, zato so poklicali gasilce. Iz Milj je ob 18. uri prihitel gasilski tovornjak, po kratkem posegu pa je bil požar po-gašen, ne da bi se kdo poškodoval. Po navedbah gasilcev je sprožila ogenj pretirano segreta dimna cev. Enosmerna vožnja po Stari istrski cesti Na križišču med Ul. Zugnano in Staro istrsko cesto je počila vodovodna cev, zaradi česar bo osebje podjetja Acegas na delu cel teden. Promet bo okrnjen: možno bo voziti v smeri s Trga Valmaura proti Trgu Cagni, v nasprotni smeri pa se bo treba posluževati obvoza po Ul. Domus civica. Promet naj bi redno stekel v ponedeljek. Zgodba o škedenjski železarni je večna nadaljevanka kroma TATVINE - Več prijavljenih kraj v prvih dneh leta mm VI • • V • | V • Ko mačke ni, miSi plešejo Včeraj aretirali tata pri delu - Iz stanovanj in hiš odnesli manjše vsote denarja in druge predmete Zadnja noč v letu je čas praznovanj in družabnosti, ljudje se spuščajo na ulice, se odpravijo ven na večerjo ali pa se že nekaj dni nahajajo na počitnicah. Domovi so povečini prazni, kar predstavlja za tatove lepo priložnost za zaslužek. Tako je bilo tudi letos: tržaška kvestura je prejela v prvih dveh dneh v letu 2008 osem prijav zaradi tatvin, ki so se zgodile v raznih delih mesta in v okolici v noči na 1. januar. Včeraj pa je policija aretirala Tr-žačana Giannija Decovicha, medtem ko je kradel v nekem stanovanju v Ul. Capodistria št. 50. Moški je ukradel le 50 evrov in nekaj okraskov, med pregledom v njegovem stanovanju pa so od kri li še pred me te, ki si jih je pri -lastil v prejšnjih treh krajah. V teh dneh je bil posebno aktiven. Prijavljene novoletne tatvine so si bile med seboj zelo podobne: tatovi so zlezli - najverjetneje po oknih - v osamljene hiše ali pa v stanovanja v prvem nadstropju, hitro poiskali denar in dragocenosti ter pri tem razmetali sobe, nato pa nemudoma zapustili prizorišče. Pri policiji pravijo, da se tatovi v teh primerih dobro pripravijo, saj si več časa ogledujejo stavbe in izbirajo najbolj primer- no tarčo. V stanovanjih oziroma hišah so imeli malo sreče: v glavnem so odnesli manjše vsote denarja, kako sto ti no ev rov. Po leg te ga so si pri las -tili stroje in elektronske naprave, ure in nekaj draguljev, med nočnim delom pa so povzročili tudi nekaj škode na po hiš tvu. V torek, 1. januarja, je policija zabeležila še dve kraji, v obeh primerih pa je bil plen skro men. Ta to vi so zvečer v nekem stanovanju v Ul. Roma gna ukrad li manj šo vso to de nar -ja, iz trgovine Il cielo in una stanza v Ul. San Giusto pa so približno ob uri ko sila odnesli motorno žago. VZPI Pomoč za obnovo bolnice Franj*a Sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije Dolina - Mačkolje - Prebeneg sporoča, da so njeni člani uspešno zaključili akcijo zbiranja sred stev za po moč pri ob no vi Partizanske bolnice Franje, ki je bi la hu do po ško do va na v si -lovitem neurju 18. septembra 2007. Med prebivalci vasi Dolina, Kroglje, Mačkolje in Prebeneg je bilo zbranih 3.820,00 evrov, k akciji pa je pristopilo 154 družin oz. posameznikov, kar je prav lepo število. Zbrano vsoto je odbor sekcije nakazal na bančni račun pri Za-druž ni kraš ki ban ki, obe nem pa je o tem pisno obvestil prof. Ivano Leskovec, direktorico Mestnega muzeja Idrija, v pristojnost katerega spada Bolnica Franja, generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu ter lokalno upravo in borčevsko organizacijo v Cerknem. Zbra ni zne sek pri ča o ve -liki občutljivosti naših ljudi, ki se vedno radi odzovejo, ko gre za pomoč prizadetim krajem in ljudem ob hudih nesrečah, so v sporočilu zapisali člani sekcije VZPI za Dolino-Mačkolje-Pre be neg. Zbra na vso ta pa je v resnici še večja, saj so nekateri že po sa mi čno pri spe va li na po seb nih ra ču nih pri na ših bančnih zavodih. Drugi pa so poleg prispevka za Franjo pristo pi li tu di k so li dar nost ni ak -ciji v pomoč prizadetim v vodni ujmi; med slednjimi je va-ščan Do li ne po da ril 1.000,00 evrov prizadeti družini iz Krope. Odbor sekcije se zahvaljuje vsem, ki so pri spe va li, prav po seb na za hva la pa gre vsem šestim članom in članicam, ki so akcijo po domovih uspešno vodili. To so: Nadja Ota iz Kro-gelj, Da ni ca Smot lak iz Ma -čkolj, Jordan Kuzmič iz Prebenega ter Pepi Lovriha, Ivan Slavec in Drago Slavec iz Doline. OBČINA TRST - Utrditi nameravajo opečnate zidove, ki se krušijo Danes začetek del v Rižarni Trajala bodo do 23. januarja, da bo 27. januarja možno obhajati Dan spomina - V tem obdobju bo objekt zaprt za javnost Danes se bodo v Rižarni začela dela, katerih cilj je utrditev nekaterih struktur in zidov nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča, ki so bili že načeti. Dela bo izvajalo podjetje Dibetta iz Nem, ki se bo posvetilo predvsem utrjevanju zidov notranjega dvorišča, kjer je prišlo do krušenja opečnatih sten. Podjetje Dibetta bo tako utrdilo zidove, s tem da jih bo pre-mazalo s posebno smolo, na stolpu pa bodo zgradili betonski robnik za utrditev tamkajšnje ograje. Dela, ki bodo stala 230.000 evrov, bodo trajala do 23. januarja, tako da se lahko zagotovi nemoteno obhajanje Dneva spomina na ho-lokavst, ki bo 27. januarja, v tem obdobju (od danes do 23. januarja) pa bo nek-da nje ta bo riš če, ki je da nes ze lo obis -kan muzej, zaprto za javnost, so sporočili iz občinskega odborništva za kulturo oz. ravnateljstva mestnih muzejev. Za slabe tri tedne Za pomlad pa se napovedujejo nova de- Rižarne ne bo la za postavitev dveh zasilnih izhodov, mogoče obiskati ki ju nameravajo vgraditi v betonski zid na dvorišču nekdanjega taborišča. kroma / ŠPORT Četrtek, 3. januarja 2008 7 ŠOLSTVO - Mesec januar je tradicionalno posvečen vpisovanju Do 30. januarja je možen vpis v prvi letnik otroških vrtcev in šol Na ravnateljstvih je že stekla vrsta informativnih srečanj - Glavna določila ministrstva za šolstvo Božični in novoletni prazniki so se že prevesili v drugo polovico in vedno bližji je ponedeljek, 7. januarja, ko se bodo šolska vrata ponovno odprla. Pri tem pa ne bo šlo le za obnovitev šolskega pouka, saj je januar namreč tradicionalno mesec, ki je posvečen vpisovanju v otroške vrtce in šole vseh stopenj. Že v novembru in decembru je na šolah oz. ravnateljstvih potekala vrsta informativnih srečanj oz. dnevov odprtih vrat, številna se napovedujejo v januarju, saj je vpis možen do 30. tega meseca. Podrobnosti in pravila glede vpisa se nahajajo tudi v okrožnici italijanskega ministrstva za šolstvo, ki je izšla že sredi decembra. Poglejmo, kaj določa. Otroški vrtci Po uvodu, ki je posvečen potrebi po krepitvi sodelovanja med šolo in družino v smislu čimbolj popolnega nu-denja informacij staršem o vzgojno-izo-braževalni ponudbi ter po aktiviranju in krepitvi šolskih mrež, okrožnica spregovori o pogojih za vpis v prvi letnik otroškega vrtca. Vanj je mogoče vpisati otroke, ki bodo do 31. decembra letos dopolnili tretje leto starosti. Možno je vpisati tudi otroke, ki bodo tretje leto dopolnili do 31. januarja 2009, a le pod pogojem, da bodo še prosta mesta in da se bodo izpraznile čakalne liste. Ne bo pa več mogoče vpisati otrok, ki bodo tretje leto dopolnili po 31. januarju 2009 in za katere lahko pridejo v poštev samo posebne eksperimentalne sekcije. Število ur delovanja otroških vrtcev gre od 875 do 1.700 ur letno, kar znaša od 25 do 50 ur tedensko. Ob vpisu se starši odločijo za vrsto urnika tudi na podlagi vzgojno-izobraževalne ponudbe. Osnovne šole Vpis v prvi razred osnovne šole je letos obvezen za vse otroke, ki bodo do 31. avgusta dopolnili šesto leto starosti. Možno je vpisati tudi tiste otroke, ki bodo to starost dosegli do 31. decembra, predčasen vpis pa je možen še za otroke, ki bodo šesto leto dopolnili do 30. aprila 2009 (tem mora biti posvečena posebna pozornost, da se uspešno vključijo). Starši se lahko odločijo za navaden ali celodnevni urnik. V prvem primeru je največ 30 ur pouka tedensko, v katere so vključene tako obvezne kot izbirne ure in katerim se lahko doda morebitni čas za kosilo. Celodnevni pouk pa obsega 40 ur tedensko, predpogoj za uvedbo take oblike pouka pa je obstoj in delovanje potrebnih struktur in storitev ter zagotovitev kosila s strani krajevne uprave. Nižje srednje šole V prvi razred nižje srednje šole je treba obvezno vpisati učence, ki bodo letos uspešno zaključili osnovno šolo. Prošnje za vpis morajo biti naslovljene na izbrano nižjo srednjo šolo, starši pa jih bodo morali posredovati doslej obiskani osnovni šoli, ta pa jih bo morala v roku petih dni po 30. januarju posredovati izbrani nižji srednji šoli. Starši se lahko odločijo za navaden ali podaljšan urnik. V prvem primeru gre za največ 33 ur tedensko, tako obveznih kot izbirnih. Med obveznimi predmeti sta tudi angleški jezik ter kak drug jezik Evropske unije. Podaljšani urnik pa obsega 40 ur tedensko, predpogoj za njegovo uvedbo pa je razpolaganje s primernimi gradbenimi strukturami in pripomočki ter zagotovitev krajevne uprave, da bo poskrbela za menzo. Večstopenjske šole V primeru večstopenjskih šol, ki obsegajo tako vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo (za Slovence v Italiji sta to Večstopenjska šola Doberdob in Dvojezična večstopenjska šola Špeter), prošnja za vpis v prvi razred nižje srednje šole ni obvezna, saj je vpis avtomatičen. Če se starši dotičnega učenca odločijo, da ga bodo vpisali v drugo nižjo srednjo šolo, bodo morali prošnjo posredovati tajništvu doslej obiskane večstopenjske šole, ki jo bo v roku petih dni po 30. januarju morala posredovati izbrani nižji srednji šoli. Višje srednje šole Učenci, ki bodo v letošnjem šolskem letu uspešno zaključili šolanje na nižji srednji šoli, se bodo morali obvezno vpisati v prvi razred višje srednje šole oz. na triletne eksperimentalne tečaje poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Prošnjo za vpis je treba nasloviti na izbrano višjo šolo, posredovati pa jo je treba doslej obiskovani nižji srednji šoli, ki jo mora potem v roku petih dni po 30. januarju posredovati izbrani višji šoli. Izbere se lahko samo ena šola, v slučaju da ni več razpoložljivih mest pa starši lahko ob vpisu kot alternativi izbiri omenijo največ dve šoli (če kaka šola predvideva, da bo prošenj več kot razpoložljivih mest, mora predhodno javno posredovati pogoje za vpis, ki jih je sprejel zavodski svet). V primeru, da starši sklenejo učenca vpisati na tečaj poklicnega izobraževanja, bo moral ravnatelj doslej obiskovane nižje srednje šole preveriti, ali šoloobvezni učenec dejansko obiskuje izbrani tečaj. Sredstvo nadzora dejanskega obiskovanja pouka s strani šoloobvezne mladine je tudi dijaški anagrafski urad. Če se kak dijak želi prepisati na kako drugo šolo, je treba prošnjo posredovati ravnatelju doslej obiskane šole, ki mora izdati dovoljenje. Druga določila Okrožnica vsebuje tudi druga določila, npr. za primere učencev oz. dijakov s posebnimi potrebami: tu mora družina ob vpisu predstaviti tudi potrdilo, ki ga izda pristojno krajevno podjetje za zdravstvene storitve. Na tej podlagi šola lahko pripravi individualni vzgojni načrt in zaprosi za dodelitev podpornega učnega osebja. V okrožnici je tudi govor o skrbi za šoloobvezne tuje državljane, objavljeni pa so tudi pogoji za izobraževanje na domu. Če starši oz. skrbniki menijo, da so tehnično in gospodarsko v stanju poučevati sami svoje otroke na domu, morajo to vsako leto javiti ravnatelju šole, ki deluje na območju njihovega doma, ki mora preveriti, ali so dejansko v stanju nuditi sami izobrazbo. Ob vpisu lahko starši (v primeru polnoletnosti tudi dijaki) tudi odločijo, ali bo učenec oz. dijak sledil ali ne verouku oz. kaki alternativni dejavnosti. V letošnjem letu bo prišlo do okrepitve izobraževalnih tečajev za odrasle. Rok za vpis zapade 31. maja, izjemoma je vpis možen tudi po tem datumu. V decembru so informativna srečanja potekala med drugim tudi na Liceju Franceta Prešerna (slika zgoraj) in na Didaktičnem ravnateljstvu Sv. Jakob (slika spodaj) kroma DVORANA TRIPCOVICH - Novoletni koncert godbe Giuseppe Verdi Glasbeno voščilo Trstu Ansambel je izvedel Sodermanova, Šoštakovičeva, Bernsteinova, Mertensova in Cesarinijeva dela - Pozdrav odbornika Rovisa Tržačani so se tudi letos množično odzvali na vabilo mestnega pihalnega orkestra Giuseppe Verdi, ki je v to rek v dvo ra ni Trip co vich imel svoj tradicionalni novoletni koncert, ki od leta 1978 predstavlja glasbeno voščilo tržaškemu mestu ob začetku novega le ta. Tr žaš ki god be ni ki so se pod vodstvom kapelnika Fulvia Doseja ob čin stvu pred sta vi li z ori gi nal nim sporedom, ki je obsegal skladbe Augusta Sodermana, Dmitrija Šoštako-vi ča, Le o nar da Bern ste i na, Hard yja Mertensa in Franca Cesarinija. V ime nu Ob či ne Trst, ki od ved no pod -pira dejavnost pihalnega orkestra Giuseppe Verdi, je prisotne pozdravil in jim voščil srečno novo leto odbornik za gospodarski razvoj in decentralizacijo Paolo Rovis. Novoletni koncert predstavlja tudi obnovitev programske dejavnosti orkestra, pri čemer je Tržaški godbeniki treba poleg novih pobud omeniti prirejajo novoletni predvsem delovanje godbeniške glas-koncert od leta bene šole, ki šteje preko sto mladih 1978 gojencev. 8 Četrtek, 3. januarja 2008 TRST / ZBOROVSKO PETJE - Poklon skladatelju Ivanu Ščeku Izbor božičnih pesmi obogaten z recitacijami Zgoščenko O polnoči so pod vodstvom Matjaža Ščeka posneli odrasli in mladi pevci Mešani zbor Jacobus Gallus, otroški zbor in mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad so izvajalci skupnega koncertnega programa ob 35. letnici smrti skladatelja Ivana Ščeka. Iz opusa zborovodje, skladatelja in pedagoga, očeta vodje zbora Gallus Matjaža Ščeka, so tržaški pevci izbrali vrsto božičnih skladb, jih povezali z recitacijami in jih posneli v prejšnjih mesecih v cerkvi sv. Urha v Samatorci. Nastal je tako cd O polno či, zvočni zapis tega pevske ga pro -jekta, ki ga je zbor predstavil pred kratkim na enem od koncertov prazničnega niza in se bo zaključil 20. januarja v stolnici sv. Justa v Trstu. Ploščo je izda la založ ba Mla di ka s podporo Zveze cerkvenih pevskih zborov, Slovenske prosvete in Zadružne kraške banke. Na ovojnici je slika tržaškega umetnika, slikarja in ilustratorja Milana Pasarita, nočna podoba cerkve in zvonika v odtenkih sive in rumene barve kamna in zvezdnatega neba. Tako je tudi večerno vzdušje programa, prepleta recitacij in petja, včasih sladkogrenkih spisov iz zbirke Božič na Slovenskem in razmišljujočih pevskih izrazov. Mehka, spevna melodija je vodil ni ele ment pes mi, ki se po slo gu napajajo pri izviru ljudske tradicije, se dotaknejo sodobnih prijemov v iskanju bolj osebnega pečata, v bistvu pa ostanejo trdno zasidrane v kalupih kla sič ne ga slo ven ske ga cer kve ne ga petja, ki ga je Šček dobro poznal kot vodja stolnega zbora v Kopru. Štefan Kovač (tako se je s psevdonimom podpisoval na cerkvenih skladbah) je v svojem slogu »nosil sledi domačega kraja in ljudi«, kot je napisal v svoji uvodni besedi k izdaji Rafko Valen-čič, ki je obe nem do dal, kako je v nje -govem opusu vsaka enota potrebna skrbnega poglabljanja »glede njene zas no ve in izved be«. Matjaž Šček zato trdno drži vajeti zbo ra, da bi izved be sle di le spre -minjajočim se odtenkom ekspresiv-nega toka fraziranja. Energično zagnani pevci se ne prepuščajo senti-men tal nos ti pris rčnih božič nih me -lodij, oblikujejo pevsko dogajanje s stro gim tonom, a z nuj no pro žnost -jo in do kaj dis ci pli ni ra no. Združe ni skupini mladih in malih pevcev Vesele pomladi, ki ju je pripravila in vodi Mira Fabjan, vneseta v koncertni program prisrčnost svežih glasov z Desno arhivski posnetek MePZ Jacobus Gallus, spodaj ovajnica cd plošče Trst film festival Od 17. do 24. januarja bosta kinodvo-rani Ariston in Excelsior gostili 19. izvedbo tržaškega filmskega festivala, ki se bo letos začel z dvema večjima dogodkoma. Otvoritveni večer bo zaznamovalo premierno predvajanje dokumentarca Il mare in una stanza Francesca Conversana in Neneja Gri-gnaffinija. Dvajsetminutni film prikazuje Trst z besedami priljubljenega pisatelja Maura Covacicha, ki je svoje rojstno mesto učinkovito opisal v knjigi Trieste sottosopra. Drugi dogodek prvega večera bo italijanska premiera filma Stregel sem angleškemu kralju, ki ga je češki mojster Menzel (zmagovalec oskarja za najboljši tuji film leta 1966 s svojim Strogo nadzorovani vlaki) povzel po romanu Bohumila Hra-bala. Festival bo kot ponavadi nudil vpogled v filmsko produkcijo sred-njevzhodne Evrope. Ob tekmovalnih kategorijah gre omeniti poglobitev lika in dela madžarskega režiserja Istva-na Gaala, pa tudi sekciji o tržaških mojstrih: obravnavali bodo kritika Tullia Kezicha in filme, povzete po knjigah Itala Sveva - prisotna bo Claudia Cardinale, ki je igrala v filmu La coscien-za di Zeno. Akreditacije so že na voljo: študenti do 26. leta starosti bodo za ogled vseh filmov odšteli 20 evrov, vsi ostali pa 25 evrov. Nakup posebne akreditacije za 100 evrov zagotavlja še publikaciji o Kezichu in Gaalu ter prednost pri vstopu v dvorano. Prvi večer bo brezplačen. NlePZ JACOBUS GALLUS zborovodja Matjai Siek OPZ in MIDPS VESELA PflMI Ali ihfirtWcXijs Mira F?bjan O polnoči Bočične »ktodbfc tkfotaldja lueneÂifîka ZAGREB - Predstavitev Hrvaški prevod Magrisovega Alla cieca izved bo šti rih kitič nih pes mi. Mar -ko Sancin spremlja oba zbora na kla-via turo. Mis li, povze te z li terar nih opusov Finžgarja, Meška, Gradnika, Voduška, Dermote in Černejeve, o doživljanju božiča občuteno poda recitatorka Alda Sosič. Zvonko Vi-dau je opremil spremno knjižico cd-ja s fotografijami pevcev na snemanju. (ROP) Na sede žu zagrebške mul ti -medijske knjižnice bodo v torek, 8. januarja predstavili hrvaški prevod knjige Claudia Magrisa Alla cieca - Naslijepo. Ob avtorju bosta prisotna prevajalka Ljiljana Avirovic, pro fesorica na tr žaš ki Visoki šoli za tolmače in prevajalce, ki je pred tem prevedla več Magrisovih del ter literarni kritik Nikola Petkovic. Prisotne bosta pozdravila tudi Pa-ola Ciccolella, direktorica italijanskega inštituta za kulturo v Zagrebu in Nenad Popovic v imenu društva hrvaških pisateljev. Claudio Magris, ki poučuje nemško književnost na tržaški univerzi, že več let piše eseje, raz-is kave, uvo de in član ke, predvsem za dnevnik Correire della sera, v katerih ana li zira sodob no književnost, s posbno pozornostjo do srednjeevropske in skandinavske produkcije. V Italiji in tujini je priznan kot eden glavnih Claudio Magris podpornikov književnosti »hab-sbur ške ga mi ta«. Med nje go vimi knjigami, ki so bile deležne velike pozornosti in prevodov v razne jezike, sta najbolj znani Donava (1986) in Mikrokozmosi (1997), s katero je do bil naj bolj prestiž no italijansko nagrado Strega. Nazadnje so ga v mi nulem le tu celo uvr -šča li v šir ši krog kan di da tov za Nobelovo nagrado za književnost. Naslijepo je sedmi hrvaški prevod Magrisovih del. CONTRADA - Plesna predstava v prazničnem obdobju Poklon nepozabnemu paru Astaire-Rogers Glavni interpret dvodelne plesne predstave je Raffaele Paganini Mlada plesna skupina v poklonu Astaireu Fred Astaire, mojster lakotnega plesa, ki ga je uveljavil tudi ali predvsem v filmu, je bil vzor za cele generacije plesalcev. Po njem se - vsaj občasno - zgledujejo tudi plesalci, ki izhajajo iz klasične šole, kot npr. tudi italijanski baletnik Raffaele Paganini. Znani plesalec, ki se je sicer že izkazal v tako imenovanem lahkotnejšem baletnem slogu (nastopil je v več musicalih), je osrednji interpret plesne predstave Poklon Fredu Astaire-u in Ginger Rogers, ki je bila konec prejšnjega ted na na spo redu v gle da li šču Ora zio Bob bio. Produkcija Euroballetta je obsegala dva ločena plesa, prvi z naslovom In the navy je nekakšen hudomušen prikaz preživljanja prostih ur ameriških mornarjev po vzorcu priljubljenih glas benih fil mov, dru gi del pa je bil poklon zna -nemu plesnemu paru, ki je nastopil v številnih lahkotnih in elegantnih filmskih komedijah. Na osnovi svetovno znanih skladb predvsem Georgea Gershwina in Glenna Millerja sta Alfonso Paganini in Luigi Martelletta pripravila prijetno koreografijo, ki jo je Paganini s skupino mladih plesalcev primerno lahkotno in iskrivo podal. Izvenabonmajska ponudba gledališča Contrada je poživila kulturno dogajanje v prazničnem obdobju. »Mornar« Paganini s soplesalko / ŠPORT Četrtek, 3. januarja 2008 9 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V pripravi uprizoritev drame Kdo se boji Virginie Woolf? V pričakovanju petka, 11. januarja ko bo v mali dvorani premierno zaživela komorna predstava Maraton v New Yorku, v Slovenskem stalnem gledališču s polno paro potekajo vaje ameriške drame Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf. Protagonisti slovenske postavitve v prevodu Zdravka Duše in v režiji hrvaške režiserke Nenni Delmestre so člani igralskega ansambla SSG Maja Blagovič, Nikla Petruška Panizon, Janko Petrovec in Vladimir Jurc. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 3. januarja 2008 GENOVEFA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 -Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 03.18 in zatone ob 12.30. Jutri, PETEK, 4. januarja 2008 ANGELA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4,4 stopinje C, zračni tlak 1021 mb raste, veter vzhodnik severo-vzhodnik, burja, nebo jasno, vlaga 55-odstotna, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 31. decembra, do sobote, 5. januarja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek S. Var-dabasso (bivša Ul. Zorutti 19 - 040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C(040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Loterija 2. januarja 2008 Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14 Žavlje -Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ¿J Čestitke U Kino Bari 40 BB 22 1 49 Cagliari 12 14 B6 B9 B Firence 69 85 79 70 40 Genova BB 60 65 57 24 Milan 16 26 17 72 61 Neapelj 90 1B 60 62 7B Palermo 84 60 B2 26 54 Rim B8 87 6 B7 18 Turin 61 11 6 B0 90 Benetke 60 BB 51 41 7B Nazionale 14 8B 59 21 65 Super Enalotto št. 1 16 38 40 69 84 90 jolly 60 Nagradni sklad 3.239.305,27 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 25.065.208,76 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 11 dobitnikov s 5 točkami 58.896,46 € 1.372 dobitnikov s 4 točkami 472,20€ 54.598 dobitnikov s 3 točkami 11,86 € Superstar 14 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 47.220,00 € 208 dobitnikov s 3 točkami 1.186,00 € 2.975 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.057 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.049 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ALCIONE - 17.00, 19.10, 21.20 »Nella valle di Elah«. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Natale in crociera«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I vicerè«. CINECITY - 15.00 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 14.45, 16.40, 18.35, 20.25, 22.20 »Una moglie bellis-sima«; 15.15, 17.35, 19.50, 22.05 »La bussola d'oro«; 15.00, 17.05 »Come d'in-canto«; 15.10, 17.30, 19.15, 20.00, 21.30, 22.10 »Natale in crociera«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.05 »Bee movie«; 14.55, 17.20, 19.45, 22.10 »Il mistero delle pagine perdute«; 17.00, 19.30, 22.00 »L'amore ai tempi del colera«. EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Irina Palm - Il talento di una donna in-glese«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Caramel«. FELLINI - 15.30 »Ratatouille«; 17.15 »Ui-bù - fantasmino fifone ; 18.50, 20.30, 22.15 »La promessa dell'assassino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 19.10, 20.40, 22.20 »Leone per agnelli«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Bee movie«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Il mistero delle pagine per-dute«; Dvorana 4: 15.45 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Una moglie bellissima«. SUPER - 16.15, 18.00, 20.15 »Come d'in-canto«; 22.00 »L'assassino di Jesse James«. pančič (reber De Marchi, 8) v ponedeljek, 14. januarja ob 14.30. Na sestankih bo možno vpisati otroke v posamezne vrtce oz. šole. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve razrede osnovnih šol na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekala na posameznih šolah po sledečem urniku: OŠ Trubar/Kajuh-Ba-zovica 15. januarja 2008, ob 16.30; COŠ Tomažič-Trebče 9. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Gradnik-Repen 14. januarja 2008, ob 15.30; OŠ Sirk-Križ 14. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Černigoj-Prosek 15. januarja 2008, ob 8.30; OŠ Bevk-Opčine 15. januarja 2008, ob 15. uri. OŠ FRANA MILČINSKEGA vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu v torek, 15. januarja 2008 ob 16. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Katinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511. Ü] Obvestila Danes praznuje naš dragi mož, oče in nono RADO 86. rojstni dan. Še na mnoga leta mu z najlepšimi željami in hvaležnostjo kličemo vsi domači. Naš pevec ŠTOKA ALOJZje praznoval te dni 80 let. Vse najboljše mu želi kolektiv TPPZ Pinko Tomažič. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: OV Miškolin BORŠT -8. 1. 2008 ob 16.00; OV Kekec BOLJU-NEC - 8. 1. 2008 ob 16.15; OV Palčica RICMANJE - 9. 1. 2008 ob 16.30; OV Pika Nogavička DOLINA - 10. 1. 2008 ob 16.00; OV Mavrica MILJE - 14. 1. 2008 ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »M. Samsa« Domjo - 7. 1. 2008 ob 17.00; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 14. 1. 2008 ob 17.00. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. do 14. ure; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 30. 1. 2008. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lonjerski cesti, 240 (tel. 040-910073) imajo možnost obiska ob torkih in četrtkih, in sicer 8. in 15. januarja ter 10. in 17. januarja. V Bar-kovljah, v Ul. Vallicula, 11 (040-417393) pa ob ponedeljkih in četrtkih, in sicer 7. in 14. januarja in 10. in 17. januarja. NA OŠ OTONA ŽUPANCICA pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, bo potekal teden odprtih vrat ob vpisu v 1. razred od torka, 8. januarja do petka, 11. januarja 2008, s sledečim urnikom: torek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, petek od 8. do 13. ure. Vabljeni so vsi otroci, ki so godni za vpis v 1. razred ter njihovi starši. OŠ OTONA ŽUPANCICA pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4, prireja informativno srečanje o delovanju šole ob vpisu v 1. razred v ponedeljek, 14. januarja 2008, ob 17.30. Vljudno vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo skupni informativni sestanki in dnevi odprtih vrat ob vpisih za šolsko leto 2008/09 potekali po sledečem razporedu: v otroškem vrtcu v Škednju (reber De Marchi, 8), v torek, 8. januarja ob 11. uri; v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin, 12) v četrtek, 10. januarja ob 15.30; v otroškem vrtcu J. Uk-marja (Staroistrska cesta, 78) v petek, 11. januarja ob 11. uri; na osnovni šoli J. Ribičiča-K. Široka (Ul. Frausin, 12) v četrtek, 10. januarja ob 15.30 ter na osnovnih šolah I. Grbca in M. G. Ste- KMEČKA ZVEZA obvešča, da so podružnice zaprte do 6. januarja 2008. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za praznike do 6. januarja 2008. PILATES-SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v torek, 8. januarja nadaljuje redni tečaj vadbe s sledečim urnikom. Ob torkih : 18-19, 19-20, 20-21, ob petkih 18.30-19.30, 19.30-20.30 ter ob sobotah 9 -10. Uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v petek, 11. januarja, od 18. ure dalje. Za vpis in pojasnila 040- 200620 ali 349- 6483822 (Mileva). SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT obvešča, da bodo uradi zaprti do 4. januarja 2008. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 21. decembra 2007 od 10.30 dalje do 4. januarja 2008 zaprti. Ponovno vam bomo na razpolago od ponedeljka, 7. januarja 2008 dalje. Želimo vam prijetne zimske praznike. DRUŠTVO SLOVENCEV miljske občine v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Občino Milje in deželnim združenjem pevskih zborov USCI vabi na koncert Nativitas »S pesmijo vam želimo... « v nedeljo, 6. januarja ob 15.uri v stolnici v Miljah. Nastopili bosta Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in skupina keltskih harf Giro-tondo dArpe iz Trsta. 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. MARTINA (Prosek) v sodelovanju z društvom Ivan Nabergoj vabita na celovečerni koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Matjaža Ščeka. Koncert bo v nedeljo, 6. januarja. 2008, ob 17. uri. Toplo vabljeni! RAZSTAVA CLAUDIE RAZA bo na ogled v Bambičevi galeriji do 5. januarja 2008, od ponedeljka do petka, z naslednjimi urniki: 10.00 - 12.00 ter 17.00 - 19.00. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 6. januarja 2008 na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje gospa Vida Pacorini. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nati-vitas: danes, 3. januarja 2008, ob 20.00, »Novoletni koncert«, nastopajo MePZ Primorec (dir. Martina Feri), VS Grgar (dir. Andrej Filipič), MePZ Skala-Slovan (dir. Herman Antonič); Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Raseni), Zbor Castel Fla-von di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Pu-rič), Girotondo dArpe (dir. Tatiana Donis). OBČINA DOLINA (odborništvo za kulturo) v sodelovanju s KD Fran Ventu-rini in župnijo Boljunec vabi na božični in novoletni koncert v ponedeljek, 7. januarja 2008, ob 20.30 v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. Na koncertu nastopata MePZ Fran Venturini (dirigira Cinzia Sancin) in zbor Cappella Tergestina (dirigira Marco Podda). 0 Mali oglasi MALA BELA MUCA, KITTY se je zgubila 28. decembra v Mačkoljah. Stara je približno 8 mesecev. Kdor jo najde naj pokliče na tel. št.: 348-2230840. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo enomesečno staro psičko mešane pasme. Tel. 040-229224. PRODAM HIŠO pri Sv. Ivanu, mirna lega, veliko zelenja, dve spalnici, dve kopalnici, opremljena kuhinja, dnevnica, CK na plin, velik vrt s štirno. Pokličite na tel. št. 348-4114189 med 13. in 15. uro. V BORŠTU dajem v najem udobno opremljeno stanovanje veliko približno 80 kv.m., s samostojnim ogrevanjem in pečjo na drva, balkonom, lepim razgledom, parkiriščem, prostorom za psa, avtobusno postajo pred vhodom. Klicati v jutranjih ali večernih urah na tel.: 339-4484840. V OBČINI ŠKOFJA LOKA prodajamo enonadstropno hišo, po želji z opremo, takoj vseljivo. V pritličju kuhinja, dnevna soba, mala soba, kopalnica in klet. V prvem nadstropju dve veliki sobi, manjša soba in kopalnica ter mansarda, pokrita garaža in vrt pred hišo. Telefonirati okrog 13. ure na tel. št.: 3464003876. Bi Osmice OSMICO je v Borštu odprl Danjel Gla-vina. OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V PREČNIKU ima odprto osmico Radovan Šemec. V SALEŽU na kmetiji Perčič smo odprli osmico. Toplo vabljeni. Prispevki V spomin na Mirka Ciuka daruje hči Zmaga z družino 100,00 evrov za SKD Primorec. V spomin na Mirka Ciuka darujeta žena Meri in hči Anica s Tino 50,00 evrov za SKD Primorec. V trajen spomin preminule Božene Gri-lanc daruje Majda Okretič 20,00 evrov za nabrežinsko cerkev. Namesto cvetja na grob Božene Grilanc daruje družina Pipan Pepi 50,00 za na-brežinsko cerkev. V spomin na drago mamo in ženo Boženo Grilanc daruje družina 100,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na gospo Boženo darujeta Tatjana in Antek Terčon 30,00 evrov za na-brežinske cerkvene pevke. Namesto cvetja na grob očeta Mirka Bandija darujeta sin Boris in hči Neva 100,00 evrov za društvo Valentin Vodnik. V spomin na strica Mirka Bandija daruje nečak Alfred Kočevar 100,00 evrov za društvo Valentin Vodnik. V spomin na Mariuccio Coccoli in na Franca Škerlavaja daruje Stanka Hro-vatin 50,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Mariuccio Coccoli daruje Anica Daneu 25,00 evrov za SKD Tabor in 25,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. ZAHVALA Božena (Antonia) Briščik por. Grilanc Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Maša zadušnica bo danes ob 18.00 v cerkvi v Nabrežini. Svojci Nabrežina, Prosek, 3. januarja 2008 Pogrebno podjetje Sant'Anna Nabrežina 10 Četrtek, 3. januarja 2008 KULTURA / SLOVENSKE ZALOŽBE V ITALIJI - Martina Kafol za ZTT Po »pesniškem« letu alternativni turistični vodiči Sicer pa sta v letu 2007 največji uspeh doživeli knjigi Alenke Rebula in Boruta Spacala Martina Kafol je urednica in odgovorna za stike z javnostjo pri Založništvu tržaškega tiska. V sklopu naših pogovorov o dejavnosti slovenskih založb v Italiji smo jo povabili, da nam spregovori o knjižni dejavnosti ZTT. Katera je ciljna publika Založništva tržaškega tiska? V prvi vrsti so to Slovenci v Italiji, širše gledano pa vsi slovenski bralci. ZTT želi namreč svojo dejavnost razširiti, še posebno v tem zgodovinskem trenutku, ko meja tudi dokončno izginja. Naši naslovi so zelo raznoliki, najbrž prav zaradi tega zadovoljijo širši krog bralcev. Poezija se tiska za neko bralsko nišo, kuharske knjige, priročniki in domoznanske tematike pa so namenjene širšemu krogu bralcev. Skušamo biti seveda zelo pozorni na kakovost besedila, s posebnim poudarkom na jeziku. Koliko naslovov je Založništvo tržaškega tiska izdalo v letu 2007? Lani je pri naši založbi izšlo osem naslovov, kar je nekaj več kot v letu prej. Izdali smo veliko poezije. Izšle so namreč kar štiri pesniške zbirke, in sicer Zibelka neba in dna Marija Čuka, Mermoljeva To ni zame, Pa nič nie še umarlo Marine Cer-netig in dvojezična italijansko-slovenska zbirka Luciana Morandinija. Kaj bi lahko rekli o odzivu publike oz. bralcev? Odziv bralcev je nasplošno zelo dober. Prepričana sem namreč, da ljudje radi berejo, in to še posebno, če jim ponudimo raznoliko branje. Največji uspeh sta lani doživeli publikaciji Alenke Rebule Bla- gor ženskam in Spacalov Nočni cvet. Odziv je dober tudi zaradi tega, ker veliko vlagamo v promocijo in predstavitev knjig. Razširjeno je mnenje, da v današnjem času primanjkuje prave kritike. Se z oceno strinjate? Kritika bi nam seveda zelo koristila, saj bi predstavljala nekakšen »feedback« našega dela. Ker prave kritike ni, bom zato raje spregovorila o recenzijah. Letos so mediji največ pisali o knjigi Alenke Rebule. Kako torej ocenjujete vidljivost založbe v medijih? Z vidljivostjo v medijih smo zadovoljni, ampak ta ne pride sama od sebe. Za tem je namreč veliko dela in napora. Kaj pripravljate za leto, ki se komaj začelo? Naslednja knjiga, ki jo bomo izdali v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, je delo izpod peresa pevo-vodje in glasbenika Adija Daneva. Ta je napisal svojo avtobiografijo, h kateri je dodal razmišljanje o zborovskem petju na Slovenskem in po svetu. Letos bo poezije občutno manj kot lani, izdali bomo eno samo pesniško zbirko. Načeli bomo novo knjižno zbirko »alternativnih« turističnih vodičev. V sodelovanju s SAZU-jem bomo izdali vodič o vilah iz 18. in 19. stoletja v Vipavski dolini in na Goriškem. Nadaljevali bomo delo na jezikovnem področju. Lani smo v tem duhu izdali nogometni priročnik. Poskušali bomo tudi promovirati uspešnico Alenke Rebule med italijanskimi in nemškimi bralci. Primož Sturman Martina Kafol kroma Led Zeppelin poleti v ZDA? Britanska hard rock skupina Led Zeppelin naj bi po decembrskem »reunion« koncertu poleti nastopila na glasbenem festivalu v ZDA. Stari rockerji naj bi bili glavne zvezde festivala Bonnaroo v ameriškem mestu Tennessee. Po festivalu, ki bo trajal od 12. do 15. junija, pa bi lahko glasbeniki z Robertom Plantom na čelu odšli celo na turnejo. Govori se tudi, da načrtujejo koncert v New Yorku. Kmalu po napovedi koncerta v začetku decembra v Londonu, za katerega se je za 20.000 vstopnic prek interneta potegovalo okoli 20 milijonov oboževalcev, so izbruhnile govorice o svetovni turneji. Skupina se je razšla leta 1980 po smrti bobnarja Johna Bonhama. Koncert v Londonu, prvi večji po več kot desetletju, so glasbeniki posvetili leta 2006 umrlemu glasbenemu produ-centu Ahmeu Ertegunu, ki je odločilno prispeval k njihovemu uspehu. Uradno naj bi ostalo pri tem edinem »comeback« nastopu. (STA) EnKnapGroup v Zagrebu Slovenska plesna skupina EnKnapGroup (EKG) bo s predstavo »Celebration« (Praznovanje) 7. januarja gostovala v sklopu ciklusa Evropsko gledališče v Zagrebškem gledališču mladih (ZKM). Avtorji se v predstavi poigravajo s trojstvom -intimnostjo (družina), javnostjo (država) in svetostjo (religija). Kakor se religija vmešava v intimo in kakor država uničuje družino, na isti način se osrednja trizložna struktura menja in se spreminja nazaj v samo sebe, odražajoč spremembe iz scene v sceno. (STA) IN MEMORIAM - Včeraj so velikega ustvarjalca pokopali v Milanu Sottsass in njegovo samospraševanje Razstava v tržaški bivši ribarnici nudi izčrpen pregled večstranskega delovanja Ettoreja Sottsassa - Pri pripravi je osebno sodeloval O smrti je razmišljal, a se je ni bal, zamišljal si jo je kot svetlobo in tudi vsa njegova bogata ustvarjalna pot je bila prežeta z napredno antropocentrično vizijo načrtovanja kot metafore življenja samega. Mednarodno priznani arhitekt Etto-re Sottsass, eden vidnejših italijanskih industrijskih oblikovalcev, je zadnji dan komaj preminulega leta kljub svojim častitljivim devetdesetim dejansko nepričakovano izdihnil na svojem domu v Milanu, kjer so ga včeraj pokopali. Srce mu je popustilo, posledice sezonske gripe so mu bile usodne. Veselil se je obsežne razstave, ki mu jo je Trst posvetil ob visokem jubileju, čeprav se odprtja ni udeležil, je po prvih zadržkih aktivno sodeloval pri izboru del in si zaželel, da bi obiskovalcem preko svojih stvaritev vzbujal emocije in se jih globlje dotaknil. Kuratorji Marco Minuz, Alessio Bozzer in Beatrice Mascellani so v Salonu čudes bivše tržaške ribarnice op- timalno ustvarili intimno vzdušje, prikazali njegovo bogato osebnost ter si zamislili sedem tematskih sklopov, ki jih tudi odlična postavitev že na prvi pogled jasno opredeljuje z živahno obarvanimi zaboji z značilno paleto pestrih barv, ki so ga posebej označevale. Posebej so se potrudili in prišli na sled delom, za katera še sam avtor ni sploh vedel, kje so in drugim, ki so izjemoma na ogled ter prihajajo tako iz javnih kot iz zasebnih zbirk. Eksponatov je preko stopetdeset. Osrednji prostor na razstavi zaseda industrijsko oblikovanje, zaboji delujejo kot samostojni otoki, skrivnostni templji, v katerih lahko odkrivamo arhitektonske projekte, fotografije, umetniški nakit ali ornamente, risbe, keramike in stekla. Rdeča nit razstave, ki nima vnaprej časovno ali prostorsko začrtane poti, so neposredna pričevanja. V vsakem prostoru lahko beremo na stenah zapis in slišimo Ettoreja Sottsassa, ki spremlja gledal- ca, pripoveduje in razlaga. Njegov topel glas nam doživeto zaupa svoje misli. To je veliko več kot razmišljanje. Njegov pristop do oblikovanja se ni rojeval iz potrebe po tem, da pridobi industrijski proizvod določeno obliko, a je izhajal neposredno iz izkustva življenja, zato se tudi posamezni, tako oblikovani uporabni predmeti približujejo človeku na podoben način. V estetiki je videl odrešenje človeštva, a pripisoval ji je predvsem etično, družbeno in politično funkcijo. Design je pojmoval zato kot razpravo o življenju in konstruktivno možnost za bodočnost. Razočaran nad potrošništvom je ubiral alternativno pot arte povera in konceptu-alizma. Doživel je vpliv racionalizma, a je kaj kmalu presegel zasledovanje zgolj funkcionalizma v duhu naprednega eksperimentiranja in svobodnega podoživljanja. Po eni strani je bil pravi heretik, po drugi je sakralnost doživljal povsod. Pristopil je k t.i. gibanju Movimento Arte Concreta in spazializmu ter se načrtno zavzemal za izrazno avtonomijo in programsko načrtovalnost. Igrivost, ki označuje njegove oblikovalske načrte z dadaistič-nim pridihom, vzbuja veselje. Preko svoje prve žene je prišel v stik z ameriško avantgardo in doživel tudi vpliv pop arta. Njegove fotografije iz tega obdobja nam ponujajo presek beat generationa. Eklektik, človek kulturne širine, po-liedrična osebnost, bil je rojen še pod av-stroogrsko monarhijo v Innsbrucku avstrijski materi in italijanskemu arhitektu. Ettore Sottsass se je izoblikoval na univerzi v Turinu in nato svoje znanje nadgradil na secesijskem Dunaju z Ottom Wagnerjem. Po vojni je sprva delal kot arhitekt, njegov je npr. načrt za milanski ae-reodrom Malpensa. V Milanu je nato odprl oblikovalski studio in vzpostavil sodelovanje z družbo Olivetti, načrtoval tip-kalne stroje, ki so zaznamovali zgodovino sodobnega oblikovanja, kot je slavni pisalni stroj Valentina, danes na ogled v newyorškem muzeju Moma, za katerega je prejel odličje zlatega kompasa. Med najbolj pomembnimi njegovimi načrti je gotovo projekt za računalnik Mainframe Elea 9003 iz leta 1959, za katerega je zma- gal Zlati kompas. Leta 1981 je deloval v okviru novonastale skupine Memphis skupaj s Hansom Holleinom, Arato Iso-zakijem, Andreo Branzijem, Michelem de Lucchijem in drugimi slavnimi arhitekti. Edinstvene so njegove zamisli za notranjo opremo, drzne, neobičajne, gotovo nas spodbujajo, da nekoliko drugače gledamo na stvarnost in se tako oddaljujemo od utečenih klišejev. Njegove knjižne police, kot je pisani Carlton ali omare Superbox, so neke vrste totemi, ki presegajo zgolj uporabnost in namigujejo, da se za njihovo pojavnostjo skriva veliko več, še tako preprosto polico lahko doživimo kot oltar. Razstava, ki jo je organiziralo združenje Terredarte, idealno sledi že začrtani poti z ono posvečeno leta 2006 desig-nerju Enzu Mariju v palači Gopčevic, v prizadevanju, da bi posebej vzpostavilo raziskovanje globljih smernic oblikotvor-nosti ter tesne naveze z razvojem družbe v najglobljem filozofskem smislu. Naslov »Rad bi vedel zakaj« je povzet iz zapisa o indijskih templjih, kjer se Sottsass sprašuje »Ne da bi sploh vedel, kaj so, dajejo oblike kamnov občutek sakral-nosti, večne sakralnosti. Rad bi vedel zakaj ?« Ena največjih zaslug Sottsassa je v tem, da je znal vsa svoja izkustva spajati v enovito celoto: kipar, arhitekt, fotograf, oblikovalec, slikar, gotovo tankočuten umetnik, čeprav ni rad slišal te definicije in se čutil prvenstveno arhitekt, se je vselej rad spominjal prav enega svojih prvih učiteljev, slikarja Lojzeta Spaz-zapana. Razstava v bivši tržaški ribarnici bo na ogled do 2. marca vsak dan od 10. do19. ure, razen ob torkih. Ob razstavi je izšel italijansko angleški katalog v založbi Electa, ki v duhu razstave presega zgolj dokumentativno raven in ponuja res veliko iztočnic za razmislek tako stroki kot slehernemu človeku, ki se tako kot Sottsass sprašuje zakaj. Jasna Merku / AVTOMOBILI Četrtek, 3. januarja 2008 1 1 ZIMA Obrabljene TOYOTA - Uspešna zamenjava za priljubljeno corollo Auris z novim bencinskim motorjem in novo tehnologijo gume niso 9 ^9 vame Uravnoteženo vzmetenje in tiha vožnja - Pet zvezdic NCAP Kaže, da so se pri Toyoti naveličali imena corolla, samo zato, ker so se za ta avto, ki j e bil sicer zel o kvaliteten pa tudi zmogljiv, odločali vglavnem starejši ljudje, to pa je v današnjem svetu velik greh: pridobiti je treba predvsem mlade, ki so seveda bodočnost in perspektiva, ki pa za sedaj še nimajo finančnih zmogljivosti. Zato so zamenjali corollo z au-risom, ki je evropski avto, zasnovan in izdelan za Evropo in v njej. O njegovi zunanji obliki bo verjetno napi sa ne ga še pre cej, na pr vi po gled pa daje auris precej športen občutek. V resnici je precej visok (zaradi česar je v notranjosti več prostora), a zaradi naprej potisnjenega ve-trobranskega stekla, napihnjenih blatnikov in obilice krivulj in linij, ki se sekajo in lomijo pod različnimi koti, pa tudi dejstva, da so bočna stekla dokaj nizka (oziroma je njihov spodnji rob precej visok), daje auris občutek, da je nižji, kot je v res ni ci. Zanimivo oblikovanje se nadaljuje tudi v notranjosti, saj se je sredinska konzola spremenila v »most«, ki povezuje armaturno ploščo s predalom med sedežema, nanj pa so nameščene komande gretja in zračenja, prestavna ročica (petstopenjski ročni menjalnik) (ki je tako precej bližje volanu in s tem vozni-ko ve mu do se gu) ter ro či ca ro čne zavore. Merilniki se seveda lahko pohvalijo s tehnologijo optitron. Prtljažnik Aurisa ostaja v povprečju razreda (350 litrov), saj so se pri Toy o ti od lo či li, da je po memb -nejša prostornost zadnjih sedežev, ki so zaradi ravnega dna zadaj tudi prijaznejši do potnika, ki sedi na sredini. Na žalost zadnja klop ni po-mič na. Samo vožnjo z aurisom zaznamuje dobro uravnoteženo vzmetenje, ki je naravnano predvsem na udobje vožnje, saj učinkovito pre-stre za ve či no cest nih ne rav nin. Kljub temu pa tudi nagibanje razmeroma visoko grajene karoserije med hitreje odpeljanimi ovinki ni pre ti ra no Toyota izpostavlja še en adut: nizko raven hrupa v kabini. Tako močno so jo izolirali, da se piša vetra, udarcev s ceste in drugih hrupnih vir ov ne sliš i, k temu zraven spa da tu di ni zek ae ro di na mič ni ko -ličnik 0,29. Voznik torej v kabino sliši že skoraj samo motor, ki pa za avtomobiliste tako ali tako velja za prijeten hrup. Sploh, če gre za nekaj bencinskega, kakršen je novi 1,6 VVT-i s 124 KM. Ta motor j e povsem nov, zmore 124 KM, pri Toyoti pa ga označujejo z imenom Dual VVT-i. V nasprotju z dosedanjimi sistemi VVT-i zmore novi sistem krmiliti čase odpiranja tako sesalnih kot izpušnih ventilov, saj imata obe odmični gredi vgrajen elektrohidra-vlični sistem, ki to omogoča. Vrlina tega motorja je delovanje v nižjih vrtljajih, saj že zelo hitro doseže najvišje vrednosti navora. Seveda je to v skladu s Toyotino okolje-varstveno zavestjo, saj tudi pri tem bencincu močno poudarja nizke emisije (160 g CO2 / km). Pet zvezdic na Euro NCAP testu, se raz ume. Toy o ta pač sku ša zgra di ti imidž iz de lo val ca var nih avtomobilov ... A bolj kot pet zvezdic za varnost odraslih potnikov tokrat Toyota poudarja visoko oceno za varnost otrok (4 zvezdice) in varnost pešcev (3 zvezdice). S tema dvema rezultatoma se Toyota bolj odmika od tekmecev, ki so po večini že var ni za pet zvez dic. Ka kor ko -li že: ostaja dejstvo, da so bolje opremljeni aurisi tudi bolj varni. Au ris 1.6 VVT-i s pe ti mi vra ti vas bo stal približno 18 tisoč evrov. Snega letos res še ni bilo, vendar pa vremenoslovci, če jim gre verjeti, napovedujejo sneg za prihodnje dni. O zimskih gumah smo že večkrat pisali in brez njih res ni varno zapeljati na sneg. Ponekod so zimske gume celo zakonsko predpisane, drugod pa so odlična alternativa verigam. Varne so predvsem nove zimske gume, kaj pa stare? Koliko mora biti globok profil pnevmatike, da še zagotovi dovolj oprijema? Predpisi pravijo, da za zimske pnevmatike veljajo pnevmatike z oznako M+S, ki imajo globino profila najmanj 3 milimetre. Tako je pri nas in v Sloveniji. V sosednji Avstriji, kjer imajo veliko izkušenj z zimskimi voznimi razmerami, je najnižja dovoljena globina profila za zimske pnevmatike 4 milimetre - torej milimeter več kot pri nas. Milimeter se ne zdi veliko, izvedenci pa trdijo, na podlagi testov, da že štiri milimetre globok profil komaj še zagotovi varne vozne lastnosti - za milimeter plitkejši profil bi se odrezal še slabše. Primerjalni testi, ki so jih oprvili na novih in obrabljenih pnevmatikah, so zelo zanimivi. Pri novih zimskih pnevmatikah je profil globok skoraj 9 milimetrov, nekoliko obrabljena pnevmatika je imela globino profila 7,5 milimetrov, tretja pnevmatika pa je bila že dodobra obrabljena - profila je bilo le še za 4 milimetre. Na zasneženi vozni podlagi so bile razlike med pnevmatikami največje. Pri zaviranju na snegu s hitrostjo 30 km/h je najbolj obrabljena pnevmatika potrebovala 3,2 metra daljšo zavorno pot od povsem nove - glede na majhno začetno hitrost je to velika razlika. Še večja je bila pri speljevanju - povsem obrabljena zimska pnevmatika na snegu speljuje za več kot 50 odstotkov slabše kot nova, pri pnevmatiki s 7,5-milimetrskim profilom je speljevanje za 40 odstotkov slabše. Še zanimiva primerjava: nova letna pnevmatika na snegu speljuje za 75 odstotkov slabše kot nova zimska pnevmatika in ima za 7,5 metra daljšo zavorno pot (od hitrosti 30 km/h do zaustavitve). Presodite sami. ENERGETIKA - Prenova zadeva vseh 2000 obratov Erg prenavlja svoje črpalke Gre za poseg tako pri zunanjosti, kot pri vsebini črpalk Italijanska petrolejska družba Erg, ki ima svoj glavni sedež v Genovi je sklenila postopno posodobiti vseh svojih preko dva tisoč črpalk v Italiji. Postopek se je že začel, vendar bo trajalo še nekaj ča sa, da bo do vse čr pal ke nu di le enot no po -dobo. Namen družbe Erg je privabiti čim več kupcev k svoji distribucijski mreži. V ta namen bodo investirali približno 40 milijonov evrov. Ugotovili so namreč, da podoba njihovih črpalk ni dovolj vabljiva, češ da je zastarela, pa tudi sedanje barve baje niso privlačne. Ko so na tiskovni konferenci predstavili svojo novo pobudo, jim je nekdo od prisotnih novinarjev sugeriral mnogo manj drago pobudo: bilo bi namreč dovolj, da znižajo cene pe-trolejskih proizvodov za nekaj centov in kupci bi prav gotovo prihajali v večjem številu k njihovim črpalkam. Po začetni zadregi, je bil odgovor s stališ ča druž be lo gičen. V na čr tu je, is to čas no s spre -mem bo zu na nje ga vi de za čr palk, tu di teh no loš ka sprememba naprav, kar bomo seveda plačali potrošniki. Zanimivo bo videti, če bo Erg v prihodnjih le tih okre pil svoj se da nji 7-od stot ni de lež ita -lijanskega tržišča. Stran pripravil IVAN FISCHER / ŠPORT Četrtek, 3. januarja 2008 36 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA-DOBERDOB - Tudi z reklamnimi letaki po goriških ulicah vabijo v slovenske šole in vrtce S ponedeljkom se začenja vpisovanje v šole vseh stopenj Obrazci so na razpolago na tajništvih - Na slovenskih višjih srednjih šolah bodo priredili dan odprtih vrat Januar je tradicionalno mesec vpisovanja v otroške vrtce in šole vseh stopenj. Letos se bo rok za vpis začel v ponedeljek, 7. januarja, zapadel pa bo 30. januarja. Da bi bilo težav ob izbiri čim manj, je konec prejšnjega leta stekla vrsta informativnih srečanj po šolah in ravnateljstvih, ki se bodo v tem mesecu nadaljevala. Na ulicah so tudi že razobešeni reklamni letaki, ki opozarjajo na vpisni rok, želijo pa prepričati čim več staršev, tudi tiste, ki niso slovenske narodnosti, da je vpis v slovenski vrtec oz. šolo prava izbira, saj nudi otroku popolno in kakovostno izobraževalno ponudbo. Z goriškega didaktičnega ravnateljstva osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom sporočajo, da bo vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki bodo dopol- Letaki po goriških ulicah bumbaca nili tri leta do 31. januarja 2009) in v prvi razred osnovne šole (za otroke, ki bodo dopolnili šest let do 30. aprila 2009) potekalo na ravnateljstvu v ulici Brolo v Gorici od 7. do 30. januarja. Tudi na nižji srednji šoli Ivana Trinka v Gorici bo rok za vpisovanje otrok v prvi razred nižje srednje šole in v prvi razred višje srednje šole zapadel 30. januarja. Starši petošol-cev, ki nameravajo vpisati svojega otroka v nižjo srednjo šolo Ivan Trinko, bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom pa bodo starši dobili na srednji šoli Ivan Trinko od 7. januarja dalje. Na Večstopenjski šoli v Doberdobu bo vpisovanje v otroške vrt- ce (za otroke, ki bodo dopolnili tri leta do 31. januarja 2009) in v prvi razred osnovne šole (za otroke, ki bodo dopolnili šest let do 30. aprila 2009) potekalo v prostorih doberdobske osnovne šole Prežihov Voranc; za informacije je na voljo telefonska številka 0481-78009. Dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol iz Doberdoba in Gorice so že imeli možnost spoznati, kaj jih čaka prihodnje leto. Za tiste, ki so še neodločeni, pa slovenske višje srednje šole iz Gorice prirejajo dan odprtih vrat v četrtek, 10. januarja, v slovenskem šolskem centru v ulici Puccini. Tretješolcem in njihovim staršem bodo nudili informacije o smereh in študiju ter jih bodo pospremili pri ogledu šole. Vpis v višje srednje šole bodo morali tretješolci potrditi junija. GORIŠKA - O pisanju krajevnih in ledinskih imen Nad logom, ime popačil vojak Komarje in ne Komarji - Kraj Pr Grabci ali Pr Grabcu nosi ime premožne družine, lastnice mlina na Vipavi - Športnike so nagradili na (!) Dobrovem Pri zapisovanju in rabi imen mest in večjih vasi v glavnem ni težav. Ko se, recimo, namenjamo v Gorico, pravimo, da gremo v Gorico in ne na Gorico, sprevod pustnih voz prirejajo na Opčinah in tudi v Sovodnjah, kurentova-nje na Ptuju itd. Vsako ime je, kar zadeva predložno zvezo, primer zase in moramo biti na to posebej pozorni. Več netočnosti oz. napačne rabe je na področju ledinskih imen in imen manjših zaselkov. Ker se pojavljajo v časopisih in tudi v zbornikih - kar je težje razumeti in opravičiti -, obstaja nevarnost, da se bodo napačne oblike rabe ledinskih imen uveljavile in ponavljale tudi v prihodnje. Želim zato na nekaj takih in predvsem aktualnih primerov posebej opozoriti. Zaselek Ušje je v sovodenjski občini, na meji z občino Zagraj. Danes v kraju ne živi nihče. Tam so v prejšnjih stoletjih v glavnem živeli koloni slovenske narodnosti, pod-ložniki rubijskih gospodov. Ime zaselka se uporablja v mno-žinski obliki, kar točno vedo tudi prebivalci bližnjih vasi. Tako rabo moramo seveda upoštevati tudi pri sklanjatvi. Ledinska imena, ki sem jih zapisal pred kakimi dvajsetimi leti, ko sem se pogovarjal z zadnjimi krajani, so v glavnem slovenska. Precej zmede (zaradi nepoznavanja) je tudi glede imena zaselka Boškini / Boschini in pogosto prihaja do zamenjave. Ime Boškini (priimek Boškin!) velja za hiše - tudi te so danes prazne - na ozemlju občine Zagraj. V Sovodnjah je znano hišno ime P'r Ušarju. Podoben pri- Dvojezični napis ob vstopu v Gabrje (levo) in smerokaz v Jamljah, ki vodi v Komarje (desno); ob tamkajšnjih hišah ni več table z dvojezičnim imenom zaselka, ki bi bila primernejša za ilustracijo članka foto pdk, bumbaca mer napačne rabe zadeva zaselek Komarje v občini Doberdob. Žal se vse bolj uveljavlja oblika Komarji, Pri Komarjih, čeprav je tudi občinska uprava že pred leti osvojila domačo obliko Komarje (it. Comarie). Franciscejski kataster iz začetka 19. stoletja za Jamlje navaja med lastniki zemljišč in hiš v kraju tudi družino Komar (Comar). Priimek je v kasnejših desetletjih zabeležen tudi vkrstnih knjigah župnije. Precej neprepričljiva pa je razlaga, da naj bi bilo ime izpeljano iz Komenda, t.j. posestvo viteškega oz. verskega reda. Tretji primer se nanaša na napačno in povsem nesprejemljivo rabo imena Nad logem pri Gabrjah. Nesprejemljivo, ker je povzeto po italijanski vojaški specialki izpred prve svetovne vojne. Cvetko so zagrešili vojaški kartografi, ki glede pisanja tujih - slovenskih in nemških - imen res niso imeli srečne roke in potrebnega znanja. Na tablah, ki so jih pred meseci namestili na nekdanjih bojiščih na Krasu in ki so narisane prav na osnovi omenjenega vojaškega zemljevida, je še nekaj podobnih cvetk. Kakšen smisel ima, da uvajamo in s tem utrjujemo rabo, čeprav morda nenamerno popačenega imena? Log (gen. loga) pomeni »gaj, nizek gozd«. Kaj ime pomeni, je torej povsem jasno. Sklicevanje na narečno rabo nima podlage, kajti v tem primeru bi bilo treba dosledno pisati »Nad luog'n«. Ob najavljanju prireditev ob vstopu Slovenije v schen-gensko območje smo v časopisih brali, da se bo marsikaj (in se dejansko tudi je) odvijalo na meji »Pr grapci«. Pravilno bi bilo treba zapisati »Pr Grabci / Pr Grabcu«. Krajevno ime namreč nima prav nobene zveze z »grapo« ali »malo grapo, grapico«, čeprav je nekdanja »trgovska in poštna cesta med Gorico in Trstom« tu dejansko stisnjena med kraškim robom in strugo Vipave. Grabec je ime premožne družine, lastnice mlina na Vipavi, ki se omenja že v 16. stoletju. Občasno je zaznati nekaj negotovosti tudi glede rabe imena bližnje vasi Gabrje. Na Slovenskem je veliko krajev s tem imenom, ki se uporablja tako v ednin-ski kot v množinski obliki, odvisno pač od primera do primera. Za Gabrje v sovodenjski občini je v rabi množinska oblika. Prebivalci so Gabrci. Novejši po nastanku sta imeni Dolnje Gabrje za del vasi, kjer sta cerkev in poslopje šole in kjer je bilo nekdaj tudi središče vasi, in Gornje Gabrje za naselje, ki se je razvilo ob nekdanji trgovski in poštni ces ti Go ri ca-Trst. Tudi Brici se že desetletja trudijo, da bi novinarje ne samo osrednjih slovenskih medijev, ampak tudi ustvarjalce pisane in govorjene besede na Primorskem prepričali, da se pravilno piše na Dobrovem in ne v Dobrovem. Pa smo v oglasu o nagrajevanju najboljših primorskih športnikov, v začetku decembra, vseeno prebrali, da bo slovesnost »v Dobrovem«. Davek globalizaciji ali samo otopel posluh za domač jezik? Vlado Klemše SOVODNJE Vozel jezika Na področju skrbstva V zadnjih letih je za majhne občine postalo sklepanje konvencij obvezna pot, saj so se pristojnosti krajevnih uprav močno povečale in specializirale. Navezovanje sodelovanja med občinami za racionalizacijo stroškov in boljše storitve pa postavlja tudi problem rabe slovenskega jezika, na katerega je v sovodenjskem občinskem svetu pred časom opozorila opozicijska skupina Združeni. »Gre za problem, o katerem je treba resno razmisliti in poiskati ustrezno strukturno rešitev, saj je pri delovanju nekaterih socialnih služb, kot je na primer pomoč na domu, pomembno tudi poznavanje materinega jezika oskrbovane osebe,« pojasnjuje Julijan Čavdek iz opozicijske skupine Združeni. Na novembrskem zasedanju občinskega sveta so sovodenjski svetniki soglasno odobrili ustanovitev konvencije za upravljanje socialne službe v občinah okraja št. 1 Zgornje Posočje. Pri tem pa je sovodenjska občinska uprava osvojila predlog skupine Združeni in sprejela obvezo, da bo po podpisu konvencije z drugimi občinami z desnega brega Soče, ki sicer o rabi jezika nič ne govori, skušala sprožiti strukturno reševanje jezikovnega problema, tako da bo uporaba slovenščine zajamčena tudi na tem področju. »Skupina Združeni pričakuje, da se bo sovodenjska uprava primerno aktivirala in dosegla, v sodelovanju tudi z drugimi slovenskimi župani, takšno jamstvo, kar bo pomembna pridobitev za slovensko narodno skupnost na Goriškem,« pravi Čavdek in pojasnjuje: »Večkrat se namreč dogaja, da uslužbenci, ki prihajajo iz furlanskih ali bezjaških občin, ne poznajo slovenščine. Občani slovenskih občin nimajo tako možnosti sporazumevanja v lastnem jeziku, kar je predvsem za starejše osebe lahko resen problem. Ni namreč prijetno stopiti do davčnega izvedenca, ki ne pozna slovenskega jezika, še toliko manj pa, ko gre za odnose s socialnimi službami na teritoriju. Ravno na področju skrbstva se je glede tega na Goriškem najbolj zatikalo, saj doslej podpisane konvencije ne predvidevajo npr. zaposlitve slovenskih psihologov, niti ne izvajanja slovenskih psihopedagoških služb kot tudi ne zaposlovanja ljudi z znanjem slovenščine.« / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 3. januarja 2008 13 TEMNICA - Občina Miren in Tržiški kulturni konzorcij za skupno promocijo Krasa Uredili tematske poti in odprli turistično informacijski center S pomočjo sončnih celic elektrificirali Krompirjevo in Klobasjo jamo - V tisku vodnik v štirih jezikih V občini Miren-Kostanjevica zaključujejo projekt Zgodovinske poti med Krasom in Sočo, katerega osnovni namen je spodbujanje turizma ter nadgradnja in nadaljnji razvoj turistične infrastukture na območju. Za projekt, ki ga je občina Miren-Kostanjevica prijavila skupaj s Tržiškim kulturnih konzorcijem iz Italije, so iz programa Interreg skupaj prejeli okrog 600.000 ev-rov, pri čemer j e prišlo 75 odstotkov sredstev iz Bruslja, 25 odstotkov pa sta morala zagotoviti prijavitelja. S tem denarjem so uredili 21 kilometrov tematskih in povezovalnih zgodovinskih poti, odprli so turistično informacijski center in e-točko v Temnici, s pomočjo sončnih celic so elektrifici-rali dve za obiskovalce zanimivi jami (Krompirjeva in Klobasja jama) in še marsikaj. Na dvanajstih novih pohodniških poteh na italijanski in sedmih na slovenski strani meje zaključujejo s primernim označevanjem, prav tako pa so že v tisku obsežen vodnik po zgodovinskih poteh v štirih jezikih - slovenskem, italijanskem, nemškem in angleškem - z naslovom Štorija med Krasom in Sočo (»Storia tra Carso e Isonzo«), zgibanka in natančen zemljevid vseh poti in zanimivosti v njihovi bližini. Na mirenski občini pričakujejo, da bodo publikacije natisnjene še za mesec, brezplačno pa jih bo mogoče dobiti v turistično informacijskih točkah. Projekt bo predstavljen tudi na spletni strani, ki je v izdelavi. Specifičen cilj projekta Zgodovinske poti med Krasom in Sočo je spodbujati gospodarski razvoj občin, vključenih v projekt, predvsem na področju turizma, zgodovine, kulture in narave. Najpomembnejši rezultat projekta je ureditev mreže »čez-mejnih« tematskih poti in s tem oživitev nekaterih manjših krajev, ki so se do zdaj le postransko vključevali v turistično dogajanje na tem območju, pa čeprav lahko ponudijo številne zgodovinsko-arheološke ter krajinske zanimivosti. Drugi pomembnejši rezultat pa je obnova stare šole v Temnici, kjer je začel 23. decembra v povsem prenovljenem objektu delovati turistično informacijski center, ki bo pomembno prispeval k turističnemu razvoju na območju severnega dela Krasa. Tajnik občine Miren-Kostanjevica Aleš Vodičar je o projektu povedal, da je to nadgradnja projekta Poti miru po Krasu, ki so ga izvedli v letih 2003 in 2004 in v okviru katerega so že označili nekaj poti ter podobnega projekta, ki je potekal na italijanski strani meje. Na nov projekt so se skupaj prijavili v letu 2005, uradno pa se je zaključil 31. decembra. O sodelovanju s Tržiškim kulturnim konzorcijem je Vodičar povedal, da je to zelo dobro že vrsto let, ta projekt pa je bil po njegovem mnenju prvi res skupen projekt, pri katerem so bile tudi vse odločitve sprejete skupno in brez zapletov. »Tu je bil zagotovo narejen pomemben korak naprej, ki nam bo pomagal tudi v prihodnje pri sodelovanju in krepitvi vzpostavljenih stikov,« je dodal. O samem turistično-informa-cijskem centru v Temnici, kjer so popolnoma prenovili nekdanjo staro šolo, je povedal, da je bila investicija težka okrog 230 tisoč evrov in je ni v celoti financirala Evropska unija, ampak je nekaj denarja primaknila tudi mirenska občina. V prenovljenem objektu so uredili pritličje, kjer delujeta info in e-točka, na voljo pa je tudi večnamenska dvorana, v kateri so že pred otvoritvijo potekala izobraževanja in delavnice. Za potrebe tamkajšnjega jamarskega društva so uredili tudi kletne prostore, kjer načrtujejo še ureditev manjšega jamarskega muzeja. V obnovljenem objektu je treba zaključiti še prvo nadstropje in mansardo. Na občini Miren-Kostanjevica bodo objavili razpis za ureditev štirih sob in skupnih ležišč v mansardi. Iščejo torej investitorja, ki bi vložil še dobrih 150 tisoč evrov. V zvezi z na- Prenovljeni objekt stare šole, kjer ima sedež turistično informacijski center Temnica; občina bo objavila razpis za ureditev štirih sob in skupnih ležišč v mansardi foto n.n. črtovanim prenočitvenim delom je Vodičar povedal še, da načrtujejo nizkocenovno, mladinskim hotelom podobno ponudbo, ker so tudi prostori zelo majhni. Trenutno je Turistično informacijski center odprt ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. Zanj skrbijo predstavniki mladinskega hotela Pliskovica, ki imajo s tovrstnim delom dovolj izkušenj. Ko bodo v občini Mi-ren-Kostanjevica ustanovili Lokalno turistično organizacijo, pa bodo za vodenje centra nekoga zaposlili. Vodičar je napovedal tudi, da bodo v februarju pripravili otvoritveni pohod po označenih poteh, med katerimi je veliko takih, ki so obstajale že pred drugo svetovno vojno in jih je meja prekinila. Ponovno so jih očistili in z njih odstranili ovire. V zvezi z obiskom do zdaj označenih poti pa je dodal, da je ta kar dober, ter izrazil prepričanje, da bo gostov po zaključku projekta Zgodovinske poti med Krasom in Sočo še več. Sklenil je z izjavo, da so zdaj na potezi domačini, ki morajo najti način za to, da obiskovalce pritegnejo in zadržijo z dodatno ponudbo. Nace Novak NOVA GORICA Brez pričakovanj Na ulici o predsedovanju EU Slovenska vlada je s prvim januarjem prevzela polletno predsedovanje Evropski uniji. V tem času gre torej pričakovati več zanimanja tujine za Slovenijo, in to ne le iz vidika predsedovanja. V tem trenutku pa nas je bolj kot mnenje tujine zanimalo, kaj o slovenskem predsedovanju Evropski uniji menijo No-vogoričani. Kljub praznično »izumrlemu« mestu smo včeraj na no-vogoriških ulicah vendarle ujeli nekaj ljudi, ki so bili pripravljeni povedati, kaj pričakujejo od slovenskega predsedovanja, ali bo to v veliki meri vplivalo na življenja ljudi in kaj bo prineslo Sloveniji dolgoročno. Vendar posebnega zanimanja nismo zabeležili in niti sledu navdušenja, na katerega je naletela decembrska schengenska širitev, ki ima za krajane zelo otipljive učinke. »Od slovenskega predsedovanja Evropski uniji ne pričakujem veliko. Na višjih ravneh bo "pompa" veliko, ljudje pa bodo večinoma živeli kot doslej, svojo pot,« je povedal Igor Uršič. Kratko in jedrnato je mnenje izrazila 33-letna Novogori-čanka: »Vse skupaj bo Sloveniji prineslo le minus v proračunu in čisto nič drugega!« Marko P. iz okolice Nove Gorice meni drugače: »Če bo Slovenija znala to priložnost izkoristiti, lahko veliko potegne iz tega. Sedaj je priložnost, da dostojno pokažemo Evropi in svetu, da smo Slovenci kos tej nalogi. Ljudje bodo vpliv čutili predvsem v Ljubljani, ko se bodo soočali z oviranim prometom zaradi prihodov pomembnih državnikov. Tu v Novi Gorici še vedeli ne bomo za to.« »Nimam posebnega mnenja glede tega. Politika me ne zanima. To bo Slovenijo veliko stalo. Najprej bi morali poskrbeti za to, da bodo tudi naše plače evropske, če so že cene take, da bo imel delavec kaj jesti, potem se bomo lahko hvalili pred Evropo,« meni 54-letna Jožica iz Ajdovščine. (km) TRŽIČ - Michele Luise Potrebna bo nova športna dvorana Tržiško mesto okrožje potrebuje novo športno dvorano s tri do pet tisoč sedeži, v Tržiču pa je treba prenoviti športno-rekreacijsko središče ob ulici Valentinis. V to je prepričan tržiški občinski odbornik Michele Luise, ki je po odstopu Stefana Piredde z odborniške-ga mesta prevzel resor za šport. Luise se je pred časom srečal s člani občinske komisije za šport, s katerimi se je pogovoril o stanju športnih objektov v Tržiču in o dejavnosti športnih društev. Po srečanju je odbornik menil, da je prišel čas za začetek načrtovanja nove športne palače, v kateri bi lahko poleg športnih dogodkov prirejali tudi koncerte in druge kulturne prireditve. Po njegovih besedah bi moral novi večnamenski objekt služiti potrebam celotnega tržiškega mesta okrožja, pod okrilje katerega sodi več občin, ravno zato pa ni nujno, da bi ga zgradili na območju tržiške občine. »Nova športna palača bi lahko stala tudi v Ronkah ali Štarancanu, v najem pa bi jo dali zasebniku, ki bi od njenega upravljanja lahko tudi kaj zaslužil,« me ni Lu i se, ki si bo obe nem pri za de val za prenovo že obstoječih objektov v Tržiču. Odbornik je namreč prepričan, da je treba prenoviti športne strukture v ulici Valentinis, ki so precej dotrajane. Na tem območju je treba po odborni-kovih besedah zagotoviti primerne vadbene prostore in strukture za razne športne panoge, od tenisa do boksa, od košarke do malega nogometa. »Ob prenovi športnih struktur je treba šport promovirati tudi z raznimi pobudami in turnirji z mednarodno udeležbo, na katere velja vabiti tudi društva iz Avstrije in Slovenije,« trdi Luise in napoveduje, da bodo v prihodnjih mesecih stoletnico odprtja tržiške ladjedelnice poleg kulturnih prireditev in razstav obeležili tudi z mednarodnim mladinskim nogometnim turnirjem. Na njem bodo sodelovale ekipe iz raznih ladjedelniških mest, to se pravi iz Genove, Ancone, Mester, Pulja in z Reke. Turnirja se bosta udeležila tudi mladinska ekipa Triestine in moštvo, ki ga bodo sestavljali igralci tržiških društev Fincantieri, Aris in Romana. Občinska uprava bo turnir podprla s 50.000 evri, medtem ko bo skupaj z drugimi pokrovitelji namenila 80.000 evrov sodelovanju tržiške jadrnice na letošnji regati Barcolana. Jadrnico bo krmaril Mauro Pelaschier, po besedah Luiseja pa na tržiški občini razmišljajo tudi o stojnici na tržaškem nabrežju, kjer bodo promovirali mesto. ŠTMAVER - Tokrat so bili na vrsti števerjanski osnovnošolci H I V • I «Vlit« Tudi pesek sproži domišljijo Zanimanje narašča med odraslimi - Vpisujejo na tečaj, ki ga bo Stanka Golob vodila predvidoma februarja Števerjanski otroci po lekciji s Stanko Golob foto vip Likovno ustvarjanje s peskom je v zadnjih mesecih naletelo na Goriškem na precejšnje zanimanje. Po prikazu svojih del na razstavi v Štmavru postaja namreč slikarka Stanka Golob iz Grahovega v Baški grapi stalen gost v naših krajih. Pred nekaj meseci je potek slikanja s peskom prikazala učencem osnovne šole Josip Abram v Pevmi, v predbožičnem tednu pa se je odpravila k vedoželjnim učencem osnovne šole Alojz Gradnik iz Števerjana. Zaradi primernejših prostorov je učna ura slikanja potekala na sedežu kulturnega društva Sabo-tin v Štmavru, kamor je male Števerjance in njihove učiteljice pripeljal šolski avtobus. Podobno kot njihovi sovrstniki iz Pev-me so tudi otroci iz briške vasi z zanimanjem spremljali obrazložitev in in prikaz slikanja s pomočjo peska. Le-ta prihaja iz raznih slovenskih rek in ga Stanka Golob potrpežljivo nabira med poletnimi meseci. S pomočjo različnih sit ga doma razvrsti na razne debelosti in barve, ga posuši in tako pridobi osnovni material za likovno ustvarjanje. Slika nastane na leseni podlagi, na katero avtorica narahlo skicira motiv, nato pa s pomočjo lepila nanjo pritrdi nasuti pesek. Za to opravilo je potrebnega veliko znanja, potrpežljivosti, predvsem pa spretnosti pri doziranju različnih vrst in debelin peska. Otroci so z zanimanjem spremljali razlago in ves potek nastajanja slike, od zasnove do priprave in končne pike na »i«, ki likovnemu delu vtisne dokončni videz. Nad likovnim izražanjem s peskom se je navdušilo tudi veliko starejših ljudi. Pravkar poteka vpisovanje na tečaj, ki ga bo Stanka Golob vodila predvidoma februarja v Štmavru. (vip) 14 Četrtek, 3. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR KRMIN - Nekdanji garibaldinec Silvino Poletto se spominja svojega komandanta »Vannijevo spravno dejanje dokaz politične inteligence« Žalna seja za Giovannijem Padoanom bo danes v občinski dvorani palače Locatelli Natečaj Glas žensk / Giovanni Padoan in »osopovec« Redento Bello sta se avgusta leta 2001 objela na Toplem vrhu nad Porčinjem, kjer se je februarja 1945 zgodil poboj. »Izgubil sem brata,« je o Vannijevi smrti včeraj izjavil Bello (levo); Silvino Poletto (zgoraj) GORICA - Meja razdelila nadškofijo Spoznanja Franca Močnika preganjali in ga dvakrat vrgli čez mejo Marsikatera skupna pobuda slovenskih in italijanskih zgodovinarjev je v zadnjih letih privedla do novih spoznanj ter osvetlitev obdobij in likov iz preteklosti, ki so pomembna za boljše razumevanje današnjega časa. Nekaj podobnega se je zgodilo v decembru, ko je Inštitut za družbeno in versko zgodovino iz Gorice skupno s tednikom Novi glas priredil posvet o delitvi nadškofije in še zlasti o tem, kar se je jeseni 1947 zgodilo z apostolskim administratorjem Francem Močnikom. Goriški zgodovinar in vodja goriškega Inštituta Luigi Tavano je med pripravami na posvet govoril z desetimi Goričani, ki so se rodili pred koncem druge svetovne vojne. »Samo dva od teh sta vedela, kaj se je zgodilo z Močnikom,« je povedal Tavano v dvorani državne knjižnice v Gorici, kjer je njemu in slovenskemu zgodovinarju Renatu Podberšiču ml. prisluhnilo lepo število ljudi, kar je tudi pričalo o zanimanju za omenjeno temo. Postavitev nove mednarodne meje pred 60 leti je namreč povzročila delitev goriške nadškofije in z njo goriške družbe, ki šele v zadnjih letih skuša presegati nasprotovanja in celiti globoke rane. Tavano je uvedel v srečanje s trditvijo, da je bila goriški nadškofiji, ki je nastala sredi 18. stoletja, po drugi svetovni vojni vsiljena nova delitev. Slovenski in furlansko-italijanski verniki so pod cesarstvom, do prve svetovne vojne, živeli složno in enotno. To vzdušje se je začelo kaliti s priključitvijo Italiji in z razvojem dogodkov, ki so med Goričani različnih narodnosti v naslednjih desetletjih zanetili mr-žnjo in sovraštvo, saj so Italijani začeli gledati na Slovence kot na proti-Ita-lijane in komuniste, Slovenci na sosede pa kot na fašiste. Kljub poskusom Cerkve, da bi ohranjala enotnost, so se ljudje oddaljevali in se niso več menili eni za druge. Predsednik Zgodovinskega društva za Severno Primorsko iz Nove Gorice Renato Podberšič ml. je v prvem delu svojega posega orisal zadržanje primorske duhovščine do nove meje in poudaril, da večina teh duhovnikov ni nasprotovala partizanskemu osvobodilnemu gibanju, odločno pa se je postavila proti komunistični revoluciji. Nazorno in dokumentirano je opisal bridko izkušnjo Franca Močnika. Ta je septembra 1947 z imenovanjem Sv. se- Luigi Tavano fotol.k. Renato Podberšič ml. foto l.k. deža postal apostolski administrator dela goriške nadškofije, kije po pariški mirovni pogodbi pripadel Jugoslaviji. Močnik, rojen leta 1907 v Idriji, je še vedno živ v spominu marsikaterega Goričana kot profesor matematike, sploh pa kot duhovnik, ki je v svojem dolgem življenju opravljal številne funkcije znotraj cerkvenega in kulturnega življenja na Goriškem. Jugoslovanska politična oblast ga je kmalu po imenovanju leta 1947 začela preganjati, saj ga je imela za hlapca nadškofa Margottija ali njegovo »podaljšano roko«, vsekakor za reakcionarja; motilo pa jo je, da je bil med ljudmi zelo spoštovan in priljubljen. Z grobim napadom je naščuvana množica 150 ljudi 19. septembra 1947, po mitingu v Solkanu, porinila Močnika čez mejo. Mesec kasneje so ga vnovič nasilno pospremili do bodeče žice nedaleč od severne železniške postaje - »to je približno tam, kamor danes hodimo občudovat odprtost novih evropskih meja in kjer smo spomladi 2004 slovesno praznovali vstop Slovenije v EU,« je dodal Podberšič - in ga spet vrgli čez mejo, nakar mu je papež Pij XII. svetoval, naj ostane v Gorici. Nekaj mesecev kasneje je Sv. sedež imenoval Mihaela Toroša za njegovega naslednika. Zgodba odpira še druga vprašanja, je dodal Tavano, ki jih bo potrebno še raziskati, da bomo imeli popolnejšo sliko o tem obdobju goriške polpretekle zgodovine. »Spravno dejanje, ki ga je Giovanni Padoan leta 2001 naredil na Toplem vrhu nad Porčinjem z "osopovcem" Redentom Bellom, je dokaz njegove velike politične inteligence. Mi smo njegovo gesto sprejeli z zadovoljstvom, za druge pa je Vanni postal izdajalec. Tudi šestdeset let po koncu vojne se nekatere rane očitno še niso zacelile.« Predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI in nekdanji garibaldinec Silvino Poletto se s temi besedami spominja svojega komandanta Giovannija Padoana Vannija, političnega komisarja brigade Garibaldi-Natisone, ki je v 98. letu starosti umrl v ponedeljek v Kr-minu. Po Polettovih besedah je bil Padoan velika osebnost, marsikdo pa mu je zameril, da je krivdo za poboj nad Porčinjem naprtil 9. Korpusu slovenske partizanske vojske, ki naj bi ukazal umor »osopovcev« vi-demski federaciji KPI. »Za poboj sem izvedel že februarja leta 1945 v Cerknem,« pojasnjuje Poletto, ki - z razliko od Padoana -meni, da nosi krivdo za zločin Mario Tof-fanin »Giacca«, ki je bil 7. februarja 1945 glavni izvršilec poboja. »Prepričan sem, da Giacca ni bil sposoben voditi partizanske enote v takratnih vojnih okoliščinah, v katerih je bil spor med narodnostnimi že raz-vnet. Giacca je rešil na najbolj zgrešen način velik politični vozel,« meni Poletto. Kdo je pravzaprav ukazal poboj, ni povsem jasno; Padoan je v svoji knjigi »Porzus« napisal, daje treba politične odgovornosti za krvavi obračun iskati pri tedanjem vodstvu vi-demske KPI, ki je klonilo izsiljevanju 9. Korpusa. KPI se takrat ni hotela zameriti ne Jugoslaviji in niti Sovjetski zvezi, »osopovci« nad Čenebolo pa naj bi predstavljali nevarnost za slovensko partizansko vojsko. Iz raznih zgodovinskih pričevanj tudi izhaja, da naj bi prišlo v dneh pred pobojem do stikov med vodstvom brigade Osoppo in predstavniki fašistične vojaške enote X MAS, ki naj bi se skušali povezati, da bi skupaj zajezili širjenje vpliva slovenskih partizanov v vzhodno Furlanijo. Poletto meni, da ukaz o poboju ni prišel iz videmske KPI, ki ni imela nikakršnega vpliva na dogajanje v vzhodni Furlaniji, sicer pa so po spravnem dejanju nad Porčinjem številni člani videmske borčevske organizacije hoteli izključiti Padoana iz VZPI-ANPI. »Goričani smo se temu odločno uprli, saj bi bila Vannijeva iz- ključitev iz borčevske organizacije nekaj povsem nerazumljivega,« poudarja Poletto, ki je prepričan, da Vanni nima krivde za poboj. Poletto pojasnjuje, da številni garibal-dinci niso soglašali z odločitvijo poveljnikov brigade Maria Fantinija Sassa in Vannija o pridružitvi 9. Korpusu. »Ko je leta 1944brigada Garibaldi prekoračila Sočo in šla pod poveljstvo 9. Korpusa, se del garibaldincev s tem ni strinjal. Menili so, da odločitev ni upoštevala ukazov CLN in da bi morala brigada še naprej braniti Benečijo in italijansko ozemlje,« se spominja Poletto. Ne glede na polemike je po Polettovih besedah Vanni odigral pomembno vlogo tudi v Gorici, saj je bil 2. septembra leta 1943 med podpisniki poslanice, ki so jo predstavniki štirih strank poslali goriškemu prefektu. »V knjižici "Il CLN di Gorizia" je nekdanji goriški župan Pasquale De Simone leta 1966 pisal o prvem goriškem anti-fašističnem odboru, ki so ga sestavljali Carlo Cantarutti (Partito dAzione), Giudo Coceanis (Socialistična stranka), Angelo Culot (Krščanska demokracija) in Giovanni Padoan (KPI),« pojasnjuje Poletto in nadaljuje: »Podpisniki so v imenu italijanskih in slovenskih prebivalcev Gorice 2. septembra leta 1943 poslali prefektu poslanico, s katero so zahtevali, naj se v mestu vzpostavijo demokratične razmere.« Poletto poudarja, daje Vanni odločilno prispeval k sodelovanju med Slovenci in Italijani še pred Goriško fronto, njegova prizadevanja v tej smeri pa gre še raziskati. Sožalje Padoanovim svojcem so včeraj izrazili pri raziskovalnem centru Leopoldo Gasparini iz Gradišča. »Padoan je bil neutruden govornik in pravi steber pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. Vse življenje se je boril za svobodo in enakopravnost,« poudarja tajnik centra Dario Mattiussi. Po njegovih besedah je politični komisar največje brigade italijanskega odporništva doživel po vojni veliko težkih trenutkov, ne glede na to pa si je z nespremenjeno vnemo prizadeval za plemenite vrednote, v katere je verjel. Žalna seja za pokojnim Padoanom bo danes ob 14.30 v občinski dvorani palače Locatelli v Krminu; spomnili se ga bodo župan Luciano Patat, pokrajinski predsednik zveze VZPI-ANPI Silvano Bacicchi in tajnik centra Gasparini Dario Mattiussi. (dr) Goriška pokrajina v sodelovanju z novo-goriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj Glas žensk. Letošnja tema je »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborate v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješol-ke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. Božična igra v Rupi V društvenih prostorih v Rupi bo jutri, 4. januarja, Božična igra. Nastopili bodo otroci orgelskega tečaja v režiji Eve Doli-nijšček; igra bo sledila maši, ki se bo začela ob 19. uri. Odprta tudi ob nedeljah Palača Coronini Cronberg v Gorici bo v januarju in februarju odprta tudi ob nedeljah. Obisk je mogoč vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih, med 10. in 13. uro; za nedeljski ogled je potrebna predhodna prijava na tel. 0481-533485. Gledališka igra o železnici V dvorani Fundacije Goriške hranilnice bo jutri, 4. januarja, ob 17.30 gledališka predstava na temo železnic v času avstroogrske monarhije »La srada ferrata, spettacolo a scartamento ridotto«. Nastopila bo narečna gledališka skupina Gianfranca Salette. Na ogled bodo glasbila V deželnem avditoriju v Gorici bodo v soboto. 5. januarja, ob 9. uri odprli didaktično razstavo glasbil, ki jo združenje za srednjeveško glasbo Dramsan prireja v sodelovanju z deželnim odborništvom za kulturo. Petarde strašijo živali »Kdor ljubi naravo, ima raje pokanje šampanjca od petard.« Tako trdi Paola Barban, predsednica goriškega in tržiškega krožka okoljevarstvene organizacije WWF. Bar-banova opozarja, da pokanje petard straši domače in divje živali, sploh pa so pirotehnična sredstva zelo nevarna. »V Italiji je na Silvestrovo en moški umrl, 473 pa je bilo ranjenih,« pravi Barbanova in dodaja, da je raketa na hribu Roka za Tržičem povzročila požar, ki je zajel 15 hektarjev kraške gmajne. »Samo zaradi takojšnjega posega gasilcev, gozdne straže in civilne zaščite škoda ni bila še večja,« zaključuje Paola Barban. DORNBERK - Zimska trgatev v Zaloščah Na šparonih sušen merlot Rezultat bo zelo sladko rdeče vino, ki bo kot zanimivost popestrilo ponudbo Saksidovih Na Primorskem se temperature redkokdaj spustijo tako nizko, da bi vinogradnikom omogočale pozne in ledene trgatve. Te so zato uveljavljene predvsem v severovzhodnem predelu Slovenije. Zato pa primorski vinogradniki grozdje sušijo drugače: namesto na trti ga sušijo v lesenih zabojčkih v zračnem prostoru. V vinski kleti Saksida v Zaloščah pri Dornberku pa so šli še korak dalje: letos so grozde merlota obrali skupaj s šparoni - vejami trte in jih tako sušili. Rezultat bo zelo sladko rdeče vino, ki bo kot zanimivost popestrilo njihovo vinsko ponudbo. Na kmetiji Saksida v Zaloščah že nekaj let v lesenih zabojčkih sušijo rebulo in iz nje predelujejo vino pod imenom Sušena rebula. Letos pa so se odločili za novost: merlot so v času trgatve obrali kar s šparoni vred in grozde na vejah sušili v hladnem in zračnem prostoru. Letos so Saksidovi posušili 1.000 kilogramov rebule in 1.800 kilogramov merlota. Obe sorti so pred nekaj dnevi stisnili in dobili 100 litrov sladke rebule in 150 litrov sladkega merlota. Sušeno grozdje odlikuje visoka vsebnost sladkorja. Pri stisnjenem merlotu je pooblaščenec Kmetijsko gozdarskega zavoda iz Nove Gorice nameril sladkorno stopnjo 204 ekslejev. Če bi ves ta sladkor prevrel v alkohol, bi vino imelo 28 vol. odstotkov alkohola. »Ker pa to ne bi bilo več vino, bo merlot imel približno 14 vol. odstotkov alkohola, ostali sladkor pa bo ostal nepovret, kar pomeni, da bo vino sladko,« pojasnjujejo Saksidovi. Obe vini bodo ponudili kupcem predvidoma jeseni, rebu- Trgatev sušenega grozdja pri Saksidovih foto k.m. lo tako kot doslej pod imenom Sušena rebula, merlotu pa imena še niso izbrali. Sicer pa so v vinski kleti Saksida, ki samostojno deluje od leta 2001, letos pridelali približno 60 ton grozdja, od tega polovico belih in polovico rdečih sort. Letina je bila v primerjavi z lansko količinsko bogata, glede kakovosti pričakujejo dobro letino, predvsem med rdečimi vini. Saksidovi vina prodajajo na domačem trgu, večinoma v boljših restavracijah in vinotekah, manjši del tudi izvozijo. Med svojo ponudbo, ki zajema vsa tipična vina Vipavske doline, še posebej izpostavljajo avtohtoni Zelen in zvrsti Carisma cuvee belo in Carisma cuvee rdeče. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 3. januarja 2008 15 ZADRUŽNA BANKA - Novoletni koncert Voščilo s Piazzolleky Priznan kvintet - Rezervacije na podružnicah banke Na novoletnem koncertu Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, ki bo potekal v dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici v nedeljo, 6. januarja, z začetkom ob 18. uri, bo nastopil kvintet Piazzolleky. Gre za skupino petih mladih glasbenikov - dijakov tretjega in četrtega letnika umetniške gimnazije na srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru, ki prihajajo iz Prek-murja, Štajerske in s Koroške. Zamisel o kvintetu se je med mladimi slovenskimi glasbeniki uresničila jeseni 2006 zaradi želje po izvajanju glasbe argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle, ki je skladal in tudi igral v ravno takšni zasedbi, v kakršni poustvarjajo Piazzolleky, in sicer bandoneon, violina, klavir, kitara in kontrabas. Prvič so Piazzolleky nastopili leta 2006 v Mariboru, kjer so takoj vzbudili veliko pozornost ter prejeli prve ponudbe za nastope in koncerte po severovzhodnem delu Slovenije. Ob koncu lanskega junija so se udeležili festivala glasbenih skupin Najstfest, ki ga je organizirala slovenska Glasbena mladina v Ljubljani, in so bili med devetimi nastopajočimi skupinami izbrani za slovenskega predstavnika na Imagine festivalu, eni od prireditev 62. generalne skupščine in kongresa Mednarodne zveze Glasbene mladine (Jeunesses Musicales International) v belgijskem Antwerpnu. Njihov nastop je požel navdušenje prisotne strokovne publike, čemur so sledila številna povabila za gostovanja po drugih evropskih državah. Oktobra 2007 so se Piazzolleky udeležili mednarodnega tekmovanja kvintetov v Majanu in osvojili prvo mesto ter dodatno potrdili svojo kakovost in mednarodni sloves. Na nedeljskem koncertu v goriškem centru Bratuž bodo Piazzolleky izvajali osem skladb Astorja Piazzolle in po eno skladbo Brahmsa, Čonča in Montija. Vstop na koncert bo možen izključno z vabili, ki jih člani in klienti Zadružne banke Doberdob in Sovodnje lahko dvignejo na vseh podružnicah bančnega zavoda. DOBERDOB Pevski dar otrok Veseljaki v domu za ostarele Božič je čas, ko postanemo ljudje bolj občutljivi do tistih, ki so potrebni naše pomoči in so manj srečni od nas. Tako je otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba v božičnem času organiziral dobrodelni koncert. V četrtek, 20. decembra, so se mali pevci odpravili v občinski dom za ostarele v Ronkah, kjer so se z izborom slovenskih in tujih božičnih pesmi predstavili tamkajšnjim varovancem. Izbrali so ronški dom, ker v njem skrbijo za marsikaterega domačina in sorodnika malih doberdobskih pevcev. Ob spremljavi klavirja in malih ritmičnih inštrumentov so pod taktirko pevo-vodkinje Lucije Lavrenčič ponesli varovancem doma toplino in domačnost božičnega pričakovanja. Osebje in bolniki so z ganjenostjo spremljali otroško petje in z rosnimi očmi še sami zapeli, ko je zaz-venela poznana božična melodija. To je bil ganljiv trenutek za vse, ki so prisostvovali dobrodelnemu nastopu. Po končanem prepevanju in simbolni izmenjavi daril so se pevci in njihovi starši spustili v prijetno kramljanje v družbi priletnih, bolnih, a obenem izredno prijaznih ljudi. Mali pevci s svojo pevovod-kinjo Lucijo že načrtujejo, da bodo podoben dobrodelni koncert priredili tudi v domu za ostarele občane v Piršu ob Soči. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. Gledališče DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ pre-mierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 5. januarja 2008 koncert-ba-let Ruske armade; 10. januarja 2008 koncert »Farinelli - La voce perduta«; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 048133090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU vabi za abonma »Sipario Musica« »Si-pario Prosa«: 17. januarja »LAlvaro« (Molière); »Sipario Ragazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) 13. januarja »H nsel e Gretel«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioRagazzi« 13. januarja 2008 ob 16. uri »Hansel e Gretel«; »Sipario- Prosa«: 17. januarja 2008 ob 21. uri »LAvaro« (Molière); informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 14. in 15. januarja 2008 »L'uo-mo, la bestia e la vrtù«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: danes, 3. januarja 2008 Leto-viščarji (Maksim Gorki); 6. marca 2008 Stekli psi (Quentin Tarantino); 27. marca 2008 Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija 2008 Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja 2008, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Una moglie bellissima«. CORSO Rdeča dvorana: 16.00 - 17.50 -20.00 - 22.15 »Bee Movie«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Leoni per agnelli«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Irina Palm«. TRZIC KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 -20.00 - 22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«. Dvorana 3: 15.30 - 17.00 - 19.50 - 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Bee Movie«; 20.00 - 22.10 »La promessa dell'assassino«. Dvorana 5: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«. fî Razstave M Koncerti NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI v Redipulji bo do 6. januarja na ogled fotografska reportaža z naslovom »Sentieri di Pa-ce«. NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SV.GORI bo do 6. januarja 2008 med 10. in 18. uro na ogled razstava jaslic. S svojimi eksponati se predstavljajo ljudski umetniki iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Na ogled so tudi skupinski izdelki šolskih otrok OŠ iz Romjana in OŠ J. Abram iz Pevme. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM je do 3. februarja na ogled razstava keramičnih del sedmih članic kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice; ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure in ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) bo na ogled do 14. januarja 2008 multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V MUZEJU V PALAČI LOCATELLI V KRMINU bo do 3. februarja na ogled razstava »La luna e i segni«, od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481637152 ali 0481-637110. Vstop prost. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja na ogled razstava »Abitare il Settecento«. Ob nedeljah bodo vodeni obiski brezplačni. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tut-te. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja 2008 na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo do 6. januarja na ogled razstava Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906); med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro ob nedeljah in praznikih; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro. V SPOMIN ALEKSANDRINKAM je naslov razstave, ki bo na ogled do 6. januarja v Kulturnem domu na Gradišču nad Prvačino. Odprta bo vsako nedeljo med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 003865-3304600 . DRUŠWO° ijatkM/,! SABOTIN vabi na GLASBENI PROJEKT za vse liubiteUe glasbe VSI VERUJEMO V ENEGA BOGA CREDIAMO TUTTI IN UN SOLO DIO WIR GLAUBEN ALL AN EINEN GOTT SOBOTA, 5.1.2008 ob 20. uri, ob praznovanju Pravoslavnega Božiča Oslavje, na Borjaču, domačija Kušič, okraj Lenzuolo Bianco 3 - Pravoslavni božični koncert pravoslavna solistka FRANCKA ŠENK, redni profesor ljubljanske Akademije za Glasbo klavjatura TILEN DRAKSLER, Ljubljanska Akademija za Glasbo Koncertu sledi družabnost k Župnija Sv. Mavra in Silvestra Zdru2enje Cerkvenih Pevskih Zborov - Gorica Krajevna Skupnost Pevma, Stmaver, Oslavje Zveza Slovenske Katoliške Prosvete - Gorica z: S prispevkom: Fundacija Cassa di Risparmia di Gorizia BCC - Zadružna banka Doberdob-Sovodnje Banca di Cividale - Banca Agrícola - Kmečka banka - Gorica Privekal je mali Gabriel in razveselil sestrico Emily, mamo Francesco in očeta Daniela. Srečni družini želimo vse najlepše nona Miriam, praded Andrej, Franko in Fabio vabi vse ljubitelje glasbe na glasbeni projekt z naslovom »Vsi verujemo v enega Boga« v soboto, 5. januarja 2008, ob 20. uri na Borjaču domačije Kušič (okraj Lenzuolo Bianco 3 na Oslavju). Nastopila bosta pevka Francka Šenk in Tilen Draksler. Sledila bo družabnost. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 18. januarja 2008, ob 20.45 v Deželnem avditoriju v Gorici trio Matisse; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). M Izleti MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet na sneg na Piancavallo v nedeljo, 20. januarja 2008; informacije in vpisnina na tel.: 328-2580940 (Maja) □ Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD Jadro prirejata tradicionalni božični koncert v nedeljo, 13. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Pel bo mešani pevski zbor Fran Venturini iz Domja (Dolina pri Trstu) pod taktirko zborovodkinje Cinzie Sancin. ANSAMBEL GAŠPERJI bo ponudil svojevrstno voščilo v glasbi v nedeljo, 6. januarja, ob 18. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah. Glasbeni večer prireja sovodenjska občinska uprava. KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ Gorica, krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje ter ZSKP Gorica DRŽAVNA KNJIŽNICA V UL. MAME- LI v Gorici sporoča, da bo do 5. januarja odprta samo do 13.30. DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481-550004). Pustovanje v Sovodnjah bo od 1. do 3. februarja 2008. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo do 6. januarja 2008 zaprta. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »prenotazioni@co-ronini.it«. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Unità 24, 34077 Ronke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja 2008. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo potekal 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija). Podrobnejše informacije na sedežu društva (tel/fax 0039-0481-884037)ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481-884909, mobi 0039-3395720418, e-mail andrejkah77@ya-hoo.it), Franki Padovan (tel. 00390481-884160, mobi 0039-338- 7812271) in Filipu Hledetu (mobi 0039-329-0744269). TEHNIČNI URAD občine Sovodnje obvešča, daje bila sprejeta varianta št. 7 splošnega občinskega regulacijskega načrta, kije vsem na vpogled v občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in četrtek 12.00-13.00, sreda 16.30-18.00; tel. 0481-882876) v roku 30 dni po objavi obvestila v deželnem uradnem listu »B.U.R.« (dne 19. decembra 2007). Vsakdo bo lahko vložil pripombe v roku 30 dni na občini; v istem roku bodo lahko vložili ugovore lastniki nepremičnin, ki jih zadeva omenjena sprejeta varianta. TRADICIONALNI PIGNARUL, ki ga prirejajo rajonski sveti za goriške Stražice, Podgoro ter Pevma-Šmaver-Oslavje v sodelovanju z župnijo in ŠZ Azzurro, bo v nedeljo, 6. januarja, z začetkom ob 19.30 na travniku med ulicama Bauzer in Kocjančič. Prireditve V CERKVI SV. IVANA v Gorici bo v nedeljo, 6. januarja 2008, ob 10. uri maša pri kateri bodo sodelovali otroci. Po maši bo v sosednji dvorani F. Močnik ogled diapozitivov o tekmovanju v jaslicah in igrica Franke Ferletič z naslovom Zimska zgodba v izvedbi otrok, ki se v duhovniji pripravljajo na prejem zakramentov. Mali oglasi PRODAM suha gozdna drva akacije in hrasta z dostavo na dom; tel. 0481390238 ob uri obedov. V GORICI v ul. Duse 28 oddajamo stanovanje v najem; tel. 338-1797566. Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Onorina Bres-sano iz goriške splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Ločniku; 10.00, Cibei Vida vd. Nemec iz goriške spološne bolnišnice na pokopališče v Podgori; 11.00 Enio Bressan iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Gradišču; 11.00, Gruzovin Silvana v kapeli in na glavnem pokopališču v Gorici. DANES V KRMINU: 14.30, Giovanni Battista Padoan iz splošne bolnišnice v Krminu v občinsko dvorano (civilni obred) in v Spineo. DANES V TRŽIČU: 14.00, Angela Mar-chi vd. Capra iz tržiške splošne bolnišnice v cerkev sv. Agate in na pokopališče v Foljanu. t Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona Marija Colja vd. Gergolet stara 86 let Žalujoči hči Radica z družino, vnuka Daniele in Denis z družino, brat, sestra ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v petek, 4. januarja ob 13.30 iz tržiške mrtvašnice v cerkev sv. Martina v Doberdob. Doberdob, 3. januarja 2008 Ob izgubi drage none Marije se pridružuje žalovanju svojcev družina Sosič / ŠPORT Četrtek, 3. januarja 2008 40 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Ekonomski vidik EP 2008 v Avstriji in Švici Skupina z Italijo »vredna« 166 milijonov Evropsko gospodarstvo bo bogatejše za 1,4 milijarde evra - Slovenski sodnik LUZERN - Nogometno evropsko prvenstvo Euro 2008 bo evropskemu gospodarstvu prineslo več kot 1,4 milijarde evrov prihodka, napoveduje strokovna raziskava MasterCarda, ki je že od leta 1992 uradni sponzor evropskih nogometnih prvenstev. Kot je v svoji študiji zapisal eden vodilnih evropskih strokovnjakov za trženje v športu Simon Chadwick, bo pozitiven vpliv omenjenega športnega dogodka, ki ga bosta letos junija gostili Avstrija in Švica, viden tako na lokalni, državni kot tudi na mednarodni ravni. Po Chadwikovem mnenju bo Euro 2008 vplival na porast prodaje kart, potovanj, hrane in pijač, spominkov, sponzorskih prihodkov, oglaševanja, prav tako pa na povečano uporabo telekomunikacij in novih medijev. Chadwick, ustanovitelj in direktor Birkbeck Sport Business Centra ter profesor poslovnih strategij v športu na univerzi v Coventryju, v študiji napoveduje tudi, da bi lahko bila vsaka odigrana tekma v povprečju vredna 42 milijonov evrov. Gospodarska korist se bo pri tem razdelila med državi, ki se bosta pomerili, ter med obe gostiteljici turnirja, viden pa bo tudi pozitiven učinek na širše evropsko gospodarstvo. Najbolj donosne tekme bi lahko prinesle celo od 49 do 56 milijonov evrov prihodkov. Glede na opravljeni žreb Chadwick pričakuje, da bodo imele največji ekonomski učinek tekme med Francijo in Italijo v Zürichu in tekmi med Nizozemsko in Francijo ter Italijo in Nizozemsko v Bernu. Vse naštete tekme se bodo odvijale v skupini C, po Chadwickovih ugotovitvah skupini, ki bi lahko bila skupaj vredna več kot 168 milijonov evrov. Med najbolj donosnimi tekmami Chadwick vidi tudi vse tekme, ki bodo vključevale Nemčijo. Gospodarska rast in prihodki v največji evropski državi se dvigajo, trg telekomunikacij se krepi, sponzorski trg Na novem stadionu v Celovcu bodo tekme Nemčija - Poljska (8.6.), Hrvaška -Nemčija (12.6) in Poljska - Hrvaška (16.6.) ansa in trg za pravice televizijskega prenosa, sponzoriranja, dobaviteljev ter pridobivanja licenc sta v porastu. Še posebej je pomembno, da rasteta potrošnja za interkontinentalni turizem in zanimanje za nogomet. Kljub temu Chadwick meni, da je Euro 2008 preblizu, da bi bil na njem že viden dejanski vpliv ruske rasti. Pričakuje, da se bo »Ruski medved« prebudil ob naslednjem prvenstvu leta 2012, ki bo potekalo na Poljskem in v Ukrajini ter s tem bližje Rusiji. Svojega predstavnika bo na EP imela tudi Slovenija. To bo nogometni sodnik Damir Skomina, ki ga je Evropska nogometna zveza (UEFA) uvrstila v nabor dvajsetih sodnikov, ki bodo na Euru 2008 delili pravico. Skomina bo v Avstriji in Švici opravljal naloge četrtega sodnika, aprila pa se bo udeležil priprav v Regensdorfu v Švici, kjer bo v času trajanja prvenstva sedež sodniške organizacije. KOŠARKA - Evroliga Union Olimpija brez moči v Moskvi CSKA Moskva - Union Olimpija 74:57 (13:13, 34:28, 54:41) CSKA MOSKVA: Papalukas 9, Zisis 6 (2:2), Šiškauskas 5 (2:2), Holden 7 (1:2), Andersen 25 (3:3), Vo-roncevič 4 (2:2), Langdon 10 (5:6), Goree 6, Šved 2. UNION OLIMPIJA: Dončic 8 (3:6), Booker 4, Rizvic 8, Milič 12 (2:2), Hukic 8, Bailey 15 (2:2), Taylor 2. Prosti meti: CSKA Moskva 15:17, Union Olimpija 7:10. Met za dve točki: CSKA Moskva 22:38, Union Olimpija 16:38. Met za tri točke: CSKA Moskva 5:22 (Holden 2, Papalukas, Šiškauskas, Langdon), Union Olimpija 6:21 (Bailey 3, Hukic 2, Dončic). Skoki: CSKA Moskva 38 (29 + 9), Union Olimpija 30 (24 + 6). MOSKVA - Košarkarji Uniona Olimpije so po pričakovanju doživeli sedmi poraz v evroligi. Tekmec, moskovski CSKA, petkratni zaporedni udeleženec zaključnih turnirjev evro-lige, evropski prvak 2006 in 14-krat-ni prvak Rusije v zadnjih sedemnajstih letih, ki so ga Ljubljančani sicer premagali na prvi tekmi v Tivoliju, je bil na domačem parketu zanesljivo boljši Zmaga Uniona Olimpije nad CSKA v začetku novembra 2007 po odločilnem košu Miliča v zadnji sekundi je zagotovo ohrabrila zasedbo Memija Bečirovica, ki je v tekmo vstopila pogumno in ambiciozno. V prvih petih minutah je dobra izkoristila ležerno igro gostiteljev in povedla na semaforju s 13:6. Minuta odmora domačega stratega Messine in nekaj ostrih besed svojim varovancem je hitro razkrila pravo podobo CSKA Moskve, ki je nato tako omejila učinek tekmeca v napadu, da Union Olimpi-ja do konca prve četrtine ni več dosegla koša (13:13). Mini odmor je prekinil niz domačinov in gostom omogočil enakovredno igro do glavnega odmora po 20 minutah igre. Rusi so Hasan Rizvič (Union Olimpija) si šele v zadnji minuti priigrali nekoliko obilnejšo prednost - 34:28. V tretji četrtini je CSKA Moskva znova pokazala pravo obrambo in kakovost posameznikov v napadu ter nakazala, zakaj sodi med glavne favorite za naslov prvaka Evrope. Union Olimpija je potrebovala tri minute, da je dosegla prvi koš (tedaj so bili domačini že pri 48:38), in še nadaljnje štiri za drugega - 48:30. Nemoč Unio-na Olimpije je bila že zaskrbljujoča, ko je Bailey z zaporednimi koši razbil enoličnost na parketu (48:39) in prisilil Messino k minuti odmora. Ljubljančani so zaostanek okoli desetih točk ohranili vse do 35. minute (60:48), v sklepnih minutah pa se je razlika med ekipama znova razširila in na koncu dosegla realnih 17 točk. Union Olimpija, ki v preostalih štirih tekmah potrebuje vsaj dve zmagi za napredovanje v drugi del, bo v naslednjem krogu (10. 1.) gostila Žalgiris. Nato jo čakata še gostovanji pri Tau Ceramici in Prokom Treflu ter domača tekma z Bologno Vidivici. ODBOJKA - Danes in jutri »azzurre« v Rimu Vitezova tokrat v vrsti »prihodnosti« Na memorialu Fusco Italija s pomlajeno vrsto Deset mesecev po krstnem nastopu na ekshibicijski tekmi zvezd v Milanu in pet mesecev po nastopu na Grand prixu v Italiji in Aziji bo Kontovelova od-bojkarica Sandra Vitez danes in jutri spet oblekla dres italijanske ženske članske reprezentance. Slovenska tolkačica bo namreč v modrem dresu nastopila na Pokalu mesta Rim - Memorialu Mimmo Fusco. Danes se bodo »azzurre« ob 17.30 pomerile z moštvom A2-lige Nocera Umbra, jutri pa predvidoma v finalu za 1. mesto (spet ob 17.30) še proti zmagovalcu drugega polfinalnega dvoboja med reprezentanco Alžirije in A2-ligašem 1. Classe Roma. Predviden je prenos po Rai sport Satellite. Selektor »azzurr« Massimo Barbolini je na zbor pred turnirjem povabil več novih imen, med izbrankami pa ni igralk, ki so lani zmagoslavno osvojile naslov evropskih prvakinj, zmagale tudi na svetovni ligi in se suvereno uvrstile na olimpijske igre v Pekingu. Tokrat gre torej za poizkusno reprezentanco, usmerjeno v prihodnost, v njej pa je več igralk, s katerimi je Vitezova delila srečo v mladinski reprezentanci. Barbolini je v ekipo namreč povabil naslednje igralke: Centoni (Cannes - Fra), Decor-di in Crisanti (Perugia), Cicolari (Chie-ri), Arrighetti (Bergamo), Angeloni (For-lr), Carocci, Rondon in Stufi (Cremona), Garzaro (Pesaro), Di Crescenzo (San Vito), Vitez in Bosetti (Sassuolo). SMUČARSKI TEKI Petra Majdič sedma na 10 km klasično NOVE MESTO - Finka Aino Kaisa Saarinen in Čeh Lukaš Bauer sta zmagovalca pete tekme serije Tour de Ski v češkem Novem Mestu v klasični tehniki na razdalji 15 oziroma 10 km. Slovenka Petra Majdič je osvojila sedmo mesto. Pravi polom so doživeli »azzur-ri«, ki so bili dan prej v prosti tehniki odlični. Pietro Piller Cottrer je bil šele 31., Giorgio Di Centa 40., Valerio Checchi 50., Cristina Zor-zi 52. Slovenec Nejc Brodar je bil 61. Pred najboljšimi tekači in tekačicami so v seriji tekmovanj Tour de Ski le še tri tekme v Italiji. Jutrišnji sprint v Asiagu ter skupinski start v Val di Fiemmeju in zaključni vzpon na istem prizorišču. »BOMBER« LETA - Komisija za zgodovino in statistiko nogometa je za najboljšega strelca leta izbrala 20-letnega Mputu Ma-bija iz Konga. Član moštva Maze-be Lubumbashi je dosegel 20 golov. V poštev so prišli zadetki, doseženi na mednarodni ravni s klubom in reprezentanco. Drugi je Mehičan Ortega, tretji Argentinec Riquelme, peti Brazilec Kaka! Italijan Inzaghi je 12., Toni pa 28. UDINESE - Trener Udinese-ja Pasquale Marino bi bil zelo zadovoljne, če bi moštvo v nadaljevanju A-lige dosegle enake rezultate kot v prvih šestih mesecih. Dejal je tudi, da okrepitev ne potrebuje. Kljub temu naj bi se klub zanimal za 20-letnega zunanjega branilca Monaka Vincenta Mura-torija. SMUČANJE - Svetovni pokal v alpskem smučanju se bo nadaljeval konec tedna z nastopi v tehničnih disciplinah. Moške čakata v švicarskem Adelbodnu sobotni veleslalom in nedeljski slalom, ženske pa bodo iste dneve tekmovale na Češkem, v kraju Spin-dleruv Mlin, nekaj ur vožnje od Prage. JADRANJE - Slovenski jadralec Andraž Gulič je na svetovnem prvenstvu v razredu laser 4,7 (za mladince) v Hermanusu v Južnoafriški republiki še naprej na dobri poti, da osvoji naslov svetovnega prvaka. Pred šestimi finalnimi nastopi v zlati floti je njegova prednost pred Alexandrem Zimmermanom iz Peruja in Italijanom Borisom Bignolijem, ki si delita drugo mesto, 13 točk. TENIS - Slovenka Katarina Srebotnik je v 2. krogu turnirju WTA v novozelandskem Auc-klandu z nagradnim skladom 145.000 dolarjev s 6:0 in 6:1 premagala Avstrijko Yvonne Meu-sberger. Sandra Vitez Trofeja dežel: ekipi FJK še nepremagani MONTECATINI - Na košarkarski Trofeji dežel za igralce in igralke do 15. leta sta vrsti FJK po dveh krogih kvalifikacij še nepremagani. Moška ekipa je najprej s 105:45 premagala Ligurijo, nato pa s 102:49 še Apulijo. Pomočnik trenerja izbrane vrste FJK je Borov trener Robert Jakomin. Dekleta so po uvodni zmagi proti Liguriji (73:67) včeraj s 78:77 odpravile še Marke. Ekipo vodi slovenski trener Matija Jogan. PLANINSKI SVET Novoletni pohod na Medvedjak Običaj je, da Novo leto začnemo na čim bolj prijeten način, spodbudno in korajžno v krogu svojih prijateljev. Tržaški planinci se zato že vrsto let na dan novega leta, letos je bilo že devetnajstič, v zgodnjih popoldanskih urah zberemo na Poklonu in se negle-de na ugodne ali neugodne vremenske razmere podamo na Medvedjak. Letos nam je bilo vreme še posebno naklonjeno, zato se je na Poklo-nu zbralo kar lepo število izletnikov, preko 75 jih je bilo. V prijetnem sončnem popoldnevu se je dolga kača pohodnikov vila po kraškem gričevju in v sproščenem pogovoru kar kmalu dosegla vrh Medvedjaka. Tu se je odprl čudovit razgled na vse strani, od morja, ki se je pred Devinom lesketalo v soncu, pa do Karnijskih predalp, do Ju-sijskih vršacev in vse do Snežnika. Užitek je bil enkraten. Udeleženci so iz nahrbtnikov potegnili najrazličnejše dobrote in z njimi prekrili zasilno kamnito mizo in si nazdravili in zaželeli še veliko takih dni. Ko se je sonce začelo nagibati proti zatonu in je oster mraz zarezal lica in roke, so se planinci odločili za sestop in si obljubili, da se bodo v prihodnjem, jubilejnem letu, tu spet srečali. (M.P.) / ŠPORT Četrtek, 3. januarja 2008 17 NAŠ POGOVOR - Prof. Bojan Pavletič o pobudi, ki jo podpira tudi ZSŠDI »Športni muzej bi bil kulturna obogatitev za vso našo skupnost« Rekvizitov je veliko - Lokacija? Narodni dom pri sv. Ivanu - Mladi slabo poznajo našo zgodovino Na enem zadnjih sestankov izvršnega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je tekla beseda tudi o predlogu prof. Bojana Pavletiča, da bi pri nas ustanovi li mu zej slo ven ske ga špor ta v Ita -liji. Pobuda je naletela na razumevanje vodstva ZSŠDI, pot do njene realizacije pa bo bržkone strma, o njej pa smo se po go vo ri li kar s po bud ni -kom. Profesor Pavletič, zakaj potrebujemo muzej? »Zamisel, da bi imeli športni muzej v zamejstvu temelji predvsem na tem, da je za nami že zelo dolga doba delovanja, če upoštevamo na primer Sokol, ki je bil ustanovljen leta 1866. Vse to pušča za seboj neke sledove. Če teh sledov ne ovrednotimo, jih ne zberemo, bledijo in vse to veliko delo, ki so ga opravili predhodniki današnjih voditeljev športa ostane neznano. To pa bi bila velika škoda, kajti sodim, da bi bil muzej kot tak tudi kulturna ustanova, ne samo športa, in bi torej pomenil obogatitev za celotno našo skupnost.« Ali pri nas dovolj skrbimo za ovrednotenje svoje preteklosti? »Gotovo premalo, sicer ni pa povsod enako. Zdi se mi, da bolj skrbijo za svojo preteklost društva iz okolice kot pa v mestu, če drugače ne z občasnim izdajanjem brošur ob obletnicah in drugih prilikah, medtem, ko opažam, da v mestu tega ni. Hvala bogu, da imamo Branka Lako-viča, ki nekoliko blaži pomanjkanje dela na tem področju, sicer bi bila prava puščava.« Kaj naj bi konkretno vseboval muzej? Čeprav športni muzej res ni primerljiv s kakšnim drugim, gre vendarle za kompleksno organizacijo. Rekvizite in eksponate je treba najprej pridobiti, klasificirati, ohraniti, nato pa se je treba odločiti kaj gre v arhive, kaj pa v izložbo. Vsega ni mogoče predstaviti javnosti, je pa treba stvari urejeno spraviti. Sodim, da bi bil tak muzej zelo veliko propagandno sredstvo za šport, ne samo za nas Slovence. Če se ne motim bi bila takšna pobuda absolutna novost za naš prostor, ni mi namreč znano, da bi bil na italijanski strani kakšen športni muzej.« Bojan Pavletič: »Narodni dom pri sv.Ivanu bi bil lahko ena možnih lokacij športnega muzeja« kroma Je stalna razstava združenja Azzurri d'Italia na stadionu Rocco. »Res je to, ampak gre v tem primeru samo za reprezentante, tiste, ki so se uveljavili na najvišji ravni. Je pa tudi ogromno stvari, narejenih tako rekoč na nižji ravni, ki ostajajo neznane. In vendar ves šport sloni prav na delu majhnih ljudi.« Kot eden začetnikov povojnega športa pri nas, imate verjetno tudi vi spravljen marsikateri dokument, morda tudi kak zanimiv rekvizit. Tega imam res veliko, ne samo jaz. Obstaja nevarnost, da se izgubi cela vrsta letakov, plakatov, odlikovanj, pokalov, dragocenih medalj tudi s pomembnih tekmovanj, športni tisk. Skratka, ostaja cela vrsta stvari, ki jih je mogoče uporabiti. Potem so tu tudi rekviziti. Kot primer naj povem, da je že izgubljena telovadna blazina, ki je bila na našem tržaškem liceju še iz časov, ko so takšne blazine pletli iz raznih rastlinskih vlaken. Ko so nabavili novo opremo, je šla ta blazina preprosto na odpad, danes pa bi predstavljala veliko muzejsko vrednost. Ne samo za nas.« Muzeje odpiramo zato, da jih ljudje obiščejo. Obiščejo pa jih, če se nahajajo na primerni lokaciji. Kje bi moral biti naš muzej? »Logično mora biti to kraj, kjer obstaja živahen pretok ljudi. Optimalno bi bilo, če bi bil to del društva ali organizacije, kjer se zbira veliko ljudi. Lokacijska težava je objektivna. Eden od predlogov, ki je bil že izne-sen, je svetoivanski Narodni dom, ki bo vrnjen Slovencem in v katerem je neko določeno število prostorov, ki bi res lahko prišli v poštev za takšno inštitucijo kot je športni muzej. Seveda pa se je treba dogovoriti tudi z drugimi interesenti, ki se nameravajo vseliti v to hišo.« Ta lokacija je morda ugodna tudi zaradi bližine naših višjih srednjih šol. Ali mislite, da so mladi dovolj seznanjeni z našo športno zgodovino? »Mislim, da je tukaj velika pomanjkljivost. Mladi ljudje vedo zelo malo celo o zgodovini svojega društva. Za to se verjetno niti ne zanimajo, kar pa je pravzaprav normalno, saj je to lastnost vseh mladih ljudi, ki imajo druge skrbi, drugačne življenjske cilje kot odrasli in starejši ljudje. Bistveno pa je, da jih o svoji preteklosti poučimo. In takšen muzej bi bil v tem pogledu v veliko pomoč. Poglejte, tukaj pri nas smo imeli po vojni velike manifestacije, imeli smo Športne igre. Še prej, v času Sokola, so bili na Opčinah množični zleti, ki se jih je udeležilo na tisoče ljudi, prihajali pa so z vlakom iz Ljubljane, Gorice in vse povsod. O tem danes praktično nihče nič ne ve, morda pa bi se kje še vedno lahko našlo kaj fotografskega ali drugega materiala.« Kar se tega tiče lahko morda rečemo, da je že skrajni čas... »Že veliko stvari je izgubljenih. Ljudje so marsikaj hranili doma, ko pa je prišel novi rod - sam vem za takšne primere, je ocenil, da ni to nič vredno in je šlo na smetišče.« Kateri predmet ali pa dokument absolutno ne sme manjkati v muzeju? »Težko bi se opredelil za enega. Mislim, da bi morali vsekakor glavni poudarek dati Slovenskim športnim igram, iz katerih so izšla vsa naša današnja športna društva, Te igre so po-larizirale našo javnost, ne samo mlade. Lahko rečemo, da je bil ta pojav fenomen in temu fenomenu je treba še sedaj nameniti pozornost.« Kako pa Bojan PavletIč gleda na sedanjost našega športa in na to kar se mu obeta? »Lahko povem le mnenje človeka, ki se je že nekoliko umaknil v ozadje in lahko sodi le po tem kar bere v časopisu, posluša na radiu in vidi po televiziji, na podlagi tega pa si ni vedno mogoče ustvariti objektivne slike. Če pa primerjam sedanjost s samimi povojnimi začetki, lahko rečem, da je naš šport dosegel neverjeten razvoj. Ne smemo pozabiti tega, da je bil naš šport na začetku predvsem narodno obrambna pobuda. S tem smo predvsem želeli ponuditi mladim možnost, da se zbirajo v svojem krogu, da uporabljajo svoj jezik in da se ne bi izgubljali v tujerodnem okolju. Drugi ciljev nismo imeli. Potem smo začeli dosegati prve rezultate, najprej v ženski odbojki, potem je nastopilo obdobje Jadrana, uveljavljali so se kotalkarji in gotovo bi lahko še marsikaj omenil. Današnji vzgibi so precej drugačni od takratnih. Drugačno je tudi demografsko stanje. Včasih je bilo ogromno ljudi za delo na vseh področjih. Celo preveč jih je bilo. Zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov niti nismo mogli vsem ugoditi. Danes je demografsko stanje kritično. Opazno je, da sami ne moremo več vzdrževati ekip, posebno na določeni ravni, kar pa je danes veliko bolj poudarjen cilj kot nekoč. Včasih je bilo bistveno, da tekmujemo, da s tem kažemo svojo prisotnost, danes pa mladi želijo imeti tudi rezultate. Sami marsikje tega ne zmoremo. Zdi se mi, da je to nov moment za našo skupnost, absolutno ne samo za naš šport, s tem vprašanjem pa bi se morali spoprijeti bolj načrtno in strokovno kot to delamo sedaj.« Aleksander Koren Uspel poligon ŠZ Olympia Nekaj dni po telovadni akademiji, tik pred Božičnimi in Novoletnimi počitnicami so trenerji športne in športno ritmične gimnastike pri športnem združenju Olympia v Gorici pripravili interni tekmovalni poligon. Šlo je malo za zabavo na zadnjem treningu, malo pa zares, saj so trenerji tako lahko testirali telovadce in telovadke v tromesečnem pri- dobljenem znanju. Ritmičarke in orodni telovadci so bili razdeljeni v dve starostni skupini. Med pripadniki mlajše skupine so največ pokazale deklice Arianna M., Sofia C. in Valentina M. ter dečki Ferdinand F., Saša N. in Mirko L., med pripadniki starejše skupine pa deklice Marina P., Ana M. in Virginia B. ter dečki Kristjan K., Daniel A. in Nejc T. Na sliki je skupina orodne telovadbe SMUČANJE - Dejavnost SK Brdina je polno zaživela V nedeljo začetek tečajev Za odrasle začetnike je brezplačen - Openski klub bo 20. t.m. organizator zamejskega prvenstva Smučarski klub Brdina je v polnem teku svoje smučarske sezone, saj se v Forni di Sopra začenjajo smučarski tečaji, ki so bili v zadnjih letih bogato obiskani. To pa ni vse. Pri društvu je letos novost v tem, da so zbrali skupino smučarjev iz kategorij miškov/-mišk ter dečkov/deklic, ki trenira na ledenikih že od novembrskih praznikov. Skupina 10 smučarjev vadi pod vodstvom učiteljev Aljoše Gorjana in Dejana Kavsa tekmovalno tehniko in že nestrpno pričakuje svoj krstni nastop na januarskih tekmah Fisi. Naj povemo, da so to prvi zametki novoustanovljene tekmovalne skupine, ki naj bi iz vrst ostalih številnih tečajnikov iz prejšnjih let črpala otroke, ki bi tekmovali za druš tvo tu di v na sled njih se zo nah. Za -to bodo skušali že med letošnjimi tečaji k tej skupini priključiti še kakega smučarja, ki bi se lahko začel preizkušati na tekmovalnih strminah. Društvo si trenutno ne zastavlja visokih ciljev, temveč želi obuditi interes članov pri klubu, da se ponovno vpelje tekmovalna dejavnost, kije zadnja leta zamrla. V teh decembrskih praznikih trenirajo Brdi-nini tekmovalci s pospešenim tempom na progah v Forni di Sopra, ki so kljub pomanjkanju snega izvrstno urejene in so pogoji za treninge optimalni. Tekmovalci sledijo smučarskemu programu tudi v hotelu, ko si ogledajo videopos-netke svojih treningov in jih učitelji dodatno pripravljajo na tekme, skupno pripravljajo smuči in skratka sledijo vsemu kar spada v tekmovalno dejavnost. Intenzivni treningi, ki so se prekinili za silvestrovo, se bodo nadaljevali danes do 5. januarja. Naj pri tem še povemo, da se lahko sposobnejši smučarji ali pa tisti, ki so sledili tečajem že vrsto let, še v tej sezoni priključijo treningom tekmovalne skupine in sicer tako, da se namesto na tečaje vpišejo na treninge vsak vikend od januarja dalje. Kot pa že napovedano, se bodo 6. januarja začeli tečaji smučanja, ki jih Br-dinin smučarski klub uspešno organizira že vrsto let. Tečaji se bodo odvijali vse nedelje v Forni di Sopra, kjer opensko športno društvo že vrsto let sodeluje s tamkajšnjo šolo smučanja. Tečajniki bodo razdeljeni po sposob-nostnih skupinah in sicer začetniško, nadaljevalno in izpopolnjevalno ter predtekmovalno skupino. Tečaji so kot vedno predvideni tudi za odrasle in v tej sezoni je novost ta, da se začetniki odrasli lahko vpišejo v tečaj, ki bo za njih brezplačen. To z namenom, da se k temu športu pritegne čim večje število navdušencev. Za odrasle se vsekakor nadaljujejo tudi nadaljevalni tečaji. Vse tečaje smučanja vodijo usposobljeni profesorji telesne vzgoje in obenem smučarski učitelji tretje stopnje Združenja učiteljev in trenerjev smučanja iz Slovenije in društveni učitelji. Tečaji se bodo nadaljevali do zadnjih dni v marcu. Društvo Brdina bo torej v januarju delalo s polno paro, saj jih poleg začetka tečajev in krstnega nastopa tekmovalcev, čaka ponovno tudi organizacija Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo 20.januarja v Forni di Sopra. 1 8 Četrtek, 3. januarja 2008 SLOVENIJA - Ob 500-letnici rojstva Številne prireditve v čast Primoža Trubarja Osrednja slovesnost ob 500-let-nici rojstva vodilnega slovenskega reformatorja in začetnika slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja (1508-1586) bo oktobra ob dnevu reformacije v ljubljanskem Cankarjevem domu, v počastitev Trubarjevega leta 2008, ki ga je razglasila vlada RS, pa se bodo zvrstili še številni drugi dogodki. Po doslej znanih podatkih bo Narodni muzej v marcu 2008 pripravil razstavo, ki bo prikazala Trubarjevo življenje in delo ter okolje, v katerem je ustvarjal. ZRC SA-ZU pa bo junija 2008 organiziral mednarodni simpozij o jezikih in identitetah. Koordinacijski odbor za državne proslave, ki bo koordinator vseh pomemb nej ših do god kov, do danes še ni objavil programa aktivnosti in dogodkov v počastitev 500-letnice Trubarjevega rojstva. Program prireditev bo sicer, kot napoveduje vlada, objavljen v posebni programski knjižici in na njenih spletnih straneh, pa tudi na spletni strani urada slovenske nacionalne komisije za Unesco, saj je obletnica uvrščena na Unescov seznam obletnic. V občini Velike Lašče bo osrednja prireditev 8. junija 2008 na Trubarjevi domačiji na Rašici, dan pred Trubarjevim rojstnim dnevom, sicer pa bodo praktično vsak mesec s kakšnim dogodkom obeležili Trubarjevo leto. Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar bo v Trubarjevem letu izdalo dvojno številko svoje revije za vprašanja protestantizma Stati inu obstati, ki bo posvečena izključno temam v zvezi z likom in delovanjem velikega reformatorja ter njegove zapuščine. Enako bo Trubarjevemu letu posvečena 13. številka glasila društva Lubi Slovenci, ki bo prav tako izšla jeseni 2008. Skupaj s Slovenskim društvom informatika bodo 30. maja 2008 v Mariboru pripravili simpozij z naslovom Trubar in internet - Slovenci na začetku in na koncu Guthenbergove galaksije. Skupaj s krajevnimi ustanovami pa bodo soorganizirali proslave oziroma počastitve 500-letnice v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Mariboru, Velenju, Rašici (Velike Lašče), Krškem in Radovljici. Datumi proslav večinoma še niso določeni, vendar naj se ne bi pokrivali s proslavami dneva reformacije, so za STA povedali v društvu. Poleg tega bo društvo organiziralo ekskurzijo v kraje na Nemškem, kjer je Trubar živel in deloval. V njih bodo počastili 500-letnico s slovesnostmi pri Trubarjevih obeležjih, s slovesnim dvojezičnim bogoslužjem v cer kvah, kjer je Tru bar pri -digal, in s spremljajočimi kulturno-umetniškimi programi. Ob tem so predvidena poimenovanja ulice in trga po Trubarju v Rothenburgu in Kemptnu ter odkritje Trubarjevega doprsnega kipa v Kemptnu. Poseben prireditveni odbor za obeležitev Trubarjevega leta je oblikovala tudi mestna občina Ljubljana (MOL). Ta bo koordiniral aktivnosti javnih zavodov s področja kulture, šol in nevladnih organizacij, ki delujejo na območju MOL. Program bo obsegal tako razstave v muzejih, raziskovalne naloge na temo Trubarjevega življenja in dela v ljubljanskih osnovnih šolah, osrednjo proslavo in druge projekte, s katerimi bodo skušali poudariti njegov pomen za Slovence ter širiti njegovo idejo o dostop nos ti knjig in jezika. V čast 500-letnice Trubarjevega rojstva bo izšel tudi spominski kovanec. Predvidoma maja 2008 bo Banka Slovenije v obtok predala milijon spominskih kovancev nominalne vrednosti dva evra z motivom tega pomembnega moža slovenske zgodovine. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti »I Gormiti«. Nastopajo: Fabrizio Carbon, Maurizio Colombi in Giovanni Tallon. Zamisel: Leandro Consumi. Režija: Maurizio Colombi. Urnik: danes, 3. januarja ob 11.00 in 16.00. Frederick Knott: »Delitto perfetto« / nastopajo: Geppy Gleijeses,Stefano San-tospago, Marianella Bargilli in Raffaele Pisu; režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v torek, 16. januarja, ob 20.30; v četrtek, 17. januarja, ob 16.00 in ob 20.30; v petek, 18. in v soboto, 19. januarja, ob 20.30; v nedeljo, 20. januarja, ob 16.00. La contrada Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: od 8. do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Luigi Pirandello: »L'uomo, la bestia e la virtù« / v ponedeljek, 14. in v torek, 15. januarja, ob 20.45. Režija: Enzo Ve-trano in Stefano Randisi. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Johann Wolfgang Goethe: »Faust«. Nastopa Compagnia Mauri Sturno. Režija: Glauco Mauri. Urnik: od 10. do 13. januarja ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V soboto, 5. januarja ob 20.00 / »Kako smo ljubili tovariša Tita«, kopro-dukcija Kosovelov dom Sežana in SNG Nova Gorica. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 7. januarja ob 20.00 / Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana: »Fragile!«. V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 / Slovensko ljudsko gledališče Celje: »Šah mat«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 15. januarja ob 18.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 3., jutri, 4. in v soboto, 5. januarja ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. Mala drama Jutri, 4. in v soboto, 5. januarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V ponedeljek, 7. januarja ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V torek, 8. in v sredo, 9. januarja ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V četrtek, 10. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi« V petek, 11. januarja, ob 19.30 / Pedro Almodovar, ivana Djilas: »Patty Di-phusa«. V soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi« Mala scena V torek, 8. januarja ob 18.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 9. januarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 11. januarja, ob 19.30 in v soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Andreja Zelinka: »Vse življenje«. Šentjakobsko gledališče V petek, 11. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti »Istinto. Tango y musical«. / Urnik: v soboto, 5. ob 20.30 in v nedeljo, 6. januarja ob 16.00. Produkcija: Fox & Gould produzioni. PRIREDITVE Povzeto iz knjige Federica Moccija: »Tre metri sopra il cielo«, muzikal. Režija: Mauro Simone. Urnik: od 8. do 12. ob 20.30, v nedeljo, 13. januarja ob 16.00. MILJE Stolnica V nedeljo, 6. januarja ob 15.00 / »S pesmijo Vam želimo...«. Nastopata: MoVS »Lipa«, Bazovica, dir. Anastazija Purič in »Girotondo d'Arpe di Trieste«, dir. Tatiana Donis. TREBČE Cerkev sv. Andreja Danes, 3. januarja ob 20.00 / »Novoletni koncert«. Nastopajo: MePZ Primorec, Trebče, dir. Martina Feri; Vokalna skupina »Grgar«, Nova Gorica, dir. Andrej Filipič; MePZ »Skala Slovan«, Gropada in Padriče, dir. Herman Antonič. OSLAVJE Na Borjaču - Domačija Kušič V soboto, 5. januarja ob 20.00 / Glasbeni projekt - Pravoslavni božični koncert. Francka Šenk - pravoslavna solistka, Tilen Draskler - klavijatura. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 9. januarja ob 20.45 / Sinfonia Varsovia. Dirigent: Peter Csaba. Klavir: Sergei Edelmann. V nedeljo, 20. januarja, ob 20.45 / SWR Sinfonieorchester Baden-Baden Freiburg, dirigent: Sylvain Cambreling. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru V ponedeljek, 7., in v torek, 10. januarja, ob 20.00 / Večer z Iztokom Mlakarjem. V petek, 11. januarja, ob 20.00 gostovanje SNG Opere in baleta Ljubljana z baletom »Yin & Yang«. SEŽANA Kosovelov dom V torek, 8. januarja ob 20.00 / Koncert: Talent leta 2007 - Luka Šulic - violončelo, Mija Miljkovic - klavir. LJUBLJANA Gospodarsko razstavišče Emmerich Kalman: »Kneginja čar-daša«. Nastopa SNG opera in balet Ljubljana. Urnik: danes, 3. ob 20.00, v soboto, 5. ob 19.30, v nedeljo, 6. ob 17.00 in v ponedeljek, 7. januarja ob 11.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 14. januarja je na ogled osrednja razstava ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. Urnik od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 in med predstavami. VI. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; ob petkih in sobotah do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto do 6. januarja 2008 od 17.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin - 1930- 1987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. (Zaprto tudi 1. januarja 2008). OPČINE Bambičeva galerija: do 5. januarja 2008 razstavlja slikarka Claudia Raza. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Car-ducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. Grajsko naselje, hiša Morassi: še danes, 2. januarja 2008, bo na ogled multimedialna razstava EurArt. Razstavljali bodo Fabio Lescak in Loredana Prinčič (fotografija), Cristina Bonnes, Ignazio Romeo in Michele Semari (skulptura), Gianluca Coren, Emanuela De Biasi, Alfred de Loca-telli, Mauro Mauri, Giuliana Pais, Sal-vatore Puddu (slikarstvo), Roberto Marini Masini in Jurij Paljk (poezija). Razstava bo na ogled med 16.30 in 18.30 razen ob nedeljah in praznikih. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo na ogled do 6. januarja razstava Giselberta Hoka. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PORTOROŽ Avditorij: do 6. januarja bo razstavljal akademski slikar Rajko Svilar. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški -/ muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija, (Prešernova 3): do 18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservator-skih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. Mestna galerija, (Trg Edvarda Kardelja 5):do 14. januarja 2008 bo na ogled multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto; 24. in 31. decembra bo galerija odprta samo v dopoldanskem času. GRADIŠČE NAD PRVAČINO V kulturnem domu je do 6. januarja 2008 razstava z naslovom V spomin aleksandrinkam. Odprta bo vsako nedeljo, med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 003865-3304600 (Turistično informacijski center Nova Gorica). IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, B. januarja 2008 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Kotiček 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Naš športnik 2007 (pon.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 16.15 18.50 20.00 20.30 21.30 22.55 23.00 0.05 Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Occhio alla spesa Dnevnik Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana (vodi Cate-rina Balivo) Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik Kviz: Soliti ignoti (vodi Fabrizio Frizzi) Kviz: Speciale Affari tuoi (vodi Flavio Insinna) Dnevnik Aktualno: Tutto Dante - Il sesto canto dell'inferno (vodi Roberto Benigni) Dnevnik Rai Due 6.35 Dnevnik - Zdravje 6.45 Aktualno: Inconscio e magia 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: Streghe 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.10 Nan.: Sentinel 20.00 Kviz: Pyramid 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Giorni da leone 2 22.55 Dnevnik 23.10 Film: The Avengers - Agenti spe-ciali (krim., ZDA '98, r. Jeremiah s. Chechik, i. Uma Thurman) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie 13.10 Nan.: Stargate sg-1 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik - Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 18.15 Vremenska napoved 19.00 Deželne vesti in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Medium 22.30 Nan.: In Justice 23.20 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.55 Dok.: Correva l'anno Kennedy Nixon 16.30 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 23.00 Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Quincy Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Suor Thérèse Kom.: Le comiche di Stanlio e Ol- lio Film: Il sentiero degli amanti (dram., ZDA, '61, r. David Miller, i. Susan Hayward) Dnevnik - vremenska napoved Aktualno: Sipario Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nad.: Tempesta d'amore Aktualno: Attenti al lupo Canale S 8.00 9.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.40 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik, Insieme Film: Cuccioli natalizi (kom., Nem., '05, i. Nadeshda Brennicke) Film: Settimana bianca con lo zio (Dan., '02, i. Peter Gantzler) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Il mammo Film: Forse un angelo (kom., ZDA, '97, i. Roma Downey) Film: Una casa per Natale (kom., ZDA '07 i. Linda Hamilton) Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Lo Show del Record (vodita Barbara D'Urso in Raul Cremona) C/ Italia 1 8.45 10.30 12.25 13.40 14.05 15.00 15.55 16.50 18.30 19.10 19.40 20.30 21.10 23.50 Film: L'incredibile avventura del Principe Schiaccianoci (anim., ZDA, '05, r. Tatjana Ilyina) Film: Un regalo speciale (kom., ZDA, '00, i. Andy Dick) Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Šport: Slamball Risanke Nan.: Instant star Nan.: Malcolm - La nuova classe di Dewey Risanke Dnevnik in vremenska napoved Nan.: The war at Home - Gioco d'azzardo Risanke Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) Nan.: Smallville - Labirinti della mente - Il rossetto - Sotto i riflet-tori Variete: Frankestein ^ Tele 4 7.00, (8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.30) Dnevnik 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.30 (10.30) Aktualno: Buongiorno con Telequattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 9.00 Domani si vedra 10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.05 Koncert klasične glasbe 13.30 Oddaja v živo 14.00 Aktualno: La TV delle liberta 15.30 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Lessie 17.00 Risanke 19.55 Športna oddaja 20.15 Inform. oddaja: Fede, perche no? 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Street legal 22.45 Gledališka sezona FJK - Rossetti 23.35 Film TV: Looking for Lola (kom., r. Boaz Davidson, i. Mark kassen) LA 7.25 8.45 9.00 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 La 7 Aktualno: Il meglio di Omnibus Aktualno: 2 minuti un libro Nan.: Cadfael Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Major League - La squadra piu' scassata della lega (kom., ZDA, '89, i. Tom Berenger) Film: Detective Extralarge - Yo Yo (krim., ZDA '91, i. Bud Spencer) 18.00 Nan.: Star Trek Enterprise - Il cre- puscolo del tempo 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa - Giu- stizia sommaria 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Crozza Italia Exclusive 21.00 Nan.: Crossing Jordan - Omicidi impuniti - Una lunga notte 23.30 Nan.: Law & Order (t Slovenija 1 7.00 (8.00, 9.00, 15.00) Poročila 9.05 Risani film: Darilo za Selima (pon.) 9.30 Muzikal: Čudežno drevo (pon.) 10.15 Dok. nan. o živalih 10.20 Nad.: Novi jutri 10.45 Dok.: Večina vesolja manjka 11.35 Omizje: Ko se decembra zgosti čas... (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Tv serija: Začnimo znova 14.00 Milijonar z Jonasom (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris.: Srebrnogrivi konjič 16.10 Kratki dok. film: Silbo 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanka: Edo in medo 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Slovenija v letu 2007 20.55 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Odd. o kulturi: Osmi dan 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Film: Za vse življenje (t Slovenija 2 6.30 9.30, 01.35 Zabavni infokanal 9.10 Omizje: Ko se decembra zgosti čas (pon.) 11.45 Koncert: Novoletna romanca (pon.) 12.45 Oddaja o modi: Bleščica (pon.) 13.15 Prvi in drugi 13.40 Innsbruck: smučarski skoki novoletne turneje - kvalifikacije 15.35 Film: Zelena karta 17.20 Mostovi - hidak (pon.) 18.00 Poročila 18.05 Lynx magazin 18.35 Slovenske ljudske pesmi 19.05 Z glasbo in plesom 19.45 Dok.: Pesem kamna 20.00 Nad.: Vikarka iz Dibleyja 20.55 Film: Matti 23.10 Nad.: Jasnovidka 23.55 Film: Nebrušeni diamant Koper 13.45 14.00 14.20 15.10 16.30 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 20.15 20.25 20.55 22.10 22.30 22.50 23.50 11.00 16.35 19.55 20.00 20.30 21.30 22.45 23.00 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Iz arhiva po vaših željah Šport: košarka - Evroliga - CSKA Moskva vs. Union Olimpija Srečanje z ... (vodi Rebeka Legovic) Pogovorimo se o... Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Avtomobilizem Dok.: City folk Glasbena oddaja Vsedanes - Tv dnevnik 23.55 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Naš športnik Vremenska napoved i Tv Primorka Videostrani V soju luči silvestrske noči EPP Dnevnik in vremenska napoved Padec Schengenske meje (pon.) Mlada estrada Kulturni utrinek (pon.) Dnevnik in vremenska napoved Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Praznični radioaktivni val z Magdaleno Pahor; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Drago Jančar: Severni sij (7. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Praznik smeha (2.del); 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Rock roko umije. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled slovenskega tiska; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gra- mofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.40 Malčki o... ; 13.45 Smučarski skoki: Innsbruck; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru -spet ta dež SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Z našimi opernimi umetniki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda in me-digra; 16.30 Mladi virtuozi; 17.10 Festival stare glasbe; 18.30 Izšlo je; 18.50 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 3. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Ruski anticiklon preusmerja proti nam hladne severovzhodne tokove in zaustavlja ciklonsko območje z vremensko fronto, ki bo delno vplivalo na vremenske razmere pri nas, nad zahodnim Sredozemlem. «ju.. Nadaljnja evolucija ciklonskega ^območja nad Sredozemljem je negotova. Nad severovzhodno Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo pa ciklonsko območje. Veter nad nami se obrača na jugozahodno smer, v višinah priteka malo toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 Dolžina dneva 8.43. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 03.18 in zatone ob 12.30 . BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen. Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 0.58 najnižje -6 cm, ob 7.09 najvišje 37 cm, ob 14.15 najnižje -49 cm, ob 20.43 najvišje 20cm. Jutri: ob 6.30 najvišje 35 cm, ob 13.48 najnižje -42 cm, ob 20.15 najvišje 14 cm, ob 23.58 najnižje -6 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............-4 2000 m...........-9 1000 m ..........-2 2500 m..........-10 1500 m ...........-7 2864 m .........-11 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. videm o -1/6 pordenon 0/5 čedad o 0/5 gorica o ne. o n. gorica n/d Q ljubljana /v -2/-1 /postojna o -4/-2 _ kočevje . o ' črnomelj n. mesto -2/-1 O .___ zagreb -3/-1 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pretežno oblačno bo z rahlimi do zmernimi padavinami. V gorah bo rahlo do zmerno snežilo. Zjutraj bo lahko občasno rahlo naletaval sneg tudi v nižinah, nato se bo meja sneženja zvišala. Ob morju bo pihala zmerna burja. (NAPOVED ZA JUTRp v V petek bo pretežno oblačno, v zahodni in deloma osrednji Sloveniji bodo manjše padavine, v notranjosti kot rahel sneg. V soboto bo oblačno. Padavine se bodo v zahodni, južni in osrednji Sloveniji nekoliko okrepile. Na Primorskem bo deževalo, tudi ponekod po nižinah v notranjosti Slovenije lahko sneg preide v dež. Nevarnost poledice. SANTIAGO - Z aradi izbruha evakuiral i turiste in prebival ce Naravni »ognjemet« čilskega vulkana Llaima SANTIAGO - V čilski pokrajini La Araucania, kakih sedemsto kilometrov južneje od glavnega mesta Santiago, je prav na prvi dan leta silovito izbruhnil vulkan LLaima. Plameni so švignili v zrak več sto metrov vi so ko, dim ni ste ber pa je do se - gel kak kilometer. Zaradi velike količine lave, ki je začela polzeti po pobočju gore, so oblasti takoj sprožile evakuacijo številnih turistov in prebivalcev območja. Obstaja nevarnost, da lava naglo stali obsežne ledenike, ki obkrožajo vulkan, kar bi lahko pri- vedlo do poplav in plazov blata nepredvidljivih razsežnosti. Vulkan LLaima je sicer pod stalnim nadzorom, glede na dejstvo, da je zelo aktiven. Izbruhnil je že 49 krat, najmoč-nej e doslej pa v letih 1927, 1957 in 1994. (foto Ansa) INDONEZIJA - Velike poplave Nespodbuden začetek novega leta DŽAKARTA - Marsikje po svetu se leto 2008 ni začelo na najboljši način. Tako je bilo včeraj v Indoneziji, ki so jo prizadele velike poplave. Te so bile sicer predvidene že pred časom. Indonezijski geofizikalni inštitut je namreč že sredi decembra napovedal nenavadno intenzivno deževje za začetek januarja in februarja letoš- nje ga le ta. iz red no je na ras la re -ka Ciliwung v regiji Bogor, vodni valje včeraj zajel okolico Džakarte in poplavil na tisoče bivališč, ljudje pa so se reševali v glavnem kot so le vedeli in znali (na fotografijah Ansa). O človeških žrtvah zaenkrat ni poročil, vsekakor pa je brez strehe nad glavo ostalo več de set ti soč dru žin.