132. številka.
Izdanje za weđo novembra 1896,
(▼ Trotu, v torek zvečer dne 8 novembra 189«.)
Tečaj XXI.
nBIDIl«(
iahaja po trikrat aa tedea v testih ia-danjih ob torkih, 4«l»tkih
in aoboteh. Zjntranjo iadanje it* hoja ob S. ari sjatroj, večerno p« ob 7. ari večer, — Obojno ladanje stane ;
aa J.dengaeaec . f. 1,—, iim AmriJ« t. 1.50 m tri meaea . , . S.— ... 4.60 ■a pol leto . . . 6.— , , t 9— H VM teto . . a 12.— « • • 1».—
Naraftalaa Je plaftevail aapraj m iiriik« km priložene baratala« •• »prava m
•ilra.
Posamične ite vilke se dobivajo t prodaj al nio ah tobaka v lrrtu po S ari. izven Trata po 41 nT«.
EDINOST
Oglasi aa račano po tarifa * petit«; aa aaslove i debelimi črkami •« platoja
froator, kolikor obaofa navadnih vrati e. oalana, oamrtniee in javna »hvalo, domači oglaai itd. ■« računajo po pogodbi.
Vai dopiai naj se poiiljajo uredništvu nliea Caaerma it. 18. Vsako pismo mor« biti frank ovano, ker nefrankovana aa ne aprajemajo. Bokopiai se ne vračajo,
Naročaino, reklamacije in oglasa sprejema upravniitvo ulica Molino piv-eolo hftt. 3. II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprt* rekUraa ^iie ao proste po*tninn.
'uF MNrmM J®	•
Narodnost Istre.
(Dalja)
Izjavljam svoje občudovanj« za „Cftt& delle Lagune" (Benetke), v kolikor ae je smatra samo na sebi; v kolikor pa se dostaje nje postopanja nasproti podvrženim narodom, sva si daleč jai in Vi. No, to smo se nekoliko odmaknila k stvari, ki ne spada k predmetu.
Sin sem krepke Dalmacije, dežele, katere prebivalci so bili ,S c h i a v o n i-: v očeh Benetek veljali so namreč zn Benetke baš toliko, kolikor Dalmacije gozdi: bili so materijal za benečanske g a 1 & t e. (Ladije, katere so morali veslati sužqji. Ur. „Ed.*). A v zameno — niti jedne dole, niti jedne tiskarne. In isterska mesta se tudi ne morejo bolje pohvaliti. S o 1 te pokrajine je vzbttfala toliko pohlepnost republike.
Toda Vi pravite, da se je Istra podala dobrovoljno repnbliki sv. Marka, in baš na to trditev utemeljujete večinoma svoje zgodoyinske zaključke. A jaz ponavljam: Istra je bila prisvojena. Že vX. stoletja so napadale Benetke istrska mesta in v XIII. stoletju niso bila vsa v nje oblasti. Vidite torej, da prisvajanje ni bilo tako lahko, niti ni ilo tako gladko. Morda ne bi bila pretirana trditev, da Benetke ne bi si bile prisvojile Istre nikdar, ako jim ne bi bili v pomoč notranji prepiri raznih istrskih mest. Gapodistria, ali Koper, se je uprl zatem, ko so ga bile vzele Benetke (1853) in kastel Leone, spoštovani g. kolega, bi Vam mogel dati mnogo informacij o tej stvari. Piran se je dal drage volje Benetkam; toda Vi me bodete znali poučiti, da se je to zgodilo le zaradi tega, da se je rešil gospodstva Genove. Narodnostni vzroki, po Lkbm narodnostne simpatije, niso imele kaj opraviti pri tem. Gospodstvo Benetek v Pulju je bilo tako omajeno, da je poslednje mesto sklenilo zvezo z Rovinjem, in, kakor da bi to ne zadoščalo, se je vrglo v narobe Genovi in Pizi, samo da se reši krempljev Leva (Benetek). In grenko je plačalo to, kajti razdejali so je.
Zgodovina torej, velespoštovani kolega, ne govori Vam v prilog.
In dozdeva se mi, da Vi sami odstopate od
PODUSTEK. Prijatelj
30
[j Lom.
Črtica po resnici. — Spisal Angast Šenoa, Prerel C—i.
Ali naj bi govoril grofa o tem P Bilo mu je mučno prijeti za besedo o tem; ali slednjič se je vendar i^junačil. Nekega dne se je dal priglasiti predsedniku. Le-ta ga je pričakoval prijazno, v svoji pisarni.
„S čem Vam morem služiti, dragi prijatelj" ? ga je pozdravil grof. „Imate-li morda pritožbo zoper mojega sina* ?
•Ni najmanje, gespod grof, je odvrnil Lovro, wvaš sin je vreden mladenič. Prošnja se tiče mene*.
•Izvolite mi povedati, kaj je'!
»Gospod grof', nadaljeval je Lovro, „ne vem, ali bi bolj zahvalil večno previdnost ali Vašo plemenito dušo, da me je sreča dovela v vašo hišo. Zame je to vsakako sreča. Zapuščenega mladeniča ste m* je Bprejeli pod svoje krilo. Ne mislim samo na vsakdanji kruh, na materijalne ugodnosti, ki se e mi ponudile po vaši dobrotnosti; mislim na ono
zemljspisja; duhovitim zavinkom sicer, a odstopate.
In kako bi tndi mogli drugače, ko ne morete trditi, da je Istra del itališkega poluotoka, v tem, ko bi to morala biti, da bode zemljepisno italijanska ? Istra je poluotok za-se, ki znači, ker leži med apeninskim in med balkanskim poluotokom, ker prebivajo na njem Italijani in Slovani, baš radi tega prehod s jednega sveta na drugi: s latinskega na slovenski.
Toda, Vi se spodtikate posebno na glasu „K o p e rw, ki Vam ni všeč, v tem, ko je .Capo-distria' za Vas blagodoneča, harmonična beseda, ki Vam napolqjqje nsta in sladko zveni v ušesih. Verujem Vam. Capodistria je italijanska beseda, torej mora biti za Vas blagodoneča, harmonična in sladka. A kaj pravim, za Vas ? To je za vse one, ki imajo občutno uho za sladke harmonije jezika, ki je glasba sam ob sebi. Meni, Slovanu, pa je baš tako sladko ime v mojem materinem jeziku — v hrvatskem —, tudi toli sladkem, toli lepem, toli harmoničnem, toli bogatem, — kakor poje Tommaseo: ,di giovanili ardiri, propria ad espritnere i sentimenti di un popolo bambino aW o-dio e nelV amor giganteu.
K o p e r 1 — A kateri pomen in katero vrednost more vendar imeti v tem predmetu glas jedne besede ? Koper, spoštovani kolega, je starejše ime, nego Gapodistria. To je prevod od C a p u t Istriae, ono popačenje od Capris.
Aegida in Capris sti najstarejši imeni mesta.
V VI. stoletju je izgubilo ime Capris ter si nadelo Justinopolis. Popačenje v Koper moralo se je dogoditi takrat, ko je bilo ime Capris še običajno, to je pred Justinopolis, torej pred šestim stoletjem. Za imenom Justinopolis je došlo Caput Istriae, ko je bilo glavno mesto premeščeno v Justinopolis ali Koper in Caput Istriae se je prevelo v Capodistria.
(Zvršetek pride.)
Polltlftke vesti.
V TRSTU, dne 8. novembra 188«. Državni zbor. V seji proračunskega odseka minole sobote so razpravljali o proračunu minister-
svobodo, ki ste mi jo dali, da sem se, da-si v sluibi, mogel čutiti svobodnim človekom, da se mi je mogla razvijati duša. Ne pišite mi v greh tega, kar vam hočem povedati sedaj, ali človek-svobod-njak govori vsikdar, kakor misli, po svoji duši. V kratkom času završim svojo nalogo pri vašem sinu. Grešil bi proti vašemu zaupanju, ako bi poučevanje raztegnil prčko Časa, pr6ko svojega znanja. Pride ura, ko se mi bode ločiti od vaše hiše. Da sem učiteljeval kakor navadni najeti učitelj, poklonil bi se jednestavno, pa odšel slušat prava, da postanem uradnikom, ali medicino, da postanem zdravnikom, vedno preživljajo se poučevanjem drugih dijakov. Ali vaša hiše mi je bila — oprostite ui to drzno besedo — hiša očetova. To me ohrabruje. Duša mi gori za delom, hotel bi delati, da si UBtvarim bodočnost po svoji volji; ne bi hotel gaziti uavadnim potem življenja, na katerem človek ni drugega nego člen v vrsti človeštva, kateremu dremlje vsaka ustarjajoča sila. Porečete morda, da je to nekako drzno, ali povem vam, gospod gro£ da čutim močij v sebi, in ta samozavest opravičuje mojo drznost. Zato se zatekam k vam. Vi Bte razumen, vesten človek, kavalir v
stva za notranje stvari. Gospod Badeni je zopet posegel t besedo. Govornik je izjavil, da vlada ne namerqje razpustiti namestništvenega oddelka v Tridentu, ter je obljubil, da vlada stori svojo, da omogoči Italijanom zopetni ustop v deželni zbor. Priporočal je, da naj se čim preje reši vprašanje uravnave uradniških plač. Glede jezikovnega vpra-šanja bode vlada upoštevala vse stvarno utemeljene zahteve na polju uprave in pravosodja. Nadalje je rekel govornik, da je zakon o zavarovanju proti nezgodam pomanjkljiv, zbok česar iz-delige vlada dodatek k temu zakonu. Glede prava do zborovanja in druženja je izdal posebne nsredbe, da se bodo spoštovala določila zakona. Slednjič je zopet tolažil nemške liberalce, da vlada stoji nepremično na temelju ustave in da hoče braniti jednakopravnost vseh ver.
V včerajšnji seji se je rešil proračun ministarstva za notranje stvari. Posl. Gregorčič je priporočal, naj ta za okolico frfaiko zaonujo okrajno fllavarstvo, in se je pritoževal radi rabe nemškega jezika pri okrajnem glavarstvu goriškem. Priporočal je zidanje cest po Goriškem in v Istri. Slednjič je povedal, da mu je došlo zatrdilo od verodostojne strani, da so se v Vižinadi res godile demonstracija in da dotični popravek v nekem dunajskem listu ne odgovaija resnici.
K položaju. Klub nemške levice se trudi na vse kriplje, da ohrani klub v dosedanji celoti. Toda današnja dunajska poročila trde, da je razpad tega kluba gotova stvar. Danes imajo nemški poslanci iz Češke sejo, v kateri sklenejo skoro gotovo svoj izstop iz levice in izdajo potem skupno izjavo do volilcev.
Različne vesti. Vol Svotl In ov. Ju«t. Lepi jesenski dan izvabil je na praznik vseh Svetih meščane is za-duhlih zidovij. Že zjutraj pomikalo se je občinstvo
v	dolgih vrstah proti sveti Ani, da obišče in o-krasi grobove svojih dragih, sorodnikov ali znancev. A tudi v stolni cerkvi pri sv. Justu zbralo se je mnogo pobožnega občinstva. Ob 10. uri je pričela slovesna sv. maša, ki *jo je daroval ob asistenciji premil. ikof msgr. Šterk.
lepem zmisln; upotite me, pomagajte mi, recite mi, kaj nq storim41 1
.Vaša odkritosrčnost me veseli, dragi prijatelj, ista odgovarja vašemu duhu povsem in to, kar
vi	imenujete drznost, ni drugega nege vaše pravo. Zavoljo mojega sina hvala vam od srca. Vem, da je takemu duhu, kakoršen ste vi, neprilično baviti se s poučevanjem. No, vi ste vendar lepo rešili svojo nalogo. In zopet, hvala vam, dolžnik sem vam za vso bodočnost. Vi nočete, da bi postali uradnikom, vBaj navadnim ne. Umem vas. Ustvarjajoča sila medleva v prašini uradniški. Duša vaša bi rada razprostrla svoja krila v široki svet. Domislil sem se nečesa. Vi ste poseben veščak jezikom. Da vidimo. Slovan ste. Zanimal vas bode iztočni svet. Ali ni takou t
„Popolnoma, gospod grof". „Dobro. V ministru Buol-SchauenBteinu imam prijatelja. Poskušati hočemo, da pridete v orijentalno akademijo. Je-li vam to po volji ?
,Da, gospod grof. Tisočkrat vam hvala zato". „Gledati hočemo torej, da pridete v domovino Harum al Rašida in lepe Šeserade. Tam bode dovelj hrane vašemu duhu.	(Pride še.)
Ogromna množica pa je vrvela popoludne v stolno cerkev, kjer so bile od 3. ure naprej izložene relikvije. Istotako je vrvelo ljudstvo k sv. Ani v nepretržni vrsti, peš in v vozeh. Pokopališče je bilo obljudeno, kakor redko kedaj. Tu pa tam je ihtela katera sklonjena oseba na gomili, obrobljeni lučicami. Morda katera udova, ki je ro-sila svojimi solzami zemljo, pokrivajofio bitje, ki jfcj je bilo najdražje nn svetu ?... Onkraj pokopali-sčnega zidu pa je krožilo veselo življenje pri kozarcu vina.
Praznik sv. Justa je bil toli neprijaznimi od svojega prednika. Skoro ves dan je deževalo neprestano, pod večer ulila se je med bliskanjem in gromenjem ploba, kakoršni smo se že privadili poslednje dni, a med deževjem tleskala je drobna toča. Današnji dan je bil pa zopet lep iu zvabil je vnovič mnogo občinstva na obisk bivališča pokojnih.
A ta sveti mir, is katerega glasi le resnobni .Memento moril«, kali le jeden sam glas. Ta glas ne spregovarja niti besedice, ki bi spominjala na večni mir, ampak cel6 v očigled svetosti spomina na blagopokojnike spušča s« v bojni krik, govore o italijanstvu, o narodnem geniju italijanskem. Ta motilec svetega mini, ta .liberalni" glas, niti ne pripoznava v sv. Justa za svetnika, mučenika, ki je dal svoje življenje za sveto vero, ampak temu glasilu italijanskih .liberalcev* je av. Just mor poguma, eneržije, spomin na starodovne boje in vspod-buditelj na nove bitke 1 Ali more lahonska strast Je dalje, ko greni se svojo narodno nestrpnostjo cel6 dneve, posvečene molitvi za večni mir in pokoj pokojnikov ?
Za volltvo. Slovenskim volilcem v mestu in okolici naznanjamo, da se jim je radi reklamacij obrniti:
za VI. in IV. okraj (Rojan, Greta, Barko vije, Kontovelj, Prosek in sv. Križ) do odvetnika dra. Gustava G r e g o r i n a, Via Molin piccolo št. 3;
za III. in V. okraj (Vrdela sv. Ivan, Škor-klja, Opčine, Bane, Trebče, Padriči, Gropada in Bazovica) do odvetnika dr. Mateja Pret-nerja, Gorso, piazzetta S. Giacomo št.. 1;
za 1. iu II. (Skedenj, sv. Mar. Magdalena zgornja in spodnja, Rocol, Kjadin, Lonjer Katinara) do odvetnika dra. O t o k a r j a R y b a r a, Via S. Spiridione št. 3 ;
za mesto pa po abecednem redu in sicer od A—G do odv. dr. Gustava Gregorina ; od H—P do odv. dr. Mateja Pretnarja iu od R—Z do odv. dr. Otokarja Ribara.
Shod pri sv. Ivanu se je vredno pridružil shodu na Prošeku. Predložene resolucije so se vsprejele soglasno in ob splošnem odobravanju. Poročila nismo mogli priobčiti danes radi obilice gradiva. Istotako smo morali danes izpustiti raznih družili stvarij.
Pravični bodite okoličanom ! Od sv. Ivana nam pišejo: V Trstu in v raznih krajih spodnje okolice vrši se vsako leto muogo občnih zborov tega ali onega društva, in prav v srcu Trsta imajo vsako leto občue zbo*e: društvo »Edinost", tržaška čitalnica,,Sokol1 .pelalsko podporno društvo« Tržaško podporno iu bralno društvo«, „Slovansko pevsko društvo* ild. Na vse te zbore prihaja vladni zastopnik, zmožen slovenskega jezika, in nikdar ni prišlo komu na um, da bi se kaj spodtikal na tem. V zgornjo okolico pa, kjer prebivajo razun komisarja in zdravnika, sami Slovani, nam pošilja mestni magistrat takega zastopnika, ki ne le da ne umeje našega jezika, ampak da kar odločno povč, da noče govoriti slovensko. Te dni sem slučajno dobil v roke babji list „Piccolo" iu čiral, da je proseško orožuištvo premaloštevilno in da treba popolniti isto z več močmi. Piccolov dopisnik misli torej, da zbrane okoličane treba razganjati se silo, kadar so toliko drzni, da zahtevajo svojo pravico. Torej z bodali na narod, ki no zahteva nič druzega nego to svoje pravo 1 Po misli „Piccola* bi morali torej z bodali ua narod v okolici, na oni miroljubni narod, ki je od pamtiveka udan Bogu in ki je v vsakem trenotku pripravljen zvesto braniti svojega cesarja ? Z bodali na oni narod, na katerega Avstrija lahko ponosno kaže : .Primorec moj l V vseh viharjih branitelj moj !u Ne bodalo, gospoda, a m -pak pravica gre takemu na r o d u, pravica! Kajti, kar je vam sveto, to je tudi nam drago! Pravice dajte nam, pošljite k nam ljudij, ki bodo zmožni našega jezika, ki bodo pravično
j mislili z nami. Dovolite nam, da si bodemo sami j zbirali župane, ki bodo čutili z nami kakor čuti Vaš župan z vami. Spoštujte in podpirajte naše zastopnike kakor poslance naroda! To in drugo j nam dajte gospoda, ne pa bodala! In dokler nam;ne daste tega, ostanete vedno dolžniki, a mi se bodemo vedli vsikdar pošteno kakor trezni in svoje stvari gotovi terjalci.
Napad italijanskih delavcev v škednju. Česar j smo se vedno bali, to se je dogodilo : sovraštvo delavcev iz Italije, ki so najeti, da pripravljajo zemljišče za gradnjo plavžev industnjalne družbe kranjske, prekipelo je in z bodali v rokah so napali kranjske delavce, Slovence. In vzrok temu sovraštvu, ki bi bilo utegnilo imeti jako žalostnih posledic, je isti, ki ja bil po raznih drugih moitlh Evropa in Ameriko: konkurencija, ki jo delajo italijanski delavci domačinom s tem, da delajo za vsako ceno in na ta način odjemljejo domačioom kiuh. Tako tudi italijanski delavci v Skednju (!) Umevno je torej, da ni bilo prijateljstva med usi-Ijeuci in dou.ačiui. Predsinočuem je tolpa italijanskih delavcev kričanjem po Skednju samem izzivala domačine. H krati je bilo mnogo ljudstva ukupe. Hrupa je bilo več nego preveč.
Dogodek se je vršil nekako tako-le: Slovenski delavci so peli slovenski pesmi na potu i domov. Na potu so srečali tolpo italijaukih delav-i cev. Kakor trde slovenski delavci, iuterpelirali so j jih Italijani, kako si usojajo tu peti slovenske ! pesmi, češ, da oni tega ne razumejo. Vsled tega so Italijani napali bežoče Slovence in izvlekli — po njih lepi, stari navadi — bodala in nože, dasi so bili že oboroženi s palicami. Po tem je bil v j nevarnosti vsakdo, ki je prišel blizo. Tako je n. ! pi. slabo naletel domačin, 161etui Maks Saucin. j Jeden Italijan ga je vprašal : Kdo ste ? in hkratu ga je prijel za prsi ter mu z drugo roko pretil z nožem. Drugi Italijan pa je zagnal Sancinu sve-tiljko v zobe, tako, da mu je napravil precejftnjo rano na ustnicah. Saucin se je šel zdravit na zdravniško postajo. Na stavljeno, gori navedeno vprašanje Italijanovo je odgovoril napadeni v strahu, da je doma iz Skednja in da hoče miruo na svoj dom. Hrup je privabil seveda mnogo mirnih domačinov, ki so se bali za svoje otroke, katerih je bilo ravuo ob tej uri — okolo 7. zvečer — žalibog, mnogo na ulici.
V tem je prihitel stražar Zlobec, inspektorata škedenjskega ter se pogumno preril med italijanske izzivače, kajti videl je, da je nekdo že vihtel bodalo v roki- Toda, hote aretovati dotič-nika, ko mu je bil vzel bodalo, obrnili so se vsi Italijani zoper njega. Nad njegovo glavo vihtel je nekdo kolec, drugi se mu je grozil z bodalom, tretji s pestjo. Položen je stražarjevo ni bilo res kar nič prijetuo in naravno je, da se je moral umakniti sili iu iskati pomoči. Iu res je prišel kmalu nadzornik stražarjev Degianpietro z drugimi stražami, ki so bile dotlej v službi pri pokopališču.
Nekateri izzivalci so se se umaknili v bližnjo kavarno, a kakih 20 Italijanov priteklo je k prvim, da jim pomagajo razgrajati, stražarjem se je ve-: likiiu naporom posrečilo aretovati glavne razgra-jalce. Aretovani so: Domenico Ricci, 23 let star (to je oni, ki je vihtel bodalo); 241et.ni Oreste Drudi (ki je vihtel kolec); 2<iletni Giovanni Fer-netti, (ki je grozil stražarju Zloben bodalom) ; 29 letni Enrico Manzi; 21 letni Augusto Sami ; 24 letni Livio Manzini; 251etni Paolo Preseppi in 20 letni Federico Magnaui, vsi italijanski podaniki. V tem je došlo v pomoč še 7 stražarjev z nadzornikom, pod poveljstvom višega komisarja g. dra. Mahkovca. Okolo 10. ure zvečer se je posrečilo uaprav.ti mir. — Okolu polunoči je bilo slišati strel v ueki ulici. Stražarji so prihiteli in so prijeli dva domačina, ki sta se bila sestala s par Italijani, liot6 jih nagnati s kamenjem, a jeden izmed njih je ustrelil. Aretovana sta 261etni Jernej Vovk iu 23 letni Miha Mavric. — Pripomniti je še, da so našli pri Italijanih več bodal, torej se sklepa iz tega, da so bili pripravljeni napasti — slovenske delavce.
In kakor smo izvedeli ravnokar, ko pišemo te vrstice, da so danes zjutraj aretovali italijanskega kovača, o katerem se sodi, da jim je nalašč za ta napad pripravil orožje.
Umor v Škednju. Včeraj, vruivši se iz mesta, 1 razgovarjal se je 241etui čevljar Ivan Saucin-Gapa
v Skednju a nekaterimi svojih sovaščanov o predvčerajšnjih dogodkih, t. j. o gori opisanem napadu Italijanov, kateri napad da je neki tukajšnji italijanski list opisal povsem netočno. Med temi so-vaščaui je bil tudi 201etni Ivan Flego-Kakališče. Le-ta se je nekako potegoval za Italijane, bržkone, da bi uasprotoval *enenju Sancina. Toda prepira vsled tega ni bilo in mladeniči so se razšli. Zvečer pa so opazili ljmije, da je zlobni Flego čakal Sancina, vračajočega se domov, in sicer nedaleč od gostilne Matije Sanciua-Tička, botra Sauciua-Gap*. Kaj sta govorila, tega nihče ni čul uego slišati je bilo le Flega, daje zakričal: „Ben, capa!' ter pobegnil. Sancin-Gapa se je opotekel do gostilne svojega botra in tam se je zgrudil. Iz rane na levi strani vratu mu je vrela kri gostim curkom. Ljudje so priskočili, toda nesrečnež je bil že mrtev. Kmalu je došel zdravnik z zdravniške postaje, ki je konstatoval, da je morilec nesrečnežu prerezal z nožem žilo na vratu, in daje vsled tega nastopila smrt. Umorjeni je imel ae drugo rano na levi strani prsij. Pozneje je došla sodnijska komisija, ki je opravila zakonske formalnosti ter prepu-itilp truplo sorodnikom. Morilca niso še dobili. Bržkone je skrit v Trstu.
Iz Skednja uam poročajo, da je bil umorjeni blag in ljubeznjiv mladenič in da vsa vas žaluje za njim. Morilec je te^ak pri neki tržaški tvrdki ter v vasi malo poznan.
Ako vprašamo po vzrokih takim žalostnim dogodkom, moramo reči, da je kriva takemu diy-jaštvu slaba vzgoja med oižimi sloji v mestu, kajti gotovo je, da se je morilec le med temi sloji navžil tacega duha. K^jti to je gotovo, da domačini, vzgojeui pošteno, po domače, uimajo uavade, tudi če se dogodi, da se »primejo pri vinu — a taki slučaji ao le sila redki —, da bi rabili ostro orožje.
Slavno industrijsk o družbo kranjsko opozarjamo na predstojeći dve vesti. Čita naj in premišlja ! Svoje menenje pa jej že povemo še enkrat diugi pot.
Vabilo na voaolico t plotom, ki jo priredi rodoljubi na Greti, v nedeljo dn£ 8. novembra 1896 v prostorih gostilne gospodarskega društva, blagohotnim sodelovanjem pevskega društva „Adri-jau. Razpored : 1. „Slovenac i Hrvat". Fr. Š. Vilkar, (zbor.) 2. ,Tam gdje stoji', Ir. pl. Zaje. (brač solo s sprem Ije vanj em glasovira, izvršujeta gg. Ivanski in Bazovslri) 3. .Slovenka" deklamuje gč. Irma Kariž. 4. .Pozdrav", A. Hladnik, poje zbor se samospevom baritona. 5. ,Kje dom je moj?" Ir. Skroup (brač-solo se spremljevanjem glasovirja, izvršujeta gg. Ivanovič in Skalovič). 6. .Mornar"-Fr. S. Vilkar. (Samospev baritona s spremljevanjem glasovirja, poje g. Miroslav, spremlja g. Jaroslov.) 7. „Plave oči" (mazurka, poje zbor.) 8. „Popolna žena". Karol Gorlitz, veseloigra v enem dejanju. 9. „Oreh" I. Vošnjak, prizor na kmetih 10. Ples. K plesu in med posameznimi točkami svira kvintet. Čisti d ob i č e k j e n a m e n j e n družbi sv. Cirila in Metoda. Pričetek točno ob 6. uri popol. Ustopnina na veselico za osebo 20 nv. Sedeži 10 nv. Ustopnina na ples za gospode 40 za gospe 20 nč. Radodamosti se ne stavijo v mejo.
Rojanski župnik Jurica pred kazenskim sodiščem. (Zvršetek). Zadobivši besedo odvetnik dr. Gustav Gregorin izustil je za doktoranda Slavika blizo ta-le zatožni govor:
Vem, da stojim nasproti branitelju, ki bode s priporojeuo mu zgovornostjo in z lepimi besedami skušal oprati nelepo postopanje gosp. župnika Jurice o kritični priliki.
A to me ne plaši, ker istotako vem, da je pravica na straui mojega klijenta, ki ni nastopil kazenske poti iz hudomušnosti ali cel6 maščevalnosti, marveč prisiljen v to skozi in skozi piovo-katoričuim postopanjem gosp. župnika, ki si pač ni zbral pravega mesta, cerkve, da izlivu svoj srd proti mojemu klijentu in ki se svojim nepremišljenim, uetaktnim in župnika nedostojnim ponašanjem ni žalil le tožitelja nego tudi kršil ugled svojega stanu in svetega kraja.
Temveč ovadba je opravičena, ako se pomisli da gosp. Slavik ni dal niti najmanjšega povoda gospodu župniku, da ga žali na svetem kraju ter da je gosp. Slavik ukljub izzivanja gošp. župnika odgovarjal mirno in dostojno, kakor se to pristuj v svetem kraju. To je priznal na prvi razpravi
fcupnik saro. Le nesrečnemu temperamentu gosp župnika je torej pripisati, da je prišlo do današnje kazenske razprave. (Pri teh besedah postal je gospod župnik nemiren ter rekel: gosp. govornik me žali, žalil me je že pri prvi razpravi, rekši, da nisem previden in tla sem maščevalen. Na opomin gosp. sodnika naj se govornik ne izraža tako ostro, odvrnil je ta: Prosim g. sodnik, jaz nisem napadal značaja g. župnika, nego le rekel, da itna on nesrečen temperament, kar je vse drugo in kar ni njegova krivda.)
Nadalje vaje: Da ni dal gosp. Slavik nobenega povoda gosp. župniku, da žali ujega in g. Abrama z besedami »figure porehe" ali (če se tega ne smatra dokazanim) z besedami „che figure 1", kar je bistveno isto, ter da je gosp. župnik brez vsake potrebe žalil tožitelja, izhaja iz izpovedbe g. župnika samega. Na podlagi njegove lastne izpovedbe bodi mi torej dovoljeno kritikovati postopanje gosp. župnika, katera izpovedba nam daje jasno sliko o gosp. župniku rojanskem.
Najprej moram izjaviti, da gosp. Slavik, ko je naprosil gosp. kapelana Guština, ni imel niti od daleč v mislih zapostavljati osebo in avktoriteto gosp. župnika Jurice. Želel je le, kakor je to naravno, da krsti otroka njegovega prijatelj, gosp. kapelan Guštin, katerega je pravočasno naprosil za to. On si je moral in mogel misliti pri tem, da gosp. kapelan v tem oziru vse potrebno ukrene ter dogovori z gosp. župnikom, ni si pa mogel misliti, da bode gosp. župnik mogel najti v tem kako taljenje.
Gosp. župnik se je čutil žaljenega, ker ga gosp. Slavik ni osebno naprosil za dovoljenje, da sme krstiti gosp. kapelan ter trdi danes, da ima pravico krstiti le on.
Jaz mislim, da iz tega vzroka gosp. žnpnik ni bil nikakor opravieeu razburjati se ter žaliti tožitelja.
Jaz sam imel sem priliko večkrat prisostvovati krstom v mestni farni cerkvi Sv. Antona novega, a vem, da nikdar nismo prosili župnika za
dovoljenje ter da tudi sploh nikdar ni župnik sam krstil, ali se celo silil h krščenju. Priznavam pravico župnika do podeljevanja sv. zakramentov v principu, a priznati se mora, da v praksi krstijo kapelani splošno, v to delegirani od župnika, ako tudi v njegovem imenu. In gotovo ne prihaja nobenemu župniku na um, Čutiti ae žaljenega, ako kdo naprosi za krst direktno kapelana na mesto njega, v menenju, da mej istima mora obstajati popolno soglasje.
Ako je tako nedolžna stvar mogla razburiti g. župnika Jurico ter prouzročiti priznano njegova postopanje, sklepati se mora, da je gosp. župnik bojevit značaji
Gosp. župnik priznava namreč sam, da je na prošnjo g. kapelana, naj mu dovoli krstiti otroka prijatelja, odgovoriljrazburjeno: Je prav, ravno zato, ker je Vašprijatelj, krstil bodem jaz, videl bodem, ali me zapode 1
Torej r a v n o r a d i t e g a, ker je gospod Slavik želel, da krsti njegov prijatelj, ni mu dovolil gosp. župnik tega veselja! Ali ni torej opravičena mc.ja trditev, da je gosp. župnik uprav hotel izzivati g. Slavika ? In ne zadovoljen s to zmago nad namišljenim preziranjem od strani g. Slavika, zbadati ga je počel g. župnik še osebno, ko se je po krstu povrnil v zakristijo, kjer se je vršilo zapisovanje v krstno knjigo. In le mirnemu temperamentu gosp. Slavika zahvaliti se je, da niso v zakristiji padale ostre besede.
Na nepotrebno vprašanje g. župuika ,Me niste teli?' odgovoril je g. Slavik povse mirno: ,0 zakaj da ne!' AH ne sledi iz tega, da gosp. Slavik ni miel nikakega namena žaliti g. župuika a tem, da je zaprosil goap. kapelana, prijatelja SVo,)ega, naj krsti on ?!
Mirni odgovor g. Slavika pa še ni potolažil g. župnika, ki je nadaljeval izzivati ga z besedami „ Poznam dobro svoje ovčice l" A tudi te besede 11180 opravile g. Slavika iz ravnotežja ter je poslednji na nadaljuje prašanje „Kaj uiste tudi vi moja ovcicaV", katerega prašanja s prva nj razumel, odgovoril mimo : „o da, da 1'
Kako blagodejno se razlikuje mirno in dostojno vedenje g. Slavika od vedenja g. župnika!
V istini, g. Slavik je zual bolje varovati dostojnost svetega kraja, kakor g. župnik ter bi se I poslednji od prvega res imel učiti v tem pogledu. '
Ako sledi i/ vsega teg;;, da g. Slavik ni nikakor žalil g. župnika, je istotako smatrati dokazanim, da je g. župnik, ko je po vsem tem izrekel besede ,che figure !-14, imel namen žaliti g. Slavika.	,
Te besede so logičen sklep predidšega postopanja gosp. župuika ali takorekoč krona vsemu prejšnjemu postopanju. Vsa razburjenost, ves srd, ki sta g. župuika vodila iz zakristije h krstu in od krsta v zakristijo, našla sta izraza v besedah „che figure!' Ni torej dvoma, da tudi te priznane besede, oziroma ua okolnosti, v katerih so bile izrečene in na načiu, s katerim so bile izrečene, ustvarjajo prestopek razžaljena časti v smislu §. 496 kazen, zakona. Sploh pa beseda , figura" že sama na sebi, ako se jo rabi o osebi, pomenja zaničevanje.
V tem obziru se sklicujem na slovar slavnega jezikoslovca italijanskega, Nikolaja Tommaseo (dizionario della lingua italiana), ki pravi med drugim: .figura č anche la stessa persona non in solo senso corporale, ma 6 il piu sovente titolo di spreggio e anche peggio*. („figura* je tudi oseba sama ne samo v telesnem pomenu, ali največkrat je naslov zaničevanja in še hi\jeu.)
Ni torej dvomiti, da v tem slučaju je rabil g. župnik to besedo zaničljivo. Osvedočen sem torej, da slavno sodišča spozna krivim g. župnika prestopka razžaljen j a časti po §. 496 ter da ga obsodi v smislu druzega odstavka istega §.a ozi-rom na razžaljenje, izuščeno na svetem kraju, na primeren hud zapor.
Ako je gosp. župnik na prvi razpravi vsklik-nil patosom : „Iddio fari trionfare V inocenza I" sklepam jaz danes z besedami: ,Iddio fari trionfare la giustizia !•
Gosp. dr. Abramje izjavil nato, da vzdržuje obtožbo tudi za svojo osebo, ker izhaja iz besed „che figure 1", da je mislil gosp. župnik na več oseb, torej tudi na njega, ki je prisustvoval krsta kakor boter. Sioer pa da nima ničesar dostaviti obtožnemu govoru dr. Gregorina.
Na to je ustal branitelj dr. Rabi ter izustil blizu ta-le brambeni govor.
Pred malo meseci je bil vmeščen preč. g. Jurica kakor župnik cerkve rojanske. Svež je še spomin na svečani sprejem od strani njegovih žup-Ijanov. Ta svečani sprejem ni izviral le iz spoštovanja župljauov do stanu novega upravitelja cerkve rojanske, bil je tudi tribut izvrstnim osebnim lastnostim istega ter je temeljil na opravičenem upanju, da bode Jurica ljubil nepristransko vse svoje župljane.
In res, on je opravičil vani stavljeno zaupanje ! Sladkim načinom, z ono dovršeno uljudnostjo, ki ga odlikuje, prikazal se je ter se prikazuje svojim župljanom vernim in dobrohotnim duhovnikom. Vsaki njegov korak, in to jeobčeznano, meril je, ter meri na to, da zmanjša nasprotstva ter da ohrani cerkvi njo značaj azila (zatočišča), kjer strastim ne sme biti mesta. Ali akoravno navdah-nenemu tako plemenitimi čutili, ni se posrečilo g. Jurici, da bi si pridobil zaupauje, ljubezen vseh svojih župljauov. Pač pa so nekateri župljani začeli sovražno postopati proti njemu iu tudi današnja tožba je sad takega nasprotstva, nezasluženoga sovraštva in slepih strasti. (Dr. Gregorin povzdignjenim glasom : V imenu svojega klijenta protestujem odločno proti takemu postopanju !)
Dr. Rabi uadaljevaje : Kako naj si drugače razlagamo neobičajno okolnost, da so osebe, katerim se ne more zanikati stopinja vzvišene kulture, hotele spraviti pred sodnika miroljubivoga duhovnika ?
Kako naj si drugače razlagamo okolnost, da se je predložila obtožba prej nego se je skušalo razjasniti stvar, pridobiti si razlaganje, držć se le izjave mlade perice ?
Ponavljam torej: le sovraštvo in staat sta zamogla roditi to ovadbo! (Dr. Gregorin : Protestujem pouovno proti neopravičenemu sumni-čenju !)
Po tem uvodu je skušal branitelj dokazati, da je župnik gospodar v svoji cerkvi, da ima po kanonskem pravu le on pravico krstiti v svoji cerkvi, da se mora prositi župnika za delegacijo kapelana, da je moral biti župnik razburjen in užaljen, ko mu je rekla babica, da ga ne marajo iu ko se ga je hotelo odvreči, ko je bil že oblečen.
Na ujegovem mestu da bi bil vsakdo postopal takd< kakor župnik Jurica.
Kar se tiče izraza „La peosi, che figure !', trdil je nadalje gosp. branitelj, treba je smatrati razlaganje gosp. župnika avtentičnim. Župnik je hotel s temi besedami le izraziti, kako žalostno figuro dela on pri vsej stvari.
In tudi, ko bi ne hoteli vzeti teh besed v takem smislu ter ako bi se jih hotelo nanašati na tožitelja, treba je vzeti besedo .figura' v navadnem pomenu. Sama beseda ,figura" ne ustvarja še žaljenja, ako jo ne spremlja primeren žaljiv pridevek.	o
V najskrajnejem slučaju smatrati je izrečene besede kakor pokaranje, v katero je bil župnik opravičen v svoji cerkvi, ko se mu je hotelo kršiti njegove pravice.
Sklenil je s prošnjo, da se župnik Jurtoa oprosti obtožbe.
Na ta obrambeni govor repliciral je odvetnik dr. Gregorin blizo takc-le:
Naglašal sem takoj začetkem svojega obtožnega govora, da sem si svest, da stojim nasproti branitelju, ki bode skušal zgogorno in lepimi besedami opravičevati dokazano nelepo postopanje gosp. tupnika in to je naravno in razumljivo, a česar st nisem mogel pričakovati od gosp. branitelja in kar ni razumljivo in potrebno, to je htfd napad na mojega klijenta, kateremu se je očitale, da je iz sovraštva in slepe strasti vložil ovadbo. Ponovno moram v njegovem imena odločno prote-štovati proti takemu, neopravičenemu sumničenju. Moj klijent, in gosp. branitelj ga pozna dobro, je tako mirna duia in tako brezstrasten, da pač ni opravičeno izrečeno sumničenje. Nasprotno pokazalo se je na tej kazenski razpravi, da je stta^tnost na strani župnika Jurice ter bi bilo jako želeti, da bi bil gosp. župnik tako brezstrasten, kakor je gosp. Slavik. Značaj cerkve kakor azila, v katero na sme imeti pristopa strast, varoval je gospod Slavik na vsak način bolje, kakor gosp. župnik Jurica, na katerem naj bi se poslednji vzgledoval Sladki način in uljudnost gosp. župnika, katera je naglaSal gosp. branitelj, ga pač nista odlikovala vpra&avnega dne o krSčenjn otroka Slavikovega; soglašati pa moram z lira ni tel jem, da se je gosp. župnik kakor obtoženec na razpravi obnašal sladko in uljudno.
Kar se tiče trditve, da ima po kanonskem pravu le župnik pravico krstiti, ponavljati moram, sklicevaje se na že izjavljeno, da mu principijelno nikdo ne odreka te pravice, a ostajem pri tem, da je v Trstu navada ter da se razume samo ob sebi, da smejo kapelani krstiti v imenu župnika, ne da bi ga prosili za to za vsak slučaj.
Konstatirati mi je tudi nekatere neekstakt-nosti, ki so utekle gosp. branitelju. Ni res namreč, da je rekla babica gosp. župniku, da ga no marajo; tega mu sploh uikdo ni rekel ter si to gosp. župnik le domišlja. Ravno tako ni res, 4a je bil gosp. župnik že oblečen ter da se ga je odklonilo. Res je pa, da se je gosp. kapelan že pripravljal za krst, a da ga, je gospod župnik odklonil.
Ako trdi gosp. branitelj, da je bil vsled namišljenih, a ne obstoječih izzivanj, opravičen postopati, kakor je postopal, ter da bi bil vsak tako postopal, kakor on, moram izreči, da po mojem menenju ne bi nikdo tako postopal v enakem slučaju.
Kar se tiče razlaganja besed ,Che figure l*4 saiu branitelj ne more biti prepričan, da je hotel gosp. župnik izraziti, da dela on slabo figuro, ker bi se v tem slučaju gotovo rekel ,che figura!' a ue tche figuro t", ker on bi delal samo eno figuro, ne več. Jasno je torej, da je gosp. župnik mislil na oba tožitelja. Sploh pa, kakor smo videli na razpravi, pozna gosp. Jurica predobro italijanski jezik, da bi se izražal tako noiodnoin nepopolno. On bi bil gotovo izrekel ves stavek n. pr. „Che figura, mi fanuo fare' ali pa „Clio figura facioo!", ako bi bil tako mislil kakor trdi gosp. branitelj njegov.
Ponavljam, načiu, na koji je izrekel gospod župnik inkriminirane besede, izključuje vsaki dvom v tem obziru ter prosim ponovno za obsodoo obtoženca.
Dr. Abram je opazil še, da je smatiati kakor obtežujočo okolnost glede njegove osebe to, i da ga je g. župnik žalil, dasi ga vendar do onega
dne te videl ni, in nadalje to, da se je gospod tupnik žaljivo izrazil proti qjeaa in sotoiitelja v pričo več oseb, ki nimajo višega izobražena in valed česar je moralo misliti neizobraženo ljudstvo po Bojana, da sta se ona dva vedla Bog vd kako nedostojno v cerkvi. In faktično se je dragi dan govorilo o tem dogodka povsodi po Bojana. To in nič dražega je prisililo njega in sotoiitelja, da sta morala postopati kazenskim potem, da varnjeta svojo čast in svoje dobro ime. Pretestovati mora torej tudi on proti neopravičenemu podtikanja, da ■e je uložila ovadba iz sovraštva in slepe strasti.
Na to repliko, kakor tndi na repliko dr. Gregorina, izjavil je branitelj ponosno, da nima pridati niti besedice svojemu brambenemu govoru, a olikani pablikum (gebildetesPublicum" kakor ga je nazivala »Triaster Zeituag'), ki je prisostvoval razpravi, pritrdil je temu ironičnim smehom, akoravno ni razumel, kar sta govorila dr. Gregorin in dr. Abram.
Na to je razglasil gosp. sodnik Pachor že znano oprostilno razsodbo, proti kateri sta aložila tožitelja vskllc, tako, da se bode stvar nadaljevala le v drugi instanciji.
PonarajMO kron«. Iz Ljubljane poročajo, da so po Notranjskem poslednji čas krožilo is kositarja ponarejene krone. Orožniki so zasladili in zaprli ponarejalce. Isti jo posestnik Josip Čehovin is Hrenovic pri postojni. V^njegovem stanovanju so našli pravo delavnico s vsem potrebnim orodjem sa kovanje denatja in nekaj dogotovljenih kron.
Mostna hranilnica v Radovljici. V mesecu oktobru 1896 je 74 strank uložilo 34.695 gld. 68 nč., 36 strank usdignilo 7.628 gld. 44 nč. ^strankam se jo izplačalo posojil 13.668 gld. stanja; ulog (237.) 76.041 gld. 66 nč., denarni promet 91.643 gld. 12 nč.
Skok - pod škratovo Skalo. Skočivši izpod Bombona okrog Polovnika na vznožje M a t a j u r-j evo, moral sem se pred silovito ploho zateči v zavetje imenovane skale, iznad katere se ozira bela cerkvica Sv. Antona po Kobaridskem Blatu. Že od nekdaj, kar zahajam tu sem v Kot, imam smolo: jedva sa prikažem, bodisi od iztoka ali od zapada, izza prej omenjenega Polovnika ali preko Kolovrata — dež se vlije gotovo po vsej dolini, takč, da so me klicali že na pomoč ob času hade suše, kakor kakšnega svetca izmed znanih štirinajst pomočnikov! Isti dan bi jo bil kaj rad pobrisal gori pod Stol, kajti bil je v Koledarju naslikan bač oni svetnik, ki ima največ zob (Sv. Simon z žago), pa sem vedel, da je pri P o m o 1 o v e m dimna .pogrnjeno", okrog mize pa so zbrani vsi „Kotarji* od — Logov do Borjane. Pa ne-voščljivec Daždbogmi ni dodelil te milosti! Tudi bi uii rad klonil ob N e J i ž i ruv/.tlul uied beneške Slovence ter si v Podbonescu privoičil tečno abržadijo", pečćno v olji na rainu, potem skozi starodavni Čedad v kameni Videm, prijatelja Zamejskemu v naročje. Takisto bi želel peromati gori na Vrsno, v .planinski raj" Gregorčičev, in višje gori pod K r n, na rojstni dom aaiega ,Š i o r aM ; pa kakor sem rekel: lilo je, kakor bi ,sipal* iz škafa! Čepč pod Skratovo Skalo spominjal s«m se onih srečni ur, katere sem ondu preživel v druščini pevoljubnega Hrabro-slava, ki zdaj spi nezdramno spanje na kršnem morskem bregu v Devinu. Pred žalostno dušo so mi stopale še druge podobe, ki so bivale nekdaj tu v zatišji Kobaridskega trga: bledoličen mladenič, Š e k 1 j i, iskri pevec Krilan in njega prijatelj X. ter zlatodušni „vrli molu — Jekše, kakor i „Šior Nac", ki zdaj Ribničanom piše ženitvanske pefodbe.
Pa kak6 že pravi tista pesem: tVse je vihar razd'jal !H ... in naši Kobaridci pričakujejo zdaj lepših daij, ki iim zasinejo z novim sodiščem ali ka-li ?
Koledar. Danes (3.): Hubert, škof; Ida, kraljica (v Trstu vernih duš). — Jutri (4.): Karol Boromej. škof; Modesta, devica. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 6. uri 46 min., zatoni ob 4. uri 41 mis. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 24*6 stop., ob 2. pop. 17 5 stop. C.
Loterijsko itovllke, izžrebane dne 31. m. m.:
Gradec	73, 31, 90, 26, 62.
Dunaj	54, 79, 83, 4, 45.
Dušne borbe.
&maa. Spisala Pavlin« Pajkova. Kritikova! Josip Poljane«.
(Dalje.)
Pa taka ni samo ta trojica, taki so vsi junaki v .Dušnih borbah*.
Sidonija cel6 se mi zdi tako risana, kakor da ima včasih nos brez obraza, včasih obraz brez nosa, pred vsem ji pa manjka duha; ženska brez volje, nekaka megla brez oblike, senca...
Da-li žive take junakinje in janaki, zelo dvomim. Vsaj Feodori bi odrekal meso in kri in bi ovil njene kosti s testom ali sladorjem. Če so taki značaji sploh mogoči, dvomim Še veliko bolj. Pa bodi si temu, kakor si hoče, naj je nam pokazala boginjo, polboginjo ali iensko iz pravega mesa, iz tega spisa nisem čital drnzega nego karijoznost.
Feodora, Franjo, Emerih, Ervin, Sidonija so pač krasna, zijalasta imena — a nimajo nobenih značajev.
•Dnine borbe" imajo sledeče dejanje:
Petinštirideseten vseučiliški profesor si je vzel dvajsetletno Feodoro za ženo. Njemu je vsako ljubkovanje zoperno (zakaj ? — saj je še mlad — ve menda tndi, da ženi ljubkovanje ni zoperno. On ima torej dolžnosti, če že na mara — pravic !) On, zgodan starec, je mrtev sa vse drugo, živi samo za svojo vedo; ona aentimentalna, sanjava. Emeriha in Feodoro je obiskal brat njegov, profesor v Sengevn, (cel mladič, še petošolci so danea bolj pametni in odločni v ljubezni.) Feodora in Franjo sta se zaljubila, ko so bili na letovišči Vidmarjevem, Emerihovega kolega in prijatelja. Vidmarjev sin Ervin zalezuje Feodoro, a ona ga odbija. Vidmarica je izdala Emerihu ljubezen Franjevo in Feodorino, samo da bi Franjo vzel njeno hčer Sidonijo radi bogastva. Sidonija ni lepa in celo mati jo sovraži radi toga (odkod ta nismesel, da bi mati sovražila svojega otroka, ker ni lep P Sidonija je vrha tega cel6 jedina hči). Emerih je dovolil Franjo in Feodori to ljubezen, samo počakata naj, da odmre, potem se lahko vzameta. (Res čuden patron ta Emerih 1 Ali je obljubil večno deviitvo ?)
(Zvršetek pride.)
Najno srejfte vesti«
Dunaj 8. Poslanska zbornica je razpravljala o poročilu permanentnega odseka za kazeaski zakon o nujnem prodlogu posl. Bareutherja, da bi ae izdal Zakon v varstvo volilne svobove. Predložil ae je tudi predlog manjšine. Bareuther je utemeljeval svoj predlog.
Carjlgrad 3. V Asiru se širi kuga. Okolo okuženih vasij so postavili vojaški kordon.
Budimpešta 2. Danes se je zaključila milenijska razstava.
Turln 3. Vojvoda in vojvodinja Aosta sta odpotovala na Dunaj.
I ■ j a v a.
Včeraj ob 10. uri predp. me je dobil poverjenik magistrata v naši vasi, Jože Grgič, in me je nagovoril tako-le: AH hofioft bili pod Trotom ali pod
Solano? Jaz niti nisem slutil, čemu to vprašanje in sem odgovoril povsem uedolžuo, da sem raje pod Trstom! Na ta moj odgovor je mož izvlekel neki papir in me podkrižal na istem.
Pozneje še le sem zvedel, da se ti podpisi nabirajo za pretest proti drui. „Edinost" in sosebno proti zahtevi osnutja okrajnega glavarstva.
Ker nikakor nočem, da bi se moje ime zlorabilo za take namene, prekllcujon tu javno oni podpis iu protestujem, da se na tak način zavajajo ljudje.*)
Padrič, 3. novembra 1896.
M i h a e 1 G r g i č. hit. 19.
*) Tudi od drugod so nam došla poročila, da nasprotniki begajo ljudi takimi — lažmi. O tem spregovorimo v prihodnji štev. Za danes izjavljamo le: da to vao to govorico zlobno izmii-Ijono. Res žalostna mora biti stvar naših nasprotnikov, ako si ne vedo pomagati drugače, nego z obrekovanjem in očitnimi lažmi. Ured. „Edinosti14
Naznanilo in zahvala.
Globoko ožaljenim srcem naznjanava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je poklical danee ob 4. uri pop. k Sebi Vsemogočni najino preljubljeno, edino hčerko
HILIOO
po kratki, mučni bolezni v 6. letu njene dobe. Ob enem se iskreno zahvaljujeva za mnoge dokaze srčnega sočutja med boleznijo in ob smrti najine nepozabne Milice.
Na Prošeku, 2. novembra 1896.
Roza rojena Majaron in Ivan Nekerman,
storili.
Trgovinik« brsojavk« la voaii.
Uudlnipeita. PSenica X« jenen / 92 7 93 rsenion *a spomlad 1896 .— do —. —. Oves ?.a spomlad 5'92—5*94 tU in joaoa 0 70 6 SO Koran m i«pk -okt —*----•—
Klontak aoft od 7- Vil. i. 7 80 - 7-85 od 7» Kilo. 7.00—7 06., od SO kil. f. 795—800 od 81. kil. f. 8*05
0-10 , od h si kil. for. --5-10-8 —
proso 516 - 5'80.
Plenica: Srednje ponndbe, omejeno povpr&ftevanje. Prodaja 20.000 met. aiot. mirno 0*/,—6 nč. dražje. Drago vrat« lita nespremenjene. Vreme : lepo.
Prt|a. Nominirani »Udknr for. 12'10, november* dtoonbor 111*17 mirno, nevihta.
Havrc. k»»» hunto« koo«i averago ia november 63*36 aa marot$4.mlaino.
Pr*ga. Centrifuga) novi, postavlja« t Trst s
carino vred odpoSiljftt" praeej f, 84'--'— Concaaae
35-__—(Vt*rf!i H(J*—•—. Vgla?ah «odih 37 60——
Hamburg. hanto« «-ood nverago i» november —.— aa de«. 63'—. xa maro 1897. f. 53.35.
Oanajnkn bora« S. no
Driavai dolg v papirju .
„ „ v srebra . Avstrijska renta v alatu „ „ » kronah Kreditne akcijo . . , . London 10L»t. ....
Napoleoni......
80 muk 100 italj. lir
Dr. Venceslav Svoboda
zdravnik
Via delie Poste nuove š. 6
ivambi	•aa if»fl
danes	včeraj
. 101.10	lOl.ao
. 101-	101.10
. 12195	121.90
. 101.20	101.20
. 36«.76	367.15
. 119.70	119.70
. 9.52	9.52'/,
. 11.74	11.74
. 44.45	44.46
M
ordinira pretlpoludne od 11. do 1. pop. popoludne „ 8. „ 4. „
*
Zdravljenje krvi
Čaj „T I aaier nI cvet' (Mlllaflorl).
Cl»ti kri ter je iivrstno sredstvo proti onim »lučajem, Ae pele v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroldam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji <jQ nI, ter se dobiva v odlikovani lekarni
nUUUMRM „KI ki kri" Trst. nliU trt.
Zaloga pohištva
m
*
tvrdke Al e s »and r o Levi M. in »i Trat. Via Rlborg«, 21 ia Plazia Veochla it. Si Zaloga pohištva in tapetarii vseh slogov, lastnega la-delka. Bogato akladiiče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na lfthtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavba se parnik, ali na ielezni&ko postajo, ne da bi sa to računil stroške.
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Trutu.
Zavaruje proti požarom, piovoiu po Hiihrm, rekah in na morju, proti toli, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica In reserva druitva dne 31. decembra 1892
Glavnica druitva	gld. 4,000.000- —
Premij na reso rva zavarovanja
na iivljonje	„ 13,326 34698
1'remijna ruservu zavarovanju
proti ognju	1,622.248 32
1'remijna rosurvu zavarovanja	„
blaga pri pruvaianiu	49.465.07
Reserva na razpolaganje	, 500.000' —
Rezerva zavarovanju proti pre-
minjKiiju kurzov, bilanca (A) „ 383.822.42 RoHorva zuvarovnnja prori pr<»-
minjanju kurzov,bilanca (B) „ 248.331 H3 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanju na življenje . Občna reaerva dobičkov	* 1,187.164 »h
Urad ravnateljstva:
Via Valdlrivo	» (*	hiž).
BRSR1
»lika Inomoat-ka SO nž. loterija j Predzadnji teden! Žrebanje Glavni dobitek	|	Jg y SOtjOtO
75.000 kron v gotovini % odbitkom 2UU/
Srčike po 50 nč. priporočajo: Gluseppe Bolafflo, Alessandro Levi, Mandel k Co., Glrolamo Morpurgo,
Ion. Neumann. Maroo Nlgrls, Enrloo Schlffmann._
Lastnik konsorcij lista »Edinost*. Izdavatelj in oderovnrni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolems v Trstu.