Največji slovenski dnevnik v Združenih državah VeU* za vse leto - . . $6.00 1 * I Z 1 '^ft.' Za pol leta . - - - - $3.00 Za New York ccJo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA listrslovenskihidelavcevrAineriki. I^The i^TTZT EkXTbTTl the United States. Issued every day except Ssxadejre and legal Ho&Uy«. 75,000 TELEFON: CHELSEA 3S7S Entered ss Second Class Matter, September 21, IMS, at the Post Office at New York, N. I, under Act of of March S, 187» NO. 360. — STEV. 160. TELEFON* NEW YORK, THURSDAY, JULY 1«, 193«. — ČETRTEK, 10/JULIJA 1930. VOLUME JLXAV11L — LfflOX ZXZfm. 67 MRTVIH PRI EKSPLOZIJI V NEMŠKEM ROVU 73 MAJNARJEV ZAJETIH, 48 REŠENIH - PLINI OVIRAJO DELO REŠEVALCEV BRE3LAU, Nemčija, 9. julija. — V Vencesla-vovem rovu pri Neurode v tukajšnji bližini se je završila grozna eksplozija oglikovega plina. Sedeminšestdeset premogarjev je mrtvih, triin-sedemdest pa zajetih v rovu. Bati se je, da bodo na-£li tudi med temi mnogo mrtvih ko pridejo do njih, dasiravno delujejo za rešitev z vsemi silami da odstranijo materijal iz porušenega vhoda. Osemdeset mož je delalo v rovu, kjer se je zavrnila eksplozija. Ko se je priči širiti plin po drugih rovih, so morali zapreti vrata do tega rova ter tako odrezati povratek tem nesrečnežem, da rešijo drugih sto mož v sosednem rovu. O usodi teh osemdesetih mož se more do sedaj le ugibati. Do sedaj so našli šele sedem trupel te skupine. Predno jih je plin zadušil so se privlekli do vrat ter tam obležali. Vzrok eksplozije še ni znan. Najbrž se je pa vnel oglikov plin, ki se je že več časa nahajal v rovu ter že prejšnja leta povzročil par manjših eksplozij. Pred vhodom se je trla množica rševalcev in žena nesrečnikov, ki so nestrpno pričakovale novic iz rova. Ze kasno ponoči so izvlekli oseminštiri-deset onesvečenih in jih odpeljali v bolnico. NEURODE, 9. julija. — Trupla sedeminšeset-desetih premogarjev so izvlekli iz Venceslavovega rova danes po noči. Oblasti se nadejajo, da se jim bo posrečilo rešiti večino onih triinsedemdesetih, ki so zajeti v rovih. Na pomoč so dospele požarne brambe in prostovoljci iz bližnjih krajev. Z reševanjem napredujejo s vsemi močmi. Izkušeni premo-garski inženirji pomagajo reševalnem moštvu, ki se bori obupno, da reši čim največ mogoče žrtev. Čeprav se poslužujejo moštvo plinskih mask, ne more vzdržati v rovu več kot nekaj minut ter se zopet podajo na prosto, šele po oddihu morejo zopet v rovu. Več reševalcev se je že onesvestilo. TRINAJST MOŽ POŽARNE BRAMBE ONESVESČENIH Strela udarila v fotografski atelje. IR-VIN, Pa., 9. Julija. — Danes »JutraJ je udarila strela v nek tukajšnji fotografski atelje ter užga-la filme. Dospel te takoj oddelek požarne -brambe. Plini pa, ki so najt tali vsled gorečih filmov, so škodovali trinajstim možem tako, da so morali z en km nemudoma v bolnico. Nekateri so prLšU k zavesti šele po preteicu več kot pol ure. NAPADEL SUHASKO POSTAVO Nazval način izvrševanja 4 neumen". KLOBUK NI OBLEKA Združene države prihranile $1.50. SAN FRANCISCO, Cal., 9. Julija. Dar. James Franklin Smith, predsednik odstopajoče zvezne velike porote, je napadel danes v i2javi tavaj an je prohiblcije v San Francisco, ki je moker v razmerju 7 proti 1. Izvajanje pmhibicije Je narval "neumno" in "smešno" in načine kot "nekako nagajanje". Tajne •gente J* imenoval "neozdravljive alkoholike". "Pomanjkanje domišljije pri pro-Jnblcijsklh uradnikih", se glasi n&-dalj* v izjavi. "Jim brani klediti pomilovanj* vredne krtttelje do njihovih zaia«i.teij®v'\ Posledica te->e fcttporwtwna nebroj laijih slu-£ajar na ftatoital klopi. S temi se WASHINGTON, D. C., 9. julija. Klcbuk ni obleka v očeh glavnega davčnega uradnika McCarla. V njegovem uradu se je danes zavrnilo plačilo zneska $1.50 za očiščenje klobuka nekega uradnika v oddelku za agrikulturo. Vlada dovoljuje tedensko po $1.40 za perilo in po $1.25 za snaženje in likanje obleke. V tem slučaju se je pa zahtevalo znasek $1 50 za sna žen je obleke, dočim je to bilo v resnici čiščenje klobuka, katerega je nesrečni uradnik zamazal tekom svojega službenega potovanja v Mehiko. Zato je Mr. McCari določil, da je treba vzeti označbo "za snaženje in čiščenje" dobesedno, med obleko pa spadajo le deli, ki se splošno sna-žijo in likajo, kar pa pri klobuku ne velja, ker se istega očisti le ob gotovih prilikah. BRATIANU SE POKLONIL IN VKLOML KARLU Največji sovražnik ob-ljubil pokorščino. BUKAREŠTA, Romunska, 9. julija — Kralj Karal n. je sprejel danes zagotovilo pokorščine v bodoče od svojega največjega nasprotnika, ki si je prizadeval z vsemi silami, da prepreči Karlov povratek. Vintila Bratianu, ki je de malo pred povratkom Karla izdal letak, v katerem ga je hudo napadal, j tu izjavil pokorščino tudi za svojo stranko. BOJ RADI IZGONA POVZROČIL UGANKO Roosevelt si pridržal pravico odločitve. ALBANY, N. Y., 9. julija. — Go-verner Roosevelt si je včeraj začasno pridržal pravico odločitve pri zaključku današnjega zaslišanja, ki so ga zahtevale oblasti iz Reading, Pa. za izročitev Hermana Good-stein, doma iz Forest Hills, Queens. Obtožen je krivde nesamovoljnega umora, ko je eksplodiral neposta-ven kotel za žganje v Reading, Pa., dne 16. februarja. Današnje zaslišanje je bilo nadaljevanje onega, ki ga je moral governer prekiniti radi odhoda v Salt Lake City. V dokaz, da se je nahajal oni čas Goo&tein, ki se je imenoval včasih tudi H. Gross, v Reading-u, so predložili uradniki iz Pennsy Ivani je, zapisnik hotela Daniel Boone, v katerega se je vpisal "H. Gross" dan ali dva preje. Vsekakor je pa razvidno, da se je nekaj'brisalo in da podpis H. Gross ne odgovarja rokopisu Goodsteina. Danes je pa predložil pomožni o-krajni pravdnik iz Reading, Pa., Oliver M. Wolff, izjavo, ki jo je podpisal Robert M. Fulton, nastavljen v hotelu. Izjava p-jasnuje, da se je radiralo na zahteva nekega Louisa Pagnotti, da bi delil Gross sobo, za katero je bil Pagnotti vpisan. Izjava navaja tudi, da je obiskal sobo neki L. Berman ki je bežal iz Penn-sylvanije pred roko pravice. Berman je ibil pri eksploziji ranjen. Sobarica je pričala, da je v jutru eksplozije govorila z Goodstei-nom glede ključa do njegove sobe. Gospodinja je pa izjavila gover-nerju, da je istega dne prišila gumb na Godsteinovo srajco. Goodstein pa zatrjuje, da ni nikdar delil sobe s Pagnottijem, da ni govoril s sobaric 3, in da je bil pri-šivan gumb na telovnik, ne na srajco, in to meseca januarja in ne februarja. Dr. Edward Lissman, rabinec Riverside sinagoge v New Yorku, je predložil poročni zapisnik ter dokazal, da je izvršil poročne obrede v hotelu Astor dne 16. februarja. Dr. Lissman je pričal, da ga je Goodstein peljal iz sinagoge v hotel.. Prejšnji sodni« ter Goodsteinv zagovornik Charles G. F. Wahle je priporočal governerj u. naj veruje pričevanju tako ugledne osebe kot je rabinec, Lissman preje, nego onemu prič iz Permsy Ivani je. Rekel je dalje, da je vredna Herman Goodsteinova trgovina v New Ycr-ku in Brooklynu milijone ter so znašali njegovi davki sami preko $25,000. PATR0LNI ČOLNI BREZ LUČI Reprezentativ Clancy iz Michigana, protestiral na zakladniški urad. WASHINGTON, D. C., 9. julija. Republikanski zastopnik države Michigan, Clancy, se je danes pritožil na zakladniški oddelek, ker vozijo vladni patrolni čolni brez luči po reki Detroit. Mr. Clancy je rekel, da ga ni dneva da se ne bi kdo pri njem pritožil radi tega, ker švigajo patrolni čolni po noči preko reke brez luči, kar je nevarno za druge čslne. Nadalje je rekel, da preganjajo ti čolni ljudi od reke na večer, ker se boje na vodo radi nadlegovanja teh čolnov. Nikakor ni v zabavo, ako posveti nenadoma čoln z žarometom na ladjo, moštvo pa ne-meri na ljudi svoje puške. Mr. Clancy je tudi spomnil na zabavno ladjo, ki jo je potopil neki patrolni čoln v bližini Philadel-phije. Ta čoln je bil istotako brez luči. Ladja z izletniki je bila uničena in šest ljudi je bilo vrženih v vodo. Pod takimi pogoji ni nič čudnega, ako se boji ljudstvo na vodo po noči. 300 DEKLET SE POLASTILA PANIKA VSLED OGNJA Ker so bila vrata zaprta, so jih dvignili preko ograje. VZROK GINGER PARALIZE POGNAN Kemist izjavlja, da je sestavina Tri-Cresul fosfata. OKLAHOMA CITY, 9. julija. — Tekom februarja in marca je bilo zastrupljenih v tukajšnjem mestu preko 600 oseb, ki so pile Jamaica G-inger. Po štirimesečnem preskušanju, ki se je vršilo tajno ter je ostalo več tisoč dolarjev, so prišli na sled vzroku zastrupljenja. Vendar pa niso še določno objavili svojega odkritja, ker hočejo še par mesecev eksperimentirati. V kolikor je pa dosedaj razvidno, je bila primešana kemikalija pijači z namenim, da bo zadostovala. Od nadaljnih poskusov pričakujejo znanstveniki ugotovljenja vzroka bolezni ter tudi odkritja proti-pomočkov. Do sedaj oboleli so imeli otrple roke in noge. Okrevali so zelo počasi in nekaj jih je tudi u-mrlo. BOUND BROOK, N. J., 7. julija. Ker se je vnelo kakih štirinajst ton filmov ter so švigali plameni po 30 čevljev visoko, se je polastila panika 300 deklet, ki so bila zaposlena pri Pathe Exchange of Middlesex Borough. Zbežale so na prostor, ki obdaja tvornico ter od tam proti vratom, ki so pa bila zaklenjena. Vendar se jim je pa posrečilo s pomočjo nekaterih uslužbencev priti na prosto preko ograje. Pri tem so pa bila tri dekleta in en moški poškodovana, a ne nevarno. BIVŠI BANČNI URADNIK ARETIRAN Obtožen je tatvine dela zneska $300,000. HARRISBURG, Pa., 8. julija. — Poroča se, da je bil aretiran prejšnji podpredsednik Dollar State Bank and Trust Co. v Scranton, Pa., ker je potvarjal račune bivše banke. Podpredsednik, Leo Haggerty, je pobegnil kakorhitro se je zaznalo o primanjkljaju v pretekli jeseni. Večji del primanjkljaja, ki je znašal $300,000 je odnesel seboj aretirani. Pridržali so ga pod varstvom na sodišču. DVA PRIJETA VSLED UMORA Obdolžena sta umora že* lezniskega uradnika. MORAJO LETATI NAJMANJE 500 ČEVLJEV VISOKO Posestna pravica omejena. ŠTRAJKARJI SE VRAČAJO NEDELO 1,900 delavcev pod policijskim varstvom. FLINT, Mich., 9. julija. — Tukajšnja naprava Fisher Body Corporation št. 1 je zopet pisem, v katerih izražajo Grki ▼ domovini nezadovoljnost s tem načrtom, ker nasprotuje starim grškim tradicijam. .. CLEVELAND, O., 8. julija. — Letalci morajo leteti najmanj 500 čevljev visoko, da ne motijo posestnih pravic lastnikov zemljišč, preko katerih letijo. To je odlok zveznega sodnika George P. Hahna. Odlog je bil izdan vsled pritožbe dveh posestnikov pred letom dni napram tvrdkam Curtiss Airport Corporation, Ohio Air" Terminals Co. in Curtiss Flying Service. Pritožba je navajala staro rimsko postavo, da je oni. ki lastuje zemljišče gospodar zemlje od sredine pa do zenita. Zahtevala sta, naj se prepove letanje preko njunih zemljišč. Sodnik je pa določil, da £v UPORI V EGIPTU 6 mrtvih, 49 ranjenih pri spopadih v Mansourah. KAJIRO, Egipt, 9. julija. — Egiptovska dcmače-politicna nasprot-stva so dala danes izraz v bitki podobnem nastopu. V Mansourah je prišlo do spopada med privrženci Nahas paše, ki je pred kratkim odstopil kot predsednik, ter vojaštvom in policijo. Šest oseb je bilo ubitih. 49 pa bolj ali manj težko poškodovanih. V mestu je sicer vrelj še nadalje, vendar so pa bile oblasti gospodar položaja. Med ubitimi so bili trije policisti, ranjenih pa je bilo policistov in vojakov 37 ter le dvanajst upornikov. Do upora je prišlo vsled tega, ker so egiptovski vojaki zabranili z nasajenimi bajoneti pot Nahas paši, ko se je peljal skozi mesto. S kamenjem je ljudstvo nato navalilo na vojake in prišlo je kmalu do spopada mož proti možu in ker je to predolgo trajalo, je pričela policija streljati. V KRATKEM BO KONEC PET-LETNEGA PROCESA Zastopnik črnke pričakuje v kratkem končnega dogovora. NEW YORK, N. Y„ 8. julija. — Zamotana zadeva Leonarda Kip Rhinelander ter njegove črne žene, bivše Alice Jones, se ibliža koncu ter je pričakovati istega tekom dveh tednov. Mrs. Rhinelander bo sprejela okroglo svoto ter plačila v obrokih. Zato pa mora opustiti tožbo za ločitev ter tožbo za odškodnino v znesku $1,000,000 radi odtujenja ljubezni. GHANDIJEVA PROPAGANDA V NEPALU Ghandi jeva ka m p a n j a dobrodošla v Nepalu. Ženske nastopile proti industrijalizmu. CALCUTTA, Indija, 9. julija. — Gandhi jeva kampanja proti industrijalizmu z njegovimi stroji in tvornicami je bila prijazno sprejeta v neodvisnem kraljestvu Nepal, ki meji na severno Indijo. Tu se je na tisoče žensk vrnilo k staromodnim kolovratom. Nepal šteje kakih šest milijonov prebivalcev. Temu kraljestvu se ima zahvaliti za svojo slavo David Och-terlony, rojen v Bostonu, sin ameriškega lojalista, ki Je prišel na Vzhod leta 1777. Tu je stopil v indijsko armado. Radi hrabrega obnašanja v Gurgha vojni Je postal vitez ter postal slaven pod imenom "zmagalec Nepala". Napalska vlada je pred kratkim sama ugibala, kako bi pripravila prebivalstvo do tega, da bi v pošte-valo domačo industrijo. Oddelek za državno industrijo je Speljal sistem razdeljevanja bombaževega semena med kmetovalci. Gospodarski Domen domačega tkanja se pa pojas-nu je prd'iivalstvu pri vsaki priliki. 10 MRTVIH VSLED ZEMLJI-ŠKEGA PREPIRA MEXICO CITY. Mehika, 9. julija. — Listu "Universal" se poroča, da je prišlo do spopada med kmetovalci iz Huicachi in Zoyatlan. Deset kmetov je bilo ubitih, precejšnje število pa ranjenih. Do spora je prišlo radi nesporazuma pri delitvi občinskih zemljišč. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovi J encev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas tedanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. V Jugoslavijo Din 50» .......................... $ 9.35 1000 _________________________ $ 18.50 2500 ______________________ $ 46.00 5000 .......................... $ 91.00 " 10,000 _______________________ $181.00 V Italijo Lir 9 5.75 $11.30 $10.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum e-te glede načina nakazila. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za. pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BA STARA, STANOVITNA DOMAČA Bi K2 CORTLANDT STREET NEW Telephone Barclay 0380 — 0381 N. T. "SteW YORK, THURSDAY, JULY It, 1W0 -=*-— ; '^sbi LABGK8T BLOYXHS DAILY li O. A, & of M VP. Ittfe PnbUahad by SLOVUUC PDBLUHDVO COMPANY (A Corporation) Loul« Benedlk, Treacorer HHSBieSBBSBBl corporation and addr« «ff ■et of above officer«: Mew York City, If. Y. fllll VAltBA (Vote* ef tfce Peepft«) IafttuKS Krery Day Except Cond&/a and Holiday. Id Kanado fa pol let« B* četrt leto ___^-tlJO 2a He« Za pol leta _ 2a Inoaemstro Za pol leto__ ■a celo leto_97-00 43-30 celo leto .Sim JtSSO Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola« Naroda" Ishaja vaakl dan tsvsemii nedelj In praznikov. Dopisi brea podpis« In osebnosti ee ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli potUJi»ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proelmo. da es nam tudi prejinje bivališče naananl, da hitreje najdemo naslovnika. Hl.ll NARODA". til W. Mth ftttMt, Ne« Yerk, N. Y. Mtphont: Chelsea StlB mmjtm, ^uaauac asi.it. ^in^NJWuarsii*;.. m muaawraiffiHHOffl RAZMERE NA FINSKEM jetništva, dočim mora delavski razred trpeti vse posledice te izpremembe. Pinska se nahaja v bližini sovjetske republike. Fašist ovska vlada na Finskem bo najbrž postala resnična nevarnost za Rusijo. Iz ravno te^a razloga zaslužijo razmere na Finskem ]>rav posebno pozornost. Nezgode in nesreče. Jz Finske prihaja poročilo, da so bili odvedeni ko-munistirni poslanci. Da ne gre pri tem dejanju za osamljen slučaj, vedo jiasi čitatelji iz poročil glede protikomnnistieiiih nemirov na Finskem. Zadnja, precej konservativna in reakcijonarna je odstopila, da se umakne odprto proti komunistični vladi. Medlem se je to že zgodilo. Finski državni zbor je stopil dii" 3. julija k posebnemu zasedanju, kojega edina naloga je ojačiti delavstvu sovražno zakonodajo. Seveda, treba je še čakati, da se izpolni zadnji cilj fašistov, namreč razveljavljenje ustave ter nadomeščenje z odkrito fasistovsko vlado. Proti komunistično gibanje je predvsem kmečko gibanje. Ne pbrača se izključno proti komunistom in njih gibanju, pač pa hoče oslabiti ves upliv delavskega razreda. Tega ne razumejo dobro oni. ki podpirajo protikomiuiistič-liu in fašistovska stremljenja liiwl delavci. CONAN DOYLE Charles Dickens |e vedno hate! biti igralec. Ruyard Kipling je v v resnici hotel slikati in Arthur Conan Doyle je bil vedno jezen, ker so ga poznali ljudje v glavnem radi Sherlock Holmesa. Da je ustvaril najbolj splošno znani značaj v angleški literaturi izza Pickwicka je moralo biti predmet prav posebnega zadovoljstva, tudi če je bil sloves povsem slučajen. Velikanski uspeh Sherlock Holmesa je bil nekoliko več kot to. Zadnji zvezki kronik s Baker S treet niso bili dolžni priljubljenosti, katero je dosegel s svojo povestjo: — A Study in Scarlet. Conan Doylu se je posrečilo doseči detektiva, ki je umstven stroj, ki pa .1? ob istem času tudi slikovita in solnčnata osebnost. Ni še splošno znano, kako dovršen je bi! slog, v katerem so bili narisani doživljaji Holmesa. Njegov slog je lahek ter zelo razumljiv. On se je strogo držal tradicije De Foe-a in Swifta, ki sta kot avtor Sherlock Holmesa strogo se držala tega, da je najbolj ne verjetna povest naenkrat i z g 1 e-dala kot najbolj vrjetna. Ista kvaliteta sloga je dajala prav posebno moč vsem njegovim delom. Amerikanci so prav lahko zadovoljni radi velike ljubezni, katero je vedno kazal proti njim pisec Sherlock Holmesa. Conan Doyle se je celo posluževal v svojih delih ameriškega narečja ter si dobro prizadeval poznati vso ameriško zemljepisje. Kot tak se je Conan Doyle priljubil vsemu ameriškemu svetu. MULROONEY PREPRIČAN, DA JE MORILEC POBEGNIL Policijski komisar Mulrooney je rekel včeraj zvečer, da je prepričan, da je skrivnostni morilec pobegnil iz okraja Queens. Prva žrtev morilca^ je bil Jožef Moscynsky, katerega je ustrelil v avtomobilu. Nato pa so našli truplo Sowley, mladega radijskega izvedenca, ki Je bil isto tako ustreljen. Morilec se je podpisoval s čudnimi znaki ter pretil številnim, da jih bo prav tako usmrtil. Ker je bila umaknjena policijska straža, ne pomenja to še, da bi policija opustila vsako iskanje drznega aii blaznega morilca. ZGRADBA PRAVOSLAVNE CERKVE V LJUBLJANI V Beogradu sta sc mudila pred- 1 Delegacija je bila tudi pri arhi-j sednik ljubljanske pravoslavne ob- I tektu Momiru Korunoviču in si o-Pred nekako enim letom je prišlo v majhnem industrij- čine protojerej Dimitrije Jankovič gledala kDnčhe načrte. Konstruk- skein kraju Lappo do ostrih spopadov med kmeti in indi J ta Kravo3" Deleeata sta ob" . I iskala več uglednih oseb in poro- strijskimi delavci, iteakel.jl so prišli ti nemiri skrajno j čaia o akciji za zgradbo pravoslavne cerkev v Ljubljani. Predsednik beograjskega odbora za zgradbo cerkve v Ljubljani, bitoljski epi-skop Josif, je sprejel delegacijo nadvse ljubeznjivo in jo predstavil tudi patrijarhu Varnavi. Patrijarh je sprejel delegata prav prisrčno. Pic:Isccnik občine prota Jankovič prilično. Sklicala je par tednov pozneje v Iielsiiigfors 4°deželni zbor", na katerega je odposlalo :UH) poljedelskih občin ofi-cijelno svoje zastopnike, med katerimi so bili tudi zastopniki dveh reakcijonarnih kmečkih strank. Tam so ustanovili zvezo, koje očividni namen je bil baje zajeziti konui- . ,.v • - i m' -i • • . v , Je izrazil patrijarhu čestitke ljub- msticno gibanje na h inskem. 1 o gibanje pa se je obračalo ljanskih pravoslavnih vernikov k proti vsemu delavskemu gibanju ter skušalo provocirai i j njegovi izvolitvi za patrijarha. izgrede proti organiziranim delavcem. vidno vzradoščen je novi patri- j jarh narzčil delegaciji, naj pozdravi Na Finskem SO ravnali po priznani fašistovski metodi- vse vernike in jim izroči njegov ar- ' hije-rejski ič lag oslov. Komunistične tiskarne so napadli ter uničili. Ko so patrijarh se je zelo zanimal za nato komunisti vložili tožbo za odškodnino, se je prijavilo Skcijo zgradbe nove cerkve v Ljubljani in je z veseljem vzel na znanje poročilo delegatov, da akcija le-^ napreduje. Zelo je bil novi patrijarh vzradoščen nad velikodušnostjo mestne občine ljubljanske, ki je dala lepo stavbišče na raz- V mestni hiši za Bežigradom se \ je ponesrečila 2 in pel letna Dasija Božičeva, hčerka suflerja ' gledališču. Padla je z vozička iii si zlomila levo nogo. — Pred kratkim okrog 17.20 se je v delavnici kurilnice na gorenjskem kolodvoru težje ponesrečil ključavničar Franc Zdešar, doma iz Rožne doline. Imel je opravka pri nekem stroju, ko mu je naenkrat zdrsnil z rok železni križni klin in mu padel na nogo. Železo, težko o-krcig 7 kg, mu je skoro popolnoma zmečkalo prste na levi nogi. Ponesrečenca % so takoj prepeljali z rešilnim avtom v bolnico. — V Prešernovi ulici se je zjutraj okrog 8. nenadoma zgrudila na tla 58-letna Franja Kcprivšek. doma iz Podzida pri Blagovici. Ker je bila skoro nezavestna, s3 jo prepeljali v bolnico, kjer pa ^e je kmalu o-pc megla, nakar so jo spet odpustili. Huda nesreča trgovskega putnika. i V splošno bolnico so pripeljali tr-j gevskega potnika Frana Kostjaka I iz Maribora. Kostjak se je peljal I z avtomobilom skezi Nomenj na ! Gorenjskem, kjer ga je dohitela ne- 1 sreča. V trenutku, ko je zavil mimo ' nekega vegala. mu je pridrvel na- | i sproti neznan motociklist. Da pre - : ' preči karambol, je Ko-st-jak svoje j vozil;? silovito zavrl ter ga res usta- ■ vil, a ga je sunek vrgel z voza na tla. Motociklist namreč ni mogel ustaviti in se je z vso silo zaletel v Kostjakov avtomobil. Kostjak si je pri padcu zlomil desno nogo in se tudi sicer težje poškodoval po životu. Motociklist sse je poškodoval le neznatno in je vozil naprej. Kostjaka so ljudje prenesli v r>iižnjo hišo. nakar so ga zjutraj odpeljali j na zdravljenje v Ljubljano. Nepoštena natakarica. V gostilni ' Grajska klet" na : ' Me ~ t nem trgu 13 se je dogodila te dni večja tatvina. Gostilničarki je . zmanjkalo iz zaklenjene omare o-krog 2000 Din. Zadeve se je lotil detektiv H., ki je kmalu ugotovil, da tat,i. ni iskati daleč. Že tekom par ur je dognal da se je polastila I Odkritje grobnice v jeseniški iup-ni cerkvi. Te dn: so v jeseniški v popravilu se nahajajoči cerkvi odkrili dve grobnici, za katere so vedli morda le najstarejši jeseniški občani. Pred desnim stranskim oltarjem s> našli v dva metra globoki grobnici ■telesne ostanke 4 oseb in sicer 2 o-trok in dve odraslih oseb; torej gre očividno za rodbinsko grobnico. Trupla so morala ležati v krstah g;tcvo več sto let. Okrog lobanj o-trek so ležali še precej \Iti;ro o-hranjeni venčki iz pušpana in cipres, zeic dobro so bili ohranjeni na obeh olrokih tudi lasje. Pri enem otroku se je našel še precej dobro ohranjen čevelj, dočim so bili pri drugem samo še podplati. V ostalem pa se nahaja okostje vseh štirih oseb v popolnem razpadu. Za katero rodbino tu gre. se ne more dognati, domneva pa s?, da je bila tu polržena k večnemu počitku rodbina Buzzeleni. Grofje Buzzeleni so bili pred stoletji lastniki nekdanjih rudnikov in plavžev na Jesenicah in v raznih drugih krajih Gorenjske. Smrtna kosa. MAJOR PABST JE HOTEL OMOGOČITI POVRATEK HABSBURŽAN0V Iz Dunaja se pojoča: — Izgon bivšega nemškega majorja in glavnega akterja avstrij. Heim-wehr je še vedno predmet živahnih razprav v vse avstrijski javnosti. O vzrokih njegovega izgona se širijo najrazličnejše verzije. Heim-wehrovci vale glavno krivdo za ta docela nepričakovani korak dunajske policije na notranjega ministra Schumyja, ki da je storil to iz maščevanja, ker je prišel z vodstvom Heimwehra po zadnjih dogodkih v oster konflikt. Zvezni kancelaj- tir. Schober je na seji Narodnega sveta sicer avtentično pojasni!, da je bil odrejen izgon majorja Pabsta zaradi njegovega stalnega rovarenja proti državni avtoriteti, kar je za inozemca, ki uživa gostoljubnost tuje države, vsekakor nedopustno. V javnosti pa se vzdržujejo kljub temu v vzrokih Pabstovega izgona govorice, ki jih označujejo tudi vodilni heimwehrovski krogi za dokaj točne. Po verzijah je izgon ma-J jorja Pabsta v zvezi s habsburškimi aspiracijami in nj-ihovim res ta v-V Črni pri Prevaljah je umrla racijskim načdtom. Ma or Pabst e gostilničarka Katarina Dlopstova,' hoteI izzvati v Avstriji prevrat in vdova Krulčeva, rojena Šobrova. omogočiti povratek Habsburia- — V Cerknici je umrla Rezika , nov- Ti njegovi načrti avstrijski ,----- niso bili neznani in je zato Krcsljeva. rojena Logarjeva. — V celjski javni bolnici je umr- : la 75-ietna zast!:nica Marija Uran-karjeva iz Latkove vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu. tor arh. Korunovič je z delom pri kraju in bo sredi julija končal o-gromno delo. Predvidoma se bo že ^soeakov natakarica T. Z., ki jo je koncem julija aii prve dni avgusta tak°j P° 'Poznanju aretiral ter od- posvetil t?melj novi cerkvi. Posvetitev temelja se bo izvršila kar naj-svečaneje. Delegata sta se zglasila tudi pri beograjski občini, kjer ju je sprejel podžupan Nikola Krstič, in jima (ioljubil večjo podporo. vedel v zapor. Vlom v stanovanje. na stotine mož iz Lappo kot krivci. Meseca junija se je vršila sodnijska razprava. Fašisti ho vprizorili takoj, v pričetku razprave demonstracijo v Vaša. Odkorakali so v sodnijsko dvorano, napadli zagovornika komunistov ter ga izgnali preko meja njib okraja. Reakcijonarna vlada je simpatizirala s fašisti in jim le prerada odpustila. Ljudje v Lappo so smeli delati, kar se jim je zljubilo. Dobili so oficijelno dovoljenje za najbolj liujskajočo in provokatorično pocestno demonstracijo. Dobili so od državnega predsednika, Relanderja, svečano avdijenco ter ho bili zelo prijateljski odpuščeni, kljub zahtevi, naj razveljavijo ustavo. Posledica te avdijence je bila, da so bili takoj stalno prepovedalo vsi listi, ki so širili komuni stične priucipije, razpust vseli komunističnih organizacij in zastraženje ter vohunstvo pri vseh komunističnih voditeljih. Komunisti seveda niso ostali nedelavni. Organizirali so na tajnem rdečo stražo, ki naj bi bila odgovorna za vsako smrt ter resno poškodovanje žrtev, ki bi nastale iz začasnih komunističnih demonstracij. Finska se bliža fašistični diktaturi. Delavsko gibanje naj bi bilo popolnoma zatrto. Med najbolj usodepol-ne iluzije pa bi spadalo, če bi soeijalni demokrati domnevali, da bi kaj profitirali iz uničenja komunističnih organizacij. Dejstvo bo ostalo za vedno jasno: — Čimbolj bodo zatirali komuniste, tem močnejše bo postajalo to gibanje, kot se je zgodilo tudi v Italiji, kjer >> ?:iiaf!^fajena diktatura tudi izključno v interesu pad. Te dni je neznan tat vlomil v stanovanje Marije Mušičeve v Alešev-čevi ulici št. 30 ter ukradel kakih 20 ženskih srajc iz sifona, v katere je bil vdelan ni:ncgram M. Z. Zlikovec se je dalje polastil še 12 ženskih hlač, 6 rjuh in okrog 20 m sifona, tako da znaša skupna vrednost ukradenega perila približno j 2500 Din. Oškoaovanka je opazila .... , "1 tatvino do preteku par dni, ko se nscanie naravnih sil je imel znani, . ., . , VT .. je vrnila zopet domov. Naznanila nemški učenjak Albert Einstein za-! . - ..... NOVA EINSTEINOVA TEORIJA Na s"; c to vnem kongresu za izko nimivo in senzacijonalno predavanje o svojih najnc,vejšilh idejah o prostoru, etru in fizikalnem polju.-V svojem rerefatu je postavil docela novo teorijo, da ne obstojajo niti atomi, n:ti elektroni, da ni niti je zadevo policiji, a bo drznega ta-' tu težko izslediti, ker je ukradene i stvari prav lahko spravil v denar tuli kje na deželi. polago in tudi denarno prispevala j u feakega fizikalnega polja, niti za novo cerkev. Patrijarh je naro- j marveč da obstoja samo po- čil delegatom, naj izrečeta mestne- ! jem Prostora. Razumljivo je, da so mu županu dr. Pucu pesebno za- 1 izvajanja pref. Einsteina vzbudila v hvalo za veliko naklonjenost, ki jo 1 znanstvenem svetu veliko senza-občina izkazuje pravoslavnim ver- i cij°-nikom v Ljubljani. Tudi je bil vzra-do£čen nad poročilom o darovih, ki jih ljubljanska pravoslavna občina \ sprejema od prijateljev fcrez razlike vere in prepričanja. Želi vsem, ki so darovali za novo cerkev, največ božjega blagoslova * Delegaciji je naročil, naj se takoj prične z zgradbo, da bo cerkev že letos pod krovom. Obljubil je vso pomoč .m tudi sam takoj dal 'svoj prispevek in se vpisal v zlato knjigo. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam Jedilne dišave, Knajpovo Ječmenovo kavo in im-Itortircina domača zdravila, katera priporoča mer. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK PUUc po brezplačni cenik, t katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete naHl fte. m nore drugih korist Bili »tvor L MATH. rEZDIR •ox rrt. City Hail Ma. New York, N. Y. Obleko kradejo. ' Posestnik Andrej Vrhove na Poljanski cesti št. 56 je prijavil, da mu je ponoči tat odnesel 400 Din vreden suknjič, ki se je sušil v kozolcu na dvorišču. Kot storilca zasleduje policija nekega gonjača živine, ki je pri Vrhov če vi h dobro znan in ki ga je videla hoditi po mestu neka ženska oblečena v prav tak suknjič, kakor ga pogreša Vrhove. — Poštni uslužbenec Franc Glavnik, stanujoč v Rožni dolini na cesti IX., št. 23, je prišel na enak način ob 100 Dan vredne bele hlače, ki jih je sušil na vrtu. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TE PA 8TORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKt Ali si4 is zavarovani ta slučaj bolezni, nezgode ali smrtif ▲ko ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naia jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina snasa nad £1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva ae lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi s B. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, lffiwnesnts. KOČLJIVOJfPRASANJE Moskovski Urad za prevratno književnost je naslovil na "sto evropskih pisateljev, ki so znani xJo svoji naklonjenosti do Rusije, vprašanje, kako bi se neki vedli v primeru. da bi prišlo do vojne med njihovimi deželami in Sovjeti. Samo znani berlinski režiser Piscator in pisatelj Kleber sta odgovorili, da bi vstopila v Rdečo vojsko, več Nemcev in en Irlandec so obljubili, da bodo v tem primeru takoj zapustili svojo domovino; Romain Rolland, Remarque, Gerhart Haupt- zava mann in drugi pa so odgovorili, da t že pred časom pri avstrijski sploh ne odgovore. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer, Posluiujmo ae vsi brez izjeme, te stare in stanovitne domače banke. ! vladi samo čakala na ugodni trenutek, da jih prepreči. Sedaj, ko je po zadnjih dogodkih nastal v Heimwehni razkol, je smatrala vlada za primerno priliko, da prekriža Pabsto-ve račune in se ga za vedno reši. Avstrija je bila na to opozorjena od inozemstva, in kancelar ar. Schober je dobil na svojem nedavnem inozemskem potovanju asen miglaj. naj napravi Pabstovemu rovarenju konec. Iz gotovih. Heimwehru zelo bližnjih krogov pa se zatrjuje, da jo sledil izgon na direktno zahtevo neke sosedne države, ker je bilo znano, da je major Pabst v najtesnejših odnaša ;ih s Heimwehru slično organizacijo druge avstrijske sosede napram kateri se je obvezal. da jo bo podpiral v primeru morebitnih konfliktov. Dotična dr-je v tej zadevi intervenirala vladi in zvezni kaneclar je dal že takrat zagotovilo, da bo vlada poskrbela za to, da ostanejo Pabstovi načrti samo načrti. Zatrjuje se tudi. da je major Pabst hotel najprvo odpotovati na Madžarsko. Šele v zadnjemu hipu si je premislil ter se odločil za Italijo. kjer je imel večjo sigurnost gostoljubnega sprejema. Berlinski "Boersenkurier" razpravlja o izgonu majorja Pabsta ter piše, da ie to višek Schobrove zmage Kljub največjim težavam je znal dr. Schober utrditi avtoriteto oblasti, pomiriti v notranjosti ekstremne elemente, izboljšali od-nošaje na zunaj in je pripravil vse za najetje velikega inozemskega posojila. Izgon majorja Pabsta je logična posledica Schobrove pomirjevalne politike, ker v urejeni državi ni prostora za kake Pabste V ostalem je komaj verjetno, da se bo major Pabst počutil dobro v Italiji, ki je bolj naklonjeno Scho-bru kakor pa Pabstu. VODNIKOVA DRUŽBA bo izdala, za prihodnje leto ŠTIRI KRASNE IN ZANIMIVE KNJIGE med njimi knjigo slovenskega inž. Lnpse o njegovih doživljajih v Siamn. Članarino, ki stane — $1— sprejema do 15. JULIJA KNJIGARNA "GLAS NARODA" Z1S West 1« Street New York City VLOGE, KI JIH PREJMEMO DO VKLJUČNO 12. JULIJA 1930. BOMO OBRESTOVALI PO 4!% 2E OD 1. JULIJA NAPREJ Denar naložen varno. Izplačila točna. Sakser State Bank 82 Cortl&ndt Street . HEW YORK, N. Y. HStil A BOO A' NIW IMV. THURSDAY, JULY lt. lftt The LARGEST SLOVENE DAILY DOHIS RIHTERŠ1Č: CEKIN To je bilo takrat, ko sem imel i«d«n let in *m začel hoditi v >olo. Kakšen sem bil? Kakor vsi ji nisem zaupal — kaj, če ni bila ril in pogledal po ljudeh, ki so bili dovolj blagoslovljena? j v sobi. Poiasi sem se bližal hiSi in vsak Stisnil sem se v kot, tedaj pa je urugi otroci. Razposajen In srečen,1 ir.o korak je bil krajši. S seboj sem stopila k meni soseda in mi nekaj cv aem mogel uiti z doma in se imel staro polomljeno rovnico, ki stisnila v roko. Odprl sem pest in k atiti po gošči Popoldne so mi sem jo zmaknil doma. Malo pred na dlani se mi je zasvetil cekin. . meraj ukazali, naj se grem na hišo sem se obrnil in že hotel zbe-jCekin! Prvi, ki sem ga imel v ro-Vft učit — ko so čez pol ure prišii žati, toda videl sem tovariše, ki so ki p.^.eda, kaj delam, so našli pod opreaovali za grmovjem, ali se bom crrhom razmetane šolske knjige in upal ali ne. zvezke, mene pa nikjer | Stal sem pod oknom, ki je bilo ! odprto. Da bi pogledal v stc.rkino 50 bili tmi vendar ^.čumnato, na to še mislil nisem. U c s tale nanje kur malo spominov. I G,edal sem samo na kamen> ^ je Najbolj iiv med njimi je še spomin Ježal pred menoj pkem oknu rasla stara hru- zid In v prsih mi je divje razbija- bridgeskega vseučilišča >kj, ki nam ije bila trn v očeh. lo. Kdo je v čumnati? Segel sem Drugače je pri gimnastiki. Tu moramo venomer slediti spremembam mišic do konca vaje. To pa zato, ker vemo. čemu služi ta ali oni gib, kako ga moramo izvršiti, da je efekt popolen in imamo tako priliko, neprestano spremljati gibanje z dušo. Če se v prostem Času še nekoliko pozanimamo, kako deluje posamezna mišica, kdaj rasn, kaj ji škoduje itd., tedaj je naša! 4.) Metanje kamna iz zaročenja duša pri izvajanju gibov tembolj preko nasprotno ležeče rame z eno riščanje prirodnih sil. ki se vrši v zaposlena, korist gimnastike pa tem roko. Človek bi mislil, ko to gled.i, večja. Soodnos med našo dušo in da predstavlja vaja naravnost cir-telesom je namreč nepopisno veiiK., kuško spretnost v žongliranju. v z naslednjimi laturo. [ besedami: 3.) Suvanje kamna nad glavo iz! — Ga. Nora Lavrinova se uvaja roke v roko. Tukaj dela vse teio s svojim bakrorezom kot nov. ne- enakomerno, tako kakor pri suva- f darjen grafik. Štiri ženske kleče na nju krogle v daljavo. Kamen, ki je j strnišču in plevejo: tri so sklonjene z ostro kretnja pognan navpično! proti zemlji, četrta pa je dvignila stvarne poškodbe. Sodniki so imeli dosti težave, da bi iztuhtali o zadevi kakšno pametno, končno so se zedinili na salomonsko razsodbo, da o takšnih zločinih ni govora, kajti truplo n! nikakoršna reč. ki b: prešla v zasebno last dedičev. visoko nad glavo, se prestreže pri padcu z drugo roko, se sledi njego-i vi normalni poti, zavre v primerni \ točki in slednjič ponovi sunek 3 | to roko. Vaja izgleda mnogo ne-I varnejša, kakor je v resnici. telo in vsa zastrmela v solnčnojCe pa ni reč .tedaj je ni mogoče svetlobo. Sliko preveva čudovita j poškodovati itd. Iz razlogov piete-ritmična harmonija, polna prepr■>- ' te prav: razsodba, se človeška trup-ste in izrazite lepote. lrt sploh odtegujejo zasebni prav- Stara revica! Kadar je za spala, smo za srajco in krčevito stisnil sveti-začt-li tresti sladice medenke in si njico v pest; reši me, zdaj te pojili tlačiM v žepe. Navadno se je kaj trebujem! Tedaj pa se je prika- nad vse zanimivo predavanje o čisto novih načinih pridobivanja energije. Eddington je dejal med drugim, da niso reči. ki jih zaznavamo ljudje kmalu prebudila. Tedaj je vstala in t zala pri oknu siva glava stare Ko- kot gmotno v resnici nič drugega začela mahati s palico, da bi nas j renovke. prtfpe Jila. Videla nas sirota ni, ker Malo sem se pomiril, a strah me jo ji očala padla na tla, pobrati jih j je vendar še biio. Nisem se ganil, pa tako hitro tudi ni mogla. Sprva ; — Pridi vendar, — »je starka po-smo se je bali in se razbežaii, ka- ' novila, to pot tako prijazno, da me dar smo videli, da se je prebudila, je strah takoj minil. Skočil sem o-potem pa jmo postali predrznejši; krog vogla v vežo in skozi nizka se smejal smo se ji in se okrog . vrata v čumnato. Starka je ležali e lovili. Konec je bil zmeraj ta. la.-Bila je strašno bleda. Videlo se da smo odšli s polnimi žepi. Nekega dne pa je eden izmed nas prišel z vestjo, da je stara Korenovka čarovnica. Bogve kje je pobral to novico? Takrat smo mu seveda sveto verjeli in stara Korenovka je imela pred nami nekaj časa mir. Začeli smo se je bati in se ji umikati. Če bi jo moral na poti v vas srečati, sem se ji ognil v ve-likr..m loku. da me še videti ni mogla. Pravili so, da ima pod oknom čumnate zakopan lonec cekinov, ki ga čuva hudobec. Sosedov Janez je vedel celo to povedati, da ga 'e videl, kako je čepel na velikem kamnu in se s starko pogovarjal. Se v h os to se nismo več upali. Počasi pa smo le dobili pogum in nekega dne smo se dogovorili, da zaklad izkopljemo. Janez je doma odnesel v Rimu blagoslovljeno svetinjo, da si jo obesi okrog vratu oni, ki bo kopal. Seveda smo se zakleli, da svojega naklepa nikomur ne izdamo. Popoldne smo se zbrali v gozdu, da izberemo iz svoje srede nesrečnika. ki bo kopal. Žreb je padel name. Nekam tesno mi je bilo pri srcu, a moral sem iti v žerjavico po kostami, da se ne bi pred tovariši osmešil. Vedeli smo, da starke že nekaj dni nl bilo na spregled. Janez jc uganil, da je šla nabirat čarobna zelišča In da se ne vrne, dokler jih ne bo dovolj imela. S te strani smo bili torej varni — preostajal je samo še hudobec. Sicer sem imel svetinjico za vratom, toda preveč ji je, da je težko bolna. — Vode mi prinesi ... Šel sem pred hišo in zajel vodo. Gimnastika je vsakomur nujno pO- j resnici pa je stvar otročje lahka. trebna, pa najsi bo aktiven sport- Res, mnogokrat se pobere krogla s nik, preprost delavec, kmet. into- tal, preden se enkrat vlovi v zra-lektualec, gospodinja ali dorašča- kUj _ a zato so mišiee še bolj hva joče dete. Vsakomur, ki mu je do normalnega razvoja lastnega telesa in posredno — vsega naroda. Zakaj, le normalno razvito telo .more ustvariti in roditi normalno rai- nego nakupički elektrinskih tirov, na katerih brzijo najmanjši sestav ne deli atomov, elektroni z neznansko brzino. Med najbolj go3ti- i vito potomstvo, mi snovmi je, kakor znano, platin. I Nov, silno pripraven način gim-V kubičnem metru platina je ko- j nastike so vaje s pomočjo lahko-maj za kubični centimeter nepn- ■ atletske krogle ali kamna, ki ni'-* dirljive snovi. Kako ogromna je tedaj sila, ki žene te neznansko majhne delce, da lahko občutimo trdoto snovi! Einstein nam je pokazal, kako nam Težko sem vlekel vedro iz vodnja- I je izračunati to notranjo atomsko ka, a vendar je šlo. i silo. V kapljici vode je n. pr. toliko Utešila si je žejo, potem :je laže j energije, da bi nam lahko dobav- govorila. — Čigav si? — mi je vprašala. — Šolski, — sem ji odgovoril. — Priden si, — je rekla tiho. — Tri dni ni bilo nikogar k meni, — je pristavila čez nekaj časa. — Mislila sem, da um rem, ne da bi kdo zame vedel. Sedaj bo dobro. Pojdi po zdravnika! Ali greš? — Grem. — Le pojdi! Jutri pa spet pridi. Kolikor so mi dale moči, sem tekel v vas. Med potjo sem srečal tovariše. — Ali si kaj izkopal? Ali si pobegnil? — so me sprasevali vsi v en glas. — Nič! — sem jim zabrusil v obraz in bežal daljje. Čez dobro uro je bil zdravnik pri stari Korenovki. ljala celo leto 200 konjskih sil. Eddington je dalje trdil, da bomo začeli lahko izkoriščati to notranjo atomsko energijo, ko bomo porabili vse druge trenutno razpoložljive in izkoriščane energije v premogu, petroleju itd. Izračunal je, da bi v tem primeru zadostovalo 30 g vode za celoletno obratovanje 100,000 kilovatne električne centrale. 30 g vode — to bi je bilo toliko, kolikor jo obsega manjša skodelica za čaj! Solnčna energija, ki nam vzdržuje življenje, nastaja po Edding-tonovem naziranju bržkone radi sprostitve notranjih atomskih energij v solne a in če je to res, po- ne stane in se povsod dobi. Kopalcem bo ta gimnastika j ako dobrodošla, ker je ob morju in rekah toliko lepih, okroglih kamnov, ki so mikavni — po svoji obliki. Kroglo naj vzamejo šibkejši in žene dam-sko, spretne j ši, močnejši pa moško (preko 7 kg). Metanje in lovljenje primerno težkih predmetov ima zelo dober fiziološki vpliv na mišice, ki delajo pri tem ritmično in popolnoma odgovarjajoče svojemu prirodnemu namenu. Zaradi različnih ročičnih prestav so mišice pri zamahu, da-siravno z malo težo. — precej močno obremenjene. To obremenitev se stopnjuje tekom giba in doseže višek tik preden predmet izpustimo. Takoj nato, torej po metu, se pa vsa muskulatura sprosti in to tem bolj, čim večja je bila prej obremenitev, čim ostrejši je bil zamah s tisto malo težo. Pri ujemu predmeta je stvar analogna. Obremenitev se tukaj stopnjuje od trenutka, ko breme vlovimo in zopet Ko sem drugi dan spet šel na hrib, sem se začudil. Okno v čumnati je bilo zagrnjeno. Kaj se je zgodilo? Planil sem v sobo. Na sredi je stal mrtvaški oder, kjer je ležala stara sirota. Nekaj časa sem stal brez besed, potem pa zaihtel — sam ne vem, zakaj. Udrle so se mi solze in se ml niso hotele ustaviti. Tako krčevito sem jokal, da bi se -kamnu smilil. Naposled sem se le malo pomi- tem se ne bomo več začudili njego- doseže višefc, ko z mišicami zavre- j vi trditvi, da morajo v notranjosti I mo zamah, katerega zahteva tež- I solnčne oble vladati temperature nost predmeta. V naslednjem tre- ! 40 milijonov stopinj Celzija. nutku se pri zanihanju roke v po- , , , četno lego novega zamaha mišice Tudi na zemlji bomo lahko pro- popolnoma razpno in stvar izvajali takšne nepojmljivo visoke ^ ^ nowga Vsaka yaja ki "inirrnirii ii.....rmnrn miiiiiiiiiiiiniintn -\rni r MniriiiiiiiiiiniiM imajo velik uspeh temperature, saj začetek tega pro-izvanja je že storjen. Angleški fizik Capice je v Cambridgeu eksperimentiral s poljem magnetske sile, ki je ustrezalo osredotočeni energiji 1 milijona Celzijevih stopinj. Vprašanje je samo, kedaj bomo našli praktično uporaben način za sproščevanje in smotrefio izkoriščanje takšnih energij. MtZNAM ŠRANZ1RAN1H KONCERTOV. 30. avgusta: G-irard, Ohio. 21. septembra: Cleveland, O., SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg. Naslov: . Sveftour ft. 442 National Am. POZIV! Vsi naročniki je, oziroma bo v kratlran poSla naročnina za list* bo naproieni, da jo po možnosti rti prej -obnovo« napne v ritmu muskulaturo do viška in popolnoma zapne, sprosti, vsaka taka vaja razvija telo odnos-no del telesa harmonično. Gimnastika s kamnom je zato tako koristna, ker potek vseh vaj ne dopušča trajne obremenitve mišic, to je teznih gibov. Kamen je tem prikladne j ši, čim bolj je obličast. Ostri robovi ali vogali lahko roko ranijo. Vaje same na sebi so na moč enostavne in zahtevajo samo nekoliko spretnosti in previdnosti. ležne. Čisto na poseben, doslej š? necbučten način so predelane. Pri tej vaji se zlasti pazi, da se ne to zanemarjala drug stran telesa. Obe roki morata biti pri g.nnastiki s kamnom enako spretni. V tem ravno leži namen te gimnastike — odpraviti nerodnost leve roke, oziroma vse leve strani telesa. ni praksi. Kakor je videti, je bilo treba res precejšnje bistroumnosti, da so se sodniki z zdravo kožo umaknili z nevarnega ledu, na katerega jih je bil spravil odvetnik užaljene vdove Angliove. Ampak javnost vendarle še ni pomirjena. Ne zdi se ji prav. da sm^jo zdravniki celo prc,ti volji sorodnikov secirali trupla in to celo iz gole znanstvene radovednosti kakor v -.........tem primeru. Drugače bi bilo, če MAJOR PABST SE NE VRNE ,V bi šlo za kriminalistično nujnost. AVSTRIJO. j Posamezni listi zahtevajo, naj bi v Po razgovoru štajerskega in li- ! bodoče zdravnikom takino pravico rolskega glavarja dr. Rintelena in i podeljeval samo državni pravnik in dr. Slumpfa z zveznim avstr. kanec sicer za vsak primer posebe in t i larjem dr. Schu;ro:n. pri katerih i kolikor v soglasju z že.jami sorod-sta bila navzoča tudi voditelja ! nikov. Menda bi bilo tako edino Galerija Calnaghi je izdala tudi več reprodukcij izvrstnih radirartk z umetničnega potovanja po Bliž-j njem vzhodu in posnetek njene močne ekspresivne slike ' The Shov.--man" — komedijant sam v svo-i sobi med marionetami. Tudi Pariz se zanima za slike yc-. Lavrinove. Kritik Clement Marro je napovedal studijo o nji, ki ima iziti v "La Revue moderne". Ko prileti kamen preko ramena, ga prestrežemo z isto roko, ki je vrgla. Čim pa se obvlada to. potem lahko kroglo vlovimo z ni-spretno roko in met takoj najprej vežemo. To žongliranje predstavlja lepo. harmonično celoto, ki izredno ugodno vpliva na mišičevje. Tudi enoročnega metanja potem ne smemo zanemarjati. Uporabljamo! ga koristno s težjim predmetom. iNaj za enkrat zadostujejo te vaje. Pripominjamo pa, da obstoje . še nekatere, več ali manj težke, \ ki jih bodo iznajdljivejši že sami spoznali kajti vse ostale slone na1 opisanih prvinah. Dihati no! Ne pretiravati! Pred to gimnastiko 1 km teka ali takozv. '100 up" n DRUGO ORODJE iz VVUOL JUGOSLAVIJE Kosa zii rinčkom. 26. 28. 30 in 32 palcev .................$2.— 6 koa po ...................... — 1 -751 PraJoa ......................................—JO Klepilno orodje ...................1.J0 Motiku ..........................—-»O Srp ..............................—.S5 Brusni kamen ...................—.50 Ribežen za repo s dvema nožema 1.30 j — Blago pošiljam požtnine prosto. — MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall sta. Now York. N. Y. ki jih ima notranje ministrstvo proti majorju Pabstu in je kakor vs' drugi ministri odobril izgon Pabsta ter ni dosedaj napravil še nobenih korakov, da bi se preklicala ta odločitev vlade. nem ruvanju so ga mogli zvezati. Zdravnik je ugotovil, da je umo-bolen :n namesto v predsednikovo .^prejemnico je r:mal nesrečni zakonec v norišnico. Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Wotkingmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. ODBOR Podpredsednik: VICTOR KOBILCA 1720- Gates Ave, B'klyn, X. Y. Blagajnik: LOVRENC GIOVANELU, 1825 Catalpa Ave., B'klyn, N. Y. Zapisnikar: FRANK PADAR, •6 Evergreen Ave., B'klyn. N. Y. Nadzorniki: T. FRANK CERAR, II. FRANK KO&AK, 1829 Woodbine St., B'klyn. N. Y. 2373 Catalpa. Ave . B'klyn. N. Y. III.. JOHN KR1ŽEL. i£22 Linden St., B'klyn, N. Y. Predsednik: MIHAEL PIRNAT, 660 Seneca Ave, B'klyn. X. Y. TaJnJk: JOHN TURKAS. Jr., 405 Himrod St., B'klyn, N. Y. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 11 LET IN DfA V BLAGAJNI OKROG OSEM TISOČ DOLARJEV Drafltvne seje m vrie .vsako drugo soboto v mesecu v drufitveni dvorani 201 St. Nicholas Ave., Brooklyn, N Y. — Rojaki ln rojakinjo v New Torku In okolici varuj te se xa slučaj bolezni ali nesreče. Za natanfns pojasnila se taratte na katerega zgorej omenjenih odbornikov. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CXI IIIIOIP &EW YORK, THURSDAY, ITttt UTtsW 7 ;; c * j*«tft)'n;t} LABGBST ILOTKKI DAILY h D. I. POGREŠANI DOKUMENT ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn G las Naroda priredil G. P. 3« 'Nadaljevanje > Vedtno Je imel oči odprte ter ni pustil iti mimo nikakega dobička, kjerkoli .-»e mu je nudil. Med odjemalci je imel svoje prav posGjne prijatelje. V vilo Bemdt je moral skoro vsak dan prinašati svoje blago. Tam je dobil vedno napifnino in ponavadi tudi čašo gorke kave ter po-RCUto tudi krcžnifc Juhe, kadar je bilo primerno. Če mu pa je prišla na pert getpodicna Aivin«, je dobil še kako jabolko ali kak drugI prigrizek. Tekom zadnjega Božiča mu je kupila gorak šal in rokavice. Obljubila mu je tudi odložene obleke ter vrhnje suknje. O tem je sanjal ponoči in njegova mati tudi. Medtem pu Je lalibog umrl gospod Berndt in v vili Bemdt niso imeli cada bi mislili na obljubljene sfcvari. Kaviar i>o enkrat videl r spodlčno Alving, Jo bo spomnil na to. Ona je bila sploh zanesljiva osefca, kar je obljubila, je tudi držala. Danes pa je ni biio zopet doma. — Fina deklica, ta gospodična Alving. Kadar more storiti kaj dobrega. stori z največjim veseljem! Skoda, da je ni bila danes doma. Novo denarnico sem ze dobil in če dobim še novo cbleko, bom ves opravljen in mati bo imela eno skrb manj! Tako je govoril sam s seboj, vzel zopet jerbas ter odkorakal naprej. S svojimi svetlimi očmi je zrl tako zadovoljno v svet, kot da ga je ljubi Bog posef:ej stvaril v njegovo veselje. Listnica, katero sta neumorno iskala brat in sestri Berndt, je bila že več kot štirliidvajset ur v posesti Maksa Reicharta, ki ni imel niti najmanjše slutnje, kakšno važno najdbo je napravil. Devetnajsto poglavje. Ko ata brat in se.stra Berndt zapustila vilo, so si stali Alenka, Gert in atari Henrik nekaj časa molče nasproti. Nato pa je Gert globoko vsdihnil: - Res čedna druiba, ta brat in sestra Berndt. Vzvišena misel zame, da sta ml sorodna! M I . H Alenka si je jx gladila oči ter se tresla. — Bil Je straSno mučen položaj! Skrbno Jo je pogledal Gert. ALi ste t;c zelo razburila, gospodična Alenka? Prositi vas moram odpuščanja, da sem vas zavlekel v vso stvar! Potroxwal pa sem prič, da ustrahujem te IJucM in razven vas in Henrika ni nikogar v hiši, na ko-Jega molčečnost se lahko zanesem. Ali boeste naznanili zločinca, milostni gospod? — je vprašal Henrik, y#& ogorčen. 3 Gert je zmajal z glavo. Meni ni bilo toliko na tem. da ju prepričam, temveč, da ju ustrahujem ter dovedeni do priznanja, kaj sta storila z mojo Ustnico. Od-calj-na moiaost obstaja >e vidno, da jo dobim naraj Predvsem hočem iti v opisani gozdič ter preiskati vuzno pot * Henrik je skočil pokonci To storit« takoj. milostni gospod, kajti kaJcorhitro si bosta brat in sestra opomogla od strahu, boeta sama pričela iskati listnico. Gert je skomignil t glavo NJcaJtdja mieresa vee tat.o. kar dotnnevata. da nosim dokument pn Kljub tonu pa 000. odšel tako; ter iskal Seveda je zelo dvomljivo, da bi io se naieL Kdo ve kje se nahaja sedaj? Skoei gozdiček gre costi pencev Pot vodi tam mimo. Se vedno je upanje. tU b !e na>i svojo Ustnico. | spod Herfurt. — je rekla Alenka rrztMarjetia — Takoj grem? - Pu- mene m z vami, gospod Herfurt Henrik. in jaz bova rada pomagala iskati Sest oca vidi več kot le dva! — Ali res hočete prizadevati? — Samoposebl umevno* Vsi trije so se napotili na pot. me sluteč, da sta brat in sestra iskala Ae unman. Se\eda niso na^li vsi trije listnice in k? je napočila tema. so se morali irrez uspeha vrniti v bilo Berndt — Mj maramo na vsak način poslati v list oglas, gospod Herfurt Obljubite veliko nagrado, ker je dokument vreden velikega premoženja — Je rekla Alenka. Gert pa ni ogledal posebno upa poln. — To bom seveda storil, ker ne smem pustiti v ne mar nikake možnosti. Pravi čudei bi bil, če bi dobil nazaj svojo lastnino in sicer nepoškodovano Alenka ga Je prijela za roko. Bodite vendar nekoliko bolj samcaavestni! Bog vam bo že pomagal priti do vaših pravic! Poljubil Ji je roko — Vi sladka toiažnica! Torej jutri zjutraj botn poslal oglas v list. j nakar bom 4e enkrat obiskal doktor Jungmana. da se posvetujem i njim. Najbri me bo poslal v Anglijo, da preiščem položaj v Long village. Mogoče bom mogel dobiu na ta ali oni način dokaze, da je fcula meja mati zares hčerka Roka Bemdta — Ak boste 10 potovanje kmalu nastopili? — Najbrž takoj. Ce je treba storiti nekaj, Je najboljše, da se stori take j Aii naj v oglasu omenim, naj se odda listnico v vili Berndt? Ali bi Jo sprejeli? — Gotovo Opišite mi listnico enkrat natančno! Storil J« to in ona ga Je pocorno poslušala. Nato je rekel ter si oddahnil: — Rdčča pega bo najbolj važno znamenje. Jaz se bom seveda, pred-no laplačam nagrado, prepričal, če Je dokument še notri. Zopet ji Je poljubil roko. — Kako ljuba ste z menoj in tako skrbna. Kako vesel sem, da sem vas našel! Draga Alenka, vi ste zame naravnost artgelj božji! Ko ae je Gert nato poslovil, je rekel ter Ji pri tem stisnil roki tako, da Jo je naravnost bolelo : — Mogoče vas ne bom več .videl, predno odpotujem v Anglijo. Pohitel bom toliko kot le mogel, da se vrnem čimpreje. Le misel, da ste brat ki sestra Berndt za enkrat ustrahovana, me pomirja raditega, da vas mirno postim takoj. Gotovo je, da se ne bosta brat in sestra več prikazala 9 vili Bemdt, kajti jaz sem jima zaigral komedijo ter ju pustil v mnenju, da imam še vedno dokument pri sebi. Dokler se ne vrnem iz Anglije, vaju ne bosta prav nič več nadlegovala. Ce pa bi se zopet pojavila in tako nesramnost jima pripisujem, — se izognite predvsem temu, da ostanete sama i njima. Ne spustite se v ni«™*« pogaja- ter ae obnašajte natančno tako, kot da vas je postavni lactnifr- ime- moio hišno gospodinjo. Le na ta način se boste lahko ubranili teh ljudi. Vse drugo bo ure-te, ko se vrnem! Njene oči so ae mokro zablestele. — Nastopila bom v vasem smislu ter se vam zahvalim, da skrbite tako njeni roki tik k sebi. „ w Alenka, vi veste, kaj pomenjate zame? Moj največ-ste f Dajte mi vsaj eno tolažbo na pot. Naj, pride, kar hoče. MAŠČEVANJE TELEFONSKEGA NAROČNIKA jina pota skupna! Gospod Jules Nardin se je spri s francosko poštno upravo, ker so mu po njegovem naziranju previsoko zaračunali neki telefonski pogovor. Poskusil je pri Ponciju in poskusil je pri Pilatu, da bi mu dali prav, pa ni nič zaleglo. Plačati je moral vsoto, ki jo je zahtevala poštna u-prava. Tedaj si je razjarjeni Francoz izmisLl čudno maščevanje. Sedem in dva j ser kilometrov od najbližje postaje leži nekje v fran- J coskih Alpah na pri razpadla baj- j ta. To bajto je kupil gespod Nar- ' din. vselil vanjo matuzalemsko starega pastirja, kateremu je pla-čeval majhno odškodnino, pa ga je naročil na cenen pariški listič, i Seveda je morala p^šta listič dostavljati naročniku, ki še brati ni znal. A v to svrho je morala nastaviti posebnega poštnega sla. ki ni imel drugega dela, nego da je j vsak dan capljal 27 km v gore tja j in 27 km iz gor nazaj — samo zaradi enega lističa. Nardin pa je poštni upravi zagrozil, da bo imela skrbi in stroške s tem dostavljanjem ne samo, dokler bo on živ, temveč še po njegovi smrti, ker bo svoje dediče v oporoki obvezal, da se bodo morali naročiti na list v podobnih okoliščinah kakor on. Ta grožnja je poštno upravo omehčala. Skušala se je z maščevalnim Nardinom poravnati .taka, da bi mu vrnila samo polovico preplačila za tisti telefonski pogovor. Ker je ostal trd. mu je vrnila ves znesek in šele tedaj je odpovedal maščevalno naročijo na pariški list. "FRANCIJA NE ZEU VOJNE Z ITALIJO" V izredno razbunienem tonu se bavi uvodni članek "Tempsa" s fašistično kampanjo proti Franciji, ki zasleduje le ta cilj, da odvrne javno pozornost v Italiji od težkega notrantje-političnega položaja. List je ogorčen zlasti zaradi članka, ki ga je Arnaldo Mussolini pred dnevi objavil v "Popolo di Tri^te". "Kako se more" piše •Temps", "resno sumničiti Francijo, da pripravUja vqjio proti Italiji, ker je znano, da Francija ne stavlja nobenih drugih zadev napram Italiji, ki pa s svoje strani stavlja razne zahteve, ki tan^i-rajo pravice in interese Francij?. Francoski narod.bo vedno smatral vojno proti Italiji kot n at; bolj nepotrebno in najbolj nesmiselno ter zaradi tega zločinsko pustolovščino. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko POZOR, ROJAKI Is naslova na Usta, katerega prejemate, Je razvidno, Maj Vam Je naročnina peila. No čakajte toraj, da m Vas opominJm, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem čih naših zastopnikov. Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Aaroeite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA II« West 18 Street Ne« York City Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France'' preko Havre: ČETRTI POLETNI IZLET dne 1. avgusta 1930 Na dal; ni izleti po isti progi in z istim parnikom: 12. septembra ..... PRVI JESENSKI IZLET 12. decembra......VELIKI BOŽIČNI IZLET Po COSULICH progi preko Trsta PRVI POLETNI IZLET s parnikom * VULCANIA" dne 1. avgusta Nadaljni izleti po isti progi: t septembra — "VCLCANIA 2S. novembra—"S ATURNI A"* S. oktobra — "VTTLCAN1A" 10. decembra—"VULCANIA** Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na na starejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa, kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 52 CORTLANDT ST., NEW TORK Tel. Barclay 0380 \£ t Daljo prihodnjič.) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne cite urno članstvo, pač p« vsi Slovenci v vaii okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA rontana, A. Hochevar 8an Francisco, Jacob Tanohfn COLORADO Denver. J. Schutto Pueblo. Peter Cullg, John Germ. Frank Janesh. A. Salttč. SaJlda. Louis Costello. Walsenburg. M. l. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblcb Chicago. Joseph BUah, J. Bevfcič, Mrs. F. Laurich. Andrew Bpillar. Cicero, J. Fablr i. Jolict, A. Anzelc, Mary Bambtch. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Ma&coutah, Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal Springfield. Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovi«* \n Jože Zelene. KANSAS Olrard, Agnes iioenlK. Kansas City. Frank 2agar. Maryland Steyer, J. Čeme. Kltzmlller, Fr. vodoplvoc. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobo Detroit, Frank Stular, Ant. Ja- nezich. MINNESOTA Chlsholmn. Frank Oouie, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Pestael. Fr lekula. Eveleth, Louis Oouto. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povtc Virginia. Fr&itk Hrvatich. Sheboygan. Johr Zor man. West Allls, Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup, M. M. Pan lan Washoe. l. Champa nebraska Omaha. P. NEW YORK Govranda. Kari UtUe FaUs. Frank OHIO Barberton. Jonn Balant. Jos Hltl Cleveland, Anton Bobek. Chaa iarlinger, Anton Stmdch, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Giraid, Anton Nagode. * Lorain. Louis Balant In J. KuinAc NUes. Frank Kogovtek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton K1WJ OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank JaUo. Bessemer. Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Brooghton, Anton Ipo Claridge. A. Yerina Conemaugh. J vaniek. Craftan. Ft. Machek. Export, O. Prsvlč. Loidt Jopu-Cte. A. SkerlJ. FarrelL Jerry Okorn. Forest City, Math. Oreensburg. Frank Novak. Homer City (n okolico, Frank Fo-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown. John Polane, Martin Korosheta. Krayn. Ant. TanftelJ. Luserne, Frank Ballocti. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprlvfcek Midway John 2nst. Moon Pan, Fr. Pndmffek. Pittsburgh, z. Jakshe, Vine. Arb In U. Jakobich. J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Steelton, A. Unity Sta. In okolico. J. Fr. Bchlfrer. West Newton. Joseph Jona 11. Ju'iJa: lie fie France. Havre — IZLET I~aplax>d, Cherbourg. A rit werj^en Cleveland, Chertvouig, Hurnburt; N'-w Amsterdam, lioulogne Sur Mer, Rotterdam 15. julija: Columbus, Cherbourg, Kremen 16. Julija: Ker«-riKaria, ChTbourj JSremen, Cherbourg. Iirerr.en 1^*- vutha n, I'l.irrtours I'; eaideiit Honsevclt. Ch> rl^iurg Br »-men majestlr, cherbourg Hamburg. CbfrtMjurg, Hamburg 17. Julija: Berlin. nr-n Boulogne f'ur Mi?r. Bre- 18. julija: Pari*, Havre Westvrnluiid, pen Stujcr.dam, Ittitfrdara, sur Mer Cherb'>iir([, Antwer-rouingnr 16. avguita: Aijuita.' L.i, Chert-ourg 3klinnet>>r.ka, Cherbourg 19 avgusta: Leviathan, Cherbf.iirg, Bremen 20. avgusta: France. Havre Br»-m''n. CherN.urg. Bremen O- TV'itnl.ingt.,n, t_*h«-ri»r>^rg. Bremen Albert BaUin. Owb-ourg. Il:»m-burg 21. avgusta: l:er in, IkiubglM ir iter, llrrrnen 22 avgusta: 'rtympi. Cherbourg K<-n»-rd.im. Boulogne Sur Wt. Ti.«t- t- Aug. NaGenova 19. julija: M innetxrika, Cherbourg Coo'e Bluticarnaiio, N'ajn»ll, va Genu 23. JutiJa: Mauretanla. Cherbourg Kuropa, Cherbourg, Bremen (leurKe Washington, Cto*i'b'Hirg. Bremen All>»*rt BulUn. Cherbourg. Hamburg 25. julija: Fiait« «', Havre 1 Inirierlf, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Bot-tej dam Roma, NapolS, Cienova 26. julija: Republic, Cherbourg, Bremen H»-iH»-nlar»d, Cherbourg, Antwerpen MifiiM-k.»hd:i. Boulogne Sur .Mer St. I ouim, Ch>-rbouig. tlamhuig 30. JultJa: Aipiltania, Cherbourg Amerii-a, Cli«-rtK»urg, Bremen New York, Cheibuurg, Jlaiuliurg 21 avgusta: Mitint-k.ihd.-i, l!<>ul>>i;rie Sur Mer 2V avgusta: ReJ;an< e. Cherbourg, Hainhutg n, avgusta: lie urar Kur-r-a.. Ch-rbi>unE. E:r>-meri Hamburg. Cherbourg. H.unl-trg 14. avgusta: S".;ttg.trt. C! erb« :g. B: *- • . - n 6 DNI PREKO OCEANA NajKiajt* In najbolj ugodna pot ootovanl* nm ogromnih oarnlicih- II« U« France 11. julija; 1. aug. (7 P. M.) 11 P. M.) PARIS IK. julija; IG. augusta * 7 P. M. > (1 A. MJ FRANCE 25. julija; 20. augusta 17 P. M.) 17 P. M.) Najkrtj«* pot iourg We.-trriila.nd, Cherbou: pen Cleveland. Chert«, urg. STatendirn. Bouiogt.e Rotterdam V. RO-! Nat la Vožnja f Jugoslavijo Prihodnj« cdplutjs: VULCANIA 1. AVGUSTA — 2. SEPTEMBRA 8. OKTOBRA SATURNIA 16. AVC. — 20. SEPT- 25. OKT. ,8aturnia In Vulcanla prekaSa rse ladij« sveta v raikoSju, udobnosti In na-gMcl ter nudi najboljšo slutbo v Evropo. Posebne cene za tja in nezaj. Ve£ novosti na teh motornih ladjah vkiju tno plavalni bazen v drugem razredu. COSULICH LINE 17 Battary Ptacs, New York WlBock. J UTAH Helper, rt. Knbi WEST VIRQDQA: Williams WISCONSIN mhrarakee, Joaepti Tratnik Joa Korea. Rmrtne in okolico. Frank WYOMING Rock Bprtncs. Dak \MBha Otemoodvuio, Lombwk g Jni na oceanu PREKO CHERBOURGA 6 DNI preko BREMENA Potujte t in iz JUGOSLAVIJE na najhitrejših parntkih. kar jih plove, BREMEN EURCPA ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Za navodila vprašajte svo- jega lokalnega zastopnika ali NORTH GERMAN LLOYD Kdor je namenjen potovali t stari kraj, je potrebno, da je poučen o a • t v. -r- potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgo-r Mer. ( letne izkušnje Vara mi zamorema ! dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedriavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za j povrniteviz VVash-ingtona, l;i je veljaven za eno letu Brez permita je sedaj nemogeče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj. ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni. ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Olfice. New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAKEGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1938. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporoce ni otroci izpod 21. leta onih ne državljanov, ki so bili postavno pri-puščeni t to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo 57 Broadway, New York ffi SAKSER STATE BANK 83 CORTLANDT STREET NEW YORK