Poštnina plačana / gotovini tfrp J7\7 1
Piki
V LJUBLJANI.	isfinaria	1928.
42598
Posamezna številka Din 1*-LFTO V.
Mi«}« Ttak dan opoldne, izvzem M nedelje in praznike. ■ratfnn naročnina: V Ljubljani in po pošti j
O	Din 20*—| inozemstvo Din 80-—«
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPBAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po taiiftn
Pismenim vprašanjem naj se priloži zonmka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu itev, 18.833,
Koncentraciiska vlada. Proračun prosvetnega ministva pred finančnim odborom. Državni dolgovi rasieio.
Ob novem letu so opozicionalni listi s posebnim poudarkom pisali o potrebi koncentracijske vlade, ki da edino more privesti državo iz sedanje težke notranje politične situacije. In z vnemo in spretnostjo so ti listi dokazovali, kako težke napake se še vedno gode v naši upravi in priznati treba, da ni bila ta kritika naših javnih razmer brez tehtne utemeljitve.
Teda samo negativna kritika ne zadostuje, ker pač vsi v Jugoslaviji vemo, da je pri nas že zakon, da ni nobena stvar taka, kakoršna bi mogla in morala biti. Treba je tudi pozitivno povedati, kje je pot do zboljšanja in če pravi opozicija, da kaže to pot koncentracijska vlada, potem je treba tudi povedati, kje je tisti vzrok, da bi smeli o koncentracijski vladi to upati.
Na vse zadnje beseda o koncentracijski vladi nič ne pomeni in dobi šele vsebino, če vemo, kdo bo to koncentracijsko vlado sestavil. In v danem slučaju vemo, da bi sestavili pri nas koncentracijsko vlado šefi vseh naših političnih strank. Z drugimi besedami se pravi to: vsi tisti, ki danes vladajo in o katerih je opozicija »globoko prepričana«, da so za vsako vladanje popolnoma nesposobni, bi na vladi ostali. K njim' pa bi se pridružili še St. Radie in Sv. Pribičevič, ki sta oba že bila na vladi tedaj, ko se ni prav nič boljše vladalo, ko danes, temveč še mnogo slabše. Dejansko bi torej sestavili pri nas koncentracijsko vlado samo ljudje, o katerih še nismo dobili nobenega dokaza, da bi res znali vladati.
Pač pa smo dobili od njih neizmerno mnogo dokazov, da So nepoboljšljivi strankarji in da jim je stranka le prepogosto več ko vse drugo. Absolutno nepojmljivo je zato, zakaj bi bila od teh ljudi sestavljena koncentracijska vlada boljša od vseh drugih. Narobe mora človek sklepati, da bi bita koncentracijska vlada še slabša od sedanje, ker bi bilo v njej še več strankarskega prepira, ker bi pač bilo zastopanih v njej še več strank. Vendar ne bo nihče trdil, da je bila podana tudi le senca dokaza, da so se naši strankarji le najmanje spremenili. Kakršni so biti, takšni so ostali in vsa razlika je le v tem, da danes z isto vnemo zagovarjajo ideje, ki so jih preje pobijali, da so kratko malo začeli oznanjati nove »šlagerje«. A samo »šlagerje«, ne pa nove politike.
Izboljšanje more priti le, če pridejo na vlado tudi novi ljudje in le tedaj bi imela koncentracija zamisel. Ne vseh strank je treba koncentrirati, temveč vse ljudi je treba koncentrirati in sicer samo take može, ki so dokazali, da so pošteni in da nekaj znajo. In pa take ljudi, ki imajo direkten interes na tem, da se pri nas pravilno in dobro upravlja. Ne koncentracija strank, temveč koncentracija inteligence ter gospodarskih krogov, samo taka koncentracija je mogoča rešitev iz stiske.
Ne strankarji, temveč samo gospodarski krogi .morejo rešiti gospodarsko krizo. Ne strankarji, temveč samo intelektualci morejo ustvariti novo mišljenje in izvesti evropeizacijo naših razmer. In samo gospodarski krogi morejo dvigniti produkcijo in odpreti državi nove vire dohodkov, ue pa strankarji, ki žive le od neproduktivnega strankarstva.
Ce je v vladi ena stranka več ali manj, se razmere prav nič ne izpremene. To smo videli že več ko enkrat. Ce bodo v vladi zastopniki gospodarskih krogov, pa bo marsikaj v kratkem drugače, ker nihče ne občuti tako zelo na lastni koži vseh napak naše uprave, ko ravno gospodarski krogi. Ti redno plačujejo vsako napako naše uprave
Beograd, 2. januarja. Včeraj dopoldne ob 1 Oxse je v finančnem odboru nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za prosveto. Prvi je dobil besedo poslanec HSS Pasarič, ki je govoril proti ukinjanju fakultet. Za srednje šole je zahteval več izobrazbe, ker sedanji pouk ne zadovoljuje popolnoma .modernih prosvetnih potreb. Posebno na periferiji države je treba zagotoviti dobro funkcioniranje srednjih šol, ker to zahtevajo koristi države. — Govornik navaja nato primere, kako nehigienska so v mnogih krajih šolska poslopja. Krediti so nepravično razdeljeni. Vladna politika na prosvetnem polju ni pravična. Čeprav goji govornik do g. ministra osebno simpatije, bo vendar glasoval proti proračunu.
Nato je povzel besedo minister za prosveto dr. Koista Kumanudi in je odgovarjal na očitke opozicionalnih govornikov. Izjavil je, da ne more podati ekspozeja v finančnem odboru, pač pa bo to storil
v	plenumu skupščine. Zato se omejuje samo na posamezne opazke. Glede Pri-bičevičevih izvajanj o šolskih konvencijah z Romunijo pravi Kumanudi, da ni res, da bi bile te konvencije škodljive za nacionalne in srezke interese. V politiki narodnih manjšin se držimo lojalno. Tako se bomo držali tudi v bodoče. Kar se tiče prosvetnega zakona, se bo sestavila komisija, ki bo izdelala za daljši čas progi am. Mnogo kreditov za šolska poslopja bo prenesenih na ministrstvo za javna
I	dela, da ono zgradi šole iz velikega posojila, ki se bo najelo.
Kar se tiče ukinjenja šol, so te predloge izzvali bolj finančni kakor prosvetni razlogi. Ljudske šole se ne bodo ukinjale, temveč samo srednje in visoke šole. Vlada stoji na stališču, da je srednjih šol preveč. Nepopolne srednje šole ne ustrezajo svojemu namenu in je bolje, da se zamenjajo s strokovnimi šolami. Meščan-
ske šole bo treba prenesti na oblastne samouprave.
Zamerja se nam da se ukinjanje fakultet ureja s finančnim zakonom. Ta odredim pa je začasnega značaja. To vprašanje sc ne more rešiti na hitro in kar čez noč. (Pribičevič: Vprav to ni prav!) Kuma-nudi: Vprašanje ukinjenja fakultet se ne mere obravnavati s stališča Beograda, Zagreba in Ljubljane, temveč je treba gledati, da se ohrani ravnovesje. Ni treba takoj očitati, če kdo dobi en dinar več ali manj.
Besedo je dobil nato Pribičevič, ki se je bavil z izvajanji dr. Kumanudi ja. Ko je še Joca Jovanovič stavil neko vprašanje in je dr. Kumanudi na to odgovoril, se je seja prekinila in nadaljevala popoldne.
Ob začetku popoldanske seje je najprej govoril Milan Grol. ki je predlagal, da se znižajo subvencije za gledališča, in sicer za gledališče v Beogradu na
7.950.000 Din, v Zagrebu na 6,750.000 dinarjev, v Ljubljani na 4,450.000 Din, v Skoplju na 676.000 Din, za novosadsko in subtoiško gledališče skupaj na 767.000 Din, za sarajevsko in splitsko skupaj na
767.000 Din. Mariborskemu naj se dovoli
52.000 Din, potujoča gledališča pa naj dobe 100.000 Din. Na ta način bi se prihranilo 2 in ffol milijona diflarjev. Grol . hkrati predloga, da se gledališča črtajo j iz državnega proračuna. V proračun naj ■ se vneso samo subvencije za posamezna gledališča, ki naj dobe pravico, da porabljajo svoje dohodke.
Nato so bile sprejete še nekatere spremembe, nakar se je prešlo k glasovanju ter je bil proračun prosvetnega ministrstva sprejet z večino glasov. S tem je bila seja zaključena. Prihodnja seja je napovedana za danes dopoldne z dnevnim redom: proračun zunanjega ministrstva.
Beograd, 2. jan. V finančnih krogih se bavijo z vprašanjem potrebe, da se urede državni dolgovi. Zadnji čas so zopet narasli državni dolgovi in znašajo 744,859.655 Din. Stanje državnih dolgov je po zadnji statistiki tako-le: pokrajinski dolgovi: 16,355.719'36 Din, medvojni dolgovi 20.071,293.962 Din, do’govi uje-dinjenja 72,254.633-22 Din, novi dolgovi naše države 12.663,414.929*16 Din. Skupaj znašajo vsi dolgvi 56.345,963.932-52 dinarjev.
SKUPEN NASTOP NAŠIH IN GRŠKIH OBLASTI PROTI KOMITOM.
Beograd, 2. januarja. Akcija makedonskega komiteja se ne omejuje samo na naše ozemlje, temveč se razteza tudi na grško ozemlje. Zato sta bili naša in grška država prisiljeni sporazumeti se o sodelovanju na bolgarski meji. Te dni so imeli zastopniki naših in grških oblasti sestanek, na katerem so se dogovorili o varnostnih ukrepih, ki naj se store skupno, da se onemogoči prehod bolgarskih komitov čez mejo. Razen tega so se zastopniki sporazumeli o ukrepih za ohranitev prometnih naprav.
FALZIFICIRANA SPOMENICA.
Beograd, 2. januarja. — »Vreme« in Pravda« sta včeraj pisala, da vlada v enem delu radičevcev nerazpoloženje na-praim političnemu delovanju Štefana Radiča. Iz vrst vodstva kmečko-demokrat-ske koalicije trde glede na to, da je nadaljevanje intrig v beograjskeg tisku proti tej koaliciji najboljši znak, kolikšna skrb je v beograjskih političnih krogih, posebno v vrstah onih, ki imajo oblast v rokah, izzval sam fakt kmečko-demokratske koalicije in pa dejstvo, da ves svet, ki ga ta koalicija predstavlja, stoji eno-dušno za njo. Ugotovilo se je, da je bila najprej v »Politiki« priobčena vest o nekakem nezadovoljstvu radičevcev proti politiki g. Štefana Radiča. Predvčerajšnjim ipa je napisala »Pravda«, da je 39 Radičevih poslancev sestavilo in podpisalo neko spomenico, v kateri protestirajo proti sodelovanju Radiča s Pribičevi-čem -in proti novi politiki, ki jo vodi Radič. Včeraj pa je pisalo »Vreme«, da je spomenico podpisalo 78 poslancev. Navajajo se tudi imena poslancev in vsebina spomenice. Pavle Radič in Svetozar Pribičevič pa sta vse to odločno demantirala in izjavila, da je vse to intriga in prizadevanje, da se vnese zmeda med pristaše in simpatizerje kmečko-demo-kratske koalicije. Viastodržci razširjajo te vesti, da bi zmedli simpatizerje koali-
Da, potrebna je naši državi koncentracijska vlada, a ne koncentracijska vlada strankarjev, temveč koncentracijska vlada gospodarskih krogov in objektivnih intelektualcev. Do te vlade je sicer pot še daleč, toda dosegljiva, če ne bodo gospodarski krogi samo pasivni plačniki vladnih napak, temveč aktivni reformatorji, :
cije v Beogradu. Svetozar Pribičevič je glede tega včeraj sprejel novinarje in jim dal to-le izjavo:
»Spomenica, ki jo je včeraj objavilo »Vreme« je mistifikacija. Kakor je nekoč Forgač v Beogradu objavil take po-kumente proti hrvatsko-srbski koaliciji, tako se tudi zdaj delajo v Beogradu fal-zifikati na škodo kmečko-demokratske koalicije. Cilj teh falzifikatov je, v tako-zvanih prečanskih kerajih napraviti zmedo in omajati zaupanje v kompaktnost in onodušnost kmečko-demokratske koalicije. Zato ti kraji ne smejo nasesti tem manevrom iz Beograda, ki mu žal služi tudi del beograjskega časopisja, da bi se obrezuspešila naša sveta’in velika borba za enakost in enakopravnost. Da je dokument beograjskega »Vremena« potvorjen, bom avtentično dokazal. Kot dan izročitve spomenice se označuje 16. december, 1927. Ta dan je imela kmeč-ko-demokratska koalicija plenarno sejo, ki sem ji predsedoval jaz. Kot podpisnik spomenice se označuje med drugim Mate Klarič iz Makarske, ki je isti dan imel na seji ognjevit in navdušen govor o sijajnem sprejemu, na katerega je naletela ustanovitev krečko - demokratske koalicije med narodom. Kot drugi podpisnik se navaja Ivan Banko-vič. Ta je imel 2. septembra skupno konferenco kmečko-demokratske koalicije -v Delnicah. Dalje se kot, podpisnika navajata Nikola Preka, ki je eden najnavdušnejših pristašev te koalicije, in Rude Bačinič, od katerega sem 29. decembra prejel iz Biograda na morju brzojavko, v kateri pravi, da kmečko-demokratsko bratstvo tudi v tej občini slavi svojo zmago. Pozdravlja naše voditelje in učitelje z željo, da jih Bog ži-
vi	še mnogo let.
PRORAČUN ZUNANJEGA MINISTRA.
Beograd, 2. januarja. Ker je bil stavljen danes na dnevni red finančnega odbora proračun zunanjega ministrstva, je dr. Voja Marinkovič včeraj, četudi je bil še malo bolan, prišel v svoj kabinet. Voja Marinkovič je bil včeraj popoldne tudi v avdienci na dvoru.
RUMUNSKA KRALJICA MARIJA V BEOGRADU.
Beograd, 2. januarja. Rumunska kraljica Marija pride v Beograd danes ob 7. zvečer. Nasproti ji je bil poslan dvorni vlak.
KONFLIKT MED PILSUDSKIM IN VARŠAVSKIMI POSLANIKI.
Varšava, 2. januarja. Včeraj je diplomatski zbor v Varšavi prišel v nasprotje z predsednikom Pilsudskim. Vsi tuji zastopniki so bili povabljeni k predsedniku Pilsudskemu. Reklo se jim je, da naj pridejo takoj, ker jim ima predsednik nekaj važnega sporočiti. Vsi zastopniki so res takoj prišli, toda našli niso niti Pilsudskega, niti njegovega pomočnika in tudi nobenega višjega uradnika. Tudi jim nihče ni vedel povedati, kaj je s tem sklicanjem poslanikov. Vsi poslaniki so nato poslali Pil-sudskemu kolektivno protestno noto zaradi takega postopanja.
MANEVRI ŠPANSKE MORNARICE.
Madrid, 2. januarja. Kakor javljajo, bo imela v teku tega meseca španska vojna mornarica pomorske manevre. Kraj, kjer se bodo manevri vršili, še ni določen.
ŠPORTNE VESTI.
Beograd, 2. januarja. Navzlic hudemu mrazu se je '.vršila včeraj nogometna tekma med Beorajskim športnim klubom in Edinstvom. Tekma se je končala z rezultatom 8 : 2 v korist Beograjskega športnega kluba.
REVANŽNA TEKMA MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO BO 6. MAJA 1928.
Dunaj, 2. Januarja. Avstrijski zvezni kapetan je izjavil, da se bo revanžna tekma med Avstrijo in Jugoslavijo odigrala najbrže 6. maja na Dunaju. Isti dan bo igrala Avstrija proti Madjarski v Budimpešti. Avstrijski team proti proti Madjarski bo jako močan. Ta termin pa še ni povsem gotov.
Spomini Ivana Hribarja.
Prihodnji teden pričnemo objavljati izredno zanimive Spomine Ivana II ri: ar ja,
bivšega ljubljanskega župana, deželnega in državnega poslanca, poslanika in upol-nomooenega ministra in pokrajinskega namestnika v Ljubljani.
Vsa novejša politična, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega naroda je obsežena v teh Spominih saj je bil Ivan Hribar skozi deset- in desetletja tako v ospredju boja, ko nihče drug. A ne samo v ospredju l>oja, temveč tudi v ospredju ustvarjajočega dela, kakršnega žalibog današnja generacija več ne pozna.
Zato ne bodo »Spomini« Ivana Hribarja samo nad vse zanimiv pogled nazaj, temveč tudi o hrabrujoč pogled v bodočnost, ki bo za nas sigurno svetla, če bomo le v mali meri razvili ono delavnosit, ki je vse življenje odlikovala Ivana Hribarja.
Kako obsežni in kako globoko posegajo Hribarjevi Spomini v zgodovino slovenskega naroda, kažejo najlepše naslovi posameznih pogilavij iz teh Spominov.
Obseg Hribarjevih »Mojih Spominov«.
Prvi del.
1. Otroška in dijaška leta.
2. Po poti k poklicu.
8. Samostojen podjetnik.
4. Slovensko uradovanje pri sodiščih.
5. Banka »Slovenija«.
6. Dr. Janez Bleiweisova sedemdesetletnica.
7. Narodni dom.
8. Josip Jurčič.
9. Slovensko dramatično društvo.
10. Narodna tiskarna.
11. »Slovenski Narod«.
12. Volitve v občinski svet ljubljanski.
13. Mesitna hranilnica ljubljanska.
14. Ljubljanski mestni vodovod.
15. »Slovan«.
16. Biskup Josip Juraj Strossmayer.
17. »Ljubljanski Sokol«.
18. Izvolitev v deželni zbor.
19. Dr. Ivan Tavčar.
20. Dr. Danilo Majaron.
21. Deželna Hipotekarna banka.
22. Dr. Valentin Zarnik.
23. Vekoslav Legat.
24. Avgust Endlicher.
25. Hipotekarna banka kraljevine Dalmacije.
26. Fran Suklje.
2	. i o ii.uv ne«.e.nozoortikega narodnega kluba.
28. »Ljubljanski List«.
A). Simon Gregorčič.
Ca Anton Aškerc.
31. Jo«p Gorup.
32. Knezoškoi dr. Jakob Missia.
33. Ivan Šubic.
34. Potres leta 1895.
3o.	Regulacija mesta ljubljanskega.
36. Izvolitev za župana.
37. Župansko poslovanje.
'8. Ljubljanska kreditna banka.
39. Dalmatinska ploviuba.
40. Dcgodki meseca septembra 1908.
Drugi del.
1. Slovanski klub v Ljubljani.
2. V Berlinu.
V Petrogradu.
4. V Moskvi.
5. Na poti v Sofijo.
6. Pri Gešovu in Pašiču.
7. Pri Hartvigu. — Na poti za Pa-šičem.
8. Vnovič v Petrogradu.
9. V Parizu.
10. Po sarajevskem atentatu.
11. Vojne napovedi.
12. V policijskem zaporu.
13. V preiskovalnem zaporu.
14. Vnovič v policijskem zaporu.
15. V Abtenau-i.
16. V Št. Juriju ob južni železnici in v Mozirju.
17. Po treh letih zopet v Ljubljani. — Osvobojenje.
18. Iz Ljubljane skozi Reko v Trst, od ondot skozi Milan v Rim, tu sestanek s Pašičem; nato pot skozi Brindisi na Krf in od ondot skozi Dubrovnik in Sarajevo v Beograd.
19. V Belem gradu. — Imenovanje za poslanika v Pragi.
20. V Pragi.
21. Imenovanje za Pokrajinskega namestnika. — Preselitev v Ljubljano.
22. Politične reminiscence iz dobe na-mestnikovanja.
Že ti naslovi dokazujejo, da Slovenci še nimamo tako obsežnih in tako zaniimvih spominov, kakoršni so Hribarjevi in zato smo tudi uverjeni, da bodo vsi naši naročniki z veseljem sprejeli našo vest o objavljenju Hribarjevih »Spominov«.
Obenem se pa tudi nadejamo, da bodo vsi naši prijatelji sedaj še pomnožili svoje delo za naš list in mu v novem letu pridobili mnogo novih naročnikov.
Politične vesti.
-	O potrebi koiKentoHHfe vlade je ob-
javil Radičev »Narodni Val« obširno anketo, ketere so se udeležili Svet. Pribičevič, Joco
Jovp-mmfi, dr. Drljevič, Pavle Radič, dem. po-
slanec G rol in dr. Krajač. Razven g. G rola,
v	, m > vsi, da je koncentracija nujno potrebna in to iz več rral^ v. Že iz formalnega, ker bomo letos slaivili prvi juibilai ujedinje-nja in treba ta jubilej proslaviti z manifestacijo edinstva, kar bi koncentracijska vlada najbolje dokazala. Še bolj pa je koncentracija potrebna iz vzrokov zunanje in notranje po-
litike. Vzroki zunanje politike so na dlani, notranje politične neprilike, ki da so vedno večje, pa kategorično zahteva!o, da dobimo
vi	p. d o vseh najboljših ljudi in da ves narod sodeluje pri reformi uprave. Po mnenju Pri-bifeiviča bi mogel biti šef koncentracijske vlade edinole Ljuba Davidevič, dcčim drugi o tem osebnem vprašanju molče. Joco Jovanovič ,utemel;u'e potrebo nove koncentracijske vlade predvsem z napakami sedanje vlade, ki da je hegemonisti&na in pokrajinska. Proti te' vladi mora voditi seljačka demokracija
brezkom-pr-mi-sn > in odločno borbo. Najbolj globolka je izjava dr. Krajača. Koncentraicjska vlada je edina rešitev za državo, ker samo tika vlada bi -mogla evr. peizirati našo upra-Ne v' .H’ ev eno stranke, temveč b'Vo-rična nujnost je, da stopimo na n .vo pot in da spVeftddijo'odgovorni činitelji, da drvimo v pravd, te se vsi ta notranja p' li ika kardinalno ne izpremeni. Treba priznati, da so se vsi v »d i'. el ji seljačke demokracije temeljito potrudili, da dokažeo, zakaj je sedanja vlada slaba. A'i ta negativna kritika ne zadostuje in morali bi tudi pozitivno dokazati, zakaj nova koncentracijska vlada ne bi (podedovali d seda.nie Vlade samo njene oblasti, temveč tudi njenih nar.ak. Zakaj bi morala biti nova k mcentracijska vlada nujno bopea, na to vprašanje ni odgovoril ne eden od »ffi-i-vdov in vendar je to vprašanje najvažnejše.
= Naš berlinski podanik PaMi^džič je spreiel tuje novinarje in jim dal daljšo izjavo
o	politiki Jugoslavije. Med drugim je dejal: Samo mravljica je. da balkanski naredi ne žele miru. ?e dejstvo, da žive v jugovzhodni Evr»T>i samo •> >Medeteki narodi, dokazuje, da ti za mir. J '<r >slavi'a ima samo eno željo, da po tolikem 'rpljenju razvije v miru svojo kulturo. Zato se veselimo vsake stvari, ki more zasigerati mir in smo s simpatijami spremljali nemško delo v Ženevi. Velik del zaslug za prim.irl;ivost, ki se kaže na pragu leta '9°8, prrrvln Nemčiji. Kakor hitro bo zavladala pomirliivAst na zapadu. bo tudi na Balkanu vo;nnemogoča. Balkan ima samo eno željo, da se nihče ne vmešava v njegove zadeve.
_	med S'i>ahom in Andričem. —
Med JMO in NPS je bil dosežen glede sarajevske oblastne skupščine porx>ln sporazum. Po tem s-? irazumu dobe muslimani oblastnega predsednica. 0 tajnika ;n 4 člane oblastnega odbora, radikali podpredsednika, 1 tajnika in
3	člane obl	odbora,	radičevci	pa 1 taj-
nika in 1 člana oblastnega odbora.
—	vrst o rpz&dovoJjstvu neka-
terih pes'!**' i>v FSS vsVd Unaliciie s Pribiče-vVem. P-oogr^jski radikalni krogi poročajo, da je te dni Tv-vlnisilo 18 radičevskih narodnih poslancev osebno snnmenieo vsled ne-zadovoMs»va s i •litifeo HSS. V tej snomenici se rsofilanei nritož’'ie;o. da še niso bili podani nobeni računi o nr>'*rabi agitacijskega fonda ter o den^rin. ki ;e rnšel iz Amerike. Tudi računi o izolačilu sp^ačkesra doma še niso bili ir.oloženi. ver še danes zahteva vodstvo Stanke, da plača vsak poslanec od dnevnic 3'00 , dinarjev meseXr,o w strankarski fond, zahteva on-rzicija, da se ji o uporabi tega denarja polože računi. Or.r>ziei'a zahteva nadalje, da se ne a.io f^miliarni vplivi v vodstvu stranke. Opozicija zahteva nadalje, da vstopi HSS v vlad- in je nr~*’i soijačko-demokralski koali-ciii. ki je imela samo ta usreh, da je rešila Pribičeviča iz izbere. Agresivna oolitika Iribičev.iča je z- volivce HSS samo v škodo. Enako je ormicPa pro>ti posl. Drljevifiu. ki da ima prevelik vnliv n,a St. Radiča. Končno zahteva opozicija posebno sejo kluba, na kateri nii bi se vsa ta vnraš"®'a rešila. Spomenico so baje podnisali ooslanci: Preka, Kežman, dr. Bankovič, Markotič. prof. Krpan, Vukovič, Klarič, Kostopeč, Kraljič, Bačinič in še nekateri druffi. Za~r~'i>š£d listi to vest radikalov odločno demantirajo in pravijo, da ni nič drugega ko radikalna intriga, da bi z njo razbili enotnost opozicije.
= Kulturna konvcncija s Čehoslovaško. Med Če oslovaško in Jugoslavijo bo v kratkem sklenjen sporazum o ožjem kulturnem in gospodarskem sodelovanju in sicer v obliki gospodarske in kulturne konvencije. Kulturna konvencija je po večini že gotova, do-čim se ima o nekatera vprašanja gospodarske konvencije šele rešiti. V ta namen je povabljena delegacija čehoslov,iškega parlamenta v Beograd in bedo tedaj rešena vsa še sporna vprašanja. Predvsem gre za izvoz jugoslovanskega tobaka. Delegacija čehoslo-vaškega parlamenta pride v Beograd 21. januarja in bo nato obiskala tudi Zagreb in Ljubljano. V Jugoslaviji bo ostala 8 dni.
= Brian-d o novem letu. Francoski zunanji
m-mogoča.
minister Briand je v intervie\vu z ameriškim n<*vin?.(jem iajavii, da je leto 1927, ki je skušalo zbližati nar -de, zmanjšalo prostor, ki •> delil koniinenie, zlasti pa Evropo in Ameriko. Z zadovoljstvom je 'poudaril Briand željo, ki je ve ino močnejša. da ne pride med Francijo in Združenimi državami nikdar do vojne. Briand ji' prepričan, da bo v kratkem s svečanim aki<>m proglašeno večno prijateljstvo med -obema. državama. Verujem, je nazadnje izjavil Briand, da bo leto 1928 nova etapa za razvoj mednarodnega duha arbitraže in organizacij mira.
= Mn >oiini popušča. Rimski poročevalec »Echo de paris«-a trdi v posebnem dopisu, da se je mogel po avdienci pri Mussoliniju informirati v dobro obveščenih in vodilnih ifelij .na .ih državnikih ■ namerah italiianske vlade pri ureditvi francosk -italijanskih od-nošajev. Tako iz razgovora z Mussolinijem, ko iz razgovora z drugimi politiki se more •■'•'le;-a4. da je Mussolini realen -politik in da ne namerava slaviti n tbeni’’ pretiranih zahtev. Nasprotno bo stavil Mussolini samo ta-' o zahteve, ki ji'-, b ■ ir.ogla franeoeka vlada po večini izpolniti. Če bi se s irancoske ali italiianske bi rani pri prite.ku razgovorov V. uk e' neprein:šlie.n :sli. -bi bi1! »"inošaji med Rimom in Parizom kompromitirani in ver'e-no bi rsstala vi rv-v.-jvv ’.o(briJi odno-
= Snowden za koalicijo delavske stranke z libera ci. Izstop Snowdena iz neodvisne delavske stranke je vzbudil v političnih krogih veliko zanimanje. Sicer pa je bil Snovvden vedno proti ekstremnim socijalistom. Pravijo, da si sedaj Snovvden prizadeva doseči koalicijo z liberalci. Mnogo znakov je, da pridobiva Snowden v delavski stranki vedno več na vplivu in če bi moral Macdcnald vsled bolezni odstoipiti, potem postane najbrže Snowden njegov naslednik. Je to znak, da izguiblja radikalizem v delavski stranki na veljavi.
— Nove aretacije avtonomistov v Alzaciji-Loreni. To hišni preisikavi na sveti večer je policija sedaj na podlagi zaplenj enega materiala aretirala 13 voditeljev avtonomističnega gibanja v Alzaciji-Loreni. Zlasti pa je začela policija zasledovati člane »Schutzbunda«, ki so ga ustanovili avtonomisti v zaščito proti napadom fašis'ov in ekstremnih elementov. Ta '.Sc.hutzbund? je bil skoro vojaško organiziran in je bil v zvezi tudi z nemškimi nacionalističnimi krogi iz rajha. Preiskovalni sodnik je odre iil aretacijo najbolj vidnih članov »Sc utzbunda-.
— Interven« ija Japonske v severni Kitajski pričakovana. Ponovno izkrcanje janons-kih mornariških čet v Tientsinu je vzbudilo v Pekingu veliko razburjenje. Intervencija Japonske bi nastala, ker se je Čancolin naslonil preveč na Ameriko in dovolil Ameriki znatne koncesije. Zlasti pa je Japonce razburilo, da bi Amerikanci izgradili radio-postaje v Mandžuriji. Enako so Japonci tudi proti ameriškemu posojilu ‘južno-mandžurski železnici. Mnogi politični krogi sodijo, da je bila na številnih konferencah laponskega ministrskega predsednika Tanake z japonskim vojnim minisir >m sklenjena japonska intervencija v severni Kitajski.
= Petrolejski boj ired Mehiko in Severno ameriški n i Združenimi državami končan. Po novih določilih uživajo ameriške petrolejske družbe v Mehiki zopet vse pravice,, ki so jih imele do le'a J9 7. Pač pa bodo te družbe •malo bolj obdačene. Tako namerava Calles uvesti 10 odstotni pribitek na zemljiški davek in poleg tega obdačiti tudi petrolej, ki se izvaža iz Mehike. Na ta način bi dobila Mehika 15 miljonov dolarjev novih dohodkov na leto.
KRATKE VESTI.
Vsled sklepa centralnega lzpolniteljnega komiteta so izgubili Rakovski, Preobražen-ski Kamenjev vsa svoja službena mesta.
Novo latiško vlado je sestavil Nemec posl. Schiemann, urednik lista >Rigaisc'ae Rundschau«. Znan je tudi po svoji udeležbi na 1 manjšinskem kongresu v Ženevi.
Angleška špijonaža.
23.	julija 1925, po nesrečnežev! smrti, je prejela njegova vdova od zelo korektnega in pri celi zadevi ueudeleŽenega moža, generala Clive-a, teda-njega vojaškega angleškega attacheja v Pa-ciau dopis sledeče vsebine:
-Zvedel sem, da v ar ivih War - Officea (ministrstvo vo'ne) ne eksistira noben akt niti nobena sled, ki bi govorila o aretaciji vašega moža, niti pojasnjevala od Vas navedeni slučaj.«	.	.
ftele po daljši intervenciji zunanjega ministrstva, kakor tudi po direktnem nastopu francoskega veleposlanika v Londonu je dolila vdova po profesorju Chevreauju januarja meseca L 1926 sledeči pripis zunanjega ministrstva:
»Čast mi je, naznaniti Vam_, da je na nas pritisk uvedel londonski Foreign Office novo
f reiskavo v zadevi Vašega soproga in sporo-il vašemu veleposlaniku to-le:
Foreign Office želi končati to stvar, keT eega cel slučaj, odnašajoč se na aretacijo gospoda Ghevreauja, »edem let nazaj v preteklost, in zaradi tega zanj ni več mogoče odrediti novo preiskavo.«
Tako je elasvna Intelligence milostno pn-etala, da na ta način rehabilitira spomin profesorja Chevreauja. Odpustila je mučencu zločine, ki jih Je na njem zagrešila. V zameno za to uslugo pa je morala vdova po-feazati trdno voljo, da hoče umreti od gladu; kajti Intelligence Service si ni svesta nobene krivde: Slo je le za odstranitev ne-kfega človeka in vrh tega je bil le Franco«!
USODNI DOKUMENT. - GOSPODA VAINBU in SAFAROV.
Bilo bi sicer močno in diskretno vprašanje, če bi kdo vprašal vodilne ljudi v Intelligence Serviceu za Hythejev dokument, toda teonfuzija ob tem vprašanju bi spravila sadnega poveljnika Intelligence v najve^o aa-
drego, kajti v arhivih Intelligence Semcea na londonske Downing Street št. 10 ;e en fascikel prazen. In to je baš fascikel Hythe-jevih dokumentov, ki je doslej postal dokument, prinašajoč nesrečo, dokument, o katerem se v pisamih Intelligence ni smelo govoriti.
Kljub temu pa je njegova zgodovina zelo zanimiva, dasi na videz suhoparna; iz nje se precej jasno kaže, zakaj dokument ni le izginil ampak tudi zakaj ne sme nihče govoriti og njem. Bilo je začetkom ma!a 1. 1917, ko je kapitan Elwin, eksponent balkanske sekcije Intelligence Servicea, zadržal v svoji uradni pisarni v Solunu, zanimivo brzojavko, poslano šifrirano gotovi veliki banki v Rim. Kapitan Elwin je še isto noč lahko s pomočjo izdanega ključa dešifriral brzojavko, ki se je glasila tako-le:
Baš je dospela vest iz Newyorka, podpisana Haas, katere obseg sporočam: Vaš br-zojav, predajajoč podrobni obraz situacije, je bil izročen pravim rokam. Delamo skupno s pomočjo Kopenhagna in pričakujemo angleškega privoljenja, da primemo z akcijo v < rijentu. Brandeis je glasom potrdil včeraj javil Rots... Zagotovite naše zaveznike, da jim damo najširšo podporo. Podpisan: Wie-seman.t
Kapitan Elwin, ki mu je bila cela stvar znana, je sedel, da takoj napiše k tej brzojavki uradni komentar, ki se je doslovno glasil tako:
»Skupno delo s posredovanjem Kopenhagna. - Imamo vse dokaze, da smo lahko prepričani, da je treba pod tem imenom razumeti društvo ruskih revolucionarjev in mednarodnih agentov, ki se baš zdaj nahajajo v Kopenhagnu. Help... uradno zagotovil voditelja ekstremnega gibanja, da bodo v najkrajšem času lahko zopet dobili Rusijo. Vainen in Safarov sta bila določena, da osebno spremljata Ulijanova. Potrebno je takoj izslediti, če nimata ta dva stikov z našimi agenti na severu in posebno 2e nave-
deni Rots... ni istoveten s kapitanom istega imena, ki je v naši službi v pisarnah na Downing Streetu. Podpisan: Elwinx
Telegram in njega uradni komentar sta bila zaupno in najhitrejšim potom poslana siru Hytheju, podnačelniku Intelligence Ser-my Corps a v Londonu. Po tej vesti je pričakoval kanital Ehvin Čim prej zasluženo povišanje. Toda mesto tega je prejel ukaz, da se vrže v ječo.
5.	julija 1917 so stopili v zgodnjih urah v njegovo pisarno oboroženi vojaki. Brez preiskave je bil odpeljan na transportno ladjo in tam zaprt v samotno celico. Šele, ko je bila ladija na širokem morju, ie nesrečnež izvedel, da ga smatrajo za človeka, ki je v zvezi s sovražnikom. K sreči se je transport moral zastaviti pri Malti in ladja se je usidrala v pristanu La Valetta. Elwin je s pomočjo ladijskih častnikov dosegel to milost, da so ga peljali k lordu Methuenu, guvernerju otoka. Lord Methuen je bil pošten vojak. Na svoio odgovornost ukaže osvoboditi kapitana Ehvina, ki ga je ladijski zdravnik Van Milligan proglasil za telesno in duševno popolnoma zdravega.
Toda to kapitanu Elwinu ni zadoščalo. Ni hotel le svobode. Hotel je reči tudi zadnjo besedo v celi tej nejasni zadevi. Vkrcal se je na prvi osebni parnik in prišel i. avgusta v London, kakšne četrt ure posmeje se predstavi siru Philipu Kerru, nasledniku lorda Hythe-a — kajti lord Hythe je nena-d.ima umrl skrivnostne smrti v mesecu maju, točno tri dni potem, ko je prejel solunski dokument.
Sir Philip Kerr ie sprejel kapitana Elwina nad vse prijazno. Toda odredil je, da se podvrže pregledu zdravniške komisije, ki naj odloči, če je sposoben zopet nastopiti službo ali ne. Ta sanitetna komisija, obstoječa iz petih častnikov Intelligence Serwicea je po kratki seji soglasno sklenila, da je kapitan Elwin popolnoma blazen in da je vseskozi potrebno, da se ga odda v blaznico. Kapi-
tan Ehvin se brani in zahteva sestavitev nove komisije, tokrat le zdravniške. Novi eksperti proglase soglasno, da je kapitan po duhu in telesu popolnoma zdrav.
Sit tega postopanja :e podal kapitan El-vin demisijo na častniško čast v službi Intelligence Serwicea in prosil, da ga uvrste v letalsko četo s sedežem v Readingu. Toda tu ni ostal dolgo. Drugi dan po svoji uvrstitvi — 19. seiptembra — je dospel ministrski odlok, glasom katerega je bil takoj črtan iz aktivne armade. Elwin je dan na razpoloženje s polno penzijo in odlikovanjem, kajti po preiskavi in nazorih poklicanih faktorjev je pridržal kopijo zloglasnega akta Hyt,.ea, ki jo je skril na varnem kraju. In original tega akta je po čudnem naključju — izginil pri preiskavi kapitana Elwina.
Eksistira edino le en akt, ki je v nekakšni oddaljeni zvezi s tem dogodkom. Nahaja se ; v arhivu White-Hallu in se tiče preiakave,
! ki jo je odredil general Knox v Sibiriji, glede zadnjih dni carske rodbine. Ta dokument so glasi tako-le: št. 38. Generalu Knoxu, War Office — London. Nujno.
Omsk, 5. februarja 1919. — Kar se tiče naprošenega obvestila o pobiti carski rodbini, je mogoče javiti, da so bili Sovjeti, ki jim je bila carska rodbina izročena v varstvo, razdeljeni na dva tabora. Prvi je skušal rešiti carsko rodbino, dočim je drugi — po številu pet oseb — vztrajal na tem, da se jo takoj ubije. Med temi zadnjimi sta bi-1'. posebno dve osebi kot posebno odgovorni za poboj carske rodbine. Imenujete se Vainen in Safarov. Dalje lahko javljam, da...«
Vainen in Safarov, dve imeni iz izgubljenega Hythejevega dokumenta, imeni, ki je vedel zanje kapitan Elwin, ko je v noči po-četfeom maja razreševal rimsko brzojavko in ji napisal svoj usodni komentar. Lord Hythe je umrl tri dni potem, ko jo je sprejel — Kapitan Elwin je umrl sedem let po svejem boju * Intelligence Service-om.
Popuščanje napetosti med Italijo in Jugoslavijo.
V Italiji, 28. decembra.
O	zadnjem razgovoru italijanskega poslanika v beogradu, generala Bcdrera, z ministrom zunanjia stvari, g. Marinkovičem, ki se je vršil 23. t. m. v ininisisrivu zunanjih stvari v Beogradu, je med vsemi večjimi italijanskimi listi edino le milanski »Corri-ero delia Sera« objavil kratko vest svojega beograjskega poročevalca, vsi ostaii italijan-s.:i listi, pa so ta dogodek večinoma popolnoma prezrli in niso niti posneli vesii po milanskem listu. Stvar je pač razumljiva, če se uporieva, da je bil liste dni ves italijanski tis.: naravnost že skoraj do blaznosti navdušen zaradi prevedbe italijanske lire na zlato podlago in so bili vsi njegovi stolpci polni in prepolni lastne in cd zunaj naročene hvale toga ukrepa fašistovske vlade. Zato so pač listi prezrli eni dogodek, o katerem jo .Gurriere della Sera« pod zelo značilnim naslovom »Razgovor med Bodrerom in Marinkovičem,ki mu Beograd pripisuje veliko važnost«, poročal 24. t. m. takole:
»Italijanski minister general Bodrero, ki je prišel v ministrstvo zunanjih stvari, se je dolgo časa razgovarjal z ministrom .Marinkovičem. 0 razgovoru, ki se je vršil v ozračju prisrčne mirnosti, se čuva absolutna tajnost.
V	tukajšnjim službenih in političnih krogih vzbuja (a razgovor v ostalem znaten optimizem z ozirom na italijansko-jugoslovenške odnošaje. \ seuakor se razgovoru pripisuje verika važnost.«
Kakor rečeno, je italijanski tisk ta dogodek popolnoma prezrl, ali hote ali nehoie, in v niti enem italijanskem listu ni bilo doslej niti najkrajše pripombe k tej stvari, celo niti ne v samem »Gorriere delia Sera«. Vse drugače pa v iranceskem tisku, ki je na vest o tem razgovoru naslonil obsežna rnz-motrivanja o nalijansko-jugoslovenskik od-nošajih, katerih italijanski tisk nikakor ni mogel prezreti. 1'ako se sedaj v italijanskih listih precej razsežno razpravlja o znalcih popuščanja italijansko-jugoelovenske napetosti, toda seveda le v smislu glasov francoskega liska.
Posebno se poudarja, da je »Temps« po-svetil svoj uvodnik italijanske^ugusloven-slcim odnošajem in da vidi ravno v zgoraj-omenjenemu razgovoru generala Bodrera z gospodom Marinkovičem znak, da se ustvarja za prijateljsko ureditev med Italijo in Jugoslavijo nasiaiih, tupatam celo tudi vznemirljivo izgiedajočih vprašanj ugodno ozračje. Brez lastnih priporno navaja potem italijanski tisk, kako je v smislu »Tempsovihc izvajanj pač tež.co priti do neposrednin pogajanj med Italijo in Jugoslavijo z ozirom na sedanje stanje javnega mnenja v obeh državah in kako zlasti tiranska pogodba še vedno vznemirja Srbe, ker se jim nadvlada Italije nad Albanijo zdi stalno ogroževanje varnosti Jugoslavije, dočim pa na drugi strani lmče iasistovski tisk videti v vsaki juge,slovenski patrijotični manifestaciji demonstracije proti novi italijanski politiki na Balkanu, v kateri pa drugi vidijo obnavljanje nekdanje avstrijske politike »D ranga nach Osten-. Pogajanja za spravo so bila doslej noiriigoča zaradi obojestranskega 'nezaupanja in še tembolj, kor na eni strani smatrajo Jugosluveni za potrebno, da dobe predvsem formalno zagotovilo glede načina, kako namerava Italija tolmačiti tiransko pogodbo, dočim pa na drugi strani Italijani zahtevajo, da jugosloveuska narodna skupščina neumornim ratificira nellunske konvencije. Tak je bil položaj, položaj brez izhoda, 11. novembra t. 1., ko je bila podpisana franccsko-jugoslovenska prijateljska pogodba, kateri je iasistovski tisk na vsak način hotel natvesti eimko ost proti Italiji. Enajst dni po podpisu francosko-jugoslovenske pogodbo pa se je podpisala vojaška zveza med Italijo in Albanijo, ki v resnici potrjuje posebni položaj, ki si ga je pridobila italijanska polii;ka v Albaniji. Gošpod Mussolini, da je v svojem poročilu v ministrskem sveiu zavrnil krivo tolmačenje francosko-jugoslovenske prijateljske pogodbe in priznal njeno absolutno lojalnost, a z druge strani pa je tudi resnica, da ima druga italijansko-albanska pogodba vojaški značaj in namen, ki sta točno opredeljena, toda jasno pa je vsekakor, da se ni;,re uveljaviti le tedaj, če bi bila kršena neodvisnost in teritorialna celotnost Albanije, kar pa je izven vsake verjetnosti.
Naslednje odstavke »Tempsovib« izvajanj pa navaja italijanski tisk dobesedno v ce-
r. s.
loti, toda tudi brez dostavka vsakršne lastne pripombe:
»Res je tudi, da so živahne polemike, ki so se pričele z ozirom na to stvar, zopet opozorile na napetost v odnošajih med Rimom in Beogradom in ta nevšečnost je pritiskala na odnošaje med Francijo in Italijo, j i Razumela se je nevarnost in ta vprašanja so ] se jela pretresati s splošnega vidika ter ! se ve, kako se je po govoru gospod Briatida in poročilu gospoda Mussolinija ozračje med ; Parizom in Rimom srečno razjasnilo. Narav-i no je torej, da bi sledila pcrpusdtev napo-| tosti med Rimom in Beogradom in da bi se j iskreno hotelo storiti nekaj, da bi se našel j temelj za ureditev vprašanj med Italijo in ; Jugoslavijo. Razumelo se je, da zaradi svo-
i	jega posebnega položaja v Jadranu Italija ne j more pristati na to, da bi se ne zanimala zn Albanijo, katere neodvisnost pa je enako dragocena za varnost kraljevine SHS. j »ce je itajijansko-jugoslovensko vprašanje ’ kočljivo, pa vendar ni nemogoča pravična j rošiiev. Dejstvo, da je imel italijanski pcsla-! nik v Jugoslaviji dolg razgovor z gospodom | Marinkovičem, čegar prednost in spravlji-j vo.-:t sta znani, tvori vsekakor ugodno znamenje. Morda se ne sme pretiravati važnost
i	tega prvega razgovora, ki se je, kakor se
■	zdi, vrtel edinole okoli temelja spora, ki pa more odpreti pot nadahnim razgovorom. Vsekakor se mora itaiijansko-jugoslovenska pogodba iz leta 1924., kateri so sledile ne še ratificirane neptunske pogodbe, v kratkem oonoviti. Mogoče je, da je o tem vprašanju italijanski poslanik v Beogradu hoiel razpravljali z gospodom Marinkovičem in morda se tudi najde izhodišče za razsežnejša pogajanja, ce Di bilo tako, bi bilo treoa le čestitati na popustljivost napetosti, ki je znatnega interesa z evropskega vidika.«
Ne da bi dodajal tem izvajanjem pariškega, s francoskimi sluŽDeninn krogi v kar najožjih zvezan se nahajajočega lista tudi le najmanjšo lastno pripornim, prehaja italijanski tisk neposredno k izvajanjem drugega pariškega lista »Journala«, ki pravi, da se francoSKO-italijanska pogajanja prično takoj po prihodu novega francoskega veleposlanika g. De Beaumarchaisa v Rim in da je pričakovati obojestranski zadovoljivi uspeh ten pogajanj, tičocih se posebnih trancosko-itali-janskih vprašanj, toda ono veliko nesporaz-umljenje, ki je izzivalo napetost zadnjih mesecev, pa da more izginiti edino le na podlagi lojalnega sporazuma držav na obalah Jadrana. Se pač res lahko trdi, da je frnn-cosko-jugoslovenska pogodba bistveno miroljubnega značaja, toda dokler so Italijani in Sroi v sporu med seboj, se Francozi ne morejo postaviti na stran Srbov, ne da bi se Italijani čutili prizadeti. Tako, da je le en sam način za vzpostavitev ravnotežja in sicer iskren sporazum med Rimom in Beogradom. Stvar, da je tako očividna, da so se takoj, ko so je pokazala možnost nje izvedbe, že prijavili tisti, ki hočejo loviti v kalnem. Pogajanja med Francijo in Italijo, da so se komaj napovedala, pa se je že izjavljalo, da ne bedo uspela, češ, ker Italija zahteva preveč, Francija pa daje premalo, in komaj so se obnovili stiki med Italijo in Jugoslavijo, pa se že napoveduje, da se iz- ! jalovi vse, zaradi sklenitve zveze med Italijo in Grško. Grški minister zunanjih stvari, da sicer ni izjavil tega, ko se je vrnil iz Rima v Atene, toda gre mu pa za ureditev spornih stvari med Grško in Jugoslavijo, torej očividuo za rešitev solunskega vprašanja, katero bi bilo že zdavnaj rešeno, če bi ga ne zapletalo neprestano sumničenje in tekiuenje. Kes da je, da je rešitev vseh teh nesporazumljenj prvi pogoj za stabilizacijo Balkana, toda uprega se pač voz pred vole, če se govori o stvoritvi balkanskega Lokar-na po ureditvi vseh medsebojnih spornih vprašanj,
In tako potem za »Jouraalom« še cela vrsta drugih francoskih listov, toda vse, kakor sem že ponovno omenil, brez najmanjše lastne pritpombice italijanskih listov, ki oči-vidno še nimajo s strani italijanskega zunanjega urada navodil, kako stališče naj zavzamejo z ozirom na .popuščanju napetosti med Italijo in Jugoslavijo«. Vsekakor pa je že dejstvo, da italijanski listi navajajo tako toč-no in obsežno tozadevna izvajanja francoskih listov, precej zanesljiv znak, da se to -po-puščanje« v resnici že pripravlja in najbrž no brez znanja in vpliva Pariza.
Dr. Pavel V. Brežnik:
Beograd ali Belgrad!
Prestohco naše države pišejo danes mnogi Slovenci Belgrad, češ, da je lo edino pravilna slovenska oblika in bi se ioicj pregrešili napiam svojemu materinskemu jeziku, če bi pisali srbsko obliko Beogiad.
Trditev, da je Belgrad piavilna slovenska oblika, pa ne diži. 1’iavdna slovenska oblika bi bda samo Beli grad, kot jo rabi stara slovenska narodna pesem. To mesto je neko čislo določeno mesio in se snte zgio Pridevnik rabiti samo v svoji določni obliki »beli«, ne pa v nedoločni obliki »bel , kajti lo ni neki bel grad, temveč točno določeni Beli grad, glavno mesto naše države.
Kavno tako je nepravilna obl.ka Zidan-mosi ati Zidan most. Edino pravilno je Zidani most, kajti ta izraz znači čislo določeni most (in po njem kraj poleg tega mostu), ne pa splošno neki zuiari rnosi.
Enako Stari grad (pri Novem mestu) in ne Sinrgrad ali Star grad.
Res je smer, da ljudska govorica včasih, ne dela razlike med določno in nedoločno obliko moškega pridevnika s tem, du izpušča končni i določne oblike, toda tega ne posnemamo nikjer v pismenem jeziku, ker ni pravilno.
Oj, stojaj, stojaj, Beli gradi (Slovenska narodna pesem.)
Edina pravilna slovenska oblika bi torej bila Beli grad, med tem ko je Belgrad prvič nepismena ljudska oblika (kot izgovarjava), drugič pa (kot pisava) skovanka po nemškem načinu, ki se protivi čutu slovenskega jezika. Nemški Weissenburg aii Al-tenburg se ne da presaditi v slovenščino z Belgrad ali Stargrad (skupaj pisano kot v nemščini), temveč le z Beli grad, Siari grud.
Izbero imamo v slovenščini torej samo med dvema oblikama, med slovensko Beli grad (Belega grada, v Belem gradu) in med sibsko Beograd (Beograda, v Beogradu). Zn katero naj se odločimo?
Absoluten purist se bo odločil zn prvo, češ, da je to slovenska oblika in ima prednost pied tujo obliko. S svojega stališču ima prav, toda nastane vprašanje, kam pride, ako hoče to svoie stališče dosledno izvajati. Ce mora z Beli grad prevesti zemljepisni tuji izraz Beograd, potem se mora za Salzburg rabili že od nekdaj v slovenščini udomačeni prevod Solnograd, zn Munchen Monnkovo, za Dresden Draždane itd., no, in če smo dosledni za Oxford, Ochsenfurth in Bosporus za Volovski brod.
Pridemo ad absurdum!
Danes je nasprotno vsepovsod tendenca, da se zemljepisna imena pišejo v vseh je-zikih tako, kot ijh rabi narod, ki tam stanuje. Redko izjemo tvorijo le zelo znana geografska imena, ki so že dolgo ukoreninjena, n. pr.: mi Slovenci bomo vedno rekli, da je nekdo bil na Dunaju in ne v Wienu, enako kol bodo Hrvati rekli u Beču, ali pa Francozi Londres in ne London, Nemci Rom in mi Rim, a ne Roma itd.
Za »Belgrad« pa to ne velja, ta neslovenska oblika se je pri nas uvedla šele pred nekaj leti potom nekaterih časopisov.
Ker je oblika Belgrad napačna, a pravilna slovenska oblika Beli grad danes sploh ni v rabi, bi bilo priporočati, da se iz zgoraj navedenih vzrokov poprimemo vsi oblike Beograd, kot jo rabi narod, ki tam stanuje. S tem se nikakor ne pregreš.mo proti svojemu jeziku: naj ostane v našem jez.ku srbski naziv Beograd, kot je ostal nemški Berlin ali švedski Stockholm.
Za Beogiad govori tudi praktična stran: zakaj ne bi vsi Jugosloveni nazivali vsaj svoje skupne presiolice z enim in istim skupnim imenom?
K sklepu omenim še, da skušajo" danes Srbi izraz Beograd uveljaviti tudi v inozemstvu in s tem enotnim nazivom nadomestiti francoski Belgrade (izgov. belgrad), angleški Belgrade (izgov. belgrejd), nemški Belgrag (izgov. belgrad! in laški Bel-grado (izgov. begrado). V vseh oficielnih zadevah se danes v Beogradu rabi tudi v jutih jezikih samo srbski naziv. Pridružimo se temu poenostavljenju tudi mi, kajti drugače se nam lahko zgodi, da bo neki dan ves svet poznal Beograd, samo Slovenci ne.
RADIOFONIJA.
Naš »Narodni Dnevnik« lahko z zadovoljstvom gleda nazaj v dobo pred dobrimi tremi leti, ko je tudi na polju radiofonije ledino oral med Slovenci. Pozneje, dosti pozneje so prišli drugi orači in rezali globoke brazde na iem polju, tako da so vspe .i že precej veliki, dasi od daleč nezadostni za kulturni nivo našega naroda. Ljubljanski klub amaterjev ima tu hvaležno nalogo, da začne oziroma nadaljuje lepo pričeto delo.
Danes navadni ljudje nimajo niti pojma, kako rapidno bo radiofenija v Sloveniji napredovala takrat, ko začne delovati pošiljalna postaja v Domžalah, ki se vredno pridruži večjim postajam srednje Evrope. Naš strokovnjak Sliškovič je pisal tudi o tej naši postaji v najbolj razširjeni publikaciji »Radiokalen-der« za leto 1928 — v nakladi znane revije »Radio-Welt« na Dunaju. — Domači program bodo mogli poslušali daleč naokrog z navadnimi detektorskimi aparati, ki bo smel stati sam zase največ sto dinarjev, z dektorjem, dobrim kristalom in dvema slušalicama pa do BOO dinarjev. Ako bi pa tudi Ljubljana pristopila srednjeevropski zvezi Dunaj—Praga— Varšava, kar je pričakovati in le priporočati, tedaj beste v Sloveniji poslušali tudi na svoje male aparatke ves srednjeevropski program. A ljubljanska postaja bi od časa do časa podajala srednji Evropi najlepšo cvetke naše narodne glasbe, posebno pa našo divno naredilo pesem. Mislite na te možnosti tisti, ki ste v to poklicani.
Uredništvo imenovanega koledarja je naprosilo Sliškoviča, da je priobčil svoje bogate izkušnje v gradbi modernih zvočnikov. V popularno pisani razpravi je tudi 17 slik. Prva slika kaže zvočnik v osmerokotu in v premeru 50 cm, in la je — naj to izdam ama.er-jem — moj zvočnik iz mojega radicikotička. Ta poje kakor velika glasbena kapela v mojem kotu. — Priporočam ta spis amaterjem posebno zdaj, ko se bliža čas, da bodo zvočniki v vsaki slovenski hiši. Kje se dobe magnetni sistemi za tak Sliškovičev zvočnik, pove lahko tajnik ljubljanskega kluba ali inž. Metod Gabršček v Mostah št. 18. — Cel zvočnik stane bagatelo, ako se amaterji malo potrudijo sami.
Naj še povem, kar je našim amaterjem precej znano, da je »Radio-Welt< pred nekaj tedni objavila znamenito Sliškovičevo razpravo
o	uporabi tantala pri usmerjevalcih (Gleich-richter), t. j. priprava za polnjenje baterij, kar je ravno za naše kraje neprecenljive vrednosti. Saj je ravno polnitev baterij danes pri nas združena s težavami in troški. Po tej Sliškovičevi razpravi pa si lahko vsak amater napravi sam napravo za polnjenje baterij, — seveda le v hLšah, kjer imajo električno luč.
V	treh številkah Radio-\VeJt je priobčil Sliškovič obširno razpravo o svojem novem sedmerocevkastem 'aparatu »Polyhetc, ki je od jesenskega dunajskega velesejma na višku splošnega zanimanja. Celo Madjari in Poljaki so v pogajanjih, da ta aparat pridobe za svoje železnice. Tovarna Kap s tli SShne A. G., Wien XII., Joh. HofimannspSatz 12 je bila ves čas do zdaj tako zaposlena z izdelovanjem aparatov in sestavnih delov, tla sem se jaz sam dva meseca prizadeval, da bi dobil za dva refloktanta v Domžalah dva aparata. Sele za Božič sem mogel vri roči prijateljski zahtevi.
—	Kdor ima Sliškovičevo razpravo z mnogimi slikami, si more aparat sam sestaviti za prav malo denarja. Seveda more uporabiti le sestavne dele, ki jih Sliškovič sam zahteva.
Pri lej priliki moram nekaj povedati: Ako kje, tedaj je v radiofeniji pravilo, da je boljše sovražnik dobrega«. Leto za letom prinaša popolnejše aparate in posamične dele, a vsak amater hoče napredovali s časom. Toda Slovenija je daleč od tega napredka, lu prihaja k nam šele jotem, ko je zastarel drugod po svetu. Ali zalege zastarelih aparatov in sestavnih delov so — jako po ceni.
Dunajski izdelovalci pa se bahajo, da imajo ravno v Jugoslaviji najboljše odjemalce za tako zastarelo robo, ki se potem pri nas hvalisa zirvišek dobrote in zato dobro prodaja. Kluba amtorjev bi mogli narediti konec taki Spekulaciji na nevednost in zaupnost. Kar je zastarelo, naj se razproda kot zastarela roba, ali nalašč kupovati v tujini, kar je že zastarelo, in s tem delali dobre kupčije, to je vendar prehuda zloraba zaupanja amaterjev.
A. G.
Ali veš!
S tekočo številko pričenjamo prinašati vprašanja nove družabne igre »Ali veš?«. Igra je priška k nam kakor moderni Jazz-band preko Nemčije iz Amerike in je danes tam izredno popuiarna. Igra je zanimivejša, bolj poučna kakor »Križanka«, ki se je sko-roda preživela. Dočim spada križanka med takozvane ugankarske igre, je mogoče na vprašanja, ki nam jih stavlja »Ali ves?« odgovarjati samo s pozitivnim znanjem. Vprašanja so vzeta iz najrazličnejših vrednostnih panog kakor n. pr. zgodovina, zemljepis, pri-rodoslovje, maiemauka, fizika, lLeralgra, politika, gledališče, film, glasba, šport iid.
Odgovori se taksirajo s točkami. Fo zmislu popolnoma ali skoro popolnoma pravilen odgovor šteje dve točki; prilično točen ati točen toda nepopolen odgovor se oceni z eno točko. Kdor pa odgovori napačno ali sploh ne ve odgovora, ne dobi nooene točke.
Igre se lahko udeležita dve osebi ali pa tudi več oseb. Ce jih igra več kot dva, je najbolje, da vsak posameznik odgovor pismeno priobči izpraševalcu, tako da nihče izmed igralcev ne ve za odgovor soigeralca.
25. vprašanj.
1. Kdo je dokazal, da sestoje diamant, grafit in oglje iz istega elementa, iz ogljika?
2. Kdo je spesnil narodno himno »Hej Slovani«?
3. Koliko sinfonij je zapusiil skladatelj Gustav Mahler?
4. Kdo je ustanovitelj ljubljanske filharmonične družne?
5. Kaj je Ponape?
6. Kateri nemški pesnik je izdal prevod slovenskih narodnih pesmi?
7. Kaj je alokucija?
8. Čigav je izrek, da se na svetu ne zgodi nič novega?
9. Kaj je balotaža?
10. Kateri papež je uvedel celibat za kat. duhovnike?
11. Kaj je daltonizem?
12. Kaj pomeni kratica H. R. I. P.?
13. Kaj so laorimae Christi?
14. Kdo je muf ti?
15. Kako se je imenoval grški pevec, ki so ga poslušali kameni in živali?
16. Kaj je pentatevli?
17. Katerega dne v letu je porcijunkula?
18. Kako se imenuje najmanjši agnleški novec?
19.	Kaj	je	ramazan?
20.	Kaj	je	stalaktit?
21. V katerem premogovniku Slovenije se nahaja edini antracit?
22. Kdo je napisal prvo slovensko tragedijo?
23. Kaj je Ajaccio?
24.	Kaj	je	Albion in	kaj	Alboin?
25.	Kateri	sesavec leže	jajca?
VINSKA RAZSTAVA
in vinski sejem
: V LJUTOMERU :
dne 6. in 7. Januarja 1928 v dvorani predsednika gostil, zadruge g. JULIJA STRASSER
DRUŠTVO ZOO V LJUBLJANI.
Prijatelji naše domače favne so ustanovili
v	Ljubljani društvo, ki ma namen uredili in vzdržavati živalski vrt. Društvu so nadeli ime »Zoo«y kakor navadno na kratko pravimo zoološkim vrtom.
Pravila društva je potrdil veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom z dne 29. okt.
1927,	U. br 12966. Ustanovni občni zbor z dne 6 decembra 1927 je pravila sprejel in določil članarino na 12 Din letno, plačljivo tudi mesečno po 1 Din, da more pristopili k društvu vsakdo, ki ima smisel za društveno idejo.
Zoološki vrti so dandanes kulturna potreba in znak kulture. Zato je dolžnost vsakega Slovenca, da pristopi k društvu kot član.
Društveni odbor bo napresil po vseh večjih krajih, ker ve za kakega ljubitelja prirode in našega zanimivega živalstva, dotične gospode, da kot društveni poverjeniki nabirajo člane in se sicer zavzamejo za društvo. Odbor prosi vsakogar, ki bi hotel na ta način pomagati društvu do skorajšnjega uresničenja njegovega smotra, naj se blagovoli javiti tajniku za poverjenika v svojem kraju.
Predno se bo mogel otvoriti zoološki vrt s potrebnimi paviljoni in zgradbami, bo društvo od časa do časa razstavljalo nabrane živali. Na jesenskem ljubljanskem velesejmu 1928 bo taka razstava v večjem obsegu. Odbor vljudno prosi vse one, ki imajo akvarije, terarije ali sicer žive živali, da blagovolijo naznaniti tajniku, kaj imajo in pa če bi t?oteli obenem z društvenim materijalom razstaviti.
Odbor društva daje vsakomur, ki se za stvar zauima, rade. volje ustno ali pismeno pojasnila. (Predsednik dr. Alfred Seiko, univ. profesor v Ljubljani, vseučilišče; blagajnik vet. Hugon Turk v Ljubljani, Aleksandrova c. 5; tajnik dr. Stanislav Bevk v Ljubljani, Aleksandrova c. 10.)
Ustanovitev zoološkega vrta v Ljubljani je zbudila povsod veliko zanimanja. Dokaz temu, da so je javilo že preko 200 članov in da 80 mnogi prijatelji društvu naklonili izdatna predplačila. Tovarnar Fran Medič je plačal 2000 -Din, dr. Jo«, C. Oblak, odvetnik, ,1000 dinarjev; po 100 Din so plačali: Ciril Dolenc, bančni ravnatelj; Janez Jeras, trgovec; Ivan Krivic, trgovec; Gabrijel Richard, franc, konzul; Ivan Korenčan, trgovec; Viktor Rohr-man, trgovec; Anton Angola, figovec in dr. Alojz Seliškar, univ. docent. Mnogo članov je plačalo namesto same članarine (12 Din) zneske po 50, 30, ali 20 Din.
Odbor društva Zoo r Ljubljani.
— Kralj Aleksander se je vrnil v Beograd.
Predvčerajšnjim se je vrnil kralj Aleksander v Beograd. Na kolodvoru so ga pričakovali ministrski predsednik Vukičevič, dvorni minister in šel policije.
— Ameriški poslanih priredi v Zagrebu serijo predavanj. Na povabilo zagrebških znanstvenih krogov priredi ameriški poslanik na našem dvoru g. Prince v kratkem v Zagrebu serijo predavanj o Slovanih v Ameriki in o slovanskih jezikih. G. Prince, znan znanstvenik, je bil, predno je vstopil v di-plomatično službo, profesor slovanskih jezikov na Columbia-univerzi v Newyorku.
— Zahteve učiteljev. Predsednik Udruže-nja jugoslovenskih učiteljev je predložil pomočniku ministra prosvete zahteve učiteljstva povodom novega finančnega zakona, dčiteljstvo zahteva med drugim, da naj se ministrstvo zavzame za to, da se uredba, na podlagi aktere bi moral plačati vsak otrok ob vstopu v osnovno šolo 10 Din za vzdrževanje higijenskih prilik v šoli, ukine. To pa z ozirom na to, ker imamo pri nas mnogo siromšnih otrok, ki bi tega prispevka ne mogli plačati. Dalje zahteva učiteljstvo, da naj se službena doba učiteljev zniža od 35 na 32 let, da se prizna učiteljem že pri prvem imenovanju primerna podpora kot prispevek k selitvenim stroškom, da se zagoto-
vi	učiteljem stalnost in prizna tudi omoženim učiteljicam pravica do vseh doklad.
— Izpiti poštnih uradnikov. Po odredbi ministra pošie in brzojava imajo polagati vsi
rtni uradniki I. kategorije, kakor tudi oni kategorije s teritorija novosadske .in skopljanstce poštne direkcije, svoje strokovne izpite pred 'komisijo ministrstva pošte in brzojava v Beogradu, uradniki H. kategorije, razven pravkar omenjenih ' v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu, uradniki III kategorije pa pri svojih pristojnih direkcijah.
— Nov učni program za trgovske šole. V
trgovinskem ministrstvu se sestavlja na podlagi novega pravilnika o organizaciji trgovskih akademij in drugih trgovskih šol nov učni program na podlagi katerega naj bi se pouk na teh šolah v vsej državi izenačil.
— Neprijetno presenečenje ljubljanskih mestnih uradnikov. Ker ni bil ljubljanski mestni proračun za leto 1928 pravočasno odobren, je ostalo predvčerajšnjim nad 50 mestnih uradnikov povsem brez plače, še mnogo večje število uradnikov pa je prejelo zaenkrat od 300 do 1200 Din manj kot jim pristoja.
— Zveza državnih nameščencev za Slove-venijo vabi najuljudneje na svoj redni občni zoor, ki bo v nedeljo, dne 8. januarja f. 1. ob 9. uri dopoldne v »Beli dvoranic hotela »Union*. Poleg oficijelnih delegatov se občnega zbora lahko udeleži vsak organiziran nameščenec. Število udeležencev bo izpričevalo naše stanovske zavesti.
— Statistični pregled zunanje trgovine sta
I.	polletje 1927 6e dobiva tudi pri Glavni carinarnici v Ljubljani. Knjiga stane 30 Din.
— Propaganda za reforme med bosanskimi muslimani. Skupina mladih sarajevskih muslimanov namerava ustanoviti klub za propagando reformatoričnih idej, kakršne zastopa reis-el-ulema čarševič. Roforme obstoje v glavnem v sledečem: žene ne smejo več zakrivati obrazov, moški pa morajo nositi mesto fesov klobuke. Dočim so starejši muslimani proti uvedbi nameravanih reform, ima pokret v vrstah mlajše generacije številne pristaše.
— Iz sodne službe. Deželnosodni svetnik pri okrožnem sodišču v Ptuju rgdoeniardgo sega je pomaknjen v višjo skupino.
— Upokojitev. Upokojena sta: višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Ptuju Franc Nuk in poštna uradnica v Litiji Marija Berdajs .
— Boljševiški teror na Kitajskem. Iz Hongkonga poročajo: Italijanski duhovniki in redovniki, ki jih ie rešila neka angleška vojna ladja pripovedujejo, da so bili priče usuirčenj pred ječo, v kateri so bili zaprti. Eksekucije se vrše ne samo po mestih, temveč tudi po vseh večjih vasen, okrožja Hoi-lukfang-a. Pogosto je videti eskorte uklenje-nih žriev, ki imajo potegnjene skozi nosove in useša palice. Na božični dan zjutraj je bilo umorjenih 13 oseb, med njimi štiri ženske. Osvobojeni duhovniki in redovniki računajo, da je bilo usmrčenih tekom zadnjih dveh mesecev najmanje po 150 oseb na dan. Glave usmrčenih natikajo na stene komunističnih zborovaLnih lokalov. Med člani komunističnih organizacij se nahajajo tudi mladi ljudje obeh »polov v starosti 15 do 18 let.
— Mraz traja dalje. Iz vse Evrope poročajo
o	nizkih temperaturah. V nekaterih krajih je zahteval mraz zadnje dni zopet človeške žrtve. Na progi Budimpešta—iDebreczin je obtičal v bližini Szolnoka predvčerajšnjim neki osebni vlak v snegu, vsled česar je ustavljen na progi ves promet.
— Velika železniška nesreča na Romunskem. V bližini Craiove na progi Arad— Temešvar—Bukarešta se je pripetila te dni v enem izmed voz osebnega vlaka, v kaie-rem so se nahajali vojaki, velika eksplozija, vsled katere je skočil vlak s tira. 6 vojakov je bilo ubitih, več ranjenih. Kaj je povzročilo katastrofo, ni znano. Domneva se, da so imeli vojaki seboj kake eksplozivne snovi, ki so se vsled njihove neprevidnosti užgale.
— Letalska nesreča pri Marseilles-u, Ob priliki poizkusnega poleta je padel te dni v bližini Marseilles-a nov trgovski hidro-plan na zemljo. Hidroplan se je popolnoma razbil. Vseh pet pasažirjev je ubitih.
— Mož bre* glave. Pred pariško justično palačo je povozil te dni avtobus nekega moža. Moi je padel tako nesrečno, da mu so odtrgala kolesa glavo. Truplo brez glave je ••stalo, roke pa so zakrilile po zraku, ko da bi hotela glavo pobrati ter jo postaviti zopet
00	njeno prejšnje mosto. Pri tem je napra-
e vesti.
vilo truplo še tri ali štiri korak, nakar se je zgrudilo na zemljo ter obležalo nepremično.
 Bivši ruski princ morilec? Dne 8.
decembra so našli v Olomcu ločeno soprogo češkoslovaškega kapetana Rusinje, Tatjano Fiala zastrupljeno Kot dejanja sumljiv je bil aretiran njen prijatelj Vojkovinski. Po-liicjske poizvedbe so ugotovile, da je živel pred leti v Kašavi neki navodni princ istega imena s svojo soprogo kot emigrant. Navodni princ je izvršil v Kašavi več goljufij ter je bil osumljen, da je dal nekega tamkajšnjega trgovca za 100.000 Kč zavarovati, nakar ga je umoril. Bil je radi tega aretiran. Ker mu pa niso mogli ničesar dokazati, so ga končno zopet izpustili, nakar je iz Varšave izginil ter se klatil s svojo ženo po vsej Češkoslovaški in osleparil zlasti v Pragi in na Slovaškem več lesnih trgovcev za stotisočake Kč. Sedaj skušajo oblasti ugotoviti, če je v Olomucu aretirani Vojkovin i' z omenjenim navodnim princem identičen.
— Pet minut zakonske sreče. Na Sveti večer se je vršila v pisarni zaporov državnega pravdništva v Budimpešti poroka. Poročila sta se goljuf s čeki Alberto Paulillo, ki čaka, da ga izroče italijanskim oblastim in plesalka Luiza Cesarini, ki je bila svoje-časno, osumljena sokrivde pri Paulillovih goljufijah aretirana, pred kratkim pa izpuščena. Paulillo je baje osleparil neko rimsko banko za 600.000 dolarjev. Po civilni poroki je bil dovoljen mlademu parčku pet minut trajajoč razgovor, nakar so odvedli Paulila nazaj v celioo. Ker čaka možakarja, ki se hoče poročiti s svojo mlado ženko tudi cerkveno, v Italiji večletna ječa, je malo upanja, da bi vžival v doglednem času sladkosti zakonskega stanu.
— 6000 ljudi je spravila na svet. Te dni je praznovala v Berlinu 73 letna babica Klara Keferstein 50-letni jubilej kot babica. Pri tej priliki se je izvedelo, da je spravila Kefer-sleinova tekom tega časa 5000 novorojenčkov na svet.
— Preiskušnja glede pijanosti. Te dni je bil v Felthau-u v Angliji neki arhitekt na ulici obdolžen, da vodi v pijanem stanju avtomobil in aretiran. Na policiji je odločno tajil, da bi bil pijan. Da ga preiskusi, mu je dal policijski komisar sledečo nalogo: 1. Narišite mi cesto iz Staines-a, od Houslowa do križišča z vsemi krivuljami; 2. .narišite mi načrt hiše, ki ste jo prodali, prerez sirehe, tloris in fasado. Ko je arhitekt nalogo brezhibno rešil, ga je policijski komisar izpustil ter mu dovolil, da je vožnjo nadaljeval.
— Smrt rumunskega kralja Ferdinanda zakrivila malomarnost zdravnikov? Iz Bukarešte poročajo: Znani zdravnik dr. Jone-scu je objavil senzacijonalen članek o smrti kralja Ferdinanda. Dr. Jonescu trdi, da je zakrivil kraljevo smrt njegov osebni zdravnik dr. Junareus. Kralj Ferdinand je imel črevesnega raka, ki ga je, če se ga pravočasno ugotovi, prav lahko ozdraviti. Dr. Junareus pa je operiral Ferdinandu predvsem hemeroide. Šele, ko se je kraljevo zdravstveno stanje poslabšalo, je sklical dr. Junareus koncilij zdravnikov. Dr. Jonescu se sklicuje na člane zdravniškega koncilija kot priče. Članek je izzval v vsej Rumuniji veliko pozornost.
— Tako je, če so državni uradniki preslabo plačani! Svoječasno sta bila pred sodiščem v Novem Pazaru obsojena srezki načelnik Štefan Zdravkovid in njegov pisar Blaznavac, ker sta skupaj v škodo države goljufa, se dala podkupovati ter ljudi proti-postavno zapirala. Obsojena sta bila Zdrav-kovič na 21, Blaznavac pa na 6 mesecev ječe. Vložila sta priziv, kasadijsko sodišče je pa te dni obsodbo potrdilo.
— Nova ekspedicija na južni tečaj. Iz Portsmoutha je odplul parnik >William Co-oresby< na novo ekspedicijo v antarktične kraje. Ekspedicija bo trajala 12 mesecev. Parnik je opremljen z najraznovrstnejšimi znanstvenimi aparati. Poveljuje mu fregatni kapiten De la Motte.
— Stekli psi v karlovški okolici. V nekaterih vaseh okoli Karlovca so se pojavili v večjem številu stekli psi, ki povzročajo med prebivalstvom, zlasti med otroci, precejšno vznemirjenje. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se stekli psi zatro.
— Blagajnik zagrebškega čekovnega urada izplačal na ček mesto 5000 Din, 50.000 dinarjov Te dni sta prišla k blajaniku zagrebškega čekovnega urada uradnik tovarne čokolade »Union*, Mijo Lovretič in in-kasant tovarne, Franjo Kuntarič. Predložila sta blagajniku v izplačilo dva čeka po 100 tisoč dinarjev in enega za 5000 Din. Blagajnik Bokulič je izplačal na ček za 5000 Din poomtoma 50.000 Din. Kuntarič in Lovretič sta pomoto seveda takoj opazila. Spogledala sta se in v trenutku sporazumela ter jo urnih korakov odkurila. Kmalu po njiju odhoda je blagajnik Čekovnega urada svojo pomoto opazil. Na čekovnem uradu je izbruhnila panika. Obvestili so .polirajo. Kmalu nato so izsledili detektivi Lovretiča v njegovem stanovanju. Zaslišan, je izjavil, da ga je jela sicer takoj po odhodu iz čekovnega urada peči vest in je jel Kuntariča pregovarjati, da naj dovoli, da nese preveč izplačanih 45.000 Din nazaj na čekovni urad, da pa je Kuntarič odvrnil, da uradnik nikakor ne bo mogel ugotoviti, komu je denar, ki niu bo manjkal, izplačal ter ga pregovoril, 'da je izročil denar njemu, Češ si ga bp‘«ta IKjpoldne razdelila. Medtem se je podal Kuntarič v tovarno, kjer je pa od vratarja izvedel, da ga čaka v pisarni detektiv, nakar je brez sledu izginil. Policija ga marljivo išče.
— Gospodinjski koledar Jugoslovensike Matice za leto 1928 je po svoje«m obsegu zeJo bogat raznih navodil in nasvetov za domače gospodinjstvo. Pogrešati bi ga ne smela nobena slovenska hiša, zato priporočamo vsem gospodinjam, da si gn nabavijo še pravo-
časno. Cena 20 Din, za člane Jugoslovanske Matice 16 Din. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po vseh knjigarnah in pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II.
—	Vinotoč Urbas pri kolodvoru v Logatcu toči najboljše damlatinsko vino, Črno in belo ix> 11 Din. Specijaliteta: pristne kranjske domače klobase. Se priporoča zlasti vsem potnikom in železničarjem.
S. januarja 1928
Ciril*Metodova veselica v Narodnem domu.
Ljubljana.
1— Konzum živil v Ljubljani leta 1927 je
v primeri s prejšnjimi leti kljub porastu prebivalstva znatno padel. Leta 1927 je porabila Ljubljana 7,199.189 kg moke, to je za
125.000 kg manj kot leta 1928 Riža je porabila Ljubljana v preteklem letu 490.000 kilogramov (leta 1926 pa 700.000 kg), mesa okoli 214.000 kg (leta 1926 pa 252.000 kg), masti 850.000 kg (leta 1926 pa 925.000 kg). Močno je padel lansko leto tudi konzum vina, namreč od 3,2„0.000 litrov leta 1926 na
2.950.000 litrov. Konsum piva je ostal približno enak, leta 1926 je znašal 1,285.282 litrov, lansko leto pa 1,207.421 litrov nasproti temu pa je konzum raznih vrst žganja močno napredoval; tekom lanskega leta so popili Ljubljančani okoli 2200 lil 40 do 42 odstotnega žganja. Vzrok, da je konzum jestvin in pijač lansko leto v Ljubljani kljub porastu števila prebivalstva nazadoval, je iskati predvsem v težki gospodarski in finančni krizi.
1— Davčni listki na nočni obisk gostiln in kavarn odpravljeni. V zadevi odprave davčnih listkov na nočni obisk gostiln in kavarn, kakor tudi na vse igre se je dosegel sporazum z g. vladnim komisarjem Mencingerjem in zastopniki gostilničarske zadruge, da se z dnem 1. januarja 1928 lističi, kakor tudi vsaka nadležna kontrola ukine. Za v bodoče bo občina preskrbela drug vir za nadomestilo to davščine. Toliko cenjenim tovarišem na znanje. — Zadruga holirjav, gostilničarjev, ka-varnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani.
— Predavanje v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Opozarjamo na predavanje, ki se vrši jutri, v torek, dne 3. januarja 1928 ob 6. uri zvečer v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predaval bo univ. profesor g. dr. Walter Hoffmann iz Freiburga o temi: Ueber die deutsche Wirtschaft. Odlični predavatelj je znan po svojem poblicističnem delu in po mnogih razpravah, ki jih je napisal o naši državi. Na to interesantno in poučno predavanje opozarjamo predvsem gospodarske kroge, pa tudi druge, ki se zanimajo za nemško gospodarstvo.
— Dne 2. januarja 1928 se vrši ob šesti uri zvečer v veliki dvorani mestnega magistrata izredni občni zbor Zveze magistratnih orga-nizaci. Udeležba dolžnost.
1— Gospa Zdenka Zikova v Ljubljanski operi. V četrtek dne 5. januarja gosture v ljubljanski operi primadona zagrebške opere izredno priljubljena primadona iz ljubljanske opere ga Zdenka Zikova in sicer v
•	'i ovi operi »Ples v maskah*. Gostovanje ge Zikove se vrši kot izven-predstava.
1— Ljubljanska opera pripravlja za januar sledeče novitete; Sredi meseca bo krstna predstava nove hrvatske operete »Zmagovalka oceana*, takoj za tem pride na oder Baletni večer z izredno zanimivim sporedom. Koncem meseca pa se poje po preteku tolikih let opera »Marta**, delo skladatelja Flotova.
i— Ljubljanska drama pripravlja za januar sledeča dela: »Dhfija račka«, »Kandida« in »Kuzina iz Varšave«. Pripravlja se pa tudi nova mladinska igra angleškega izvora.
1— »Ljubljanskega Sokola« redni letni občni zbor se vrši v petek, 6. t. m., na praznik Sv. treh Kraljev, v društveni sejni dvorani v Narodnem domu in sicer točno ob pol 10. uri dopoldne; v torek, dno 3. januarja ob 8. uri zvečer so vrši v istem lokalu predsestanek članstva v svrho sestave kandidatne liste, na kar se članstvo ojx>zarja.
1>0PIB.
I* Kamnika. — Za Božično darilo smo dobili letos lepo darilo od našega župana gospoda Kralnarja. Kar se v dolgih letih ni posrečilo drugim, je on s pravilnim razumevanjem dejanskega položaja in s svojim velikim zanimanjem za stvar v kratkem Času uresničil. Mestni vodovod je bilo dolga leta v takem stanju, da prav mnogo hiš ni imelo vodo in da so posebno višje ležeča stanovanja in tudi šola bila stalno brez vode. Za Božič pa smo dobili povsod vodo in vlada vsled tega v Kamniku vsesplošno veselje, zlasti med gospodinjami, ki so dolga leta morale prenašati ta nedostatek pri vodVvodu. S strokovnjaško pomočjo vodovodnega nadzornika iz Kranja gosp. 'Tesarika se je našemu županu vkralkem posrečilo najti hibe v glavni čez 4 km dolgi prc.gi. — Izrekamo tem potom javno zahvalo našemu neumornemu g. županu, kranjskemu županu g. C. Pircu, ki je prijazno dovolil pomoč g. Tosarika in g. Tesariku za tako Častno rešitov stavljene mu težke naloge. — V kratkem Času županova-n/a je g. Kratnar s svojo agilnostjo in delavnostjo ustvaril že mnogo dobrega in upamo, da nam tudi v prihodnje izpolni vse v njega slavljene nado. — Eden v imenu več drugih.
SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALCEV V I. ČETRTLETJU 1928.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani).
I.	Vložitev napovedi, n) Za dohodnino. Rok za vložitev napovedi za i. 1928 poteče dne 31. januarja 1928. Do toga roka moro vsak, čigar dohodki so zave-
zani dohodnini, vložiti napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 205 zakona o osebnih davkih. Zaslužek telesnih delavcev ni zaevzan dohodnini.
b) Za rentnino. Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom 1. 1927 niso izpremenili in se njihovi renlnini zavezani dohodki niso pomnožili.
Tiskovine za te napovedi se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih ali davčnih uradih.
II.	Prijave za odmero davka od zaslužka telesnih delavcev za 1. 1928.
1. Telesni delavci (delavke), ki opravljajo delo samostalno ali od delodajalca nezavts-no, pcstruežčki, dninarji, žagar i, ulični prodajalci raznih potrebščin in živil in tem po-' dobni morajo brez posebnega poziva vložiti prijave do 31. januarja 1928 in napovedati zaslužek, ki ga bodo po vsej priliki dosegli v letu 1928.
2. V istem roku morajo vložiti prijavo delodajalci za svoje telesne delavce (delavke) ie ne odvajajo davka z mesečnim, četrtletnim seznamkom in vsi zasebniki za svojo služničad. V prijavah je treba navesti za vsakega posameznega delavca ali uslužoenca zaslužek, ki ga bo po vsej priliki dosegel v lotu 1928.
3. Delodajalci, ki odvajajo davek z mesečnimi seznami (industrijska, rudarska, gradbena, železniška, hotelska, restavracijska in trgovska podjetja, slednja, ako kupčujejo »na debelo* ali »na debelo in drobno*) morajo odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje do 14. vsakega meseca, delodajalci pa, ki odvajajo pobrane zneske s Četrtletnimi izkazi (vsi ostali delodajalci), pa tekom 14 dni po preteku vsakega Četrtletja.
Delavci (delavke), ki niso dovršile(i) 18. leta, ali ki so prekoračili (e) 65. leto starosti, niso zavezani davku od zaslužka telesnih delavcev.
III.	Prijavo ca odmero davka privatnih in
samoupravnih nameščencev za 1. 1928.
Vsi privatni uslužbenci (med katere spadajo tudi kvalificirani trgovinski in obrtni pomočniki) so dolžni do dne 31. januarja 1928 s potrebno tiskovino, katero dobe pri davčnih oblastvih I. stopnje, prijaviti vse svoje službene prejemke, katere bodo prejeli po vsej priliki v i. 1928 bodisi v denarju, bodisi v naturalijah. — Pravilnost prijave mora službodajalec potrditi s svojim podpisom.
IV. Davek na poslovni promet.
1. Davkoplačevalci, katerih promet v letu
1927 ni presegal zakonito določene meje
360.000	Din in ni bil manjši od 15.COO Din, potem vse svobodne profesije ne glede na velikost opravljenega prometa so dolžni vložiti do dno 31. januarja 1928 predpisano prijavo, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva. Napovedati je promet minulega leta 1927.
2._V«sa podjetja, zavezana javni računodaji, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in podjetja, katerih promet je presegel v minulem letu 360.000 l)in morajo voditi knjigo opravljeoiega prometa in predložiti najpozneje v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkrati plačati odpadajoči \% davek na poslovni promet. Najkasneje do -dne
31.	januarja 1928, pa morajo predložiti splošno prijavo o celokupnem opravljenem ipro-metu v letu 1927.
V. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. februarja 1928 dospo v plačilo neposredni davki za I. četrtletje 1928. Davčni uradi so upravičeni jih pirsilno izterjati, če se ne plačajo v 14 dneh 1» dospelosti in za-računiti zauindne obresti in narastle eksekucijske stroške.
DOSPELOST NEKATERIH PERIJ0DIČNIH TAKS.
1. Taksne reklame. — Dne 15. januarja
1928 poteče rek za plačilo takse na reklamo v obliki napisanih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih, ali so izdelane na zidovih, ograjah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobnih obijav. Če se taksa pravočasno no plača, znaša kazen trikratno redno takso.
2. Taksa na kupone ali dividendo in na tantijeme. — Od kuponov ali dividende in cd tantijem se plačuje jk> pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1%. Takso je plačati v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse.
3. Dopolnilno prenosno takso po tarifni postavki 12. pripombe 12. taksne tarife je za leto 1928, kolikor ne presega zneska 500 Din plačati v celotnem iznosu do dne 31. januarja 1298 ako pa taksa presega znesek 500 Din, je plačti v istem roku prvi četrtletni obrok za leto 1928, od tega jo izterja finančno ob-lastvo eksekutivno.
4. Taksa *a potroške v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzionih v krajih preko 2000 prebivalcev in v vseh kopališčih in letoviščih so pobira povprečno naprej, in sicer po želji taksnega zavezanca; polmeseč-no, mesečno ali trimesečno; pri tern šteje mesec vedno s 30 dnevi. Večino povprečno takse določa pristojno finančno oblastv« n« podstavi zbranih podatkov ■ o povprečnem prometu gostov za vsak tak lokal. Če se določena povprečna taksa ne plača pravočasno, jo izterja pristojno finančno oblastvo ekseku-tivno.
5. Taksa za otvorjene ali tekočo račune pri delniških družbah. I)o dne 15. januarja 1928 morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek olvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in takso po 20 Din za vsak račiu) prilepiti P® seznamek. Prepozno plačilo se kaznujo » trikratno rodno t*k»o.
zdrknila po plahti, ki jo
Prvi ga je poboža! »No, vidiš, mati, >Bom vzela —«
In mati je kupila )s kruha, liter m idla sta in odšla v
6. Tak^o za pravico, da sc tožijo pijače (točilno takso po tarifni p stavki 62) je plačati tza prvo polletje 1928 do dne 31. januarja 1928. Od oseb, ki ne plačajo te takse pravočasno, ki pa imajo dovolilo za točenje pijač, izterja takso pristojno oblastvo eksekutivno.
7. Letno takso za bi jarde za 1. 1928 v znesku 200 Din je plačati do dne 15. januarja
1928,	sicer se izterja eksekutivno.
8. Takso na uporabna vozila (avtomobile, fijakersike in polfijakerske vozove) je plačati za 1. 1928 v Lnbljoni in v Mariboru do konca meseca februarja 1928. v ostalih krajih pa do konca januarja 1928. Od zamudnih plačnikov izterja takso finančno oblastvo ekseku-tivnim potom.
9. Le‘na taksa po tarifni postavki 214 za odobritev privatnega sktadišča po carinskih predpHh v znesiku 5^ Din zasnade za 1. 1928 v plačilo do 15. januarja 1928. Na zamudna plačila je zapretena kazen v izmeri trikratne redne takse.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
2. januarja, ponedeljek: Sodnik Zalamej-ski. Red B.
3. januarja, torek: Zaprto.
4. januarja, sreda: Divja račka, premijera. Premierski ab nma.
5. januarja, četrtek ob 15. uri popoldne: Dva bregova. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
2. januar'a, ponedeljek: Zaprto.
3. januarja, torek: Trubadur. Red C. Go- ’ stuje ga Wilfan-Kunc.
4. januarja, sreda: Čarobna piščal. eRd D.
5. januarja, četrtek: Ples v maskah. Izven. Gostuje ga Zdenka Zikova.
6. januarja, petek ob 15. uri popoldne: Bajadera, opereta. Ljudska predstava pri znižani cenah. Izven.
7. januar a, sobota:	Hoffmannove pripovedke. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah.
8. januarja, nedelja, ob 15. uri popoldne: Čarobna piščal. Ljudska predstava pri znižani'. cenah; ob pol 20. uri zvečer: Orlov, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
9. januarja, ponedeljek: Zaprto.
SKORAJŠNJI PADEC FAŠIZMA NAPOVEDUJEJO ITALIJANSKI SOCIJALISTI.
Kongres sorijalistične stranke italijanskih delavcev, ki se je vršil v Parizu, je pravkar končal svoje delo.	,
Načelovali so mu gg. Turati, Traves in Modigiiani, sami stari borci za pravice proletariata. Udeležilo se ga je mnogo poslancev, organizatorjev sindikatov in sccijalističnih novinarjev, ki jih je pregnal fašizem iz domovine. Razpravljali so o taktiki, ki ji je treba slediti v boju zoper diktaturo.
G. Modigiiani je podal izredno zanimivo poročilo o političnem položaju v Italiji. Razlagal je vzroke fašistovske zmage, razvoj fašizma od 1. 1922 naprej in prve znake propada.
Fašizem, tako meni g. Modigiiani, mora neizbežno propasti oni dan, ko bodo vsi so-cijalui razredi-razumeli, da fašistovska tiranija ne prinaša samo gospodarskega razkroja, temveč tudi umstveno in moralno ponižanje naroda.
Dolžnost socialistične stranke je, da sodeluje pri tem osamljenju fašizma v deželi. Pro-letarijat sam ni v stanu pobijati vlado, ki se
ozira na 2CO.OOO pušk, pripravljenih, da se sprožijo. Še manj bi bil to v stanu storiti, ako bi si stavil za takojšen cilj usta novi e v socijalistične republike. G. Modigiiani je energično odklonil .komunistično demagogijo, ki je pripodila en del meščanskih krogov du-ceju v naročje, in poveličeval delo demokratske antifašistovske koncentraci e.
Kongres je na podlagi teh izvajanj to delo odobril in naročil vodstvu, naj energično nadaljuje s svojo akcijo med množicami italijanskih izseljencev.
Drugi poročevalec, g. Treves, je govoril za zopetno upostavitev socijalistične enotnosti. Zadnje cepljenje socialistov se je izvršilo v Italiji nekaj tednov pred »korakanjem na Rim.« Različnost metod pa v sedanjem položaju ni več zadosten vzrok za obstcg dveh različnih strank.
Trevesov predlog, ki ga je sprejel kongres, izdaja oklic na vse italijanske delavce v prilog zedin enja ter upostavlja staro ime »enotne socialistične stranke«, ki ga je nosila stranka za časa Matteottija.
Kongres je razen tega priporočal italijanskim izseljencem, n"ij se učijo jezika in kul-
■	ture dežele, v kateri prebivajo.
Na prijateljskem večeru, ki so ga r>riredili : italijanski socialisti tujim zastopnikom, je imei g. Treves govor, v katerem je označil fašizem kot politično lopovstvo.
Za n'im so govorili gg. Coccia, za italijansko socijalistično stranko, Diner Denes za madžarske izseljence, Trnka za bolgarske izseljence, Rosenfeld za ruske menševike, Su-homlens za socijalne revolucijonarce itd.
Slednji je g. Turati v mogočnem govoru izrazil svoje zaupanje v bodočnost. Vskliknil je: >Cni, ki obupavajo, zanikavajo bodočnost!«
Žagar:
RANJENCI.
(Skice.)
Pozna nočna ura. Mir vsepovsod, le avtomobili drvijo po temnih cestah in motijo prebivalce mesta. Veliki so in nerodni, bolj podobni tovornim, kakor osebnim. Vsi so zaprti. in na vsakem je znamen'e rdečega križa. Ropotajo, drvijo in — drugega nič.
Tako vso noč... vso noč...
Nekdo se v spanju zdrzne:
»Prekleta enajsta ofenziva! «
»Prekleti ranjenci!«
»Ali še ne bo konca?'«
In v avtomobilih ranjenci:
' »O, nikoli ne bo konca! Blaznost bruha sovraštvo, ki nima vzroka!«
> Nekdo blazni in ljudje se koljejo!«
Konca... Konca...
* • •
In ni avtomobilov, daleč je cesta, daleč je
klanje.
j Le štiri bele stene in strop. Med stenami postelje in spet postelje — na postel ah ranjenci. Vsak ima svojo številko — in ljudje so številke.
Številke so cele — ljudje niso celi.
•	• •
Na dvorišču zasilne bolnice veliki čebri in kadi — vse zagrnjeno s koci...
Stopim, odgrnem in vidini:
Tam so roke in noge, kakor nasoljeno meso
—	roke in noge v čebrih...
Koga je groza? — To je danes navadno.
*	* *
O, mirno hodim po dvorišču in čakam brata... Nad mano sivi oblaki, na štirih Strane i umazana okna, za okni ljudje, ki prepevajo pesem, ki je nihče ne čuje..
Številke strme v bele strope...
Številke trpe ...
Številke dihajo življenje...
Spomin.
In mati je kupila novo vojaško plahto za kos kruha, liter moke in dve klobasi... Jedla sta in odšla v ledeno noč, ki je pravkar legala na zemljo...
*	* *
Kako daleč je že vse to... Devet let je vmes. Sledovi vojnih dni so izbrisani. Solnce sije gorko in prijazno po zelenem domovanju ... Le sem pa tja še pade utrinek na
srce — grenak spomin ...
Danes popoldne je mati sedela pri mizi in šivala. Zapazil sem solzo v njenem očesu.
»Zakaj jokate, mati?«
»Rada bi vedela, kje sta danes ona dva vojaka, ki sta nam pustila tole plahto takrat. Kadar se spomnim nanju, mi je hudo. Greh je bil, da sem jo vzela k
»Ali ibi bilo boljše, da bi odšla lačna dalje?«
»Kadar .pride v hišo pošten človek, ga napasi, če moreš, in ne zahtevaj, da ti za košček kruha pusti obleko in gre brez nje od hiše! Bil je greh!«
In nova solza je je mati šivala ..
Večerilo se je. Solnce je sipalo svoje zadnje rdeče žarke, ki so se odbijali od bele kristalne odeje, pod katero je spala zemlja in se izgubljali v mrzlo meglo, ki je zakrivala dolino.
V	s -bi je bilo Joplo. V prijetni, rdeči mrak zimske noči je enakomerno drdral materin kolovrat; predla je. Otroci smo bili na .peči in molčali.
Sem pa tja so se stresle šipe na oknih. Otroci smo se tedaj spogledali, mati pa je vzdihnila. — Na italijanski fronti so grmeli topovi... Oče je bil ta dan v mestu.
Nenadoma, čisto nepričakovano, so zaškripala vežna vrata in takoj nato so se začule v veži tež.;e stopinje. Mati je ustavila kolovrat in prebledela:
>/Nekdo je prišel!«
Že v prihodnjem trenutku sta stala v sobi dva moška, oblečena po vojaško. Pozdravila sta, odzdravil jima ni nihče, le okna so spet zf.šklepetala ob votlem gromu. Ne da bi jima kdo namignil, sta sedla. Mati se ju je bala in z njo otroci, zato smo molčali. — Grom se je ponovil...
>Slišiš, mati, kako bobni? Ali veš, kje bobni ? Od tam prihajava,« je dejal prvi. »Midva, saj naju poznaš, sva Srba, ujetnika sva. Tam zu fronto sva jarke kopala in mrliče zakopavala. O, cele kupe mrličev, mati! Fej, razmesarjenih, razbitih, grdih! Zdaj sva se naveličala; nočeva več. Ušla sva. — So tu blizu orožniki?«
>Orožniki, kakopa da so orožniki,« je v strahu odgovorila mati.
»Ti se bojiš, mati,« se je široko zasmejal prvi, »bojiš se naju, zato lažeš. Tu ni orožnikov. Le nič se ne boj, takoj odideva. Morava naprej! Dva meseca še vedno naprej in potem bova doma. Ali veš, kje je Srbija, mati?«
»Vem.^ Daleč je,« je odgovorila mati.
■»Daleč, majka. Lepo je tam, lepa zemlja je tam, tam sva midva doma. Tam so najine žene in otruci — o vem, niso še pomrli. Ali je tvoj mož doma, majka?«
»Doma.«
sSrečna si in tudi tvoj mol Oba sta
srečna «
»Kaj pa bi radi? Ali naj pokličem moža,«
»Nič ne kliči,« je odgovoril drugi. »Prišla sva, da bi nekaj prodala, za živež prodala. Veš, lačna sva, Ko sva šla tod mimo po poti in sva zagledala to kočo, ki stoji tako v samoti, sva si takoj dejala: Tukaj se ustaviva, dobri ljudje so tu doma, pa naju bodo nasitili.«
In prvi je med tem razgrnil po mizi veliko vojaško plahto, ki je bil prej ogrnjen z njo.
»Nimamo živeža na prodaj,« se je branila mati. »Zmanjkovalo bo. Vojska je.«
»No, nekaj boš dala, mati; saj ne zahtevava veliko. Toliko, da se najeva. Dve klobasi nama daj, kos kruha in liter moke — to je vse. Lačna sva.«
o,	daj, majka! Plahta ni draga. Petkrat toliko je vredna,« je silil še drugi.
»Ina kako gorka je, vso pot me je grela,« je dejal spet prvi.
»Kupite, mama,« se je oglasil na peči najmlajši brat in tekel nato k mizi ogledovat
1	po laseh in rekel: kupi!«
Modno pismo.
Bela barva daje večerni toaleti eleganten in distingviran ton. Da pa ne sliči preveč poročni obleki, je treba, da dodamo sijajni belini še kako drugo barvo. V ta namen i
nam služijo lahko vse pastelne barve, predvsem pa črna. Kot material uporabljamo taft, muslen, saten, lamo ali pa faille (groba svilena materija). Zelo lepo učinkuje muslen ali pa til.
1.	Večerna toaleta iz muslena.
,	2. Ogrtač iz lame ali turškega velurja,
okrašen s sivim krznom.
3. Prava linija prsi te toalete iz sivobele-ga tafta. V blago so ušiti srebrni motivi.
4. Kep, ki dopolnjuje toaleto je iz sivega i somota, gornji del je prešit s srebrom. Ovrat- I
nik je iz sivega krzna ali pa iz somota.
5. Zelo enostaven plašč iz črnega satena, okrašen z biseri.
6. Toaleta iz belega tafta, okraski so iz strasa. 7. Majhna večerna toaleta iz faille-a. Barva svitlo zelena.
POLAGANJE KABLA.
Šport.
Operetna predstava pri izredno znižanih cena11. Na Silvestrovo popoldne ob 16. uri se poje v ljubljanski operi najpriljubljenejša opereta »Grofica Marica« v običajni zasedbi. Ta predstava je v prvi vrsti mišljena kot ljudska - mladinska predstava ter so zato cene zelo nizko postavljene. Posamezni sedeži se dobivajo za polovično navadno ceno v predprodaji v opernem gledališču.
Barry porazi Goodsclla. Mladi angleški veslač Bert Barry je v izzivalni dirki premagal svetovnega prvaka poklicnih veslačev major Goodsella za 12 dolžin. Med tekmo, ki se je vršila v Vancouvru, je divjal močen vihar.
Tunney in Dempsey sta se zavezala, da ia-vojujeta prihodnje leto tretji boksmatch za svetovno prvenstvo pod managementom Tex Rickarda. Boj se bo vršil v Newyorku. Kakor se vidi, je Jack Dempsey še vedno tista zlata riba za Rickarda, ki mu do zadnjega kotička napolni velikansko areno.
Gorbauitovo potovaaje okolu sveta. Znani francoski teniški igrač Gerbault je v svojem malem čolnu, s katerim potuje okoli sveta, po 28-dnevni viharni vožnji iz Reuniona dospel v Durban v Južni Afriki. Tu se bo na suhem spočil tri tedne, nakar se bo povrnil čez Ca/peto\vn in Sv. Heleno na Francosko. Gerbault sicer ne potuje tako komodno oko-fU sveta kakor njegovi teniški tovariši Bo-/otra, Brougnon in Boussus, na vsak način pa doživi veliko več kot oni.
V	jadrnici okoli sveta. Po dveletni odsotnosti se je povrnil kapitan Karl Kircheis s potovanja okolu sveta na svojem kutterju »Hamburg« in je pristal v Laibi. Meseca januarja 1926 je odrinil drzni kapitan iz Ham-
UdSrtSjV IMmto Seleesikar. - Urejaj*: TMtalr »rt*. - U U.k.rao >*•*«« «1««”*™»: *•*•! **w‘ Vd T
^MP/Cx
f*Ž> etiketo
SITAR & SVETEK Ljubljana ^
stanovanje, obstoječe iz kuhinje ter dveh sob v centrumu mesta. Plača se dobro. Ponudbe na upravo lista pod Stanovanje
Širite »Narodni Dnevnik*.
burga, jadral okoli Španije skozi Sredozemsko morje v Indijo, na zapadnoindnjski ar, hipel, Sunda otoke, Philipine, Kino in Japonsko. Od tu je prispel v 53 dneh čez Honolulu, Srn Frančiško, Mehiko sta zi Panamski kanal. Iz Newycnka se je podal dne 16. novembra t. 1. skozi Kanal proti domu, kamor je p rišel po hudih snežnih viharjih v 18 dneh. Skupno je prervozil 34 000 morsikih milj.
........ ~~ •——=•*-	—i——
To ln ono.
: Nekronan kralj Monaen umrl. V Nizzi je umrl te dni v 81. letu svoje starosti Camille Blanc, ki je načeloval dolgo vrsto let igralnici v Monte Carlu. Blanc je bil najuglednej- , ši m i v vsej kneževini. Pogosto je vžival že večjo čast, kot knez. Zato je bil po vsem ) svetu znan pod imenom »nekronani kralj Monaca«. Vsled svojega položaja je prišel čest-o s knezi in kralji v intimne stike. Na ta način je izvedel vsakovrstne skrivnosti, ki ■bi vzbujale po vsem svetu senzacijo, če bi bil hotel napisati svoje memoare kot mar-sikaka slavna ali pa tudi neslavna osebnost. Ko je bila v zadnjem času igralnica, ki je postala tekom svetovne vojne popolnoma desorganizirana vzpostavljena zopet v vsej svoji siari krasoti, se je Blanc umaknil. Odkar je zapustil svojo pisarno s prekrasnim razgledom na luko, je jel polagoma hirati. Tudi igralnica ni bila, odkar jo je Blanc zapustil, kot zatrjujejo poznavalci, več ista kot preje. Blanc je bil neumoren delavec, ki je vodi! ves koncern osebno in ki so ga smatrali njegovi sodelavci za absolutno avtoriteto.
: Odvedi me, ali pa te ustrelim! »Odvedi me, ali pa te ustrelim!« je zakričala z bliski v očeh krasna 15-letna Sioilijanka Paolina Pizzo, hčerka Italijana, ki je postal v Ameriki milijonar ter nastavila mlademu umetniku Giuseppu Marchesi-u nabit samokres na srce Ko je mladi mož, ki je zahajal v
hišo njenih roditeljev nekoliko okleval, je ponovila: »Hitro! Pobegni z menoj, sicer umreš!« Mladenič se je prestrašil ter odvedel deklico v svojem avtomobilu. Naslednji dan je poslal samokres njenemu očetu, s samokresom vred pa' pismo, v katerem je prosil gospoda Pizza, da naj rpr.ide nemudoma po svojo hčerko. Ko je prišla policija, se je dala deklica mirno odvesti. Pripomnila pa je, da je ponosna, da je junakinja teke avanture ter da bo, ko bo nekoliko starejša. Marchesa čisto gotovo poročila.
: Drugi »jaz« morilke svojega moža. Zagovornik mlade, razvajene Amerikanke Vilme West je hotel obvarovati svojo klijenti-njo z originalnim argumentom, da sia združeni v njej dve oseonosti pred električnim stolčeni. Vilma West, ki izvira iz bogate, ugledne rodbine v East Clekelandu v državi Ohio je bila šele 16 mesecev poročena. V prepiru s svojim soprogom je debila krepko zaušnico. To jo je tako razjarilo, da je razbila svojemu možu s kladivom glavo. Zagovornik je trdil, da se je vzbudil v mladi, ultramoderni Newyorčanki, ki je prestavljena v malomesten milien, ves dan samo pu-šila« popivala in kvartala, njen drugi »jaz , ki je izvršil zločin. Po izvršenem umoru se peljal drugi »jaz« z avtomobilom k znancem ter je igral tam pozno v noč bridge.
: Odtisi prstov 1,256.000 zločincev. Kolek-cija odtiskov prstov pri justičnem oddelku
i	v Zedinjenih državah je najbogatejša na svetu. Zbirka vsebuje namreč nad 1,250.000 odtiskov prstov zločincev. Tekom lanskega leta je moral dati departement na podlagi kolekcije 76.000 informacij.
: Zvest pes. V hiši privatnega uradnika Jožefa Csanada v budimpeštanski okolici, ob robu gozda, je izbruhnil nedavno .požar. Rodbina je spala in ni ničesar opazila. Pes-ču-vaj je jel neusmiljeno tulili. Toda njegovi gospodarji ga niso slišali. Tedaj je skočil j pes k vratom ter jih jel grizli. Ker Csana- j da in njegovi tudi tega alarma niso slišali,
je skočil pes skozi šipo zaprtega okna v 60-bo ter jel vleči edojo svojega gospodarja s postelje, nakar se-je Csanada zbudil ter poklical' še svojo ženo- in svoje otroke. Bil je
pa tudi že skrajni čas: Komaj so planili ljudje v negližeju iz goreče, iz lesa zgrajene hiše na presto, se je zrušil goreči -strop, ki -bi jih bil sicer pokopal,
SPOMENIK OB KUR MA NEKI ZELEŽNICI.
To zeležnico so gradili tudi slovenski vojni ujetniki in v masah umirali vsed mraza in pomanjkanja. V Rusiji so govorili, da je ta najbolj severna ruska zeležnica zgrajena na človeških kosteh. Toliko iisočev vojnih ujetnikih je umrlo pri gradnji železnice.
lija Erenburg:	117
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
45.
Temu so bile priča zvezde.
Mnogo dni je cd takrat minilo. Že štiri mesece. Kostanji na buljvarju Arago so se že ogolili in v deželi je bila jesen. V nočeh se je na podstrešna okna mansard poveznilo cgrcmno črno nebo, s katerega so se usipale zvezde. V mansardi, kjer je stanoval Pif-re i citra, je bilo mnogo črnih noči in mnogo zvezd. Pod njimi, ped kvadratnim oknom, ki je gledalo naravnost v nebo, je ležala Jeanne.
Ko je Pcitra dva dni po usmrtitvi Andreja odsedel svojo kazen in zapustil jelnišnico, je zagledal žensko, ki je še vedno nepremično sedela na bedniku. Vzel jo je k sebi. Jeanne sploh ni govorila. -Bila je bolna. Zdravnik jo svetoval, naj se jo odda v bolnice, kjer so strežnice. Pa kaj ne more biti sam Poitra izvrstna strežnica? Kadar je odhajal na delo, ga je nadomestovala mala Li-sc-tte. Jeanne je bila težko, nevarno bolna. Živčni mrzlici je sledila pljučnica. Jeanne-i se je bledlo. Zdolo se je, da njeno slabotno telesce ne bo vzdržalo teh strašnih noči. Doktor je kar pripravljal na smrt. Pa ni umrla. Mogoče zato ne, ker si je v redkih trenotkih, ko se ji je vračala zavest, želela smrti in jo je klicala.
I	iere Poitra jo je negoval. Negoval jo je boljše, ko vsaka strežnica. Znal je biti nežen, zelc- nežen, tih in otožen, ta veseli, brezskrbni šofer. Skrbno je obkladal razpaljeuo Jeanne-ino čelo z mrzlimi obkladki, ki jih je sam držal, v strahu, da bedo za Jeanne-o pretežki. Ko je c pazil, da se Jeanne počasi kolikor toliko popravlja, je bil vesel in se je- smehljal jasnim zvezdam v okencu. Vročina jo že zdavnaj ponehala. Jeanne je spala in jedla. Je pa še vedno molčala. Z velikansko težavo je kratko odgovorila na vprašanje Poitra. Zdravnik je pofilozofiral o apatiji in predpisal kapljice. Po ji niso pomagale, -kako naj kapljice popravijo to, kar so napravili ljudje? Jeane ni hotela več živeti. Ni megla. In zaman bi bilo klicati k ujej vse profesorje Pariza.
Jasnega oktoberskega dne, ko visi v zraku toliko svežilne sile, ko se hoče teči, peti, delati, ko se tako sibro hoče živeti, je Poitra sklenil, da bo napravil zadnji poskus. Vedel je, da bo to po-magalo, če je sploh še mogoča kaka pomoč. Ta poskus je bil podoben zdravilom, ki so po lekarnah zaprta v posebnih omaricah in so zaznamovana z mrtvaškimi glavami. Ta poskus jo lahko ubije ali pa ozdravi. Poitra se je odločil in je nekega večera pripeljal v mansardo Gabrijelo.
To ni šlo kar tako. Gabrijela je že zdavnaj poslala gospa Pou, soproga Gastona z odpadlim nosom, ki jo je zapiral. Gastpn bi
ji seveda nikdar ne dovolil, da bi šla k Jeanne-i. Pcitra je moral dolgo prežati pri zadnjih vratih na ulici Tibonmairy. In ko se je Gaston odpravil v kavarno, da -odigra svojo partijo na biljardu, je Pcitra hitro odvedel Gabrijelo iz hiše.
Gabrijela je te mesece veliko p-resiala. Pravijo, da angeli vse zmorejo. Ampak pomislite vendar, ali je bilo Gabrijeli lahko biti za ženo Gaslonu! Gabrijela je poznala polže gospoda Rajmonda Neza, poznala je mokre roke Ilalibjeva, in vendar jo je Gaston v svojo podlostjo presenetil. Med lihim jokom v svoji večni noči, v proklete-m labirintu pisarne, se je pa Gabrijela začela naenkrat smehljati z blaženim smehljajem. Ogabnosti so že odšle mirno nje.
Ko je zdaj zaslišala znano dihanje Jeanne-e, je morala -naglas ponovili besede, kakor je bil naročil Andrej, ko ga je šla po razpravi še enkrat obiskat v cejico. Takrat ji je rekel: »Ne imenujte mi je iukaj. Potem jo pa najdite in ji povejte, da sem se smehljal. Vi tega ne vidite — morate mi pa verjeti: zdaj se smehljam. In smehljal se bom do zadnjega trenutka. Povejte ji, da je bila ona ves čas v celici z menoj in ni odšla ves čas cd mene. Povejte ji, da nisem ničesar pozabil. Tukaj v celici sem slišal petje kosov iz luksemburškega parka. Pazniki se me tukaj bojijo, zdravnik me je preiskal, ker menijo, da se mi je omračil um. Vi ji pa povejte, da sem srečen od ljubezni. Edi-
no ljubezen mi daje sila. Ne strahu, ne zlobe ne čutim več. Vi ji vse to povejte — nikomur pa ne zaupajte njenega imena. Povejte ji, da se mbil srečen, kolikor le more biti srečen človek. Povejte ji, da sem jo ljubil.«
Gabrijela je takrat v celici lovila njegove besede in si jih utiskala v spomin. Ko ji je vse povedal je padla pred Andrejem na kolena, poljubljala je njegove' roke. Hči umorjenega je poljubljala roke morlica. Sam ravnatelj jetnišnice ni takrat prenesel tega prizora in je prekinil sestanek. Ni se zastonj slepa rodila, -ni zastonj slepa živela. Slepica je takrat spoznala, kaj je ljubezen. Spoznala je od česa človek na tem svetu sploh živi.
Zdaj je bila Gabrijela razburjena. Dobro, da ni imela takih oči, kakor vsi drugi. Dobro, da ni mogla videli Jaeune-e. Namesto mlade, vesele deklice iz Loirette-a, kjer je mnogo glioinij in vina, je na postelji ležala bolnica, tako tenka, tako prosojna, da bi se z njo lahko primerjalo samo ogoljeno jesensko drevje, ženska brez pogleda, brez glasu, brez življenja, ne ženska, ampak — senca, Gabrijela pa vsega tega ni videla. Samo znano dihanje je slišala. Bila je zelo razburjena, uboga slepica. Zdelo se ji je, da ne bo mogla ponoviti onih besed, ki jih je naročil Andrej, ki jih je bila polna tišina njene večne noči na ulici. Tibonmairy.
(Dalje prihodnjič.)
*
VINOCET
tovarna vinskega kisa, (L10.L, Ljubljana
najfineiii In naiokusneiii namizni kis iz vinskega kisa.
MtevaJI« mmmIIm. m T«WW» Stav. UM. TabnSSno In hifiljinitno najmodarnaja srajana hišama v Jugoslaviji.
s^dW£lflHailR!VIPMRfl
gimnr m m 111 nr rrrr »,lL— ,l‘—11
(jRH i 'F :S,*,KON ŠTEV. 2552 e jpj-itoiočii ti vsr-
HI H. d Si r \ . 23
ičl.hFON ŠTEV 255% »t»S<. h	flelc
MALI OGLASL
Za vsako besedo se_ plač« 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—.
Koks - Čebin
Wolfova 1111. - Telel. 2056.
Prodam
dve boljši 4 vrstni harmoniki, in sicer dvo-. in triglasno firme Lubas. — Harmoniki.imata lep «* prijazen glas in sta dobro ohranjeni. Naprodaj sta pri Stefanu, 5. mestna hiša na Kobaridski cesti, Bežigrad, Ljubljana
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
..itn. UnIM« H. tun.	BrrilMll.t	“®M“’	T*1-.	"•
V LJUBLJANI - Tavčarjeva (Sodna) ulica itev. 1, pritličje.
”	PRSSKRBUJIt	'V
Kavcijo, tukani ar«ik« In vradudM papir)« tarče*« I« nakasatce(nakasUa)m«ru«amast«.
.Mi. m.	»«*• «*«•* i ^
D A J 11
Pasallta m vfcaJMka, P »‘•tl »srattvv tor salto* pramllato to vr«dn«atiilli paplrjav tar dovatjul« kradli« v čakala«* aajagadaalllad pas«*"
OimiTUJI V L O O I
na knjisica Ustni 6% kras adpovadt.
nooblsSConl prodajalne
drtavtio rasroduo lotortjo.