List 10
Moje skušnje
o množenji sadnega drevja po natičih.
Kar sem v 6. listu naših „Novic" bral od nove znajdbe, da se da nektero sadno drevje tudi po natičih množiti, ni bilo za me nič ravno novega, ker že pred 15 leti sem že bil prepričan, da se gotovo da tudi na to vižo drevje množiti,, posebno jablane, — za hruške pa še nisem vediL
Že sem se mislil takrat oglasiti, ko sem bral v »Novicah« v 31. listu  leta  1853,  da  višji vertnar
družbenega verta v Gradcu gosp. Trumer to posku-šnjo zametuje in celo prepoveduje, da naj nihče tega ne skuša, ker bi le prazno delo bilo, — pasem mislil: „molči! z učenimi gospodi se ni lahko prepirati". Ko pa sem zdaj spet od tega bral, kar se vjema z mojimi skušnjami, ne morem zamolčati, kar tudi jez vem. Meni je dobro znano, da se natiči primejo in rastejo. Čeravno še nisem poskušal iz tega namena, da bi na to vižo drevje množil, pa se mi je vendar na to obernilo, — česar nisem iskal, sem dosegel. Ko sem večkrat kake odrezke pri cepljenji potikoval v ograjo verta, so večidel ozeleneli pervoleto, drugo leto jih je pa le nekoliko ras ti o naprej; tisti pa, ktere sem okoli jame vertnega gnoj-nišča potaknil, so se pa še bolje prijeli. Drugibart sem od cepljene jablane (popred omenjena skušnja je bila le z divjaki) odrezal letno mladiko, ktera je bila blizo 2 čevlja dolga; vtaknil sem jo v zemljo, ceš, da bo za cepiče. Ker pa mi ni ravno cepičev manjkalo, je ostala v zemlji, je lepo ozelenela in rastla dve leti; potem sem jo pa z drugim v sadišče mladega drevja (vertno šolo) prestavil. Lepo je bilo viditi drevesce s takimi lepimi koreninicami, ki jih naredi prav pri koncu; ravno tam korenine poganja, kjer se odrezek obraša in le malokteri višje.
Toliko vem jez od tega, in kar sem povedal, je resnica. Kar bom še vprihodnje po poskušnjah zapazil, bom že naznanil po »Novicah" *). K,es je vredno, da to množenje sadnega drevja do konca doženemo.
France Bizjak.
38
*) Nam bo prav ljubo. — kakor nam je bilo že tudi to naznanilo, ker nam po tem takem tudi domača skušnja poterjuje, da niso le prazne besede bile, ki jih je D o ch na hI govoril v velikem zboru nurenberškem. Pa tudi Bizjakove skušnje uče : naj prav skuša, kdor skuša! Da so natiči okoli jame vertnega gnojišča se bolje prijeli, nam je očitno znamnje, da, čeravno ni z gnojnico mladim šibicam gnojiti, jim je saj pridno p ril i vati treba, da nježnim koreninicam nikdar živeža ne zmanjka.          Vred.