Vtorek. Mrl.*
Itkaja in «lj> « il!ti-l,..ru nr" p—iljiiij.. na
J,«!1WW« »II.-I ,.1 Đul l»U . .  I   . - „
■■ L trt I rta .      M .
/a m ift.. m (i i p.,i u u   '• ..
, .lit   l< \A   I ,,
©t. o.
«»' 11-i i.. 1.1 - '
■ i t.madno ilr.'itopn.) '
vrsto ki- placujf kl . n.....utisn« i krut
k?. * •■■ toka skrit, •'
ki. h M Itak) 3krut
• * pKiin akt a« pUću-
)<■)> p • proit.iu.
\Iaiilxnu Sfel. aprila 18G8.
Tet5aJ I.
ii/ Slovenci i it Hrvati.
Od Radgone pa Iju do Reke, na daljini morebiti kakoSnih štirdesetih milj se mejila dva naroda: slovenski in hrvaški. Ramo poleg ramena, život poleg života, tako stojita ta dva naroda drtig poleg druzega v vsokdnjncm nbčenji že več nego trinajst stoletij na tem zemljiSČi. Istega roda in mleka, iste matere in krvi, istega jezika, Če tudi razrečnega, vidimo ta dva bratovska naroda v zgodovini -večkrat v vzajemno obrambo zedinjena in zveznim ; ko je prelila obema ista sila, ista nevarnost, složila sta se in zeilinila, rekii .bi, .kakor v jedno telo. Složna in zediiuvna sta Se vsakokrat občo nevarnost odstranila. Tacili zvez med njima sicer ni bilo vsakega stoletja, nli vendar jih je bilo, kakor bomo povedali kasneje.
Zraven tega se pn tudi ne more tajiti, da sta ta dva naroda v zasebnih zadevah le malokdaj marala drug Za druzega, in hodila večidel vsak svojo politično pot, nebrine se za pota Borodliegn soseda. Tako so Hrvati zu svojstvene slovenske zadeve še precej mlačni, pa tudi mi Slovenci se v svojstveno hrvaških zadevah še premalo čutimo zaiiimane. l>.i V potrjen je teg« lo nekaj malega opomnimo. Ko bi bilo slovensko poslanstvo mesto v državnem zboru sedelo raje doma, in 80 po izgledu bratov Cehov na djanski način držalo federalističnega načela, a ne celo s svojim glasovanjem potrjevalo dualistične držnvine osnove, bilo bi taku postopanje za narodno stranko na Hrvaškem pri zadnjih volitvah za hrvaški zbor neprecenljiva moral ična pri pomoč. Iz ust jako razboritoga Hrvata smo čuli mnenje, da bi bil v tem slučaji hrvaški narod brž ko ne poslal anti-dualistično večino v svoj deželni zbor, in če bi že ne bil rešen federalizem, v?aj ne bi bila slovanska in celo jugoslovanska solidarnost tako daleč propala. Ali merodajni krogi slovenski za to niso spoznanju imeli, kakor ga pogubljajo ži: tudi v drugih slov. naroda se tikajočih zadevah.   Tako naš Hrvat!
Nasprotno bi bili tudi Hrvati v zadnjih svojih zborih mesto da so se izključljivo stavili na svoje zgodovinsko pravo bolje pogodili sebi in nam, ko bi bili kakor leta 1848. razvili bandero narodnosti, bandero jllgoslovnnstva, in poklicali od ene strani na-; Slovence, o(l druge brale Srbe pod to bandero. Z veseljem bi jim bili vsaj mi Slovnici priskočili. Njim in nam bi bilo pomagano. Njihova in naša akcija bi bila moč in veljavo zadobila. Vsi vkup pod enim bauderom bi bili politična poza, ki pravi: noli me tan-gero! tako pasmo vsak zase politične ničle na dualistični steni.
Liste!
Objektivno Kritika.
Velik pisatelj govorilo vnžne, gotovo teucega premisleka Medno besede: „uljudnost ni dolžnost, in kdor je neuljudcn, še nikakor ni grob; ali na korist mnogih odkritosrčen biti, to je dolžnost - in dolžnost je celo odkritosrčen biti z nevarnostjo, dll se ti morda utegne očitati neobtesaiiost in hudobnost". — Te važne besede je izrekel zdrav, odkrit, pošten in krepak značaj; izrekel jih je Lessing, ktefonui se vendar zdaj več rte očita, da je bil zarobljen, — dasitudi se mi zdi, da je človeku bolje biti zarobljenemu, nogo noznrobljenenm, ali beseda zarobljen danes med nami nikogar več z belim kruhom ne pita, Mlipak ž njo se pita vsak, kdor na pr. o tein uli onem pesnika govori, pa je tako nesramno predrzen, da se no Ogiblje „bobove slame" ali „v mehko kuhanih jajc" itd., akoravno je vse to po božjih in človeških postavah nedolžna stvar.
Co se vrnemo k Lessingu, vemo, da je bil ravno on osohum. s kte-rinii je imel svoje, kritične opravke, talco grozovito neusmiljen, da bi našo po ženski sezidane tenkočulnike zadelo vsaj 10 nirtndov, ako hi se jim le sanjalo, da se jim sanja, da jih čaka samo tisuću i del teh neobtosanosti, kakor bi I.essingovo kritikovanje gotovo imenovali, in kakor SO ga imenovali tudi sami njegovi vrstniki, posebno tisti, s kteriini se je kedaj srečal v kakih tesnili ulicah. Ali so je pa Lessing brigal za vso to? Njegove poprejšne besede dovolj pričajo, du no, a pričajo tudi to, da so ni treba zato brigati nikomur, kdor se pošteno bori, ter ve, kam nninerja. kakor se JG Lessing pošteno in sainosvestno boril zoper krive misli in načela BVOJega veka, ter ni pobijal samo teh načel, ampak tudi in celo najrajši- same zn topnike (eh načel, /akaj ga svet današnji dun več ne imenuje neobtesaitca? Zato ne. ker so ž njim vred pomrli vsi tiMi. ktere je sklela njegova v Sest plamenov spletena šiba, a njegovu sijanja zmaga |e prerodilu slovstvo celega velicega naroda v Evropi.
Hrvati so z mi raj le veliko hrvaško državo v mislih imeli, ter hoteli pod hrvaško ime vse ono subsuuiirati, kar je Dr. Gaj pod ilirskem imenom razumeval. In kaj je bil temu nasledek? Ta, da so Hrvati sami sebe in s tem tudi nas izolirali, da so svojo iu našo akcijo pohabili. Oni niso mislili na to, da bi bili vse nas Slovenec vtelovili v svojo državno telo, ktero so si hoteli ustanoviti; zahtevali so Kranjsko le do Krke, Istru do Kaše in od Stajarske staro - celjsko županijo. . . Co bi se jim bilo to privolilo, bili bi mi Slovenci južni Poljaki, razsekani pri živem telesu. Hrvati! ali zahtevajte celo Slovenijo tje do Bolaka, ali pa nič: nas je že tako malo, da se dalje deliti ne pustimo.
Nočemo Hrvatom odrekati pravice do posebne avtonomne države. Vsak pravnik, ki bi ocenjeval njih državnopravne pravice, moral bi se prepričati, da so njih pravice ne le ravnovažne , ampak še stareje od onih pravic, ktere zagotovljajo magjarom njih suvereno državo. Današnji časi so pa žali Bog! taki, da ima v državnih zadevali le tisti pravico, kdor ima zraven pravice tudi toliko moči. da si umre svojo pravico tudi braniti. V dialektičnih dispu-tacijah, v duplikah in replikah se da marsikaj dokazati, kar se v praktičnem življenji brez djanske moči izvršiti ne da! Djanska mor pn leži v masah, v gromadah (mmžini), v številu stanovnikov, v veličini zemlje! V politiki ne gre Bog- vedi kaj staviti na listine in karkoli je na njih zapisanega. Take listine se denes slovesno podpisujejo, na nje se prisega, Te deum poje itd., jutri pa že odpade nekoliko paragrafov iz njih, in tako vsaki dan nekaj, dokler jim ostane le še. naslov in morebiti — zgodovinski spomin.
Stare listine se nam vidijo v današnjih naših državnih zadevah to, kar so razvaline starega gradu sredi novomodičnega mesta. Dajmo te stare listine Zgodopiscem, dajmo jih jezikoslovcem, položimo jih v arhive, a ne na zelene mize naših parlamentov; tu jim ni pravega mesta!
Da se da brez listin kaj prida doseči, kaže nam naša bližila soseščina. Ali so se Italijani, ali so se Nemci na temelji iu s pomočjo starih listin zedinili in tako rešili svoje narodno življenje pretečega propada? Aii ni le oživljena ideja narodnosti iz njih storila to, kar so.
Prt tudi tega ne moremo razumeti, kako hi mogel narod, ki lima cele fascikelno listin popisanih z vsakovrstnimi starimi pravi-jeami in privilegiji, kako bi mogel tak narod več in boljih pravic ' imeti do samouprave, do svobode in samotalnosti, kakor narod, ki takih
Ali pa ta slavni limž ni polog vsega tega morda vendar bil trdo-•iirii. hudoben človek V Gotovo ne trdosrčnejši od zdravnika, kteri bolniku vzame zob nli celo eno roko nli nogo, da škode ne trpi vse telo; kajti ni vsak hudoben, niti trdosrčen, kdor se hudoben ali tl'doSl'Čeil zdi preprosti slepoti, klera za dva nosa pred seboj vee ne loči stolpa od drevesa.
Kar vemo o Lessingu, to volja o vsaki polemiki pri vsacam narodu, toraj tudi pri nežnih Slovvnčkih, kterim grenko znojne kaplje načelu zbirajo tu nedolžni klicaji, tam še nedolžnejn bobova slama. Kedar mine ton in še nekaj let, ter nas denašnjih ljudi ne bodo nobenega več na toni grešnem svetu, morda tudi „Novic", „Glasnika", „Danice", Primorca", „Slovenskoga Naroda" in »Gospodarja", celo „Domovine" morda ne, ter se naše vse zdanje razmere spremene tako ali drugače, takrat utegne kak moder potomec v svojem vrtanji iu preiskovanji priti morda tudi do tega, kar smo mi v današnjih in zadnjih časih modrega mislili, prekanjenega govorili, zvitega pisali ali delali; utegne priti do smešnega „parlamentarnoga jezika", o kte-rein .se je prod nekoliko leti tako resno govorilo, celo tako resno pisalo, čeravno nihče prav na tanko ni vedel, kakšna zver je ta jezik; utegne priti do desetletne (če stvar dobro poteče) ne uinrjiičnosti, ktero „Noviec" svojim i/.vnljenikoin dede, nektereniu z mernikom, oiiom.ll z komun, drugemu z žlico, tretjemu z uaprstkom; utegne priti do vrlih slovenskih zvoncenoscev, kterim se klicaji zde prokleta razžalitev, a trdilo, da jim je v njih političnem uporništvu plača piva stvar, samo nedolžna šala; utegne priti na slovenski politični: ali bi? ali ne bi? utegne priti do vseh naših zmešanih misli o narodni bodočnosti, in do našega doslednega zaviranja vsacoga svobodnega slovenskega časopisa, kteri no izhaja iz teh ali teb rok; utegne priti sploh do slovenskega prizadevanja, ktereinii se v celoti dobra namera ne da kra-lili. čegar izvrševanji' pa je dostikrat tako, kakor hi kdo konja na V0B po-sajnl a sam sebe vprezal; utegne priti celo do grozovitega klepetanja ubogih slo uskih zob oil kritiko, ktere se lokrat bolj bojimo, nego loo lieustov 0 krvavih stegen, da toraj kakor bogatinee v peklu, vedno hripnvo kri-
C03A
popisanih fascikelnov nima. Vemo sicer, da nas kdo zavrne na Magjare, tel da so oni na temelji starih svojih napisanih pravic dosegli, kar imajo.
Za Magjare to pripoznamo, da je na času in primerno staviti se na temelj starih listin in hraniti ic i/, tega »tališču. Zato ker bi se po načelu narodnosti njih veliki mngjnrorsng itiannl v celo tesne meje. Sicer tudi to ni res. da su oni zato vse dosegi!, ker »o bc postavili na temelj ovojih historičnih pravic. Kar imajo, to jim je dala Sadova, to jim je dala onemogla iu oslabela Avstrija, ker jim ni vee odrekati mogla, kur bi si bili sicer sami vzeli! Pa Magjarji imajo tudi tO skušnjo še prestati, knko.se bodo na temelji svojih historičnih pravic obranili ideje narodnosti, ki jim vsaki dan silneje na vrata trka. — Cehi so svoje historično pravo z narodnim pravom v sklad spravili, ter se tako t dvojnim orožjem brane*. Ali pri nas Jugoslovanih okoliščine niso po tem. (V hočemo mi s li I i d a r 11 o V politiki delovati, zanmremo to le lin temelji narodno,ti storiti in si kaj vspeha obetati. Hrvati! podajte nam toraj bratovsko roko, mi jo bomo z obema rokama sprejeli! Storite z nami dušno rvcro kakoršno smo že kedaj imeli, in zmaga I o naša. V slučaji pa, da bi Avstriji zvunajni nli uotrnjili sovražnik pretil, bomo tako združeni, kakor smo ze večkrat lljausko poku/ali, nje naj prvi, naj čvrsteji brambovei. (D. d.)
Vaša društva.
(Matica slovenska.) Dno 10.t. ni. je Imel odbor svojo X. sejo pri kteri sta bila nasoča rnzuil ljubljanskih odbornikov gg. Trstenjak iu grof Barbo. Pristopilo je 0(1 zndlljo soje lil udov. tako da šteje glavna knjiga 1864 udov.
V natisu je že knjiga ..Slovenski Staj a r" ktere prvi del izide še letos; za natis priredjen je ..Letopis i koledar"; pričakuje se kmalu rokopis „0 1 i k a n i Slo v e n e c".
Rokopis Vodnikovih pesmi je kupil odbor v javni dražbi po knjigarji VVagnerji, in se bodo tiskale „Vodnikove pesmi" po nasvetu g. dr-Blehveisa v 2500 iztisih, tJrodovnnje in kritično ubiranje pesmi je izročeno g. Levstiku. „S r h s ko - h r v a s k a - s 1 o \ e n s h a slovni e a" se je izročila
gosp. profesor Žepiču. Rokopis ..olikanega Slovenca" se izroči v presojo gg. Trstenjaku, Cigaletu in dr. l'ogačarju, zarad „8 1 0 v e n s k c g a a ti Q u * a" kterega se izdado 8 zemljevidi letos, namreč ozemlje. Evropa in Avstrija, sprejela se je ponudba bibliognitičnega ustava v Flildaburgshausn in bodo izhajal atlant V obliki velieega Maverjev ega atlanla.
Knjige, ktere je Matica zarubila pri \V.agnei ji in na dražbi kupila, naj se predajo kolikor jih ni sposobnih za matičino knjižnico. l'o blagajni-kovem sporočilu znaša premoženje Matice v obligacijah iu gotovem 80.711 gl. .ri7 kr., iu k temu je šteti še Debeljaknva zapuščina. Po proračunu se sine izdati za tekoče leto 28 IT gl. 57 kr., od prejšnjih let je ostalo 1981 gl. 1)0 kr., tedaj sme Matica potrositi to loto IJT'.t gl, 47 kr.. čeravno pravilno stroški ne smejo presegati 8000 gl. na leto, dokler ni 40.000 glavnice, misli blagajnik, daje tukaj drugače, ker se je prejšllfl leta manj izdalo, kakor l>i se smelo , in je tedaj za zdaj več ostalo. Izdalo seje lotos ž« llfll gl. ofl ki'., od kterib gre pa še nekaj na račun za lanske knjige, tedaj ostane še :;il7 gl, 90 kr.. ktere sme Matica izdati to leto.
O „latinski čitanki" Žepičevi in „latinski slovnici* I.ndisl. Horvatovi poroča g. profesor Šolar. Knjigi naj bi gg. pisatelja po opombah presojevalcet ic nekaj malo popravila, ter tako uredila, da bi se rim na drugo opirale: slovnica naj bi se potem dala koj v natis, vadbena knjiga pa o priliki.
Dr. C os ta je zoper tiskanjp Šolskih knjig, ki niso sploh za ljudstvo zanimive, kar latinska slovnica gotovo m Slovenski jezik žalibog ni te upoljan v šolali, in z izdajo tacih knjig trosijo se denarji, ki bi bili potrebni za obče koristni' stvari. Matičen namen ni izdajati šolskih knjig, dosti jo . če si ona proti primerni nagradi dobi od pisateljev za tisk pripravnih rokopisov, ktere izda h hko v pripravnem ča-u.
Trstenjak želi da bi se izdala »saj vsako loto po ona šolska knjiga, da se nam ne hode moglo vedno očitati, da nimamo nič šolskih knjig-Dalje so vdeležujejo v razgovoru gg. Mam, Gosta, Šolar in dr. BIeiweis. šolsko knjige brez slovenskega jezika v šoli nimajo podlage. Kdaj se bo oživel g, 19, v šolah, tega ne vemo. On vendar no vidi, da bi dr. Costov predlog nasprotoval g. Šolarji, ker Costa je zato. da se oskrbijo rokopisi. Trstenjak hoče vedeti varovan princip, da Matica izdaja tudi šolske knjige. Dr. Costa ni zoper ta princip, ali tukaj ne gre za princip, temveč, za specijelno knjigo, za latinsko slovnico in čitanko. Po debati, ki še traja nekaj časa. se sklone: Da se rokopisa dasta g. pisat oljarna v o ni e-n j o n 0 p 0 p r a v o. t e r d a j e Mati c a v o 1 j e p r e v z e t i t a k o p o-pravljena in uredjena rokopisa proti primerni nagradi, daje izda o pripravnem času. O vprašanji zarad nasvetovane izdaje „naučnoga slovnikn", ktero nasvotuje odsek za izdavanje knjig in ktero stvar Želi ta odsek predložiti občnemu zboru, začne se dolga razprava. Pismeno naznanja svoje mnenje g. S ve te c, da se izdaja slovnika kakor bi bil ko listen odloži, ker jo mnogo potrebnejših stvari, (i. Erjavec piše, da pri veliki koristi, ktero bi donnšal slovuik, zdi se mu vendar delo jako težavno ali nemogoče, če se popred 110 izda znanstvena terminologija, ktero on za izdajo priporoča.   Na tej podlagi še le ho moč zidavati.
(1. C i ga le piše V enakem smislu ter želi odlok odložiti vsaj tako dolgo, da bode končan češki slovnik, ki je zdaj pri črki S.
Dr. Costa pravi, da ukljub tem razodetim nasprotnim mnenjem je ta stvar tako važna, da naj se na vsak način dene na dnevni red občnega zbora. Odborovn naloga je, dano vrže ti; stvari pod klop, temveč da jo stavi pred občni zbor. /daj naj se začnejo dodati priprave, in V nasvetu je povedano tudi. kako naj se to stori. Morda 1)0 treba več let preden pride prvi vezek na svitlo. ali resno so je treba prijeti dela. Te rs ton jak je tega mnenja, daje prezgodaj za izdajo taeega slovnika. Dr. Dleivveis omeni, da ravno zarad vidike važnosti , ktero ima ta stvar, jo odbor želi stavljenu pred občni zbor, Konečno se sklene po daljnem razgovoru, da se n a sv e I o d s e k a za iz d a v a n j o k n j i g predloži občnemu zboru.
Premenjonn pravila, kakor jih misli odbor predložiti občnemu zboru, so potrdijo po kratkem razgovoru en bloc. <> lieklerih pri t<• j priliki orne njenih stvareh prihodnjič kaj več.
„Slovenskoga Sta jar ja'" so natisne kakor kranjskega in koroškega vojvodstva 2000 iztisov, tedaj 700 iz.lisov čez število udov. Cena hode nizka , da si delo vsak toliko kupi. Zemljovida pa ne more dovoliti odbor glede na velike stroške in ker imajo Matičini udje uže v rokah Knzlorjev zemljevid. Honorar odloči se tudi pri tej knjigi kakor po navadi 20 gl. za tiskano poln.
C. knjižničar Vavru naznani, da jo g. Dr. Vojska podaril Matici 248 vezkov knjig, izmed kterib je več pedagogičnib, ki naj bi se darovale št. Jakobskl mestni šoli, in nektere giinnazialiii biblioteki. Odbor izreče svojo zahvalo g. dr. Vojsku, ter dovoli da se darujejo primerne  knjige omenjenim
ustavom.
činio: ohladita nas z objektivno kritiko, druge nočemo!" ter vso priporočano objektivnost pozahivši sami vendar z veliko osobno strast o iz plevel-noga zelnika dozdanjili plesnjivih načel srdito zapodimo s kamnom in oeep kom vsacega. kdor so drzne drugače misliti, nego ukazujejo tisti, kteri načelu „šteinplajo", ter napadalno celo vred ni ko takih časopisov, kteri prinosu resnico, bodi si o kanili pesniškem ponošenem klobuku, ali n kakšnem političnem oguljenem traku: iu kaj hode tega modrega potomca sodim ovsom tem?
. Dolje puli.)
41 ilovaiisliotit itn rodne m pcMcitiNfvu sploh« poučimo pa Mrliškem«
(Dalje.)
Narodno peseinstvo ni enako razširjeno po vseh krajinah, v kterib stanujejo Srbi. Po Bosni, Krcogovini in Crni gori so nahajajo skoraj pri vsaki hiši „gusle", prost iu primitiven nastroj z. eno struno, s kterim se spremlja potjo; znamenje, da se tudi narodne junaško pesmi prav pogostoina pojo. Redko se tU nahaja mož. ki ne bi znal na gosle igrati: še celo deea in ženske to uiuevajo.
Manj jih je že za Savo iu Donavo; vendar se 81110 reči, da ima tu vsaka vas po jedno „gusle". Y Sitemu in Hanatu pojo le še slepci narodne junaške pesmi.   Koder pa nimajo junaških pesem.' ima jo ženskih dovolj.
Vidi se tedaj, da junaška pesem bolj po goratih krajih živi. kamor še celo nič ni segla zapadna omika iu koder ni še pregnala junaškega duha. ki od nekdaj tod i veje. Stara šega tukaj ni dala so dosihuinl Ženskim, ljubezen klavečini pesiiiain prilike, da hi se bile razširile po teh krajinah, l'o tej šegi, kije sploh iztočna, so ločeni mladenci o,I dt*klOt in le malokdaj občujejo ž njimi.
Kamor pa so kolika j scojj zapadni nagledi o ženstvu, t. j. v severim-bosenskih iu  južno-dahiiatinskih mestih, ter v krajinah za Savo iu DonaVO pojo se čeŠOe te ženske pesmi,   llulgari. vzhodni sosedje Srbov, nimajo toliko
narodnih junaških pesmi in še teh nekoliko, kar jih imajo, dobili so ml Srbov.   Pojo namreč o predmetih srbske zgodovine.
Ravno takih predmetov ima mnogo hrvaških narodnih pesmi . kur priča, da so se iz prvi rodile med Srbi. Je pa tudi mnogo takih, ki pojo o predmetih hrvaške zgodovine, ki so tedaj popolnoma lastnina hrvaškega naroda.
Nektere srbske pesmi so gotovo zelo staro, ker se v njih omenjajo mitologično osebe, toda s ptnjimi, iz kerščanstva povzetimi imeni. Zopet pa je tudi takih pesmi . ki opevajo rlogodbe naj novejših časov . kar živo priča, da Srhom še ni minula doba epičneiuu pesemstvu ugodna, bo kadar se narod razdeli na več stanov, in se navzamojo viši stanovi tuje omike in tujega duha. tedaj prestane narodna jednota razločevaje prosto ljudstvo od omikanih ljudi, le tedaj neha doba pcvnnja junaških pesmi,
O večeui delu Srbstva moremo reci, da ni še narod razcepljen pn stanovih. Plomsta tam ni. in ga brž ko no nikdar ni bilo. Le više zmožnosti dajejo posameznim višo čast. Sploh seda o vsem Blovamtvu reči. da i/ prva ni poznalo plemstva, ter da so mu jo vrinoli (irmani in Romani.
Petje narodnih pesmi pa pri Srhih ni morebiti izključljiva lastnost posebnih narodlljill pesnikov. Vsak Srbin jih zna več ali manj, nekteri jih znajo po 50, celo po 100, in nikdo se ne sramuje peti jih in spremljati z ,guslami", če je tudi mod višimi častniki.
Narodnih pesmi pa narvoč razširjujejo slepci in hajduki. Po teli leželah namreč beračijo le slepci, ki prepevajo posebno pri cerkvenih svečanostih pred cerkvami svoje junaško pesmi in prejemajo zato milodare. V krajih, kjer je izginula junaška pesem, prepevajo slepci posebno neke legendam podobne pesmi. Ti pa nimajo tisto veljave iu imenitnosti, ktero imajo slepi pevci junaških pesmi, slednji celo svojo pohlevnejše tovarše zaničujejo in črez rame gledajo. /j^  (| .
K^6C
CE
EQ
(i. Trstenjak naznani, tla mu je pisal slavni II i 1 fo r »1 i n g . tla ode poslal Matici ver knjig in zeniljovidov.
(i. Mik 11> š i <*  in  prof. Š e ni h o r a  sta podarila mm- svojih knjig, i.lhoi izreka viem zalivalo.
Konečm. naznani tajnik g. LesaV tla ponuja g, lvuh.dka nemški ro-opis ..umnega zidarja-4, ki ln l>il poslovenjenja vreden. Odbor odloči, naj se d*ek /u izdavanje knjig pogovori s pisateljem ter poroča v prihodni seji, S tem jo bila končana seja, ki je trajala od B — %9 zvečer. A.
Narodno gospodarstvo.
Ali ho lla princ Rndolfota Uletniea pn ihvenški temlji ali po InSkil
(.Dalje.V
Ne samo na,krajša pol do morja pelje .rez Predel, ampak ta poteza „,11 „aj bolj vstreza notrairje-avstrijskim deželam, zlasti Štajerskim, Koroškim upa (imenskim Krajnskim. ki ravno blftgo, posel.no pa /.drznim, m svinca-kino prodajajo v severno Italijo. Zadnja leta se je očitno pokazalo, kako važno je za rečene dežele italijansko tržišče; žalostne, sovražne razmere so jim je   bilo skorej popolnoma zaprle: pa lanska kupčijska pogodba je ZOpel
oživila trgovino me.l Italijo in Avstrijo.   Ako e obrani med državama mir, jako se bo že pomnožil sedanji kaj živahni premet med ga najkrajša železnico me.l Beljakom in Vidmom (in od Kemo-italijskimi mesti) pospeševala.
Taka železnico bi peljal« od Kokavego črez Predel do Kobarida; od [odna jugozahodno stran vNndizansko dolino (Natisone) meno. starega mesti iCividale) do Vidma.   Njena dnlgosl znaša
od Kokavega do Koborida 7 milj „ Koborida .. Vidma    5% milje
12% milje.
Ta žtdezniea bi hibi eno miljo krajša od ono iz Koknvcgn črez. Po-labelski prelaz do Vidma. Zlasti Krojnskl bi črta črez Predel dosti bolj Vstreznla kot. Potabelska, ker tO je na vseh mestih dalje od njenih mej. Naše primorske dežele mi še omeniti ni treba. Enako bi črez Predel koristila nad« vojvodstvu Avstrijskemu zlasti Bečlt, Češki in Moravski, ker bi jih črez Ko-Jborid, Star.)-mesto iu Videni eno miljo krajša pot vezala s severno Italijo. Ravnokar se je tudi praška kupčijska zbornica za to določno izrekla.
i, zlasti, ko bi z drugimi so-
('rez Predel.
od Kokavega do Koborida 7 milj.
.. Koborida „  Vidma   5% ■ „ Vidma     .. Kodrojpa B „ Kodrojpa      Benetek 11 milj.
26% milje.
Crei 1'ot tbel. otl Kokavega do lilillione     «.)      milj ,
.. Glimone   .. Kodrojpa B „ .. Kodrojpa .. Benetek   11 „ 21S milj.
Druga poteza potabelska-beneška hi hila komaj za 1'/„milje, krajša od prve - predelske. Tudi se ni nailjati. da bi se italijanska v' .da pri sedanjem vbomom stanji Še v veče denarstvene zadrege zapletla, kar bi se pa vsakakor zgodilo, ko bi sezidala rečeno železnico iz Gtlitnone črez Kodroj-pO v Benetke, kamor že pe\je le malo daljša južna železnica. Nacrtana deepljona veja bi se ravno tako malo mogla z.lržovati. kakor pred Omenjena
črta iz Vi.hna erez Palmanovi
Trst.
D. d.)
i) o p i s i.
Mah. je Angležev, ki hi imel
imena mest	cre/ Pred«)	PoUbel i m i 1 j •	po J u' -leleinl.
Beljaka do Vidma   . .	. IS	l"i	t'.'l
Salehiuga do Vidina		80	|27
bi n ca       .. „	• 691	70	110
Beča „	lil*	65 J	851
Brna        ,. ,.		si;!	lOBJ
Prage	. j 80	99	139
Dalje bi žtdezniea črez Predel proti jugu in s postransko potezo i/ Koborida do Vidina vezala vse rečene avstrijske dežele z dvema znamenitima lukama ob jadranskem morji, s Tržaško pa beneško.
v Beljak .
,. Saleburg
Od Trsta
.r*i     Srei      i«. ■'• Potabel  Brtner jntn.iel, .1" milje
1,1110
Brno . Praga
28 *)■>),
•Vr,
00 II
•M,l ll 10-1J 1011
i n
•J s.'. !)7 81
1 lil
62 120 108 J
98 1321
0
l>redel Oorlt <*
40
10!».'.
98 1117-', 12U
I Benetek
C..UI.
trot 1»' Iti, m. r jiOn.
I j
:\\\ 104 A
87 J 102 11(1
80 95 J
•s 7,', l4ol
124 157 J
/adnje kazalo kaže, da j.' poteza črez. Predel do Tista z ozimni na našteta mesta št; za več kot Ti milj krajša nogo ona, ki hi sla črez Po tabel« ski prelaz do Vidma, in od tam po sedanji južni železnici v Trst. 1'" princ« Rildolfovi železnici (zlasti če bi jo črez Predel izpeljali) jfl pot mod naštetimi mesti in glavitnima lukama mnogo milj krajša nego jo po sedanji južni železnici, Dalje je dolgost poteze črez Potnbelsko sedlo tlo Vitima in od tam po južni železnici do Benetek le za 5'/« milje krajša od druge poteze, ki bi peljala erez Predel do Gorice in od tam po južni železnici \ Benetke. Tu mi pa ui treba iznova omenili, da bi žtdezniea črez Predel, Boleč, Kobo« rid, Stnro-mesto v Videm in od lam v Benetke in drugo kraje severno Italije glede na dolgost še za l miljo prekosi Potnbelsko črto.
Nekteri sicer Potnbelsko železnioo tudi s tem podpira jo. da hi jo ml Vidma naprej črez spodnjo hirlaiiijo po novi črti iiienio Palmam.ve naravnost v Trst podaljšali. l'a ta podaljšek 9 milj <hdg (od Vidma do Sostljana 7, od Sostljana do Tersta 2) bi so nikakor ne zdrž.eval poleg dotičnoga oddelka južne železnice. In pomisliti je tudi, da bi s tem podaljškom črta črez Potabol in Vidom avstrijskem Primorcom veuder že za .'!'/, milje daljša bila mimo one črez Predel naravnost proti jugu do Trsta izpeljane.
0(1 Kokavega črez Potabel v Videm l!l'/„ milje „   Vidma momo Palmanove v Trst   !) milj
22% milje.
Od Kokavega črez Predel naravnost v Trst pn jo le 19% miljo. Kakor očitne so prednosti potezo črez. Predel, spo.lrin.di bi j,, veuder nekteri še s posebno črto na Beneškem radi: laški kupčiji mislijo pota-bclsko-beueško črto skrajšali. Mod Potabloni iu Vidmom bi B6 pri mestu (■limoni (Demonu) odcepila posol.ua veja. ki bi držala s Taljatnentom vštric do beneškega mosta Kodrojpa (Codroipo). Tam bi južno železnico prestopila lin momo Motte šla v Benetke (Mestre).
Ako se z ozirom na to odcepljeno vejo načrta potabelski in pra-lelski — med seboj primerita razločujeta se po dolgosti le malo, kukoi uže tole kazalo:
London 14. aprila. .Malo je Angležev, In Iu imeli kaj pojma o Slovenskem narodu, da ta živi iu bitnost svojo svetu, ki ga do zadnjega časa ui poznati hotel in mogel, odločno razglašajo; pa vsaka stvar ima svojo dobo, ido in dobro, ktera so po ničemur odvzeti ali kratiti ne moro. Tako je  tudi s slovenskim   narodom,  tudi mi Slovenci imamo  svojo dobo. Ako
smo narod v hitnosti. sknŽtlj.....     se tedaj po djanji. razglašujmo so v besedi
a tako tudi Ti v Mariboru, jasna in dobra ti doba!
Konstitucinnlne borbe in razprave so menda ravno zdaj najznamenitije V Avstriji; Angleški svet jih pozdravlja z največopohvalo in obeta naj boljšo prihodnost. ..Nesrečni- konkordnt — oprostite mi Slovenci, ki bi (loma inače mislili - oe bi koga nehote z kakim izrazom glede te točke ruzžiilil ..nesrečni" konkordat pravim, ta jo bil na ptujeni strašim „bćte iioire". tega si jo lebko vsakdo pokusil, kije priliko imel zunaj Avstrijo živeti. (Jotovo mnogo Avslrijan.ov iloma ni vedelo, tla je kaj takega v Avstriji . kar se konkordat imenuje, pa ko si tlošid na ptuje, v severno Nemčijo, na Francosko, a posebno na Angleško, tu se ti je ta stvar kot nekaj strahovitega popisovala, tako tla ves nedolžen na zadnje nisi vedel pri čem da si. Tujce nam je ta prazni strah neprijazne delal, zato z dobro vestjo iu lehkill) sireni pustimo ga minuti, stvar, ki Avstriji ni koristila, dokler je hila, ji no bo na škodo, ko mine. — Glede" crkvenih zadev jc zdaj v Angleškem parlamentu bliz., enaka borba. Znano je svetu. kako se je Irska zatirala in koliko nesreče jo na tem otoku verski 1'anatizoin prov/ročil. Mi Šimenci tožimo, tla nam je osodo bila nemila, mi dostikrat mislimo, da smo bdi najnesrečniji narod, pa tolažimo se. Kdor pozna zgodovino in Bodajno stanje naroda lr koga, rekel bode, mi Slovenci smo šo srečen narOtl: Nas so mnogi sovražniki uasiljali, pn niso nam vzeli zemlje, rotlilno matere; mini se j.' tuj jezik vrival, pa ohranili smo si še čisto narodnost; za vero nismo preganjanja trpeli - izvzomši zavolj stare poganski' in laithorjovo —, a zdaj smo narod s pravicami') ktere nam hiti imajo z drugimi narodi, s kteriini smo v državni zvezi; pri (eni pa smo čvrsta vejica velikega naroda Slovanskega. Pa ubogi lnan. nesrečni Irski (Vil! Ko gaje sovražnik nasilil, vzel mu jc Vse: vzel mu jo zemljo, ktern gaje redila, in bil je od te dobe pn vsem lbd.it angleški; da se jo s svojim gospodarjem in nasilnikom poraz-nmevati mogel, naučiti se jo imel njegovega jezika in svojega pozabiti; a
ker svojega Moga ni hotel po na iluikovcin načinu in želji častiti, črtil iu preziral ga je ta bolj kakor Turk Rajo. Ker ro ravno zdaj cerkvene zadeve razpravljajo, hočem v tem li--tii lo nekolik.. .. teli omeniti. Jasno mini kaže angličnnska cerkev (the Established Churcb) da kjerkoli smo iu more odločno ona cerkev po predsodkih svojih gospodariti, postane ta nasilna, iu krivična, ter pozabi principe krščanstva, Ijuhezon in enakopravnost do bližnjega. Vlada angliška je vstanoviln ivojo cerkev \ Irski, vzemši vso pravice katoliški: ..snovalo so so po celem ..(..kn l'.nv : anglikanskimi duhovniki, no glede, ali živi res tu ali t.im kak anglikatl med katoliki; v mnogih farah zato ni protestantov, rnzun duhovnika, s ženo in trojnimi otroci, Pa še zadnji čas, ko sej.- kje Anglikan za novo faro oglasil, luž se jo osnovala, Kakor se jo s zadnjih parlamentnih debatah omenilo, vstanoviln se je prošlo leto več takih far, kjer je bih. po .;. po i. p,, ., anglikanov, in nadale bo se takšne tare po niiiii gld, plače na let...
Cerkev anglikanska v Irski ima nalogo nli posel misijonarski, in zato m .v,.j obstanek 180.000,000 gld. sto trideset milijonov gl. premoženja. Ako stavlrskidva milijona protestantov, jo med njimi le kakih 600,000 ali 700,000 anglikanov. drugi so disontnrji, ki Bopel anglikansko cerkev črtijo. Katoliki iu disontarji morajo plačevati veliko davke sovražni cerkvi, poleg pa za svoje duhovno iz lastnega žepa skrbeti. Misija državne cerkve jo bila celo zastonj, nikogar ni Bpreobmolu, ako ne nasilila; to veliko napako iu krivico zdaj vendar liberalci angleški dobro sprevitlajo iu resno so se odločili jo odstraniti. Slavni (iladstone, prvak iu vodja liberalcev, lotil se je težavno naloge to cerkev odstraniti tam, kjer ji ni pravo most,,, du-si je tudi (iladstone sani njen ud. Prvi vspeh. kterega jo imel s svojimi resolucijami proti konservativcem m proti svojemu mogočnemu nasprotniku DisraoHju, kaže da zhiagabode njegova, in se reši liska te crkvene sitnosti. Klerikalna anglikanska konservativna stranka le z zobmi škripce, vide da stvarjona mora propasti, ker podirati se jo jo lotil prvi in naj znanienileji državnik angleški. Po velikonočnih počitnicah se pričakuje oster parlamentarni hoj. Sporočilo, da šo slavni potovavec tir. Livingstone gotov., živi in se menda v kratkem od svojega dolgega potovanja v Afriki zopet na Angleško vrne, je vso njegove e zlo razveselilo, posebno pa geogralično društvo v Londonu.
)   Tako si; reč morebiti lir Ugodi m vitli.
Vreiln,
HS0
18
A^Q
12
4
UK
13
07
96
i "i., njo ' usniki knk-i.lila : \ v nii arji imajo
i.llia jo včeraj v seji ruskemu županu gosp.
Vreme jo bilo tukaj mosora marca kaj prijetno, drevje jo že v zele-| „Saturdiij Retvieiv« v zvezde kuje g. Bousta in njegove zasluge
lenji in cvetu, pn zdaj veje /o nekoliko dni oster iITN in bati se je.  di1 Avstrijo.   Vladini in dualistični listi sploh veno. prestavljajo iu pnnntisku jej škode načini. — Veliki petek, ki je navadno dan za veliko ljudsko razveš,.- -   iz Dunaja poslani -estuv.-k        zanesljivo znamenje,  da Beust M sto ljevnnje,  prošel je letos nenavadno umno minola, pa prišla je neka med ljudi:   Uro v taki dan Sen uboj ali nimitvn, ki M je prav po kanibalfdco d« dosti opravka.
Iz Ljubljane. IT. aprila, —p—. Krvava sklonola soglasno, da s.....Istopi od tožbo proti ljub
dr. ('osti. Ta seja je bila tako skrivna, da niti avsknltailtl niso smeli poslušati.   Državni 'pravdnik  l.ohmann je o On. oznanil  rekli«,   Kaj  so bili
pravi vzroki, daje bil dr. Costa vržen v preiskavo, tal......nlo vemo, kakor
„„.ronio vedeti, kteri  vzroki so zdaj zasuknoli vse glasove na njegOVO stran.
To je tragedija, in daleč zadaj na dnu vsega djanja z velikanskimi koraki gori in doli stopa v črni plači zavita ..soda. po imeni: -?
Preurejena pravda ..Sokolova' je vlada potrdila. To društvo bode imelo prve dni mejnika občni zbor. da po novih pravilih izvoli odbornike. V ta namen je odbor sklcn.d izdati imenik vseh dozdnnjill „Sokolovih" udov, in tedaj poravnal, kar sen. grajal v svojem zadnjem dopisu.
VObrih naKoroškem. J.R. Naznanjam žalostno novico. 30. p. m. so šli iz našo vasi tudi oče in dva sina K in And. na (iribinjski semenj. Njih poglavitni opravek je že od nekdaj bil drugim ljudem konje prodajati iu kupovati, tako tudi imenovani dan. Prigodi se pa, da pride oče zavoljo nekega mešetanja" z sinom A. v JOŽO in sovraštvo tak... da sin očeta z. bičem pretepe. Na poti proti domu so znajdejo zopet vsi trije, oče iu sina v krčmi pri /midarji. Tu se vname z nova med njimi prepir iu IV. udari očeta za uho, da bi bil skoraj omedlel: ko And. to vidi. potegne se za očeta in jame brata pretepati, kterega jo OČe držal. Ko Bi !'. ni mogel vee pomagati, popade nož in ga zahode bratu sredo glavo. And. je potem 8. t. m. V strašnih bolečinah umeri. Fra, pa jo shranila velikovskn sodnijn. Med ljudstvom se pa povsod sliši: „Kakorsio. življenje, taka smrt."
Iz Primorskega. A1 i j o t u d i k a t o 1 i 5 k i c e r k v i j e d n 4-k p prav n os t jezikov |e prazna I. e - e d a V Sleherni dan nam kaže. kako treba je nam poganjati se za zedilljenje Primorskega z drugimi slovenskimi deželami. Programa, iznova objavljenega v .Slovenskem Narodu', ne smemo popustiti, naj se mu tudi kak zastareli kratkovidne/ ustavlja, naj se mu tudi v kakem zakotnem listekll nasprotuje . iu nas skuvi mamiti s tem da tudi sedanjih okolščinnli vender životarim... Hočomoli večno le živ., taritil Pa a d rom, da povem kako sr Hrvatom po istrskih otocill v kvarnerskom zalivu godi. A' Losiirji pri mali fariei potrebujejo duhovnika. Mislite si kaj se zgodi! Creski ali kerški škof. pod kterim so vse dubovnije našega otočja, pošlje popolnoma hrvaški župi duhovnika Italijan.a. Tu je iztiran italijanski jezuit , ki le besedice hrvaškega jezika ne razume. On hrvaškim vernikom pridige le v italijanskem jeziku. Ljudje so sami sebi čudijo še bolj se pa Čudijo creskomu škofu, da jim jo poslal nemega aposteljna. Posebna deputacija prosi za druzega. priročnega duhovnika. Zastonj! Zastonj prosi tudi drugikrat.
Potem pošlje visokočostitomu škofu še posel.no prošnjo za takega duhovnika, ki bi so žnjinii pri spovedi pornzumiti iu pri pridgah jih potlučevati znal. — Ubogi verniki čakajo in čakajo , i/tirani Italijan pa še ziniraj priča ilirskih otočanov pridigo gluhim cerkvenim stenam!
Kako drugače so jo godilo jezuitom, ko so se hoteli v nekem primorskem mestu useliti! Dotični škof njim pravijo; Ali znate slovenski V če znate, po Istri potrebujem mnogo duhovnikov''.   Omolčllli so. in sli.
Naj povem tudi iz. Kosinja še drugo dogodho. Kavno tam imajo dekliško šolo. Vanjo hodijo omlešnja dekletiea. ktere kot hčerko hrvaških sta-rišev no govorijo druzega kot svojo prirojeno hrvaščino. In glejte, ker učitelja manjka, njim pošlje oreški konz.islorij tujega Italijana, izgnanega Jezuita-Srenja so jo že pritožila enkral, dvakrat pa vso zastonj. Italijanski jezuit še vedno hodi v šolo terpillčit otroke in sam Bebe : kajti, jedcu druzega ne razumejo. Prečudna šola. kor učenik in učenci drug drn/.emu osle kažejo! Ali Tržaška namestnija res nikakor ne pozna tako nespametnega, tako nečloveškega postopanja? Po se ve, dobro plačani gospodje se malo brigajo zato, kako se po bližnjih in bolj odlež.uib pokrajinah našega Primorja z. nogami teptajo najsvetejše človeško svetinje: vera iu narodnost. Njih sne ne bije za našo narodnost. Ker me. ne razumejo, ampak le vsezvoličnvno Laščino počasi lomijo, tudi radi pripuščajo, da Italijani nas primorsko Slov ane tlačijo, Kaj vender mislijo naši nasprotniki, da tako /. nami ravnajo? Pa dosti za donos. 0 primorskih šolah bom v prihodnje enkrat obširniše V „Slov. Narodu" govoril. Naj bi naši narodnjaki po vsi istrski zemlji nastavljeni, razglašali shdirno ali zoperno ali uspešno dogodho.
(dede na ono Lusinjsk.. duhoviujo z. italijanskim duhovnikom pa le z žalostnim srcem vskliknem: Kaj se mora zgoditi, če izda celo najviši duhovni pastir mu izrečeno čredo'.'' Naj bi ne bile mojo besede prazen klic v puščavi!
Goveja kuga je  po   Vsem [taka na trdem, kakor bi  nas ti  listi  nuli prepričali.   Svet  ima o Iteus ■ v.ije muhe: v teb ga h' še potrjuje glas, da je bil poprejšnji /vunajnih za
.lev minister gr, Mtmdorf pozvan na cesarski dvor vl»u.h». kjer se ja 2 dni.   Kuj 10 je tam godilo, je .skrivnost, ktera nckteriin listom in OSO ne da spati. Ti so razglasili, da postane gr. .Mens.h nf na mestu knjeza l.iech tensteina naj viši vojaški zapovedovalec v Pošti.   Tudi to še pride na dan.
,.Sii(ld. Pr." se piše iz Dunaja: ,,Dasiravno zdaj vse stranko z vso silo na ministerstvo udrihajo, ono vender nemočeuo pušča vse pisati iu tiskati; gotovo so tedaj ne more tako slabog,« čutiti. Liberalna sistema je /daj v Avstiiji na koreniti podlagi! Papir je potrpežljiv in Ljudje radi Verujejo, Ni ga skoraj dne, da bi se ne kontisciral. obtožil ali obsodil kak opoziciona len list ali mož ali narod. Proti deželam čeke krone pripravlja neki vlada posebne silo, ko bi resne boleli prebivalci davka plačevati.
Skupni vojni minister je zanka/al , da  so  mora prva tretjina onih potrebščin, s ktorinii hi se hila imela armada do koncu tega letu preskrbeti, blati dotičnim komisijam že do konca aprila, zadnja tretjina pa do konca avgusta.  Veselo znamenje miru! —
..Slovaške novine" v Pošti kličejo svojim rojakom: Oe se vprašanje narodnosti ne ho brž ko luž rešilo, če ne dobimo popolne ravnopravnosti; če ne dobimo za svoj narod iz deželnega /akla.bi nobene podpore; če n. lodo naše šolo cisto slovaške; če se nam ne ho po koiaitatih brez izjenika slovaško ur.nl.>vah>, potem smo s kratka prisiljeni ustaviti so plaćanju davka. Ne pnščajino BC dalje za nos voditi! Nehajmo biti strabopczdljivci. Kar s,, je zidom dni... naj se dade tudi nam! —
Tako tožijo tudi erdoljski Iiuinum i: Stoletja že trpimo; poniževanje iu nasilstvo je vrba doraslo; mi smo bili prosti, zdaj smo slabeji nogo indijski paria. Krdeljska se jo proti naši volji, proti našim ugovorom združila z Ogrsko, z nitmi bo je ravnalo kakor s kupivno čredo; vse imajo pttrjci, nam je ostalfl le — sramota! Prisožimo, da si no oprašimo pepela iz glave, dokler nismo vsi svobodni in neodvisni.
Ogrske dennrstvene potrebščine znašajo 100 milj. 500 tisoč gld, na leto: minister obeta, da se zniža davek pri tabaku, pri soli (na 2 gl, 40 kr.) in od podedovanega blaga. Kdaj so bo pri nas bi nehalo davke poviševati' Poslanci niže zbornice ogrske so neki sklonoli, da ne bodo do koncu dognali in posvetovali predloženega jim deželnega proračuna, prodno se jim predloži tudi osnova vojaško postave.   Ti poslanci svojo reč iiinejo.
Državni zbor v P.erolinu je sklemd, da so pri sklepanji zakonov policija nima vmes vtikali. Poslanec Diest je pri obravnavi navedel besede pisma: Ni dobro, da človek ostaja samec. Nasvet AVahlockov, da se ima poslancem dnina plačevati ni obveljal. Urez dnino tedaj opravljajo pruski poslanei svojo častno službo.
Iz llarčelone se poroča tudi o uporu klicih 80O delavcev. TI so se delu odrekli iu tudi drugim delati branili.   Tudi te so vojaki razgrnili.
Jlivoil shod v Londonu pod Russeloviin predsedstvom jc sklenol podpirati (llcdstonn . da se odpravi irska državna cerkev. — Drugi shod tirja ženskim volilnih pravic.
Po poročilih iz Kandijo jo bil .!. t. m. v (lazi trdovraten hoj, v kte-rem so jo bojevalo 2000 krščanov proti 40O0 tltrkov. Po hudobnem boju so s.' Turki vmeklioll, znuignlci so jih gnali do bregov. Tudi drugi važni boji >„ se končali upornikom na korist.
V Bolonji je nastal nemir med delavci, ki so so delu odrekli. Pn ulicah prehajajo so prisilili kupce, da so prodajnlnico zaprli iu so pobili okna sodiiijske liise. Vojaki so morali mir dohiti, /daj so se delavci k dolu in pokoji povrnoli. vendar vojaki še skrbno po mestu opazujejo. Delavci so sklounli, da se obrnejo do parlamenta s prošnjo nuj se znižajo dav ščiue in pravično razdelo davki od dohodkov. Prosilo se bode tudi, naj se osvobodi' osebe, kar se jih je v ječo vtekuolo.
Ibiilcnska je dobila postavo o odgovornosti ministrov in svobodomiselno postav., za lisek.   Bi tudi nam ne škodovalo!
Piše so. da je imelo potovanje princa Napoleona namen razdreti zveze mod prusko in rusko. O razmerah med prusko in francosko in vprašanji: nli vojska ali ne, piše ,.Krz/tej": A'sem vojnim govoricam vkljub, ki nam od dne litine iz Francoske doletavojo, odkar se je povrnol princ Napoleon, no verujemo da bi se tako hitro še kalil mir v Kvropi. Tudi na Francoskem namreč n vse mogoče, kar bi nekteri ljudje radi, in merudnjui krogi francoski ne morejo več prezirati, da ima francosko cesarstvo hujših sovražnikov, kakor dobi oborožena Pruska. Sicer pa Francoska brez zaveznikov ne bode vojskovali a zavezniki so dandanes zelo redki in dragi.
M. '/..
Politični razgled,
Dualistični časniki so obotavljaj., razglasiti poročilo Skenejovo 0 davku na premoženje — kakor pravi „Debiilte* iz. --- blagozakonja, v resnici pa zato, ker jim ni po všeči. Tudi narodom ne moro hiti po všoči. Iz poročila izvemo, da pride v Cislajtamji na vsako glava poprek II gl. 82 kr. davka na leto, po deželah korone češke .elo r; gld., med tem ko pride na pr. na Pruskem le »i gl, 60 kr.. iu na Ogrskem tudi ne več kakor 6 gl, 66 kr. na glavo. Da te številke niso po tem, da hi se ljudstvu prikupilo ministerstvo, ali kdor bo za nje glasoval, je reč celo naravna. Deželni poslanei so to med prnzuiki izvodili od svojih volivcev in si bodo toraj komaj upali za llrestelnovo predloge glasovati. To mora ali bi svoj drugod moralo mini-sler.it m i popolnoma podkoputi.
{Počinio.
Prebivalo! Cerkniško doline! Kut nežnim, kot tujec sem prišel o novem lotu v Vas krasni, prilazni kraj, »pi* jeli sle me kot znanca, kot prijatlu; nisem še živel V svojom življenji tuko ladovoljc« kakor pri Vas- On sto ml po pravi prijatli, pravi brnijo, pokazali »to dane« javno; m Vaših licih sem bral, knko sle otožni, ko sto videli, da sem se moral sili udati, todo, kiji se zgodi, adružoilj V enoj misli ste mi na pomoC pritekli i mi zopet mata tunino ječe Oll-pili. Tnkoga dne nisem doživel v svojem življenji, srce se mi je v prsih radosti in rt-■cilja topilo. Zadolžil sem se toliko, da ne bom svojega dolga poplačati mogel. 1'ivv Vas je, no morilo so vsakemu posebej /a toliko ljubav zahvaliti, storim to tedaj po tej poti.   Uvalo/on sem en VaSa sočutje, za Vaš trud," /it Vaše djanje,
V Cirknlol 16. aprila 1808. Anion Kuiišič,
__ (.pravnik.
%'ol»ilo.   Slovenska Čitalnica v Kanalu na Goriškem bo oblin-jala tretjo nedeljo po veliki noči svojo pričetno slovesnost z veliko besedo,
juiliiu k sebi vabi vso rodoljube iu slov. društva.
O ilbor.
Izdutulj in odgovorni vrciJiok Aiilim Tomšič.
Dimnjak« borita i*, aprila.
1800 dri, posojilo  si 11. ju kr. Kreditne srečke   172 II
.1 \ narod, poiniilo 03 II. 76 kr. Cekini  D ti. 58'/. kr
SV. zastav, narod. Imnke »t.dn.OO (I. 80 kr. Srel.ro   114 f| os u,.'
molidiko   DO II. 711 kr. London 1 Ib (1. no k?'
00 kr.
iiskar laluiird Jniižlf.
-1U