I>eto III Conto corrente con la Posta.	GORIZIA-GOIUCA, dne 5. ■———	nov. 1924	Štev. 50
3o*p. ' UC8TAB Q.RP.ID I CAI	oo I	l\ AH ^1
**	& K & N A •» I/V/ V	mm?	
L'CR	fì -	r ' 'o vfi
„IVOVA DOBA" Izhaja vsako sredo in soboto. — Uredništvo in upravnišlvo ve nahaja v Cortei, Gorso O. Verdi 47, III nad. — Ogle —	--- se računajo po dogovoru. — Rokopisi se ne vračajo. — Celoletna narod. L. 15.— Polletna naroč. L. S.—, Četrtletna naroč. L. 4.—. r ■■—
4. november 1918 -1024.
4 novembre 1918-1924.
Z včerajšnim dnem je pos teklo torej šest tet, odkar pos šivajo orožja naše armade, ki je v odločilnem sunku pri Vil; torio Veneto porazila avstro-o {ferske čete in s tem prišia do zuželjenih ciljev, ki so bdi začrtani v londonskem dogovoru,
S tem je nehalo tudi preli; vanje krvi na dolgih frontah, česar se je moral vsakdo vese. liti.
V malo dnevih se je povrs nil mir na zemljo in s tem us panje na boljšo bodočnost.
Materam in ženam, atro-, kom in nevestam, ki so imeli še žive svojce na fronti, se ie odvadi kamen od srca in v o; siromele domove se je povra; čal mir.
Zvonovi so oznanjali veselo vest vazmučenemu č oveštvu in priča smo bili kako se stas ri sovražniki poljubljali v znamenju ~ miru in sprave
1 udi danes se s hvaležnos stjo spominjamo tega zgodos vinskega dogodka, ki nam je olajšal srce in otvoril novo j dobo miru.
Vsak človeško čuteči posa= j meznik je rajal v svojem srcu | in ni prelival solz, ko je videl, j da se ustanovljajo nove meje ' med državami, ki naj bi bile novi mejniki miru in s p ora zlo ma med narodi.
Od tod pa prihaja oni čut navdušenja, ona vera v zrna; go, ki se tudi v naši državi praznuje na slavnosten način.
Oni, kateri so si želeli jugo* slovanske države kakor oni, kateri so hoteli komunistično državo, se danes drže na strašni in ne dele veselja z drugimi, ker menijo, da je to praznik nad j o nuli zrna, to je onega, ki jih je porazil.
Motijo se: praznik zmage je praznik miru ter je torej vesoljni praznik, katerega vsak pošteno čuteči v svojem srcu obhaja.
Zmaga je pač oni mejnik sovraštva, ob katerem se razs burkano valovje strasti zas stonj razbija, kajti dokler bos demo praznovali zmago, bo; demo praznovali dobo miru in sprave.
Vemo, da se je hotelo vreds nost zmage naše armade od
marsikatere strani podcenjen vati, vemo, da se je vedno predbacivalo dejstvo, da se je avstrijska armada samos lastno umaknila, vemo, da se je dražilo ljudstvo naj ne ves ruje v to zmago, ki da se v kratkem razblini v nič.
Zastonj!
Vsem tem lahko rečemo, da bi se avstrijska armada nikoli ne umaknila, ako ne bi bila v to prisiljena.
Vsem tem lahko rečemo, da nas je italijanska armada odrešila,
Vsem tel lahko rečemo, da šestletno bivanje v novih me= j ah je poučilo že marši kakega neverneža, da mednarodni do< govori se morajo držati in
konečno, da kdor tega ne uvidi, bo vodil vedno zgrešen no politiko, ker ne računa z zgodovinskimi dejstvi.
Leta 1914 so naši politiki predvidevali poraz Srbije in Rusije,
Leta 1915 so predvidevali poraz Italije,
Leta 1916 so predvidevali .zmago osrednjih držav . nad entento.
Leta 1917 so stavili svoje Us pe v podmorske čolne,
Leta 1918 so stavili zadnje upe v boljševizem, toda kom cem vseh koncev so se izpols nili načrti, ki so bili zamišljes ni leta 1914 in ki jih je ves svet poznal.
Naši voditelji so imeli časa dovolj orijentirati se za bos dočo politiko. Toda trdovrats no so se branili in se branijo še danes v obliki nove formus le »narodnih manjšin« pripo--znanja, da je treba početi z računi od leta 1914 naprej, a. ko se hoče priti do pravega zaključka v desetem letu, to je ako, se hoče popraviti zgrešes ni pravec splošne slovenske politike, ki je bil do danes za večino merodajen.
Danes, ko vidi, da ga isti zgodovinski dogodek postavs Ija na laž, na j se slabi pastir odpove svojemu mestu in piv sti. da se ljudstvo veseli tiste zmage, ki nam je prinesla mir in spravo in ki smo jo včeraj obhajali.
Col giorno di 'ieri sono de s corsi sei anni dacché riposano le armi del nostro Esercito che nel momento decisivo presso Vittorio Veneto sbaragliò l’e* sercito austrosungafico e rag-giunse i limiti agognati e stas buiti nei patto di Londra.
Con ciò cessò la profusione del sangue sulle fronti sconfinate, del che dovevasi ogmv no rallegrare.
Fra pocchi giorni ritornò la pace sulle terra e con ciò la speranza in un miglior avvenire.
Alle madri, mogli, bambini e spose che ebbero sul fronte accora vivi i loro cari, si alles gerì il cuore e nelle case ab* bandonate ritornò la pace.
Le campane annunziavano la lieta notizia all’umanità tors montata e noi allora eravamo testimoni, come dei nemici vecchi si bocciassero in nome della pace.
Ogni individuo, che ebbe un po di sentimento umano, e sul; tava nel suo cuore e non pians se delle lacrime, sebbene ves desse che si stanno spostando i confini fra gli Stati, quei confini cioè che d’ora irwnzi dovrebbero essere dei segni di pace e concordia fra i popoli.
E’ da qui che scaturisce quella fede nella Vittoria che si celebra in modo solenne an; che nel nostro Stato.
Coloro che desideravano di venire sotto uno Stato jugos slavo come coloro che so.-gnavano uno Stato comunista stanno forse oggi da parte, perchè non credono in una festa nazionale, ma in una fes sta »nazionalista«, quindi del Partito che h ha sbaragliati.
Ma si ingannano!
La festa della Vittoria è la festa della pace ed e quindi us na festa universale che ognus no, dotato di sentimenti umas ni tari, può festeggiare nel suo cuore.
La vi ttoria infine segna ab l’odio quel limite, sul quale si rompe l’impeto delle onde agìs tate dalle passioni, poiché fi; no a tanto che festeggieremo la • vittoria, festeggieremo an> che l’era della pace e concor; dia.
Sappiamo che si è voluto vilipendere il valore della viis toria del nostro esercito, saps piamo che si è sempre tirata fuori la favola che l’esercito austriaco avrebbe ceduto di proprio impulso, sappiamo che si è fatto tutto per convincere la nostra popolazione che trai; tasi di una vittoria fittizia neh la quale non bisognava credes re, giacché sfumerebbe pves sto.
Inutilmente!
A tutti questi noi possiamo ribattere che t’esercito austria; co mai si sarebbe ritirato se non costretto.
Contro tutti negatori della Vittoria possiamo sostenere la verità che l’esercito italiano ci ha liberati.
Ed a tutti possiamo attestas re che nei sei anni della no; stra permanenza entro i nuovi lìmiti d’Italia, convinse già molti increduli che i patti ins ter nazionali devono essere mantenuti e
che chi ciò non capisce fa; rà sempre della politica erra; ta, perchè non tiene conto dei fatti storici.
Nell’anno 1914 cioè i nostri politici prevedevano la disfat; ta della Serbia e Russia,
nell’anno 1915 prevedevano la disfatta d’Italia,
nell’anno 1916 erano certi della Vittoria delle Potenze centrali su quelle dell’Intesa.
Nell’anno 1917 speravano nella vittoria dei sottomarini,
nell’anno 1918 posero le lo; ro ultime speranze sul bolsces vismo, ma alla fine dei fini ciò nonostante si realizzarono i dissegni del 1914, noti a tuts to il mondo,
I nostri politici di allora ebs bero quindi del tempo suffis dente per orientarsi verso l’avvenire. Ma finora si sono rifiutati di farlo e si rifiutano ancora inventando delle for; mole a stregua di quelle delle »minoranze nazionali« per es vitare l’esame della coscienza che dovrebbe comindare col fare i conti dal!’anno 1914 im--poi per arrivare alla giusta conclusione nel decimo anno, cioè alla rettifica delle direttis ve politiche slovene che finos ra valevano per normative.
Oggi, quando cioè i fatti stessi della storia smentono i pastori, sarebbe venuto il mo* mento di ritirarsi e permette:
re che il popolo sloveno prem da parte a quella vittoria che ci apportò la pace e concordia che ieri festegiammo.
POLITIČNI
Mac Donald padei.
Pri zadnjih volitvah na An* gleškem, katere je hotel imeti isti Mae Donald, je doživela ‘ Laburistična, stranka, to je ti« Va, ki sta jo nam predstavljala »Goriška Straža« in «Edinost« kb-t vzor demokracije, agro* nun poraz.
Zmagali so na celi črti kon* senvativci, to je tisti, ki so svo* jedobno vrgli tudi liberalnega Lloyd Georges*.
Narod je izkazal stranki, ki je vodila angleško vlado do nastopa Lloyd Georgesa, po* polno zaupanje. Angleški na* rod je pokazal, da je sit Mac Donalda kakor tudi liberalcev. Glavno besedo bo imel sedaj konservativec Baldwin, ki se je izkazal za izvrstnega diplo* mata že tekom vojne.
Konservativna stranka je dobila 407 sedežev, laburistič* na 152, liberalna 40, neodvisni pa 4 sedeže.
follili! V lili.
Nemški državni zbor je raz* puščen in volitve se bodo vrši* le dne 7. decembra. Razpustit* veni dekret državnega pred* sednika Eberta pravi, da zato, ker sedanja vlada ni bila več dclazmožna in se ni posrečilo razširjenje kabineta na podla* gi dosedanje zunanje in notranje politike. Vse mogoče tajne in javne sile so bile na delu, da zaokrenejo nemško politiko v skrajno desnico. Meščanski blok, ki so se s ta* ko vnemo zanj potegovali gospodje Seholz, Stresemann in vodja desnih centrumašcv Ste* gerwald, bi s pritegnitvijo nemških nacionalcev ne pome* nil nič več nič manj kot ob* novi j en Kappov puč pod krin* ko parlamentarizma. Kakšne načrte so- gojili nemški nacio* nalei, se vidi po- osebah, ki so jih hoteli vtihotapiti v kabi* net. Znani Hergt naj bi bil podkancelar, notranji minister bi postal v. Gayi, nekronani kralj vzhodne Pruske in vodja Hcimatbunda, prometno mini* strstvo bi prevzel rudniški ravnatelj posl. Leopold. 1 o so sami predstavniki najčistejše reakcije. Predsednik bavarske vlade dr. Held je izdal nem* ško* nacionalne namene na zborovanju kmečke zveze v Tuntenhausenu, češ da bodo poklicali kralja, ko pride ura... Najprej bavarskega kralja, potem pa še nemškega ce* ,sarj a.
Razpust parlamenta, je to »uro« malo òdgodil in demo* kratski stranki, levemu krilu centra in ne v zadnji vrsti dr* žavnemu predsedniku Ebertu (ki je socialist) je zahvaliti, da se Nemčija ni spustila v nepo* pravljivo avanturo.
Razpuščeni parlament, ki so
PREGLED.
ga imenovali »inflacijska zbor* niča« je bil po svoji sestavi tak, da ni iz njega mogla iziti nobena trdna vlada. Srednje stranke so bile oslabljene, do* ; čim so desni in levi radikalci tako narastli, da so skoro do* segali polovico. Pri volitvah 4. maja so namreč dobili
poslancev glasov :
Hitlerjevi	32	1.924.000
nem. nacion.	106	' 5,719.0(5^
komunisti	62	3,746.000
ljudska stranka	44	2,700.000
centrum	65	3,921.000
bav. ljud. str.	16	946.000
gospod, str.	15	1,265.000
nemški socialci	4	337.000
demokrati	28	1,658.000
soc. demokr.	100	6,014.372
Naloga novih volitev je, da ; razčistijo položaj in prinesejo 1 jasnejšo sliko o razpoloženju , in volji nemškega naroda.
Volilni boj se je že začel. Že ! njega začetki kažejo, da sé bo* ’ rita med seboj dva glavna ta* bora, zastopana po dveh najmočnejših strankah, socialdc* j mokratih in nacionalistih. Na ! eni strani stoji republika, na drugi monarhija. Na eni de-mkpracija, na drugi narodna zavednost.
Francija priznava Rusijo.
Francoska vlada jc 22. oktobra odposlala v Moskvo brzojavko, s ka* toro Francija priznava sovjetsko via* do dc jure, s pridržkom, da sc fran* čoka vlada ne odreka pravicam na« pram francoskim državljanom, biva* jočim v Rusiji.
Ministrski p edstdnik Hcrriot je v finančnem odboru poslanske ■ zbor* niče kratko pojasnil, pod katerimi pogoji je Francija priznala rusko sovjetsko vlado dc jure.
Volitve v Ameriki.
Kakor vsi znaki kažejo, bo Co* olidge izvoljen za predsednika z ve* liko večino. Stave stoje 7:1. Zapadni deli Združenih držav se vedno bolj približujejo Coolidge*u.
Učinki iosanske pogodbe
med Turčijo in Grško.
Z Lausannsko pogodbo Grška in Turčija sta se zmenili, da zamenjata prebivalstvo. Azijski Grki se presele v Grčijo, Turki iz iztočne Evrope pa v Azijo. Izprva so se Grki selili v smeri na iztok, šc v predzgodovin* ski dobi, ko so nastale pesmi Ho* merjeve in so se vršile borbe okrog po vestne Troje. Pozneje so se Grki žilavo nasclilii ob obali. Pod Alek* sandrom Velikm so Grki zavojevali vso Malo Azijo. Politično jc Heleni* zem pod Diadohi in pozneje propa* del, toda obogatil je vso dobo do današnje. Na starih temeljih se je iztočni Rim — Carigrad držal še ti* soč let, in tudi ko so si muslimanski Osmani podvrgli severno Afriko, vso Malo Azijo, južno Rusijo, ves Bal* kan in Podonavje do Peštc, jc grški živelj vzdržal prav tako, kakor je vzdržal srbski, bolgarski in rumun* ski. Sicer sc je z mešanjem krvi in ob izpreminjajočih se socialnih pri*
likah izp'rcmcnila grška psiha, toda vkljub vsemu so žilavo vztrajali oli svojem in so izrazito vplivali na svo* je politične gospodarje do danes.
Sedaj se likvidira tritisočletno sta* nje.
Tekom zadnjih dveh let se jc nam* reč iz Turčije na Grško preselilo nad dva in pol milijona duš (Grkov). To je posledica Lausannskc mirovne in »menjalne« pogodbe. Treba si jt predstavljati, kaj ta številka poment Tu je tekom poldrugega leta p,'» tretji milijon prebivalstva zapustil Malo Azijo in evropsko Trakijo ter prišel na Grško, bodisi na kopno, bodisi na otoke. Misliti si moramo grozno trpljenje poedincev, žena dece, moralni in gospodarski razstroj in razkroj.... Omeniti treba še, da je v nasprotni smeri odpotovalo okrog
350.000	Turkov, in ila danes še okrog
150.000	Armencev »visi v zraku« brez domovine. To je del modernega prc* scljevanja narodov. Ta proces, ki se odigrava pred našimi očmi, je uprav ogromen in zgodovinsko nič manj važen, kakor ona preseljevanja, o katerih so nas učili v šolah.
Od zgodnje jeseni lanskega leta sc je selila čez Egejsko morje ta množica.
Grki zapuščajo Malo Azijo kot e* nota in celota in pljuskajo v ogrom* nem valu v pradomovino, Turki pa istotako kot blok odhajajo iz Evro* pe v staro domovino, iz katere so pred 700 leti zavojevali evropski ju* goiztok. Odslej bo med Azijo in Evropo zopet šumeče morje, ki bo ločilo dva naroda in dva sveta, ka* kor nekoč v dobi Agamemnona, A* hila, Hektotja in Priama. Tri tisoč* letja naj se izbrišejo! To dogajanje je gotovo pomembno, je del evrop* ske zgodovine.
DOPISI.
IZ KOBARIDA.
Kobarid, 28. okt. 1924. NJ KR. VISOKOST VOJ* VODINJA D’AOSTA V KOBARIDU.
Obletnica pohoda v Rim je prinesla Kobaridu v eselo iz* nenaden je, poset Ni. kr. Viso* kosti vojvodinje D’Aosta.
Njena kr. visokost se jc za* nimala za uspehe akcije »Ita = lia Redenta« (Odrešena Itali * ja), katero vodi delavni in po* žrtvovalni kr. komisar prof. Felice Cavallotti in politični tajnik državne stranke inž. Lazzari Howsky s pomočjo najdejavnejših domačinov.
Že zgodi zjutraj so bili o* krašeni trgi in ulice, dva sla* voloka sta krasila vhod v vas, ter pozdravljala visoko posetnico. Prebivalstvo je pričakovalo' na: prihod Nj. kr. Visoko* sti. Točno ob 11. uri jc prispel avtomobil iz Bovca v Kobarid, kjer so zapeli cerkveni zvono* vi jn zaigrala godba. Pri vhodu v vas so pričakovali N j. kr. Visokost kr. komisar, vsi žu* pani iz bližnjih vasi, polkov* nik, častnik * vitez Gariboldi z vsemi častniki obmejne ko* misije, poveljnik predsedstva stotnik g. Camisasca, politični tajnik državne stranke gosp. Slowsky Lazzari in še inno* go vaščanov. N j. kr. viso* kost je izstopila iz avtomobi* la in bila častno sprejeta od
oblasti. Kr. komisar je pozdravil Nj. kr. Visokost z sledeči* mi besedami:
«Vam Visokost, ki ste nas ta*, ko- ljubeznivo posedli, kličem v imenu prebivalstva dobro došli! Ni pod nebom našega državljana, ki bi se ne navdu* ševal za Vas, razlijte nad nas Vaše zaklade, Vaše materin* sko srce. Nam, ki v Va« zau* parno, dovolite, visoka sopro* ga vojskovodje, da Vam izkažemo, kako Vas ljubimo z no* virni italijanskimi brati, ter kličemo iz srca:
Živela Helena D’Aosta! Živela Savoia! Živela Italija!«
N jena kr. Visokost se je po* dala peš do otroškega vrtca, kamor ji je sledilo vse prebi-valstvo, jo častno pozdravlja lo in obsipalo s cvetjem,'ki je podala Nj. kr. Vis. na vojaško ki je želela, da bi prve cvetlice nesli na grobove padlih juna* kov.
Plemenita želja Nj. kr. Viso* kosti je ganila vse pričujoče in so ji takoj ustregli.
Na trgu pred otroškim vrt* cem so bili postavljeni vojaki, sekcija državne stranke, Idrska godba, približno 500 šolskih otrok s častnimi za* stavami, vsi učitelji, šol. vodja g. Barkočič ter mnogo- pra,z* ničnih prebivalcev.
V	notranjosti zavoda so se nahajali razven otrok tudi ča* stite sestre in častiti dospod dekan iz Kobarida. Prostor je bil nasut s cvetjem, katero so gojenci v obilju natrosili. Ko je šla Nj. kr. Vis. skozi častno stražo, je podrobno pregledala zavod, kjer so jo otroci ganljivo z narodnim petjem sprejeli. Zanimala sc je nadalje za higijenično stanje prostorov, za domače živ* Ijenje in za vse, kar ima blag namen v dobro državljanske* ga naraščaja.
Po- končanem obisku se je padalo pred N j. kr. Visokost, pokopališče padlih junakov in položila na vsak grob šop cvetja, katero so ji podajali malčki. Ob 12.30 se je po* dalia v prostore obmejne komisije, kjer j c ostala do 14. urej spremljana od višje oblasti je odpotovala v Tolmin in obiskala vse zavode soške do* line.
V	tem času so mnog^štcvil ni in glasni šolarčki, ki jih jc bilo približno 500 povžili za iutrk. ki ga jim je preskrbela N j. kr. Vis. prav po materin* sko. Ljube/n ji vost visoke go« spe si je pridobila duše teli novih ital. državljanov, ki se razkriva tudi v dobrih delih in marljivem zanimanju za hišo Savoie.
Na večer za praznovano oh* letnico pohoda v Rim je zaigrala Kobariška in Idrska godba narodno himno in vo* jaške koračnice medtem, ko je praznično oblečeno ljud* stvo navdtišeno polnilo trge in ulice vasi.
IZ KANALA.
Dne 29. oktobra je obiskala naš zapuščeni Kanal Njena kraljeva Visokost, vojvodinja
D’Aosta, Že tri dni preje so se vršile priprave za slavnost* ni sprejem, kateri se je tudi res prav lepo zaključili.
Dospela je Njena Visokost ob 17. uri z automobilom in izstopila sredi trga, kjer jo je sprejelo občinstvo' z navduše* nimi živijoklicli. Pozdravni go* vor je govoril občinski komi* s ar gosp. Numis. Potem je po* dala roko gosp. dekanu iz Ka* naia in govorila z njim, kakor tudi z drugimi predstojniki raznih oblastev in uradov. Na* to se je pričel pomikati celi sprevod proti šoli. Špalir so tvorili šolski otroci z za davi* carni v rokah in navdušeno pozdravljali svojo Visoko’ za* ščitnico. Pred šolo, kjer so de* kli špalir milica in topničarji, so še pričakovali Njeno Viso* kost naši malčki, kateri obi* skujejo otroški vrtec. P oz dr a* vila je Visoko obiskovalko v imenu vseh otrok vrteča mak deklica, ter se zah valila Njeni Visokosti za njeno Visoko za* ščito. Nato se je podala vojvo* dinja v prostore vrteča, kjer so ji deklamirali malčki vsak svojo naučeno pesmico. Op a* žilo se je ob tej priliki na ol.ra* zu Visoke gospe ginjenost, ko je videla s kakim navdušen* • jem so izražali nedolžni otro* čiči svoje veselje nad obiskom Visoke pokroviteljice. Začela je deliti darove med otroke in se prijazno razgovarjala z ma* tonami navzočih otrok. Potem ji je še tukajšnji zdravnik g.
Cannonieri poročal o zdrav* stvenem stanju, kakor tudi o različnih potrebah otroškega vrteča. Odpeljala se je potem z automobiiom med burnim pozdravljanjem ljudstva na postajo, kjer jo je že čakal dvorni vlak s katerim se je od* peljala v Gorico.
IZ AUČ.
Ne bodete si mislil gosp urednik, kakšni požrešni eie* menti se redijo med nami. Gre se namreč radi koncesije za trafiko, katero odda finančna oblast v druge roke, radi smrti pok. Gabrijele Gorjup v An* čah. Po izrecnem nalogu fi* nančnega ravnateljstva v Tr* stu, se ima to trafiko oddati kakemu domačemu invalidu, katerega naj občina Auče priporoči. Komaj pa je izvedel zato gosp. Baudaž, veleposest nik in trgovec v Kanalu, kateri ima trgovino in opekarno tu* ili tu v Aučah, je b■ ie takoj vložil tostvarno prošnjo. Če bi bil gosp. Baudaž res revež in bi njegovi otroci ne imeli kaj jesti, bi nobeden nič ne rekel k temu, čeprav ni invalid. Da na bi hotel dozdevni milijonar in posestnik večih hiš odjesti košček kruha ubogemu, ki se tudi potdguje za to kan* cesi jo, presega vse meje. — Upamo pa, da bo pristojna oblast znala to razločevati in podelila to koncesijo res po* trebnemu domačemu invalidu.
„ODPRTO PISMO«
slovenskega olefa ministr. predsednika.
Pod tem naslovom je zopet zarogovilila »Edinost« in napi* sala članek proti rabi italijan* skega jezika poniževaje naše lastne učiteljske kandidate, češ, da izpitov iz italijanščine ne morejo prestajati, ne da bi se izpostavljali grozoviti ne* varnosti -— padca.
Ker je že svojedebno »Straža« in »Edinost« v tem smislu hujskala ljudstvo, smo se obr* nili na predsednika takratne komisije, gosp. Garassinija, ki nam je vljudno odgovoril in pojasnil zadevo tako*lc:
»Že izpraševalni komisiji, koji sem imel čast pripadati kot podpredsednik je došcl glas o članku proti vsoposob-ljenostnim izpitom slovenskih dijakov na videmskem uči* tcljišču, kojemiu sem ravnatelj in sicer se je najprvo zagnala proti izpitom »Goraška Stra* ža«, potem pa sorodni dnev* nik v Trstu. Komisija, kateri je načeloval prof. Poffano iz Milana, je na moj predlog sprejela'v svoje zapisnike pr o* test proti krivemu in obreko* valnemu podtikanju teh listi* cev. Imenovani dnevni red o* gorčenega in upravičenega pro testa je bil predložen v prepi* su kr. učnemu Proveditorju v Trstu, kakor vsi ostali na tepi* te se nanašajoči zapisniki.
V odgovor na imenovane članke na podajam lahko1 še sledeča pojasnila:
1.	Pred vsem je ministrstvo
izkazalo posebno naklonjenost slovenskim kandidatom, ker jih je pooblastilo, da so učne snovi pri pismenih nalogah mesto v italijanskem jeziku razvijali v slovenskem jeziku.
Zahtevalo se je, da prevede* jo celih deset, reci deset vrstic v italijanski jezik, ter se ie od* redilo, da naj se, kakorkoli že izpadejo pismene naloge, dopustijo slovenski kandidati k ustmenim skušnjam, dočim se drugi (t. j. italijanski) kant diduti ne pripuščajo k izpitu, ako niso dosegli pri pismenih nalogah vsaj klasifikacijo še* stih desetink.
2.	Izpite je organiziralo mi* nistrstvo in komisija jih je z vso vestnostjo dovršila. Vpra* sanja za slovenske kandidate so se po skupnem dogovoru članov komisije omejila na najenostavnejše oblike. Z vse* mi kandidati se je postopalo z največjo blagohotnostjo in v* ljudnostjo tako, da če bi bilo sploh kaj očitati komisiji, bi se ji moralo predbacivati, da je bila črez meje popustljiva in vljudna napram slovenskim kandidatom tolminskega uči* teljišča in privatistom.
3.	Slovenski učitelj iščniki Vidma nikakor niso zapustili obupani kakor lažnjivo pri* povedujeta gori omenjena dva slovenska časopisa, marveč zn* upanja; polni in celo tisti, ki so razkrili pri izpitih vso svojo nepripravljenost, so izjavili
napram svojim tovarišem, da priznavajo veliko potrpežlji* vost, s katero je komisija na* pram njim postopala.
4. Izpitni vsppred je bil ob* javljen potom tiska, kakor vsem drugim kandidatom Ita* lije. Potemtakem je bil vspo* red znan že izza oktobra mie* seca 1923. Ako se ugovornilii sklicujejo na nekatere podrob* nosti v' učnih snoveh, bi jih bi* li morali o tem opozoriti njiho*
! vi lastni učitelji; ako se to ni ! zgodilo, ne more za to porrianj* i kljiVost odgovarjati ni kr. Pro* j veditor, ne ministrstvo. Po j drugi plati pa je absurdno trdi* ti, da objava posameznih špe* cijijnih programov ni bila pra* večasno izvršena od pristoj* j nih činiteljev.
3. Komisija ni imela nikake*
: ga povoda biti nervozna. Tudi j ni res, da so se vsi izpiti razvi*
! j ali v italijanskem jeziku: raz?
| vij ali so se v italijanščini pri ' vsakem kandidatu, ki je na o* sebno naslovljeno vprašanje, j je*li hoče biti raje izprašan v italijanščini, odgovoril pritr* dilno. Vsi drugi so bili izpraše* vani v slovenskem jeziku in so odgovarjali v slovenščini po* tom tolmačev ali Slovencev, kakor je na pr. kom. Musoni ali drugi vladni učitelji, ki sto* jč izven vsakega suma.
6.	Ni se vršil izpit iz slovenščine, ker tak izpit ni predpi, san od naučnega ministrstva in ga torej komisija samol a st? no ne more uvajati.
7.	Slovenski učitelj iščniki ni* so izgledali, kakor da bi zgubi* ii glave in tudi nihče od profe* sorjev ni mislil na to, da bi jih »vlekel«, razven če so si slovenski učitcl iiščniki napačno tolmačili blagohotnosti, ki so
je bili v obilni meri deležni. Jako ugodni izid pri izpitih slovenskih dijakov, je najbolj* ši protidokaz za nasprotna podtikanja.
8.	Pevski učitelj je imel pri* liko konstatovati, da je bilo poučevanje petja nezadostno ali vsaj neodgovarjajoče ob* stoječim programom, mogel pa je tudi istodobno ugotoviti, da marsikateri od kandidatov, so v tem pogledu pokazali odlič* no sposobnost in dobro voljo. Dosledno iz petja tudi noben slovenski kandidat ni dobil slabega reda, čeravno se pri italijanskih kandidatih tudi v tem pogledu ne bi moglo posto* pati z istim merilom.
9,	Pravijo, da slovenska jav* nost zahteva ponovitev izpi* tov. Garassini meni, da so to le tisti, ki potom imanovanega tiska zastopajo tudi stališče krivičnega priklopljcnja Go* riške in Trsta k Jugoslaviji.«
Taka pojasnila srno dobili od odličnega gospoda prof. Garassinija. Sedaj pa naj slo* venska javnost sodi, jedi so izpadi »Goriške Straže« in »Edinosti« opravičeni ali ne? Ako bi se potemtakem hote* lo izvajati rigorozno in zako* nito postopanje s slovenskimi kandidati pri bodočih učitelj* skih izpitih, kdo bo odgovarjal zato?
In to prihaja od one strani, od koder prihajajo večna pri* duševanja »za mirno žit je«.
Po tem receptu slovensko ljudstvo v Italiji gotovo ne bo* de osrečeno, krivce pa iščite ne pri vladi, ampak tam v ta* boru »Goriške Straže« in trža* ške »Edinosti«. Tam so tisti, ki hočejo ljudstvo za vsako ceno nezadovoljno.
DNEVNE VESTI
SLAVJE 4. NOVEMBRA se je vršilo po celi Italiji z ve* liko svečanostjo.
V	Gorici se je vršila uradna slavnost z nastopom cele po* sadke in krajevnih oblasti na trgu Cesare Battisti.
Pri tej priliki so bili odliko* vani častniki in sicer podpol* kovnik kav. De Cia Amedeo z vitežkim križem vojaškega re* da; Savoia,
kav. major Umberto Fabro* ni s hrabrostno bronasto ko* Lajno,
kav. stotnik Manlio Bezzar* di s srebrno hrabrostno sve* tini o;
stotnik Pedroni Pietro s sre* brno hrabrostno svetinjo,
karabiner Liglioi Cornetto s srebrno' hrabrostno svetinjo,
centurijon inž. Italo Heiland z zaslužno kolajno dobrovolj* cev.
Isto odlikovanje so dobili tudi dobrovolj ci: poročnik Lu* igi Micheliini, poročnik Marco Nasso, poročnik Eugenio Lo* car ter maršal Pietro Marte.
Nato se je vršil obhod po mestu.
V	Vidmu se je vršilo odkrit* je spominske plošče prvemu v vojni padlemu junaku Giusto Riccardo.
Trst je slavlil svojo obletni* co s povrnitvijo na bojišču za domovino padlih junakov, ki so ležali zakopani naj videm* skem pokopališču.
Trst je na dan zmage izka* zal na ganljiv način svojo hva* ležnost krstam šestnajstih ju* nakov, ki so se povrnili na svojo rodno grudo.
MINISTER DE STEFANI V NASI DEŽELI.
Po otvoritvi računarskega kongresa v Trstu je došel v petek Ekscelenca minister Dc Stefani v našo deželo, ki jo je prepotoval v družbi finančne* ga podministra Ekscelence Spezzotti in poslanca Piscnti* ja4 V nedeljo je pri slavju me* sta Pordenone odložil svoj in* kognito in držal v mestni hiši v Pordenonu slavnostni govor.
Nato je sprejel oblasti in člane fašist ovske federacije. Med povabljenci je bil tudi naš glavni urednik gosp. Josip Peternel.
Po tem sprejemu je minister takoj odpotoval v Rim
CENTURION ADOLFO FRANCIOLINI poveljnik goriške kohorte je imenovan vitezom častnikom italijanske krone.
»CORRIERE DELLA SERA«, »Avanti«, »Unità«, sami pri> jatelji »Goriške Straže«, so bili v včerajšnji izda ji zaplenje* ni od milanskega prefekta.
D’OTTONE ARMANDO, zdravnik v Biljani je bil v pri« poznanje njegovega požrtvo* valnega delovanja za domovi» no te dni imenovan vitezom italijanske krone.
Naše čestitke !
V KOSTANJEVICI/! je bila slovesno otvorjena ljudska šola. Prisostvoval jc podprefekt kom. Nicolotti. Še isti dan je bila tudli slovesno otvorjena ljudska šola v Selih
NA SVOBODO izpuščen je Anton Bressan, katerega so obdolžili, da je streljal pri znani nesreči v Štur j ah na dan 30. m arca in baje zadel znanega Štrancarja, ki je pozneje radi nastalih komplikacij rani podlegel.
Državni pravdnih ni mogel izslediti nobene obtožcvalnc okoliščine, radi česar je moral odstopiti od obtožbe.
PRAZNOVANJE OBLETNICE POHODA NA RIM se je vršilo gotovo na najveličasitnej« ši način v Rim. Slavje se jc vršilo 30. oktobra in sredotočje splošnega /.animivanja jc bilo spretno manevri» ranje našega zračnega brodovja nad večnim mestom.
Ob isti proslavi se je lani dvignilo v zrak okrog 200 letal, letos pa 700
Nekaj pred 11. uro dopoldne se je dvignilo v Rimu med ceremonijami več vodljivih zrakoplovov. Za njimi so se povzpeli v zrak skoraj vsi raz« položljivi aeroplani, nad Rimom sa» mim dobrih 400, letala vseh vrst in velikosti. Nad drugimi večjimi me» sti, predvsem Milanom in Turinom, jc krožilo v zraku v istem času nekaj nad 300 aeroplanov. Torej 700 avio» nov skoraj v istem trenutku.
Res je moral biti veličasten prizor, ko so se jeli dvigati v zrak oddelki letal najrazličnejših vrst. Za vodili« vimi zrakoplovi so se najprej povz» peli v višine oddelki izvidnih avio» nov, potem težki bombni aeroplani, ob straneh zasledovalci, potem zopet lažje enote in končno zopet oddelek težkih tipov. Posamezni oddelki so brneli v zraku v obliki romboiidov, štirikotov, dvo« in štiristopno itd., vse pa v dolgi, dolgi vrsti z zrakoplovi na čelu. Posamezni oddelki letal so bili oddaljeni drug od drugega po 800 do 900 metrov in okrog 1000 me» trov od tal.
Skoraj eno uro je trajala ta zračna parada, o kateri se mora reči, da je napravila na gledalce globoko pod seboj nepoziaben vtis. Nad mestom in bližnjo okolico je krožilo to o» gromno zračno brodovje, oznanjajoč svojim vernim pristašem moč in slavo.
Parada se je vršila v najlepšem redu in brez vsakršne nesreče.
Zanimivo je vedeti, kako sc je na» še zračno brodovje pomnožilo zad» njih 18 mesecev. Ko se je lanskega marca ustanovil komisariat za letal» stvo, Se je ta panoga najnovejšega orožjai začela v Italiji šele prav raz» vij ati. Načrt tega komisariata pred» videva, da mora obsegati v čim kraj» šem času italijansko zračno brodov» je 66 oddelkov po 10 linijskih letal ter 890 rezervnih aparatov. Ob No»
, vem letu, komaj po dobrih devetih mesecih ztačne reforme, je bilo po» stavljenih že deset oddelkov no j več» jih in najmodernejših avionoV. Od tega časa dalje so letalske tvorniee naravnost tekmovale, katera bo izgo» tovila več aeroplanov in jih izročila vojnemu vodstvu. Za reorganizacijo zračne službe se je porabilo letos 399 milijonov lir.
Pa tudi na polju civilnega letalstva je naptavila Italija velik korak na» prej. Organizirala jc že več zračnih prog za osebni in tudi blagovni pro» met, ki so razmeroma še zelo k vitke. Sedaj sc bavijo z uvedbo zračne pro« ge Hrindisi»Atene»Carigrad, pa tudi Genova«Marseille«Barcelona. Više se pogajanja z udeleženimi državami, ki doslej ugodno potekajo.
NAPAD NA TAJNIKA TRŽAŠKE FASISTOVSKE SEKCIJE PROF COCEANCIGA V TRSTU
Neki večer se je v Trstu dobro znani profesor Bruno Coceazicig na ulici zgrudil na tla in zavedel se je šele čez par ur v bolnici. Nič ni ve« del, kaj se je ž njim zgodilo. Nato so ga prinesli domov in konstatirali dve rani. Nekdo ga je pač napadel in pri tem težko ranil, da je takoj omedlel, ne ve se pa še gotovo, kdo bi bil to storil. Obrača sc mu na bolje.
IZ IDRIJE
poročajo, da jc obolel občinski komi« sar general Castelazzi in odšel vsled tega v goriško bolnico. Njegove po« sle je prevzel komisar javne varnosti Leproni. V Idriji sc je mudil vladni inšpektor, ki si je ogledal rudnik.
. V NABREŽINI
se oživlja kamena industrija. Bred vojno je bila zelo razvita, v vžjnenl' in povojnem času se je nekaj gospodarjev lotilo obnove tako cvetoče in« dustrije. Hitro se je pokazalo, da ne izostane uspeh. Obrati so urejeni, produkcija se veča, delavcev je sicer šele tretjina predvojnega števila, vendar pa vse kaže, da stvar gre na» prej, tako je upati, da bo imela Na» brežina zopet svojo dobroidočo in« dustrijo kakor nekdaj.
DVE ARETACIJI V STVARI »BANCA ADRIATICA.«
V Trstu so na povelje državnega pravdništva zaprl upravna svetnika
*	«»Banca Adriatica« odvetnika Caco» I Ipardija in Čira Kamcnaroviča. —
*	^Dnc 1. t. m. se je vršil pirvi sestanek upnikov »B. A.« Dr. Volli je poročal o obupnem položaju hanke. Šte« vilni govorniki V> dajali duška splošnemu ogorčenju. S sestanka so poslali Musisoliniju brzojavko, v ka» teri zahtevajo, da vlada poskrbi, da oškodovanci dobe škodo povrnjeno
ARETACIJA ALOJZIJA SLEJKA.
Dne 30. m. m. so v Postojni areti» rali 23«letncga Al. Slejka, ki jc baje ponoči 22. maja 1921. ustrelil učitelja Dominika Marušiča. Slejka so iskale italijanske in jugoslovanske oblasti. »BITEŽNIKOVA« VLADA NA FRANCOSKEM.
»Gor. Straža« uči vedno svoje bravce kaka velika potrata je plače» vati davke državi.
Današnji Francozi niso precej dru» gačnega mnenja, kajti da znižajo dr« žavne troške, oziroma, da preprečijo večja bremena radi sklenjenega po« višanja plač, je sklenilo finančno mi« nistrstvo, da poleg že odpuščenih 20.000 uradnikov sef odpušti še dalj« nih 25.000. Torej 45.000 ljudi z dru« žinami na cesto.
V	FIRENC1	J
je bil te dni odkrit spomenik zdravniku na fronti. Svečano» ! sti je prisostvoval sam kralj.
MARCONIJEV GOVOR NA
RADIOTELEGRAFSKI POSTAJI
V	RIMU.
Dne 29. t. m. je imel Guglielmo Marconi na radiotelegrafski postaji v j Rimu govor, v katerem je slavil pri» dobitve na iradiotelegrafskem popri» šču. Rekel je, da je postala radiote» legrafija ne le bliskovita prenaša» tcljica poročil v svetovnem gibanju, ! marveč tudi posredovalka umetnosti ; in poezije. Opozoril je na svoje naj» novejše uspehe in izjavil, da je prc« j ■ pričan, da so v naravi doslej še ne« | znana sredstva za razširjanje ener« ; gije. Svoj govor je zaključil z željo, j da bi radiotelegrafi ja čimdalje bol; j koristila pobratenju med ljudmi.
ITALIJANSKI GENERALNI
KONZULAT V LJUBLJANI.
Mesto dosedanjega konzularnega zastopstva je naša vlada sedaj osno« vala v Ljubljani generalni konzulat. Za generalnega konzula jc imenovan markese Paterno di Scssa, ki je že prispel na svoje službeno mesto.
ZA ZGRADBO IZVOZNEGA TRGA V GORICI je dovolil deželni upravni odbor v Vidmu v svoji zadnji seji najetje podojila v znesku 200.000 lir.
TVORNICA ZA TKANINE
V	PODGORI
se obnavlja in širi. V prvem delu tvorniee je zaposlenih okoli 250 de» lavcev, pri obnovi 400. Moški težaki dobivajo na dan 12—15 lir, ženske 8 do 12 lir.
ITALlJANSKO»RUSKA BANKA
V	RIMU.
V Rimu sc je pred kratkim usta« novila italijansko « ruska banka z glavnico 2 in pol milijona lir. Svrha banke je finansirati trgovino med Rusijo in Italijo.
Invalidne penzije.
Kr. prefekturi v Vidmu so došle sledeče rešitve prošenj vojnih invalidov in sirot naše* ga ozemlja:
Kojsko: Škorjanc Jož. živ. Škorjanca, Krašček Ant. pok. Mih., Obljubck Alojz. živ. Jož. (Šmartno), Brezigar Ant. živ. Greg. (Šmartno).
Ajba: Počivnik Fr. živ. Štef., Žnidarčič Ant. pok. Ant., Pa» ravan Kat. živ. Andr., mati živ. Jož. Maver.
St. Vid: Žgur Fr. živ. Fr.
Tolmin: Melinc And. živ. Ant., Bressan And. živ. Iv., Rutar Iv. živ. Ant., Manfreda Marija živ. And., vdova Krivec Jož. S. Lucija pri Tolminu.
Renče: Krpan Iv. živ. And.
Rihemberg: Birsa Fr. pok. Jožefa.
Avče: Kovačič Iv. pok. Petra.
Deskle: Kralj And. živ. Er» rnakora, Berlot Neža živ. Tom., maiti živ. Zimic Jož., Zimic And., pok. Mih. oče živ. Ant., Blažič Ana vdova živ. Zimic Antona.
Šempeter (Gorica); Pavlin Aloj. živ. Petra, Merljak Ant. pok. Jož., Keber Iv. živ. Iv., vdova živ. Merljak Ambroža.
Opatjeselo: Ferfolja Ant. živ. Ant., Marušič Fr. živ. Fr.
DoUOtlica: Polanc Ant. živ. Jožefa, oče živ. Petra in Alojz., Bizjak Mar. pok. And. mati živ. Vidič Jož. in Fr., Bizjak Barbara pok. And. mati živ. Filipa.
Lokavec: Nemec Leop. živ. Blaža. Novinec Ant. živ. Fr. oče Miroslava.
Bovec (Dor): Klavora Ivan pok. Ant., Kravanja Fr. oče živ. Petra.
Št. Vid pri Vipavi: Trošt Jo* žef živ. Tv., Žerjal Alojzij pok. Jožefa.
Cerkno: Verčič Ivan pok. Greg.. Kosmač Frid. živ. Iv., Rejc Ivan živ. Ant.
Črni Vrh: Vončina Fr. živ. Andreja.
- Idrija: Trevcn Iv. živ. Val. mati živ. Knaf Fr. pok. Fr.
Spodnja Idrija: Gnezda To* maž živ. Jurija.
Ponikve: Borovničar Jožefa vdova živ. Krivec Jo/.
Sv. Križ: Kartel And. živ. Jož. oče živ. Karola.
Osek Vitovlje: Rijavec Ma* rijalpok. Jož. mati živ. Jož. Bo* žič, Smokec Ant. živ. And.
Bate: Bitežnik Štefan pok. Petra.
Pod gora: Delpin Izidor pok, Štefana, Terpin Miroslav živ. Andreja,
Skrilje: Valič And. pok. And. oče živ. And.
Kanal: Pressen Marija pok. Jož. mati živ. Iv. Mchorovič, Čefarin Matija živ. Štcf., Kralj Martin živ. Jož., Bavdaž Matija pok. Fr. (Kal pri Kanalo.)
IJvek: Miklavič Oskar živ. Franca,
Grahovo: Lenar Fr. živ. N. N. oče živ. And., Rutar Tomaž živ. Jož.
Ozeljan: Faganel Ant. živ. Justa,
Kobarid: Čuk Fr. pok. Jak., oče živ. Fr. in Jož.
Miren: Mozetič Tomaž živ. Jož., Lestan Karol živ. Karola.
Kožbana: Blažič Mih. pok. Jožefa.
Št. Viškagora: Mrak Iv. živ. Matija, Kikelj And. živ. Štef.
Col: Bončina Alojzij živ. Marka.
Solkan: Sonc Ant. živ. Jož. Kamnje: Vodopivec Leop. živ, Valent.
Šebrelje: Ozebek Iv. živ. Jož. Temnica:	Kavčič Jož. živ.
Valemt.
• Čepovan: Podgornik Franc polki. Blaža, Bavdaž Jož. pok. Štef. oče živ. Ludvika.
Grgar: Plesničar And. živ. Jož. oče živ. Rud. in Fr.
Ajdovščina: Gregorič Karol živ. Fr., Gemigeri Anton živ. Franca.
Anhovo: Zelinšček Mihael pok. Mihaela.
Prvačina: Zorn Angela, Ma* rij a. Marij ubož. živ. Jož. Zorn.
Objavljamo ta imenik radi zanimanja za vojne invalide, katerim hočemo iti v vsakem pogledti na roke.
Izdaja konsorcij »Nove dobe«. Odgovorni urednik: Josip Peternel. Tiska Narodna tiskarna.