Razne stvari. Iz domačlh krajer. Naši štajerski poslanci. Iz Dunaja se natn poroča, da je imela tudi »Slovanska zveza« že posvetovanje zaradi spravnih predlogov, ki so jih izdali češki nemški poslanci in da se bodo tudi Stajerski deželni poslanci sestali kmalu k posvetovanju o tej stvari. Osebne vesti. Pri okrajnem glavarstvu v Brežicah poslujoči c. kr. namestniSki koncipist Oskar baron pl. Warsberg prestavljen je v Ptuj in na njegovo mesto prideljen iz Ptuja c. kr. okrajai komisar Gustav Zeiske. — Na dunajskem konzervatoriju je naredil dne 28. novembra t. 1. g. Henrik Druzovič, učitelj na ptujski okoliški šoli, skušnjo v godbi z izvrstnim uspehom. lmenovanje. Tajnik v justičnem ministerstvu, g. dr. J a n k o B a b n i k, je imenovan sekcijskim svetnikom. Odlikovanje. C. kr. namestnija v Gradcu je z ukazom od 21. listop. 1902, St. 3672/pr. gospodu nadučitelju Jožefu Čižeku v PilStanju podelila častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje. — Cestitamo! Okrožnim zdravnikom pri Sv. Ilju v Slov. gor. je imenovan prvi asistent na dež. norišnici v Solnogradu gosp. dr. Janez Vennigerholz. Odvetniki v talarjn. Štajerska odvetniška zbornica se je izjavila za to, naj pri sodnijskih obravnavah tudi odvetniki imajo talar in baret Iz sole. Za u6itelja na šolo v Leitersberg-Krčovino je imenovan gosp. Reich, za u6iteljico na šolo v Pekrah gospodična Olga Janšek. Tečaj za viničarje. Opozarjamo naSe vinogradnike na inserat v današnjem listu, da se bodo zopet otvorili viničarski tečaji. Doti6ne proinje se morajo vposlati vsaj do 15. prosinca 1903 deželnemu odboru štajerskemu. Vse natančno je razvidno iz inserata. Mariborske novice. Zadnjo nedeljo so se uprizorili v našem Narodnem domu zopet «Rokovnjači». Dvorana je bila prenapolnjena slovenskega občinstva. Igralo se je mojsterski. Posebno so dopadali «mladi vojaki» in slikoviti <Črni graben*. SliSali smo priprostega človeka, da je rekel ob koncu predstave: «Per moj dunaj, če Se enkrat igrajo ,Rokovnjače' in 6e stane tudi goldinar, za to pa ga dam, per moj dunaj!» — Včeraj, dne 17. t. m. je bil v Narodnem domu obiteljski ve6er, katerega so priredile slovenske mariborske gospice. Samoumevno, da je ta večer izborno uspel, kar je v čast živahnodelavnim slovenskim gospicam. — Ker je 5. dragonski polk prestavljen iz Maribora v Dunajsko Novomesto in so pri polku večinoma slovenski fantje, Sel jim je te dni tukajšnji vojaški kaplan 6. g. Rade MarzidovSek v slovenskem jeziku propovedovat. — Poslednje dni zadnjega tedna je bilo v Mariboru vrlo mrzlo. Toplomer je kazal 13° pod ničlo. Zdaj je zopet nekoliko oddehnilo. Zjutraj imamo le po 9—10° pod ni6lo. — Zajcem se letos vsled velikega snega in mraza huda godi. To zapazimo tudi v Mariboru. Ob robu mesta se vidijo njihovi sledovi celo blizu hiSnih stanovanj. ISčejo si hrano. — Zadnjo soboto ni bilo v mestu toliko špeharjev kot navadno. Je tudi zima kriva. Pričakovati pa jih je posebno veliko prihodnjo soboto, ker se bližajo božični prazniki. — Slovenski otroSki vrtec bo imel v torek, dne 23. t. m. božičnico pri 6. Solskih sestrah. Slovenci, pridite! lz Poljčan se nam piSe: Danes, dne 16. t. m. popoldne ob pol dveh sta skočila blizu poljčanske postaje dva tovorna voza konjiške železnice s tira ter se prevrgla; ž niima tudi premog, ki je bil v njih naložen. Druge nesreče ni bilo. Roko je odsekal 10. t. m. s koso posestniški sin Martin Dokl v Očeslavcih posestniku Antonu Dokl, ko je ta Sel zvefier živini pokladat; pričakoval ga je s koso ter mu z jednim mahljajem odsekal roko. Storil je to iz maščevanja, ker ga je Dokl večkrat posvaril, naj po no6i ne dela nemira okoli njegove hiSe. Nova orožniška postaja se ustanovi prihodnjo pomlad v Studencih pri Mariboru za desni dravski breg. Katol. polit. društvo v Slatini je v nedeljo imelo svoj redni letni občni zbor. Po izvolitvi odbora so bile na utemeljevanje gospoda predsednika vsprejete z veliko navdušenostjo naslednje resolucije: I. Odlo6no se zahtevajo dvojezični napisi na vseh uradih ter železnicah, ako v tistem okraju vsaj tretjina prebivalstva govori drugi deželni jezik; tak zakon naj se za vso državo sklene! II. Najodlo6neje se protestira zoper opustitev okrajnih zastopov; ako pa dež. zbor štaj. tak zakou vsprejme, naj vlada za Staj. Slovence takoj osnuje slov. oddelek dež. Solskega sveta! III. Ako se sprava na Ceškem med obema narodnostima dožene, naj dotične dolo6be veljajo tudi za jugoslovanske manjšine! Lovski tat. Posestniškega sina Tomaža Rožič na Šobru je pred kratkim aretiral postajevodja Verhovnik, ker je bil na sumu, da je lovski tat. V sredo, dne 10. t. m. se je vrSila pri mariborski okrajni sodniji obravnava, pri kateri je bil obsojen Rožič na 14 dni zapora. Detomorilka. Zavoljo umora svojega otroka je zaprl orožniški postajevodja Ogorevc Fran6iško Kranjc iz Drakovc, obeina Mala Nedelja. Obdolžena je, da je otroka po porodu zavila v cunje, da se je zaduSil in ga potem zakopala v bližDjem vinogradu. Zgorela je viničarija Blaža Pernat v Dežni v petek, 12. t. m. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Posestnik je bil le za malo svoto vavarovan. Smrt. Urarla je v petek, 12. t. m., v Kamnici pri Mariboru 6. sestra Armela ro{. Marija Golob, Solska sestra iz III. reda sv. Frančiška Asiškega. Rojena je bila dne 11. junija 1878 pri Sv. Marjeti na Dr. polju, redovnica je postala 15. avg. 1898. Svetila ji večna luč! Ptujske novice. Preblagorodni gospod dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik in državni poslanec na Dunaju, blagovolil je poslati podpisanemu vodstvu po poStni hranilnici povodom njegove poroke 50 K z naro6ilom, da jih pred Božičem razdeli med uboge učence. Za ta blagi dar se imenovanemu gospodu najprisr6nejše zahvaljuje šolsko vodstvo v ptujski okolici. — V Ptuju je umrl 13. t. m. 6evljarski mojster MaSel v 76. letu. Rajnki je bil ustanovnik čitalnice in njen zvest 6lan do Svoje smrti. Trajen mu spomin! — Veleposestnik Franc Leskoschegg iz Brega pri Ptuju je minoli 6etrtek tako nesre6no padel, da si je zlomil v gležnu nogo. V Zavrčii je umrl 13. t. m. spoStovani in priljubljeni učitelj gosp. Franc Pristernik. N. v m. p.! Ormoški spomini. To je naslov novi knjigi, ki jo je izdal gosp. dr. Ivan Geršak, c. kr. notar v Ormožu, ob petindvajsetletnici ormoSke posojilnice in ob tridesetletnici svojega beležništva v Ormožu. Knjiga obsega 185 strani. Stane pa, koliko kdo ho6e poslati. Knjigo namreč plača posojilnica in vse, kar se bo izkupilo, darovalo se bo družbi sv. Cirila in Metoda. Knjiga je zanimiva tudi za širje kroge, posebno zaradi životopisov ormoških rojakov književnikov in njih slik. Tako se nahaja v njej životopis Fr. Ks. Meška, Rud. Vrabla, dr. Iv. De6ka, slika Fr. Ks. Meška in njegove rojstne hiše. Iz Pilštanja se nam poroča: Dne 26. m. m. je umrl tukaj ob6espo5tovani in priljubljeni posestnik Jožef Strašek, oče gosp. župnika Jož. Strašek. Rajni je bil dolga leta cerkveni klju6ar in Solski oče. Rojen je bil 18. sušca 1811 ter }e bil najstarejSi v celi župniji. Leta 1882 je obhajal zlato poroko. Naj v miru počiva! Celjske novice. Delavsko podporno druStvo priredi na Štefanovo popoldae ob polu 4. uri božičnico za otroke svojih 6lanov. — Celjski »turnarjic imajo tudi v odboru Slovence: Ferien, Šuhoj, Pinter, Novak so jako lepa slovenska imena. — Starosti celjskih Sokolov je bil izvoljen pri občnem zboru dr. Ivan De6ko. — Novoizvoljenega župana celjskega Julija Rakuscha je cesar potrdil. — V nedeljo, 21. t. m., se uprizorijo v celjskem Narodaem domu »Rokovnja6i«. Za6etek ob 7. uri zve6er. Iz Zalca se poroča: V torek, 16. t. m. ob 2. uri zjutraj je začelo goreti v rastlinjaku g. Karola Janič. Zgorel je rastlinjak z vsemi rožami. K sreči je neki pekovski pomočaik zapazil pravočasno ogenj, katerega so domači pogasili, predno se je mogel razširiti. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pšenice 16 K 10 v, rži 13 K 90 v, je6mena 14 K, ovsa 14 K 40 v, koruze 15 K 20 v, prosa 15 K 40 v, ajde 18 K 40 v, fižole 22 K. — N a D u n a j u: 50 kg pšenice 8 K 95 v, rži 8 K 25 v, }e6mena 7 K 75 v, koruze 7 K 15 v, ovsa 6 K 95 v, fižole 14 K. Sadne in druge cene v Mariborn. 1 kg jabolk 24 do 36 v, hruSek 20 do 36 v, orehov 40—48 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 16 do 20 v, 6esna 50 do 58 v, 5 jajec 40 v, 1 kg sira 32 do 64 v, surovega rnasla 2 K do 2 K 80 v, 1 hter svežega mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg kumine 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v. Cerkrene strarl. Duhovniške vesti. Zupnija Marija-Zagorje je podeljena ondotnemu provizorju č. g. Fr. Hlastecu, župnija Nova Štifta pri Ptuju pa 6. g. M. Tertineku, župniku v Pernicah. — Premeš6en je 6. g. Aat. Drofenik, kaplan pri Sv. Andreju v Slov. gor. v Malo Nedeljo pri Ljutomeru. Sv. misijo v Rajhenburgu se je vrlo obnesel. Dasi je bilo vreme neugodno, bila je cerkev ves 6as skozi 12 dni napolnjena. Izvrstni prepri6evalni govori 66. gg. misijonarjev so marsikaterega mlačneža predramili. Obhajanih je bilo mnogo, nad 3000, torej, razun par znanib, ki imajo predaleč v cerkev, vsa fara. Bog daj trajnega vspeha! Gospodom spovednikom, katerih je bilo do 10 vsak dan, bodi tukaj izrečena Se enkrat prisr6na zahvala. — NajlepSi pojav sv. misijona pa je ustanovitev Mariiine družbe. Ve6 ko 100 mladeni6ev in 250 deklet, se je postavilo pod Marijino zastavo, katero Stevilo pa se utegne v kratkem še podvojiti. Tako je tudi pri nas led prebit, mi vstajamo, mi mladi, in se ho6emo pridružiti oni vrli slovenski mladini, katere živabno družbeno življenie po drugih krajih ob6udujemo. Bog z nami in Marija! Iz Cezanjevec dohaja vsaka vest pozno med svet. Res je sicer, da nismo v najtesnejši zvezi s svetom, ker vlak ne drdra skozi naSo odlično vas in tudi natn telegrafične sohe ne delajo napote, pa bolj res je, da manjka takih, ki bi hoteli kaj napisati ter poslati 6ez hribe in doline, da bi tudi Vi,gospod urednik, tatn v Mariboru kaj zvedelio nas. Veste, gospod urednik, na praznik vseh svetnikov smo bili v Cezanjevcih posebno praznični in veseli, celo ponosui. Nas veleč. gospod dekan Ivan Skuhala so nam blagoslovili nove orglie, katere je izdelal g. Jožef Brandl v Mariboru. NaS dobri rojak, veleučeni gospod dr. Fr. FeuS, so nas v navduSenem cerkvenem govoru opominjali, da moramo živeti sveto po vzgledu svetnikov ter so nam razumljivo razložili, da nas ravno orglje po svojem namenu opozariajo, da je treba živeti sveto. Tudi slovesno sv. maSo so služili naS gospod domačin ob asistenci dveh ljutomerskih gg. kapelanov. Med sveto maSo so pele nove orglje kaj lepo, spremljale krasno petje ljutomerskega pevskega druStva ter vzbujale v nas sveta čustva. Da so orglje tako popolne, gre velika zasluga gospodu doktorju, ki so razun svojega itak visokega prispevka na svoje stroSke še dali napraviti register Gamba. — Pri pošteni zabavi v rojstni hisi g. dr. Feuša se je med drngim reklo tudi to, da je cezanjevSka cerkev oskrbljena zdaj z vsemi potrebščinami, da more postati župna cerkev, kar se bo v ne preve6 oddaljenem času vsekakor moralo zgoditi vsled pretežavnega pastirovanja ogromne Ijutomerske župnije. Dal Bog in sv. Rok, da bi bilo kmalu! Društvena poročlla. Slovanska čitalnica v Mariboru ima svoj redni ob6ni zbor v nedeljo, dne 21. decembra ob 8. uri zvečer v čitaln. prostorih. V nedeljo, 28. t. m., je dražba pododdanih časnikov. Prostovoljno gasilno draštvo iljaŠevsko je priredilo v nedeljo, 23. novembra, tombolo. Krasno vreme je pripomoglo, da je bila udeležba ogromna. Jako veliko je bilo tudi tujih gostov. Društvo se tem potom zahvaljuje vsem darovalcem, ki so mu s svojimi darovi omogo6ili prirediti tombolo. Bral. društvo v Hajdini pri Ptuju priredi dne 26. decem. popol. ob 3. uri igro »Lurška pastarica« v Solskih prostorih. Prostovoljno gasil. društvo pri Sv. Jnrijn na Ščavnici naznanja, da bo dne 26 t. m., to je na Stefanovo po ve6ernicah priredilo drugo veliko tombolo, Saljivo poSto itd., pri kateri sodeluje doma6a društvena godba. Vse naSe prijatelje in somišljenike prav uliudno vabimo na ta zabavni ve6er. 0 d b o r. V Zalcn bo imelo prostovoljno žalsko gasilno drustvo dne 26. t. mes. veselico s sre6olovom. Slovensko pevsko društvo v Ptnju izvolilo je pri izvanrednem občnem zboru dne 8. decem. t. 1. nastopne odbornike: gg. Drag Zupančič, predsednik; 6ast. o. Lenart Vaupotič, namestnik; Iv. MurSec, blagajnik; Jožef Sever, arhivar in Val. Kajnik, tajnik. Namest. odbornika sta gg. Ivan Kaukler in Jož. Slavinec. Zunanji odborniki so gg. dr. Janko Bezjak, prof. Franc Orožen, dr. Juro HraSovec in Franc Čeh, namestnika pa gg. Franc Podobnik in Ant. Porekar. Računskim preglednikom so voljeni gg. prof. Jožef^Zelenik, Andr. Babič in Ferd. Skuhala. Št. Pavel pri Preboldu. LetoSnje leto se je tu ustanovilo v Latkovivesi prostovoljno gasilno druStvo. Največ zaslug si je pri tem pridobil naS vrli in delavni fant Štefan Jelen. Da je bilo društvo potrebno, se je kmalu razvidelo, ker jih je v kralkem veliko pristopilo, dasi je treba precej žrtvovati za pripravo gasilnega orodja. Saj je pa tudi lep namen gasilnega društva! 2e to mu mora pridobivati prijateljev. Ogenj gasiti, nesrečnim pomagati, in onim, katerim nevarnost preti, na pomoč priskočiti. Ognjegasec ima imenitno opravilo: ozri se na pogoriS6e pogorelca, — žalosten pogled! Povsod razvaline — povsod jokanje in stokanje! »Črno je zalo stanje in razpokano na Spranje. Pusta groza tam prebiva. Luna bleda zdaj skoz prazna okna gleda noter v hram.« Take nesreče zabraniti je naloga gasilnega druStva. Gasite ogenj, pa tudi vnemati ga morate, ogenj do sv. vere in materinega jezika. Pa ne samo v sebi, vnemati ga morate tudi se svojim zgledom pri drugih občanih. 23. novembra se je vrSila tombola v korist gasilnega druStva, ki mu je precej dobička prinesla. Ljudje so veliko žrtvovali v ta namen; naj jim tukaj izrečemo prisrčno zahvalo. Drudtvo bo cvetelo in veliko dobrega sadu obrodilo. Samo tega ne pripuščajte, da bi na nas vplivali liberaici. V malokateri kraj prihaja toliko katoliskih časnikov, kakor v St. Pavel. Iz njih spoznate, da so liberalci verski in uarodoi odpadniki. Od Mislinje. V 47. Stev. >Slov. Gospodarja«, od dne 20. uovembra t. 1., nahaja se dopis »Šmartno pri Slov. Gradcu« s podpisom tačasnega načelnika tamošnjega »kmet. bral. druStva«. V tem dopisu odklanja občespoStovani, značajni in požrtvovalni gospod župan načelnistvo imenovanega društva, ker mu je slav. krajni Solski svet v Šmartnu z odlokom od 23. okt. 1902, 8t. 108 odpovedal Solsko streho. Ude tega društva mori sedaj neka zbeganost, ker ne vemo, pri 6em da smo. Morebiti ima odbor braln. druStva že ogledni list, da sme nas poslati s 1. prosincem 1903 na >Slepčevo njivo«; ker bi pa mi ne bili s tem zadovoljni, predlagamo sl. kraj. Solsk. svetu v Šmartnu, ki je društvu prostor odpovedal, naj sedaj tudi sklene, kam ho6e druStvo pregnati! Morebiti k Sv. Magdaleni? — Videl sem svoje dai ves sedanji slav. krajni šolski svet v krogu bral. društva. Od tistega 6asa se ubikacijske razmere v Šmartnu niso spremenile za trohico: — pa vendar je bilo takrat vse v redu. Povejte nam odkrito, kedo vas je zbodel in kaj vas je napotilo, da sedaj društvo preganjate? Veste li, da v celem Šmartnem nimate sobe, kamor bi stisnili prepotrebno društvo? Veste li, da ste se sami po zobeh vdarili, ko ste odposlali dopis od 23. okt. 1902, 8t. 108? Pripravite, vrli možje, druStvu primernejši prostor kakor je šola, potem pa odpadejo vroče seje, ki so na kvar druStvu, in pa bridki odloki, ki ponižujejo slavno Smartno. Ker vsi poznamo veliki potnen in neprecenljivo korist braln. druStva za naš kraj, zato pričakujemo v kratkem občnega zbora za letoSnje leto, da društvu zagotovimo obstanek, da mu pravočasno oskrbimo novo streho ter da storimo potrebne korake, da se druStvo ojači celi nadžupniji v korist, narodnosti v 6ast, nepotrebnim sklepom pa v odgovor! — Iz druglh krajev. Zverinski stariši. Te dni je umrla 16 mesecev stara hčerka služabnika Steinschneiderja na Dunaju. Mestni zdravnik, ki si je ogledal mrliča, je zapazil rane in zatekline na otro6ji glavi. Oče je pri zaslušanju priznal, da ga je prejšnji ve6er jok obolelega otroka zbudil, kar ga je tako razkačilo, da je zgrabil otroka ter ga vrgel ob železno ograjo. Steinschneiderja so zaprli. Njegova žena je bila že opetovano kaznovana zaradi trpinčenja svojih malib otrok. Posebno grdo je ravnala s svojim nezakonskim sinom, vsled česar se ji je pri zadnji obsodbi ta otrok odvzel. Znamenje zapeljivcu. HSer nekega topilca stekla zapeljal je v Parizu bogat groi. H6i je morala na povelje očetovo pisati zapeljivcu, naj jo Se enkrat obiSče. Grof je res prišel. O6e je planil nanj ter ga s pomo6jo dveh delavcev zvezal, nato je pa s pripravo iz tovarne užgal grofu na čelo besedo: «Zapeljivec». Poroča se, da so zdravniki izjavili, da grofu ne morejo izbrisati raz 6ela te besede. To je grofu kaj aeprijetno, ker se je hotel te dni poročiti z neko bogato damo, a sedaj iz poroke ne bo ni6. Grof je tako osramočen, da je pobegnil v neki svoj grad na deželo. Električna puška. Na Aagležkem je baje izaadel neki mehaaiker novo puSko, s katero se lahko vsako minuto 28 krat vstreli. Strelja se z električao napravo. Ta puška nese 3100 metrov daleč. Iiboren račaaar. Učitelj: «Matiček! jaz prižgem sedem sve6; potem pa upihnem dve. Koliko jih Se ostane?* — Mati6ek: »Potem ostaneta dve.> — Učitelj: «1, kako pa ti ra6unaš!» — Mati6ek: «Pet jih gori in zgori. Dve upihaem, pa ostaneta.* 1,593.000 meter žice. Tako dolga je namreč telefoni6aa žica, ki veže Rim s Parizom in ki je do zdaj najdaljSa telefoničaa zveza. Med Parizom in Berolinom meri 1118 kilometrov, med Berolinom in Budapešto 979 kilometrov, med Parizom in Margel 863, med Londonom in Parizom 470 itd. Zveza Rim—Pariz meri na italijanskih tleh 834 in na francoskih tleh 759 kilometrov. Zanimivost iz Italije. «Eiinosti» se piSe: Svoje6asno ustavil sera se bil mimogrede en dan v malem mestu Beluno, v zgornji Italiji. Zjutraj istega dne sprehajal setn se po cesti proti Feltre. Na tem sprehodu naletel sem na nekega kmetiCa, s katerim sem se pogovarjal o vsakdanjih stvareh. Kar sem zapazil, da. tropa mož teče proti mestu in 8e-le, ko so možje priSli v mojo bližino, mogel sem videti, da so imeli vsi puške v roki in perje na klobuku. Pripomnil sem kmetiču, da saj vendar ne gori v mestu. Mož je razumel, kaj sem hotel re6i ter mi pojasnil, da so to italijanski vojaki, takozvani «bersaglieri» (lovci), ki se vra6ajo z vaj nazaj v mesto. Kar se ti6e brzega marširanja, dejal mi je mož, da se imajo zahvaliti tistim <maledettim> Avstrijcem, ki so jim bili leta 1866 vedno za petami. «Da», je pripomnil, »takrat stno morali po sili ,hitro' marširati.» — Slednji6 je pripovedoval možiček, da se je radi tega že ve6krat maščeval nad Avstrijo in sicer na 6isto miren način. Vsake spotnladi da se «k nogam* pelje v Avstrijo, kjer ostaja do jeseni. Tekom tega 6asa pndno var6i in poSilja denar v domovino, hrano pa da si izprosi pri kmetih. O nastopu zime pa da se daje po odgonu brezpla6no odpeljati domov. Mož je razumel tudi nekaj nemščine, a Se bolje je govoril slovenski. Dejal je, da mu je v Avstriji neobhodno potrebno, da razume nekaj slovenščine, ako hoče boljše izhajati. Moč zgleda. Sinovec burskega generala Botha, Tomaž Addis Emmett, ki se je boieval v Afriki, je prestopil v katolisko vero. K temu ga je nagnilo to, ker je videl, kako so njegovi katoliški sobojevniki vsako nedeljo hodili v 3 in pol angleSke milje oddaljeno cerkev. To ga je nagnilo, da je želel bližje spoznati katoliSko vero in se je sledajič izpreobrnil. Kaznovana ošabnost. V neki vasi na Predarelskem je živel mož, ki se je bavil z beljenjem platna in si tako pridobil veliko premoženje. Bil je zelo 6islan mož. Pa moža se je polastila oSabnost. Imel je dve hčeri, ali v celi okolici ni bilo pripravnega moža za nji. V družbi, 6e mu je le bilo mogoče, se je rad bahal: »Vedno se pravi, da Bog nikdar ne dopusti, da bi drevo zraslo do nebes; edino pri meni se je to dogodilo.c Bilo je neko nedeljo, ko se je tako izrazil. V ponedeljek potem |e Sel z vozom, naloženim z mokrim platnom k belilnici; ker se konji splaSijo, pride mož pod voz in zadnji konec voza mu je šel 6ez usta, da je 6ez nekaj minut umrl. Njegove hčere so se omožile izven domačega kraja in kmalo popolnoma ubožale. Tukaj je veljal pregovor: »OSabnost gre pred padcem«. Ne ubijaj! Ne davno, ko je prišel v nek hotel gospod in prosil za prenočiš6e, katerega je tudi dobil. Predno je Sel spat, izročil je gospodariei zavitek z opazko, nai mu ga do jutri shrani. Ko je zaspal, polasti se te žene radovednost, kaj ima v zavitku. Ko ga odpre, zagleda več tisoč goldinarjev. Od prevelike lakomnosti premagana, vzame sekiro in umori spavajočega gosta. Ko je hotela truplo skriti, pogleda natančneje obraz in spozna iz obraznih potez svojega moža, ki je pred leti odSel v Ameriko in se sedaj s prihranjeaim zaslužkom povroil. Lokomotivo nkradel. Ameriski tatovi se pečajo z velikitni tatvinami. V Albert Lea, Minnesotto je ukradel neki postopač lokomotivo in se na njej odpeljal. Kaj takega se Se pri nas ni sliSalo. V Ameriki pač znajot Maša 4500 metrov nad morjem. Na najvidjem gri6u Monte Rosa gorovja so pred nekaj dnevi postavili križ. Prispevke za znamenje odrešenja so nabrali prebivalci Aosta doline in Sest pogumnih gorskih vodnikov je postavilo križ, ki je 85 kg težak. Pogumne vodnike je spremljal duhovnik, ki je blagoslovil križ in ob enem daroval sveto ma3o. ,,To je moje bodalo." Gledališčni igralec Suett je rad pil, celo na odru, če je le mogel. Ko je nekoč igral v »Juliju Cesarju«, se je v prostem trenotku skril za napravljenim grmom, potegnil iz toge (vrhnje suknje starih Rimljanov) steklenico ter parkrat slastno potegnil iz nje. Njegov tovariS je to zapazil ter ga vprašal, kaj ima v obleki skritega. »Sarao svoje bodata«, ie dejal. V neopaženem trenutku je Suettu izmuznil tovariS steklenico in izpivši jo, mu jo je vrnil z besedarai: »Tu imate nazaj nožnico od svojega bodala!« Čaden prešič. V kemiCni muzej v Madridu so prinesli te dni mladega prešiča, ki }e imel dve glavi in tri očesa. Ta prešič je živel osem dnij in je jedel z obema gobcema, tudi krulil je z obema gobcema. PreSič bi morebiti Se dalje živel, da ga ni zaklal njegov lastnik. 49 let in 4 mesece v ječah. Redarstvo v Zabrebu je nedavno uprizorilo gonjo na klateže po raznih prenočišeih. 0 t«m je naletelo na človeka jako nevarnega za tuje imetje. To je neki Ivan Polonščak iz Škarice. Mož je bil rojen leta 1804 in ima sedaj 98 let. Od teh 98 let jih je preživel 49 in 4 mesece po ječah, torej nad polovieo dolgega svojega življenja. Obsojen je bil 10 krat od raznih sodiSč. 49 let presedeti po ječah, doseči 98. leto življenja in imeti Se posla s slavno policijo — ta mora biti iz želeža! Poneverjenje v Nemčiji. Ravnatelja hranilnice v Bramsa v Henneu na Westfalskem so zavoljo poneverjenja zaprli. Manjka okoli 400.000 mark. Posnemanja vredno. Glasilo ameriških Hrvatov v Allegheny poroča o uzorni slogi, v kateri žive Slovani v Ameriki. Ta sloga se je pokazala na izredno ginljiv način na zaključku zborovanja »Hrvatske zveze» v Allegheny. Tam so Slovenci in Hrvatie iz vseh stranij Zjedinjenih držav v bratskem soglasju zaključili zborovanje s pevanjem pesmi «Lepa naša domovina*. To pesem }e pel Hrvat z banovine skupaj z dalmatinskim Hrvatom, s svoiim bratom Slovencem, z istrskim Hrvatom ter Hrvatom iz Slavonije in bratom iz Bosne. Tu so se naSli skupaj bratje jedne majke Slave, raztreseni po širni Kolumbiji. In tu je prešinilo vse brate živo spoznanje, dabijimbrez sloge in ljubezni nikdar ne vz81 o solnce narodne s I a v e. V tem spoznanju so si segli v roke, pozabivdi na preteklost, a sedanjost zapečatili s krasnim pečatom sloge in ljubavi, ki bode jamstvo boljSe bodočnosti. — Oj, kako lepo bi se to dalo prenesti na oni narod — v Evropi, kateremu so naSi pradedje dali ime — Slovenci! Sneg na luni. Zvezdoslovec profesor Pichering je ravnokar dokazal, da se nahaja na mesecu sneg, ali vsaj našemu snegu ne- kaj sličnega. Tudi so ondi kraji, kojih barva se tekom časa izpreminja, to je baje rastlinstvo na luni. Ker se prikazujejo vedno novi bljuvalniki ognjenikov, stari pa izginjajo, sodi iz tega profesor Pichering, da ognjebljuvne gore na luni še niso pogasnile. Slabo opravičevanje. Neka gospa je obiskala nekoč norišnico v Kanadi. Ker se je jako zanimala za umobolne, je stavila na posamezne več vprašanj. Ko je zapazila nekega starega gospoda, kateri jo je posebno zanimal zaradi svoje častitljive postave, ga vpraša: <Kako dolgo ste že tukaj, dragi moj?» »Dvanajst let», je odgovor. «Ali se ravna lepo z vami?» «Da». Tudi na daljna vpra3anja ji jo odgovoril jako kratko in hitro. Ko se je oddaljila, zapazi, da se je sluga, ki jo je vodil, Skodoželjno in hudomuSno smejal. VpraSa ga, zakaj se ji posmehuje in ta ji pove, da je dotični, katerega je ravno kar tako pomilovalno izpraševala prvi zdravnik norisnice dr. Clark. Prestrašena je hitela gospa nazaj ter se pri zdravniku opravičevati: «Moja zmota, mi je jako žal, gospcd doktor! Nikdar se ne bom dala več varati po zunanjosti!> Gospodarske drobtinlce. Onoj in gnojenje. (Dalje.) Pri nas pridejo v trgovino navadno superfosfati iz rudninskih fosfatov, pa tudi od kostij. Kosti se pa prodajajo kot pomožni gnoj še v drugib oblikah. Kosti obstoje razun iz fosforovo kislega apna še iz mnogih drugih snovi. Kosti imajo poleg mineralnih snovi, ki znašajo okolu 50% njih težine in v kateri je okolu 19 % fosforove kisline še precej klejevine, ki ima do 4 % dušca, razun tega imajo tudi tolšče poleg vlage. itd. V prvi vrsti pride v poštev fosforova kislina kot gnojilo. Te je pač v kosteh razmeroma največ. Pa tudi dušec klejevin je treba upoštevati. Tolšča je pa neprijetna spremljevalka gnojil, kajti ona ovira razkrajanje, pristopnost rastlinam. Tolšče se morajo torej odstraniti. Navadno so se prej kosti kuhale ali pa s parom parile, da se jim je tolšča odvzela, pri tem so pa tudi klejevine iz njih šle. Koščena moka od parjenih kosti torej nima dušca ali le malo. Parjene kosti se pa dajo mnogo lažje mleti. V novejšem času se tolšča kostem jemlje s pomočjo ogljenčevega žveplenea ali bencina itd., s suovmi, ki imajo lastnost tolšče topiti. V tem slučaju pa ostane ves dušee v kosteh. Kosti pridejo v trgovino kot koščena moka. Ta mora biti jako fino zmljeta. Parjena koščena moka brez klejevin je mnogo manj vredna. Ona, ki ni parjeua, ki ima še kleje- vine, ima več dušca. Klejevine se raztvarjajo, gnijejo, tako postane tudi fosfat bolj rastlinam pristopen. Ako so v koščeni moki še klejevine, bode tudi fosfat vsled tega bolje vplival nego od parjene koščene moke. Bolja kot koščena moka sama po sebi je nje superfosfat, to je koščena moka, v kateri je osnovno fosforovo kislo apno kakor v drugih superfosfatih z žvepleno kislino pretvorjeno. Na posameznih posestvih se kosti, ki se naberejo in ki so dobro prekuhane, zdrobijo ter najbolje med živim apnom kompostirajo. Tako postanejo vsled razkrojenja klejevin popolnoma prhle. Večkratno polivanje z gnojnico jih še bolj razkroji. Posamezna gospodarstra pa tudi zamorejo kosti s pomočjo žveplene kisline razkrojiti, kar se lahko t kaki kadi ali sodu od petroleja itd. zgodi. Tomaževa moka je dandanes pri naših kmetovalcih še najbolj znano izmed gnojila, ki imajo foaforovo jjislino. Ta moka je odpadek pri pridelovanja jekla. Železna ruda ima fosfora ta pa stori železo oziroma jeklo bolj krhko. Neki Tomaž Gibert je pa znašel, kako se fosfor v železu odstrani. Glavne poteze te znajdbe so sledeče: Skoz od vroeine raztopljeno železo prepihava se zrak. Pri tej priliki pa zgori tudi fosfor. če pa fosfor pri pristopu zraka zgori, nastane fosforova kislina. Med železo so pa vložene plasti apna in peska (kremena). Apno veže fosforovo kislino, kreraenčeva kislina pa napravi to zvezo kmetovaleu oziroma njegovim rastlinam ugodnejo. Zlindra, ki plava na porršju taljenega železa, je torej tista žlindra, katero rabimo kot Tomaževo. Nje vpliv odvisen pa je od tega, kako fino je zmljeta. Najmanj naj iraa na 100 delov 75 delov, ki gredo skozi sito, čegar luknjice imajo po 0*15 mm premera. To je važno za kmetovalca. Kmetovalea namreč ne zanima fosforova kislina, katera zainore sploh v taki moki biti, temve6 koliko je te rastlinam pristopne. Ni dovolj torej, da ve kmetovalec, koliko fosforove kisline ima Tomaževa moka, vedeti mu je dobro, kako fino je ta semljeta, posebno pa mu je treba vedeti, koliko te zamorejo rastline, s pomočjo kislin, katere konci koreninic izpuščajo, od nje izlužiti. Sredstro, da se to zadnje vsaj približno spozna, so keraiki pae pogodili. Eaztopina citronove kisline ia sicer pri gotovem razraerju topi toliko fosforov» kisline v Tomaževi moki, kolikor je zamorejo korenine rastlin topiti. Kmetovalca zanima torej v Tomaževi moki ne splošna, temveč v eitratu (raztopini citronove kisline) raztopna fosforova kislina. To je pač enako kakor živalska krma ni odvisna le od vsebine krmil^ temveč tudi od prebavljivoati redilnih snovi V istih. (Dalje sledi.)