CELJSKI TEDNIK Veliko zanfmanje po v^sej drSavi Vedno več prijavljencev IZ CELJSKEGA OKRAJA BO V VSEH IZMENAH SODELOVALO NA MLA- DINSKIH DELOVNIH AKCIJAH OKROG 800 MLADINCEV. — PRVA CELJ- SKA BRIGADA BO ŠTELA 150 BRIGADIRJEV. — STAB JE SESTAVLJEN. — PRORAČUN ZA VSE BRIGADE 1,700.000 DINARJEV. PROTI PRIČAKOVANJU V ponedeljek je bila na Občinskem komiteju LMS v Celju seja Okrajnega štaba mladinskih delovnih brigad, kjer co razpravljali o uspešno zaključenih sestankih po posameznih občinah, o fi- nančnem proračunu in o nabavi šport- nih rekvizitov, za katere je bilo predvi- denih 200.000 din. Na seji so ugotovili, da vlcida med mladimi ljudmi na pode- želju za to veliko akcijo ne samo ra- zumevanje, pač pa predvsem zanimanje, saj se bodo lahko tu strokovno izpo- polnili v najrazličnejših tečajih, vrhu tega jih bo okrog 60 odstotkov lahko ostalo na akciji s stalno plačano zapo- slitvijo. Tako se je številka prve celjske mladinske delovne brigade povzpela od 120 na 150 brigadirjev, kar pomeni, da BO bile prvotno predvidene številke po občinah skorajda povsod presežene. MOZIRJE BO DALO SVOJO LASTNO ČETO, PRAV TAKO ŠMARJE Zlasti veliko navdušenje je pokazala mladina v Mozirju in Šmarju; tu je bilo prvotno predvidenih po petnajst mla- dincev, med tem pa so kolektivi mladih zadružnilcov sklenili, da bodo poslali kar po celo četo, to je, enkrat več. V kolikor ne bo s CK LMS omejitev, po katerih naj ne bi v >brigadah sodelo- vala dekleta pod sedemnajst let in mla- dinci pod petnajst — v tem primeru bi se moral plan znižati skorajda za polo- vico, — je upati, da bo številka osemsto dosežena. Končno bo vsak brigadir pred odhodom v brigado zdravniško pregle- dan že v svoji občini oziroma v Celju. ŠPORTNI REKVIZITI IN KNJIGE Kakor smo že omenili, je iz celotnega proračuna predvidenih za nabavo šport- nih rekvizitov 200.000 din, ki jih bodo porabili za nakup žog za odbojko, nogo- met in mali rokomet, za nabavo naj- različnejših družabnih iger, ki so se že na prejšnjih akcijah med mladino- ne- kako udomačile. Kar zadeva kulturno-prosvetno življe- nje v brigadah, bo tu na razpolago vsa- komur lokalno in republiško časopisje, Okrajna zadružna zveza in Občinski LMS v Celju pa bosta prispevala lepo število knjig. Na seji so govorili tudi o družabnih prireditvah in o zabavah ter izrazili željo, da bi vsak brigadir, ki obvlada kakršenkoli inštrument, vzel le-tega s seboj v brigado. Tako se jim je z Vran- skega posrečilo dobiti skorajda cel manjši orkester. POPRAVEK ZA ZAKLJUČEK V članku Priprave za mladinske de- lovne akcije v polnem teku, objavlje- nem v prejšnji številki, je pisec napra- vil napako, ki bi utegnila napačno po- učiti našo javnost o prebivališču briga- dirjev. Le-ti ne bodo prebivali, kakor je bilo tam rečeno, v šotorih, pač pa v le- pih sodobnih barakah. Potrjeni so predlogi delovnih ljudi Okrajna volilna komisija v Celju je potrdila kandidature in sprejela pristakne na kandidatu- re za naslednje poslanske kandi- date: Zvezni zbor: Sergej Kraigher, Franc Simonič in Milena Korže. Zvezni zbor proizvajalcev: Ing. Vojo Djinovski, Albin Les- jak in Peter Sprajc. V Mariboru so potrdili kandi- datuaro tov. Franca Lubeja za Zvezni zbor proizvajalcev kmetij- ske skupine. Republiški zbor: Lojze Libnik, Vinka Simonič, Mica Marinko-Slandrova, Ivan Kovačič-Efenko, Jakob Žen, Franc Leskošek-Luka, Olga Vrabičeva, Mitja Ribičič, Stane .Sotler, Riko Jerman, Ivan Rančigaj, Miran Cvenk, Tone Kropušek, Stane Ravljen in Jože Marolt. Republiški zbor proizvajalcev: Franc, Perše, Bojan Leskovar, Ivan Žmalier, Slava Foletič, Ivan Kač, ing. Desanka Kozič, Ivan Krofi, Ivan Vičič in v kmetijsko skupino Franjo Jeraj. Komunist se mora čutiti odgovornega za vse SO UGOTOVILI ZABUKOVŠKI KOMUNISTI NA KONFERENCI Pretekli teden je bila v Zabukovcl konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov, katere se je udeležil tudi član občinskega komiteja in podpred- sednik žalske občine tov. Albin Rehar. Na konferenci so obravnavali in kri- tično ocenili dosedanje predvolilne pri- prave in se temeljito pogovorili o vseh vprašanjih, ki so jih na tamkajšnjem področju iznašali volivci na zborih vo- livcev in ob drugih prilikah. Predvsem so obravnavali najvažnejša komunalna vprašnja kot so popravila cest in zgra- ditev griškega mostu čez Savinjo, ki bi mu bilo treba v občinskem merilu posvetiti prioritetno pK.,23most. Tova- riš Rehar je pojasnil, da pride to vpra- šanje gotovo na vrsto v letu 1959-60. Nadalje so komunisti ugotovili, da se je potrošniški svet na področju Zabu- kovce izjalovil, da nima praktično no- benih uspehov pri svojem delovanju. Zato so sklenili izbrati nov potrošniški svet, ki bo sposoben urejevati odnose v trgovskih podjetjih in ki bo v oporo in pomoč Svetu za blagovni promet. Na konferenci so o teh vprašanjih temeljito razpravljali in ugotovili, da zlasti rudarji kot potrošniki ne bodo mogli dovoliti neupravičenega zasluž- karstva v trgovini, zlasti ne zato, ker v rudniku delovne norme dosegajo vr- hunec in bi porast cen občutno prizadel standard rudarjev in ostalih prebi- valcev. Razpravljali so tudi o pomanjkljivi mreži uslužnostne obrti na terenu. Na- dalje so se močno zavzemali za pomoč kmetijski zadrugi in sklenili, da mo- rajo komunisti prvi, z njimi pa vsi de- lavci kraja, vzeti probleme kmetijstva in razvoja socialističnih odnosov ter gospodarskega napredka vasi tudi kot svojo osnovno nalogo. Pregledali so tudi svojo partijsko de- javnost. V glavnem, tako so ugotdvili, so lahko zadovoljni z dosežki svojega političnega delovanja. Večina članov organizacije zelo požrtvovalno in uspešno dela v množičnih organizaci- jah in samoupravnih organih rudnika. Domala vsak član ZK je vodilni član in aktivist bodisi pri sindikatu, v upravnem odboru ali pa delavskem svetu. Ko so obravnavali vprašanja proiz- vodnje, so z zadovoljstvom ugotovili, da je proizvodnja v preteklem letu do- segla rekordno številko za ves čas od- kar rudnik obstoja. Na koncu so sklenili tudi to, da bodo na dan volitev tekmovali z namenom, da bodo volitve v Zabukovci končane že do 11 dopoldne. Predvolilna zborovanja v cellskem okrafu Povsod v državi se te dni vrstijo več- ja ali manjša predvolilna zborovanja, na katerih govorijo najvidnejši politični in državni voditelji ter kandidati za po- slance v Zvezno in Republiško skupšči- no o zunanje in notranje političnih vprašanjih. Tudi v celjskem okraju je te dni bilo nekaj predvolilnih zborovanj. O nedelj- skem zborovanju v Lučah na katerem sta govorila tov. Simonič in Lubej, po- ročamo v posebnem članku. V petek, 21. februarja dopoldan je imel tovariš Sergej Kraigher v Rogaški Slatini raz- govor s političnimi in oblastvenimi pred- stavniki iz rogaške, kozjanske, šmarske, šentjurske in laške občine. Popoldan pa je tov. Kraigher govoril na množičnem zborovanju v domu Partizana v La- škem. V soboto dopoldan bo govoril na zborovanju v Šentjurju, popoldne pa v Rogaški Slatini. Tov. Kraigher bo go- voril v nedeljo dopoldan tudi na zboro- vanju v Šmarju, popoldan pa v Koz ju, v ponedeljek dopoldan pa bo imel raz- govor z okrajnimi funkcionarji. Razen tega bo v prihodnjih dneh več zborovanj, na katerih bodo govorili naši najvidnejši politični in oblastveni pred- stavniki. Na okrajnem odboru SZDL v Celju predvidevajo, da bo govoril v prihodnjih dneh v Celju član Zveznega izvršnega sveta tov. Franc Leskošek ter članica Republiškega izvršena sveta tov. Olga Vrabičeva, v Storah pa član Re- publiškega izvršnega sveta tov. Mitja Ribičič. Član Zveznega izvršnega sveta tov. Peko Dapčevič bo govoril na mno- žičnih zborovanjih v Velenju in Šošta- nju. Razen tega pa bo v celjskem okra- ju še več drugih možičnih zborovanj, na katerih bosta govorila kandidata za po- slanca v Zvezno skupščino tov. Franc Simonič in Milena Korže ter ostali po- slanski kandidati v republiško in zvezno skupščino. TISKOVNA KOSFERENCA V ŠENTJURJU — koristen p zmenek Pretekli teden je podružnica Dru- štva novinarjev Slovenije iz Celja or- ganizirala tiskovno konferenco v Šent- jurju. Poleg celjskih novinarjev se je konference udeležilo precejšnje število »občinskih mož« iz Šentjurja. Razen predsednika občine Petra Hlasteca, predsednika občinskega odbora SZDL tov. Jožeta Mrevljeta, so se konference udeležili še predsedniki svetov, načel- niki svetov in nekateri drugi vodilni uslužbenci z raznih področij javnega političnega in gospodarskega življenja v občini. Razgovor med novinarji in domačini je bil zleo koristen. Novinarjem je šlo za to, da se temeljiteje spoznajo z vse- mi perečimi problemi v občini. Na po- stavljena vprašanja novinarjev so pred- sedniki svetov in drugi uslužbenci ob- širno odgovarjali ter s tem pripo- mogli, da so se predstavniki časopisov in radijskih postaj podrobneje spo- znali z delom in problemi kraja. Hkrati pa je sestanek dobro služil tudi doma- činom, ki so povedali česa po njihovem mnenju v naših časopisih in radijskih oddajah pogrešajo, čemu naj bi novi- narji posvečali več pozornosti. Skratka — bil je to zelo koristen po- menek in podružnica Društva novinar- jev v Celju je sklenila take pogovore organizirati tudi v vseh ostalih obči- usda. epskega okraja. Pomemben ukrep proti neupravičenemu zv šanju cen Zvezni izvršni svet je izdal pred dnevi pomemben odlok o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov. Ta odlok predpisuje, da morajo industrijska podjetja obvestiti o zvišanju cen svojih izdelkov poprej svoje strokovno ^ združenje, ki obvestilo nato s svo-| jim utemeljenim mnenjem pošlje] zainteresiranim organom zvezne j državne uprave, ki bodo zvišanje' proučili in izdali, odosno predla- gali potrebne ukrepe. Industrij- ska podjetja morajo poslati ob- vestilo najmanj 30 dni pred zvi- šanjem cene in v tem roku ne smejo prodajati blaga po višjih cenah. Obvestilom morajo prilo- žiti tudi dokumentacijo in navesti vzroke zvišanju. Podobna določi- la veljajo tudi za veletrgovska podjetja. Zvezno državno tajništvo za blagovni promet bo predpisalo, za katere proizvode so industrijska in trgovska grosistična pojdetja dolžna pošiljati ta obvestila. Pri tem bo upoštevalo važnost proiz- vodov za trg in življenjski stan- dard. V odloku so predvidene tudi sankcije za gospodarske organi- zacije, ki se ne bodo ravnale po njem, in za tiste gospodarske or- ganizacije, ki se ne bodo držale predpisanih cen. Odlok začne veljati z objavo v Uradnem listu FLRJ. Na cesto Ljubljana — Zagreb Na razširjeni seji Občinskega komi- teja LMS v Šoštanju so pretekli teden razpravljali o vključevanju mladine v delovne brigade za gradnjo ceste Ljub- ljana—Zagreb. Prvega marca bo odšlo Iz Šoštanja 15 mladincev v celjsko bri- gado, enako število bo dalo tudi Ve- lenje. Poleg udeležbe na gradnji ceste Ljub- ljana—Zagreb bo mladina šoštanjske občine imela polne roke dela doma. V Šoštanju so se letos odločili, da bodo pričeli graditi kopališče, ki ga doslej to mesto sploh nima. V Velenju pa bo- do gradili telovadnico. Razen tega pa bodo letos nadaljevali z regulacijo Pa- ke od Šoštanja do Velenja. Za ta dela je že namenjenih 40 milijonov din, ra- čunajo pa, da bodo precej dela opra- vili tudi prostovoljci. Tako bo Paka prav gotovo še letos stekla po novi strugi do Šoštanja. Na seji komiteja LMS so tudi skle- nili, da bodo z aktivi mladih zadruž- nikov pripravili javno oddajo v celj- skem radiu. Nedvomno je tudi v Ša- leški dolini precej neznanih talentov. Kmetijske zadruge v občini bi morale posvetiti več pozornosti mladim zadruž- nikom, saj v Velenju in Šoštanju živo- tarijo, medtem ko v Smartnem ob Pa- ki pridno delajo. Tudi na takšne akcije kot je gradnja ceste Ljubljana—Za- greb naj bi odhajali mladi zadružniki v čim večjem številu. CEPLJENJE OTROK PROTI PARALIZI V VELENJU Pred dnevi so v Velenju cepili vse učence prvih dveh razredov osnovne šole proti paralizi. Ta teden cepijo tudi osnovnošolske otroke v Smartnem ob Paki in Pesju. V Velenju in Šoštanju je ta akcija dobro uspela, saj so starši dali cepiti nad 90% otrok. STRAN CELJSKI TEDNIK 21. FEBRUARJA — STEV. 7 Pogled po svetu v Zapadni Nemčiji in v Avstriji je izšlo mnogo romanov, ki zajemajo snov iz zadnje vojne. Vojni romani gredo že od nekdaj radi v denar, posebno če so prežeti s pacifistično idejo, ki človeštvu prija, četudi jo pisatelj še tako naivno razširja. Eden takih vojnih romanopis- cev je Hans Werner Richter, čigar združek 12 romanov v enega z naslovom ^^Fadli so iz božje roke« sem pravkar odložil. Godi se v nemškem lagerju, kjer živi isto usodo 12 pripadnikov raz- ličnih narodov. Vseh dvanajst (eden med njimi je tudi jugoslovanski parti- zan) obtožuje velesile, ki da so krive neštetih zločinov nad človeštvom. Ni čudno, če roman prevajajo v vse sve- tovne jezike, saj pomeni stran za stra- njo svarilo pred novo vojno. Da, pred novo vojno! Svet se pravza- prav po tej strašni vojni, ki smo jo doživeli, z njo pa tudi vojaški napre- dek proizvajalnih sil v zadnjih dveh desetletjih, ni prav nič pomiril, le sti- snil in zožil se je. Zemeljski prostor je tako pregleden in res tako majhen ka- ko:' še nikoli. Novo vojno bo treba preprečiti. Ni nobenega dvoma, da tajna diplomacija z vsemi sredstvi dela za svetovni sjjp- razum, čeprav javna, vlsokouradna di- plomacija tega, vsaj zapadna, ne pri- znava. Sovjetski sputnik je postavil di- plomacijo pred nalogo, ki jo je videla že prej, zdaj pa stoji pred to nalogo kot najnujnejšo zahtevo časa. Seve, težko gre in bo še mnogo te- žav, preden bo prišlo do uspešnih raz- govorov, sklepov in zaključkov. Pomi- sliti moramo, da je ZDA res težko sesti za zeleno mizo s SZ, socialistično velesilo, ki bi jo kapitalisti radi pognali v sončni prah. ZDA imajo močno za- koreninjen in verjetno tudi zelo raz- bohoten občutek, da imajo pravico po- seči po svetovni oblasti, po hegemoniji vsega našega planeta. Komaj 6 % jih je, pa eksploatirajo na ta ali oni način 60 % vseh surovin, kar jih zemlja pre- more. Ni čuda, če so se sputnika tako ustrašili. In nič ni čudnega, če je ame- riška artilerija dobila povelje, naj ga sestreli, ker krši ameriški zračni pro- stor. Taka je pač logika orožja, ki si domišljuje, da bo obvladalo planet in vesoljstvo okoli njega. Saj vendar no- ben bog ne bi smel dopustiti, da je brezbožni komunizem močnejši od žeg- nanega orožja, taka je pač zunanja po- litika »vere in sile« pobožnega Dullesa. Ali, časi se spreminjajo, proizvajal- ne sile rastejo in se razvijajo, doslej veljOfVni odnosi jim niso več prav. Kaj vse smo glede tega doživeli in vse pre- malo mislimo na to, kadar ocenjujemo svetovne dogodke. Poglejmo samo kolonialne odnose! Ko smo hodili v šolo, se nam je zdelo, da so od vekomaj do vekomaj, saj jih ščiti svetna in cerkvena oblast, vse, kar ima moč in oblast. Takrat je bilo 75 % pre- bivalstva na zemlji v kolonialnem od- nosu. Po prvi svetovni vojni, ki jo je začela Nemčija, da bi dobila še več ko- lonij, je bilo samo 50 %, danes, po dru- gi svetovni vojni, ki jo je spet začela Nemčija, da bi zavladala nad svetom, pa je med nad 2 in pol milijardama ljudi na zemlji komaj 154 milijonov takih, ki še žive v kolonialnih deželah, torej niti 10 % ne več. To se pravi, da smo doživeli veliko zgodovino, ne da bi se je dovolj zavedali. In ali ne bi bilo prav, če bi ob tem tudi pomislili, da so prav soc'alistične ideje tiste, ki . spodnašajo najtrdnejše- stebre nekda- njih kronskih in drugih kolonij? Komaj * 40 let je minulo, kar je zmagala Okto- brska revolucija. In kako gre razvoj po vsem svetu v tisto smer, ki jo je napovedala in pokazala! Klasičnega kapitalizma pravzaprav n\ več. Zato tudi niso možne več tiste oblike izkoriščanja, ki jih je kapital nekoč razglašal kot za vse čase veljav- ne in svete. i 1S7 ameriških velikih družb ima v \ rokah eno četrtino vse svetovne pro'z- \ vodnje. Par sto njih bi rado z vsemi mogočimi pogodbami, pomočjo in raz- nimi aranžmani dobilo pod kontrolo proizvodnjo vsega sveta. Kdor zna mi- sliti, bo sklenil in vedel, da to ne bo šlo. Tudi dogodki zadnjih dni kažejo, da ne bo šlo. Zato so na svetu subjek- tivne in objektivne sile, ki ne marajo kloniti, dobro zavedajoč se, kaj jih ča- ka, če 6 % zavlada nad 100 %. Nedvo- mno vsaj tisto, o čemer je govoril neki ameriški profesor medicine, da v Ame- riki 90 % ljudi n^so več homines erecti, ampak so ljudje s krivo hrbtenico, in da se jim še vedno bolj krivi. V Evrop' se njihove politike najbolj Icrčevito drže Nemci. To ni n'č čudnega, kajV. med njimi in današnjo ameriško politiko je mnogo skupnena. Pravzaprav Amerika vodi tisto politiko, od katere je 1. 19 i5 pričakoval rešitev fažizma Goebbels svojem »das Reich« in sko- raj ves Hitlerjev štab. To se grdo sliši in vidi. je pa žal resnica. Celo ta nji- hov »Raziskovalec« bi lahko menovali V3, saj jim ga je ustvaril von Braun, na katerega je Hitler zaupal še zadnji dan, ko so ruski tanki že mleli Wil- helmstrasse. To je miselnost von Tir~ pitza, Bismarcka, pruskega mlitarizma; BV\ močnejši kot drugi, saj s preven- tivno vo'no se nobeden ne upa začeli. Zato hočeo Nemci danes tudi nukle- arno orožje, zato podpira:o novofa,ši- stične organizacije, medtem ko proko- m.unstične zatira'o. Zato so zoper se- stanek na najvišjem nivoju, zato so končno tudi zoper to, da bi Angležem plačevali stroške za britansko vojsko na nemških tleh. In to je dobro, da jim je tipični nemški, bedasti napuh ostal. Ta jih je dvakrat pokopal in jih utegne še pokopati. Ošaben je tudi avstrijski minister Graf, ki je dejal, naj se tudi koroški Slovenci, ki niso zadovoljni z avstrijskimi zakoni, izselijo. Ta beseda dobro kaže, kako je Nemcem nacistič- na praksa ostala v krvi. Dogodkov —• cela vrsta: Arabska fe- deracija pomeni morda renesanco arab- skega sveta, Hruščovljev intervju »Ti- mesu« in »die Weltu«, Bulganinovo tretje pismo, ki je med drugim naper- jeno zoper Dullesa, sestanek Rapacki — Gromiko, carinska unija Beneluxa, Sumatra, Kuba in Venezuela, Alžir in Francija. O teh bi morali predvsem go- voriti, prav po nemškem pregovoru, da je le sedanjost trdna, prihodnost ne. Treba je pač ločiti karte, ki so že pad- le, od tistih, ki jih še držimo v rokah. Vendar za zdaj tako kaže, da je prodor v vesolje adut, ki govori za sporazum in ga zato lahko napovedujemo. Baje se je sam Churchill odločil, da bo za- pustil vilo nekje na Ažurni obali in od- selil v vizite k Eisenhoweru. Verjetno ne samo zato, da bi v galeriji muzeja Metropolitain v Nevo Yorku priredil poslovilno razstavo svojih slik. Chur- chill kljub političnemu penzionu še vedno spada med velike duhove kapita- listične vojske. Naj bi za slovo poma- gal dati podobi sveta čim bolj pametne poteze, čeprav pravi, da ga slikarstvo preveč utruja. T. O. Z občinske konlerence ZKS v Laškem Mesto komunistov ]e med množicami v nedeljo je bila v Laškem občinska konferenca ZKS, na kateri je prisostvovalo 115 delegatov, kot gostje pa so se konference udeležili še član CK ZKS tov. Janko Rudolf, organizacijski sekretar Okraj- nega komiteja ZKS v Ljubljani, tov. Jakob Z en in član Okrajnega komiteja ZKS v Celju tov. Mir an C v enk. Poročilo o dosedanjem delu komiteja je podal dosedanji sekretar tov. Ivan Grešak. V njem je analiziral delo, uspe- he in pomanjkljivosti osnovnih orga- nizacij 2K ter Občinskega komiteja ZKS v Laškem. V svojem izčrpnem in kritičnem poročilu je zajel vse bistve- ne elemente, ki so vplivali več ali manj na nič kaj zadovoljivo politično stanje v Laškem. Ko je analiziral udeležbo in sodelo- vanje komunistov v raznih družbenih organizacijah, upravnih odborih pod- jetij in delavskih svetih, je poudaril, da je zelo mali odstotek komunistov sledilo smernicam VI. kongresa ZKJ, kajti člani Zveze komunistov v Laškem so stali več ali manj ob strani vsega družbenega dogajanja, se včasih znašli celo na repu dogodkov, poti med mno- žice pa niso znali najti. Zaradi Hakega stanja n)i prav nič čudno, če so tu in tam ob nekaterih prilikah prevzeli iniciativo nepoklicani in speljali vodo na svoj mlin. Dokaz za to je, da je pri volitvah v občinski zbor in zbor proizvajalcev kandidiralo 11 komunistov, izvoljeni pa so bili le štirje, čeprav so imeli tudi ostali po- goje za občinske odbornike. Ce primerjamo, da je na področju laške občine 167 komunistov, bi morala dejavnost le-teh pomeniti veliko več. Komuniste iz Laškega premalo zani- majo problemi, katere obravnavajo na zborih volivcev, saj se je predzadnjega zbora volivcev od včlanjenih 80 ude- ležilo le 10 članov ZK. Zato ni čudno, če je v Laškem stanje takšno, kakršno je. Organizacije ZK v laški občini so sprejemu novih članov posvetile pre- majhno pozornost, saj je bilo od zadnje konference sprejetih komaj 29 novih članov in od teh le trije mladinci. Prav tako so sekretariat osnovnih or- ganizacij in občinski komite ZK po- svečali premalo pozornosti ideološki iz- gradnji članov ter so bili le-ti zaradi tega premalo usposobljeni za uspešno opravljanje družbenih nalog. Iz poročila je bilo razvidno tudi, da je zadnja anketa, ki jo je izvedel ob- čmski odbor SZDL, pokazala, da je še v posameznih podjetjili precejšnje šte- vilo delavcev, ki niso člani SZDL. Pred- vsem veija to za laški rudnik, kjer ni v članstvu 150 in v laški Volni, kjer ni včlanjenih v SZDL 120 delavcev. Po- dobno stanje je tudi v ostalih manjših podjetjih in v terenskih organizacijah. V oDčini pa je le 42 odstotkov volivcev včlanjenih v organizacijo SZDL. Ko je sekretar analiziral gospodar- sko stanje v laški občini, je dal po- vdarka predvsem učvrstitvi kmetijskih zadrug ter nakazal smernice, kako naj bi zadruge usposobili, da bodo čim prej postala kmetijska proizvajalna pod- jetja za preobrazbo naše vasi. Razprava je posredovala vrsto pobud za uspešnejše poslanstvo komunistov v javnem in družbenem življenju. O tem sta v razpravi podala obilo koristnih smernic tudi tov. Janko Rudolf in Ja- kob 2en. Ob zaključku konference so izvolili nov občinski komite ZKS, ki je se-^ stavljen od najboljših in najnapred- nejših komunistov. Njegov sestav je prav gotovo porok, da bodo člani ZK v Laškem izboljšali svoje delo ter ga vskladili s smernicami VI. kongresa ZKS. K. T. ZA GOZDARSTVO JE V MOZIRSKI OBČINI LETOS NAMENJENO 46 MILIJONOV DINARJEV Gozdarstvo je v mozirski občini ena važnih panog gosipodeirstva, saj je dobra polovica površine občine poraščena z gozdovi. Da bi občuvali stanje gozdov in omogočili pravilno etksploatacijo, posve- čamo iz leta v leto večjo skrb gojitvi gozdov in vzdrževanju ter popravilu gozdnih komunikacij. V letošnjem letu je namenjeno iz gozdnega sklada za vsa ta dela samo v privatnem sektorju 48 in pol milijona dinarjev, ali skoraj po- lovico več kot lani. S tem denarjem predvidevajo rfedno vzdrževanje 80 gozdnih komunikacij, žetev plevela na površini 245 hektarjev, čiščenje gozdov na površini 265 hektarjev in pogozdo- vanje na površini 9 hektarjev. Vsa dela bo izvajala Gozdarsko-kmetijska po- slovna zveza v Mozirju. Pobude in predlogi volivcev v laški občini Na zadnjih zborih volivcev v La- škem so volivci predlagali, naj se čim prej konča ureditev parka, ker sedaj kazi izg'led mesta. Tudi sejmišče bo treba prej ali slej preseliti, ker je za razvoj turizma sedaj na neprimernem mestu. Zelja Laščanov je, da se čim prej usposobi cesta ob Savinji, ker je cesta skozi mesto preveč prometna in stalno onesnažena. Veliko so razprav- ljali tudi o mostovni tehtnici, ker njeno postavitev zaradi še nedokončanega ur- ban:stičnega načrta odlagajo v nedo- gled. V želji, da bi se Laško čim prej uvrstilo med znana turistična središča, BO vo'iivci resno (predlagali (graditev prostozračnega bazena. V Sedražu so volivci razpravljali predvsem o vzdrževanju občinskih cest na njihovem področju. Želijo, da bi jih letos občioia podprla z večjo dota- cijo, sicer bodo ceste kmalu nesposobne za vožnjo. Volivci v Strmci pa so predlagali naj bi uredili cesto, ki spaja Udmat s Trnovim in Sedražem. Ta cesta bi bila krajša od dosedanje za 7 km. V Smarjeti pri Rimskih Toplicah so volivci predlagala, da bi čim prej do- končno elektrificirali naselje Senožeti, v Rimskih Toplicah pa naj bi čim prej ustanovili osemletko, da ne bo treba prihajati učencem v šolo v Laško. Vo- livci v Rimskih Toplicah so tudi pred- lagali, da bi čim prej uredili pekarno, da ne bi bilo treba več voziti kruh iz Laškega. Tudi človeka, ki bi izvrševal čevljarsko obrt, bi radi vzeli v svojo sredino. Eden med najuspešnejšimi zbori vo- livcev je bil zbor volivcev v Lokavcu, na, katerem iso izvolili tudd režijski odbor za elektrifikacijo Lokavca. Vo- livci so obljubili pri elektrifikaciji vso pomoč, občina pa jim je zagotovila po- treben denar za visokonapetostno na- peljavo. Tudi na zboru volivcev v Rifengozdu je bila predmet razprave elektrifika- cija. Imajo že režijski odbor in potre- ben denar, nuditi pa jim bo treba še tehnično pomoč. Na Reki nad Laškim bi radi dokon- čali začeto elektrifikacijo, manjka pa jim še nad 400.000 din. Radi bi dokon- čali tudi vodovod za šolo, ki je brez pitne vode. V Marijagradcu imajo tudi proble- me, ki jih ne bo mogoče takoj rešiti. Dokončati morajo vodovod in zgraditi rezervoar. Električno omrežje pa naj bi napeljali tudi v vas Modric. V spodnjem delu Lahomnega in v na- selju Folana nameravajo začeti graditi vodovod. Njihova želja je, da bi začel obratovati ponovno rudnik v Pojairjih, ki je svoj časi že dajal kvaliteten pre- mog. To so bile tihe želje volivcev laške občine, ki bodo več ali n^anj ustvar- jene, če bodo poleg pomoči občine nu- dili vso potrebno pomoč tudi občani sami. Frislulmimo željam ljudi... RAZGOVOR S TOV. VINKO SIMONIC, KANDIDATKO ZA REBULISKI ZBOR Kot ženi, materi in učiteljici leži to- varišici Vinki Simoničevi posebno pri srcu delo med ženami. Ze takoj po osvoiboditvi se je tovari- šica Simoničeva pojavila kot javna de- lavka v raznih organizacijah. Najprej jo srečamo v Ptuju kot predsednico organizacije AF2, potem v Mariboru kot predsednico Oblastnega odbora AFŽ, v Ljubljani je bila sekretarka Glavnega odbora AFŽ, pozneje pa tudi sekretar Zveze ženskih društev in pod- predsednica Republiškega odbora dru- štva za gospodinjsko izobraževanje. Po prihodu v Celje — pred 4 leti — se je takoj E>ovezala z Zvezo ženskih društev in postala član sekretariata, po ustano- vitvi Zavoda za pospeševanje gospo- dinjstva (maja 1956) pa je prevzela predsedniško mesto upravnega odbora pri tem zavodu. O uspehih okrajnega Zavoda za po- speševanje gospodinjstva v Celju smo že precej pisali. In ker ima pri teh uspehih brez dvoma veliko zaslug prav tov. Simoničeva, sem v najinem razgo- voru najprej načela to vprašanje: »Zanimale bi nas trenotne naloge Za- voda, ki si je v kratkem času obstoja ustvaril ugled, ki sega že preko meja okraja in domače republike.« »Da, celjski Zavod za pospeševanje gospodinjstva je na pravi ix>ti in je že davno opravičil svoj obstoj. Glavna na- loga tega zavoda je, da skrbi za splošno gospodarsko, odnosno gospodinjsko de- javnost in hoče dajati poudarka pred- vsem družbeni prehrani in vprašanju stanovanjskih skupnosti. Mnogovrstni iJi koristni tečaji niso osnovna naloga aa- voda in jih organiziramo spričo potreb, pa tudi zato, da so prostori izkoriščeni. Važna naloga Zavoda v letošnjem le^ tu bo predvsem skrb za organizacij« šolskih kuhinj. Mlečne kuhinje obsta- jajo danas skoro že po vseh šolah. Ker pa so le-te v materialnem pogledu v veliki meri odvisne od tuje pomoči, ki bo danes ali jutri morala odpasti, bo treba postopoma ustanavljati šolske ku- hinje, ki ne bodo odvisne od nobenih darov, ampak predvsem od i>rispevkov samih staršev. Menim, da otrok to »za- stonjkarstvo« v mlečnih kuhinjah pre- več občuti in mu v moralnem pogledu ne prinaša zadovoljstva. Danes imajo tako zgledno šolsko ku- hinjo že v Braslovčah. Njihovemu zgle- du pa sledijo že Loke in Vojnik. Zavod bo v letošnjem letu ustanovil vsaj še nekaj takih šolskih kuhinj. Druga, zelo važna letošnja naloga za- voda bo borba za ustanavljanje stano- vanjskih skupnosti. Prvi zanetki take skupnosti so že tu (Malgajeva ulica). Za Celje v tem letu predvidevamo vsaj 4 stanovanjske skupnosti. »V kolikor mi je znano, je bila na Vašo pobudo nedavno izvedena koristna anketa med potrošniki, ki obeta marsi- katere zboljšave v trgovini.« »Hotela bi poudariti, da ni prav nič važno, na čigavo pobudo in ix>d čigavi« okriljem odpravljamo razne pomanjklji- vosti. Glavno je, da so naloge uspešn« izvršene, glavni pobudnik ideje pa bo pri tem tako ali tako imel svoje tiJio, notranje zadovoljstvo. Res je, da so nas xx)trebe silile, da smo »vtaknili nos« v trgovino. Pri tem pa moram spet poudariti, da zavod. Zveza ženskih društev, občinski LO, SZDL in žene — zadružnice, ki so t dogovoru začeli reševati to vprašanje, nikakor niso imeli namena jemati ugled naši trgovini. Javno anketo smo izzvali predvsem zato, da bi s skupnimi napotri našli izhodišče, ikako ibi zadovolUl na- šega ipotrošnika. Anketa, ki je vsebovala 11 vprašanj, je šla med potrošnike v podjetjih m zasebnih gospodinjstvih konec decem- bra. Na 1480 anketnih listov smo dobili 623 odgovorov. Na eno izmed glavnih vprašanj — ali je v Celju potrebna trgovina z neprekinjenim poslovnim časom ter ali je današnji odpiralni čas za potrošnike prikladen — je 96% an- ketiranih izrazilo željo za takoimenova- no »non-stop« trgovino pri špeceraji. Tudi za nekatere druge trgovine se je visok odfetotek anketirancev izrazil, da bi bile odprte neprekinjeno od 6 ure zjutraj do 8 zvečer. 81% ljudi je bdlo za to, da bi bile trgovine v soboto po- poldne odprte. Precej ix)trošnikov želi, da bi bile trgovine odprte do 8 zvečer. Vsem tem željam bi bilo lahko zadošče- no, če bodo v Celju vsaj nekatere trgo- vine (morda po ulicah) odprte nepre- kinjeno od 6. do 8. ure. Seveda pa je zdaj odvisno, koliko bo svet za tržišče te sklepe, odnosno predloge realiziral. V anketi so potrošniki navajali tuda razmejitev specerijsikih trgovin in p(red- lagali skoro isto lokalizacijo, kot jo je predvideval svet za tržišče. Nadalje so potrošniki v anketi iz nesli ix>trebo ■po trgovini s krznom v Celju, po mlečni restavraciji, po ribarnici, pokriti tržnici, po trgovini z zaklano i>erutnino itd. O kvaliteti p>osameznih artiklov je bilo v anketi iznešeno tudi kup pomanjklji- vosti. 87% anketiranih potrošnikov ž^, da bi se v pekarnah prodajal zavit kruh, še več anketirancev pa je odločno proti temu, da ista oseba v pekami prodaja kruh in sprejema denar. Mnogi potroš- niki se zavzemajo za princip samopo- strežbe v mesnicah (da bi bili kosi že sortirani in zaviti), da kupec ne bil od- visen od mile volje mesarjev. S poslo- vanjem v mesnicah ogromna večina ljudi ni zadovoljna. Potrošniki, pred- vsem pa zaposlene žene, si silno žele, da bi kruh in mleko dostavljali na dom. Iz ankete je bilo nadalje razbraiti željo potrošnikov, da bi bili nekateri prodajalci strokovno bolj usposobljeni (predvsem v manufakturnih in konfek- cijskih trgovinah), da bi lahko potroš- niku dobro svetovali in da bi potro^ik imel tudi zaupanje vanje. In končno je iz ankete izzvenela tudi želja potrošni- kov, da bi bili otroci kot kupci enako- vredni odraslim in da jih prodajalci ne bi odrivali, ali jim dajali slabše blago, kot se to rado dogaja. Anketa je prinesla dobre pobude. Od- govori so bili preneseni na Svet za tržišče, ki je bil nedavno ustanovljen. V kratkem bomo imeli sejo, na kateri bomo razpravljali o teh vprašanjih. Vse izgleda, da bo vsaj 50 odstotkov želj naših potrošnikov realiziranih.« »Tovarišica Vinka, še eno vprašanje, (ki pa je morda še preuranjeno): kai si kot bodo^ii poslanec predstavljate kot najvažnejše naloge v občini Šmarje, kjer kandidirate?« »Verjetno bodo tudi v šmarski obči- ni podobni družbeni in sp>ecifično žen- ski problem', kot jih imamo v Celju in ki jih bo treba smelo reševati. O mnogih, nemara še važnejših kmetij- sk h problemih te kmetijske ob^.ne pa danes še ne bi mogla govoriti in je *• vprašanje res preuranjeno.« Francija v romantičnem stilu Oh, kako so ti naši fantje postali igravi in tako prisrčno' poredni... OGLAS V CASOPISV f« naihoUša reklama 21._FEBRUARJA — STEV 7. STRAN Stanovanjske skupnosti kot harmonično zaokrožene soseske Na ponedeljkovi tiskovni konferenci pri p»redsedniku OLO tov. Riku Jer- manu, kjer sta bila x>oleg celjskih no- vinarjev zavzoča tudi predsednik in sekretar Okrajnega odbora SZDL tov. Franc Simonič in tov. Stane Sotler, se je pomenek pretežno sukal okoli bo- ovsem enostavno in ga bo treba za- radi tega obravnavati še z večjim pre- udarkom. Zaradi tega je nujno, da Trgo- vin^a zbornica navodilo za priklade znova prouči ter ga po potrebi tudi do- polni, oziroma spremeni. K. B. KULTURNI OBZORNIK JURO KISLINGER Na slepem tiru Jureta Kislingerja smo doslej poznali le kot režiserja; sedaj se nam je prvič predstavil tudi kot dramatski pisatelj. Tako gre preko celjskega odra že tret.ii mladi slovenski dramatik, ki je doma iz naše bližje okolice, po Soštanjčanu Janezu Zmavcu in Petrovčanu Milošu Mikelnu še Laščan Juro Kislinger. Vsebina Kislingerjeve igre je živ- ljenje naših pobeglih belogardistov, ki v svojem emigrantskem taborišču pre- življajo isvoje iztirjeno življenje brez uix>v, ciljev in perspektiv — na slepem tiru v starem železniškem vagonu, iz katerega so — simbolično — bila od- vzeta kolesa in sloni le še na trhlih zabojih. Kajti zanje tudi ni več poti nazaj. To, kar jim je ostalo, so le še spomini, spomini na življenje, ki so ga živeli nekoč, in spomini na njihove zločine, na njihovo moralno krivdo, ki jim vrnitev v to staro življenje pre- prečuje. Ob teh spominih, ki nena- doma razgibajo ubijajočo praznoto okrog njih, se razvije dramsko dejanje, psihološko obračunavanje s samim se- boj in med seboj. Tako končno ostane na njih le golo okostje, njihove psiho- loške značilnosti, s katerimi životarijo v tem zgubljenem okolju. Objektivna, zgodovinska krivda leži na junakih Kislingerjeve drame. Lahko bi jo imenovali krivdo zgodovinske iz- bire. Narod in zgodovina ne odpuščata, ne vprašata ne za motiv, ne za vzrok, kdor je v takšnme času kot je revolu- cionarna odločitev izbral napačno, je kriv že zaradi tega, in v sebi nosi od- govornost za vse zlo, ki ga je njegova stran povzročila. Na drugi strani pa je njihova krivda individualna, njihova osebna etična in moralna krivda, ki jim preprečuje, da bi vsaj lahko ono prvo krivdo poravnali. Kajti kakor v vseh ljudeh leži tudi v njih težnja k tisti smiselni in polni ureditvi življenja, ki ga imenujemo človeška sreča. Zato si želijo v svet, kjer bi se lahko takšno življenje uredili, želijo si nazaj, saj so svoje ideološko prepričanje že davno izgubili. V tej njihovi težnji se odigra- va dramska aktivnost igre — psiho- loško osvetljavanje posameznih ilkov, ki ob sili starih spominov začnejo po- ravnavati stare medsebojne račune. Tu pa je Kislinger j evo pero večkrat preslabotno, da bi te posameznike pla- stično in psihoolško ozaključeno orisal, čeprav mu moramo priznati, da je pri- šel v tem pogledu marsikje dalje kot na pol poti. Najmočneje sta orisana Edo in Ludvik, ki sta tudi glavna nosilca dogajanja, medtem ko že pri Albertu začutimo, da vendar ni dokončno izde- lan, saj ta ideološki spiritus agens, naj- bolj pokvarjen med vsemi, ostane konč- no najmanj kaznovan. Mria je osredni motiv njihove krivde, in vendar kot taka preveč romantična, da bi lahko realistično utemeljila ves obseg njihoVe moralne odgovornosti. Zato končno ne vemo, ail je mišljena le kot simboL Dialogi v glavnem tečejo dobro, čeprav so ponekod trdi in je v njih čutiti bolj miselno, razumsko zavzetost pisca, kot pa njegovo neposredno, umetniško vži- vljanje v njihove like. Na predstavi pod režijskim vodstvom Janeza Vrhunca pa je mnogo teh po- manjkljivosti stopilo v ozadje. Vrhunc je z naravnost poetično silo izoblikoval vzdušje izgubljenega in brezciljnega životarjenja, v katerem so plastično stopile v ospredje posamezne psiholo- ške podobe, očrtane ponekod močneje in z večjimi individualnimi značilno- stmi, kot pa to ponekod nakazuje sam tekst. Tako je dobila predstava svojo izrazito idejno noto. Problem retrospek- tivnik vložkov je rešil režiser učinko- vito s smiselno uporabo luči in delitve odrskega prostora. In vendar bi pri- pomnil, da je bilo samo dogajanje za psihološko dramo preveč burno in vča- sih preveč poudarjeno s sredstvi zuna-^ njega učinkovanja. Kajti psihološka drama mora imeti tudi svoj logičen po- tek, k katerem počasi raste dramsko dogajanje do vrhunca. Tako pa je že prvo dejanje preveč podalo vzdušje skoraj patološkega medsebojnega obra- čunavanja, ki je ostalo potem na isti stopnji tudi v ostalih-dveh dejanjih. Pohvaliti moramo sceno Svete Jova- noviča, ki je na izviren način pripomo- gla funkcionalno k scenski postavitvi in obenem izrazito poudarila simbolič- no idejnost drame. Eda je igral Jeršin. Priznati moramo, da je njegovo podobo v glavnem zadel, čeprav je bil močnejši kot cinični silak, kot pa takrat, ko se je v njem začela oglašati njegova notranja vest. Bačko- tov Ludvik, najbolj kompliciran ka- rakter te drame, je bil mehak in skoraj nebogljen in v tej smeri prepričljiv. In vendar ga je oblikoval morda pre- več kot patološko razrvan značaj. Nje- govi živčni izbruhi takoj na začetku — ki jih sicer zahteva tudi sam tekst — so nepotrebni in bi postala njegova podoba enovite j ša in psihološko pre- pričljivejša, če bi šele po logični rasti dramskega dogajanja prišlo v njem do tiste psihoolške spreobrnitve, v kateri se njegov slabič umakne odločitvi. Jože Pristov se nam je kot.Albert predsta- vil prvič na celjskem odru in priznati mu moramo, da uspešno. Najbolj po- kvarjenega te petorice, računarskega fanatika, ki še vedno ni odstopil od te svoje vloge, je podal premočrtno in brez posebnih poudarkov, a vendar mu ni uspelo, da bi premostil tisto mero psihološke nedodelanosti tega lika, ki ga ima sam tekst. Janez Skof in Volod- ja Peer sta svoji vlogi Jožeta in Zaneta ki sta vsaj z ozirom na osrednjo dram- sko zgodbo stranski, podala izrazito in lahko rečemo, da odlično. V Škofu ves čas čutimo topo živalsko surovost, ki ne pozna moralnih razglabljanj in išče le neposredno materialno ugodnost. Peero- va vloga je verjetno ena najboljših, kar jih je dosedaj. postavil na celjskem odru. Njegov Zane je zunanje dovršeno izdelan in postane pri tem tako simi)a- tičen, da se izgubi psihološka proble- matika njegovega lika, kar je pa že pomanjkljivost samega teksta. Odlična je tudi Marjanca Krošljeva, ki je pri nekoliko dvomljivi vlogi Mire našla tisto pravo mero, da je ostala obenem simbol krivde in izgubljenega življenja in realna figura. Angelca Hlebcetova je v spominskem vložku odigrala Lud- vik ovo mater. Mislim, da je bil njen pritisk na sina, ki ga je pri vedel v be- logardistične vrste, poudarjen preveč zunanje in realistično. Višek njene vlo- ge je takrat, ko govori svoj monolog o njenem drobnem egoističnem svetu, ki ga nima nihče pravice vzeti. To je tistii osrednji motiv, ki je slabiča Ludvika pripeljal do njegove napačne odločitve. Zato je njena skoraj »histerična« zav- zetost, s katero skuša speljati sina na to pot, nepotrebna, in idejno vsebino drame zamegljuje, psihološkega lika Ludvika pa prav nič ne poglablja. De- žurnega je igral Janez Dolinar in Ano Marija Goršičeva, ki sta v teh svojih vlogah zadovoljila. Pi. Jože Pristov (Albert), Janez Skof (Jože), Ma- rija Goršičeva (Ana) in Bočko (Ludvik) v Kislin- gerjevem »Slepem tiru« Otvoritev nove Trgovske šole v Celju Minilo je 89 let, ko so prvi trgovski vajenci v svoji strokovni šoli začeli z nedeljskim poukom. Prostori za vzgojo trgovskega naraščaja so bili priprav- ljeni v dvonadstropni stari zgradbi na zahodni strani Slomškovega trga, kjer je danes glasbena šola. Po adaptaciji stare grofije na prehodu iz šestdesetega v sedemdeseto leto prejšnjega stoletja, je bila trgovska strokovna šola prei- menovana v trgovsko nadaljevcilno šo- lo in se preselila v te prostore, kjer je delovala do leta 1905. Še v istem letu se je šola preselila v Vodnikovo ulico, v poslopje današnje II. gimnazije. V teh prostorih je bil strokovni pouk va- jencev vse do leta 1919, ko se je šola ponovno preselila v poslopje II. osnov- ne šole v Gregorčičevi ulici. Tu je de- lovala do leta 1941. Med okupacijo pa je bila šola vključena v splošno stro- kovno šolo (Allgeraeine Berufsschule- Fachabteilung fur Handel). Po osvobo- ditvi je šola oživela v poslopju II. os- novne šole pod upravo Ekonomske srednje šole. Skupno s to šolo se je v letu 1947 preselila v poslopje v Vodni- kovi ulicL Sola za trgovske učence se je tedaj osamosvojila. Pouk je bil le v popoldanskem času, zato so šolo lahko obiskovali le vajenci iz Celja in bližnje okolice. Celjsko šolo je obisko- valo le nekaj več kot polovica vseh vajencev, druga polovica pa je morala v Maribor in Novo mesto. Ze v letu 1952 sta se bivši trgovinski zbornici za mesto in okolico, skupno z vodstvom šole posvetovali, kako omo- gočiti šolanje vsem vajencem v Celju. Nastala je ideja o gradnji novega šol- skega poslopja. V letu 1954. je bil po- stavljen iniciativni odbor, ki je izpo- sloval pri LOMO Celje lokacijo. Ko je bil v letu 1955. ustanovljen sklad za trgovske kadre pri republiški trgovinski zbornici, se je dosedanja zbornica zavzela za sredstva. Tedaj je bilo določeno da se za gradnjo trgov- skih vajenskih šol dodelijo sredstva tistim okrajem, ki_bodo tudi prispevali določen delež. Zbornici so bila dode- ljena sredstva v znesku 40 milijonov, okrajni ljudski odbor pa je prispeval 15 milijonov. Gradbeni odbor pri Trgovinski zbor- nici se je lotil načrtov in izvedbe. Gra- diti so pričeli 12. novembra 1956, ko je buldožer začel ravnati zemeljske pla- sti na novem gradbišču. Po prvotnem načrtu je bila predvidena le enonad- stropna gradnja. Januarja 1957. se je na priporočilo republiške komisije za revizijo projektov trgovinska zbornica odločila, da zgradi tudi II. nadstropje. Zbornici je uspelo dobiti soinvestitorja Radio Ljubljana za potrebe relejne po- staje v Celju. Predvideno je bilo, da se gradnja za- ključi do septembra 1957. Zaradi ne- pravočasno dokončanih obrtniških del je komisija za tehnični pregled LR Slo- venije zgradbo pregledala šele 28. ja- nuarja letos in dala uporabno dovo- ljenje. Zgradba, ki stane okrog 60 mili- jonov dinarjev ima sedem učilnic, aranžersko delavnico, strojepisni«), mlečno kuhinjo, ki bo istočasno služi- la za dijaško knjižnico, blagoznansko zbirko, knjižnico za profesorje, zbor- niško sobo, dva kabineta, stanovanje za hišnika, vzhodno polovico II. nad- stropja pa bo koristila relejna postaja Celje. Zgradba je moderna, razdelitev in ureditev prostorov pa je zelo ekono- mična. Načrte je izdelal arhitekt inž. Gaspari Oto iz Ljubljane. Izvajalec gradbenih in obrtniških del je SGP Beton Celje. S pridobitvijo nove trgovske vajen- ske šole, ki bo vključevala skoraj vse vajence celjskega področja, bodo dani vsi pogoji za izboljšanje dela v stro- kovnem in vzgojnem pogledu trgovskih vajencev, pa tudi ostalega trgovskega kadra v celjskem okraju. Otvoritev nove trgovske vajenske šo- le bo jutri ob 10. uri. I. L. Novo poslopje Trgovske šole v Celju Priljubljene melodije In pesnil NA VALOVNI DOLŽINI 202 m Radio Celje... na valovni dolžini 202 metra ... Ta postaja ni samo v po- moč ljubljanski radijski postaji, da Celjani in bližnji okoličani bolje slišijo program našega republiškega oddajni- ka, temveč je postala tudi zelo močno domače politično propagandno sred- stvo in nič manjši kulturni in Ijudsko- prosvetni faktor. Celjska radijska po- staja je zbrala okoli sebe vrsto sode- lavcev, ki so že stalni gostje celjskega studia. Število društev, oziroma dru- štvenih pevskih in instrumentalnih an- samblov, obsega več desetin. To so celjski pevski zbori, od mladinskih pre- ko renomiranega komornega zbora, preko ženskih ansamblov, zborov dru- štev »Svobod« pa tja do pionirskih zbo- rov. Na valovni dolžini 202 m so se po- gosto oglasili tudi instrimientalni an- sambli, tamburaši, godalni orkester, godbe na pihala itd. Tudi izven Celja prihajajo k oddajam pevski zbori: iz Laškega, Prebolda, Štor. Vojnika, Polzele, Liboj in od drugod. Mnogi med temi imajo za sabo po več samostojnih oddaj, nekateri pa celo nad 20, celo do 30. Radijska postaja Celje pa ima, če malo opustimo formalnosti, tudi svoje stalne ansamble. To so Celjski istru- mentalni kvintet in trio Edvarda Gor- šiča. Kdo ne pozna Celjskega instrumen- talnega kvinteta (ali na kratko CIK)? Njihove pesmi in poskočne viže niso znane zgolj tistim, ki ujamejo postajo na 202 metra, marveč že vsej naši do- movini. Med melodijami v poskočnem ritmu in napevi je veliko njihovih last- nih skladb, zelo veliko pa tudi njiho- vih priredb. Kovač, Vrtačnik, Roblek, pa tudi drugi, so vas že dostikrat raz- veselili z marsikatero lastno skladbico, ki so po svojih narodnih motivih zelo v »žlahti« z vsemi, ki gojijo narodne viže od Avsenika, preko Jankoviča in še vrste drugih, kar se pa originalnosti tiče, so pa popolnoma homogeni in po- sebnost zase. Celjani smo vse te naše »slavčke« lahko slišali na javni oddaji, kjer so nastopali sami Celjani in poleg tega še s pesmimi in melodijami ki so zra- sle na domačem »zelniku«. S Celjskim instrumentalnim kvinte- tom sodelujejo tudi priljubljeni pevci. Tenorista Marijan Roblek in Branko Dobrave sta tako priljubljena, da ne manjkata pri nobeni oddaji po željah. Tudi Erika Kozoderčeva in Jože Naro- ločnik se pogosto oglasita v spremljavi kvinteta. Kako priljubljena je ta sku- pina, dokazuje samo tale podatek: Do- slej je CIK s pevci nastopil v 96 odda- jah, tu pa niso vštete želje, kjer vsa- kokrat pridejo vsaj enkrat, če ne več- krat na vrsto. Po javni oddaji v Ce- lju, ki jo je pozneje pre- našala ljubljanska xx>- staja, je Radio Celje do- bil vrsto pisem iz vse Slovenije, v katerih se poslušalci navdušujejo nad celjskimi ansambli, posebej pa še nad CIK. To je lep uspeh. Toda čemu bi jih hvalili? Nji- hova priljubljenost med poslušalci neprimerno več velja. Popularna pevca; Marijan Roblek in Branko Dobrave. Za glasove vprašate? Hm, oba sta tenorja, čeprav pojeta dvo- glasno. Vsak rad posluša ka- dar urežejo svoje po- skočne viže fantje Celj- skega instrumentalnega kvinteta. Pet let uspešnega dela Društva prijateljev mladine v Celjuj (Nadaljevanje s 3. strani.) ' organizacija. V celjski občini je na raz- nih šolah 13 pionirskih odredov. Pio- nirji in pionirke se v prostem času zbi- rajo in udejstvujejo v najrazličnejših krožkih. Njihov vzgojni pomen je ne- precenljiv. V njih se vadijo kulturno- prosvetne dejavnosti, dobivajo politeh- nično spretnost, prodirajo v osnove po- ljudne znanosti, šahirajo, zbirajo znam- ke, gojijo šport, postajajo mladi pla- ninci itd. Zvezo med odredi goji ob- činska pionirsika komisija;. Pionirjem stoje ob strani sitarešinski pionirski sveti. Da bi DPM vzbudilo v mladini željo po samoizobrazbi in ljubezen do lepe knjige, je v svojih prostorih odprlo javno pionirsko knjižnico. Njen uspeh je zelo razveseljiv. RAZPRAVA O POROČILIH je opozorila na nekatera pereča vpra- šanja. Družine, ki stanujejo v sredini mesta, zelo pogrešajo otroško igrišče v neposredni bližini stanovanj. Ker so dvorišča pretesna in neprimerna, so otroci navezani na stanovanja ali na ulico. Pri gradnji novih blokov naj se upoštevajo tudi prostori za otrošlca zavetišča. Predsednik Okrajne zveze prijateljev mladine tov. Drago Cucek je v zvezi z željami in predlogi član- stva poudaril, da mnoge družbene or- ganizacije zasledujejo in rešujejo taka vprašanja vsaka zase, namesto da bi se med seboj povezale in koordinirale. Zato so potrebni koordinacijski odbori. V obliki stanovanjske skupnosti bi se s samoiniciativo in malimi stroški dal rešiti marsikak na videz nerešljiv pro- blem. Za izboljšanje družinske vzgoje je potrebno šolanje mladih ljudi za za- konsko življenje. Zelo priporočljiva je tudi politehnična vzgoja mladine. Ljud- ska tehnika bi lahko nudila izdatno pomoč. Okrajna zveza prijateljev mla- dine se bavi z vprašanjem o ustanovitvi lutkovnega odra, ki je v Celju zelo potreben. Treba je samo najti primer- no dvorano. 21. FEBRUARJA — STEV. 7 STRAN 5 Vlagatelji Celjske mestne hranilnice < žreb je določil Pretekli ponedeljek je bilo v prosto- rih Celjske mestne hranilnice žrebanje za nagradni natečaj, ki je bil v letu 1957 razpisan za vlagatelje novih hranilnih knjižic s številkami od 99.000 do 100.000. Posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor, je sedla k sejni mizi, na kateri je grmada zvitih listkov skrivala številke hranilnih knjižic. Predsednik komisije je preveril predpriprave in ob- razložil potek žrebanja. (Izžrebani bodo eamo zasebni vlagatelji). Istočasno je predsednik objasnil, da prejmejo po pro- pozicijah tekmovanja, oz. nagradn. nate- čaja brez žreba nagrade naslednje šte- vilke: hranilna knjižica štev. 100.000 prejme nagrado din 10.000, štev. 99999 din 5.000 ter štev. 100.001 prav tako tiagrado 5.000 din. Komisija preide k žrebanju številk od 39.000 do 100.000. Ena roka potegne skrb- no zavit listek, druga odvije in prečita številko vlagatelja, tretja roka sortira listke izžrebanih vlagateljev na poseben kup in prešteva — 20, 30, 50, 80. Po- tegniti bo treba 100 listkov. Žrebanje poteka strogo pravilno. Samo številke slišijo člani — imena vlagateljev ne po- znajo. Brez žreba — kot že omenjeno — je bila določena nagrada v znesku 10.000 din številki 100.000 hranilne knjižice, nagrado po 5.000 din pa prejmeta šte- vilki hranilne knjižice 99999 in 100.001. Zreb je določil ... Nagrado 1000 din (izžrebane vloge od štev. 99001 do 100000) prejmejo vlaga- telji s številkami: •99026, 99027, 99028, 99091, 99098, 99121, 39132, 99151, 99162, 99168, 99169, 99189, 99190, 99195, 99218, 99220, 99236, 99262, 99263, 99282, 99283, 99294, 99306, 99309, 99310, 99313, 99329, 99337, 99338, 99364, 99387, 99465, 99472, 99478, 99479, 99487, •39494, 99502, 99514, 99530, 99541, 99544, 99577, 99580, 99592, 99604, 99642, 99660, 99683, 99685, 99691, 99694, 99715, 99716, 99722, 99729, 99745, 99756, 99759, 99781, 99825, 99837, 99848, 99869, 99897, 99912, .99945, 99943, 99959, 99962, 99978, 99985. Pri podružnici Ljubno: 99064, 99066, 99074, 99415, 99427, 99436, 99441, 99443, 99449, 99450, 99994, 999»5. Pri podružnici Velenje: 99041, 99044, 99053, 99058, 99085, 99089, S9366, 99371, 99376, 99372, 99392, 99629, 99631, 99639, 99925, 99928. Ker je v tem nagradnem žrebanju bilo obenem za.popadeno tudi žrebanje za 10-letno nagradno varčevanje, je ko- misija določila, da prvih 5 izžrebanih številk prejme nagrade (v znesku od 2000 do 10.000 din) za 10-letno varčeva- nje. Nagrado za 10-letno nagradno varčeva- nje prejmejo številke: Nagrado 10.000 dinarjev dobi vlaga- telj hranilne knjižice s številko 96746. Nagrado 5000 din dobi štev. 98081. Na- grado 3000 din št. 96684. Nagrado 2000 din št. 98069. Nagrado 2000 din št. 98091. Izžrebanci prejmejo nagrade pri Celj- ski mestni hranilnici (ali pa jih pustijo vpisati v hranilne knjižice). Med žrebanjem je član naše redak- cije izkoristil priliko in zastavil pred- sedniku upravnega odbora, tovarišu IVa- nu Uranjeku, nekaj vprašanj v zvezi s poslovanjem tega uglednega denarnega xavoda. Vprašanje: »Kot nam je znano, bo Celjska mestna hranilnica kmalu pra- znovala 100-lenico svojega obstoja. Ali nam lahko poveste, kakšno je bilo po- slovanje hranilnice pred vojno, med voj- no in po osvoboditvi?« Odgovor: »Da, skoro bo poteklo 100 iet, odkar posluje Celjska mestna hra- nilnica. Dne 20. 9. 1862 je takratna celj- ska občina sprejela sklep, da se orga- nizira ta lokalni denarni zavod, ki je pričel s konkretnim poslovanjem 1. ja- nuarja 1865. Naloge zavoda so bile ta- krat pač takšne, da so odgovarjale vsa- kovrstoim režimom (odnosno mestnim upravam), ki so se seveda, kar pogos.to menjale. Naša država je bila v drugi svetovni vojni gospodarsko uničena. Vlagatelji so po tolikih menjavah denarja izgubili večino svojih prihrankov. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da se je po osvo- boditvi pojavila močna težnja naših ljudi po varčevanju. To težnjo je pod- prlo tudi naše državno vodstvo, saj je izdalo primerne ukrepe, ki dajejo var- čevanju možnost, jamčijo tajnost in ne- dotakljivost vlog, istočasno pa jamči država tudi za vse vloge. Tako torej da- nes ni možnosti, da bi vlagatelj pri vlogi utrpel kakršnokoli škodo. Tako je bila takoj po osvoboditvi v novih pogojih ponovno ustanovljena Celjska mestna hranilnica. Ker pa je razvoj našega gospodarstva terjal med drugim tudi spremembe bančnega siste- ma, se je leta 1948 iz CMH organizirala Komunalna banka, ki je poslovala vse do leta 1952, nakar je bila Celjska mest- na hranilnica .ijonovno organizirana in ji je bil določen takšen okvir, ki ji pri- pada. Takrat je dobila tudi kolektivno vodstvo, odnosno organe družbenega upravljanja — to je, upravni in nad- zorni odbor.« Vprašanje: »Kako so naraščale vloge od leta 1952 do danes?« Odgovor: »Razveseljivo — da ne re- čem presenetljivo! V letu 1952 so zna- šale vloge 20 milijonov 700.000 din, ko- nec januarja leta 1958 pa že 361 mili- jonov din. Samo v letu 1957 smo dvig- nili vloge za 154 milijonov dinarjev. V letu 1957 je bilo izdanih 2211 novih hra- nilnih knjižic. Zadnja hranilna knjižica izkazuje številko 100253. Upravni odbor je planiral 300 milijonov din vlog do konca leta 1957, realizirali pa smo 340 milijonov. Stanje s 1. januarjem 1957 je bilo 185 milijonov din. Preteklo leto je bilo po 15.500 vlagateljih vloženih 397 milijonov dinarjev, dvignjenih pa po 8336 vlagateljih 242 milijonov din.« Vprašanje: »Kakšne okolnosti so po vašem mnenju vplivale na tako razve- seljiv porast vlog?« Odgovor: »Kot že rečeno, naš vlaga- telj ima danes že stoodstotno zaupanje v hranilni zavod, ker ni več bojazni, da bi utrpel kakršno koli škodo, saj država jamči za vse vloge. Seveda pa je bilo poleg tega potrebno z najrazličnejšimi organizacijskimi in propagandnimi ukrepi med ljudstvom vzbuditi interes za razširjanje ideje varčevanja. Vse propagandne akcije, ki smo jih doslej podvzeli, lahko rečem, da so bile zelo koristne. Gotovo se še spominjate neka- terih: vsak peti vlagatelj je dobil sreč- ko, vsakoletno nagradno žrebanje vlaga- teljev, nagradno starostno varčevanje, nagrajevanje najboljših šolskih nalog, veseli večer, obdaritev novorojenčkov, nagradne hranilne knjižice, ki smo jih ob raznih prilikah razdelili posameznim društvom in organizacijam, nagradno žrebanje ankete ob priliki Celjske raz- stave itd. itd.« Vprašanje: »Kaj bi bilo potrebno še storiti za nadaljnjo krepitev hranilne službe pri nas?« Odgovor: »Tudi v bodoče bo treba raz- vijati za interes štednje sistematično re- klamo in propagando. Smatram, da bo moral zavod namestiti posebnega usluž- benca, ki bo skrbel za ta vprašanja. K problemom varčevanja bi rad pri- pomnil še naslednje: z vsemi silami in z vsemi mogočimi ukrepi bo treba var- čevanje med ljudstvom nenehno pospe- ševati. Zato bo nujno iskati še novih oblik, kot na primer varčevanje po pod- jetjih, društvih, organizacijah in drugod. Svoječasno je bila po gospodarskih or- ganizacijah (pa tudi drugod) dobro or- ganizirana služba varčevanja. To zami- sel bi kazalo obnoviti in to naj bi bila tudi ena izmed osnovnih nalog v per- spektivi. Prepričan sem, da bomo s po- močjo sindikalnih organov uspeli pre- pričati kolektive o nujnosti varčevanja«. Vprašanje: »V zadnjih letih ste pričeli tudi z ustanavljanjem podružnic. Se le- te obnesejo in mislite morda v bližnji bodočonsti na ustanoviev še kake nove podružnice?« ^ Odgovor: »Naša akcija za ustanavlja- nje podružnic — čeprav smo naleteli na mnoge težkoče — je vsekakor rodila uspeh. Obe podružnici, tako na Ljub- nem kot v Velenju, se i>rav dobro raz- vijata. Posebno velenjska podružnica je vredna vse pozornosti. Se vedno sem trdno prepričan, da je ustanavljanje po- družnic za varčevanje zelo koristna stvar. Zavod se tako še bolj približa vlagateljem. Zelo koristno pa bi bilo, če bi občine same pričele z ustanav- ljanjem hranilnic« Vprašanje: Prepričana sem, da bi na- še čitatelje zanimal tudi sestav vlagate- ljev. Bi mi hoteli odgovoriti še na to vprašanje?« Odgovor: »Sestav vlagateljev je zelo. pester. Najrazličnejši sloji ljudi vlagajo v naš zavod — od delavcev in name- ščencev preko gospodinj do mnogošte- vilne mladine, ki ima velik smisel za varčevanje. Razveseljivo je dejstvo, da je danes na terenu že preko 2000 otro- ških hranilnikov, kamor otroci najraz- ličnejše starosti pridno vlagajo svoje prihranke. Naše skupno stališče je: že mlad človek, otrok, mora pričeti varče- vati. Osebno sem mnenja, da bomo mo- rali v perspektivi posvečati še več po- zornosti otrokom in mladini v pogledu varčevanja.« Vprašanje: »Iz vaših odgovorov je raz^ vidno, da je CMH ves čas od ustano- vitve z uspehom poslovala in je bil tudi finančni rezultat zadovoljiv. Zanima me zato še, kako ste plasirali sredstva in kako je s posojili?« Odgovor »Dobiček je bil sproti korist- no porazdeljen v razne sklade z dolo- čili statuta. Tako je v zadnjem času upravni odbor dotiral za stanovanjsko izgradnjo 2 milijona dinarjev, za grad- njo ljudskega kopališča 1 milijon din, za potrebe raznih društev in organizacij pa tudi preko 1 milijon din. Bilo je izdanih precej sredstev še za razne manjše podpore in dajatve. K temu bi rad še pripomnil, da je za- čela CMH leta 1952 poslovati skoro iz nič, saj je večina mehanizacije bilo od- tujene. Zato je bilo treba nabaviti po- trebne stroje, blagajne itd. Lansko leto pa smo pristopili tudi k prepotrebni ob- novi poslovnih prostorov. Statistika kaže, da se ljudje radi po- služujejo posojil pri našem zavodu. Sa- mo v letu 1957 je bilo izdanih 170 mi- lijonov din posojila državljanom. To pa predvsem za popravilo in dograditev hiš, kmetom pa za obnovo gospodarskih poslopij, nabavo plemenske živine in podobno. Teh 170 milijonov smo dali 3045 prosilcem v letu 1957. Obratnih kreditov za zasebna gospodarstva in za- sebno obrt pa je bilo lansko leto iz- danih 156 milijonov dinarjev. Celotni promet v CMH je znašal leta 1957 10 milijard, 70 milijonov din. Vprašanje: »Tovariš Uranjek, morda za konec samo še par besed o letošnjem planu Celjske mestne hranilnice?« Odgovor: »Na to vprašanje bom odgo- voril res samo s par besedami: Pol mi- lijarde naj bi znašale vloge v letu 1958! To je naš plan — in po vsej verjetnosti ga bomo dosegli, če ne celo presegli.« Okusno urejeni, prijazni prostori — in prav tako prijazni uslužbenci — privabi Ijajo iz dneva v dan več vlagateljev v Celjsko mestno hranilnico. Uslužbenke morajo pK>šteno »ipoprijeti«, da zmorejo obsežno in odgovorno delo. Ravnatelj Celjske mestne hranilnice,tov. Ivan Kocuvan ima poleg požrtvo- valnega kolektiva ter članov upravnegaln nadzornega odbora največ zaslug za zavidljive uspehe CMH. Slika prikazujeravnatelja, ko izroča mladi Metki otro- ________________...........-..^.,i.^..^..,Škl..iimiiilnik............., ....i.....^.^..,„ Predsednik upravnega odbora, tov. Ivan Uranjek se živo zanima za vse proble- me CMH. Pobude in predlogi, ki jih iznaša na sejah, so zelo tehtni in umestni, zato jih člani odbora radi osvajajo. Koordirtaclfa dela POGOJ ZA USPEH V PRIZADEVANJU ZA NAPREDEK KME- TIJSKE PROIZVODNJE V SAVINJSKI DOLINI Od ponedeljka do srede je bilo v Sol- čavi posvetovanje predstavnikov kme- tijskih zadrug in kmetijskih strokov- njakov iz žalskega področja. Posvetovanje je zajelo najprej refe- rate in predavanja o razvoju kmetijstva po posameznih panogah v Savinjski do- lini, tretji dan pa so posvetili konkret- nim nalogam, koordinaciji dela ter in- vesticijam v letošnjem letu. Zlasti veliko zanimanje med udele- ženci posvetovanja je vzbudil referat kandidata za zveznega poslanca v kme- tijski skupini tovariša Franca Lubeja, ki je govoril o splošnih in posebnih nalogah v smislu perspektivnega raz- voja kmetijstva. V svojem izvajanju se je dotaknil tudi letnih planov kmetij- skih zadrug. V nadaljevanju seminarja je tovariš Miran Cvenk govoril o razvoju hme- ljarstva, ing. Jugovičeva pa o polje- delstvu. Mimo ostalih pa je bil še zlasti zanimiv referat tovariša Zvara o bla- govnem prometu s kmetijskimi proiz- vodi, in tov. Kača o uvajanju mehani- zacije v Savinjski dolini. Posvetovanja se je udeležilo preko 30 predstavnikov 24 kmetijskih zadrug žalske kmetijsko-proizvajalne poslovne zveze. Splošna ocena posvetovanja je zelo ugodna, zlasti še zato, ker so splo- šne smernice Zvezne skupščine in Glav- ne zadružne zveze prenesli in prilago- dili pogojem in možnostim vsake po- samezne zadruge. MLADINA V MOZIRJU SE PRIPRAVLJA NA AKCIJO V zvezi s pripravami za gradnjo avto- ceste Ljubljana—Zagreb je bilo pred dnevi v Mozirju širše posvetovanje s predstavniki mladinskih organizacij, KZ, aktivov mladih zadružnikov, članov občinskega komiteja LMS in ZKS, ObLO in SZDL. Po planu bi moralo oditi v prvo izmeno iz mozirske občine skupi- no 15 mladincev in mladink. Na po- svetovanju so sklenili, da bodo ustano- vili za prvo izmeno četo, ki bo štela skupno 30 mladincev in mladink. To bo pretežno kmečka mladina. Pri občin- skem komiteju LMS so ustanovili tudi poseben štab, ki bo vodil vse priprave v z\'ezi z omenjeno akcijo. ČRNE GRADNJE V SOSTANJSKI OBCINI Na eksploatacijskem območju rudnika lignita v Velenju je bil določen zazidal- ni okoliš, toda to nekatere prebivalce očitno ne moti, da ne bi brez dovoljenj o lokaciji in gradbeni privolitvi samo- voljno gradili. Razumljivo je, da je Šo- štanj ski občinski odbor moral končno tu nekaj ukreniti. Ugotovil je, da so med temi »črnimi« graditelji tudi grad- beni strokovnjaki, ki predpise zelo do- bro poznajo. Na eni izmed zadnjih sej pa je občinski ljudski odbor sprejrf sklep, p>o katerem bodo morali »črni« graditelji nedovoljene gradnje porušiti na lastne stroške. iz celja in zaledja Celje ima lavinske pse Ze vsa povojna leta smo pogrešali v našem okraju izšolane p>se za reševa- nje ponesrečencev iz snežnih plazov (la- vinske pse), ki so vsako leto terjali nove človeške žrtve. O nabavi tovrstnih psov se je iz leta v leto mnogo govo- rilo lin načrtovalo, toda do uresničenja ni prišlo. Zaradi tega je bilo treba za vsako nezgodo v našem alpskem go- rovju prevažati lavinske pse iz daljnjih Jesenic, kar je bilo združeno z zamudo časa in z velikimi stroški. Zadnja ne- sreča s pok. Pehanijem iz Celja je bila resen opomin, da je treba končno ne- kaj ukreniti. Klub za vzrejo športnih in službenih psov v Celju je v času od 9. do 16. februarja t. 1. v lEistni režiji organiziral v Logarski dolini posebni lavinski te- čaj za tovrstne reševalne pse in za njih vodiče. V tem tečaju je bilo pet v te namene odbrcUiih klubsiuh psov pasme »nemški ovčar« z enakim številom vo- dičev, med njimi tri ženske. Tej akciji celjskih kinologov so se spontano pri- družili tudi organi notranje uprave in je Tajništvo za notranje zadeve Celje v sporazumu z Državnim sekretariatom za notranje zadeve LR Slovenije po- slavo v ta tečaj enega svojega psa iz Solčave ter dalo na razpolago preda- vatelja — kinologa tov. Uršiča, vodni- ka LM iz Ljubljane, dočim je Gorska reševalna služba Slovenije dala na raz- polago svojega najboljšega trenerja inž. GospodEiriča. Ta dva predavatelja sta vsak po svoji plati nesebično prenesla svoje znanje in reševalno tehniko na tečajnike, ki so vsi do zadnjega z uspe- hom opravili ta pouk v praktičnem in v teoretičnem oziru. Tečaj je potekal na plazovitih področjih Ojstrice in Pla- njave, pod najradiii^jnejšimi vramen- akimi in snežnimi pogoji. Psi so po- faazaii presenetljivo nadarjenost za iskanje v snegu celo do globine šest metrov. Nedvomno je ta poteza celjskih kino- logov nov prispevek v korist skupnosti, ker je opravičeno pričakovati, da bo- do v bodoče lavinski psi Kluba za vzrejo športnih in službenih psov Celje pravočasno odtegnili iz objema »bele smrti« marsikaterega ponesrečenca. Celjski kinologi so priredili ta tečaj z namenom, da ustanove lastno reše- valno lavinsko ekipo, ki bo sodelovala s sorodno ekipo Gorske reševalne služ- be v Celju, ker je tako sodelovanje neizogibno. Lavinska reševalna ekipa celjskih kinologov, ki se bo odslej ne- utrudno urila, bo v kratkem opremlje- na tudi z vsemi sodobnimi tehničnimi reševalnimi pripomočki, ki bodo omo- go&ili ekipi hitro in učinkovito delo na terenu. To bo prva organizirana kinološka lavinska reševalna ekipa v Sloveniji. V. Tanko TRI NOVE KOMISIJE V ŽELEZARNI ŠTORE Na zadnjem zasedanju delavskega »veta Železarne v Storah so med osta- lim izvolili tudi tri nove jjomembne komisije, in sicer: disciplinsko komi- sijo, ki bo zamenjala dosedanje disci- plinsko sodišče, vodil jo bo tov. Ivan Stefančič; komisijo za sklepanje in od- povedi delovnih razmerij, ki jo vodi tov. Anton Franolič ter komisijo za ugotovitev delovnih mest, kjer se lahko zaposMjo invaKdi, pod vodstvom tova- riša Alojza Piska. J. IVI. Cene na celjskem trgu v tem tednu ICnompir 13—14 (16—18). Čebula 50 do 70 (70—80). Česen 160—200 (160 do 200). Fižol v. 90—100 (70—90). Fižol n. — (50—60). Solata 60—30 (70—80. Cve- tača 80 (80). Špinača 80—120 (150—200). Motovileč — (150—200). Radič 110—200 (150—250). Regred — (150—200). Zelje ^1. 12—20 (20—30). Zelje rib. 40 (40—45). Repa cela — (12—16). Repa rib. 28 (30). Peteršilj 50—^0 (70—100). Korenjček 40 Pesa 30 (40—50). Ohrovt 25—35 (30—40). do 50 (20—60). Koleraba—(25—30). Hren — (140—120). Por 40—60 (60). Redkev 18—20 (30—40. Redkvica 100 (—). Sadje suho — (150). Slive suhe 260—280 (150). Fige suhe 160—200 (—). Gobe suhe — (1500). Orehi celi 220—230 (240). Orehi lušč. 700—740 (700). Rozine 400 (—). Pa- radižnik kons. v stekl. 110 (—). Limone 260 (—). Pomaranče 210 (—). Orašidi 380 (—). Ribe — (160). Jabolka 50—100 (90—100). Hruške — (100). Mleko — (36). Maslo — (520). Skuta — (160). Smetana — (240). Rž 38 (—). Kure — (400—720). Jajca 14—18 (15—18). Koruza 40 (45 do 50). Pšenica — (45—50). Cebulček 250 (1000). Vino — (150). KAKO JE Z RAZSVETLJAVO NA CESTI BUKOVŽLAK—TEHARJE? Delavci in delavke tovarn in podje- tij Cinkarne, LIP, TOB, Tovarne emaj- lirane posode. Tovarne tehtnic, Celj- skih opekarn v Celju, so nam poslali dopis, ki ga objavljamo v skrajšani in popravljeni oblild. Preteklo leto smo na Upravo javne razsvetljave v Celju vložili prošjo, da bi nam razsvetlili oziroma napeljali električno razsvetljavo na cesti, ki vo- di od Bukovžlaka do Teharja. Tod je namreč vladala tema in še vlada. Pre- tekli mesec pa se je zgodilo, da je ne- znan moški napadel našo sodelavko 12 Tovarne emajlirane posode, ki je ne- zavestna obležala na cesti in so jo na- šli mimoidoči. To sicer nima neposred- ne zveze s temo, toda tu ne gre tolike za napad, kolikor za to, da bi merodaj- ni organi tu nekaj ukrenili, da bi nan napeljali luč, ki jo močno pogrešamo kadar tipljemo tod z najrazličnejšim svetilkanai. PESIMISTI SO IMELI PRAV Ze smo mislili, da je letošnje zime ko- nec in da lahko naša mladina spravi smučke in sanke na podstrešje — toda, zima nas je ponovno obdarila s svojo »belo opojnostjo«. Smučarka na sliki že- li do skrajnosti izkoristiti zimo in njeno veselje, čeprav so semestralne počitnice že davno za nami. V času od 8. do 15. februarja 1958 je bilo rojenih 16 dečkov in 19 deklic. Poročili so se: Franc Canžek, zidarski pomočnik ter Juli- jana Cebular. poljedelka, oba iz Sp. Tinskc^a. Oto Rom, ključavničar iz Kasaz in Emilija Uplaznik, matlčarka iz Brnice. Marijan Ašič, pravnik in Josipa Darinka Gobec, nameščenka, oba iz Celja. Janez Gračncr, topilniški po- močnik iz Štor in Franca Polutnik. poljska de- lavka iz Trna. Jožef Filej, delavec iz Začreta in Ljudmila Sitar, delavka iz Ljubečne. Martin Fevžer, gradbeni delovodja iz Lipoglava in Ma- tilda Štefanič, šiviljska pomočnica iz Loč. Vla- dimir Ilrovat, tesar in Štefanija Šajtegel, boln. Ktrežnica. oba iz Celja. Iv^an Cilenšek, delavec in Ro^nlija Slapnik, nameščenka, oba iz Celja. Ivan Simunič, delavec in Angela Zidar, boln. strežnica, oba iz Celja. Franc Kaučič, klju- čavničar iz Celja in Marija Krnmpak, pletilja iz Trnovelj p. Celju. Roman Kazimir Mam, železostrugar in Justina Jezernik, pom. kuha- rica, oba iz Celja. Lambert Friderik Chiba, rad.iomehanik in Cecilija Elizabeta Resnik, mo- dlstlnja, oba iz Celja. Karol Knez, kmetovalec in Marija Ocvjrk, gosp. pomočnica, oba iz Ce- lja. Jože Koželj, kmetovalec in Štefanija Oc- virk, delavka, oba iz Celja. Anton Gračner, ključ, pomočnik in Terezija Tomažič, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Umrli so: Franc Kolman, upokojenec iz Malih Grahovš, star 53 let. Irena Božič, otrok iz Celja, stara 10 mesecev. Albin Božič, miličnik i^z Celja, star 54 let. Dr, Janez Podpečan, zdravnik iz Celja, star 55 let. Blaž Ostrožnik, upokojenec iz Celja, stnr 71 let. Anton Skale, upokojenec iz Seno- vice, star 79 let. Božidar Završki, otrok iz Huma, star 7 let. Katarina Oberžan. gospodi- nja iz Ložnice, star 66 let. Jakob Gračner, upo- kojenec iz Latkove vasi, star 74 let. Antonu Operčkalu, delavcu v žele- zarni v Storah, je stroj pri delu od- trgal prst na roki. Albina Računa iz Ljubnega je na cesti v Šentjanžu pri Rečici ob Savinji podrl motorist. Obležal je z notranjimi po- škodbami nezavesten. V Latkovi vasi pri Preboldu je poma- gal pri zlaganju desk v piramido upo- kojenec Jakob Gačner. Piramida se je podrla in pokopala Gačnerja. Dobil je težke poškodbe in je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Z motorjem je padel v Libojah Franc Mak. Dobil je poškodbe na nogi. Pri padcu sta si poškodovala noge Stane Strmčnik iz Dobrne in V. Prem- šak iz Celja. V Rogaški Slatini je na cesti padel z motorjem Danijel Bercko. Z notranjimi poškodbami so nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Rudolf Seničar iz Celja je padel, ker so se mu trhle stopnice na vrhu zlomile. Pri padcu je dobil težje poškodbe na glavi, rokah in nogah. Na žagi pri Solčavi je polnojarmenik pri delu odtrgal prst na roki in roko tudi drugača poškodoval delavcu Kri- stijanu Poličniku. V spomin dr. Ivanu Podpečann v ponedeljek, 10. februarja je v celj- ski bolnišnici nenadoma umrl upravnik Okrajnega higienskega zavoda v Celju, zdravnik dr. Ivan Podpečan. Ta ne- pričakovana žalostna vest nas je pre- tresla toliko bolj, ker smo pokojnika poznali kot silno marljivega, vztrajne- ga in neumornega zdravstvenega de- lavca. Tako se je poslovil od nas eden redkih zdravnikov, ki se je poleg zdrav- ljenja bolnikov posvetil tudi prepreče- vanju bolezni in higienski službi. S svojo široko strokovno razgledanostjo in neutrudljivim delom je v sebi lepo združeval obe veji zdravstva — zdrav- ljenje in preprečevanje bolezni. Veliko let je bU okrožni pozneje pa okrajni sanitarni inšpvektor, ves čas 1» osvoboditvi do sedaj tudi sanitarni in- špektor celjske občine. Preveč bi bilo, če bi hoteli vsaj približno našteti vse zasluge, ki jih ima na polju higiene, preprečevanju nalezljivih obolenj, zdravstvene prosvete in ostale zdravst- vene službe. Kot priznanje za to delo je bil odli- kovan z redom dela II. stopnje, celjska podružriica iSlovenskega zdravniškega društva pa ga je izvolila za svojega predsednika. Pogreba, dne 12. februarja, so se ude- ležili številni zastopniki zdravstvenih ustanov. Slov. zidravniškega društval, Centralnega higienskega zavoda iz Ljubljane, Okrajnih higienskih zavodov ter veliko število celjskega prebival- stva. V življenju ni poznal počitka, na- šel ga je šele v prezgodnjem grobu. KRATKE IZ DOBJA Volivci v Dobju so na zadnjem zboru potrdili kandidaturi tov. Kraigherja in tov. Kovačiča-Efenka. Ob tej priliki so izvoili sedemčlanski krajevni odbor ter šolski odibor. Potrdili so tudi kandidatu- ri tov. Lubeja za Zvezni ter tovariša Jeraja za Republiški zbor proizvajalcev. Na tem zboru so zadružniki predlagala, naj bi kmetijska zadruga zgradila elek- trično žago, ker so okoliške žage zelo oddaljene in so velike težave s prevo- zom lesa. * Kmetijska zadruga Dobje je v zad- njem času ustanovila pet sadnih skup- nosti. Na površini 30 ha bodo zasadili sadno drevje. Pospeševalni odibori pri 'kmetijski zadrugi so si zastavili obširen program dela. Poljedelski odbor bo imel veliko dela z melioracijo močvirij, ki jih je v tem kraju precej. Ker kmetij- ska zadruga nima primernega skladišča, si upravni odbor prizadeva, da bi zgra- dili upravno poslopje s trgovskim loka- lom lin skladiščem. Člani ZB so bili doslej včlanjeni v organizacijo ZB na Planini, zdaj pa so na pobudo domačinov ustanovili v Dob- ju odbor ZB, ki bo imel nalogo, da bo v organizacijo pritegnil vse, ki so sode- lovali v NOB. * Prosvetno društvo »Franc Vrunč« iz Dob j a je prejšnji mesec uprizorilo ve- ■ selo trideJanko »Stari grehi«. — Člani , društva razmišljajo, da bi zgradili pro- ] svetni dom. T. F, Kratke iz naših krajev V REČICI OB SAVINJI bodo začeli uvajati hmeljarstvo, ker so pogoji za to ugodni in ker so ga gojili že pred vojno. V letošnjem letu predvi- devajo od osem do deset hektarjev no- vih nasadov. . V načrtu so tudi žični nasadi. KMETIJSKA ZADRUGA bo v letoš- njem letu začela z gradnjo nove sušil- nice za hmelj. Posebno skrb bo posveti- la tudi melioracijam. V načrtu je osu- šitev več hektarjev močvirnatih trav- nikov. 2ene zadružnice in članice aktiva mladih zadružnikov v Rečici ob Savinji so priredile tritedenski kviharski tečaj, ki ga obiskuje 42 žena in deklet; denar je prispevala kmetijska zadruga. NEKAJ ŠTEVILK IZ ŽALCA Pred dnevi je bila v Žalcu seja sveta za kmetijstvo, na kateri so obravnavali razdelitev sredstev gozdnega sklada. Na območju žalske občine bodo porabili za gozdna dela 2,436.000 din, za ureditev gozdnih komunikacij pa 2,806.000 din. V to območje sodi 11 kmetijskih zadrug. Vsi člani sveta so bili mnenja, da navedena sredstva za popravilo gozd- nih komunikacij ne zadostujejo, saj so te v zelo salbem stanju. Gozdarska po- slovna zveza v Celju bi morala pokli- cati k sodelovanju tudi zastopnika ob- činskega ljudskega odbora. Občinski ljudski odbor v Žalcu nima sveta za gozdarstvo. Svet za kmetijstvo pa, ki se bavi z gozdarsko problemati- ko, ni sestavil posebnega načrta, ker namerava ta načrt sprejeti skupaj s perspektivnim načrtom razvoja kme- tijstva za obdobje naslednjih let. DVE IZ PREBOLDA V Preboldu so na zadnjem zboru volivcev razpravljali o gospodar.skih vprašanljdh. Preb^lvalai so* predlagali, da bi čimprej uredili javno razsvetljavo. Na pobudo žena zadružnic bi se naj v novem zadružnem domu ustanovil za- vod za napredek gospodinjstva. Kme- tijska zadruga je pripravljena to usta- novo materialno podpreti. Iz poročila, ki ga je podal predsednik šolskega odbora tov. Ancelj, je bilo razvidno, da se šola v Preboldu bori z velikimi težavami. Sedaj je pouk na treh mestih, ker v sedanji šoli ni več prostora. Z novim šolskim letom nameravajo pridobiti še eno učilnico. SKRB ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Na nedavni seji občinskega sindi- kalnega sveta v Šoštanju so sklenili, da bodo posvetili vso skrb tarifnim pra- vilnikom v podjetjih. Razen tega bodo začeli z izobraževalnim delom. V Smartnem ob Paki, Šoštanju in Vele- nju bodo tolmačili članom siindikata nove zakone, predvsem pa zakon o de- lovnem razmerju. Razen tega bodo s članstvom predelali tudi gradivo s kon- gresa delavskih svetov. Menili so tudi, da bo treba poživiti športno dejavnost pri vseh podjetjih. VZAJEMNO DRUŠTVO SINDIKALNE PODR. ŽELEZARNE ŠTORE šteje 567 članov ali 21 odstotkov zaposlenih članov kolektiva. Vloge članov so do konca lanskega leta znašale 2.045.400 din oziroma 5.56S din na posameznega člana društva. V letu 195" je upravni odbor društva izplačal svojim čla- nom 1,328.776 dim brezobrestnih posojil. I. M. STANOVANJSKA KRIZA TUDI V VOJNIŠKI OBČINI V zadnjih letih je čutiti velik dotok prebivalcev iz bolj oddaljenih naselij občine. Sem jih verjetno privablja bli- žina industrijskega Celja, kamor odha- jajo na delo. Tako čaka na rešitev sta^ novanjskih prošenj 160 prosilcev, upra- va stanovanjske slčupnosti pa razpolaga le z 48 hišami z 59 najemniki. Z novo ureditvijo komunalnega sistema občine so bile združene vse stanovanjske skiap- nosti v eno samo s središčem v Vojnilku. Tu je 30 hišnih svetov in 105 članov — stanovalcev. Hišni sveti so dobro oprav- ljali svoje delo; organizirali so prosto- voljne akcije, namenjene zunanji in no- tranji ureditvi zgradb. Svet stanovanj- ske sikupnosti je začel lani z načrtno obnovo posameznih zgradb. Dokaj niz- ka najemnina, ki znaša 2.6% od povineč- ne plače, pa onemogoča večja popravila in so o tem na svojih sejah že večkrat razpravljali. S. K. MLADINCI V VOJNIKU V vojniški občini se mladinci pcri- pravljajo na strelsko tekmovanje. Naj- boljši strelci se bodo udeležili okrajne- ga prvenstva v Celju. Skoraj vsii strelci so člani strelskih družin. Problem rednega obiska predavanj je zaradi razsežnosti terena pereč. Izkaza- lo pa se je, da so prav mladinci iz bolj oddaljenih področij bolj redni od tistih, od blizu. Program predavanj je bil pri- lagojen težnjam mladincev in material- nim možnostim občine. — Pestrost strokovnih predavanj poživljajo tudi & filmsikimi predstavami. S. K. LAŠKI PLANINCI SO ZBOROVALI Pred dnevi je bil občni zbor Planaa- skega društva v Laškem, v katerem je včlanjena četrtina Laščanov (328). Če- prav je med njimi preko 200 mladin- cev, se društvo prizadeva, da pritegne še ostale mladince v svoj krog. Dose- danji uspehi društva so prav lepi. IVUa- dina in pionirji so lani priredili 8 iz- letov v naravo. Letos namerava društvo še bolj ure- diti že komfortno urejen planinski dom na Smohor ju. Poleg dobre in cenene po- strežbe bo dom oskrbljen s toplo vodo. Urejen bo tako, da bo služil pozimi kot postojanka ljubiteljem belega športa^ poleti pa za počitek delovnih ljudi, ki radi zahajajo tjakaj na oddih. Največji aplavz je na občnem zboru žel sklep, da bo društvo poslalo na mladinsko akcijo za gradnjo avtoceste Ljubljana—Zagreb večje število mla- dincev, kot ostala društva v okraju. Rž »NEBESA NA ZEMLJI« NA VRHU NAD LAŠKIM Na Vrhu nad Laškim so v soboto uprizorili veseloigro »Nebesa na zemlji«, ki je privabila lepo število gledalcev — celo iz Jurkloštra, Laškega in Celja. Predstava je uspela; zaslugo za to ima brez dvoma režiser šolski upravitelj Cepuš, a tudi igralci so si prizadevali. OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA Na občnem zboru prostovoljne gasil- ske čete Vrh nad Laškim so obravna- vali problem članstva in vaj. Ker je v zadnjem času precej članov zapustilo društvo, so sklenili, da bodo pritegnili mladino, tudi ženske. L. P. KRATKE IZ SLOV. KONJIC Lepo in toplo vreme zadnjih dni so vinogradnika iz okolice Slov. Konjic iz- koristili za prva spomladanska dela v vinogradih. Rezali so trto, kopanje pa je preprečil na novo zapadli sneg. * V zadnjih tednih so v podjetjih ko- njiške občine dokaj obširno razprav- ljali o novih zakonih, ki jih je konec lanskega leta sprejela Zvezna ljudska skupščina. V tovarni usnja KONUS so za razpravo izkoristili odmor med de- lom. V TKO Zreče pa so o novih zako- nih razpravljali v okviru debatnih ve- čerov. * Kot smo že poročali, je prejšnji me- sec v Slov. Konjicah zgorela žaga. No- vo žago bodo začeli graditi že spomladi L. V. V Slov. Konjicah in okoliških krajit se že pripravljajo na volitve novih hiš- nih svetov. Te bodo predvidoma v ten in prihodnjem mesecu. Pred kratkim je stanovanjska skupnost sklicala širši se stanek predsednikov hišnih svetov, m katerem so se ix>govorili o njihovem do sedanjem delu. Pri konjiškem Avtomoto društvu ji ustanovljena posebna komisija, ki b< sistematično skrbela za vzgojo kadroiv Ta bo imela predvsem nalogo, pripra viti strokovne tečaje, organizirati izpib in tako skrbeti, da bo čim večji kro! članstva obvladal vožnjo z motornim vozili. Poleg te pa je ustanovljena še drug; komisija, ki bo imela skrb na prireja nju raaličnih tekmovanj, saj računajc da bodo letošnje leto v Slov. KonjicaJ republiške motodirke. Celjska sodna kronika 5 LET ZA ROPARSKE TATVINE Te dni se je pred Okrožnim sodiščem v Celju zagovarjal čevljar Tomo Po- kupec, doma iz Vranskega — za tri ro- parske tatvine in poizkus uboja. Po dvodnevni obravnavi ga je petčlanski senat spoznal za krivega in ga obsodil na 5 let strogega zapora. Vse tri ro- parske tatvine je Pokupec izvršil lani v septembru. KO NI SLO Z LEPIM — PA S SILO V začetku septembra je spremljal na poti proti domu pri Vranskem vinje- nega Ivana P. Nekajkrat mu je poiz- kusil ukrasti denarnico iz žepa, vendar je to vinjeni Ivan opazil in zahteval denarnico nazaj. Ko je Pokupec videl, da mu prvotna nakana ne bo uspela, je vzel nož in prisilil Ivana P., da mu je izročil denarnico. Mimogrede mu je odvzel tudi nalivni peresi, nato pa iz- ginil. ČEVLJE JE VRNIL. KER SO MU BILI PREMAJHNI Kmalu potem je na cesti med Žalcem in Libojami srečal pravtako vinjenega Antona B. Tudi tega je s silo oropal. Najprej ga je zavlekel v jarek za cesto ter mu tam odvzel denarnico. Odvzel mu je tudi srajco in pulover. Hotel pa mu je odnesti tudi čevlje. Najprej mu jih je sezul in ko je ugotovil, da so za njegove noge premajhni, mu jih je vrnil. V ukradeni denarnici je bila tu- di srečka državne loterije; žal pa ni ničesar zadela. MOČNEJŠI ZMAGUJE — VENDAR NE NA ZATOŽNI KLOPI Podlost obtoženčevih početij še po- večuje dejstvo, da si je vedno izbiral žrtve med vinjenimi ali pa takimi, ki so od njega telesno šibkejši. Tako je nekaj dni po obeh dogodkih srečal pri Dolenji vasi Slavka V. Samoten kraj se mu je zdel primeren za napad. Brez razloga se je pognal v žrtev in z nekaj .sunki in udarci dosegel svoj namen. Odvzem denarja mu potem ni več de- lal preglavice. ZOPERSTAVLJANJE VARNOSTNIM ORGANOM SE NE IZPLAČA Varnostni organi so mu prišli kmalu na sled in ga že po nekaj dneh zausta- vili pri Storah. Njihovemu pozivu se Pokupec ni odzval in je celo s strelja- njem poizkusil preprečiti aretacijo. Končno pa mu tudi to ni uspelo, ker so ga nazadnje le dobili. Za roparja nam- reč še tal^o dobro skrivališče ni sigurno. S streljanjem in upiranjem varnostnim organom si je nakopal še eno kaznivo dejanje. Senat mu je odmeril relativno visoko kazen. To pa zlasti zaradi tega, ker je Pokupec roparske napade izvrševal ne- kaj dni potem, ko je sedel na zatožni klopi zaradi velike tatvine, za katero so ga tudi obsodili. S tem je dokazal, da izrečena kazen nanj ni vplivala. V ENEM LETU 45 TATVIN Te dni se je pred Okrožn-m sodiščem v Celju zagovarjala tudi gospodinja Alojziija Grlica, doma iz Hrastnika, ki je v lanskem letu izvršila 45 predrznih tatvin v stanovanja hrastnišikh rudar- jev. Na ta način si je prilastila skupno preko 300 tisoč dinarjev. Za vsa kazniva dejanja ji je senat izrekel enotno ka- zen 2 leti in 6 mesecev zapora. O po- drobnostih z obravnave zoper obsoje- no Alojzijo Grlico bomo poročali v na- slednji številki. 21. FEBRUARJA — STEV. 7 CELJSKI TEDNIK STRAN Šport * šport * šport. šport • šport Otvoritev nogometne sezone lxre4iiio iigcHlno vreme je omogočila celjskim nogometašem, da so že sredi februarja otvorili lelošnjo nogometno sezono. Na programu sta bili prijateljski tekm^i, saj do prvenstvenega plesa nas loči še nekaj tednov. Kladivar je iBel v gostih ekipo Krima, prvaka Ijubljansko- prlm«rske lige, ki jo je prepričevalno pre- magat s "i-.O (0:0). Rezultat ne ustreza dogodkom oa terenu, saj so domačini imeli znatno te- rensko nadmoč. ki jo pa nerazpoioženi in Bcufinkovit napad n\ znal izraziti v boljšem re- zultatu. Prvi polčas nas igra ni zadovoljila. Oba tekmeca sta delala prav začetniške napake. Drugi del tekme je bil živahnejši, vsaj Celjani NO vnesli v igro več mladostnega ognja, dočim je gostom Vidno primanjkovalo kondicije. V kratkem presledku 7 minut so Kvartič. Posinek in Kokotec izrazili veliko nadmoč Kladivarja v treh golih. In koliko zrelih priložnosti ni kilo izkoriščenih?! Več 100 odstotnih priložnosti »o zapravili domači napadalci, pa tudi gostje aisio znali' izkoristiti še tisto bore malo prilik, k) so jih imeli. Naj bo tako ali drugače. Na lovorikah te zmage bi bilo napačno počivati. Do prvenstva VMC lige, ki se bo pričelo 16. Karca, je še nekaj časa na razpolago, da bodo igral«-: lahko nadoknadili svoje pomanjkljivosti ■B popravili napake. Nogometaši ŽSD Celja so imeli v gostih Ko- vinarja iz Mar,bora. Rezultat 3:5 (1:3) nam po- ve, da sc v prvem polčasu gospodarili na te- renu gostje, v drugem pa Celjani, ki so si naj- več po zaslugi izvrstnega Lelnerja zasluzeno priborili neodločen »ezultaf. PO II. KOLU - BETON NA SEDMEM MESTU! Kegljači Betona, ki nas zastopajo v enotni slovenski ligi, so v nedeljo nastopili v Ljublja- ni in dosegu 4751 kegljev (Cafuta 808, Marin- ^ek «21, Zagorc 795, Lubej 786, Kohne 767 in. Tome 774). Po II. kolu so kegljači Betona se* daj na 7. mestu v lestvici z 9602 podrtimi keg- Iji. v vodstvu pa je Triglav z 9897 keglji. ZIMA v NOVI IZDAJI Smučke še vsekakor ne bo treba spra- viti v shrambo. Ce ne bo ugodne smuke v nižjih legah, se bo pač treba potruditi na sne- žišča v višjih legah. Smučišča pri Celjski koči «o celj^^i mladini dovolj blizu, da jih bo lahko izJioriščala. Mimogrede moramo še registrirati zadnji ve- liki mednarodni uspeh celjske tekmovalke v smučarskih tekih — Bela j Amalije, ki je v Franciji na tekmovanju za pokal »Kurikkala« bila v močni konkurenci peta. ŠPORTNE VESTI V KRATKEM Ob zaključku hokejsko-drsalne sezone je dal «stavko na mesto predsednika pri HDK Celje dolgoletni športni delavec tov. Presinger Riko. Vodstvo kluba je prevzel novinar in znani športni delavec tov. Božič Milan. Celjski atleti Lorger, Vipotnik in Lešek se lK)do prve dni marca udeležili velikega med- narodnega atletskega tekmovanja v pokritih prostorih v Berlinu, Slamnikova pa mednarod- nega krosa v LeSpzigu. Pred dnevi je prosil za izpisnico atlet Gajšek Ivo, ti se je prijavil za AK Partizan Beograd. Na odslnženje vojaškega roka odhaja znani «tlct Kladivarja Vili Kovač. v počastitev občinskega praznika v Slov. Ko- njicah, je TVD Partizan Slov. Konjice organi- ziral ulični tek. Na teku je sodevalo 55 tekačev iz bližnjih partizanskih dru- štev, i^ven konkurence pa skupina mladih atle- tov Kladivarja. Pri mladincih so prva 3 mesta «svojili atleti Kladivarja — Krumpak, Zupane in Erjavec, pri članih pa je zmagal prav tako •rlan Kladivarja Verk. IZREDEN INTERES ZA JUDO ŠPORT Odličen trener judo športa tov. Reya je pred tedni začel samoiniciativno z vadbo v telovad- nici II. gimnazije. Kratek oglas v časopisju, prn'pagandna Izložba v »Volni« in že je bilo v ielovatdnici II. g>imnazije nad 50 mladih fantov, ki so se takoj ogreli za to novo športno panogo. Ysak začetek je težaven, tako tudi pri tej šport- ni zvrsti. Trenutno ni najosnovnejših pogojev -Aa delo kluba — ni blazine in potrebnih" ki' mon. Vadbo trenutno izvajajo na malih telO' vadnih blazinah, ki za začetek kar zadoščajo, vendar je zaradi zahtevnejšega gradiva in vadbe vedno bolj pereče vprašanje nabave judo bla- zine. Tej dejavnosti so pred dnevi določili tudi organizacijsko obliko. Na ustanovni skupščini, ki ji je prisostvovalo 54 mladincev, so spre- jeli klubska pravila, izvolili odbor in si po- ■slavillj načrt dela za letošnjo sezono. Trenutno bo judo klub Celje (kot se uradno imenuje) povsem samostojen klub, ker pač doslej v vod- stvu ni uspelo prepričati obstoječa športna dru- štva v Celju, da bi ga sprejela pod svoje •okrilje. Klubu predseduje tov. Reva Ivan, ki je ^ibenem klubski trener. Zaradi velikega «ikiska in zanimanja celjske mladine za ta šport je sedaj vodstvo kluba odredilo vadbo v dveh. izmenah, in to ob torkih in petkih od 18.50 naprej v telovadnici II. gimnazije. V VOJNIKU DELAJO SOLIDNO Partizan Vojnik spada v tisto skupino drušiev Partizan v celjskem okraju, ki že vsa leta de- lajo solidno. Tudi na zadnji njihovi skupščini smo slišali o požrtvovalnem delu peščice va- -Jiteljev, ki so v številnih mladih oddelkih redno vadili preko 100 pionirjev in mladine, jih seznanjali s programom Partizana in z njim tudi nastopali doma, v Ljubljani in drugih kra- jih okraja. Kaj manjka Vojničanom za izbolj- šanje dela in za dosego večjih uspehov? Pred- vsem si želijo povečati poleg doma letno telo- vadišče, ki naj bi služilo razvoju atletike in 4ruigih športnih iger, poleg tega pa želijo v letošnjem letu povečati število strokovnega ka- •dra. Prav zaradi tega pričakujejo od sklepa *>veta za telesno vzgojo OLO Celje ob ustano- vitvi okrajnega centra za vzgojo kadrov po- trebno korist tudi za delo lastnega društva. To sta glavna problema društva, ki jih bodo brez šivoma z marljivimi društvenimi delavci in mla- "dino tudi uspešno rešili. ŠAH Celjski šahovski klub je v petek, dne 14. februarja zaključil polfinalni turnir, na ka- terem je sodelovalo 12 igralcev. Prvi štirje s tega turnirja so si priborili pravico igranja aa luialnem turnirju, ki bo v ponedeljek, 24. februarja. Končui izid turnirja je naslednji: Zmagal Je Pajman z 9 in pol točkami, drugI je Vasic z 9. trotJK Arzenšek z 8, četrti Brvar s 7 in pol ■točkami, peto in šesto mesto si delita Borovsak' |n Kojc s 6 in pol točkami' itd. VELIK NAPREDEK PARTIZANA CELJE-POLULE Pred dvemi leti je bil ustanovljen Partizan Celje-Polule, ki ima svoj sedež v južnem deln mesta Celja, prostore za zimsko vadbo pa v telovadinci nove polulske šole. Preko 100 je bilo zbrane mladine na zadnji letni skupščini društva. Od predsednika društva tov. Pušnika in načelnika tov. Lesa smo slišali razveseljiva poročila. Brez dvoma se prav nobeno društvo Partizan v celjskem okraju ne more ponašati s tako lepimi uspehi, doseženimi v tako krat- kem časovnem obdobju. Pravzaprav je to dru- štvo pričelo z delom brez vsakih sredstev, brez vaditeljev in drugih potrebnih objektov. S po- žrtvovalnostjo skromne peščice delavcev na tem terenu in učiteljstva pa je društvo v zadnjem letu napravilo zelo zelo mnogo, kar nam je pokazala društvena kronika. Vse priznanje ve- lja za te uspehe skrbnemu vaditeljskemu kadru, ki je zbral v posameznih oddelkih nad 130 aktivnega članstva, predvsem pa mladino. Kar naštejmo te skromne in tihe delavce, ki delajo v društvu brez vsakih honorarjev in žrtvujejo svoj skopo odmerjen prosti čas za vzgajanje naše mladine: Les, Štoklas, Brglezova, Tomše- tova, Lorgerjeva in Cilenškova. V čem je dru- štvo v zadnjem letu pokazalo viden napredek? Prexlvsem velja ta napredek redni in solidni neprekinjeni vadbi vseh mladih oddelkov, po- večanju števila članstva za 50 %, veliki aktiv- nosti v smučanju, pridobitvi kar petih vadi- teljev smučanja, lepim uspehom na tekmova- njih, nastopih in v organizaciji izletov. Brez dvoma so v polulskem Partizanu zbrani naj-. boljši partizanski smučarji v celjskem okraju v alpskih disciplinah, močno se razvijajo tudi teki, za skoke pa bo društvo v letošnjem letu zgradilo skromno skakalnico. Partizan Polule moramo postaviti za zgled ostalim društvom, ker |e brez telovadišča in brez orodja v telo- vadnici znalo s pestrimi oblikami dela pri- tegniti tamkajšnjo kmečko in delavsko mladino v vrste aktivnega članstva. Smučanje je vse- kakor bilo na prvem mestu pri njihovem delu, za njim pa so lepe uspehe v vadbi in tekmova- njih pokazali v atletiki, partizanskem mno- goboju, v plavanju, streljanju in orientacijskih pohodih. Na smučarskih tekmah je nastopilo okrog 80 društvenih pripadnikov, na društvenem krosu preko 50, na festivalu v Ljubljani 78, 55 na nastopu v Mozirju itd. To so vsekakor številke, ki jih ne dosegajo celo močnejša društva po številu članstva in ob boljših po- gojih dela. V razpravi so mladinci dali več koristnih predlogov za izboljšanje dela in po- živitev vadbe. Hiočno si želijo, da bi skupno s šolo pfoučili možnost gradnje večjega telo- vadišča, kjer bi lahko razvili tudi dejavnost v športnih igrah (košarka, mali rokomet, od- bojka), ogrevali so se tudi za organizacijo ta- borenja ob morju, za izpopolnitev zbirke kla- sičnega orodja in podobno. Delavnemu odboru ne manjka dobre volje za uresničitev želja mla- dine, le nekoliko se nam je pa le čudno zdelo, da obe podjetji na tem terenu Rudnik Pečovnik in Apnenik nista pokazali pravega razumevanja za podporo agilnemu društvu, v katerem se udejstvujejo v pretežni meri otroci delavcev iz omenjenih kolektivov! Vsekakor gre vse pri- znanje obema društvoma Partizan v Celju, ki sta društvu pomagala iz začetnih težav, izdatno pomoč je društvu nudila tudi Okrajna zveza Part.zan Celje, vodstvo polulske šole pa je pokazalo polno razumevanje za delo društva, saj mu je odstopilo potrebne prostore za vadbo brezplačno! Še bi lahko pisali o tem društvu in njegovi skupščini, na kateri je bilo prav prijetno vzdušje. Cela kopica mladih ljudi, od cicibanov pa do zrelih mladincev in mladink, je na ta večer prejela za uspehe na tekmova- njih, drugi za Uiscpliniranost in vzoren obisk pri vadbi, priznanja in diplome. Veselih obra- zov Z notranjim zadovoljstvom so sprejemali iz rok tov. uuceuuka Lesa ta priznanja, Ki so jih brez dvoma še trdneje povezala z društvom in društvenimi življenjem. Imeli smo občutek, da bodo ti mladi ljudje, ki že sedaj tvorijo tako zdrav in čvrst kolektiv, ostali zvesti telesni vadbi, ker že spoznavajo v teh letih vso ko- ristnost in prijetnost telesne vzgoje in športa. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UP^rn. NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TTTOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 2i-2'i, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCl RA- ČUN 620-305-T-l-26b ttil MILI- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA ^500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA i 25 DIN ~ ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU Na partizanskih skupščinah Zadnji teden je bil močno razgiban v parti- zanski organizaciji celjskega okraja. Društva še vedno polagajo svoje letne obračune dela in sprejemajo načrte Za letošnje obdobje. Pro- stor nam omejuje, da bi o vseh teh važnih dogodkih obširneje pisali. Zato poglejmo le po bistvenih stvareh. V 2«lcu . . . Običajno ljudje ne hodijo radi na skupščine. Suhoparna poročila, volitve, dolgovezne razpro- ve itd. — vse to ni nič kaj privločno za mlade ljudi. V 2alcu vsega tega ni bilo. Okrog 100 ljudi je z zanimanjem sledilo bogatim poro- čilom članov upravnega odbora, z navdušenjem so sprejemali priznanja najvidnejši delavci v društvu, razprava je bila razgibana — skratka vse je bilo v tako prijetnem delovnem razpolo- ženju, ki daje tudi vrstam »prireditev« posebno obeležje. Kaj bi naj napisali o Partizanu v Žalcu? Rezultat smotrnega dela se je odražal v porastu aktivnega članstva, na drugi strani pa tudi v številnih kvalitetnih storitvah na raz- nih tekmovanjih. Kar poglejmo atlete tega dru- štva, saj jih je združenih v posebni vadbi kar 121! S tremi ekipami so sodelovali v ekipnem prvenstvu Jugoslavije. Mladinke so se uveljavile na 9. mesto, ml. mladinci na 10. in st. mladinci na 16. mesto v Jugoslaviji! 2alec je organiziral vrsto lokalnih meddruštvenih in drušvegih tek- movanj, udeležil se je nastopov v 10 mestih, z močno ekipo festivala v LjuBljani, v partizan- skem mnogoboju so bili mladinci v III. razre- du drugi v Sloveniji, na okrajnih tekmovanjih v atletiki so pobrali največ prvih mest itd. V Žalcu se že uspešno razvijajo tudi športne igre: košarka, mali rokomet, odbojka, tu se vse bolj navdušujejo za namizni tenis, smučanje in po- dobno. Kdo je zaslužen za te velike uspehe društva? Predsednik tov. Božiček, ki že 5 let uspešno vodi društvo, vaditelji Meglic Janez, Kovač Vili, Privošnik Regina in Kučer Pavla. Njim ob strani so bili še drugi društveni delav- ci. Vendar vsi zgoraj navedeni so bili stebri društva, zato jih je članstvo tudi nagradilo za požrtvovalno delo s priznanji in spominskimi darili. V 2alcu imajo tudi za vnaprej vse po- goje za dobro delo. Tu je mlad vaditeljski ka- der, občina kaže največje razumevanje za napredek društva, tu ni materialnih težav itd. Društvo se bo spoprijelo le s temi problemi — vključiti v vrste aktivnega članstva večje šte- vilo delavske in kmečke mladine in razširiti športne naprave in objekte. V Kozjem . . . Tu ne manjka pridnih in delavnih rok, pa tudi dobre volje je na pretek. Le pogoji za delo niso ravno najboljši. Društvo nima nobe- nega pokritega prostora za neprekinjeno vadbo, športno igrišče, na katerem se v poletnem času razvija vse življejne pa še tudi čaka ureditve z novimi napravami. Sicer pa samo nekaj šte- vilk, ki govore o veliki razgibanosti društva, ki je brez telovadnice: poleg redne vadbe, ki se je udeležujejo vsi oddelki, se 25 članov ukvarja z nogometom, 19 z odbojko, 16 z na- miznim tenisom, 20 s kegljanjem, 11 s plava- njem, 21 s smučanjem, 72 s sankanjem, 14 s perjanico itd. Atletike nismo niti posebej ome- nili, ker spada v redni program društvene vad- be In se je udeležuje nad 80 pripadnikov. Nič čudnega, če je Partizan Kozje v ekipnem tek- movanju v atletiki izmed vseh partizanskih društev v okraju na častnem četrtem mestu! Di- jaki, ki študirajo v Celju, so med kmečke fante in dekleta vnesli tudi mali rokomet in košarko. Za obe igri se tamkajšnja mladina izredno navdušuje. Kdo bi še pisal o njihovem uspešnem nastopu, akademiji, številnih lokal- nih tekmovanjih, udeležbi na festivalu, na okrajnih mladinskih delovnih akcijah in po- dobno. Vse to kaže, da je »majhno in neboglje- no društvo v Kozjem« (kot ga je imenoval tov, načelnik Bizjak Franc) izredno živo in da smo lahko z njegovim delom kljub materialnim stiskam nadvse zadovoljni. In načrti? S prosto- voljnim delom mladine urediti plavališče v Bi- strici, na športnem igrišču pa naprave za atle- tiko in igrišči za košarko in mali rokomet. O izvajanju tekmovalnega programa, nastopov in akademij pa bomo pisali tekom leta. Novemu upravnemu odboru ponovno predseduje po- žrtvovalni tel. vzgojni delavec tov. Sok, ki mu stojijo ob strani agilni prosvetni delavci tega kraja. V SKOFJI VASI . . . Društvo se približuje številu 100 aktivnega članstva. Tu ni najboljših pogojev za delo. Po- zimi ne morejo vaditi v mrzli zadružni dvorani, v poletnem času pa tudi na prostem še niso imeli urejenih naprav. Orodja je dovolj na raz- polago, ki ga doslej še niso mogli pravilno iz- koriščati. Zato bo letošnja naloga novega od- bora, ki mu predseduje tov. Belak Janko, ure- d.tev telovadišča z napravami za orodno telo- vadbo, atletiko, odbojko, v Hudlnji ureditev telovadišča, v zadružni dvorani pa ureditev ogrevanja. K tem nalogam bo še treba posve- titi posebno skrb novemu vaditeljskemu kadru, obstoječemu pa nuditi strokovno izpopolnitev. V GOTOVLJAH ... Tu je še mlado društvo, brez bogatih tradicij. Z gradnjo zadružnega doma so dobili na razpo- lago dvorano, ki služi vadbi in prosvetnemu delu, za delo v naravi pa imajo v vasi prav lepo igrišče nogometnih dimenzij. Partizan Go- tovlje se dobro razvija, saj šteje društvo že preko 100 mladih ljudi, ki so na razgibani skupščini ugotavljali uspehe in napake svojega dela ter si postaviti lep delovni načrt. Izmed vseh nalog bi naj podčrtali sklep, da bodo v letošnjem letu uredili plavališče v Ložnici! se iti lahko pisali o plodnih skupščinah v Slov, Konjicah, Braslovčah, Bistrici ob Sotli in drugih krajih, O tem pa več prihodnjič . . . Upravni odbor Gradbenega podjetja »Savlngrad« Celje razpisuje delovno mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: končana srednja šola z ne- kaj prakse ali nižja strokovna iz- obrazba z najmanj 5-letno prakso v s-troki. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogo- voru. Pismene ip)onudbe z navedbo šol- ske izobrazbe in dosedanjih za- poslitev ter možnim dnevom na- stopa službe je dostaviti v roku 15 dni po objavi v časopisju na uprarvo podjetja. CINKARNA metalurško kemična industrija CELJE i-azpisuje delovno mesto za STROJNIKA parnega stroja Zaželena je daljša praksa s položenim strokovnim, izpitom. Plača po Tarifnem pravilniku. Prošnje dostavite Komisiji za sprejem in odpust delavcev pri DS Cinkarne Celje, najkasneje do 15. III. 1958. objave in oglasi*objave in oglasi RAZLIKA MED NABAVNIMI IN PRODAJNIMI CENAMI Na željo potrošnikov in raznih organizacij je zbornica sklenila objavljati občasne podatke o razlikah v ceni določenemu blagu, ki je za potrošnike življenjske važnosti. V ta namen je zbornica določila nekaj vodilnih trgovskih pod- jetij in trgovin v mestu Celju, ki jih bo ana- lizirala in ugotavljala razlike v cenah. Zbor- nica bo objavljala podatke po posameznih gru- pah proizvodov. Moka tipa 400 6 9,3 Moka tipa 1100 4 7,5 Polžki (Mlinska imdusirija 10-11 11,1, 12,3 Maribor) Špageti odprti ind. Maribor 9—10 9,8, 11,1 Sladkor kristal 8 5,8 Sladkor koeke 3-7 1,9, 4,5 Mast domača 25-30 7,4, 8 Mast uvožena 24 7,8 Olje namizno 23-24 7,8, 8 Čajno maslo 60—70 7,8, 12,2 Marmelada mešana odprta 20 15,3, 14 »Arigoni« Riž domač 20 11,1 Riž burmanski 10—25 7,4, 18,5 Divka pol kg 14-16 10,7, 12,5 Proja pol kg 16 12,5 Kava surova 100-130 5,2, 6,5 Kava praženo 250-350 10,2, 14,5 Sol jedilna Kreka 4 11.7 Milo pralno Zlatorog terpentin 20—24 9, 10.9 Milo pralno Zlatorog navadno 15 10,3 Plavi radion 22-23 8,8, 9,3 Iz razlike v ceni se krijejo materialni stroški, tuje usluge, amortizacija, stalni prispevki druž- bi in drugi prispevki, prometni davek, prispe- vek iz dohodka (davek na dohodek), prispevek v lastne sklade in šele ostanek se uporabi za osebne dohodke, v katerih je poleg čistih plač zajet še proračunski prispevek, socialno zava- rovanje in stanovanjski prispevek. Prometni davek plačujejo le trgovine z in- dustrijskim blagom, dočim trgovine z živili pro- metnega davka ne plačujejo (samo za alkoholne pijače). Gornji podatki podajajo stanje 25. januarja 1958. OBVESTILO Okrajna obrtna zbornica Celje obvešča svoje člane, da zbira prijave za potovanje na »Sve- tovno razstavo« v Bruxellesu, — Rok prijave je 1. marec 1958. DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V CELJU prireja 15. marca 1958 v vseh prostorih doma OF IX. tradicionalni reprezentančni ples, na katerega ste vljudno vabljeni. Vabila lahko tudi dobite v pisarni DIT, Titov trg 6, od 11. do 15, marca 1958, od 16, do 18, ure, kjer boste lahko rezervirali sedeže, — Obleka prome^ nadna. ODBOR OBVESTILO . Plinarna-vodovod-razsvetljnva, Celje sporoma vsem potrošnikom vode, da ne bo vode v n»- deljo, dne 23. 2. 1958 zaradi preureditve vodnik armatur v črpaLaici Medlog, in to od 7. od 14. ure. OBJAVA Pozivajo se vsi lastniki zemljišč, ležečih ob potokih in jarkih (razen Savinje), da ofcistijo- struge vsega rastja, ki ovira odtok vode v smi- slu 20. člena Zakona o varstvu voda (Ur. Ust LRS, št. 40-57). Drevje, ki raste ob bregovili izven struge, se ne sme odstranjevati, ker čn- vajo njegove korenine bregove pred erozajo. Struge morajo biti očiščene takoj, OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Oddelek za gradnje in kom, zadeve ŠIVILJSKA pomočnica iače službo. Naslov w upravi lista. SPREJMEM upokojenko srednjih let na pose- stvo v Velenje. Naslov v uprava lista. TRGOVSKO PODJETJE j-RIOr, Celje, Prešer- nova ul. sprejem 2 trgovska poimočni(ka-ce). IŠČEMO trgovskega pomočnika, oziroma po- močnbco ter fotografskega pomočnika — mlaj- šo moč - »FOTOLIK« Celje. PRODAM kravo (brejo 8 mesecev). Sorčaji Ru- dolf, Celje, Zagrad 104. PRODAM ugodno posestvo z gozdom 4 ha, rar- na sončna lega, 10 minut od postaje Lipoglav. Naslov v upravi lista. PRODAM ženski šivalni stroj »Simger«. Naslov v upravi li^la. PRODAM parcelo 25 arov in moped. Naslov v upravi lista. PRODAM zidan štedilnik, dobro ohranjen, pro- sto stoječ. Vprašati: Sp. Hudinja 88 (Cesta proti »Odpadu«). PRODAM takoj trisobno stanovanje v oentni Celja. Ena .soba in kuhinja vseljtva takoj. Informacije: Cielje, Slanelova ul. ll-I. rROD.\M ugodno 10 kom. avtoplaščev z ^crač- nicami in obroči (fclganii). Naslov v upravi lista. KUPIM posestvo v Savinjski dolini. Požešmik Ivan Gornji grad 141. POSOJILO dam tistemu, ki mi preskrbi ali odstopi stanovanje. Naslov v upravi lista. SOBO v novi hiši s posebnim vhodom oddam najugodnejšemu f>onudniku. Pismene ponud- be na upravo lista pod šifro »Marec 1958«, VULKANIZIRA.M in popravljam vsakovrstno gumijasto obutev po ugodni ceni. Se pripo- ročam! — 1'opravljalnica gumijaste obutve. Šoštanj, Koroška 32. Nedelja, 23. februarja 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Poje moški zbor KUD »Fr. Prešeren« iz Vojnika p, v. Marjana Lebiča 12.25 Radijske beležke 12.40 Za naše podeželje 13.00—14.15 Prenos sporeda RL 14.20 Želeli ste — poslušajte! 15.00—23.00 Prenos sporeda RL Ponedeljek, 24, februarja 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17.15 Koncert godbe na pihala »Fr. Prešeren« p. v. Ivana Karlovčeca 17,35 Športniki o športu 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Torek, 25. februarja 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Polke in valčke igrata kvintet »Kamilo« 17.35 Kulturni obzornik: O delu kultumo-pro- svetnih društev v žalski občini 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Sreda, 26. februarja 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Poje ženski zbor Svobode Žalec p, v. Jn- ste llolobarjeve 17.35 »Sklenili smo« — reportaža 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Četrtek, 27, februarja 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17.15 Plošča v ploščo , . . ~ spored zabavne in plesne glasbe 17.40 Gospcdiiijske beležke 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Petek, 28, februarja 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Dcmača kronika 17.15 Cowbo\ske pesmi 17.35 To bo zanmalo tudi vas ••• . 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame vn objave Scbota, 29, februarja 11,35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Dtmača kronika 17.15 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 17.25 Za vsakogar nekaj ČUaiie Celfshi tednik! gledališče«gledališče SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJK Petek, 21. februarja ob 15,30 — Marijan Ma- rine: Komedija o komedija — I. srednješolsiki abonma. Sobota, 22. februarja ob 20. nri — Juro Kislin- ger: Na slepem tiru — sobotni abonma nt izven. Nedelja, 23. febr. ob 10, up: — Juro Kislinger: Na slepem tiru — nedeljski dopoldanski abon- ma in izven. ob 15.30 — Marijan Marine: Komedija o ko- mediji — nedeljski popoladanski abonma ia izven. Torek. 25 februarja ob 15,30 — Alejandro Ca- sona: Drevesa umirajo stoje — II. srednješid- ski abonma. ob 20 — Juro Kislinger: Na slepem tir« — torkov abonma in izven. Sreda, 26. februarja ob 16 — Alejandro Casona: Drevesa umiirajo stoje — III, srednješolski abonma in izven. Četrtek, 27. februarja ob 14 — Dnevnik Ane Frankove — Gostovanje v Žalcu — Predstava za Društvo učiteljev in profesorjev Nedelja, 2, februarja ob 10 — Marijan Marine: Komedija o komediji — nedeljski dopoldaa- skii abonma in izven, ob 15.30 — Juro Kislinger: Na slepem tiri - Izven, kino *kino *kino «kin6 KINO UNION CELJE Od 18. do 21, 2, 1958 — Človek, ki je Ijakil rdečelaske — angleški barvni f Im, drama. Od 21. do 26. 2. 1958 — Dirkači - ameriški- barvni cinemascope film, drama, i KINO METROPOL CELJE Od 19, do 23. 2. — Človek brez zvezde — »ne- ri^k' barvni film — vestern. Od 24. do 27, 2. 1958 — Begunci — frane, fil«. Brez ovinkov Kam danes tako hitro, tovariš Artikel? Naročili so mi, da se ne smem nikjer ustaviti.; zanimivosti Našemljeni Celjani so se zavrteli.. . Tradicionalna pustna prireditev Olep- ševalnega in turistačega društva bi le- tos spričo pomanjkanja prostorov kma- lu šla »po vodi«. No, k sreči so do- segli spKJrazum s celjs-kim Kinopodjet- jem, ki je dalo na razpolago dvorano. Ker pa so prireditelji v soboto zasedli vse ostale prostore »Uniona«, potem lahko trdimo, da je bil v povojnih le- tih obisk na tej prireditvi rekorden, saj so bili prodani vsd sedeži in še ne- kaj sto stojišč. Kaj pa maske? Hm, nič posebnega ni bilo. Poleg te- ga je bilo mask razmeroma malo v pri- merjavi s prejšnjimi leti. Tudi domi- selnosti je manjkalo. Bržčas je na tak izid vplival tudi »finančni minister«. Dobra maska, in če je povrhu še ori- ginalna ter po možnosti brezhibna, sta- ne precej denarja in truda. Obojnega pa nam vendar ne preostajar"Med ma- skami smo videli dvoje nasprotij. Ori- ginalnim domislekom je manjkalo sred- stev, tam pa, kjer so bila »sredstva na razpolago,« je manjkalo domiselnosti. Morda bi za bodoča leta prireditelj dvignil malo več reklamnega hrupa in ne bi bilo napak, če bi pred pustom odprl tudi posvetovalnico, da bi ti- stim, ki nimajo domislekov, nudili ide- je in nasvete. Tako bi se razvil tudi ta smisel med Celjani, ki pa, bodimo odkriti, ni tako lahko dosegljiv. VeMko več mask in seveda veliko več originalnosti in domiselnosti je pokazal nas »oroDiz«. MasK ]e oiio oiizu dve sto. Med temi je bilo veliko dobrih, da je bila »žirija« v zadregi. Ker pa smo prepričani, da so te male »maška- re« bile opremljene po ideji staršev, tet in stricev, potem lahko trdimo tudi to, da domiselnosti vendarle ne manjka. Pri modi ni vmes samo vprašanje de- narja, temveč tudi kaj drugega. Bržčas trema, češ, kaj bodo ljudje rekli, če se našemim? Kdo pravi, da mora biti državljan socialistične domovine leto in dan resen in tog? Cemu ne bi en- krat opustili te predsodke in čemu bi enkrat ne nehali »obirati« ljudi, ki imajo take in drugačne položaje, pa so bili tam in tam tako in takole razpo- loženi. Saj smo vendar poleg tega, da smo marljivo ljudstvo, znani tudi po svoji veselosti. Komur pa je do tega, da si jezike brusi in zganja »papeštvo«, naj mu bo, če je revež zgubil že ves smisel za humor in dobro voljo. Na sobotni ma^karadi sta se proti koncu pri valila v dvorano tudi dva satelita. Ruski in ameriški... Precej sveža barv a ju je obvarovala preveč radovednih rok že dokaj »veselih« praznovalcev »praznika vseh norcev«. Bila sta dokaj originalna. Ruski je imel pravo živo »Lajko«, ki je radovedno gledala po dvo- rani. Nekateri so smatrali za svojo »zemljansko« dolžnost, da štirinožnega he- roja vsemirja pogostijo z hrenovko in gorčico. »Lajki«, ki je bila v resnici Pi- kica iz Celja, je bilo to na moč všeč... »žiriji« pa vse skupaj tudi zelo, saj je satelitoma dodelila upravičeno prvo nagrado... Zanimivosti MILIJON DVESTO TISOC ZDRAVNIKOV NA SVETU Milijon dvesto tisoč zdravnikov vodi danes pregled nad zdravjem človeštva. Število ljudi, za katerih zdravje skrbi en zdravnik, je različno v raznih de- želah. Tako je na primer v Izraelu en zdravnik za 434 prebivalcev, dočim od- pade v Nepalu na 174.640 prebivalcev tudi samo en zdravnik. S podatki, ki jih je nedavno objavi- la sovjetska zdravstvena organizacija, je danes v svetu 638 medicinskih aka- demij in fakultet, od katerih je 108 ustanovljenih v poslednjih desetih le- tih. Deset visokih medicinskih šol ob- staja že iz XIV. stoletja. Evropa s svo- jimi 620 milijoni prebivalcev ima 243 visokih šol za izobraževanje bodočih zdravnikov, dočim ima Afrika vsega 16 takih šol. V vseh državah se z zdravniškim po- klicem pretežno bavijo moški. Edino v Sovjetski zvezi je tri do štirikrat več žena s tem poklicem. KRI V PRAHU Zdravniki ameriške vojne mornarice so iznašli postopek, po katerem se kri, odvzeta iz človeškega organizma, la- hko mnoga leta ohrani v tako imeno- vanih »bankah krvi«. Kri se takoj, ko Je bila odvzeta, ohladi do približno 200 stopinj Celzija, seveda postopoma, pri čemer se predela v prah. Tako od- vzeta kri obdrži vse svoje sestavine. Ce se pokaže potreba za uporabo te krvi, se prah postavi v normalno tem- peraturo. S tem procesom postane kri zopet tekoča in jo lahko takoj upo- rabljajo za transfuzijo. FIImsRi barometer. Angleži so dostojni ljudje, nemara najdostojnejši na svetu — kadar ne gre za trgovske posle. Posebno na filmskem platnu. Tam so celo humani, ker na moč štedijo z življenji statistov. Tako se je primerilo, da na Levelland Hillu ni bilo niti enega mrliča! Pravica je seve zma- gala, kar je neizbežno, že zato, ker se ne ve, kaj vse bi se utegnilo pripetiti, če bi pohlevni Dutch ne bil tako lahko- veren, ko se je čutil varnega, in tujcu ne bi izblebetal svoje zgodbe! Nemara bi se našel kje v Lx?ndonu kak resničen nadzornik za prevoz zlata v banko in — bi se poslužil filmske domislice... Ta konec namreč pomeni: »Take care! Don't do such things! Roka pravice je neizbežna!« Poleg tega je že splošno v navadi, da v filmih in v literaturi lopo- va doleti kazen, pa naj je še tako pri- kupen. Zanimivo bi si bilo ogledati ameriško verzijo Bande z Levelland Hilla! Tam bi imela zijala dovolj paše za oči. Mrtveci bi se grmadili, kakor v KOMANCiH, o katerih so miroljubni obiskovalci kina že upali, da jih ne bo nikoli več na izpregled, odkar sta na naših platnih padla POSLEDNJI APAČ in POSLEDNJI KOMANC in se napo- tila v večna lovišča. Toda Amerikanci ostanejo to, kar so — za denar še mrliče obujajo, da jih potem lahko zopet po- strele. Nek čudak v Ameriki je marlji- vo sešteval rajnke bojevnike Divjega zapada — število belih in rdečih je tri- krat preseglo število zemeljskega pre- bivalstva; tako velja Holywood za naj- večje pokopališče na svetu. — In mori- i šče. Na tem prijaznem kraju namreč; pobijejo (po podatkih istega čudaka) | dnevno nič manj kakor petstodevetdeset ■ ljudi različnih narodnosti. Pri vsem, tem pa jim niti ne morejo reči: »Poči- vajte v miru, boj je končan!« Nikakor j ne! Povprečno umre hollywoodski sta- tist za vvesterne po pet stokrat v svoji karieri, pobije pa približno tristo do j štiristo svojih tovarišev. Ali je kje šel kaj bolj krvoločnega od francoskega le- talstva in hollywoodskih statistov? - RIHARD TRETJI je izjema med iz- jemami. Takšni filmi so na platnih isto, kar so kometi v astronomiji — redkost. Edinstvena igra Lawrenca Olivierja, pretehtana do poslednjega giba in pre- žeta z nedosegljivo domiselnostjo in po- ezijo, nima primere v sodobni svetovni filmski umetnosti, razen same sebe. Ta vzvišeni, edinstveni umetnik se sredi našega časa dviga kakor osamljen stolp iznad pritlikavega grmičevja. Ljudje so se odvadili takšnega čustvovanja, izgu- bili so občutek za tragiko te vrste in za grozljivo, osamljeno vzvišenost Shakes- pearovih dram. Olivier je obudil shakes- pearejanskega duha v filmu in je, razen Orsona Wellsa, največji sodobni filmski interpret angleškega velikana. CUDE2NI OTROK SE VRACA K FILMU Shirley Temple, ki je pred vojno v svo- jih otroških vlogah razveseljevala in navduševala ves svet, staro in mlado, je danes že zrela dama in mati treh otrok. Izgledalo je, da je njen igralski talent z prihodom v dekliška in zrela leta prenehal? Toda mi nismo mogli vi- deti njenih pogostih nastopov v televi- ziji. Pač, enkrat smo jo videli celo v neki kavbojki. toda brez posebnega triumfa. Zdaj pa, kot slišimo, se »ču- dežna deklica« vrača k filmu. Ameriška reklama ji obeta uspeh. Tudi mi smo radovedni, kako se bo pokazala pred filmsko kamero, tokrat sicer ne več kot dekletce z jamicami v ličkih, temveč kot žena, ljubavnica in morda nosilka karakternih vlog. OBA STA SE UŠTELA Ona: V najinem zakonu nisem do- živela tistega, kar sem pričakovala ... On: Jaz pa doživljam tisto, kar nisem pričakoval... CE JE TATOVA ŽENA ZBIRCNA ... Štirikrat ste vlomili v isto trgovino in odnesli samo eno žensko obleko. Ka- ko to? — — Šele četrtič sem prinesel pravo...— Rolf ^ štirinožni detektiv Svend Andersen in njegov desetletni ovčar Rolf sta na danskem otoku Fiinen splošno znani »osebnosti«. Ka- dar se peljeta v svojem avtomobilu, se mnogi ljudje s hvaležnostjo ozrejo za njima. Rolf je pes z izrednim instinktom in ostrim vonjem, ki praktično najde vse kar je kdo zgubil, založil ali pozabil. Andersen je psa zbral v gnezdu mla- dičev ravno zato, ker je med vsemi »brati« najbolj vohljal po tleh. Ko je bil Rolf star pol leta, je že našel uro Andersenovemu sosedu. Potem se je za- čelo. Rolfa so klicali sem, klicali so ga tja. Andersen je moral kupiti avto, da je mogel ustreči številnim telefonskim klicem. Rolf je sedaj star deset let in je do- slej našel ljudem za čez 3 milijone dan- skih kron vrednosti. Zdaj pa nekaj dogodivščin, tega štiri- nožnega detektiva: Pred tremi leti je trgovec Christensen izgubil pri divjem lovu globoko v goz- du zlato uro. Andersen je z Rolfom prišel v ta gozd do noči in v trdi te- mi poslal psa na sled. Gozd, ki je bil trgovcu »sumljiv«, je meril kakih 650 hektarjev. Pes je iskal tri ure. Toda ni prinesel samo uro, temveč vse čaure, ki jih je trgovec pri streljanju od- vrgel ... Neki Pedersen je po pomoti pustil hčer Jutto, da se je igrala z uro, ki sicer ni bila več uporabna, zato pa je imela toliko večjo zgodovinsko, oziro- ma družinsko vrednost. Jutta je zgubila uro v skladišču slame. Trideset otrok je šlo na lov, za njimi policijski pes. Vse brez uspeha. Potem so poklicali Rolfa. Rolf pa je ignoriral skladišče in se napotil naravnost h kupu slame za poslopjem, kamor jo je pred urami na- nosil hlapec. Posebno težko nalogo so naložili Rol- fu takrat, ko je šel iskat denarnico ne- kega trgovca s stroji. Le-ta je pred desetimi dnevi zgubil denarnico na ne- deljskem izletu, ko je nabiral maline na nekem velikem travniku. Deset dni je minilo in na tisoče ljudi je medtem že šlo tam mimo. Rolfu je šlo težko »izpod gobca«, toda našel je denarnico z nekaj tisoč kron. Rolf je baje zelo nesrečen, če nečesa ne najde. Nekoč je brezuspešno iskal neko uro in Andersen ga je pokaral pred nesrečnim lastnikom. Rolf se je užaljen umaknil, čez nekaj minut pa se je ponosno vrnil z neko uro med zobmi. Za njim pa je vihral napol oblečen možak in vpil, češ, ta mrha mu je ukradla uro z mize, medtpm ko se je preoblačil v stanovanju .., Pri Andersenovih doma sploh ni mo- goče da bi se kaj zgubilo. Najde vse, od škarij, nožev, drobiža pa do šivank. Strokovnjaki so celo ugotovili, da je med Rolfom in Svendom Andersenom neka čudna zveza. Ce je Andersen utru- jen, Rolf težje kaj najde. Zanimivo je tudi to, da se Andersen med iskanjem ne pusti motiti, temveč napeto sodeluje s psom. Dostikrat, kadar se prvo iska- nje ne posreči, oba, gospodar in pes ne spita. Andersen premišljuje in kom- binira možnosti, potem pa nenadoma vstane in gre na pot Običajno se tak pohod posreči.* PREDRAGA ZABAVA (k ceni zadnjega domovanjaj, — Zdaj pojdi z mano, mi pravi prijazna smrt, siva gospa. — Kaj blodi se tebi po glavi! Ostal bom lepo doma! — Kaj meniš, da čisto sem znorel, da krsto bi kupoval! Predraga je ta zabava! Doma bom raje ostal. ^ , . „ FAKIRJEV VEČERNI POCITEK! MESARJA BOM VZELA .. »Mesarja bom vzela, bom zmeraj vesela, bo tele zaklal pa srček mi dal...« To pesem je pela, potem pa si vzela je v zakon moža, ki ni od mesa. Zdaj hodi z denarjem na trg in k mesarjem, kupuje meso in to ni lahko. Kar plača kot »primati, te vrednosti nima, je večkrat trdo in pusto zelo. Njen mož se huduje, pogosto jo psuje, a kriv je mesar, ki nje mu ni mar. A mar so mu druge, njim dela usluge, jim reže lepo najboljše meso. Vse huje in huje zdaj ona vzdihuje, a grenki njen kes prepozen je ves. Mesarja bi vzela, pa zmeraj vesela bila bi lahko! A žal ni tako! bodice * bx>dice«bodice A NJEGA NI.,. Pol ure sem in tja korakaš, pred celjskim kolodvorom čakaš na avtobus, da z njim potuješ, medtem na uro pogleduješ. Nervoza se te polasti, ko njega od nikoder ni... Zamudo bo imel nemara? Morda je kriva le okvara v motorju, ki se noče užgati. To smola je, tri sto kosmatih! Nenehno ljubi čas beži, a njega od nikoder ni... No, končno avtobus zahruje, nabit z ljudmi že pripotuje iz stranske ulice. Hej, stop! A vsak tvoj klic je v steno bob! Resda je avtobus bil pravi, a kaj, ko tukaj se ne ustavi! Napolnil se je bogvekje, zdaj mimo kolodvora gre. A kdo bi vedel, kje parkira, kje svoje potnike pobira? Nobenega napisa ni, ki naj o tem te pouči! Tako stojiš in obupuješ, lase si besen z glave ruješ. Življenje je pač šola večna, a žal. da dostikrat nevšečna! V daljavo ti strmč oči, a njega že nikjer več ni! Plavookemu delčku so se izpolnile sanje... Von Braun, je danes miljenec Ame- rike. Njegova raketa je ponesla ameri- ški satelit v vesolje in rešila čast de- žele strica Sama. Von Braun je že kot deček sanjal o raketah, o drugih svetovih in o astronavtiki. Tudi njegov študij, štu- diral je fiziko in matematiko, je bil posledica njegovih sanj. Toda sredi te- ga dela in klubaštva s svojimi somišlje- niki ga je presenetila vabljiva ponudba Hitlerjevega Tretjega raj ha. Postal je vodja raketnega raziskovalnega zavo- da in leta 1945 je nad kanalom v An- glijo završalo na stotine raket —VI in V2. Antwerpen in Amsterdam sta po- stala ruševini po zaslugi plavookega fanta, zdaj že v moških letih. Konec vojne je mnoge kovače orožij v Nemčiji doletela obtožna klop v Niimbergu, von Braun pa se je od- peljal naravnost v Ameriko, kjer so njemu in družini lepo postregli, mu dali podpisati listino, s katero se je prepisal v ameriško državljanstvo in uresničeval svoje sanje naprej. Raketa »Waunguard« je nekajkrat zatajila, pred kratkim pa je ponesla komplicirano kroglico zelo visoko, višje kot ruske. Von Braun pa sanja naprej in konstruira rakete, ki naj do- sežejo mesec in druge planete. Von Braun je res civilist. Uniforme ni nikoli oblekel. Da bi bil kot učenjak manj pacifist kot drugi, si ni mogel dovoliti, zato je novinarjem izjavil svo- je obžalovanje, da so njegove iznajdbe vedno izkoristili za orožje. No, tako naiven pa plavooki mladenič le ni bil, da bi ne vedel, kakšen cilj je imel Hitler in da je temu diktatorju med vojno bil Mesec in Mars kaj malo mar. Toda von Braun si zaradi tega ni belil las. Morda je res njegov cilj še vedno sanjski privid' iz otroških let. Toda sredstev in finanserjev ni nikoli iz- biral.