142 štev. V Ljubljani v torek 23. decembra 1*79. Letnik VIf. Imeratl «e /.prejemajo in velj* tristoDiiH vrata: 3 kr., če se tiska lkrat. 1 'i 1 - I, tt m it * »i 1,F> n i> II n ^ „ Pri večkratnem tiskanji st tena primerno emanj&a. Rok o pl li se ne vračajo, nefrankovana jiisma se ne sprejemajo. N iroónino prejema opravnifitvo (administracija) in ekspedieija na Dunajski cesti it. i5 v Mediju-tovi hiši, U. nadstrojiji. Po poiti prejemar velia : Z.-i celo leto 10 ;r¡, — kr. la poj ieta » i — ,, «a četrt ieta . . ■> .,0 V administraciji velia: ia pol leta m retrt ieti. ■«n kr -O „ :o „ Političen list za slovenski narod. V Ljubljani aa uom pošiljati v"liA 60 kr. več «a leto. VredniStvo je v Modijatovi hiii, uev. 15. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Pogled nazaj in naprej. Hitrim korakom ae bližamo zopet koncu leta. Če svojo časnikarsko vest izprašujemo ali smo v tem letu storili svojo dolžnost, ali smo stali na svojem mestu, priznati si bomo morali pač marsikako slabost, marsikako pomanjkljivost; vendar živimo v zavesti, da je bil naš list vendar le na svojem mestu, da je marsikako misel sprožil, ki morda ni OBtala brez sadu. S poštenim orožjem smo se branili za pošteno reč, narod budili in navduševali za vzore, ki jih za dobre in pravične imamo. Očitalo bi se lahko „Slovencu", da je kot katol. časnik premalo povdarjal katoliško stališče, in da se je večinom bavil le s posvetnimi zadevami. V tem je daleč zaostal za drugimi katoliškimi časniki, na pr. za nemškimi, ki so vsi gor< č za Božjo čast in za pravice katoliške cerkve, ter to stališče v prvi vrsti povdarjajo. „Slovenec" pa je političen časnik, in kot tak se mora pečati s posvetnimi zadevami, in njegovo delovanje meri na to, da bi se posvetne zadeve tako uravnale, da bi posvetne postave ne bile dalje v nasprotji z Božjim zakonom, da bi se med državo in med cerkvijo doseglo popolno porazumljenje, da bi se katoličani vladali s postavami, po kterih veje krščan.-ko-katoliški duh. Strogo katoliški časniki tožijo v enomer čez brezverski duh moderne države in čez liberalne postave, toda ue iščejo sredstev, kako bi se te postave odpraviti dale , kako bi se brezverske države zopet v krščanske spremenile ; katoliško političi časniki, kakor „Slovenec", pa se živo zanimajo za politično gibanje se vdeležujejo volilnih borb, ter skušajo liberalce na njih lastnem bojišči in z njihovim orožjem, v parlamentih z ustavnimi pravicami pobiti in premagati. Katoliško- politični časniki so dosti pripomogli, da imamo zdaj v državnem zboru konservativno večino; in če ta dozdaj še ni mogla popraviti grehov prejšnjih liberalnih vlad, je vsaj za prvi hip ustavila vse daljno prodiranje liberalizma, in pričako vati je od nje, da ne bo trpela novih napadov liberalizma na katoliško cerkev, ter da bo vsaj nekaj od tega popravila, kar je brezverski liberalizem pokvaril. Za to večino pa stoje in jo branijo katoliško politični časniki, zato bo vsak priznal, da so taki časniki potrebni. „Slovenec" Be bo tedaj tudi v prihodnje še s politiko pečal, s polit ko, ki se opira na trdno skalo kotolške vere, ua priiojene pravice narodov do svobode in enakopravnosti. Drugi uzrok, zakaj se je „Slovenec" menj pečal z verskimi zadevami, bil je ta, ker je liberalizem v Avstriji opešal, in v zadnjih časih ni več tako strastno napadal katoliške cerkve. Posebno pri nas na Slovenskem so verski prepiri prenehali, v domačem, slovenskem taboiu se je napravila sloga s tihim pogojem, da se katoliška cerkev v njenem delovanji dalje ne ovira, in res od te strani nismo doživeli noben h očitnih napadov. Pri takih okoliščinah nam ni treba tako ognjevitim biti, kakor na pr. na Nemškem, kjer traje še vedno „kulturami!!'1' in katolike še vedno preganjajo. Pač hudobni duh tudi pri nas ne miruje, in ker si očitno ne upa, rije na tihem in pod zemljo, ne more nam neznano biti, da se libe- ralizem in verska mlačnost tudi pri nas vedno širi, celo med kmečkim ljudstvom, in da je takim ljudem tudi naš list trn v peti. Pa kaj hočemo s sovražnikom, ki se nam v obraz prijaznega kaže in svoje sovraštvo taji ? Čas skušnje bo prišel tudi za nas; preverjeni smo, da kedar se liberalna stranka med nami okrepča in gorečnost vernikov omaga, čakajo tudi nas hude borbe. Treba je, da se za ta čas pripravimo s pobožnim , krščanskim življenjem, da se preskrbimo z moraličnim in duševnim orožjem. Da pa število naših sovražnikov ne bo preveliko, boriti se moramo že zdaj zoper versko mlačnost, iz ktere se liberalizem najrajši rodi , in zoper hrepenenje po telesnih vžitkih, s pravo, Bpodbudno gorečnostjo v molitvi iu dobrih delih. Kedar bo prva puška počila, našli boste tudi „Slovenca" že pripravljenega. Do tje pa ostanimo v reservi. Napadati koga, ne da bi za trdno vedeli, da je naš sovražnik, bi se ne spodobilo za katoliški časnik. Pač ljubljanski „Taglatt" svojega liberalizma in sovraštva do duhovščine ne skriva; pa kaj hočemo polemizirati z listom, ki je od cele dežele že obsojen, in ki ga bero le zamorci, ki se več umiti ne dado? Takih misli bomo stopili v novo leto, in prosimo blagoslova Božjega za naše podvzetje m dobrovoljne materijalne in duševne podpore od naših prijateljev. Maj o Bosni. Prijatelj našega lista, ki je bival več časa v Bosni, nam poroča od tam mnogo zanimi- Kako sem se jaz likal. Črtice za poduk in kratek čas. XLV. Tretja potreba za olikanega človeka je ples. Ali kar se tega tiče, kar naravnost bodi povedano, da sem imel za to umetnost toliko talenta kakor medved ali vol. Zato se pa nisem naučil plesati, raj Bem se držal glasovira, kteri me je stal toliko truda, da, b kterokoli umetnostjo bi se bil toliko vkvarjal, v vsaki bi bil moral postati umetnik. Tako me je begala in jezila, ker se mi je upirala na vse sile, da sem še na šolsko klop narisal klavijaturo in postavljal nevkretne prste po nji ter s tem sebe in druge motil. Šlo je počasi, počasi, še počasneje in težje, ko nekdaj z nemščino, kakor da bi z žebljem dolbel okno v zid, a vendar sem se pomikal naprej. Saj še polž uro daleč pride, zakaj bi jaz ne premagal tistega glasovira I S plesom ni bilo nič, pač pa z gostilnico in kavarno. Prva je bila v Gradišči, tam smo jeli shajati se „viši", če smo imeli kaj drobiža, ker v tem kraji se ni nikdar pokazal nobeden profesor. Kedar pa smo bili suhi, smo se zbirali v „zvezdi" na zgornji strani in tam imeli svoje deželne zbore pri pipah in smodkah, pa le poleti in zvečer, kedar se je naredil mrak. Tam je bila beseda prosta, po ograji Bedé smo kovali spletke zoper profesorje in načrte za brezobrestna nepovračljiva posojila ter še mnogo drugih lepih reči. Tista zelena ograja je zdaj padla, ni več sledu o nji, ko so jo podirali, sem jaz milo gledal, kajti koliko spominov oú - njo sem imel s tega še poznejših šolskih let! Pride na vrsto kavarna. Prepovedana ti je, to veš iz šolskih postav, a prepovedan sad diši. Najprvo greš plašen — ne sam, ampak zapeljan po kakem prijatelju in za njega hrbtom, sedeš ž njim v najtemnejši, najbolj skrit kot, in si naročiš morda „belega", ker prvikrat hočeš vkupiti se s par šesticami. Vse ti je novo, tam kvartajo, tam po zeleni mizi z obrobjem pode s palicami krogle in podirajo keglje, kakor na kegljišči; tam zopet je kaj druzega, n. pr. šah, kteri ti tudi ni več nov, tam poje „domino", ki jo že tudi znaš, po mizah pa leže časniki, kakoršnih tudi nisi videl, in celó s podobami. Kako te vse to mika, kako rad bi prijel to ali ono, gledal tu in tam, ali — — vsak bo poznal te na čelu, da si študent, ki nimnš pravice do tega, kar je tu pripravljeno za vsacega, še celó za kmeta. Tvoj prijatelj, ki je tu že bolj vdo-mačil se, pa te vleče za saboj, le naprej, saj te nobeden ne bo snedel. Ali ti si ne upaš, marveč siliš ven in ko pride strežnik, mu pomoliš, kar si potrati), z obrazom, ki ga prosi, naj bi nikomur ne povedal, da si bil tu, saj te več ne bo, nikdar več. Nikdar več? Ojj, kako slabo poznaš svojo k slabemu nagnjeno naravo! Že drugi ali vsaj tretji dan ogovoriš prijatelja, če on tebe ne, in zopet gresta v kavarno; saj ni treba ravno šestice imeti v žepu, kavarnar ti da stol, če tudi le za 5 kr. vode a sladkorjem ali celo borno smodko za 2 kr. zahtevaš. Kmalu greš že sam, če ni tovaršije, ne dolgo in že si voditelj drugim, ker vidiš, da ti gostov, pa tudi strežnikov nobeden nič žalega ne stori; za to prav za prav tudi ni nobenega vzroka, ti si plašen, bereš le časnike ali če gledaš kako igro, si tako daleč od igralcev, da jim ne delaš napotja, in tako se privadiš kmalu, da greš v kavarno celo, če nimaš bora, da bi kaj pil ali kadil, kavarnar te ne vrže ven, če se prideš le samo gret. Naša kavarna je bila „Nikolova" zraven „Slona", ena najzadnje vrste. Izbrali smo si jo zato, ker smo bili tu varni pred profesorji. vega, pa tudi važnega za bodočnost te dežele in njenih sosednih dežel. Potrdil je nag poročevalec, kakor smo vedeli tudi po drugih virih, da se v Bosni zemljišča prav dober kup pro dajajo in to prav dobra zemljišča. Tudi imajo turške cerkve mnogo neobdelanega sveta, ki bi veliko sadu donašal, ako bi bil v pridnih rokah. Euako tudi turški begi mnogo lepega sveta rodega ležati puste, preleni, da bi ga sami obdelovali, „kmetov" (najemnikov) pa vselej ne dobodo. Zdaj so grunti še dober kup, kakor smo že omenili; za tristo zlatov, to je nekaj čez tisoč goldinarjev, Be dobi tako posestvo, kakoršnega pri nas nobeden kmet nema, blizo štiri sto oralov najlepšega sveta z velikimi gojzdi, tako da je gojzd sam trikrat več vreden, ko se zabteva za celo posestvo. Pa to ne bo dolgo tako ostalo, že se kupujejo posestva za nemške naseljence, kakor pravi naš poročevalec, in trapisti v Banjiluki imajo bojda že nalog, kupovati posestva za tirolske izseljence. Tudi ogrskih judov po Bosni že vse mrgoli, in ti bodo vso smetano posneli, ker so se vrinili že povsod, kjer Be jim kuk dobiček obeta. Če primerjamo, kako smo mi Slovenci na tesnem, in kako mora včasih mala njivica celo družino rediti, in kako vkljub vsej slovenski pridnosti ne moremo iz revščine izkopati se, in če nasprotno slišimo praviti, kako je v Bosni zemlja poceni, in kako rodovitna je ta zemlja, morajo se nam želje zbuditi po tisti zemlji, ki čaka samo pridnih rok, kakoršne so slovenske, da se spremeni v krasen vrt! Ne danes vprvič, ampak že večkrat smo povdarjali, kako dobro bi bilo, ko bi vlada kaj storila in pomagala, da bi se pridne rodovine iz naših krajev, ki doma uemajo zadosti gveta, preselile v Bosno, ter ondašnjo zemljo kultivirale. Naš poročevalec nas je v tej misli potrdil, iu zagotovil nas, da bi bil tisti naj-vcči dobrotnik slovenskega naroda, ki bi v Bosni veliko zemlje nakupil, in slovenske delavce dol poslal, ter jim vsaj toliko posodil, da bi si napravili hiše in potrebno orodje in nekoliko živeža nakupili za prvo leto. V kratkih letih bi si ti naseljenci tako pomagali, da bi dotičuemu dobrotniku ves dolg povrnili in Se zemljo od njega za dobro ceno kupili, tako da bi njemu naloženi kapital dobre obresti nesel. Ta stvar bi se tudi tako izpeljati dala, da bi se naredilo delniško društvo nn Slovenskem, ki bi imelo nalogo, kupovati posestva v Bosni, in izročiti jih potem v najem pridnim Slovencem iz kmetov. Ugovarjalo se bo morda : „Kaj nam koristi, če nektere preskrbimo, naša domovina pa ne bo nič od tega imela, zgubila bo še nekaj pridnih rok." Temu pa ni tako; kar jih bo v BoBno šlo, njih število se bo kmalo nadomestilo pri nas, ker se bo za druge veči prostor naredil; Slovenci bi se že davno namnožili ua več miljonov, ko bi imeli ob čem živeti in se kam razširiti, ltes je, da se bodo naši izseljeuci v Bosni kmalo pohrvatili: pa to vendar ni zguba za nas, saj ostanejo Jugoslovani , in oni se bodo gotovo še dolgo spominjali svoje prvotne domovine, in če jim bo dobro šlo, bodo gotovo marsikteremu Slovencu h kruhu pripomogli; oni bodo nekaka zveza med Slovenci in Bošujaki, iu okrepili bodo avstrijsko-katoliški živelj v Bosni zato bi ravno avstrijska vlada morala tako podvzetje na vso moč podpirati. Ker bo ta stvar gotovo še v državnem zboru na vrsto prišla, zato naj bodo prošeni naši poslanci, naj delajo ua to, da se bo Bosna po Slovencih kultivirala, ker Slovence priporočajo mnoge dobre lastnosti; vprvič se bosanskega narečja lahko naučč in se bodo s tamošnjim prehivalstvom najpreje spojili, ne da bi prouzročili kako mržnio do av-strijanskega življa; vdrug'č so znani kot marljivi in pridni, kakor tudi umni poljedelci; vtretjič so zvesti Avstrijanci in katoličaui, ter bodo pomnožili Avstriji prijazni katoliški živelj v Bosni; četrtič so blizo, in bodo tako s svojo prvotno domovino vedno v dotiki ostali, in se priskrbeli iz nje s potrebnimi stvarmi, lože, ko oddaljeni Tirolci. Našlo bi se še več takih uzrokov, ki posebno Slovence priporo čajo za naseljence v Bosni, in kdor bo to stvar podpiral, gotovo si bo zaslužil zahvalo mnog h slovenskih rodovin in cele domovine, ki nema več dosti kruha za nas vse. Ako se dolenjski železnxa zida in nadaljuje do Sarajeva, potem <1110 Bosni prav blizo, in naši izseljenci bodo kakor doma, ne bo jim prav nič dolg čaa, ker |tm bodo časniki iz bele Ljubljane v 24 urah prinašali novice iz mile Slovenije; bolj ko kedaj se bomo oklenili slovanskega juga, kjer edino nam pšenca cvete, in le tam je naš zaščit zoper naval zapadmh narodov. Marsikteri hlapec, marsktera dekla, ki zdaj pridno delata, akoravno nemata upanja, da bi si mogla kedaj napraviti lastno ognjišč»', bosta potem toliko bolj pridno delala, ako se lima zemljišče v Bosni v najem dá, z upanjem, da bo kedaj njuno, ako se jim priložnost dá, da se zamoreta vzeti in ustanoviti svojo rodo-vino, česar v revni domovini slovenski niBtü mogla Tudi marsikateri revni gruntar ali pol-gruutar na Slovenskim ki ima namesto enega kar po šest, sedem krepkih sinov, bo z veseljem dva ali tri Binove v Bosno odpotovati pustil, ako se jim tam ujianje odpre, da postanejo samoBtojui posestniki, in jim bo tudi po svoji muči pomagal; kajti svoje revno posestvo zamore le enemu zapustiti, vsi drugi morajo potem za hlapce služiti. Ko bi se takim izseljencem le zemlja priskrbela ; nekaj orodja in druge pomoči bodo že od doma dobili. Zato ponavljamo še enkrat in gorko priporočamo svoj nasvet, naj bi premožni Slovenci napravili tako delniško društvo za nakup posestev v Bosni. O tej važui stvari prosimo, naj bi še drugi rodoljubi svoje mnenje povedalil Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljani 22. decembra. Voinu poMtavn je bila vendar spre-leta z dvetret|iusko več no , ker je okoli 40 levičarjev zanjo glasovalo. Iz levega kluba so /a postavo govorili Pajer, Hofer, Alter ia Su-ess. Med naprednjaki, ki so enoglasno zoper postavo glasovali, bila je velika razjarjenost nad „odpadom" levičarjev. Še govoriti jih niso pustili, ter so zmirom vmes vpili, vikali in sikali. Ta terorizem se je nadaljeval tudi pri glasovanji. Kedar je kteri od levičarjev za j postavo glasoval, vzdignil se je ua skrajni le-| vici med naprednjaki rogljiv smeh in kroho-- tanje. S tem so napredniaki menda mislili omahljive liberalce še v zadniem trenutku pre- Zabnjala je pač tje vsake vrste sodrga , posebno tisti odraščeni „gusseniumpi", ki so prežali tu na kmete in vojaške šarže, da so jih pri kartah drli. Tem smo bili mi trn v peti, žugali so nam zmiraj, da nas bodo v šoli za-tožili, če bomo takrat okoli njih stali, kedar bodo kvartali. Koga se ubogi študent ne bo bal! Zato smo se zmiraj daleč od njih držali kedar so h kvartam sedi:, ker mi smo hodili v kavarno le zavoljo gorkote in branja časnikov , nekteri eo tudi za poskušnjo dregali po biljardu. V kako lepi družbi smo tu bili, kažete dve dogodbi, ki ste se vpričo nas zgodili. Nekega večera, menda v soboto — ker Be mi nismo imeli nič učiti za šolo, so bili tisti , gau-narji", kakor smo jih imenovali, pri kvartah lia goljufiv način obrali nekega podčastnika, ki jim je v kremplje padel, za ves denar, kar ga je pri sebi imel in ki ni bil njegov, jaz pa fem zunaj videl, kako so Bi ga razdelili med ■sabo. Nesrečni vojak je odšel ves razburjen — in drugi dan so ga našli na železni cesti zunaj mesta vsega raztrganega, v obupnosti se je bil vlegel pod kolesa hlapona, ki bo ga vsega strla. Nas, ki smo vzrok vedeli, je to močno prestrašilo, a kar strmeli smo, ko bo se par dni pozneje oni tolovaji v kavarni zopet zbrali in se posmehovali, ko je bila govorica o nesrečnem vojaku. „Zakaj je pa šel igrat z namil' — so Be ruguli — ,.naj le še pride kteri tak , ravno tako ga bomo oskubili, če prav potim v vodo skoči." In res, čez par dni so imeli zopet enega v rokah, ta je bil podoben mesarju in jiko krepke postave. Igrali so „cvik1, in mož je bil zmiraj v „lebetu ', dobival pa je posebno eden z dolgo brado in boljšo obleko. Mi smo to od daleč videli in slišali, ker bliže si nismo upali, ter sklenili svariti moža. To smo naredili tako-le. Eden izmed nas je šel ven ter po pobu v kuhinji poklical onega moža na dvo rišče. Tam mu pove, kakim volkovom je v roke padel, mož se prestraši, a reče , da jih bo že splačal. Kmaiu pride nazaj , a ne reče nič, ampak igra naprej, mi smo samo to videli, da je na tistega z dolgo brado siluo pazil. Ko zopet enkrat pride s kraljem v „lebet", skoči kviško in vdari dolgobradca s svojo težko pestjo po roki in — trije „asi" padajo onemu z rokava, četrti je bil na mizi. Vse skoči kviško, mož zgrabi denar in s klicem: „a, tako lumpje vi!' zgrabi onega za dolgo brado, potegne z vso močjo in — strašen prizor! Brada je skoro vsa v njegovih rokah odtrgana, a z lica ouega se vlije kri, on zarjove in pade znak, mi pa vsi ven in nikdar več nas ni bilo v to k ¿varno nobenega. Tudi druge si za to leto nismo izbrali, ker se je pričela spomlad in potem je bila naša kavarna „zvezda" ali pa če ?mo kaj „bora1 imeli, smo šli v kako gostilno na , másele" piva, in če je bilo zraven keglj šče, tem bolje; da je bilo le denarja za pijačo, postavljalca in pušeo, pa je b lo dobro, zgubo in dob.ček smo si med seboj dolžni o.-tajali. „Kaj pa s šolo?" — bo gotovo kdo prašni; — „če je bilo toliko časa za vse druge muhe, koiiko ga je pa ostalo za učenje? Tak, Ki tako čas trati, ni učenec . ampak vse kaj druzega. Kaj so pa oče rekli ?" Da, oče! Kaj bi b li rekli, če bi bili vedeli, da jaz ne sedim vedno za šolskimi kuji-Knm', da n sem ob Marijnem zvonenji doma! Gostilnicj bi mi bili še odpustili, ker so me | večkrat sami že vá n o peljali, nikakor pa ne kavarne in ce ó gledišča. Zadnje je bilo pri uj h na posebno slabem glasu, ker jim je bila prejšma moja gospodinja rekla, da ljudje hodijo vá nj le babe gledat. Čeravno sem bil že strašiti in tako pridobiti. Pa ni šlo, kajti po-Btava je dobila še 5 glasov nad dvetretjinsko večino. Kranjski, goriški, tržaški, isterski in dalmatinski poslanci so vsi za postavo glasovali, tedaj tudi Schwegel, Taufferer, Pajer, Vi-dulch, Wittmann in Rabi; samo Lazzarini in Ivanic uista bila uavzoča. Tisti Ivanič, ki je v zaderski okolici voljen, in se pusti „Srba" in Slovana (?) zmirjati, glasuje v vaeh rečeh z UBtavoverci in misli, da mora svoje „srpstvo" b tem kazati, da zoper svoje slovanske brate deluje in glasuje. Taki so pravoslavni; saj tudi Rusini niso za dlako boljši. Prav nič se ne čudimo, da Hrvatje ne morejo shajati s Srbi} kdo bo s takimi „brati" shajal, ki se vedno oklepajo naših sovražnikov?! Glasovanje o vojni postavi pa ni ostalo brez važnih nasledkov. Edinost ustavoverne stranke je proč, je razkrhana! Naprednjaki bo koj po seji svojim sedmerim udom skupne ustavoverne komisije ukazali izstopiti, in so razdrli s tem vsako zvezo s klubom liberalcev. To je za nas vesela novica! Na praznike so prišli iiiiši poxlitiiei domu, ker je državni zbor odložen do 15. januarja po novem letu. Listi so zdaj razglasili ¡»«»mcnico ¿«'škili poslancev, kjer se zahteva ravnopravnost v šolah in uradih za dežele češko, Moravsko in Šlezijo. Akoravno Čehi mnogo narodnih srednjih in viših šol že imajo (mi Slovenci pa nobene) in akoravno so tam ljudske šole narodne (pri nas se pa nemščina usiluje), vendar zahtevajo še več, tako da bodo z Nemci popolnoma ravno-pravni. Spomenica je preobširna, in je ne mo rerno ponatisniti, sicer bi tudi naših bralcev toliko ne zanimala. Kadar se Čehom želje iz polnijo, morda tudi za nas Slovence kaj odpadi-? Čeravno se verjeten vir pokazati ne more vendar se trdovratno vzdržuje govorica po Ljubljani, da bo deželni glavar Kaltenegger moral v kratkem odstopiti. O razpuščenji deželnega zbora se pa nič ne sliši. Vuanje drž sv« KcliSički vojni minister hoče imeti tudi močno armado, in da bi mu to obveljalo, je nedavno govoril: „Položaj Evrope je skrivnosten in nevaren. Francozi in Nemci se gr lo gledajo, in si bodo v kratkem v lase skočili. Zate moramo tudi mi na vse pripravljeni biti." Na FriiiicoHkem se hočejo skrajni levičarji zvezati s bonapartisti zoper vlado. Kako je Francozom brezverski duh že glave smešal, vidi se iz predloga, ki ga je stavil Uoche v mestnem zboru pariškem, da naj se vsi stroški za verske potrebe zbrišejo in ustavijo. Predlog ima bojda upanje, da bo sprejet. (■riti in Turki sr zdaj že eno leto pogajajo za nove meje, pa niso še za las dalje prišli. Zdaj je spet Sava paša Grkom naznanil, da hoče grške predloge še natančneje študirati ! Po tej poti ne bodo Grki nič dosegli. Zastran Guziuja so listi poročali, daje Rusija zahtevala od Turčije, naj Guzinje in Plavo nemudoma preda Či-no^oiTcm, da pa druge vlasti niso podpirale Rusije v tej tenatvi. Ta vest se pa popravlja iz Petrograda tako, da so druge vlasti vsakako enega mnenja z Rusijo, ter da so opozorile Turčijo na ne-povoljne nasledke, ki bi znali narasti iz pre-ziranja berlinske pogodbe. Na Francoskem je Jiilcs Simon se jako nepovoljno izrazil o Ferry-evih šolskih postavah, ter v fulminantnih stavkih branil svobodo sploh, in svobodo katoliške cerkve in staršev do poduka mladine. On pravi da tako zvani liberalci hočejo Bvobodo le za se, drugim je pa ne privoščijo, in to bo sedajno liberalno vlado pokopalo. Na KiiNkcm se je polastil vseh poštenih ljudi velik stud in gnjus pred nihilisti. ker vidijo, da tako pošten in blagodušen car kakor je Aleksander II., ni življenja varen. Domače novice. V Ljubljani, 23. decembra. v (Železnica z Ljubljane v Kamnik.) , Nar." poroča, da se je sestavila družba posestnikov, ki mislijo prositi dovoljenja za delanje železnice z Liubljane v Kamuik. Ta železnica b se po večem držala venke ceste. Dobro, če se ta namen izvrši. (Naši poslanci) so že po večem prišli z Dunaja, ker imajo do 15. januarja prihodnjega leta praznike. Kaj so nam prinesli za Božične praznike, se še ne ve, prišli pa so prav veselih nad. Bog daj, da bi bili kaj dosegli! (Zavoljo volitve državnega poslanca na Dolenjskem) je bilo včeraj popoldne posvetovanje centralnega odbora v Ljubljani, dasepodošlih poročilih z Dolenjskega postavi kandidat za mesto grofa Barbota. Postavljen je bil knez Ernst Windischgratz. Oklic prihodnjič. (Vabilo gospodom društvenikom narodne Čitalnice Ljubljanske) v občni zbor dne 2(>. decembra 187'J dopoldne ob 11. uri v čitalnični dvorani. Vrsta obravnavam: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Nasvet čitalničnega odbora za premembo društvenih pravil. 5. Nasveti posameznih društvenikov. 6 Volitev dveh pregle-dovalcev za račun. 7. Volitev 15 odbornikov. Opomba. Z ozirom na nasvet glede premembe pravil naj izvolijo gosp. društveniki se prav obilno vdeležiti tega občnega zbora. (Baron Taufferer), na čegar nevstrašljivost so naši ljubljanski kazinoti tako zanašali se, je pri zadnjem glasovanji za vojaško postavo s svojim glasom pristopil drugim kranjskim poslancem — enako baronu Žvegeljnu, ki je že prej glasoval za to postavo. Prav tako! Tudi nas veseli, da najdemo barona na pravi poti; morda se bo sčasoma popolnoma odpovedal „prokletim grabljam" — zdaj tako zlomljenim. (Nov vožni red pri južni Železnici.) Z novim letom se bodo upeljali pri južni železnici med Trstom in Dunajem ponočni brzovlaki, ki bodo odhajali iz Dunaja ob pol sedmih zvečer in prihajali v Trst ob desetih dopoldne. Iz Trsta pa bo odhajal nasprotni brzovlak ob šestih zvečer in prihajal ua Dunaj drugo jutro ob tri četrtrti na deset. Za ta vlak so le karte prvega in druzega reda, samo od Trsta do Ljubljane se bodo dobile tudi karte tretjega razreda. Iz Trsta se pelje čez osem ur potem lahko v Reko. Brzovlaki podnevi pa bodo hodili le iz Dunaja v Maribor; to bo imelo ta nasledek, da bomo dunajske časnike za 13 ur pozneje dobivali. (Vitez Kaltenegger) je bil v sredo pri cesarju v avdijenci. Ker tudi „'Tagblatt" potrjuje, da se sedež deželnega glavarja maje, je mogoče, da gosp. finančni prokurator opravičuje za vojaka odrastel, bi bila vendar z očetom še zaplesala, če bi vedeli za te moje „lum-parije". Res, do vojaka sem bil že zrastel, to naj tu kar povem, preduo gremo v šolo nazaj Nekega dnč mi prinese» oče vabilo kamniškega okrajnega predsedništva, ki me kliče v, cesarsko službo", če me bodo potrdili zii-njo. Sel sem najprej domu, kjer so mati mi skuhali zeljnato kašo, pa jo prinesli na mizo z obrazom še kisiejšim od zelja. „Saj sem vedela, da bo tako" — so tarnali reva — „zdaj ga bodo k soldatom potrdili, pa ne bo gospod in jaz ga ne bom nič več videla." „Ej, ne tuli no I" — se oglasijo oče — „jaz sem bil v njegovih letih bolj močan , ko on, pa me vendar niso potrdili. Saj ga vidiš, da je komaj za pastirja, rte pa, da bi fl.uto nosil. Še za časa Francozov, ko je moralo vse iti v cesarsko suknjo, takih niso pobirali." K temu uprizoru je bil prišel ravno stric, brat matere, ki je bil svojih dobrih trideset let pri vojak h tambor. Da, dobrih trideset let je služil, pa kako! O njegovem času, to je bilo takrat, ko so bil Francozi že odšli z de žele, je bila pri nas navada, da so se vsi fintje poskrili, kedar so bili za cesarsko suknjo! godni, ker če je, kdo oblekel jo, navadno ni vide! več svojega doma. Tudi moj stiic je bil potegnil v hribe in tako se odtegoval vojaščini nekaj let, slednjč so ga bili vendar vjeli in i moral je k vojakom, pri kterih je čez trideset let vlačil svoj bobeu po svetu, da sam ni vedel povedati, kaj vsega je obhodil. Le to je vedel, da je bil povsod, na Ogerskem, Nemškem, Laškem, v Tirolih, tam pri tisti veliki vodi, ki se jej „Rajn" pravi, pa še tudi v strašno mrzlih krajih. Vendar je prišel zdrav domii in se potem oženil ter imel troje otrok, kterih pa zdaj tudi nobeden ni več živ. Ta je, ko je videl moje matere kisli obraz, brž pristopil očetu s smehom : „Nič se ne boj, Polona, ne bo nič z njega. Kar ven ga bodo sunili, ko se bo pokazal. Ta še bobna ue nese." Ta sramotna cenitev mojih telesnih moči me je tako razdražila, da sem v jezi rekel: „Zdaj se bom pa nalašč postavil tako, da me bodo potrdili." „Ne, ne," — pa branijo mati — „le nič se ne postavi. Prav majhnega se naredi, pa boš videl, da te ne bodo vzeli.1. Iu svojemu bratu Jurju, mojemu stricu, reko nevoljni: „Tebe je bilo ravno treba, da si ga na-.'untal. Ali ne veš, kako smo me vse tri sestre jokale, ko so tebe vjeli iu si moral ž njim', me smo ti pa dale vse, kar smo imele denarja? Zdaj pa greš in našuntaš mojega, ki je že tako visoko v šolah, da bo nalašč soldat. Boš pa ti gospod ali pa tvoj, ki še brati ne zna, kaj ne?!" „Nič se ne jezi, Polona" — pravi stric na to — „saj ga ne bodo vzeli, verjemi mi. Sem ti le hotel malo ponagajati." S tem je bil pogovor končan , drugi dan smo šli vsi trije, oče , mati in jaz v Kamnik. Potrjen nisem bil, še gledali me niso, kar svoje šolsko spričevalo sem pokazal, pa šel. Spodaj sta me čakala mati in oče in ko pridem vesel nazaj, reko oče: ,.No, vidiš, stara, mene so ravno tako zapodili. Saj sem ti pravil, da ni za soldata! Zdaj gremo h Karolniku, da boš zopet bolje volje." Mati spuste težko sapo s sebe in vsi gremo h Karolniku, potem domu; drugi dan pa sem jaz že zopet v šoli, kjer so me sošolci zelo veseli — zakaj ? Be bo kmalu pokazalo, j svoje politično delovanje, ter se tako vzdržati skuša. [Mraz in reveži.) Nikdar ni revščina tako huda, ko po zimi, ko k gladu pritisne še mraz, in mnogi revni otročički po revnih sobah zmr-znjejo, da se niti ponoči segreti ne morejo ker jim manjka gorke odeje. lJo vseh mestih nabirajo zdaj o tej zimi mile darove, da se nakupijo drva za revne ljudi, tako v Parizu, v Trstu, na Dunaji itd. Tudi v Ljubljani je včasih mestni zbor za ta namen kaj dovolil, tudi si. hranilnica se je revežev vsasih spomuila. Ljudje se poprašujejo, zakaj se ravno letos nič ue stori v tem oziru, ker imamo ravno letos hujšo zimo, ko druga leta. Morda pripomorejo te vrstice, da se kaj stori za mestne revne rodo-vine, ki si nemajo s čim drv kupiti. Bog daj! Razne reči. — Slovenski plemenita š. Gosp Andrej Komelj. solkanski rojak, c. k. stotnik v bar. Maroččevem polku, jako marljivi pisatelj slovenskih knjig o vojni službi, je v priznanje izvrstnega, več ket 30 letnega službovanja vsled najvišega cesarjevega sklepa od 30. oktobra t. 1. v plemeniti stan z naslovom pl. „Sočebran" povzdignjen. Ponosni smo na vrlega rojaka in čestitamo mu iz vsega srca: Na mnoga leta I — Vabilo k 7. občnemu zboru čast. udov narodne čitalnice v Bizoviku, kteri bode dne 28. drudna 1879. leta. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 3. Volitve novega odbora 4. Nasveti posameznih udov. Začetek zboro-rovanja ob 3. uri popoldne. Franjo Bučar, predsednik. — Iz Cirknice 19. dec. se nam piše Iz gotovega vira smo poizvedili, da ima naš državni poslanec g. Obreza veliko upanja, da zadobi ubogim notranjskim voznikom njih krvavo zaslužene novce od Abendrotha. Naj bi se toraj vozniki med tem časom, ko bode g. državni poslanec bival doma — obrnili do njega, da poizvedo vse bolj natanjčno v tej zadevi, ker zaostali znesek zaslužene voznine za Notranjsko ni maleukost. — Novice iz Amerike. Iz novega sveta se poročajo tri novice, ki bi se nam neverjetne zdele: mesto, ki obljubi denarja tistemu, ki se hoče v mestu naseliti ; jezero, ki se samo posuši, in na kojega dnu se prikaže celo mesto ; in vojni minister, ki 11 miljonov menj porabi, nego mu je dovoljeno. — Tisto mesto je Steilas v državi Washington, ki je obljubilo 2000 dolarjev njemu, ki hoče tam tovarno ustanoviti. Tisti minister je v ze-dinjenih državah , ker je porabil za vojno le 42 miljonov, namesto dovoljenih 53 miljonov. Tisto jezero je v Kaliforniji, ker se je posušilo, in na dnu bo se pokazale še dobro ohranjene razvaline nekdanjega mesta. — Hudiča so v Ljubljano prignali. Mnogo govorice je po deželi o neki smešni dogodbi, ki se na razne načine pripoveduje. Kolikor smo mi slišali, pa ne vemo, če natanko poročamo, bila je stvar taka. Nekje na Dolenjskem je bila vdova z malim otrokom; nje ranjki mož jej je zapustil nekaj premoženja. Necega večera stopi v sobo — hudič strašne podobe, in hoče vzeti novorojenega otroka, češ, „otrok še ni krščen, tedaj je moj, ali pa ga moraš odkupiti s svojim denarjem!'' Žena vsa prestrašena reče: „Čeravno sem le revna ženska, raje dam vendar denar, nego otroka." Gre in prinese hudiču svoj denar, eni pravijo 600 gld., drugi 1000 do 2000 gld. Hudič je bil denarja bolj veBe!, nego otroške duše, — dokaz, da so v pekli tudi nekteri revni hudiči — in gre hitro svojo pot. Drugi dan je ženska potožila gospodu župniku svojo nesrečo. Ta je pa brž spoznal, po čem je ,.žmah", in praša žensko: „Komu ste pB povedali, da imate denar?" Ženska reče: „Nikomur druzemu, ko babici." „Dobro;", rečejo gospod župuik, „pojdite tje k babici in poba-hajte se, da imate še dosti denarja, da vam je hudič sicer papirnat denar vzel, da pa imate zlata in srebra še zadosti." Ženska gre k babici in se pobaha , koliko ima še denarja v zlatu in srebru, in da se za tisto še ne zmeni kar jej je „nebodigatreba" vzel. Med tem časom pa se je opozorila žandarmarija , in žan-darji so prišli in se poskrili pod posteljo in po kotih tiste hiše, kjer je vdova stanovala. Še tisti večer so prišli namesto enega kar trije hudiči, in zahtevali od vdove zlato in srebro. V tem hipu priskočijo ž a n d a r j i in primejo hudiče za vrat. Tableau! — Hudi duhovi pa, groznih rogov, obrnjenih kožuhov, železnih verig oropani in po obrazu z vodo umiti , so se izkazali kot babica, nje mož in nju sin. Denar se je še ves pri njih dobil. Vse tri hudiče so žandarji zvezali in v Ljubljano pripeljali. — Literatura hrvatska leta 1879. 20) Rad jugoslovanske akademije znano nosti i umjetuosti. Knjiga XLVI. U Zagrebu 1879. U knjižari Lavoslava Hartmana na pro-daju. Tisak dioničke tiskare. Sadržaj: Prinos k naglasu u (novoj) slovenštini. Od M. Valjavca (Nastavak). Estetička ocjena Gunduliceva Os-mana. Dr. Fr. Markoviča. Pobirci za zemljo-slovje Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. Od Ž. Vukasoviča. Poklonjene knjige jugoslovan-skej akademiji. 21) Monumenta spectantia historiam Sla-vorum meridionalium volumen IX. Listine o odnošajih izmedju južno za slavenstva i mle-tačke rebublike skupio i uredio Širne Ljubic. Knjiga VI odg. 1409 do 1412. Na svre izdala jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti U knjižari Lavoslava Hartmana na prodaju. 22) Viestnik hrvatskoga arkeologičkogu družtva. Godina I. Br. 1—4. Izdaje pref. Š. Ljubič. 1889. 23) Izvješče o parižkoj svjetskoj izložbi godine 1878 Podnešeno trg. obrt. komori po tajniku Milauu Krešiču. — Zagrebu. Tiskara „Narodnih Novina". 24) Poviestni dneonik Frane Josipa po Dalmaciji, Vitalianija i Jankoviča. 25) Tizika napisao B. Stewart, profesor fizike u MančeBtru, preveo Stevan V. Popovič, sa 48 slika. Novi Sad , izdaje štemparija A. Pajeviča 1879. 26) Hamlet tragadija u pet činova. Napisao Viljem Šekspir s engležkoga preveo Konstantin Staniš;c Stanika. Štamparija Štefanovima. Biograd. 27) Bilioteka za ženski sviet, izdaje knji-žara brače Popoviča u Novom Sadu. Svezka VII. Staro vrieme, stari običaji napisao Luki-jan Ijemjenski, preveo Sava Petrov č. Novi Sad 1879. Ciena 25. nov. 28) Starine na Bviet izdaje jugoslovenska akademija znanosti in umjetnosti, knjiga X Sadržaj: Rukoviet jugoslovanskih listina od S. Ljubica. Clanci hionografa trojadika o Srbina i Bugarima, Od Stojana Novakoviča. — Apo-ditijana Persijanca priča o rodjenju Ilristovu, od Stojana Novakoviča. Opisi i izvodi iz nekoliko južnoslovinskih rukopisa od Jagiča. — Apokrifna priča o Jovu, od St. Novakoviča. — Narodna predavanja o boju Kosovskem, po--bilježena prve pole XVIII vieka od Stojana Novakoviča. — Dva taliljanska putopisa po balkanskom poluotoku iz XVI. vieka, od dr. Petra Matkoviea. — Nekoliko srpskih nadpisa i bilježaka, od Ljub. Kovačev ¿a. o putovanju N. V. Zadar 1879, tisak Koper protin'«putiko jc dobro zdravilo zelišnn voda, ki sc imenuje basorin, ki je potrjena od cesarja, iu jo izdeluje Fi-hiio IVillielni. lekar v Neunkirclien. To zdravilo so zdravniki pregledali in potem je dobilo od cesarja Franca Jožefa I. posebne pravice. S to vodo se mora človek od zunaj trdo poinazati (poribati) , ter ima moč, da trganje ustavi, kri pomiri , bolečine utiši, ter je dobro zdravilo zoper slabe živce, zoper slabost in bolečine v udih, zoper protin, trganje, putiko glavobol, omotico, bučenje v ušesih, bolečine v križu, zoper slabe in utrujene noge, (posebno dobro za gojzdarje, vojake) ; tudi če človeka v straneh bode, čc ga trga v nogah, in enakih bolečinah je ta voda dobra za mazanje. Flašica z zdravniškim navodom in z zavitkom vred velja 1 gl. 20 kr. Na prodaj jo ima (4) Peter l.assnlk v Ljubljani. V Avstro-Ogerski, Nemčiji, Franciji, Angliji Rumuniji, Španiji, Holandiji in Portugalski varovani Wilhelmov čaj za čiščenje krvi proti pro-tinu in putiko je edino pomagalno zimsko zdravilo. NZZZZZZZZZS! S5Z2ZZZZZZ» B£ZXZZZZZ?K S Dovoljeno od ¡J M K Y?led patenta g M I !•• H H oasuseno ^ ^ }jj. velifi se tS « ces kancehje J* »J ,B 4 ¡J J gm& poml. JJ £ Dunaj ^^ za