PROSVETA
Urtxlntlki Im uproimilhl o ro« torti 266Î South UwndoU At«..
Offleo of Puhlleattiai ¿667 South Uwndalt Av«. T«l«phono. RoekwtU 4M«
a(,pt ****** mo6 HuUioys-
_* GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE f
T^^ZZZTZ	< H1CACO, II J», PONDBUKK, 25. SKPT. (HKIT. 2Sj. IM»
ArC«pf— fpr »ollhig ,t mh-cio) rote of poMogt provi<Wd for fal Iftlon 1103. Act of Oct.l.mT, outhorl»«d on JagoU^jtl
BuUerUkUon |6.00 Y«orlj
Domače vesti PRIPRAVE ZA NafcaJ li Chlc«*» OFENZIVO NA
liicago. — V So. Chicnvu j« UrtlUlf V lin
ZAPADN1 FRONTI
Mussolini priporoča zaključek vojne
PROSVETA
TI« tU LICHTEM«*? MM,
GLASILO IM LASTNIMA M oVfSSM MABOOMS
PODPORNI JKUWOTS •a 9Š MJ paMMM^ kf (S*	NdlMl
Ma,u4alna M MdtuUtm *rU" (!■«•• CkUaca) la Ka,.a4a RA late. «S M ~ M laU. |I M » *Hrt krta; M CMaa«. t« CBaavv r t« «a aH« lata, IM» m pai Wta; aa »m......—»
ra«a.< far th. Ualtai Sialaa <aaa*t CMaaaal Canada M Ab |»r yrar, Ctilaac» aa4 Clam. P» »ar r-a*. racala aaaatrlaa	K'
Cana <«taa<w I*» **aa«ra,~IU*o»W 4c»Oa* la nawa4ee* tlaak<~ m aa rrmM». H<*«,..> UtafcKji*»* <•*«-. P-dram«, |Ma<ni **.) - "iM>o «aAHJalalJa la t alateja.
W J, MlMU aUlalaa.
ASvartiala« rata« aa a*«""»*"1 -Map«aartpU ar «So... aa*	artfci» »HI aa» Sa raOjraaA
nanuarrlpta. Mb a. .Uri«. ».Ur«. »aa**	* ^^
W aaatft* »alf wW» aaaaa*aa»«l h»
Maalar m M» I«m «US • P ROB V KT A Mit-M «a. Laaa4al. A~. ' Umu, llllaala
M SM SAB OP TN K PSDKK4SV9 PSSM,
¡Glasovi iz
naselbin
v «Alapaju aa prlmar (»n^mWr M IM«,. p«la* «Äaga i naaU>»u poa»ai. 4a »aa. Ja • ta. 4aU««a» »atafcla aa-Po«a*IU Ja prav*«mm. 4a aa »aai Hai aa aaUri.
»1SS
"Afi naša vojna..."
Oikaška Tribune, zakrknjen stari burbon-sko-republikanski list, vssk dan poudarja v svojih uvodnikih, da Hitlerjeva vojna v Evropi ni nafta, to je ameriška vojna, zato si ne smemo beliti flave zaradi te vojne.	, .
Tribune kriči sleherni dan, da "mi nismo te vojne začeli, nismo odgovorni zanjo, nimamo nobenih interesov v tej vojni, ne iičemo nobenega dobička od te vojne in nočemo imeti ničesar zraven, zato držimo roke proč od te vojne in bodimo strogo nevtralni . .
Tako piše Tribune v svojih uredniških člankih — med tem pa je na prvi strani, drugi, tretji in tudi na deseti strani do vratu v vojni! Glavni naslov na prvi strani se tiče Hitlerjeve vojne, ki ni naša — do malega vsa poročila prve In nadaljnjih strani se tičejo samo Hitlerjeve vojne, ki ni naša — vse karikature se tičejo Hitlerjeve vojne, ki ni naša — in vsa zadnja stran dan za dnevom prinaša zemljevide bojišč in slike iz Hitlerjeve vojne (večinoma so iz Berlina!), ki ni uaša!
Sijajna doslednost! NI naša vojna — saj res nI, kajti "ml*' je nismo začeli, začel jo je Hitler s pomočjo Stalina! — ampak "mi" še čutimo posledice te vojne. Vsi smo do vratu v vojni! Pa ni naša vojna, kljub temu smo v nji. Odpreš radio in govornik govori o vojni; poslušaš vesti v radiu in velika večina novic je o vojni. Oni dan smo odprli,radio in slišali sirene v Parizu, ki so tulile v znak, naj se ljudje umaknejo v zaklone, ker najbrže prihajajo sovrašnl letalci . .. Amerika ja 8500 milj daleč od Pariza, ampak tuljenje pariških siren j« odmevalo, kakor da tuli v sosednji člkaški ulici.
Ni naša vojna — Amerika je daleč proč od vojne — toda vsak čas bomo slišali v radiu topova z bojišča, slišali bomo še kaj drugega . .. Nt naša vojna, toda propaganda (z demagoško Trlbunino propagando vred) nas že suje od vseh strani ... NI naša vojna, ampak profi-tarjl že navijajo cene živilom zaradi vojne, ki ni naša! Ni naša vojna, toda velebandit Hitler že namiguje, da ne bo mirno gledal Amerike, če ae ne bo tako obnašala kakor on hoče!
Krik Tribune —• kakor tisočem! drugi kriki ratličnih tonov — je slepilna propaganda! Kdor je pri zdravi pameti, ve, da živi na tam svetu in svet je danes ekonomsko in ideloško tako povezan skupaj kot ni bil še nikdar prej.
Hitler in Stalin rešujeta svet!
Ko je Hitler zadnji torek besnel (govoril) v Gdansku, ki ga ja nekaj tednov prej uropal Ligi narodov, je rekel, da o bodočnosti Poljake bosta odločali Rusija in Nemčija skupaj, in na samo o bodočnosti Poljske. Hitler je rekel, da sta sa Nemčija In Rusija dogovorili glede bodočnosti VRE VZHOpNE EVROPE—In nihče drugi ne bo imel besede zraven.
Zapomnite si Hitlerjeve besede: Nihče dru-gl! Samo Nemčija in Rusija bosta imeli liese-do. To ae pravi: samo Hitler in Stalin. Narodi sami. kl bodo prizadeti, ne IhnIo imeli nobene besede!
Med tem pa prihaja vest. da js Jugoslavija priznala Stalinov režim in zdaj aklepa nenapa-dalni pakt a Stalinom. Ne vemo, kaj Je zadaj, vendar lahko sklepamo: To Je Hitlerjevo maslo! In kaj bo rezultat? Poljska Je imela na-napadalni pakt s Hitlerjem in Stalinom. Kje je danes Poljska7--—
Nova 'linija' iz Moskve!
Komunarljska linija taktike Je spet (spremenjena! Jurij Dlmltrov, tajnik kominterne. Je bil odstavljen in na nJa§ov<> mesto Je prišel novi tajnik D. 1. Manuilaki. Dimltrov, sovrtfl-nik nacizms. je bil likvidiran in t njim vred je bilo konec boja proti nacizmu z moskovske strani. Komunacijl. kolikor jih je še ostalo zvestih zunaj Rusije, so dobili nalogo, da spet udarijo po buržujlh — po onih buržujlh. s katerimi so se zadnje dve leti družili v "ljudskih frontah." Komunadjl morajo zdaj napadati kapitallaem Anglije in Francije — in plttsbur-Ški brencelj že naziva vojaške operacije Angležev In Francozov proti Hitlerju "imperialistično vojno" 1 Maska dafUokrscIJe bo zdaj šla!
Kaj «e je zgodilo i Dtmltrovlm? AH bo adaj obtožen sabotaže Stalinovega zaveznika Hitlerja in bo prisiljen k Izpovedi, da je zaftg*) l*ta co bivšega nemškega pfrtamenta v RcrMmifT?
Mi in naie arobodtHve Cleveland. O. — Citatejji Pro-svete se še gotovo spominjajo uvodnika v tem listu, v, katerem uredaik Omenja zborovanje neke delniške družbe, na katerem so organizirani stalinovci proti nekemu rojaku buuumrffi kot sto vragov. Tisti rojak, proti kateremu je bilo tisto organiziranj buuurrUinje uprizorjeno, je bil podpisani, čigar dopM o o-menjeni seji so l>ili < uiizurirani. Ker srho to zadeyo rešetall na seji glavnega odbora, v Vem poročilu je valid tega ne bom ponavljal. Moj naiven jk le, pio-kazati naprejevce in njihove komunistične pajdaše "takšne, kakršni v resnici ao.
Oni so namreč ¿mislili, kaj vse bodo s svojim bedastim buuuma-njem dosegli, kako me bodo prestrašili in stlačili v kozji rog, da se ne bom več nikdar upal blizu Slovenski k» delavskega doma, ki ja moj dom prav tako kakor vseh ostalih delničarjev. Ta dom Ja tudi Inkorporiran v državi Ohio in se mora ravnati po zakonih delniških družb. Saj vendar vemo, da trna vsak delničar pravico — izraziti svojfe mnenje o domovem vodstvu. In samo to, to in nič drugega, je bilo storjeno od strani podpisanega, ampak oni tega niso ho-
Dobili so se namreč delničarji, ki zajemajo svojo izobrazbo iz Napreja, ki zna blatiti zveste in poštene člane SNPJ in se zaletavati v Prosveto z namenom, da bi čitatelji pustili list in se naročili na pittsburškl lažilist Naprej. Pa so tam napravili rabuko, kateri ni para v zgodovini SDD, pa le radi pomot, ki jih je storil drugi, kateri je hotel pomoto in bi jo rad zvrnil na drugega. Kaj so dosegli | tem? Osmešili so se, kakor se pač vedno osmešijo stalinovci, ki hočejo ugonobiti vse, kar ne trobi v njihov komunističen rog. Ampak Slovenski delavski dom ima še veliko, veliko več delničarjev kot je bila tista njihova večina.
Vrnimo se spet k naprejev-cem, ki so in niso komunisti, niso več antifašisti, njihov Naprej ni več antifašistlčen list, kajti tak je ukaz iz Moskve. Ako se bi kaj takega pripetilo kakšnemu komunistu, bi bil šel takoj Klloat policijo na pomoč. Saj to [je že stara navada teh junakov. Ampak čemu po pomoč baž k tisti policiji, kl jo prej grdo o-zmlrja?! Tuko se Je tudi zgodilo pred dnevi v San Antonij u, Texas, kjer so hoteli patrlotje preprečiti komunistom shod mestnam avditoriju. Vmes je moral poseči sam župan Maury Maverick, kl jim ja dal policijsko varstvo, da bodo obdržaval shod, In so ga obdržavaii
Mnenje treznih Američanov Je, da je župan v tej zadevi pravilno postopal, ker je s tem ščitil civilne svobodščine za moskovske kllkarje, kateri zasluži-
jo leskovko kakor starokrujski paglavci. Kljub temu pa *c je župan zameril pUtriotock ki ga hočejo patom peticij odstaviti zato. ker je vršil svojo dolžnost kot načelnik San Antonija.
Američani namreč pravijo, ker so si komunisti nadeli nalogo. du zagovarjajo /.vezo ni c i je v in stdllnovcev, da naj J<> le zagovarjajo in naj se le smešijo, kajti nemški naciji so se že sartti dovojj osmešili. Sedaj naj jim pa pomagajo še ameri ški stalinovci, da se tudi oni po kažejo, kako bedasti so!,
Isti komunisti vprašujejo in ščejo protekcije pri oblasteh civilnih svobodščln, dočim Jim pa tega sovjetska vlada ne do vol ju je. In oni so i\a delniški seji SDD temu državljanu kratili pravice svobodnega izraža njo, zraven pa še vpili: "Ven z njim!" Nisem se poslužil policij, in ne fašističnih protekcij. Po-j služil pa se bom kolikor bo v moji moči tiska, da pokažem te kra tilce mirnega zborovanja tak* kakršni v resnici so. To delajo tudi drugi, med njimi tudi Oar den, ki so pričeli trebiti golazen, da se izčisti iz srede svobodomi selnih delavcev. To delo je treba nadaljevati!
Dejul sem po tisti seji, da nisem noben junak in ne nosim nobenih medalj, ker sem "pobil" toliko in toliko "troblmej kerjev." Posedujem pa še n< kaj možganov in vem, da tisk je hujše orožje kot vsako buuuma nje, zato se ga bom Ae posluže val! In to kljub temu, da skušajo oni, ki nimajo povsem čiste vesti, meni kratiti tiskovno svobodo v Prpsveti! Upam, da se bo tudi nadaljevalo zaradi onih, ki tudi delajo napake, za katere jaz nočem biti odgovoren, ker imam itak svojih dovolj!
Frank Barbič, društvo št. 58.
Slika kale francoske ženske, ki ae vpisujejo za sli armadi V Parizu.	"t* • .
V letalski
Razne vesti iz Kannum JacfksonvUle, Kam».—Prigibn« pošiljam naročnino za dnevnik »rosveto, obenem pa bom neko-iko opisal naše splošne razmere v tem delu države Kansasa. Naj takoj povem, da delavske razmere pri nas niso nič kaj povoljne; tako je z delavskimi razmerami menda v mnogih krajih, ponekod pa se opaža, kakor poročajo listi, da se zadnje Čase nekoliko bolj dela.
Delavski praznik smo praznovali dokaj dostojno v Valu, Kan sas. Dasi je naš finančni minister jako strog in skop, kljub temu je veselica uspela. Zbralo se je lepo število rojakov iz naših okoliških naselbin, ki so se zabavali in razgovarjali.
Kakor sem že omenil, so splošne delavske razmere pri nas bol, slabe. Nekateri rovi (en par) obratujejo s polovičnim časom, pa še ti so prenatrpani z rudarji, tako da ne dobijo zadosti vozičkov za nakopani premog, da b ga vanje sproti naložili. K več jemu dobijo po 3 do 4 vozičke, pa še od tega se odšteje za razne
stroške, tako da le bore malo ostane za delavčevo teikp delo.
Tudi s kmetijstvom gre v teh krajih bolj slabo, zlasti pa pri nas tukaj, ker imamo sezonsko sušo. Sadje je dobro obrodilo, ampak zelo odpada vsled suše. Sedaj je čas, da se sej^ozlmina, ampak zemlja nima potfebne vlage, tako da se kmetje sprašujejo, če se sploh splača sejati ali ne v tej suši. t
Zadnjič sem Šel v mesto. Slučajno sem srečal starega znanca, ki me je najprej vprašal, zakaj nič ne pišem v Prosveto. Dejal je, da on rad čita moje dopi-1 se. Pojasnil sem mu, da dopisovati v liste je jako nehvaležno delo, zraven tega pa imajo uredniki jkko dolge škarje in tudi dolge svinčnike, ki jih imajo pač zato, da jih rabijo, pa se zgodi, da Človek zgubi "ves apetit" do pisanja.
Da, mnogo bi se dalo pisati, posebno o delavskih razmerah, zlasti pa sedaj, ko hoče vojni Mo-oh zasužniti ves svet. V ta namen vse industrije odpirajo svoja vrata, da bodo producirale dosti morihfiega orožja in drugega materiala, tako da bodo ljudstva še bolj zasužnili, vojni profitarji pa si bodo nakopičili ogromnega jogastva—na račun bedne mase.
Ako bi bila delavska masa dobro organizirana, se bi lahko mnogo doseglo v prid splošnosti, ker pa ni, tega ne more doseči. Se to, kar je organiziranega, nima moči, kajti često se vidi, da so vodstva korumpirana, zbegana masa pa nima več komu zaupati. Edina pot bi bila v pravi socialistični stranki, križ pa je v tem, da Človek niti ne sme omeniti socializma, da ne bi bil osme-šen, posebno med tu rojenimi domačini. Organizacija delavcev jim je nekaj brez pomena, medtem ko bi sklicali skupaj pekel in nebo za njihovo sveto žogo.
Ako se bi vsaj en delec tega, kar se piše v časopisih, napisalo v prid delavstva, se bi mnogo pridobilo, ampak večina prostora v meščanskem časopisju se posveča športu, v prvi vrsti pa Žogi, četudi prideš s po tolče no bučo domov. Dokler se delavci ne bodo strnili v eno močno organizacijo, bomo imeli še vedno razne Hitlerje in Mussolinlje na
vodilnih stolih. Bojim se, Aa bo, tudi Amerika šla v ogerij po kostanj za druge, „Cene živilom so že poskočile. Ako se še Amerika zaplete v evropski vojni ples, bo spet vse breme nosilo delavstvo, vse bo ležalo na delavskih ramah; neglede kdo bo zmagal, ubogi trpin bo plačal. Pozdrav vsem čitateljem Prosvete!
Jacob Baloh, 281.
Vesti iz Strabana Strabane, Pa.—Jesen je tu in v mnogih naših naselbinah se rojaki pripravljajo na jesenske veselice, zabave in vinske trgatve, ki jih bodo priredili v tem in prihodnjem mesecu. Seveda se pripravljajo tudi na druge stvari, ki pridejo v tem letnem času na poVfHf.
Kakor je razvideti iz časopisja, so se ponekod delavske razmere malo izboljšale. Nekoliko te izboljšave delavskih razmer navadno prinese jesen, zlasti pa v premogovnikih, sedaj pa je oČi-vidno povišala produkcijo raznih del evropska vojna. Kakšne posledice in učinek bo imela vojna na to deželo, se še ne ve, treba pa je, da Amerika ostane nevtralna, da ne gre v vojno. Baš sedaj se jfe sešel zvezni kongres k izrednemu zasedanju, ki ga je sklical predsednik. Glavni vzrok je nevtralnostni zakon, katerega želi predsednik odpraviti. Vsekakor se bodo vršile glede tega v kongresu vroče debate.
Bilo je že poročano v tem li stu v dnevniku 18. sept. in potem v tedniku 20. sept., da driu-štvo Postojnska jama št. 138 SNPJ priredi vinsko trga'ev v soboto večer, dne 30. seot., v lastni dvorani. To ves>!'Co priredi društvo skupno s svojim gospodinjskim odsekom. Za to prireditev se opaža veliko zanimanja ne samo med člani, ampak tudi med ostalimi rojaki v naselbini.
Poročali smo tudi, da naše društvo št. 138 SNPJ pripravlja proslavo 35-letnice SNPJ za 28. in 29. okt. To dvodnevno slavje se bo vršilo z obširnim programom, na katerem bosta sodelovala dva pevska zbora, tukajšnji zbor "Ilirija" in mešani zbor "Savica" iz West Newtona. Na obe prireditvi prav uljudno vabimo vsa tukajšnja in okoliška društva in posamezne člane ter rojake. Pridite iz vseh bližnjih naselbin!
Dne 16. sept. sta se tukaj poročila John Urbančič in Mary ftenkinc. fcenin je sin tukajšnje znane družine Johna in Mary Urbančič, nevesta pa hči Jožeta in Mary Senkinc, ki Živita že več let na bližnji farmi.. Vsi omenjeni so Člani SNPJ. ženltova-nje se je vršilo zvečer na domu ženinovih staršev in pri Slo je mnofjo gostov, nekateri celo iz Verone in Hucketta ter iz drugih krajev. Imenitno smo se zabavali v veseli družbi. Novopo-ročencema želim obilo sreče! Moje iskrene čestitke!
% John Koklkh. 1.1K.
PONDELJEK.
Poklicna žena v zafconuB
Tok časa je prinesel s seboj, d« i, ]H manj on.h zakonov, kjer je ieL " f^Podinja, da je sedaj že večina ien ^M v kakšnem poklicu in opravlja poleg ostalega svojega dela SuSK st, moški, še še do sedaj niso pojavom »n mu pripisujejo glavno kHvdfl tem, da zakon in družinsko življenji. l^H peša. Res je, da je v onih zakon h kjer'H na samo gospodinja, lahko udobnost snaga mnogo večja, seveda samo fe i. ■■ kot gospodinja na svojem mestu Rado ^H zgodi v takih zakonih, da enolično »o«.«^! sko 0«lo otopi ženino miselnost, lakoT^^B ni več sposobna slediti možu in razumeva MH gove korake. Včasih pride v takih r ■ polagoma tako daleč,' 8a zmanjka vsaka ^H njava misli in živita potem mož ¡niena^B ob drugem kakor dva tujca. To prc.^^B v takih zakonih glavna naloga obeh zakoni drugo v.	■
Pri poklicnih ženah lahko opažamo klic ni nobena ovira pri zgraditvi srečneo^l kona. Včasih združi ženo poklic še Usa^l možem, ako sta namreč mož in žena v pro^l cijski skupnosti, kakor je to slučaj v ^^H stvu, pri trgovcih in obrtnikih. V takih rih je za zakonsko skupnost dana prav t^H podlaga, kajti oba zakonca vežejo skapQ^| klicne skrbi, njuno zanimanje je usmerjet^| iste cilje in zato lahko vedno znova opazuj^l da so te vrste zakoni kljub zunanjim te/ in neprilikam navadno prav srečni. stejši pa je slučaj, da ima delovna žena poklic, oziroma drugo delo kakor njen ko da ne vežejo zakonskih drugov skupn^| lovni interesi, ampak je zakon samo en.tH in seksualna vez med dvema osebama razl^| spolov. Pri dobri volji obeh nudijo tudi ni poklici prav dobro podlago za srečen saj lahko nadomesti obojestransko izmenjH nje misli o različnih poklicnih zadevah mH kajočo delovno skupnost. Vsekakor pa ni naloga poklicne žene v zakonu, saj terja nje od nje, da bi naj bila cel človek na še več poljih, v poklicu, v gospodinjstvu, koH na in kot mali istočasno. Vsaka žena tega seH ne zmore, a vsaka se mora potruditi, da ImH vsod vsaj zadovoljivo, če že ne odlično nu H jam mestu.—Del. Pol.	■
Sol na nepravem mestu I
Pri nekih boleznih srca in krvnega obtfl pri revmatičnih obolenjih in vnetjih, dobinH telesnh stanicah sol, točneje povedano natrfl klor, ki ne spadata tja. Pogostoma se drufl motnja v presnovi z nakopičenjem vode v tfl ter otekanjem nog in rok. Kaj se je kemifnB zgodilo, so dognali s poskusi.	I
Pri opazovanju morskih alg so ugotoviliB imajo te rastline, ki žive v slani vodi, v »vfl stanicah sicer večje množine kalija, a lefl znatne sledove natrija. Staniče teh alg sel rej lahko zaprejo za natrij, nasprotno pa Ril birajo življenjsko važni kalij. Ta pojav ■ vsem zakonom o osmozi in difuziji v obraz, ■ ti po teh zakonih bi se morala skozi stanfl steno vršiti počasno izmenjava. Tu ps grfl čitno za neko posebno lastnost stanic. kajti ■ • kaj podobnega opazujemo lahko pri ljudehj Telesne stanice vsebujejo določene mno« kalija, fosforne kisline in magnezija, v krvj dobimo namesto tega natrij, klor in kalcij, m malno pa ni izmenjave med temi snovmi. IJ gače je z bolnim organizmom. Po bakterij« strupih, srčni slabosti in drugih vzrokih! stanice lahko pokvarijo in potem se začne nM željeno romanje zgoraj navedenih kovin in « vi. Kalij pride s fosforno kislino v kri in ta| izloči iz telesa, sol se pa razširi v stanice. ■ ima natrij lastnost, da vleče vodo nase, se*« ce vrhu tega napolnijo še z vodo in otečejoJ ko nastajajo zelo nevarna nakopičenja \<*m tkivu.
Japonska milijonska mesta
Po zadnjem štetju je znašalo Število jap skega prebivalstva brez prekomorskih P™ dne 1. oktobra predlanskega leta 71,w duš. Posebno značilno je, da je živdo S6.Z stotka tega prebivalstva, to je 25109,40<mj v mestih. Prava Japonska ima me* i» nego 100,000 prebivalcev, štiri mesta J med milijonska mesta, če vštejernoludi pr mestja. Na čelu je Tokio »	£
cev, sledijo Osaka s 3*13.000 ^^ 186.000), dočim šteje naslednje najvaiJ* m Kobe, 964.0000 duš. V zadnjih fctftJJ» lo japonskega prebivalstva nara^« H J vprečno za milijon, to naraščanje r nazaduje, čeprav za sedaj v nazmrta« neupoštevanjem te okobščine .» izni ^ , prava Japonska čez kakšnih " milijonov prebivalcev.
katerega sa pretepli pohojaiki argaaisarije delods v ftlarktoa«. CaL, kjer je aaija »klicala »tavka.
Unija nastopila prati kompaniji
New York. — Unija Amalgamate* Utility Workers (CIO) je »bdollfla Consolidated Edison Co. kršenja odloka federalnega delavskega odbora, v katerem je prepovedal oviranje organiziranja ddlavcev. Družba je odlok ignorirala in unija je zdaj za-I pretila z obtožbo.
Pred drajtetimi leti
(Iz Prosvete. 25. septembra 191«)
Domače vesti. V Detroitu	gj
za ustanovitev slovenskega	,
Delavske vesti. Veliks J^hr»!» ^ narasla na 300.000 delsvrev	^
so bili prvi nemiri in poboji, v ju je stavka popolne.	wj pr
I. iaoaemstvs. žene pesnika D'Annunzijs i	„ ,
Sevjetnka *** ^fi&jfiZ*
vedno v ofenzivi v zsp^".	^
in Ukrajini.
PROSVETA
Nad ji zatirajo revolto na Češkem
Podtalne
organizacije aktivne
London, 23. aept.—Ceški viri poročujo, du Me révolu v bivši češkoslovaški republiki nadaljuje v "nekaterih podeželskih dis-triktih," zaeno p« ao priznali, da ponehava na splošno. Angleško miniatratvo sa informacije je prej objavilo poročila o resni vstaji proti Nemčiji na Češkem, Moravskem in v Slovaki Ji.
Poma nj kiji ve kom uni kaci jske zveze so preprečile revolto v vseh krajih protitoruta. Cehi vedo, du ne morejo zaseči oblasti v tem momentu, ker je v deželi armada 120,000 nemških vojakov in 15,000 Člunov nacij-ake tajne policije, toda nemiri se bodo nadaljevali. Nemci zatirajo revolto in aretirali so Že na stotine j Cehov, članov znanih družin, ki nimajo zvez s češkimi podtalnimi organizacijami, katere funkcionirajo od zadnjega marca. Vse te so naciji pridržali kot talce.
Nemci so pričakovali češko revolto, ko je izbruhnila vojna. Deset dni prej so že poslali 60,-000 vojakov v Prago. Ti so se nastanili v garažah in drugih poslopjih in jih ¿spremenili v vojaške barake. Cehi v Londonu pravijo, da vzdržujejo stike s podtalnimi organizacijami na Češkem po radiu.
Britski krogi insistirajo, da so poročilu o revolti resnična. Presenetilo jih je le to, ker je vstaja izbruhnila v prvih dn?h vojne. Načrti glede révolté so bili že prej sestavljeni v čeških provincah. Cehi so skrili veliko zalogo orožja Že preteklo leto, ko je prišla češko-nemšk« kriza.
!)erlii|, 23. sept^Uradna nemška časopisna agehtura zanika poročila o izgredih v Skodovih tovarnah in v Brnu ter o revolti y slovaški armadi. Konstantin von Neurath, nacij ski "protek-tor" Češke in Moravske, poroča, da je vse mirnp. O tem se lahko prepričajo repovterji zunanjih listov, če obiščejo Prago. Neurath je priznal, da je bilo več pristašev bivšega predsednika češke republike Benešu aretiranih v zadnjih mesecih.
"Gostje, ki morajo jesti posebno priprevljenc Jedi, naj se obrnejo na naš dietni oddelek. Nuši strežniki in šefi imajo navodila glede pripravljanja s|>eci-elnih jedi in posebnih obrokov in na željo pripravijo sleherno dietno jed. Naši strešniki vam želijo naj bolj Ar postreči in so vsm hvaležni, če jim poveste, kaj vam je ljubše in jim svetujete izboljšanja. Otroci lahko jedo pri starših, ne da bi jim bilo tre-U doplačati. Otrokom pod dvanajstim letom postrežemo s po-nimi obroki x« polovično ceno. Izdali smo pa tudi novo, 82 strani obaegujočo knjigo kuharskih receptov, ki vsobuje is-bor naših najboljših jedi naših jedilnikov. Ce želite eno teh knjig, nas bo veselilo, če vam jo smemo poslati."
Samo po sebi se razume, da imajo vai železniški vozovi zmerom lseitačcno temperaturo, pa naj bo sunaj tropska vročina a-I i pa leden zimski mras. Vsi vozovi imajo kemično čist srak, ki mu je primešana določena količina vlage. Vse stene, tla ln strehe so isolirane proti vročini in mrazu ln so neprodušne. En vos sluši samo zabavi gostov; v njem najdete radio, kino, nešte-vilno revij, knjig, in sa otroke igrač. "Goatiteljica", almpatična, lepo oblečena dama s brezhibnim vedenjem, skrbi sa dobro raspoloženje gostov. Za nestrpnega, razdraženega šestletnega otroka najde škatlico pisanih svinčnikov In risarski zvesek ln mu pokaše, kako naj se igra. Tam spet se posveti pogovora željnemu osamljenemu gospodu z sarlplim obrazom, kl Js očitno pregloboko pogledal v kosarec; njegove poskuse prevelike saup-IJivostl pa z neprisiljenim dostojanstvom savrne. r Druga važna oseba v kraljestvu ameriških železnic Je vlako-vodja. Njegove osebnosti in njegovega pomena s dolžnostmi njegovega evropskega tovariša niti primerjati ne moremo. Po večini Je velik, vitek lu bi mogel biti p<> svoji zunanjosti prav lahko vae-učlliški profesor. Navadno Je to kakšen šelesnlškl vetersn, kajti te po daljšem službovanju si u-tegne pridobiti odgovorno mesto 1n tako tudi s ponosom nosi srebrne in slste nsšlve In zvesds, znamenja dolgoletnega službovanj«
Vlake so poimenovali s «lavnimi Imeni, kl so s« njih Isbiro porabili dosti truda In so ssnje pogosto rszpisali nagrade, A-braham Lincoln, Argonaut, Super Chief, Zephyr, Mark Twain, Oreen Diamond, Columbine, so nekatera izmed Imen teh vlakov. Nekaj najhujših nadlog, ki otei-kočajo vožnjo po želesnicah, ne-snags, prepih, ropot in tesnoba, so pri novih ameriških vlakih popolnoma odpravljene. Uspeh bo Šele pokazal, če bo želesnlca odslej lahko tekmovala s avtomobilom in tretjim tekmovalcem, letalom.
General Clang KalAek, vrhovni poveljnik kitajske armade, s grupo častnikov.
Udob je v ameriških vlakih
I. 1016 predno je Amerika ato-pila v svetovno vojno.
Waahtagtan. D. C.. t3. sept.— Načrti glede ustanovitve i>oeeb-nega odbora, ki bo vodil propagando proti preklicu provizije nevtralnostnega zakona, ki prepoveduje pošiljanje orožja in bojnega materiala savojevanlm državam, so bili formirani na seji senatorjev, ki ae je vršila v uradu senatorja Boraha, republikanca is Idaha. On se je postavil na čelo grupe, ki ho vodila boj proti preklicu embarga.
Namignjeno je bilo, da bodo postali člani tega odbora polkovnik Charles Lindbergb, sloviti letalec, bivši predaednik Herbert Hoover, Philip P. U Follette, bivši governer Wisconsins, Charles A. Beard, ameriški sgo-dovlnar, stotnik Edward V. Rickenbacker, vojaški letalec, kl se je proslavil s svojimi drsnimi Čini v svetovni vojni, ln avt-ni magnat Henry Ford. Hlednji bo financiral kampanjo tega odbora proti reviziji nevtralnostnega zukona.
Nekaj časa se je «delo, da se tekma med avtomobilom in žele-snico v Ameriki očitno nagiba k avtomobilu In je resno ografta-la donosnost ameriške železnice. Zadnja leta je število go«tov na ameriških Šelesnicah stalno padalo, le redko so bili vlaki polni. V tej nevarnosti so se ravnatelji želesniških družb odločili, da bodo iskoristili vse prednosti, ki jih Ima Želesnics pred avtomo-bilom, predvsem večje prostornosti in udobnosti. V vlsku nsj bi se gost počutil tako prijetno kekor v dobro opremljenem hotelu. In tsko so v Ameriki u-stvsrili popolnoms nov tip vlakov.
Moderen ameriški vlak Ima moderno linijo, elektriko, opremljen je s Dleslovlml motorji, ves Je kovlnast, snotraj ln sunsj je prepleskan s živimi barvami. Kalifornijski vlak je na primer, odgovarjajoč eksotičnemu sna-Čaju pokrajine, rdeče ln poma-rančaato prepleskan, snotraj Js pa is selene kovine s rumenimi okraski, kljuke ns vratih in o-knih so kromirsns. Na okroglih kromlranlh mizicah stoje kromlranl pepelniki, sraven pa stoli s gumijastimi blazinami, kl ae vanje popotnik udobno pogre-zhe.
Tla pokrivajo debele preproge In popolnoma udušljo korake velikih črnskih strežnikov v sveže belih uniformah. Na vsskl misi stoji vaza z nekaj rožnimi popki, sraven pa stojalce z jedilnikom In ošiljenim svinčnikom, tako da gost lahko takoj naplfte svoje želje; strežnik vzame list in kmalu nato prinese zaželjeno v peščenorumenih posodah In (»odstavkih sa steklsnino. Nadzornik jedilnega voza ima ns sebi temno civilno obleko In s popotniki rsvns tako kakor IJubes-niv gostitelj s svojimi gosti. Posebno posornost posvečsjo željam otrok in tistih, ki se drše diete. Na jedilniku nekega vlaka je na primer napisano tole:
Kompani ja se noče pogajati
Unija zahteva zaprto delavnico
Han Francisco, Csl. — FP) — Swift & Co. je odklonile predlog unije Western Federation of Butchers (ADF) glede imenovanja posebnega odbora, ki naj bi posredoval v stavki, ki je sajela vse njene klavnice v Californiji. Odbor naj bi tvorili reprezentance delavskega sveta v San Franciscu ln Zveze delodajalcev.
Kompanija je nasnsnila, da odklanja sunanjo intervencijo. Pripravljena se je pogajati direktno s unijo, če bo ts umaknila zahtevo glede zaprte delavnice. Voditelji stavkarjev pravijo, da se bo boj nadaljeval.
Podmornice ob ameriškem obrežju
Opozicija proti preklicu embarga
Washington, D. C., 23. sept.— Predsednik Roosevelt Je sinoči izjavil, da so se tuje podmornice pojavile v bližini Bostons in ob južnem obrežju Alaske. On ni povedal, ali so podmornice nemške, toda ustvsril je mnenje, da je Nemčija poslala podmornice, da napadejo angleške in franceeke parnike, ki se nahajajo v bližini ameriftkega obrežja. Poveljstvo ameriške bojne mor-narioe je bilo takoj informirano o navsočnosti tujih podmornic ob ameriškem obrežju.
Rooseveltovo nsznsnilo js priklicalo v spomin oblak nemških podmornic ameriškega obrežja
Podmornica potopila angleško ladjo
Bergen, Norveška, 28. sept.— Nemška podmornica je včeraj torpedirala in potopila angležki tovorni parnik Akenside, ko se je nahajal deset milj prpč od norveškega obrežja. Člani po-ssdke so sasedli rešilne čolne, ko se je pričel parnik potapljati, pozneje pa jih je vzela na svoj krov norveška bojna ladja, Parnik je bil na poti iz Anglije v Bergen s tovorom premoga. ~
Gdynija postala Gotenhafen
Berlin, 28. sept.—GdynlJs,prI-staniščno mesto, ki ga Je «ra-dfla Poljska ob Baltiku ln je prišlo pod nemško kontrolo po invaziji Poljske, je bila zdaj prekrščena v Ootenhafen, "prlsta n Išče Gotov." Goti so bili slaro tevtonsko pleme, kl Je Živelo ns ozemlju med rekama Visi« In Ribe.
Delavski odbor oplazil kompanijo
Laredo, Tex. — Federalni delavski odbor je odredil razpust kompanijske unije Employes Assn., katero je ustanovila Texas Mining A Smelting Co. Dalje je odredil, ds se mora kompanija pogajati z unijo Mine Mili k Smelter Workers in ponovno uposliti vse delavce, katere je vrgla na cesto zaradi unijskih aktivnosti. Družba je naznanila, da se bo pokorila odloku.
NAROČITE Si DNEVNIK PROSVETO
FS *fape IL vsébs ksevesstte ss lafefce asrstt as «si Pseseelele
FARMA NA PRODAJ
Prod« m fsrats t« vae, kar J» na farmi, Stolna, orodja Is «troji. R«v ntaa, raaU »m, kar s« vasjo ali eadl. Dovolj vodo pri hiti in pri Med. V blillni mooia In Me. Mloko as vati e trukom, dobra oocta, Proda so tO fflav ftIvino, t Sonjo, pradtfl Is fedfc»*! Tri fttslo. polao mm ts d*» sajll, ta tuniko koron, ji m H «iroko. Po •l«fij# jo IS »okna kila In gad kito Je sldana klot, SO akrav Je areno «omljo, SS akrav Jo iooa, M okrov Jo paSnlk, vao e doki «m vtenju PrtHif
ootal Me, o#o ari Jo »mrl Is al d4av #ov grl k 141. Pridite ooofcno pmgU**'
eJi pa *Mlto na n#alov Red? IW»r Srn S7. Hartairfc. N. T^iAév.)


Roman Treh Src

JACK LONDON

Tudi Leoncie Je pokleknil«. Takoj nato »o padle pred Torresa vse Izgubljene duše in za-čele častiti kapitana Da Vasce, ki mu Je poslalo solnce glasnika naravnost z neba. Samo svečenik ni hotel poklekniti. Nepričakovani dogodki so ga Uko pretresli, da sam ni vedel, kaj naj počne. SUl je in kolebal. Morda bi bil tudi on priznal, da Je Tores res Da Vasco in de mu je poslalo božanstvo svojega pomočnika, če bi ne bil vreg zmotil Torress, ds je naenkrat pokvaril Uko imenitno igrano vlogo.
Dostojanstveno, točno po Frsnclsovih nsvo-dilfh je dvignil desno nogo in stopil Henryju za vrat. V svoji nerodnosti Je pritisnil s peto Henryjevo uho. Kakor bi trenil z očesom, Je bil Henry zopet na nogah.
—	Kdo je vam dovolil stopiti mi na uho? To si prepovedujem enkrat za vselej 1 — je zakričal in zbil presenečenega Torreaa z nog prav Uko, kakor je zbil malo poprej z enim udarcem svoje krepke pesti starega avečenika.
—	Triato vragov, zdaj je vse izgubljeno! — je vzkliknil Francis ogorčeno. — Vaa U bo-žanatvena komedija Je končana I
Svečenik aolnca Je Ukoj spoznal, da ao ga hoUll preslepiti. Namignil Js vojlčskom, naj mu priskočijo na pomoč. Toda Henry ni poznal atrahu. Potegnil je revolver In ga naeU-vil avečeniku na praa. Svečenik ae Je apomnil povesti, v kaUrih so mu pradedi opisovali smrtonosne krogle, ki jih meče zagonetna snov znana pod imenom smodnik. Zato se je nasmehnil in zamahnil z roko v znak, naj vojšča-ki odstopijo.
—	To preaega mojo modrost in znanje — ae je obrnil k avojlm vernikom, ki so začudeno ogledovali cev Henryjevega revolvreja. Zadnje sredstvo kličem na pomoč. PoiljlU ala, da razbudt Tiato, ki sanja. Naj Ji aporoči, da ao priftli v nato dolino tujci z neba ali morda celo naravnost a aolnca. Pove naj jI tudi, da nam lahko samo modrost njenih sanj pojasni to, česar mi ne vemo in česar niti jaz ne razumem. Njen odgovor naj odloči usodo Uh tujcev. Ce odgovori TIsU, kl sanja, da so res prišli s solnce, jih bomo častili, kakor as apodobi božjim poelancem, če pa ne, naj umro atrašne smrti.
XVIII.
Močan oddelek svečenikovih vojščakov je obkolil Leoncio, oba Morgana in Torreaa. Svečenik je dal znamenje in aprevod se je začel pomikati čez pHmltivno obdelano polje, kjer je veUr majal zlato klaaje, čez potoke, naaade in travnike, kjer je raatla viaoka trava. Tu ao ae pesle Uko mejhne kreve, da so bile celo naj-sUrejše med njimi.podobne navadnim Uletom.
—	Nedvomno ao to molsne krave — je pripomnil Henry. — So pe tudi lepe, de nikoli Uge. Svoj živ dan še niaem videl Uklh pritlikavcev. Korenjak bi lahko neael njihovo kravo pod pazduho.	t
—	Ksj šs — se js oglasil Frsncis. — Ls po-glejU ono-le črno krsvo. SUvim glavo, da tehU najmanj tristo kilogramov.
—	Koliko sUviU? — je vprašal Henry.
—	Sami določlU vsoto — se je glaall odgovor.
—	No, pa naj bo ato! — je izjavil Henry. — SUvim ato dolarjev proti enemu, da Jo dvignem in odneaem.
—	Veljal
Toda do stave nI prišlo, zakaj v hipu, ko je atopil Henry na stranako aUzico, ao ga vojšče-ki zapodili nazaj. Na ovinku so zagledali pred aeboj čredo koz.
—	Domače koze! — je dsjal Francis. — Le poglejU one-le koze, kako ponosno stoje med svojimi družicami.
—	Prepričan sem, da amo jedli danes kozje meso — se Je zasmejal Frsncis. — Koze sem imel vedno rsd. Ce prepove TisU, ki sanja, avečeniku aolnca ubiti naa in če osUnemo živi, vložim prošnjo za aprejem med kozje pastirje v Um kraljestvu in vam posUvim krasno kočo, draga Leoncie. VI pa boaU služili kraljični.
Henry je že hotel ugovarjati, ko so naenkrat zagledali pred seboj divno jezero. Bilo je Uko lepo, da je Francia od začudenja zažvižgal, Leoncie zaploskala, Torres pa vzkliknil. Dolgo je bilo dobro miljo, široko pa pol milje. Na bregu so raala vitke tropična drevesa in druge raatline. Voda je bila Uko mirna, da so odsevali v nji vai bližnji gorski grebeni in da oko ni moglo razločiti, kje ae konča bujno rastlinstvo in začne odsev.
leoncie se kar nt mogla nagledsti teh narav-
ni
PBOiVgTA
Sanjalo se mi je, da sem v koči, kjer smo v resnici bili. Sedel sem za mizo in pregledoval na zemljevidu pot, po kateri smo nameravali drugi dan kreniti. Kar je stopil v kočo velik, suhljat moški Umnega obraza. Za trenuUk sem mislil, da ga poznam. Potlej se pa nisem mogel spomniti, kje sem ga že srečal. Nezaupljivo me je pogledal od strani in nejevoljno pozdravil. Očitno mu ni ugajalo, da sem bil v koči. OboUv Ijaje se je vsedel za mizo in strmel predse, zatopljen v misli. Nisem se menil za njegovo navzočnost in sem znova vrgel na ogenj nekaj polen. Ko sem kuhal čaj, sem ga vprašal, ali bo pil. Preslišal je moje vprašanje. Kljub Umu sem napolnil dve ekodelici čaja z rumom. Zgrabil je za skodelico,
sem ga
nih lepot- Naenkrat je opazila, da voda čisU in Ukoj je razočarano vzkliknila;
_Skoda, da je voda Uko kalna!
—	Kalna je zato, ker zanašajo potoki v jezero črno prst — je pojeanil Henry. — Črna prat sega v Uj dolini zelo globoko.
—	Nekoč je pokrivalo vao dolino jezero — je pritrdil Francis. — Le poglejU one-le skale In prepričaU ae, kako viaoko je aegaia tu voda. Rad bi vedel, zakaj je vode pozneje Uko padU.
—	Najbrž Je odprl potree vodi podzemni iz-hod In osušil jezero - je dejal Henry. - Voda IJ^?^ ¿Ue7jo"p7^ menda še vedno odteka Temno rjave barva £	izpil, nazaj na auro-vode priče, da se izlivajo v jezero nepresUno ,IC ua Ul 1 potoki od vseh strani. V to jezero ae aUka najbrž vaa vlaga doline.
—	Aha, pred seboj Imamo človeško bivališče! — je vzkliknila Leoncie čez nekaj časa, ko so zavili za ekalo in zagledeli pod njo kraj jezera poalopje z nizko streho.
Poslopje je bilo zgrajeno na debelih kolih, sUne so bile spleUne is bambusa, streha pa po-kriU s slamo. Edino pot k poslopju — če ne računamo poti po jezeru a čolnom — je tvoril kakih dvajast čevljev dolg moat, ki Je bil Uko ozek, de bi dve vštric ne mogle hoditi po njem. Ns obeh atrsneh mostu sU aUU dva stražnika. Svečenik solnce Jims js nsmignil in Ukoj sU se umaknila. Pri Um aU oba Morgana opazila, da vojščaki, ki ao jih apremljeli, niso stopili ne moat, Umveč ao ostali pred njim. Ujetniki so prišli po moatu v poslopje in stopili v veliko aobo, ki je bil* sicer skromno opremljene, vendar bi pa človek ns pričakoval, da najde v dolini Izgubljenih duš Uko opremo. Tla so pokrivale lepo pleUne alamnaU preproge in tudi	, ■ bambusovi zastori na oknih ao bili kraano iz- |naju pred rušenjem kamenja. A
vo obdelano mizo.
"Zakaj ne pijeU?" vprašal.
"Ne morem," je odgovoril ti ho, akoraj trudno, "povedal vam bom tudi, sekaj ne. Onkraj južne aUne sem izgubil svojo ženo."
Njegov obraz Je bil siv in upadel. Črni lasje ao mu padali globoko na čelo. Z lahnim vzdihom Je odpel svoj jopič in vzel iz žepa n^ko fotografijo. Premišljujoče jo je opazoval, njegove motne oči so se spet zaaveti le, potlej jo je pe trudno položil predme ne mizo. Ugasnil sem cigareto in sem hoUl vzeti doprsno sliko mlade deme.
"Ne," je dejal in vzel sliko mize, "rajši jo pustiU. Saj je nepomembna. Ne smela bi tvegati tiaUga vzpona. Svarili ao
=
Zlodejevo gnezdo m
Sonce je pripekalo izza Debelega roba in žgalo rjave in siva pobočja Javorščka, Kela in Lip-nika, ko je pastir Tonče paael koze v Dolu in smulcal med grmovjem in rušjem. Niže pod njim sU v senožeti pod Utrom Koh in Gričar rezala deske za senik in šupo.
Tonče se je dolgo plazil po rebri in poslušal, od kod prihaja čudni zvok, ki je odmeval od ipnikovih sUn in zamolklo bobnel proti Vršiču. Končno se je priplazil, ves razkuštran, z bosimi nogami v cokljah, iz grmov in se usUvil, z rokami v žepih, pred možema.
*Ze celo uro sem poslušal, kaj dela žok, žok, hresk, hresk, iskal po košutju, pa šele sedaj vidim, da žagaU deske, Nezerenjska mate! Sem že mislil, da le straši!" M
Mornarji ae javljajo za delo na parniku Roo«e!e|flfl stavki, ki je bila preklicana, ko je družba sklenila sporazum
"Pridem pa nocoj opolnoči z drugimi pastirji. Pa zbogom in dobro resto in Bog vam daj sre-Koh je nehal rezati, se posme-1 pa polno šupo sena. Ce pa pri-al in vprašal*	dete kaJ *or v 8očo' POffkjU *e
"Pobič, od kod pa je Ube pri- k nam v Upenje! Z malo polen-neslo? Ali ne veš, da ti pojdejo te in mlekom ali pa s čompam koze v senožet, če ae boš tod po- in skuto vam radi postrežemo." j-„	Fante je mahnil za drobnico,
"No, očja, če sU že Uko redo- £ i« mekeUla gori pri Skalci, in vedni, vem povem,^da sem Kil-	trentarsko pesem,
narjev iz Lepenj in kozarim na Job I» se je muzal in smejal v planini za Grebenom. PrignalVeaal' 4a sem čredo v Dol, da ne bo crkaU ^ ml, Uk° od vročine gori pod (Pologom. Ce Tonfek je prignal koze v pla-pe bi kaka kosa smuknila v vaši nino Ko se je založil s polento senožeti šop gladeža ali pa suhe »n mlekom, je še v gozd nabirat praproti mislim, da vas zaradi U-	napolnil z njo celega
ga še ne bo slodej vzel, Nezerenj- luk«f«; «jajetto je prebudil ske maU! ploh pa bi bili vi Cez-Uf-tirje, prižgal plamenico in sočani na boljšem, če bi noUr v ^ ^i «redo z njim ml*
i^^iL'^^^&Si.i?^?!?? I ^emetav^i ^^iamif si melncaH
delani. V ozadju scfoe Je sUU ogromna zlaU podobe vzhejejočege aolnca, podobna tisti, ki so Jo videli ujetniki pred olUrjem Velikega dorne. Pod zleto oblo je aUl na eatredl z blazinicami pokrit divan, podoben nekakemu prestolu. Ne njem Je ležela sredi blazinic v leske-tajoči ae obleki speča ženska. Ležale je nepremično, samo prsa so se nekoliko dvigala in pa-dala. Na obrazu se ji Js poznalo, da ne spada med Izgubljene duše — to degenerirano zmes Spancev In Carfbov. Na glavi je imela zlato ti-jero, posuto z ogromnimi drsgulji.
Prsd njo aU sUla ns tleh dvs trinožnikš. Ne enem je plepolsl ogenj, na drugem, večjem, je sUla zleU podoba, čije premer Je znašal naj-manj šest čevljev. Med trinožniki je ležal z iztegnjenimi tacemi v pozi sfinge velik bel pes, podoben ruakemu hrtu, in gledal prišlece, ne de bi frenil z očeaom.
—	Lepe je kakor jutranja zarja, dosUjan-stvena kakor kraljica, spi pa a kraljevsko ne-prlslljenoatjo — je zašepeUl Henry. Svečenik aolnca ga je pri Uh besedah srdito pogledal.
Leoncio je U prizor Uko očeral, da se ni mogle genitt. Torrea je pa zadrhUl In ae prekrižal, rekoč:
«— Mnogo aem že slišel o dolini Izgubljenih duš, tode o speči ftenski, ki Je čistokrvne Spen-ke, ml ni nihče pravil. Po njenih žilsh ae pretoka prave kestilaka kri. Njene oči morajo biti pleve — to je Uko gotovo, kakor gotovo stojim tu. Toda njena bledoat!
Zopet je zadrhUl po vsem Ulesu.
—	To ni nevedno spanje — Je nadaljeval. — Zdi ae mi, da ao jo omamili In da jI ves čas dajejo neko opojno plječo.
—	Prav pravlUl — je zašepeUl Francis razburjeno. — TisU, ki sanja, aenje pod nerkozo. Drže jo tu kot veliko svečencio ali veliko pro-ročišče. Vae je torej v redu, aUrina — ae Je prekinil in obrnil k svečeniku. — Kako neki bi jo zbudili? Sej ao nas privedli sem, da ae z njo pomenimo, ne pe de jo gledemo, keko spi.
Speče ženske ae je zganila, kakor da je slišala v spanju ŠepeUnje, in prvič se je zgenil tudi pes. Obrnil ae je k nji Uko, da Je obležala njena viseče roke ns njegovem vratu. Svečenik Jih Je a kretnjami In pogledi svaril, naj molče. Teko so aUli molče in čakali, kdaj se proročišče zbudi.
Ker se je speče krasotica počasi dvignila in pogled i la z nežno roko psa po glavi. Pea je pokazal atrašne čekene, kot bi hoUl izraziti avoje veeelje nad Um, de ga ona boža. Ujetniki ao se nehote zdrznili in njihov strah je bil še večji, ko je kraeotlca dvignila glavo In jim pogledala nanravnoat v oči. 8e nikoli ni nihče videl Ukih oči —- oči, v katerih je odseval cel avet in vai svetovi.	(Dalja prihodnjič)
nlave hotele ničesar alUatl. Zdej je prepozno. Ne morem ae Izne-bltl misli, (Ta serfi kriv njene smrti." Potlej se je naslonil nazaj na sUno in že je držal v rok samokrea. Zamišljeno je pogledal oroije in ga počeši nameri nase. Zdelo se je, kakor da po-mišlje kje naj si ga naaUvi na čelo.
"Ne delejU neumnosti," sem mu dejal. "Ženo boste vendar pozabili." Nekaj čaaa ipe je čudno gledal.
"Pozabil?" je potlej izmučeno stisnil is sebe. "Ne, nikoli!" Spravil je ssmokres in spet pri vlekel iz Žeps fotografío.
"Ali mislite, da bi mogli pozabiti to žensko?" je vptašal in m čez mizo ponudil sliko.
Pazljivo sem ogledoval sliko. PredsUvljala je lepo žensko, nežnega fihege obreze z veliki mi Umnimi ^anjavimi očmi.
"Prav imsU," sem odvrnil "Tudi jez ns bi mogel pozebit: tekšne ženske."
Skoraj srefeen smehljaj je zaigral na njegovem obličju ob mojih besedah. Počasi je vsUl, mi ponudil roko in odšel skozi vraU. Zunaj je bilo le svetlo. Samo med skalnatimi sUnemi so ee premikale mračne sence. Nekaj minut pozneje je odjeknil med gorskimi stenami strel.
V tistem trenutku aem se prebudil. Prevzet od sanj sem še nekaj časa bedel, potlej sem pa znova zaspal. PuaU megle ae je valile med gorami, ko sem zjutraj stopil pred koča Pogledel sem po vrhovih in s zadovoljstvom ugotovil, da bomo imeli ne izletu krasno vreme. Nasprotni vrh se je kopel v prvih žerkih rdeče jutranje zarje, ko aU prišle mlada žene In mož s svojih ležišč. Ženine lice ao bila od apenje rahlo rdeče. Bile¿je sveža in dobro prespana. Skupaj smo sej trkovali, potlej smo pa odrinili.
Ko sem svoje reči pospravil v nahrbtnik, se me je ne lepem po-lastll čuden nemir. Gledel sem moža in ženo, mirno sU sUla Um in me Čekele. Pri Um se
tuS? dfseZ Zrti kol»«, buljili v fantka in mislili, da
«nI i vUto vred v »neg privr- ie	P«
te	vstotl- O" P» Je tekal k8kor ob"
Kohu je ugajal pogumni »F*» "taji, da so kose vae Jli »j,« i. m., „i prestrašene meketale in ropotale samoaavestni pobli in mu ni £	da »e je Se stari
P™:,	«pravnik Matijevec zbudil v sta-
Pomrfiknil >»• Potegnil je pastirja za la-
f/} "«sekal z vejo, da se je
j	. ¿i» in /h» I repenčil in kričal ko sraka. P1"
rdečim robcem pot a čela in de- ^ nj ^ takega krika
j al:
"Pojdeš kaj v Sočo te dni?"
"Seveda pojdem, eaj mi je Matijevec, naš mlekar, dejal, da me pošlje jutri po sol k Flajau."
"Ali ne bi mogel grede vprašati gospoda župnike, če kupi mladega zlodeje, ki gs imem naprodaj?"
"Cemu mu pe' bo?"
Pia
in
vike In še divje koze ao se ustrašile Um pod Lemežem.
Nič ni zaleglo, Šel je pa sam po Dolu, čeprav je bilo Umno ko v rogu. Jezno je mahal z lu-keiem dol proti Skalci. Tam je zavil na desno po produ in gori proti duplini. Bil je pogumen, a vendar so se mu hlačke tresle, ko se ji je približal. Počasi je sto-
K spovednici ga priveše. In ^ akoraj ^ prgtjh in ^^ če se kdo iskreno ne spove in bo K, mu je diih Pred njim je Wla lagal, ga kar zagrabi. Enega sem luknjftf Vfta temna ¡n groana, da že prodal v Bovec gospodu deka- L je ^ pla,men tresel od strahu, nu. Dal ml je petdeset lir zanj. p^ ^^ je pogtal, se oddahnil
Bog mu plečej!"	, in hotel vstopiti.
Pastirček je vprašal, kje je Ted je y d Hni grozno
njihovo gnezdo Ko mu je Koh	temnega se je
pdtazel ve Iko duplino pod Lip- nmBknilo protI njemu in ge za-nikom, ae je ž«i zagnal po plazu » []o ^ h je Tonček navzgor ir\ coklje so mutakolj ^^ ^ videl> plamenica ropotale po grušču, da bi se mo-1 je dla h rok> ¡ztrgal M je
rali še zlodejl ustrašiti,
"Počakaj malo, fantič!" je vpil Koh za njim. "Ali ne veš,
in coklje so mu tako ropoUle po kamenju, da je odmevalo po vsem Dolu in prav do vrha Lip-
de je sedaj sUra doma in da te nika Tekel j€ navZgor, kakor še požre, če se ji približaš. Nocoj nlkoli grC€ mu je burn0 utripa-opolnoči pridi! Tedaj pojde po lo primanjkovalo mu je sepe in hrano sa mlade in boš lahko vae Iffru<jil se je vrh Dole med p* pobral iz gnezda."	| «tirje„ ki so ga prišli iskat a
plamenicemi.
sanje. Moževo čelo se je zmra- i Naslednjega dne ga je spet čilo, odloČil je nahrbtnik in brez peklo solnce. V Dolu so se pasle moči »rl v svojo ženo. 2ene Je kose in v grmu je ležel pastir, S stala tiha in resna. Videl aem, ni bil Tonče. Ni jih več ubogal de ae v obeh nekaj dogaja, košar it na to stran. Rajši je ho-Vprešell smo se, ali naj se odpre- dil dol pod Vrata, jlemel in Po-vimo ne pot, ki smo ai Jo izbrali, toče. Tem ni bilo zlodejev, ne eli ne; nepoeled smo izlet odlo- duplin ne starega Koha. Ležal je žili. Tisti nerazumljivi strah je v rušju, trgal in zobal borovni-izginil in poaUI sem spet čisto ce in veselo ukal v poletni dan. miren. Izbral? smo si neko dru- Pod nJim je Oežela Lepenjska go pot, ki smo po njej hkrati pri- kotlina in se kopala v aolncu. šli v dolino; dan je minil brez Pogled je ves srečen objemal ze-posebnih dogodkov. Zvečer smo lene travnike, laze, njivice, maj-prlšll v majhno gorsko vas in hne, bele hiše, kriU z deskami
in ograjene s plotov L Med bre-
govi se je vila Lepenj i svetla in Čista, skakala kamne in prode, Soči v Na desni, pod Debeljakoml gozd, ki je šumel v vetru naU skale Kaludra, na bele sUne Grintovca, za nI lovec in Mojstrovka. V»J lepota, sama pesem. Živel] pesmijo v srcu, pod zavei til njeno lepoto in moč. mu vzeli, samo nje mu ni gli vzeti. Ljubil jo je koti in ji prisluškoval ob tihi! rih, ko mu je pela na šumenja gozdov, diha v< zvonenja zvončkov. Ljul gore, ki so mu bile zibel, nje in grob.
Poletje je minulo. Dr gnali v ravan, prodali sir, da so plačali davke gove in si kupili moke za to. In grebli so čompe.
Minila so leU. Tonče je j Tone, a ni pozabil zlodej starega Koha. Srečal ga praznik sv. Jožefa, soike trona, pred cerkvijo in bil v gostilno. Sedla sta, na pol litra brica in se vesel smejala pri dobri kaplji. Tj bil dobre voJje, ne jeze n( ni bilo v njem.
Tedaj je Koh menil:
"Veš kaj, Tone, tam duplini ni zlodejev, pa jih je Še preveč, samo rc majo. Povsod jih lahko Poznava jih oba. Ko pa »e i nim, kako si tekel po tint« du, kako so ti ropotale kako sem tedaj zarenčal, zmerom napihne obraz il smeh posili. Pa potolaži svoj greh sem že plačal Tisto zimo sem se ie p« prevrnil v sneg, polomil sani. Ko pa sem šel nekod či v Zlatenik, me je dol pri fi strašilo, da so mi od šklepeUli zobje in »em ves poUn v Šupo."
Pogovorila sta se še o n čem. Potem sta vstala od ai stisnila roke, se poslov odšla. Koh jo je mahnil po proti Bovcu. Tone pa «i * ložil oprtnik in šel po brv| Sočo, pa zavpil za njim:
"Zbogom, očja, pa «rečr dite in ko pojdete kosit tr Zlatenik, mi prav lepo pori te zlodeje in njihovo gnefltf Upnikom, Nezerenjska^!
Noč v planinski koči
Napisal K. A. Frens
"V življenju so stverl, ki Jih peč dojememo, a Jih ne morem» nikoli prav razumeti," Je dejal Sven, ko sva zvečer sedela v planinski koči. Prenehal je sa nekaj čase in poslušal veter, ki je zavijal okrog koče in se saganjsl v lesene a te ne.
"Bilo Je pred nekaj leti," Je nadaljeval. "2e sem naskočil steno, ko sem sprevidel, de še isti dan ne bi mogel doseči vrha Skoraj neopazno so se plazile po steni prve večerne sence. Is globeli ts je dvifsle megle, lllezei sem
nazaj in se odločil prebiti noč v planinski koči. Koča Je bile presna. V peči sem zakuril ogenj in se odpravil k počitku. Mialil sem. da bom sem v koči. Tedaj aU vstopila neka gospa in neki moški. Za seboj sU imele že dolgo turo; gospa je sedla na klop In se naslonila a hrbtom na steno. Cea nekej čaaa Je tudi moški ae-del za mizo. vzel nahrbtnik in Iz njegs kruh. presno meslo in klobaso. Bila sta mo| in žene. poročila sta se šele pred letom dni in sta bila drug s drugim zelo nežna. Mož je neštetokrat nežno poudarjal njeno ime Gritt. Mož je imel dober tek« grižljaj sa grižljajem je iagInjel v njegovem
želodcu; neprestano je rezal, sdaj kruh zdaj klobaso. Potlej Je «sčel ksditi pipo in pripovedo-vsti. da se bosta z ženo drugo jutro povzpela čez južno aUno na vrh. Tudi jaz sem nsmerevel po isti poti, zato smo sklenili, da bomo šli skupaj na pot.
Preden smo šli spat. *mo še enkrat stopili pred kočo. Nebo je bilo jasno, zvezde so svetlo sijale na temnem nebu. Luna je lehno obsevala akalnate stene in ostre vrhove. Vrnili amo ae v koče in si uredili v apelnlci leži-Šče. Nekej česa aem še slišal, keko sta moja soseda med »panjem lahno dihaU potlej je pa še prevzel spensc.
smo se domenili, da ae anidemo v krčmi. Nekoliko pozneje je prisedel k mizi neki sUr gorski vodnik. Začeli smo se s njim je moj nemir stopnjeval do ne- razgovarjati, zdaj pa zdaj je se-doumnega strahu. Oba sU pri- ge! po svojem kozarcu vina in ganjala. naj vendar že odrinemo, pil.
kajti zunaj je vebilo jasno sinje "Cez južno steno sU mislili nebo. Nisem ae mogel odločiti prvotno." je potlej vprašel. Nje-Slutnja preteče nesreče me je za- gov pogled se je pri tem stemnil, j Tiske drževeie. Tedaj ava ee s mlado začudeno je namršil obrvi.
Krzno in zak<siskl isoi
"Kaj praviš, ali bo moje
no tudi za dež?"
"Nedvomno. Saj mend» še nikoli videla, da bi zajd dežja hodili z dežniki.
Uit en lo and
PUANDECH'S YU6DSUVI
Folk Songs Tambaritza Orc^
Statioa WWAI.	•■"'¡L
mic***-****-^
TISKARNA S.N.P.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt sprti* dcla
vizitnice, časnike. kW
vabile
ženo srečsle s očmi. Brez dvoma. ženska, kl je sUla pred meno je bile tisU. ki mi Jo je pokesal na sliki moški v sanjah Nisem se motil. ImeU je prav takšne velike. Umne oči. prav teko Uh-no zasenčen pogled, ista lepo ob-
Prikimali smo
za Vfselice in shode, visiim^. — ^^ koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatnlieni,
češkem, nemškem, engleškem jeziku in <lru^ v|>J ,
Vaša sreča, da sU se premi- VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Ci'ANHJVa"mi
TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISK AK
silil," je dejsl.
"Zakaj?" smo vprašali vsi hkrati.
Pomembno je puhnil predse dim iz svoje pipe. "Čeprav so

likovsns usta, prav takšne glad- stene doslej molčale, so se danes ke laae. Nosila je tudi prav tak-, zjutraj kmalu po deveti uri za-1 šno Jopico in celo gumbi pri jo- čele skale na debelo rušiti," je piči so bili isti. Na lepem sem <><lu<<v< ul
se tudi apomnil. ds sem na hrbtni «treni fotografije bral ime Gritt. Tedaj aem obeme opisal avoje
"Prav takrat bi bili mi na steni," smo ai mislili in ae molče spogledali.	,___
Vaa pnjatnlla daj« vodstvo ti.karn*.—C*** im'""'
~ - Pišite po InforsaeciJ* na	_
SNPJ PRINTER V
2657-It SO. LAWNDALE AVEM^
pen «S
CHICAGO, ILUN0I3