Celje, 18. juUja 1968 — Leto XXII — Št. 26 — Cena: 60 par (din) (JI v^FLO SOrUI ISTICNE ZVF.ZF OELOV^FGA LJI DSTVA DANfiS v CELJSKEM lEDNIKD stran 3 2«tev ni odvisna samo od vremena | Stran 4 Anketa med »čvrstimi« osebnostmi I Stran 5 Tokrat v rubriki obrazi: Fedor Gradišnik starejši] Stran 6 Mladi laški pevci uspešni v sosednji Avstriji Stran 7 Turizem potuje mimo Vranskega ... j Stran 8 Očka vrni se zdrav — »Žolnirji« v Mestinju j Stran 9 Stojno selo gori podnevi (Spet požigalec na delu)i Stran 10 Dol — Smarjeta; decembra že po asfaltu Stran 11 Sofijski zbor »Bodra smjana« spet v Trbovljah j Stran 12 Anka Vrečerjeva — devetdesetletnica igralke 1 Stran 13 Žuntar zapušča atletiko pred izbrio olinipijcev \ Stran 14 Preberite: Niti sekunde počitnic za hčerko J MISLI OB 20. IN 22. JULIJU Praznik je treba čutiti Prazniki niso nastali zato, da bi imeli] ljudje dela proste dneve. Prazniki imajo \ s^oj izvor, svoj pomen in razlog, da so. i Od tega, kako čutimo, je odvisno ali bo\ praznik res praznik aZi dela prost dan. I Letos se je zgodilo dovolj^ da nam pra-' znika, kot sta 20. in 22. julij dasta dovolj snovi za razmišljanje. Razmišljamo lahko o miru, o nenehni grožnji vojne, o vojni ]n je in ki je prav tako grozotna in ne- človeška, kot je bila tudi naša v bližnji preteklosti. Razmišljamo lahko o tem, ka- ko srečni smo, da imamo mir, da lahko v miru gradimo in vzgajamo nov rod. Lah- ko razmišljamo tudi o tem, kako in če ga sploh vzgajamo, ta rod? Od takega raz- mišljanja smo lahko hitro pri vprašanjih, zakaj nemir in če bomo pošteno odgovar- jali na vprašanje, se bomo morali usta- viti ob spoznanjih, da smo le premalo skromni, da se nas je lotil egoizem, sla po varljivem standardu postavlja in rine v ozadje mnoge, veliko bolj pomembne in seveda tudi bolj vzvišene zadeve. Oba praznika, praznik celjske občine, ki ga slavimo v spomin na ustanovitev prve celjske čete in 22. julij, ki je dan vstaje slovenskega ljudstva, sta praznika revolucije in lahko bi priložnost izkoristili za slavospev, kaj je vse nastalo do danes kot plod revolucije in osvobodilnega boja. Mnogo, nedvomno neprecenljivo mnogo je Mo storjenega. Celje je vsaj dvakrat več- je, nad 20.000 ljudi ima v njem zaposli- tev, lepše je. Ravno zato, ker je Celje po- stalo gospodi^&kp.inppno, ena najmočnej- ših komun v naši domovini, so toliko manj razumljive takšne reči, kot to, da imajo | ravno delavski otroci v našem mestu tako slabe pogoje za svoj razvoj, pa če začne- mo pri varstvu, šolanju in napredovanju v življenju. Zakaj tak izsek. Samo zato, da se spomnimo, koliko zadev je treba začeti reševati spet z večjim posluhom za koristi večine, za delovne ljudi, da je treba bolj prisluhniti občim koristim in bolj odločno izreči ne tistim, ki so tako drago priborjeno svobodo začeli spremi- najti v »osebno svobodico«. namreč takš- no, da lahko počnejo kar hočejo, da ža- njejo tudi tisto, česar niso sejali. Praznike je treba čutiti, drugače so le rdeče izpisani datumi v koledarjih in dela prosti dnevi. To pa takšni prazniki ne smejo biti. Potem bi bilo bolje, če bi jih ne bilo. Tistim, ki so sodelovali pri do- godkih, ki jih slavimo, ki pa jih nikoli niso praznovali, tistim smo dolžni, da se nekoliko stresemo iz dremavice, da zač- nemo odločneje odstranjevati napake in njihove vzročnike, če je tako potrebno. Večkrat bi se morali vprašati, kaj bi de- jali in kaj storili padli junaki revolucije in osvobodilnega boja ob takšnih in dru- gačnih pojavih? če jih že ne bi v kali preprečili bi jih vsaj hitreje in odločneje odstranjevali Praznik je v naSt zavesti in srcih, če ga ni, ga pač ni. Vesele praznike vsem, ki jih čutijo! J. KRASE VEC VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PREBIVALCEM CE- LJA ČESTITAMO ZA 22. JULIJ — PRAZNIK OBČINE CELJE SKUPŠČINA OBČINE ČELJE OBČINSKA KONFERENCA ZKS CELJE OBČINSKA KONFERENCA SZDL CELJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET CELJE OBČINSKI ODBOR ZZB NOV CELJE OBČINSKI KOMITE ZMS CELJE Z REPUBLIŠKEGA SREČANJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV V CELJU: ŠOFERJEM srečno pot! V nedeljo dopoldne je bi- lo na Trgu svobode v Celju republiško srečanje šoferjev in avtomehanikov. Organizira- li so ga v sklopu praznova- nja 13. julija, za Dan šofer- jev in avtomehanikov. Sveča- nost se je začela že v s >bo- to, io so se predstavniki dru- štev v Celju pomerili v spret- nostni vožnji in drugih šport- nih disciplinah. V nedeljo dopoldne je v Celje pripotovalo iz skoraj vseh večjih krajev republike po več deset okrašenih avio- mobilov. Pred Narodnim do- mom je bila osrednja prosla- va, katere se je mimo drugih udeležil še generalpodpolkov- nik Milan 2eželj, predsed- nik zveznega odbora ZŠAM. (Nadaljevanje na 5 strani) NA PRAZNIK CELJSKE OBČINE PODELITEV NAGRAD IN OTVORITEV NOVE ZLATARNE v počastitev praznika celj- ske občine in dneva vstaje slovenskega naroda bo še ne- kaj proslav in prireditev. Ta- ko danes, v četrtek, 18. juli- ja orientacijski pohod delov- nih kolektivov ter slavnostni zaključek prvega dela sindi- kalnih športnih iger. Razgla- sitev rezultatov in podelitev priznanj bo ob 19. uri Na gričku. Jutri, v petek, se bo ob pol petih začel medna- rodni atletski miting v spo- min Ferda Skoka. Zvečer bo pred ljudskim magazinom promenadni koncert pa tudi kres in ognjemet na Starem gradu. V soboto, na praznik celj- ske občine, bo ob devetih do poldne v Muzeju revolucije otvoritev razstave »Podoba mesta in naselij na celjskem območju na začetku 19. stol.« V tem ko bo ob desetih slav- nostna seja celjske občinske skupščine, bo popoldne ob pe- tih otvoritev nove zlatarne, zvečer ob osmih pa v sloven- skem ljudskem gledališču na- stop poljskega ansambla pes- mi in plesov. Ta dan popol- dne bo v mestnem parku tu- di teniško tekmovanje. V nedeljo zvečer bo na ljudskem kopališču ob Ljub- ljanski cesti kulturno zabav- na prireditev in ples pod na- slovom »mladina praznuje«. Kot zadnje pa bo v ponede- ljek, 22. t, m. na ljudskem ko- pališču odprto prvenstvo Ce- lja v plavanju. Predvidevajo, da bodo poleg domačinov na- stopili tudi nekateri najbolj- ši slovenski plavalci. M. B. RIBIŠKA NEDELJA Bil je lep dan. Sončno. j[a ohladitev pa so poskr- sem in tja beli obla- ki ter vetrič. ki je stalno po dolini. , ^est ribičev iz Mozirja "> Šoštanja se je mučilo ^ travniku in skušalo ukazati kar največ ve- r^'n. Drugim menda ni ^'0 do tekmovanja, pa so ^J^ kar praktično nama- kali trnke v Savinjo. V kulturnem domu je bila lepa razstava cvetja, ribiških in lovskih trofej, pa tudi razstava slik, ki sta jih prispevala samo- uka Parižnik in Goričan. Če izvzamemo veselico, je bil vrhimec dneva do- sežen z nogometno tekmo. (Nadaljevanje na 9. str.) ^»ia od Jakijevih akcij. Le malo je manjkalo pa bi ''^'nendral gosta. Toda nič ni pomagalo. Rezultat je bU 1:0 za goste (Foto: J. Kr.) STOJNO SELO GORI PODNEVI Neznani požigalec požiga vas — V soboto je zažgal hišo vdovi s petimi otroci. 9 SE BO v STOJNEM SELU PRI ROGAŠKI SLATI- NI PONOVILA TRAGEDIJA TRNOVELJ? 9 VASCANI SO V PANIČNEM STRAHU IZPRAZ- NILI DOMAČIJE IN SPE NA PIJVNEM. • KOLEKTIVI IZ ROGAŠKE, ROGATCA IN STRA- ŽE TER CIVILNA ZAŠČITA IZ ŠMARJA SO PONESRE- ČENCEM ŽE PRISKOČILI NA POM(X:. Osipala se je kot žitni Klas. Najprej se je vsa napela, na- to pa sesedla vase. Ostal ie le še kup gorečih tramov in nekaj zidu. Otrok, ki je malo pred tem iz hleva spravil eno kravo, je zdaj brez solz bu- ljil v prizorišče ... To je bilo minulo soboto malo pred enajsto uro do- poldne. Priteklo je mnogo Imdi £asii, jpa oi bilo vode. Zdaij so pohajkovali O'koli pogorišča apatični, kot da bd bili sami sebi v napoto. Tako je v Stojnem selu, ali kot po domače pravijo — pri Florjanu, že enajst dni. Točneje, nekaj dni manj, ker ob prvem požaru, ko je zgo- relo gospodarsko poslopje mladega Kržine, še ni nihče sumil, da bi požar bil pod- taknjen. Zakaj? Ti ljudje tu pod obeljenim Florjahom se bavijo s kmetijstvom, ki tod ni preveč radodarno saj je razpeto iz globače v globačo. Kaj bi naj s to grozno da- čo odplačala vdova, kateri je pred dobrim mesecem ruša prekrila moža, in katere naj- starejši otrok ima šele deset, mlajši pa komaj dve in pol leti? Pa ji je zažgal bajto. Njej in otrokom! Z njo pa tudi vse zaradi česar bo še nekaj mesecev in let odpla- čevala dolgove. (Nadaljevanje na 9. strani) teddniski mozaik »Nobenega razloga ni, da ne hi istemu bolniku dvakrat presadili srca. čez nekaj let bodo živeli ljudje s tretjim ali četrtim srcem,« je dejal južnoafriški kirurg Christian Barnard, ki je prvi na svetu presadil človeško srce... Podpredsedniku ZDA Hum- phreiju, ki kandidira za pred- sednika ZDA, so svetovali, naj se začne oddaljevati od politike predsednika Johnso- na, predvsem v Vietnamu, da bi si pridobil večjo naklonje- nost med volilci. Toda Hum- phrey je doslej vseskozi pod- piral Johnsonovo politiko. Kako nenadoma spremeniti smer? Humphrey se je odlo- čil za skromen začetek: ne soglaša s predsednikom, da je Azija važnejša od Evrope. To je vse. . . Gledalcem v pekinški operi je zastala sa- pa, ko so na odru zagledali »kapitalistično« glasbilo — koncertni klavir Toda Mao- cetungova žena je razpršila vse dvome, ko je povedala, da je klavir »nova vrsta pro- letarske umetnosti« . . . Mili- jonom v Biafrl v Nigeriji, kjer divja državljanska voj- na, grozi pogin od lakote. Redki dopisniki poročajo o sestradanih otrokih in odra- slih, ki množično umirajo. Toda trgovina z orožjem se nadaljuje in z njo vojna .. . Zahodnonemškega kanclerja Kiesingerja so poklicali kot pričo pred sodišče, ki je so- dilo bivšemu nacističnemu diplomatu, ker je organiziral transport 11.343 bolgarskih Židov v taborišča. Ta se je branil, da ni vedel, kakšna usoda jih čaka. Kiesinger, ki je bil med vojno šef radijske propagande v zunanjem mi- nistrstvu, je pred sodiščem izjavil: »Popolnoma nepojm- ljivo je bilo zame. da bi se dogajale take strašne reči. Mislil sem, da je to zavezni- ška propaganda« če šef ra- dijske propagande ni vedel za to, kako naj bi bil vedel navaden diplomat? Prepro- sto, ali ne?. . Nekaterim sovjetskim pisateljem že ne- kaj let niso objavili nobene- ga dela z obrazložitvijo, da primanjkuje papirja .., Investicije teko iz centrov Zakaj gradimo toliko novih objektov? Tri naše republike (Slove- nija, črna Gora in Makedo- nija) t)odo kmalu dobile svo- je tovarne za predelavo naf- te. Nove rafinerije bodo zgra- jene v Kopru, Ba^ru in Skopju. Srbija in Hrvatska že imata po dve rafineriji, Bosna in Hercegovina eno. Te 3 rafinerije pa niso edi- ni objekti, ki jih bomo gra- dili v prihodnjih letih. V naših poslovnih bankah je okrog 120 investicijskih na- črtov in zahtev za zgraditev novih tovam in drugih ob- jektov. V državi je trenutno 0:krcg 1600 investitorjev, ki gTadijo ali nameravajo gra- diti, s predračunsko vredno- stjo investicijskih programov v zaiesku blizu 55 milijard novih dinarjev. Veliko objektov Največ tekočih in novili in- vesticij je osredotočenih na področju elektroenergije, naf- te, orne metalurgije, kemične industrije, železniškega in cestnega prometa, barvne metalurgije in pod. Med ve- likimi objekti, za l^terih graditev so šele začeli vla- gati, so tovarne aliuninija v Titogradu, Mostarju in Šibe- niku, prcga Beograd — Bar, podaljšek jadranske msjgi- strale skozi črno Goro in Srbijo, tsirmoelektrame Ka- kanj III, Sisak in Obrenovac, hidroelektrami Orlovac in Mratinje, regulacija Morave, topilnica svinca in cinka v Titovem Ve lesu, most čez Savo v Beogradu, moderni- zacija prog v Srbiji, kombi- nat »Obilic« na Koso\'u in zgraditev 1800 km cest v Bosni in Hercegovini. Vlaganja v vse te nove ob- jekte so vsekakor koristna, vendar je vprašanje, ali bo naše gospodarstvo zmoglo tolika odvajanja in za kakš- no ceno. Res je večina na- ših delovnih organizacij dou- mela, da je treba opustiti za- starele tehnološke metode, povečati produkti\'nost in iz- boljšati kvaliteto izdelkov na raven razvitih dežel, če se hočemo vključiti v medna- rodno tržišče, vendar je to premalo. Potrebna so sred- stva, teh pa gospodarstvo nima. Skrbi pa ne vzbuja le dej- stvo, da se gradijo novi ob- jekti, ampak zlasti to, da jih gradimo v času, ko si skupnost kiroevito prizadeva, kako najti sredstva za že sprejete obveznosti, za inve- sticije, ki so že v teku. Skrb vzbuja iz dneva v dan ncA^o hlastanje aa investira- njem v nove objekte. Za današnjimi investicija- mi najpogosteje stoji dolo- čena pokrajina, določeni or- gan ali drug faktor, manj pa ekonomska korist gospo- darstva. To pomeni, da so investicije še ohranile svoj a.dininistrativno<5entralistični značaj. B. LALIĆ SOVJETSKI REAKTIVNI »ILJUŠIN 62« je v ponedeljek prvič prepeljal potnike na redni progi AEROFLOTA Moskva — New York. Še isti dan je BOEING 70: ameriške družbe odletel v nasprotni smeri. Na sliki; ILJUŠIN na newyorškeiii letališču Kennedy. Telefoto: UPi Sovjetska zveza predlaga prepoved jedrskili bomb Nekaj dni prej kot so v Moskvi, Londor.u in Washing- tonu začeli podpisovati med- narodni sporazum o prepo- vedi širjenja jedrskega orož- ja, je iz Moskve prišel pred- log še za nov korak v tej smeri. Na zasedanju vrhov- nega sovjeta je zunanji mini- ster Gromiko predlagal, da bi jedrsko orožje popKjlnoma prepovedali- Povabil je za- hodne atomske sile, naj s Sovjetsko zvezo ali pa še skupaj z nekaterimi dežela- mi začno pripravljati pogod- bo o pref>ovedi jedrskega orožja, ki v sklopu razoro- žitve i>omeni eno osnovnih vprašanj. Po svoječasno sklenjenem moskovskem sporazumu je danes na svetu dovoljeno ek- sperimentiranje s podzemski- mi jedrskimi eksplozijami., Minister Gromiko je pouda- ril pripravljenost Sovjetske zveze tudi za sporazum o prepovedi podzemskih jedr- skih poskusov brez predhod- nega soglasja o posebni kon- troli. DaiiCS, je rekel Gro- miko, takih poskusov ne more nihče opravljati, ne da bi se to odkrilo. TELEGRAMI LONDON — Britanski spodnji dom je X 298 proti 242 glasovom sprejel zakon o izvajanju določb resolucije OZN o poostritvi sank- cij proti rasističnemu režimu lana Smitha v Rodeziji. LONDON - Britanski zaonanji miiiister Michael Stewart se je se- ^tsl z japonskim zunanjim mini- strom Takeo Mikijem. Domnevajo, da ga je med drugim nagovarjal, naj tudi Japonska podpiše spora- o prepovedi širjenja atomske- 2fa orožja. SAIGON - Zadnji teden je na vieinamskih bojiščih vladalo pre- cej^ je zatišje. Toda v Saigonu so vznemirjeni. Pričakujejo tretji na- oad osvobodilnih sil na mesto, ki utegne biti doslej najhujši. NE^V YORK — V New Yorku .se vrstijo eksplozije podtaknjenih peklenskih strojev. Bombe so ek- splodirale v glavnem pred tujimi diplomatskimi predstavništvi, tako tudi pred poslopjem jugoslovanske misije pri OZN ^. tedenski zunanjepolitični pregled vroče poletje Ivetošnje poletje je resnično dolgo in vroče. Toda najbrž je najbolj vroče letos čeho- Slovakom, ki so izpostavljeni ne samo naravni vročini, am- pak tudi »bratskemu« priti- sku. In bratje, kakor vedo včasih povedati mlajši člani družine, utegnejo biti sila zo- prni in nasilni, če ne gre po njihovem. V nedeljo se je začel v Var- šavi vrhunski sestanek petih partij na čelu s sovjetsko. Prišli so vsi prvi sekretarji partij Sovjetske zveze, DR Nemčije, Madžarske, Bolgari- je in Poljske: Brežnjev, Ul- bricht. Kadar, Živkov in Go- mulka. Prišel je tudi sovjet- ski premier Aleksej Kosigin in še mnogi drugi. Zadeva mora biti nejiavad- no pomembna, če se je zbra- lo toliko »vrhunskih osebno- sti«. Pravzaprav je ta sesta- nek bolj podoben sodnemu senatu, ki misli izreči obsod- bo nad nekom. Na zatožni klopi je CSSR, ki se je »pre- grešila«, ko je začela proces demokratizacije, reform in človečenja socializma. Za lju- di, ki imajo dogmatske nazo- re, je to proces odtujevanja od socializma, ogrožanje na- predne družbene ureditve v CSSR in ustvarjanje možno- sti za vrnitev buržoazne de- mokracije in kapitalizma. Kako je mogoče, da o istem položaju slišimo tako na- sprotujoča si mnenja in oce- ne? Ogromna večina čehoslo- vakov čuti, da se zdaj v nji- hovi deželi dogaja nekaj ve- likega, nekaj, kar so si želeli že dolgo vsi napredni ljudje v deželi. Čutijo, da socializem ni ogrožen. Nasprotno, socia- lizem na Češkoslovaškem do- biva šele zdaj svojo pristno podobo, barvo in vonj. čehoslovaki niso neumni. Dobro vedo, da se za frazami o skrbi za prihodnost socia- lizma v CSSR dejansko skri- va strah, da ne bi tak proces demokratizacije zajel tudi drugih socialističnih dežel, predvsem same Sovjetske zve- ze. To je resnični vzrok za preplah in za obtožnico proti CSSR, ki jo pripravljajo v Varšavi. Zato češkoslovaško partijsko in državno vodstvo ni hotelo poslati delegacije v poljsko glavno mesto. Minilo je natanko dvajset let, toda mi Jugoslovani ne bomo nikoli pozabili, da se je podobno »sodišče« zbralo junija 194g v Bukarešti in da tudi mi nLsmo hoteli priti predenj, ker smo čutili, da to ni socializem, ampak grob pritisk in tiranija. Takrat smo bili sami, a smo čutili, da se borimo tudi za druge, predvsem za resnične socia- listične odnose med narodi. Ce ne bi socialistične države znale ustvariti poštenih in pravičnih odnosov med seboj. a tudi z drugimi državami sveta, kdo jih bo? Kakor je bila takrat na tehtnici ne ^mo usoda Jugo- slavije, ampak usoda socialj. zma in socialističnih odnosov med narodi in ljudmi, tako tudi danes ni na tehtnici sa- mo usoda CSSR. Jugoslovani in ves svet ve- do, kaj se je zgodilo po ob- sodbi kominforma. V tem trenutku ne vemo, kakšne po- sledice bo imel varšavski se- stanek in kako daleč si bodo upali njegovi udeleženci, da »bi bili solidarni in združeni v obrambi pridobitev sociali- zma in mednarodnih pozicij \-se socialistične skupnosti«, kakor piše varšavska »Tribu- na ludu«. Toda glasilo CK Pol.)sked^ lavske združene partije sko- raj nedvoumno piše, da so udeleženci varšavskega sestan- ka trdno odločeni vplivati na razvoj dogajanja v CSSR in ne samo govoriti. Kaj pomeni v tej zvezi »vplivanje«? .\line I>oznamo boljše besede J* tako dejavnost? Ali ni to vme- šavanje v notranje zadeve bratske dežele in bratske partije? Ne vemo, kaj skriva pri- hodnost, kakor nismo vedeli, kaj nam bo prinesla prihod- nost pred dvajsetimi leti. Eno je gotovo: boj Češkoslovaške za uresničenje humanega »«* naprednega družbenega red*, ki bo neprimerno bolj socia- lističen od stalinističnih čistk in pošastnih procesov proti nedolžnim ljudem, uživa vs* simpatije naprednih ljudi P* svetu. In seveda tudi nas J«' goslovanov, ki z vsem srcern spremljamo ta orjaški dvoboj med neodvisnostjo in vsiU*' vanjem to dolgo in vroče p*" letje 1968. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m LETOS 56 ODSTOTKOV VEC TURISTIČNIH DEVIZ — V maju je prišlo v našo državo nekaj manj inozemskih turistov kot lani, ker jih je odvrnilo slabo vreme; zato pa jih je tohko več prišlo kasneje. Računajo, da gostov letos, skupaj vzeto, v glavnem ne bo niti kaj dosti več niti manj kot lani. Raz- veseljivo pa je, da smo v prvih petih mesecih dosegli 40,6 milijo- nov dolarjev ali 56 odst. več turi- stičnih deviz kot lani v tem ob- dobju. Letos gre manj turističnih deviz nelegalno v roke zasebnikov. Zanimivo je tudi, da naši držav Ijani letos manj potujejo v tujino, da bi tam kaj kupili, ker so naše trgovine vsak dan bolj založene tudi z blagom, ki ga je bilo prej moč kupiti le v inozemstvu. Delo- ma pa naši ljudje manj potujejo, odkar so se podražile takse za potne liste. ■ ZAŠČITA PREMOGOVNIKOV — Zvezni izvršni svet je predlagal zvezni skupščini, naj bi po hitrem postopku sprejela pet zakonov, ki naj bi izboljšali gospodarski polo- žaj premogovnikov. V zadnjih dveh letih namreč nafta naglo spodriva premog. Zato naj bi nafto oziroma kurilno olje podražili, premogovni- ke pa razbremenili plačevanja pri- spevkov na poslovna sredstva. Po- leg tega naj bi družba pomagala financirati prekvalifikacijo tistih rudarjev, ki morajo zaradi opušča- nja nekaterih premogovnikov spre- meniti p>oklic. Slišati pa je tudi mnenja, da podražitev nafte oziroma kurilnega olja v korist premoga ni prava pot za premagovanje gospodarskih te- žav premogovnikov. „ ^ ■ EKSPLOZIJA V BEOGRAJ- SKEM KINU — V soboto, 13. t. m. zvečer je v beograjskem kinu »20. oktober« eksplodirala tempirana bomba, ki jo je podtaknil neznan zlikovec. Ranjenih je bilo 75 ljudi, zlasti mladine, med njimi 25 huje. ■ VEČJA PROIZVODNJA — SLAB IZVOZ — Junija se je indu- strijska proizvodnja v Sloveniji po- večala (po fizičnem obsegu) za 3,6 odst. nad lanskim' junijem. Ce- lotno povečanje v letošnjem I. pol- letju pa znaša 4,6 odst. glede na Za zdaj kar ugodna turistična sezona isto lansko obdobje. Junija je bilo v Sloveniji 497.000 zaposlenih ali 7.r00 več kot lani (tu niso upošte- vani zaposleni pri privatnikih). Iz- voz pa je slabši: celotni jugoslo- vanski izvoz je bil v prvih šestih mesecih za 6 odst. manjši kot v istem lanskem obdobju. ■ HRANILNE VLOGE IN PO- TROŠNIŠKA POSOJILA — Konec maja so znašale hranilne vloge v Sloveniji 161 milijard Sdin, po- trošniška posojila pa le 34,8 mili- jard. Samo od lanskega do leto- šnjega maja so se hranilne vloge povečale za 45 milijard Sdin ali za 39 odst. Potrošniški krediti se po- večujejo mnogo počasneje, do le- tošnjega februarja pa so celo do- kaj nazadovali. ■ MESO NAJ BI POCENILI — Na seji zveznega izvršnega sveta so poudarili, da se morajo v obči- nah zavzeti za pocenitev mesa v nadrobni prodaji. Tako bi se ubla- žile neupravičene velike razlike med odkupnimi cenami za živino in nadrobnimi cenami mesa. če se pa meso ne bi pocenilo, naj bd neupravičeno pridobljeni dobiček odvzeli in ga uporabili za razvoj živinoreje. ■ PŠENICE DOVOLJ — Direk tor zvezne direkcije za rezerve živil Marko Uzelac je izjavil, da letos ne bo treba uvažati pšenice za pre- hrano. Pšenica je bolje obrodila kot smo računali ob hudi spomla- danski suši. ■ INVALIDSKI DODATEK — 35.000 SD? — Republiški izvršni svet je predlagal skupščini, naj sprejme odlok, po katerem bi po- večali invalidski dodatek na 35.000 starih dinarjev. Pristojni skupščin- ski odbor pa je predlog zavrnil in zahteval, da se to vprašanje teme- ljiteje uredi z zakonom. ■ MNOGI BOGATIJO S KA- MIONI — V Sloveniji je prljavije- nih 4800 zasebnih kamionov, toda lastniki plačujejo davek le od 1800 vozil. Drugi trdijo, da s kamioni ne opravljajo obrti, marveč da vozijo le za »lastne potrebe«. Nas hočejo imeti za bedake? Upajmo, da jim bo novi zakon vendarle že stopil na prste. ■ PRODAJALI SO — NIČ — Organi javne varnosti na Hrvat- skem in v Srbiji so zaprli številne ljudi, ki so osnovali nekakšne po- sredniške agencije. Prevaranti so s prodajo blaga, ki ga sploh niso imeli, zelo obogateli. Za tovrstne goljufije predvidevajo paragrafi do 20 let strogega zapora. NEW YORK — Generalni .sekre- tar OZN U Tant je pozval še» zvezne nigerijske vlade g^T'^"'^! Gowona, naj takoj sprejme P*'^^ ne'ga odposlanca svetovne orga''! zacije, da bi se domenila o nih pošiljkah pomoči sestradane- mu biafrskemu prebivalstvu. P.'miZ — ^fa otoku Munuoa ' Tihem oceanu so Francozi oP'"^tn. poskusno eksplozijo atomske ^^^^ be. To je druga taka eksplo^jj v vrsti poskusov, ki bodo doseg vrh letos jeseni, ko bodo Franco^^ predvidoma opravili prvi poskus vodikovo bombo. DOLENJSKI UST^ TEDNIKmVESTNIKrvsalrčMt 60.000 izvodov i 2 Katera so merila resnične zavednosti? (^ovor predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča na kongresu ZMS v Velenju 1. nadaljevanje naj, ko ugotx>vi, da v tej ^žbi le ni vse tako, kot jg zaželeno, da ni samo lepa jj, pravična, gleda nanjo kot jjplcateri demobilizirani filo- ^fi ki jo žele zdaj pribiti sramotilni steber, češ: jpaglejte, kakšna jel Poglej- kako se razkraja! Smo vam govorili, da ni vse v 0jin?omeni, da je treba mimo in trezno gledati konkretne probleme in jih reševati, ne pa se iz- gubljati v velikih besedah in v umetnih alternativah, kdo je za in kdo je proti. Tudi na področju gospo- darske reforme se pjostavlja ta osnovna alternativa. Ne branim sedanjih gospodar- skih instrumentov in seda- njega sistema, ki je že v marsičem zastarel in ga pre počasi spreminjamo. Vem, da bo še mnogo težav in di skusij in da bomo zakone in uredbe še m še dopolnje- vali ter menjali. Kljub temu pa se postavlja vprašanje, ali je boj za reformo pred- vsem boj za boljše instru- mente za ra2vdelitev tega, kar imamo (kar pomeni, da moraš drugemu vzeta, če ho- češ komu dati) aU pa je boj za reformo ustvarjanje večjega dohodka in potem delitev po principu, naj ga' tisti ki ga je več ustvaril, tudi več ima. Slovensko go- spodarstvo hoda po tej dru- gi poti. Zato imamo tudi re- zultate m mislim, da je tudi per.spektiva ugodna. Želel bi s tega mesta dati priznanje vsem tistim delavcem in de- lavskim svetom, organizator- jem proizvodnje in direktor- jem, pri katerih prevladuje orientacija na ustvarjanje in na lastne sile, ki nam že da- je rezultate in kar je največ- ji porok uspešnosti reforme. Zagotovili bomo sred- stva za šolstvo želel bi reči nekoliko t>e- 5ed tudi o šolstvu. Naše ce- lotno šolstvo ima — to vsi ^dimo — dve resni slabosti. ^*rvič, mnogo preveč je še Potisnjeno v proračimski ok- ^r, odvisno od proračuna, ^aterialna podlaga šolstva se^ je gibala na podlagi proraču- ^ ?-a kakšen procent več ali Pa manj. In drugič: zlasti Osnovno šolstvo je r^reveč ^"^'i^no od materialnega sta- •^a posam.eznih občin. To ^e skupaj je dalo slabe re- ^Itate. odkrilo nekatere ano- "^lije in zaostrilo nekatera, ^sti materialna vprašanja. Izišli smo do tega, da so v letošnjem letu ponekje naj- J^žji dohodki prosvetnih de- lavcev s. srednjo strokovno ^brazbo 72.000, z višjo *1000 in z visoko 90.000 di- •^rjev. To je stanje, ki ga ni ?^o?oče zagovarjata in ga je ^eba čimprej spremeniti. Kot ^ znano, smo sprejeli v ^^ir-šćini in v izvršnem sve- ^ sklep, da že v letošnjem ^'i^ma orihodnjem šolskem letu, to se pravi, od jeseni naprej, popravama to stanje. Sredstva moramo poiskati tako, da bi se z novim šol- skim letom sedaj najnižji osebni dohodki prosvetnih delavcev (72.000 , 81.000 in 90.000) s srednjo izobrazbo povišah za 20 ods., z višjo za 25 odst. in visoko izo- brazbo za 30 odst. To je kon- kretizacija že znanih stališč. V naslednjem letu pa bomo dohodke prosvetnih delavcev izravnali s povprečnimi do- hodki ustreznih kategorij, ki so bdli doseženi v gospodar- stvu v letu 1967. Leta 1970 pa '^T.rno dohodke prosvet- nih delavcev iairavnali s tisti- mi, ki so bili doseženi v letu 1968, in na ta način ustvarili popolno povezanost med gi- banjem gospodarstva in ma- terialnim stanjem šolstva. To praktično pomeni, da bodo delovni kolektivi, ko bodo od- ločali o svojih osebnih do- hodkih v letu 1970, morali računati tudi že s tem, da bo ustrezno povišanje prišlo v letu 1971 tudi za prosvetne delavce in za celoten sistem izobraževanja. To bo nov element integracije in socia- lizacije naše družbe. Srednje in visoke šole bo prevzela republi'.:a, osnovne šol" bodo sdcer ostale še v občinah, ampak bodo čvrsto povezane s celotnim ekonomskim gi- banjem in stanjem celotne slovenske nacije. Glede na to, ker jih je mnogo, ki ne ver- jamejo, da se bo to zgodilo, lahko zagotovim v imenu re- publiški! političnih forumov imamo na voljo dovolj eko- in v imenu republiške skup- čšine in izvršnega sveta, da nomskih in političnih sil, da bomo program uresničili in izvršili v roku. Pustiti brez dela mlade strokovne kadre je raz- metavanje sil Nekaj besed bi hotel reči tudi o mladih kadrih. Če se je kje v zadnjem času poka- zala stagnacija, konservativ- nost in kratkovidnost v naši družba, potem se je pokazala v odnosu do mladih strokov- nih kadrov In dalje, če je kje treba stvari radikalno lomiti, potem jih moramo lo- miti ravno v vprašanju stro- kovnih kadrov. Ne samo za- kon o pripravnikih, ampak celotno družbeno in nacional- no zavest vseh družbenih deja\'nikov bi morali usme- riti v to, da mlade strokovne kadre, ki jih imamo, dejan- sko čimprej in čimbolj pa- metno zaposlimo. Ne gre jih zaposlovati in iskati delovr mesta samo s stališča dena njih p>otreb. To so dolgoro. ne investicije v gosi)odarstvu. V tem pogledu smo z^res v paradoksnem položaju. Ves svet čuti pomanjkanje stro- kovnih kadrov, mi pa se kot srednje razvita država sko- rajda bližamo situaciji hiper- produkcije znanja in intelek- tualnih potencialov, še dolgo časa ne bomo mogli rešiti problema specifične neza^po- slenosti, ker je to pri nas povezano s tempom prehaja- nja z vasi v industrijo, iz in- dividualnega v združeno delo. S tem problemom — ne bd hotel ničesar obljubiti niti p>opuščati kakršnemukoli pri- tisku ali pa graditi kakršne- koli iluzije — se bomo še desetletja ukvarjali, zlasti v Jugoslaviji. To nam mora biti popolnoma Jasno. Pustiti pa brez dela mlade strokov- ne kadre, to pa je razmeta- vanje že tako skromnih umskih potencialov, kateri nam primanjkujejo na mno- gih področjih. Žetev ni odvisna le od vremena Mnogo je odvisno od gnojila in semena — O tem se je moč prepričati na poljih brez znanstvenih dokazovanj — Zaradi zmanjšanega pridelka pšenica ne bo nič dražja Letošnji pridelek pšenice bo v mnogih krajih manjši od lanskega. V nekaterih kra- jih Slovenije celo precej manjši. Ali na nekaterih po- ljih. Razlike niso namreč le F>o posameznih pokrajinah, kjer je bilo različno vreme, ampak tudi med parcelami, ki mejijo druga na drugo. Žetev torej potrjuje brez znanstvenega dokazovanja, da pridelek ni odvisen le od vremena, kot še vedno me- nijo nekateri kmetje, ampak tudi močno od gospodarje- nja, v nekaterih krajih se letos to pozna še veliko bolj kot ob ugodni letini- Mnogi kmetje menijo — nekateri so celo prepričani, čeprav še niso sami posku- sili — da se z umetnimi gno- jili splača gnojiti le ob u- godnem vremenu, ko ni pre- malo, ne preveč dežja. Ker ne vedo vnaprej, kakšno bo vreme, ne upajo gnojiti, Pra- vijo, da je škoda denarja za nakup gnojil. Letošnja žetev pa je kot že mnoge prejšnje pokazala, da se gnojenje z umetnimi gnojili splača tudi ob suši. To je moči dokazati s po- datki o hektarskih pridelkih. In zato ni treba niti uradnih potrdil — le prisluhniti je treba kmetijcem, ko se me- nijo, koliko so naželi. Skriv- nost velikih pridelkov je mo- či takoj razvozlati, če le ik>v- prašamo, kak.šno seme so posejali ir. kako so negovali posevke. Slabo obdelana in pvognojena polja dajejo ob letošnjem neugodnem vreme- nu za polovico manjši pri- delek kot najboljša, čeprav niso daleč drugo od drugega. Etobro pognojena žita, ki so se v zgodnji pomladi močno razrastla, so laže prenašala poznejšo sušo kot slabi po- sevki- Nekaj let po povojnih na- cionalizacijah in izvajanju zakona o agrarnem maksi- mimiu, ki je določil, da sme imeti kmet največ 10 ha ob- delovalne zemlje, so dajala mnoga družbena ali takrat imenovana državna zemljišča najmaixjše pridelke. Že pre- cej let pa je drugače. Na družbenih zemljiščih so na- mreč lepša žita kot na so- sednjih zasebnih. Izjeme so redke. Zemljišča pa ne rode več ali manj zato, ker se Imenujejo družbena ali za- sebna, ampak je pridelek od- visen predvsem od obdelave polj. Tudi na zasebnih po- sestvih zraste veliko več kot včasih, če so dobro obdela- na. Razlika je le v tem, da je velika zemljišča laže do- bro obdelovati kot male par- cele. Ne smemo pa spregle- dati, da so tudi nekatera manjša polja vzorno obdela- na, čeprav z veliko večjim trudom zasebnih lastnikov kot velika družbena. Pri pšenici cene ne nihajo tako kot npr. pri jabolkih, krompirju in drugih pridel- kih. Tako je že vsa povojna leta tn tako je bilo pred za- dnjo vojfxO. Zato se moti, kdor pričakuje, da bo slaba žetev prinesla višje cene in približno enak dohodek kot ob ugodni letini. Pšenica ni hitro pokvarljivo blago, za- to so cene med posameznimi državami precej izenačene. Dohodek je moči povečati le z večjim pridelkom. Reklamo za umetna gno- jila pustimo tovarnam, ki jih proizvajajo, m trgovcem, ki jih prodajajo. Kmete pa je treba spodbujati, naj sami poskušajo in računajo, ali se jih splača uporabljati ali ne. Seveda jim je treba pri tem pomagati tudi s stro- kovnimi nasveti. Zlasti ta- kim, ki še ne ločijo različnih umetnih gnojil, ker ne poz- najo njihovih sestavin- Go- spodarno je uporabljati le ustrezno gr^ojilo na pravem mestu. J. PETEK Največje združenje naših proizvajalcev Jugoslovanske železnice in proizvajalci železniških vozil so sklenili zelo pomemben sporaziun o sodelovanju za modernizacijo železnic. Na temelju tega sporazuma bo- mo dobili doslej največji kon- zorcij, preprosteje povedano — največje združenje proiz- vajalcev v sklopu jugoslovan- skega gospodarstva, V skup- nem delu bodo združena vsa železniška transportna pod- jetja, proizvajalci železniških vozil, pK>slovne banke, proiz- vajalci črne metalurgije in delov za železniška vozila, kakor tudi ustrezna zvmanje- trgovinska podjetja. Jugoslovanska industrija bo dobila od tega združenja velika in zanesljiva naročila, železnice so namreč obvesti- le svoje partnerje, da od do- mačih proizvajalcev pričaku- jejo v prihodnjih letih 200 dieselskih maneverskih lo- lokomotiv, 20 garnitur elek- tromotornih vlakov in 10.000 tovornih vagonov. V Srbiji so povečali minimalne pokojnine Skupščina skupnosti socia- nega zavarovanja Srbije se je odločila, da bo najnižje pokojnine v tej republiki po- večala na 300 novih dinarjev. Vsi starostni upokojenci, in- validski in družinski, kate- rih prejemki so manjši, bo- do dobili poseben dodatek. Sklenili so, da bodo že te dni začeli iaplačevati pove- čano F>okojnino tudi za vse mesece nazaj — od 1. janu- arja letos. Ni dobro, če imamo zaradi varčevanja večje stroške! Preventiva je pastorka zdravstvene službe — Tudi zdravstvo je kot hiša: he bo trdno stala, če bo vrzel v temelju Tudi tisti, ki bolj poredko- ma vzamejo časopis v roke ali pa se sem in tja odpra- vijo na tak ali drugačen se- stanek, so imeli priložnost že neštetokrat slišati ali prebra- ti, da je v naši organizaciji zdravstvCTie službe preventi va, to je preprečevanje obo- lenj, nedeljivo povezana s službo, ki ima na skrbi ne- posredno zdravljenje bolnih. Pa naj smo to resnico še ta- ko FK>navljali in zagotavljali, da je taka nedeljivost edino pametna in nujno potrebna — dejansko je bilo zmeraj tako, da so skrb za prepre čevanje obolenj in ukrepi za ohranitev zdravja prebival- stva, ostajali v senci in bili slej ko prej nekak pastorek naše že dobro razvite zdrav- stvene službe. že pred dolgimi leti je bilo dogovorjeno, da morajo večji delež denarja za pre- ventivo, za vso tisto dejav- nost, ki r^aj pomore, da bo- do ljudje živeli v zdravem okolju, dati občinske skup- ščine. En del stroškov so še naprej plačevali skladi za zdravstveno zavarovanje de- lavcev in kmetov, en del, za 'elavstvo, da bi ga očuvali red boleznimi, pa neposred- ■o gospodarske organizacije. Ce bi v praksi bila skrb za preventivo tako lepo izve- dena, kot je bilo napisano v neštetih sklepih in priporo- čilih, potem sedaj ne bi ugo- tavljali, da damo sicer veli- ko denarja za zdravljenje v bolnišnicah in nič manj v osnovni ambulantni službi, da pa ni in ni denarja za različne množične akcije, ki naj bi izboljšale sanitarno higienske pogoje in ki naj bi pomogle, da bi bili ljudje bolj zdravi in bi se jim bilo treba manj zatekati k zdrav- nikom. Najprej so odnehale občinske skupščine in velika večina le-teh je iz leta v leto zmanjševala denar za preven- tivne ukrepe. Toliko bolj energično so rezali ta prora- čunska sredstva, kolikor bolj jim je začelo iti za nohte z denarjem in to že pred, še bolj pa po uveljavitvi refor- me. Ker so začeli stiskati z denarjem za te namene tudi zavodi za socialno zavarova- nje, nam je v zgradbi zdrav- stvenega varstva nastala vrzel prav v temelju: ker premalo gledamo na to, da bi z ureditvijo sanitarno hi- gienskih pogojev preprečevali mnoga začetna obolenja, so nam čakalnice pred ordina- cijami zdravnikov bolj polne, več ljudi mora v bolni^ice in tako s prihrankom pri preventivi nismo praktično prav nič prihranili, temveč smo si najbrž nakopali še večje stroške. Tudi v okvimen načrtu o tem, kako pot naj uberemo v zdravstveni politiki prihod- nje leto, je spet zapisano, da je dolžnost družbeno politič- r.ih skupnosti, da dajo denar za splošno preventivne in sa- nitamo-higienske ukrepe. Vo- dilni ljudje komunalnih skupnosti iz zdravstvenih ob- močij Slovenije pa so že zdaj rekli, da je tak papirnat sklep premalo, če hočemo s preventivo priti kam naprej. Pravijo, da bi bilo najbolje, če bi republika, skupščina ali izvršni svet, predpisala, koliko in za kaj morajo ob- čine preskrbeti denar, da bi tisto vrzel, o kateri smo go- vorili, izpolnili in da bi pre- ventiva nehala biti nekaj po- stranskega. Vprašanje je, če bi pravni predpis res vse uredil, saj imamo tudi v tem nekaj prakse, ko se je treba kakemu predpisu izogniti in ga nekoliko po svoje prilago- diti. Več bi bilo najbrž vred- no, če se bodo občinski mož- je, ko bo tekla v njihovih skupščinah razprava o zdrav- stvu, pa o tem, kako nam v skladih zavarovanja nastaja- jo primanjkljaji, zamislili, in si priznali: to je nekoliko tudi zato, ker varčujemo pri preventivi. Tudi pri varčeva- nju je pametna odločitev o tem, da damo denar za naj- bolj perečo stvar, največkrat zlata vredna! KMETIJSKI NASVETI Shranjevanje žita časi se spreminjajo in mi z njimi. Odkar so kom- bajni in mlatilnice začele nadomeščati žanjice in mlatiče, gre težko in dolgotrajno delo ob spravilu žit v pozabo, v pozabo pa gredo tudi stari običaji in stari slovenski izrazi; v nekaj desetletjih jih bodo poznali samo še zbi- ralci — etnografi in muzeji.' % Pri žetvi s kombajni je važno ujeti najbolj pri- meren trenutek, saj se nam lahko veliko žita osuje, če je prezrelo, ali pa se kvari v shrambi, če še ni dozorelo. Pravi čas je, ko so zrna vrh klasa popolnoma zrela, v sredini klasa pa še voščena. Kaj drugega o sami žetvi skoraj ni potrebno reči, opozoriti pa je treba na shranje- vanje. Žito v shrambi diha in počasi izgublja težo. 10 sto- pinj temperature in 50-odstotna zračna vlaga je najbolj primerno za shrambe žit. Ce zaželenega odstotka vlage v žitu ne moremo doseči že ob mlačvi, je treba žito umet- no dosušiti, vendar je treba biti pazljiv, da ne bo po- škodovana kaljivost. Ko žito skladiščimo, moramo najprej nasuti tanek sloj in večkrat premešati, kasneje pa lahko nasujemo tudi do I meter na debelo. Po hladnih dneh ne smemo odpirati oken, če je zimaj topleje, ker se bo žito navlažilo, 9 Dober gospodar se zavaruje tudi proti žitnim škod- ljivcem, ki so pogostni gostje žitnih shramb. Cmi žužek, trdoživ, pol centimetra dolg hrošček, je kmetovalcem dobro znan. Nevarni so še: žitni molj, mokar in močna vešča. Čistoča in dobro pripravljene shrambe so najboljše zdravilo, saj je te škodljivce težko uničevati s kemičnimi pripravki. Shrambe pripravimo tako, da stene prebelimo z apne- nim beležem, ki smo mu primešali anilinsko olje ali petrolej; še bolje pa jih je posuti s pantakanom ali pe- peinom. Prazne vreče razkužimo z ogljikovim žveplecem ali cianovodikovo kislino ali pa z vročino. Inž. M. L. Vaše salage ^ so mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte^ jih in pomagajte si z denarjem, ki ga boste dobili na ta način! Obvestite javnost in- kupce, koliko odstotkov popusta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem Vam najbolj učinkovito pomaga oglas v lokal- nem tedniku! 3 ZA PRAZNIK CELJSKE OBČINE IN DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA Pomemben dosežek Steklarja Novi delovni prostori ob Teharski cesti so pogoj za boljše delo in uve Ijavljanje na tržišču Začetek prireditev in pro- slav v počastitev praznika celjske občine in dneva vsta- je slovenskega naroda je to- krat pripadal obrtnemu ko- lektivu celjskega Steklarja, ki je ob Teharski cesti odprl no- ve delovne prostore. Gre za pomembno delovno zmago, ki smo je veseli tembolj, ker jo je dosegel majhen kolektiv, ki je v prvem obdobju preži- vel precej organizacijskih sprememb, dokler se ni 1959. leta osamosvojil in krenil na lastno pot. Čeprav bo šele prihodnje le- to slavil desetletnico samo- stojnega dela, je že v tem ča- su dosegel uspehe, na katere je lahko ponosen in ki kažejo, kako naj obrtne delovne or- ganizacije rešujejo svoje pro- bleme, če se hočejo znebiti osnovnih težav in uveljaviti s svojim delom. Kolektiv celj- skega Steklarja je vsekakor primer, ki ga lahko postavi- mo za zgled. Ob otvoritvi novih delovnih prostorov je bila slavnostna seja delavskega sveta kolekti- va, katere so se udeležili šte- vilni predstavniki javnega in političnega življenja celjske občine, delovnih kolektivov in drugi. Med gosti so bili Olga Vrabič, Zdravko Trogar, Zvo- ne Dragan, Emil Roje, Franc Rojšek, Vili Skrt, Ivan Ura« njek in drugi. Slavnost je začel direktor podjetja, Otmar Riva, zatem pa je član delavskega sveta, Vili Grazer govoril o nastan- ku in poti kolektiva vse do današnjih dni. Kolektiv je vložil v nov ob- jekt okoli 60 milijonov starih Dva posnetka s slavnostne otvoritve novih delovnih prostorov obrtnega podjetja Steklar v Celju. Zgoraj — med sejo delavskega sveta, spodaj — novi delovni m prostori ob Teharski cesti. (Foto: M. Božič) dinarjev lastnih sredstev in kreditov in tako je ob Tehar- ski cesti dobil ne samo nove delavnice, marveč tudi skla- dišče, upravne prostore in stanovanje za oskrbnika. Tej investiciji se bo morala v pri- hodnje pridružiti še ena — nabava novih strojev, kajti sedanja strojna oprema je že zastarela. O izredni rasti kolektiva pa govorijo še nekateri podatki. Medtem ko je imel Steklar ob svoji ustanovitvi 26 delavcev, jih ima danes nad 50, bruto produkt pa se je v istem raz- dobju povečal za več kot 500 odstotkov! Na slavnosti so kolektivu čestitali še predsednica celj- ske občinske skupščine, Ol- ga Vrabičeva, podpredsednik skupščine, Zdravko Trogar, direktor poslovnega združe- nja za obrt, gostinstvo in ko- munalo, Ivan Uranjek ter predstavnik trgovskega pod- jetja Tehnomercator. Konec gledališke sezone v petekli seisoni ) celjsko gledališče uprizorilo 138 pred- stav doma — te pa si je og- ledalo 42.241 obiskovalcev ali pet tisoč več kot v prejšnji sezoni. Hkrati je bilo 36 go- stovanj manj, predvsem za- radi tega, ker finančni načrt republiškega sklada za pos- peševanje kulturiiih dejavno- sti ni bdi potrjen, občine pa niso hotele tvegati pobie la- stne participacije. Tako si je vse predstave SLG ogledalo 59.000 obiskovalcev; vsak Ce- ljan je bil vsaj enkrat v gle- dališču, dvorana pa je bila zasedena 85-odstotno, kar je daleč nad povprečjem. Na zadnji majski predstavi je bil tudi milijonti obiskovalec, kar obstaja SLG V splošnem je bilo za leto šnjo sezono značilno, da je bila najtežja v vsem obstoju SLG Pričela se je ob povsem ne^jasnem gmotnem položaju gledališča - ta pa se je šele z novim letom bistveno ore menil. Tako so lahko šele v marcu nekoliko povečali osebne dohodke. Ob reperto- arju, ki je pomenil težko pre izkušnjo fizičnih iii umetni- ških zmogljivosti ansambla, so odigrale svojo vlogo tudi bolezni in tako §o imeli zad- njo premiero šele v drugi po- lovici junija, ko je občinstvo teže spraviti v dvorano; ne- kaj predstav pa je ostalo ne- odigranih. dkr Manjši izkupiček Krajevna sikupnoet Gaber- je-Hudinja v Celju, ki je pred kratkim priredila na Go lovcu veliko tombolo — izku piček so namenili gradnji novega otroškega vrtca — Je pregledala stroške in dohod- ke tombole. Kljub temu, da je izkupiček nekoliko manj- ši, kot so pričakovali, so štir- je milijoni vendarle začetek, ki je veliko vreden. Jeseni bodo akcijo za zbiranje sred- stev nadaljevali. MALA ANKETA O kulturi in turizmu (Tokrat »razgovor« s čvrstimi osebnostmi) Sobota dopoldne. Tržnica je bila polna in branjevke $o dobro prodajale. Mesto je bilo podobno mravljišču. Vendar ljudi skoraj ni bilo videti. Bazen in obale rek so jih bile p^i^^ mladi pač ne prenesejo vročine. Z današnjo malo anketo smo hoteli izvedeti, kaj morebj. turisti v Celju v nekaj dneh obiščejo? Kaj lahko v nekaj vidijo? Ljudje so hiteli mimo nas in nihče se ni zmenil za naše jeljj^ Odločili smo se za preprosto in že preizkušeno varianto: za mn^^j^ smo povprašali spomenike postavljene znanim slovenskim nim možem. Splava rjev spomen^, »Vprašujete, kje se lahko 5,^ čutimo rahlo zapostavljene,, in katere kulturne znamenitosti | naj ogledajo? Priznati moram, ^ sem več ali manj odvisen sii^ od domačega turizma. Podnevi a mimo mene sprehajajo ženice | psički, očki z vozički in nila| parčki, ki so posebno številni i| večerih in poznih nočnih urah. kateri so me že slikali in zdaj u, prodajajo v trafikah. Splava sem in moja intimna želja je. ii, bi na Savinji vsako leto pripravil ribiški piknik s plesom na spi^ vih. To je že nekoč bilo in Ijj, dje so bili navdušeni . .< Kajuhov spomenik: »Sem na prostoru, kjer me mijogo ljudi vidi, vendar to niso turi. sti. v nobenem prospektu niso ob- javili, da stojim na prostoru ob gimnaziji. Spomenikasti ljudje se rebitni turisti v Celju ustavijo Vem to, da mnogi ljudje, ki obi- ščejo C*lje niso zadovoljni z nje govim nočnim življenjem. Morda bi bilo pametno razmisliti, da bi se spomeniki integrirali z gostin stvom. Integracije so tako danes moderne, pa če so uspešne ali Aškerčev spomemlJ: »Nekoč sem v Celju že »pridigal«. Povedal sem ljudem naj bodo strpni, da se vse ne more takoj urediti. Pomagalo pa ni skuraj nič. v temnih poznih urah minit mene gredo zaljubljenci in pija» ci. Sploh se ne bojijo mojih b* lad, ampak gredo v travo ali t> polomljeno klop lepo zaspat.« Trubarjev spomenik: »Slabo slabo ... Na prehodnem mestu: «mo in vsi želijo mimo nas. Na hotel Celeia imam direk ten razgled in vidim, kako se stvari razvijajo. Ljudje pridejo odidejo v zakajen rdeč prostor in v zgodnjih jutranjih urah odide jo. Marsikomu sem napoti. Ce ne bi imel betonskega podstavka, hi zaradi stalnega zalivanja zrasel žt- zelo visoko. Sicer se pa čudim da se je Cankar v Ljubljani dal tako zlahka prevrniti . . Verjetno ni bil na posebno trdih nogah . . .« Tako vidni slovenski kulturni možje v bronastin odlitkih, f^' znam, da so nekateri na vprašanja odgovarjali jecljajoče. Svet ^ pač vrti naprej, vse se spreminja in oni ostajajo daleč za na'"'" Njihova hotenja nam ne pomenijo mnogo, kajti pogledati v oči V"" meni isto, kakor da se izdamo. Odkrito si priznajmo, da naše kiii^ turne znamenitosti vse premalo propagiramo in da se vse pre»** zaposlimo z ogledom samo nekaterih celjskih kulturnih znameni" tosti. Vse preveč ostajamo sredi sten, kjer ljudje lahko vidij* samo delček tistega, kar je zanimivo. Ostali svet lepot in z»nin>|" vosti ostaja za nami, ker ga pač ne znamo prikazati in pokaM**" Poskušajmo to vsaj v prihodnje popraviti. tv LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT SAVINJA-CELJE NUDI VELIKO IZBIRO IZDELKOV • ŽAGANEGA LESA • EMBALAŽNE SODČKE • FURNIRJEV • FILAMENT OVOJNI PAPIR • LAMELNI PARKET • KOSOVNO POHIŠTVO • ZABOJE CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE CE- LJE. ^^^B 18. julija 196S I Milan F li v • v f Borsic JE ŠE MED NAMI Ob celjskem občinsikem prazniku in spominu na [. celjsko četo se mnogi opominjajo tudi predvoj- legii komunista, revoluci- onarja in borca I. celjske jete — MILANA BORSI- Ča. Revna je bila njegova jružina v Humu na Sotli. [Cruha ni bilo dovolj za fse. Milan se je odpravil f Zagrreb in se izučil za »vtomehainika. V »troki že- lezostrugarja je napravil tudi mojstrski izpit. Že kot vajenec in pomočnik je sodeloval v stavkah. Po- sledica je bil odpust v Zagrebu. VrnU se je v Slovenijo in se v Celju (H)vezal z delavci. Zanj pa ni bilo več dela, saj ga je povsod spremljalo opozo- rilo: komunistični propa- gator. Brezposeln se je vrnil leta 39. domov in z bratom Stanetom ter nje- govo ženo Anico nadalje- k-al z revolucionarnim de- lom. Po vdoru okupatorja je stopil v I. celjsko četo. Bolezen na želodcu mu je po borbi na Resevni one- mogočila nadaljne bojeva- nje za svobodo. Po ope- raciji v Zagrebu se je 42. leta vključil v Žumberač- td odred. Ponovno je zbo- lel. Dodelili so ga na ile- >:alno delo v okrožni ko- mite Hrvaitskega Zagorja. Po osvoboditvi se je vr- nil v Celje. Zaradi bolez- ni so ga predčasno upoko- jili. Veliko je bilo šent- iurčanov, ki so ga pospre- mili na njegovi zadnji poti, hvaležni velikemu borcu za svobodo. T. GABRIČ Na celjski železniški postaji je bilo prejšnjo sredo veselo. Iz Zagreba so se po enem mesecu vrnili brigadirji, ki so se udeležili delovne akcije »SAVA 68«. Gradili so nasip, da ne bo Sava ob deževjih ponovno zalivala bližnjih naselij in polj, V drugi dekadi so v povprečju dosegli 122",'o, kar je za 10% bolje kot v prvi dekadi. Postali so trikrat udarni, do prejema lente, ki .je najvišje priznan,je za brigadirsko delo pa so jim manjkali samo 3 "o. 19 brigadirjev je pre.)elo udarni- ške značke, 25 pa pohvale. Tako brigada »Dušana Finžgarja« uspešno nadaljuje tradicijo delovnih uspehov prednjih celjskih brigad. Foto: T. Vrabl Perspektivni načrt razvoja obrti Med najvažnejšimi sklepi posvetovanja direktorjev in predstavnikov samoupravnih organov obrtnih delovnih or- ganizacij družbenega sektorja, ki ga je na pobudo aktiva komunistov obrtnih delavcev sklicalo poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komunalo v Celju je vsekakor odločitev o izdelavi podrobnega in nad- vse konkretnega perspektiv- nega razvoja obrti v občini. Aktiv komunistov obrtnih delavcev je namreč na več sestankih ne samo razprav- ljal in ocenjeval položaj obr- ti v celjski občini, marveč poleg nekaterih pomembnih uspehov ugotovil, da je osta- la vrsta nerešenih vprašanj, ki ovirajo, da obrt ni doseg- la tistega mesta v občini, ki ga zasluži. Pri vsem tem gre za kom- pleks vprašanj, od katerih bodo mnoga rešena z bližnji- mi ukrepi zveznih in repub- liških organov, razen tega pa je tu občinska skupščina, ki kaže največjo pripravljenost pri reševanju in obravnava- nju te izredno pomembne pa- noge terciarne dejavnosti. In še več, po mnenju njenih predstavnikov je treba preiti h konkretnim akcijam, v ka- terih morajo iniciativo imeti obrtni kolektivi sami. Pobuda je tu in vse kaže, da bo v njej imel glavno vlo- go tudi aktiv Zveze komuni- stov obrtnih delavcev, ki se je odločil, da bo stalno spre- mljal dogajanja na tem po- dročju, jih analiziral in opo- zarjal na naloge. M.B. KOMPAS NA NOVI POTI Z novim vodstvom se raz- mere v celjski poslovalnici turističnega podjetja Kompas postopoma urejujejo in go- tovo je, da je zdaj ta kolek- tiv na pragu nove, oziroma ponovne uveljavitve. Pred krat- kim je vodstvo poslovanice prevzel tov. Leopold Pere, do- sedanji urednik glasila štor- skih železničarjev. Čeprav je prišel iz novinarskih vrst, to- variš Pere ni novinec na tu- rističnem področju. S temi problemi se je namreč sre- čava! že prej, ko je bil v di- plomatski službi. Kot smo zvedeli bo celjska posvetovalnica Kompasa sku- paj s centralo v Ljubljani v kratkem pobudnik širšega raz- govora, na katerem bodo ra- zložili svoj delovni načrt za prihodnje obdobje. KOMORNI ZBOR POJDE V AREZZO Celjski komorni moški zbor bo v drugi polovici prihod- njega meseca nastopil v Arez- zu na velikem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov. Kot je znano, je ta celjski zbor nastopil v tem italijan- skem mestu že 1963. leta in osvojil prvo mesto v skupi- ni polifonije. Upaj'mo in že- limo, da bi tako bilo tudi letos. ■v Šoferjem srečno (NADALJEVANJE S 1 strani) Takoj ob začetku svečano- sti je posebna delegacija šo- ferjev in avtomehanikov po- ložila vence ob grobnico na- rodnlli herojev na šlandro- vem trgu. Moto vseh govor- nikov na nedeljski svečano- sti so bile želje, da bi bilo na naših cestah manj nesreč jD s tem manj človeških žrtev ter gmotne škode. Ge- neralpodpolkovnik Milan 2e- želj je po orisu razvojne poti organizacije, od dne, ko je bila v Sloveniji ustanovljena prva motorizirana skupina, pa do danes, ko je vanjo ičlanjenih že okrog 250 tisoč članov naglasil, da mora krb za zmanjšanje števila ne- sreč sloneti na celotnem ob- činstvu in ne le na članstvu organizacije. Pozdravil je pri- zadevanja društev, varnostnih organov in šol, ki so začela z vzgojo najmlajših o varno- sti v prometu, saj so s tem v veliki meri doprinesli, da mladi niso več v tolikšni me- ri udeleženi pri prometnih nesrečah. Pred zaključkom svečano- sti so med drugim podelili tudi posebna priznanja in na- grade voznikom, ki so z vo- zili TAM brez generalnega popravila prevozili 200 in 400 tisoč kilometrov. Med nagra- jenci je bilo več voznikov s celjskega področja. Prav tako je bilo s celjskega področja tudi več voznikov, ki so zma- gali v sobotnem športnem te- kmovanju. Ob zaključku sve- čanosti so udeleženci posla- li predsedniku Titu brzojav- ko z najboljšimi željami ter brzojavki zveznemu in repub- liškemu izvršnemu svetu s prošnjo naj podpreta priza- devanja za gradnjo avtoceste Nova Gorica —Šentilj, ki bi po njihovem mnenju občut no zmanjšala število nesreč. Po svečanosti so udeleženci nedeljske proslave krenili na Celjsko kočo, kjer je bil šo- ferski piknik. -js CVETLIČNA GREDA PRIINGRADU Kolektiv celjskega gradbe- i>ega podjetja Ingrad je ure- dil pred svojim upravnim po- slopjem oziroma pred igri- ščem za odbojko izredno le- Po cvetlično gredo, ki ni sa- mo okras tega predela, mar- več hkrati opozarja na izdel- ke tega podjetja (votlake in *mentne plošče), s katerimi ie moči urediti takšne in po- dobne nasade. Fedor Gradišnik Sest let je od tega, kar so ga upokojili kot upravnika Slovenskega ljudskega gleda- lišča, ki ga je vodil od 1949. do 1962. leta. čeprav ga je bo- lezen nekoliko prizadela, je še vedno ves sredi gledališke- ga dogajanja. Tako kot je bil vse svoje življenje. že kot študent je iz stanova- nja svojih staršev v poslopju današnjega hotela Pošte nare- dil gledališče. Sobe so bile velike in vanje je bilo mogoče spraviti poleg kulis tudi pet- deset sedežev. Tu so dijaki, ki so imeli svojega upravni- ka in dramaturga, uprizarja- li predstave. Ko so ga v os- mem razredu izključili s celj- ske gimnazije, je moral beža- ti v Ljubljano, kjer je obisko- val dramatično šolo in pri prof. Jovančiču, intendantu ljubljanskega gledališča pou- čeval češke igralce slovenšči- no. Prevedel je Adolfa Scwe- ierja Red iz nravnosti, dra- mo, ki so jo takrat veliko ig- rali. Na Jesenicah je bil Fedor Gradišnik najemnik lekarne, vendar se je z igralcem Jane- zom Cesarjem pridružil gle- dališču ljudskega pisatelja Ja- ke Spicarja. Ko je bil dve le- ti na praksi na Vrhniki, se je zopet pričel ukvarjati s te- atrom. Seznanil se je z Iva- nom Cankarjem in njegovim očetom. Lekarna je bila na- sproti Klanca in Cankarjev oče je vsako jutro, še preden so jo odprli, prihajal s kozar- čkom »na šnops«. Leta 1922 je Fedor Gradiš- nik prišel v Celje, kjer je do- bil koncesijo za tretjo lekar- no. Toda lekarniški posli mu nekako niso šli od rok. Raje je igral in režiral. Prevzel je vodstvo gledališča katoliške- ga prosvetnega društva, s po- gojem, da bo imel pri izbiri repertoarja povsem proste ro- ke. Ustregli so mu in tako je 1930. leta spravil na kato- liški oder samega Kralja na Betajnovi! Predstava je bila deležna celo gromkega aplav- za. Medtem pa je njegova apoteka prišla skoraj v ste- čaj. Ker gledališče v tistem času ni Imelo nikakršnega fundusa, mu je Fedor Gradiš- nik pomagal s svojo opremo; dostikrat je izpraznil stano- vanje in ga preselil na oder. 1949 je prepustil svojo lekar- no državi in še istega dne so ga imenovali za upravnika ce- l.iskega gledališča. »Veliko bi se še dalo pove- dati,« je rekel in se zamislil v preteklost, izpolnjeno z ne- štetimi damskimi vlogami in široko publicistično dejav- nostjo. A kljub temu F. Gra- dišnik tudi danes ne miruje. Za tisk ima pripravljeno štu- dijo o Cankarjevih delih v Celju od sezone 1907/8 do 19(57/ 68, pa zgodovino celjske- ga gledališča od 1848 do 1918, za katero pa, ne more dobiti založnika, še vedno vzdržuje stalne stike z gledališčem in je, razen zadnjih dveh let, tu- di najzvestejši obisko\'alec predstav. »Kaj sodite o celjskem gle- dališču danes in kako gle- date na Celje kot njegov čast- ni meščan?« »Mislim, da je gledališče na pravi poti. Kar zadeva spre- membe, ki jih je Celje doži- velo samo po osvoboditvi, se mi zdi, da pred vojno o njih ne bi mogli niti sanjati. Ti- sti, ki so pred vojno v njem živeli in jih danes več ni, ga gotovo ne bi prepoznali.« D. HRIB.\R OBRAZI 18. julija 1968 KRAT5<0 Kako urediti dostavo blaga? Tovorni promet v središču Celja se kljub omejitvam ta- ko veča, da že ogroža življe- nje ljudi. Bolje bi bilo, da bi trgovski mreži dostavili blago že v ranih jutranjih urah. V opoldanskem in po- pMDldanskem času se promet še stopnjuje. Vse več je spre- hajalcev in so tako sedanje razmere povsem nevzdržne. Ali ne bi pristojni s poseb- nim umikom uredili dostavo blaga in s tem omogočili več- jo varnost ter boljše počutje pešcev? T. G. Hladilnica bo na Hudinji Septembra bodo na Hudi- nji v Celju pričeli graditi veliko hladilnico za skladi- ščenje namiznega sadja. Za gradnjo sta se po večmeseč- nih pripravah in dogovorih odločila kmetijska kombina- ta Žalec in Šentjur ter zadru- gi Šmarje in Slovenske Ko- njice. Hladilnica, ki bo pred- vidoma zgrajena do konca ju- lija prihodnje leto, bo imela v prvi fazi 4 tisoč ton zmog- ljivosti, lokacija -pe. bo omo- gočila kasnejšo razširitev, ta- ko da bodo lahko že leta 1971 vskladiščili 4.500 vagonov plantažnega namiznega sadja ali celoten pridelek na obmo- čju vseh štirih kmetijskih or- ganizacij. Gradnja bo veljala 9 milijonov 77 tisoč novih di- narjev, ki si jih bodo kmetij- ske organizacije delile po po- vršir.ah sa^dnih plantaž, hla- dilnica pa bo poslovala kot posebna enota žalskega kme- tijskega kombinata, v kateri bodo partnerji enakopravno zastopani in bodo tudi na trgu nastopili enotno. Priča- kujejo, da bo prva tovrstna pogodba v slovenskem kme- tijst-voi pripomogla do norma- lizacije cen namiznega sadja, hkrati pa pomenila prvo faaa integracije pridelovalcev sad- ja, dhr ZA LJUBITELJE NARAVE Kateri balkon bo najlepši Ljudje vse bolj čutijo po- trebo po urejenem okolju. Del tega opravijo v Celju na stro- ške proračuna in lahko sami urejajo s precej ljubezni. Bal- koni, okna in vrtovi so vse bolj pisani; na tisoče zabojč- kov in lončkov se bohoti z raznobarvnim cvetjem, ki v ve- černih urah zadehti v bivalne prostore. Urejeno okolje in veliko cvetja dodobra spre- meni videz soseske, da po- stane bolj priljudna, domača, v Celju je moč na vseh kon- cih videti primere smiselnega urejanja. Te akcije že več let uspešno usmerja hortikultur- no in olepševalno društvo. Tu- di letos je akcija v teku, vtem ko bodo diplome in nagrade za najlepše cvetje podelili go- stiteljem v jeseni. Naš posne- tek je bil napravljen sredi ju- lija v Trubarjevi ulici. Stano- valci bloka z betonskimi bal- koni so sicer pusto fasado ta- ko olepšali s cvetjem, da ve- lja ta primer za zgled vsej soseski Otok in še drugim. Sobna kala Sobna kala zahteva precej nege, če želimo^ da nam bo v pozni zimi napravila s svo- jimi belimi cvetovi veselje- Poleti mora biti na suhem in sončnem mestu in je ne smemo zalivati. Konec julija ali v začetku avgusta — to- rej v prihodnjih dneh, za- menjamo kali zemljo tako, da staro zemljo iztresemo in osvobodimo matično rastli- no stranskih poganjkov. Na novo vsadimo v izredno hranljivo zemljo. Najboljšo dobimo pri vrtnarju. Po pre- sajanju spet začnemo redno zalivati, tako da je rastlina praktično stalno oskrbljena z zadosti mokrote. V tem ča- su kali najbolj prija tempe- ratura 10 do 15 stopinj Cel- zija, če kala vsaj tri mesece ni mirovala, se zna zgoditi, da prihodnjo žimo ne bo cvetela. Gnojimo zmerno, vendar pogosteje Med glavno rastjo je po- trebno sobne cvetlice redno tedensko dognojevati- Pri tem so izvzete samo rastli- ne ki potrebujejo poleti po- čitka, ali pa sveže presaje- ne rastline. Pri dognojevanju je potrebna previdnost. Za- to je priporočljivo skrom- nejše, a pogostejše gnojenje z vnaprej raztopljenimi gno- jili. V liter vode damo dva do pet gramov umetnega gnoja (tovarniške mešanice z vsemi bistvenejšimi hran- ljivimi sestojki). Voda naj bo topla. Pred gnojenjem je potrebno lončke navlažiti, da ne popijejo preveč hranlji- vih sestavin. Z gnojnim za- livkom, ki se lahko pripravi tudi iz organskih gnojil, ne smemo zalivati po listju. Ptice brez miru Iz Polul smo dobili pismo, v katerem naš naročnik F. Zu- pane opisuje neprimerno po- četje mladoletnikov v Vegovi uUci in tam okrog. Gre za brezsrčno ubijanje ptic pevk Ln drugih živali z zračnimi pu- škami in pištolami. To poče- njajo fantje večkrat tudi vpri- čo svojih staršev, kar je še bolj vredno graje. Razumlji- vo, da sosedje, ki jim je drag živalski svet v soseski, ne mo- rejo mirno prenašati takega početja. V svoji objestnosti gredo fantje še dlje: spravili so se celo na žabe v mlaki in kaže, da ne bodo odnehali prej, dokler ne bo poslednja utihnila s svojim kvak.. . kvak... ali pa bo potrebno poklicati v Polule še koga, ki bo pomagal stvari urediti kot je prav. Uspeh mladih laških pevcev Koeflach navdušen Lani je na madtnskem pev- skem festivalu v Celju zasto- pal Avstrijo dekliški pevski zbor meščanske šole iz Kof- lacha. Ta zbor je bival ob tej priložnosti tudi v Laškem in pri nas priredil, skupaj z laškim pionirskim pevskim zborom, koncert- Avstrijska dekleta so lani nadvse pre- senetila ii; navdušila Lašča- ne, ko so zapela v slovenšči- ni znano pesem Tam gori za našo vasjo. Avstrijski zbor je povabil letos laški zbor v goste v Koflach. Srečanje je bilo 8. in 9. jimija. Zbor je bil izredno p>ozorno in prisrčno sprejet. Velika dvorana ljudskega do- ma v Koflachu pa ni mogla sprejeti vseh, ki so želeli sli- šati koncert. V prvem delu koncerta je nastopil dekliški zbor iz Ko- flacha, ki je bil pred nedav- nim ponovno proglašen v Grazu za najboljši mladinski zbor štajerske; zbor vodi Wilhelmina Soholzer. Laški zbor je v drugem de- lu koncerta v hipu osvojil pu- bliko z znano Schubertovo pesmijo Der Lindenbatun. Kritik v časopisu Weststeie- rische Volkszeitui^g je napi- sal o laškem pdamrskran zbo- ru med drugim tudi nasr nje: »Zbor ima izrazit^^ zvočno barvitost kot nas in zato zveni polnejš« ' petju pa je čutiti tisto' ' slovensko i>esem značilno' ^ hno poudarjeno otožnV« Zborovodja, profesor j^k GORIC, je dirigiral preu^j^'^ no in temperamentno ter n!' vsem uspel, da je zbor zaiv, v svoji polni zmogljivsti.,,' Za zaključek sta zapela o^. zbora v slovenščini Fabijanij^ vo pesem Mi smo poiniaH kar so poslušalci sprejeli"^ s posebnim navdušenjem, s^i aplav2!u ni hotelo biti koncjj Izredno uspelo gostovanj, laškega pionirskega pevskegj zbora v Avstriji je pomeiji. ben prispevek k napKDrom 23 poglobljeno kulturno sodelo, vanje med dvema sosednjiijij državama. | Ob tej priloža.osti gre zahvala laškim delovnim or. ganizacijam, ki so gostovanj, finančno podprle, posebej p| še tovarni TOPER v Celju iQ tekstilni tovarni VOLNA ^ Laškem, ki sta omogočili, dj je bil tudi zunanji izgled 2*0^ ra več kot na dostojni 71 šini. ■ dr. JOŽE ŠIRBJ Zajček in cene na celjskem trgu Minuli teden je bila celj- ska tržnica spet dobro zalo- žena, cene pa so bile nasled- nje: paradižnik 2.40 Ndin, kumarice 1.60 — 2.50 N din, krompir 1.20—1.50 Ndin, pe- sa 1.20 — 2.50 N din, solata 2.00 — 4.00 N din, koleraba 2.00 N din, cvetača, špinača 4.00 N din, grah 5.00 N din, fižol 4.00 N din, korenček 4.00 N din, čebula 2.00 — 3.00 N din in glavica česna 0.50 N din. In še qene.s%dja: breskve in marelice 300 — 400 S din, hruške 150 — 300 S din, češ- nje 200 — 250 S din, ringlo 200 S din in maline 700 S din. Jajčka so bila po .50 S din, skuta 440 S din in kisla smetana 600 S din. Redek primer na tržnici je bil ;ri in pol kilograma težak zaj- ček. Gospodinja je tako ža- lostno zrla na svojega varo- vanca, da je prav gotovo na- mesto v pečico moral nazaj domov. i" VSEM CENJENIM GOSTOM IN OBČA- NOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OB- ČINE CELJE — 22. JULIJ. GOSTINSKO PODJETJE MAJOLKA CELJE ELEKTRO CELJE POSLOVNA ENOTA CELJE ČESTITA VSEM SVOJIM CENJENIM STRAN- KAM IN OBČANOM ZA 22. JULIJ — PRAZNIK OBČINE CELJE. Posmeh iz ust v nedra Ni sosed le tisti, ki ga lah- ko skozi okno vidiš, kako za- pira okno, ko lega spat. Vsi smo sosedje že zato, ker se med seboj premalo razume- mo, ker bi eden drugega ho- teli pregnesti po svojem mo- delu . .. Oni dan sem se zalotil, ka- ko bi kmalu do vratu obtičal v formalizmu. — Znanec, ki je kot jaz stopal čez Šlan- drov trg, me je ustavil: »Ste ga videli? Koga?! No tiste, ki pri spomeniku zbira podpise. Kako to dovolijo, tega ne razumem. Nič čud- nega, če je mir ogrožen, ko pa ga lahko uporabljajo za tako čudne manifestacije .. . Kmalu bi mu bil prikimal, mojemu znancu in sosedu kot Celjanu, pogostemu sose- du na zborovanjih, sestan- kih .. . Potlej sem ga šel pogledat, Dar/orina Pelajiča, oseminšti- ridesetletnega Karlovčana, ki Davorin Pelajič (desno) ob svoji zastavi, na kateri bo pravkar en podpis več. (Foto: J. Kr.) je doslej prepotoval že deset jtigoslovanskih mest in na 60 metrov dolgo zeleno zastavo, ki jo sproti podaljšuje, zbral nad 70.000 podpisov za mir. Poleg glavne zastave — zasta- ve miru, je razobesil tudi prap>ore, na katere je napisal in nalepil gesla za* mir, proti vojnim hujskačem in voj- ni.. . Pogledal sem si vse to in se zamislil: Prav res nenavaden način si je izbral. Tudi to bode v oči, da ne nastopa v imenu kakšne organizacije, marveč zase, kot človek, ki je v skr- beh za mir in ki misli, da se ljudje premalo borijo zanj. Da so se podpisali, naj bi jih večkrat sp>omnilo, da je tre- ba za mir tudi kaj storiti, žrtvovati... Ima prav? Ideja, ki se ji je posvetil je plemenita. Ce bi vsak človek pet minut na dan tako zavzeto mislil na mir kot Pelajič, bi verjetno res ne bilo vojn. Toda ne. Večina nas misli na resne reči šele ko je prepozno. Pelajič je prišel v Celje po- vedat s svojim nastopom, da so ljudje, ki vse svoje misli posvečajo miru, ker so tudi ljudje, ki so zavzeti z deja- nji, kako bi ga skalili. Napi- sal je na eno svojih zastav, da se je treba za mir boriti z zastavami. Zanimivo je, da se tudi vojne razbučijo pod zastavami. In še nekaj je do- kazal Pelajič. To, da smo ljudje hitro pripravljeni ne- koga zasmehovati, se norče- vati in duhovičiti, četudi le- ta s svojo malce nenavadno agitacijo vzpodbuja k aktiv- nosti za mir, za nekaj kar je človeku najdragocenejše ... Presneto malo pa se zmeni- mo za ljudi, ki se povzpne jo na govorniške odre, ki se lepo oblečeni odevajo v videz res- nosti, v resnici pa v ducate mikrofonov kričijo gesla voj- ne, nestrpnosti, hujskaštva — no, tem ne zamerimo; prvič, ker je to njihovo delo, drugič pa, ker njihov način ni ne- navaden .. . Takšni smo, dragi sosed. J. Krašovec 6 tednik 18. juUja 1968 SOSED SOSEDU... ČEPRAV BODO V VELENJU RAZŠIRILI VRTEC BO Se VEDNO GNEČA? Pripravljajo tudi načrt za izboljšanje otroškega varstva v Velenju bodo od 1. sep- tembra v nekdanjem Domu počitniške zveze uredili no- ve prostore otroškega vrtca, }ci bodo lahko sprejeli pet- indevetdeset otrok. 2al bo- do morali istočasno ukiniti en oddelek, ki je v osnovni šoli- Prostor je premajhen in ne ustreza F>ogojem, ki so potrebni za dobro varstvo in vzgojo otrok. V njem ni dovolj prostora za igranje in počitek iz šolske kuhinje, jci za tri do sedem letne malč- ke prav gotovo ni najbolj primerna. 1. septembra se bo petde- set otrok iz tega oddelka preselilo v novi otroški vr- tec. Tako bodo na novo spre- jeli samo 45 od 1418 pred- šolskih otrok, ki so zaradi zaposlenosti staršev prepu- ščeni dobri volji babic, so- sed ali kar samim sebi. Mimo tega bodo v Velenju morali poskrbeti še za otro- ke, ki že hodijo v šolo. Tu- di ti so zaradi prezaposleno- sti staršev bolj navezani na ulico kot na pisanje doma- čih nalog in branje lepih knjig. Kar 800 je takšnih, ki bi potrebovali pravilno var- stvo in vzgojo izven doma, da bi si lahko pridobili po- trebne delovne navade in se razvijali v zdrave dečke in deklice. V načrtu imajo tu- di varstvo najmlajših, do sta- rosti treh let. Razmišljajo pa še o tem, kako bodo 450 otrokom za- gotovili zdravo in zadostno prehrano, kajti ankete v os- novnih šolah so pokazale, da je zaradi slabega socialnega stanja ali drugih vzrokov, ta- ko veliko število otrok pri- krajšano zanjo. Za vse to je potrebno ve- liko denarja. Republiško skupnost za otroško varstvo so zato zaprosili za dodatno dotacijo 40 milijonov S din. Upajo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa. Tako bodo lahko vsaj delno rešili pro- blem otroškega varstva v Ve- lenju. MiK Turizem potuje mimo in trmasta voda v bazenu VRANSKO, pasjega dne. Za- čel sem v Slovanu — z dva deci kisle vode. Za mizo v kotu je sameval moški, ki je tu in tam samemu sebi kaj pripomnil. Natakarica se je pritoževala kolegici, da jo bolijo noge. Nisem videl, ali je imela obute čevlje »z od- prtino spredaj in zadaj, da zrak kroži«; če jih je imela, so jim bolečine delale pač slabo reklamo. Sončna pripeka je že v ju- tranjih urah pregnala ljudi s trga tudi. Pogled na po- tok — nič osvežilnega. V tol- munu pod mostom so nekoč živele postrvi; zdaj ni ne tolmuna ne postrvi — najbrž so se ustrašile starih čevljev, železja in druge navlake, ki jo prebivalci tako pridno od- lagajo v strugo. Nekaj sto metrov iz trga, pod pobočjem, kjer bodo za- sebniki kljub davkom priče- li graditi vikende, je malo znano kopališče. Ce bi člo- vek mislil, da se bodo lju- dje tu hladili, bi se zmotil. Bazen je dopoldne prazen, sicer pa razen ob nedeljah) slabo obiskan. Morda zato, ker je vstopnina za ves dan samo 1 dinar, zaradi prašne in slabo vzdrževane ceste ali pa, ker je voda hladna. Potok Podgrajščica, ki ga napolnjuje, ima samo 13 sto- pinj, ko priteče vanj in sta tako potrebna dva dneva, da se voda segreje do tempera- ture, primerne za človeški organizem. Pravijo, da je le- tos obisk vendarle boljši kot lani. Pravijo tudi, da so gra- ditelji pozabili na čistilne naprave; posebnost tega, si- cer prikupnega kopališča pa je, mimogrede, še ta, da so se nekoliko skregali s fi- zikalnim zakonom in naredi- li izliv tako, da je treba ob čiščenju precejšnjo količino vode spraviti z bazena z met- lami, kajti voda je namreč tako trmasta, da noče teči navzgor. Vransko kljub bazenu in lepi okolici ni turistični kraj. Turizem potuje skozenj z av- tobusi. Teh pripelje in odpe- lje v tem času dnevno ka- kih 150. Prav tolikšen promet je tako rekoč neusmiljeno uničil delo pridnih rok, ki so pred mnogimi leti zgradi- le oziroma asfaltirale cesto. Ko sem o komunalnih pro- blemih govoril s predsedni- kom krajevne skupnosti Vin- kom Praprotnikom, je na prvem mestu omenil prav cesto skozi trg. Avgusta, če bo šlo po sreči, bo dobila novo prevleko. Drug problem pa je vodovod. Zajetje, iz katerega dobivajo vodo, dati- ra iz leta 1932, odtlej pa se je naselje seveda poveča- lo. Zato bodo do prihodnje- ga leta uredili novo zajetje v Merinci, ki bo dalo 18 sekuridnih litrov ali petkrat več od. sedanjega. Sicer pa tudi na Vranskem manjka denarja. Krajevna skupnost ne more vzdrževati komunal- nih naprav in tudi ne pla- čevati človeka^ ki bi či- stil trg. Kakor' je ta okoli- ščina pravzaprav žalostna, pa jo od časa do časa razume vsaj priroda, ki pošlje veter, da ga malce pomete. NA KRATKO Zazidalni načrt Šoštanja sprejet Na zadnji seji občinske skup- ščine Velenje so sprejeli za- zidalni načrt Šoštanja. Med javno razgrnitvijo sta bila da- na samo dva ugovora. V raz- pravi jima odborniki niso ugo- dili, zato jih pri izgradnji Šo- štanja ne bodo upoštevali. Toplarna samo še za letos stara velenjska toplarna (nekdanja elektrarna) je v ce- loti dotrajana in ni več spo- sobna dajati zadostnih koli- čin tople vode za ogrevanje novega Velenja. Predvideno je, da bodo staro toplarno v ce- loti opustili, vendar šele pri- hodnje leto. Manjka namreč 600 milijonov starih dinarjev za zgraditev novega toplo- voda od šoštanjske termocen- trale do Velenja in za nove priključke. Za prihodnjo zi- mo bodo nekako usposobili stare kotle v velenjski toplar- ni, vendar samo za er>o zi- mo. Problem ogrevanja bodo torej morali dokončno ure- diti v Velenju naslednje leto. K. Razstava Vlada Parežnika v Delavskem domu v Ve- lenju razstavlja grafične liste slikar amater. Vlado Parež- nik iz Mozirja. Največ del je iz cikla Krasimo grobove. Na zalogi 100.000 ton premoga Promogovnik lignita Velenje letos ne ustvarja prevelikih zalog premoga na deponijo. Vsega imajo trenutno 100.000 ton, kar predstavlja nekaij- dnevno proizvodnjo rudnika. Vsi so dobili delo Letošnji absolventi pofclic- ne rudarske šole v Velenju so vsi dobili zaposlitev. Največ se jih je zaposlilo v obratih in jami velenjskega premogov- nika. Proslava na Dobrovljah Krajevna organizacija ZZB NOV Braslovče bo v sodelo- vanju s krajevno organizaci- jo SZDL priredila v nedeljo dne 21.7.1968 ob 10 uri do- poldne pri »Ramšaku« na Do- brovljah proslavo v počasti- tev »Dneva vstaje slovenske- ga naroda«. Dobrovlje so znan partizanski kraj na Šta- jerskem, kjer so se vodile ogorčene borbe prvih parti- zanov tega območja. Pozneje leta 1944 pa znane tudi iz le- gendarnega pohoda XIV. di- vizije na Štajersko. Domači- ni tega kra.ja so bili od vsega začetka tesno povezani s par- tizanskim gibanjem. Nudili so borcem vso pomoč v ob- leki in prehrani, skrivali ra- njence in obveščali partiza- ne o kretanju sovražnika. Zato ni slučaj, da so krajev- ne organizacije izbrale ravno Dobrovlje za kraj proslave. Pri tem jih je vodila tudi želja, da bi se po dolgih le- tih nove, svobodne Jugoslavi- je srečali nekdanji še živeči borci z domačini in obudili spomine na slavne dni naše zgodovine, na katere žal tako radi pozabljamo, obenem pa se spominjali tistih, ki so da- li svoja življenja za boljšo bodočnost naših narodov. Dobrovlje so povezane s partizansko cesto, ki vodi iz Letuša vse do prostora kjer bo proslava. Pred dnevom hmeljarjev Letos bodo že šestič pri- redili praznovanje sloven- skih hmeljarjev. Poslovno združenje Styria in turi- stično društvo v Braslovčah pripravljata namreč veliko prireditev, ki bo 3. in 4. avgusta v Žalcu oziroma Bra- slovčah. V metropoli savinj- skega hmeljarstva bo med drugim velik zbor sloven- skih hmeljarjev, na katerem bodo izvolili hmeljarskega starešino, zaslužnim pridelo- valcem hmelja pa podeli- li priznanja. Hkrati bodo iz- brali hmeljsko princeso, ki jo bo posebna žirija imeno- vala na osrednji prireditvi naslednji dan v Braslovčah. Tu bo namreč tekmovanje obiralk in štangarjev, pre- daja starešinstva, ; povor- ka prikazov iz hmeljarstva, razglasitev rezultatov tekmo- vanj, podelitev nagrad itd. V Savinjski dolini se na to veliko prireditev temeljito . pripravljajo in pričakujejo, da bodo pri letošnjem izbo- ru hmelj ske princese sodelo- vale vse prejšnje udeleženke v izvirnih nošnjah s simboli iz hmeljarstva, in da se bo- do praznovanja udeležili prav tako hmeljarji vseh starosti. Na sliki: .kandidatke za hmeljsko princeso na lanski prireditvi. 3 izmene v polzelski šoli? Tudi osnovna šola na Pol- zeli je med tistimi v Savinjski dolini, ki imajo težave zaradi prostorov, število učencev vsako leto narašča. V začetku septembra bo šolski prag prestopilo že 481 otrok. V šoli je samo osem razredov, to pomeni, da bodo morali vse učence razvrstiti v šest- najst oddelkov ali pa se odlo- čiti za tretjo izmeno. V prvem primeru bodo vsi razredi, ra- zen drugega in osmega, zase- deni prek predpisanega nor- mativa (36 učencev v oddel- ku), .saj je v prvi razr. vpisa- nih 56, v tretji 60, v četrti 55, v peti 82, v šesti 83 in v sedmi razred 56 učencev. V takšnih pogojih bi bil pouk zelo otež- kočen. Zato so na šoli pričeli razmišljati o tretji izmeni. Za- jela bi prve tri razrede, ker inaajo najmanj učnih ur. Dru- gi razred bi pričel s poukom ob 7 uri zjutraj, prvi ob 10.30, tretji pa bi imel poiik od 14.30 do 18 ure. Tudi ta rešitev je povezana s problemi, na ka- tere še ni odgovora. Eden iz- med njih so otroci iz okoliš- kih krajev, ki bi se težko pri- lagodili novemu urniku. V zimskem času bi morali zju- traj in zvečer po temi pešačiti v šolo. Tako ali drugače, polzelska šola je v veliki stiski. Je edi- na v svoji občini, ki ji grozi tretja izmena. Svet delovne skupnosti osnovne šole se bo avgusta odločil za najprimer- nejšo rešitev. Tudi prihodnje leto še ne morejo pričakovati pomoči od drugod, vendar se zavedajo, da sami dolgo ne bodo mogli reševati vseh te- žav. Predstavniki občinske skupščine bi morali upošteva- ti njihov težak položaj in jim dati prednost pri urejevanju šolskih problemov. ODDIH ZA RUDARJE V Fiesi in drugod poceni letovanja Čeprav ostanek čistega do- hodka v velenjskem premo- govniku že zdavnaj ni več to- likšen kot nekoč, tu vendarle niso prikrajšali izdatkov, na- menjenih za zdravi oddih za- poslenih. Kolektiv je namreč tudi za letošnje dopuste na- menil potreben denar bodisi v obliki prispevka namesto popustov v javnem prometu ali kot dodatek oskrbnemu dnevu. Med rudarji in ostali- mi čland kolektiva pa je letos izreden interes za mor- je, že do sredine septembra so vsa ležišča, ki so na voljo letos, rezervirana. V Fiesi je na voljo 155 ležišč, mimo te- ga pa so najeli za letos s po- sredovanjem počitniške skup- nosti Alpe-Adria dodatnih 14 ležišč v Umagu, 7 v Crikveni- ci in 14 ležišč v Biogradu na moru. Skupno se je v sezoni, vključno s septembersko iz- meno, zvrstilo na dopustu ob morju več kot 600 članov ko- lektiva RLV in njihovih svoj- cev. Vsak zaposlen je prejel le- tos 14.000 S din kot nadome- stilo za potnino, za nezapo- slenega zakonskega partnerja 9.000 S din, za otroka do 10 let 4000 S din in za otroka sta- rega več kot 10 let 9000 S din. K stroškom dnevne oskrbe v počitniškem domu v Fiesi ali katerem drugem kraju do- bi letos dopustnik, član kolek- tiva oz. zakonski partner po 1000 S ddn dnevno in za otroka 500 S din, izven glavne sezo- ne pa je prispevek nekoliko povečan — na 1400 S din oz. 700 starih dinarjev dnevno. Skupni prispevki za dopust štiričlanske družine 2aiaša približno 62.000 S din. Prispe- vek za dopustnike v Crikveni- ci je še nekoliko višji, saj je ondi oskrbnina 3000 S din na osebo, v tem ko velja v Fiesi in drugje 2.500 S din. Dom rudarjev v Fiesi je od- prtega tipa in zato med letom ustvari toliko dohodka, da po- krijejo izgubo, ki bi zagotovo nastala ob tako nizki ceni os- krbnega dne za člane kolekti- va RLV in njih svojce. Do- pustnike prevažajo z lastni- mi avtobusi. K 18. julija 1968 veietMJe " mosirje ^ salec tednih »»»T I NA KRATKO Neuspela zbora volivcev Pred kratkim so v Gorenju že drugič sklicali zbor voliv- cev, na katerem naj bi se ob- čani tega območja pogovorili o kandidatu za občinski zbor občinske skupščine Slov. Ko- njice. Dosedanji odbornik se je namreč odpovedal manda- tu. Toda tudi drugi sklic zbo- ra ni uspel, saj se ga je ude- ležilo premalo občanov. Ker je to območje tudi med tisti- mi, kjer se je najmanj obča- nov odločilo za samoprispevek za šolstvo, bi bilo gotovo za- nimivo vedeti, kje so vzroki za odtujitev. Sindikalne športne igre Kot vsako leto, sta občin- ski sindikalni svet Slov. Ko- njice in sindikalna podružni- ca Kostroja tudi letos pripra- vili velike sindikalne športne igre, ki se jih udeležuje pre- cejšnje število članov delov- nih organizacij. Tekmujejo v šestih panogah — v nogome- tu, odbojki, košarki, šahu, streljanju in rokometu. Občani in samouprava Sekcija za komtmalno sa- moupravo pri občinski konfe- renci Socialistične zveze Slov. Konjice se je odločila anke- tirati vsakega dvajsetega ob- čana in sicer na temo o ude- ležbi občanov v krajevni sa- moupravi. Vprašanja se nana- šajo tudi na probleme, ki bi jih naj po anketirančevem nrnenju obravnavali zbori ob- čanov, prav tako pa na zbi- ranje sredstev, na delo občin- skega odbornika in podob- no. Anketa vključuje tudi vprašanje o sredstvih javne- ga obveščanja, zdravstveni za- ščiti in o ostalih pomembnih življenjskih vprašanjih. Sek- cija namerava z ugotovitva- mi ankete seznaniti izvršni odbor in občinsko konferen- co Socialistične zveze, pa tu- di občinsko skupščino in osta- le organizacije. ANTON CVAHTE Ni še dolgo tega, ko smo se z Antonom Cvah- tetom v njegovem domu pogovarjali o življenju v rodni Licenci. Zdaj pa ga je nenadoma ugrabila smrt. Izguba za družino je prizadela tudi kraj ter občino, saj je bil ne samo občinski odbornik, temveč je marsikatera cesta in mnogoteri most prav nje- gova zasluga- Anton Cvahte se je ro- dil zadnje leto prejšnjega stoletja v Licenci, kjer je »stal do svoje smrti. Dol- ;a leta je bil cestni nad- zornik in še potem, ko je stopil v pokoj, so bile ceste in mostovi njegova t^elika skrb. Na njegovem območju pa ga bodo po- grešali tudi zaradi drugih človeških vrlin. Umrl je ta srčno kapjo in vašča- ni so se v velikem številu udeležili njegove zadnje poti. — ib. VARSTVO PRI DELU V ŠENTJURSKI OBČINI: „Oćka vrni se zdrav" Lani manj poškodb, vendar številke še vedno zaskrbljujoče Slika otroka, ki maha očetu, ko ta odhaja v tovarno in ga pozdravlja »Očka, vrni se zdrav domov« je zelo znana. Ali se tedaj, ko delamo vsak na svojem delovnem mestu, spomnimo nanjo? Trenutek nepazljivosti zapusti dolgo- trajne posledice za vse življenje. Oškodovan je človek, oškodovana je skupnost. Delovne nesreče so pri nas še zelo pogoste in tudi drage, zato je razumljivo, da so v Šentjur- ju pri Celju pripravili posebno'analizo o varstvu pri delu, katero bodo obravnavali tudi odborniki občinske skupščine. Večina gospodarskih orga- nizacij v Šentjurju je v zad- njih letih mnogo naredila za izboljšanje delovnih pogo- jev tako z nakupom nove strojne opreme kot urejeni- mi varstvenimi napravami in novimi obratnimi pro- stori. Opazen je bil napre- dek povsod, vendar še ni tolikšen, da bi si lahko v Šentjurju zadovoljno pome- li roke. Največja skrb so še vedno električne nape- ljave, ki na deloviščih pov- zroče težke delovne nesreče. Več je pomanjkljivosti, ki terjajo za odpravo veliko de- narja, največ pa je takšnih, ki bi jih lahko odpravili že z malo napora in dobre vo- lje. ' V primerjavi s prejšnjimi leti so lani zabeležili največ- ji porast poškodb v obrtni- štvu, manjši je bil v lesni industriji in kovinski indu- striji, vse ostale gospodarske dejavnosti pa so zabeležile precej manj poškod pri de- lu. Tako se je lani poškodo- valo v Šentjurju 7,4 odstot- ka vseh zaposlenih. Prvo me- sto v tej žalostni bilanci ima lesna industrija, kjer se je poškodovalo 23,7 odstot- ka vseh zaposlenih, v kovin- ski industriji pa 8,6 odstot- ka. Zaradi poškodbe pri de- lu je vsak poškodovanec bo- loval povprečno 13 dni, kar pomeni da dnevno ni bilo na delu pet delavcev ali f točneje, vsak dan ni delai^ 0,36 odstotka delavcev, vec na območju šentjursk« občine je lani ustvaril dnev ni narodni dohodek 65,92 vega dinarja. Izguba v rodnem dohodku je torej precejšnja, poleg tega pa ramo upoštevati še vse dnj. ge stroške, ki so nastali i^^jj nujna posledica poškodbe v letu 1966 pa je bila izg^^ ba v narodnem dohodku kj^ za 43 odstotkov večja. Moških poškodovancev, nekoliko manj kot ženskih precej manj pa je oseb, ^ so se dvakrat poškodovale. Kateri so nesrečni dnevi in ure? Podatki kažejo, da je f sredini tedna največje zma. njšanje poškodb, v ostalih dneh pa neenakomerno vari. ra. Kritične so začetne jn končne ure. In kdo so poškodovani? Obučtno manj je poškodb pri učencih v gospodarstvu in zaposlenih v upravi, zelo pa se je povečalo število poškodb pri visokokvalificira- nih delavcih. Poškodb in obolenj so ime- li lani v Šentjurju 125 pri. merov, kar je nekaj man] kot leto dni preje. Kljub uspešnemu zmanjšanju števi- la poškodb pa jim ni uspe- lo zmanjšati števila bolniš- kih dni, saj je bilo teh la- ni kar 18.109. Če bi sedaj sešteli izgubo, nastalo zaradi poškodb in obolenj ter izplačanih bolez- nin, bi dobili vsoto 4,049.693,05 N dinarjev. Kaj predstavlja za šentjursko občino vsota štirih milijonov novih dinar- jev, ni potebno posebej pri- povedovati. Gospodarske organizacije so lani namenile precej denar- ja za izboljšanje varnosti pri delu, vendar je razmerje med temi in sredstvi izda- nimi za boleznino in zdrav- ljenje, še vedno 1:18 v ko- rist slednjih. Na osnovi teh podatkov se bodo v Šentjurju lotili še resnejšega spremljanja pro- blematike varstva pri delu, kar bo dalo določene izbolj- šane finančne rezultate in pa še več — varno delo de- lavca na vsakdanjem delov- nem mestu. M. SENIČAR Bazen že, toda filtracija Konjičanom se ne bo treba kopati le v znoju v Slovenskih Konjicah imajo olimpijski bazen. Zgra- dili so ga leta 1949., ko je imelo vsako podjetje svojo trgovino, svojo menzo in so si gradili svpje športne ob- jekte. Konjiškega je zgradil KONUS. Kasneje je sicer prešel v »roke« telovadnega društva Partizan. Ne glede na lastnika, so se Konjičani vendarle imeli kje kopati — do letos, ko je bil bazen prav v najbolj vročih dneh brez vode. Voda, ki ga napaja, namreč ne ustreza sanitarnim predpisom. Denarja za nove filtrirne naprave pa ni. Tako so Konjičani hodili v Loče, k Dravinji in k drugim oko- liškim potokom, k vodi, ki tudi za bazen ni primerna. »Konji.ški bazon je tipičen pri- mer naše stare prakse; znamo si- cer kaj zgraditi, ne pa tudi vzdr- ževati,« je dejal tovariš Padežnik, direktor stanovanjskega podjetja, čigar zasluga je, da bo konec po- letja v bazen le dotekla voda. »Vo- do bomo sicer še vedno dobivali iz Koprivnice, ki ni najboljša. Z dodatnimi preprostim filtriranjem jo bomo očistili v.'iaj toliko, da nam bo polnitev bazena dovoljena. Voda bo torej boljša kot lani, na vsak način pa bomo ljudem vsaj omogočili, da se kje okopi je jo. Kopanje v na.ših potokih — zlasti pa v Dravinji ni primerno. Dra- vinja je polna katranskih smol Kovaške industrije Zi-eče, druge vode pa polne alg in vodnega rastlinja,« je še dodal tov. Pa- dežnik. Predsednik telovadnega društva Partizan, tovariš Zdovc je na vpra- šanje, kako to, da kot dosedanji lastniki niso mogli poskrbeti, da bi konjiški bazen letos odprli v pravem času, povedal: »Telovadno društvo Partizan do- biva za v.so dejavnost letno kakih 300 starih tisočakov dotacije. Vzdr- ževanje bazena je bilo za nas pre- drago. Ljudje vanj niso preveč radi hodili — zaradi slabe vode. Ker ni bilo izkupička, tudi ni bilo denarja za fiMrirne naprave in ta- ko smo se vrteli v krogu težav. Ker je bazen splošnega družbene- ga pomena, smo občinsko skupšči- no obvestili, da bazena ne bomo odprli. Upali smo, da bo vendarle kdo kaj ukrenil . . .« Bolje zdaj, kot nikoli, pravijo Konjičani, čeprav je otvoritev ba- zena zakasnela. Zato upajo, da bo- do prihodnje leto vendarle urejene filtrirne naprave. Pri stanovanj- skem podjetju to zagotavljajo, če se bodo vsi zainteresirani spo- razumeli, bo morda takrat ob bazenu nastal tudi lepo urejen av- to—camp, zametek hitrejšega raz- voja turizma. —ib Partizanska bolnišnica na Bohorju vabi Nekdanji ranjenci legendarne XIV. divizije ki so med pohodom preko Bohorja iskali pomoči v bolniš- nici na Bohorju, ter vsi bivši borci in aktivisti Koz- janskega odreda ter nj,ihovi svojci so spet povabljeni na ponovno srečanje, ki bo v nedeljo 21. julija 1968 ob 10 uri. Prvo tako srečanje, ki je bilo lani, je prav gotovo ostalo vsem udeležencem v prijetnem spominu- Med narodno osvobodilno vojno je bil mogoč dostop do bolnišnice le po divjem hudourniku, danes pa lahko pridete do nje od planinske koče v tridesetih minutah po lepi stezi skozi bohorske boste. V skriti globeli pod vrhovi orjaških dreves pozdravi obiskovalca lani skrbno prenovljena partizanska bolnišnica, ena tistih nemih prič težkih, a slavnih dni nedavne slovenske preteklosti Pridite na Bohor! Domači člani ZB bodo poskrbeli, da bo srečanje tovariško in kar se da prijetno tako, da se bo vsakdo vračal domov z lepimi spomini. Iz celjske strani pridete po cesti skozi Planino—Nekopir —planinska koča. MIŠKO ŽMAVC Smarčani so veseli in dobrodušni ljudje. Eno je zanesljivo^ da ime Šmarje ne pri- haja od šmarnice, kajti njega dni, so bile »tam gor pri svetem Rok' še gaurce sim pa taj« z dobro žlahtno trtico, šmarčani bi ne bilo to, kar so, če vsakdan koga na drobno in vsake kvarte koga na de- belo ne bi potegnili, če so potegnjeni, stoično prenašajo poraz, še več, navihano se muzajo, kjati »posojilo se vračila ve- seli«. NE VERJEMITE SMARČANU NJEGOV DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VE- ^£EA!..... TUDI ČETRTO ALI NADALJEVANJE TRETJE ZGODBE PRIPOVEDUJE AVGUST ANDERLUH: v „Zolnirji" v Mestinju Pust je bil mimo pravzaprav še ne. Bilo je ravno na malega pusta dan. Kdo bi si mislil, da bo na tak dan kdo pri- pravljen kaj resnega in p>oštenega delati, pa še zunaj na mrazu. Bolj ko so neki ljudje prihajali bliže, bolj pozorni so postajali pri SmehovUi v Mestinju. Po klancu iz smeri Šmarja ae je počasi približevala zemljemerska sku- pina, »žolnir« je vneto kukal skuzi kukalo teolida, drugi so z jeklenim trakom merili daljine in širine, tretji pa prenašali s cen- timetri opremljeno lato adaj gor, 2daj dol, zabijali količke in kdo ve kaj vse niso počenjali Pa je Smehovega očeta le imelo, da je vprašal, kaj počnejo tu okoli. »Merimo traso za novo cesto«. »Hm, a tako? Kod pa bo peljala?« »Strašno nam je žal, oče Smeh, toda ravno čez vaš marof, saj veste, tisti načrti iz stare Jugoslavije še kar veljajo . . . No in potlej so »žolnirji« hoteli dobiti v pogled vse papirje. Tistega, s katerim je bil stari marof obsojen za rušenje za- radi gradnje, potem onega s katerim je dobil gospodar nadomestilo in si zgradil novega, pa še ta in oni papir. Na mizo so začeli romati litrčki, pa klobase, pa kosilo, nova cesta pa se ni nič izognila Smehovim poslopjem — v na- črtih seveda. Zemljemerci in njihovi po- močniki so se pridno merili v pijači, Sme- hovi pa so bili vse bolj slabe volje, kajti morda bodo pa res začeli graditi in marof bo fuč. Dan se je nagibal k večeru in iz Šmarja je prihrumel tovorni avto poln mask. Med njimi je bil tudi župan Anderluh, ki je gospodarja pohvalil, v kakšno dobro vo- ljo je spravil šmarčane kot sultan Be- neduk, zaskrbljeno pa vprašal, zakaj je naenkrat tako slabe volje. No ko je bil vzrok znan, se je trasa bodoče ceste v be. Eedah spet elegantno izognila Smehovemu marofu in potem se je začelo rajanje, da je od miz teklo. No potegavščin ta večer še ni bilo konec. Smehovi veseli, da vse skupaj ni res, da so jih pač potegniti, ni- so skoparili s pijačo. Toda tudi med ve- sel j ačen jem možje kdaj kakšno moško re- čejo. Tako je oče župan načel pogovor o mestinjskem vodovodu, ki ga je treba to leto zgraditi. No in Jezovšek, Smeh ter drugi so bili hitro na kupu. Začel se je celo prepir, kje bo kakšna pipa — vodo- voda pa menda v Mestinju še danes ni. Pred leti so asfaltirali cesto Celje —- Rogaška Slatina. Toda z Rogaške strani se ravno nekaj metrov prod Smehovo do- mačijo asfaltni trak konča. V klanec vo- di prašna cesta, pa je za tega delj nemara škoda, da so bili za malega pusta Smeho- vi brez razloga slabe volje. ^ .^Zapisal: J02E KRAŠOVEg ^8 ♦♦♦"tednih slavenske kanjice^sisnijursmgir^^ 18. .julija 1968 ASFALT DO LUČ Desetletna želja Gornjesavinjčanov delno uresničena 0 Končno asfalt do Luč, ostane še nekaj kilometrov ^akadama do Solčave in od Solčave do Logarjevih sestra. 0 Preostali del bi naj uredili v prihodnjih letih. iCdaj, ostaja vprašanje, ker je fond za to cesto izčrpan. 0 Občinski možje trdijo, da bodo napeli vse sile, da že prihodnje leto nadaljevali z delom. Y ponedeljek in torek so ,^ finišerja ostajali zadnji •^ri asfaltne obloge, s ^jero so delavci Cestnega ^djetja iz Celja prevleki! ^^^10 od Strmca do Luč. S Lm je Gornja Savinjska doli- za nove štiri kilometre jsfaltne ceste bližja turistom ostali deželi. Ce pa k temu podamo še asfalt v Logarski ^lini, kjer ga bodo začeli polagati v teh dneh, je ta pri- Jbitev mnogo večja. 2e letošnja gradnja je predstavljala vprašanje, le da so tokrat s krediti aspeii premostiti del bremena. Kaj pomeni asfalt za Gornje Sa- vinjsko dolino je postalo ja- sno v teh dneh, ko so rekon- struirali cesto. Zaradi dela so namreč omejili prevoz, s tem pa občutno posegli v tu- ristična hotenja. Mnogo go- stov je namreč na Ljubnem, kjer se je omejitev začela, svoja vozila obrnilo nazaj. Gostinci in turistični delav- ci v Lučah, Solčavi in Logar- ski dolini menijo, da jim je teh nekaj tednov zmanjšalo število obiskovalcev za polo- vico. Nekaj je k temu pripo mogla tudi pomanjkljiva si- gnalizacija, ki obiskovalce v Lučah ni opozorila na ko- nec* omejitve. V strahu, da ne bi prekoračili omejitve so za to skozi Luče in Solčavo kar pot nadaljevali. No zdaj je tega konec. Ue lavci so stroje prepeljali v Logarsko dolino, kjer bodo do avgusta prevlekli z asfal- tom tudi rekonstruirano ce- stišče od Logarjevih sestra do slapa Rinke. — ez ASFALT PO LOGARSKI. Delavci Cestnega podjetja iz Celja v teh dneh oprav- ljajo zemeljska dela za asfaltiranje in rekonstrukcijo ceste v Logarski dolini od slapa Rinke do Logarjevih sestra. Tako je prvič v zgodovini ropot valjarja vzne- miril tisočletni mir pod vršaci, katerih venec objema Plesnikov in Robanov svet. Foto: J. Sever Mozirska ribiška nedelja (Nadaljevanje s 1. strani) Točno ob dveh popoldne, ko je sonce bilo najvišje, so pri- hiteli. Občinstvo v senci, tek- movalci na razbeljeni trav- nik. Domača in graška ekipa sta bili sicer v športnih dre- sih, obuti pa v ribiške škor- nje golenice — tiste do raz- nožja... Smo vsi skupaj mislili, da bo šlo za šalo, saj tudi gola ni- sta bila normalne širine. To- da ne! čisto zares so se uda- rili, da jim je curkoma tekel pot v škornje. Hudo prizade- ven je bil znana slikar Joža Horvat-Jaki, ki se je sicer v drugem polčasu zaklel, da morajo domačini izenačiti — pa vseno ni šlo. In koliko čudovitih priložnosti so Mo- zirjani imeli?! Toda, kaj ho- čemo, žoga je muhasta in okrogla. Da ne pozabim. Za Mozirčane je igral tudi gost iz Francije, ki vsako leto lo- vi ribe pri nas. Trudil se je ob svojih sivih laseh ... Ko smo že pri ribolovu .. . Ah, ja. Rezultat. Ena nič za goste. Ko smo že pri ribolovu, potem je treba priznati, da so v teh krajih ribiči res športniki. Popoldne na pikni- ku ali veselici so. pekli poleg čevapčičev tudi ribe. Toda te ribe so bile iz ljubljanske ri- bogojnice. Riba je riba, kaj bi se zmrdovali nad tem ... Popoldanska veselica je bi- la tudi nočna. Pili so, peli, plesali, in spet pili. Ce je kdo po ribiško malce pretiraval, prava reč, saj je njihov praz- nik — oni, ki so ribiči in mi novinarji pa vendar smemo nekoliko pretirati, ali ne? Kot zanimivost je treba orneniti, da pri stojnicah s pijačo, v veselični kuhinji ni bilo nobene pripadnice žen- skega spola. Vse so opravili ribiči, katerih vsakoletni ri- biški dan je ena najbolj obi- skanih prireditev v dolini. J. Krašovec Stojno selo gori podnevi (Nadaljevanje s 1. strani) V enajstih dneh je ostalo ieset pogorišč in strah v ^eh. Dvoje malih otrok, ki Itomaj vidita čez vedro, ga rlečeta po pogorišču in v lijem nekaj vode. Zdi se mi, £la sta od Franca žeraka, go- spodarja, Id je prav ta- lo kot Perkovič in Kržina ostal brez vsega. Perkoviču sta zgorela tudi milijona, ki ju je dobil od nemških ob- lasti za padla sinova. Kržina in njegova teta, ki je inva- lid, pa sta ostala le s tem, kar sta imela na sebi: bata škornje in stare delavske hla- če. Eno zimnico jim je uspe- lo rešiti in še ta se je pozne- je zaradi velike vročine vne- la in zgorela . .. Pred dvanajstimi leti sta dva mladeniča v isti vasi, le da na oni strani enega iz- med teh hribov pod Donač- ko goro, požgala štiri hiše. Zaradi nesrečne ljubezni do taje žene. Sama sta si sodila. Ta del vasi pod Florjanom nudi videz, kot bi čezenj roh- nela vojna vihra. Na oni stra- ni ceste stoje šotori, v katerih prebivajo družine oškodova- nih. Ponoči se jim pridruži- jo še drugi, ki se boje teme in požigalca. Pod jablane, nekaj metrov od hiš so znosili po- hištvo v strahu, da jim še to ne bi zgorelo. Vsepovsod na- okrog je strah in prekletstvo. Kdo je ta bolnik, ki je za- želel trpljenje drugim? Zakaj to dela? Ljudje naokoli tavajo, ni jim za delo; od časa do časa se zazro v domačijo, če se iz nje ne kadi. Oni drugi, katerih misel še ni otopela, se skupno z gasil- ci trudijo, da bi zajezili po- tok in navozili v izpraznjene štepihe vode. Za vsak pri- mer ... ' Iz Rogaške je prispel av- tomobil s slatino in sporoči- lom, da bo kolektiv zdravili- šča pgroženim 4al y^o po-. trebno opremo od krožnikov do omare in posteljnega pe- rila. Tudi po tej vesti ni bilo čutiti olajšanja ali nade. Pod Florjanom še vedno vi- si strah, kje se bo pokadilo in zakaj. V vseh teh enajstih dneh je Florjan gorel podne- vi. Nihče ne ve točno pov«iati kako in kaj. Baje so ob enem primeru videli požigal- ca, kako je sključen tekel iz hiše. Za njim je vihrala bela srajca. Belih srajc pa je mno- go, zato se oči občanov usta- vijo na tebi in počasi polže do nog in nazaj. Ne bi li na tebi odkrili nekaj podobno- sti, podobnosti s tistim ne- znanim, ki seje strah in grozo. V nedeljo je bil mir. Kaj pa v ponedeljek? Z ožganih jablan so začeli padati zogle- neli sadeži, žerak, si je oči- stil na pogorišču klet, vanjo bo spravil družino. Pravi, da cement ne gori. Drugo pa mu je tako vse zgorelo . .J. Sever "bup, šotori, obnemogli od dela izgarani ljudje, otroci in pohištvo pred in v šoto- rih, ki jim zdaj pomenijo dom. (Foto: J. Sever) VSEM DELOVNIM KOIJEKTIVOM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE ZA 22. JULIJ — PRAZNIK OBČINE CELJE. SPLOŠNA VODNA SKUPNOST SAVINJA CELJE VSEM KORISTNIKOM CEST, OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE CELJE KOLEKTIV CEST]\EGA] PODJETJA CELJE NA KRATKO Otroci iz Francije v Vrsarju v sedanji izmeni zagorskih otrok, ki letujejo v svojem počitniškem domu v Vrsar- ju, je tudi skupina 12 učen- cev iz občine Avignon v Se- verni Franciji, s katero ima občina Zagorje že več- letne prijateljske stike. Francoski otroci se bodo mu- dili v Vrsarju najmanj 14 dni, kasneje pa nameravajo obiskati še nekatere druge kraje v Sloveniji. Prihodnje leto bo odpotovala na letova- nje v Severno Francijo sku- *pina zagorskih otrok. Letos je letovanje odpadlo zaradi znanih dogodkov v Franciji. Za 22. julij v Hrastniku Osrednja slovesnost t počastitev letošnjega pranika, 22. julija zi občane in bivše borce Hrastnika bo T Gorah, v znini planinski postojanki nad Hrastnikom. Prire- ditev pripravljata občinska zvezi in krajevna oreanza.ija zvez? združenj borcev NOV. Na pro- slavi bodo sodelovale tudi neka- tere hrastniške kulturne skupine. Razen tega bo na dan pred praz- nikom odpotovala iz Hrastnika skupina 00 mladincev, ki se bodo udeležili slovesnosti t počastitev 22. julija v Ribnici, kamor jih je povabil mladinski komite ZMS te občine. V Rbnici bodo imeli mladi Hrastn'čani nekaj športnih tekmovanj razen tega pa bodi skupaj s svojmi vrstniki iz ie občine krenili po partizanskih po- teh ribniške okolice. Priprave na občinsko praznovanje Zagorjani praznujejo svoj občinski praznik 9. avgusta, v spomin na leto 1941, ko so v noči od 8. na 9. avgust prvi revirski partijani napa- dli nemško žandarmerijsko postajo v Toplicah pri Za- gorju. Oboročen spopad z nemškim okupatorjem je ši- roko odjeknil po vsej teda- nji Spodnji štajerski in po- kazal, da KP za revirje pri- pravlja še širše in množič- nejše napade zoper fašistič- nega zavojevalca. Letošnji ob- činski praznik bodo poveza- li s praznovanjem 60-letni- ce obstoja in delovanja ga- silskega društva Zagorje ozi- roma z aktivnostjo teh društev v občini Zagorje. Na minuli seji občinske skupšči- ne so imenovali poseben pri- pravljalni odbor, ki bo skr- bel za organizacijo priredi- tev. Ta se je že sešel za pr- vo sejo in razpravljal o tem, kako letos proslaviti ta praz- nik. Letovanje hrastniških delavcev Te dni se mudi na letovanju najmanj 250 hrastniških neposred- nih proizvajalcev. Delavci so na dopustu v počitniškem naselju sindikalne skupnosti t Vrsarju, domu steklarjev v Portorožu, do- movih zasavskih rudarjev v Crik. venici in na Rabu ter Bohinju in Bledu in drugod. Zanimanje za letovanje je letos znatno večje, predvsem zavoljo tega, ker so Hrastničani dobili še en dom od- diha, ki sa je kupila Steklarna. Hraslniški šolarji letujejo v Šti- njanu blzu Pule. V vsaki izmeni se bo zvrstlo najmanj po 70 do 80 otrok. Razgovor o bodočih šolskih okoliših Svet za izobraževanje, kul- turo in prosveto je na minu- li seji razpravljal o zelo ak- tualnem vprašanju določitve novega šolskega okoliša, s čemer bi ustrezneje razmeji- U obiskovanje pouka na obeh zagorskih osemletkah. Gre za to, da bi na obeh osem- letkah imeli normalno zase- dene oddelke ne glede na to, da stanuje dosti več za- gorskih družin v središču mcmiM. Razprava je bila zelo ostra; udeleženci so imeli več predlogov, vendar do enotne- ga stališča o tem niso pri- šli. Zato so sklenili predlo- žiti občinski skupščini nekaj alternativnih predlogov, o ka- terih se bodo morali izjasni- . M.^..Odborniki. DELO PRI GRADNJI CESTE ŠMARJETA—DOL DOBRO NAPREDUJE Decembra že po asfaltu Graditelji nove ceste na od seku šmarjeta—Dol pri Hra- stniku res nimajo lahkega dela. Na omenjenem odseku se srečujejo s številnimi te- žavami. Ni dvoma, da je te- ren tod vse prej kot prime- ren za hitro gradnjo. Kljub temu potekajo dela za zdaj po predvidenem načrtu. V Šmarjeti pri Rimskih topli- cah je že moč videti obrise bodoče urejene ceste. Tu je okrog 300 metrov cestišča že pripravljenega za asfaltiranje. Na trasi, dolgi 6 km 547 metrov bo treba vgraditi ve- liko propustov, več tisoč ku- bikov betona, opornikov, opraviti številne drenaže in v celoti položiti 42.000 kub. metrov asfalta. Obvladati bo treba pottrfc na najmanj 30 krajih in mestih, preden bo skoraj 7 metrov široka ce- sta pripravljena za varno vož- njo. Občinski skupščini Laško in Hrastnik sta že doslej po- kazali veliko razumevanje za nekatere potrebe enot JLA. Mladi graditelji so doslej imeli v gosteh številne kul- turne skupine, zlasti iz Hra- stnika, medtem ko jim je hrastniška delavska univerza omogočila ogled filmov. Štab enot JLA, ki sodelujejo pri rekonstrukciji te pomembne ceste sodi, da je sodelova- nje Hrastničanov in Laščanov na zavidljivi višini. Vojaki cenijo to sodelovanje in so prepričani, da bodo izpolni- li svojo obveznost pri grad- nji tega prometnega objekta. Nova cesta bo dograjena do sredine decembra. Obvez- nost ni lahka niti enostavna. Vendar izvedljiva, če bo šlo vse po sreči in če bo vreme tudi jeseni tako naklonjeno, kot je bilo doslej, razen ju- nija, ko so morali gradite- lji obvladati marsikatero hu- do nevšečnost. Cesta šmar- jeta—Dol bo velikega pome- na ne samo za Hrastnik, mar- več za revirje sploh. S to cesto bo Zasavje dobilo svo- je »drugo okno« v svet, pro- ti Celju in dalje Mariboru oziroma Savinjski dolini Če bodo končali še priklju- ček na novo cesto v Kisov- cu pri Zagorju, bodo revir- ji pKjvezani z asfaltom od Rimskih toplic do vznožja Trojanskega klanca. Z RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA VODSTVA ZKS V ZAGORJU ZA TAKOJŠNJE IZVAJANJE SMERNI(^ Pred kratkim je sekretari- at občinske konference ZKS v Zagorju razpravljal o za- ključkih in stiiliščih nedav- ne seje občinske konference ZKS. Pogovora so se udele- žili tudi sekretarji krajevnih organizacij in aktivov ZK, predstavniki občinskih vod- stev ostalih družbenopolitič- nih organizacij in izvoljeni delegati za IV. kongres ZKS v Ljubljani. Kot je znano, so na zadnji seji občinske kon- ference ZSK sprejeli akcij- ski program o prihodnjih na- logah komunistov zagorske občine. V razpravi na seji so i>osamezni člani konferen- ce dali nekaj predlogov in do- polnil k akcijskemu progra- mu. Zato so na razširjeni se- ji občinskega vodstva ZKS predložene spremembe in do- polnitve vnesli v akcijski pro- gram in se hkrati dogovori- li o izvajanju le-tega. Zagorski akcijski program temelji na stališčih smer- nic vodstev CK ZKJ in za- ključkih 11. seje CK ZKS. Program je dokaj podroben in konkreten. V razpravi na seji sekretariata ZKS so ugo- tovili, da daje program solid- no osnovo za uresničevanje smernic skupne seje pred- sedstva in IK CK ZKJ. Ven- dar so na sejt opozoru bo treba k izvajanju pJ '< ma pritegniti vse, ne članstvo ZKS. Gre za to, da bi v Zagorju"!'' prej ugotovili vzroke n^"^ ga zastoja v posameznji, lovnih organizacijah, skr^ da bi bila akcija vseh suj,' tivnih sil usmerjena na vitev gospodarstva, ki k ne dosega predvidenih J' tatov. V zvezi s tem, v Zagorju dogovorili govore v vseh tistih jetjih, kjer imajo težave^ disi s proizvodnjo ali pf^, jo izdelkov. Posebne sku!; predstavnikov občinskih stev družbenopolitičnih nizacij in občhiske skujj;' ne bodo s zastopniki koi^ tivov in njihovimi sarnoupf nimi organi ter člani dp, bcnopolitičnih organizacij* podjetjih naj bi po končjj pogovorih izdelale skupnoj,^ lizo. Ta bo predmet razp. ve na posebni seji zbora lovnih skupnosti občinj^ skupščine. Posebej pa se občinsko vodstvo ZK u«, lo za izdelavo akcijskih ^• gramov v vseh tistih pod, jUi, kjer so lani ali \^ ustanovili stalne aktive ZK Prireditev za rojake Podružnica slovenske izseljenske matice za za savske revirje vsako leto prireja srečanje rojakov, ki pridejo na obisk v domovino. Letošnje srečanje bo 10. avgusta na Izlakah pri Zagorju. Odbor podružnice slovenske izseljenske matice bo s pomočjo občinske skupščine v Zagorju pripravil piknik s kulturnim programom. V njem bodo sodelovali narodno zabavni ansambli, pevski zbor »Loški glas«, recitator j i in drugi. Organizatorji želijo, da bi se rojaki iz Francije, Nizozemsike, Bel- gije in Zvezne republike Nemčije na veselem sre- čanju prijetno počutili ui da bi s seboj ponesli vsaj delček sreče in veselja v kraje, kjer jih namesto tega pričakujeta trdo delo in domotožje. S TRETJE SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL V HRASTNIKU ŠOLSTVU VEČJO SKRB V izredno razgibani ra2^ravi so udeleženci ugotavljali dokajšen nj^redek vzgoje in izobraževanja v tej zasavski občini, opozorili pa so na neposredne naloge Socialistične zveze in družbene skupnosti Hrastnika za hitrejši razvoj šolstva-Sekcija za izobraževanje in idejno vzgojo pri ob- činski konferenci SZDL je izdelala dokaj podrobno analizo, čigar ugotovitve bodo hkrati s predlogi iz razprave napo- tilo za urejanje nekaterih vsebinskih in materialnih vpra- šanj i?a tem pc)dročju. Značilno za razvoj vzgoje in izobraževanja v tej revir- ski občini je nedvomno to, da je število šoloobveznih otrok iz leta večje in da vse več učencev uspešno za- ključuje osemletno šolo. Hkra- ti s tem tudi narašča zani- manje za vpis v srednje in druge šole. V Hrastniku ugo- tavljajo, da imajo trenutno na raznih srednjih, višjih in visokih šolah nad 230 dija- kov in študentov. Vendar v Hrastniku še zmeraj ugotav- ljajo, da konča osemletno uč- no obveznost v za to pred- videnem času samo okrog 60 do 65 odstotkov mlade generacije. Ta podatek je za- skrbljujoč in so ga v razpra- vi še posebej »vzeli pod drob- nogled«. Vzrokov za to je več: učni načrti še venomer niso prilagojeni niti potre- bam družbe, niti zmogljivo- stim otrok. Zlasti v višjih razredih je učna snov za vrsto otrok trd oreh, ki ga v sedanjih prilikah učenci težko strejo. Pouk močno ovira materialna osnova šot, namreč utesnjeni prostori, pomanjkanje učil in podob- ne težave. Kabinetni pouk bi zagotovo izboljšal učne uspe- he. Tega pouka pa šole ne morejo urediti zavoljo po- manjkanja prostorov. V razpravi so ugotovili, da je uvajanje varstvenih od- delkov za šoloobvezne otro ke omogočilo znaten porast učnih rezultatov. Za zdaj je vključenih v te ustanove že nad 80 odstotkov vseh otrok. Učni rezultati v petih var- stvenih ustanovah so doseg- li nad 95 odstotkov pozitiv- nih ocen. Zato so dosegli le- tos v Hrastniku razmeroma najboljše učne uspehe. V prav- kar minulem šolskem letu so pozitivno ocenili 89 od- stotkov vseh šoloobveznih otrok, medtem ko je lani znašal učni uspeh samo 86,3 odstotke. Varstvene ustanove so se torej pokazale za nad vse pomembno dopolnilo vz- goje in izobraževanja. Kaže pa, da na tem področju ne bo mogoče bistveno napredova- ti, ker ni na voljo prostorov, še več: spričo velikega vpi- sa v šolskem letu 1968/69 bo treba na osnovni šoli hero- ja Rajka uvesti v treh oddel- kih tretjo izmeno. To bo bi- stveno prizadelo otroke in njihovo učenje. Zato so bili na seji soglasni v ugotovitvi, da kaže predvideno gradnjo novih učilnic pospešiti, če bi imeli na voljo vsaj šest no- vih učilnic, bi se utegnile razmere izboljšati. Z gradnjo nove šole, pravzaprav novih učilnic bodo začeli predvide- no prihodnje leto. Po vsej verjetnosti bodo dogradili najmanj 14 do 16 novih uč- nih prostorov in to na Logu in na Dolu. Za prihodnji razvoj šolst- va in sploh vzgoje in izobra- ževanja bo bistvenega pome- na večje in tesnejše sodelo- vanje staršev in sploh občin- ske družbene skupnosti s šolskimi kolektivi. V razpra- vi o tem vprašanju so ugo- tavljali, da starši ne kažejo kdo ve kolikšno zanimanje za šolo. Zlasti roditelji tistih otrok, ki ne dosegajo pred- videnih učnih rezultatov. So- cialistična zveza bo morala torej storiti vse, da bo pri- kazala staršem pomen dru- gačnega vrednotenja naporov šolnikov in njihovih priza- devanj za socialistično vz- gojo in izobraževanje. Zlasti pa bo morala Socialistična zveza doseči pri hrastniški družbeni skupnosti večjo skrb za izvenšolsko dejavnost in izživljanje mladega rodu. V tej zvezi so zelo odločno predlagali, naj društva in dru- štvene organizacije hitreje in bolj premišljeno vključujejo otroke v svojo dejavnost. Dosti več bo treba stori- ti tudi za učence okoliških šol. Čeprav v hrastniški ob- čini nimajo večjega števila podružničnih oziroma oddelč- nih šol, so vendarle na ob- stoječih učnih ustanovah na vasi številni problemi, Id jih kaže hitreje odpraviti. Gre za to, da bi vsem otrokom omogočili dokončanje osem- letne šole. Del sprejetih skle- pov se nanaša tudi na oko- liške šole. Na seji so izvo- lili posebno komisijo, ki bo na osnovi razprave in anali- ze izdelala ustrezna stališča in jih posredovala vsem ob- činskim vodstvom družbeno- političnih organizacij, zlasti pa vodstvom krajevnih orga- nizaciji SZDL. Te bodo mora- le namreč biti nositeljice večjega povezovanja posamez- nih lokalnih skupnosti z obe- ma šolama oziroma sploh šolskimi kolektivi. Na seji so za novega profesionalnega predsednika občinske konfe- rence oziroma Izvršnega od- bora SZDL izvolili Viktorja Malovarha, znanega družbeno- političnega delavca te občine. -n- USPEŠNO POLLETJE STEKLARSKEGA KOLEKTIVA V HRASTNIKU Izvoz nad milijon dolarje^ Letos so bolj vidni rezulta- ti večletnega vlaganja denar- ja v rekonstrukcijo in mo- dernizacijo hrastniške Stek- larne. Vse kaže, da bo kolek- tiv, seveda, če ne bodo nasta- le nepredvidene okoliščine, v celoti dosegel in presegel le- tošnje proizvodne in poslovne obveznosti. Polletni dosežki tega podjetja so namreč do- kaj ugodni. Steklarji so do- segli predviden obseg fizične proizvodnje in v prvem pol- letju prodali za nad 39 mili- jonov din stekla. V tem času so izvozili za 1 milijon 7000 dolarjev blaga, izključno na področja s konvertibilnimi va- lutami. Na izvoznem seznamu hrastniške Steklarne je zdaj 10 zahodnoevropskih dežela in Kanada, ter ZDA. Pollet- ni izvozni rezultati kažejo, da bodo letos presegli plan izvo- za, ki znaša 1 milijon 908.000 dolarjev. V prvih šestih me- secih znaša namreč prebitek plana okoli 7 odstotkov. Naj- več steklenih izdelkov so pro- dali v Zvezno republiko Nem- čijo in ZDA. V obratih hrastniške Stek- larne je te poletne dni na- znosna vročina. Posamezne delovne skupine proizvajajo pri 60 C vročine, kar zahteva veliko prizadevanj. V Steklarni so spomladi začeli graditi nove skladiščne prostore. Dosedanji prostori so namreč pretesni in pred- stavljajo »ozko grlo«. Prva etapa novih skladišč bo do- grajena do konca leta. To pa je hkrati tudi zaključna ne- koliko večja investicija, v ka- tero bodo vložili skupno oko- li 3 milijone din. Urei' skladišč bo nedvomno or. gočalo lažje delo v priprav nju steklenih izdelkov za ? kiranje in odvoz. Do Tto:> julija nameravajo v podj? končati še nekatera večja' pravila. ŽEJNI ZAGORJANI Ce bi sešteU vse količin«'' žujočih pijač, Id so jih min"" lijske dni stočili v zagorskih r ščih in prišteli sem se P'?"' pijače v zasrorskih trgovin*«^^ prišli do zavidljive številke. ■ pa pustimo statistiko: bolj P" bno je to, da doslej piva, s^' sokov ni primanjkovalo, r***, posameznih trgovinah, kjer s«' rali potrošniki čakati nekaj "'^ nove pošiljke. Kar je res, J« , tako gostinci, kot trgovci so | tnidili in poskrbeli za dostevf' ko bo vnaprej, se ne ve; ^'„ le, da se ne bi ponovila praksa, ko so namreč sredi ,^ sta v večini zagorskih trg«.*' celo gostišč ostali brez P' slisti no Videti je. da postaja nii"«^ voda vsakdanji gost vseli občanov. Z druge strani P* -j mo ugotoviti, da so v P''**^;ji ulem prvem polletju P''" Zagorju nekoliko manj alk" ^ pijač, kot v istem obdobjii^ Tako kažejo izračuni o P"""'' j davku in ni razloga, da y verjeli podatku. Na račun ^ j, šane potrošn,ie alkoholniH , pa razveseljivo raste poi'*'" neralne vode, sokov in "T. f Sicer pravijo da pivo ''f dajamo pa tudi. »A J^'liO- pivo prvovrstnk KAM'U KAR šE posebej R^"L, )i' semo V upanju, 1)A lektiv pivovarni: l^Jf^flf! tele vrstice in P<"V,)Ii:; ZA TO, da zagorskim 'gpl snikom NE bo trk^a 'M žeje IN DA zaradi J (fll potrošnje NE BO '."'iO kakršnega koli posl*"* J kvalitete TE pija«! 18. jul* SOFIJSKI PEVSKI ZBOR „Bodra Smjana'^ ZOPET V TRBOVLJAH Ljubiteljem lepe pesmi v Trbovljah je prav gotovo ge danes v spominu izredni glasbeni dogodek, ko je pred petimi leti zapel v Delavskem domu zbor mladih bolgarskih pevcev. Vsem tem, kot tudi tistim, ki pred petimi leti niso imeli prilike poslušati nepozabno petje uiladih umetnikov, objavljamo veselo novico, da bomo v kratkem ponovno sprejeli drage goste. Letošnje srečanje ima še posebno obeležje. Pred 30 leti so Trboveljski slavčki gostovali v Bolgariji in so pod pokroviteljstvom predsednika občine bolgarske metropole izvedli vrsto uspelih koncertov v Sofiji in perniku. To gostovanje trboveljskega zbora je bilo povod za tistanovitev reprezentančnega bolgarskega mladinskega pevskega zbora, ki sodi danes pod ime- nom »Bodra smjana« med najbolj .še tovrstne zbore na svetu. Na povabilo dirigenta Bončo Bočeva je dirigent predvojnih »Slavčkov« tov. šuligoj Avgust kmalu po omenjenem gostovanju potoval v Bolgarijo in posredo- val v Sofiji svoje bogate izkušnje, pridobljene z dolgo- trajnim praktičnim delom z mladinskimi zbori. Tako je bil zbor »Bodra smjana« — kot nekoč Trboveljski slavček — povod za nastanek številnih novih zborov in nove mladinske zborovske literature, s katero je odkrival in posredoval doma in v tujini lepoto in glo- bino narodne in umetne pesmi. Letos je bolgarski zbor gost »Dubrovniških iger«, ob tej priliki pa bo po zaslugi 30-letnih stalnih medseboj- nih stikov koncertiral 13. avgusta tudi v Trbovljah. Ob jubilejnem letu bodo Trboveljčani mladim bol- garskim gostom vsaj delno povrnili gostoljubje, ki so ga bili pred 30 leti deležni v Bolgariji, takrat revni tr- boveljski otroci, člani mladinskega i)evskega zbora »Trboveljski slavček«. J. S. Dejavnost SZDL v Trbovljah Kljub dopustom dejavnost SZDL v Trbovljah ne bo pre- nehala. V juliju bo izvršni odbor občinske konference SZDL Trbovlje obravnaval reorgani- jacijo osnovnega šolstva ter reelekcijo direktorjev delov- nih organizacij. Na razširjeni ieji izvršnega odbora CK SZDL s predstavniki krajev- nih organizacij SZDL in kra- j&nih skupnosti bo stekla beseda o aktivnosti krajevnih organizacij SZDL, o deja-vno- sti odbornikov občinske skup- ščine in poslancev ter o tem, kako zagotoviti kar najtes- Dejše sodelovanje med odbor- niki, poslanci in drugimi de- javniki v občini. Sekcija za družbeno eko- tom-ski razvoj bo obravnava- la predlog sprememb in do-' polnitev sistema pokojninske- ga zavarovanja in pripravila javne razprave o teh vpra- ^njih, ki močno zanimajo občane Trbovelj. In kočno bo občinska kon- ferenca SZDL Trbovlje pri- pravila skupno s predstavni- ci drugih družbeno političnih o^S''inizacij, občinske skupšči- »e in nekaterih večjih delov- organizacij pa bodo raz-] pravljali o aktivnosti poslan- cev in odbornikov ter o ak- tivnosti družbeno političnih organizacij, občinske skupšči- ne in samoupravnih organov. (S) Restavracijski prostor v Velem Lošinju LEPO JE V VELEM LOŠINJU, V BANJOLAH, NA VRHEH ... Borci iz Zasavja letujejo Več let so organizacije Zveze združenj borcev NOV iz vseh zasavskih občin ugotavljale, da bi kazalo nekje ob jadranski obali zgraditi počitniški dom za udeležence NOV in njihove družinske člane. Pred petimi let so borci iz zasavskih revirjev s prizadevanjem občinskega odbora ZZB NOV Trbovlje ter ob pomoči in razumevanju delov- nih kolektivov in občinskih skupščin zamisel tudi tu"es- ničili. V Velem Lošinju imajo po-i čitniški dom, v katerem bo letos že peto leto zapored pre- živelo del doptista več kot sto borcev in njihovih družin- skih članov. Letovanje traja deset dni. Oskrbni dan velja a bivše borce in njihove dru- žinske člane 20 Ndin, za dru- ge pa 27 N din. Letos bo v počitniškem do- mu letovalo nad 500 borcev z družinami iz občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi, Li- tija in 2alec. če je v domu prostor, radi tu preživijo do- pust tudi drugi. Borci iz zasavskih re\'irjev letujejo še v Banjolah in v domu revirskih ln sa\'inj- skih borcev NOV na Vrheh nad Trbovljami. Letovanje na Vrheh je poceni. Na Vrhe se radi vračajo, kajti hribovski svet z izleti na Partizanski vrh, Cemšeniško planino, v Je- lovico in proti Savinsjki do- lini nudijo toliko miru in le- pote kot le malokje v revirjih. .\4 KRATKO Slavje ob 22. juliju v Trbovljah Tudi letos bodo v središču za. savskih rudarskih revirjev v Tr- bovljah nadvse slovesno proslavili 22. julij - dan vstaje slovenskega ljudstva. Letošnje praznovanje jii lubilejno, saj poteka petindvajset let od II. zgodovinskega zasedanje AVNOJa in rojstva nove Jugosla- vije ter sedemindvajset let od t» krat, ko so počili prvi streli fai partizanskih pušk in naznanili začetek upora proti okupatorju. Osrednja -rireditev bo srečanj*, borcev, delovnih ljudi in mladin« na V-he.h nad Trbovljami v nedel- jo, 21. julija. 20. julija zvečer bo do postavili na Vrheh partizanski' tabor, ob tabornem ognju pa bo- do borci obujali spomine na slavne dni in dogodke iz ljudske revolu- cije. ' 21 julija pa lx) na Vrheh kraj- .sa slovesnost, na kat«ri bo govoril predsednik občinkega odbora ZZB NOV Trbovlje Gojko Gornik, pev- ci in recitatorji pa bodo izvedli kulturni program. Ob tej prilož- nosti bodo najboljšim strelcem po- delili priznanja za uspehe, doseže- ne v tekmovanju strelskih družin na čast prazniku vstaje slovenske- ga ljudstva. Preventivno zdravlje- nje borcev NOV Cementarna Trbovlje je po- slala pred dnevi na preventiv- no zdravljenje ob jadransko morje 6 bivših udeležencev NOV. Občinski odbor ZZB NOV Trbovlje je namreč predlagal delovnim organiza- cijam, da naj bi poslale naj- potrebnejše udeležence NOV na preventivno zdravljenje. Računajo v Trbovljah, da bo- do zgledu cementarne sledile še druge delovne organizacije v tej revirski občini. Razprave o sistemih zdravstvenega zava- rovanja Posebna skupina v okviru sekcije za družbeno ekonom- ski razvoj pri občinski kon- ferenci SZDL Trbovlje je te dni razpravljala o stališčih Skupščine SR Slovenije o sistemih zdravstvenega, invalidskega in pokojnin- skega zavarovanja. Dogovor- jeno je bilo, da bodo pripra- vili več specializiranih raz- prav o teh vprašanjih, pri če- mer bodo upoštevali tudi že sprejeta mnenja revirskih sin- dikatov, pripravili pa bodo še širše posvetovanje o pred- laganih spremembah v siste- mu zdravstvenega, invalidske- ga in pokojninskega zavaro- vanja in na njih sprejeli do- končna stališča o vprašanjih, ki tarejo veliko število Trbo- veljčanov KOMITE REVIRSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV: Vsi morajo uresničevati smernice Komite revirske konfe- rence Zveze komunistov je na zadnji seji, hila je v to- rek, 9. julija, razpravljal o uveljavljanju smernic pred- sedstva in izvršnega komi- teja in revirske konference ZK v novi strukturi ZKS ter o sklicu seje revirske konference ZKS. Ko so obravnavali uveljav- ljanje smernic predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ so ugotovili, da tudi v revir- jih še niso storili vsega za hi- trejše izvajanje nalog. Akcij- ske programe so sprejele le občinske organizacije ZK, tre- ba pa bo pohiteti z izdelavo in sprejemom akcijskih pro- gramov tudi v krajevnih or- ganizacijah ZK ter v aktivih in organizacrijah ZK v delov- nih organizacijah. Občinska vodstva ZK bi morala zdaj na osnovi sprejetih akcijskih programov izdelati konkretne zadolžitve, podobno kot so to že storili na zadnji razširjeni seji sekretariata občinske konference ZKS. Sploh je treba zagotoviti, da se kar najširši krog komunistov vključi v uveljavljanje smer- nic predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. Komite revirske konference ZKS je na seji sprejel pred- log sekretariata občinske kon- ference ZKS Trbovlje, da bi tudi revirska organizacija ZK izdelala akcijski program, v katerem bi bili zajeti proble- mi, ki zadevajo vse tri občine in med katerimi je na prvem mestu reševanje težavnega položaja v premogovništvu in programiranje nadaljnjega razvoja zasavskega bazena. CIani komiteja so tudi po- udarili, da je bilo doslej opa- ziti premalo teženj, da bi se tudi ostale družbeno politične strukture vključile v izvaja- nje smernic. Ti družbeni de- javniki v občini, od Sociali- stične zveze. Zveze sindikatov. Zveze mladine pa do občin- skih skupščin, pa bi morali izdelati tudi programe aktiv- nosti, saj najdejo prav vsi v smernicah obilo nalog. Ko so člani komiteja revir- ske konference ZKS razprav- ljali o predlogu novega sta- tuta Zveze komunistov Slove- nije, so poudarili, da bi mo- rali v novem statutu ZK Slovenije poudariti tudi iz- kušnje, ki so jih dosegli pri organiziranju ZK v zasavskih revirjih in na drugih področ- jih. V revirjih, na primer, ustvarjajo namreč pogoje za to, da pridejo do enotne or- ganizacije ZK na področju Trbovelj, Hrastnika in Zagor- ja ob Savi. In končno je revirski komi- te ZKS na zadnji seji sklenil, da bo v septembru sklical se- jo revirske konference ZKS, na kateri bodo obravnavali oceno političnega položaja in aktivnosti pri izvajanju smer- nic predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, in to na podlagi akcijskih programov organizacij ZK, spregovorili pa bodo še o stanju in pro- blemih na področju neposre- dne samouprave občanov. Zgledna pripravljenost 9 Ko so se v Trbovljah pred leti odločili, da bodo pospešeno pristopili h komu- nalnemu urejanju mesta, so kaj kmalu ugotovili, da bi za v.sa dela potrebovali več mili- jonov dinarjev. 9 Tudi z vpeljavo prispev- Ka za uporabo mestnega zem- ljišča del bistveno niso mogli pospešiti, saj do nedavnega komunalni ureditvi v središču zasavskih rudarskih revirjev niso namenjali večje pozorno- sti. Občani so naposled spozna^ li, da bodo morali začeti tudi sami zbirati denar, da bodo posamezni komunalni proble- mi hitreje odpravljeni. Prvi so se za to odločili stanovalci Kovinarskega naselja, kjer prebivajo v glavnem zaposle- ni iz strojne tovarne Trbovlje. Ker je bilo treba zbrati denar za asfaltiranje dohodov k sta- novanjskim hišam, so se do- govorili, da bo vsaka družina prispevala 60 novih din, tisti z osebnimi avtomobili pa 200 novih din. Nekaj dfenarja pa je dodala .še strojna tovarna. Zgledu stanovalcev Kovinar- skega naselja so sledili še drugi, tako na Leninovem tr- gu, v naselju Dom in vrt, na Kešetovem itd. Prebivalci Le- ninovega trga bodo prispeva- li 100 oz. 150 novih din, v Do- mu in vrtu 200 oz. 300 novih din, na Kešetovem pa 100 oz. 200 novih din. Računajo, da bodo letos občani Trbovelj zbrali več milijonov starih din samoprispevka za asfalti- ranje cest in dohodov k sta- novanjskim zgradbam, s tem denarjem in pa s prispevki nekaterih delovnih organiza- cij ter z delno udeležbo sred- stev prispevka za uporabo mestnega zemljišča pa bo mo- goče tako asfaltirati novih 30O0 do 4000 m2 cest v Trbov- ljah. Razumevanje občanov Tr- bovelj za ureditev nekaterih komunalnih problemov tudi z lastnimi sredstvi je preseglo vsa pričakovanja. Uspešnost akcije za urejanje oziroma asfaltiranje dohodov do po- sameznih naselij oziroma do zgradb v naseljih pa tudi do- kazuje, da so občani priprav- ljeni podpreti vse tiste akcije, ki imajo namen razreševati probleme, ki so občanom naj- bližji in za katere menijo, da jih bo mogoče hitro in uspeš- no razrešiti. Učenci osnovnih šol obiščejo Kočevje Okrog 40 pionirjev in pio- nirk iz Trbovelj bo zadnjo ne- deljo v avgustu obiskalo Ko- čevje, kjer se bodo udeležili proslave ob 25-letnici zbora odposlancev slovenskega na- roda. Trboveljski upoko- jenci na izletu Predzadnjo nedeljo je pri- pravila podružnica društva upokojencev Trbovlje avtobu- sni zlet za člane. Ogledali so Si Ptuj, Bori, Mursko Sobo- to, Gornjo Radgono. Maribor in Celje 18. julija 1968 Anka Vrečerjeva Ob 90letnici celjske gledališke igralke 21. julija bo dočakala svo- jo devetdesetletnico edina še živeča članica celjskega gle- dališča, ki ga je po svojem prihodu v Celje 1897 do 1901. leta vodil dr. Vladimir Rav- nihar. Vse takratne celjske igralke že krije domača zem- lja (Anica Kukovčeva, Meta Baševa, Mira Karlovško- va, Ela Kalanova). Anki Vre- čerjevi je usoda nakloni- la učakati visoko starost de- vetdesetih let pri polni te- lesni in duševni čilosti. Ob njenem visokem jubi- leju je prav, da se na krat- ko pomudimo pri njenem gledališkem udejstvovanju, ki ga je začela kot dvajsetletno dekle 18. aprila 1899 v spe- voigri »čevljar baron«. Kot I>evka izrednih spK)sobnosti je p>oslej nastopila v vseih spe- voigrah takratnega repertoar- ja in kot solopevka na kon- certih Celjskega pevskega dru- štva. V sezoni 1899-1900 je z velikim uspehom razen v »Čevljarju baronu« nastopi- la še v spevoigrah »Tat v mlinu« in »Martin Smola«, največ uspeha pa je v tej se- zoni dosegla v prvi opereti, uprizorjeni na celjskem slo- venskem odru — »Na Vrb- skem jezeru« Thomasa Koso- hata 17. junija 1900. V znak zahvale za njeno sodelo- vanje pri vseh igrah s pet- jem ji je na tej predstavi Celjsko pevsko društvo po- klonilo velik šopek svežega cvetja. V naslednji sezoni 1900 1901 se je »s svojim odlič- nim petjem prav posebno odlikovala Anka Vrečerjeva v burki »Vrban Debeluhar« (3. marca 1901)« — kakor po- roča »Domovina«. Dne 27. julija 1901 je bila v Narod- nem domu velika slovesnost, ki so jo priredila vsa narod- na društva odhajajočemu dr. Vladimiru Ravniharju. Imeno- vali so ga za častnega člana Celjskega pevskega društva, Anka Vrečerjeva pa mu je po krajšem nagovoru izroči- la posrebren venec Celjskega pevskega društva. Naslednik dr. Ravniharja je postal Rafko Salmič, ki je 9. marca 1902 z velikim us- pehom uprizoril »Rokovnja- če«, v katerih je Anka Vre- čerjeva očarala občinstvo s petjem None v rokovnja- škem taboru in s pesmijo »Zora vstaja, dan se dela«. V sezoni 1902/1903 so ponov- no igrali »Rokovnjače«, v ka- terih je Anka Vrečerjeva »igrala in pela, kakor se mo- remo nadejati le od nje«, ugo- tavlja »Domovina«. To sezo- no je s posebnim uspehom nastopila tudi v spevoigri »Pri belem konjičku« in 4. oktobra 1902 na prireditvi »Večer v slovenskem raju.« V vseh naslednjih sezonah je nastopala s pevskimi toč- kami pri gledaliških uprizo- ritvah in na koncertih Celj- skega pevskega društva. Posebno pomembna prire- ditev v Celju je prvi poiz- kus kabareta v slovenski gle- dališki zgodovini, ki so ga priredili 7. julija 1907 v Na- rodnem domu pod naslovom »Velild celjski Orfej«. Glav- na točka tega prvega kaba- reta na Slovenskem je bil ve- liki pevski dvospev Franca Suppeja »SPOVED«, ki sta ga ob viharnem odobravanju ob- činstva izvajala Anka Vre- čerjeva in Rafko Salmič. Spored in slovenski tekst z notnim materialom te uspe- le kabaretne točke sta nam v celoti ohranjena. Prav ta- ko je ohranjen tudi tekst druge točke sporeda z na- slovom »Celjska pesem«. V njej nastopajo ženski zbor, moški zbor in mešani zbor. O tej edinstveni prireditvi bo treba vsekakor še podrob- neje spregovoriti. Tako smo v skopih obri- sih prehodili umetniško pot današnje devetdesetletne slav- Ijenke Anke Vrečerjeve, ki zdrava in čila opravlja vsa gospodinjska dela na svo- jem domu v Vrunčevi ulici, kot da ji je petdeset let. Ra- da se spominja prelepih, a včasih tudi grenkih časov ce- ljskega gledališča pod dr. Ravniharjevim in Salmičevim vodstvom^ ko je bilo odrsko udejstvovanje združeno z ne- malimi materialnimi žrtvami in je bilo edino plačilo za de- lo in trud — priznanje ob- činstva. Kot hčerka zavednega šolnika je bila rojena na Teharju 21. julija 1878. Os- novno šolo je končala do- ma, nakar se je posvetila študiju petja in klavirja. Kot učiteljica klavirja je vrsto let poučevala na domu. Ko se ji zahvaljujemo za njen pomemben doprinos k dvigu gledališke kulture ta- kratnega slovenskega gle- dališča v Celju in njegovega občinstva, ji iz vsega srca čestitamo k visokemu jubile- ju z iskrenimi željami, da bi učakala še vrsto zdravih in^ zadovoljnih let! FEDOR GRADIŠNIK KRATKE IZ REVIRJEV Na novo označeni prehodi za pešce v Trbovljah so zadnje dni na cestni magistrali na novo označili prehode za pešce, saj je bilo to delo nadvse potrebno, označili pa so tu- di postajališča avtobusov- Samoupravljanje v zasavskih premo- govnikih v Zasavskih premogovni- kih, največji delovni orga- nizaciji v zasavskih revirjih, deluje v samoupravnih orga- nih 124 članov delovnega ko- lektiva, oziroma blizu 10 od- stotkov vseh zaposlenih.Osred- nji delavski svet, najvišji sa- moupravni in predstavniški organ Zasavskih premogovni- kov, šteje 51 članov, v delav- skih svetih enot je 107 čla- nov, v svetih delavnih enot pa 32 članov. V stalnih ko- misijah samoupravnih orga- nov Zasavskih premogovni- kov deluje kar 213 članov delovnega kolektiva. Preurejena prodajaln^ Trgovsko podjetje »Prvi iu nij« je pred kratkim preuj. dilo in sodobno opremilo p,j^ slovalnico s tehničnimi pjg^j meti, keramiko, radijskimi j,! televizijskimi sprejemniki drugimi predmeti na cesti i junija. Spet nova pridobite, za Trbgvlje!_______ Strelišče, dom in trenerji Pomenek o načrtih in težavah celjske strelske organizacije jji naključje, če se je raz- P^or z nekaterimi funkcio- ^j^rji celjske strelske organiza- ''jje in najboljšimi strelci- Igljniovalci ustavil in osre- dotočil na tri bistvene prob- ]enie, četudi drugih ni manj- kalo.' Ustavil se je pri pokri- strelišču za zračno puš- jo, Ici ga v Celju več kot ogrešamo, zatem pri dokon- ■jDJu strelskega doma in nazadnje pri trenerju ali jjolje -^čeno trenerjih. ć!eprav imata v mestu ob gavinji dve strelski družini jpajhni strelišči za zračno pu- ško, je Celje pravzaprav brez pokritega strelišča za zrač- no puško, brez tistega osnov- nega objekta, ki pomeni za- jejek in nadaljevanje množic Qega zbiranja in vzgoje mla (jih strelcev. Tekmovanja v jolah in v okviru sindikalnih podružnic so opozorila, da je jied mladimi in starejšimi ve- liko zanimanje za strelski šport, žal pa nimajo možno sti, da bi se vključili v mno- žično redno in sistematično (Jelo. Streljanje z zračno pu- ško pomeni začetek dolge in zahtevne abecede, zato je za hteva strelcev oziroma opo- zorilo, da so brez takšnega ob- jekta kot težak invalid pov- sem utemeljena Pri vsem tem pa še gre za nujnost, da bi prišli do večjega pokrite- ga strelišča. Občinska strelska organiza- cija bo opozorila javnost in pristojne dejavnike na ta problem in hkrati prosila za pomoč. Ne glede na vse pa lahko zapišemo — Celje po- trebuje pokrito strelišče za zračno puško, Celje mora ta objekt tudi dobiti! Strelišče Na gričku je zd^j reč ali manj urejeno. Ne gle- de na vse peripetije in teža ve, ki so se pojavljale, je to brez dvoma osnovni objekt z& redno delo z malikalibrsko puško Vse kaže, da bodo za radi tarč prešli na klasični in dosti bolj zanesljiv sistem kot pa so avtomati. Toda no- ve zahteve in nove discipline J strelskem tekmovalnem žportu zahtevajo tudj 25 metrsko strelišče. Tega bodo morali urediti, če bodo hoteli f korak z drugimi. Pogoji pa narekujejo, da bi ga bilo najbolj smotrno urediti Na gričku. Tudi to je naloga, ki to zahtevala precej naporov, ia ne rečemo denarnih sred- stev. Poleg strelišča stoji lep strelski dom. Zaenkrat je še neometan, v njem pa urejeno stanovanje za upravnika. Zdaj bo treba od tega stanja ^orak naprej. Nujno je stav- bi ne samo ometati in jo ure- ^'^i pročelje, marveč v njej ^ društvene prostore, skla in podobno. To je impe- fstiv -nimo katerega ni mo in tako ustvariti pogoje za redno športno m družabno življenje strelcev. To pa niso vsi problemi, s katerimi se srečujejo strelci v Celju m občini. V pri- jetnem pomenku so opo- zorili na strokovno delo in nujnost stalnega trenerja za občinsko organizacijo, hkra- ti pa menili, da bi bilo več kot koristno, če bi stalni tre- nerji, vendar ne kot profesi- onalci, delali tudi v strelskih družinah. Le tako bo mogoče tudi v kvaliteti naprej. Sicer pa, na kvaliteto vpliva še ne- kaj drugega — dobro orožje in kvalitetno strelivo. Z vsem tem pa so celjski strelci na slabem. Tu ni denarja, da bi si lahko privoščili orožje no- vejšega izvora. In prav zaradi tega ni tistih rezultatov, ki jih dosegajo drugje, kjer ima- jo na voljo več sredstev za eno in drugo. To je problem, za strelce več kot značilen, na katerega že dolgo opozarjajo. Skupina strelskih delavcev in tekmovalcev, ki je sodelovala v razgovoru o proble- mih in nalogah strelske organizacije v Celju in občini. (Foto: M. B.) Toda kaj, ko so izgovori vedno enaki — ni denarja. Vendar, če hočemo dobiti na- slednika Tržana, Jagra, Do- bovičnika, Rozmana, Dečma- na in drugih bo treba misliti tudi na to, pa ne samo misli- ti, marveč imeti več finanč- nih sredstev. Tako ima naš celjski državni reprezentant, Jože Tržan pištolo od 1954. leta. Drugi se ponašajo z orožjem novejšega datuma. Podobno je glede streliva. Kot rečeno to so samo ne- kateri problemi, s katerimi se srečuje druga najboljša občinska strelska organizacija v republiki, ki je že nič to- likokrat z delom in uspehi dokazala, da si zasluži več kot pa dobi. Zasluži zaradi športa, vzgoje mladine in vzgoje ob- rambne sposobnosti mladega človeka, M. BOŽIČ Žuntar zapušča atletiko Presenetljiva odločitev potencialnega olimpijskega kandidata »Zapuščam atletske steze Poskušal se bom zaposliti in pričeti delati. Postati hočem navaden državljan brez obte- žitev, ki mi jih nalaga atleti- ka,« je začel, ko sva se sre- čala in sem ga vprašal, kako je s poškodovano nogo. QHudo mi je, ker me stal- nov napadajo. Vem, da sem sam precej kriv, vendar sem navsezadnje tudi in samo človek kot vsi ostali.« Ni morda tvoja odločitev plod trenutne krize? >iNe. Dobro sem vse premi- slil in resnično ne bom več treniral. Za zabavo igram še samo mali nogomet.« Zakaj potem odhajaš? »Nihče ni nenadomestljiv; ne ti, ne jaz, ne drugi. Razli- ka je samo v tem, da drugi ne vedo, da jih lahko drugi za- menjajo.«« Te ne zanimajo olimpijske igre? »So me. Zdaj me ne več.« Letos nisi imel ravno dob- rih rezultatov? »Kako da ne? Zmagal sem na državnem prvenstvu v kro- su, bil prvi v Sloveniji, četrti v Sao Paolu; potem so pri- šle poškodbe.« Vendar za potencialnega olimpijskega kandidata le ni- si dosegel dobrih rezultatov? »V domovini nimam konku- rence in tako tudi ni možno postavljati najboljših rezulta- tov. Poslali so me v Budim- pešto, vendar sem se poško- doval in odstopil. Poškodbo imam še sedaj.« Ce bo Drago svojo zadnjo obljubo držal, bo to vsekakor težak udarec za našo atletiko. Ce je plod trenutne krize,,:, ki je pri njem tako pogosta, - je treba pravilno ukrepati. Pri vsej stvari pa je nujno upoštevati, da je tudi 2tmtar samo človek z dobrimi ln slabimi lastnostmi. Odhod 23. letnega atleta bi bil vsekakor hud. Navsezad- nje le še ni rekel svoje zad- nje besede na atletskih ste- zah ... V.T. Šport za praznik celjske občine v počastitev praznika žal- '^e občine so bile tudi števil- "6 športne prireditve. Kot °s^ale so tudi te pripravili v ^^nipetru. Tekmovali pa so v ^^lem nogometu, odbojki, ''■"eljanju, šahu in rokometu ^Rokometnega turnirja so se ^•^^»ežile štiri ekipe. Rezulta- ^ 'Skem pa so bili naslednji: ^^mpeter - Petrovce 11:10. ^^'i-civče - Griže 12:13, šempe- Žalec 12:11. Zmagala je /^Pa šemt)etra s 1042 kro- 2. Polzela 987, 3. Vran- 892, 4. Žalec 834. Najbolj- Posamezniki pa so se uvr- 3 takole: 1. Jože Korim (J*l2ela) 238, 2. Adi Klavor ^J^i^peter) 220, 3. Alojz Kla- ! 'Šempeter) 213 itd. 5j nrialem nogometu je na- t^ilo kar štirinajst ekip, kar . fekord na takšnih tekmo- l^ijh. Rezultati dvobojev J bili; Polzela I-Zabukovica !>■■;■ Polzela I-Vransko 4:1. '^"'a Tl-žalec II 0:2. Šem- peter II-Latkova vas 2:0, Pe- trovče-Gomilsko 1:2, Gotov- Ije-Ložnica 2:1, Žalec I-šem- peter I 4:1, GomUsko-Gotoiv- Ije 5:1, Žalec I - Gomilsko 1:0, Gomilsko - Polzela II 1:0 V finalu sta se pomerili ekipi Žalca II in Šempetra II. Zma- gala je vrsta iz Šempetra z I : 0. Med štirinajstimi šahisti je zmagal Ranzinger iz Žalca z 11.5 točke, 2. štorman (Šem- peter) 11, 3. Brinovec (Žalec) II točk itd. Na odbojkarskem turnirju so nastopila štiri moštva. Tek- me pa so se končale takole: Braslovče-Gotovlje 2:0, šempe- ter-Gomilsko 2:0. V finalni igri so Igralci iz Braslovč premagali moštvo Šempetra s 8:1. Priznati je treba, da so bila vsa tekmovanja odlično pri- pravljena, za kar gre organiza- torjem vsa pohvala. T. Tavčar v Sport za praznik Čeprav yt že nekaj športnili tekmovanj v počastitev praznika celjske občine in dneva vstaje slovenskega naroda končanih, bo te dni še več zanimivih prireditev. Tako bo že jutri, v petek, 19. t. m. ob 16.30 uri na stadionu Bo- risa Kidriča mednarodni atletski miting za Skokov memorial, v so. boto, 20. t. m. ob 17. uri pa bo na športnem prostoru v celjskem mestnem parku prijateljski teni- ški dvoboj med Celjem in Trbov- ljami. In končno je tu še pone. deljek, 22. t. m. ko bo ob 17. uri na ljudskem kopališču odprto pr- venstvo Celja v plavanju. Zaključek sindikalnih - iger Danes, v četrtek, 18. julija bo lavnosten zaključek prvega dela sindikalnih športnih iger v Celju. Medtem, ko bo zaključna sloves- nost z družabnim večerom ob 19. uri na gričku, se bo dve uri prej začel orientacijski pohod članov delovnih kolektivov. Pot jih bo vodila iz mesta preko Anskega vr- ha v Lisice. Tržaški hokejisti v Celju Med hokejisti na travi .gabrskega Partizana in enakim moštvom iz Trsta že dlje časa veljajo prijatelj- ski odnosi. Medtem, ko so Gabr- čani že gostovali v Trstu, bodo Tr. žačani v gosteh v Celju v soboto, 20. tega meseca. To bo povratno srečanje enakovrednih tekmecev. Prvenstvo z malo- kalibrsko puško v počastitev dneva borca je bilo na strelišču Žimpret v Viianjah prvenstvo konjiške občine v stre- ljanju z malokalibrsko puško. Kkipe so dosegle naslednje rezul- tate: 1. LIP 393 2. Kostroj 356, i. Tone Meliva 346, 4. Konus (vse SI. Konjice) 333, 5. Pohorje, Vita- nje 301,6. Alfonz Šarlah, Zreče 289. Najboljši posamezniki so bili: Bo. ris Planine (LIP) 109, Ivan Skolt (T. Meliva) 105, Stane Pahole 100. Slavko Petrič (oba LIP) 99, Vili Kukovič (Kostroj) 98 itd. Zmagovalna ekipa je prejela po kal, najboljši posamezniki pa na- grade. Javi Sindikalne igre v času od 3. do 22. .iulija so v Slovenskih Konjicah sindikalne športne igre. Organizator tekmo- vanja je tovarna Kostroj. Nasto- pajo pa sindikalna moštva: Ko- nus, Kostroj, Dravinjski dom, dru- žbene službe in mešana ekipa Tekmujejo v nogometu, rokometu, odbojki, košarki, šahu in stre- ljanju. Javi ŽRTVE PROMETA Nepravilno zavijanje Iz šentruperta se je protc Šempetru peljal z motornim kolesom CIRIL TOMAŽIN, ko mu je nasproti pripelja- la kolesarka ANTONIJA VI- HAR. V križišču je zavila v levo proti Preboldu, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Tako je zaprla kot motoristu, ki jo je kljub moč- nemu zaviranju zadel in zbil po cestišču. Pri padcu si je kolesarka močno poškodova- la hrbtenico, Tomažin pa je dobil manjše praske Izsiljevanje prednosti Po stranski cesti iz Laz se je pripeljal na cesto II. re- da Ar j a vas — Velenje v Cr- novi kolesar ERNEST CO- KAN, ne da bi upošteval pro- metni znak »Križišče s pred- nostno cesto«. Prav tako si ni prepričal, če je cesta pro sta. Zapeljal je nanjo v tre- nutku, ko je privozil iz Ve- lenja s tovornim avtomobi- lom FRANC DOBNIK. Voz- nik je opazil kolesarja, ki je izsiljeval prednost in močno zavrl, vendar ni mogel pre- prečiti trčenja. Cokana je vo- zilo zbilo na travnik, kjer je obležal z zlomljeno ključ- nico. Zaspal za krmilom Voznik tovornega avtomo bila ANTON ŠPEGELJ je pozno ponoči vozil po cesti sti III. reda in v Spodnjih Zrečah pri Slovenskih Konji- cah zaspal za krmilom. Za- peljal je s ceste na travnik ter tu trčil v dve jablani. Te- lesnih poškodb na srečo m bilfi, škode na,avtomobilu,, ki ima popolnoma razbit pred nji del, je za 10.000 dinarjev Avtomobila sta trčila Voznik osebnega avtomobi- la IGNAC KRIVEC je vozil iz šentruperta proti Mozir- ju, ko ga je na ovinku pre- hitel prav tako z osebnim avtomobilom STOJAN DO- KOZOV Pri tem je zaneslo (ijeguv avtomobil pred pre- nitevanega nakar sta vozili trčih Oba avtomobila sta se večkrat prevrnila po cest- nem nasipu na travnik Laž- je poškodbe sta dobila voz nik Krivec in sin MIRAN Dokuzov pa je bil težje po- škodovan. Dokuzovu so od- vzeli kri za preiskavo. Nevarno prehitevanje Proti Mozirju se je peljal z osebnim avtomobilom JO- ŽE ZALOŽNIK in v Preser- ju na blagem desnem ovin- ku prehiteval neznani oseb- ni avtomobil v trenutku, ko se je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom ZDRAVKO BRUNET Vozili sta trčili, škodo so ocenili na 6000 dinarjev š M. SENIČAR Upokojence so povabili V počastitev praznika Ce- lja in dnevt vstaje slovensive- ga naroda je kolektiv štor- ske železarne povabil na sre- čanje k Vrunčevemu domu na Svetini svoje upokojence jpa tudi njihove vdove. Sre 'čanje bo v nedeljo, 21. t. m. Štipendije podeljene Upravni odbor sklada za štipendiranje mladih talen- tov pri občinski konferenc] Socialistične zveze Celje je podelil letošnje štipendije, i? sredstev sklada bodo štipen- dirali pet dijakov srednjih šoj ter pet študentov na /isokih oziroma višjih šolah. To le za dva več kot prejšnje leto. Razvili bodo zastavo člani gasilskega društva Prožinski vasi bodo praznk 2. julija počastili s prosLi vo 30-letnega društvenega ob- stoja, poleg tega pa bodo raz vili svoj" zastavo. Medlem ko bo proslava dneva vstaje zastavo."' j^- julija 1968 špptt' kroniku tednik««« 13 MWL I OGffi^ Vsaka oeseda v malem (iglasu slane 0.5») Nilin (za naročnike I m O.bti \dm (za vse drusfl Ob posre dovanju ciaslova v aprav) tista zaračunamo še do datnib i.uii Ndm. la ogla se pod šifr«i pa po 2,(Hi \din Male oglasi sprejema- mo načelno \ upravi lista vsak teden do lU ure v soboto Izjemoma spreje mamu naročila la male oglase 12 Klrtaljenih kra lev tiolnišnit zavodov ie podobno tud) v pismih če nakaže naročnik istočasne ustrezno vsoto denarja C IKUMK OGLASNI ODDKLKh IN SPRKJKM RADIJSKIH OBJAV TEK CKSriTK tflje (iregor 5ičeva a. pritličje desno; teieton {1(15 I'KODAM KOMKI.KIM. ?paimco - svetlo trd les prodam Dolar jeva 6. NUJNO — zelo ugodno prodam kompletno spalnico Jakhel, Tm- barjeva 14 - vsako popoldne. SADNI stiskalnici 1(X) In 501 pro- dam Jakob Ptlih Celje. Tmovlje številka 203 PIJHALNIK za zmetavanje sena prodam Ferdo Balant Vrba 12. Dobrna SiWO hišo ix9 t voda v hiši), nji vo, vrt, garažo, drvarnico, ob cesti na ravnini 15. minut od av- tobusne oosiiije Liboje prodam Ivan žibret. Liboje 6, Petrovce. ..KRALJICO PECI« in otroški vozi- ček prodam Ogled med 12 in 15 aro Fra ile. Cesta na Ostrožno 1 Celje KROŽNO ža<;o premera 90 cm z elektromotorjem 10 KM, motorno kolo Bivnv GOO ccm registrirano m tehnično pregledano prodam Naslov v upravi lista. VSU primo m italijanski kombi- niran otroš.Ki voziček prodam Naslov v upravi lista. /ASTA^;) 600 D in fiat 600 ugod- no proda. Mirko Božič. Brezje i3 Mozirje KIJMM i;n(»SOBNO stanovanje v Celju ali bližnji okolici kupim. Pi- smene ponudbe pod »Avgust - September« VSEIJIVO dvosobno stanovanje v Celju ali bližnji okolici kupim Ponudbe TX)šljite Dod »Vseljivo« STANOVANJF STARIvIšO- žensko ki bi nudila neopremljeno sobo 56 letnemu moškemu po možnosti tudi po- spravljala iščem. Za uslugo nu di 10.000 Din nagrade. Naslov v upravi lista VEČJO sobo s posebnim vhodom v centru mesta iščem. Naslov v upravi lista DIJAKINJI 1 .etnika sprejmem na stanovao e Stanetova ul. 22, nadstropje, evo. OPREiMIJENO sobo oddam. Na slov v unravi lista. SOSTANOVAIX;a sprejmem Cesta na srrad MLAJŠO dobrosrčno upokojenko, ki nima stanovanja sprejmem za skupno gospodinjstvo. Štefka Pe- tek, Ceije, Stanetova 3-II, levo. OPREMLJENO ali prazno večjo sobo išče starejši samec Ponud- be pošljite na poštni predal 102, Ceije PRAZNO sobo oddam dvema sta- rejšim" uslužbencema Naslov v uprav lista TAKOJ vseljivo komfortno štiri- sobno stanovanje, etažna kurja, va (110 kv. m.) in posebno dvo- sobno stanovan,ie 47 kv, m. v Celju, Cuprijska ulica 8, II. nad- strop.je (biv.ša razlagova) — na- prodaj. Ogled mogoč vsako ne- deljo od 10. do 13. u e. Ostale informacije: Koračin, Solovljeva 12. Zagreb, tel. 411-869. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD razpisuje naslednja učna mesta: ključavničar — 4 učenci električar — 1 učenec moleter — 1 učenec. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. Kandidati naj vložijo prošnje v roku 15 dni na naslov: »Tekstilna tovar- na Prebold, p. Prebold. Lep izlet v Logarsko Tokrat lahko spet poroča- mo o izredno uspešnem de- lovanju organizacij Rdečega križa na našem območju. Rde- či križ je organiziral izlet si cialnih podpirancev v Logar- sko dolino — bilo jih je i05 skupaj v treh avtobusih. Ob lepem vremenu ter pod vod stvom članov socialne komi- sije Občinskega odbora Rde- čega križa Celje, so obiskali socialni delavci ta lepi del naše domovine, med njimi prvič. Mnogi med njimi so do- bili solzne oči, saj niti slutili niso, da imamo tako lepe kraje. Solze v oči pa so do bili tudi tisti, ki so jih spre- mljali — občutili so da nji i v rud in delo organiza- cijah Rdečega križa ni za zaman. To je bila izrečena zahvala, na neposreden na- čin, brez besed in zatrjevanj. Pogoščeni v Solčavi s kosi- lom in malico, so doživeli ne- pozaben dan, ki ga jim je omogočila organizacija Rdeče- ga križa. K velikemu uspehu izleta so pripomogle gospo- darske organizacije in sicer: Cinkarna Celje, ki je dala na razpolago brezplačno en av tobus ter avtobusno in turi- stično podjetje IZLETNIK Celje, ki je dalo dva avtobu- sa s popustom pri ceni. Upravni odboi »POLZELA, TOVARNE NOGAVIC« POLZELA razpisuje i štipendiji za študij na višji tehnični šoli v Mari- boru, odsek za tekstilno tehnologijo. V razpisu lahko sodelujejo kandidati, ki so z naj- manj dobrim učnim uspehom dokončali srednjo tehnično tekstilno šolo — pletilski odsek. Kandidati morajo splošno-kadrovskemu sektorju podjetja poslati naslednjo dokumentacijo: 1. lastnoročno napisano prošnjo za dodelitev štipen- dije in življenjepis; 2. original ali overjen prepis zaključnega spričevala o dokončani ustrezni strokovni šoli; 3. vso dokumentacijo, s katero dokazujejo pr«no- ženjsko stanje svoje družine. Razpis traja do 31. 7. 1968. LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT »SAVINJA« CELJE upravni odbor razpisuje NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: 1 štipendijo na biotehnični fakulteti — gozdarsko lesarski oddelek 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 4 štipendije na tehnični srednji šoli — lesni od- delek , Za dodelitev štipendij imajo prednost učenci višjih razredov navedenih šol, otroci članov kolektiva delovne organizacije in otroci članov ZB NOV. Kandidati naj dostavijo svoje vloge s potrebnimi dokazili na naslov: LIK »Savinja« Celje, splošno kadrovski sektor, Celje, Mariborska 116. Rok pri- jave je do 31. 7. 1968. BELI PROIVIETNIKI Ko so se sredi prejšnjega tedna na križiščih v Celju po- javili beli prometniki, smo zadovoljno ugotovili: »No, vendar!« Elegantne kretnje, slepeča belina in — zadovoljno-samo- zavestni nasmeški na mladih obrazih pomagajo, da zdaj zdrkneš skozi križišče hitreje, brez zapletov in brez sočnega govorjenja! Ob križiščih pa so se še nekaj dni za tem ustavljali tudi tisti, ki sicer običajno ne prodajajo firb- cev. Pogled na fante v t)elem je namreč resnično prijeten »Za bele uniforme smo se v glavnem odločili zaradi dveh razlogov,« je povedal pomočnik komandirja posta- je milice v Celju Polde Ribič. »Prometnik je v njej veliko bolj vpadljiv — vozniki ga lahko opazijo s precejšnje da- ljave — varneje pa je tudi za prometnika samega. In kor^ no — bela obleka je tudi liko privlačnejša, pa je z^;' v turistični sezoni še poseli na mestu.« šest belih prometnikov,, so se usposabljali v posei{ šoli, bo zdaj usmerjalo ^\ met na križiščih Dečkove; Mariborske, Mariborske ; Bežigrajske ceste, Gregorčič^ ve, Ipavčeve in Vodnico-, ulice ter pred pošto. V belet do jeseni, nato pa v običaja uniformi. Potem bodo spe manj vpadljivi, toda upair.. da prav tako samozavestni; odločni. Vsak beli miličnik ima ti bele uniforme, kar mu osu) goča, da je res vedno bd. i njihovi pralnici bodo torej po rabili nekaj več pralnega i« ška, pa nič zato, saj zdaj uit piščalka pogosteje zažvižga! Preberite tudi tole! Niti seliunde ne bo imela počitnic Uboga Polonca, zares se mi smili. Rad bi ji priskočil na pomoč, rad bi prepričal nje- no mamo, naj si vendar vte- pe v glavo, da se Polonca težko uči, ? bo ubila! je hlipala Polonca Po šoli pa ni upala domov Součenki sta jo prijeii za ro ko in ji prigovarjali -^^ako dolgo, da je potem le šla. Da pa bi mama le preveč ne vzrojila, sta se morali tudi učenki zlagati. — Polonca je pisala zad njo matematično nalogo za dobro. O, pa je bila Polončina mama spet huda. Pod nalo go bi moralo pisati odlično. Uboga Polonca, kako bi bi.a tepena, ko bi mati zvedela resnico. In jo je kmaiu izve- dela. Polonca je prenesla zvezek domov in mama je opazila, da je nezadostno po radirano, pripisano pa je ne kaj nerazumljivega. Tisto ne razumljivo je bilo še oajboij podobno trojki. Huda ura je zajela hišo in uboga Polonca je bila menda vsa progasta od batin. Potem pa mat. v šolo. — Tovariš, rekli ste, da b > menda prav dobra. Zdaj pa enke nosi domov! — Saj sem vam povedal na zadnjem roditeljskem sestan ku, (3a težko osvaja -»n.jv. Po- glejte, nekateri predmeti ji pa kar gredo, ji pokaže uM telj redovalnico. Užaljena mama pa kar poskoči. — Kaj? Samo dobra oo? Ni- ti sekunde ne bo imela počit- nic, niti sekunde! — Poglejte, trije bodo zao- stali, nekateri bodo zadost- ni... — To meni nič mar. Učiti se mora in konec, Soseiot deklini se pa le lahko učti Vsi okoli naše hiše se dobr: učijo, samo naša se noče. C jaz ji že pokažem! — Poslušajte, vaš otros n ša hča je vaš in vašega im ža produkt. Ali ste že kdii pomislili na to? — Jaz sem se dobro Jči Pa tudi starejša hči se Ji Kako pa se je mož nt pa me enostavno ne briga V. pa mojega otroka nikar b zagovarjajte. Bom že sas uredila. Počitnic ne bo t amen! Slišal sem, da je mama a res mož beseda. Polonca » sme nikamor, niti čez ces;: ne. Vsak dan poseda 9^ hišo in v roki drži knjip Ljudje tako pravijo. Uot^ pa le ni vse res. če .li, tem bi moral materi scisa- roko. — Poslušajte, ne bodite t! rič, bodite matil? BOLJE »OMEGAi utrujena sta slednjič sedla na vitki ukrivljeni vrh dreves. Počivala sta in lagodno zrla na živl.jenje okrog sebe. Sonce je stalo visoko v zenitu. Iz polet nega rastlinja se je dvigal omamen, blag vonj. Jasno nebo se je bečilo nad brezmejno rastlinsko prepro go i\lorda je tam nekje na robu te zelene preproge peščeni breg. Bistri valovi urne reke pljuskajo na beli prod... Odvrgla bosta smrdljiva, dušeča ska- fandra, zadihala Nič več ne bosta mislila na to. kaj gomazi v goščavah in kaj brenči po zraku in pljuska po vodi tegp neraziiml.jivega sveta! Pognala se bosta v osvežujočo reko. Kot blaga, pomirljiva misel je v njuno bližino sedel metulj orjaških dimenzij in nepopisno živih barv. Rahlo je utripal s krili. Vesoljcema se .je zde- lo, da ju dobrodušno opazuje z brezbarvnimi očmi. Metulj je dvakrat, trikrat stopicnil po veji. Jean je dejal prijatelju: Vidiš, takega pa vzameva s seboj, ko se vrneva na Zemljo. Za naš živalski vrt! Peter se je utrujeno nasmehnil. V tem je v zraku prhnilo. Zrak se je napo^"^, z napetostjo, sovražni duhovi neznanega sveta j hipu spet oživeli! Z vrtoglavih višin se ^je po.gna' '.^ metulja ropar. Razklenil .je strahovit kljun in i^j^; ljubni metulj je poslednjič utripnil z živobarvi^ krili... _ j,i Peruti, ki so dvignile roparja nazaj v višavf .^^^ vzvalovile rastlinje okrog kraja pretresljivega P|.^t;i ra. Kozmonavta sta se znašla na tleh — sama " .^i vedela kako! Med debli vznemirjenih dreves P.j . na tla srebrni prah zdrobljenih metuljevih 18. julija^ BADIO LJUBLJANA ,;\K DAN: poročila ob 5.15, * 7 00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, '-g 30 in ob 22.00. Pisan glas- ,',oreci od 4.30 do 8.C0. pKiKK, 19. JULIJA: 8.08 Gias- niatineja. 9.30 Trikrat deset. 1*"'^ pri vas doma. 11.00 Poročila Turistični napotki za tuje go- 52.30 Kmetijski nasveti — ^' franc Zadravec: Mednarodno iT-, ^ig rejcev lisastega goveda. ^2 čez polja in potoke. 13.30 Eoročajo vam . . . 14.35 Naši ^lušalci čestitajo in pozdravlja- li j5,20 Turistični napotki. 16.00 iP'jj' (Jan za vas. 17.C5 Človek in ^Za\-\e 18.15 Zvočni razgledi po ^Zii gJasbi. 19.00 Lahko noč, '^^V Minute s pevcem Ni- i^, Robičem. 20.00 Koncert zbo- ^^rV Sarajevo. 21.15 Oddaja o j^rju in pomorščakih. gOBOTA, 20. JULIJA: 8.08 Glas- ^ rnatineja iz opusov slovan- ^(1 avtorjev. 9.30 V planinski ko- r 10.15 Pri va sdoma. 11.00 Po- bila — Turistični napotki za yie goste. 12.30 Kmetijski nasve- Franc Šivic: Novejše ugoto- H,^.g o gozdnem meden ju. 12.40 Samoborske pesmice. 13.30 Pripe- kajo vam . . . 15.20 Glasbeni in. Ifnnezzo- 16.00 Vsak dan za vas. ]-'(l5 Gremo v kino 17.35 Igramo 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 Slffljižnega trga. 19.00 Lahko noč, jtfoci! 20.00 Sobotni večer z na- povedovalcem Borivojem Savic- ^ 20.30 Zabavna radijska ig- ^ ^ Vitomil Zupan: »V kremp- iiil, čmozelenega zmaja«. 2130 Iz foneteke radia Koper. 22.10 Odda- ja M naše izseljence. KEDEUA. 21. JULIJA 6.00—8.00 Pobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. «05 Naši poslušalci čestitajo in j)oairavljajo — I. 10.00 še pomni- te' tovariši . . . Ivan Jan: Zače- y^ upora slovenskega naroda. l[.4j Nedeljski mozaik lepih me- lodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo — II. 14.00 Cez hrib in dol. 14.30 Hiimoreska tega tedna. 15.00 Popoldne ob zabavni glasbi. 16.00 Radijska igra — Jane Kavčič: »Vlak št. 612«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zve- čer«'. 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK, 22. JUNIJA: 8,05 Radijska igra za otroke. 9.05 »V prazničnem jutru . . .« 10.00 Mar. jan Grampovčan: »Razgovor z borci revolucije«. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.20 Vedri zvoki. 12.10 Sredi vro- čega poletja. 13.15 Tone Kraševec: »Primorska skozi čas in seda- njost«. 14.00 Venček narodnih: »Na planincah«, priredba Miško Hoče- var. 16.00 Viktor Konjar: »Z ude- leženci pohoda po partizanskih po- teh«. 16.25 Pesmi, ki so jih peli nekoč in jih pojemo še dandanes. 18.00 v svetu operet. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pev- cem Ninom Robičem. 20.00 Rado Simoniti: »Partizanka Ana«. 21.05 Veliki orkestri igrajo lahko glas- bo jugoslovanskih skladateljev 22.10 Melodije za lahko noč. TOREK, 23. JULIJA: 8.08 Oper- na matineja. 9.00 Počitniško po- potovanje od strani do strani. 9.15 Kaj poj o otroci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Po- ročila — Turistični napotki za tu- je goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Sunčič: »Prizadevanja Gospodarske zbornice za napredek živinoreje«. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za oddih in zabavo. 15.20 Glasl>eni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Igra Simfonični orke- ster BXV — .I^uMJapa. 18.1a la naših studiov. 18.50 Na mednarod- nih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Li- dijo Kodrič. 20.00 Radijska igra — Slawoniir Mrožek: »Policaji«. 21.15 Parada popevk. 22.10 Glasbe- na medigra. SREDA, 24. JULIJA: 8 08 Glas- bena matineja. 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.30 Pol ure z orkestri. 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve- ti — inž. Jože Miklavec: Količine in cene repice za dogovor z naši- mi oljarnami za leto 1969. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo. 15.40 Prvič poje na radiu vo- kalni kvartet »Savski val«. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart: »Don Juan« — opera v treh dejanjih. ČETRTEK, 25. JULIJA: 8.08 O- perna matineja. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.15 Uspehi glasbenih šol v pre- teklem šolskem letu. 9.30 Od vasi do va-s:. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve- ti — dr. Franc čeme: Prirojene napake pri prašičih. 13.30 Pripo- ročajo vam . . . 14,05 Vrtiljak za- bavnih melodij. 15.20 Glasbeni in- termezzo, 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 četrtkov simfonični koncert. 18.15 Glasba in turizem. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Minute s pev- ko Marjano Deržaj. 20.00 Četrtkov večer domačih pesnii in napevov. 21.40 Glasbeni nokturrK). Pravijo, da je nekega večera prišel Picasso pre- zgoda] domov in zasačil v stanovanju tatu, ki je ob njegovem prihodu pobeg- nil. Policija, ki jo je sli- kar takoj poklical, se je zanimala, kakšen je bil tat. Slavni slikar je prijel za blok in dejal: »Lahko vam ga nari- šem!« Policija ]e Picassovo risbo prefotografirala, raz- množila in razposlala s tiralico. Po osmih dneh so slikarja obvestili, da so m podlagi njegove risbe aretirali v raznih krajih več sumljivih tipov: dve opici, stroj za pranje pe- rila, zebro, dva vžigalnika in tramvaj . .. XXX Američanka Elsa Max- ^dl, znana ko najnevar- nejša klepetulja Hollywoo- "ia, ;e nekoč zapletla Je- «10 Cocteauja v zelo eno- stranski pogovor. Ko je že četrt ure nepretrgoma go- vorila, je dejala: *Ali Se vam ne zdi, da govorim francosko kot Pa- puka?« "Da, kot tri Parižanke,« ^ odgovoril Cocteau. TELEVIZIJSKI SM)Ri:D NEDELJA, 21. JULIJA 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Kamilo in Rom (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.45 Zgodba o golobici, ki je na- redila čudež — serijski film Disneyev svet (Ljubljana) Nedeljsko popoldne 18.50 TV kažipot (Ljubljana) 19.10 Otok zakladov — serijski film (Ljubljana) 19.56 Pesem poletja (Beograd) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Srečanje z Rašico (Ljub- ljana) 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 TV dnevnik (Beograd) 22.40 Atletika »6 narodov« — po- snetek iz Brescie (Ljubljana) PONEDELJEK, 22. JULIJA 18.30 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.45 PropagEndna medigra (Ljub- ljana) 18.50 Reportažni omnibus: Ranca- rija. Mladinske delovne bri- gade, Mladi piloti (Ljub- ljana) 19.25 Novosti iz Studia 14 (Ljub- ljana) 19.56 Pesem Poletja (Beograd) 20.00 T\' dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Requiem za heroji — pono- vitev TV drame (Ljubljana) 21.40 M. Kazina: Bela krajina — simfonična pesnitev (Ljub- ljana) 22.00 Poročila (Ljubljana) TOREK, 23. JULIJA 18.30 Risanke: Raztreseni robot. Trik ali drevo. Težava dvoj- čkov (Ljubljana) 18.45 Z največjo hitrostjo — film- ^ burleska (Ljubljang^) 19.00 Kako smo go.spodarjii — od- daja iz cikJa V središču po- zornosti (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 19.56 Pesem Poletja (Beograd) 20.CO TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.40 Temni prehod — ameriški film (Ljubljana) 22.25 Niso samo rože rdeče: B. Lesjak (Ljubljana) 22.55 Poročila (Ljubljena) SREDA 24 JULIJA 18.40 Kljukče\'e dogodivščine — lutkovna serija (Ljubljana) 19.05 Dubrovniške poletne priredit, ve (Zagreb) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 19.56 Pesem Poleija (Beograd) 20.CO TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Zgodba o deklici Giselle —I. dejanje (Ljubljana) 21.25 Od Plečnika do današnje ar- hitekture (Ljubljana) 21.55 Portret ženske v rdečem — serijski film Perry Mason — (Ljubljana) 22.45 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 25 JULIJA 17.30 Ropar — serijski film Buf- falo Bil! (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Propagandna medigra (Ljub- ljana) 18.20 Narodna glasba (Skopje) 18.45 Reportaža — Titograd (Beo- grad) 19.05 Zabavno glasb«ia oddaja — (Beograd) 19.45 Cikcak (LJjubljana) 19.56 Pesem Poletja (Beograd) 20.C0 TV dnevnik (Ljubljana) " 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 če bogovi hočejo — IV. na- daljevanje (Ljubljana) 21.50 Zgodba o deklici Giselle — II. dejanje (Ljubljana) 22.30 Poročila (Ljubljan) PETEK, 26. JULIJA 18.15 Tiktak: Ajataj (Ljubljana) 18.30 Otročja olimpijada v Olju — oddaja iz cikla Pionirski TV studio (Ljubljana) 19.00 Onesnaženost zraka in vode — oddaja iz cikla — Člo- vek, znanost in proizvodnja (Ljubljana) 19.30 Pozabljeni Orient — kultur- ni film (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 19.56 Pesem Poletja (Beograd) 20.CO TV dnevnik (L.tubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Pod rimskim soncem — ita- lijanski celovečerni film — (Ljubljana) 22.15 Poročila (Ljubljana) 22.35 Čajkovski: VI. simfonija — (Zagreb) SOBOTA, 27 JULIJA 18.30 Lovski pes, ki je menil, da je rakun — film iz serije Di- sneyev svet (Ljubljana) 19.20 S kamero po svetu (Ljub- ljana) 19.15 Cikcak (Ljubljana) 20.CO TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Tuja zabavno glasbena od- daja (Zagreb) 21.35 Karavana zapravljivčkov — II. oddaja (Ljubljana) 22.00 Osvajalci — Oporišče — se- rijski film (Ljubljana) 22.50 TV kažipot (Ljubljana) 23.05 Poročila (Ljubljana) AKVAMIN — lunetna mineralna voda v prahu AKVAMIN — odlična kvaliteta, enostavno priprav- ljanje AKVAMIN — zadovoljuje vsak okus EvSKA — brezalkoholni napitek za otroke odrasle ESKA — z okusom limone, maline in pomaranče Proizvaja RADONJA SISAK DOLENJSKI UST^ TEDNIK ^VEST^^ 60.000 izvodom 15 TEDNIK - OređniStvo tn uprava Ueije, GregorClCeva &, poStni predaj I8i, Urejuje uređnlSia odbor Glavni urednik l-ONE SKOK, odgovonu urednik BERNARD STBMCti^^ j Časopis je ustanovil oitrajnj jćtioi SZDL Celje. IzUaJaJ Je kot »Nova pot«, »Na delo«. »NaSe deloo (1945! kot »Ceijsia tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski restnlK« jgc. 193;} 1 m od 1955 ponovno kot »(^eJjskl tednik« S I Januarjem 1966 so ga ustanovile obftlne CJelje, LaSko. Mozirje. Slovenske Konjice, Šentjur prt Celju Šmarje pn Jei^ "itpvltf' rEDNTK izhaja ob četrtkih ladaja- CT »DELO« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Tisk ln kliSejl CP »DELO« Rokopisov ne vraćamo Cena posamezne »r.jtv« 60 naf (60 starih din) letna naroćnina 30 oovlh (3000 starih) din, polletna 15 novlii (1500 starih) din, tujina 60 (6000) TekoS, raćun: 507-1 1280 - TELEFONI: Orec"'- 23 69. mali oglasi ln oaroćn'.ne 31 05. ekonomska propaganda 30-85 Badlo Celje 20-09 Besedo ima: Toni Hercfclcr »Mojega dopusta, ki sem ga nedavno preživel pri svojem znancu — kmetu, je konec. Bilo je lepo; vsaj zase lahko re- čem, kar pa se drugih zadev tiče, ne morem tr- diti tako odločno. Pobeg- nil sem na.jhujši vročini in zato nisem imel tak- šnih skrbi kot jih imajo na primer Celjani. 32.000 jih je, pa imajo en sam- cat bazen. Lahko bi re- kel ,da so srečni tisti, ki pridejo tod v vodo, če- prav jih spet na drugi strani lahko pomilujem. Predstavite si, kakšno je v poletni pripeki na ba- zenu, kjer se dobesedno ijare telo ob telo in to največkrat proti človekovi volji. Zna se zgoditi, da bodo Celjani morali ča- kati na novi bazen tako dolgo, kakor morajo ča- kati na čistilne naprave aa pline. V tej poletni pripeki jih precej smukne ob SaviTijo. Srečaž jih gor do Letuša, večinoma zagorele od sonca in ne- malo takih, ki so rdeči od jeze, ker jih je kmet napodil s svo^jega travni- ka ali jim celo zaračimal tisočaka za »parkiranje« trikrat po dva para nog, ali morda zato, ker so s svojim fičkom zapeljali nekaj metrov po travi. Eni in drugi imajo torej skrbi. Kot rečeno, jaz podobnih skrbi v teh dneh nisem imel, prav tako ne moj zaianec — kmet, ker ima kmetijo visoko v planina. Enkrat med svojim bi- vanjem v planini sem se zapodil v Laško. Bilo je prav na praznik piva ir; onovimo, da. j« vsak deseti naročnik na- šega TEDNIKA dobitnik TEDNIKOVE PLOŠČE, ti- sti pa, ki bo v letošnjem letu tisoči novi naročnik, bo še posebej nagrajen. Najmlajši so zaposleni okrog peskovnika. "Vse dopol- dne gradijo peščene gradove, ulice in ceste, v strugo prinesejo vode. To je njihov svet; svet prostosti in lepote pod velikim drevjem v parku pred grimnasdjo. Vsak ima svojega prijatelja in med seboj so vsi pri- jatelji. Mladi so in ne pozna.fo razlik med ljudmi. N.iim ni težko nekaj ur dnevno preživeti skupaj ob grajenju peščenih gradov. Malo starejši, tisti, ki so že končali vsaj prvi razred osnovne šole, se na kopališču učijo plavati. Več pro- fesorjev telesne vzgoje iz Celja jih seznanja s prvimi skrivnostmi plavanja. Več sto pionirjev se udeležuje štirinajst dnevnih plavalnih šol in po besedah pla- valnih učiteljev, se jih bo vsaj 85 % tudi naučilo pla- vati. Tako se bodo že v prihodnjem mesecu lahko preselili iz otroškega v veliki bazen. Ti niso iz Ojstrice. Njihovo igranje kart ^ dolžno. Igrajo samo zato, da izpopolnijo čas na^^ panju. Pravijo, da igrajo »šnops« in da že kar poznajo njegove skrivnosti Več se niso dali J}^^ 'ij Hitro so oddigrali še nekaj partij, potem je bilo » vrsti kopanje. Plavati sicer še ne znajo vsi, v P.^j^ valno šolo nočejo... Kdo pa bo potem namesto oJ. karte igral? (Foto in tekst: t^'