Leto LX. številko 18. u Ljubljani, v nedeljo 23. Januarja 19Z7. Ceno Din v Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSI nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din: notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« vella letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420 — Din. Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini« Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34» Vsi na volišče! Jutri, v nedeljo, vade odločitev* Ako radikal-, radičevci in klerikalci ne nazaduieio na vsej črti, pomenja to okrepitev sedanjega, zlasti za Slovenijo tako nesrečnega režma. Kdor hoče zboljšanje naš'h gospodarskih razmer in življenjskih pogojev, bo glasoval proti klerikalcem, radicev-cem in radikalom. Na volišče pa morate zato vsi do zadnjega! Ne nasedajte nasprotniškim spletkam, ki bi vas radi pripravili k vollni abstinenci! Kdor ostane doma, podpira klerikalce in današnji nesoci-jalni in nesposobni režim. Čechoslo vaci! Mnohv z Vas raa v Lublani a na venkove volebnf pravo za volby do coblastnych skupščm*. Posloužite se tlm pravem a hlasuj-te za kandidaty obou spojenfch narodnih stran SDS a NSS. Tyto strany jsou nam, ktery prejeme bratrske Jugoslavii konsolidaci a pok rok nejbližši, ony jsou take" naj-vemejši chranci bratrstvi českosloven- sko - jiboslovanskćho. JejfcH vudcove jsou osvedčentf prdtele naše a naše*ho naroda. Čechoslovaci! Naše «škrinjica» v Lublanč je 2., a všude na venkovč dame svoje «krogljice» kandidatom spojenfch SDS a NSS. Na zdar! ČeskosL narodni volebni vybor. Bpa-rba PyccKie! 23. auBOPa b .:Iio6jaHl> cocroaaTca bmooph jeurraTOBi* bt> ooaacTHno cBrnmHH* BpaTbfl! Banrb CBameHHhia ikoart npnHHTb r'lacTie bt> 6hi6opavb a OTjian. cbob roJioca eABHCTBeHHoft naPTia, KOToraa carmuTb e^HHOB n uomuoa fOrocjanin. rojrocylTe 3a KanAn^aTOB »Naprednega bloka", cnncon ii-pa ,1UHKA Iiyi1A |ypHa No. 21). Kam.xwB pyccKifi jojaien rojocoBaTb TOJbKo aa 9thx Bsamasofa' Bet rojoca. OTjViHBbie ipyrasi naPTHan, ovjvt uojaPKOM Banu?m BparaM' Jlfočjflaa, 20. hhbbph 1927. CiaBaaHCRia komotci HAIIPEJJHArO BJIOKA. PyccRaa oeKirina. Milil ili Ritao in Viharna seja finančnega odbora. — Prometni minister grozi z demisijo. — Eksodus radičevcev. — Redukcije na ljubljanski univerzi. _ Beograd, 22. januarja. Snočna seja finančnega odbora je potekla razburljivo. Prišlo je ponovno do ostrih konfliktov med prosvetnim ministrom in radičevci. Tekom debate je minister prosvete dvakrat zaporedoma podal ostavko. Šele koncem seje se je posrečilo predsedniku finančnega odbora dr. Radoniču in radlkalskiim članom finančnega odbora, da so ga pregovorili, naj umakne ostavko. Prosvetni minister Miša Trifunovič je trčil na oster odpor poslancev HSS, ki so mu očitali, da je njegova politika protihrvatska In da ie naperjena proti narodnemu sporazumu. Vladna večina ie hotela izsiliti razne redukcije, katerim pa se je minister prosvete energično upiral ter dvakrat zagrozil, da bo demisijoniral. Poslanca Hadžioman in Preka sta vstala ter zahtevala v imenu ostalih Radičevih poslancev, naj se politika ministra prosvete temeljito izpremeni, ker je sicer HSS odločena, da izvaja konsen- kvence. V svoji izjavi trdita posl. Hadžioman in Preka, da so doslej vedno lojalno sodelovali, da pa jim je to postalo nemogoče in da zapuščajo v znak protesta In v znak izvajanja konsekvenc dvorano. Po seji sta poslanca Preka in Hadiiomau izjavila novinarjem: >Ako se ne upošteva našega stališča, ni treba z nami računati, ker nismo voljni, da glasujemo proti svojemu razpoloženju.« Iz poročila prosvetnega ministrstva izhaja, da imamo 11.000 visokošolcev in 700 profesorjev, srednjih šol je 300, ljudskih sol 8000 z 800.000 ljudskošolske dece. Proračun ministrstva prosvete je večina finančnega odbora končno sprejela v glavnem v obliki, kakor ga je predlagalo ministrstvo. Večina redukcij se tiče ljubljanske univerze, na kateri je reduciranih pet profesorskih mest. 5 asistentov, 1 tajnik, 1 uradnik in 6 si uži tel je v. V ljubljanski in mariborski oblasti se zniia honorar šolskih nadzornikov Končno so Crtani vsi krediti za dovršitev in zidanje novih šol. Neizogibna vladna kriza Incident v finančnem odboru n Takoj po volitvah prid — Beograd, 22. januarja Politični krogi komentirajo snočnji incident, ki so ga vprizo-rili radičevci v financ, odboru. Splošno pre- Srieanje je, da je sedanji režim doigral in a je pričakovati tekom prihodnjega tedna izbruh vladne kriz«, ki se sedaj samo še na umetni način zmiržuje. Večina finančnega odbora je dopoldne proučevala proračun ministrstva za trgovino in industrijo ter odobrila važne in dalekosežne redukcije. Seja plenuma bo popoldne ob 15.. da se na ta način omogoči poslancem. Desničarska vlada v Nemčiji Tvorili jo bodo nacijonalci, centrom in ljudska stranka. _ Berlin, 22 januarja. Kakor danes vse kaže, se bo državnemu kancelarju lin de. poljedelstvo, Linrteiner-Wi!dau. notranje zadeve, \*alraft\ justica, Staufenberg, finance, dr. Stingl. državni minister, dr. Gessler, narodna obramba. KONFERENCA NAŠIH MEST — Beograd, 21. januja. Dne 30. januar« ja se vrši v Zagrebu konferenca jugoalo* venskih mest. Na konferenci, na kateri bodo sodelovali zastopniki Ljubljane, Mari* bora, Zagreba. Splita, Dubrovnika, Sarajeva, Beograda, Skoplja, in še drugih mest, bodo sklepali o ustanovitvi Saveza jugo* slovenskih mest Sedež nove organizacije bo v Zagrebu. Poziv na konferenco dne 30. januarja je izdal zagrebški župan arhitekt HeinzL —, SLS-krivec visokih davkov Zgodovinski dokumenti o krivdi SLS na zvišanih davkih* — Trošarine, takse, linearni po višek vseh davkov, po višek invalidnine, komorska doklada, vse izvedeno s pomočjo Korošca in SLS. Drzno je, kako »Slovenec« piše, da so visoke davke zakrivili drugi, ne pa e>LS, ki je vseh 8 let imela večino naših poslancev, bila tri leta sama v vladi, dve leti oa je vzdrževala homogeni ra-dikalski režim. V resne? pa ie ime SLS nerazdruže-no zvezano z vsemi po viški davkov: 1. Začetek davčne nesreče je proračun vlade Korošec-Protić od 6. aprila 1920. Ta zveza Korošec-Protić je prinesla: razširjenje in povišanje srbijanskih taks na naše kraje in sicer čisto mehanično brez ozira na gospodarsko stanje. Seveda ie 2. Korošec, ki je bil ravnokar proglasil z lastnim podpisom zameno 1:4 za večni defmitivurn povišal pristojbine v razmerju 1:4. mnoge pa v razmerju 1:100. Ista vlada Korošec-Protić je uvedla strahovite izvozne carine. N. or. na fižol 100 Din, za 1 konja 100 frankov, za 100 ka: medu 700 Din, za sveže sadje 20 Din, za hmelj 100 Din, za eno gos 15 Din, za vino 100 Din, za mineralno vodo, ilovico, ženske lase, ženske klobuke itd. Cen danes čitamo v »Uradn. listu« te strahovitosti. se nam zde kot bajka. A podpisani so Korošec, Gostinčar, dr. Jarikov'č, Roškar vsa SLS! 2. Poleg taks iu pristojbin je Korošec- Protičeva vlada Drinesla novo takso 3500 Din za gostilne. 3. Ista vlada KoroŠec-Protič je prinesla naravnost blazen zakon za vojne dobičke. Ti dobički pa niso bili »dobički«, ampak navidezne razlike vsled padanja vredosti denarja. Ta davek je Slovenijo stal več sto milijonov Podpisala in uvedla ga je SLS. Podpisi so srd Korošca, Gostinčarja, dr. Jankovića, Roškarja. Kako ponosni so bili. Češ mi preganjamo vojne dabičkar-je. A ub ili so slovensko gospodarstvo. 4. «Vese! eni davek«, ki ubija vse kulturno delo, je upeljala ista vlada Korošec-Protić! 5. Osnovali so centralistično Izvozno zadrugo, ki naj bi sama in edina izvažala. Le strašen odpor trgovcev je zlomil to namero 2. Korošca in Roškarja. 6. Najstrašnejše ie SLS udarila slovenske kroge, ko ie 1. 1920. (proračun vlade Vesnić-Korošec!) brez odpora dopustila, da se je upeljal davek na poslovni promet. Do danes je šlo po tej poti, ki jo ie dala državnemu vijaku SLS, 400 mili'onov dinarjev iz Slovenje. Obrtniki, trgovci, pošljite plačilne naloge s. Korošcu, ljubljanskemu poslancu! 7. Z istim proračunom L T920 je bil s podpisom g. Anton Korošca uveden invalidski davek. 8. Isti proračun prinaša po višek pridobnine. katero je šele pozneje popravil g. Ku-manudi na pritisk SDS ter je zopet bil vrnjen Sloveniji kontingent in davčne komisije. S temi uspehi je SDS Sloveniji prištedila stotine milijonov davkov. 9. Isti proračun Koroščeve vlade L 1920 prinaša povišek zemlja rine in spreminja deželne doklade v državne. Torej tudi deželne doklade je vzel Anton Korošec ter jih odnesel v državne blagajne! To je zgodovinska resnica. 10. Vlada g. Korošca je !. 1920 uvedla povišek vseh trošarin in nove trošarine (na sladkor!, kavo, mineralne vode!). Takrat L 1920. ni bil dr. 2erjav niti minister, niti poslanec! Davidovićeva dem. soc. vlada 1. 1919/20 in koalicijska vlada, v kateri je bil g. Kuma-nudi minister financ ter vlada PP niso prinesle nobenega ooviška davkov, pač pa kontinjrentiranje pridobnine in davčne komisije. (Že L 1922.). Kadar so imeli v vladah demokrati vpliv, se ni prebivalstvu nalagalo noben h težk h bremen! Zgodilo se je to vse le takrat, kadar so sodelovali klerikalci! 11. Klerikalci pa so tudi glavni krivci 30 % linearnega po viška vseh direktnih davkov. Da zaprečijo volitve v oblastne skupščine, so L 1923. v Zagrebu sklenili z radikali m tajno pogodbo, da podprejo homogeni velesrbskl raci tkalski režim, če se te volitve preprečijo. Podpisana sta na protokolu v tej pogodbi («Markov protokol*) dr. Brejc in Smodej, zraven je pa bil i g. Korošec, ki je pravi in zakonski oče davčnih poviškov v Sloveniji Ta homogeni režim je prinesel 30 % linearno zvišanje vseh davkov. Prinesel je povišek Invalidnine «d vrhu tega Še novo komorsko d oklado. Iz sovraštva proti samoupravi je SLS dala radikalom oporo, da so zmogli ta strašni atentat na žepe Slovencev. Neovržena resnica ie vse to in kdor le malo dvomi, naj pregleda «Uradni Hst», ker so ti podatki zbrani. Iz vsega tega se razvidi, kakšna drzna laž je, Če SLS dela, kakor da ni ona kriva višjih davkov. Ona je kr»va moralno vsled svoje nespametne politike, kriva pa je, kakor se vidi tudi direktno kot podpisn'ca, predlagateljica in pospeše-vateljica krutih davčnih zakonov. Pa tudi ročni davek na delavce je SLS pomagala ustanavljati, ko je s strašnim krikom besnela za zrušenje režima, v katerem je bila od 7. novembra 1924. do 8. julija 1925. i naša SDS. SDS se je do tedaj posrečilo uvedbo davka preprečiti z odločnim odporom proti skrivnim poskusom radikalskega finančnega ministra. A julija 1925. je bila izločena iz vlade in prišel je že na jesen istega leta pravilnik o pobiranju davka na ročno delo, ki se pozivlje na finančni zakon od 31. tul ja 1925., ki ga je od glasovala večina RR. To nesrečno koalicijo je s tolikim navdušenjem iz škodoželja proti SDS, takrat pozdravljala SLS, danes pa radi tega režima glava boli vse naše gospodarstvo. Iz policijske kronike Samomor 15letnega dečka. — Ta nesrečna ljubezen! - Tatvine. Železničar Ivan Prosen se je snoči okoli 18. po odhodu gorenjskega mešanca vTačal iz službe po železniški progi domov proti nekdanjemu draveliskemu kolodvoru, kjer stanuje v eni izmed tamošnjih barak. V bližini barak je presenečen zapazil ra progi truplo in sicer samo gorenji del telesa, ki je bil oblečen v samo srajco. Par korakov naprej pa je ležal na drugi strani proge spodnji del telesa. Ob progi je ležal' suknjič. Pohitel je takoj na policijsko straž-nico v Šiški, kjer ie obvestil službujočega nadzornika. Na lice mesta je prispela kmalu na to policijska komisija s policijskim zdravnikom dr. Pavlom Avramovi-četn. Lokomotiva gorenjskega mešanca je truplo direktno prerezala čez poL Telesne ostanke samomorilca so pobrali in odpe-Ija v mrtvašnico pri Sv. Krištofa. Čeprav samomorilec ni imel pri sebi nfkakih dokumentov, so ugotovili, da gre. za 15-letnega ključavničarskega vajenca Anzelma Ribnikarja. ki se je učil pri ključavničarskem mojstru Viknanu v Slomškovi ulici. Izvršil je samomor, ker ga je mojster radi raznih nerednosti odpustil. Pred dnevi je bila po prestani kazni izgnana v domovinsko občino Antonija Pu-celj radi vlačuganja. Toda nI šla v svojo domovinsko občino v Sodražico, marveč se je v Ribnici z drugim vlakom že peljala nazaj v Ljubljano. Včeraj je prišla v mesto ter posetila pri nekem železničarju prijateljico Polonco m $ vzela 50 Din..Polonca je zadevo prijavila stražniku, ki je Tončko odpeljal v arest. Polonca trdi, da jc Tončka njej' ukradla denar.^Tončka pa nasprotno. Naprednjak!, pozor! Volišča in volilne pisarne Naprednega bloka v LjubHani I. volišče: I. Realna gimnazija (gostilna Košak, Krekov trg- II. volišče: Mestni dom (gostilna Košak, Krekov trg" ITI. volišče: Št. Jakobska šola (Knjižnica Št. Jakobskega druStVa) IV. volišče: šola na Prulah (Gostilna Fr. Kavčič. Pri vos št. 4) V. Cerkvena ulica 21. Otroški vrtec (pisarna tvrdke Derenda. Emonska e.) VL volišče: 11. d. šola. Cojzov Graben (gostilAa Mrak, Ri^nska cesta) VI. /A volišče: II. d. šola, Cojzov Grah. (gostilna Mrak, Rimska cesta) VII. volišče: Realka (gostilna pri Panju. Vegova ul. 12; VIII. volišče: Licej (Narodni dom. Tajništvo NSS) IX. volišče: L Državna gimnazija (gostilna Novi svet. Prešernova sobaT DUA volišče: I. Državna gimnazija (gostilna Novi svet. Prešernova sobay X. volišče: Justična palača (pisarna odv. Dr. Grablovica XI. volišče: Žensko učiteljišče (gostilnn K. Brczovšek, Konienske£a 22) XII. volišče: Moško učiteljišče (gostilna K. Brezov^^k, Komcnskcga 22) XIII. volišče: Ledina (gostilna K. Brezovšek, Komenskega 22) XIV. volišče: Jubilejna ubožnica (gostilna pri Bizjaku. Bohoričev* ul.) XV volišče: Cešnovar (gostilna pri Kramarju. Dolenjska c- XVI. volišče: Sp. Šiška, Šola (gostilna Grčar, Sp. Šiška) XVII. volišče: Sp. Šiška, šola (gostilna Grčar, Sp. Siska) XVIII. volišče: Sp. Šiška, Šola. (sfcrstilna Grčar, Sp. Šiška) POZOR LJUBLJANSKI VOLILO! Volilni lokal za VI. in VI. A volišče yt t gostilni pri Mraku na Rimski re>tL Tolilni lokal v pisarni g. Derende pa je «amo ra V. volišče. Predsednikom volilnih odborov in zaupnikom SDS Tako; ko bo v nedeljo znan izid g las o-vanja ua Vašem volišču^ javite rezultat telesrafsko ali telefonsko v Ljubljano. Za telefonska obvestila uporabljajte številke 123 (tajništvo SDS) ter 34. 42. 394 (redništvo »Jutra« in »Slov. Naroda«). Za lokalni ljubljanski tetefonski promet (obvestila, informacije) sta v nederjo na razpolago teelfon št 418 (tajništvo SOS) in 72 (uredništvo »Slov. Naroda«). Iz krajev, ki nimajo telefonske zveze z Ljubljano, naj zaupn'k* brzojav i jo na naslov Tajništva SDS ali pa »Slov. Naroda«. Rezultate volitev javite v sledečem redu: 1. volišče, 2. število volilcev. 3. koliko glasov oddanih, 4. število glasov po redu volilnih skrinjic Še enkrat: Javite rezultat v Vašem volišču TAKOJ, čim ie skrutinij končan! Naše uredništvo ima v nedeljo nepretrgoma službo. Za osebne informacije bo c. občinstvu na razpolago posebno za to odrejeni urednik v L nadstropju naše re-dakdie v Kftaffavl ulici. Borzna poročila — Ljubljanska bona danes ni poslovala. Zagrebška borza dane« ni poslovala. V proste prometu so notirali: Curih 10.955, Pariz 226, New York 50S2, London 276.10, Milan 246, Praga 168.40, Berlin 13.50, Dtma/ 801. Inozemske bone. — Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.60, Ne* Vork 519, Milan 22.50, London 25.20, Praga 15.37, Dunaj 73.20, Berlin 128.10. — Trst: Beograd 40.75, London 112, New York 23.10, Praga 68.30, Curih 445. Trgooshe tlikoolac kakor: rafitine, pisemski papir, mwmm* rmde k merit, cenike Hd. Izdelale o Mlkrailcm Immrn \m ceao Narodna tiskarna y Liiiiilia« 41 4990 Denar Me za slovenske radikale Volilne lumparije slovenskih radikalov. — Končno priznavajo, da so dobfll od Slavenske banke ogromne zneske* — Kam je šel ta denar. M zadnjem Času se je dognalo, da so slovenski radikali prejeli od Slaven* ake banke 200.000 Din (kar pa je le en del zneska, ki so ga faktično prejeli!), a tega novca niso vrnili in se tudi ne y% kako so ga porabili. Po vrsti so se oglašali funkcijonarj! NRS z izjavami, da o tem denarju nič ne ved6! Radikalni list omoč *e ^Sirijo. Dvolana je bila sicer že pred za-SX zborovanja nabito polna, vendar pa SWin^ćev4e samo g. Pucelj m njegov «*h Vse drugo je bilo namreč proti njim. 2al so zborovalci onemogočili skoraj vse de-v3k> sovore radicevekih apostolov, da bi bnT&hko dobili zasluzeni odgovor, vendar pa po si že iz neprestanih medklicev lahko ustvarili sliko o »navdušenju^ Ljubljančanov za radićevsko demagogijo. 2e takoj v začetku ahoda je nastal velik tru» ker sklicatelji niso dopustili, da bi zborovalo! izvolili predsedstvo. PoUcija je dvakrat vdrla v dvorano ter začela razganjati Tborovaice. Nato se je pojavil na odru gosp. Pucelj, ki pa ni imel nikakega govora, marveč se je le branil na medklice zborovalcev. Ko so zborovalci zahtevali jasnega odgovora, zakaj je bila razpušcena Trgovska zbornica ter kam je Sel denar za poplavljene«, J« tudi e. Puclju zaprlo sapo. Ko je videl, da ne more več iz zagate, je začel izzivati zboro-valce, tako da je nastalo v dvorani splošno vpitje in prerekanje, med katerim je sklicatelj dr. MarušiS kratkomalo zaključil »shode, ki je tako končal z nesmrtno blamažo ljubljanskih radicevcev in njihovih generalov Pred Mestnim domom je mladina ponovno priredila g. J?uolju »ovacije< ter ga spremila do hotela, vzklikajoč proti Radiću in njegovim priganjacem. Mislimo, da bodo sedaj tudi radičevci spoznali, da je za njih groadje v Ljubljani prekislo ki da stoji bela Ljubljana trdno v naprednem taboru in ne mara niti Radićev, niti Pucljev, marveč bo kompaktno vo/ila Napredni blok!__ Tatjanin večer v Ljubljani • Letos proslave ruski akademiki v Ljubljani in z njimi vsi ostali ruski emigranti že šestič spomin na veliko pokroviteljico moskovske univerze Tatjano. Tatjanini večeri so postali v Ljubljani ena najintimnejših družabnih prireditev, ki nudijo Ljubljančanom priliko, da pridejo v stik z Rusi, obenem pa da se vsaj skromno oddolze slovanskim bratom za vse, kar ie storila Rusija za osvobojen je slovanskih narodov. Dolžnost nas vseli je, da priskočimo ruskim emigrantom, osobito bednim ruskim akademikom, po svojih močeh na pomoč in da jim vsaj deloma olajšamo težko življenje v tujini. Letošnji Tatjanin večer se vrši v torek 55. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela Union. Spored je zelo bogat in bo nudil posetaikoLU obilo umetniškega užitka. Nastopita znana baletna plesalca Margerita in Valentin Froman, člana nekdanje moskovske opere, zdaj člana zagrebškega opernega baleta. Na klavirju ju spremlja dirigent zagrebške opere in znani skladatelj baleta >Srce iz lectac g. Kr^imir Baranović. Tudi ostale sporedne točke bodo izredno zanimive. Koncertni del prireditve zaključi velik ples in prosta zabava. Tako bo tvoril Tatjanin večer res dostoj- no proslavo ruske kulture. Želeti bi bilo, da se ljubljansko občinstvo v čim večjem Številu odzove vabilu ruskih akademikov, ki samo enkrat v letu apelirajo na nas, da jim pomagamo prenašati težko usodo političnega izgnanstva. Vstopnice za Tatjanin večer so dobivajo v Matični knjigami in na dan prireditve od 9. zjutraj pri blagajni v Unionu. Berač in volitve Pred policijskim komisarjem. Cmeren zimski dan, petek, ko po Ljubljani lazijo od trgovine do trgovine — berači. Ljubljanska policija posveča beraSkemu stanu izredno pazljivost, in ni sedaj v teb. mrzlih časih dneva, da ne bi prignali pred policijskega komisarja kakega betežnega starca. Včeraj je bil zopet dan Za berače in komisar je imel polno opravka ž njimi. V komisarjevo sobo je po daljšem odmoru prikolovratil berač France Sok. Petde-setletnik je in pravi, da ne moro in ne moro več delati. Rodom je Polhograjčan, odločno pa brani svojo domovinsko pravico v Ljubljani, a katero pravico je zvezana tudi ugodnost, da sme ob petkih beračiti po mestu . . . »France Sok i Kaj je z Vami? Ste star grešnik in naš dober znanec.< Sok se je začel brez vsakega ukaza pred komisarjem slačiti. Potegnil je s sebe precejšnjo urnostjo suknjič ter začel z desno roko kazati na levo ramo, rekoč: >Gespud komesari Sem tako bolan. Noj nu pogledala, tle na rami imam vsa oman.< >Sok, bodite mirni 1 Oblecite se! Pogledal bo zdravnik . . .< >Gespud komesari Nej nu pogleda ja! Danes še nisem nič jedu. Že pet dni nič. Sam malo kofetka sem šel prosit. Malo kofetka, sem tku lačen in želode mam prehlajenU Berač Sok je čuden ptič. Zgrbančena posta vi ca, na nogah še precej močne in dobre čevlje, drugače še ne prav beraSko razcapan, na sebi nebroj srajc In jopičev, na glavi še dobro ohranjene lase, dolge brke in brado, a nos — značilno bakren. Ljubi žganje, ki ga edino še pogreje ter mu omehča otrpnele ude. >France Sok! Saj imate pri nas skoraj stalno stanovanje!« -Kun? Ljubljančan sem. Tukej-lo mam pravico, pa mi je ne bote vzel!< »Sok, kje ste doma?< »Gespud, tako me boli, naj nu pogledaja! Res me boli!< : Sok, ovadeni ste, da ste danes beračili od trgovine do trgovine. Prijeli so Vas tam na Karlovsld cesti.< > Gespud komesar! Naj se me usmiljo! Za pet ran božjih Kriščevih! Sel sem samo malo v prodajalno k Sumitu po cukrcek. Imam rad koietek sladak.« Pri tem se je berač France Sok zavrtel okrog in od zadaj je zabingljala večja pločevinasta skodelica, privezana za hlačni pas. Policijski komisar je resno nadaljeval: sDovolj je komedije! Zakaj ste beračili, to povejte! Ali se ne morete odvaditi, a-a-a-a?« * Gespud komesar! Nisem. Samo v trgovine sem pogledal, pa sem takoj Sel. Delati B. J. Magog: 18 Ves omoten je James vstal. Pred očmi mu je plesala Johnsonova pest, Id se je baš odpravljala k novemu, še hujšemu zamahu... Čutil ie, kako pest pada, vedno bliže in bliže... Le hipec Se, in končano bo... Poraz in .sramota... Obup ie stisnil Jamesa za grlo. Udarec je padel! Tcdajci pa je kakor blisk z jasnega neba udarila med obema protivuikoma drobna pojava, nežna ročica se je s polnim zamahom spustila na Johnsono-vo laket in... James je začul kr.rk neizmerne bolečine: Johnsonov obraz se ie vidno spačil pod masko, roka mu je otrpla otrraimila, njegove rdeče oči pa so si-kale ogenj na vražjo Calinetto, ki le poskusila na njem svoje znanje v džiu-džlcu. In isti mah, ko ie deklica ohromila mogočnega Johnsona, ie poveljujte kriknfla Jamesu: — Tak udarite vendar! Igralec je stal kakor pribit Sprva si ajjioh nI vedel razlagati, kako se je moglo zgodltL Calinette ?e grozeče po-besedo. Mehanično, pod vplivom nenavadnega dekleta, je za- mahnil in z vso silo sunil nest blazniku v čeljust. Ves prizor se je odigral tako nana-gloma, da se James niti ni zavedel svoiega ravnanja. Še preden je utegnil pomisliti, se je neverjetno že zgodilo: Mož s krinko se je zgrudil na tla. Mar je bil njegov udarec tako silen? A zdaj ni bil Čas za razrnotrivanje in razglabljanje. Po dvorani je završalo kakor v čebelnem panju. Ne ve-doč prav, kaj se ie pripetilo, so jeli gostje vstajati in se zgrinjati k izhodu. Johnsonova služlnčad je za hip odrevenela. Tisti časek je porabila Calinette, ki se je spretno pomešala v množico in izginila izpred ocX V tem so se črnci zavedli. Z divjim tulenjera so se vrgli na goste, krvoločno vihteč svoje nože. — Mom ar ček!... Primite mor-narčka! Njih krik je prevrni ves vriSč. Planili so na skupino, ki le zgrnila drzno dekle, in udrli v nastalo vrzel. Kam za vraga je izginil tajmstveni morrjarček? Tla, ha! Le iščite! Prebrisana deklina ni izgubljala časa. Kakor bi trenil, je odvrgla mornariški kostum in se pojavila v ljubki, kratki obleki svojega spola. 2urno si je popravila zgibe, ki so ji ostavile bele plamene hlače, si uravnala skuštra- no moram, hodim okoli, da dobim malo kruhka In soldkov. Pustita me na miru! Dajte mi raje gorko sobico, saj ie tako pet dni spim na slami v kozolcu, kjer ;e mraz.« »Zaprli vaa bomo; tam vam bo toplote >Gespud komesar! Samo sedaj nel Bom del na volitve in bom dobil za to nekaj soldkov. Po volitvah pa ja! Potem je vsa v redu, če mi daste prostor na sodniji. Dosti ne beračim, samo ležim, ker sem tako hudo bolan. Ah, da bi že sneg akopnel in bi prišla lepa pomlad, potlej bom vsaj na solncu ležal in bom gvišno ozdravel- Ta bula na rami me tako nazarensko boli!: >Sok, je že dobro. Greste v zapor. Ste zadovoljni?« >Da, gespud komesar, kaj pa čem! Pa naredite vsaj tako do nedelje. Tako bi Sel rad volit. Bom vrgel tisto kuglico iz gumija v skrinjico, pa bo dobro za nas vse. Pustite mi, da se bom spet enkrat peljal v kočiji! To je tako fletno! Vselej pri volitvah me pride s kočijo iskat tisti veliki gespud Ceno in se ]>eljeva na volišče. Da mi enega kovača, da vržem kuglico v skrinjico, ki mi jo on pove! Pa pravijo gespud Cene: Sok, ne pozabi na nuraaro! Pa vejste, zadnjič sem imev pa le smola! Vrgel sem kuglico v napačno skrinjico. Kaku su se gespud Cene potle jezil name! &e kovača mi niso hoteli dati! Od lanskega leta me gespud Cene niso več pogledali !< >France Skok, po poklicu berač, boste raje v zaporu volili Ta volitev bo gorkejša in toplejša !< »Gespud komesar! Pa naj se zgodi Vaša volja!« Policijski komisar je nato uradno resno zabeležil, da je bil berač in volilec France Sok izročen ob 11. dopoldne v zapore . . . France Sok je komisarjevo sobico rezignirano zapuščal, pri vratih pa »e Se enkrat obrnil: »Pa ni lepo, gespud komesar, da me zaprete, saj sem Ljubljančan in imam pravico prositi !< Janez Kovač. Tržne cene v Ljubljani Današnji sobotni trg je bil izredno bogato založen z vsemi živi j enakimi potrebščinami. Osobito mnogo je bilo na trga marta, smetane, zeljnatih glav in krompirja. Kot novina se je na trgu pojavil primorski stroČji grah, katerega prodajajo po 25 Din kg. Cene so nelzpremenjene in so sledeče: I. Mesni izdelki: goveje meso v mesnicah 18 Din, na trgu: I. 18, II. 15, telečje I. 20, IJ 17, prašičje 8. 22.50, III, 19—20, slanina na debelo 19 50, mast 23—85, prekajeno meso L 30, II. 25—27.50, preka jena glava 10, jezik 85, koštrunovo meso 13—14, jagnjetina 20, konjsko meso I. 8, II. 6, hrenovke 35, sveže kranjske klobase 25, pol preka j ene 32— 85, suhe kranjsko klobase 50, preka j en a slanina 23—25. TJ. Perutnina in divjačina: kokoši 25—30, petelin 25—85, domači zajci 15—20, divji zajci 80—05, kg srne 20—80. Divjačine je na trgu malo. Danes Izredno mnogo perutnine na trgu. III. Ribe. Karpi 25—30, ščuke 85, sulci 00, klini 15—20, mrene 25, pečenke 10. Trg doslej slab. IV. Mlečni izdelki: liter mleka 2.50—3, surovo maslo 44, čajno maslo 55, maslo 36, bohinjski sir 88, sir ček 10—12, eno jajce 1.50—1.75. V. Sadje: Luksuzna jabolka S. jabolka I. 7, II. 6, III. 5, oranže 1.50—2, figo 12—16, orehi 12, luščeni orehi 84, suhe češplje 10— 12, suhe hruSke 7—8. VI. špecerijsko blago. Kava portoriko 70 _74, santos 48—52, rio 40—44, kristalni beli sladkor 15, v kockah 17, kavna primes 22, riž I. 10, II. 8.50, namizno olje 18, jedilno olje 18, vinski kis 4J50, navadni kis 2.50, morska sol 8-50, kamena sol 4. liter petroleja 7, testenine I. 10—12, TJ. 8, čaj 70—80. VII. Hlevski izdelki: moka št. 0 5.50— 5,75, št 1 5.25, št. 2 5, št. 3 4.25, št 5 8.50, ješprenj 7, ješprenjček 10—13, koruzna moka 350—4, koruzni zdrob 4, pšenični zdrob 7, ajdova moka I. 0, II. 7, riena moka 4.50. VIIL Kurjava. q premoga 42. kubični meter trdih drv 150, mehkih 75. IX. Zelenjav: Endivija 18, motovileč 38, radič 16—18, kislo zelje 3.50, zeljna te glave 5—6, ohrovt 5, kartijol 10, podzemeljske kolerabe 150, čebula 4—5, češenj 8, krompir 1*60—2, repa 1.50, kMa repa 8, korenje 1J50 —2, petersilj 8—10, zelenjava za juho 8—10. Izjava Podpisani izjavljam, da nisem pri ob« lastnih skupščinskih volitvah čuvar skrinji« ce nifraJrci stranke. Ljubtjan*, dne 22. januarja 1927. SAVO SANCIN. Stara vdova in mlad fant Ž eni te v starca z T»l***iT" dekletom se smatra za nekako nenormalno in so taki zakoni pri nas bolj redki. Navadno poročajo o takih nenavadnih porokah iz Amerike in Anglije, kjer si kak kapricijozeu milijonar izbere prav mlado nevesto. Radi preveliko razlike v starosti taki zakoni običajno niso preveč srečni in se jih vsaj pri nas ljudje raje izogibajo. Zato tvori v Vinkovcih veliko senzacijo poroka, ki se je vršila te dni. V selu Nuštru pri Vinkovcih je živela vdo-va Ana štangi. Mož, ki je umrl pred 20 leti, ji je zapustil čedno posestvo, ki ga je energična ženska brez tuje pomoči vzorno uprav ljala, tako da je bila splošno ua glasu, da je precej petična. Kaj čuda, Če 6o se često oglašali snubci vseh vrst: bogati in siromašni, vdovci in stari samci. Toda vdova Anka je bila stanovitna in jih je vseh 20 let odbijala. Lansko jesen r>ii je tudi njo nenadoma prijelo. S svojimi 60. leti se je zagledala v siromašnega, a postavnega tanta Pišto Kovača. Pišto ji je v poletju često pomagal na polju. Tako sta se bliže spoznala, a PiSti se ni niti sanjalo, da bi se ženska, ki bi lahko bila že njegova stara mati, zatelebala vanj. Zato ni bil malo začuden, ko ga je pred božičem nekega dne pozvala k sebi iu ga po vseh pravilih zasnubila. PiŠta si je izgovoril tri dni za premislek, nato pa pristal na njeno ponudbo. Važko klepetulje so sicer oba pošteno obdelale, a ostala sta trdua. Te dni je stopila 661 etna nevesta s svojim 24-letnim ženinom pred oltar. Po starem običaju so jima s vat je priredili vsvečan c sprevod. V Slavoniji je namreč običaj, da napravijo vdovi, ki se zopet poroči, takozvano mačjo godbo. Sva t je razbijajo po pločevinastih posodah, pokrovih in sličnih vblagodo-nečih< instrumentih. Nevesta je priredila tudi prav pošteno svatbo. Dva dni in dve noči so se gostje mastili. Povabila pa je vso vas, najela cigansko godbo ter se tudi sama vrtela na plesišču kot prava kmečka -Olet-na nevesta. Kljub svojim letom je popolnoma zdrava in krepka ter upa, da bo svojemu možu rodila še najmanj pol tuc?ta otrok. No, obilo sreče! Sport Športniki! Danes je vaša športna dolžnost, da se odzovete klicu na volišče. Športnik ne more biti neznačajen in se ne sme izogniti svoji volilni pravici in dolžno* sti. Zato danes vsi na volišče! Planine bodo počakale. Ako volite zgodaj zju* traj — že od 7. naprej lahko to storite — imate za krajše izlete še priliko z dopoldanskimi vlaki. Skupščina kolesarskega saveza Kolesarski Savez kr. SHS objavlja: Radi sklepa VII. redne glavne skupščine K. S. se sklicuje izredna glavna skupščina na 20. februarja t. 1. v Zagreb, v prostorih hotela vLovčki rog«. Na to skupščino se vabilo vsi kolesarski klubi in sekcije Jugoslavije, brez ozira na, to ali so že včlanjeni v kolesarskem Savezu ali ne. Namen te izredne glavne skupščine je, kolesarski sport v Jugoslaviji temeljito reorganizirati ter odločno pritegniti k sodelovanju vse obstoječe klube in sekcije, ker le na ta način bo možno ustvariti organizacijo, ki bo mogla to važno športno panogo uspešno zastopati v naši državi kakor tudi nasproti inozemstvu. Vsak klub oziroma sekcija ima pravico od-poslati k tej skupščini po dva delegata, oziroma ima dolžnost izstaviti poverilnico drugemu klubu, ki ga na skupščini zastopa. V svrho redigiranja sedanjih pravil so se odposlala vsem obstoječim klubom Jugoslavije, ako kak klub pravil ni prejel, naj se blagovoli obrniti na naslov >KoturaŠki Savez kr. SHS., Zagreb — AIrazovičeva uL 10.< Predkonferenca te važne sku^jecine ee vrši v soboto, dne 19. februarja ob 8. zv. v hotelu >Lovački rog«. Koturaški Savez SHS * — Kolesarsko in motocikli s ticao društvo >SAVAc v Ljubljani ima 2. febr. t L točno ob 10. dopoldne svoj IL redni občni zbor v gostilni Kavčič, Privoz št. 4. Po občnem zboru bodo društveni Člani brezplačno žrebali za eno novo društveno obleko, dirkači za en dirkalni dres, dame-čkmice pa za dve lepi darili. — SK. >Slavija< vabi svojo članstvo na svoj redni občni zbor, ki se vrsi v nedeljo 23 L m. ob pol 10. dopoldne v gostilni S«-or v Vodmatu z običajnim dnevnim redom. Obenem se poživlja Članstvo, ki ie ni poravnalo članarine za leto 1926, da to čimprej^ stori, ker sicer glasom iz premen j enih klube vih pravil nima glasovalne pravice. — Odbor. — SK Ptuj objavlja, da je naslov za dopise na vse klubove sekcije (nojmet, lahko poštni predal 5t 7, kavarna Evropa, Ptuj. predal št . 7, kavarna Evropa, Ptuj. — Klub kolesarjev in motoclklistov »Ilirija« v Ljubljani priredi dne 1. februarja t L športni večer z razdelitvijo nagrad in plesom v vseh prostorih restavracije »Zvezda*. Začetek ob 8. Vstop prost. — Odbor. čBeležnica KOLEDAR. Daues: sobota, 22. januarja 1927! katoličani: Vinko; pravoslavni: 9. januarji, Muč. Posliev. Jutri: Nedelja, 23. januarja 1927; katoličani: Zaroka D. M.; pravoslavni: Grigor. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča. Drama: »Triglavska baika<. — Opera: >Cosi lan tuttec. B. Kinematografi: Matica: »Veseli murnček<. — Dvor: >Tri ure kukavicec PRIREDITVE V NEDELJO. Volitve od 7. do 18. Gledališča: Drama: ob 15. »Ugrabljen^ Sabinke-'- Ob 20.: >Pri lepi lo-cmaricic. _ Opera: ob 13.: ^Carmenc Fordove tovarne, kulturni film ob 9.80 ta 11. v Matici. Predavanje: ob 10. na realki vO avijatiki< (Sokol II.). — Ob 10. na univerzi dr. Turna o >2eni s sociološkega stališča< (Ženski i>o-kret). DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Sušnik, Marijin trg; Ku-ralt, Gosposvetska cesta. Solnce zaide danes ob 1&5S, vzide iu^ri ob 7.80 in zaide ob 16.54- VREJIENSKO POROČILO. Kranjska gora je imela danes zjutraj ob 7. temperature —3 C nad pol metra enega. Sneg suh pršič, smuka izvrstna. Bohinj ob istem času -h3 C, 40 cm snepj, sneg južen, smuka neugodna. Mojstrana ima pol metra snega, —1 C temperature, suh sneg, ugodno smuko, skakalnica je pripravljena za tren ju g, poleg te še Šolska skakalnica, na kateri so dosegli tekom tedna 11.50 m skoke. Velika Planina in Krvavec imata snega 1 in pol metra, sijajno smuko, proti Veliki Planini je pot malo zgažena, smuka se pa lahko doli do Sv. Primoža. Darila Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca decembra 1926, leta sledeče prispevke i. s.; L Podružnice: Ptuj m. 6500 Din; Ptuj ž. 6500 Din; Cerknica 360 Din; Velike Lašče 535 Din; Trbovelje ž. 410 Din; Ormož ž. 363.75 Din; Vransko 50*3 Din; Sv. Jurij ob ščavnici 140 Din; Dol pri Hrastniku 690 Din; Bled 598.50 Din; Novo mesto m. 1056.50 Din, Novo mesto senska HQ Din; Jesenice (Gorenjsko) 1045 Din; Ljubljana: šentpeterska m. 5243 Din, šentpe-terska ž. 2330.80 Din; šenjakobsko - trnovska m. 2731.15 Din; šentjakobsko - trnovska ž. 842 Din; mestna ž. 279 Din; prv* ljubljanska m. 1155 Din; Šiška ni. 800 Din; skupaj 32.780.20 Din. IL Nabiralniki: Dr. Jos. Čeme, Sv. Lenart, 170 Din: podružnica Št. Rupert 91.95 Din; podružnica Sv. Jurij ob šcavnlci 66 Din; podružnica Bled 11.60 Din; V. Veščina, Ljubljana, nabral 226.65 Din; skupaj 566.20 Din. UL Andrej Senekovicev sklad: A Mu-dovernik. Ljubljana, 100 Din; dr. VI. Kreč, Ljubljana. 200 Din; podružnica Št Vtd-Grobelno 200 Din; podružnica Št. Rupert 30 Din; podružnica Vransko 100 Din; m. podružnica Krško 459.90 Din; A. Be?, LJubljana, 100 Din; skupaj 1174.90 Din. IV. Razni prispevki: I. Perdan, Ljubljana, prispevek od vžigalic, 11.000 Din; Kolinska tovarna, Ljubljana, prispevek od kave, 250 Din; Fran Krlsper, Črnomelj. tOO Din; J. Detteek, Vransko, 100 Din; Avgusta Vodopivec, LJubljana (pokrov.), 100 Din; A. Kraigher, Šoštanj, 100 Din; Neimenovana, Ljubljana, 2 delnici Strojnih tovaren in 1 delnico Jadranske banke; ra?-ni rodoljubi preplačila za Družbeni koledar ; skupa: 11.650 Din, — Vsota vseh prispevkov 46.141.30 Dm. ne črne lase ki vrgla v zrak beret, ki je priletel onesveščenemu Johnsonu bas na zakrinkano lice. Od drobnega mornarčka, povzročitelja Skandala, ni ostalo drugo kakor prazen ohlapen kostum, ki ga je sunila pod mizo. — Le iščite, glupci! se je zlobno hebetala Calinette. Bila ie trdno uver-jena, da je docela vama pred mornarji, ki vsi skupaj niso bili v njenih očeh pol toliko opasni, kakor en sam člen njenega mezinca. James se še vedno ni opomogel od presenečenja. Ko je trušč okoli njega prikipel do vrhunca, ie nakra> začutil tujo roko na ramenu. — Brž! Izrabite priložnost! Pobegnite z mis Perlo! Dragocen nasvet! Mlademu možu je vrnil hladnokrvnost: skokoma je planil k omaguJoči Igralki, jo dvignil na roke, si utrl pot do vrat in podrl dva zamorca, ki sta mu zastavila izhod, ter izginil na stopiuSču. V tem se je Big Johnson zavedel. — Pobegnila sta! je kliknil s slabotnim glasom. Za njima! Dvoje, troje mornarjev se je pripravilo da izvrši ukaz. A že ie mlster Gingle s truSčem potegnil mizo pred vrata, za katerimi sta izginila James m mis Perle, se zavihtel za barikado in nameril dva revolverja na naskako-valce. — Stoj! je velel z ledenim glasom. Kdor se gane, je mrtev! X. POGLAVJE. Satan na orežL James Oldsilver se je z dragocenim bremenom pognal na stopnice. Srce mu Je razbijalo, da ga je pretilo raz-gnati. — Ah. kako sem srečen, mis Perle! je zamrmral ves blažen igralki na uho. / Deklica je odprla oči in se zazrla v svojega viteza z izrazom malce porogljivega nežnočurja in usmiljenja. Ubogi James! je dahnila. Smilite se mL O vi veliki otrok! Iztrgal sem vas iz rok opasnega blaznika. — Ah. ni manjkalo mnogo, da niste podlegli, je z dobrodušno zbadljivostjo odvrnila mis Perle. Ce ne bi bilo Calinette! ... — Hotel sem vas rešiti, in rešil bi vas, naj bi me tudi stalo živlienje, je vzhičeno vzkliknil James. Kdor ima tako silno voljo, mora prej ali slej uspeti!... Dokazal sem vam!,.. In malone proseče ie dostavil: — Perle, ne rogajte se mi!... Ne kvarite mi radosti nad prestanimi nevarnostmi, ki so bile zame — veruj-ti mi! — vse prej nego namišljene!. Ah, dolgo mi je bilo čakati, da me je usoda poplačala i Srebrn smeh je skrivil igralki ustnice. Ah. kako je James sovražil ta smeh! — Ubogi James! Ubogi, ubogi mo? James! je ponovila z ironičnim usme-vom. • Rogala se mu je, o tem ni bilo dvoma. A Jamesu se je zdelo, da čuje v njenih besedah lahek Prizvok sa-notja. — Ubogi James! je vnovič vzdih-nila mlada dama in zmajala sočutno z glavo. Dajte, spametujte se. vsai z s hip. Kam me vedete? Lagotno je bila zdrknila mlademu možu z rok ter se nanj naslonila. Ta-mesu so se zaiskrile oči. — Kam vas vedem? ie ponovil zamira je od blaženosti. Gor na mostič. Tam bova našla kak čoln ... — Natrpan z zalogami in z vsem. kar je potrebno brodolomcem, je dostavila mis Perle z ironičnim usraevom. In potem smuk na morje, dokler ne srečava ladje, ki naju privede na varno I Ha, ha. kakor v romanih! James se je zraedel. — Da, je zamrmral. kakor v romanih. Tvegala bova lakoto, žejo in smrt... Toda nl-li bolie kakor da ostaneva v rokah strašnega Johnsona? Iz ljubezni do vas sem pripravljen vse . pretrpeti! 7C tev 18 iS C O V E N S K I NAROD, dne 23. januarja 1927. Stran 5. klerikalne volilne bombe Slepomišje s Slavensko banko, cirala boj proti demokratom« — niki tujega kapitala proti d Za zadnjo bombo si je škofov list prihranil dvoje laži — o »Slavenski banki« seveda. O čem drugem pa? Kaj bi počeli radičevci in SLS, če bi te »ko-šte* ne imeli? Prvič trdi »Slovenec«, da je videl prepis zapisnika od 1. februarja 1922, da se bosta ljubljanska »Union-banka« in zagrebška »Slavenska banka« združili in da bodo delničarji stvorili skupen sindikat, ki mu bo predsednik dr. Žerjav. Bodi v pomirjenje »Slovenca« povedano, da se je res nameraval nad sindikati delničarjev, iz Slovenije in onih iz Hrvatske napraviti nekak nad-sindikat, ki bi mu v izodib sporov predsedovala nevtralna oseba Žal pa do tega sindikata ni prišlo. Ni se osnoval, ni se sestal Pravimo, da žal, ker vsakdo ve, da so slovenske filijalke Slavenske banke povsod vzorno funkcijo-nirale, v Kranju, Mariboru, Ljubljani in Celju. V nadaljno pomirjenje »Slovenca« pa bodi tudi rečeno, da je že 1. 1923., ko je bila Slavenska banka zelo dobra, prišlo pod pritiskom radikalov do znatnih sprememb v banki, iz koje odbora je tedaj izstopil velik del mož, ki v javnem življenju pripadajo SDS, v privatnem življenju pa zategadelj menda niso izključeni iz gospodarskih zavodov. Leta 1924. so gospodje od Landerban-ke izrinili nadaHne domačine in so postavili Slavensko banko pod svoje voditelje in direktorje, seveda še le, ko so jo natanko pregledali in na podlagi ugotovljenega stanja prispevali svojo udeležbo. Zares kurijozna bi bila demokratska banka, ki je, kakor je sedaj razkrito, dala ljubljanskim radikalom gu. Župa-niču in blagajni radikalske organizacije) 200.000 Din in nato še 100.000 Din začetkom 1. 1923. za volilno borbo proti — dr. Žerjavu, ki je vsled cepljenja naprednih glasov tudi res pri volitvah leta 1923. propadel Je pač naši SLS pridržana logika, da je SDS imela »odločilen vpliv« v tem zavodu za to. da upropasti svojega voditelja! Da bo klerikalni, od radičevcev izposojeni roman verjetnejši, objavlja »Slovenec« sliko pogodbe, ki so jo naši zagrebški prijatelji sklenili 1. 1922. z banko glede Jugoštampe. Stvar je pogreval že g. Radić, a v Zagrebu vsako dete ve. da je tamošnja SDS bila rav- — «Demokratska» banka finan-Radićevci in klerikalci zavez-omačim vlagateljem. no radi Jugoštampe v neprestanem boju s »Slavensko banko«. Naši zagrebški prijatelji so ves trud vložili v Jugo-štampo, a ta se je zadolžila pri banki, ki je to izrabila, in zadnji rezultat je bil, da je zagrebške demokrate banka izključila iz Jugoštampe, v kateri so ravno demokrati pustili sad desetletnega truda- V tem boju so ostro napadali Slavensko banko in večkrat je prišlo do začasnih poravnav, kojih eno prinaša »Slovenec«, češ da je tam g. Pribičević obljubil, da bo »vodil računa« o banki. V to svrho je bil postavljen gospodarski strokovnjak dr. Belin, da izgladi prepire. Radovedni smo kako bi šlo, če bi »Slovenec« napadal »Zadružno gospodarsko banko«, njene izgube in njene politične podpore. Sicer pa je »Slavenski banki« na veliko radost vseh nasprotnikov SDS usnelo že L 1924. popolnoma zasesti Jugoštampo in izbacniti demokrate, kar je seveda za resnicoljube a la Pucelj in Jeglič »popolni dokaz«, da je dr. Žerjav bil vodja banke... Kar ta gospoda glede »Slavenske banke« prime, vse se spremeni v n/ičvredno zavijanje. Dogodki, ki sedaj po malem prodirajo t javnost dokazujejo, da ie SDS bila lojalna kakor napram- drugim tako i napram »Slavenski banki«, ta pa je podpirala njene politične nasprotnike, polastila se njene zagrebške tiskovne organizacije, končno pa, v krempliih »Landerbanke« in »Trboveljske«, zlorabljajoč kreditni ugled teh dveh zavodov, mnogim izmamila hranilne vloge, za kojlh povračilo in rešitev se sedaj pač pošteno bore demokrati, celokupna rad čevšču na In klerikalci pa dajejo potuho tujcem, da se izvlečejo iz plačilne dolžnosti le zato, da dob ta SLS in HSS nekaj materijala za volitve. Jutrišnji dan pa bo pokazal, da te laži ne vplivajo Naravno je, da so vsi, ki jim je hranilna vloga ogrožena, razburjeni in vsak pošten človek jim prav da, če si hočeio pomagati. In mi vsi jih bomo v boju za njihove interese podpirali. Sanacija »Slavenske banke« b: b la že več mesecev brez izgub vlagateljev mogoča, da niso oo našem mnenju od Landenrbanke plačani rad čevskl intri-ganti z vsemi silami na delu, da naše vlagatelje uničijo. Sedaj pa tem lopovom pomaga še SLS! Centralizacija tujsko-prometmh organizacij (S KONFERENCE TUJSKO>PROMETNIH ORGANIZACIJ V SPLITU.) Kakor smo že poročali, se je minule dni vršila v Splitu konferenca zastopnikov vseh tujsko - prometnih organizacij Iz cele države, katere so se udeležili tudi zastopniki Zveze za tujski promet v Sloveniji. Konferenca je bila posvečena povzdi-gi našega tujskega prometa, ki se od leta do leta bolj razvija, zlasti pa se le bavila z organizatoričnimi vprašanji. Spoznanje, da tvori tujski promet važno gospodarsko panogo, ki lahko postane izdaten vir dohodkov najširših slojev našega naroda, zlasti pa pokrajin, ki so same na sebi pasivne, ie rodilo najrazličnejše organizacije in institucije, ki streme vse za entm in istim ciljem: privabiti v naše tujsko - prometne kraje tujce In ustvariti predpogoje za uspešen razvoj našega tujskega prometa. Toda že izkušnje prvih let so pokazale, da razcepljene akcije ne uspevajo tako, kot bi bilo želeti in kot bi v danih prilikah bilo mogoče. Manjkalo je enotne propagande, enotnega nastopanja na zunaj, v notranjosti pa se morajo vse te organizacije boriti z velikimi finančnimi težkočami, ker nima niti ena stalnih in izdatnejših virov dohodkov. Mnogo se Je delalo na vseh poljih tujskega prometa, mnogo se je žrtvovalo, toda uspeh ni bi tak, kakoršen b! moral biti. Moči in sredstva so se trošila neracionalno in pripetili so se celo slučaji, da je ena akcija drugo pobijala. Iz vseh teh razlogov so prišli končno merodajni činitelji do prepričanja, da je potrebna temeljita reorganizacija celokupnih naših tujsko - prometnih ustanov. In baš radi tega je bila v prvi vrsti sklicana tujsko - prometna konferenca v Splita, ki ie po tridnevnem zasedanju res tudi rodila razveseljive uspehe. Konferenci, katere so se udeležili zastopniki vseh tujsko-prometnih organizacij in ki so ji tudi uradni krogi posvečali vso pozornost, je predsedoval splitski župan dr. Tartaglia. Po izčrpnih poročilih posameznih referentov ta zastopnikov, ki so orisali sedanji položaj našega tujskega preometa, so bili sprejeti važni sklepi, ki bodo nedvomno mnogo doprinesli k povzdig! tujskega prometa v vseh v poštev prihajajočih delih naše države. Dasi se ie konferenca v glavnem bavila z zadevami, tičočimi se tujskega prometa v Primorju, so vendar ti sklepi velike važnosti tudi za tujski promet v Slo* veniji in bomo za to o njih obširnejše poročali. Glavna točka dnevnega reda splitske konference je bila unifikacija tujsko-pro-metnib organizacij In tajsko - prometne propagande. Tozadevno je bil soglasno sprejet sklep, da se ustanovi v Splitu centrala tujsko - prometnih organizacij. Ta centrala ima nalog, da vodi vso akcijo, ki stremi za tem, da se povzdigne naš tujski promet. V to svrho bo izdajala in razpeča-vala ves propagandni materijal za celo Primorje in tudi Slovenijo kot celoto, ta- , ko da propaganda zlasti v inozemstvu ne bo več razcepljena, kot je bila doslej. Istočasno bo centrala zbirala ves propagandni In informativni materijal, ki ga izdajo posamezne organizacije in ustanove in ki lahko služil za tujsko - prometno propagando. Nadalje bo vodila centrala evidenco vseh akcij v inozemstvu ter obenem zbirala vse, kar se o nas v inozemstvu piše. To je posebno velike važnosti, ker se bo na ta način najzanesljivejše zvedelo in spoznalo razpoloženje v inozemstvu in tako lahko odpomoglo eventualnim nedostatkom, ki bi se pojavili. Centrala bo vsako leto izdala poseben tujsko, prometni adresar ter skrbela za njeggvo razširjenje v vseh v poštev prihajajočih državah. V svrho čim uspešnejše propagande se bo v okrilju centrale ustanovil poseben arhiv za slike, diapozitive In klišeje, ki bodo tako vsem organizacijam vedno na razpolago. Posebne važnosti pa bo tudi skupno oglaševanje. Vse tujsko - prometne ustanove bodo namreč oddajale svoje oglase le preko tujsko - prometnih organizacij, ki bodo skrbele, da bo reklama okusna in plasirana v revijah In listih, ki so res razširjeni In kjer bo reklama res kaj zalegla. Doslej so mnogi posamezniki nasedli raznim agentom ter plačevali visoke reklamne pristojbine, ne da bi reklama imela kakoršenkoll uspeh. 2e iz vsega tega je razvidno, da le ustanovitev skupne centrale za ves naš tujski promet izredne važnosti. S tem bo v veliki meri olajšano delo posameznih organizacij, obenem pa bo propaganda mnogo bolj smotrena in uspešna. Naša inozemska zastopstva, k] so v zadnjih letih pokazala veliko razumevanje za to panogo našega narodnega gospodarstva, bodo Imela mnogo lažje delo, ker bodo dobivala Izčrpne informacije in urejen propagandni materijal, ki Je bil doslej zelo pomanjkljiv. Ako bodo finančne razmere dopuščale, bo centrala izdala svoje posebno zlasilo, zaenkrat pa Je proglašen glavni organ »Jadranske Straže«, ki izhaja pod istim imenom, za službeno glasilo centrale, odnosno Saveza tujsko - prometnih organizacij. ★ Ob tej priliki se Je splošno konstatiralo, da se morajo vse naše tujsko - prometne ustanove boriti s skoraj nepremagljivim! finančnimi težkočami. Vsa bremena slone izključno — in to velja še prav posebno za Slovenijo — na ramenih privatne inicijative. Naši vladm* krogi se vse premalo zavedajo važnosti tujskega prometa. Žito ie tudi državna podpora skrajno pičla. Do-čfm je Dalmacija dobivala pod Avstrijo letno 200 do 300.000 zlatih kron stalne podpore. Ima sedaj ministrstvo trgovine na razpolago za pospeševanje tujskega prometa in turizma skupno le 200.000 Din, a še ta kredit hočejo v znamenju »štedenja« skrčiti. Zato tudi ni misliti na kako veliko-poteznejšo propagandno akcijo, kakor so jo prirejali pred vojno. Potrebne bi bile razstave v Inozemstvu, a vse to je združeno z velikanskimi stroški. Toda z ozirom na to, da se bo denar, ki se bo investiral v našo tujsko - prometno propagando, v dogledni dobi s podvojenimi obresti vrnil. Je to »štedenje« povsem napačno. Prav tako greše tudi naše mestne občine, ki imajo od tujskega prometa neposredno največji dobiček. To se tiče predvsem slovenskih občin. Split n. pr. se tega dejstva v polni meri zaveda.. Zato tudi uživa Zveza za tujski promet v Splitu od mestne občine stalno letno podporo v znesku 160.000 Din. Dasi Je Ljubljana neprimerno večja, uživa Zveza za tujski promet v Sloveniji malenkostno podporo v znesku 2000 Dini A vendar znaša tujski promet v LJubljani letno okrog 50.000 oseb, kJ puste samo na občinskih taksah in drugih pristojbinah, ki jih plačujejo tujci, najmanj 750.000 dinarjev. Ce bi mestna občina, enako pa tudi vse druge večje občine, zlasti tuisko - prometni centri, samo del teh dohodkov žrtvovali za povzdigo in propagando tujskega prometa, bi se ti dohodki v kratkem podvojili in potrojili: Pa tudi privatna mlcbaitfva lahko na tem polju mnogo doseže. Za vzgled nam pač lahko služI Split, ki je samo v zadnjih dveh letih prispeval v to svrho nad 2 in pol milijona dinarjev! To, kar si je Zveza za tujski promet v Sloveniji tekom svojega 20etnega obstoja mstvarila. je uspeh osebnega truda peščice neumor- nih ljudi, ki se ne strašijo ne truda, ne izdatkov, da lahko služijo — splošnosti. Vsa javnost priznava njihovo delo, prav malo pa je priznanja v obliki izdatne In • tako nujno potrebne podpore. Sedaj se pričenjajo priprave za bodočo sezono. Upamo, da se bodo v poštev prihajajoči činitelji končno otresli dosedanje indolence In storili svojo dolžnost sebi na čast, stvari in splošnosti pa v korist! Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Sobota, 22.: «Triglavska bajka*. C. Nedelja, 23.: Ob 15. »Ugrabljene Sabinke». Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv. Ob 20. «Pri lepi krčmarici«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. OPERA Sobota. 22.: «Cosi fan tutte*. B. Nedelja, 23.: Ob 15. «Carmen». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Gostovanje ljubljanske opere v Osijeku Člani ljubljanske opere pod vodstvom ravnatelja g." Polica 6o gostovali minuli torek v Osijeku in izvajali Mozartovo opero >Cosi fan rutte<. O tej predstavi Ljubljančanov prinaša osi ješki dnevnik »Die Draut sledečo oceno: Včeraj smo praznovali veselo svidenje z Mirkom Poličem, sedanjim opernim ravnateljem v Ljubljani, ki ima za glasbeno življenje našega mesta neminljive zasluge. G. Polič nam je podal v umetniški dovršenosti ljubko Mozartovo delo. b svojo izbrano pevsko skupino nam je pripravil veliko-meetno operno predstavo. Pod njegovim vod stvom je orkester polno zvenel in vidi se, da nima več opravka z malenkostnimi skrbmi gledališkega ravnatelja v provinci. Ga. Lovšetova ima srebrno-Čist, polnodo-neč sopran, njena pevska umetnost je izbrana In njeno dihanje vzgledno. Fiordiligi je Odpela z umetniško popolnostjo. Gdč. Thaler-jeva je bila pevsko in igrateko odlična Po-rabella, ki uporablja svoj izredno lepi glae z velikim znanjem. Ga. Policeva, naša dobra znanka, je v Ljubljani napredovala. Njena Despina je bila lepa zaokrožena pojava. Njena pevska umetnost jo zrelejša in njen glas jasnejši G. M i tro vi e" ima lepo doneč bariton tenorske barve, katerega uporablja z odlično tehniko. Tudi igralsko je bil prav dober Viljem., G. Banovec je pevec velike bodočnosti. Njegov Fernando je bil izvrsten. G. Betetto, umetnik po božji milosti, umetnik največje oblike je pel Don Alfousa. Polno doneč, okrogel, velik, topel glas vodi s odličnim znanjem. O njegovem izvajanju je mogoče govoriti samo v superlativih in nemogoče se je odtegniti čaru njegovega globokega basa. Takoj po prvih tonih je stala publika pod vtisi tega izredno lepega glasu. Tako lepo doneč piano smo slišali do sedaj le na največjih odrih. Hiša je bila razprodana in publika izredno hvaležna. G. Polic je bil takoj pri vstopu toplo pozdravljen in gostje se niso mogli dovoljno zahvaliti za velik aplavz. Konserratorij v Ljubljani ima v tekočem šolskem letu 1926—1927 139 gojencev solopevakega, klavirskega, vijolinskega in oddelka za orkestralne instrumente. Prvi letošnji javni nastop gojencev konserva-torija se vrši v sredo, dne 26. t. m. ob 3 zveer v dvorani Filharmonične, družbe. Na tem koncertu, na kojega sporedu eo zastopa ni skladatelji Tartini, Saint-Saens, Chopin, Smetana, Debussv, Dawes in Kfička, nastopi gojenec prf. Šlaisa, vijolinist Rupel Karel ter gojenci prof. Janka Ravnika, pianisti Va ljalo Marta, Lipovšek Marija in Sivic Pavel. Spored tvorijo prava umetniška dela zgoraj navedenih avtorjev, ki bodo podana z največjo skrbjo po najboljših gojencih zavoda, tako da ima cela prireditev absolutno koncertni snaČaj. Ker ima koncert v prvi vrsti namen vzbuditi med našim prebivalstvom zanimanje za glasbo, so cene izredno nizko nastavljene. Posamezni sedeži v dvorani se dobivajo po 10 in 5 Din, stojišče pa po 3 Din Predprodaja je v Matični knjigarni. Is gledališke pisarne. Jutri, v nedeljo popoldne gostuje v ljubljanski operi v vlogi Escamila v Bizetovi operi >Carmen< barito-niet g. Rudolf Bukšek, ki je Ljubljančanom ljub in drag znanec G. Bukšek prišteva vlogo Escamila med svoje najboljše kreacije. V operi nastopi tudi celotni balet. Predstava je ljudska in veljajo za njo znižane operne cene. Začetek ob 15. popoldne. — Ljudski predstavi v drami sta jutri dve, in sicer prva popoldne ob 3., ko se uprizori efektna veseloigra »Ugrabljene Sabinkec, kjer igrata glavni vlogi gg. Rogoz in Povhe, zvečer pa Goldonijeva komedija >Pri lepi krčmarici« z go. Juvanovo ter gg. Cesarjem, Gregori-nom in Lipahom v glavnih vlogah. Cene znižane, ljudske. Prihod ge. Epidemije v Ljubljano Stojim na kolodvoru in poskakujem od veselja, da mi je strogo oko postave dovolilo prisostvovati slavnostnemu sprejemu odličnega gosta ge. Epidemije Espagnole. Iz dežele bikoborcev se je napotila širom sveta in po vseh večjih mestih prireja predavanja o potrebi redukcije človeškega rodu. V naši troiraeni domovini je poselila najprej Zagreb kot važno gospodarsko središče, ki je na redukcijah najbolj zainteresirano. Ker je Ljubljana pri rokah, je sklenila predstaviti se Ljubljančanom prej. predno odpotuje v našo metropolo. Na kolodvoru se je zbrala kot običajno ob takih svečanih prilikah elita ljubljanske družbe, da ne govorimo o odličnih zastopnikih vojaških in civilnih oblasti ali o možeh, ki so si stekli za narodov blagor nevenljivih zaslug. Naj omenimo samo šefa zdravstvenega odseka g. Trepetajića, ministra n. r g. Previdnika, šefa epidemičnega zavoda g. Strahopetića, predsednika zdravniške zbornice g. Desinfekića. šefa mestnega fizikata g. Bacilovića, Specijalista za nalezljive bolezni g Eprovetiča. najstarejšega primarija g. Paniko itd. Drugi naj nam blagohotno oproste, da jih ne navajamo imenoma, ker je reprezentančna tista predolga. Zastopana so bila I tudi vsa kulturna in prosvetna društva, . med njimi hipohondrični oddelek psihi-jatrične klinike, zveza ljubljanskih anti-alkoholikov, društvo slovenskih bogo-molcev, celo omizje bodočih gledaliških upravnikov, predsedstvo bodoče oblastne skupščine na čelu z njenim prvim predsednikom g. dr. A. Vseobijubićem in njegovim namestnikom g. dr. A. Ne-daničem, druSrvo gledaliških kritikov pod vodstvom g. Monooolića itd. itd. Točno ob devetih zvečer je prisopihal zagrebški brzovlak. Zastopniki javnih korporacij so začeli svečano kthati in patrijorično kašljati, godba reduciranih železničarjev in šumarjev je zasvi-rala špansko himno: O domovina, glej, kako v grob te tira. kdor tvojih sinov ne reducira... Ga. Epidemija Espagnola je bila vidno ginjena. Dolga .vožnja po svetu jo je sicer utrudila, a vendar sem opazil, da ji svečan sprejem izredno ugaja V imenu sanitetnih oblasti jo je pozdravil šef g. Trepetajič naglašujoč gostoljubnost ljubljanskega prebivalstva, ki bi bilo do smrti užaljeno, ako bi se Epidemija Espagnola na svoji turneji po Evropi ne oglasila tudi v Ljubljani. Slovenija ie zelo občutljiva in noče, da bi jo v mednarodnih zadevah prezirali. Ga. Espagnola je v zahvalnem go- | voru naglašala pomen svoje misije. Člo. veŠka družba je pregrešna, ljudje so postali oholi, domišljavi in brezsrčni, dobrota je od dne do dne večja sirota, sebičnost cvete, obljube pojedo mnogim ves kruh, skratka življenje naše družbe kliče po temeljiti preiskavi. Tako nekako je ga. Epidemija utemeljila svoje poslanstvo in odlični zastopniki bele Ljubljane so ji soglasno prikimali. Spretni reporter zleze povsod. Po večerji je smuknil na Grad. kjer so za silo preuredili in opremili stojp« da bi imela ga. Espagnola ob prostem času zavetišče in razgled. Potrkal je na njena vrata, kdor trka. mu odpro. posebno če odpira ženska roka. — Gospa, prišel sem k vam kot ljubljansko javno mnenje na dveh nošah. Bodite tako prijazni in dovolite mi kratek intervju. — Ah. vi ste novinar? Intervju? Kaj naj vam povem? LJubljana mi zelo ugaja in upam. da bo njeno prebivalstvo z menoj zadovoljno * — Gospa, o vas se govori... — Vem. kaj hočete reči. Da imam rada mlade, krepke fante. Res je. Kaj pa naj počnem s starci? Rajši imam mlade, grešne. Samo pogledam ga. pa ima že mrzlico. Nekaterim narase temperatura celo do 40 stopinj C. Taka je pač ljubezen. — Gospa, zakaj se vas ljudje tako boje? — Prisluškovanja resnice in kazni se vsak boji. Imam seveda mnogo ne-prijateijev. Posebno dve branži mi delate hude preglavice. To so desinfekcijo-narji in injekcijonarji Toda varajo se, če mislijo, da se jih ustrašim. Ako ostane tako deževno in vlažno vreme, se lahko na glavo postavijo. Svojo misijo izpolnim, pa naj me še tako preganjajo. — Kdaj se vrnete v Španijo? — To vas nič ne briga. To je moja privatna zadeva. Zdaj pa oprostite — — zaspana sem. Lahko noč in na svidenje! Poklonil sem se. Segla mi je v roko. Čutil sem se zelo počaščenega m zato sem si umil roko z Iizolom. Potem sem se spomnil svojega že-nftovanjskega potovanja. Takrat ge. Epidemije Espagnole osebno še nisem poznal, a vendar sem imel visoko temperaturo. Zdaj jo poznam, pa mi temperatura noče narasti. Epidemija Espagnola pobira mladeniče in tudi jaz sem mlad. Upam. da mi ne bo zamerila, da sem rabil lizol kot lek proti vročici grešne ljubezni Kot mlad zakonski mož in zvest drug svoje zakonske polovice se hočem izogniti vsem izkušnja vaip Vrstni red skrinjic po s rez i h (glavarstvih) in imena nosilcev naprednih kandidatnih list (SDS in NSS) za volitve v ljubljanski in mari« borski oblasti (23. fanuarja) Skrinjica KAMNIK: dr. Rihard K a r b a. ŽU. pan in lekarnar. Kamnik. Skrinjica BREZICE: Karel Cimperšek, trgovec in posestnik, Sevnica. KRANJ: dr. Albert K r a m e r, novinar, Ljubljana. LOGATEC: Valentin Poljan še k, posestnik. Dobračeva pri Zireh. LJUBLJANA: (mesto): dr. Dinko P u c. odvetnik. Ljubljana. Skrinjica ČRNOMELJ: Julij Mazzelle, posestnik. Gradac pri Črnomlju. KOČEVJE: Ivan Rus, posestnik in industrijalec. Loški potok. KRŠKO: Alojzij Š ribar, posestnik, Ardro pri Raki. LITIJA: Franc L a j o v i c trgovec in posestnik, Litija. NOVO MESTO: Rudolf Fa I e s k i n i, posestnik in opekarna r. Dol. Straža. PTUJ: Lovro P e t o v a r, posestnik, Ivanjkovci. RADOVLJICA: Josip A m b r o ž i č. posestnik. Ljubno. ŠMARJE: Anton Perkovič, kmet in župan. Sv Floriian pri Rogatcu. Skrinji CELJE (mesto): dr. Anton Božič, odvetnik, Celje. DOL LENDAVA: Janez Preinin-ger, nadučitelj. Dobrovnik. GOR. GRAD: dr. Jože Goric ar, zdravnik, Mozirje. KONJICE: Ignac Kotnik, posestnik in trgovec t lesom, Vitanje. LAŠKO; dr. Joža Bohinjec, ravnatelj, Ljubljana. LJUBLJANA (okolica): Franc Ze-bal, posestnik. Rudnik pri Ljubljani. LJUTOMER: dr Ivan S t o j a n. notar in župan. Ljutomer. MARIBOR (desni breg): Jože F i n ž-g a r. kmečki sin. Sv. Marjeta na "Drav. polju. MARIBOR (levi breg): Matija V r a-č i Č, kmet in župan, Senarska. MARIBOR (mesto): Josip Mohor-k o, postajenačelnik, Maribor. MURSKA SOBOTA: Štefan Godina, evangeljski župnik. Gor Petrovci. PREVAL IE: Peter M r a v 1 j a k. posestnik. Vuhred. SLOVENJGRADEC: Albert P u n c e r. trafikant. Slovenjgradec Skrinjica CELJE (okolica): Janko L e s u i č a r, ravnatelj Zadružne zveze, Gatie 5455 YC Dnevne vesti K LJubljani, dne 22. januarja 1927. Napredni volilci! Polite že v jutranjih utah, i. j. pred lik aro, da morete sodelovati pri agi* tm&Jt in da volilni odbori ne bodo ner* vozni radi vaše udeležbe. Uradnikom! Klerikalni agitatorji v uradih agiti* rajo z abstinenco, Češ da tudi oni ne pojdejo volit! Ta krik so doslej ponav* IjeJi pri vseh volitvah, a vedno so kie* rlkalci Sli volit do zadnjega moža. To* variii, ne dajte se preslepiti Ne podpi* raj te z abstinenco stranke, ki je bila vedno vaš sovražnik. Ne izdajte na* predne Ljubljane! Vsi na voliSče! Uradnik. Hišnim posestnikom I Med hišnimi posestniki agitira za jftadićevce g. Frelih. Mi ne razumemo, kako sa more eksponirati za to stran* ko predsednik naše organizacije, ki mora sam najbolje vedeti, da je bila radičevska stranka tista, ki je v seda* nji vladi glasovala za stanovanjski za* kon v tej nesrečni obliki, ki škoduje nam in najemnikom! Zato pozivljemo ljubljanske hišne posestnike, naj ne gredo na limanice ter naj s podpira* njem radičevcev ne slabe napredne fronte! Napredni hišni posestniki. Ministrski predsednik pride v Zagreb. Kakor poročajo zagrebški listi, poseti akademski ples, ki je ena najeLitnejšlh pri-redftev vsake sezone, med drugimi dostojanstveniki tudi ministrski predsednik Nikola Uzunovlć. To bo njegov prvi obisk v Zagrebu, kjer doslej ni še bil. — Iz zdravniške službe. Z odloki ministra za narodno zdravje so Imenovani: dr. Stane Šknij in dr. Marija Polen-šek. za zdravnika-pripravnika v splošni bolnici v Ljubljani in dr. Boris Kristan za zdravjiika-pripravnika v splošni bolnici v Mariboru. — Razpisana služba zdravnika. Veliki župan jc razpisal službo okrožnega zdravnika v Kranjski gori z letno plačo 2000 Dhn in dragrnjskirni dokladami. Prošnje do 30. feruarja t. L na velikega župana v Ljubljani — Novi državljanski zakon. Stalni zakonodajni sosvet ministrstva pravde ie zbral že ves potrebni materijal za sestavo novega državljanskega zakona. Posebna sekcija je že pričela z redakcijo zakona, o katerem bo še razpravljal plenum sosveta, nakar bo zakon izročen v izjavo vsem juri-đičnim korporacijam in po defmitivro* redakciji predložen Narodni skupščini. — Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. Uradna statistika navaja, da je bilo 31. decembra t. 1. v mariborski oblasti 25 slučajev trfuznih bolezni, 1 slučaj grižo, 46 Skrlatinke, 3 ošpic, 12 davice in 43 dusljfvega kašlja. — Slovenskih bolnikov ne sprejemajo v zagrebške bolnice. Ker so se baje često dogajali slučaji, da slovenske občine niso plačale stroškov bolniške oskrbnine za svoje rojake, ki so se lečili v kaki zagrebški bolnici, so sklenile zagrebške bolnice, da slovenskih bolnikov, ki ne plačajo vnaprej bolniških stroškov, ne sprejemajo več. Izjemo ' tvorijo seveda dani bolniške blagajne in Merkurja. V največji nepriliki je policija, ker bolnica tudi ne sprejema venerično okuženih oseb. Policija si ni na jasnem, kam naj pošlje venerično okužena dekleta, ki so bila aretirana radi tajne prostitucije. Ne preostaja ji drugega, kakor da jih spravi po odgonu v Ljubljano ali pa Maribor. Pereče pa je potem zopet vprašanje, kdo bo poravnaval Jzgonske stroške. — Nov italijanski konzul v Splitu. Dosedanji italijanski konzul v Splitu Bate-lucci - Q©dolini je stavljen na razpoloženje. Na njegovo mesto pa je imenovan za konzula Augusto Castagnetti. Domneva se, da ie ta sprememba v zvezi s pofašiste-rrjem italijanske diplomacije. — Učiteljska vest. Gosp. Karel Christof, preje učitelj v Tržiču, je imenovan začasnim učiteljem na meščansi šoli v Ribnici na Dolenjskem. — Sodno deponiranje premoženja mladoletnih. Glavna kontrola v Beogradu Je te dni izdala strogo odredbo, glasom katere sodišča pri njih deponiranega denarja mladoletnih ne smejo i zp oso jeva ti privatnikom, marveč ga morajo nalagati v pupt-larno varnih mestnih hranilnicah, a tudi pri teh največ do 20.000 Din od enega varovanca. — Zahteva zagrebške občine glede kal-drmine. Zagrebška občina se je obrnila na ministrstvo financ z zahtevo, naj bi ministrstvo prepustilo občini za dobo 10 let vso kaldrtnino, ki se pobira pri glavni ca-rmarnic: v Zagrebu. Občina bi zato vzdrževala vse ceste v Zagrebu, ki so sedaj v državni oskrbi. Ministrstvo je v načelu na to prfetak), vrše pa se še pogajanja glede podrobnosti. Občina bo na ta način dobljen! denar porabila v prvi vrsti za zgradbo stanovanjskih hiš. — Kongres Jadranske Straže. Centralni odbor Jadranske Straže je sklical letno glavno skupščino za dne 2. februarja t. 1. Skupščina se bo vršila v Splitu v gledališki restavraciji. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi sprememba pravil. — Zopet prometne ovire na flškl progi. V UfcS je tekom zadnjih dni zapadel ponovno visok sneg, ki je povzročil sove prometne ovire. V Gorskem kotam so vladali faodl snežni meteži, ki so zamet!! vso progo. Promet med Sušakom in Ogulinom Je prekinjen. Osebni vlak, tt le s petek zjutraj odšel iz Zagreba, je obtičal na prosi blizu Rudopolja. $e le pomožna lokomotiva ga je spravila do prihodnje postaie. — Dunaj stalno narašča. Glasom poročil, ki jih je prejelo ministrstvo za poljedelstvo in vode, je začel Dunav v svojem gornjem toku stalno naraščati ter le Že na več mestih prestopil bregove. Na našem ozemlju doslej ni Se nobene nevarnosti, vendar pa se je bati, da bo tudi pri nas, zlasti v Vojvodini prišlo do ponovnih poplav, zlasti ko bo nastopilo toplejše vreme. — Lovce in trgovce s kožami divjih živali opozarjamo, da se vrši v ponedeljek dne 24. t. m. običajni sejem na prostoru Ljubljanskega velesejma. Tega dne bo prevzemala lovska zadruga kože od poedincev v svrho dva dni kasneje se vršeče organizirane prodaje dražbenlm potom. V ponedeljek se začne sejem ob 8. zjutraj ki traja do 3. popoldne. Prinesite vsi vse razpoložljive kože. Tudi majhne količine so dobrodošle. — Za »Dr. Rvbarev fond« so nadalje darovali Jugoslov. Matici gg.: Rudolf Ju-van 50 Din. Riko Jug 50 Din, Ivan Tavčar 50 Din, Pavle Debevec 20 Din in Josip Sluga 50 Din. Iskrena hvala! — Deževje v Južni SrfellL V Južni Srbiji že skoraj ves teden neprestano dežuje. Vse reke in potoki so močno narasli in mestoma prestopili bregove. Zlasti reka Vardar je poplavila celo okolico. Promet na progi Kačanik - Uroševac je radi tega prekinjen. Železniška proga je pod vodo in mestoma zelo poškodovana. Prebivalstvo se boji novih poplav. Običajno Je vladala v tem času v Južni Srbiji ostra zima. — Tudi v Bosni ki Hercegovini že več dni neprestano dežuje. Mostarsko Blato in Popovo polje sta popolnoma pod vodo. —* DOMŽALE. V nedeljo dne 23. t. m. ob 4. bo v tukajšnjem Sokolskem domu igra, katero vprižori dramatični odsek Udruženja vojnih invalidov v Ljubi Jani. Vprtzori se jako komična burka v Štirih dejanjih »Vražja misel«, ki nudi mnogo zabave in smeha. Občinstvo se prosi za obilen poset — Dobitki lil. književne tombole Jugo-slovenske Matice obsegajo na tisoče slovenskih leposlovnih knjig. Glavni dobitek — celotna zbirka vseh 46 letnikov »Ljubljanskega Zvona« — ie vredna nad 10.000 dinarjev. Tablice po 3 Din so naprodaj pri vseh šolah in vseh podružnicah Jugoslo-venske Matice v Sloveniji, v Ljubljani pa v Tiskovni zadrugi, Novi založbi, trafiki Sever, in v pisarn! Jugoslov. Matice, Se-lenburgova ulica 7/II. — Klub esperantlstov v Ljubljani ima še v zalogi slovensko - esperantske slovnice in sporoča vsem interesentom, da Je ceno knjigi znižal na 15 Din. Naroča se neposredno pri klubu. Narodna kavama. o6n — Občni zbor Avtomobilskega kluba, sekcije Ljubljana, se vrši v nedeljo 23. januarja t. 1. op pol 11. dopoldne v klubovih prostorih, Kongresni trg l/I., Kazina. Člane, ki se občnega zbora ne nameravajo osebno udeležiti, naprošamo, da nam sigurno pošljejo, ako tega še niso storili, do nedelje pooblastila, katera je tajništvo svo-ječasno razposlalo. 54n — Pri nakupu testenin zahtevajte vedno povsod samo »Pekatete«, ki prekašalo po okusu in kakovosti vse druge. 24L — Dohajajo tedensko krasne pomladanske bluze: M. KrištofIČ-Bučar. Stari trg 9. Iz Ljubljane Naša skrinjica v Ljubljani je samo 2. (draga), v Ljubljanski okolici pa 4. (četrta). —li Podpisniki stanovanjskega posojila. Magistrat nam sporoča: 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so dne 20. in 21. t. m. podpisali: Mara Amalija, zasebnica, 1000 Din; Neimenovani 25.000 Din; Breskvar Rudolf, delovodja tobačne tovarne, 20.000 Dm; Trost Karel, mestni učitelj v pok* 1000 Din, neimenovani 15.000 Din, dr. UjčiČ Josip, univerzitetni profesor, 1000 Din; Zelenik Fran 2000 Din; neimenovani 30.000 Din; neimenovani 10.000 Din; Kollmann Franc, %reletrgovec itd., 100.000 Din; neimenovani 25.000 Din. —11 Sohi dnevi v LjublianL Z današnjim dnem je nastopila radi oblastnih volitev suha doba v Ljubljani. Tri dni ne bodo smeli gostilničarji točiti alkoholnih pijač. Ljubitelji vinske kapljice pa so se Že preskrbeli z zalogami vina. Včeraj so kar romali ljudje s stekiiUTcarai iz gostilen. Drugi ljubitelji kapljice pa so izuašh nove metode, kako bodo kljub prepovedi pili vino v gostilnah. O tem bo posnele govorila kronika. —48 Prevoz gnoja. Mestni magistrat opaža, da raze! posestniki prevažajo po mestu gnoj v odprtih, nezakritlh In nezadostno zavarovanih vozovih. Zatorej opozarja vse posestnike in voznike na določilo § 105. cestnopolicijskega reda, ki se glasi: Vozovi za gnoj morajo bit* na vseh straneh z deskami dobro obiti in imeti pokrov, da se zabrani raztroSenje gnoja. Vsako nasprotno ravnanje je kažnjivo. —Ij Lovski ples. Lovci in vsi njihovi prijatelji, ne pozabite, da se dobro pripravite za našo zabavo 1. svečana na Tabora! Povabite tudi vse znance, ki Vam bodo ostali za to vedno hvaležni. —Ij Literarni večer v Mestnem domu. V torek 25. L m. ob 8. zvečer se bo vršil v ljubljanskem Mestnem domu I. literarni večer pesnika Antona Podbevška. Ta večer, kakor tudi naslednji, bodo zanimivi radi tega, ker bodo predstavljali poskus priti do intimnega kontakta med publiko in ustvarjajočimi umetniki, za kar se že dolgo čuti potreba. Na prvem večeru bo govoril g. Podbevšek o splošnem položaja pri nas, o idejni strukturi »Mladine«, »Križa na gori«, »Kritike« in o gledališču. Upati je, da se bo ljubljanska publika te prireditve udeležila v velikem številu. 86r —Ij V društvu »Soča« odpade danes zvečer predavanje. Prihodnjo soboto, to je 29. t. m., predava g. prof. Miha PrcseL Natančen naslov teme priobčimo pravočasno. — Odbor. —Ij Najdena Nerz - boa. Dotična oseba, ki je dne 23. decembra m. 1. ob 8. uri zvečer našla in pobrala Nerz-boo, se poživlja, da isto takoj izroči upravništvu tega Usta, ker ie poznana. 60n —Ij Protlalkofaolni kurz. Danes otvori mestno središče STM, pod vodstvom br. dr. F. Mtkiča kurz iz alkoholnega vprašanja za male. Začetek točno ob pol 7. v akadem. kolegiju. — Ob četrt na 18. se vri!, kakor po navadi kurs za starejše člane In članice. Za mestno središče — tajnik. —I j Za modistlnje! Pomagalska preizkušnja modistovske obrti se vrši v prvi polovici meseca svečana t. 1. Vajenke !u pomočnice, ki hočejo ob tem terminu opraviti preizkušnjo, naj vlože prošnje za pripustitev k preizkuSnji do 6. svečana t. L osebno v zadružni pisarni, kjer dobijo na-daljna navodila. Prošnje je opremiti z učno pogodbo, s potrdilom mojsterice o dovršeni učni dobi in z odhodnfm spričevalom obrtne nadaljevalne šole. — Zadružno načelstvo. 5Sn —Ij Nedeljske popoldanske plesne vaje v veliki dvorani Kazine od pol 4. do 7. ure, ki jih vodi priznani najboljši strokovnjak za moderne plese g. Jenko, so postale za vse piesaželjne Ljubljančane ena najprfljubijenejših plesnih zabav. Vsi začetniki se vabijo že ob pol 3. v svrho teoretičnega pouka. 59n —Ij Marionetno gledališče Ceskoslov. Obce v LJubljani v Sokolskem dom« na Taboru igra v nedeljo 22. t. m. »Pripovedka u pricezni Dobrovili«. Začetek ob 16. uri. Vstopnina prostovoljna. —Ij davna volilna komisija, ki ima končno ugotoviti izid volitev v oblastno skupščino, bo poslovala za volitve v mestu LJubljani v ponedeljek dne 24. i. m. ob 9. dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Istočasno bo poslovala v dvorani mestnega magistrata glavna komisija za volitve v okolici ljubljanski. ~4j Tradicionalni radarski »Skok preko kože« se bo vršil 19. februarja v veliki dvorani na Taboru. 26L —Ij Uljudno opozarjamo na Svetosavsko besedo., kl se priredi v četrtek 27. januarja t. 1. ob 20. zvečer na Taboru. Ptedprodaja vstopnic v trgovini Dobrič v Prešernovi ulici, na večer prireditve pa pri blagajni na Taboru. 57n —4j Slov. planinsko društvo opozarja cenjeno občinstvo na svoje tretje predava-* nje s skioptičnimi slikami o »Velebitu«. Predavnje se vrši v četrtek 27. t. m. ob 20. (8.) zvečer v dvorani Mestnega doma. Predava naš gost podpresednik Hrv. plan. društva iz Zagreba g. prof. dr. Poli a k, ki je eden najboljših poznavalcev Velebita. To predavanje bo iako zanimivo. Začetkom prihodnjega meseca pride v Ljubljano dr. Kugy, ki bo na našem četrtem predavanju predaval o Julijskih Alpah, na kar naše Članstvo že danes opozarjamo. »Ij Občni zbor Prostovoljnega gasilnega društva VIČ - Gllnce se vrši v nedeljo 30. t. m. v občinski posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. — Odbor. * 55n —Ij Stritarjev kip nam je podal mladi kipar Franc R e p i č. sin akademičnega kiparja In profesorja na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Delo je razstavljeno v Schwentnerjevi knjigarni v Prešernovi ulici in kaže vse vrline lepo se razvijajočega talenta. V očetovi šoli se je mladenič naučil spoznavati kiparsko umetnost z onega višjega stališča, ki ustvarja umetnika. Po razstavljenem kipu pa smemo pričakovati, da se bo mladenič razvil do tiste dovršenosti, ki bo njemu in njegovemu stanu na čast. —Ij Fordove tovarne v filmu. Po-s etnikom dopoldanskega programa Z. K D. v kinu »Matica« se bo nudila lepa priložnost, ogledati si ogromne tovarne ameriškega veleinduetrijalca Forda. Filmi, ki so izdelani v njegovih lastnih filmskih tovarnah v Ameriki, nam predočuje j o njegove ogromne tovarne avtomobilov ter kažejo izdelavo istih od početka do konca. Nad vse interesantno je videti, kako gre delo avtomatično in po določenem sistemu; vsak delavec ima strogo omejen delokrog in tako je mogoče, da se producia v kratki dobi 24 ur velikanska množina 8000 avtomobilov. Poleg pregleda Fordovih tovarn in gradnje avtomobilov nam predočuje jo na-daljni Dimi ogromne Fordove železarne, kajti znano je, da je v Fordovih rokah združena tudi pridobitev vseh sirovin, ki so potrebno za njegovo industrija Poleg ogromnih rudnikov poseduje Ford svoje lastne železnice, pristanišča i. t. d. — Program je torej izredno zanimiv in poučen. Predstave se vrše v naslednjem redu: Dsaes ▼ tebeto 22. t. m. ob pol 3. popoldne šolska predstava sa mladine in dijaštve i ■nišanimi cenami. 2 Dm za poljubni sedež. V nedeljo pa se vršita predstavi ob pol 10. in ob 11. dopoldne. Občinstvo naprošamo, da4 blagovoli posegali po možnosti ie prvo predstavo, ker je navadno druga popolnoma eaapK odana. -4j Drobna pollcUska kronika. Potieija je prijela 4 osebe in jih spravila v zapor, 3 radi vlačuganja, eno radi beračenja. Prijavljeni so različni dogodki, tako dve tatvini, poškodba tuje lastnine, ogrožanje telesne varnosti, dva slučaja pijanosti in 3 slučaji nedostojnega vedenja na ulici. Đak« lico Teodoro Guudrain je popadei pes. Ne-kit ljubitelj psov bo moral plačati globo radi pasjega kontumaca, dva voznika pa sta se pregrešila proti cestnopolicijskemu redu, neki šofer pa radi avtom obiski h predpisov. — Pri premnogih težavah ženskega spola povzroča pTirodna grenčica »Franz- Josef« najboljše olajšanje. Izpričevala klinik za bolne dame dokazujejo, da se prav milo odvajajoča voda Franz - Josel zlasti pri porodnicah rab? z izvrstnim uspehom-Dobiva se po lekarnah, drogerija h in špecerijskih trgovinah. 14L Iz Celja Celjski Slovenci 1 Pomislite, kako so nekoč naši dedni sovragi Nemci in nemškutarji vihteli bič po vaših hrbtih. Danes hočejo oni isti ljudje v Celju priti s pomočjo kle* rikalcev zopet do moči. Vsi, ki narod* no čutite, takih ljudi ne morete voliti. Vrzite zato svoje kroglice v narodno, to je 4. skrinjico v mestu in v 5. v okolici! Skrinjica narodnih volilcev v mestu Celju je 4. (četrta), v celjski okolici pa 5. (peta). —c Predrznost celjskega nemškega lističa. Pisava celjskega trobila naših Nemcev in nemškutarjev je zadnje dni pred volitvami tako predrzna in ostudna, da more človek strmeti in dvomiti, ali sc ne nahajamo morda še v starih avstrijskih časih. Skoro bi lahko rekli, da ta UstlČ v Časih nemškega gospodstva ni tako strupeno pisal, kakor si upa to danes. Gospodi, ki ga vzdržujejo, glasno povemo, da predrznega izzivanja cunje ne bomo dogo trpeli. —c Ljudsko vseučilišče, V ponedeljek 34. t m. bo predaval g. vladni svetnik L: I e k. Pričel bo s Fordovim prikazom židovske politike v njegovi knjigi »Mednarodni žid«. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna Pri Mariji Pomagaj na Glavnem trgu. —c Volilni pisarni v Okolici Celje sta za volišče na Bregu v gostilni na Škarpi, za volišče v Gaberju v gostilni Leskovšek. —c Shod narodnih volilcev v Celju -Okolici, ki se je vršil v četrtek zvečer v gostini Permozer v Gaberju, je lepo uspeL Obisk je bil zelo mnogoštevilen. Poročali so na shodu gg.: kandidat Janko Lesni č a r, 2 a b k a r in dr. Božič. Poslušalci so izvajanjem govornikov pazno sledili In jih odobravali. — Besedo je dobli tudi socijaHstični tajnik g. Bčhm, Id je s svojimi izvajanji vzbudil na shodu precej veselosti in zabave. Shod je lepo končal. Iz Maribora « Gegen den gemeinsamen Feind!» Tako označuje organ štajerskih Nemcev in nemčurjev «Cillier Zeitung» pomen oblastnih volitev v mariborski oblasti. Ta agemeinsamer Feind» — kle* rikalcev in Nemcev namreč — so vsi zavedni narodni Slovenci, ki klerikal* nim in nemškim «Kulturtragerjem» ovi* rajo njihovo razdiralno delovanje. Do* bro je, da so Nemci to tako odkrito priznali! Zato pa tudi za nobenega Slo* venca, pa naj pripada katerikoli stran* ki, ne more biti več nikakega dvoma, kako bo volil! Po zaslugi klerikalnih Efijaltov smo prišli zopet tja, kjer smo bili novembra 1918. In kakor je takrat ves nacijonalni Maribor kot en mož stopil na plan za obrambo naših narod* nih in državnih interesov, tako mora tudi danes pokazati Maribor, da je in ostane na veke jugosk)venski! Mari« borčani! Slovenci! Naša skrinjica je samo četrta! Vsi volite nacijonalno listo, katere nosilec je postaj en ačelnik J. Mohorko! Slovenska skrinjica v Mariboru je 4. (četrta). —m Stanovanjski najemniki! Ne pozabite, kdo se je zavzemal za vas v najtežjih časih, kdo vam je stal ob strani, ko so pritiskali na vas nemški in klerikalni hišni posestniki s klerikalnim poslancem 2ebo-tom na čelu! To je bil vrli in socijalno čuteči postajenačelnik, predsednik stanovanjskih najemnikov v Mariboru, g. J. Mo-horko! Ne pozabite, kako so klerikalci vedno trdili, da v Mariboru ni stanovanjske bede ter ovirali gradbene akcije, kjer so le mogli! Ne pozabite, da nemški hišni posestniki že dane? groze, da bodo pometali vse slovenske najemnike na cesto, zlasti pa vse Primorec in Korošce. Zato jim ne izročajte oblasti s tem, da volite klerikalne in nemške odvetnike in hišne posestnike a la dr. Leskovar, Mfihleiseu et consortes, marveč volite svojega preizkušenega zagovornika in prvoboritelja J. Mohorka, ki je nosilec narodne liste. Vaša skrinjica je samo četrta! —m Nemški obrtniki in trgovci naj ne pozabijo, da žive od slovenskega denarja. Kakor jim priznavamo vse njihove pravice in al želimo na gospod arsekra pol tu mirno sožitje in trezno sodelovanje, vendar ne moremo trpeti političnega in nacijonalnega izzivanja. Zato jim resno nasvetujemo, naj ne nasedajo hujskačem, ki se zbirajo okrog >Gfflier Zeitung* in njene najnovejše zaveznice, mariborske »Straže«. Upamo, da se razumemo! Gripa se zopet pojavlja! Pri njej so se pokazale vedno za osobito dobre Uspirinove tablete ,Bayer' Najslavnejši poiavi — groznica (mrzlica), glavoboli in ostale boli se odstranijo brso. I 9 iospodorstuo Konferenca gospodarskih zbornic Včeraj se ie pričela v Beogradu konferenca gospodarskih zbornic na kateri se razpravlja o osnutku novega sakona, Jd bi pomeni] reorganizacijo zbornic na ojemlju predvojne Srbije. Posvetovanj se udeležujete za^topniJu vseh zbornic. Konferenco je otvoril ob 10. dopoldne pomočnik trgovinskega ministra dr. K osi d, ki je pozdravil v ministrovem imenu navroo^ delegate in jih prosil, naj sodelujejo pri razpravi o osnutku novega zakona, ki naj uredi za daljšo dobo temeljne principe organizacije gospodarskih zbornic. Pri tem ere v prvi vrsti za vprašanje sestema zbornic kot javnih (prisilnih) ali privatnih organizacij in za vprašanje enotnih odnosno ločenih zbornic. Napačno bi bilo smatrati gospodarske zbor-niče za gospodarske parlamente. Zbronic* niso nikaki gospodarski parlamenti. Gospodarski parlament dobimo sele z ustanovitvijo gc«podarskega sveta, v katerem bodo zastopane vse zbornice in druge gospodarske korporacije. Tudi vprašanje, da-li »o gospodarske zbornice privatne ali javnopravne organizacije, ni važno. Zbornice »o gospodarska zastopstva poedinih pridobitnih sio-jev, ne pa strokovne organizacije. Nase pri' zadevanje gre za tem, da izenačimo v*«* zbornice v državi, kar bo pa mogoče Sele pozneje. Zelo važno je vprašanje teritorijalna kompetence. Izkušnja nas uči, da zbornic« s pičlimi denarnimi sredstvi ne morejo dobro poslovati. Zbornice z večjo teritorijalno kompetenco imajo med svojimi funkcijonarp odlične strokovnjake, kar pri SibkejSlb zbornicah ni mogoče. Po dr. Košićevero govoru je podal tajnik beogradske industrijske zbornice dr. Stevan Popović v imenu vseh treh beogradskih zbornic izjavo, v kateri je rečeno, da stoje beogradske zbornice na e tališču ločenih zbornic. Po njegovem mnenju enotne zbornice, kakor jih predvideva osnutek novega zakona, ne morejo uspešno ščititi interesov vseh panog narodnega gospodarstva. Ti interesi so si često dijamentralno nasprotni in zato je potrebno, da se peča naša panoga s svojimi problemi ločeno od drugih. Najboljši dokaz, da poedine panoge narodnega gospodarstva niso prepričane o uspešni zaščiti njihovih interesov v enotnih zbornicah, je dejstvo, da so si ustanovile izven zbornic v zaščito svojih interesov posebna strokovne zveze- Zato stoje beogradsk« zbornice odločno na stališču sistema loče-nih zbornic Nad zbornicami naj stoji kot skupna posvetovalna ustanova vseh gospodarskih panog gospodarski svet, v katerem bi bili mogoči kompromisi med poedintmi panogami. V diskusiji, ki se je razvila po izjavi dr-Popovića, se je izkazalo, da so zastopniki vseli zbornic v prečanskih krajih za sistem enotnih zbornic V tem smislu je govoril tudi tajnik zbornice za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani g. Ivan Mohorič. Za ločene zbornice so torej samo beogradske zbornica, d očim zagovarjajo vso ostale zbornice sistem enotnih zbornic. Pomočnik trgovinskega ministra dr. Košić je pred zaključkom seje izjavil, da je pripravljen pristati kompromisno rešitev tega spornega vpraša* nja. V Srbiji naj bi ostal začasno v veljavi še sistem ločenih zboraic, pozneje, ko bi ee prepričale, da je ta sistem bol »Si, bi gs pa eventualno sprejele. Nato je bila gospodarska seja končana. Popoldne so se posvetovanja nadatjevgla. —g Sprememba mednarodne potniške tarife. Mednarodna železniški unija je odredila znatne spremembe mednarodne potnjSk« tarife. Spremembe se tičejo zlasti Jugoslavije, Francije, Anglije, Nemčije, Italije, Madžarske in Rum unije. —g Sutidt našega računakeea leta 1025— 1926. Računsko leto 1925—1926 je bilo zaključeno z avgustom 1926 in podatki so zdai objavljeni. Računsko leto 1925—1926 je bilo zaključeno s suficitom 291^10.058 Din. Izdatki so znašali 1.707.495.102. dohodki pa 11.999,405.160 Din. —g Trgovinska pogajanja z Dansko in Rusijo. Zagebška trgovska zbornica poziv« vse gospodarske kroge na svojem področju, naj ji pošljejo do konca januarja svoje predloge, ki se bodo upoštevali pri trgovinskih i>ogajanjih z Dansko in Rusijo. —g Obtok novčanic v poedinih državah-Glasom statistike, ki jo je sestavila avstrijska Narodna banka, odpade na vsakega dr žvljana Zedinjenih držav 62.7 dolarja, švio* 54-2 dol-, Francije 545.6, Nemčije 22.9, Italije 22.1, Avstrije 21.8, Češkoslovaške 19.1, Jugoslavije 12-6, Poljske 3.4 dol Razen Poljske ima torej Jugoslavija relativno najma ni novčanic v obtoku. —g Izvoz in uvoz preko Soluna. Lani =e je uvoz v solunskem pristanišču v prieri s predlanskim letom zmanjšal za 3.5 odst, do-čim je izvoz znatno narasel. Grški listi ugotavljajo, da se porast izvozja ujema s porastom trgovine z Jugoslavijo, ki Je posledica otvoritve svobodne cone v solunskem pristanišču. —£ Nova trgovinska pogodba z Grčijo. Naša vlada je sklenila začeti čim prel pogajanja o novi trgovinski pogodbi z Cirči-jo. Vse gospodarske zbornice in druge korporacije 50 naprošene, da pošljejo trgovinskemu ministrstvu svoje predloge tn podatke, kt se bodo pri pogajanjih upošteva h. Pogajanja se bodo vršila v Sotans, otev. 16 ^/S L O V E N S K I N ARO D>» dne 33. jaguarje 1927 Stran 5 ---Moda--- Pariški modeli za popoldanske in priproste večerne toalete. Novosti in norosti Rafinirano orodje koketerije so velike nate iz kitajskega krepa ali žorže-ra. ki jih obdržc dame okro& ramen tudi med plesom. Razvije so se iz takozvanih španskih rut, ki so bile priljubil ene lani in predlanskim, a na plesni parket niso prodrle, ampak k večjemu do foteljev, kjer. so morale med plesom dočakati. Sedaj tvorijo sestaven del plesne toalete In so Često na obleko pritrjene, seveda tako, da se to nc vidi. Na plesnih zabavah v Newyorku obdržijo dame klobuke na glavah. Seveda pa mora biti tak klobuk v skladu s plesno obleko. Navadno se v obliki turbana tesno oklepa glave in je narejen iz bleščečega srebrnega ali zda tega lameja. Tetoviranje kože je prodrlo že tudi v Srednjo Evropo. Seveda se tetoviranje tie vrši z iglami, ampak le s Čopičem in je zato namenjeno tudi le za kratek čas, navadno samo za en večer. ^Hindenburg« je najnovejšo pretira-nost v modi ženske frizure. Lasje so docela kratko pristriženi iu stoje po koncu, kakor jih nosi predsednik nemške republike maršal rimdenburg. Od tod tudi ime. Ženske bodo nosile hlače Ameriška revija »»Forum* priobčuje prorokovanje kralja ženske mode, znanega pariškega modnega krojača Paula Poireta. ki je izjavil, da bodo krila tekom 30 let popolnoma izginila in da bodo genske nosile hlače tako, kakor nosijo zdaj kratke lase. Moda ženskih hlač ali bolje rečeno žensk v hlačah se bo pojavila najprej v Ameriki. Američanke bodo kmalu dajale hlačam prednost pred krili. Cim bolj se svet amerikanizira, tem bolj je ženska usoda podobna moški. To se vidi že zdaj, y bodoče bo pa vpliv moške mode na žensko se večji. HJa.ce bodo čez .30 let prav tako priljubljene in moderne, kakor so zdaj bubifrizure. Nekatere ženske bodo seveda protestirale proti hlačam, toda naposled zmagajo one ženske, ki so modi že žrtvovale tudi svoje zlate ali črne kodre. Poiret pravi, da bodo hlače mnogo bolj praktične in higijenične kot so kri- la. Tudi večerne toalete se bodo morale ravnati po tej modi Poiret ilustrira svoje modno prorokovanje s sliko, ko kaže damsko obleko iz 1. 1957. Dama nosi s kožuhovino drobljeno jopo in prepasa-ne hlače. Hlače so spodaj širše in obrobljene s kožuhovino. S svojim prorokovanjem Poiret ni povedal prav za prav nič novega. Koliko je na svetu žen, ki nosijo hlače vse življenje, ne da bi se zmenile za modo. To so namreč hlače v prenesenem pomenu besede, ki pa delajo možem več preglavic kakor one. o katerih govori Poiret. Modno kramljanje Nadvlada Pariza. — štiri temeUne linije sedanje mode. Težko je ugotoviti, od kod črpajo modni saloni svojo fantazijo. Sloves pariške mode je kljub konkurenci drugih svetovnih mest vedno večji. Pariz zna ustvarjati in vzbujati občudovanje. Umetniška vrednost sedanje mode je v glavnem v finem okusu, smislu za ritem, linijo in harmonijo barv. Tvorci pariške mode so spoznali, kaj ženskam najbolj pristoja, in zato izpopolnijo eleganco če treba tudi proti volji svojih odjemalk. Lucien Lelong, ki igra v modnem svetu važno vlogo, je na vprašanje, zakaj ima pariška moda svetovno nadvlado, odgovoril: »Zato, ker neprestano iščemo in spreminjamo. S svojimi modeli skušamo prehiteti dobo in vedno si moramo predstavljati okus dam za šest mesecev vnaprej. Ko sem bil v Ameriki, so me Američanke vprašale: Zakaj ne morete delati svojih modelov drugje kot v Parizu? Odgovoril sem. da je kriv pariški zrak.< Nadvlada pariške mode je tako velika, da morajo Angleži pošiljati športne obleke kljub izbornj kakovosti blaga in okusni izdelavi v Pariz, kjer dobe označbo *Made in Pariš«, na kar jih po. šljejo zopet v London in šele potem jih Američani kupujejo. Iz kolekcij vodilnih pariških modnih salonov je razvidno, da ima sedanja moda štiri temeljne linije. Prva je povsem gladka in ozka. Uveljavlja se zlasti na kostumih tako zvanega angleškega kroja, na plaščih iz trpežnega blaga in na olisiranih krilili, ki ohranijo vsaj na videa ozko linijo. Druga Unija, najčešča in najbolj priljubljena zahteva, da je spodnji del obleke širši, naguban. Pri toaletah iz lažjega blaga vidimo kot okraske rese in obliko tunike. Tretja linija je zelo bizarna in se najbrž v večjem obsegu ne bo uveljavila. To je Unija iz 1. 1830, zvana Cafć Anglais. Pri tej je obleka okrog pasu prepasana ali pa označena s plisiranimi odnosno nabranimi volani. Ta kroj je samo za obleke iz tafta ali moareja. Četrta Unija tvori nasprotje tretji. Obleka je v pasu vsaj na videz zelo ozka. da pride zgornji širši del čim bolj do veljave. Pri plašču tega kroja so rokavi zelo ohlapni in tvorijo pod pazdu-to nekake vrečice. Najbolj razveseljivo ie pa pri sedanji modi dejstvo, da se kljub vsem novota« rijam vedno znova uveljavlja princip enostavnosti. Okraski na oblekah so vedno redkejši (to velja seveda samo za dnevne toalete), krojaška spretnost prihaja zopet do veljave A tudi za večer« ne obleke je enostavnost še vedno ve> Uka parola. Maškerade V predpustu moda ne sme pozabi« ti maske rad. ki v strogem pomenu be* sede sicer ne spadajo v njeno po* dročje, a so vendar tako važne, da jih ne more prezreti. Maškerade datirajo baje iz poganskih časov. Vsaj učenjaki, ki se jih pa ne udeležujejo, nas tako uče. Nastale so baje iz naziranja, da se morajo ljudje veseliti in zabavati jav* no. Ta javna zabava se prodaja v oblik vstopnic po določenih cenah go* spodičnam in gardedamam, dočim jc dobe gospodje navadno po znižani ce* ni. Vsak elitni ples v maskah ima svo* io posebno firmo, ki daje prireditvi originalno ali pa rudi banalno obiležje. V Ljubljani glede nazivov maškerad nismo posebno Iznajdljivi, pač pa si izmišljajo po drugih večjih mestih razna imena, ki so merodajna za ma* ake. Tako prirejajo plese v maskah pod imenom »Slavnost v Patagoniji«, »Iz budalosti v budalosta, x>V zelenem gaju«, »V začaranem gozdu«, »V pre* krasnem gaju«, »Pod zastavo vseh dr« žav«, »Ko se je prababica možila« itd. Vse to priča, da se oglasijo na mai škeradi v človeku atavistični nagoni in da lahko verjamemo učenjakom, ki tr« dijo, da izvirajo plesi v maskah iz po* ganskih časov. Med našo in pogansko dobo je pa vendar bistvena razlika. Pogani so se veselili in zabavali iskre« no, naravno, dočim smo mi tako zelo pod vplivom civilizacije, da se počuti« mo v maski Kitajca, Pierota ali cigana neprijetno in da smo često celo smeš« ni. Ako obleče gospod svetnik, masko Kitajca, njegov koncipijent pa masko melanholičnega Pierota, je treba vlo* žiti v njuno slučajno srečanje marši* kaj, o čemur družabni katekizem pre* vidno molči. Tudi način njune zabave se bistveno razlikuje od onega v po« ganskih časih, ko so se ljudje z volov* skimi rogovi na gla\7ah držali za roke in plesali okrog ognja v gozdu. Zdaj se maske razlikujejo veČino« ma po družabnem položaju. Glavna zabava na maskeradah je seveda ples. Toda ples v maskah tvori poglavje za* se. Plesi so se v novejšem času spre* menili, dočim so ostali kostimi isti. V prejšnjih časih je bil ples izraz vese* lja, zdaj je pa izraz dolgočasja. Na maskeradah se začne navadno plesati šele potem, ko so že vsi drugi viri za* bave izčrpani. Pleše se nekam prisi* ljeno, z dolgega časa. Ker pa imamo v novejšem času mnogo izdaj dolgega časa. se je tudi število plesov pomno« žilo. Človeška fantazija je glede ma« škerad malo iznajdljiva. To se pozna na maskah, ki se od leta do leta po* navijajo. Originalnih in novih mask srečamo malo. Splošno pa velja pravi* k>, da je lahko tudi najnavadnejša ma« ska krasna, ako pozabi, da se skriva v nji vsakdanji človek. Ples v maskah je zelo težka umetnost. Ni komično iti na maškerado preoblečen v hudiča, maharadžo ali Ahasverja. Vsaka ma* ska mora pokazati, da zna ustvarjati. Nastopati v maski neprisiljeno ni A, S.. Izgubljena pisma Kar je človeku najdražje, nosi najraje pri sebi, če le more. Med najdražje stvari pa spadajo gotovo tudi pisma, ki si iiu pišeta zaljubljenca. Nosita jih pri sebi, da jih citata ob vsaki priliki ponovno, pa če je treba tudi po večkrat na dan. 0 ta presmentana ljubezen! Ker ni pa človek nikdar dovolj oprezen, se prav rado zgodi, da mu smukne tako pisemce iz žepa, pri dekletih, zlasti na kmetih pa iz molitvenika ali celo iz nederjL Da je žalost po izgubljeni relikviji velika, je umevno, ^^asprotno jo je vesel oni, ki je to relikvijo našel. Prav tako vesel sem bil tudi iaz. Našel sem jih na cesti, na različnih krajih in bil sera jih prav vesel. Ker nisem egoist, privoščim veselje rudi drugim, zato jih priobčujem tu v zabavo vsem, ki se za take stvari zanimajo Priobčujem jih v pravopisju, v kakršnem so pisani originali. V teh ni ne vejic ne pik in ne drugih ločil, vse se čita gladko naprej. No, pa saj tudi liubezen ne mara oddihov in odmorov ter ie vsakemu najprijetneje, če se vleče nemoteno kar naprej. Pisma so sicer stara, toda njih vsebina ie prav taka, kakoršna bi bila, če bi bila pisana sedaj, saj se vse na svetu ponavlja, kakor se ponavljajo dnevi v pratiki leto za letom. Kje sem našel tole prvo pismo, se ne spominjam več, a zdi se mi, da je bilo to nekje na Gorenjskem. Glasi se: Voščilo vašemu godu Kot bistri studenček se vije po trati med rožicami tih preljubo šumlja. Zarja bela mi naznanja da je vaš veseli god je praznovan ne vem kaj bi govorila, da bi vašem godu večjo srečo vo-šila vse kar svet ima zgine kot megla jest bodem tako govorila, da bi vam srečo voščila kadar tista ura pride ki ji nobeden ne ujide da bi vam jest belo lilijo v roke podala na glavo pa venček zelen iz rožmarina spleten vendar imamo dobriga sodnika pa še boljšegar spovednika da vas bodejo varovali in na pravo pot pripeljali tam kjer vedno bo-dete veseli ko boste lepo pesem peli ko se gori bodete ločili za me Jezusa prosili da bodeva skupaj prepevale večno srečo uživale če glih pobrala zima bo cvetlica lepa ena pa je rudeča gavtroža za veseli god vam jo podam ta ljubezen je goreča ki jo v srcu za vas imam in sedaj vam podam rožice, ki ta prva je Marija devica ona najlepša cvetlica da ponjenih zgledih živeli in se enkrat zmarijo veselili ta druga rožica je bela lilija kadar bodete k angeUski mizi pristopili in se v ljubezen božjo zveselili ta tretja rožica je zelen rožmarin da vas bod po smrt venčal ž njim sedaj vam vošim tristo sveč in še več zdravje in veselje in ko pride grenka smrt naj vam bode svet raj od- prt in nebeški serafini preke večne domovini ker je jezus ženin vaš sebo sklenil sam izvam zdaj vam vošim en veseli dan na obeh koncih zlatom okovan na sred pa bel ko sneg da bi se vedno držali na smeh vse pa naj se po vaši volji zgodi kar vaše srce poželi vedno zdravje in veselje in prinesli vse težave v večno srečno domovino dolgo sem se pripravljala da bi vam za god pisala z mojga srca veseliga veterc je pihal in meni roko nagibal in sem vam pisat šla zdaj pa vošim veseli dan da bi bil srebrom okovan pa s pangelcam povit pa moje ljubezni do vas ne pozabit noviga vam nevem pisat zdrav smo zdaj vas pa vsi prav lepo pozdravimo in ostane vaša zvesta prijateljica Z Bogom Micka R... • Drugo pismo sem našel na Notranjskem. Izgubila ga je nesrečna »Mere-ta«, ko je šla popoludne v starotrško cerkev k nauku Nje ljubljenec Anton je bil tedaj zaposlen v šumi, nekje v Slavoniji, kjer so pripravljali železniške prage. V tisti dobi je odšlo namreč vsako jesen mnogo fantov in mlajših mož v nepregledne slavonske gozdove po zaslužku, ki jim ga domači kraj ni mogel nuditi. Iz sledečega pisma je razvidno, kako prisrčno je ljubil Anton svojo »Mereto« in kako se je bal. da b! ga ne zapustila. Pismo se glasi takole; (čitaj ga v 1 ozkem narečju, če ga znal.) lahko Vsa nesreča je v tem, da se m no« Si ljudje v maskah ne znajo kretati in a se jim že na prvi pogled pozna, kaj so v navadnem življenju. — Letošnji predpust je v tem pogledu posebno nevaren, ker smo dobili v obliki čaristo-na nov ples, ki se je v kratkem tako razširil, da ni izključeno, da zabrede tudi na maškerade. Plesati čarlston v maski pa ni vedno priporočljivo. ČarU ston v krinolini je n. pr- tehnično ne* mogoč. A vendar bi utegnil to tehnič* no nemožnost ta ali oni poizkusiti. Krznena manšeta. je tudi letos zelo priljubljena in daje plašču elegantno sliko. Zelo se porablja v to svrho karirasta fec^tihovfna iz gazeline kože. Dolnji plaščev rob, je ako le kako mogoče obšit s kožuhovino, zlasti pri plaščih, ki niso preveč izpostavljeni štrapacom. S kožuhovino garniran plašč učinkuie često boli elegantno kakor plašč, ki Je ves iz krzna. Črno je moderno 1. Crn je eleganten krznen plašč, 2. Crna je popoldanska obleka — komplet. 3. Crna je večerna toaleta, četudi ne povsem črna. 4. Crni so luksurjozni čeveljčki iz satena. 5. Crni morajo biti lasje! Tak je glas vpijočih v Ameriki, ne v Parizu! 6. Crn je večerni plašč iz velur-šifona s svitlo svileno podlogo in z nabranim, visoko našopirjenim ovratnikom. 7. Crna je zopet tudi svilena nogavica k lakastim čevljem 8. Cm je kamen oniks, ki krasi zapestnice, uhane in drug moderni lišp iz rdečkasto-rmenega zlata. 9. Crn je žametast ali filcast klobuk z biserno zaponko. 10. Crn je inodern psiček, dekorativni mali škotski terjer. 11. Crn je domino kavalirja, ki ga je treba naročiti že naprej. 12. Crna je tudi blagajna, ki poravna račune vseh teh črnih novosti. W. AL Preljuba Moja Mereta Jest ti pišem Nekej besejd in ti dam vejdit kako mije in koko mi jeblu ne rajži kosem šu od doma in vejš kosem su sem bil vidit prov Vesev. alvejŠ ni sem bil vesel am sim bil prov žalosten ker sim te mogu zapustit in od tebe ločit to je bi u strašnu bdu tako da ti nisem stani povejdat pa nisem tu bit žalosten da ne bli naši veldli zekej bU pogruntali in ti dam Naprej vejdit kako mi je pa zdej V šumi in rejs hvala bogu zdravi smo vsi skupaj samu jest nisem zekej mi je blu prst naroki strlu pavec prec ti tretji dan kosem prešel sem ra ti dam vejdit kakšnih krajih smo in tinar lažje dopovejm dasmo ta-cih kraJib dani nič božjega druziga kakor mi in šumo Imamo strašnu gerdo tajki hribi so dani za dopovejdat ker sam ne vidi In grabni in zdej te pa prosim dami pa ti dala vejdit kako je patebi al boš še prinas al ne al boš Šla kam drigam tu te prosim da Če lete še prosio de blaše zekej meni bostraš-nu hudu če bošla znašiga kraja tu te Še prosim če glih nebla pri nas pa kei drigej si najdi službo samo daboš našem kraji ostala da se bova večkrat vidla če buhda da zrov pridem domu šekidaj pa te Pa nrav lepu orosim da ne boš zamerla ko sem ti toko slabu nisal zekej lehku veiš da zvečer pr* olgni ne morem pisat pa še keder b! Nekaj o klobukih Kakor vsesa, kar se nam nudi v iz-obiljn, tako snio se Ludi klobučevine žc naveličali. Klobučevinastih klobukov je zadnje čase toliko, da ni čuda. da so začeli mnogim damam že presedati. Pariški modni saloni so jih tudi že siti in zato so začeli propagirati nov materija), ki mu pravijo Francozi satin de cuir. Tp je blago, ki se zgoraj skoraj ne razu«. kuje od klobučevine, znotraj ^e pa lesk eče kakor lamć. Ta materijal se razreze na ožje in širše trakove in sešije tako, da sledi blestečemu traku teman-Satin de cuir pozna tudi kombinacije dveh barv. Popoldanski klobučki imajo večinoma obliko turbana. Narejeni so iz svile, kombinirane s klobučevino ali kakim drugim blagom Barva je navadno črna. Premožnejše dame nosijo klobuke v barvi obleke. V tem primeru mora imeti dama več novih klobukov, kar pa v seda^iih razmerah ni vsem dostopno. K popoldanskem klobuku se nosi mnogo zaponk in igel. Za pomlad obeta perišk-moda mnogo sprememb. Žena v luci alkohola 2ena je opojen produkt, ki ga ni s* nihče obdavčil Za slučaj, da bi kak finančni referent kdaj prišel na to pametno idejo, podajem v nastopnem neka* pripomočkov za merilo različnih peri-jod in pojavov tega še ne obdavčenega produkta. Pri tem pa po mojem mnenju ni mogoče postaviti za merilo alkoholnih stopinj, marveč vsakokratno ravnovesje in podobnost z več ali manj znanimi alkoholnimi pijačami, ki lahko na ta način tvorijo podlago za davčno lestvico. Žena je s šestnajstimi leti: sadna limonad^ (brez alkohola!); od sedemnajstega do dvajsetega leta: Chablis in Chateau; od dvajsetega do triindvajsetega leta: tokajec. od triindvajsetega do šestindvajsetega leta: šampanjec; S šest- in sedemindvajsetimi leti; z osemindvajsetimi leti: madeira in cherry: konjak z limono; od devetindvajsetega do dvaintri-desetega leta: likerji vseh vrst; od dva. do petintridesetega leta: pivo; od petintridesetega do štiridesetega leta: kvas; od štiridesetega do stotega leta: olje za večne lučke. Ce pa se vzame za temeljno enoto mesto starosti rodbinsko razmerje, bi prišla po mojem mnenju v poštev sledeča lestvica: soproga: sodavica; tašča: kumarčna omaka aJi rdeča paprika; krasna neznanka: kozarček bri-njevca pred zajtrkom; mlada vdova od tri- do osernjn-dvajsetega leta: muškat in maršala; stara devica: limona brez konjaka; nevesta: rožna voda; teta: ocet. Vse ženske skupaj: malo okisau, malo posladkan, malo rdeče pobarvan, močno z vodo pomešan cviček tvrdke »»Mokrota*. A- Cehov. z, zn amko in žiaorn najboljše,najtrpežne/se zotp najcenejše tu nesmejm, zekej nečem de bi drugi vejdli in zdej te prov lepu prosim dami Povejš kaj misliš ali jumejti ali pustiti tu te prosim da mi pišeš nezaj zakej tu bi jest rad veidu pričem sim ampak Če misliš mene je nus vodit raji mi piši pred debom veidu pričem sim al tute pa prosim preluba Mereta da ne pozabi mene. Oh zakai če ti mene pozabiš vejš kaj boš naredila in veš kaj sva se mejnila da reje mrejti an druziga pustiti. Oh pieluba moja Mereta rute prav lepu prosim da nejmi druzig falotu kmerki zekej te bodo taku zeoelali da ne boš ne krop ne voda zekei ne vejš kaj so taki falotje pa ne zameri ko ti nej sem prei p.;sal zekej neisem imel priložnosti in imamo deleč napošto dese en dan zamudi in preluba moja Mereta tu te na prov lepu prosim dami pišeš nezaj da bom veidu kaku tje in teše enkrat prosim da mi pišeš nezaj in zdej sklenem tu slabu Disanje in tc pustim Pozdravit čes hribe in ravnine tebe in tvojo sestro Marijo prav lepu Andres ze nezai Naj Preime Anton K...... zadna Pošta No Butniin Kot diiak sem šel v velikih počitnicah na obisk k svojemu sošolcu v Mokronog. Mahnil sem jo oeš od Zidanega mostu Čez Št. Janž. Na notu blizu Mokronoga pa najdem z vijoličasto tinto pisano pisemce, ki ga priobčujem tu spodaj. Dekle očita svoje- To in ono Zanimiva preteklost novega češkega ministra Klerikalni minister narodnega zdravja dr. J. Tiso, ki je vstopil pretekli teden v čsl. vlado, ima za seboj zelo burno preteklost, slično oni ministra Pacaka v Avstriji. Dr. Tiso sicer ni bil obsojen radi veleizdaje, vendar je pa njegova ministrska karijera zanimiva, ako pomislimo, da je bil radi hujskanja množic na upor dvakrat obsojen. L. 1922 je nastopil kot škofijski tajnik na orlovskem zletu v Banovcah s tako ognjevitim govorom proti Cehom, da ga je državno pravdništvo sodno preganjalo radi hujskanja. Psovke, s katerimi je žalil državo, ie pred sodiščem potrdil, Pa je bil kljub temu pri prvi razpravi oproščen Sodni stol v Bratislavi je bil pa drugačnega mnenja in je prisodil hujskaču 2 meseca zapora. Vrhovno sodišče je obsodbo potrdilo in pripomnilo, da je v javnem interesu, da dr. Tiso kazen odsedi. Vsi so mislili, da bo obsojenec prosil pre-zidenta republike pomiloščenia. Ker pa tega sam ni storil, so vložili prošnjo njegovi politični prijatelji. Prezident Masarvk ie prošnji ugodil in tako škofijskemu tajniku ni bilo treba sedeti v zaporu. Leto pozneje je dr. Tiso zopet nastopil na orlovskem zletu v Banovcah s temperamentnim govorom in nahuj-skal množice, da so do krvi preteple prisotnega češkega učitelia. Takrat je bil Tiso obsojen radi motenja javnega miru na 14 dni zapora. S to zadevo so se pečale vse sodne instance dvakrat. Končni rezultat je bi ta, da so vse tri instance priznale, da mora obsojenec v javnem interesn kazen prestati. Izvršitev obsodbe se je pa odlašala do lanskega leta, ko je postal T;so dekan v Banovcah in poslanec klerikalne stranke. Kot tak je vložil Prošnjo za pomilo-šcenje, ki ie bila uslišana. Zdaj je mož minister in se mu zapora ni treba bati. Kako je nastal in kakšen je džezbend Evropa rada posnema Ameriko in tako se je zgodilo tudi z džezbendom, ki je zdaj priljubljen v vseh večjih evropskih mestih. L. 1918 je prispel prvi džez-orkester iz Newyorka v Pariz ter se predstavil Parižanom v »Casino de Pariš«. Ta godba je vzbudila v Parizu splošno senzacijo Bogata ritmika, poenostavljenje vseh glasbenih elementov, originalni instrumenti in poskočne, razposajene melodije, vse to te Parižane presenetilo. Iz Pariza se je razširil džezbejid po stalih evropskih mestih. V Ameriki je ta godba tako razvita, da imajo za vse instrumente posebne šole. V Newyorku je šola »The Winn Schol or popular music«, ki je izdala tri učne knjige, v katerih so navedeni vsi načini te godbe. Kako je nastalo ime džez (iazz) nam pove ameriški založniK Rogger Graham. L. 1014 se ie pojavil v neki newyorški kavarni črnski orkester pod vodstvom črnca Jazz-bo Browna. Štel je 50 članov Jazzbo sam je igral pikolo ali kornet. Ako ni bil pijan, je za silo še igral, kadar ga je pa imel pod kapo, ie začel ia svoje instrumente tako neusmiljeno d* ska ti, da so morali nekateri gosti zatisniti ušesa. Polagoma se je privadil okusu gostov in ko je združil instrument s pločevinasto škatljico, iz katere je malo poprej pojedel konzerve, ie dosegel celo velik uspeh. Gostom je začelo njegovo muziciranje ugajati. Ploskali so mu in kričali: »Se, Jazzbo!« Iz tega je nastal pozneje naziv džes (jazz). Z novim plesom je nastala v Ameriki tudi nova glasbena literatura: Pesem, določena prvotno za petje, se je umaknila instrumentirani pesmi in tako so nastali tudi novi orkestri, ki jih tvorijo v Ameriki večinoma črnci. Džes. orkester v sedanji obliki nima ničesar skupnega s klasičnim orkestrom. Tip novega orkestra je ameriški džes-orkester Paula VVithemana, obstoječ iz 23 godcev in 36 instrumentov. Že tu se vozna razlika med džes. mu fantu da ima drugo. No. to ni prav nič posebnega, nič redkega, boli redko pa je, da ga >pumpa« za en goldinar. Pa čitaite. Preljubi moj ljubček Jesti pišem en par besedi In pred tj dalje pišem te lepozdravm kušnem in objarnem jest sem tako žalostna ker nemorem gor nimam oornoči dabi mi kdo pomaku jest sem mislila de še mam pet milem nebom kako Domoč pa videm da ni neč ljubi moi pomaki Če imaš še kako Ijubesni domene in srca sej videš najna ljubesen je daka ki ni-mna konca nekraja Zdaj te Da lepo-sdravim zlat moi fant ni ure menute dese neb mislila natebe ni ne dneva n* noči deseb moje oči zalsile zataboj pomaki men če pane bom neki nardila bom šla tako deleč denebo me nikdar ne več vidu badut ti ne setest videm demašnabenika bsmilina domene ne pavseklih te še enkrat prosim če je mogoče pošli mi ti engoldinar sebom verlna še pridem gor v Cele men ni-saberbit kerme smiram šivbaio prosim pomaki men seiest videm de maš druka dekle naminečeš povedat ker ies* se sama mislim ker minoče pomagati debi iest gor beršla bom našla vsakreb (v Zagreb) ker m esmi ram sirilo pa men in klasičnim orkestrom. V džez-orke-stru je vsak godec prav za prav solist in igra navadno več instrumentov. Prvi VVhitemanov saksofonist igra 11 instrumentov. Med instrumenti džez-orkestra je zanimiv »banjo«, instrument ameriških črncev, nekaka kitara, ki ima namesto resonančne deske z usnjem prevlečen obroč. Banjo ima 5 do 9 strun. Med pihali je tipičen saksofon, ki spominja po zvokih na klarinet Važno vlogo igrajo v džez-orkestru razni bobenčki, krožniki, trormpete in druga taka roba. Ogromen zaklad na dnu morja Blizu Libave, pred vojno ruskega, zdaj pa latškega mesta, so našli na dnu morja ogromen zaklad. Kakih 7 km od obale so naleteli ribiči slučajno na zaboj cekinov, ki predstavljajo v sedanji valuti mliiardno vrednost. Ker je morje na dotičnem kraju plitvo in ker je bila voda čista in mirna, se je videlo na dno. Presenečeni ribiči so opazili nekega dne na morskem dnu jambor potopljene ladje. Opozorjene oblasti so kmalu ugotovile, da gre za nemško križarko »Princ Adalbert«, ki se je začetkom vojne ori Libavi potopila. Nemški parnik je vozil armadno blagajno, v kateri je bilo nad 300 mil Jonov mark v zlatu. Denar je bil določen za izplačilo mesečnih prejemkov nemški armadi. Parnik je odplul iz Hamburga in Pristal v Libavi, kjer ie sprejel na krov ranjence in hotel nadaljevati svoio not Tu ga ;e zasačila angleška podmornica »E 8« in za torpedirala z dvema minama. Nastala ie strahovita eksplozija in pmik se ie s oOO mož broječo posadko do topil Iz prista nišča so poslali takoj reš.lne čolne, toda ko so prispeli na kraj katastrofe, so našli samo še nekaj plavajočih trupel. Od vse posadke so '-ešili samo tri mož«v Čim se je zdai v Libavi razširila vest o najdbi jambora potopljene kri-žarke. sta od plula iz pristanišča dva motorna čolna in označila dotični kraj Ustanovljena ie bila družba, ki hoče zaklad dvigniti. Pripravljalna dela vodi Iibavski potapljač Korran. Latiska vlada se te akcije ne udeleži, vendar si ie pa izgovorila tretjino zaklada *.n vse zgodovinsko važne predmete, ki bi jih našli na morskem dnu. Finski učenjak v Brnu V po jedeljek je predaval v Brnu finski slavist prof. Josef Mikkola. Prijatelji finskega naroda so napolnili univerzitetno dvorano do zadnjega kotička in z zanimanjem sledili oredava-teljevim izvajanjem o razvoiu finskega naroda. Predavatelj je naglašal jezikovno edinstvo Fincev, ki tvorijo devet desetin vsega prebivalstva nekdanje ruske province. Drugi državni jezik na Finskem je švedščina. tretji pa lanonščina ki nima praktičnega pomena, ker je Laponcev na Finskem samo 1600 in še ti obvladaio finščino. Na zunaj med Finci in £vedi ni nobene razlike. Finci so bili zelo agilni kolonisti. Prvi naseljenci v Delavaru so bili Finci V tridesetletni vojni so se borili v armadi Gustava Adolfa in prišli tudi na Moravsko in Češko Ko je bila Finska razdeljena med dve državi, se ie pričel preporod. Nastopil Je finski narodni buditetl Porthan, ki je dvomi! o živiienski sposobnosti Fincev. Vojne med Rusijo in Švedsko so izrabili zavedni Finci v to, da so izposlovah od Aleksandra I. avtonomijo finske velike kneževine. Po orijen-talski vojni se je začel širiti med finsko mladino skandinavizem. Leta 1899. se je pričela borba z Rusiio za ustavo. Ta borba je trajala do svetovne vojne. Jezikovno spadajo Finci k finou-gorski skupini. Najboli soroden jezik je estonŠčina. V Japonščini so ugotovili jezikoslovci starodavno obliko finšči-ne. Zadria leta posvečajo finski znanstveniki jeziku in kulturi veliko pozornost Samo iz švedskega arhiva so dobil? podatke o 25.000 finskih vo- se nebo neč dobreka skotilo če kretr uol bolš: beblo kobi človek vsavazov (v Savo šov) Zda) te Pa leposravim pišm Če mi boš poslov ali nedebom sevetla pomakati kak derkač zdaj te pa lepodravim ljubeček pomaki men iest se nadebe sanesem in na Boga in na mater Božja debe men Domasral? desem iest tako nasrečna danimam usmilna dnobenisra človeka ti bravi? dasem tvoia ljubica pa iest sem tvoja ali ti nisi moj ljubček ker ti men neče? pomakati moie srce se bo d žalosf stabilo pošli men ker namam nobeniga usmilija d staršju z daj te Daleposra-vim PreŽlahtna rosica kak 'eni n s vedi« meni Žalost delaš bom prosila deb? pism bo sprejela in nesla Drav vesel' kraj mojemu IjubČeku in srčeku debe do zdravu vse svesdice ti temi noč' svetijo pa meni žalost delaio zdaj ba zklenem moje zlabo pisanje te lepo-prosm d pišim hitro nazai in bošli mi-tist kosem te brosila za goldinar drika-nimam kai pisat samo dbi v nedela dobila oismo in goldinar. Zdai te na hdo lepo obiamem in kušnem tvoja žalostna Franca. jakih iz 18. stoletja. Poleg Švedov bivajo na Finskem tudi potomci Škotov in Hugenotov. Fmska ima torej dve narodnosti, ki pa tvorita enoten narod. Roparski napad na učiteljico Pretekli teden je bil izvršen v gozdu med Ketno in Udrnicko Lhoto na Češkem drzen roparski napad na učiteljico Štastno, ki se je vračala iz Šole. Neznan napadalec je skušal učiteljico najprej posiliti, ko se mu pa to ni posrečilo, jo je oropal. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo in zaslišalo najprej učiteljico, ki je izjavila, da je imel napadalec črno masko in da ga torej ni mogla spozna ti. Neznanec je zahteval, na i se mu Slastna uda. Ko mu je namesto ljubezni ponudila ves svoj denar, ie ponudbo odločno odklonil, na kar ii je hotel zvezati roke. Učiteljica se je začela braniti Pri tem je strgala napadalcu krinko z obraza in tako ie lahko orožnikom napadalca približno opisala. Sele ko je Stasina med borbo z nasilnikom omenila, da ima mesečno peri.iodo, je napadalec opustil svoj načrt. Pač pa ii je vzel denar. Na podlagi opisa je orožništvo napadalca kmalu izsledilo in sicer v osebi postopača Slabega. Mož je spočetka odločno tajil napad. Pri konfrontaciji z učiteljico je pa moral priznati, da se orožniki niso zmotili. Slabi je bil aretiran in izročen sodšču. Senzacijonalna porotna obravnava Kakor smo že poročali, je bila porotna obravnava proti madžarskemu grofu Emeriku Andrassyju. ki bi se moral zagovarjati pred poroto v Košicah na Slovaškem radi zlobnega požiga svojega gradu, v katerem je bilo nastanjeno češkoslovaško vojaštvo, že dvakrat preložena. Pred prvo razpravo je bila na zagoneten način ranjena glavna priča, dočim so morali drugo obravnavo preložiti zato, ker je obtoženi Andrassv baje obolel. 2e takrat je bilo jasno, da se hoče Andrassv izmuzniti. Zdaj je določena obravnava že tretjič in sicer za pomladansko zasedanje, ki se prične v februarju. Razpisana je ha tri dni. Pričela se bo 14 februarja in se bo vršila tudi v slučaju, ako obtoženec ne pride v Košiće. Ako Andrassv izostane, se bo vršila obravnava samo proti drugemu glavnemu krivcu, oskrbniku njegovega gradu Gažinski. Izguba kavcije v znesku 800 tisoč Kč preti An-drassvju samo v slučaju, ako bi se pozivu košiškega sodišča ne odzval in ako bi svoje odsotnosti ne utemeljil. Kakor pa vse kaže. bo Andrassv tudi to pot poslal zdravniško izpričevalo in tako bo moralo češkoslovaško sodišče uradnim potom zahtevati, naj uvede madžarsko sodišče proti Andrassvju kazensko postopanje. Zanimivo je. da je bil Andrassvjev zagovornik poslanec Hlin-kove klerikalne stranke dr. Gažik. ki je postal zdaj minister in bo moral zagovarjanje prepustiti komu drugemu. Nadloge ameriške prohibicije Pretirana prohibicija povzroča Ze* ciinjenim državam velike preglavice, pa tudi velike izdatke. Baš te dni je bilo osem let, odkar je bila uvedena prohibicija. V svrho pobijanja alko« holizma in pijančevanja vobče je ime* la vlada v teh osmih letih 63 milijonov dolarjev, ali tri in pol milijarde dinar* jev izdatkov. Zakleto 1927. je predvi* denih v to svrho 12 milijonov izdatkov al* v naši valuti okrog 700 milijonov. Vsi ti ogromni stroški in vse ener* gičneo dredbe pa ne izdajo dosti. Iz poročila, ki ie bilo podano na eni zad* njih sej ameriške vlade, je razvidno, da se je preteklo leto vtihotapilo v Ze* dinjene države samo iz,Kanade za 100 milijonov dolarjev alkoholnih pijač. Vlada Zedinjenih držav se je zato obr* nila na Kanadsko vlado, da ji v borbi proti tihotapstvu alkohola pomore. Ka* nadska vlada je res podpisala pogod* bo, v kateri se je zavezala, da bo uve* Ijavila najstrožje mere proti tihotap* srvu alkohola in opojnih pijač, vendar pa je ta pogodba ostala le na papirju. V Newvorku je 1. 1926. radi za* strupljenja z alkoholom umrlo 40 oseb in je bil s tem potolčen rekord iz Pred >VajsenvoIfom« sedanjim >Belim volom« v Wolfovi ulici ie tik pred vhodom v gostilno ležalo sDoda; priobčeno pismo. Pisala ga ie nadepol-na kuharica obče znanega ^londrata P.c - Mož. vdovec je moral prejeti pismo še le malo časa prej. predno ga ie izgubil, ker je bil papir še čist in le malo zmečkan. Od samega veselja, da še hrepene do niem razne deve ki bi rade stopile v sveti zakon, se ie šel k »Vaisenvolfu« okrepčat Ko se ie iz gostilne vračal je imel oreceišnjo smolo. Pismo iz žepa mu ie padlo, ko ie potegnil iz meea robec, da si obriše svoje ostro ošvrkane brke. namazane s tolsto meseno klobaso in še mokre od sladkega vinca. Bržkone si ie šel napit koraižo. da bi laže predragi Katarini napisal svoj odgovor. To nismo se glasi: Dragi Mi Kristjan Roko in sece Vam podam akotud vas ne poznam Kakor so mi ta gospa povedal da ste vi prav en gola nt Človek iest rada veriamem gospe da to resje in davi si želite eno pridno gospođino in da bo iz gorensko doma jest sim poštena in pridna iz Korensko 1. 1910. O Božiču so imeli prohibicijski agenti precejšnjo srečo. Imeli so več ženskih ogleduhinj, ki so jim ovadile okrog 60 lokalov, kjer so na skrivaj prodajali alkoholne pijače. Lokali so bili uradno zapečateni, lastniki pa ova« deni sodišču. Preiskava je dokazala, da so večinoma prodajali tako slabo pijačo, da sploh ni bila užitna. Svojo sestro je umoril V vasi Dechtice na Slovaškem se ie odigrala minuli petek krvava tragedija. Kmetski sin Jožef Sliva ie umoril svojo 39-letno sestro iMarijo. Sliva se je s svojim bratom Viktorjem že več let prepiral. SovraJtvo med bnatoma je prekipelo do vrhunca in Viktor je sklenil Jožefa ubati. Lani ga je hotel med prepirom ustreliti, pa ga ni dobro zadel. Za poskusen bratomor se ie moral zagovarjati pred sodiščem. Zato je sklenil, da se mora na vsak način osvetiti bratu. Prilika se mu je kmalu nudila. Minuli petek je prišel Jožef domov in zahteval od matere, naj ga sprejme v rodbino, da se mu ne bo treba potikati pod tujih hišah. Fant je služil namreč več let za hlapca. Toda mati, brat Viktor in sestra Marija so se tej zahtevi odločno uprli. Oba brata sta bila že malo vinjena, potem sta šla še v gostilno in se do dobrega napila. V gostilni se je Jožef naenkrat spomnil, da ima z bratom neporavnane račune. Odšel je domov, kjer je imel na kozolcu skrito vojaško puško in planil oborožen v hišo. Viktorja k sreči še ni bilo doma. Jožef je stopil na prag in ustrelil dvakrat v izbo, misleč, da zadene brata. Krogli sta zadeli v glavo megovo sestro iMari-io, ki se je zgrudila mrtva na tla. Pred preiskovalnim sodnikom je morilec izjavil, da ie hotel ustreliti brata in da je padla sestra kot žrtev usodne zmote. Izgovarjal se je, da je že več let bolan in da se mu včasih blede. Kljub temu pride pred poroto, ker je sodišče prepričano, da je imel namen izvršiti umor. X Monakovski duhovi razkrinkani. Včeraj smo poročali o skrivnostnih duhovih, ki so se baje pojavili v Augustenstrasse v Mo-nakovem. O misterijo7nem slučaju je bila obveščena policija, ki je sedaj »duha raz-krinkalac Gre za n^ko domačo služkinjo, ki je rada čitala romantične stvari o strahovih, in prišlo j: je na misel, da bi sama poskusila s sličn.m eksperimentom. Dekle ,se je čudilo samo ^ebi, da je bila stvar tako lahko izved'iiva. Zdravniški izvedenci so izjavili, da je m'adenka histerična Najbogatejši klub na svetu. Najbogatejši športni klub na svetu je Goliklub v Detroitu. Samo ozemlje, ki je last kluba in obsega 85 ha, se ceni na 21 milijonov dolarjev Za vstop v kub je treba plačan 10.000 dolarjev v nagradUa prijetno domačijo, ko jc nesreča prekrižala lepe načrte. Ciril se je namreč decembra enkrat mas k> napil in se je v gostilni hvalil, da ga ima Dora zvlo rada. v gostilno je pa prišla v tem tudi Dora s svojim bratom. Pijani Ci* ril ji je nazdravil« pa je bila jezna, ko ga je videla tako natrkanega. in obrnila mu je hrbet. Ciril se je razhudil in jo jel obkla^ dati z vlačugo. In tako je ljubezen skopnela in >e spre; menila v sovraštvo. Dora je Cirila tožila radi žaljenja časti. Danes je bila razprava in Dora je z za* ničljivim nasmehom pokazala t»odn:ku svo* jega Dorčeta rekoč: 0T0 je škarta*fant; lt\-»•i mesece sva bila prijatelja, pa sem zve* dela, da me je se med najino ljubeznijo opravljal, da imam druge, a v obraz mi ni upal ničesar reči. Pfuj! Potem me je pa le v gostilni tako zrncrjalN Dora ie Cirilu sicer odpustila, ker jc brez službe in bi težko plačal globo, a drugače noče več slišati o njem Odšel je brez kazni, a tudi brez dekleta. Preusmiljena jc bila. V trgovini gospoda Andraža v Ljubljani je izgubila služkinja Pepa stodinarski bankovec. Ker je tarnala in jadikovala, se j? smilila gospej Špeli in sklenila ji je i/ svojega žrtvovati 100 Din. Špela je bila razžaljena in ni hotela Pepi šari in hotela vzeti denarnico; pa je rekla Pepa- da se je sklonila in pobrala njen denar. pela je bila razžaljena in ni hotela Pepi ničesar dati. Pepa jo je naznanila radi tatvine, pa ni niČ opravila; odšla ie brez denarja, a Spela je bila oproščena. robrodne družbe aVasile Lupu»>. Far-Krotiteljica nemirnih moških src Gospod Ahacelj ima piko na malo go. spodično Mihelco, ki je zelo hudo dekle in imajo še fantje pred njo tak čmo dno«. Pleše se na^počasni fokstrot, je tehnično precej težak in sestavljen iz večih figur. Ali se bo rešil v prihodnjo sezono, še ni gotovo, ker se mu pojavljajo že novi konkurenti. Enega Budimpešto«, forsirajo Madžari, ki bi radi pokazali, da njihov čardaš ni nič manj temperamenten od čarlstona, drugi, »heebie jeebies« prihaja zopet iz Amerike, a je za izpremembo indijanskega in ne zamorskega Izvora ter posnet po plesu, ki so ga baje izvajali Indijanci, ko so plesali zmage pijani in krvi žeini okrog svoje, na kol privezane M. Zamik: 9 Narodni mučenik Pene Škrjanc Pohleven epos v 18 različno dolgih spevih. Ljubezni je bilo štefi ime. Nekdaj sta plezala po Ličja gnezda in je že te« daj premišljal, zakaj je tako čudno pri* jetno gledati njeni bosi bedri ali celo r>jiju gornji podaljšek. «Ta črna i>tefka» je bila par let sta* rejša. Odkar je ni videl, je postala kar gospodična. Bila je bolj drobna in vit* koprožna, a nikakor ne ravno lepega lica. Toda je imela vroči ustni, bele zobe, črne lase, žejni oči in temno polt. Sploh nekaj ciganskega v vnanjosti in v temperamentu. Pe tudi že izkušnje po tem. Mati ji je biia madjarska operetna pevka, ki je bila eno sezpno angažira* na na ljubljanskem nemškem odru. Oddala jo je na prehrano skromni zU darski dvojici, katera si je polagoma pridelala osem lastnih otrok. Cez nekaj let je rejnina začela izostajati; pisarije niso nič zalegle, ker je izginjala za materjo vsaka sled. Deklico so pa dobri zidarjevi obdržali in smatrali za svojega devetega otroka. Rasli so pa tj otroci, kakor je Bog dal. Starejši so mlajše deloma pestovali in negovali, deloma jih pretepali. Vsak je imel med brati in sestrami zaščitnike in sovraž« nike. Le Štefko so čudoma vsi razva* jali in bili radi nje ljubosumni drug na drugega. Celo stara dva. Ker je bila od tako nobel matere. Štirinajstletna je začela hoditi »v štiro«, t. j. bila je sprejeta med učen* ke imenitne mojškre. Tam se je sezna* nila z eno, ki je imela vedno cvenka v žepu in bonbone med zobmi. Ne po* znamo še zakonov, po katerih se ustvarja simpatija ali pa antipatija med dotlej ravnodušnimi ali celo ne* poznanimi si ljudmi- Štefki je bilo rav* no to dekle takoj všeč. tovarišici pa Štefka. Stanovali sta na nasprotnih straneh mesta, a vendar sta radi po končanem delu druga drugo domov spremljali. Tudi je ono dekle pri takih izprehodih Štefki včasih kupilo kaj jesti ali jo celo povabilo na čašo vina. Bonbonov je Štefka dobivala tudi med šivanjem in jih celo nosila bratcem in sestricam domov, kar je le večalo njeno doma* čo priljubljenost. Postali sta zelo intimni, in ko je Štefka nekoč vzdihnila, da ne razume, čemu se prijateljica uči šivati, ko je tako bogata, se ji je ta zasmejala. Po* tem ji je pa razodela. da dobiva vse dobrote od samih gospodov. Brez šte* vila jih je, ki ti za prijazen pogled ali celo poljubček ali pa celo za več store, kar hočeš. In kako zabavno je in do» bro de. Štefka je najprvo debelo gledala, pa se prav kmalu orijentirala s prirojeno žensko brihtnostjo. Mnogo ji ie morala še prijateljica povedati. Odtlej je Štefka začela marsikak večer izostajati z doma. Odpravila se je po večerji, češ da ima še toliko šiva* nja. Prinašala ie pa od tega šivanja sraršem vedno kake desetice in je tudi »evanegarce«. Zato so bili prav zadovoljni z njenimi nadurami. Štefka je naenkrat tudi zahtevala, da se jo kliče štefi. Sploh se je izpre* menila tako, da je zidarjevim vzbujala ponos in velespoštovanje. Odložila je ruto z glave in začela nositi frizuro, kakor jo je videla pri gospodičnah, ki so ob vojaških koncertih promenirale po Zvezdi, dišala je po neznanih kras* nih dišrvah, obleko si je prenaredila po modi in si kupila lično torbico za robec in drugo drobnjavo. Celo par lepih srajčic si je omislila, dasi je ma» ma godrnjala, češ, kdaj pa se srajca vi* dL Edina koncesija, ki jo je morala dati preprostim staršem, je bila, da ni smela nositi klobuka. In čevlji so ostali bolj pošvedrani, ker niso Ljubljančan* ke tedaj sploh še pojmovale mičnosti okusno obute noge. Tudi se je dobilo naprodaj Ic čisto domačo robo. Te izpremembe so seveda rodile tu* di silno radovednost in zavist med so* sedami v hiši. Tam je bila prav jezična in opravljiva »cubringarca«. Kakšen poklic je to, vedo ljubljanske gospodi* nje. To je nekoncesijonirana posredo* valka, ki preskrbuje gospodinjam služkinje. Tudi ima ponavadi par postelj, kjer za majhno nočnino spe dekleta brez službe. Poslovni lokal pa je stoj* niča, na kateri baba piškote prodaja. Ta »cubringarca« se je, pometajoč hodnik, ustavila pred odprtimi durmi .zidarjeve kuhinje, se oprla ob metlo in vprašala, kakšno imenitno službo ima žrtve. Oba ta dva plesa pa sta za enkrat omejena še na kabarete in ^zaključene družbe in preko Pariza Londona še nista prodrla.- Poleg modemih plesov imata še vedno največ prijateljev valček in kolo; tudi četvorka je še stalno na programu, čeprav je fe malo parov, ki bi jo znali. Nekdaj *ako priljubljena *be-seda« je žal $oce\a. izginila. Soku Prednja ski tečaj za članic«, zagrebška sokolska župa priredi * do močjo in sodelovanjem tehničnega odbora JSS I4dnevni prednjaški tečaj za članice, in sicer od 13. do 27. februarja L L Stroški z;i vsako poedino udeleženko tečaja znašajo G00 Din. Ker je število priglašenk kolikor toliko omejeno, je treba poslati prijave Čim prej tehničnemu odt>eru 6okolske župe kralja Petra Svačiča v Zagrebu. Vse podrobno*', i o tem tečaju prinaša 1. številka Sokolske^M glasnika v tekočem letu. S prednjaškim tečajem 2^ Članice, ki nase vrše pogostoma, bo zadoščeno veliki potrebi po dobrih prednjacicah v naSeru So-koL*tvn. Starešinstvo JSS se je oddolžilo spominu umrlih bratov dr. R y b a t a, dr. Jovana Cvijie"* in staroste sok. društvi r Požegi brata Mravalca na svoji seji da* 17. t. m. Brat starosta G a n g l je poudarjal njihovo zvestobo do sokolske ideje. — Prizadetim rodbinam je bilo odposlano pismeno sožalje. — Sokolsko dm Št t o Beograd je imenovalo umrlega brata C v i j i č a društvenim dobrotvorom. Sokolski glasnik. Izšla je prva številka v tem letu uradnega glasila JSS. Njena vsebina je t Prednjački tečaj za članice. — Reč urednika na početku godišta. — E. Gangl: Dr. Otokar Rybaf r (s sliko pokojnika v družbi bratov j dr. Oražna in f dr. Trillerja v kroju). — Jedan prilog protualkoholnoni pokretu u JSS (Glas iz Amerike). — Iz starešinstva JSS. — Iz župa, — Iz slavenskog sokolstva. Priloga Ju-go«! o venski Sokol pa ima sledečo vsebino: Rudolf Horvat: Sokolstvo i alkoholizem. — VI Lalić: Sokolska misao i Sokolstvo našp na njenom oživotvorenju. — Dr. Lenard: Sokol kod Lužičkih Srba. — 2ena i telo-vežba. — Književnost. — Sokoli in Sokoliće, čitajte redno »Sokolski Glasni k * in njegove priloge! Štefka, da je zdaj tako gosposka in nobel kakor grofna, «šiva,» «Siiiva —» je porogljivo odmevalo od cubringarce. »Božični Jurij (to je bil star berač iz podstrehe) jo je zad* njič videl šivati ob eni zjutraj po Pre* meregarski gasi* in mojstra je imela kar se bo j.» * Barmherzigen«G*sse, sedanja Dalmati* nova ulica, dolga, ozka in temna ulica, ob* dana obestransko skoro s samimi vrtnimi zidovi- Križala je ni nobena ulica, ker Mi* klošičeve ceste še n: bilo Ob koncu pri Dunajski cesti je bila tedanja deželna boi* nišnica s cerkvijo. Zato tudi ime te ulice po usmiljenkah. «Tako? Tisti krraežljavi tranasti šnopsar, ki še podnevi nič ne vidi in ie zmiraj pijan, je ravno našo videl ob eni ponoči? Še eno tako besedo, pa grem na rihto!» «Pa je le bilalv «Boš tiho, ksindelj! Glej na tiste renče, ki pri tebi spe!» Cubringarca je dvignila metlo in navalila na kuhinjo. Začel se je oni krik, ki je v gotovih hišah, kjer je mnogo preprostejših strank različne kako'vosti, nekaj navadnega in ga spremlja loputanje vrat. Zidarka ie pograbila skledo s pomis valko in oblila cubringarco po vsej dol» gosti, zaloputnila vrata in jih odznotraj zapahnila. Cubringarca je še enkrat z metlo po vratih udarila, se drla, kakor bi jo iz kože devali, nato pa zaloputnila *-udi svoja vrata. To vmesno dramo sem opisal, da bo* do bralci laže pojmovali milje, iz kate* rega se je rodila tragikomedija Pepe; tove ljubavi. X. Pepe jo torej sedel poleg Štefi v Zvezdi. Ona pa ga je le napol poslušala. Sredi pripovesti ga je tako krepko ob* jela, da je začutil vse njeno telo in s parfimom pomešano toploto, ga polju« bila sredi na usta in dejala: «Pepe, ti si ena gromazenska, ampak oberhercig afna! Pojdi z raanoU Štefi je bila dobrega srca. Zato je peljala Pepeta na noč in dan odprto dvorišče domače hiše, kjer je bila za-daj poleg svinjaka lesena kamra. Zapah je imela znotraj, a se ga je dalo s prstom skozi špranjo tudi od zunaj od* preti. V tej kamri je stala polomljena omara, so po kotih visele, slonele in ležale stare grablje, metlišča. razjedene železne cevi od peči. kurje perje, za* prašene steklenice, emajlirane nočne posode in umivalniki brez dna, polovica lončenega modlja za potico, cunje, par razmesarjenih starih klobukov, komaj se čitljivo dimnikarsko »voščilo k no> verau letu*, zarjavel srp, cigarna škat* Ija, v kateri so na knofljici stanovali ostanki enega metulja in tudi dva ro* £ača brez glav in nog: par srečk država ne loterije, ki že pred več leti niso nič zadele, polomljen kolovrat in družba umirovljenih čevljev, kateri so molče trobentah o minljivosti sveta. Bil je pa tam tudi kup suhe slame, zakrit z raz* trgano plahto. ZVITKE (ro!e) Z3 računske stro s ček in kon :ro'ne zvitke za blagajne vseh sls' etno <• ■ -.J m;* vedno i>» « vs^k^ kui čim v z-»Uoi »■•■•■1 1 i 1. 9 Ljubljana, Šelenburgova ulica 6! Telefon 980 —— BRAZAY francosko žganje z mentolom ic najboljše domače sredstvo proli glavobolu, crgsanju, bolezni v sklepih in mi* šičjn. utrujenosti sploh, telesnim slabostim, že* lodčnim bolečinam* vze* mite na sladkorju, v yo* di za piti, ali pa primešan kopeli nekaj kapljic. *BRAZAY-> FRANCOSKO ŽGANJE se dobi v v^eh lekarnah, droge rij ah m pri gen. zastop. in dep. SHS DESTILAT. D. D-ZEMUN, zastopstvo za Slovenijo in Medjimurje pri A. ŠARABON. Ljub* liana. Vdova, dobra kuharica, išče sluz* bo gospodinje pri samo« s loj nem gospodu ali vdov cu. — Ponudbe pod «Do* bra gospodinj a/133* na upravo »Slov. Naroda*. Učenec močan in priden, star 15 let, se želi izučiti v trgovini mešanega blaga na deželi da bi imel sta no* vanje in hrano v hiši. — Ponudbe pod «Hvaležen 157» na upravo «Sloven* skega Naroda*. Trg. pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, išče službo v mešani trgovini na deželi. — Dopisi pod ^Zanesljiv na upravo »Slov. Naroda*. Lepo masko belo*čmo takoj j rodam. — Ponudbe pod «Maska 172* na upravo »Sloven* skega Na rod a.v. Pekarijo vzamem v najem. — Cenjene ponudbe pod «Pe* karijal78» na upravo «S1. Naroda*. Opremljena soba v sredini mesta — se odda takoj eni ali dvema osebama. — Naslov pove uprava «STravenskega Naroda*. 174 Smoking-obleko za srednjo postavo — ugodno prodam. — Ponudbe pod « U godno'175* na upravo *Slov. Nar.*\ Dve pletilji za pletenje nogavic in drugih volnenih predme« tov — se išče za Zagreb. Nastop službe takoj pri gospe j Mary Weiss. Zagreb. Mesni čka ulica 6. _162 Zastopniki se sprejmejo za dobro i doc predmet. Taki. ki so se že pečali s srečkami, imajo prednost, — ocMercur*, Brno, CSR. N ova ulica. 165 Več spalnic iz hrastovega, orehovega in mehkega lesa ter več kuhinjskih oprav — prodam. — Jocip K u r n i k* Zgornja Siska št. 51- — Delo solidno. — Cene nizke. « 42 Klavir dobro ohranjen — ceno naprodaj. — Naslov pove uprava,-, ^Slovenskega Naroda*. 164 Katera dama zeli dopisovati z gospodom 28 let starim, z dobro in stalno službo — Dopisi pod cZnanstvo 176» na upravo «Sloven-skega Nt rod a*. Trgovec srednjih let. Hrvat, išče radi ženitve znanja z dobro in lepo goepod:njo do 26 let staro. Zeli se nekaj dote. Cen j ponudbe s sliko poslati pod «ŠL 168» na upravo «Sl-Naroda*. Diskrecija strogo zajamčena. 168 Okna, školjke. . parket rabljeno, dobro ohranjeno — kupim. 15 oken, 80 do 90 irrina, 110—120 vi* lina; školjke in rezervoare za stranišča, parketa 100 m*. — Ponudbe pod •Dobro oh ranjeno/166* na upravo «Slov. Nar.*. ZAHVALA. *7- Tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, Id so našo nepozabno mamo, staio mamo etc, gospo Ano Baccarcich m. Vieten opremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, 22. januarja 1927. Žalujoči ostali. Le nikakega strahu pred gripo (Španska bolezen) in nikakih pretiravanj z alkoholnimi pij a* čami! Čistost, desinfekcija in moč kljubos vanja. to je glavno! Porabljajte parkrat na dan za grgranje za usta, vrat in grlo meša« nico pravega Fellerjevega Elsafluida z mlač no ^odo. Dodajte k vodi za umivanje ne« koliko kapljic desinficirajočega "-ELSA* FLUIDA^ — Uporabljajte nerazredčen «El» safluid* za drgnjenje in masažo celega te* lesa. — Nekoliko kapljic «Elsafluida» ns sladkorju ali mleku vas Čuva tudi znotraj p**ed neprijetnost mi. Dnevno negovanje telesa z «EIsafluidom» prinaša moč Kljubovanja, Čistost, svežino, m s tem VARSTVO PRED GRIPO. Zahtevajte v lekarnah s»h odgovarjajočih proda« jalnicah tudi v najmanjšem kraju poizkusno ste* kleničico za 6 Din. ali eno dvojnato steklenico za 9 Din. ali eno specijalno steklenico za 26 Din. Sicer pišite direktno lekarnarju: E. V. FeUerju v Dolnjo} Stubici, El-satrg 238, Hrvatsko, od koder dobite najmanjšo količino (9 poizkus* nih ali 6 dvojnatih steklenic) za 62 Din* že ob« enem z zavojnino in poštnino. — Pri večjih koLb činsh cenejše. 29 1+Z 345172 Lya Mara Harry Liedtke Yvette Guilbert Ferd. von Alten, Da°jny Servaes, Rud. Klein-Rogge, Alfred Abel, Eugen K16 >fer, Eugen von Burg. VSI danes v prekrasnem velefilmu „Veseli murnček v*6., Izvistna, razkošno opremljena veseloigra v režiji slavne a Fr:edr oha Zelnika. Predstave v soboto točno ob -t, V«8., 9. Predstave v nedeljo točno ob 3„ 6., V*8„ 9. Pri vseh predstavah pomnoženi orkester Predprodaja vstopnic od 10.—Vil. «ELITNI KINO MATICA», najuglednejši kino v Ljubljani. Tefelon 124 Edino najboljša ini Petelinu - šivalo* stroji GRITZNER tn p etilni stroji - DllftiCđ - * • Najnlžte ceoe. — Tudi oa obroke. — Večletna garanciia. — (laf oo vet še opreme. hM LJUBLJANA. Sv. Petra nasip /. 'Poleo f-rešBmevega snonenika ib mu. telefon 91b 99,999 999.99 Seštevanje l Računanje urroughs Portable Oolanev 180 — 18 gg oDrokov Brezplačno n neobve zno predočenje Glosouski S Co. ZAGBEB Lackova ulica 7 t Galoše popravim po potrebi ta«, koj. — Lovro Breceljnik. Ljubljana. Vidovdanska cesta Z 131 G. Flux, Ljubljana, Gosposka ulica 471. — Strokovna posredovalni* ca boljših služb — išče nujno: kuharja za ▼ Split. 2. kuharico za neki hotel v Dubrovniku, sa» mostojno restavracijsko kuharico za na Gorenj* sko, 2 samostojni gospo* dinji, kuharico k nekemu boljšemu gospodu. 2 re» stavracijski blagajničarki za v Beograd itd. — Pri* poroča se inteligentno osobje vsake vrste. — (Znamke za odgovor.) 163 BON TON Knjiga o lepem vedenju, govorenju tn oblačenju v zasebnem in javnem življenju Broširana stane Din 65*—. vezana 80*— Din /// Knjiga se dobi v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Nasproti glavne pošte Kdor oglašuje, ta napreduje! Iran Bricel], najstarejša slovenska pleskaiska in ličarska delavnica cista 13 ta Gosposvttski t, j (ivtrttts tarnat «Efropi~) se priooroca. — izvršitev točna cene zmerne 87-1 Kyffnaitser - Tecbnikam FRANKENHAUSEN (Nemčija; 22 L ni loia aa strojno in avtomobilsko pada 10 Elektrotehniki poteboi odd e* iz pojadelstvo n aerotahniK) LMSkuš aMH0 i..awti i?v)t ataa rVpvnn m knkMi ktsi e Lokal pripraven za mesarijo ali malo prodajalno se odda na vogalu Bleiweisove in Tržaške ceste v hiši g. Streharja. — Poizve se pri tapetniku Pavle tu. Ljubljana. Vegova ulica št. 10. 148 Fotografa, dobrega, veščega snema« nja in retuširanja — išče moderni atelier v Splitu. — Ponudbe sprejema: Umjetnički Salon Galić v Splitu. 129 Oodulacija vodnr ondulacija striže« nje. barvanje mani. kura — naj neie se 1» vr$u}e » damsVem salo nu - *KEUIN» Ljub. I Jana. Kopitarjeva ul 1. J. STlepnSIn — Sisaa— jrapvrua aiballt tambur«, Os* ostala 01 štiM a* sva kava« oa pa- 23.j rttkoj oložbi. — Claalo trafiko. (ta|nowereJ letrololska olinsfca »vettltka, .AIDfl' i jgg žarnico 200-500 ti povoji dajo lepo in vitko obliko nogam. Gumasti povoji za čelo. podbradek. maske ;td — «CENTlFOLIA», kosmetički zavod M. S. Hojka. Zagreb, Ilica 50. — Zahtevaj* te brezplačne cenike in navodila! Znižane c< POZORl Znižane cene t Radi onustitve moje zaloge pohištva na Gospo-retoKi ceati 13 (Koloxej) se vrši dne 24., 25. in 26. januarja l**27 prostovoljna razprodaja vsega pohištva in tapetniških izdelkov. Cene znatno znižane pod nabavno ceno. Ugodna prilika za nakup. PETER KOBAL. Kram. Preselitev trgovine. v ljudi.o naznanjam, da sem svojo tre o vino a oblekami in manufakturo, kl je bila na Starem trgu nt 8, preselil na Gallusovo nabrežje 39 (poleg St. Jakobskega mostu) Zahvaljujem se etnj občinstvu za dosedaj izkazano zauoanje »n prosim piija^nt naklon enostt tudi nadalje. Se ljubeznj ivo priporoča Ivan Sax ROYAL MAIL LINE Kr. aaajsati po&tn parobrod o» iin<|a. — Glavno »aitopatvo sa kraljevino SH.s Zeereb, Trg. i «ttv 17 Redoviti Dctaitki promet: Hamburg - Cherbourg - Southampton v New York in Kanado Cherbourg - Lfverpool- Southampton v Južno Ameriko «. — Rjo <>• Janaiio, Samoa Montevideo, Bucnos Atres Saapaolo.-- Odprava potnikov v prvem, d i age m in tretjem razredu K~bma tretjega razreda i dvema in štirimi posteljami Podznetopatva i deograd, Karastorjcva ulica «1 - LJubljana Kolodvorska ulica Ji6 — Val. Beckerok. Princese Jelene obala 7 — Sotnbot. Koata Dodič, Kfa'je vica Utordja a - Bitotj, Bulev rd Aiatsandia l^i - Brzojavni naslon za gon navedena ood