Štev. 17. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 22. aprila 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena prí sküpnom naslovi na dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plačá do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je p u sküpnom naslovi ceha 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti .Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči 5 Din, više od vsake reči polD. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Posianom« 2'50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo. KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Zdaj je čas. Dnešnja Vlada, v šteroj je tüdi naš minister dr. Korošec, je prevzela oblast v roke s tov nalogov, da zbogša državno gospodárstvo. Slabo gospodarenje z državnim imanjom je pripelalo našo bogato državo že do velkoga siromaštva. Različne demokratske vláde so si štele pomagati s tem, da so lüdstvi nalagalo či duže vékše dače. Lüdstvo je tej dač več nej zmagalo i že se je vidio, da dr-žava tüdi od dač več nede mela svoji redni dohodkov. V pravom časi je prišla nova vláda, štera je nači prejela vroke državno gospodárstvo. Ta vláda je najprlé znižala dače. Znala je, da bo kmet, obrtnik i trgovec samo te z veseljom delao, či njemi od njegovoga dela tüdi nikelko ostane, ne da bi bio prisiljeni vse za dače dati kak je bilo to pod različnimi demokratskimi vladami. Dače so znižane i z novim letom se bo plačü- valo skoro komaj polovica dače kak do zdaj. Poleg toga je pa vlada v tej teški časaj skočila svojim lüdem na pomoč ešče z drügim velkim delom. To je državno posojilo. To posojilo je za nas nikše novo breme nej, ar se bo s tov dačov kak jo bomo nanovo plačüvali v dugi letaj pomali nazaj plačüvalo. S tem posojilom pa Vlada pride na pomoč vsem tistim, šteri so najbole potrebni. Za nas so posebno važne tri velke šume štere so določene za zbogšanje prometa, to je cest, železnic, mostov i tak naprej 13 miljarde dinarov, za zbogšanje kmetijstva 2 miljardi dinarov i za javna dela, to je različne zidine 1 miljardo dinarov. Vsakša krajína si je naprej zračunala kelko njoj vse trbej za različne potrebščine da bo prosila od države takšo šumo penez iz toga pojila. Tüdi naša krajina se je nikelko genola nego ne v zadostnoj meri. Preglednoli smo nikelko svoje ceste, gde bi trbelo nove, štere naj bi prevzela država, gde bi bili potrebni novi mostovi i tak naprej. Občina je ešče niti edna nej poslala kakši svoji potrebščin. Vnoge občine majo poleg sebe pa cestaj slabe mostove, ali pa trbej delati nove mostove, trbej njim zidati šole, i tak naprej vse to naj se zdaj vküpspiše, da lehko naši oblastni poslanci iz določene šume za mariborsko oblast dobijo potrebno za našo Krajino. Posebno Važna je tüdi šuma določena za zbogšanje kmetijstva. Kelko je pri nas slabi močvarasti travnikov njiv i tak naprej. Potrebno bi bilo skopali vnogo kanalov jarkov, poglobiti potoke i tak dale. Za vse to se mi premalo brigamo. Drügi majo že vse naprej zmerjeno pa zračunano ka vse bodo delali i kelko bo to vse koštalo. Mi pa čakajo, da drügi príde k nam i nam pove, ka naj delamo. To so časi, šteri se ne povrnéjo tak zlehka, či je zamüdimo. Teško je živlenje v našoj krajini zato pa moramo paziti na vse ka nam lehko kakše haske prinese. Samo na te način se rešilno večnoga slavonskoga dela, či si začnemo sami pomagati. Naša krajína má ešče izdak telko zemlé i telko krüha, da nas lehko vse gospocko prehrani, samo prav moramo prijeti vse v svoje roke, Gde so društva, se ji poprimimo, od njij se dosta navčimo kak se nam trbej obračati, i kama se moramo obračati. Gde pa nega drüštev, naj se kem hitrej ustanovijo, i to dobra krsčanska društva. Ta nam pomali dajo to ka nam fali i pomali bomo že znali sami ravnati s svojov krajinov i si spravlati to, ka nam po zakoni ide. Dokeč si pa nemo znali sami pomagati, ne čakajmo posebne pomoči od drügi. Tujski promet. Ka je to? Obe tevi reči sta takšivi, da jivi mi v našem navadnom guči ne rabimo dosta. Tisti pa, šteri poznajo tevi reči i njüv pomen, znajo tüdi pravo ceno. tistomi, ka je s temi rečmi v zvezi. No, „tujski“ promeni telko kak tühinski „promet“ pa telko kak gibanje ali pretakanje, šteri bi se pri naš šteo malo bole postaviti, rad pravi mesto promet forgalom i naednok razmi ka to pomeni. Promet pravimo navadno vekšemi gibanji različni kol po vulicaj pa tüdi živine i lüdi. Promet pomeni tüdi gibanje i delovanje železnic, ladij na morji pa tüdi od fabrik, trgovin i gostiln pravimo, da majo velki promet, či se v njij vnogo gible, preminjavle i vnogo trži. Pod imenom tüjski promet ali kak bi. mi pravili tühinski promet, pa razmimo gibanje i pohajanje tühinski lüdi. Tujski promet lüdem dosta haska prinese. Vnogo naši lüdi rado hodi v različne toplice. Tam vidimo, da v takši kraj pridejo lüdjé od vsej stranij i dostakrat je v takšem mesti več tühincov od različni strani kak domačinov. Pravimo, da je v takšem mesti velki tujski promet. Mi vidimo tüdi, kelko penez prinesejo tem domačinom. tühinci V takšem kraji, gde so na priliko edne toplice, nejde niti ednomi krčmari preveč slabo či tüdi je celi küp oštarij tam. Ravno tak nejde božno različnim trgovcam pa tüdi drügi navadni gospodari se ne tožijo, da bi žmetno živeli. Či drügo nej hiže dajo tem tühincom, da stanüjejo pri nji i vsakši den njim pride kakši vekši penez v roko. Mi si zdejnemo, kak so srečni tej lüdjé, da majo v svojoj bližini takše toplice ali kaj podobnoga, ka njim telko dobroga prinese. Nego dnesdén se že ne vrši samo v krajaj, gde so kakše toplice tujski promet, nego skoro vsešerom. V te réd pridejo vsi kraji z zdravim zrakom, lepimi krajinami, kraji med planinami i pri morji. Vnogo lüdi iz naše krajine pozna že tüdi Bled. Na Bledi nega nikši naturni toplic. To je lepi kraj sredi planin z lepim malim jezerom i otožni na sredi jèzera na šterom je mala cerkvica. Okoli jezera so same lepe vile, skrite med drevjom i zozidane navadno tak, da majo kem lepši pogled po jezeri i bližnji planinaj. Se zahajajo zdaj že lüdje s celoga sveta, tüdi iz Amerike. Tü prežive vsakše leto vroče dneve na jezere i jezere bogatašov iz vsej krajov, največ Nemcov, Angležov, Francozov, Čehov pa tüdi Vogrov, Polakov, Amerikancov i tak naprej. Naš krao prebivle vsakše leto več mesecov vleti na Bledi. V tom časi se obrne tű tüdi vnogo ministrov i drügi diplomatov naše države i drügi držav. Vsi tej pa prinesejo Bledi i njegovoj okroglini vsakše leto lepe peneze. Ne mislimo pa, da je na Bled samo naednok začalo vse to hoditi, ka hodi dnes tá. Ne. To je šlo pomali naprej. Lüdjé okoli Bleda so znali lepo lüdi vabiti k sebi. Z vsakšim so bili prijazni, vsakšemi so podvoriti kelko so najbole mogli, vsakšemi so pokazali lepote svoji krajin. I tisti, šteri je ednok prišeo v te kraje i med te prijazne lüdi, je drügoč znova rad šo. Tak je prihajalo v té kraje či duže več lüdi od blüzi i daleč i dnes je cela Gorenjska strah Kranjske edno samo letovišče. Tujski promet v tej krajaj je tak velki kak v malo šteroj vekšoj državi. Poleg Bleda je Brezje, Bohinj i nešteto drügi Znani krajov, šteri so vsakše leto močno obiskani z lüdmi iz vsej krajin. Domačinje znajo, da je to za njé lepi dohodek vsakše leto, zato se pa proti tem tühincom tüdi obnašajo tak, kak je potrebno. Vsakši vért, šteri zida novo hižo, zozida že naprej nikelko vekšo i z večimi sobami, da lehko pri njem vleti stanüjejo razna gospoda. I proti tem tühinskim lüdem ali toj gospodi, so domačinje tüdi vsigdar pošteni, Ne gledajo samo na to, kak bi kak nájveč potegnoli od tühincov, nego pazijo na to, da se tühinci kem bogše počütijo pri nji; i tak Prihaja na Gorenjsko vsakše leto več tühincov, s tem pa tüdi več dohodkov tomi lüdstvi, Zakaj smo to povedali ? Ali je mogoče, da tüdi pri nas nastane kaj takšega kak je Bled ali drüga slavna letovišča? Toga dnes ne bi vüpali povedati. Je pa tüdi posebno naša gorička stran izredno lepa, s krasnimi poglédi na vse Strani, i tüdi naše ravnine majo vnogo lepoga na sebi. Lehko bi mislili v naši gorički borovi i jaličov! šumaj na kakša zdravilišča, pravimo za betežne na plačaj i podobno. Lehko bi pa mislili na različni lepi krajaj tüdi na letovišča ali počivališče. Vnogi bi rad prišao iz nemirnoga varaša med naše tihe i mirne, s šumami i goricami, s črešnjami i slivami posipane brege ali níšče ne vej za njé. Tüdi nemamo posebni prostorov, štere bi lehko ponüdili takšim lüdem i ne vemo ešče ravno, kak se moramo obračati okoli njij. Istina je pa, da začnejo tühinski lüdjé v zadnjem časi čiduže bole hoditi v naše kraje. Z novov železnicov hodi v naše kraje dosta več lüdi kak pred bojnov. Od toga ma zdaj ešče nájveč haska Sobota, pa tüdi v drüge kraje že nahajajo v vekšoj vnožini kak prvlé. Kak so v Bogojini začnoli zidati novo Plečnikovo cerkev se je samo zavolo te cerkvi pa tüdi zavolo lepoga razgléda obrnolo tam že vnogo lüdi. Ravnotak radi poglednejo drügi lüdjé, gda pridejo v našo krajino, kraje na goričkom proti Sv. Jurji i Gradi, šteri spadajo med najlepše na našem Goričkom. Kak se moramo obnašali proti tühincom? Kem več tühincov bo prihajalo v našo krajino, telko bogše bo za nas. Tak stopimo mi vküp z lüdmi, šteri majo od nas različno znanje i se lehko vnogo navčimo. S tem pa bomo tüdi prisiljeni paziti na vnogo reči, na štere smo prvle nej pazili. Vidli bomo, da drügi lüdje lübijo čistočo i red, veseli je, či njim pri- jazno ravnamo i či za svoje trüde neračunamo prekredno. To se njim tak povidi, da drugoč pa pridejo i pripelajo ešče drüge seov. To zna vsakši krčmár i vsakši trgovec i samo sebi škodo dela čí inači dela. Dostakrat se pa zgodi, da ravno naši krčmarje vnogo tühincov odvrnejo iz naši krajov. Mislijo si, vej te tak samo ednok pride zato njemi da kak najslabše i tisto jako drago zaračuna. S tem odvračamo tühinec od sebe pa tüdi svojoj krajini slabo ime spravimo. Glavno nam naj bo, S vsakšim tühincom, šteri pride k nam, bodimo kak najbole prijazni i ne gledajmo nigdar na to, da bi od njega kaj več potegnoli kak od domači lüdi. Či je pa pri vsoj našoj dobroti šteri tühinec nepošteni, bo telko bogše za nas, či nas ne zadene nikša krivda. S tem je pa kakpa ne povedano, da moramo biti prijazni i dobri Samo proti tühincom, nego z vsakšim. Zdaj v maji bodo meli dijaki iz naše gimnazije najrazličnejše izlete na vse strani. Vnogi si poglednejo pod vodstvom svoji gospodov profesorov tüdi kraje v našoj Krajini. Tü Pokažimo najprlé kak Znamo biti prijazni i kak Znamo iti lüdem na roko. Pokažimo njim vse ka je kaj važnoga v naši občinaj, či bodo gde naši dijaki spali, dajmo njim vse, kelko je v našoj moči, da bodo že naši domači dijaki sami čütili domačo prijaznost i dobroto. To bodo prvi stopaji s šterimi lehko tüdi v našoj krajini povzdignemo tüjski promet i to nam bo samo v hasek. 2 NOVINE 22. aprila 1928. NEDELA. (Po Vüzmi prva.) V tisti časaj, gda je bio prvi v tjedni, i dveri so bile zaprete, gde so bili vučenicje zbrani zavolo straha pred Židovi, je prišeo Jezuš i je stano sredi med njimi i njim pravo: »Mir vam bodi!« I gda je to povedao, pokazao je njim roke i rebro. Zradüvali so se teda vučenicje, gda so vidli Gospoda. Pravi njim zato páli: „Mir vam bodi ! Kak je mene poslao Oča, pošilam i jaz vas." I gda je to povepao je dehno v njé i pravo njim: „Sprimte Düha svétoga! Šterim odpüstite grehe, so njim odpüščeni i šterim je zadržite, so njim zadržani." Tomaža pa ednoga izmed dvanajset, Šteri se zové Dvojnik je ne bilo med njimi, da je prišao Jezuš. Drügi vučenicje njemi zato povedali: »Gospodna smo vidli." On njim je pa pravo: „Či ne vidim na njegovi rokaj znamenje cvekov i ne položim roke svoje v rebro njegovo, nemo vervao. I za osem dni so bili njegovi točenje palig notri i Tomaž je bio ž njimi. Prišao je Jezuš pri zapreti dveraj stano sredi med njimi i pravo: »Mir vam bodi!« Nato veli Tomaž: »Deni prst svoj esi i poglej moje roke; stegni roko svojo i jo položi v meje rebro i ne bodi neveren nego veren." Tomaž je odgovoro i pravo: ,Gospod moj i Bog moj !“ Jezuš njemi pravi: „Ar si me vido Tomaž, si vervao; bláženi tisti, šteri so me nej vidli i so vervali." Vnoga drüga znamenja je Jezuš ešče- včíno. pred svojimi vučenikmi, štera so nej zapisana v toj knjigi. Ta so pa zapisana, da bi Vervali, da je Jezuš Kristuš, Sin boži i da bi meli po veri živlenje v njegovom imeni. Navuk. Obžalüvanje je moč, iz štere poganja prenovlenjé človečanstva, (Po vüzmi drüga.) V tisti časaj, pravo je Jezuš farízeušom: »Jaz sam dober pastir. Dober pastir da živlenje svoje za ovce svoje. Najemnik pa i šteri je nej pastir šteroga so nej ovcé, vidi priti Vuka, ostavi ovce i beži; i vuk zgrabi i raztira ovce. Najemnik beži ar je najemnik i nema skrbi za ovce. Jez sam dober pastir i poznam svoje i moje poznajo mene; kak pozna mené Oča, poznam i jez Očo; i svoje živlenje dam za ovce svoje. Mam ešče drüge ovce, štere so nej iz té ovčárnice; tüdi tiste moram pripelati, i poslüšale bodo glás moj i bode edna ovčárnica i eden pastir. Navuk: Javno delo bi več sada obrodilo, či bi bilo več dobri pastirov i menje najemnikov. Sobočki špitao. Kak se čüje, se pripravla nikše razširjenje našega špitala v Soboti. V kratkom časi se bodo zidali vekši hlevi za svinje, dela se pa tüdi na to, da se zozida ešče edna vekša zidina za betežnike, posebno oddelek za očne bolezni. Te del se lekar misli postaviti na tistoj niskoj cerkvenoj njivi medkatoiičanskov Cerkvov, i špitalskim plotom poleg železnice. Vsi Znamo, da bi morao biti sobočki špitao najmenje trikrat tak velki kak je zdaj, da bi odgovarjao dnešnjim potrebščinam naše krajine i tüdi krajov prek Müre. Té špitao kak zdaj stoji, je kraj pravoga mantranja za betežnike i ne kraj zdravlenja i počinka. Zato že dnesdén, šteri količkaj premore, se ráj ide zdravit v Austrijo v radgonski špitao kak pa v sobočkoga. Sobočki je tak napunjeni z betežniki, da lehko sprime že skoro samo teške betežnike. Oda šteri količkaj odzdravo ga pošlejo že domo, da dá mesto drügim, bole nevolnim siromakom. Da v špitali ležita pa dva na ednoj posteli, je nikaj nej redkoga. Mesta nega nikšega več. Samo vekši betežniki majo lehko vsakši svojo posteo, Té zidine so nej več pripravne za špitao. Sobočki špitao je bio zidani samo za sobočki okraj. Zidani je bio na tom mesti te, gda je ešče na tom kraji ne bio takši promet kak je zdaj, ne pri železnici, ne na cestaj. Pa že pred bojnov je bio špitao samo za sobočki okraj premali, dokeč so nej pri-zidal izolirnice tam poleg železnice. I tüdi poleg toga so jako Vnogi naši lüdjé šli ráj v radgonski špitao v šterom so se brgše počütili kak v sobočkom ar ma vnogo bogše i lepše prostore. Po bojni je pa radgonski špitao za naše siromaške lüdi ščista odrezani i v sobočkoga so prisiljeni iti zdaj betežniki iz cele naše krajíne, poleg toga pa ešče tüdi iz celoga Murskoga polja ar tam zdaj tüdi nemajo nikšega špitala ednov rečjov na sob čki špitao je navezani 150 Jezero lüdi. Kakši je sobočki špitao? Te špitao je obprvim premali. Ma komaj prostora za 120 betežnikov i to z izoli-nlcov vred. Ob drügim slabo zidani, ne-zadostno opremleni z nejpotrebnejšimi šparati i ka je glavno, na jako nepri-pravRom mesti. Mi se pa ne genemo. Ne vemo, ali so naši lüdjé, posebno tisti, šteri mejo Vodstvo špitale v rokaj že sprevidi!, da je Zdajšnji sobočki špitao nej za betežnike i mesto na šterom je postavleni, nej pripravno za špitao. Betežniki znajo, da je za nje nikaj strašnoga ležati poleg železnice, gde vsigdar ruži, treska, ftička, i se strašno kadi, da nemajo celi den niti edne mirne vöre. Posebno neznosno je ešče, gda na železnici nalagajo razno živino kak teoce, da včasi trj dni z-.poredomo trobi tam poleg Spitala i blejé, da betežniki že vse trepečejo od neméra. Poleg toga majo vse zidine odločno premalo sunca i premalo čistoga zraka. To betežniki znajo, i ráj bi nevemo gde bili samo v tom špitali ne]. Nigdar smo pa ešče nej čüli tisti lüdi, šteri majo vodstvo špitala v svoji rokaj, da bi se tožili proti tomi. Nikoga nega, šteri bi očivesno povedao, da so té zidine i té kraj nikak več nej pripravne za špitao i da se na vsakši način mora že zdaj misliti na to, da se za naše kraje postavi ščista drügi, vekši i vsem zdravstvenim predpisom odgovarjajoči špitao. Tak se vidi, da zamüdimo tüdi to priliko. Vsi špitali so napravili zdaj kakše posebne načrte, ar se za gotovo že vidi, da dobimo vékše šume za naše špitale. Kak se vidi, mi tüdi to zamüdimo. Nega nikoga, šteri bi energično prijao za to, da moramo tüdi mi misliti na Postavitev nikaj vekšega i šéršega ne pa da samo krpamo tisto, ka je že nikaj nej vredno. Či je Maribor privolo v to, da se zdaj zozida telko, kelko naši lüdje prosijo, je s tem v punoj meri včino svojo dužnost, mi si pa samo velko škodo napravimo. Kelko šteč mo krpali i zatikali lüknje na tom mesti, gde zdaj stoji špitao, denok nigdar nede mogao špitao na tom mesti i s temi zidinami odgovarjati vsem zahtevam modernoga špitala. Tü je ne pripraven prostor za špitao, tü se špitao namre razširiti. Vsakši penez, šteri je vrženi v to krparijo, je vrženi v blato. Čl je to istina, da je Maribor pripravleni zidati na zdajšnjem mesti to, ka so naši lüdje prosili, je s tem jako dobro gombo potežo. Nam se je pa ešče niti ne zasvetilo, kak pošteno smo se s tem drapnoli po glavi. Maribor zna, da s tov malov šumov, štero zdaj da na naš špitao nas ščista vö plača, mi smo pa ešče ne prišli na to, da sledi po tom nemo mogli več kakše drüge šume prositi za Zidanje novoga špitala, ka bo na vsakši način prvlé ali sledi morajo priti. Tak se lehko zgodi, da si v drügi krajaj zozidato s pomočjov državnoga posojila cele palače za svoje betežnike, pri nas pa, gde je tak potreben novi špitao i na novom mesti, kak mogoče v niti ednom drügom mesti v celoj Sloveniji, se zna zgoditi, da bomo meli lepo naprej té stari špitao z ednov novov krpov. Te bomo pa krivili oblastne skupščino, državo, naše soside sploj vse, samo sebe nej. Ne vemo ešče, da so dnes istinsko tisti časi, v šteri se Iehko pravi, da si vse lehko napravimo, ka si ščemo, samo sami moramo vse delati i za vse skrbeti. Či bi pa mi radi bili, da nam drügi vse domo prinesejo ka si mi Želemo, te že lehko naprej füčkamo na vse svoje žele. Murska Sobota. — Grüntnica. Te dni so bili tü člani komisije za prevzemanje zemliške knjige ali grüntnice za tiste kraje, šteri so pripadnoli Vogrskoj okoli Monoštra. Bila sta to dr. Hári Ferenc, svetnik centralnoga sodišča v Budapešti i Ditz Janoš vodja zemliške knjige i ešče edna oseba iz Monoštra. V Soboto so prišli iz Lendave, gde to tüdi opravili te poseo. V tork so s posebnimi kolami i pri straži naši žandarov odpelali knjige prek Trdkove v Monošter. Člani so izjavili, da so se v našoj Soboti jako dobro počütili. — Poslano. Odgovor na pisanje g. Lanščeka Povem, da vse, ka sam napisao v 15. št. političnoga lista „Muravidék,“ potrdim znova. Nikoga sam nej napadao, samo opravičeno kritizireo delo našega občinskoga zastopstva. Či se pa g. P. Lanšček čüti razžalenoga, ma pravico tožiti mene, i pred sodnijo idem vsigdár radevole. Proti sklepi občinskoga sosveta sam pa že itak vložo pritožbo. Sklep je prišao pod streho samo pod pritiskom ništerni zainteresirani oseb, je pa proti zakoni i proti naredbam občinski štatutov, čiravno je bila večina za njega. G. Lanšček naj ne trdi kaj tak debeloga, da má samo 33 Din na den. Istina je, da dobi kak blagajnik 1000 Din. na mesec od vsakšega živinskoga lista i rnesoogledništva pa dobi posebi plačano. Na senjaj berejo zavolo toga, da se pobogša plača g. Lanščaki od vsakšega živinskoga lista 2 din več. Poleg toga pa ma svoje dnevnice pri odsekaj či je kakše vékše delo i se čüje ešče da dobi, ali je že dobo vse dohodke iz živinski potni listov. Ali je to samo 33 Din na den ? Laž je tüdi i lažnivec tisti, šteri trdi, da sam jez pravo. ,,Zakaj ma to slüžbo Lanščak, ta bi bila za mene tüdi.“ Istina je samo, da sam pravo g. Lanščeki v obraz, da je grdo bilo da so od opozicije tak malo lüdi püstili v odseke, od takzvane večine so pa ništerni cilo v veči odsekaj. G. Lanščak trdi, da dragevole prepusti šteroštéč slüžbo či občinska večina to sklene. To guči samo zavolo lepšega. Zakaj se pa te vsej slüžb tak trdo drži, čiravno vsakši s prstom kaže na njega, da je ne potreben telko slüžb. O. Lanščak, to je nej stvaren odgovori Niti edne točke si ne vüpao pobijati ka se razmi .. nemaš pravice ! LAJOŠ CVETKO. Slovenska Krajina. — Za vüzemske pozdrave se našiva g. poslanca potom toga lista vsem lepo zahvalita. — Na znanje. Ki ma kakši poseo pri našima g. poslancoma, naj pride vsikdar samo predpoldnevom tak delaven den kak v nedelo i svetek, i nigdar ne zadvečera i nikdar ne med božov slüžbov. Toga se naj vsaki drži. Na stotine pismeni Prošenj Prihaja k njima, i teh ne moreta ta rešiti, če njima popoldnevi ne date mira. Prosimo vse, naj se toga reda držijo. 22. aprila 1928. NOVINE 3. — Čüdna sreča. Lani je delavec Köberl v Avstriji zadeo glavni dobitek gradbene loterije. Küpo si je malo hižico, vse drüge peneze pa vložo v posojilnico, potem pa merno delao naprej v fabriki. Ta sréča je napotila njegovoga Dečaka Jožefa Hieslera, da si tüdi küpo par srečk edne drüge jotríje. Te dni je dobo glas, da je zadeo glavni dobitek stojezer šilingov. Oba moža sta dala preci v dobre namene. Nove srečko Martinišča tüdi vnogim prinesejo srečo. Jele maš? Edna košta 3 din. Či küpi! 10, dobiš 1 gori. — Čedno reducirala pri sobočkoj pošti. Pri sobočkoj pošti so čütili že davno potrebo, da morajo dobiti ešče ednoga pismonošo. 5 pismonoš za sobočko občino s 3500 prebivalci i za sosidne občine, štere majo vküp 5000 prebivalcov, je teško zmagalo vse delo. Svoj čas nam je dao g. upravnik pošte v Soboti Informacije, da je sobočka pošta že meseca septembra stavila predlog naj se stanje služabništva povnoži ešče z ednim pismonošom. Zgodilo se je pa, da je zdaj s 1. aprilom poštna uprava 1 pismonošo reducirala mesto, da bi ešče ednoga dodala. Ne razmimo, kak more poštna uprava napraviti kaj takšega, da občine ščista blüzi Sobote kak so Bakovci, Krog, Satahovci, Murski Črnci, Rakičan, Mlajtinci, Lukačavci, Noršinci, Nemčavci, Markišavci, ' Veščica, Černelavci, Küpšinci dobivajo namesto vsakši den samo po trikrat na tjeden pošto. I to so ne gde med bregami raztrošene male občine, nego velke občine, ščista blüzi Sobote, od štere ma edna cilo prek 1100 prebivalcov. Poštno upravo prosimo, da nam kem prvlé popravi to krivico ar že itak ne vemo mod štere strani naj se branimo. I v poštno upravo smo meli zdaj ešče vnogo vüpanja i bi radi bili, da nam toga ne bi rüšila. — Prve tožbe naši delavcov. Komaj se spravlajo naši delavci z domi na teško slavonsko delo, že je prišla prva tožba proti božnomi paleri. Paler Frtela Karol iz Martjanec je odpelao z lepimi oblübami okoli 27 delavcov iz naše krajine na delo v Srem, prvlé kak njim je tam zadosta preskrbo, da delavci dobijo delo. Vsakši njemi je morao naprej dol plačati 111 Din, gda so pa prišli delavci na mesto, je pa paler premino. Ništerni so stopili v jako žmetno delo pri kopanji nekši kanalov, nego biIo je tak žmetno, da so dela nej mogli zmagati. Drűgi so se pa napotili peški v Belgrad i drüge kraje iskat slüža. Ništerni so zodali vse, kufra, vöre, Škér i vse, da so s mogli küpiti kaj živeža, drügi so pa včasi zdomi prosili podporo, naj njim kaj pošlejo, da lehko pridejo domo. Frtela je bio pred tem zapreti i komaj je prišao iz temnice je zočno znova delavce nabérati. Čüli smo, da so ga že lekar žandarji prijeli. Čüdimo se, zakaj naše oblasti bole ne pazijo na to, kakši lüdjé spravlajo delavce vküp. Delavcom pa naprej Povemo, naj jako pazijo s kem se pogajajo. — V 15. št. Novin smo šteli, da Pucelj v imeni demokr. stranke zahteva, naj se vsi zapisniki v parlamenti vodijo v trej jezikah Opomlimo na rešitev prošnje z dne 11. maja 26 št. 1949 glede gospodarske šole, ki je bila v cirilici, če ravno je bilo dobro znano g. ministri, da naš domačin cirilica neve čteti. Ta rešitev je nosila podpis: Pucelj. — Beltinski dimnikari so po dugom časi pa hodili nikelko rore gledat. Zmetaf pridejo vsakši dva ali tri mesece i te komaj tak napravijo, da si morajo lüdje sami saje vužigati v roraj či ščéjo čiste meti. Želemo, da dobi te poseo drüga oseba v svoje roke či ne opravla redno svojega posla, ar si g. Erjavec plačo zna po- vekšavati za drügo se pa ne briga dosta. — Škrlatinka v lendavskem okraji posebno v Dugojvesi i okolici se je znova močno razširila. Širjenji so lüdje sami krivi, ar se nikaj neščejo držali Zdravstveni predpisov i se cilo desinfektora branijo, či pride k hiži. čüdivamo se, kak morejo lüdje biti tak strašno nespametni ne sprevidijo toga, kelko nevol i žalosti delajo s tem sebi i drügim, či so sami krivi pri širjenji te nevarne bolezni. Dostakraf se lüdem pamet vlevle samo s kaštigov. — Sreča v nesreči. Dne 11. apr. v sredo, kak je znano, je velki viher divjao po Slovenskoj Krajini, šteri je dosta streh razkrio več, ali menje. V Tropovcih pri g. školniki Antaueri sta se te čas v škednji špilali pet let stari deklici: domáča Mancika i sosedova, Bašova Lujzika. V špilanji jivi je domači delavec Morčič Štefan zmoto s tem, da je prišeo v škedeni po seno za konje. Kak je neseo seno, sta deklinici za njim šle. Ali komaj so prišle par stopajov od škednja, ga je viher zagrabo, vzdigno in z velikim ropotom vküper včesno 20 meter dugi „škegen“ tak, da so ž njega ostali samo mali falački, ležeči na mesti. Deklinicama se čüdno nikaj ne zgodilo, niti se ne sta zosagali. Merno sta pogledati, kaj se njima za hrbtom godi. V toj nesreči, štera je napravila g. školniki okoli 16 jezero Dinarov škode, je vendar velika sréča, da sta se deklici in pa delavec — samo z malov pol minutov razločka — tak čüdno rešili gvüšne in groz-ne smrti. Pa prej, ka deca in lüdje nemajo Angela varvača !? — Ogenj. V Ženavljaj pri Petri Zavec je pogorela 4. aprila streha na štalaj i gümli nikelko krme i drüge škéri. Kvara je za 8000 Din. Kak je nastano ogenj nevejo pravijo, da se je prej maček segrevao na ognjišči i se je gotovo kaj osmodo i nato na streho odbežao i vužgao streho. Malo čüden maček je to bio. — Vučagomila. Pri nas so zgorele 9. aprila v noči štale i gümlo Ja-neza i Štefana Pörš. Več lüdi je ne štelo iti gasit i so ráj ostali pri mužiki i vini Antaličovoj krčmi. Tej so bili toženi na glavarstvo i bodo ostro kaštigani. — Dolnja Lendava. Za novoga župana je izvoljeni g. Neubaner oblasti poslanec, podžupan Stanislav, Toplak svetovalci dr. Leskovec, Matija Varga i trgovec Tivadar. — Pismo iz Amerike. Chicago 111, dne 26. III 1928. Poštüvani gospod uredniki Prosim, da mi date malo prostora v našem priljübljenom listi, v „Novinah“, štere štem že od prve številke pa dozdáj in mi tüdi ostanejo zmiron pri srci. Pa zakaj tüdi nej, rodile so se v mojoj rojstnoj vesi in bom je tüdi do svoje smrti vsigdar z najvekšim veseljom prebiraš. Zato pa tüdi pošljem te dopis, v šterom mi bojdite vsi najlepše pozdravljeni iz daljnoga kraja iz nove domovine, Amerike. Naznanim Vam, da sam vam spu- nila željo i Vašo prošnjo, kak je bilo v mojoj moči. Ta prošnja se tiče nabiranja na sirotišnice „Dom sv. Frančiška“ v Črenšovcih, ki so jo po dopisnici dostavili g. poslanec Klekl Jožef. V svojoj gorečnosti je nabrala edenajset katnlov po 12 dolarjev na sirotišnico. — Vr.) Zato se pa Iepo zahvaljüjem vsem darovnikom. S svojim najmenšim darom, ste si postavili najlepši spomenik. Naši mili jbratje i sestre, šterim ste pomogli, da se njim postavi dom se vas bodo spominjali v molitvaj i tüdi, gda že nas več nede. Imena vsej darovalaov bodo napisane v Marijinom Listi, kak se že naznanili g. Klekl Jožef predsednik toga odbora, da bodo sproti vse darovnike napisali v Marijin list. Zato pa ešče ednok najlepši Bog plati vsem, Šteri ste darüvali. Nadale pa tudi prosim šče tiste, šteri ste nej nikaj pripomogli, prosim vas v imeni naših zapüščenih sirot i dajte, po svojoj moči. Vsakši najmenši dar de z veseljem sprejeti. To bo tüdi najlepši spomin v našoj lepoj staroj domovini, v lepoj* Slovenskoj krajini. Če se gda šteri zmed nas povrne v svoj domači kraj, tüdi lehko pove: sam tüdi jaz pripomogeo s svojim darom. Na darovitnost naj vas pobüja lepi stari pregovor šteri pravi: „Mal položi dar, Domi na oltar. — To bo vsem v čast, a našim sirotam pa v velko pomoč. Mislim, da sam zadosta napisala, mogoče se v kratkom pali oglasim s kakšim malim dopisom. Zato pa ešče ednok vse lepo pozdravljam, vse naše ljübe domače, kak tüdi vse Slovence po celoj Ameriki. — Barbara Horvath 327 W. 24 th. St. Chicago III. — Veržej. Zadnjo nedelo v meseci to je 29. aprila so bo obhajao v „Marijanišči“ svetek Marije, Matere dobroga tanača. Slüžba boža so bo vršila pod milim nebom, kak vsakše leto. Zadvečera ob dvema bo g. inšpektor blagoslovo novo podobo Marije Pomočnice, štera daleč-daleč naokrog nema para. Po blagoslovitvi podobe bo lepa akademija s petjom i godbov Mariji na čast. Blagoslov z Oltarskim Svestvom zaklüči slovesnost. Lübiteli Marijini pridite ! — Beltinci Na znanje se da vsem udom (kotrigam) čebelarskega društva v Beltincih, štero že več lejt spi, da se obdrži v nedelo 29. aprila po ranoj meši v Soli občni zbor. Te se sklene, ali drüštvo poživimo, ali pa ščista razpüsto. — Prve beličice za sviloprejke so prišle. G. prof. Ščuka je dobo 50 unč beličic ar je pa to premalo za vse prosilce iz naše krajine, je naročo ešče 30 nuč. Malinove sadike so ešče nej prišle. V nedelo 22. i 29. aprila pokaže g. prof. vsem, šteri se za to zanimajo kak izgleda edno vališče za sviloprejke i razdeli beličice tistim, šteri so se priglasi. Vse to bo pri g. Babiči za parkom grofa Szaparija v Soboti, što bi pa ne rad meo tüda, lehko dobi 6. maja že izležene male gosanice na ravno tom mesti. — Tombola nižji poštni uslužbencov se preloži na den 29. aprila ne 22. aprila, kak je bilo prvlé javleno. Glavni dobitki so krava, pohištvo, trda drva, vreče mele i vnogo drügi. Tablica košta 2 Din. — INKA Vinovica. Či čütite bolečine reumatizma, glavobola, zobobola, prehlad prsi, nosa, grla, želodca, vzemite INKA. Glažek stane 10 Din. po pošti 3 glažki 45 Din., 6 glažov 70 Din. Dobi se v Lekarni pri sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi, v vsej lekarnaj v bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — MAJALA -creme, mast za obraz i roke vam obrani mladost i zdravje. Minéjo pege, piščajci, razpokana, i rdeča mesta. Lonček Din 12. MAJALÁ-žajfa za obraz Din 8. Dobi se v lekarni pri Sv. Trojici v Dolnjoj Lendavii vsej lekarnaj i bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — Opozarjamo vse živinorejce posestnike govenske i konjske živine i svinj na dnešnji Oglas „Govedomedika“, jugoslovenske razpošilalnice zdravil za govedo, konje i svinje iz lekarne pri sv. Antoni v Maribori, Kopališka ul. 11. Prekusnice. Izdak tečno. Mali Vanči je dao strici velki pogačasti cuker i njemi pravo naj ga košta či je kaj dober ali ne. Stric denejo cuker v zobe i pravijo, da je jako dober. »Čüdno«, pravi mali Vanči, „dao sam te cuker že mački pa psovi, oba sta ga nikelko časa mela v gobci, te sta ga pa vö püstila. Mislo sam že, da je cuker nikaj ne vreden." Mali oglasi. Sprejme se starejša dekla k ednoj gospej v Norovci. Več se Zvedi v posredovalnici dela v M. Soboti. Izjava. Podpisani izjavlam, da sam ne plačnik za duge, štere bi napravila moja hči Vera, štera je na velko sredo odišla od moje hiže. Stara je 20 let, nisike postave, žučkaste farbe i ma dva zlativa zoba. Što bi kaj znao od nje, naj to javi žandarmerijskoj postaji, štera jo itak že išče. BALAIČ ŠANDOR Dobrovnik. Senje v Martjanci, velko Živinsko i kramarsko bo zdaj 14. maja mesto 6. maja. Občinski odbor. V mesnici BENKO se dobi od Sobote (21. IV.) naprej po fal ceni debeli BANATSKI ŠPEH Paščite se küpiti, ár samo 3—4 dnij trpi. Najlepši žrebci belgijci (originalci) so na marofi v BELTINCIH. Püščajo se zjutraj ob 8 uri in popoldne ob 3. Pošta upravništva. J. Košič, Pertoča. Naročnino na celo leto z zahvalnostjov sprejeli. Ka smo Vam više poslali naših tiskovin, razdelite med siromake.— J. Kozar, Martinje. Peneze sprijeli. Drage vole počakamo na sirote. Ve smo naznanili, ka lehko na štiri rate Plačüjejo, pa zato neje dragša naročnina. Mi od skopačov prosimo po 31 marci 5 Din. več, zato ka smo mogli vzeti na posodo peneze, ka proti plačüjemo vsaki tjeden štamparijo mesto njih, ki bi lehko plačali i dužni bili plačati pa neso. Pa takših tüdi mislim nede dosta, lehko nikaj ne. — Iz Chicage so sledeči plačali po 4 dol. naročnine za tekoče leto pri Denša Ivani: Štefan Lütar, John Frank, Jobn Tompa, Miko Hozjan, Ferenc Peterec, Janoš Lajnar, Ivan Špilak, Jožef Ciglar, Štefan Perša, Martin Gjura, Štefan Gjura, Hren Janoš, Bara Horvat, Franck Horvat, Matjaš Hajdinjak, Ivan Zver, Martin Hozjan, Marko Vouri, Ilona Vuk, Stevan Tivadar, Štefan Kreslin, Janoš Žalig, Ivan Hanc, Ivan Toplak, Martin Hozjan, Matjaš Tkalec, Anna Ritlop, Ignac Hozjan, Ivan Klajderman, Marko Matjašec, — (Nam je plačao: Jožef Zver i Jožef Kreslin). (Tomi smo lani na 2738 Privceton Str. pošiljali vse, — kalendar tüdi če ga ne bi dobo, dajte nam glas, ka njemi ga ešče ednok pošljemo.) — Štefan Salaji i Štefan Kozlari samo edne računamo i je na lani vredi. — Ravnotak samo edne računamo. Andro Glavači i zato je te plačao tüdi za letos vse. Če pa što redno ne dobiva Novin, naj to taki javi, ne pa kda že leta minejo. Te mali trüd si vsaki more na sebe vzeti. — Cecilija Simon nam je l. 1926. poslala v pismi 4 dol, leta 1927. pa nikaj nesmo dobili. Če bi poslala, naj išče gor peneze. — Martin Kelenc je l. 1926 meo vse naše liste i ste Vi plačali vse za njega, ar je on vam plačao. Ve pa znamkar Znamo čteti. Leta 1927. na isti naslov hodili vsi listi, pa nikaj ne plačao. Če z našega siromaštva trga doli, ka bi dužen bio plačati i ka mi krvavo potrebüjemo, da povrnemo svoje duge v tiskarni, te naj zna, ka de teški odgovor davao zato ednok pred Bogom. — Peter Dominko ešče ne povrno lanskoga duga. Jožef Markoji pa ravno to odgovorimo, kak Martin Kelenci. — Štefan Tompa ešče ne plačao lanske naročnine. Novine stavili a plača za letos en dolar, to je z lanskim vred j« dužen 5 dolarov. Štefan Žerdin. Anton Farkaš, Ivan Rovaš, Matjaš Copot, vsaki na letos dužen en dolar, več njim ne bomo pošiljati. — Jožef Krampač ešče ne poravnao lanskoga duga. — Frank Mesarič prišo domo i tü vse lepo poravnao. — John Horvat ešče ne plačao. — Ki se zgovarjajo, ka so ne redno vdablali, nemajo prav, ar bi te mogli včasi javiti na upravništvo, ne pa zdaj, gda trbe plačati. Pa če majo pravičnost v srd, te bar tisto plačajo, ka so do rok dobili. Mi smo samo naročnikom pošiljali zato, če so liste naročili, naj je tüdi plačajo. — Stari dug na l. 1926. alí 1927. ali za obe leti so plačali sledeči pri Denša Ivani letos : Graj Ana, Jakšič Štefan, Jožef Gjörköš, Štefan Hozjan, John Pintarič, Štefan Salaj, Frank Peterec, Štefan Majcen Matjaš Vinčec, Andro Glavač i John Frank. — Spremembe smo popravili. — Vsem hvala za trüd i naročnino. — Ki so nam pa dužni ostali, naj meseca maja poravnajo dug, kak smo določili. Vsi toplo pozdravljeni. — Širitelom se toplo zahvalimo, ka so nas bogali i naročnike opomenoli na njihovo dužnost. Prosimo je, naj je v drügom frtali leta ravnotak opominajo. — Dužniki tak doma, kak v Ameriki ne odlašajte z kem hitrejšim poravnanjom naročnine!— Horvat N. Golnik. Za letos prepozno. — Majcen Janoš, Rankovci. Novine 25 Din. Marijin List, kak priloga Novin 10 Din. to je 35 Din. na leto. Ki pa samo Novine ma, pl.. 25 Din. Cene so zato ar mate vse na sküpni naslov. Din. 325 z zahvalnostjov sprejeli. — Rengeo Št. Melinci. Marijine Liste išči v Beltincih, kak drügi Širitelje. Če je ne najdeš, t. nem javi. — Brtalanič M. Nuskova. Zelko, Gorica. Vaše prošnje izročene na merodajne mesto. — Ludvik Škerlak, Tešanovci. Prošnja se mora vložiti na socialno ministerstvo potom glavarstva. Broj prošnje prosi vö, ka se ž njim rešitev pohitri. 4. NOVINE 22. aprila 1928. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehosloveoska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengö 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din,, Francuski frank 2.23 Din. Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 320—370 Din., žito 290—310 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku konca 230—270Din„ hajdina 300 Din., proso 200 Din. Cene kukorci so zadnji čas dosegnole najvekšo višino. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10-12.50 Din. Cena govedine: 10 — 17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: v Maribori: prasci 5 do 6 tjednov 100—150 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji Zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din,, podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Mali oglasi. Lepo posestvo 41/2 plügov, gorice, sadovnjak, njiva, šuma travnik. Nova zidana hiža vse vküp ali pa posebi se oda zavolo selitvi. ALOJZ FERENC Moravci, Mala Nedelja, Ljutomer. K odaji sta dva stolarskiva stola z orodjom (škerjov vred) i en stroj cirkular na ročni pogon za žaganje desk, kak tüdi falcati, nutati vse skoro novo se oda: Cena sküpno 3000 Din. Pitati v Neradnovci št. 3 pošta G. Petrovci. K odaji je en kontrabas (bajz) ešče ščista v dobrom stáni več se pozve v uredništvi NOVIN. K odaji je figura (model) za Švelje za probanje oblek pri TEREZIJI NOVAK, Rakičan. Naznanjam cenjenim starišom, šteri majo férmanec, da prosim od ednoga para obleke za delo samo 40 Din. HAJNAL IGNAC, krojač (po indašnjem Pozvekov Naci) M. Sobota. LEPO POSESTVO 40 plügov zemle v ednom falati pri glavnoj cesti, hiža je pripravna za gostilno i vsakšo obrt se fal oda. ALOJZ PESERL ŠČAVNICA št. 63. p. Sv. Ana Slov. Gorice. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. To je tista prava žepna švicarska vöra štero zato najbole hvalijo, küpüjejo i drügim priporočajo, zato ka nájduže traja brez popravka, zato ka čas natančno kaže i spada k najbogšim švicarskim vöram či tüdi je tak jako fal. Št. 110. Žepna vöra, ankerovi stroji Remontoir-Roskopf za samo 49 Din. 60 p. Št. 111. Ankerov stroj Remontoir Roskopf garantiran na 3 leta samo 69 Din. 20 p. Št. 105. Prava švicarska budilnica (vekerca) zaneslivi Anker stroj garantiran na 3 leta samo 64 Din. 20 p. po povzetji, ali pa, da se penezi naprej pošljejo. Rizike nega! Ka se Vam ne vidi, to zamenimo, ali Vam pa peneze vrnemo. Po celom sveti poznane IKO vöre v zlati, srebri, nüdi, v najlepši oblikah, vöre za na roko, lanceki, prstani, bogata izbira pripravni darov i potrebni predmetov najdete v velkom ceniki s slikami, šteroga dobite brezplačno na zahtevo od Svetovne trgovine vör H. Suttner, LJUBLJANA št. 945. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garan cilov V A C L A V P LACEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. KMETJE ! POSESTNIKI ! ŽIVINOREJCI ! Očuvajte se nesreče! Leto za letom vničijo bolezni na jezere govenske živine, konjov i svinj. Ves Vaš trüd i napor dugi mesecov i let razpadne Stojezeri i miljoni penez ido v nikoj. Vsej tej nesreč se lehko obvarjete, či zdravje svojo živino z „Almaflorom“ najbogšim, najhitrejšem i najzaneslivejšim dnešnjim i v stojezero primeraj preizkušenim zdravilom. „ALMAFLOR“ proti konjski koliki. „ALMAFLOR“ proti napinjanji pr govenskoj živini. „LA FLEUR" proti zvužganji prebavil pri govedi i proti zadržavanji mleka pri dojni kravaj. „HALF“ proti svinjskoj vročini i varovalno sredstvo proti rdečici. „URINOT“ proti krvavoj vodi i pri govedi i pri konjaj. Niti eden pameten živinorejec i posestnik živine ne sme biti brez tej zdravih Kak nede razmeten gospodar čakao, da njemi hiža pogon, i se komaj po tom zavaruje, tak tüdi nede čakao, da njemi živina zbeteža, nego njoj bo že naprej dávao naša zdravila, záto, da njemi sploj ne zbeteža. „Almaflor“ dobite v vsakšoj trgovini. Cena škatulíci z navodilom za vporabo je 40 Din. Naša zdravila rabijo dnes že vsi živinoreja v Europi Na jezero je priporočil i zahval. Pristna zdravila so samo s plombov. Edina zaloga za Jugoslavijo : „GOVEDOMEDIKA“ Jugoslovanska razpošilalnica zdravil za govedo, konje i svinje iz lekarne pri »Sv. ANTONU« MARIBOR, Kopališka ulica 11. VAJENEC iz bogše hiže, star prek 14 let, se sprime pri BANFI JOŽEF gostilničari v M. Soboti. Posestvo na prodaj Što ščé kűpiti lepo posestvo 7 plügov zemle i grünt 2 plüga gospodarsko poslopje vse zidano, 3 sobe 1 kühinja 2 kamri 6 hlevov velke štale i gümlo. Küpci se lehko zglasijo vsakši den pri FRIC ŠTEFANI mehanikari V DOLNJOJ LENDAVI. Či želite biti zdravi, či želite, da bodete črstvi, da obdržite svoje lice mladosti zdravo, svoje kože elastično i mehko kak baršun, svoje vlasé lepe i bujne, te rabite za dnevno svojega zdrávja 1. ELSA ŽAJFE ZA ZDRAVJE I MLADOST, štere so ne samo z dišavami napunjene toaletne žájfe, nego majo v sebi tüdi vrastvo, štero ide v Vašo kožo i jo obdrži zdravo, črstvo i mlado, Vi pa izgledate mladostno sveže. Fellerove prave žajfe za zdravje i lepoto so: ELSA-liljasta mlečna žajfa ELSA- žumanjcetova žajfa ELSA-glicerinska žajfa ELSA-boraksova žajfa ELSA-katranova žajfa ELSA-žajfa za briti. Probajte je! Nigdar več nete šteli meti drügi žajf. Za probo 5 kosov Elsa žajfe 52 Din i to že s pakivanjem i poštov. 2. FELLEROVA PRAVA KAU-KASKA POMADA ZA ČUVANJE LICA I KOŽE, ona gladi grbe i brazgotine, napravi kozo gibko i nežno, odstrani znake staranja i vztvari mladost i lepoto. Iznenadi Vas s kakšov hitrostjov Vam minejo sunčne pege, pokanje kože piščajci, temna farba nosa, mozolčki i drüge napake kože. 3. FELLEROVA MOČNA POMADA ZA RAST VLASI, štera čuva izpadanje vlasi, prerane pišlivosti, odstrani lüske, mekša trde vlase i je dela gibke i bujne i pospeši rast vlasi. Za probo 2 lončiča edne, ali pa po en lončič od vsakše Elsa pomade, s poštov in pozvanjom 38 Din. V Vašem haski je, či pošlete pejneze naprej, zato, ka či Tam pošlemo po povzetji, se stroški zvekšajo za 10 Din. Naslov napišite jasno: Lekarnar EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA, Centrala 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik. FRANC BAJLEC.