V razlMvi na okrogli mizi o lesarstvifil^ljni govorniki za pož»en vznik te panoge KjU 'Lt. STRAN 5 ŠTEVILKA ! i 10 XLV, m. JANUAR 2013 CENA 1.58 EUR Sanacija regionalne ceste Obiiica dela za občane, V Centru starejših Gornji Grad Ljubno-Luče po poplavah gornjegrajsko tn mozirsko zabaven in slovesen preskok v teku komunalo zaradi v enajsto leto delovanja novozapadlega snega STRAN 4 STRAN 7 STRAN 11 Oglasi 2 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Iz vsebine: Tema tedna: V naši dolini se je za stavko izrekla večina zaposlenih v javnem sektorju..............4 3. razvojna os: Priključek za Zgornjesavinjčane spet bolj oddaljen...................................................5 Šolstvo: Več brezplačnih malic, kaj pa njihova kvaliteta?......................................6 KZ Šaleška dolina: Jeseni nov trgovski center v Nazarjah............6 Intervju: Arhitekt Miha Dešman.........................................8 Občinski svet Ljubno: Še veliko neznank glede sanacije po poplavah........................................10 Občina Nazarje Sanacija jezu v Lačji vasi, čiščenje proda na več vodotokih...................10 Ljubno ob Savinji: Koncert v znamenju slovenske pesmi.........12 Golte: Letos bodo brezplačno naučili smučati kar 487 petošolcev............................16 Tretja stran Pismo prijatelju v javnem sektorju Čeprav je ministrstvo za izobraževanje napovedalo umik sprememb standardov in normativov v osnovnem in srednjem šolstvu, sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) ne odstopa od stavke, napovedane za 23. januar. Le v primeru, če bi vlada do ponedeljka odstopila, bi SVIZ koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja predlagal prestavitev stavke. Prihodnjo sredo torej lahko pričakujemo zaprte šole in vrtce, zelo omejene bodo kulturne dejavnosti, stavkali bodo v raziskovalnih organizacijah ... Kakšno bo predvidoma stanje v času stavke v naši dolini, napovedujemo v tokratni temi tedna. Mnenja o upravičenosti omenjene stavke so zelo deljena, zlasti v gospodarstvu se kar ne morejo načuditi kolegom v javnem sektorju, ki se tudi v kriznih razmerah niso pripravljeni soočiti z dejstvom, da je denarja premalo. V tem kontekstu je časnik Finance pred dnevi objavil Pismo prijatelju v javnem sektorju izpod peresa Črta Jakhela, katerega uvodni del citiram v nadaljevanju: »Dragi prijatelj! Pišem ti takole, da odgovorim še drugim. Ne zameri mi, čeprav si slabe volje, ker ti grozi nižanje plače. Sprašuješ se, kam to vodi, in jezen si na ljudi, ki sprejemajo te odločitve. Ne bom te razvedril; saj veš, da povem, kot je, tudi če ni lepo. Med nami »privatniki« (druga plat sveta, ki jo poznaš in ljubiš podobno kot jaz tvojo) je čedalje bolj razširjeno to, da delamo dvakrat toliko kot prej za pol manj prihodka. Iz tega je treba izplačati plače, najprej mojo, potem pa, če je ostal dobiček, prek davka še tvojo. Ta mlin melje čedalje bolj na drobno. Jeziš se, ker je več let po pojavu krize ta prišla tudi na tvoj prag. A številke o nižanju, ki se omenjajo, so smešno majhne. Za tiste, ki nismo plačani iz proračuna, upadi prihodka za tretjino in več niso niti posebnost niti novost. »Privatniki« se nimamo na koga jeziti. Prihodek nam določa trg, ne predpis. Odvisni smo od realnosti, ne od političnega dogovora. Ti misliš, da pri tebi ni tako in da se je samo treba dovolj glasno upirati, pa bo vse O. K. - ali pa zamenjati tiste, ki odločajo -, vendar nimaš prav. Sprašuješ se, kakšna pravica je, da se ti nekaj vzame, čeprav boš moral naprej delati enako ali več kot prej. Oprosti, raven plače ni osnovna človekova pravica. Morda v svetu z neomejenimi viri, ki pa še ni zares odkrit. Včasih je bila vreča videti neomejena. Denarja ni moglo zmanjkati - če je to grozilo, smo si ga izposodili. Ko ni več šlo, pa smo ga natisnili. Slovenija možnosti tiskanja večinoma nima. Če trdiš, da bi država morala imeti povsem proste roke (da bi lahko ohranjala ali višala tvojo plačo), v resnici praviš, da bi morali zapustiti evro in s tem tudi politično unijo ...« ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 3, 18. januar 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 3, 18. januar 2013 3 Tema tedna, Aktualno 23. JANUAR, STAVKA JAVNEGA SEKTORJA V Zgornji Savinjski dolini se je za stavko izrekla večina zaposlenih V sredo, 23. januarja, bo potekala 24-ur-na splošna stavka javnega sektorja, ki naj bi pomenila šele začetek stavkovnih aktivnosti javnega sektorja. Tako so že v začetku januarja sporočili iz Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja. V vseh dejavnostih naj bi ta dan stavkali tako, da bodo izpolnjevali samo zakonsko določen minimum dejavnosti, hkrati pa želijo vlado pozvati k novim pogajanjem. Člani sindikatov, ki so zaposleni v javnem sektorju, so se morali do 11. januarja izreči o tem, ali želijo stavkati ali ne. V Zgornji Savinjski dolini se je za stavko izrekla večina zaposlenih v vseh osnovnih šolah in vrtcih. Ostali javni zavodi (razen policije, kjer stavkovne dejavnosti že potekajo) se bodisi še niso odločili bodisi bodo stavkajoče podprli moralno. 15. januarja je glavni stavkovni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije sporočil, da se je o sodelovanju v splošni stavki javnega sektorja opredelilo 40.494 zaposlenih v 760 zavodih. Za stavko se je izreklo kar slabih 93 odstotkov vseh glasovalcev, kar pomeni izjemno podporo zaposlenih glede izvedbe stavke. Glavne zahteve sindikatov so pričetek pogajanj vlade s sindikati, priznanje sindikatov za enakovredne socialne partnerje in zaveza vlade, da se masa plač za javne uslužbence za to in prihodnje leto ne zniža dodatno. Na seji odbora so potekali tudi razgovori o prestavitvi dogovorjenega datuma stavke, kar je še dodatno spodbudilo obvestilo ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport o zadržanju postopkov za spremembo standardov in normativov v šolah. A takšna odločitev ministrstva po mnenju odbora pomeni le, da znižana masa sredstev za plače v tem šolskem letu ne bo realizirana z odpuščanjem preko sprememb standardov in normativov, temveč z znižanjem plač zaposlenim, predvidoma od 10 do 12 odstotkov. Zato svoje odločitve glede stavke niso spremenili. Kljub že zapisanim in povedanim zahtevam torej vlada vztraja na svojih stališčih. Na pogajanjih za sklenitev socialnega sporazuma 20122016 v okviru delovne skupine Znanje in ustvarjalnost kot temelj razvoja, ki so bila 10. januarja, je vladna stran še enkrat poudarila, da pogajanja o višini mase plač za zaposlene v dejavnosti vzgoje in izobraževanja niso možna, da pa se je možno uskladiti o načinu, kako doseči s proračunom opredeljeno znižanje mase plač. ZGORNJESAVINJSKI UČITELJI IN VZGOJITELJI ZA STAVKO Sindikati vseh šestih zgornjesavinjskih osnovnih šol in vrtcev so se v veliki večini opredelili za stavko. Takšna odločitev delavcev v vzgoji in izobraževanju ni presenetljiva glede na zadnji pogajalski predlog ministrstva za izobraževanje, kulturo, znanost in šport. Ta poleg znižanja plač predvideva povečanje tedenske pedagoške obveznosti za osnovne, glasbene in srednje šole za štiri pedagoške ure ter nadalje zaostritev normativov za čistilce, hišnike, kuharje, za organizatorje šolske prehrane, knjižničarje, svetovalne delavce in laborante v osnovnih šolah. V kakšni obliki bo stavka v zgornjesavinj-skih šolah in vrtcih potekala, se vodstva odloča- jo v tem tednu. So pa povsod zagotovili, da bodo učenci in starši o načinu stavke in o tem, ali učenci tega dne ostanejo doma, obveščeni pravočasno. Predvsem vodstva vrtcev so v dilemi, kako ravnati, saj iz sindikalnih vodstev prihajajo nasveti, naj bodo zaradi večjega učinka stavke vrtci tega dne zaprti. So pa v nekaterih zgor-njesavinjskih vrtcih izrazili pomisleke nad tem, da tega dne ne bi sprejeli niti tistih otrok, katerih starši ne morejo zanje poiskati alternativnega varstva. Starši so doslej vrtce močno podpirali v njihovih zahtevah po ohranitvi normativov in standardov dela, zato za ta dan razmišljajo o uvedbi dežurstva za sprejem otrok. OSTALI JAVNI ZAVODI STAVKO PODPIRAJO PREDVSEM MORALNO Kot kaže, bodo v Zgornji Savinjski dolini 23. januarja stavkale predvsem osnovne šole in vrtci, medtem ko se ostali javni zavodi in javna uprava za stavkovni dan tokrat niso odločili, čeprav stavkajoče podpirajo v njihovih zahtevah. V. d. direktorja Darja Es iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje je sporočila, da stavkajoče absolutno podpirajo, vseeno pa morajo poskrbeti za tekoče izvajanje nujnega dela. Ker se je tokratni stavki pridružila samo zdravstvena nega brez zdravnikov, bi bilo težko organizirati delo enih brez drugih, zato v zdravstvenih ambulantah ne načrtujejo stavkajočega dne. Tudi v Lekarni Mozirje se delavke do zaključka redakcije še niso odločile za priključitev stavki. Enako tudi na Upravni enoti Mozirje in v Glasbeni šoli Nazarje ne nameravajo stavkati, zato zastojev v delu tega dne ni pričakovati. Tatiana Golob REGIONALNA CESTA LJUBNO-LUCE Sanacija ceste po poplavah v teku Na radiu je bilo v prometnih informacijah že nekajkrat mogoče slišati tudi o delni zapori prometa na regionalni cesti med Ljubnim ob Savinji in Solčavo. Koncesionar vzdrževalec namreč popravlja poškodbe na cesti in vdore, ki so jih povzročile nedavne poplave. Koncesijo za ta dela na državni cesti in poseg v vodotoke ima na omenjenem območju podjetje VOC Celje. Njegovi delavci sedaj s kamnito zložbo utrjujejo brežino Savinje, kjer se cesta povsem približa vodi. Zapora na cesti je delna, večjega čakanja pa ni, saj promet sproti usmerjajo. Prvi odsek med Ljubnim in Lučami so zaključili tik pred snegom, sedaj se selijo v predel Kačjeka, nekoliko višje Igle v občino Solčava, nato naj bi prišel na vrsto še vdor ceste pri lovskem domu v Žekovcu na cesti Mozirje-Šmihel. Marija Lebar Podjetje VOC Celje izvaja sanacijo na cesti Ljubno-Luče. (Foto: Marija Lebar) 4 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Aktualno OKROGLA MIZA O LESARSTVU Les za ponoven vznik uspešne gospodarske panoge Udeleženci so prišli v Solčavo skoraj iz vseh koncev Slovenije. (Foto: Marija Lebar) V centru Rinka v Solčavi je 7. januarja potekala okrogla miza, na kateri so govorili o položaju lesarstva v naši državi in o potrebnih ukrepih za zagon te, nekoč pri nas ene vodilnih gospodarskih panog. Udeleženci so prišli skoraj iz vseh koncev Slovenije. V razpravi so sodelovali številni govorniki, Alojz Seli-šnik, ki je dogodek organiziral in vodil, je dejal, da okrogla miza ni zaključek, ampak začetek aktivnosti, da lesarji dobijo položaj, ki jim pri nas gre in ki ga ima ta branža v sosednjih državah. Alojz Selišnik je predlagal sklop ukrepov, ki bi lahko vodili k cilju, da se revitalizira panoga lesarstva. (Foto: Marija Lebar) PREDLOG CILJEV IN UKREPOV Lastnik in direktor podjetja Melu Alojz Selišnik je ob video predstavitvi govoril o zadnjih aktivnostih, da bi spodbudili lesarstvo in lesno predelovalno industrijo pri nas. V ta namen se je tudi sam nekajkrat pojavil na televiziji, novinarji pa so od zadnje Lesarske konference, ki je bila septembra 2012 v Nazarjah, tej temi posvetili kar precej pozornosti in zbrali številne zanimive podatke, ki so jim lahko prisluhnili udeleženci dogodka v Solčavi. Selišnik je predlagal sklop ukrepov, ki bi lahko vodili k cilju, da se revitalizira panoga lesarstva, saj imamo na razpolago dovolj domače in kakovostne surovine, ki jo sedaj izvažamo v sosednje države, nazaj pa drago uvažamo žagan les. Pri pomanjkanju delovnih mest bi morala država prepoznati priložnosti za nove zaposlitve prav v tej panogi. Med drugim je govornik predlagal, da se preveri podeljevanje koncesij za sečnjo v državnih gozdovih, ki so po Selišnikovem mnenju last vseh državljanov in bi država od njih lahko imela večje prihodke. Velika hiba je tudi nenehno eksperimentiranje v šolstvu, ko šolani ljudje nimajo (skoraj) nobenih delovnih izkušenj. Delovna zakonodaja naj bo bolj fleksibilna, da bodo zaposlovalci laže zaposlovali ali odpuščali delavce, pač v skladu z naročili in s stroški, ki so zanje še sprejemljivi, saj je lesarstvo delovno intenzivna panoga, delo pa v Sloveniji preveč obdavčena kategorija. RAZGIBANA RAZPRAVA Med številnimi razpravljavci je bil tudi dr. Franc Pohleven z Biotehniške fakultete, ki je menil, da imajo gozdarji svoj inštitut, lesarji pa ne, kar je velika pomanjkljivost. V debati so sodelovali mnogi strokovnjaki, predstavniki različnih inštitucij od združenja lesarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije do zasebnih lastnikov žag. Med ostalim je bil omenjen tudi vladni program Les je lep, ki teče že nekaj časa, a je o aktivnostih javnosti znanega bolj malo. Tudi sam naslov se zdi preozek, saj ima les tudi druge kakovosti, ne samo lepote in je v težnji k nizkoogljični družbi nepogrešljiv člen. Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbor- Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je objavilo naznanilo o razgrnitvi nove študije variant za izgradnjo hitre ceste 3. razvojne osi s predlogom izvedljive variante. Ta od Velenja dalje poteka skozi Podkraj, Ložnico, Andraž in se pri Pod-logu priključi na obstoječo avtocesto A1 Celje-Ljubljana. Javna razgrnitev poteka v času od 3. januarja do 4. februarja. Gradivo je javno objavljeno na ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter v prostorih občin Velenje, Polzela in Žalec. V tem nice, ki je jeseni soorganizirala Lesarsko konferenco v Nazarjah, mag. Franci Kotnik je predstavil šest zahtev, ki so jih takrat sprejeli v zvezi s položajem lesarstva pri nas in s projektom Les je lep. Zaključil je, da zbornica v tem trenutku ne razpolaga z informacijo o poteku akcijskega načrta. Za konec je Alojz Selišnik povedal, da si želi dopolnitve in predloge, ki jih bodo zbirali še naprej. Konec okrogle mize namreč ni konec aktivnosti, da se lesarstvu pri nas vrne nekdanja veljava. Na koncu je spregovoril še dr. Gregor Virant, predsednik državnega zbora. Dejal je, da je lesarstvo pri nas perspektivna panoga, ki pa žal deli splošno problematiko v našem gospodarstvu. Vsekakor mora biti med prioritetami. Država jo naj podpre z ustreznimi ukrepi in primerno urejeno zakonodajo. Marija Lebar času je mogoče dajati pisne pripombe. V vseh treh občinah bodo tudi javne obravnave. V sejni sobi Mestne občine Velenje bo javna razprava v četrtek, 24. januarja, s pričetkom ob 16. uri. Tudi tu lahko javnost poda morebitne pripombe na predlagano varianto ceste in okolj-sko poročilo. O stališčih lokalne politike do teh sprememb bomo poročali v naslednji številki Savinjskih novic. Marija Lebar RAZGRNITEV PREDVIDENIH VARIANT HITRE CESTE Priključek za Zgornjesavinjčane spet bolj oddaljen 5 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Šolstvo, Iz občin, Gospodarstvo RAST CEN ŽIVIL POSTAVLJA SOLE V ZADREGO PRI ZAGOTAVLJANJU USTREZNIH OBROKOV Več brezplačnih malic, kaj pa njihova kvaliteta? Od 1. februarja dalje bo do brezplačne malice upravičenih polovica vseh osnovnošolcev in tretjina dijakov, desetina osnovnošolcev pa bo upravičena tudi do brezplačnega kosila. Takšne so pozitivne posledice spremenjenega zakona o šolski prehrani, ki so ga poslanci soglasno sprejeli na zadnji seji v lanskem letu. Še vedno pa vodstvom šol ostaja problem zagotavljanja kvalitetne prehrane v skladu s smernicami za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, saj omenjeni zakon določa fiksno ceno malice. Ta je že več let 80 centov in velja za vse slovenske šole. CENA FIKSNA, HRANA PA SE DRAŽI Zakon o šolski prehrani šolam določa natančno proceduro uvajanja in izvajanja določil ter dosledno upoštevanje smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je izdal Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Kot pravi ravnateljica OŠ Gornji Grad Lilijana Bele, so kuharji in vodje šolske prehrane na podlagi smernic zavezani upoštevati količino obrokov, sestavo jedilnikov in pripravo hrane in od njih ne smejo odstopati, še zlasti ne v škodo otrok. Kar je po njenem mnenju prav, a šole spravlja tudi v zagato. »Ena od posledic zakona o šolski prehrani je tudi fiksno določena cena malice. Ta znaša 0,80 evra in jo je nemogoče spremeniti. Še znižati ne, kaj šele zvišati! Takšna cena je na naši šoli že tri leta, vsi pa vemo, kaj se je v tem času dogaja s cenami živil,« opozarja Beletova in dodaja: »Potuhnjene podražitve so nam v teh letih požrle vse »finančne zaloge« in zna se zgoditi, da nam bo zmanjkalo denarja za ohranjanje takšnih malic in kosil, kot jih zagotavljamo sedaj.« NIZKA CENA, NIZKA KAKOVOST? Nenehna rast cen živil postavlja šole v vedno večjo zadrego pri zagotavljanju ustreznih obrokov, poleg tega so šole javni zavodi, ti pa so obvezani nabavljati živila preko javnih naročil. Tudi tukaj se lahko hitro zalomi, pravi Beletova: »Pri BOLJE IN PRAVIČNEJE UREJENA PREHRANA V ŠOLAH PO 1. FEBRUARJU Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar je v izjavi za javnost dejala, da popravljeni zakon o šolski prehrani na sistemski način ter bolje in pravičneje ureja prehrano v šolah, predvsem pa Krog učencev in dijakov, ki bodo od februarja dalje upravičeni do subvencije za šolsko prehrano, se precej širi. (Fotodokumentacija OŠ Gornji Grad) javnih naročili je večinoma glavni izbirni pogoj najnižja cena, kar lahko pod vprašaj postavlja kakovost teh živil. Razne pobude in »velika usta« državnih ustanov o shemi šolskega sadja, shemi šolskega mleka, zelenih javnih naročilih in nenazadnje tradicionalnemu slovenskemu zajtrku pa so zgolj farsa in zavajanje javnosti, ki prinaša dodatna, predvsem administrativna dela za delavce tiste šole, kjer želijo te projekte izvajati.« Šole so ob vsem tem postavljene v precej čuden položaj, ugotavlja Beletova. Po eni strani so dolžne zagotavljati kvalitetne obroke, za nabavo živil imajo omejene možnosti in opredeljene pogoje, hrano oziroma živila morajo kupiti in naprej zaračunati staršem, saj država za to ne predvideva direktnega denarja, ampak plača delavce, ki hrano pripravljajo. zajema več otrok. Po novem je pravica do subvencije za šolsko prehrano vezana na že pridobljeno pravico do otroškega dodatka. To pomeni, da se krog učencev in dijakov, ki bodo od februarja dalje upravičeni do subvencije za šolsko prehrano, precej širi. Stoodstotna subvencija za malico, do sedaj omogočena le do vključno četrtega razreda otroškega dodatka, se širi v peti razred. Tako bo skupno do brezplačne malice upravičenih približno 88.000 šolarjev. Polna subvencija kosila bo zagotovljena dodatnim 14.000 učencem iz socialno najšibkejših družin, torej tistih, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v družini ne presega 18 odstotkov neto povprečne plače v Sloveniji (prvi razred otroškega dodatka). Med dijaki bodo brezplačno malico prejemali otroci iz tistih družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 42 odstotkov neto povprečne plače, torej do vključno četrtega razreda otroškega dodatka. Tatiana Golob KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Jeseni nov trgovski center v Nazarjah Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev je nedavno z lastnikom podpisal pogodbo za najem prostorov v objektu bivšega Elkroja v Nazarjah. Po Drevovih besedah bo šaleška kmetijska zadruga tukaj - okvir- no do septembra letošnjega leta - odprla manjši trgovski center. Ponudba bo obsegala zlasti kmetijski repromaterial, zaenkrat pa ne računajo na prodajo gradbenega materiala. Marija Lebar OBČINSKI SVET LUČE Potrdili vrednost točke stavbnih zemljišč Vsem, ki bodo imeli na dan uveljavitve zakona (1. februarja 2013) veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji, bodo centri za socialno delo po uradni dolžnosti izdali ugotovitveno odločbo o pravici do subvencije za malico oziroma kosilo. Upravičencem vlog torej ne bo treba pošiljati. Na seji lučkega občinskega sveta je župan Ciril Rosc predstavil predlog o višini nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 2013 v občini Luče. Dejal je, da glede na splošno finančno situacijo predlaga, naj točka za izračun nadomestila ostaja enaka kot v letu 2012, to je 0,001431 evra za kvadratni meter. Za fizične osebe, obrtnike in podjetja se za poslovne površine, kot so nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in kampi, vrednost točke zmanjša na 30 odstotkov od polne vrednosti nadomestila. Svetniki so predlog soglasno sprejeli. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Politika, Gospodarstvo V SOLČAVI USTANOVNI ZBOR ODBORA DRŽAVLJANSKE LISTE ZA NAŠO DOLINO Virant: »Dobro »poganjamo korenine« na terenu« V ponedeljek, 7. januarja, je v centru Rinka v Solčavi potekal ustanovni zbor občinskega odbora stranke Državljanska lista. Pobudnik dogodka je bil Alojz Selišnik, podjetnik iz Luč, ki je nato postal predsednik novoustanovljenega odbora za vse zgornjesavinjske občine. Udeležence zbora je nagovoril predsednik stranke dr. Gregor Virant. Na začetku srečanja so oblikovali delovno predsedstvo, ki ga je vodil Vinko Poličnik. K besedi je Poličnik najprej povabil predsednika Vi-ranta, ki je med drugim povedal: »Nismo več tako zelo sveža stranka, smo pa mlada stranka. Dobro »poganjamo korenine« na terenu. Kljub mladosti smo v zelo kratkem času dosegli, da imamo veliko vlogo v vladi in parlamentu. Našo tehtno besedo tudi slišijo in upoštevajo.« Po Virantovih besedah je zdaj čas za nove uspehe in za zagon gospodarstva, za sanacijo bančnega sistema, reformo upravljanja z državnim premoženjem. S tem bo presekano strankarsko upravljanje in bo prešlo v roke tistih, ki jim Slovenija zaupa. Potrebna je reforma trga dela in ukrepi, s katerimi bo država ustvarila okolje za nova delovna mesta. Ob tem je izpostavil lesarsko panogo in potrebo po 3. razvojni osi. Udeleženci ustanovnega zbora so prejeli statut stranke in ga v nadaljevanju tudi potrdili. Izvolili so vodstvo občinskega odbora stranke Državljanske liste. Predsednik je postal Alojz Selišnik, člana izvršilnega sveta pa sta še Jer- nej Plankl in Toni Rifelj. Vsi trije so bili izvoljeni soglasno. Novoustanovljeni odbor je 26. občinski odbor v državi, v tem času jih je v ustanavljanju še nekaj, med drugim v Braslovčah. Pobudniki tega so bili prisotni tudi v Solčavi. Marija Lebar Za predsednika zgornjesavinjskega občinskega odbora Državljanske liste je bil soglasno izvoljen iniciator ustanovnega zbora Alojz Selišnik (levo). (Foto: Marija Lebar) ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Gornjegrajska in mozirska komunala poskrbeli za čiščenje snega V ponedeljek je večina izvajalcev pričela s pluženjem okrog 3. ure zjutraj. (Foto: Tatiana Golob) Komunala Gornji Grad skrbi za izvajanje zimske službe na območju občine Gornji Grad. Pred zimsko sezono so nabavili 25 ton soli, na vse deponije pa navozili tudi zadostne količine peska. Komunala sama skrbi v celoti za izvajanje zimske službe na območju KS Bočna, poleg tega pa tudi na cestah, pločnikih, poteh in ostalih javnih površinah v Gornjem Gradu. Na voljo imajo en klasični traktor za čiščenje cest in en manjši, s katerim plužijo pločnike in ožje ceste. Uporabljajo tudi dve ročni fre-zi za sneg, veliko pa je tudi ročnega dela. Ostale občinske ceste na območju občine pluži dvanajst po-dizvajalcev. Ta ponedeljek, ob prvi letošnji pošiljki snega, je večina izvajalcev pričela s pluženjem okrog 3. ure zjutraj. Najintenzivnejše sneženje je bilo med 4. in 7. uro zjutraj. Zaposleni so plužili od 3. do 15. ure, sledil je počitek, nato se je pluženje in posipanje nadaljevalo še v večernih urah od 18. do 21. ure. Trak- tor, ki pluži ceste na območju KS Bočna, je tako na približno 16 km cest skupaj s premiki opravil kar 128 km. »Največ težav pri obilnem in dolgotrajnem sneženju povzročajo tisti lastniki obcestnih zemljišč, ki postavljajo nerazumne zahteve. Strojniki se po svojih močeh in v dogovoru z njimi poskušajo dogovoriti za čim bolj optimalen od-riv snega s cest in javnih površin, a je včasih kljub omenjenemu na terenu tudi kaj slabe volje. Težava je lahko tudi utrujenost oziroma preobremenjenost strojnika, ki prese- di v traktorju pol noči in cel dan,« pojasnjuje Zdenko Purnat, direktor Komunale Gornji Grad d.o.o.. Javno podjetje Komunala Mozirje izvaja redno vzdrževanje občinskih cest v občinah Luče, Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje in Mozirje. V redno vzdrževanje spada tudi zimska služba. V tej zimski sezoni je zima doslej dvakrat pokazala zobe. V času ponedeljkovega sneženja je v nižinah zapadlo od 20 do 30 cm snega, v višje ležečih naseljih, kot so Raduha, Primož, Ter, Čreta in Šmihel pa nekaj več. »Ekipe so šle na teren že sredi noči in so do jutra splužile in posule vse pomembnejše ceste, tako da posebnih zapletov v prometu ni bilo. Težave ob obilnejšem sneženju so predvsem na delih cest, kjer so objekti, robniki, ograje, žive meje in podobno preblizu cest, kjer za odrivanje snega ni več prostora,« pravi Andrej Ermenc, direktor JP Komunala d.o.o. Mozirje. Pomembnejše ceste v občinah Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji plužijo in posipajo z lastno mehanizacijo. Ostale ceste v teh občinah in vse ceste v občinah Luče in Ljubno plužijo in posipajo njihovi pogodbeni kooperanti. Priprave na zimsko sezono se pričnejo že v začetku novembra. Postavijo se snežni koli, pregleda in pripravi se mehanizacija, plugi, posipalci. Na deponije so navozi-li posipne materiale, pesek in sol, tako za svoje kakor tudi za potrebe kooperantov. Zaloge posipnih materialov po potrebi dopolnjujejo, podobno kot v Gornjem Gradu. Benjamin Kanjir 7 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Intervju ARHITEKT MIHA DEŠMAN Veliki projekti zaznamovani s socialno noto Miha Dešman (Foto: Štefka Sem) Miha Dešman prihaja iz Gornjega Grada. Poklicna pot ga je popeljala v Ljubljano, kjer v arhitekturnem biroju DANS z ženo Katarino, ki je prav tako arhitektka, in arhitekti Vlatko Ljuba-novic, Evo Fišer in Rokom Bogatajem snuje nove in nove projekte. Je oče dveh otrok, ki poklicno sicer nista stopila po poti svojih staršev, a živita z arhitekturo tako ali drugače. Dešma-nova uspešno združujeta poklicno in zasebno življenje, v prostem času pa se rada vračata v Gornji Grad in potujeta po tujini, kjer odkrivata arhitekturne lepote in jadrata. - Kako je delati skupaj z zakoncem? Skupaj delava že od diplome in v naši generaciji je veliko parov, ki delamo skupaj. Na to kažejo imena birojev, ki so naši priimki ali skovanke iz naših imen. Mi smo se kasneje preimenovali v DANS arhitekti, saj so se nama pridružili trije kolegi, Eva, Vlatka in Rok. Pri nas je delo timsko in pod vsako delo se podpišemo kot tim. Pri delu se dopolnjujemo, si pomagamo, vse nastaja v kolektivu in način dela je zelo drugačen in dinamičen. Vedno tesno sodelujemo z naročnikom in številnimi drugimi strokovnjaki, je pa arhitekt tisti, ki ima v glavi neko celoto in je za to tudi odgovoren. Skupno delo je za nas že rutina in spoštujemo predloge drug drugega. - Od kod odločitev za študij arhitekture? Imel sem srečo, da sem kot otrok živel v hiši in kraju, ki ima arhitekturno vrednost. Pogled z moje sobe je bil na gornjegrajsko katedralo in vedno sem nekaj risal. Ko sem bil še majhen otrok, smo se preselili v hišo, kjer je bila nekoč knjigoveznica. Hiša je bila polna zgodovinskih predmetov, knjig, oblačil, izdelkov in vse to sem z navdušenjem pregledoval, bral in vzljubil. Druga stvar, ki me je zaznamovala, je bila očetova rojstna hiša pri Knezu v Robanovem kotu, kjer je zelo lepa stara domačija. Zanimalo me je, kako je kaj narejeno in vse sem hotel raziskati. - Ste razmišljali še o kakšni drugi poklicni poti? Gimnazijo sem obiskoval v Celju, kjer me je najbolj zanimalo puščanje dolgih las in ožina hlač. Po začetnih težavah v šoli, saj sem prihajal s podeželja in imel preveč svobode, je bilo potrebno razmisliti, kaj bom študiral. Arhitektura je bila zelo logična odločitev, saj me je najbolj zanimala likovna umetnost, za slikarja pa nisem bil dovolj prepričan vase. Ko sem šel delat sprejemne na arhitekturo, nisem imel rezervnega scenarija, kaj bom počel, če mi ne uspe, a s tem se mi zaradi uspešno opravljenega izpita ni bilo treba ukvarjati. V svojo odločitev nisem podvomil. - Podiplomski študij ste opravljali v Benetkah. Je to raj za arhitekte? Za arhitekta so Benetke raj in nočna mora hkrati. V mestu je arhitektura prerasla naravo, zlitje obojega, ko arhitektura postane druga narava, je močno. Takšni primeri so zelo zanimivi. Benetke so čudovito mesto s čudovito arhitektu- »Že to, da smo razvijali dom za ljudi s posebnimi potrebami, ga urejali v skladu z njihovimi potrebami, nam pomeni veliko. Od takrat se nas drži sloves in dobivamo več dela na tem področju. Med drugim smo DANS arhitekti projektirali tudi Hospic v Ljubljani.« ro, zgodovinsko vrednostjo, to je urbani teater, ki ga doživljaš na poseben način. Tudi zgodovina mesta me je prevzela. Z ženo Katarino sva skupaj študirala v tem mestu in se posvetila poslušanju predavanj iz zgodovine arhitekture. Pomembni teoretiki so predavali na fakulteti, in to so bila posebna, nepozabna doživetja, kot gledališka igra ... Zgodbe arhitektov in njihovih del, ki sva jih slišala na predavanjih, so naju prevzele, saj so opisovale tako zgodovino kot arhitekturno vrednost stavb. - Zgodovina je v arhitekturi zelo pomemben del, vam je zato tako ljuba? Poznavanje zgodovine je za arhitekta pomembno. To je tudi moje sedanje delo in bodoče arhitekte poskušam »zastrupiti« oziroma navdušiti, da bi zgodovino jemali kot del tega, kar delajo. Brez zgodovine in znanja, ki so ga arhitekti že dosegli, ne gre. Iz tega je treba izhajati in dograjevati. Seveda pa je treba ob vkla-pljanju preteklosti in sedanjosti iti s časom naprej, biti sodoben in se soočati z izzivi današnjega časa. Tri leta predavam zgodovino arhitekture na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in v tem delu uživam. - Ste odgovorni urednik revije AB, bili ste predsednik društva arhitektov, ste predavatelj, mož, oče dveh otrok, kako usklajujete vse obveznosti? Moj delavnik nima omejenega časa, dela se tako dolgo, kot je treba in velika prednost je, da sva oba v tem poslu. Tudi otroka sta to dobro »Mislim, da je prihodnost v leseni gradnji in zadovoljen sem, da se gradi vse več lesenih hiš. Zame so najbolj moteči trgovski centri, ki povsem spremenijo podobo krajev, saj so po večini postavljeni na vhodu v kraj, ter neverjetne barve fasad na nekaterih objektih.« sprejela in sta rasla z arhitekturo, z dolgimi delavniki in znata ceniti delo. Hčerka je nekako padla v najino stroko in je arhitekturna publicistka in organizatorica arhitekturnih prireditev in je lani za to delo s sodelavko prejela Plečnikovo nagrado. Pripravlja doktorat iz metod poučevanja arhitekturnih vsebin na ljubljanski pedagoški fakulteti. Sin se je podal v glasbene vode in je pianist. Lani je diplomiral z najvišjo oceno s posebno pohvalo in uživa v svojem delu. Glasba in arhitektura sta si blizu, v oboje je potrebno vkom-ponirati veliko sebe in truda. - Vaš arhitekturni biro slovi po tem, da radi delate načrte »za vsak dan«, za objekte, ki služijo veliko ljudem, pa tudi socialna nota je v vašem biroju zelo prisotna. Na katere projekte ste najbolj ponosni? 8 Savinjske novice št. 3, 18. januar 2013 Intervju Zelo smo ponosni, da je po naših zamislih v loku več kot dveh desetletij zrasel zavod za invalidno mladino v Kamniku, ki sva ga zasnovala z arhitektoma Vesno in Matejem Vozlič. Že to, da smo razvijali dom za ljudi s posebnimi potrebami, ga urejali v skladu z njihovimi potrebami, nam pomeni veliko. Od takrat se nas drži sloves in dobivamo več dela na tem področju. Med drugim smo DANS arhitekti projektirali tudi Hospic v Ljubljani. Za nas je to topla hiša za čas slovesa. Radi pomagamo nepriviligiranim ljudem, želimo jim pomagati, da bodo srečni. - Projektirali ste poslovno stanovanjski objekt Eda v Novi Gorici, ki je nekaj posebnega. V Mariboru gradijo po vaših načrtih Don Boskov center. S tem projektom ste zmagali na natečaju in gradnja sakralnega objekta, čeprav modernejših oblik, je nekaj novega v vašem naboru del. Res je, Don Boskov center je naš trenutno največji projekt in upam, da bomo skupaj s salezijanci, Razvijamo inovativne pristope, saj smo prepričani, da bo prihodnost arhitekture poleg socialne tudi trajnostna. Zelo radi imamo montažno leseno gradnjo in smo osvojili tehnologijo montažne in pasivne gradnje. Zgradili smo tudi prvi večstanovanjski pasivni objekt v Sloveniji. To je stavba s 23-timi minimalnimi stanovanji za začasno bivanje v Ljubljani, ki je bila vseljena lansko jesen. - Znani ste tudi po tem, da pri gradnji ohranjate lokalno arhitekturo. Treba je znati odčitati značilnost kraja oziroma prostora. Spoštovati je potrebno obstoječe, v ambient se je potrebno vključiti kot sogovornik, da nekaj novega postane del celote. - V Zgornjo Savinjsko dolino se zelo radi vračate. Kako vidite dolino? Je še prava podeželska krajina in kaj vas zmoti, kaj pokvari vtis arhitektu, ki se pelje po naših krajih? Brv čez Gruberjev prekop na Špici v Ljubljani (Foto: Miran Kambič) ki so naročnik projekta, uspeli obdržati kvaliteto od natečajne ideje do izvedbe. Projekt teče, a se malo zatika zaradi finančnih težav. Naša skupina je za izvedbene načrte porabila dve leti. Potrebno je bilo dobro poznavanje zgodovine, liturgije ... Pri načrtu smo bili inovativni, zasnovali smo dobro postavitev v prostor, obzidje s parkom, trg z lipo in cerkvijo, vse to je vplivalo, da smo bili izbrani. - Center ne bo le versko središče, kaj vse bo v njem? Don Boscov center naj bi postal središče pod Pohorjem. Poleg verskih bodo v njem tudi socialne vsebine. Mladinski center, igrišča in večnamenska dvorana bodo v sklopu centra. Salezijanci so znani po tem, da so usmerjeni v vzgojo mladih, in del prostorov bo namenjenih temu. - Kakšen pa je vaš odnos do trajnostne gradnje? Arhitekti smo veseli novih, modernih hiš, bolj nas zmoti kakšna neposrečena obnova stare zgradbe. Drugače pa je dolina še ohranjenih oblik. Robovi krajev s sadovnjaki in travniki so še »Najpomembnejše priznanje doslej smo prejeli preteklo leto. To je bila Evropska nagrada za javni prostor, za ureditev prostora ob Ljubljanici. Nagrado je skupaj prejelo pet arhitekturnih birojev, med njimi tudi naš, z novo brvjo preko Gruberjevega kanala na Špici.« ohranjeni, in to je tisto pravo. Umeščanje modernih zgradb ni moteče, če so te primerne in ne izstopajo preveč. Pomembna je oblika, materiali, postavitev, in tudi značaj . Dober primer je solčavska Rinka. Mislim, da je prihodnost v leseni gradnji in zadovoljen sem, da se gradi vse več lesenih hiš. Zame so najbolj moteči trgovski centri, ki povsem spremenijo podobo krajev, saj so po večini postavljeni na vhodu v kraj, ter neverjetne barve fasad na nekaterih objektih. - Za svoje delo ste prejeli številne nagrade in priznanja. Katero vam pomeni največ? Najpomembnejše priznanje doslej smo prejeli preteklo leto. To je bila Evropska nagrada za javni prostor, za ureditev prostora ob Ljubljanici. Nagrado je skupaj prejelo pet arhitekturnih birojev, med njimi tudi naš, z novo brvjo preko Gruberjevega kanala na Špici. Podelitev je bila v Barceloni in v Evropi je to zelo prestižna nagrada. Seveda pa je za nas vedno velika nagrada, ko na natečaju dobimo določeno delo, kar pomeni, da smo uspešni v zelo močni konkurenci. Vsa večja dela smo dobili preko natečajev in to je za naše delo posebno priznanje. - Bi bili veseli kakšnega projekta v domačih krajih? Zelo, kajti z velikim veseljem bi kaj naredil za domače okolje. Bili so že pogovori in poskusi, a do resnega sodelovanja žal še ni prišlo. - Radi prihajate v Gornji Grad, kje še preživljate svoj prosti čas? V Gornji Grad z ženo rada in veliko prihajava. Nekaj časa preživiva z mamo, rada greva v hribe, naravo in tukaj je najin dom. Tudi potovanja so najina strast, v zadnjem času rada greva v Turčijo, kjer raziskujeva arheologijo, predzgo-dovinske in antične spomenike in seveda obalo, morje in otoke. Žena obožuje Azijo, jaz bi rad raziskal Afriko. Lani sva prvič obiskala tudi Kalifornijo, ki naju je očarala s svojimi dimenzijami, puščavami, dolgimi, ravnimi avtocestami in ohranjeno naravo. Je pa res, da lepih kotičkov na svetu ne manjka. - In kakšno bi bilo vaše sanjsko delo, kaj bi radi ustvarili, če bi lahko izbirali? Izbral bi kakšno težko nalogo, s katero bi lahko ustvaril nekaj poduhovljenega, čistega. Najraje bi delal za prijatelja hišo z ateljejem ali galerijo, to bi bila perfektna naloga. Bi pa moral biti finančno omejen, saj omejitve spodbujajo kreativnost. - In kakšna je vaša hiša, je lastni arhitekturni dosežek? Najino hišo je naredil arhitekt, je kvalitetna in ima možnost prehoda z notranjih prostorov na vrt, tako da lahko veliko časa preživimo zunaj. Hiša je bila ob najini vselitvi zgrajena, ni pa bila dokončana. Opremljala sva jo sama in občasno kaj dodava ali odvzameva. Všeč nama je, da ima vsak kos pohištva in vsaka šalica ali krožnik, ki ga prineseva v dom, svojo zgodbo in neko vrednost. Štefka Sem 9 Savinjske novice št. 3, 18. januar 2013 OBČINSKI SVET LJUBNO Še veliko neznank glede sanacije po poplavah Na prvi letošnji seji se je sestal ljubenski občinski svet. Na dnevnem redu so bili med drugim sprejem proračuna za 2013, cene komunalnih storitev in prva obravnava odloka o Zgornjesa-vinjskem zdravstvenem domu Nazarje. Predstavljen je bil predlog sprejema dokumenta izvedbe investicijskega projekta za vodooskrbo v porečju Savinje. O problematiki sanacij na vodotokih po poplavi je govorila vodja oddelka območja Savinje v celjski območni pisarni ARSO Alenka Zupančič. Župan Franjo Naraločnik in računovodkinja Marija Potočnik sta svetnike seznanila z manjšimi spremembami, do katerih je prišlo v predlogu proračuna od prve predstavitve do tokratne seje. Tako znašajo prihodki proračuna v letošnjem letu 3,534.346 evrov, prav toliko pa tudi odhodki, saj je proračun uravnovešen. Manjše spremembe so predvsem znotraj posameznih postavk proračuna, zato so svetniki predlog brez posebnih pripomb potrdili. Prav tako so v prvem branju potrdili odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Župan Naraločnik je prisotne seznanil z dvigom cen vodnega povračila. Te je potrdil že prejšnji občinski svet, soglasje je v letu 2010 dalo tudi pristojno ministrstvo, a so bile zaradi državne Alenka Zupančič z ARSA je povedala, da o višini sredstev za sanacijske ukrepe še ni nič znanega. (Foto: Marija Lebar) uredbe cene zamrznjene. Ta je zamrznitev sprostila, za to bo za vodo treba plačevati več. Za tiste, ki niso priklopljeni na javno kanalizacijo, bo mesečna položnica višja za 1,44 evra, za gospodinjstva, priklopljena na javno kanalizacijo pa bo to povišanje znašalo 4,21 evra na mesec. Ob predstavitvi DIIP-a (dokument izvedbe investicijskega projekta) za projekt Letošč so imeli svetniki kar nekaj vprašanj in pripomb, saj se občina iz Letošča napaja delno, delno pa koristi za vodooskrbo svoje lastne vire. Dogovorili so se, da se DIIP podrobneje predstavi na resornem odboru in ga bo svet sprejemal po tej obravnavi. Alenka Zupančič je predstavila intervencijske ukrepe, ki jih je po poplavah izvajal ARSO. Povedala je, da o višini sredstev za sanacijske ukrepe še ni nič znanega. Vsak od prisotnih svetnikov je imel za njo vprašanje glede ukrepov na posameznih vodotokih za preprečitev podobnih škod, saj je bila občina Ljubno v zadnjih poplavah med najbolj prizadetimi. Svetnik Stanko Rihter je predočil, da so z odstranjevanjem zarasti sami v nekaj minutah rešili industrijsko cono pred poplavami. Naj se ukrepe prepusti zainteresiranim, ki bi sanacijo opravili brezplačno s tem, ko bi odstranili prod in obvodno zarast. Zupančičeva je predlagala, naj občina na agencijo naslovi ustrezno vlogo. Opozorila je tudi na izvajanje gozdnega reda, saj lesni odpadki predstavljajo problem; zajezijo vodotoke, ki nato poplavljajo. Marija Lebar OBČINA NAZARJE m •• • | Vt« • H«WV • I Sanacija jezu v Lacji vasi, čiščenje proda Država se je končno odločila za sanacijo jezu na reki Dreti ob zaprtem hotelu Natura v La-čji vasi. Gre za sanacijo iz leta 2007. Prav tako potekajo na območju nazarske občine, ki je bila v poplavi 5. novembra lani dokaj prizadeta, številne sanacije in priprava dokumentacije za nadaljnje ukrepe. Jez v Lačji vasi je bil dodobra uničen v poplavi leta 2007, vsako naslednje večje deževje pa je rušilno delo le še nadaljevalo. Ob večjih vodah je bil v nevarnosti tudi tamkajšnji dom Lovske družine Dreta. Omenjena problematika je bila na pobudo krajanov izpostavljena tudi na sejah občinskega sveta, a pri tem občina ni mogla ukrepati, razen da je državo na problem opominjala, saj gre za objek vodne infrastrukture, kjer občina ne sme ukrepati. Izvajalsko podjetje Nivo Eko sedaj opravlja celovito sanacijo na delu Drete, kjer je omenjeni jez. Po novembrski poplavi 2012 so v občini Nazarje izvedli kar nekaj interventnih ukrepov. V soglasju z Agencijo RS za okolje (ARSO) so izvedli zbiranje ponudb in izbrali tri izvajalce za odstranitev gramoza iz vodotokov. Na območju sotočja Savinje in Drete se je nabralo okoli 6.000 kubičnih metrov materiala. Za odstranitev polovice tega je stroške prevzela družba BSH Hišni aparati. Ves odstranjeni prod so deponirali v indu- strijsko obrtno cono na Prihovi. Na območju Mli-narjevega mostu je bilo odstranjenih 1.900 kubičnih metrov in v Spodnjih Krašah 3.300 kubičnih metrov proda. Očiščen je Črni graben in zadrževalnik v potoku Hudovinec, tako da je zadrževanje vode spet omogočeno. Za čiščenje Mostnega grabna od naselja Potok do območja jezu je bilo zaradi specifike terena potrebno dobiti specialno vozilo, je povedal direktor občinske uprave Nazarje Samo Begič. Ta je omenil še pridobivanje dokumentacije za zamenjavo propustov na območju podjetij Pfeifer in Dobelšek v industrijsko obrtni coni, kar bo zagotovilo večjo poplavno varnost Zaradi omejenih sredstev so bili zavzeti le najnujnejši ukrepi sanacije. Občina je morala za nadaljnjo sanacijo na ARSO javiti tri najnujnejše projekte. Odločili so se za tri plazove, in sicer v Rovtu in na cestah Nazarje-Loke in Šmartno-Šutna. Marija Lebar Sanacija jezu v Lačji vasi po poplavi iz leta 2007 (Foto: Marija Lebar) 10 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Organizacije, Ljudje in dogodki 10-LETNICA CENTRA STAREJŠIH V GORNJEM GRADU Zabaven in slovesen preskok v enajsto leto delovanja Glasbe, plesa in smeha za vsako dušo je bilo v petek, 11. januarja, v gornjegrajskem centru starejših obilo. Praznovali so namreč deseto obletnico, odkar so v dom prišli prvi stanovalci. Pripravili so prireditev, na katero so poleg predstavnikov podjetja Deos povabili ljudi iz lokalnega okolja, ki so še posebej sooblikovali življenje centra v teh desetih letih. Predstavili so bilten, ki so ga izdali ob tej priložnosti. Podjetje Deos kot investitor je v decembru 2002 v Gornjem Gradu odprlo center, v katerem je prostora za 154 stanovalcev in zaposluje okoli 70 sodelavcev. Čez mesec dni, v januarju 2003 so sprejeli prve stanovalce. Direktorica centra Francka Voler je v slovesnem nagovoru med drugim povedala: »Misli mi bežijo nazaj v čas in ob pogledu na prehojeno pot sem ponosna na nas vse, ki smo to pot oblikovali in ob tem držali skupaj. Tekle so solze, rojevala so se prijateljstva, delili smo si objeme zaupanja, spoštovanja in vzpodbude.« Volerjeva je nadaljevala: »Prijetno počutje stanovalcev, njihovo zadovoljstvo in zadovoljstvo svojcev so poglavitni cilji našega delovanja, naše temeljno poslanstvo. Vemo, da zmoremo uresničiti viso- ■ ■ . , ii! itr us 1 'W j.1 '!t ■r JAlf ^ \ . l v r , ■ B . r ■i •• m BI M ^¿m Direktorica centra Francka Voler (levo) je podarila šopek Jožefi Butala, stanovalki z najdaljšim stažem v centru. (Foto: Marija Lebar) Ob obletnici so nastopili fantje ansambla Golte, ki so tudi sami nedavno praznovali desetletnico. (Foto: Marija Lebar) ko postavljene cilje, da imamo dober kolektiv, da smo z delom in srčnostjo dosegli tisto, k čemer smo stremeli od začetka. Potrditev je tudi to, da se je število stanovalcev, ki prihajajo iz občin Zgornje Savinjske doline, v tem času potrojilo.« Program prireditve so z glasbo popestrili fantje ansambla Golte, ki se vabilu v center radi odzovejo, in kot je povedal Andrej Rak, so tudi sami nedavno praznovali desetletnico in v centru gotovo nastopili vsaj že desetkrat. Da so tukaj vedno dobrodošli, so pričali aplavzi in občudujoči pogledi, ki sta jih fantom namenili ljubenski klepetulji Franca in Mica. Te pristno predstavljata že večkrat nagrajeni igralki Polona Rihter in Ana Napotnik. Za medgeneracijsko sodelovanje so poskrbeli sestrici Katja ter Nastja in brat Mitja Stenšak, ki so si nadeli ime MiKaNas, sestavljeno iz kratic njihovih imen. Zapeli in zaigrali so svojo lastno skladbo, dobro so se ujeli tudi v točki skupaj z ansamblom Golte. Sledile so še zahvale. Tako je šopek dobila Jožefa Butala, stanovalka z najdaljšim stažem v centru, stanovalci in zaposleni so se zahvalili tudi svoji direktorici. Poleg cvetja je bila deležna še prav posebej za to priložnost zložene pesmi in želje, da še dolgo ostane »najboljša direktorica, kar jih je«. Marija Lebar ŽUPNIJA LJUBNO OB SAVINJI Od hiše do hiše z mladimi koledniki Čas od božiča do novega leta je vedno poln pričakovanj, veselja, obiskov pri sorodnikih in prijateljih, obdarovanj, skratka napolnjen s kančkom več človečnosti in osebnih stikov kot med letom. Prav v teh prazničnih dneh so domove v ljubenski župniji obiskovali mladi koledniki - veroukarji, ki so tudi letos oznanjali veselo božično oznanilo in pod geslom letošnje trikra-ljevske akcije »Naše veselje za srečo drugih« zbirali darove za pomoči potrebne otroke v misijonskih deželah. Kar trideset jih je razdeljenih v osem skupin s pomočjo staršev in animatorjev po dolgem in počez obredlo župnijo Ljubno. Mladi koledniki pred jaslicami, ki so jih postavili na Vrkovi domačiji v Planini nad Ljubnim ob Savinji. (Foto: Franjo Atelšek) Če je bila priložnost, se tudi da- čim so zaželeli vesele praznike, rovom dobrih ljudi iz kakšne so- zapeli kakšno pesmico, na vra-sedne fare niso odrekli. Doma- ta napisali kratice imen treh kra- ljev in letnico: 20+G+M+B+13 in nagovarjali domače z mislijo »Z veseljem zato vsi radi darujmo, tudi letos z dobroto življenja re-šujmo« iz zgibanke, ki jo je ob tej priložnosti izdalo Misijonsko središče Slovenije, preko katerega nabrana sredstva prejmejo misijonarji v revnih misijonskih deželah. Mladi koledniki so s svojim humanim početjem nabrali zajeten znesek, ki bo še kako dobrodošel pri delu misijonarjev v delih sveta, kjer je za zadovoljstvo in srečo v otroških očeh dovolj veliko manj kot v razvajenem potrošniškem okolju, ki nas obdaja. Franjo Atelšek 11 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Kultura KONCERT MEPZ NAZARJE IN ZAKONCEV PETAN Zborovsko petje v simfoniji s popevkami Vstop v leto 2013 so konec decembra proslavili tudi člani Mešanega pevskega zbora (MePZ) Nazarje, ki delujejo v okviru tamkajšnjega kulturnega društva. Pripravili so koncert zborovskega petja in v goste povabili priznana slovenska glasbenika, Majdo in Marjana Petana. Tako zbor kot pevca so občinstvu polepšali večer z božično in novoletno obarvanim pevskim repertoarjem. Koncert, ki je v domu kulture potekal 30. decembra, so z venčkom ubrano zapetih pesmi otvorili člani MePZ Nazarje. Ta zadnje leto deluje pod vodstvom zborovodkinje Kristine Šuster. Z rednimi tedenskimi vajami pevci vedno lažje posegajo po zahtevnejšemu izboru zborovskih pesmi, zato tudi na tokratnem koncertu niso razočarali občinstva, ki je njihov nastop nagradilo z navdušenim aplavzom. Mešani pevski zbor Nazarje se je občinstvu predstavil z izborom pesmi, ki je ljubitelje zborovskega petja zelo navdušil. (Foto: Tatiana Golob) Majda in Marjan Petan sta poslušalcem pripravila lep večer, poln božičnih in zimzelenih popevk. (Foto: Tatiana Golob) Ko sta oder zavzela glasbenika in zakonca Petan, so se zbrani najprej prepustili božičnim melodijam. Majda in Marjan Petan, prva priznana pevka popularne zabavne glasbe, drugi dolgoletni član New Swing Quarteta, sta s svojim širokim izborom evergreenov marsikoga izmed poslušalcev popeljala v obdobje njegove mladosti. Zbrane je pozdravila županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, ki je v nagovoru občane spomnila na državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, in jim v novem letu zaželela, da bi v svoji domovini bivali zadovoljni ter uspešni. Tatiana Golob LJUBNO OB SAVINJI Koncert v znamenju slovenskih pesmi Dan pred silvestrovim se je v dvorani kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji odvijal novoletni koncert, ki je popestril praznično vzdušje. Z odra je za-donela slovenska pesem v izvedbi Tineta Lesjaka in Oplotničanov, Rečiških pobov, Karlija Gradišnika, zazvenele so harmonike Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira. Program je povezovala Helena Šlogar, za glasbeni večer pa so poskrbeli v kulturnem društvu. V imenu organizatorja je nastopajočim in obiskovalcem zaželela vse lepo v novem letu predsednica društva Zvonka Kladnik. O ljubezni do slovenske glasbe, do narodnih in ponarodelih pesmi ter izvajanju raznih uspešnic drugih glasbenikov je spregovoril Tine Lesjak, kralj polke in valčka iz leta 2010. Z Oplotni-čani so izvedli nekaj skladb in ob večglasnem petju poželi velik aplavz. Vokalno instrumentalna skupina Rečiški pobi, katere umetniški vodja je Jani Šuligoj, je ogrela srca poslušalcev z narodnimi pesmimi in dalmatinsko skladbo. Za dobro voljo in smeh je z izvedbo zgodovine slovenske glasbe poskrbel znani citrar Karli Gradišnik, ki se je v petje in igranje vživel tako, da se je spustil tudi na kolena. Med skladbami niso manjkale njegove največje uspešnice ter zabavne zgodbe o nastanku le-teh. Za popoln glasbeni večer so poskrbeli mladi harmonikarji, katere poučuje Primož Zvir. Kot ve- lja stari rek, da brez Golice ni veselice, tudi na Ljubnem ni manjkala. Tej najbolj pogosto izvajani skladbi harmonikarjev pa so se pridružile še nekatere druge uspešnice. Štefka Sem Harmonikarski orkester Primoža Zvira je med drugimi skladbami zaigral Avsenikovo Na Golici. (Foto: Štefka Sem) 12 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Zgodovina in narodopisje naši posebneži (9) Piše: Aleksander Videčnik RUSI V SOLČAVI (NADALJEVANJE IN KONEC) Upokojen Leta 1966 so Nikolaja Zemljakova upokojili. Dobil je še nekaj denarja izplačanega za nazaj. Ložekar je dobro mislil, ko mu je svetoval, da bi sedaj imel dovolj denarja za pot v svojo domovino Rusijo in bi si tam ogledal, kako je sedaj, in morda obiskal domačo vas. Nikolaj pa je kaj takega takoj in odločno odklonil in dejal: »Ložekar, hudič, dam ti denar, kar ti pojdi tja, jaz že ne grem.« Verjetno je imel na dogajanja v revoluciji grozne spomine in tudi oblasti v Sovjetski zvezi ni zaupal, čeprav si je na tihem želel še enkrat videti svojo kozaško domovino. REPNEK V Mozirju je živel Jože Pečnik, po domače Re-pnek. Povsod je zbujal smeh in veselje. Za vsako vprašanje je imel svojstven odgovor, za njega pravilen, za ljudi pa duhovit. Znano je bilo, da ni ostal nikomur nič dolžan, vsaj z besedami ne. Stanoval je zunaj Mozirja, na bregu nad cesto proti Šmi-helu. Po poklicu je bil tesar, in to zelo spreten. Slovel je po tem, da se je lotil še tako zapletenih del. Jože Pečnik se je rodil v Mozirju 11. aprila 1905 in je v Mozirju tudi umrl, 15. februarja 1970. Bil je znan po tem, da je zelo dobro pel, zato je bil vključen v domači pevski zbor, nastopal je tudi na odrskih deskah, skratka ljudem je glede tega še posebej ugajal. Po postavi je bil visok in zelo suh. Njegova stalna družba so bili Tina, Joža in Tona, tudi podobni duhoviteži. Kjer je bil, je Repnek poskrbel za smeh, seveda je imel kar svoj stalni stol v gostilni Grabner, poleg tega pa je deloval še kot stalni pustnak. Mozirjani mu nikoli niso zamerili njegovih podvigov. Nasprotno, kjer se je pojavil, so pričakovali, da bo kaj ušpičil. Skratka, smel si je dovoliti marsikaj, kar bi drugemu zamerili. Pleskati bi moral Kadar je bi Repnek brez denarja, je veliko obljubljal. Vsa dela je prevzemal, da je le prislužil kakšen dinar. Toda zgodilo se je tudi, da je kaj preveč obljubil in potem prevzetega dela ni mogel opraviti. Remšetova mati se je nekoč z njim dogovorila, da ji bo prebelil klet. Dala mu je nekaj na roko, da bi delo čim prej opravil. Toda delo je prevzel natanko v času, ko mu ni bilo kaj prida za to. Ko ga k Remšetu nikakor ni bilo, mu je mati poslala pošto in negodovala zaradi neopravljenega dela. Ko sta se srečala na trgu, je mati ta- koj vprašala, kdaj bo prišel beliti. Okarala ga je, da je že nekaj denarja sprejel, dela pa ni opravil. Repnek je na tarnanje matere odgovoril: »Vidiš Roza, kako je zateglo. Srečujem le take, ki sem jim jaz dolžan. Nikakor pa ne tistih, ki bi bili meni dolžni.« Pravili so, da se je dobra mati od srca nasmejala, saj bi morali tistega, ki bi bil Repneku dolžan, iskati z lučjo pri belem dnevu. Toda resnici na ljubo, Repnek je nekega dne vendarle prebe-lil Remšetovo klet. Vinsko utrujen Spet je imel enkrat obhod gostiln. Zvečer se je zelo »utrujen« vračal proti domu. Pot ga je vodila mimo Kraherla in tam je na travniku stala košata hruška, pod njo si je privoščil malo počitka. Toda vinska utrujenost je naredila svoje in kmalu je trdno zaspal in se zleknil čez pot. Sosed, ki se je vračal domov iz trga, je naletel na spečega Re-pneka. Sočutno ga je vprašal: »No, Repnek, kaj pa delaš tu na tleh?« Nekaj trenutkov je vprašani gledal okoli sebe, da bi ugotovil, kje sploh je. Potem je sosedu odgovoril: »Ta prekleti regrad iščem, pa ga do pomladi najbrž ne bom našel.« Dogodek se je zgodil pozno v jeseni. Pustnak pa tak Seveda so Mozirjani pričakovali, da bo Repnek v pustnem času spet presenetil. In res, ko so se pustnaki zbirali, se je pojavil z novo pričesko - pol glave si je obril, tako je izgledal nemalo čuden. Nihče ga ni vprašal, zakaj taka pričeska, saj so vedeli, da je bil v pustnih dneh nenehno v »službi«. Pisatelj se je zmotil Tudi na gledališkem odru se je pogosto poja- vljal in bil je dober igralec. Toda nekoč je pozabil besedilo in verjetno zaradi vpliva dobrega vina ni slišal besed šepetalke. Udaril je kar po svoje in posrečeno odigral prizor. Ko ga je režiser vprašal, od kod mu novo besedilo, je mirno odgovoril: »Opazil sem, da se je pisatelj zmotil, pa sem ga malce popravil.« Občinski uradnik Repneku so šli zelo močno na živce občinski uradniki. Vedno znova se je ob njih obregnil s kako novo zgodbo. Pri tem je bil zbadljiv. Nekoč je šel k občinskemu tajniku in se mu ponudil v službo, ljudje so vedeli povedati, da se je ob tem zelo resno držal. Tajnik ga je smehljaje vprašal: »Ja, Repnek, kaj pa bi ti delal?« Repnekov odgovor je bil hiter: »Skozi okno bi gledal, kot večina vaših uradnikov. To znam tudi jaz!« Ponočno iskanje Domačin je pozno ponoči zalotil Repneka, ki se sklanja in nekaj išče po trgu. Takoj je bil pripravljen pomagati pri iskanju, zato ga je vprašal: »Kaj pa pravzaprav iščeš Repnek?« Iskalec je bil še vedno sklonjen, ko je odgovoril: »Ključ sem izgubil.« Prijazni sotržan ga je vprašal: »Kje si ga pa izgubil?« Repnek je zaskrbljen odvrnil: »Tam pri Vrata-narju (tedaj zadružna hiša).« Tržan se je začudil in vprašal: »Kaj pa potem iščeš tu, to je ja kakšnih 200 metrov oddaljeno od Vratanarja?« Repnek ga je pogledal in resno odgovoril: »Zato, ker je le tu javna razsvetljava ...« Potem je prijazni krajan le ugotovil, da Repneku ni mogoče pomagati. Iščemo stare fotografije Razglednica iz leta 1908 prikazuje Nazarje (Vrbovec in frančiškanski samostan). Hrani jo Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. 13 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Nasveti, Organizacije f Razmišljam globalno, lokalno Spoštovani bralec! Ob novem letu pregledam in prevetrim domačo lekarno. Zdravila, pa čeprav samo tablete proti glavobolu, imajo svoj rok varne uporabe. Ko ta preteče, postanejo odpadek. Poseben in nevaren odpadek, ki ga ne smemo odvreči skupaj z ostalimi gospodinjskimi odpadki. Snovi, ki zahtevajo posebno ravnanje, je v vsakem domu veliko. Vsako gospodinjstvo redno ali občasno uporablja številne izdelke in snovi, ki so polni nevarnih kemikalij. Te so nevarne za zdravje ljudi in za okolje. Velikokrat mnogo bolj, kot se tega zavedamo ali si priznamo. Nekatere povzročajo celo raka. Del teh kemikalij uporabimo skoraj v celoti: npr čistila v gospodinjstvu in pralne praške, tehnična in gospodinjska olja in masti, kozmetične izdelke, barve, premaze in gnojila. Pri njih ostane predvsem embalaža. Hkrati pa mnogo izdelkov, ki vsebujejo nevarne kemikalije, porabimo le deloma ali pa na tak način, da ostane velik del nevarnih kemikalij v njih še neuporabljen. Pri tem mislim zlasti na akumulatorje, baterije, varčne in neonske sijalke, topila za različne barve in premaze, pa tudi na zdravila, pesticide in še kaj bi se našlo. TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Nasveti mentorja Mateja Bevca mladim so bili zelo izčrpni. (Foto: Iztok Kolenc) Kemija v hiši Vse te snovi so izredno nevarne in škodljive. Danes že vrabci čivkajo, da jih je treba izdelovati, skladiščiti in uporabljati na varen in predpisan način. Vsakomur je jasno, da morajo biti spravljene varno pred dosegom otrok, da jih ne ogrožamo. »Varne« morajo biti tudi pred vodo. Ponavadi jih skladiščimo v kleteh. Zato naj bodo na tako visokih policah, da jih ob morebitnih poplavah nikakor ne more doseči narasla voda ali narasla podtalnica. S tem preprečimo dodatno katastrofo onesnaženja vode. Uporabljajmo in kupujmo jih v najmanjši možni količini. Zlasti tiste, ki jih tudi zelo malo rabimo. Še bolje bi bilo, če bi jih sploh ne. Tak primer so razni pesticidi. Pred davnimi leti sem se na domačem vrtu še nekaj malega ukvarjal s kemijo. Samo na okrasnem delu - vrtnice so pač občutljive rožice. Potreboval sem neki -cid, torej ubijalec življenja za varstvo vrtnic. V najmanjši dozi, ki je bila na razpolago, ga je bilo za moje vrtnice za dobrih deset let. Ne, hvala lepa in nasvidenje. Tudi v okrasnem vrtu sem kemijo izločil. Posledica? Več vem o vrtnicah, ker jih varujem na za njih, za sebe in za čebele prijaznejši način. Mnoge od teh kemikalij lahko ponovno uporabimo. Naj navedem vsem domač primer. Skoraj vsako leto moramo vsi doma kaj malega prebarvati. Pri tem uporabimo nekaj barve in veliko razredčila, s katerim operemo orodje (čopič). Sedaj sledi vprašanje. Kaj naredite z razredči-lom po uporabi? Ali ga kar zlijete v odtok? Vča- Šest učencev gornjegrajske osnovne šole je ob koncu lanskega leta izkoristilo priložnost in pod okriljem tamkajšnjega turističnega društva obiskalo krajši tečaj digitalne fotografije. Skrivnosti dobre fotografije jim je razkril domačin Matej Bevc, ki je uvodoma spregovoril o tem, kakšne so zakonitosti za nastanek dobre fotografije. Nato so se udeleženci sprehodili izven prostorov turističnega društva in v okolici gornje-grajske katedrale poskušali ujeti dober posnetek. Po pregledu narejenih fotografij in strokovnih nasvetih o tem, kaj bi lahko bilo še boljše, so se udeleženci med sabo potegovali za nagrado za najboljšo fotografijo. S profesionalno opremo mentorja Bevca so ponovno naredili vsak tri fotografije, komisija pa je nato izbrala najboljše in jih nagradila. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Gornji Grad Iztok Kolenc, je bil tečaj del projekta Obrazi dediščine. Zaradi velikega zanimanja bodo podobne tečaje še organizirali. Štefka Sem Številni izdelki po mnenju najširšega kroga ljudi nimajo veliko zveze z nam in okolju nevarnimi kemikalijami. Vendar je resnica povsem drugačna. Danes nas v domu obdaja pravi arzenal nevarnih in škodljivih kemikalij. Naj navedem samo en primer. Preproge in oblazinjeno pohištvo, gospodinjski aparati, računalniki in številni drugi izdelki vsebujejo bromirane zaviralce gorenja, ki lahko motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem ter so med morebitnimi povzročitelji raka. Varujte svoj dom in svojo družino pred škodljivimi kemikalijami tako, da se pred nakupom kozmetike, zdravil, čistil in podobnega primerno informirate. Pri tem si lahko pomagate tudi z ekološkimi oznakami, ki jih nekateri izdelki že imajo. Vendar jih je žal še zelo malo. sih se je v glavnem delalo tako. Sedaj pa vedno več domačih mojstrov razredčila hrani v posebni zaprti posodi, kjer se barva počasi obori in str-di. Sam uporabljam za to kar očiščene kozarce za vlaganje. Razredčilo je tako ponovno pripravljeno za akcijo. Droben ukrep, malenkost, ki ima kar nekaj pozitivnih učinkov: manjša poraba, manjša obremenitev okolja, manj stroškov za nakup in dober občutek, ker nismo po nepotrebnem onesnažili vode. Skrbno moramo ravnati tudi z ostanki in embalažo. Lanske poplave in letošnja zima brez snega so spet razkrile naš ne najlepši odnos do okolja in narave. Obrežja vodotokov in poplavna zaledja so polna embalaže nevarnih kemikalij, ki bi morala končati v zbiralnicah posebnih odpadkov. Upam samo, da je bila embalaža čim bolj prazna. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček samička, stara 5 mesecev, išče dom za notranje bivanje, brez možnosti izhoda. Njo in ostale muce lahko vidite na http://www.facebook.com/drustvo. lučka Kontakt: 070/744-707 (do lSh) alt drustvo.lucka@gmail.com Iskali novega fotografskega mojstra 14 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Iz občin, Šolstvo, Organizacije GORNJI GRAD Župan prostovoljcem izrekel zahvalo Konec decembra je župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi sprejel prostovoljce projekta Starejši za starejše. Srečanja so se udeležili prostovoljci iz društev upokojencev Gornji Grad in Bočna. Le-ti na območju gornjegrajske občine obiskujejo okrog 300 ljudi in jim pomagajo pri določenih opravilih, jim omogočajo prevoze, predvsem pa se z njimi družijo, jim krajšajo čas in prisluhnejo njihovim težavam, je povedala koordi-natorka projekta Karlina Mermal. Na teden vsak posameznik v povprečju porabi osem ur za pomoč starejšim. Mermalova je Ogradiju na kratko opisala njihove aktivnosti in rezultate dela v preteklem letu. Župan se je prostovoljcem zahvalil za skrb za starejše. Dejal je, da obiski tem ljudem pomenijo veliko, zavedati pa se moramo, da bomo mogoče tudi sami kdaj potrebni podobne pomoči. Omenil je, da je prostovoljstvo koristno, saj ak- tivne upokojence ohranja aktivne, tiste, ki potrebujejo pomoč, pa prostovoljci rešujejo. Za uspešno delo se je zahvalil vsem, ki so se preko leta trudili in se jim v imenu občine oddolžil z majhno pozornostjo. Štefka Sem Upokojence - prostovoljce je na sprejem povabil župan Stanko Ogradi (desno). (Foto: Štefka Sem) VIŠJA STROKOVNA ŠOLA SLOVENJ GRADEC Prejeli priznanje, ki ni le pohvala, je tudi dolžnost Višjo strokovno šolo Slovenj Gradec obiskuje kar nekaj študentov iz Zgornje Savinjske doline, ravnatelj šole je še en Zgor-njesavinjčan - mag. Samo Kramer. Šola je v lanskem decembru prejela nacionalno priznanje jabolko kakovosti 2012. Priznanje podeljujeta ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja za najboljše projekte v kategorijah programa Vseživljenjsko učenje. Višja strokovna šola je v kategoriji Erasmus individualna mobilnost dosegla tretje mesto. »Višja strokovna šola Slovenj Gradec že od leta 2003 sodeluje v mednarodnih projektih, od leta 2007 pa se aktivno vključujemo v vse akcije programa Erasmus, kar pomeni, da smo vključeni v mobilnost zaposlenih za poučevanje, mobilnost zaposlenih z namenom usposabljanja ter v mobilnost študentov za prakso. Tako smo v času dolgoletnega mednarodnega delovanja vzpostavili partnerska sodelovanja v Avstriji, Nemčiji, Romuniji, na Portugalskem, Poljskem, Češkem, Danskem, Finskem, v Veliki Britaniji, v Litvi, v Latviji, v Turčiji ... in ves čas se trudimo razširiti stike,« je povedal Kramer. Mag. Samo Kramer: »Cilj praktičnega usposabljanja naših študentov v podjetjih v tujini, ki traja tri mesece, je dati študentom možnost, da pridobijo znanja po meri zahtev tujega delodajalca ...« Ravnatelj je še dodal: »Cilj praktičnega usposabljanja naših študentov v podjetjih v tujini, ki traja tri mesece, je dati študentom možnost, da pridobijo znanja po meri zahtev tujega delodajalca, kar omogoča študentom, ki se odločijo in so izbrani za prakso v tujini, zagotovo večjo zaposljivost. Na pridobljeno priznanje, jabolko kakovosti 2012, smo ponosni, saj potrjuje, da je naše prizadevanje, gojiti »mednarodni duh« šole, pravilno, hkrati pa se zavedamo, da nam priznanje nalaga dolžnost učinkovitega in tvornega dela tudi v bodoče.« Štefka Sem DELOVNO SREČANJE RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Z osvojenim znanjem pomoč podjetnikom Člani Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline Mozirje so se pred časom sestali na delovnem srečanju v Nazarjah, saj je pred njimi leto, ki na področju financ in računovodstva prinaša nekaj zakonskih novosti. O teh je spregovorila zaprisežena davčna svetovalka pri slovenskem društvu davčnih svetovalcev Božena Knapič. Tako so se slušatelji seznanili z novostmi, ki jih čakajo v letu 2013 na področjih dohodninske zakonodaje, davka od dohodkov pravnih oseb, davkov na kapitalske dobičke in davka na dodano vrednost. Poudarjene so bile glavne spremembe glede na sedaj veljavno zakonodajo. Po besedah predsednice društva Darje Dobovičnik je tovrstno interno izobraževanje v društvu zelo dobrodošlo, saj so se pogovarjali tudi o drugih področjih: o daja- nju premoženja v najem, pokrivanju davčnih izgub družb z omejeno odgovornostjo oziroma samostojnih podjetnikov, višjih stopnjah obdavčitev pri obrestih na depozite in višjih davkih od kapitalskih dobičkov ter uvedbi davka na dodano vrednost na finančne transakcije. »Z osvojenim znanjem bomo pripomogli podjetjem in podjetnikom pri spoznavanju novih pogojev poslovanja, ki jih čakajo v letošnjem letu,« je prepričana Dobovičnikova, ki ni skrivala zadovoljstva, da jim je pri predstavitvi zakonskih sprememb v veliko pomoč Knapičeva, ki že vrsto let pripravlja interna srečanja in skrbi za izobraževanja. Tovrstno delovno srečanje pa ne bo edino izobraževanje članov društva, saj so ta njihova stalnica že vrsto let. Z njimi bodo nadaljevali tudi vse letošnje leto. Marija Šukalo 15 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I GOLTE Letos bodo brezplačno naučili smučati kar 487 petošolcev Projekt Naučimo se smučati poteka na Golteh že sedmo leto in vključuje šole v Mestni občini Velenje, občinah Šoštanj, Mozirje ter Nazarje. V preteklem tednu so v hotelu Golte pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili omenjeni projekt, ki ga želijo razširiti še v druge slovenske občine. Na konferenci so sodelovali direktor Zimsko letnega turističnega centra Golte Ernest Kovač, Jožef Kav-tičnik, zaslužen za uvedbo projekta Naučimo se smučati in poslanec v državnem zboru, ter Bojan Napo-tnik, vodja smučarske šole Golte -Beli zajec. S projektom so pričeli na Osnovni šoli Nazarje na pobudo takratnega ravnatelja Jožefa Kavtičnika. Kot pravi, so že takrat predvidevali, da bi v projekt vključili čim več šol. »V naši dolini smo se zedinili, da je smučanje nacionalni slovenski šport in omogočili otrokom, da lahko gredo po aktivnostih v šoli takoj na sneg. Za projektom stojijo ljudje, Ernest Kovač, Jožef Kavtičnik in Bojan Napotnik (od leve) so bili enotni, da ne sme projekt Naučimo se smučati otrok in staršev popolnoma nič stati. (Foto: Katja Remic Novak) ki se strinjajo s tem, da bi vsi otroci morali imeti priložnost brezplačnega učenja smučanja,« je dejal Kav-tičnik. Povedal je še, da je predstavil projekt Smučarski zvezi Slovenije, ki ga je ocenila kot najboljšega. Na zvezi si prizadevajo, da bi projekt postal vseslovenski, kot je bil projekt Naučimo se plavati, in bi ga podprlo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. »Pogoj projekta je, da ne sme otroka popolnoma nič stati,« je na konferenci poudaril Ernest Kovač in dodal: »Sem pa bil zelo presenečen, ko sem videl, da je bilo iz Osnovne šole Mozirje, ki je nam najbližja in je tip pod hribom, polovica otrok brez opreme in prav toliko jih je prvič stalo na smučeh.« Smučarsko opremo za otroke so na začetku priskrbeli sodelujoči v projektu: Zimsko letni turistični center Golte, Smučarska šola Beli za- jec in Osnovna šola Nazarje. Sedaj pri nakupu opreme in pokritju stroškov učenja ter prevoza pomagajo tudi sponzorji. Stroški letošnjega poučevanja so ocenjeni na 50.000 evrov. Za učenje in spremstvo poskrbijo učitelji, za smučarske učitelje pa Fundacija za šport. Letos se projekta udeležuje 487 otrok iz desetih šol, kar je enkrat več kot v preteklem letu. Bojan Napotnik meni, da je pomembno, da se vsem otrokom omogoči brezplačno smučanje, ne glede na njihov socialni status. »Ko sem bil še sam otrok, se je zgodilo, da pet sošolcev ni imelo denarja za šolo v naravi in smo ostali gledali nanje zviška. Sedaj mi je hudo, ko vidim otroke, ki ne morejo smučati,« pove Napotnik in navede še eno prednost projekta, da prinaša učiteljem smučanja zaposlitev. Projekt bodo zaključili konec marca, ko se bodo po hribu spustili še zadnji petošolci. Katja Remic Novak ENOPROSTOREC DACIA LODGY Dacia s pridom izkorišča lastniško povezavo z Renaultom Da je življenje v avtomobilu postalo preprostejše, je nekaj let nazaj poskrbela skupina VW, ki je na trg pripeljala »novo« škodo, kjer je »bolelo« samo še ime, vse ostalo od tehnike dalje in razvoja pa je potekalo pod okriljem VW skupine. Podobna in uspešna zgodba se dogaja v skupini Renault, kjer na trg prodira Dacia, ki izkorišča lastništvo Renaulta in kupcem ponuja solidne avtomobile za malo denarja. Če smo bili do sedaj navajeni, da Dacia ne more zadovoljiti potreb velikih družin, se to z novim enoprostorcem pod imenom lod-gy krepko spreminja. Spredaj tipična dacia in zadaj še bolj tipična dacia! Preprosto in uporabno. Na 4.498 mm dolžine so pri da-cii uspeli stisniti najmanj pet sedežev, za doplačilo pa kar sedem. To pa bi moralo zadoščati že za ve- čino slovenskih družin. Pri vsem tem niso pozabili na velik prtljažni prostor, ki v najslabšem primeru s sedmimi sedeži ponuja 207 litrov prostora, pri samo dveh sedežih pa se le-ta poveča na ogromnih 2.617 litrov. Vse skupaj krasi veliko odlagalnih površin v notranjosti vozila. Kaj in koliko udobja lodgy ponuja potnikom, predvsem določa tip opreme, ki poleg osnovnega zajema še izvedenko ambience in laureate. Več denarja, več udobja, več opreme ... Za varnost je že v osnovi poskrbljeno s sodobno elektroniko. Za hitro in zanesljivo prepeljane poti lod-gy ponuja dva bencinska in dva dizelska agregata, ki nosita oznako eco2. Ta oznaka pomeni, da je najmanj sedem odstotkov plastičnih delov iz recikliranega materiala (lodgy enajst odstotkov) in da pri dizelskih motorjih izpuh CO2 ne presega 120 g/km. Bencinska agregata sta 1,6-litrski z 82 KM in novi turbinski 1,2-litrski s 115 KM. Dizelska agregata pa oba iz 1,461 cm3 razvijeta 90 ali 110 KM. Tehtna in razumska odločitev je verjetno 1,5 dCi s 110 KM, kjer je kot pri edinem modelu na voljo šeststopenjski menjalnik. Vsa ostala dodatna oprema je seveda na razpolago v stilu več denarja, več muzike. Od zaslona na dotik, do vlečne kljuke, pakirnih senzorjev, hladilne torbe in prtljažnika za kolo in še bi lahko naštevali. Ampak bolje in lepše se sliši cena, kjer ponujajo osnovni model že pod 10.000 evri. Rekord v tem razredu, zagotovo. Ogled priporočen. Igor Pečnik 16 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Kultura, Organizacije, Čestitke, Oglasi ŠMARTNO OB DRETI Koncert z lepimi, a manj znanimi skladbami Ljudske pevke Lipa so lani obeležile peto obletnico svojega delovanja in vse od svojega nastanka so vsako leto v sodelovanju z šmarškim kulturnim društvom pripravile tudi božično-no-voletni koncert. Tokratni je bil v cerkvi sv. Martina zadnjo nedeljo v letu 2012, to je 30. decembra. V goste so povabile številne sestave, tudi iz sosednjih občin. Poleg domačih pevk in šmarškega cerkvenega pevskega zbora so zapeli še moški pevski zbor iz Radmirja in pevski zbor društva sv. Martina iz Nazarij, družinski sestavi Štiglic, Za-volovšek in sestre Lamprečnik. Za instrumentalni del je poskrbela mlada flavtistka Rebeka Cigale, vezno besedilo pa je prispevala Nataša Bele. Beletova je z lepimi mislimi o medsebojnem razumevanju in ljubezni še dodala kamenček v mozaik prazničnega vzdušja, ki so ga budile lepe melodije in pesmi. Večina od njih je bila ubrana na božično skrivnost in rojstvo božjega deteta. Čeprav je bilo med njimi tudi nekaj zelo zna- Nastop gostiteljic Ljudskih pevk Lipa (Foto: Marija Lebar) nih, so se tokrat sodelujoči predstavili s takimi, zbrane, da se pridružijo in skupaj zapojejo bo-manj znanimi, a zato nič manj lepimi skladbami. žično Sveta noč. Skoraj dvesto let stara pesem Še posebej ganljiv je bil zaključek koncerta. je zazvenela iz številnih grl. Gostiteljice Ljudske pevke Lipa so povabile vse Marija Lebar UMETNO DRSALIŠČE NA RECICI OB SAVINJI Za drugačne sposobnosti gibanja in nova spoznanja Rečiška osnovna šola je zadnje dni preteklega leta gostila Zavod za šport in rekreacijo Stiks. Njihovi animatorji in vodja zavoda Miloš Sagadin so v dnevih od štefanovega do konca leta pripravili drsališče s sintetičnim ledom. Po Sagadinovih besedah lahko tovrstno drsališče v zelo kratkem času postavijo v vsak prostor in ob vsakem letnem času. Tako taka rekreacija ni več le domena večjih krajev. »Drsališče je manjših dimenzij, zato zaenkrat spodbujamo predvsem mlajše otroke, ki jim posojamo tudi drsalke. Predvsem je po- membno, da otroci osvojijo drugačne sposobnosti gibanja in nova spoznanja. Vse skupaj je zagotovo boljša možnost, kot pa da otroci sedijo pred televizijskim sprejemnikom ali računalnikom,« je med drugim izpostavil Sagadin in poudaril, da so podlaga za drsališče drsne plošče iz sintetičnega materiala polietilena, ki omogočajo drsanje v kakršnihkoli vremenskih razmerah. Marija Šukalo Umetno drsališče je potrebno dobro namazati in spolirati, da drsalke drsijo tako, kot je treba. (Foto: Marija Šukalo) I Savinjske novice št. 3, 18. januar 2013 17 Šport, Organizacije GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Prvo letošnjo zmago klubu prismučal Naraločnik Drugi vikend v januarju so se na Krvavcu odvijale prve letošnje državne tekme v smučanju za otroke, na katerih so sodelovali tudi člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje (GSK). Tekmi v veleslalomu in slalomu, ki bi morali biti na Golteh, a so ju zaradi pomanjkanja snega morali odpovedati in prestaviti na Krvavec, sta dali prve odgovore glede pripravljenosti mladih smučarjev. Le-ta je očitno dobra, saj so tekmovalci GSK Mozirje v močni konkurenci zabeležili kar nekaj dobrih rezultatov. S prvo zmago na državni tekmi v sezoni je razveselil Nejc Naraločnik, ki je med mlajšimi dečki pometel s konkurenco v slalomu, v veleslalomu pa je dosegel četrti rezultat. S četrtim mestom v slalomu in osmim v veleslalomu je dobro pripravljenost med starejšimi dečki dokazal tudi Jan Napotnik, med starejšimi deklicami pa je Urša Marolt slalomskemu osmemu mestu dodala še 13. mesto v veleslalomu. Štefka Sem Za Nejca Naraločnika je bila zmaga na Krvavcu že tretja letos, a prva na državni tekmi. (Fotodokumentacija GSK Mozirje) PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Otroci osvajali osnove smučanja V času božično-novoletnih počitnic so člani smučarskega odseka Planinskega društva Gornji Grad organizirali smučarski tečaj na Gol-teh, katerega se je udeležilo 25 otrok. Prevladovali so otroci od četrtega do osmega leta starosti. Večina je bila začetnikov, nekaj pa je bilo tudi že dobrih smučarjev, ki so želeli svoje znanje nadgraditi. Tečajnike je poučevalo šest učiteljev smučanja, vsi člani PD Gornji Grad. Snežne razmere so bile odlične, vreme tudi, predvsem pa tečajnikom ni manjkalo volje do smučanja. Otrokom se je pridružilo nekaj staršev in vsi skupaj so preživeli nepozabne štiri dni na snegu. Gornjegrajski planinci že leta vsako zimo pripravijo smučarski tečaj na Golteh, katerega obiskujejo otroci iz Gornjega Grada, Bočne in Nove Štifte. Letos je po finančni plati otrokom zelo pomagalo planinsko društvo, ki je sofinanciralo tečaj, da se ga je lahko udeležilo kar največ otrok. Otroci željni zimskih užitkov se bodo lahko pridružili gornjegrajskim planincem še na tradicionalnem zimovanju na Menini v času zimskih po- čitnic, 17. marca pa bo tam že 30. Meninski veleslalom. Jubilej nameravajo popestriti s tekmo v turnem smučanju in tekmo vseh dosedanjih me-ninskih grč - zmagovalcev Meninskega velesla- loma. Prav tako bodo izvedli velikonočni slalom. V drušlvu je veliko ljubiteljev turne smuke. Le-ti se združujejo in smučajo v okviru alpinističnega odseka. Štefka Sem Zadovoljni udeleženci tečaja so ob zaključku prejeli priznanja. (Foto: Blaž Vodušek) GSK MOZIRJE - TRETJA SELEKCIJA Tudi cicibani na regijski tekmi Člani tretje selekcije Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje so se ta vikend udeležili veleslaloma za pokal vzhodne regije v Ravnah. Med cicibankami je Ajda Pižorn dosegla 15. mesto, med cicibani pa sta se uvrstila Grega Verbuč na 14. mesto in Anže Fin-kšt, ki je bil 16. ŠS Ekipa tretje selekcije se je pridno pripravljala na tekmovanja. (Fotodokumentacija GSK Mozirje) 18 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Šport KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Nov poraz članske ekipe, pionirji uspešni v pokalu Nazarski košarkarji so v petek odigrali 10. krog 3. SKL vzhod. Tokrat so zabeležili poraz v gosteh pri Jančah Prit iz Ljubljane, kljub temu da so imeli zmago v rokah še deset minut pred koncem. V mladinskem pogonu kluba dobro vzgajajo bodoče člane, saj selekcija U-14 uspešno igra v mini pokalu Spar. Nazarska članska ekipa v letošnjem prvenstvu še ni uspela zmagati v gosteh. Košarkarji so na gostovanju v Ljubljani iskali poti za prekinitev »prekletstva« gostovanj. Začeli so odločno in sredi tretje četrtine imeli že dvajset točk naskoka. Takrat pa je prišlo do razpada sistema, saj igralci niso zdržali pritiska in prišle so krizne minute, ki so jih domači košarkarji izkoristili in z agresivno obrambo tekmo obrnili v svoj prid. Črne minute v nazarski igri gre opravičiti s kratko klopjo, saj je v ekipi sedem do osem igralcev, vrzel pa mašijo z igralci iz mladinskih selekcij. V senci članske ekipe v klubu uspešno delajo prav z mladimi košarkarji, kar nazorno kažejo pionirji (U-14). Ta selekcija dokazuje svoj razkošen talent z uspešnimi nastopi v mini pokalu Spar. V nedeljo so odigrali 5. krog v tem tekmovanju in prepričljivo premagali vrstnike iz Radenske Creativ iz Murske Sobote. Tekmo so odigrali angažirano pod taktirko trenerja Rizmana. V prvih treh četrtinah je držal v igri najboljših sedem do osem igralcev, ki so ustvarili primerno razliko za povratno tekmo v Murski Soboti čez en teden. V zadnji četrtini je dal priložnost za igro vsem GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Pionirji U-14 nazarskega košarkarskega kluba so prepričljivo premagali vrstnike iz Radenske Creativ iz Murske Sobote. (Foto: Matjaž Filčič) SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Kljub požaru priprave tečejo nemoteno dalje V ljubenskem smučarsko skakalnem klubu računajo, da bodo pravočasno pripravili vse potrebno za izvedbo tekem svetovnega pokala za skoke v ženski konkurenci, ti bosta 16. in 17. februarja. Uspešno so odpravili posledice požara, ki je konec lanskega leta uničil strojnico. Na skakalnici in ob njej so izvedli nekatere velike in pomembne izboljšave, z zasneževanjem pa so že začeli. Kot je povedal generalni sekretar kluba Rajko Pintar, je sanacija posledic po požaru, ki je izbruhnil v strojnici, uspešno zaključena. Zamenjali so črpalke in obnovili električno napeljavo. Tako je ponovno vzpostavljen sistem za umetno zasneževanje. Kljub zadnjemu snegu je skakalnico potrebno umetno za-snežiti, saj je tak sneg veliko bolj kompakten in kakovostno ustreznejši za izvedbo skokov. V naslednjih dneh bodo na zaletu skakalnice namestili sistem za hlajenje, kar je letošnja novost. S strani FIS je predpisana za vse skakalnice, kjer so organizirane tekme svetovnega pokala. »Priprava kvalitetne zaletne smučine je najtežji del priprave skakalnice,« pravi Pintar. Ena od novosti je tudi napeljava optičnega kabla. Za razliko od prejšnjih let, ko je kabel potekal po drogovih in po zraku, ga je sedaj Telekom položili v tla, zato bo neposredni televizijski prenos tako v soboto kot v nedeljo letos tehnično še bolj kvaliteten kot lanski. Marija Lebar v_- igralcem, ki so zabeležili zmago z 99:66. Z novim trenerjem je ta ekipa storila dodaten velik korak pri napredku v igri. Če se po povratni tekmi uvrstijo v četrtfinale mini pokala Spar, bo to vrhunski rezultat za nazarski klub. Roman Mežnar Janče Prit : Nazarje 92:82 (20:25, 16:22, 23:22, 33:13) Rezultati 3. SKL VZHOD: 10. krog: Posavje Krško : Tinex Medvode 84:71, Calcit Basketball : Vrani Vransko 91:90, Konjice : Komenda Hram Gorjan 78:63, Luxu-ris Celje : Primafoto 78:63, Krka mladi : Bistrica 90:83, Janče Prit : Nazarje 92:82. Lestvica po 10. krogu: 1. Krka mladi 20, 2. Luxuris Celje 19, 3. Posavje Krško 17, 4. Bistrica 16, 5. Konjice 15, 6. Vrani Vransko 15, 7. Calcit Basketball 14, 8. Primafoto 13, 9. Janče Prit 13, 10. Tinex Medvode 13, 11. Nazarje 12, 12. Komenda Hram Gorjan 10. STRELSKO DRUSTVO MOZIRJE Tudi po prazničnem premoru prednjačijo Gornjegrajci Prejšnji petek so se strelci iz strelskih društev Zgornje Savinjske doline pomerili v četrtem krogu rekreacijske lige v športnem streljanju z zračno puško v organizaciji mozirskega strelskega društva. Kljub skoraj enomesečnemu premoru tako v posamični kot v ekipni konkurenci pred-njačijo strelci Strelskega društva Gornji Grad. Po petkovem strelskem krogu se je v posamični konkurenci utrdil v vodstvu Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad. Sledita mu klubska kolega Jože Gomboc in Franc Praznik. Ti strelci so nosil- ci svojih ekip v ekipni konkurenci, kjer vodi prva ekipa SD Gornji Grad, pred drugo gornjegrajsko ekipo, na tretjem mestu pa je prva ekipa SD Mozirje. Do konca lige je še pet krogov, kar pomeni, da dosedanji rezultati še nimajo velike teže, saj bodo vsi strelci imeli možnost izboljšati svoje dosežke. V skupnem seštevku lige bo štelo šest najboljših izidov v ekipni konkurenci in pet v posamični. Peti krog se bo začel danes. Roman Mežnar 19 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Šport, Pisma bralcev, Oglasi ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE Ljubenke z Založnikovo do nove zmage Ne čakaj pomladi (odmev na članek v 2. št. SN) Kot Zgornjesavinjčan sem iz- savinjčani, če ne bi vedeli, pro- Sosedski derbi 3. DOL vzhod odbojkarske lige za članice med ekipama OK Mozirje in KLS Ljubno je postregel z zanimivo igro, ki pa so jo bolj ali manj ves čas narekovale gostje z Ljubnega. Proti Mozirjan-kam so izgubile le tretji niz, pa še tega na razliko z rezultatom 28:30. Štirinajsti krog lige je znova postregel s sosedskim derbijem dveh zgornjesavinjskih ekip, ki trenutno krojita sredino prvenstvene lestvice. V zadnjih kolih so se vloge sicer zamenjale, saj so Ljubenke na razpredelnicah prišle pred Mozirjanke, ki jim v zadnjih kolih igra nikakor ne steče. Tako je bilo tudi tokrat. Gostje sicer ničesar niso prepuščale naključju, zato so s sabo pri- peljale dobro razpoloženo Valentino Založnik, ki je sicer na študiju onkraj luže. S svojo igro na mrežo je bila domala neustavljiva in nerešljiva uganka za mozirske bloker-ke. Prvo igro so tako Ljubenke dobile s 25:19, drugo pa s 25:15. Še najbolj izenačena igra je bila tretja, ko so domačinke ves čas držale korak z razpoloženimi Ljubenkami, v podaljšku pa ta set na razliko tudi dobile. Zadnja, četrta igra je bila zopet v znamenju varovank trenerja Robija Remica, rezultat 25:17. Ekipa KLS Ljubno je z novo zmago na trenutnem sedmem mestu, Mozirjanke pa so po štirinajstih kolih tri mesta za njimi. Benjamin Kanjir Sosedski derbi zgornjesavinjskih ekip je postregel z napeto igro. (Foto: Benjamin Kanjir) DRŽAVNO PRVENSTVO V INLINE HOKEJU Še ena zmaga za Lučane Pretekli vikend so člani Hokejskega društva Luče odigrali odlično tekmo z ekipo Dinamit iz Horjula. Nasprotnike so premagali z rezultatom 5:1. Po dvakrat sta se med strelce vpisala Evgen Jurič in Lenart Ugov-šek, en zadetek je prispeval Gašper Breznik. Lučani s to zmago ostajajo na drugem mestu lestvice. ŠS WHITE RABBT oWoOfi *--' www.belizajec.si mm špokm mc¡owA I/ 2£¡omeSA WUSKI DOLINI tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmaH.conn zvan od gospodične Jasmine Ploštajner, zato moram pred njo ubraniti svojo in čast ostalih Zgornjesavinjčanov. Da je oseba še najstnica, je lahko človeku jasno takoj, ko začne brati njen članek. Iz nadaljevanja pa, nadalje, da ne zna ločevati med tatom in tistim, ki želi vsem nam okrade-nim državljanom pokazati nanj. A ne le pokazati, rop(e) tudi dokazati. Skratka, ni mogoče spregledati, da gospodična s svojo glavo sploh še ni začela razmišljati. Pišete, gospodična Ploštaj-nerjeva, da so se vam ljudje po-smehovali, ko ste pred hišo razvili svoje trasparente. Nekaj podobnega se je že pred časom zgodilo tudi gospodu Don Kihotu. Razmislite, če morda le nista vidva sama dala povoda za takšno nerazumevanje. Sicer pa vama podobne zadnje čase lahko pogosto videvam na TV. Njihovo število sicer ne gre v tolikšne tisoče, kot pravijo uradni podatki, a jih res ni zanemarljivo malo. Navsezadnje tudi neumnežev ni malo. Pametnemu in poštenemu človeku se ne verjame, tistim, ki svojim lažem še sami ne verjamejo (Štrukelj, Semolič, Lukšič), pa vedno. Z naivneži se pač vedno da manipulirati. To pa tako ti strici iz ospredja, kot tudi strici iz ozadja, dobro vedo in znajo s pridom izkoriščati. Moje mnenje o večini Zgornje-savinjčanov je popolnoma drugačno. Odkar imamo demokratične volitve, sem jih lahko spoznal. Vsaj v slovenskem merilu s(m)o nadpovprečno politično in tudi sicer razgledani. Opazno manj kot ostale Slovence se nas da zavajati z lažmi. To kažejo rezultati volitev in referendumov. O tem sem pisal že v lanski 46. št. SN (Zelena Zgornje Savinjska). Kot zanimivost želim dodati, da iz povprečja krepko izstopa Šmihel. Očitno je, da sveži planinski zrak zelo koristi možganom, ki potem dosegajo zares zavidljive rezultate, ki se jih ne bi sramovali niti v državah s precej starejšimi demokracijami. Čestitam vam, Šmi-helčani! Ne bili bi razumni Zgornje- ti komu so naperjene stavke. Niti pod razno ne proti tistim, ki so nas okradli, ampak proti vladi, ki si prizadeva poiskati krivce za iz-ropano državo in morda na kakšnih otokih, ne sicer v zemlji, saj ne bi iskala gusarskih zakladov, pač pa v bankah poiskati kakšen nekoč naš milijon. Rabili bi jih namreč kot puščava vodo. Zdi se mi, da kar čujem tatove, ki vpijejo: Primite tatu! Ker nekdo pač mora biti grešni kozel, je za to več kot primerna vlada, še posebej njen predsednik, ki je za nekatere že nad 20 let ne le nočna, tudi celodnevna mora. Ves čas si na vso moč prizadevajo, da bi ga lahko česa obdolžili, a šele nedavno jim je uspelo. Seveda so lahko prepričali le ovce iz svojega kardela, ki se počutijo srečne že zaradi dejstva, da so na »pravi« strani, čeprav vsaj večina trpi »sušo« kot vsi desničarji. Igor Lu-kšič, ki si strašansko želi Janševega stolčka, je tudi tokrat pohitel z kot boom efekt strupeno izjavo, ki je popolnoma v njegovem stilu: »Zdaj je jasno, kdo se je v času tranzicije okoristil«. Bedakom je po tej izjavi lahko kristalno jasno, kdo je »zafural« Slovenijo. Je pa res, da ne le tisti, ki so kradli, ampak tudi tisti, ki so jim postavili »lojtro«. Volivci torej. Zanimivo je, da smo si v željah, da bi nam bilo vendarle bolje vsi državljani ne le podobni, ampak kar enotni. Toda škoda, da si, izgleda vsaj, nikoli ne bomo enotni, kako bi gordijski vozel, ki nam čedalje bolj zateguje vratove, najlaže razvezali in spet zadihali s polnimi pljuči. A kakor kažejo zadnji dogodki, do »zraka« še dolgo ne bomo prišli. Z morebitno novo, levo vlado, bi prišli celo iz dežja pod kap. O tem ne more biti niti najmanjšega dvoma. Vsaj to opozorilo si velja zapomniti, če že z lastno pametjo niste prišli do tega zaključka. Pa hvala, če boste razmišljali in delovali v naše skupno dobro. Sicer pa se zame ne sekirajte; predvsem zase in svoje otroke Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad 20 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Kronika i bodite previdni MATJAŽ SEM, spec. pomočnik komandirja PP Mozirje policijski inšpektor III Pešci so pozimi, ko je vidljivost zmanjšana zaradi teme oziroma krajšega svetlega dela dneva in slabih vremenskih razmer, kot so megla, sneg in dež, med najbolj ogroženimi prometnimi udeleženci. Ugotavljamo, da so pešci pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, ki vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi stekli na vozilu in podobno. Veliko nesreč se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Zlasti starejši so največkrat žrtve pro- se je huje poškodoval pešec, smo obravnavali v jutranjih urah na prvi dan novega leta, ko je pešec oblečen v temna oblačila, v hudi megli, brez odsevnika hodil po napačni strani ceste. Vanj je trčil voznik osebnega vozila, ki je pravilno pripeljal. Druga prometna nesreča se je zgodila minuli vikend, v večernih urah, na Ravnah na Koroškem. V tem primeru je voznik, ki je prav tako pravilno pripeljal, trčil v pešca, ki je vozišče prečkal v bližini križišča in prehoda za pešce. Tretja nesreča z udeležbo pešca in smrtnim izidom pešca se je zgodila minuli petek, v večernih urah, v Šmartnem ob Paki. Pri tej prometni nesreči je voznik osebnega avtomobila na prehodu za pešce trčil v pešca, ki je na delno osvetljenem delu vozišča v temnih oblačilih pritekel na vozišče. Na območju Policijske postaje Mozirje v letošnjem letu na srečo še ni prišlo do prometne nesreče z udeležbo pešcev, sta pa se v zadnjih dveh mesecih prejšnjega leta pripetili dve prometni nesreči z udeležbo pešcev. metnih nesreč zaradi svojih napak ali ker kršijo cestnoprometne predpise. Lani smo na območju Policijske uprave Celje obravnavali 100 prometnih nesreč, v katerih se je 15 pešcev huje poškodovalo. Letos so bili v prometnih nesrečah na Celjskem in Koroškem udeleženi že trije pešci, in sicer je eden umrl, dva pa sta se huje poškodovala. Prvo prometno nesrečo, v kateri radi vožnje preblizu desnemu robu vozišča na neosvetljenem delu vozišča trčila v pešca, ki je bil oblečen v temna oblačila in brez odsevnika. Pri trčenju je bil lažje telesno poškodovan. Pešce opozarjamo, naj poskrbijo, da bodo v prometu čim bolj vidni. Nosijo naj svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo njihovo vidnost, na primer odsevne trakove in kresničke. Upoštevajo naj prometne predpise, cesto naj prečkajo na označenih prehodih za pešce, v semaforiziranih križiščih ob zeleni luči, hodijo naj po pločnikih oziroma ob levem robu vozišča. Vozniki naj bodo na pešce v tem času še posebej pozorni. Odstopijo naj jim prednost, hitrost svoje vožnje prilagodijo razmeram in dosledno upoštevajo hitrostne omejitve. Na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, tako pred šolami kot v naseljih, naj vozijo še posebej previdno. Zunaj naselij pa naj vozijo po sredini voznega pasu, da zmanjšajo možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. Prva prometna nesreča se je pripetila na regionalni cesti v naselju Okonina, kjer je voznica osebnega avtomobila na osvetljenem delu trčila v pešca, ki je nenadoma in izven prehoda za pešce stopil na vozišče, pri trčenju pa je bil huje telesno poškodovan. Druga prometna nesreča se je pripetila na regionalni cesti v naselju Ljubno ob Savinji, kjer je voznica osebnega avtomobila za- IZ POLICIJSKE BELEZNICE • NA BANKI ODKRILI PONAREJEN BANKOVEC Mozirje: 7. januarja so bili s strani odgovorne osebe banke v Mozirju policisti obveščeni, da so pri poslovanju odkrili ponarejen bankovec za 50 evrov. Navedeni bankovec je bil zasežen in poslan v analizo. • UKRADENI GOTOVINA, ZLATNINA IN PLAČILNE KARTICE Logarska dolina: 7. januarja je neznana oseba vlomila v osebni avtomobil na parkirišču v Logarski dolini. Iz notranjosti so bili ukradeni gotovina, zlatnina in plačilne kartice. Materialna škoda znaša okoli 850 evrov. • VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL Rečica ob Savinji: 8. januarja je neznana oseba vlomila v osebni avtomobil na parkirišču pri Osnovni šoli Rečica ob Savinji. Pri tem je bila iz vozila ukradena ženska denarnica z dokumenti in 100 evrov gotovine. • SMUČAR SI JE ZLOMIL NOGO Okrešelj: 9. januarja je prišlo do nezgode alpinista - smučarja v bližini Okrešlja. Pri smučanju si je pri padcu zlomil nogo. S helikopterjem Slovenske vojske je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. • VLOMILEC V STANOVANJSKI HIŠI Podhom: 11. januarja so bili policisti PP Mozirje s strani oškodovanca obveščeni, da je neznani storilec vlomil v njegovo stanovanjsko hišo v Podhomu. Nepridiprav je nasilno odprl balkonska vrata in iz notranjosti hiše ukradel gotovino in zlatnino. • ZAGORELE SAJE V DIMNIKU Okonina: 12. januarja ob 19.26 so v Okonini zagorele saje v dimniku stanovanjsko gostinskega objekta. Posredovali so gasilci PGD Okonina, Radmirje in Ljubno ob Savinji, ki so zavarovali kraj dogodka, odstranili žerjavico s kurišča, zaprli dovod zraka in nadzorovali ogenj, dokler niso saje dogorele ter dimnik in okolico pregledali s toplotno kamero. • UJET VLOMILEC V ŠOLE Na območju PU Ljubljana je bil prijet storilec kaznivih dejanj tatvin računalnikov in denarnic iz osnovnih šol. Omenjeni storilec je nekaj navedenih kaznivih dejanj storil tudi v osnovnih šolah na območju PP Mozirje. Za vsa storjena kazniva dejanja bodo zoper njega podane kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo, kazniva dejanja pa je izvrševal na območju celotne Slovenije. 21 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi Ne čakaj pomladi Pod tem naslovom nas v svojem pisanju v prejšnji številki Savinjskih novic mlada protestnica in samo-oklicana varuhinja socialne države, jezna in razočarana, poziva na proteste proti aktualni oblasti. Najbrž se v svoji pregreti revolucionarnosti niti ne zaveda, da nas s tem, ko nas sili na demonstracije, kjer protestniki z zmerljivkami in nespodobnimi transparenti kličejo k lin-ču, poziva h kršenju osnovnih človekovih pravic. Med najsvetejše in najbolj elementarne človekove pravice spada nedotakljivost človekovega dostojanstva, življenja in premoženja, kar vse so demonstranti poteptali z vulgarnimi žalitvami in granitnimi kockami. Ne želim si države, ki bi bila utemeljena na vrednotah, ki smo jih lahko videli na transparentih in ki bi jo vodili ljudje, izbrani iz vrst pouličnih protestnikov. Takšne prihodnosti se ne veselim. Se je bojim. Nočem biti advokat sedanje vlade ali zagovornik razmer, v katerih smo se znašli (ki, mimogrede niso le posledica ravnanja te vlade), vendar premorem tisti drobec razuma, da si drznem pogledati onkraj s čustvi omejenega horizonta. Upam si napovedati, da bo po padcu Janševe vlade hudo, zelo hudo. Tonč Žunter, dr.med. Poljane 39 Rečica ob Savinji Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Le kje si ptička zdaj nam ti, ne slišimo več glas tvoj zlat, ko dan se z jutrom prebudi, ko sonce hribe bližnje ožari. Odletela sem od vas, kajti prišel je moj čas. Zdaj na grobu dragem sedim, pesem zadnjo atiju vašem žvrgolim... hči Albina ZAHVALA V večnost božjega kraljestva je odšel naš dragi ati, stari ata in pradedek Albin-Franc SKORNŠEK »Belče« 26.2.1924 - 6.1.2013 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot, za darovane svete maše, sveče, cvetje, za izrečena soža-lja in za topel stisk roke. Posebej bi se radi zahvalili gospodu župniku Sandiju Korenu za lep obred svete maše, moškemu in cerkvenemu pevskemu zboru za čutečo in slovesno petje pod vodstvom Antona Petka in za njegove besede slovesa, Juretu Repenšku za žalni govor, mozirskim gasilcem, trobentačem, Marjanu Podrižniku in pogrebni službi Morana za vso spoštovanje. Vsi njegovi Dober, plemenit človek, kije z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. Thomas Carlyle ZAHVALA 9. januarja 2013 nas je v 83. letu starosti zapustila draga mama, babica, tašča in sestra Ana REMIC - Rojtnova iz Šmartnega ob Dreti 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Boštjanu Rožiču, dr. med., spec. int., in osebju v Bolnišnici Topolšica ter osebju v Centru starejših Deos, d. d., Gornji Grad. Zahvala župnikoma g. msgr. Jožetu Vratanarju in g. Ivanu Šelihu ter diakonu g. Stanislavu Čeplaku za darovano sveto mašo. Žalujoči sina Anti in Franjo z družinama MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. Janez Medvešek V SPOMIN 19.1.2013 bo minilo 3. leto, odkar je odšla od nas babica, mamica in žena Eta KOKALJ roj. Golob 25.9.1952 - 19.1.2010 Hvala vsem, ki jo nosite v srcu, se je spominjate s prižiganjem svečk in v molitvi. Vsi njeni 22 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Zahvale, Oglasi Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila seje, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, v vseh, ki sijih ljubil nekoč. T. Pavček ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Neže SOLAR 22.12.1920 - 2.1.2013 se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih bili z nami. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Kočevarju za zdravniško pomoč in patronažni sestri Angelci za pomoč na domu. Zahvaljujemo se župniku Martinu Pušenjaku za opravljen obred, pevcem cerkvenega zbora in pogrebni službi Morana. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki se je boste spominjali in kdaj postali ob njenem grobu. Žalujoči vsi njeni najdražji Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje je srce, ostale le sledi so tvojih pridnih rok. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, brata in svaka Slavka ZBILA 4.10.1936 - 2.1.2013 iz Ljubije, Mozirje Ob njegovem slovesu se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in tolažbo, za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. Marjanu in pogrebni službi Morana za odlično opravljeno organizacijo pogreba. S hvaležnostjo se obračamo na g. župnika Fonzija za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma Jožetu Zimšku in Romanu Čretni-ku, ZŠAM Mozirje, GD Mozirje, praporščakom, mozirskim pevcem in g. Mihu Kovaču. Posebna hvala tudi dr. Steinerjevi in sestri Sonji. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot! Vsi njegovi OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline fJa trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 500 vabimo vas na krvodajalsko akcijo v sredo, 23.1.2013, od 8. do 12. ure v Kulturni dom Nazarje. S seboj prinesite osebni dokument s sliko. VABLJENI! Čeprav že 30 let v grobu spiš, v našem domu še vedno odmeva tvoj prešerni glas in iskreni nasmeh. Mama V SPOMIN 15.1. mineva 30 let ob nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata, strica in botra Jožeta ZAGOŽNA 15.1.1983 - 15.1.2013 Tiho, tiho čas beži, veter solze briše mi ... Ravno, ko si začel dobro živeti, je kruta usoda te vzela od nas. Imeli smo te neizmerno radi in kar ne moremo verjeti, da te že 30 let ni več med nami. Danes, ko se ozremo nazaj, vidimo, kaj vse so tvoje marljive roke storile za nas. Edino, kar bi ti lahko rekli, je, hvala za tvoje pošteno in plemenito srce. Seveda pa ti moramo priznati, da te nikoli ne bomo pozabili, saj smo te preveč ljubili. Edino, kar ti želimo reči, je, da molimo zate in da ti obljubimo, da se nekoč zopet snidemo. Takrat pa vedi, dragi Jože, da bomo postali neločljivi. Leta teko, nič jih ne more ustaviti, a vedi, da se velikokrat ustavimo pri tvojem mnogo preranem grobu in z molitvijo in prižgano svečko mislimo nate. Enostavno ne moremo časa zavrteti nazaj, a tolaži nas misel, da sedaj uživaš svoj nebeški raj. Tiho, tiho čas beži, veter solze briše mi ... nečakinja Davorka Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem mnogo preranem grobu in se z molitvijo in prižgano svečko spomnite nanj. Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi 23 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Za razvedrilo Cvetke ih koprive MED ZELIŠČI IN CAJCKI Jože Miklavc, sodelavec SN in fotografski odvisnik: »Ta današnja mladež! Namesto, da bi skrbeli za zdravje z zelišči in čajčki, se vsi zadevajo.« Alenka Žagar, zasvojenka z odrskimi deskami (v šali): »Sem slišala, da je Armstrong priznal, da je jemal doping. Ali to potem pomeni, da mu ne bodo priznali pristanka na Luni?« VOLK V JAGNJECJI KOZI Do nedavnega je veljalo, da je znani solčavski Mozirjan Marko Slapnik, direktor centra Rinka iz Solčave (desno), uglajen, prijeten, prijazen in (ženske) nežen gospod, dokler v že trikrat ponovljeni burki Moč uniforme ni pokazal še druge plati osebnosti. Kot lovec Žigon je kar nekajkrat ustrahoval krojaškega pomagača Mileka, Klemna Glušiča. »Le kdo bi si mislil, da lahko Marko tako zarobanti?« se je zdrznila znana Mozirjanka ob napeti sceni. J i (Foto: J M ) -m k r 7$ j7! y i. M DVA ZADOVOLJNA IN ZASKRBLJENA Ko sta še ob novoletnih praznikih Aleš Krančič (levo) z desnega in Vinko Jeraj z levega brega Savinje veselo nazdravila novemu letu, pa je kruta realnost ob odpravljanju posledic poplav in gradnji Trnovčkega mostu že pokazala zobe. Sanacija obrežja Savinje se odvija, gradnja znamenitega mostu »Drotengate« (med Renekom in Strmoletom) je v polnem razmahu, denarja pa od nikoder. Aleš, ta večni optimist iz Trnovca, je pozitivno vplival na župana Vincenca rekoč: »Najprej deci vinca, nato bo zacingljala evrov skrinj'ca!« 24 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Križanka, Informacije udarec pri boksu od spodaj navzgor ter obmejno mesto ha j. avstrijskem koroškem sladkovodna risa ameriški igralec (harris) kralj pelazgov v gr. mit. sestavil: peter udir sl. pisatelj {vita») spisek. 5ezmam drugo največje mesto v kanadi tropska rastlina z mesnatimi. bodičastimi listi pripadnik neitali1an-skega naroda zavzemajoč se zada. lianizacijo vrtna stročnica reka v južnoafriški republiki. desni pritok oranja britanski polarni raziskovalec (john) MOČEN udarec kdor igra na orgle RADtWEDfti čista teía blaga TREBUSA-TOST STEBRA (atiill Švedsko ime za luko turku črta ma zemljevidu, ki veze kraje z enako globino v morju. reki pastir bivolov bližnji sorodnik zelezen drog za lomljenje visok plemič v carski rusiji tomaž gantar MADÍ. PES-NIK(KAROLY) popularna popevka tretja oseba množine četrta □iatoniCna stopnja največji gr. junak pred trojo vidmar. josip zaporedje več filmskih kadrov. povezanih v celoto značilnost trajnega orač. kmet KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Haruki Murakami: 1Q84 Najnovejši roman Harukija Mu-rakamija je izšel z milijonsko naklado in takoj postal velika japonska uspešnica. Poleg tega roman 1Q84, ki se z naslovom navezuje na Orwellov 1984, nekateri knjižni kritiki pojmujejo kot Murakamijevo najpomembnejše in najbolj velikopotezno delo. Leta 1984 Aomame v nenavadnem taksiju posluša Janačka in ker noče zamuditi »pomembnega sestanka«, se zaradi prometne konice spusti po požarnih stopnicah avtoceste, odide na kraj sestanka in tam izvede naročeni umor. Po tem pa se ji zazdi, da je zdrsnila v vzporedni svet, imenovan 1Q84. Drug junak romana se znajde pred nalogo na novo napisati roman skrivnostne dislektične deklice, ki je odraščala v skoraj utopični sku- pnosti. Zgodbi obeh junakov se izmenjujeta in približujeta ena drugi, saj ju povezuje več, kot si lahko bralec misli. Zgodba v sebi združuje elemente erotike, fantazije, kriminalke, ljubezenske zgodbe in utopije. V slovenskem prevodu bo roman izšel v dveh knjigah. Slovarček: LABOT - mesto na j. avstrijskem Koroškem; MENEK - sladkovodna riba; RAE - brit, polarni raziskovalec (John); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): EMBALAŽA, NARKOMAN, ORA, KOLK, ČUŠIN, NOE, GRM, NARAST. ABBA, REJA, PELTA, DIAS, EMERSON, VERTIGO, OPRTOST, ONO, KOŠANI, ASIR, KANTOR, RISI, EVA, AL Al N, ZAJEZITEV, TETRA, MLAKARICA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 4. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): m VI 1 1 25 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Napovednik dogodkov Petek, 18. januar ob 15.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Delavnica z Emilijo Pavlič ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Cestni ropar podgana ob 17.00. Dom Partizan Mozirje Strelska liga ob 18.00. Dom kulture Nazarje Svetovalne urice: Priprava na javni nastop Sobota, 19. januar ob 8.00. Pri Motorčku, Potok Tradicionalni zimski pohod na Tolsti vrh ob 9.00. Gasilski dom Mozirje Delavnica izdelave uporabnih izdelkov iz filca ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline ob 19.00. Kulturni dom Rečica Komedija Zadrečke zdrahe ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Krka mladi (člani) Nedelja, 20. januar ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input: Ilirija (mladinci U-18) Sreda, 23. januar ob 8.00. Kulturni dom Nazarje Krvodajalska akcija ob 17.00. Knjižnica Rečica Ura pravljic: Cestni ropar podgana ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Hribovski travniki ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Cestni ropar podgana ŽIVALI - PRODAM Prodam simentalko po 1. teletu, za nadaljnjo rejo ali zakol; gsm 031/565-114. Prodam telico čb, breja 8 mesecev, pašna; gsm 040/372-242. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, m.t.; gsm 031/5 3 3-745. ŽIVALI - ODDAM - PODARIM Bmw windstopper, črn, vel. M, za spomlad.-jesen. čas, 150 eur, prodam; gsm 051/366-133. Prodam nov gsm samsung GT-C3520, srebrne barve; gsm 031/642-353. Prodam hladilnik z zamrzovalnikom gorenje, v garanciji, 250 eur; gsm 041/690351. Strešno opeko vinkovci (lepo ohranjeno) ugodno prodam; gsm 051/423-279. Prodam klade za sekanje mesa; gsm 031/800-852. V mesecu marcu oddamo kužke mešanč-ke. Informacije na gsm 041/672-768. Podarim psičko belo (labradorc), staro 3 mesece; gsm 031/455-388. DRUGO - ODDAM - PODARIM Oddam rabljene male nizkovalne italijanske salonitke; tel. 583-19-25. DRUGO - PRODAM VOZILA - PRODAM Prodam suha bukova drva v paleti; gsm 040/551-211. Prodam skuto, ekološko pridelano; tel. 03/584-32-23 ali 040/167-388. Specialno pridelano domače bučno olje, 12 eur/l, prodam; gsm 051/366-133. Prodam različne pekače in latvice - KIL Li-boje, ugodno; gsm 041/690-351. Prodam HP računalnik, kot nov; zraven so še tipkovnica, ekran in miška, 200 eur; gsm 031/823-607. Prodam slike žgane v les (različni motivi), zelo poceni; gsm 031/397-514. Prodam ohranjeno skoraj novo 1/4 violino z lokom in kovčkom. Veronika, N. Štifta, 031-786-453. Ugodno prodam malo rabljen otroški avto-sedež, teža 0 - 18 kg, 35 eur; gsm 031/396647. Ugodno prodam volvo S40, l. 1998, prvi lastnik, 1,8 bencinski motor, klima, gretje sedežev, barva črna metalik. Dobro ohranjen; gsm 031/523-023. Prodam mazdo karavan 626/20, letnik 2002 za 1.050,00 eur; gsm 070/516-503. Prodam alfa romeo, l. 1997, 1,6 bencin, model 145, registriran, ohranjen, 690 eur; gsm 031/764-072. NEPREMIČNINE Mozirje, center, 031/251-749. oddam lokal; gsm Prodam vrstno hišo v Gornjem Gradu, 135.000,00 eur; gsm 031/226-296. Prodam manjše stanovanje v okolici Naza-rij; gsm 031/526-984. Prodam ali oddam večje stanovanje v Mozirju (Praprotnikova); tel. 051/657-335. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ CISTA PITNA VODA IN GOZDNI ZRAK, sta dva najbolj pomembna dejavnika v življenju! Vrhunska kvaliteta in garancija na delovanje. Info: www.kyk.si, gsm 070/703 078. Impulse Peter Remšak s.p., Šokat 1, 3342 Gornji Grad. ◊ NUDIM POMOČ PRI UČENJU kemije, biologije, matematike in angleščine za osnovnošolce. Če ima vaš otrok težave pri učenju, če želi popraviti oceno in se dobro pripraviti na preverjanje znanja, pokličite na številko 040/169-449. Po dogovoru možna tudi pomoč iz drugih predmetov. Okvirna cena učne ure je 8 evrov. Prva ura je brezplačna. Pomoč pri učenju, Mojca Senica, s.p. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. ◊ STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE ima ponudbe iz Slovenije in tujine; tel. 031/836-378, 03572-63-19. Leopold Orešnik, s.p. Dolenja vas 85, Prebold. V najem vzamem stanovanje, okolica Mozirja; gsm 070/813-569. Iščem stanovanje za najem v občini Rečica ob Savinji; gsm 051/221-955. OSEBNI STIKI V ljubezni sreče nisem imel, zato dekle bi rad spoznal, ljubezen ti izkazoval; gsm 041/552-344. 26 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI Postavni gasilci bodo krasili marsikatero steno Za prav posebne koledarje letošnjega leta so poskrbeli v Prostovoljnem gasilskem društvu Rečica ob Savinji. Poleg običajnih stenskih, ki jih vsako leto z voščili prinesejo v vsa gospodinjstva na svojem območju, so izdali še koledar s slikami članov desetine A. Vsak mesec tako zaznamuje poseben list s fotografijo bolj ali manj oblečenih in opremljenih rečiških gasilcev. Na ta način so želeli zbrati sredstva za nakup trenirk za svojo desetino. Pobudo je dal mentor desetine Ciril Turk, fotografije pa so delo Davida Biderja, prav tako člana PGD Rečica ob Savinji. Po omenjenih koledarjih je bilo izjemno povpraševanje in so men- Poleg običajnih stenskih so za letošnje leto rečiški gasilci izdali še koledar s slikami članov desetine A. (Foto: David Bider) da že povsem pošli. Nekaj jih je Vinko Jeraj je povedal: »Na ta na-odkupila tudi občina za protoko- čin smo pomagali gasilcem, hkra-larna darila ob novem letu. Župan ti pa smo dobili estetski izdelek za skromno obdaritev ob novem letu za občinske svetnike in nekatere partnerje, s katerimi sodelujemo čez leto.« Ideja se je v društvu porodila že pred desetimi leti, ko je bil še sam predsednik rečiških gasilcev, je povedal Jeraj. Takšni koledarji takrat v Sloveniji še niso bili tako poznani. Ostalo je le pri ideji. Ponovno je zamisel oživela lani. Člani A ekipe, ki je po tekmovalnih rezultatih visoko v slovenskem vrhu in ciljajo tudi na uvrstitev na gasilsko olimpi-jado, imajo vaje vsak teden. Potrebovali so enotne trenirke, a kako do njih? S koledarji. Fotografije so nastale sredi novembra, koledar pa so natisnili tik pred zdajci. Marija Lebar KAŠČE VČERAJ, DANES, JUTRI Vorhova kašča stoji v Spodnjih Krašah, tik ob cesti, kljub temu je dovolj skrita, da je ne vidi vsak. Vendar je vredna pogleda in ogleda, tako zaradi svoje osnovne podobe kot zaradi zbirke starih predmetov, ki so v njej našle svoje novo domovanje. Kašča je urejena tako, da predstavlja preužitkarsko hišo, v njej ni koštev. V prvem delu je starinska mizarska delavnica z vsem potrebnim orodjem, v starem delu kašče pa je urejen bivalni prostor s posteljo in številnimi starinami. Meni je bila posebno všeč spominska knjiga s prvim zapisom v letu 1932. Vsako leto si ka-ščo ogledajo učenci iz Šmarnega, Vorhova kašča za katere je ta dan sprehod v zgodovino njihovih pradedov. Vorho- va kašča je bila za etnološki spomenik razglašena leta 2000. Vendar ni bilo venomer tako. Ko sta leta 1998 Marija in Franc Dro-felnik kupila staro domačijo, je bila kašča v obupnem stanju, tik pred tem, da se podre. Zob časa in zlasti pogoste poplave so načele njene temelje, stene in streho, zgradba je bila polna mulja. Sledila je temeljita sanacija, nato pa ureditev. V to je bilo vloženega ogromno časa in dela ter predvsem ljubezni in spoštovanja do zgodovine in kulturne dediščine. Kašča je visoko pritlična, z vkopano kletjo. Ni velika, v osnovi me- ri v dolžino okoli štiri metre, kasneje je bila podaljšana. Zgrajena je iz polkrožnih brun, ki so med seboj povezana z enostavnim lasto-vičjim repom. Dvokapna streha je bila leta 2000 pokrita s skodlami. Po oceni strokovnjakov je bila kašča zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Vendar sta na kašči dve letnici. Nad glavnimi vrati je vrezana letnica 1874. Ta vrata vodijo v prostor, ki je bil najverjetneje dograjen kasneje, saj je gradnja drugačna kot v starem delu, tudi vrata so višja, kot so druga. Vhod v kletni del kašče krasi letnica 1774. Tudi zgradba kašče - bruna so grobo tesana, lastovičji rep, ki jih povezuje, je enostaven, nizka višina vrat in mere kašče - kaže na možnost, da je bila kašča grajena prej, kot je uradna ocenjeno. Vsekakor bi bilo zanimivo, kaj bi pokazala dendro-kronološka analiza. Marija je ponosna na svojo ka-ščo in skrbi za njo. »Žleb, ki je dotrajan, že raste,« se pošali, in pokaže na macesen ob lesenjači. Za svojo skrb in vložen trud njenega pokojnega moža za obnovo kulturnega spomenika se ji je občina oddolžila z občinskim priznanjem. Marijan Denša I Savinjske novice št. 3, 18 . januar 2013 27 jfflSJNtfWUMEW! mm a [jr-.Ljy devemšolcL n rtarii, vfciitek, J 4 januarja 2011V va* oh I" uri vabini« \ limn kulture Mlz&rjc Dijaki S(il^kci>j centra Velenje vam lunin 7 Kvirninu predstavitvami šil] ¡11 hudomušnimi nastopi popestrili popoldan. Li u-d el i [M LwhsiL! >e kuj vet <> ilv Ipujij u srednješolca. Pridružite se nam in skupaj prt živ iniu k*p popoldan, Šolski center Velenje V petih krogih glasovanja smo prejeli glasove: Občina Mozirje: A! u r i j t it ri L- gd druJtva; Iren» Vačovnik, i^p rilca iD mj. Martina Mafija Na žaret Občrna Rečica ob Savinji: V Občina Solčava; Marko tlapmk, direktor Centra Rlnka [5); Renata Jakop ftohan. predavateljica (3); Marko Lenarii!* direktor i ogarske doline, Obilna Gornji Grad; Co raid rraričeii T ršeK, paraolrmpijskl pod prva k {J6), Anaman/a PWrtik, ur|JniiLki i■-. zijorUTOtlklnji ; ti' Jrrko Sltflvife, prid^Prfnlk PGD Nova iti it a | JO]; Stanko Ogradi, Jupsn (.i j, Ivan Rop, predsednik ZB NOB KO Bočna In čobeSar.,L Vsak reden bomo liirebalr ene^a poilljatelja kuponu, ki bo f]'i ^ 2 karti ti kopale v Termah Toptrklta ■. -. iiineban rok1 Slatin!ek, Prod i i, Ljubno ob Siivtnji. Nagrajenci karte prevzamejo v nnir-ri u Tednistšu. Vse jpjbslane glasovnice bodi; t ude uvštbr pri ireban|u glavne nagrade1 ob zaJi j r" k l : akciji koriščenje VIP zasebi višine« v Termah topol Jita v vrednos: HU i Ufl, Pokrovitelj akcije so jerme jopoišica izpolnit? gfaiovnicfl in i o nalepile na dopisnico- Upoštevali borno prejete čarovnice, ki bodo prispelo po posti ati bodo oddane v naš nabiralnik dD vključno torka, 22. januarja ZD13. Mai naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, Nazarje. mZDRf fotika m d nj I kro^ glasovanja. Upoštevali bomo samo kuponcke izteka« števdki: