PRIMORSKI DNEVNIK
'S“J5rvar - Cena 35 lir
Leto XIX. SL 102 (5477)

- "
TRST, torek 30. aprila 1963
MIREN. POTEK VOLITE V ZA POSLANSKO ZBORNICO IN_ SENAT
Precejšnja okrepitev KPI, PSDI in PU Nazadovanje PDIUM, MSI, KD in PSI
Za poslansko zbornico je glasovalo 90,9 odst. volilnih upravičencev, za senat pa 93 odst. - Dokončni izidi volitev za poslansko zbornico bodo znani danes
RIM, 29. — Spričo okoliščine, da ne moremo objaviti volilnih izidov iz vseh volilnih okrajev, čas pa nam ne dovoljuje, da bi sešteli že razpoložljive dokončne podatke o izidu volitev v volilnih okrajih za senat, moremo zabeležiti le splošno tendenco, ki se kaže že po teh nepopolnih podatkih: KPI je skoro povsod napredovala, močno so se okrepili liberalci, pa tudi socialdemokrati: KD je močno nazadovala, znaten padec beležijo tudi fašisti, ki so ------------
Se povezali z monarhisti; delno
so nazadovali tudi socialisti, Kljub temu, da še ni moč reči, kolikšen je obseg tega nazadovanja.
Za avtonomno deželo Trentin-sko . Gornje Poadižje so že določili vseh sedem senatorjev: štirje Pripadajo KD, in sicer: De Unter-nchter, Berlanda, Spagnoli in Mott; dva ima SVP, in sicer: Saxl in Sand, enega je dobil PSI, >’i sicer: Lucchi. Leta 1958 je bilo le šest senatorjev, od katerih jih Je imela KD štiri, dva pa SVP.
Ob 14. uri so predsedniki 60.472 volišč zaključili volitve za obnovo poslanske zbornice in senata: glasovati so mogli po tej uri le usti volivci, ki so bili že na voli. sžu. Ko so opravili predpisane formalnosti, so skrutinatorji zače-li s štetjem glasov. Najprej so °dpxli žaro z glasovnicami za se-Pat in prešteli glasove, ki so Jih dobili kandidati posameznih strank. Ko so opravili to delo, so začeli šteti glasove kandidatnih list posameznih strank za poslansko zbornicp. To delo bo oprav* Ijeno šele v zgodnjih jutranjih Urah, ker morajo prešteti tudi Preferenčne glasove, ki so jih do. Pili nosamezni kandidati strank.
Točni podatki volilne udeležbe se niso znani, ker manjkajo podatki iz šestih provinc: vendar pa je moč trditi na podlagi dosedanjih podatkov, da je glasovalo Za senat 93 odst., za poslansko
zbornico pa 90.9 odst. volilnih u-pravičencev. Glasovanje je pote. kalo v redu, brez vsakršnega večjega incidenta, razen na voli. šču v Sciacci (Agrigento), kjer je predsednik volišča dal aretira, ti nekega volivca, ker se je pred-stavil s tujirh volilnim potrdilom: odpeljali so ga v krajevne sodnijske zapore.
Dve stari ženski sta umrli na volišču; 70-letna Luigia Boi Ca-sadio iz Asili (Cagliari) se je po opravljenem glasovanju zgrudila v volilni kabini in umrla; v roki je držala obe glasovnici. Isto se je dogodilo z 78-letno Agato Moralio i,z Sarzane (La Spezia), ki je umrla na volišču danes dopoldne.
V	Negarju (Verona) je 704et-nega Battista Corradina zadela srčna kap, ko je bil na tem, da stopi na volišče; v Turinu pa ie avtomobil smrtno povozil 65-let-no Carolino Nurisso, ko je šla na volišče.
V	Sinnai (Cagliari) je glasovalo
tudi petnajst starčkov, ki imajo več kot 90 let, med temi sta tudi Paola Contini in Filomena Ledda, ki imata 105 let. Teresina Garau je začutila porodne krče v volilni kabini:	brž ko se je vrnila
na dom, je povila hčerko.
Emanuele Mannai s Sardinije je delal v Nemčiji; ker mu niso dovolili, da bi odpotoval na volitve, je odpovedal službo in je utegnil pravočasno glasovati danes dopoldne. Neki delavec, ki je dopoto-
Predsednik republike Segni je volil v nedeljo v Sassariju
val iz Avstralije, da bi izpolnil svojo državljansko dolžnost, je med potjo izgubil volilno dopisnico in bo moral zato nositi sam vse potne stroške.
V Villaputzuu (Cagliari) je neki avtobus, ki je bil na razpolago za prevoz volivcev, krenil iz neznanih razlogov s ceste, in se prevrnil: vozač se bori s smrtjo.
Predsednik vlade Fanfani je glasoval danes popoldne v Porto Santo Stefano, kjer je častni občan; ker je hkrati kandidat, more gla-
•.......iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiit
Odstranjena nevarnost spopada med San Domingom in Haiti jem
Vojaki Haitija, ki so vdrli v dominikansko poslaništvo v Port-flu - Prince, so se danes umaknili - Posebna komisija Organizacije ameriških držav pride danes v prestotnico Haitija
WASHINGTON, 29. — Med Dominikansko republiko in Haiti) em je prišlo do nevarne napetosti. V soboto zvečer so vojaki v Port Au Prince na Haitiju zasedli poslaništvo Dominikanske republike in aretirali nekatere državljane Haitija, ki so iz Političnih razlogov pribežali v to poslaništvo.
Dominikanska republika je Poslala vladi Haitija ultimat in
zahtevala, naj v 24 urah izpusti omenjene ljudi ter naj vojaki takoj zapustijo poslopje Poslaništva. Danes je vlada Dominikanske republike podaljša-ultimat do 20. ure po krajevnem času, to je do druge ure P° polnoči po srednjeevropskem času.
-Bivši kandidat za predsednika “aitija, ki je sedaj v San Do-Jhingu, je pozval ljudstvo na Ha-mju, »naj zaupa, da bo sedanja vlada na Haitiju, ki se naslanja na korupcijo in laž, padla«.
Nocoj je poslanik Haitija v Wa-shingtonu sporočil, da je njegova vlada prekinila diplomatske odno.
z Dominikansko republiko. Predsednik Dominikanske republike Bosch je pozval po radiu prebivalstvo, naj se ne znaša nad državljani Haitija, ki so v San Domingu, ker da se spor tiče sa-*ho vlade Haitija in ne prebivalstva.
Preteklo noč se je na zahtevo dominikanske vlade sestal svet 9rganizacije ameriških držav in J® sprejel zahtevo Kostarike za sklicanje začasnega posvetovalne-ga organizma v skladu z medame-r'ško pogodbo o medsebojni p> m°či. Takoj nato se je svet sestal kot posvetovalni organizem ter je odobril kolumbijsko resolucijo, s katero se ustanavlja preiskovalna komisija petih članov,
vador, Ekvador, Čile in Kolumbija. ZDA so sporočile, da ne bodo sodelovale v tej komisiji, zato je to mesto zavzela Bolivija. Vlada Haitija je sporočila Organizaciji ameriških držav, da bo sodelovala s člani preiskovalne komisije, ki bo odšla na Haiti, da izvede preiskavo o obtožbah Dominikanske republike.
zavrnil obtožbe dominikanske vlade in zanikal, da je prišlo do kakršne koli kršitve ekstrateritorial-nosti dominikanskega poslaništva. Dodal je, da je dominikanska vlada obtožila Haiti, zato da odvrne pozornost od notranjega položaja, »ki se vsak dan bolj slabša«.
Predsednik Dominikanske republike Bosch je izjavil, da bo vlada sprejela vse potrebne ukrepe v zvezi «s stalnim napadanjem vlade Haitija na dominikansko suverenost«. Dodal je, da je položa) funkcionarjev dominikanskega poslaništva v Portu Au Prince »obupen« in da vojaki, ki so obkolili poslaništvo, grozijo tem funkcionarjem s smrtjo. Ponovil je obtožbo, da so številni agenti pokojnega diktatorja Rafaela Tru jilla, ki so v Port Au Prince pripravili zaroto za zrušitev dominikanske vlade. Zaroto je vodil sorodnik bivšega diktatorja Luis Reynoso Trujillo. Bosch je obtožil predsednika Haitija, da je sodeloval pri tej zaroti.
Predsednik Haitija Francois Du-valier ima 54 let in je na pred-
ki so Sal-
""i   m mili mi n m im Milini m imuni.......iiiiiiiliiliililiiiilmiiiiiiiMiiiimuiiiiil
Nad sto tisoč kovinarjev stavka v Zahodni Nemčiji
Induslrijci so odredili kot odgovor splošno zaporo
BONN, 29. — Davi se je začela stavka kovinarjev v deželi Baden-'Vurtemberg, da dosežejo osemod-stotno zvišanje mezd. Približno sto tisoč delavcev ni prišlo danes d.a delo. V Stuttgartu stavka 45 tisoč delavcev, prav toliko v Mann-nelmu, sedem tisoč v Gaggenau, °Setn tisoč v Schwenningenu in tj^a tisoč v Esslingenu. Tudi sindikalno vodstvo kovinarjev v Po-r®nju m westfaliji je sklenilo raz-fjiaslti stavko, ki se bo začela v drugem tednu maja. V metalurških tovarnah Porenja in Westfa-'J®, kjer je porurski rudarski ba-etl> je zaposlenih 800 tisoč delav-ev* Tudi v Hamburgu bo 140 ti-
soč delavcev stopilo v stavko, če pogajanja, ki se bodo začela ta teden, ne bodo uspela.
Združenje metalurških industrij-cev pa Je odredilo v Stuttgartu od jutri dalje popolno zaporo zaradi stavke, ki so jo razglasili kovinarji.
Do sedaj ni bilo nobenih incidentov, vendar pa je policija v Stuttgartu prijela nekega vzhodnonemškega filmskega operaterja, ko je filmal stavkajoče delavce v podjetju «Daimler-Benz». Zaplenili so mu film in prijavili so ga sodišču zaradi širjenja «tenden-cioznih političnih novic«.
sedniškem mestu od leta 1957, ko je bil izvoljen za šest let. Aprila 19(51 pa so sporočili njegovo ponovno izvolitev za drugih šest let, čeprav ni še potekel prvi mandat. Septembra istega leta je vlada javila. da so preprečili atentat na predsednika.
Dominikanski predsednik Bosch pa je prevzel svoje funkcije februarja lani. Maja 1961 je bil ubit general Trujillo, ki je vladal v Dominikanski republiki od leta 1930. Leta 1961 je oblast, prevzel ^.ržavni svet.
Haiti in Dominikanska republika sta se že večkrat-sprli, odkar sta neodvisni. Lansko leto je dominikanski zunanji minister sporočil, da so se odnosi med obema deželama znova poslabšali, ker je njegova vlada sklenila dovoliti politično zatočišče nekaterim nasprotnikom predsednika Duvaliera.
Nocoj je več tisoč ljudi demonstriralo pred poslaništvom Haitija v San Domingu. Poslopje pa je prazno, in ne ve se, kje je osebje poslaništva. Policija je demonstrante razgnala s solzilnimi bombami.
Dominikanske vojne ladje so začele nekatere premike. Prav tako se zatrjuje, da korakajo dominikanske čete proti meji Haitija. Zvedelo se je, da je venezuelska vlada izrekla pripravljenost, pomagati tudi vojaško Dominikanski republiki. Zunanji minister Haitija pa je odločno zanikal, da so vojaki vdrli v dominikansko poslaništvo. V prestolnici Haitija je zelo napeto; uvedli so izredne varnostne ukrepe.
Popoldne je predsednik sveta Organizacije ameriških držav ko-stariški poslanik Gonzalo Facio sporočil, da bo posebna komisija odpotovala nocoj na Haiti in bo prispela v Port Au Prince jutri zjutraj.
Sporočil je tudi, da sta mu dominikanska vlada in vlada Haitija zagotovili, da bosta sprejeli ((dobre usluge« te komisije. Medtem je ameriška mornarica javila, da je pripravljena na odhod, da v najkrajšem času izvrši ((katero koli navodilo Organizacije ameriških držav« ali pa da evakuira približno tisoč ameriških državljanov na Hsitiiu.
Nocoj je vlada Haitija sporočila dominikanski vladi, da je sprejela njeno zahtevo za vzpostavitev diplomatske imunitete dominikanskemu poslaništvu in je umaknila svoje vojake iz njenega poslopja. Vladni časopis v San Domingu «La Nacion« je izšel v posebni izdaji z naslednjim velikim naslovom:	»Zmaga Dominikanske re-
publike, Duvalier se je umaknil«.
sovati na podlagi volilnega zakona na kateremkoli volišču svojega volilnega okrožja. Predsednik volišča mu je izročil glasovnici in mu dejal: »Pojdite na desno!«, in mu pokazal volilno kabino na svoji desnici. Ta pa je bila zasedena. Medtem je postala prosta kabina na levici in Fanfani je razširil roke, kakor da bi hotel reči, da je pač usojeno, da mora na levo.
Predsednik poslanske zbornice Leone je glasoval v Neaplju; novinarjem je izjavil, med drugim, da imajo sedanje volitve poseben pomen tako na notranjem kot na mednarodnem področju, ker Italija daje s tem nov dokaz sv(i je politične zrelosti, ki da « hkrati znak demokratičnega napredka. Leone je izrazil prepričanje, da bodo volivci podprli demokratične stranke, predvsem pa KD, da bi mogli napraviti nov in hitrejši korak na poti napredka, predvsem pa tudi kar zadeva razvoj Juga.
Togliatti je glasoval že zgodaj v nedeljo, skupno s svojo posvojeno hčerko Mariso; zadržal se je v razgovoru z novinarji, vendar pa ni hotel dati nobene izjave. Tudi Saragat je glasoval v zgodnjih urah; tudi on ni hotel dati novinarjem nobene izjave. La Malfa pa je dejal, da upa v okrepitev republikancev, ki da so prvi zagovarjali potrebo politike levega centra, da bi tako prispevali k utrditvi in nadaljnjemu razvoju- te politike. Michelini pa je po glasovanju izjavil novinarjem; ((Sedanje volitve so neke vrste referendum za ali proti levemu centru. Ce bo italijanski r.arod, kakor si želim, odgovoril negativno, bo MSI zabeležil ve. lik uspeh.« Precej prahu pa je dvignila v političnih krogih izjava ministra Pastoreja, ki je-dejal:
((Volilna bitka je bila zatrdno živahna, tu pa tam celo trda. Prepričan kot sem. da Italija potrebuje danes bolj kod kdajkoli politiko gospodarskega in socialnega napredka, ne morem si kaj, da ne bi izrazil želje, da bi glas italijanskega naroda podprl tako politiko. Po drugi plati pa, kakšna bi bila reakcija tudi demo-kristjanskih ljudskih volivcev, če bi volitve preobrnile sedanjo politično usmeritev?«,
Adolf Scharf ponovno izvoljen za predsednika
DUNAJ, 29. f- Dr. Adolf Sohaerf Je bil včeraj ponovno izvoljen za predsednika avstrijske republike. Dobil je 55,41 odstotka glasov in je porazil demokristjanskega kandidata, bivšega kanclerja Raaba, ki je dobil 40,63 odstotka glasov. Neodvisni kandidat Josef Kimmel je dobil 3,95 odstotka glasov.
Predsednik Schaerf je izjavil, da Je hotelo ljudstvo z njegovo ponovno izvolitvijo odobriti način, kako izvršuje svoje funkcije, in je dodal, da se bo kot predsednik republike še dalje trudil za gospodarski in kulturni dvig Avstrije.
Bivši kancler Raab pa je izjavil, da spoštuje odločitev avstrijskega ljudstva in da mu ni žal, da je posvetil najboljša leta svojega življenja temu ljudstvu.
Izredno stanje v Jordaniji
AMiAN, 29. — Danes so na vseh obmejnih področjih v Jordaniji razglasili izredno stanje. Na teh področjih velja tudi policijska u-ra. Uvedli so cenzuro na vsa po-ročila, ki so namenjena tujini.
Notranji minister je sporočil, da so dali ukaz streljati na vsakogar, ki ga bodo med policijsko uro dobili na ulici. Nihče ne more zapustiti države, ne da bi prej dobil posebno dovoljenje od pristojnega vojaškega okraja.
Agencija MEN javlja iz Bejruta, da je kralj Husein ie dal ukaz članom svoje družine, naj zapustijo deželo, in da se tudi on pripravlja n« odhod, preden ga ljudstvo vrže s prestola. Isti radio poroča, da je Saudova Arabija zbrala svoje vojaštvo na jordanski meji v okviru vojaškega sporazuma z Jordanijo o medsebojni pomoči.
Predsednik zveze jordanskih
konferenci v Damasku izjavil, da je bilo med nedavnimi neredi v Jordaniji ubitih nad šesto ljudi, med katerimi je bilo tristo študentov. Dodal je, da so trupla študentov zmetali na kup pred neko mošejo. Dejal je, da zveza jordanskih študentov tajno delu-je v Jordaniji ter združuje vse študentovske skupine v državi.
LAGOS, 29, — Danes so uradno javili, da bo Nigerija s 1. oktobrom, na tretjo obletnico svoje neodvisnosti, postala republika v okviru Commonwealtha. To je danes sporočil predsednik vlade Abubakar Taf
Francoski bivši bojevniki obsojajo jedrske poskuse
Izjave akademika Jeana Rostanda ■ V Ženevi je Carapkin omenil možnost umika privolitve v tri inšpekti/e letno
PARIZ, 29. — Francoski bivši bojevniki so se na svojem zborovanju izrekli proti atomskim eksplozijam. Na zborovanju je bil navzoč tudi francoski akademik Jean Rostand, ki je odločno obsodil jedrske poskuse. »V Hirošimi, je izjavil znani biolog, je Znanost neposredno izvršila zločin. Bolje bi bilo za človeka, če bi znal manj, kakor pa da prispeva svojemu uničenju. Radioaktivne padavine lahko škodijo prihodnosti človeštva. Vsak par ima že sedaj zaradi jedrskib poskusov večjo možnost kakor doslej, da bo videl svoje potomce hudo obremenjene.«
Rostand je pohvalil ravnanje združenja bivših bojevnikov, ki so dali pobudo za kampanjo proti jedrskim poskpsom.
Na zborovanju sta govorila tudi profesor na šoli za kemijo in fizika v Parizu Biquard in profesor na pravni fakulteti na sor-bonski univerzi Hauriou, ki sta poudarila nevarnost jedrskih eksplozij za živa bitja in poudarila, da se na podlagi mednarodnega prava ti poskusi ne morejo opravičiti.
V Ženevi so tudi na današnji seji odbora osemnajstorice vzhod-
ni in zahodni predstavniki pon*« vili vsak svoje stališče. Ameriški delegat Stelle je med drugim izjavil, da je ameriški poslanik v Moskvi izročil Hruščovu Kennedy-jevo pismo, ter je izrazil upanje, da bo sovjetska vlada ugodno odgovorila. V enakem smislu se je izrazil angleški delegat, ki je potrdil, da je angleški poslanik v Moskvi izročil Hruščovu Mac Mil-lanovo pismo.
Sovjetski delegat Carapkin pa je izjavil, da sedaj ne gre več za kompromise. Dodal je, da je edino in pravo spravljivost pokazala Sovjetska zveza, ko je sprejela zahedne zahteve po inšpekcijah, da omogoči sporazum, čeprav ni mednarodno nadzorstvo splob potrebno. Zato je vsaka nadaljnja diskusija zguba časa in pomeni oddaljevati možnost sporazuma. Sovjetska zveza bi se utegnila namreč odločiti, da je prišel trenutek, ko naj umakne svoje predloge za dve ali tri inšpekcije in da se povrne k svojemu prvotnemu stališču.
Nigerijski delegat pa je znova pozval jedrske velesile, naj se sporazumejo, in je pripomnil, da so razlike med stališčem ene in druge strani sedaj zelo majhne.
af»va Baleva
...................................
PRED PRVOMAJSKIM PRAZNIKOM V JUGOSLAVIJI
Prvomajski pozdravi ZKJ, SZDLJ, sindikatov in Zveze mladine
Ran ko vic o pomenu volitev in vlogi SZDLJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29. — Glavno mesto Beograd se pripravlja na proslavo mednarodnega praznika dela
1.	maja. Ulice in trgi so okrašeni z zastavami in zelenjem. Največje priprave so na Boulevaru revolucije in v ulicah središča mesta, po katerih bo velika prvomajska parada, v kateri bodo poleg vojhih enot vseh redov Jugoslovanske ljudske armade podjetja prikazala najnovejše dosežke in uspehe. Osrednje proslave v Beogradu se bodo udeležile številne inozemske sindikalne delegacije, med katerimi iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske; Bolgarije, Romunije, Nemške demokratične republike, s Kube, iz Alžirije, Burme, Maroka in Tanganjike ter delegacije sindikalnih organizacij CGIL in UIL iz Italije. Pričakuje se tudi prihod sindikalnih delegacij ZAR in Adena.
Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, Zvezni odbor socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, osrednji svet sindikatov Jugoslavije in centralni svet Zveze mladine Jugoslavije pozivajo v prvomajskem pozdravu državljane, naj proslavijo mednarodni praznik dela V' znamenju krepitve socialističnih odnosov. V pozdravu se poudarja, da borba naprednega človeštva dokončno in nezadržno preporaja sodobni svet Pridobitve, s katerimi delovni ljudje
praznujejo prvi maj, so dokazale splošno uresničljivost
i-reaseanuc zveze joraansiun ll^a študentov je včeraj na tiskovtoi Ae misli. Socialistične si^e in so.
"T
MiiniiiiiiiNiHiiniiiiiii
Veličasten sprejem Castru ob njegovem prihodu v Moskvo
Castro bo ostal v SZ verjetno en mesec - Včeraj sta imela Hruščov in Castro prvi dolg razgovor - SZ bo prispevala k zgraditvi še ene velike električne centrale na Kubi
VPASHINGTON, 29. — Vrhovno sodišče ZDA je danes razsodilo, da je rasna segregacija na sodiščih protiustavna. Sodišče je razveljavilo obsodbo nekega črnca, češ da je žalil sodišče, .kor ni hotel zapustiti sektorja nekega sodišča v Virginiji, ki je ((rezerviran za belce«.
MOSKVA, 29. — Predsednik ku banske vlade Fidel Castro je prispel danes v Moskvo, kjer so mu priredili navdušen sprejem na Rdečem trgu. V Kremlju pa so v njegov pozdrav izstrelili 21 topovskih strelov.	,
V	svojem pozdravnem govoru je Hruščov izjavil, da bo Sovjetska zveza vselej na strani Kube v njenem boju za ohranitev neodvisnosti in izgradnjo socialistične družbe. Poudaril je, da Kuba nikogar ne ogroža in da želi živeti v miru in prijateljstvu z vsemi narodi, rekoč, da ni osamljena v svojem boju in da so z njo tako Sovjetska zveza in vse druge socialistične države kot vsi nap'redni ljudje na svetu, ki želijo mir.
Hruščov je poudaril, da je bilo sovjetsko ljudstvo v karibski krizi na strani Kube in da sovjetska vlada podpira načela, ki jih je razglasila kubanska vlada za ohranitev miru na karibskem področju.
V	odgovoru na dobrodošlico Je Castro izjavil, da je njegov sedanji obisk v Sovjetski zvezi velikega političnega in gospodarskega pomena. Rekel je, da so v zmoti tisti, ki mislijo, da se gledišča Kube in Sovjetske zveze ne ujemajo. «Obstoj Sovjetske zveze onemogoča, da bi zatrli kubansko revolucijo z gospodarsko blokado«, je rekel Castro.
Moskva je priredila Fidelu Castro sprejem, ki mu ni primere. Več sto tisoč Moskovčanov je pozdravilo Castra in Hruščova, ko sta se peljala v odprtem avtomobilu.
Moskovski radio je javil, da je imel Hruščov davi prvi dolg razgovor s Castrom v Kremlju, ki
je trajal več ko dve url. Nato Je Castro obiskal predsednik prezi-dija vrhovnega sveta Brežnjeva. V krogih kubanskega poslaništva izjavljajo, da bo Castro ostal v Sovjetski zvezi približno en mesec. Danes se je Castro udeležil kosila, ki sta ga priredila predsedstvo vlade in centralni komite KP Sovjetske zveze.
Moskovski radio je danes tudi javil, da je Sovjetska zveza sklenila prispevati k zgraditvi tretje električne centrale na Kubi z zmogljivostjo tristo tisoč kilovatov. Drugi dve manjši centrali, ena z zmogljivostjo stotisoč, druga pa dvesto tisoč kilovatov, ki delujeta s sovjetskimi turbinami, bosta začeli proizvajati električno e-nergijo še letos. Sedaj Je v Moskvi skupina kubanskih delavcev pri električni industriji.
Harriman
na povratku v ZDA
LONDON, -29. — Ameriški državni podtajnik Harriman, ki je prišel sinoči v London iz Moskve, se je danes sestal z Mac Milla-nom in mu poročal o razgovoru s Hruščovom in z Gromikom ter je popoldne odpotoval z letalom v ZDA.
Ameriški demokratski senator Symington je sinoči izjavil, da bi v primeru zaostritve laoške krize morale ZDA upoštevati možnost vojaške akcije v Severnem Vietnamu, češ da prihaja do »infiltracije iz Severnega Vietnama v Laos«'. Dodal je, da bi1 morale ZDA. bombardirati Hanoi.
Iz Vientiana javljajo, da je da-
nes odpotovala skupina mednarodne nadzorstvene komisije s helikopterjem v Dolino vrčev. Toda v skupini so bili samo kanadski in indijski predstavniki, ker Poljska nasprotuje, da bi določili stalne opazovalne skupine pri glavnem štabu nevtralistov v Dolini vrčev, kakor bi hoteli Kanada in Indija.
V Dolini vrčev je bilo danes ves dan mirno. Jutri bo Suvana Fumn odšel v Kang Kaj na pogajanja za dokončno rešitev spora.
Izstrelki «Scrgeant» za Zahodno Nemčijo
BONN, 29. — Podpredsednik socialdemokratske stranke Ehrler se je vrnil danes iz ZDA, kjer je imel razgovor tudi s Kennedy-jem. Na tiskovni konferenci je Ehrler izjavil, da so v političnih krogih ZDA mnenja, da ni «v in-teresu Sovjetske zveze tako zaostriti nesoglasja, da bi lahko pripeljala do oboroženega spopada«.
Nato je Ehrler izjavil, da bo Erhard užival v ZDA veliko zaupanje kot kancler, in to zaradi njegovega stališča, kar se tiče evropskega in atlantskega sodelovanja.
Danes so javili ,da bodo opre-mili z ameriškimi raketnimi izstrelki aSergeant« zahodnonem-ški bataljon, ki je pravkar končal svoje vežbanje v ZDA. Sedaj bodo poslali v ZDA druga dva bataljona, da se izurita v uporabljanju teh izstrelkov. «Sefgeant» je raketni izstrelek, ki doseže razdaljo 150 km. Lahko prenaša tudi, jedrsko. konico:, te pa bodo o-stale pod ameriškim nadzorstvom.
cialistične države odpirajo novo pot za reševanje družbenih nasprotij in s svojim družbeno-gospo-darskim, tehničnim, znanstvenim in kulturnim razvojem in uspehi dokazujejo prednost socialističnega sistema, kateremu pripada prihodnost človeštva.
V pozdravu se nadalje ugotavlja, da protikolonialna borba zatira nih narodov doživlja svoj triumf in spada med najvažnejša dogajanja današnje dobe. Centralni ko-mite Zveze komunistov Jugoslavije, Socialistična zveza, osrednji svet sindikatov in CK Zveze mladine Jugoslavije v imenu delovnih ljudi Jugoslavije izražajo svojo solidarnost z vsemi graditelji velike bodočnosti v socialističnih državah, s silami miru, socializma, demokracije, napredka, neodvisnosti in svobode na svetu.
Generalni tajnik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Aleksander Rankovič v prvomajskem intervjuju manjšinskemu listu «Magjarszo» v Novem Sadu ugotavlja, da ima predvolilna ak tivnost Jugoslavije daljnosežen politični pomen in da predstavlja ve lik pomen za vse delovne ljudi. Gre za organsko povezavo Socialistične zveze kot najširše politične tribune delovnih ljudi in najširše politične osnove samoupravljanja na eni strani s celotnim družbenim in političnim sistemom Jugo slavije na drugi strani. Tako ravnanje Socialistične zveze kot sestavnega dela jugoslovanskega družbenega sistema je izraz splošnega demokratičnega razvoja ju gostovanske družbe. Ko je govoril o pomenu volitev in nove skupščine, Je tajnik Socialistične zveze dejal, da bo v skupščino izvoljenih čim več neposrednih proizvajalcev, ki bodo v njeno delo vnesli mnogo novega, dinamičnega in konstruktivnega. Rankovič se je dotaknil tudi raznih negativnih pojavov in dejal, da so nekaka nujnost prehodne dobe; potreba nadaljnjega razvoja pa zahteva, da se negativni pojavi stalno odkrivajo ln z doslednim izvajanjem zakonitosti, z ideološko politično vzgojo v duhu socializma in z ne govanjem spoštovanja etničnih in humanih norm odstranjujejo. Ran kovič je nadalje poudaril, da je ena pomembnih značilnosti jugoslovanske družbe najpopolnejše zaupanje v mlade ljudi, ki se lahko zoperstavijo nevarnosti stagnacije.
B. B.
Naser obišče Alžirijo
AL2IR, 29. — Predsednik alžirske vlade Ben Bela je danes sporočil, da bo predsednik ZAR Naser prispel 4. maja na obisk v Alžirijo.
Kairski list #A1 Ahram« pa poroča, da bo poveljnik oboroženih sil ZAR maršal Amer odpotoval v Sovjetsko zvezo, takoj ko se bo Naser vrnil z obiska v Alžiriji.
Bagdadski radio pa je javil, da je iraški predsednik Aref sprejel včeraj ameriškega odpravnika poslov v Bagdadu, ki mu je izročil čestitke predsednika Kennedyja zaradi podpisa sporazuma o ustanovitvi federacije med Egiptom, Sirijo in Irakom.
V	New Yorku pa je izraelski stalni predstavnik v OZN poslal predsedniku Varnostnega sveta pismo, v katerem pravi, da je izraelska vlada mnenja, da smotri, ki jih napoveduje skupna izjava ZAR, Sirije in Iraka od 17. aprila glede osvoboditve Palestine, pomenijo kršitev listine OZN ter ((neposredno ogrožanje miru in mednarodne varnosti«. Izraelski predstavnik je zahteval, naj se njegovo pismo sporoči vsem članicam Varnostnega sveta.
V	Tel Avivu je bila danes vojaška parada ob proslavi 19. obletnice ustanovitve izraelske države. Državno
samo za čas parade. Na tribuni, določeni za najvišje predstavnike, so na častnem mestu postavili prazno stolico, obrobljeno z črnim trakom.
U Tant
v
ne obišče Švedske
NEW YORK, 29. - Glavni taj. nik OZN U Tant je nocoj sporočil, da je odpovedal svoj obisk na Švedskem za proslave 1. maja, ki jih organizira socialdemokratska stranka, »zaradi nujnih vprašanj, ki so se pojavila zadnji trenutek v zvezi s Srednjim vzhodom in s Kongom«. Zdi pa se, da je obisk odpovedal zaradi protesta švedske konservativne stranke. Zaradi tega je bil U Tantov odhod v Evropo, kjer bo obiskal Ženevo, Bukarešto in Beograd,, odložen na jutri zvečer.
žalovanje zaradi smrti	, _	.
predsednika republike so prekinili'na kup pred neko mošejo.
V	trenutku, ko pišemo ta komentar, so skoraj do konca prešteti glasovi za senatne volitve, samo delno za volitve v poslansko zbornico. Na podlagi prvih kaže, da so se okrepile: komunistična partija Italije, italijanska socialdemokratska stranka, italijanska liberalna stranka, izgubile pa so precej glasov, monarhisti, fašistična MSI, krščanska demokracija, republikanci in ponekod tudi italijanska socialistična stranka. Dokončni izidi za senatne volitve bodo znani danes dopoldne, izidi za poslansko zbornico pa šele danes popoldne. Volitve so potekale v glavnem povsod normalno in mirno, s precejšnjo običajno udeležbo volilnih upravičencev.
Na predsedniških volitvah v sosedni Avstriji pa je zmagal socialistični kandidat in dosedanji predsednik republike dr. Adolf Schaerf, ki je prejel 55,41 odstotka glasov in tako premagal demokristjanskega kandidata, bivšega kanclerja Raaba, ki je prejel samo 40,63 odstotka glasov; neodvisni kandidat Josef Kimmel je prejel samo 3,95 odstotka glasov.
Včeraj je prišlo do nevarne napetosti med Dominikansko republiko in Haitijem, ker so predsi-nočnjim vojaki na Haitiju zasedli poslaništvo Dominikaknske republike in aretirali nekatere državljane Haitija, ki so iz političnih razlogov pribežali tjakaj. Dominikanska republika je od vlade Haitija ultimativno zahtevala, naj do 2. ure popoldne po srednjeevropskem času omenjene aretirane osebe izpusti, vojaki pa takoj zapustijo poslopje poslaništva.
Ves svetovni tisk je zabeležil obisk Fidela Castra v Moskvi ter govora Hruščova in Castra samega ter pri tem poudaril zmernost njunih izjav. Hruščov in Castro sta se včeraj razgovarjala več ko dve uri.
V	Jordaniji pa je bilo včeraj na vseh obmejnih področjih razglašeno izredno stanje z uvedbo policijske ure. Vojaki imajo ukaz streljati na vsakogar, ki ga bodo med policijsko uro dobili na ulici. Nihče ne more zapustiti države brez posebnega dovoljenja. Predsednik zveze jordanskih študentov pa je predvčerajšnjim izjavil na tiskovni konferenci v Damasku, da je bilo med nedavnimi demonstracijami v Jordaniji ubitih nad šeststo ljudi, od katerih je bilo polovico itu-’ dentov; njihova trupla so zmetali
OB NEDAVNEM OBISKU MINISTRA PRETIJfl
. ‘	V 'fS|ji ^	"'j' '.J™ »ŠfL1	TC' '
Slovensko gospodarsko združenje je postavilo konkretne predloge
Združenje je navedlo vprašanja obmejnega prometa, turizma, tečajev za specializacijo i. dr.
Kot smo že poročali, se je minister Preti pretekli teden | mobilaki prevoz še zlasti kori-zadržal s člani predsedstva Slovenskega gospodarskega združenja na delovnem kosilu. Ob tej priložnosti so predstavniki SGZ izročili ministru daljši «proniemoria», ki obravnava splošno zanimiva gospodarska vprašanja in torej vprašanja, ki ne zanimajo samo lokalne slovenske gospodarske kroge, temveč celotno tržaško gospodarstvo. Zato objavljamo omenjeni dokument skoro v celoti.
Uvodoma je v dokumentu navedeno, da je bilo Slovensko gospodarsko združenje ustanovljeno 24. XI. 1946 z namenom, da ((predstavlja in ščiti interese svojih članov in to tako glede splošnih gospodarskih vprašanj kot specifičnih vprašanj slo-
venske etnične skupine«. V uvodu se nato podčrtuje, da je združenje vedno prispevalo za izboljšanje splošnih pogojev gospodarstva na našem teritoriju in da se je še posebej zavzemalo — in to tudi v težavnem preteklem razdobju — da se na tem obmejnem ozemlju urede gospodarski odnosi z bližnjo jugoslovansko republiko in da se najdejo primerne rešitve v korist prebivalstva.
Na osnovi teh ugotovitev je združenje opozorilo ministra na naslednja konkretna vprašanja, ki zanimajo gospodarstvo. (Ta del objavljamo v celoti).
1. Obmejni promet:
Do sedaj doseženi rezultati trgovinske izmenjave med obmejnimi področji obeh republik so ugodni in lahko na tej osnovi predlagamo nove olajšave, ki bedo omogočile nadaljnji korak naprej.
Obmejna izmenjava na splošno in še posebej lokalna izmenjava se je uvedla, da se olajšajo težave, ki jih je povzročila meja, ki je ločila področja, ki se gospodarsko izpopolnjujejo.
Pri vrstah blaga, ki pride v poštev za izmenjavo, morajo kmetijski pridelki in blago za široko potrošnjo zavzeti posebno važno mesto.
Združenje je mnenja, da obstajajo še številne možnosti, da se osrepi izmenjava zlasti zgoraj navedenih pridelkov in proizvodov in da dobe tako obstoječi sporazumi o lokalni izmenjavi bolj odgovarjajoči značaj.
Primerno bi bilo preurediti carinske tarife za blago, ki pride v poštev pri lokalni izmenjavi
in znižati carinske postavke na osnovi določil Skupnega evropskega tržišča, ki predvidevajo ugodnosti za lokalne sporazume, med mejnimi državami.
Vedno bolj postaja nujno, da se urede različne službe, ki so povezane z zunanjo trgovinsko izmenjavo, saj ta izmenjava stalno narašča.
Združenje v tej zvezi opozarja na težave pri carinskem poslovanju na mejah, do katerih prihaja, ker so obmejni bloki preslabo	opremljeni	in	med	njimi
zlasti mednarodni bloki: Gorica (Rdeča hiša). Trst (Fernetiči in škofije) in Videm (Stupica).
Na	teh blokih	bi	bilo	treba
uvesti neprekinjeni urnik, tako da bi uvozniki in izvozniki lahko naglo opravili potreben carinski postopek, za kar	bi	bilo	treba
urediti na blokih vse urade in javne tehtnice.
Znane so tudi pomanjkljivosti veterinarske službe, ki bi morala bolje	odgovarjati	zahtevam pro-
meta in to zlasti, kadar gre za trgovske operacije, ki lahko povzročijo zastoje z nepotrebno, toda hudo gospodarsko škodo.
Razvoj prometa je sedaj odvisen v važni meri od telefonskih in telegrafskih zvez. Zato je želo potrebno, da se ustanove direktne in hitre zveze zlasti med najvažnejšimi kraji desetkilometr-skega obmejnega pasu, da se znižajo tarife in da se izboljšajo usluge z osebjem, ki bo strokovno usposobljeno, da bo izvrševalo te usluge.
Znano je, da znatni del blaga za uvoz in izvoz prevažajo s tovornimi avtomobili in da je avto-
sten, kadar gre za naglo pokvarljivo blago. Zato je treba znatno I olajšati formalnosti za avtomobilski prevoz in odstraniti nepo-pri carinskem
ZAR in Indija gradita nadzvočno letalo?
KAIRO, 29. — Tednik Rosa el Youssef piše, da bosta ZAR in Indija skupaj izdelali nadzvočno letalo, ki bo sposobno doseči dva-
.............
Zopet atentat v železniški garderobi — to pot v Milanu. Zaradi eksplozij je razneslo na stotine kovčkov, torb in zavojev
trebna čakanja pregledu.
2.	Tečaji za specializacijo
V splošni okvir krepitve trgovinske izmenjave spadajo tudi tečaji za specializacijo in brezplačno prakso tehnikov in strokovnjakov iz bližnje republike. Znano je namreč, da so podobne ukrepe že uvedli v drugih državah in zlasti v Nemčiji in Franciji. Tehniki, ki se bodo vmiil s takih tečajev iz italijanskih tovarn, inštitutov in podjetij, bodo najbolje poznali vse možnosti, ki jih nudi italijansko gospodarstvo in bodo najboljši propagandisti italijanskih proizvodov na domačem tržišču.
3.	Turizem
Združenje je turističnim vprašanjem posvečalo veliko pažnjo, saj gre za učinkovito sredstvo medsebojnega spoznavanju in torej razumevanja med prebivalstvom, ki živi na obmejnem področju obeh republik, istočasno pa
tudi za pomemben vir dohodkov lokalnega in vsedržavnega gospodarstva.
Zato bi bilo treba ustvariti čim ugodnejše pogoje za čim močnejšo turistično izmenjavo tudi na obmejnem področju.
Združenje je mnenja, da so določeni napori za pritegnitev turistov iz severnih držav rodili uspehe. Ni pa mogoče dejati, da je bila posvečena podobna skrb sodelovanju turističnih ustanov, ki delujejo na obmejnih področjih tako glede izmehjave tujih turistov kot glede pritegnitve turistov iz bližnje republike. Statistični podatki dokazujejo, da so na prvem mestu po številu turisti iz bližnje jugoslovanske republike.
Zato je nujno boljše sodelovanje med turističnimi ustanovami obeh obmejnih področij in ustanovitev posebne mešane turistične komisije.
Združenje je že predložilo konkretne predloge turističnim ustanovam in trgovinskim zbornicam in je vedno pripravljeno za nadaljnje sodelovanje pri uresničevanju teh predlogov.
PREDEN BODO POČISTILI...
V kratkem nov proces proti sodelavcem Adolfa Eichmanna
BONN, 29. — Skoraj leto dni po usmrtitvi bivšega polkovnika SS Adolfa Eicbmanna je državno tožilstvo v Frankfurtu obtožilo dva njegova sodelavca pri uničenju
400.000	madžarskih Zidov 1. 1944. Obtoženca sta bivši; podpolkovnik SS Hermann Krumey, ki ima sedaj 58 let, ter odv. Otto Hunsche, ki ima sedaj 51 let, bivši kapetan SS in svetnik pri uradu za varnost rajha.
V tem procesu bo obtoženih še devet bivših častnikov SS in policije, ki bodo morali odgovarjati za svojo dejavnost med vojbo na Madžarskem. Eden od teh je trgovec multjimilijpnar Kurt Becher. iz Bremena (o njem smo pred dnevi poročali, op. por.), proti kateremu pa preiskava še ni zaključena.
Tožilstvo v Frankfurtu je označilo transport madžarskih Zidov v Auschivitz za največje klanje tretjega rajha in pri tem delu je Otto Hunsche šel celo dlje kot je sam Eichmann hotel. Hunsche je bil že lani obsojen prav V Frankfurtu na pet let ječe za sodelovanje pri poboju mnogih madžarskih Zidov. Proti tej obsodbi pa sta vložili priziv tako tožilec kot

obramba, toda pretekli četrtek je bila proti njemu zaradi novega procesa uvedena preiskava.
Tožilec dr. Otto Grossmann jr povedal, da bo na procesu nastopilo okrog 50 prič. Povedal je nadalje, da se je 1. 1944 okrog
437.000	madžarskih Zidov nahajalo v getih. Od teh so jih več kot
400.000	odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer jih je bilo okrog ‘300.000 pobitih takoj pb prihodu.
Samo iz Švice čez 130.000 volivcev
ŽENEVA, 29. — Švicarska železniška direkcija sporoča, da bo za povratek italijanskih delavcev, ki so šli domov volit, organiziranih od danes do 5. maja okrog 160 posebnih vlakov. Po prvih podatkih je v zadnjih dneh zapustilo Švico več kot 100.000 Italijanov s 158 posebnimi vlaki, medtem ko je najmanj 30.000 ljudi potovalo z avtomobili čez gorske prelaze. Promet se je razvijal nemoteno.
.................................................................................................muiitimiiiiiiniimmuimii«
KJER SO KLJUKASTI KRIŽI DOVOLJENI
V Parizu
kongres
proti
neonacizmu
PARIZ, 29. — Na sedežu UNE SCO v Parizu je bil 24. kongres mednarodne p rotirasistične in pro-tisemitske lige. Tema razprav je bila »odporniško združenje proti neonacistični' internacionali*. Med drugim se je zasedanja udeležila Marie-Madeleine Fourcade, predsednica akcijskega odbora odporništva, predstavniki sindikatov, Fernando Valera, minister španske begunske vlade, ter tudi delegacija svetovne ciganske skupnosti pod vodstvom svojega voditelja Vajde Voevoda.
Kongres je sprejel resolucijo, ki slovesno protestira proti umoru Juliana Grimauja. Resolucija čestita Kennedyj« za njegovo energično stališče v vprašanju integracije črncev v ameriško skupnost. Nadalje opozarja mladino Francije in drugih dežel, da je borba -proti nestrpnosti in sovraštvu osnova napredka. Potem poziva politične oblasti, da se uporabijo vsa obrambna in preventivna sredstva proti rasizmu, med drugim tudi po radiu in televiziji. Končno poziva odporniške organizacije proti neonacistični internacionali, da združijo svoja akcijska sredstva, tako da bo zagotovljeno dostojanstvo posamezne osebe v njeni fizični in moralni enoti.
HAVANA, 20. — Zaradi navadnih zločinov so bili ustreljeni trt-je Kubanci Obtoženi so bili, da so se izdajali za agente javne varnosti, da so tako izvedli vrsto topov in tatvin.
V Los Angelesu so nacisti napadli skupino Židov
v
Židje so proslavljali obletnico ustanovitve Izraela - Nacisti so imeli na rokavih trakove s kljukastimi križi
LOS ANGELES, 29. — Včeraj zvečer je prišlo do incidentov med skupino Zidov, ki so se zbrali, da proslavijo 15. obletnico ustanovitve Izraela, ter tolpo ameriške nacistične stranke. Do spopadov je prišlo pred dvorano, najeto za slovesnost, katere so se udeležili komik Jack Benny, pevka Kathryn Grayson in igralec Raymond Mas-sey.
Mladi nacisti, ki so imeli vsi na rokavih trakove s kljukastimi križi, so proslavo motili s kričanjem pred samo dvorano ter z mahanjem s transparenti, na katerih so bila protisemitska gesla. Eden izmed udeležencev proslave je hotel nekomu iztrgati iz rok transparent. Tedaj so nacistu priskočili na pomoč njegovi tovariši, ki so Žida pretepli.
Policija je nastopila skupno z drugimj udeleženci proslave, ki so prihajali v dvorano, Trije agenti in štirje nacisti so se morali zateči po zdravniško pomoč.
kratno hitrost zvoka. Revija navaja, da bo po pogodbi med obema državama ZAR izdelala reakcijske motorje, Indija pa trup letala.
Ob znanem in neznanem grobu
PERONA IN GRIMA U
Pred kratkim so v Španiji I partije in zadnja leta tudi njenega no ukaz Franca usmrtili Ju- centralnega komiteja. Lani se jo liano Grimauja. V Ljubljani pa so na (/rob španskega pesnika in borca Diega Perone stresli prgišče domače španske zemlje. Ob tej prh točnosti je govoril španski borec, jugoslovanski poslanec Ivari Kreft. Po zadnji številki Naših razgledov posnema-mamo njeggve besede.
drob španskega pesnika m borca Diega Perona bomo danes razrahljali, da bi slovensko zemljo v kateri počiva, simbolično oplemenitili s prgiščem njegove domače španske zemlje, s katere ga je kruta, neusmiljena sila pregnala za vedno.
To prgišče zemlje so prinesli iz njegovega domačega kraja Castel-lon de la Plana, njegovi prijatelji, nasprotniki Francove tiranije. S prgiščem te zemlje so prinesli tudi pozdrav stotisočev in milijonov španskega ljudstva svojemu pesniku in borcu, ki je prezgodaj omahnil.
S tem simboličnim dejanjem špansko ljudstvo ponovno dokazuje, da se ni pomirilo s kruto usodo. Se boij pa o lem priča žrtev Juliana Grimauja, 52-letnega člana centralnega komiteja španske komunistične stranke, ki je pred petimi dnevi padel zadet od fašističnih krogel. Špansko vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt zaradi njegove politične pripadnosti ir soudeležbe v državljanski vojni, druge krivde mu m moglo in niti ni skušalo dokazati. Napredr.o usmerjen je bil Grimau že od svojega 16. leta; leta 1936 pa se je komaj 25 let star pridružil komunistični partiji Španije in bil oficir delavske milice in republikanske policije zapovrstjo v Madridu, Valenciji in Barceloni. PO zlomu na fronti se je skupno z republikansko vojsko umaknil v Francijo, kjer Je bil med vodilnimi člani španske komunistične
na skrivaj vrnil v Španijo, kjer ga je 7. npvembra zasledila Francova policija. Kljub strahovitemu mučenju v prostorih politične no-ticije »Direction general de segu-ridad« Julian Grimau ni in ni mogel priznati drugega, ko da je član partije in njenega CK. 9. novembra so ga vrgli skozi okno zapora ter objavili, da je hotel napraviti samomor.
2e takrat je svetovna javnost protestirala zoper strahovito krutost Francovih fašistov. Zatem je svet vznemirila še hujša vest, da je Francova vlada sklenila obsoditi Grimauja na smrt. Nepričakovano hitro je izvršila tudi smrtno kazpn, vsekakor v pričakovanju, da bo s terorjem, zapori, mučenjem in ubijanjem lahko zatrla demokratično prebujanje ljudstva. Zločin, ki so ga storili, vpije po maščevanju.
Vsake tiranije je bilo nekoč konec, tako bo tudi Francove, kajti v borbi za svobodo so le vmesni prehodi, nikoli pa ta boj ne zamre. Tudi boj španskega ljudstva, začet pred več kot 25 leti, ni zamrl. Nasprotno: od časa do časa tako močno vzplameni, da presenečeno ostrmi ves svet. Prišel bo čas, ko se bodo ljudske sile str-nlie v en sam mogočen val, ki bo odnesel Francovo tiranijo. S tem prepričanjem je padel Grimau in v tem prepričanju se je poslovil od nas Diego Perona.
Grjmau je padel v domovini, daleč od nje pa je izčrpan od boja in preganjanja omahnil Diego Perona, Oba sta žrtvi Francove tiranije. Tako kot vpije po maščevanju Grimaujeva kri, je maščevalna tudi Peronova beseda, Peronova pesem, ki nenehno vliva španskim množicam pogum in vztrajnost v boju s tiranijo.
Večina njegovih pesmi je posvečena Španiji: »La Espana de hoy», »No ves americano?«, »Mi tierra, mi hermano y tu», »Los jardines
de Castellon», »De monte a mon-te, de rio a rio, da mar a mar»... in nešteto drugih pesnitev so prenašale ilegalne radijske postaje špapakih republikancev. Peronova pesem prodira v tiste globine španske zemlje, kjer se ktije svoboda. Smrt ga je pokosila prav tedaj, ko je pripravljal izdajo svojih pesmi. Morda bi že izšle, če ga ne bi tako navdušila poezija malega Slovenskega naroda, med katerega ga je pripeljala njegova križeva pot. Prešeren s svojimi soneti, tako sorodnimi duši španskega pesnika, 2ifpančič s svojo »Dumo«, Kosovel, pesnik kraševi-tih tal tako podobnih Montseratu, in drugi slovenski pesniki, ki so prehodili trpljenja polno pot s svojim ljudstvom, so mu bili neskončno blizu. 2elel je, da bi j*h spoznala špansko govoreča ljudstva, hotel je, da bi slovenska pesem prodrla med špansko govoreči svet. Tudi ’ tu ga je prehitela smrt. Prav ko je pripravljal antologijo slovenske poezije, je o-mahnil v neskončnost.
Toda tudi delo, ki ga Je opravil, ni zaman. Prišel bo čds, ko bo obrodilo sadove.
Rodil se je v stoletju, ki je dalo Španiji Miguela Unamuno, Valle Inclana, Machado, Lorco, Albertija in še nešteto drugih svetovno znanih imen.
Njegovo rojstno mesto je Cieza, vendar je večino svojega življenja preživel v Castellonu de la Plana, po katerem je prevzel tudi svoje pesniško ime »Die de la Plana«.
Študiral je v Madridu, kjer je aktivno sodeloval v literarnih krožkih. Leta 1927 je bil pod diktaturo Prima de Rivere pregnan v Špansko Gvinejo, to pa zaradi aktivnega sodelovanja pri organiziranju sindikata državnih uslužbencev. (Tedaj so bili namreč sindikati prepovedani.) V Togoju (Španska Gvineja) so se rodile njegove prve pomembnejše pesmi o črncih, skoraj sužnjih, ki so mu
bili prijatelji. Na kontinent se je sinel vrniti šele ob razglasitvi republike (1. 1931). Vstopil je v kom-partijo Španije in bil nato do smrti njen član. Ko se je vfnil v Španijo, se je nastanil v Castellonu in pošta! tam direktor pokrajinskega gledališča, hkrati pa tudi direktor radijske postaje. Leta 1*936 je bil Izvoljen za župana Ca-stellona in bil na tem po)ožšju, dokler ga niso aretirali. Iz ječe je pobegnil ob pomoči nekaterih svojih prijateljev. Medtem ko ga je neka francoska ladja peljala v Oran, so v ječi streljali njegove tovariše. Potem taborišče, bolezen, lakota. Sledila je pot v Sovjetsko zvezo,' deset let po drugi svetovni vojni pa v Jugoslavijo,
Med državljansko vojno v Španiji se ni dosti posvečal poeziji. Razen nekaterih pesmi, ki so kasneje ponarodele, je spesnil le pesem o Guernici, o obrambi Madrida in bombardiranju Castellona. Le-te so ostale v Španiji.
Aktivno se je začel uveljavljati na literarnem področju šele po drugi svetovni vojni. Njegove pesmi je objavljal ilegalni španski republikanski tisk, južnoameriški časopisi (El Siglo) v Čilu, »Espana y la paz« v Mehiki itd. Nešteto njegovih pesmi je prenašal tudi sovjetski državni radio.
Zato je tudi Peronova smrt močno odjeknila povsod v svetu, posebno pa v njegovi Španiji in domačem mestu Castellonu de la Plana, od koder so njegovi prijatelji prinesli žaro s prgiščem domače zemlje. Na njegovem grobu je danes komemoracija, ker je naša zemlja svobodna, Grimaujev grob pa bo neznan, dokler bo trajala Francova tiranija. Sodimo, da smo ravnali v duhu Peronove komunistične in humanistične tradicije, ko smo se ob njegovem grobu spomnili tudi Grimauja, velike žrtve, ki je padla za svobodo španskega ljudstva.
Slava Grimauju in Peroni!
IVAN KREFT
Kardinal Koenig prispel na Poljsko
VARŠAVA, 29. — Poljska televizija je v svojem večernem dnevniku sporočila, da je na Poljsko prispel dunajski nadškof, kardinal Koenig. Na meji so ga sprejeli predstavniki državnih in cerkve*, nih oblasti.
Dunajskemu kardinalu je šel do meje nasproti varšavski kardinal Wyszynski. Po prihodu na Poljsko je Koenig najprej obiskal bivše nacistično koncentracijsko taborišče v Auschwitzu, nato pa se je odpeljal v Krakov, kjer bo prebil noč kot gost škofa Woytyle.
Jutri bo nadaljeval pot in v Varšavi ga pričakujejo za popoldne. Na Poljskem bo najbrž ostal do 4. maja. V petek bo obiskal jasnogorsko svetišče v Censtohovi, znano poljsko božjo pot.
Kardinal Koenig, ki je odpotoval z Dunaja z avtomobilom, se je peljal čez Češko. Obisk označujejo kot zgolj zaseben. Kot je znano, se je Koenig 15. aprila v Budimpešti sestal s kardinalom in primasom Madžarske Mindszenty-jem, ki živi kot begunec na veleposlaništvu ZDA v Budimpešti,
Velika tatvina lepotilnih sredstev
NEW YORK, 29. - Tovornjak, naložen s samimi lepotilnimi sredstvi v vrednosti 250.000 dolarjev (okrog 150 milijonov lir) so včeraj ukradli v Stanfordu v Connecticutu. Davi pa so tovornjak našli v obljudeni četrti Bronx v New Yorku, toda popolnoma izpraznjen.
Brat kraljice si od zunaj ogleduje kraljevske palače
BRUSELJ, 29. — Brat belgijske kraljice Fabiole Don Jaime De Mora Y Aragon, ki ga belgijski listi imenujejo »Fabiolo«, je od zunaj kakor kak turist ogledoval
kraljevsko palačo v Bruslju ter v Laekenu. V teh dveh palačah stanuje njegova sestra ter kralj Bal-riovin. Vstopiti in pozdraviti sestro ni mogel, ker mu je vstop v kraljevsko palačo strogo prepovedan. Belgijski dvor namreč meni, da njegovo nekorektno ponašanje ni v skladu z dostojanstvom njegove sestre kraljice.
Pred’gradom v Laekenu ga je prepoznal neki orožnik, ki se je zmedel, ker ni vedel, kako naj se obnaša pred bratom kraljice Fabiole, Končno se je postavil v stav »mirno« v znak pozdrava* *
hn[ige gledališče
5
gluhba ~ blikahbtuo
Festival »dveh sVetov« brez tržaškega orkestra
Sesti festival dveh svetov v Spoletu bo letos od 20. junija do 14. julija. Začel se bo t -Tra-viato- v režiji Luchina Viscon-tija. Dirigiral bo Robert Lamar-china. Baletna skupina Marie Rumbert bo nastopila z dvema različnima programoma. V originalnem jeziku bodo dajali izvleček iz Jopceovega dela «Fin• negans Wake-. Krstno predstavo bo doživela opera v enem dejanju »Mati« S. Hollingatvoer-tha. Nadalje bo poleg drugih številnih prireditev tudi koncert na prostem; izvajali bodo Haend-loveQa Mesijo, dirigiral bo Thomas Schipper#. Na festivalu bo sodeloval Sicilski simfonični orkester, zbor Akademije sv. Cecilije ter še neki rimski zbor. (Doslej je v Spoletu več let nastopal Trčaški filharmonični orkester).
Slikarji iz Veneta razstavljajo v Ankari
V petek je bila v Ankari otvorjena razstava sodobnih slikarjev iz Veneta. To je največja razstava sodobne umetnosti, ki je bila kdaj pripravljena v Ankari. Otvoritve se je udeležil tudi turški zunanji minister. Razstavljajo Gino Rossi, Pio Seme-ghini, Virgilio Guidi, Filippo De Pisis, Umberto Moggioli, Bruno Saetti, Giuseppe Santomaso, E-milio Vedova in številni drugi. V Faenzi mednaroden natečaj za keramiko
Od 22. junija do 14. julija bo tudi letos v Faenzi natečaj za keramične izdelke, ki bo letos prvič tudi mednaroden. Razpisanih je več nagrad: milijon lir, 750.000, tri po 500.000, 300.000, dve po 200.000 in 100.000. Podeljene pa bodo še tri častne nagrade, zlate medalje predsednika republike, senata in Zveze italijanskih obrtniških društev. Določenih je še več denarnih nagrad za učence umetnostnih šol.
Ze 19 milijonov plošč pesmi «Fantje iz Pireja«
Grški skladatelj Manos Hatz-dal is, ki je l. 1961 dobil -Oscar-ja» za svojo pesem -Fantje iz Pireja» iz filma «Nikoli na nedeljo», je povedal, da so po vsem svetu prodali že 19 milijonov plošč s to pesmijo. Prodaja je zlasti narasla po predvajanju tega filma na festivalu v Cannesu. Obenem je potočil, da mu pripada le malenkostni odstotek izkupička za te plošče in da mu .večji iel pobere davkarija SibeJr ga imajo za najbolje plačanega komponista v Grčiji. Se
V Turinu je neka nevesta takoj po poroki še v poročni obleki prišla
vo lit
nnimmiiiiiiHiiiiuuimiiiiimiimiiMiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuHMHiiiiiiiiiiiiii
Pod porušeno hišo deset oseb mrtvih
BUENOS AIRES, 29. — Včeraj se je zrušila osemnadstropna hiša. Pod ruševinami je našlo smrt deset oseb.
Hiša še ni bila končana in v osmem nadstropju je bil nastanjen paznik Fagundo Gonzalez s svojo družino ter nekim triletnim otrokom, ki je bil začasno pri tej družini. Nekega pijanca, ki je spal v veži zgradbe, je smrti rešila policija, ki ga je malo pred porušenjem pregnala iz»ihiše.
Ljudje, ki so šli mimo, so opazili nevarnost, ker se je hiša nagnila in začeli; so vpiti. Gonzalez ni vedel, za kaj gre in je pritekel iz svojega stanovanja do vrat hiše. Ko je opazil nevarnost, se je
spet pognal
hišo,
družino. Bilo pa je prepozno, kaj-ti nekaj trehutkov pozneje še je hiša zrušila. Policija, ki je še pred tem pritekla, ker so ljudje vpili, je morala s silo spraviti iz hiše omenjenega pijanca, ki je ves čas ponavljal, da je dobil dovoljenje, da lahko tam spi.
rešil nitev
PARIZ, 29. — Danes se je v Parizu pričelo zasedanje Izvršnega sveta UNESCO, ki se bo zaključilo 17. maja. Na dnevnem redu so štiri glavne točke:	načrt za
šolstvo, predvsem v Afriki; novi vidiki znanstvenega prdgrama U NESCO; posebna pomoč afriškim državam na področju vzgoje; ohra-
ev v Abu-Simbelu.
Na nogometnem igrišču v Neaplju, kjer je gostovala Modena. Množica, ki je vdrla na igrišče, je podrla vrata, da bi posamezne kose uporabila za pretep. Razvnetim južnjakom očitno ni bilo prav,
da so gostje vodili že z 2:0
pred tremi leti, je dejal, pa »• mu v njegovem stanovanju v Atenah neprestano zapirali električni tok, ker ni imel s čim plačati zadevnih računov.
Tečaji za učenje tujih jezikov
Ne primanjkuje ustanov — ki so pravzaprav na pol potovalne agencije — ki so se specializirale s pridobivanjem klientov za razne počitniške tečaje za pouk tujih jezikov po načelu, da se najlaže naučiš tujega jezika v deželi, kjer se ta jezik govori. Čeprav je to načelo zelo relativno, pa prav gotovo nekatere teh ustanov z organiziranjem zadevnih tečajev uspevajo. Od neke take ustanove (Istituti esteri di istruzione, Via Manin 3, Milano) smo prejeli kup prospektov, iz katerih je razvidno, da ta ustanova lahko organizira jezikovne tečaje v Švici, Angliji, Franciji, Nemčiji, Avstriji in Španiji. Centrala te ustanove pa je pravzaprav v Ziirichu. Iz prospektov je razvidno, da lahko tečaji trajajo od dveh do dvanajst tednov. Cene pa niso posebno nizke.
** *
Izčrpana zaradi preobilnega dela Renata Tebaldi ne bo moglo sodelovati s skupino gledališča San Carlo iz Neaplja na festivalu v Edinburgu, kjer naj bi pela Adriano Lecouvreur v istoime/iski operi Cilee.
Janheinz Jahn:
Skozi afriška vrata
♦ Ko sem prvič prišel v Akro, sem vprašal zastopnika paro-plovne agencije, nekega Švicarja, kako pridem na univerzo. Dejal mi je: ,Najamete si krut-komalo taksi in se peljete v Le-gon.’-
«Vprašal sem ga, koliko to stane. ,Kak funt, univerza je precej daleč.’- «Ne vozi tja noben avtobus?- sem vprašal. -Ne vem,- mi je odgovoril mož iz Švice. -Toda vi se vendar ne morete peljati z avtobusom.--s.akaj ne?- «Ker ste Evropejec!-
In vendar se je pisec teh vrstic, kljub temu, da se Evropejec v Afriki ne more peljati v avtobusu skupaj z domačini, nemški novinar Janheinz Jahn vozil po Afriki z avtobusom. In prav tako je spal po hišah afriških domačinov, jedel hrano A-fričanov, obiskoval njihove lokale in se zabaval tako kot domačini. Obiskoval je njihove šote in. potoval tako kot tisti, ki so v Afriki doma. Čeprav bi kot Evropejec moral biti nekako vzvišen nad domačim prebival-ttvom ali pa bi se vsaj moral družiti predvsem le z belimi ljudmi. Zato pa je lahko iz prvega vira in res neposredno spoznaval življenje Afričanov v Zahodni Afriki, Se z njimi pogovarjal in razpravljal o političnih, socialnih in kulturnih problemih njihove domovine. In zato je lahko tudi o Afriki napisal knjigo, ki podaja resnično podobo te prebujajoče se dežele, vedno bolj stopajoče na mednarodno pozorišče. To knjigo Jan-heinza Jahna smo sedaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Pod naslovom «Skozi afriška vrata-in s podnaslovom «Doživljaji in srečanja v Zahodni Afriki-, jo je izdala založba Obzorja v Mariboru, ki je s to knjigo začela svojo novo knjižno zbirko -Križem sveta-.
Knjig o tujih deželah ni nikoli preveč. Se posebno ne o Afriki. In zlasti ne o Zahodni Afriki, ki nam postaja vsak dan bližja.
Seveda so take knjige o tujih deželah močno različne. Nekatere so zgolj potopisi, več ali manj površni. Drugo skrajnost pa predstavljajo znanstvene in sistematične študije, ki pa so večkrat kabinetno delo in zato tudi bolj puste. Knjiga -Skozi afriška vrata- je nekje v sredi med tema dvema skrajnostima. V bistvu je to potopis, ker v njej avtor vendarle pripoveduje o svojih popotovanjih in osebnih vtisih s križarjenj po Zahodni Afriki, Toda ta knjiga je vendarle dosti več kot potopis. Ob osebnih vtisih namreč avtor v njej ne beleži samo svojih zunanjih vtisov, temveč ob njih živahno razpravlja o raznovrstnih vprašanjih Afrike in njenih ljudi. Tako obravnava v sistematično obdelanih poglavjih nekatera aktualna vprašanja teh dežel, na primer mnogoženstvo, vprašanje religije, šol, miselnosti afriških ljudi, tradicije in tehničnega napredka, pri čemer poskuša probleme razvozlati z basedami domačinov samih. Se-veda nam z obravnavanjem teh problemov prikaže Afriko in njene ljudi v docela novi luči, ki jo zunanji vtisi osebnih doživetij še plastično dopolnjujejo. Tako je nastala knjiga, ki je, na videz nekoliko konfuzna in nesistematična, ki se morda tudi ponavlja, ki pa nam vendar potem, ko jo odložimo, da plastično podobo Afrike in nekaterih njenih aktualnih problemoi/.
Pripoved Jahna je vseskozi živahna, nazorna, brez nepotrebnega teoretiziranja, njegove impresije pa so podane plastično, tako da je knjiga ne samo vsebinsko zanimiva, temveč tudi napisana z veliko izkušnjo in bravca pritegne. Lahko jo označimo kot eno res dobrih del s tega področja. Ker je tudi aktualna, čeprav ne ozko dnevno politična, je njen izid še toliko bolj vreden pozornosti.
Sl. Ru.
jugoslovanska pevka Lola Novakovič bo Japonsko, kjer bo v prestolnici «dežele vi imela nekaj koncertov.
STRELEC (od 23.11. db 20.12.) Dobro premislite, preden posežete v neko dissusijo s svojim družabnikom. Ne bodite popustljivi do neutemeljenih zahtev ljubljene o-sebe. Zdravje zelo ugodno.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce ne boste posegli po ustreznih ukrepih, bo prišlo do razbitja odnosov z vašimi sodelavci. V sploš-
RAZPOLOŽENJE v senci rumenočrnih signalov
Dansko kmetijstvo
v iskanju novih tržišč
Ko izgubi Zahodno Nemčijo in Italijo, kam bo s svojim pridelkom, ki ji zagotavlja nakup surovin za industrijo?
ugotovitev, da so vsi ti motorji in vsi ti stroji, izdelani skoraj izključno iz surovin, ki jih mora Danska uvažati. Danska namreč uvaža jeklo, premog, baker, les, nafto in večino električne e-nergije.
Onega dne, pravijo, ko je v Bruslju dokončno propadla možnost za nagel vstop Velike Britanije v skupno tržišče, ni bilo nikjer, celo v Londonu, vzdušje tako moreče, kot je bilo v prestolnici Danske. V Kopenhag-nu so namreč računali že kot z dejstvom, da se bosta obe polovici tradicionalnega danskega tržišča za poljedelske pridelke spojili v eno samo skupno tržišče in da bo za Dansko, potem ko bo tudi sama stopila v to mednarodno telo, problem rešen.,..
Obstaja zato na Danskem mnenje, ki se v zadnjem času vedno bolj krepi, da bi iz težav, ki izhajajo iz enostranske zunanjetrgovinske orientacije, ne bilo
treba iskati pot edinole v še bolj izključnem povezovanju. Ce je Evropa «sita» — pod čimer se podrazumeva umetno ustvarjena situacija samo v enem delu Evrope —, kaj n' drugih potrošnikov, ki bi jim danski viški prav prišli ali ni dragih potrošnikov, ki bi jim danske izkušnje in danska pomoč v razvoju poljedelstva in industrije bile dobrodošle?
Seveda to vprašanje načenja še vrsto vprašanj, ki so s prejšnjim povezana, ki pa jih nobena dežela ne more rešiti sama, za katera pa se morejo najti rešitve na široki vsekakor širši mednarodni osnovi. Kopenhagen pomeni — trgovska luka in nastal je pred 800 leti. Nastal pa je kot pristanišče, ki je odprto vsemu svetu in Danci so tembolje živeli, čim več je bilo tujih zastav na ladjah, ki jih je bronasta deklica pozdravila ob vhodu v mesto z morske strani. V. K.
..............................Imlim.Milinimi..................iinminii.iiiMmuiMmimiimmmT.mMmiiiiimi.iMiiimmiimiii.......
ŠE ENKRAT JE BILO TREBA ZGODOVINO NEKOLIKO POPRAVITI...
Britanski arheolog odkril in odkopal «Trojo iz kamene dohe»
Dolgo potovanje južno od turške prestolnice «Sumljivi» dvojni grič - Zidovi s freskami, ki so stare 8500 let - Hiše brez oken in vrat, toda iz opeke
KOPENHAGEN, aprila. — Bro-nasti kip deklice, ki upira svoj Pogled na morje sedi na skali in čaka ladje, ki plujejo v kopen-hagensko pristanišče, je prvi pozdrav onim, ki prihajajo v deželo gostoljubnih in prijaznih Dan* cev z morja, z morske strani.
pa, ki prihajajo na Dansko in v njeno prestolnico po ce-stah $ kopna, pa pozdravljajo okrogli rumeni napisi. Na gor-nji polovici teh je obris vojaškega tovornega avtomobila, na spodnjem pa vidimo črne obrise tanka. Na teh napisih so označene povrh še največje dovoljene brzine.
Na takšne napise in oznake naletimo tudi po Zahodni Nemčiji, kot tudi po drugih deželah, koder so razporejene sile atlantske zveze, toda ti napisi še posebno bodejo v oči tod, v teh prijaznih naseljih, koder so tako lepo posejane iz opeke zidane lične hiše.
V dobi med 1914. in 1918. letom, torej v času prve svetovne vojne, je Danski, podobno kot drugim skandinavskim deželam, dspelo izogniti se vojnemu viharju. Med drugo svetovno vojno pa je lepa Danska postala če v samem začetku vojne, že leta 1940, plen nacističnega napa-Pa. D&nci, točneje oni, ki so v njihovem imenu vodili državo, so ta tega izvlekli določene zaključke, da si sami ne morejo zajamčiti varnosti. In tako je leta 1949 stopila v atlantsko zvezo, toda šele potem, ko so ostali brezuspešni vsi poizkusi, da bi skupno z Norveško in Švedsko Ostanovilj regionalno obrambno zvezo skandinavskih držav.
Za omenjena dva simbola — bronasti kip mladenke in rume-Po-črni napisi ob cestah, od katerih prvi označuje zveze Dan-®ke z vsemi morji in deželami 8veta, drugi pa veže Dansko v tesen okvir določenega bloka — ie povezano tudi vprašanje, ki Posebno v zadnjih tednih in mescih zaskrbljuje vso Dansko, v«e njeno prebivalstvo,, ne glede P* položaj posameznika. Vprašaje’ je,' kaj bodo Danci v bliž-PJi bodočnosti počeli s svojim maslom, s svojo Živino, z zajci in z vsem onim, kar jim da bogato kmetijstvo, ki, kljub močni in moderni industriji, še vedno predstavlja temelj njihovega gospodarstva. Umetne carinske in druge bariere skupnega tržišča dobesedno razpolavljajo tradicio-n*lna izvozna pcdročja te dežele, ki je v pretežni meri orientirana na zunanjetrgovinsko izmenjavo. skorej polovica kmetijskega izvo-Za> ona polovica, ki gre sedaj na tržišča Zahodne Nemčije in Ita-tfc. prihaja v nevarnost v tre-notku, ko ti dve deželi, skupno z ostalimi članicami «šestorice»,
Uvedetal protekcionistični režim za p°ijedelske artikle. Za sedaj o-staja Velika Britanija, ki kupuje nad polovico izvoženih danskih agrarnih pridelkov. Toda, če bi °stalo samo na tem, če se ne bi hašlo nadomestilo za izgubo dru-g>h dveh tržišč, bi se Danska 2*>šla v težkem položaju. To pa Predvsem zato, ker bi ne mogla kupovati v tujini tega, kar ji je Potrebno
^a Danskem je industrija v no-vejši dobi povsem spremenila iz-*‘iu£no agrarni značaj dežele in baie danes okoli polovico vrednosti celotnega danskega izvo*
2a’ ki je s približno 400 dolarji J18 posameznega prebivalca na leto eden največjih na svetu, To-bs ta mlada hkrati pa močna industrija sama zase ne more ži-vet>. Od vseh ladij, ki jih pogajajo po vseh morjih sveta Die-s'°vi motorji, je baje vsaka tret«
I* opremljena z Dieslovim motor-ieni, ki je bil izdelan na Dan-skem ali kje druge ,toda po danski licenci. Približno enako ve-1* tudi za industrijske napra-Ve v tovarnah, ki predelujejo ,n'eko in meso ter nekatere dru 8e artikle. Danska strojna indu-s*rija se je namreč še posebno sP*eiaiizirala. C? velja ono o ladijskih Dieslovih motorjih in o industrijskih napravah za pre-delavo mleka in mesa, velja tudi
""""iiiniiiotHtunmMumMmMiimilntnnHMIiiinliiiiiiiiiiiilminniliiililiituiiiilimmiiimiiiiiiHHltiiiiiiiiiHliiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiliiiiiiinilmimiMMliimi
OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svo- j-- *<—-- n...«——, i ■ vale volje. Zdravje prav dobro, .izpopolnjeno organizacijo boste naJlepše zavrli vse načrte svojih nasprotnikov. Bodite diplomatlčni n ne dregajte preveč v občutlji-j*t svojih sodelavcev. Zdravje diično.
„ 8lK (od 21.4. do 20.5.) Dober 5r'iatelj vas bo spodbudil k boljši nejavnosti. Pri načrtovanju svO)e updočnosti, upoštevajte nasvete
(Foto M. Magajna)
O Homerjevi Troji so napisane dolge in temeljite študije. Sam Homerjev opis bi zadostoval, da bi mesto poznali do podrobnosti in vendar se še vedno postavlja obstoj Homerjeve Troje v dvom, češ da je to mesto bilo plod njegove fantazije, do-čim drugi zatrjujejo, da je bil Homer le kronist tedanjih dejanskih dogodkov in da predstavljajo staro Trojo ruševine, ki so jih Odkopali že konec prejšnjega stoletje. Vse bolj pomembno pa je odkritje, ki je prišlo na dan y razmih-trva bllžhji dobi. Gre ta izredno pomembno odkritje. saj bi Homerjeva Troja bila tako rekoč moderno mesto v primerjavi s «Trojo iz ka-
mene dobe«, o kateri bomo spregovorili.
Neki Britanec je prevozil na kolesu vso valovito ravan Kony, ki se skozi 300 km razteza južno od turške prestolnice Ankare. Med svojim potovanjem se je Anglež ustavljal ob vsakem gričku, dolgo motril obliko griča, ga meril in premerjal ter si sproti zapisoval vsak podatek. Ta 300 km dolga tura se je močno zavlekla, kajti v beležnici čudnega «turlsta» so bili podatki kar 200 «sumljivih» gričkov. Ko je zbral vse te podatke, je «turist» izginil, toda ne za dolgo.
Cez tri leta se je «turist» vrnil in tedaj so se domačini seznanili z angleškim arheologom Ja-
Popularna tovala na
v kratkem odpo-vzhajajočega sonca«
HOROSKOP
lage osebe. Zdravje izvrstno.
..dvojčka (od 21.5. do 22.6.) Va-v* napori bodo poplačani z do--ri*n uspehom. Storite nekaj za ootnirjenje družinske napetosti, rfavje dobro.
. ”AR (od 23.8. do 22.7.) Nejasna 'ttiacija predstavlja precejšnjo ne» , arnost. Krotite svojo naglo jez* jJ neutemeljeno ljubosumnost, •dzorujte zdravje.
(od 23.7. do 22.8.) Ukr*-‘a3te premišljeno in ne spreje-odgovornosti, ki niso vaše.
Ganjeni boste od hvaležnosti družinskega člana. Zdravje brez motenj.
DEVICA (od 23.8. ao 22.9.) Imeli boste polna pooblastila za rešitev vprašanja, ki vas izredno zanima. Morebitne spremembe v vašem načrtu. Zdravje prav dobro.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nikakor ne sprejmite novih odgovornosti brez ustreznih pogojev. Drobne žrtve so nujno potrebne za uveljavitev družinskega miru, Zdravje občutljivo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dan je najbolj primeren za delo onih, ki se ukvarjajo z znanostjo. Cesar ne morete doseči s srečo, vam bo zagotovljeno s pomočjo
nem bo dan zelo ugoden. Zdravje umirjeno.
VODNAR (od 20.1. do 19.2.) Uporabili boste svoje najboljše zmožnosti, da bi prebrodili težavno situacijo. S pretirano zadržanostjo bi utegnili zbuditi občutek neiskrenosti. Zdravje dobro.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan je primeren za vzpostavitev koristnih Zvez z vplivnimi osebami. Različnost mnenj med prijatelji. Zdravje brez motenj.
mesom Mellaartom, ki je tri leta proučeval svoje beležke in nato izbral tisti griček, ki se mu je zdel najbolj «sumljiv». Ustavil se je pred neznatnim, komaj 17 metrov visokim in 500 metrov dolgim dvojnim gričkom, ki je na turških specialkah žabe-ležen pod imenom Catal Huyuk. Tokrat se je pred tem gričkom britanski »turist* Mellaaart ustavil kot arheoloa in celo načelnik znanstvene odprave. Komaj dva meseca je pet arheologov in 35 turških delavcev prekopavalo zemljo na zahodni strani grička. Proti vsakemu pričakovanju je arheolog imel srečo. Mnogi irheologi proučujejo zgodovino, konfiguracijo terena in vse mogoče drage elemente in nato dolgo kopljejo ln prekopavajo in na koncu ugotovijo, da so se zmotili. Britanski arheplog pa je po nepolnih dveh mesecih že odkril mesto, ki so mu nadeli ime
—	Troja iz kamene dobe. Podobno kot Heinrick Schliemann, ki je preteklega stoletja odkril Homerjevo Trojo — za katero nekateri pravijo, da ni prava — je tudi Mellaart naletel na več slojev ruševin, Bill so to ostanki naselij, ki so jih gradili ljudje še iz kamene dobe in to naselij, ki so jih davni prebivalci gradili drugo nad drugim in vedno znova, ker je prejšnje ali požar ali kaka draga nesreča uničila.
«Rezultati odkopavanj so prekoračili tudi najbolj drzna pričakovanja«, je ves navdušen izjavil Mellaart. Povsem upravičeno je bilo njegovo navdušenje, kajti s svojimi sodelavci je odkril eno najstarejših mest na svetu. Po njegovih računih gre za mesto, ki je staro 8.500 let.
Griček Catal Huyuk je pod vrhnjimi plastmi zemlje kril ruševine starih naselij in na njih najstarejše stenske freske, naj-starejSt tkanine ter ostanke, ki nakazujejo, da so prebivalci teh nase.ij že imel’ svojo vero.
«Po dveh obdobjih odkopova-nja — je pisal pred kratkim britanski raziskovalec, — je jasno, da se pod gričkom ne krijejo ostanki le neke velike ali celo zelo velike vasi, pač pa ostanki mesta z razvitim gospodarstvom, socialno ureditvijo, specializiranim obrtništvom, razvito religijo in bogato umetnostjo.«
»Čeprav — nadaljuje Mellaart
—	ti ljudje še niso znali pisati in niso imeli črt, so imeli vse pogoje, ki jih običajno smatramo za pogoje ali elemente neke civilizacije.
Se leta 1949 se je tretje stoletje pred našim štetjem smatralo za najstarejše zgodovinsko obdobje, o katerem obstajajo sledovi civilizacij odnosno civiliziranih ljudi. Pred to dobo — se je mislilo — so živela le nomadska lovska in pastirska ljudstva, ki so se premikal.- ali tavala po stepah in gozdovih in v najboljšem primeru puščala za seboj le nekaj risb na stenah jam.
Ameriški zakonski par Robert in Linda Braidwood je v letih med 1948. in 1950. izkopal v Iraku naselje Jarmo iz kamene do« de, za katero so smatrali, da je bilo zgrajeno tam nekje okoli 8.500 let pred našim štetjem. Leta 1950 in v naslednjih letih je aneleška arheologinja Kath-leen Kenyon odkrila v bližini Jerihe v dolini Jordana približno prav tako stare ruševine ne-
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
SILVIO PAGAN v «Rossoni»
Bo menda že dve leti, odkar je Silvio Pagan zadnjič razstavljal v Trstu. Med tem je mnogo razstavljal po Italiji, kar se tudi pozna po raznoterosti pokrajin sedanje razstave, ki jo Pagan prireja v Rossonijevi galeriji. Tam nam tokrat predstavlja tudi risbe in monotipije odličnih kakovosti ki so za nas prijetna novost. Tri Črnohele risbe srednjeveškega mesteca Mo n-tagnane se stilno sicer nekoliko ločijo od ostalih štirih obmorskih risb Trsta in Sardinije. Vendar pa posedujejo vse te risbe izredno čistočo in mehkobo ozračja, ki ju Pagan ustvarja s prepričljivim lomljenjem črt obrisov in rahlim senčenjem v nasprotju z močnimi črninami. Nežnost in trdnost se v njih povezujeta in stopnjujeta do ' Disk u, p osebno v risbi slikovite Kati-narske uličice.
Poganova risarska dCsiiptina prehaja tudi v njegovi Mdrio. tipije pokrajin in cvetja, v katerih z izostrenim očesom za učinek belin posnema naneseno barvo vedno rta pravem mestu. To ni tako lahko, ker je Pagan živahen kolorist 'in rad zajema barvno bogastvo v celoti ter se brez pridržka predaja mavričasti opojnosti svoje palete. In to posebno v olju. Vsak umetnik pač zrcali v slikah svoj temperament, ki je pri Paganu razgiban in vedno vzvalovan, a pri tem čist kot dalmatinsko morje v njegovi mladosti.
Znaten napredek in osebnejši slikarski izraz opažamo v Poganovih oljih, V njih se slikarjev nekdaj bolj konvencionalni impresionizem sedaj sodobneje prenavlja Sprememba je vidna v barvah kot tudi v načinu izdelave slik. Le-te so v barvnih plasteh gosteje tzslikane in sedanja igra lopatice je postajala mnogo , drznejša, kot so to bile nekoč Poganove poteze. Čeprav so nam pokrajine okrog Boljunca in Steverjana bližnje po njih obrazu, pa se ne moremo ogniti čaru izredno bleščečih samot Sardinije, kot enako ni barvnim simfonijam treh pogledov v akuariju s pestrimi eksotičnimi ri-bicami.	MILKO BAMBIČ
kega naselja, ki je bilo obdano z zidovi in jarki, kar pomeni, da je šlo že za organizirano naselje. Toda Mellaart je pod dvojnim gričkom Catal Huyuk odkril mesto, ki ni bilo le tri do štirikrat večje od stare Jerihe, pač pa tudi 2.000 let starejše. Poleg tega je britanski arheolog odkopal ostanke, na osnovi katerih se da točne določiti način življenja ljudstva, ki je živelo pred 8.5000 leti
Graditelji iz kamene dobe, ki so v Catal Huvuk zgradili več naseiij drugo za drugim, so svoje hiše obmetali Z ometom na zunanji strani, svoje domove so tudi pleskali od zunaj in znotraj. Hiše so gradili iz ilovnate opeke, kar je prav tako znak civilizacije. Potemtakem so oni živeli že civilizirano življenje v dobi, ko so davni, davni prebivalci Evrope živeli še v primitivnih kolibah, podobrtih šotorom.
Hiše v tem starem mestecu niso imele vrat. Prebivalci so vanje hodili skozi luknjo na krovu, seveda s pomočjo lestev. Niti v posameznih hišah ni bilo vrat, pač pa so bili posamezni prostori povezani med seboj z luknjami v stenah. Svetloba in zrak sta prihajala v domove skozi majhne reže pod ravno streho. V vsaki hiši je bila dnevna soba ter nekaj manjših prostorov. Oprema je bila sestavljena iz kamnitih klopi, zidanega ognjišča, nekoliko višja »ploščad«, ki jo je Mellaart imenoval »divan«, ,pa je verjetno služila za posteljo, za domače delo ali tudi kot klop.
Ostanki so arheologom pokazali tud’ način življenja v tem starem mestu Prebivalci »Troje iz kamene! dobe« so že gojili domače živali in obdelovali polja.
alei «Troje iz kamene So. verovali v posmrtno ljenje. Kosti pokojnikov so pokopavali pod «divanom». Morda zato, da bi duh pokojnika «varoval» dom
Imeli so tudi' ‘ svetišče, ki ga je krasila ogromna stilizirana — glava bika. Morda pa Je največ-je odkritje, ki je Mellaarta upravičeno najbolj navdušilo to, da
so v tem starem mestecu odkrili tudi — stensko slikarijo, torej freske.
«Spodnjih doslej še ne odkritih deset metrov griča — pravi Mellaart, — nam bo ver-jetno prineslo še mnogo večja presenečenja«.
ENCIKLOPEDIJA
delo
ostane
Zamisel se je rodila v pisateljevi glavi ob priliki razstave ^Srednjeveške jugoslovanske umetnostih 1.1950 v Parizu - Nad tri tisoč sodelavcev - Odločilni prispevek Miroslava Krleže
V Zagrebu že celih deset I«t teče iz starinske, rumenkasto obarvane zgradbe na Strossma-perjevem trgu pravcata reka debelih zvezkov, s katerimi, lahko rečemo, kot s pomočjo debetih, dragocenih opek danes v Jugoslaviji grade nadaljnje trdne temelje svoje nezadržno razvijajoče ter venotner izpopolnjujoče te nacionalne kulture. Nanje naletimo danes tako v kabinetih učenjakov kot v javnih knjižnicah, v delovnih sobah javnih in umetniških delavcev, v uradih funkcionarjev in na uredniških mi-šah častnikarskih redakcij. To so črno-zeleni in opečnato-sivi zvezki Jugoslovanske enciklopedije in Enciklopedije leksikografskega zavoda, nadalje modri zvezki Pomorske enciklopedije, Atlas sveta in še vrsta del, ki jih je bil izdal Leksikografski zavod FSRJ. Vsa ta dela bodo znesti in koristni prijatelji vsem, ki v Svojem umskem delu potrebujejo kakršno si bodi informacijo, podatek ali pojasnilo o katerem si 6odi vprašanju, oziroma področju človekove umske dejavnosti.
Pred kratkim smo v našem časopisu poročali o sedemdesetletnici velikega jugoslovanskega pisatelja Miroslava Krleže, A pri tem smo omenili — kolikor pač to dovoljuje skromna stran dnevnika — nekaj najpomembnejših del iz njegovega življenjskega ustvarjanja. Seveda samo t> glavnih obrisih, ker je v enem samem članku domala nemogoče strniti ogromno razsežnost materialu, ki predstavlja življenjsko stvaritev tega velikana jugoslovanskega leposlovja. Ob tej priliki pa hi hoteli omeniti njegovo posebno zaslugo in doprinos zvezi z ogromnim delom, ki si ga je prevzel Leksikografski zavod FSRJ v zvezi z že zgoraj omenjenimi deli Jugoslovanske ter ostalih enciklopedij.
Zamisel, da bi se tiskala ne samo splošna, marveč obenem tudi posebna jugoslovanska enciklopedija, ki bi zpjela «vse zgodovinsko, kulturno in politično dogajanje» narodov Jugoslavije oziroma vse, kar se j* na jugoslovanskem področju v teku zgodovinskega dogajanja izrazilo bistvenega in najvažnejšega, s, je v bolj iztožiti obliki pojavila l. 1950. Bilo je to ob priliki Krle-levega bivanja v Parizu. V tem času je tu, natančneje v palači Chaiilot, bila razstava »Srednjeveške jugoslovanske umetnosti«, ki je, bila prava senzacija za zahodni kulturni svet. Vse, kar so si tu obiskovalci lahko ogledali, je bilo tako novo in sveže, tako polno neke docela nepoznane u-metniškg ustvarjalne moči, da je Zahod ob tem odkritju ostal povsem presenečen.
Kot tenkočuten opazovalec Krleža nikakor ni mogel Piimo dejstva in ugotovitve, kako ihab je o vsem tem Zahod obveščen hkrati pa je V svojih razgovorih z raznimi evropskimi kulturnimi delavci, umetniki in učenjaki prišel do spoznanja, kako velika je tudi potreba, da se ta nepoznani svet odkrije svetu takšen. kakršen v resnici je.
Prvegg oktobra 1950 je zvezna jugoslovanska vlada s posebnim odlokom ustanovila Leksikografski zavod FLRJ, na čelu z Miroslavom Krležo. Začel se je s
tem podvig brez primere v kulturni zgodovini Jugoslavije. Poleg Jugoslovanske enciklopedije so potrebe nalagale tudi dolžnost, da se sestavi neka splošna in še vrsta strokovnih enciklopedij. Delo je moralo potekati istočasno. Sodelavci so se morali spoprijemati s številnimi težavami v svojem stremljenju, da bi znanstveno kar najpopolneje izgradili most med preteklostjo in sedanjostjo ter bodočnostjo, pri čemer so na marsikaterem področju in v zvezi z marsikaterim zgodovinskim, političnim ali kulturnim pojmom, oziroma dogodkom, morali docela znova začeti z znanstveno-raziskovalnim delom. Predvojni poizkusi v zvezi s sestavo ustrezne enciklopedije niso mogli služiti ne samo kot Vzor, marveč niti ne kot vir podatkov in dejstev. Znanstveni sodelavci in pa Krleža so praktično morali svoje delo začeti od osnove, se pravi z zbiranjem virov ter temeljne dokumentacije po vseh mogočih domačih in tujih publikacijah, bibliotekah itd Danes, po nepolnih desetih letih, je bilo izdanih že pet zvezkov (od osmih) Jugoslovanske enciklopedije, in to v 30.000 izvodih, dalje šest zvezkov (od skupnih sedem) Enciklopedije Leksikografskega zavoda v 45.000 izvodih. K tem je treba prišteti še sedem zvezkov (od skupnih deset) Medicinske enciklopedije n 40.000 izvodih, po en zvezek Glasbene in Gozdarske enciklopedije nadalje sedem zvezkov (od skupnih osem) Pomorske enciklopedije v 10.000 izvodih. V tisku se nahaja že prvi od osmih zvezkov Tehnične enciklopedije v 25.000 izvodih, objavljen pa je že, m sicer v 80.000 izvodih, Atlas sveta, za katerega pripravljajo že drugo izdajo v 30.000 izvodih. V pripravi je še leksikon v enem zvezku, ki bo vseboval enciklo-pedijski in slovarski del, kakor tudi nova izdaja Splošne enciklopedije.
Ze samo ti podatki govore o velikanskem obsegu ne samo založniške dejavnosti kot takšne temveč tudi o zanimanju, ki za ta dela obstaja, v kolikor so bile vsg doslejšnje Izdaje praktično it razprodane. Tiskanih je že tudi bilo od 25 zvezkov «Bibliografije razprav, člankov in književnih prilog«, v katerih bo -vsebovano vse, kar je bilo doslej v jugoslovanskem periodičnem tisku objavljeno od konca XVIII. stoletja do l. 1945.
Kot vidimo, v zvezi z že objavljenimi deli, oziroma zvezki ni več tako daleč dan, ko ho to zares velikansko delo postalo zaokrožena celota in si bodo tako jisgoflopanski ljudje v pičlih 15 letih (pd l. 1950) ustvarili tisto prepotrebno enciklopedijsko osnovo, k\ ho predstavljala najdrago-(temjii doprinos nadaljnjemu razvoju jugoslovanske znanosti tn kulture.
Tega uspeha si ne moremo zamisliti brez Krleže, Njegovo ime njegov ugled tn avtoriteta, njegova sposobnost, da angažira m navduši za delo ljudi, vse to je pripomoglo, da je v tem ogromnem in epohalnem delu sodelovalo nad tri tisoč znanstvenih delavcev, in to v času, ko je teh
(Nadaljevanje na 8. strani)
• ja.
Prebiva dobe« so življenje.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Lahka glasba; 12.00 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Igrajo »Musiči del Friuli»; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Iz del dunajskih klasikov; 19.10 Pisani balončki; nato Izbor domačih in tujih motivov; 20.00 Šport; 20.30 Johnny Douglas, Ralph Sharon in Henry Salvador; 21.00 Glacomo Leopardi: Moralni spisi; 21.30 Koncert sopranistke Paulizze in baritonista Giombija; 22.00 »David Livingstone, ob 150-letnici rojstva«, 22.15 Ples v blue jeans; 23.00 Trio Dave Brubeck.
Trst
13.15 Kot juke box; 13.40 Pianist Gianni Safred.
Koper
6.00	Prenos RL; 0.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 O-troški kotiček; 11.30 Jug. narodne pesmi in plesi; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Orkestri in ansambli; 14.00 Zpbavne popevke; 14.30 Sola in življenje; 14.50 Borodin; »V stepah Srednje Azije«; 15.30 Pesmi dela; 16.0(1 Poslušajmo jih skupaj; 18.30 Tretja stran; 16.45 Operni koncert; 17.40 Glasbene sanje in želje; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Johnny Dorelli; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.20 Jutranja glasba; 9.05 Lahka glas-
ba; 9.50 Operna antologija; 10.30 Program za najmlajše; 11.30 Koncert; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovna umetnost; 15.30 Nove plošče; 15.45 Ital. pesmi in plesi; 18.00 Program za najmlajše; 18.30 Komorna glasba s plošč; 17.26 Parada orkestrov; 18.15 Pianist Emil Gilels; 20.25 Glasbena fantazija; 21.15 Doris Day in Pat Boone; 21.40 Literarna oddaja; 22.15 Plesna glasba.
//. program
8.00	Jutranja glasba; 8.35 Poje Germana Caroli; 9.00 Ital. popevke; 9.35 Pisan program; 10.35 Za glasove in orkestre; 11.00 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Skladbe za godala; J5.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 18.35 Ugajajo mladim; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.00 Filmska glasba; 17.35 Mala enciklopedija; 17.46 Vaš juke box; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.35 Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.45 Večerna glasba.
///. program
18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 Tuji periodični tisk; 19.00 Fre-scobaldijeve skladbe; 19.15 Bolgarsko slovstvo; 19.30 Vsakove-černi koncert; 20.30 Revija vij; 20.40 Na programu Honeg,
21.20	Mahlerjeva Simfonija št
22.20	Literarna oddaja;
Glasba danes.
Slovenija
4.00	Dobro jutro! 8.05 Plesi in dueti; 8.45 Glasbena medigra; 8.55 Radijska šola; 925 Prvomajski pozdravi; 10.15 Violinist Igor Ozim; 10 40 Rapid speach;
re-.Iger; It. 5;
22.45
10.55 Vsak dan nova popevka;
11.00	Pozor, nimaš prednosti!;
12.05	Kmetijski nasveti; 12.15 Slovenske narodne pesmi; 12.30 Poskočne in vedre; 13.15 Obvestila; 13.30 Arije iz znanih Mozartovih oper; 14.05 Radijska šola; 14.35 Glasbeno darilo za 1. maj; 18.16 Domači ansambli; 15.30 Sadovi dela; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 L. M. Škerjanc: Svečana uvertura, D. Švara: Roška balada, M. Kozina; Sonati-na in C, R, Savin; Orkestralni uvod k operi Matija Gubec; 17.50 Kvintet Jožeta Kampiča;
18.00	Aktualnosti; 18.10 Prvomajska glasba; 18.25 Zabavni orkestri; 18.45 Priprave za praznovanje 1. maja; 19.00 Obvestila;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Godba pomladi; 20.45 Prazniku naproti; 22.15 Studio Ljubljana;
23.05	Glasba za ples.
Ital. televizija
17.30 Program za najmlajše;
19.00	Dnevnik; 19.15 Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Film •Prvi greh«; 22.25 Pesniki v svoji dobi; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05 Dnevnik; 21.15 Ob mednarodnem obrtniškem sejmu v Florenci; 22.10 Gil Cupplni in »Vocal Mix»; 22.45 Na pragu znanosti; 23.05 Šport.
Jug. televizija
18.15 Poročila; 18.20 »Igračke na cestah« — prenos otroške igrice; 19.30 Scenski prikaz poezije; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Muzej voščenih lutk — humoristična oddaja: 21.30 Mehika v pesmi.
Vreme včeraj; najvlšja temperatura 20.3, najnižja 12.9. ob 19. url 18.2. vlage 44 odst., zračiti tlak 1016.1, nebo 2/10 pooblačeno. morje mimo. temperatura morja 13.8»
Tržaški dnevnik
—1 ---—------------
Danes, TOREK, 30. aprila
Katarina
Sonce 'vzide ob 4.97 In zatone ob 19.09. Dolžina dneva 14.12. Luna vzide ob 10.46 in zatone ob 1.21 Jutri, SREDA, 1, maja -Praznik deda
ZAGOTOVLJENA JE IZVOLITEV SAMO V. V1DALIJA V SENAT
Izidi volitev za senat na tržaškem področju dokazujejo okrepitev levice In levega centra
lanskimi občinskimi volitvami -Senat I. volilno okrožje		
Stranke	Glasovi	%
KPI	14.436	15,7
KD	35.229	38,1
PSDI	9.122	9,9
PLI	10.425	11,2
MSI	14.090	15,1
PSI	6.007	6,5
PRI	2.266	2,4
PDIUM	992	1,1
Vseh oddanih glasov za senat v prvem volilnem okrožiu ie bilo		
6.587, od katerih 92.627 veljavnih glasov.		
Senat	II. volilno okrožje	
Stranke	Glasovi	%
KPI	34.129	33,8
KD	33.979	33,6
PSDI	8.729	8,6
PLI	4.727	4,7
MSI	9.154	9,0
PSI	8.050	8,0
PRI	2.293	2,3
V drugem volilnem okrožju za senat je bilo oddanih 106.587 sov, od katerih 101.061 veljavnih glasov.
Volilna udeležba je bila na tokratnih političnih volitvah dokaj visoka, saj je oddalo glas v naši pokrajini 95,52 odstotka vseh vpisanih volivcev, vendar pa je istočasno nekoliko nižja kot na zadnjih političnih volitvah pomladi 1958. leta, ko je volilo 96,28 odstotka volivcev.
Za poslansko zbornico je bilo na celotnem tržaškem področju vpisanih 233.526 volivcev in volivk, volilo pa jih je 223.071 ali 95,52 odstotka.
V tržaški občini je bilo vpisanih 214.223 volivcev in volivk in jih je volilo 204.120 ali 95,28 odstotka. V tržaški občini je torej odstotek volilne udeležbe nekoliko nižji kot v celotni pokrajini. V tržaški občini je leta 1958 volilo 203.282 volivcev in volivk ali 96,22 odstotka.
Volilna udeležb* za volitve v poslansko zbornico Je v ostalih občinah bila naslednja: v občini Devin - Nabrežina je volilo 4.286 volivcev in volivk ali 95,03 odst., medtem ko jih je 1958. leta volilo 3.960 ali 100,4 odst. V občini Milje je bilo 9.539 oddanih glasov ali 99,36 odst., 1958. leta pa 8.451 ali 96,55 odst.. V repentaborski občini je bilo 433 oddanih glasov ali 93,52 odst., 1958. leta pa 386
glasov ali 95,7 odst.. V zgoniški občini je bilo 1.037 oddanih glasov ali 114,33 odst., 1968. leta pa 994 ali 105,6 odst.. Končno je bilo v dolinski občini 3.656 oddanih glasov ali 95,63 odst., medtem ko je bilo 1958. leta 3.580 ali 93,39 odstotka.
V nekaterih primerih odstotek oddanih glasov presega 100 odstotkov. Pri tem ne gre za napako, pač pa so na teh voliščih volili tudi vojaki, ki pač glasujejo v tisti občini, kjer se nahajajo na odsluženju vojaškega roka.
Na našem področju smo v nedeljo in v ponedeljek prvikrat volili tudi za senat in je zato razumljivo, da Je odstotek oddanih glasov nekoliko nižji kot za poslansko zbornico. Poleg tega za senat glasujejo samo volivci in volivke, ki imajo ve« kot 26 let in Je zato tudi njih skupno število nekoliko nižje, kot je število volivcev in volivk za poslansko zbornico. Ker so bile pri nas to prve senatorske volitve je seveda vsaka primerjava s prejšnjimi leti nemogoča.
Na celotnem področju Je bilo 215.195 vpisanih volivcev ln volivk, volilo pa Jih je 203.196 ali 94,24 odstotka.
aHiimiHiufMiiimiiimmiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiitiiiHiiiiafimiiiMiiiitiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiMiiitiiiiiiiiiiiiii
Tov. Dušan Furlan 50-letnik
teri so jugoslovanski partizani izpisali najslavnejše strani velike partizanske epopeje. Toda čeprav se je zavedal, da tudi z bojevanjem na bosenskih planinah pomaga osvobajati svoje ožje rojake, ga je vendarle vleklo v bližino rodnih krajev in tako je sredi po-let ja 1943 prišel na Primorsko. Nekaj časa je poveljeval štabni četi IX. korpusa, nato pa zaščitnemu bataljonu partijske šole IX. korpusa, v kateri se je vzgajal mladi rod partijskih funkcionarjev. V tem svojstvu je sredi januarja doživel znani napad nemških okupatorjev na šolo pri Cerknem in bil ob tej priložnosti pri nesebičnem izpolnjevanju svoje dolžnosti hudo ranjen.
Preostali del vojne je tov. Dušan prebil v partizanski bolnišnici Franja in še po vojni se je moral dalj časa zdraviti v raznih bolnišnicah. To so bila najhujša leta njegovega življenja, ki bi koga drugega lahko tudi, moralno strla. Toda tov. Dušan je znal preboleti posledice vojne in ko se je vključil v naš delovni kolektiv smo dobili v njem ne samo resničnega tovariša, prekaljenega v borbi in v trpljenju, temveč tudi sposobnega sodelavca — novinarja.
Zaradi svojega ugleda in priljubljenosti, pa tudi zaradi svojih sposobnosti ter zanimanja za probleme slovenske narodne skupnosti pod Italijo, je bil tov. Dušan izbran za kandidata na občinskih volitvah l. 1956 v devinsko-nabre-žinski občini na skupni demokratični listi, bil izvoljen ter izbran za župana te naše največje slovenske občine na Tržaškem. Kot župan je bil potrjen tudi na volitvah l. 1960, vendar pa je zaradi bolezni v začetku leta 1962 podal ostavko na župansko mesto.
Tudi kot župan si je tov. Dušan znal pridobiti simpatije pri svojih občanih in pri vsej naši javnosti, saj je s svojo osebno poštenostjo, s svojo narodno zavednostjo in politično doslednostjo vedno nastopal v dobrobit vsakega posameznega občana, v korist vse občinske skupnosti in v o-brambo naših narodnih pravic na morda najbolj izpostavljeni točki našega narodnega ozemlja.
Ko danes praznuje svoj življenj-s(ci jubilej, lahko tov. Dušan s ponosom gleda na svojo preteklost, tako polno doživetij in tako polno dokazov predanosti svojemu narodu in svoji ideološki prepričanosti, katerima je ostal zvest v najhujših preizkušnjah in s katerima je dokazal, da je mož značaja, mož kakršnih nam je treba. Prav zato naj mu velja naš iskreni: še na mnoga srečna in zadovoljna leta v krogu družine in v našem delovnem kolektivu.
Včeraj je slavil 50-letnico rojstva naš delovni tovariš Dušan Furlan. V našem kolektivu smo skupno z njim skromno, a zato toliko bolj iskreno in prisrčno proslavili ta njegov življenjski jubilej, saj je tov. Dušan eden izmed tistih ljudi, ki jim iskrenost in prisrčnost odlikuje značaj.
Tov. Dušan Furlan je že od rane mladosti začel živeti težko življenje primorskega mladeniča, ko se je moral spričo fašističnega nasilja skupno z družino zateči iz rodnega Sempolaja čez mejo v Jugoslavijo. Tam so mu tekla študentska leta v Mariboru na Štajerskem, kjer je dokončal gimnazijo, nato pa je nadaljeval pravne študije na univerzah v Zagrebu in Beogradu.
Kot mlad študent se je tov. Dušan aktivno udejstvoval na športnem polju, predvsem v plavanji^ smučanju, jadralnem letalstvu in v alpinistiki in prav v krogu alpinističnega odseka Slovenskega planinskega društva se je pod vplivom nekaterih vidnejših levičarskih političnih delavcev začel ideološko izraziteje opredeljevati v smeri levičarstva, čeprav se je za napredne misli ogrel že v družinskem krogu.
Malo pred izbruhom druge svetovne vojne se je z družino preselil v Banjaluko v Bosno, kjer ga je tudi zajela okupacija. Toda tov. Dušan je bil na veliko preizkušnjo, pred katero je bila postavljena svobodoljubna slovenska in vsa jugoslovanska mladina, te-ddj že povsem pripravljen. Točno je vedel, kaj je njegova dolžnost, dolžnost poštenega in predanega rodoljuba in tako se je že proti koncu oktobra l. 1942 pridružil bosenskim partizanom in vstopil v slavni 5. krajiški odred. Z bosenskimi partizanskimi borci je preživel v stalnih hudih bitkah zimo 1942-43 na herojski Kozari, na ka-
Na volišču v Trebčah

Na trg. zbornici sestanek o sejmu Alpe-Adria
Danes dopoldne se bodo na tržaški trgovinski zbornici sestali tajniki tržaške, goriške in videmske trgovinske zbornice, prisotni pa bodo tudi nekateri strokovnja. ki. Na sestanku bodo obravnavali različna vprašanja povezana s sejmom1 Alpe-Adria, ki bo v začetku junija v Ljubljani, v zvezi s sestankom, ki bo 6. maja v Ljubljani med predstavniki trgovinskih zbornic dežele Furlani j a-Julijska krajina in predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške. Na sestanku v Ljubljani bodo prvenstveno govorili o kontingentih za sejem Alpe-A, dria.
NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
V kratkem enodnevni seminar za slovenske otroške vrtnarite
Filobus in tramvaji na dan 1. maja
Vodstvo tramvajske službe A-cegata sporoča, da bodo 1. maja redno, a nekoliko v skrčenem obsegu od 5.30 do 22.30 obratovale vse tramvajske, trolejbusne in fi-lobusne proge razen prog št. 3, 8, 14, 18 in 26. Na vozilih bodo opravljali uslužbenci službo prostovoljno. Tramvaji št. 6 bodo vozili samo na odseku Trg Goldoni-Barkovlje. Qd .22.30 do 1. ure bodo nastopila službo vozila na nočnih progah 31 ln 32. Vozila bodo obratovala na vseh progah v presledkih 15 minut, nakar se začne redna, nočna služba.
1- in 2. maja bodo uradi Generalnega konzulata Federativne socialistične republike Jugoslavije zaprti zaradi prvomajskega praznik*.
V	tržaški občini je bilo 198.028 volivcev in volivk, volilo pa jih je 186.229 ali 94,04 odst., v devinsko - nabrežinski občini je bilo 3.930 oddanih glasov ali 95,97 odst., v miljski občini 8.489 ali 97,01 odstotka, v repentaborski 380 ali 94,52 odst., v zgoniški 816 ali 98,19 odst. in v dolinski 3.352 ali 96,07 odstotka.
Volitve so povsod v Trstu in v okoliških občinah potekale v redu in je že v nedeljo velika večina volivcev in volivk izpolnila svojo državljansko dolžnost, saj je v nedeljo ob 22. uri bilo že 81,79 odst. oddanih glasov. Seveda pa je prišlo na posameznih voliščih tudi do nekaterih zanimivih primerov in med njimi do edinstvenega primera volivca, ki je pojedel glasovnico za senat. Ta primer se je pripetil na volišču št. 300, na katerem se je v nedeljo ob 16.20 predstavil volivec Francesco Ru-mi, ki je prejel od predsednika dr. Elia Apiha dve glasovnici. Za poslansko zbornico je glasoval pravilno, za senat pa je bil nervozen in se je zmotil in je prosil predsednika, da naj mu da drugo glasovnico. Ko je izročil drugo izpolnjeno glasovnico, ga je predsednik vprašal, naj prvo vrne, da jo bodo uradno uničili. Vendar je bilo vse zaman, ker jo je Rumi že pojedel, da ne bi nihče izvedel, kako je glasoval. S tem je Rumi prekršil veljavne predpise, ki predvidevajo, da je treba vse glasovnice predati volilni komisiji. Kaznovan bo z globo 3000 lir.
V	Zgoniku je neka volivka kar sama vrgla glasovnico v volilno skrinjico in to glasovnico za poslansko zbornico v skrinjico za senat. Ta napaka ne bo imela nobenih posledic, saj bodo najprej odprli skrinjico z glasovnicami za senat in bodo takoj opazili glasovnico, ki ni rumene barve in jo "preselili)) v pravilno skrinjico. Na istem sedežu pa je neka druga volivka lepo zlepila obe glasovnici skupaj.
Za volitve so se vrnili v Trst tudi številni Tržačani, ki ne prebivajo več na našem področju in so se preselili za delom ali drugimi opravki v druge pokrajine h v tuje države. Tako sta prispela iz Capetowna (Južna Afrika) Romano Vlahov in njegova mlada žena in to z navadno ladjo, ki Je najprej pristala v Angliji. Iz Caracasa v Venezueli pa je prispel v Trst 64-letni Marino Košuta, ki le izvedel, da ne more voliti. "1 se je 1949. leta in so njegovo ime že zdavnaj črtali iz volilnih seznamov. Zato je sedaj lahko samo uredil vse potrebno, da bo glasoval na prihodnjih volitvah. Skupno računajo, da je prispelo v Trst iz tujine okoli 3000 oseb, od katerih 1.300, ki so vpisane v tržaškem volilnem seznamu in ki so stalno odsotne.

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,iimi|,n
ZA 1. MAJ ZVEZDE ZA ZASLUGE NA DELU
Sedem Tržačanov naziva <rdelovnega
bo deležnih mojstra»
Podelitev odlikovanj bo v prostorih trgovinske zbornice v prisotnosti podtajnika ministrstva za delo
Za prvi maj je postala navada, da proglasijo »delovne mojstre«, katerim podelijo tudi odlikovanje zvezde za zasluge. Gre za držav-ljane, ki so se posebno odlikovali in izkazali glede sposobnosti na delu .marljivosti in nravstveno-sti. la odlikovanja delijo na svečan način na uradni ceremoniji, ki je vsako leto prvega maja. Letos bodo razdelili odlikovanja v prostorih trgovinske zbornice na delavski praznik ob 10.30. Vlado bo zastopal na ceremoniji podtajnik ministrstva za delo Ceccheri-ni.	• • , . ■
Letos je predsednik republike Segni podelil zvezdo za zasluge li° osebam v deželi Furlanija-Ju-lijska krajina. Dobe jo Tržačani: Alessandro Bongardi, ki je že mnogo let zaposlen v knjigarni!
Borsatti; funkcionarja podjetja.
Stock Guido Culino in Valdema-ro Slavich; uslužbenec zavaroval;; -netič:' r,e družb** RAS ITmhprtn Talicnflir??	-
<• ™»!»
šole na odprtem v Kolonji
Festival
reklamnih filmov
Smo že pred festivalom reklamnega kinematografskega in televizijskega filma, ki ga tržaški ve-lešejem prireja že šest let. Z velesejmom sodelujejo združenja ANICA, FIP in UPA skupno z zainteresiranimi tehničnimi organizacijami ter s centrom za gospodarski razvoj v Trstu. Festival se namreč prične jutri, danes pa se sestaneta razsodišči, ki bosta na koncu festivala določili, komu se dodelijo nagrade. Prvi nagradi sta reprodukcija miramarskega gradu v zlatu in zvon sv. Justa za najboljši kinematografski in televizijski film. Na razpolago ju je dala ustanova tržaškega velesejma. Nadalje je dala skupno z drugimi ustanovami še dve nagradi po 1 milijon in eno nagrado pol milijona lir. Filme si bo-ao ogledali samo strokovnjaki. 5. maja ob 11. uri pa bodo javno predvajali nagrajene filme v Novinarskem krožku.
Ceremonija podelitve nagrad zmagovalcem festivala bo v soboto zvečer v hotelu Excelsior po večerji, ki jo bo priredila turistična ustanova ob navzočnosti predsednika italijanske radiodifuzije grofa Papafava. Sxupno s festivalom. ki bo trajal od 1. do 4. maja, bo tudi vsedržavno zasedanje za kinematografsko in televizijsko reklamo, ki pa se prične 3. maja ob 11.40 v veliki dvorani trgovinske zbornice. To zasedanje se konča 4. maja zvečer.
r.e družbe RAS Umberto Talkper;: uradnik —->— j—rt- f nih voz
tovarne «uasnm» Giuseppe Vocj-no in uslužbenec Acegatd Cafih Zanon. Na Goriškem dolbita odlikovanje uslužbenec podjetja Fon-derie Officine iz Gorice Fprdinan-do Eremondi in uslužbenec elek; tromehaničnih delavnic v Tržiču Angelo Fema. V videmski pbjcra. jini dobijo odlikovanje Giuseppe del Ben, ki je zaposlen v tiskarni Daretti v Vidmu; Umberto Rinal;, di, uradnik družbe ((Adriatica di Elettricitii« in Margarit Angnia, uradnica v upravi kmetijskega-posestva Canciani v Varmu.'
Se en dan nas loči od prvega
ljajo spomin na pretekle borbe,, ugotavljajo dosežene uspehe ip nekako preštevajo svoje vrste za nadaljnje akcije za izboljšanje svojega gmotnega in socialnega položaja. Ce se namreč ozremo za' leto dni nazaj, vidimo, da so zla: sti kovinarji s trdim, a vztrajnimi in nepopustljivim bojem iztrgali industrijcem precejšnja izboljšanja. A tudi druge stroke so napredovale, seveda le z borbo. Pri tem pa ne izgubljajo delavci izpred oči splošnih vprašanj in praznujejo prvi maj pod geslom: Za mir, razorožitev ter za udeležbo delavcev pri vodenju gospodarskega in socialnega življenja v državi.
Kot vsako leto prireja Nova de-' levska zbornica tudi letos na Trgu Perugino ob 10.30 osrednje sindikalno zborovanje, na katerem bosta govorila član osrednjega tajništva CGIL Luigi Nicosia in
član glavnega odbora Delavske zbornice Franc Gombač, medtem ka bo zborovanju predsedoval glavni tajnik DZ Arturo Calabria. Ob 9. uri pa se bodo začeli delavci zbirati pri Sv. Jakobu, oz. pri Trgu Peštalozzi, od koder bo dc ob 9.30 v povorki krenili :ia kraj zborovanja. Sindikalna zborovanja bodo v nedeljo dopoldne tudi v Miljah, Križu in Nabrežini. Na Proseku ,pa priredi ob 11. uri javno zborovanje krajevna sekcija Krt. Govorila bosta Marija Bernetič in Davide Pescatori. Ob 16:30 uri bo 'ljudska veselica v ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 v Trstu; Udeležence bodo po-'zidravilL Vidali, Šema in Marija 'Bernetič. Zvečer bo ples. Ob 16. uri priredi ljudsko veselico tudi sekcija KPI v Ljudskem domu v Križu. Tudi tu bosta pozdravila udeležence Vidali in Marija Bet-
uprava obvešča
... pokrajinska ________
družine otrok, ki so se vpisali v šolo na odprtem v Koloniji, da i>odo -šolo odprli v ponedeljek 6. maj*.. . y/ i;f
Otrpel naj se zberejo v pone. deljek ob 7.30 v Ul. Lavatoio, vo. gal, / Txga. Oberdan, od koder bodo ob 8: uri' odpotovali s poseb-maja, velikega delavskega prazni-1™^	°P?nskega tramvaja
k, ko vsi delovni Ijodj, pto»l.v-	'UST^HSL
osebja do šolskega sedeža. Otroci naj .prinesejo s seboj pozivno pismo, ki jim ga je poslal pod-porni ;ur*d "pokrajinske uprave. V šolski! menzi bodo otroci dobili jutranjo malico. Po šolski maši bo uradna otvoritev šole, nakar se bodo ; otroci ob 11. uri vrnili' v toešto. V sredo 8. maja se bo aačel redni pouk. Odhod s Trga Oberdan bo vsak dan ob 8. u-ri, povratek pa ob 18. uri.
■ __________
Dijak pod motorjem: trije v bolnišnico
Sinoči nekaj čez 20. uro sta se po Mi rafti afskem drevoredu peljala z motorjem 26-letni Josip Kocman iz Saleža ter 22-letna Ana Stubel iz Sempolaja. Tik pred njima se je peljal, v smeri proti Bar-kovljam tramvaj št. 6. Na pokopališču med' železniško postajo in
Rojanom se je tramvaj ustavil in iz rijega je izstopilo nekaj potnikov. Med njimi je bil tudi 16-let-ni dijak Antonio Perini iz Ul. Boc-caccio 11, ki je po nesreči zašel pod motor, ki ga je vozil Kocman. Zaradi trčenja so se poškodovali Perini in oba potnika na motor-ju. Stubljevo so prepeljali v do]-nišnico z nekim zasebnim avtom. Zdravniki so ugotovili, da se je dekle poškodovalo po rokah, kolenih in levem delu čela. Sprejeli so jo na J. kirurški' oddelek, kjer se bo mpnalaiiidraviti'• okoli teden dni.
Precej teže pa se je poškodoval Kocman, ki'bo ostal v bolnišnici-, in sicer na stomatološkem oddelku, kar 30 dni. Mladenič se je poškodoval po obrazu ter si zlomil levo ličnico. Poleg tega je tudi krvavel iz nosa.
Periniju pa so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč. Mladenič se je namreč le laže poškodoval po desnem zapestju, po levi dlani, po nosu in desnem licu. O-zdravel bo v 8 dneh.
Predavali bosta dve profesorici iz Ljubljane o glasbeni in jezikovni vzgoji predšolskih otrok
V kratkem bo Prosvetna zveza o Trstu priredila enodnevni seminar za vzgojiteljice predšolskih o. trok. Seminar bo razdeljen glede tematike v dva dela, in sicer; cGlasbena vzgoja, oblike dela v otroškem vrtcu» ter ^Jezikovna vzgoja, sredstva zanjo«. Predavatelja bosta prof. (Jostič in prof. Mrakovčič iz Ljubljane. Predava, nja pa bodo ilustrirale dijakinje srednje vzgojiteljske šole iz Ljub-ljane. Med slovenskimi vrtnaricami vlada veliko zanimanje za seminar, od katerega si mnogo obe. tajo, čeprav bo tako kratek.
Pobuda Prosvetne zveže je zelo umestna in vredna vse pohvale. Pri tem pa se nam spet vsiljuje vprašanje, na katero naši šolniki že precej dolgo časa čakajo odgovor.
Zakaj pristojne šolske oblasti ne prirejajo za slovenske šolnike tečgjev in seminarjev? To zimo si je pedagoški oasek Sindikata slovensKe šole v Trstu sam pomagal, kolikor je pač mogel spričo svojih skromnih sredstev. Solniki so že večkrat zaprosili pristojne oblasti, naj bi priredile seminar, toda zadeva je še vedno na mrtvi točki. Ne bomo ponovno omenjali seminarja za italijanske šolnike in dijake v Kopru. Tukajšnje šolske oblasti zatrjujejo, da je to popolnoma drugačna zadeva in da se je porodila ta zamisel, in tudi uresničila, za. radi drugih, različnih razmer, da ima pač, drugačno ozadje. Pustimo ob strani tudi,neko reciproci-teto, vendar ile moremo mimo potrebe in koristi tečajev, ali seminarjev. Sami šolski predstojniki dobro vedo, da se morajo šol. niki izpopolnjevati, če hočemo, da šola ne bo nazadovala. Solniki se tega tudi zavedajo. Sami se izpopolnjujejo, da so na tekočem, da jih šola ne preraste, da učencem nudijo čim več, da zadostijo tudj svoji notranji potrebi in želji, vendar vse to ni dovolj in ni popolno. Kakor dijak potrebuje profesorja, tako profesor ali u-čitelj potrebuje strokovnjaka, ki se je v posamezni stroki bolj izpopolnil zaradi svojih študij in izkušenj, Nd seminarjih pa se tudi razvije diskusija med slušatelji in predavatelji, kar ima velik pomen. A kaj bi naštevali vse te stvari, ki so pristojnim oblastem dobro znane.
Prav slovenske vrtnarice so glede tega najbolj na slabem. Dejstvo je namreč, da nimamo nobe. ne šole za slovenske otroške vrtnarice, ki morajo obiskovati italijansko šolo, da lahko dobijo diplomo. Vsak lahko razume, v kakšnih težavah se znajdejo, ko pridejo v slovenski otroški vrtec in marsikateri celo zmanjka be. sed ni ‘zaklad. Dokler ni te šole, ki bi jo morali imeti, naj bi vsaj priredili daljše tečaje ali seminar, je. Kdor zadeve ne pozna, se mu stvar zdi nemogoča, a je resnična.
Obvestilo izseljencem
Ministrstvo za prevoze je odredilo, da se izdajo brezplačne poimenske vozovnice drugega razre-da osebam, ki so prišle volit iz inozemstva na svoje stroške. Seveda velja to samo do državne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinniiiiiimimiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiii
POROČILO TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Porast življenjskih stroškov od marca lani za 10.3 odst.
Porast zaposlenih in občutno zmanjšanje števila nezaposlenih oseb
Tržaška trgovinska zbornica je objavila svoje redno mesečno poročilo o gospodarskem položaju našega področja v mesecu marcu.
Iz poročila, na katero se bomo še povrnili, povzemamo podatke o življenjskih stroških, zaposlenih in brezposelnih.
Indeks življehjskih stroškov je v tržaški občini dosegel marca 77.13 (osnova stanje 1938. leta je enaka 100), medtem ko je znašal februarja 76.57. Y primerjavi z marcem lanskega leta (indeks 69.94) se je indeks življenjskih stroškov letos povečal za 10.3 odstotka.
Na celotnem področju je bilo 31. marca letošnjega leta 94.843 zaposlenih oseb in 440 več kot februarja odnosno 0.5 odst. več kot marca lanskega leta.
Brezposelnih je bilo 31. marca 8568 in 286 manj kot februarja.
V primerjavi z marcem lanskega leta se je število brezposelnih znižalo za 1664 ali za 16.3 odst.
N» volišču za Gropado • Padriče
Nezgoda nočnega čuvaja
V zgodnjih jutranjih urah včerajšnjega dne se je v čistilnici «Shell» pri Sv. Soboti ponesrečil 52-letni Liberio Voivoda iz Ul. delle Campanelle 243. Moški, ki je v trenutku nesreče opravljal dolžnost nočnega čuvaja, se je pri obhodu v notranjosti podjetja spotaknil ter padel na tla. Pri tem se je pobil po desnem sencu. Sele dve uri po nesreči je telefoniral na rešilno postajo RK. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti okoli 7 dni.
Tovornik s ceste onstran Fernetičev
Ko je včeraj okrog 17. ure 29-letni Enzo Škrab iz Ul. Lamar-niora 3 vozil prazen tovornik podjetja Alberti iz Sežane proti Trstu, ga je na ovinku pred obmejnim blokom na Fernetičih premagal za hip spanec. Zgubil je nadzorstvo nad vozilom in je zavozil s ceste. Sreča v nesreči, da je tovornik obtičal pol na cesti, pol pa izven ceste. Tovornik je hudo poškodovan in so ga tržaški gasilci odstranili s ceste ter odpeljali v Trst. Ponesrečenega šoferja, ki se je močno udaril v giavo in je dobil pretres možgan, pa so z jugoslovanskim rešilnim avtom odpeljali v izolsko bolnišnico. Tu so mu nudili prvo zdravniško pomoč in so ga hoteli obdržati na zdravljenju, toda na njegovo izrecno zahtevo so izpustili.
ga
Prometna nezgoda švicarske državljanke
Včeraj nekaj po 11. uri je prišlo v Ul. Bernini v bližini Ul. del Bosco do lažje prometne nesreče pri kateri se je nekoliko poškodovala 23-letna švicarska državljanka Ria Koster iz Zuricha, Dekle so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč zaradi prask na čelu. O-zdravela bo v 4 dneh.
Do nesreče je prišlo, ko se je Kosterjeva peljala z avtom Fiat 1500 ZH 14457,8, ki ga je v smeri predora Sandrinelli upravljal 29-letni Pietro Dicech. Nenadoma je z leve strani privozil rešilni avto RK, ki je trčil v Fiat 1500.
meje. To velja samo za tiste volivce, ki bodo pokazali volilno potrdilo, ki nosi žig volišča.
^Turistični vlaki»
Uprava državnih železnic je tudi letos poskrbela za uvedbo tako imenovanih »turističnih vlakov«, ki se jih bodo v turistični sezoni lahko posluževali vsi tisti, ki bodo hoteli obiskati razne turistično pomembne kraje. Ti vlaki dajejo tudi možnost zagotovitve ležišč v hotelih, kolektivnih ali individualnih izletov z avtobusi itd.
Iz Trsta bodo vozili naslednji • turistični vlaki«: od 18. do 23. maja Trst-Pariz, 31. oktobra Trst-Rim in 5. nov. Trst-Rim.
Poskus samomora
Zaradi duševne razrvanosti je 36-letna Jole De Vito Piscitelli iz Miramarskega drevoreda 23 zaužila predvčerajšnjim zvečer 4 tablete nekega zdravilnega preparata (gre baje za uspavalne tablete). Nekoliko pozneje je zaužila še 4 tablete, nakar so se okoli 22. ure pokazali prvi učinki zastrupitve. 2ensko so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na 2. zdravniški oddelek s prognozo 4 dni zdravljenj«.
Gledališča
GLEDALIŠČE VEHD1
Danes ob 21. uri tretji simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Pietra Argenta in s sodelovanjem pianist« Joerga Domusa.
Na programu so skladbe Pizzettija Beethovna in Hačaturjana.
Nazionale 16.00 «La ragazza che sa-peva troppo« Prepovedano mladini.
Arcobaleno 16.00 «Fiume rosso« John Wayne.
Fenice 15.30 (cltaliani e le donne«. nicolor. Peppino De Filippo.
Excelstor 14.00 17.45 21.45 «11 Gatto-pardo« Technicolor. Burt Lancaster, Claudia Cardinale.
Grattacielo 16.00 «1 misteri di Parl-gi» J. Morreau.
Supercinema 16.00 «Iil monaeo di Monza« Toto, Celentano, Macario, Nino Taramto.
Alabarda 16.00 «11 tesoro del lago d’ar-gento« Technicolor. Lex Barker.
Filodrammatlco 16.00 cli comandan-te Jim«.
Aurora 16.30 «Budda».
C ris ta 1 lo 16.00 «West slde story» — Technicolor. Prepovedano mladini.
Capltoi 16.00 «L'attirtlo delila violem-Za» David Nlven.
Garibaldi 16.30 «11 giorno piti corto« Zabavni film.
Massimo 16.30 «La spada del Cid« — Technicolor. Roland Corey.
Impero 16.30 21.55 «Hatari».
Moderno 16.00 «Tot6 Peppino e i fuoriilegge« Totb, p. De Filippo.
Astorla 16.00 «Boccaccio 70» Technicolor. S. Loren Prepovedano mladini.
Astra 16 30 «1 normannl« Technicolor.
Vlttorio Veneto 15.00 iiSessualita« — Technicolor. Paul Newmann. Pre povedano mladini.
Abbazia 16.00 «1 pascoll deirodio« Eroi Flynn, Van Heflin.
Marconi 16.00 «Boris il leggendario maeedone« Technicolor.
Ideale 16.00 «1 flgn dei moschettie-ri».
Skedenj 14.00 «La carica delle mille frecce« Technicolor. George Mont-gomery.
Razstave
La Cavana: Danes ob 11. uri o-tvoritev osebne razstave slikarja Rema Gordigianija.
Razna obvestila
Tajništvo Mladinske iniciative sporoča. da bo seja glavnega odbora v četrtek 2. maja ob 20.30.
Darovi in prispevki
Ob prvi obletnici smrti pok. Zore Brce iz Gropade daruje družina Kalc s Katinare 1500 lir za Dijaško Matico.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. in 29. aprila se Je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo Pa Je 14 oseb.
UMRLI SO: 78-letni Emesto Cohen, 68-letni Giuseppe Zupančič, 88-letna Maria Petaros vd. Gomisel, 76-letni Antonio Vidutll, 77-letni Sebastiano Pietrobon, 76-letni Carlo Carpani, 74-letni Ugo Miani, 75-letni Carlo Sterni, 68-letni Matteo Doz, 79-letna AO-na De Rosa, 68-ietni Guglielmo Ram-roth, 82-letna Filomena Kolenz por. Štrukelj, 70-letna Emma Bassl, 93-Ifctma Teresa Cramer vd. Sohiavon.
NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda. Istrska ul. 7; de Lei-tenburg. Trg S Giovannl 5; Ai Due ■ Mori, Trg Unita 4; Prendlni, Ul. Ti-ziano Vecellio 24.
Mali oglasi
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino iiMAGLIABELLA« na Korzu Garibaldi. n (Barrlera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri naš dobit« veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic ln perila za ženske, moške h> o-troke po uajnlžjlh cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem leziku. Prt n»' kupu dobite primerno darilo .
PHI MAGAZZINU FELICE — Trst Ulica Carducct 41. DOBITE; ženske, moške In otroške dežne olašče, bunde, hlače, Jopiče In srajce najboljših vrst in znamk po nainiijlh cenah. PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV višina 2 metra po 500 lir kv. meter! termoplastlčru podi. ploščice «Sllion»-plastične preproge, zagotovljena namestitev. brezplačni predračuni. Zanimajte se pri ilTALPLAST« Trst. Tr« Ospedale C, tel. 95-919.
1SCEM od 15—20-letno začetnico a" praktično za trgovino sadja- Gerdol, Ulica Udine št 32.
VitRAJ V PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLAST}
Svečanosti na treh gradbiščih v Ul. Vasari in v naselju S.Sergio
hkof pri gradnji nore osnovne šole v III. Vasari in gradnji atlaškega vrtca v naselju S. Sergio, kjer so položili tudi temeljni kamen za novo tržnico'
generalni komisar dr. Mazza in župan dr. Franzi! zapuščata poslopje v Ul. Vasari
12 UR PO NAPADU Nfl JUGOSLOVANSKO TURISTKO
Ha podlagi približnega opisa aretiran roparski napadalec
Aretirali so ga v vlaku pri Pordenonu in našli pri njem skoraj vso uropano vsoto 65.000 lir
Le dvanajst, ur po ropu ,se je Policijskim agentom posrečilo, da j® aretirali 21-letnega Slavka Ka-ki je v soboto zjutraj oropal Jugoslovanski turistki Vukici Da-all°v por. Danilov 65.000 lir. Poli-Isti so našli pri aretirancu skoraj s° ugrabljeno vsoto.
K°t smo že poročali predvčerajš-Sr!?-’ se Danilovi pridružil v , edišču mesta neki jugoslovanski ^ogunec, ki je zagotovil ženski, u. Jo bo povedel v neko trgovino, -er bo lahko nakupila razno bla-Po najugodnejših cenah. Dani-j Va. mu je verjela ter je odšla ]■ hjim. Zlikovec pa jo je odpe-j** k Sv. Soboti. Ko je zvedel, jj* ima ženska v torbici precej
zgodnjih jutranjih urah poda na konjsko dirkališče pri Montebel-lu. Ne gre tja sicer vsak dan, vendar pa zelo pogostoma. Usede se na klopico pred konjskimi hlevi ter opazuje vse, kar se tam dogaja.
To je Jorl storil tudi včeraj, toda niti m pamet mu ni prišlo, da bi imel lahko njegov včerajšnji jutranji sprehod hude posiedi. ce. Upokojenec je namreč mirno sedej na kloipici, ko je iz nekega hleva pridivjal konj, ki ga je podrl na tla ter mu povzročil razne poškodbe na glavi, zaradi katerih se bo moral zdraviti v bolniš-r.ici 2 tedna.
Včeraj so bile tri slovesnosti na treh gradbiščih javnih poslopij. Ob 10.30 so predstavniki oblasti, med katerimi sta bila tudi vladni komisar dr. Mazza in župan dr. Franzil, prisostvovali položitvi temeljnega kamna nove tržnice v naselju San Sergio in pokrifju otroškega vrtca v istem naselju; ob 11.30 pa pokritju osnovne šole v Ulici Vasari.
V obeh pokritih javnih zgradbah so si predstavniki oblasti in gostje ogledali vse prostore in se zanimali za razne tehnične podrobnosti, ki so jim jih graditelji pojasnjevali.
Najvažnejši objekt je brez dvoma gradnja osnovne šole v Ulici Vasari, ki so jo začeli graditi 8. oktobra lani. Sicer pa so z začetkom del te šole zelo zavlačevali. Vladni komisariat je odobril zadevne načrte že septembra leta 1958 in tedaj so predvidevali, da bo šola stala 191.673.190 lir. Toda zaradi raznih birokratskih in drugih zaprek so se dela začela, kot smo že omenili, šele lani oktobra in bodo stala skoraj 50 milijonov lir več, ker se je med tem časom zvišala cena gradbenega materiala in plače delavcem. Zato bodo sedaj stroški za to šolo znašali skupno 239.787.670 lir. Za gradnjo šole je državna uprava prispevala 120.000.000 lir, ostali izdatek pa bo šel v breme občinske uprave, ki je v ta namen najela ustrezno posojilo pri Tržaški hranilnici.
Sola bo zgrajena po najbolj sodobnih gradbenih in higienskih predpisih in bo imela poleg učilnic in upravnih prostorov tudi prostore za odmor učencev. V stranskem krilu poslopja pa bo telovadnica, ki bo neposredno povezana z glavnim krilom poslopja. Vsa dela naj bi po predvidenih načrtih trajala 510 dni. Po dosedanjem poteku del pa podjetje računa, da bo lahko izročilo šolo občinski upravi pred določenim rokom.
Tudi otroški vrtec v naselju San Sergio spada med tista dela, za katera se je občina že svoj čas obvezala, da jih bo izvršila, ker so nujno potrebna. V tem naselju stanujejo predvsem delavske družine, ki so bile do sedaj v velikih težavah, ker niso imele otroškega vrtca. Stroške za gradnjo vrtca, ki bodo znašali 45 milijonov lir, v celoti krije vladni komisariat. Tudi tržnica v tem naselju je bila zelo potrebna, ker so pristojni uradi, ko so sestavili načrt naselja, spozabili« na prostore za tržnico in za trgovine. Zato bo v poslopju tržnice, ki bo stala nekaj nad 29.000.000 lir, 6 prostorov namenjenih za stojnice
VOLITVE SO V VSEJ POKRAJINI POTEKALE V NAJVEČJEM REDU
Dokončni neuradni izidi za senat v gorički doberdobski, sovodenjski in števerjanski občini
SENAT Goriško volilno okrožje
pilarja, se je v bližini begunske-*? taborišča odločil za rop. Bli-j*ovito je iztrgal torbico ženski , rok ter jo ucvrl po hribu r.a-tf%r. Danilova ga je sicer zaeie- > toda kmalu ji je pošla Pa. Pozneje se je podala <na • .-ko-
5h,'wiati.-:iav^e varn°sti pri Sv. “oboti, kjer je prijavila dogodek.
Policisti so takoj nato telefonirali na razne policijske in kafabi. njerske postaje ter jih obvestili “• ropu. Poleg tega so tudi približ-opisali zunanji videz mladeniča. ki je oropal Danilovo. O dogodku so obvestili tudi železniško količijo. In kakor nalašč še je Prav tem agentom posrečilo, da so l2s'.edili zlikovca
ter 6 lokalov za trgovine, lekarno in morebiti tudi za poštni urad.
iiiiimmiliniilimiiimmiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiii,n,|,m||||
OKROŽNICA MINISTRA ZA TRGOVINSKO MORNARICO
. Kot je znano odoelje nekaj rez j?Ufo iz Trsta brzi vlak proti oh"1«!*! Milanu. Agenti, ki so Mi «o	0 r°Parskem dogodku,
j. skrbno pregledovali vse osebe, t>njSo Pcfcovalp s,tem vlakom. !Ve-e*emu Umed nrfi Jiii* e °’	na^tel na mlide-
Pna' katerega zunanji videz jg E-i k'.noma odgovarjal opisu, Ki so prejeli. Se preden je vlak "al na postajo v Pordenonu
! a!i rna
t:. i* Prav on ugrabil Danilovi 65 USo Jir ter ie Povedal, da se n,,® Kale ter da je zbežal iz be-t n»ke<>a taborišča v Latini. Agen-,>. našli pri niem skoraj ves eiiv.^.kt «a jo bil ugrabil. Pn-j-^De.to. da bodo K aleja v arat-Por^ Prepeljali v Koronejske za-
letečega oddelka se je jt>	da so aretirali tatu, ki
p,.,*•!•"». ukradel 80.000 lir 37-letno-• Fulviu Bonetti iz Ul. Franca
Boostrili bodo nadzorstvo
: * v .	1 *	i%- • ■	*	* t ■
za čistost obalnih voda
Navodila se nanašajo predvsem na prepo-ved spuščanja nafte in olj iz ladij v morje
ga prijeli in g£ potem odpela 1 "a policUsko postajo v tem stu. Mladenič je kmalu priznal,
r-a®’ upravitelju avtomobilske gabri? v Mazzini 1. Bonetta je s.J_avil tatvino policijskim obln-ter obenem povedal, da" jč tislhA’ z denarjem izginil tudi 3j ,‘benec Aurelio Schoffer, star ‘st iz Ul. Gozzi' 5. Policistom JU Je posrečilo, da so kmalu ori-bieHu8 sled Shofterju ter ga te-Seki« zas'lSaL. Osumljenec je j» časa okleval, tods nazaduje
priznal svojo krivdo.
K°nj ga je podrl
r.e„ajljubše razvedrilo za 78-let-u y„ upokojenca Edmonda Jorlja sv,- Marka 19 je, da se v
Ttimna
Vprašanje okuževanja vode v Tržaškem zalivu je bilo v zadnjih letih predmet številnih intervencij ,v U..aškem ppkrajiaskem ’ in občinsk^n,s\jetu. Zlasti so $e pfoti umazaniji, ki jo spuščajo v morje ladje, ki prihajajo j v tržaškq pristanišče' in še posebno petrolejske ladje, ki v zkiivu čistijo svoje cisterne, upravičeno pritoževali ribiči, ker je bilo v povojnih letih zaradi tega uničenega mnogo ribjega zaroda. Poleg tega .pa je umazanija v poletnih mesecih zamazala obalo, kjer se kopa na tisoče ljudi. Zato so se pritoževali tudi lastniki kopališč in seveda meščani, ker je bila od časa do časa celotna obala tako zamazana z naftnimi ostanki, da ni bilo mogoče najti kotička, kjer bi se človek lahkp- kopal, ne da bi se umazal.
Pokrajinska in občinska uprava sta mnogokrat posredovali pri pristaniškem poveljstvu, kakor tudi neposredno pri ministrstvu za trgovinsko mornarico. Toda vsa dosedanja posredovanja niso skoraj nič zalegla. Zato upamo, da bo kaj več zalegla okrožnica, ki jo je v preteklih dneh poslal minister za trgovinsko mornarico Ma-erelli"- vsem pristaniškim poveljstvom, ki vsebuje točna navodila za borbo proti okuževanju morskih voda z naftnimi ostanki, in sicer na osnovi mednarodnih obveznosti, ki so bile sprejete leta 1954 v Londonu, in naknadnimi dopolnilnimi predpisi.
Ta navodila se sklicujejo predvsem na določila navigacijskega zakonika glede prepovedi spuščanja v morje na področju teritorialnih voda vsakršne umazanije in zlasti še ostankov naftnih in drugih oljnatih proizvodov. Pol“g tega pa določajo strogo nadzorstvo
JMMUUk-
nad obalnimi skladišči in čistilnicami mineralnih olj.
Zaradi tega so bila vsa pristaniška poveljstva opozorjena, naj izvajajo v sodelovanju s finančno stražo in pomorsko policijo strogo nadzorstvo in naj proti kršite-Ijem uvedejo najstrožje denarne in disciplinske kazni, ki jih dolu-čajo obitoječi zakonski predpisi.
Medtem ko pišemo te vrstice, je v polnem teku preštevanje j>la: sov za senat na vseh 56 voliščih v goriški občini kakor tudi na voliščih po slovenskih in ostalih db-činah goriške pokrajine. Skrutina-torji so namreč po 14. uri najprej začeli s preštevanjem glasov, ki so bili oddani za senat, ker je ta postopek enostavnejši in se hitreje zaključi. Veliko bolj zamudno je preštevanje glasov, oddanih za poslansko zbornico, ker morajo skrutinatorji prešteti tudi vse preference.
Volitve so. v naši pokrajin^ p<pte-kgle povsem normalno. Volivci. so dostojno prihajali' na voliščtj, vili svojo dolžnost in so pojem-odšli po opravkih.' Na nobenem, volišču, ni bilo,,gneč?; -čeprav je večina volivpev' prišla na volišče v, dopoldanskih urah. V nedigfjo,..'
Vreme je bilo na splošno naklo-njeno, volilnim operacijam. V nedeljo dopoldner je bilo : nekoliko. Oblačno, popoldne- .pa je maniša nevihta, ki pa - se ,j^ kmalu polegla, prisilila volivce;, da so svojo državljansko dolžnost .odložiti za kakšne pol ure. V ponedeljek zjutraj sp zamudniki od$li p;4 volišče ob sončnem vremenu. Na večini .sedežev sploh -ni bilo več volivcev, samo skrutinatorji so še čakali. Da bi bila udeležba čim večja, so si stranjce prepisale ime-. na tistih, kj v. nedeljo še niso volili, in jih, v ponedeljek pismeno povabile, naj gredo volit in da imajo na razpolago ves dopoldan do 14 ure.
Precej volivcev pa je hotelo oddati svoj glas čimprej. Nekateri so se predstavili na volišču že takoj ob 6. zjutraj. Med temi je. bil 53-letni Candido . Rosin.. iz jTOj-o Largo Cugliat. Dejansko je bil Rosin prvi Goričan, ki je
prebivalca iz zglasila na sedežu' že v soboto zvečer; ker pa so se volitve začele šele naslednje jutro, so morali karabinjerji uporabiti vso svo-jo dobro voljo, da so ju' poslaM domov.
Volišče št. 12, Ul. Rotta 2
»sw4s
Volišče št. 13, Ul. Rotta 2 MSI 65, KPI 22, PLI 19, PSDI 50, KD 301, PRI 8, PDIUM 13, PSI 28 Volišče št. 14, Ul. Capuccini 10 MSI 45, KPI 48, PLI 3, PSDI 16, KD 288, PRI 1, PDIUM 14, PSI 33 Volišče št. 15, Ul. Capuccini 10 MSI 50, KPI 35, PLI 16, PSDI 77, KD 306, PRI 7, PDIUM 6, PSI 55 Volišče št. 16, Ul. Roma 3 MSI 48, KPI 52, PLI 16, PSDI 43, KD 215, PRI 5, PDIUM 14, PSI 54 , Volišče št. 17, Ul. Diaz 12 MSI 82, KPI 2^, PLI 56, PSDI 53, Ki? 211. PRI 12, PDIUM 16, PSI 36 i ' Volišče št. 18; Drevored Virrilio 2 itfSI 71, KPI 37, PLI 29, PSDI 27, KD - 213, PRI 6,'PDIUM 5, PSI 35 - Volišče št. 19, Drevored Virgiiio 2 MSI 42, KPI 33, PLI 11, PSDI 20. KD 260, PRI 4, PDIUM 10, PSI 36 f: Volišče H. 20, Ul. JRoschetto 20 (MSI 76, KPI 33,. P£J 30, PSDI 50. KD 278, PRI 4. PDIUM 3, PSI 50 •'•Volišče"SL’ 21. Ul. B. Pr»vi* 47 MSI 41; fcPl 29, PLI 68, PSDT 37, KD 243, “FR! 6, PDIUM 4, PSI 34 Volišče at. 22, Ul. Coloena 14 MSI 71, KPI 43, PLI 17, PSDt 55. KD 250; PRI 5, PDIUM 3, PSI 46 Volišče št. 23, Ul. Roma 3 MSI 43, KPI 31, PLI 17, PSDI 53 KD 208, PRI 2. PDIUM 14, PSI 34 Volišče «t. 24. Ul. Croce 3 MSI 67, KPI, 46, PLI 20, PSDI 62, KD 282. PRI 7, PPTTJM 11. PSI 54 1 Volišče :#>.■; 25,' Kovno Verdi 17 MSI 67, KPI 29, PLI 43, PSDl 64. KD 248, PRI 4, PDIUM 10, PSI 47 Volišče ?t. 2«. Trg Med. d’Oro 2 MSI 54, KPI 31, PLI 11, PSDI 48. KD 268. PRI 1, PDIUM 7, PSI 28
OT0lr,?*	27■ Tre Me,L ri °r<' 2
**• 28‘ lI>- Orzoni 1 MSI 35, KPI 42, PTJ 38, PSDT 52 KD 229. PRI 4, PDIUM g. PSI 69 Volišče at. 29, Ul. Codelli 16
Stranke
	Glasovi	
1963	%	1958	%
MSI
KPI
PLI
PSDI
K D
PRI
PDIUM*
PSI
5.147
19.392
3.442
6.937
37.494
849
940
10.264
6,10
23,00
4.10
8.10
44,40
1,00
1,00
12,30
5.062
15.521
2.451
6.528
37.385
1.073
1.877
10.823
6,27
19,21
3,04
8,09
46,31
1.33
2.33 13,42
Leta 1958 so nastopili monarhisti ločeno in je dobila PMP 739 glasov, PNM pa 1138 glasov.
sin prvi Goričan, ki ^e,- opravil * r,,,ls*e	■ »I. Codent ifi
svojo dolžnost. Prehitela bi z# dvii	75f KPI 12> PhI FSnt 62.
Drebivalra W Podgore, ki sta ne	5. PDIUM 12. PST 4fi
Občina Gorica
Skupno: Srtmi 1963:
MSI 2919, KPI 2280, PLI 1819, PSDI 3026, KD 12.997, PRt	258,	PDIUM	406,	PSI
2545.
: Sonat 1958: ■'
MSI 2769, KPI 1516, PLI 1102, PSDI 3104, KD 12.686, PRI	349,	PDIUM	982,	PSI
2241.
Pokrajinsko 1961:
MSI 3390, KPI 2039, PLI 1306,	PSDI 2820, KD 12.554,
PRI	212,	PDIUM	569,	PSI
2176.
Občina Doberdob
Vol. štev. 1 — MSI 3, KPI 217, PLI 5, PSDI 9, KD 135, PRI 2, PDIUM 1, PSI 60.
Vol. štev. 2 (Jamlje) — MSI 0, KPI 109, PLI 1, PSDI 9, KD 139, PRI 1, PDIUM 1, PSI 61.
Skupno občina Dobriilab:
MSI 3, KPI 326, PLI 6, PSDI 18, KD 274, PRI 3, PDIUM 2, PSI 121.	/
Občina Sovodnje
Vol. štev. 1 — MSI 2, KPI 97, PLI 7, PSDI 26, KD 188, PRI 3, PDIUM 3, PSI 176.
Vol. štev. 2 (Gabrje) — MSI 3, KPI 98, PLI 7, PSDI 21, KD 187, PRI 4, PDIUM 4, PSI 147.
Skupno Ahčina Sot odn je:
MSI 5, KPI 195, PLI 14, PSDI 47, K D 375, PRI 7, PDIUM Jj PSI 323.
Občina Števerjan
MSI 5, KPI 49, PLI 4, PSDI 28, KD 245, PRI 10, PDIUM 4, PSI 140.
Konzorcij bikorejcev se je odločil
Povišali so ceno za umetno oplojevanje
Konzorcij bikorejcev na Gori-škerar sporoča, da bodo s 1. majem povišali ceno za umetno osemenjevanje krav tudi na Goriškem ter pravi, da je tako povišanje v veljavi v videmski pokrajini že od 1. januarja. Nove cene so naslednje:
Za šekasto furlansko pasmo po 2800 lir;
za sivo alpsko pasmo po 2500 lir.
Neve cene so po daljšem posvetu določili upoštevajoč sedanjo cen:) mleka mesa in gojeve krme ter stroške za proizvodnjo osemenjevalnega materiala. V zgornji ceni je vključen davek na poslovni promet (IGE) in drugi dodatni prispevki ter veljajo tako za navadne bikorejce, kot za centre za umetnp oplojevanje, ter dajo pravico za trikratno pripu-ščanie živine, za eventualno zdravljenje jalovosti in za dve pripu-ščanji po takem zdravljenju.
Nove cene so javili prizadetim živinorejcem s posebnimi lepaki, ki so jih nalepili na vseh oplo-jevt-lnih postajah na Goriškem v skladu z zadevnimi zakonskimi predpisi.
S preštevanjem glasov so zakljus čili najprej v manjših občimh Tako so na primer v Doberdobu ze okoh 1?. ure ugotovili odstotek volivcev za senat in poslansko zbornico. Za senat je glasovalo 95,6 odst. volilnih upravičencev za poslansko zbornico pa 94 'l odi stotka. V celoti jd bilo na ob-h voliščih v Doberdobu m v Jam-
Pijan nadležnež
Agenti letečega oddelka so že preteklo soboto zvečer aretirali zaradi pijanosti 34-letnega Bruna Miloša iz Nabrežine št. 94
Bilo je že pozno zvečer, 'ko je Miloš prišel v neki javni lokal v Ul. Foschiatti ter zahteval, naj mu postrežejo s pijačo, Ker pa je gostilničar Marcello Presco o-pazil, da je klient zelo vinjen, mu ni hotel postreči. Zaradi tega se je Miloš silno razkačil ter začel nadlegovati gostilničarja in kliente, ki so bili v lokalu. Presco je nekaj časa prenašal njegovo sitnarjenje, toda navsezadnje se je naveličal ter je telefoniral na leteči oddelek kvesture. Kmalu nato so prišli v gostilno policisti, ki so Miloša odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga pregledali zdravniki. Na kraju so agenti prijavili Miloša sodišču zaradi pijanosti.
Izidi po voliščih v goriški občini
Volišče št. 1, Ul. Capuccini 10 rnSI 86, KPI 34, PLI 53, PSDI 63, KD 314, PRI 10, PDIUM 5, PSt' 40
wYa*^če št. 2, Ul. Randaccio 10 MSI 84, KPI 34, PLI 92, PSDI '61 KD 305, PRI 8, PDIUM 5, PSI 39 V;?"*/* *‘- S- U- Randaccio 10
^PI u’ PLI 10- PSDT 29-KD 124, PRI 0, PDIUM 3, PSI 8
Volišče št. 4, lil. Codelli 16 MSI 9«, KPI 48, PLI 102, PSDI 65, KD 246, PRI 10, PDIUM 5, PSI 45 Volišče št. 5, Ul. Codelli 16 MSI 85, KPI 11, PLI 92, PSDI 61, KD 198, PRI 6, PDIUM 17, PSI 15 VoIi*če št. 6., Ul. Codelli 16 MSI 83, KPI 25, PLI 108, PSDI 67, KD 239, PRI 8, PDIUM 4, PSI 20 VoIUfe št. 7, Ul. Leopardi 3 MSI 86, KPI 37, PLI 40, PSDI 70, KD 268, PRI 4, PDIUM 7, PSI 39 Volišče št. 8, Ul. Leopardi 3 MS1 77, KPI 18, PLI 45, PSDI 65, KD 238, PRI 8, PDIUM 4, PSI 32 Volišče št. 9, Ul. Diaz 12 M®1 99, KPI 16, PLI 80, PSDI 50, KD 195, PRI 2, PDIUM 6, PSI 26 Volišče št. 10, Kor*o Verdi 17 MSI 57, KPI 15, PLI 84, PSDI 61, KD 183, PRI 7, PDIUM 7, PSI 16 Volišče št. 11,. Ul. Rotta * '. MSI 79, KPI 21, PLI 33, PSDI 72, KD 275, PRI 5, PDIUM 12, PSl' 18
5. PDIUM 12, PSI 48 , Vol. št. 30, Ul. Camnaeni-zza 23 ‘MSI 54, KPI 47, PLI ?0, PSDT 54 KB 268. PRT fi. PDIUM 2, PSI 49 Vol. št. 31, Ul. Carnnaemuzsa ?3 MSI 42, KPI 87, PI.T 17,' PSDT 65 KD 223, PRI 3, PDIUM 2, PSI 83 i Volišče «t. 32. Ul. Udine 18 MSI 44, KPI 77, PLI 20, PSDT 92. KD 264,; PRI 2. PDTUM 10, PSI 85 'Volišče ®t. 33. Ul. Udine 18 MSI 31, KPI 76, PLI 19, PSDT 77 KD 37$, PRI 4, PDIUM 11, PSI 50 Volišče št. 34. Ul. Udine 20 9, KPI 54, PLI 5, PSDI 67, SP 311, PRI 0, PDIUM 11, PSI 52 i ■ Vol; št. 35, Ul. IX. novembra 22 1M-SI 6. KPI 134, PLI 6, PSDI 36, KD 135, PRI 7, DIUM 4, PSI 124
ljah oddanih za- senat 795 glasovi i v«i e* ta iti iv
za poslansko zbornico Da 911	”*•	U1' IX- novembra 22
0 pa »u,- ;MSI j8 KPI 96 pLI 10> psOT
IKD 175, PRI 2. PDIUM 2, PSI 80
’ Volišče št. 37, Pevma
MSI 5, KPI 98, PLI 4, PSDI 21
KD 139, PRI 12, PDIUM 3, PSI 146
Volišče št. 38, Ul. Rismondo 12
MSI 80, KPI 18, PLI 50, PSDI 43,
KD 236, PRI 5, PDIUM 9, PSI 38
Volišče št. 39, Ul. Leopardi 3
MSI 60, KPI 41, PLI 43, PSDI 46
KD 276, PRI 10, PDIUM 14, PSI 52
‘ Volišče št. 40, Ul Croce 3
MSI 64, KPI 33, PLI 29, PSDI 81,
'KD 226, PRI 4, PDIUM 11, PSI 57
Volišče št. 41. Ul. Randaeeio 12
MSI 67, KPI 16, PLI 34, PSDI 64,
KD 305, PRI 1, PDIUM 8, PSI 3
Volišče št. 42, Ul. Žara 17
MSI 21, KPI 95, PLI 13, PSDI 67,
KD 224, PRI 4, PDIUM 4, PSI 146
Volišč® št. 43, Ul. Udine 20
MSI 21, KPI 67, PLI 11, PSDI 91,
KD 244, PRI 3, PDIUM 8, PSI 62
Volišče št. 44, Ul. Cologna 14
MSI 63, KPI 43, PLI 133, PSDI 99
KD 276, PRI 6, PDIUM 10, PSI 56
Volišče št. 45, Ul. Orzonl 1
MSI 34, KPI 5f, PLI 4, PSDI 73
KD 211, PRI 2. PDIUM 3, PSI 71
Volišče št. 46. Ul. Croce 3
MSI 62, KPI 45, PLI 21, PSDI 71
KD 242, PRI 3. PDTUM 12, PSI 39
Volišče št. 47, Ul. Capuccini 17
MSI 35, KPI 42, PLI 15, PSDI 18.
KD 205, PRI 1, PDIUM 7, PSI 25
Volišče št. 48, Korzo Verdi 17
MSI 70, KPI 13, PLI 73, PSDI 63,
KD 182, PRI 7, PDIUM 10, PSI 29
Volišče št. 49, Bolnišnica Fatc-
benefratelll	*»-
MSI 9, KPI 6, PLI 7, PSDI 11,
KD 179, PRI 2, PDIUM 5, PSI 7
Volišče št. 50, Civilna bolnišnica v Ulici Vittorio Veneto MSI 12, KPI 32, PLI 10, PSDI 15, KD 208, PRI 4, PDIUM 4, PSI 24 Volišče št. 51, Sanatorij v Ulici Vittorio Veneto
MSI 4, KPI 17, PLI 0, PSDI 7, KD 39, PRI 0, PDIUM 1, PSI 12 Volišče št. 52, Psihiatrična bolnišnica
MSI 1, KPI 2, PLI 1, PSDI 1, KD 20, PRI 0, PDIUM 0, PSI 1
Volišče št. 53, Ul. Žara 17 MSI 57, KPI 110, PLI 6, PSDI 78, KD 213, PRI 16, PDIUM 8, PSI 72 Volišče št. 54. Ul. Uoschetto 20 MSI 65, KPI 25, PLI 43, PSDI 46, KD 196, PRI 1, PDIUM 9, PSI 19 Volišče št. 55, Ul. Matteotti MSI 35, KPI 53, PLI 4, PSDI 73, KD 211, PRI 2, PDIUM 3, PSI 71 Volišče št. 56,- Ul. Randaccio 12 MSI 34, KPI 14, PLI 13, PSDI 35
V	Gradcžu bodo odprli nov kamping
V	Gradežu, ki je glavno turistično središče na Goriškem, zaključujejo s pripravami za nastopno poletno sezono, ki se bo uradno začela dne 1. maja, čeprav so prve skupine domačih in inozemskih, predvsem avstrijskih turistov, prišle že prej,
Goriški prefekt je prav ta teden podpisal odlok, s katerim se dovoljuje krajevni turistični u-stanovi v Gradežu, da odpre in uredi nov kamping «Parco delle Ro;e», v katerem bo prostora za 325 šotorov z avtomobili, ali za 650 navadnih šotorov in za 1950 oseb.
V	dovoljenju je stavljen pogoj, da mora biti ves prostor stalno Ograjen z 1.75 m visoko ograjo, da število turistov ne sme biti večje, kot pa je razpoložljivih prostorov, da se v kamping sprejmejo samo turisti, ki imajo v redu osebne dokumente in se za vsakega napravi predpisana prijavnica. Prav tako je določeno, da morajo biti na vidnem mestu v kampingu razobešene cene za posamezne usluge.
Podvaja danes 30. t.m. z začet kom ob 18. uri film:
niinMiii „
m
12 PIŠTOLE deuWEST
C0RINNE CALVET	____
JOHN CARROll-GEORGF MACREADVSK1P H0MEIERw«*,
(12 pištol z divjega Zapadli)
.................................................
OB OBČINSKEM PRAZNIKU AJDOVŠČINE
VeliR gospodarski napredek v središču Vipavske doline
Steber so štiri velika podjetja, v katerih ustvarjajo več milijard din letnega dohodka
Ajdovska občina je prejšnjo ne-jjetja združila. Omenimo nbj. še' tor. Pretežni del investicij so -deljo slavila svoj praznik. Usta- ( tovarno za izdelavo sobnegii : j.iv
Riso «iris» prosek
Predvaja danes 30. t.m. z začetkom ob 19.30 film:
«LA BELLA AMERIČANA*
(Lepa Američanka)
**rajo: Robert Dhery, Jacques Charrier in Annie Ducaux
novl.iena je bila v dnevih, ko je ajdovsko ljudstvo imelo v svoji sredi jpirvo slovensko vlado, ki ‘e je nekaj dni kasneje preselila v Ljubljano.
Občina Ajdovščina je ena izm->d zelo pomembnih na Primorskem, Poleg drugih so na njenem ozemlju tudi štiri velika podjetja, ki so njen gospodarski steber. Ta podjetja so tekstilna tovarna, les noindustrijsko podjetje, Fructal in Mlinotest.
Tekstilna tovarna bo izdelala letos za 2,9 milijarde din proizvodov. V zadnjih letih' so obnovili tkalnico in zgradili novo predilnico. S poldrugo milijardo investicij so odprli še 390 novih delovnih mest in ima tovarna v sedanjem stanju 765 delavk in delavcev.
Zaradi izredno lepih gozdov se je v občim razvita lešna Industrija; Po pobočjih nad Ajdovščb no so nastala številna podjetja /a predelavo' lesa, glavno tovrstno podjetje pa je v Ajdovščini. V zadnjem času so se vsa ta pod-
hištva v Podnanosu, mizarski obrkt v Ajdovščini ter otvoritev novega obrata v Ajdovščini, za izdelovanje stolov, ki , bo - naslednik «Paitizana» iz Lokavca. s
Kombinat za izdelavo sadnih sokov m ; likerjev Fructgl' se je letos spet precej povečal, saj so'.a nove stroje potrošili had'pol milijarde dinarjev' Sodijo; d« &'■ db vrednost, proizvodnje Fructala povzpela na tri milijarde letno, ne da bi morali za to zaposjiti no.vo delovno silo.
Mlinotest predstavlja zdrpžen;e oekarn v Sežani, Pošto ni. tlirskS Bistrici in Ajdovščini V temčptvi-jetju je zaposlenih 3«) delavcev, ki bodo letos proizvedli za dbVm dve milijardi dinarjev močnatih jedil, testenin itd. V tem letu bodo investirali 177 milijonov za gradnjo silosov za vskladiščevanje žita in mlevskih izdelkov ter za gradnjo obrata za proizvodh.io 'e-stenin.
V ajdovski občini zgvzemn zelo pomembno mesto tudi kmetijstvo, še prav posebno pa družbeni sek-
rabili za dograditev vinske kleli v Vipavi, ki ne koristi samo družbenemu sektorju, temveč vinogradništvu .vse Zgornje in Srednje Vipavske. Ko bo klet dograjena, bo veljala 600 milijonov dinarjev.
Ker je Ajdovščina prjstalfi zelo P.omerhbno središče ne skfnb ‘ v Vipavski dolini, ampak tudi na Pčimdrskem, isčoje s priseljevanjem ^prebivalstva predvsem iz ši-rokega • zaledji, povečalo .povpraše-va(ijfl pp stanovanjih. , EJ41 bi;.u, stregli-prošnjam so v zadnjih -letih letih -zgradili 17,8 nijv.Ui .tv
KD 140, PRI 9, PDIUM 2, PSI 27
.........................................................
GORIŠKA TEKSTILNA INDUSTRIJA LANI
V tovarnah «: Podgori in v Ronkah je sedaj zaposlenih 3816 ljudi
V tovarni pri Sovodnjah dela 180 delavcev ■ in jo ie povečujejo Kriza v svilami pri Štandrežu ■ Modernizacija obrata v Zdravščini
Iz podatkov, ki so bili objavljeni o delovanju tekstilne industrije v lanskem letu na Goriškem, je razvidno, da se je ta industrijska dejavnost kar dobro razvijala, čeprav je morala premagati številne težave pri prodaji svojih proizvodov.
Tržaška bombažna tovarna, ki ima svoje Obrate v Podgori in v Ronkah, je nekaj zvišala proizvodnjo p redilnih izdelkov in zmanjšala proizvodnjo tkanega blaga. Prvih so lani izdelali za 9.177.535 kg (prejšnje leto 8.3 milijona kg) ter 22.537.470 kg tekstilnega blaga (leta 1961 pa 25.6 milijona kg). Pri tem delu so leta 1961 uporabljali v tovarnah v Pod. gori in v Ronkah llt.828 vreten ali 1200 manj kot leta 1961, statev pa je bilo zaposlenih 1786.
Proizvodnja umetnih vlaken • fiocco viscosa« se je dvignila od 11.600.000 na 13.059.106 kg leta 1962. Število zaposlenih v obeh tovarnah se je tudi nekaj povečalo in je ob koncu leta 1962 doseglo 3816 zaposlenih, povečini delavk. Tem uslužbencem so med letom izplačali za 2.323.5 milijona lir plač. Po vseh oddjelkih so delali v dveh izmenah in v nekaterih v Gorici celo v treh izmenah, kar velja zlasti za oddelek za izdelavo umetnih vlaken v Gorici. V Ronkah so v nekaterih oddelkih delali z eno, v drugih pa z dvema izmenama.
V	podgorski tekstilni tovarni so med letom 1962 postavili v hidroelektrarni še eno turbino za 1000 kW, v termični centrali pa turbino za 2500 kW. Tudi po raznih oddelkih so postavili nove stroje.
V	tovarni umetnih vlaken v Podgori so začeli lani postavljati naprave za četrto proizvodno verigo teh proizvodov in so v ta namen postavili še eno tovarniško poslopje, premini stroj, barvarno, sušilnico In stiskalnico za bale. Predvideno je, da bodo vsa ta dela zaključena do konca meseca maja letos. Vendar pa bo slaba prodaja tekstilnih izdelkov v prvih mesecih letošnjega leta lmeia negativne posledice tudi za proizvodnjo te največje tekstilne industrije na Goriškem.
Glede Goriške bombažne tovar-
sti v nekaterih predelih severne Italije in dejoma tudi na jugu. Računajo, da bodo v tej tovarni v prihodnjih dveh mesecih izpopolnili in dokončali z opremo ter bodo potem še bolj povečali proizvodnjo v skladu s trenutnimi potrebami in zahtevami tržišča.
Podjetje INTES v Zdravščini je lani nadaljevalo z izboljšavo' svoje proizvodnje ter izpopolnilo svoj strojni park. S tem je dvignilo svojo proizvodnjo od 45.000 na 60.000 kg mesečno; temu primerno je zaposlila tudi novih 25 delavcev, ki jih je sedaj skupno 145. V naččtu imajo nakup in postavitev še novih modernejših strojnih naprav, da bi tako še bolj izpopolnili in pdcenili svojo proizvodnjo.
V Goriški svilami pri Štandrežu, ki je začela s polnim obratovanjem vsega obrata in je v njej stalno delalo kakih 80 delavcev, je prišlo potem do zastoja zaradi stečaja glavnega ' gospodarja Bu-rela. Tudi potem, ko je tovarno prevzel v najem neki Stabon iz Vidma, se proizvodnja, ni mogla razviti, ker so imeli težave pri nabavi domačih svileniti kokonov. Računajo, da bodo to krizo' premostili ob novepi pobiranju kokonov junija fti »julija, ter da bo potem z novo upravo prišlo „ do novega razvoja proizvodnje te tovarne, za kar naj bi obstajale realne možnflsti.
Z izjemo svilarfie v Štandrežu se jo torej vsa tekstilna industrija: na Goriškom še k»r dobro
razvijala in modernizacija posameznih obratov daje dobra predvidevanja tudi za bodoče mesece
Vodstvo RAJ iz Trsta je v pr-vem delu svoje radijske oddaje «Gugalni konju, ki jo je oddajala dne 5. decembra lani, posvetila ta del šolskim otrokom iz Srednjega in Spodnjega Trbilja. Prejšnji teden pa jim je v priznanje za njihovo sodelovanje pri tej od. daji poslalo 61 gramofonskih plošč z raznimi furlanskimi in drugimi popevkami v italijanščini in z opernimi odlomki. Vodstvo šole in učenci so se za dar zahvalili, čeprav bi ga bili še bolj vesel!, če bi bila med ploščami tudi katera v njihovem slovenskem "jeziku.
^"V/jhL .v'goil^.ji pa jih ie še Ul'.'ne, ki ima svoje nove obrate na ke!e>>,h kilt »n /ašeHnih . j pragu Sovodenj, pravi poročilo o
,	i * *-* C>	k / w v ' ■ v - I 1J , (' I u V I
Ajdovski občina potrebuje re_1o | iahskem delovanju, da je proiz-Velikit- kadtMv posebrib (z vtsTiko vodnja prešla od prvotnih 'iiini) izoKt.ijibo.-4n- arttfrtijU tehnični >a-'
^erAVT.otAVpTišahie s<>. pristojni oceani' liri^slUf.hačijtno. rešpvati pred 4 let, s ittperidiraniem. Iipslej-,,sp v ta namen potfošili blizu 40 milijonov. iž':ir«rje’'že“'pV!5rp v tem času 1." Ijtidr s šrelfnjo 'Ut' 24 z visoko ""ita Višjo izobrazlih.' Nrulitlj-njih 173’ pa jih še, štipendirajo;' skoraj tretjina teh študira na višjih in visokih šolah.	,
na 6000 vretfeti ter se bo še nadalje dvignila na 11(100 vreten proti koncu letošnjega maia, ko bo tovarna začela obratovati s polno zmi gljivostjo. V barvarnem od-delk i so postavili nove klimatič-ne naprave in naprave- za spra-šitev Tovarna je med letom prevzela še nekaj delavcev, ki jih je bilo ob koncu leta 180. Njeni proizvodi so se dobro plasirali zla-
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Grmek ho končno dobil svojo cesto
Pokrajinska ustanova za- gospo ciarstvo pasivnih gorskih kra.nv v Vidmu je odredila ureditev ne. ste do Gornjega Grmeka v Beneški Sloveniji. Ko bodo napravil se zadnji del te ceste, bo jtunčno ta vas povezana z dolino in od tod dalje proti Čedadu. Predvideno je da bodo (r ta namen do-trošili 16 2 milijona lir,- dela j.e-bodo oddali v zakup v prvi pol ), vici ma;a.
Tudi naselje Brdca bo kbnčn i dobilo telefonsko povezavo s So-vodnjami, kjer je sedež občina. '1 a teden ao začeli z deli za na-jieljavo, potem ko so dobili državni prispevek, za katerega so že pred časom zaprokjli. Telefon, ska povezava je bila nujno oo trebna, zlasti kadar je nagih potreba poklicati zdravnika in za druge nujne primere.
Urnik trgovin u danes in jutri
Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo na podla-gi odloka goriškega prefekta danes, 30. t.m. in jutri l. maja ob priliki delavskega praznika v veljavi za trgovine naslednji ur-nik;
DANES, 30. aprila: Vse trgovine .lahko ostanejo zvečer odprte pol jure več. Mesnice bodo otlorte od f-30 do 12.30 in od 16. do 20. ure. Pekarne in mlekarne bodo proda, tale kruh in mleko tudi za naslednji dan.
JUTRI, I. majat Vsi trgovski obrati, vključno mesnice, pekarne in mlekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo ter cvetličarne bodo ves dan zaprti.
VERDI. 15.30, 18.45 in 22.: «11 gior-no piii lungoi), R. Mltchum, C. Jurgens in J. Wayne. Ameriški črnobeli film v cinemaseopu.
CORSO. 16.30: «1 motvrazatfa., N. Manfredi, U Tognazzi in Wal-ter Chiari. Italijanski čmobell panoramski film. Zadnja predstavo ob 22 uri.
VirrORlA. 1745; «Tot,6 contro i 4», Toth, P. De Fihppo, Fabrjzi, N. Taranto in Macario. Italijanski film.
CENTRALE. 17.15: «11 trionfo dl Pancho Vlila«, P Armendariz in M. Marques. španski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA lekarna Danes ves dan In ponoči je o<L prta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 26, telefon 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21,8 stopinje ob 14. url, najnižjo 8,4 stopinje ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage ie bilo 60 odstotkov.
NA VRHU ŽE VSE JASNO
Tokrat Interju
naslov ne bo ušel
Zaradi hudih izgredov prekinjena tekma v Neaplju
Končano je: za Juventus, ki je v nedeljski tekmi izgubil vsakršno upanje na morebitno osvojitev naslova in predvsem za In-ter, ki je končno po letih in letih poskusov prišel do značke italijanskega prvaka. Te si še igralci ne bodo pripeli na prsi, ker prvenstvo še ni zaključeno, a dejstvo je, da jim naslova ne more nihče več odvzeti. Živel Inter torej.
• Dvoboj resnice« med Juventu- --—
som in Interjem se je končal
zmago milanskih gostov, ki so samo z Mazzolo prebili nasprotno obrambo. Sicer bi bil neodločen izid bolj pravičen, vendar Inter si z zmago ni ukradel ničesar.
V Bologni, kjer je bila druga najbolj zanimiva tekma kola, sta si bila nasprotnika precej enakovredna. Do gola sta prišla iz 11-metrovk, končno pa je Rimbaldo zakrivil avtogol in s tem obsodil Fiorentino na poraz, Milanu se na domačem igrišču ni bilo treba dosti truditi, a za to je tudi njegova zmaga nad Genoo ostala v minimalnem razmerju. V Genovi pa se je Roma zaman trudila, da bi spravila na kolena borbeno Sampdtorio, ki je prisilila goste na
delitev točk. Medtem ko je Palermo praznoval zmago nad Ata-lanto, je Torino presenetil v Vi. cenzi, odkoder se je vrnil s celotnim izkupičkom. Tega pa sta si Spal in Venezia po prijateljsko razdelila. Zmaga bi tako nobenemu ne koristila.
V Neaplju, kjer sta se Napoli in Modena borila za obstanek v najvišji ligi, je prišlo do resnih izgredov vročih navijačev, ki so, ko so bili gostje v vodstvu 2:0, prisilili z vdorom na igrišče, z vandalskim razbijanjem in z napadom na policijo, sodnika, da je predčasno prekinil igro in je poslal vse igralce, pod točo steklenic, v sl rčilnico.
IZIDI
•Bologna-Fiorentina	2-1
Inter-*Juventus	1-0
Torino-*LR Vicenza	1-0
•Mantova-Catania	3-1
*Milan-Genoa	1-0
•Napoli-Modena prek. v 23’ •Palermo-Atalanta	1-0
•Sampdoria-Roma	0-0
•Spal-Venezia	1-1
LESTVICA
Inter	31	19 9 3	55 16	47
Juventus	31	17 7 7	46 22	41
Bologna	31	17 6 8	56 36	40
Milan	31	13 13 5	46 25	39
Roma	21	12 12 7	52 30	36
Fiorentina	31	14 7 10	49 27	35
Vicenza	21	12 9 10	33 32	33
Spal	21	11 9 11	30 32	31
Atalanta	21	11 8 12	40 42	30
Torino	21	11 8 12	28 34	30
Sampd.	21	10 8 13	36 43	28
Catania	31	9 9 13	34 55	27
Mantova	31	7 12 12	29 43	26
Modena	30	8 9 13	32 46	25
Napoli	30	9 7 14	33 54	25
Genoa	31	7 10 16	17 47	20
Palermo	31	5 10 16	17 47	20
Venezia	31	5 9 17	30 47	19
Prihodnje tekme (5. maja 1963)				
Atalanta - Catania; Fiorentina-Venezia; Genoa - LR Vicenza; Mantova - Juventus; Milan -Spal; Modena • Palermo; Napoli - Bologna; Roma - Inter; Torino - Sampdoria.
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Partizan poražen
Dinamo na vrhu lestvice
Visoka zmaga Maribora v II. zvezni ligi
Jugoslovansko nogometno prvenstvo I. zvezne lige ima novega leaderja. Partizan je namreč utrpel v beograjskem derbyju s Cr-veno zvezdo poraz, kar je Dinamo, ki ni zapravil priložnosti, izrabil in se ponovno usidral na vrh lestvice. Borba za vodstvo bo tako postala ostrejša in tekmeca bosta odslej še bolj pazila, da ne bi zabeležila še kak spodrsljaj, ki bi bil posebno za Partizana, usodnega pomena.
Nedeljsko kolo pravzaprav ni
pravzaprav prineslo nobenega presenečenja. Več ali manj so zmage pripadle domačim ekipam, ki razen v dveh primerih, niso bile posebno učinkovite. Samo v Sarajevu so se igralci tretjeplasiranega Železničarja razživeli in zasuli gostujoče Rečane pod točo golov.
• • •
V drugi zvezni ligi se nadaljuje vrsta uspešnih nastopov Maribora in neuspešnih ljubljanske Olimpije. Tokrat so Mariborčani navdušili navijače z vrsto golov, ki so jih nasuli slabemu Rudarju iz Kaknja. Sicer si gostje niso zaslu žili takega poraza, saj so vsaj v začetku tekme zelo lepo igrali
■iiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiifiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiMintitiiiiiifMiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiim
B
IZIDI
•Verona-Alessandria	1-0
•Sambened.-Catanzaro	0-0
•Triestina-Como	1-1
•Bari-Foggia	2-1
•Cosenza-Lucchese	1-1
•Lecco-Padova	0-0
•Messina-Parma	0-0
•Cagliari-Pro Patria	0-0
•Brescia-Simmenthal	4-1
•Lazio-Udinese	2-0
LESTVICA
Messina	31	16 11 4	42 21	43
Lazio	31	14 12 5	36 23	40
Bari	31	12 14 5	38 23	38
Brescia	31	13 12 6	33 23	38
Verona	31	12 11 8	33 23	35
Cagliari	31	11 12 8	36 27	34
Foggia	31	12 9 10	43 39	33
Padova	31	11 11 9	36 34	33
Lecco	31	10 12 9	36 33	32
Simment.	21	11 9 11	45 42	31
Cosenza	31	8 15 8	24 30	31
P. Patria	31	9 12 10	29 29	30
Catanzaro	31	9 11 11	27 36	29
Udinese	31	9 10 12	42 40	28
Triestina	31	9 10 12	41 50	28
Parma	31	8 10 13	25 38	26
Alessan.	31	7 10 14	22 31	24
Como	31	7 10 14	32 45	24
Sam bend.	31	6 12 13	24 38	24
Lucchese	31	6 7 18	31 51	19
Prihodnje	tekme (5. maja 1963)			
Udinese - Sambedenettese; A-lessandria - Triestina; S. Monza - Pro Patria; Cosenza - Parma; Como - Lecco; Verona - La-zio; Padova - Catanzaro; Fog-gia - Cagliari; Messina • Brescia; Lucchese - Bari.
Bologna-Fiorentina	(2-1)	1
Juventus-Inter	(0-1)	2
LR Vicenza-Torino	(0-1)	2
Mantova-Catania	(3-1)	1
Milan-Genoa	(1-0)	1
Napoli-Modena	neveljavna
Palermo-Atalanta	(1-0)	1
Sampdoria-Roma	(0-0)	X
Spal-Venezia	(0-0)	X
Bari-Foggia Inc.	(2-1)	1
Triestina-Como	(1-1) X
L’Aquila-Trani	(2-1)	1
Salemltana-Potenza neveljavna KVOTE
11 — 4.174.000 lir
SAMO NEODLOČENO MED TRIESTINO IN COMOM 1;1
Triestina v hudi krizi
Velikanska zmeda v obrambi in neverjetna nebogljenost v napadu - Samo Secchi in Risos sta se rešila
STRELCA: v 10’ prvega polčasa Risos (T.), v 2’ Morelli (C.).
TRIESTINA: Mezzi; Brach, Vitali; Dalio, Frigeri, Sadar; Mantovani, Porro, Vit, Secchi, Risos. COMO: Geotti; Ballarini, Longoni; Derlin, Manzoni, Invernizzi; Carminatti, Stefanini II., Mo-elli, Sartore, Costa.
SODNI: Gambarotta. Gledalcev 6000. Koti 8:4 za Triestino.
Triestina je v hudi krizi. To mo-
znia cnu avujm najaici
letošnjem prvenstvu, d' najslabšo. Ce izv:
rn biti prva in nujna ugotovitev, sicer si nikakor ni mogoče razlagati poraza v Lucci in neodločenega rezultata s Comom. Proti gostom iz Coma je Triestina prikazala eno svojih najslabših tekem v če že ne tu-izvzamemo See-chija in delno Risosa, je praktično odpovedala vsa enajsterici iti to v vseh pogledih od kondicijskega in tehničnega do taktičnega. V njenih vrstah je vladala neverjetna zmeda. Obramba je plavala od prve do zadnje minute, krilska vrsta je zbegano krpala luknje, napad pa se je odlikoval z naravnost neverjetnimi in popolnoma začetniškimi napakami, pri čemer j? bil Mantovani prav gotovo zastavonoša.
Spričo tako klavrne vloge Trie-stine je povsem jasno, da je tudi sicer šibak Como prišel zlahka do besede in gospodaril na igrišču ne toliko s kakšno očitno ofenzivno premočjo, kolikor s smiselno, umirjeno, taktično solidno zasnovano in v obrambi izredno pregledno in učinkovito igro, v kateri je prednjačil nekdanji član Trie-stine Invernizzi. Pa tudi v ofenzivnih sunkih so bili gostje zaradi zmedenosti domače obrambe precej nevarni, kar potrjuje že dejstvo samo, da so v prvem polčasu dosegli kar štiri kote proti dvema in da je vsaj dvakrat manjkalo le za las, da se ni žoga znašla v mreži nezanesljivega Mezzija.
Vse to dokazuje, da je Triestina lahko zadovoljna z doseženim neodločenim rezultatom neglede na to, da je imela realno v drugem polčasu mnogo več priložnosti za dosego vodstva, kajti protiutež temu predstavlja en razveljavljen gol gostov, ki ni bil dosežen iz offsidea, in en skoraj gol, ko je Mezzi s same gol črte odbil žogo v polje.
Začetek tekme je kazal dobro za domače, posebno še potem, ko je Risos povsem nepričakovano in
iz dokaj težke pozicije dosegel izredno učinkovit gol. Toda kot običajno so domači po tem uspehu postopno začeli popuščati tako, da je igra stagnirala v glavnem na sredini igrišča z lahko premočjo gostov, pri čemer pa je Triestina vendarle imela vsaj dve lepi priložnosti najprej z Brachom Iti nato s Pprrom katerera strel se je odbil od prečke v out. Prav tako nepričakovano, kot je Trie. stina prišla v vodstvo, so gostje izenačili že v 2’ drugega polčasa, ko je Sartore poslal žogo prostemu Morelliju, ki je iz neposredne
bližine z močnim strelom zlahka ukanil Mezzija. Pri tem ni izključeno, da je bil Morelli v offsideu. Poslej je Triestina povsem izgubila živce. Njena reakcija je bila raztrgana in neurejena in razni Mantovaniji, Porri in Viti tudi iz najbolj ugodnih poziciji niso znali doseči zmagovitega gola.
Gambarotta je sodil z manjšimi napaki, sicer pa zanesljivo in korektno. Gledalci niso štedili z negodovanjem na račun domačih, ki so zamudili še eno priložnost, da si z zmago izboljšajo dokaj negotov položaj v lestvici.
Toda v nedeljo so šli razigrani Mariborčani z neverjetno lahkoto v mrežo z rezultatom, da je sedem žog obtičalo v mreži presenečenih gostov.
Tudi Ljubljančani so igrali doma. Namesto pričakovane in predvsem zaželjene zmage so morali poraženi iz igrišča. Tega so jim zadali nasprotniki Slavonije, pa čeprav z minimalno razliko.
♦ * *
V slovenski conski ligi moramo zabeležiti polovični uspeh Nove Gorice. Osvojena točka pa je *o-liko več vredna, ker so jo Goričani prinesli z gostovanja v Ce-lju.
Izolski Delamaris pa je nastopil pred lastnim občinstvom na koprskem igrišču. Po zadovoljivi igri, ki se je prvem pol času zaključila ' neodločeno, so domačini v drugem delu po rahli premoči prišli v vodstvo, ki so ga ohranili do kohqa.
namizni tenis
Bor tretji na turnirju na Škofijah
V nedeljo je bil na Škofijah prvomajski namiznoteniški turnir. Zmagali so Ljubljančani Olimpije pred Koprom m- tržaškim Borom, ki pa je pustil za seboj Novogo-
UDELEŽENCEM PRVOMAJSKEGA IZLETA SZ BOR
Umik odhoda avtobusa:
Ob 3.50 — Rojan (bencinska črpalka)
4.00 — Oberdankov trg
(pred stavbo radia) 4.10 — Rotonda pri Bošketu 4.20 — Katinara (zadnja postaja avtobusa 25) Povratek v Trst približno ob 22.30.
I. ZVEZNA LIGA
Partizan-Crvena zvezda 1:2	(0:1)
Vojvodina-Sloboda	1:0	(0:0)
Željezničar-Rijeka	6:1	(4:0)
Velež-Budučnost •	3:1 (0:0)
Dinamo-Beograd	1:0	(1:0)
Hajduk-Sarajevo	2:0	(1:0)
Radnički-Novi Sad	odloženo
LESTVICA
II. LIGA (ZAHOD)
ričane in ekipo domačega Partizana.
Borovci, ki niso nastopili z najboljšim moštvom, so premagali 5:2 Novo Gorico in 5:0 Partizana, medtem ko so s 5:1 podlegli Olimpiji in 5:2 Kopru.
•IIIIIMItlllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||ti|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t||H|||||||||imt||||||||||||
Dinamo	21	14	7 0	50:21	35
Partizan	21	14	5 2	50:18	33
Zeljezničar	21	10	6 5	44:23	26
Velež	21	9	5 7	30:26	23
C. zvezda	21	7	9 5	19:21	23
Beograd	21	(i	7 6	31:34	23
Sarajevo	21	7	4 10	23:33	18
Radnički (N)	20	6	5 9	32:29	17
Vojvodina	21	7	3 11	36:34	17
Novi Sad	20	5	7 8	22:32	17
Hajduk	21	7	3 11	21:49	17
Sloboda	21	6	4 11	20:34	16
Rijeka	21	6	3 12	18:34	15
Budučnost	21	3	6 12	12:32	12
C. K. Yang rekorder v deseteroboju
WALNUT, 29. — Kitajski študent kalifornijske univerze C. K. Yang je izboljšal svetovni rekord v deseteroboju. Yang je v vseh panogah zabeležil odlične rezultate in si je že po petem nastopu nabral 4.943 točk, kar je bilo samo 207 točk pod rekordom bivšega rekorderja Američana Raferja Johnsona. V zadnjih petih panogah je Yang nabral 4.578 točk,
s čimer je nadoknadil zamudo in za celih 438 točk izboljšal Johnsonov rekord..
V posameznih panogah je Yang dosegel naslednje rezultate (v o-klepaju Johnsonovi dosežki):
100 m: 10”7 (10”6> — 1.034 točk daljina: 7.169 m (7,55) — 842 krogla: 13,221 (15.85) — 692 višina: 1.917 (1,78) — 930 400 m: 47”7 (48”6) — 1.045 110 zapreke: 14” (14”5) — 1.124 disk: 40,996 m (51,97) — 654 palica: 4,838 m (3,97) — 1.515 kopje: 71,75 m (71,10) — 1.040 1500 m: 5’02”4 (5’09”9) — 245 SKUPNO: 9.121 točk (8.638)
* * #
PHILADELPHIA, 29. — Komaj 19-letnl Brian Sternberg je med sobotnim mitingom končno le skočil s palico čez pet metrov. Mladi atlet je preskočil letvico na višini 5,003, zaman pa je skušal rekord izboljšati s skokom 5,054 m.
3|c j|c a|K
WALNUT, 29. — Svetovni rekorder v metu diska Al Oerter Je izboljšal lastni rekord z metom 62,62 m. Prejšnja njegova svetovna znamka je bila 62,44 m.
VENDAR ZMAGA
Brazilija 3 Francija 2
PARIZ, 29. — Brazilija je končno le prišla do zmage. Njena žr-tev je bila Francija, ki je klonila pred tremi goli «črnega bisera« Peleja. Vrsto golov je načel Pele, ki je bil v 30’ prvega polčasa prvič uspešen. V 23’ drugega de-
2. —
4. —
5. —
mm mmms
Vratar se je zaman pognal za žogo:
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
L
2.
Up To Date
Etude
Martirana
Gouvemante
Ebanlte
Ticris
Pretoriano
Isara
Fundador
Cikb
Palerino
Aletto
Risosov
prizanesel
Kvote — 12 4.015.313, 11 250.957
la igre je Wisnieski izenačil, Pele pa je v 33’ ponovno povedel, tokrat iz enajstmetrovke, Brazilce v vodstvo. Pet minut kasneje so Francozi zopet izenačili z Di Nallom in ko je že kazalo, da se bo tekma, kateri je prisostvovalo 60.000 ljudi, zaključila neodločeno, je Pele v 4Q’ zadal gostite-ljem zadnji, odločilni udarec.
JUTRI ZAČETEK
Tudi Borova ekipa na odbojkarskem propagandnem turnirju
Jutri l. maja se bo začel propagandni turnir v odbojki za moške ekipe. Na tem tekmovanju, ki se bo zaključilo s kvalifikacijo v C ligo, nastopa tudi druga ekipa Bora. Turnir se bo začel ob 9. uri v telovadnici GRDA. Igralci Bora so vabljeni, da se zbero 1. maja ob"8.15 na Trgu stare mitnice, od koder bo skupni odhod do tekmovalnega prostora.
Prva moška ekipa Bora pa bo imela nocoj trening skupno z drugimi šestorkami.
Maribor-Rudar Istra-Famos Sibemk-Split Lokomotiva-Varteks BSK-Trešnjevka Olimpija-Slavonija Karlovac-Borovo Borac-Celik
LESTVICA
Trešnjevka 23 14 3 6
7:0 (2:0) 2:1 (0:1) (2:0) (1:0) (0:0) (0:1)
2:1
3:0
0:2
0:1
0:0
1:2
(1:1)
Čelik Maribor Slavonija Istra Famos Borovo Šibenik Olimpija Lokomotiva Varteks Borac Split BSK Rudar Karlovac
23 12 23 11 23 11 23 10 23 8 23 9
6	5
7	5 6 6 5 8 7 8 5 9
23 10 2 11
48 26 34:23 43:24 33:25 34:40 34:34 24:25 43:26
23
23
23
23
23
23
23
23
8 6 9 37:34 8 5 10 36:30 698 28:25 779 31:35 7 5 11 23:37
5	8 20
6	6 11 5 7 11
27:45
20:39
18:34
31
30
29
28
25
23
23
22
22
21
21
21
19
18
18
17
S € L
Krim
Delamaris-O.
Celje-N. Gorica Ilirija-železničar Rudar (V)-Rudar (T) Ljubljana-Kladivar Svoboda-Sobota Triglav-Slovan
2:0
2:2
1:1
2:2
3:0
4:1
0:0
Triglav	LESTVICA 19 14 5			0	43:13
Ljubljana	19	13	3	3	59:26
Rudar (T)	19	9	5	5	43:36
Slovan	19	9	3	7	38:33
Celje	19	8	5	,6	31:29
Svoboda	19	7	6	6	29:20
Kladivar	19	6	8	5	33:32
Železničar	19	7	5	7	34:32
O, Krim	19	7	3	8	26:34
Gorica	19	6	4	9	31:41
Delamaris	19	6	4	9	20:38
Sobota	19	4	6	9	26:32
Ilirija	19	3	5 11		23:38
Rudar (V)	19	2	2 15		23:55
(0:0)
(0:1)
(0:1)
(0:2)
(3:0)
(1:1)
33
29
28
21
21
20
20
19
17
16
l6
14
11.
6
Epohalno delo
(Nadaljevanje s 3. strani)
bilo znatno manj kot danes. Vloga Krleže, da Se vsaka stvar postavi na svoje mesto, je bila — kot govore njegovi sodelavci — odločilnega značaja. *Krleževa kritična intervencija je bila stroga in neutrudljiva, a njegova analiza lažnih pojmov, lažnih resnic tw lažnih svetinj je Bila pogosto storjena v takšni obliki, da jih je na najbolj brezobziren način razgalil ter osmešil.* Manj poznana je še neka druga dejavnost:	izpod njegovega
peresa je izšlo na tisoče glos in marginalij, razprav in esejev, ki so istočasno nastali, ko so se ustvarjale nove jugoslovanske enciklopedije, posebno velika Jugoslovanska enciklopedija. In laskava priznanja, ki so od vseh strani prišla v zvezi s tem o-gromnim in veličastnim delom, pomenijo po eni strani veliko priznanje za opravljeno delo vsem jugoslovanskim znanstvenim in kulturnim delavcem, toda še prav posebno priznanje Miroslavu Krleži za doprinos, ki ga je v tem delu dal on osebno.
GORIŠKI NOGOMET
Juventina prinesla točko iz Kaprive
Visoka zmaga Podgorcev nad Libertas iz Kaprive
Sovodnje tudi tokrat praznih rok iz Morara
V nedeljo popoldne sta se na igrišču v Štandrežu pomerili Juventina in Caprivese. Obe ekipi ta pokazali lepo in uravnovešeno igro ter neodločen rezultat 2:2 (prvi polčas 1:1) v glavnem odgovarja njenemu poteku. Pri Juventini je bil napad bolj učinkovit m bi morda tudi zmagali, če bi se obiamba bolje zadržala. Branilci so bili gotovo še utrujeni, ker so igrali tudi med tednom v četrtek.
Lepo zmago so dosegli Podgorci na svojem igrišču proti Libertas
iz Kaprive; saj so bili neomejeni gospodarji na igrišču in zaključili z rezultatom 7:1. Tako so se dobro utrdili v sredini lestvice in sedaj lahko brez skrbi čakajo na prihodnje tekme.
Sovodenjci pa so v Moraru iz-
gubili, čeprav s tesnim rezultatom 1:0, ter so sedaj na predzadnjem mestu z 11 točkami, medtem ko jih ima zadnja na lestvici, Libertas iz Kaprive 8. Sovodenjci se bodo pač morali potruditi -n doseči še kakšno zmago, da se izognejo nazadovanju.
14.
a. solženicin
EN DAN IVANA. DENISOVICA
«Dve! štiri! šest!» šteje kuhar izza okenca. Naenkrat daje po dve z vsako roko. Tako mu je laže, ker lahko šteje.
«Dve! štiri! šest!> tiho ponavlja Pavle v okence. Takoj daje po dve menažki Šuhovu, ta pa jih postavlja na mizo. šuhov ne ponavlja glasno, vendar šteje pozorneje kot onadva.
«Osem! Deset!*
Cernu Gopčik ne pripelje brigade?
»Dvanajst! štirinajst!* štejejo...
V kuhinji je zmanjkalo menažk. šuhov vidi mimo Pavlove glave in ramen: kuharjeve roke so postavile na okence dve menažki pa obstale, ko da možakar premišljuje. Morda se je obrnil in ošteva ljudi, Ki perejo posodo. In vrhu tega mu skozi okence potiskajo kopico praznih menažk. Roke je odmaknil z obeh menažk in zdaj pobira kopico praznih, pa jih daje nekam v ozadje.
Suhov je odstopil od svojih menažk pri mizi, stopil prek klopi, pobral obe menažki in glasno zinil — ko da ne šteje za kuharja, temveč za Pavla:
»Štirinajst!*
»Stoj! Kam hočeš?* rjove kuhar.
»Naš je, naš,* ga miri Pavle.
»Lahko je vaš, vendar naj ne meša računov!*
»štirinajst,* je Pavle skomignil z rameni. Sam kot pomo6
nik brigadirja ne bi izmaknil dveh menažk, paziti mora na ugled, vendar je ponovil za šuhovom, morda bo lahko kasneji vse zvalil na njegov hrbet.
«2e poprej sem rekel štirinajst!* kriči kuhar.
»In kaj zato, če si rekel, nisi jih dal, temveč držal z ro kami!» je zakričal šuhov. »Pojdi in preštej, če ne verjameš! Tamle so, vse stoje na mizi!*
šuhov je vpil kuharju, vendar je že opazil dva Estonca, ki sta se prebijala k njemu. Tako jima je kar med hojo porinil dve menažki. In uspelo mu je, da se je vrnil k mizi, z enim pogledom preveril, če je vse v redu. Sosedi bi lahko kaj izmaknili, kaj lahko bi jim uspelo.
Med okencem se je v vsej veličini prikazal kuharjev rdeči gobec.
«Kje so menažke?* je strogo vprašal.
»Tukaj, izvoli!* je vzkliknil šuhov. »Odmakni se vendar, siti prijatelj, napoti si!» je odrinil nekoga. »Tako, dve!* je vzel dve menažki z gornjega nadstropja. »In tukaj dve vrsti po štiri, preštej!*
»In brigade ni?» je nejevoljno strmel kuhar skozi okence na mali prostor. Okence je bilo ozko, tako da ljudje niso mogli bolščati skozenj iz obednice in ugotavljati koliko je ostalo v kotlu.
»Ne, brigade še ni,» Je odkimal Pavle.
»Cernu, za vraga, jemljete torej menažke, če še ni brigade?* se je razhudil kuhar.	> -
»Hej, tukaj je brigada!* je vzkliknil šuhov.
Vsi so od vrat zaslišali hrumenje kapetana fregate, ko da ukazuje s kapitanskega mostu:
«Cemu se drenjate? Pojejte in — ven! Pustite še druge!* Kuhar je še malce pogodrnjal, se zravnal in med okencem so se spet prikazale njegove roke.
«šestnajst! Osemnajst!*
Potem je nalil še poslednjo, dvojno:
»Triindvajset! Končano! Naslednji!*
Pripadniki brigade so se začeli prebijati in Pavle jim je delil menažke, včasih tudi nad glavami drugih, ki so sedeli pri mizah.
Poleti je na vsaki klopi sedelo po pet ljudi, toda zdaj so bili debelo oblečeni in tako so sedeli komaj po žtlrje, pa še tako so le nerodno ravnali z žlicami.
šuhov je računal, da bo od dveh menažk, ki jih je vzel, vsaj ena njegova, in tako se je naglo lotil lastne. Desno koleno je skrčil k želodcu, izza golenice suknjenega škornja potegnil žlico »Ust-Ižma, 1944», snel čepico, jo stisnil pod levo pozduho in se z žlico lotil kaše.
Ta trenutek je veljalo posvetiti jedi in pobirati tanko plast kaše z dna, jo pozorno nositi v usta in okušati z jezikom. Toda veljalo je pohiteti, kajti tako bi Pavle videl, da je že pri kraju, in mu ponudil še drugo kašo. Fetjukov, ki je prišel skupaj z Estoncema in vse videl, namreč to, da so dobili dve kaši, se je postavil k Pavlu in stoje jedel, pa od strani gledal štiri nerazdeljene brigadne menažke. Tako je hotel pokazati Pavlu, da bi tudi njemu moral dati obrok, če ne vsega pa vsaj polovico.
Črnolasi mladi Pavle pa je mirno jedel dvojni obrok In z obraza mu ni bilo mogoče razbrati, če vidi, da stoji nekdo poleg njega in ve, da ima dva obroka odveč.
šuhov je pojedel kašo. želodec je pripravil na dva obroka in zato ni bil sit. Običajno ga je ovsena kaša nasitila, šuhov je segel v notranji žep, iz bele krpice je vzel nezmrz-njeni okrogli kos zgornje skorje in začel z njim pazljivo mazati ostanke kaše z dna in okroglih sten menažke. Kašo je lizal s skorje z jezikom pa spet znova brisal. Slednjič je bila menažka čista, ko da jo je opral, morda malce temnejša. Menažko je preko rame dal pobiralcu in obsedel na klop: brez čepice.
Čeprav je šuhov dobil oba obroka, je gospodar le bri-
gadirjev pomočnik.
Pavle se je malce zamudil, pojesti je moral svojo po cijo, vendar ni oblizal menažke temveč le žlico, jo spravil i se prekrižal. In potem se je mimogrede dotaknil — pretesn je bilo, da bi se lahko presedali — dveh menažk od štiri! To je pomenilo, naj ju vzame šuhov.
»Ivan Denisovič, vzemite eno, drugo pa boste dali C zarju.*
šuhov se je spomnil, da je treba eno menažko odnes Cezarju v pisarno (Cezar se nikdar ni tako ponižal, da 1 šel v jedilnico, ne tukaj ne v taborišču), šuhov je to vede ko pa se je Pavle dotaknil obeh menažk, ga je stisnilo pi srcu: mar mu Pavle ne bo dal obeh odvečnih porcij? Tod srce je takoj steklo.
Pograbil je svoj zakoniti plen in začel počasi jesti, n da bi čutil, kako ga brigade drezajo v hrbet. Le tega ni mi ral, da bi drugi kašo dajali Fetjukovu. Fetjukov je vseh pripravljen postati zverina, vendar pa nima poguma, da 1 kaj izmaknil.
Poleg njih Je sedel pri mizi kapetan fregate Bujanovsk že zdavnaj je pospravil svojo kašo in ni vedel, da ima bi gada višek, ker ni pogledal, koliko menažk je ostalo p: pomočniku brigadirja. Kar razlezel se Je, se ogrel in ni imi moči, da bi spet odšel na mraz ali v hladno dvorano, kje se ni mogel ogreti. Zato je povsem neupravičeno sedel ti kaj, zasedal mesto in delal napoto novim brigadam, pra tako kot oni, ki jih je pred petimi minutami podil s svojir jeklenim glasom. V taborišču, na skupnem delu, Je bil šel kratek čas. Takšni trenutki so bili (toda tega ni vedel) zan posebno važni, kajti iz mornariškega častnika, vajenega gla nih ukazov, se Jfe spreminjal v počasnega zapornika, ki moi vse videti, ki lahko le s svojo počasnostjo premaga petindva, set let zapora, ki so mu Jih naložili na hrbet.
(Nadaljevanje sledu
UREDNISIVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellloo 1-11, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel St 37-338 - NAROČNINA: mesena 650 lir - Vn.nn.i- w.rt letna 1800 Ur, polletna 8500 lir, celoletna 6400 Ur - FLRj v tednu 20 dtn, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst. 11-5374 - Za FLRJ- ADIT	n lhitan*
Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov. Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. - Man oglas 30 Ul beseda - Vsi ov'as- se naročalo	-
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	8‘	1 P upravt