PuMtthed and dUtribuled under pchnit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on'file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the PkcAšmC BtofaMM, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV.—LETO IV. ^ CLEV ELAND. OHIO. ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 31st. y St. 75 (No.) Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under tlie Act of Congress of M^ch 3rd, 1879. Posamezna številka 3e. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." ISTICNI OKUPIRANEM OZEMLJI). ............... REVOLTA, 0 KATERI SE JE MISLILO, DA JE ŽE KONČANA, SE JE PRICELA ZOPET POJAV-■V LJATI NA VSEH KONCIH IN KRAJIH. — PRE-KO 60 OSEB UBITIH V NOVIH IZBRUHIH. Koblenz, so. marca. — Danes zjutraj so v onem nemškega ozemlja, ki ga imajo zasedenega Belgijci, JZbruhniili komunistični nemili, in prišlo' je {Jo spopadov, ^ katerih so komunisti imeli nekaj izgub. Vsa belgijska zona se nahaja v stanju hudega razburjenja. Kot pravijo vesti, ki so došle semkaj danes zjutraj, se je oblastem v Essenu posrečilo dobiti kontro-nad položajem. WASHINGTON, 30. marca, t- Poročila iz državne-Sa departmenta pravijo, da je po Nemčiji prišlo do na-^aljnih spopadov, povzročenih od komunističnih ne mirov. V Essenu je prišlo tudi do jako krvavih bojev, ki se se vedno nadaljujejo. BERLIN, 30. marca. — Komunistični upori, o ka-^®Hh se je zdelo, da so že docela ponehali, so se zopet pri-celi pojavljati v raznih delih Nemčije, in današnja poro-^ izkazujejo, da je bilo v ponovnih izbruhih ubitih pre-^0 Šestdeset oseb. Kot izgleda, je okraj med Leipzigom in Halle glavno PozoriŠče komunističnega gibanja, in železniški proinei tema dvema mestoma je bil docela ustavlj,en. Komunisti, ki so bili poraženi v Mansfeld okraju, so "^oje čete zopet zbrali okrog Grobziga, kjer so se baje Pi'ecej močno utrdili. Dobro so opremljeni z vsem po-Jf^bnim za boj, in na razpolago imajo veliko število stroi- Jllh TwliSI TT A * A ^ T,- • -.1 W . ; pusK. Ko s6 je danes navalila nanje varnostna po-^cija v poizkusu, da jih prežene, je bilo ubitih dvanajst policistov. , Največje število izgub se poroča iz okraja Gevels- d'^^' od koder se poroča, da je bilo v spopa- ubitih petdeset oseb, ko so policisti iztrgali mesto iz ^ komunistom, ki so je imeli v posesti par ur. London, 30. marca. — Neko berlinsko poročilo, ki ® Je prejela Exc^iarige Telegrah agentura, pravi, da so v .itete v Dresdenu zatrle resen komunistični izbruh. ^etiranih je bilo dvaindevetdeset komunistov, med ka- ®rimi je tudi štirinajst žensk. -J poročila iz Duesseldorfa potom iste agenture pravi- gse aktivnosti komunistov v porenskem okrožju vi- % da so delavci po nekaterjh krajih zasedli rudo-^^pe. ce" ^^ne se poroča^ da so tamkajšnji komunisti pre-lar ^ prizadevanju, da pripravijo tamj^ajšnje stek-ske delavce do tega, da zastavkajo. Poročilo pravi, ^eUvci zasedli optičnb tovarno Carla Zeiss, ki je . 1 Svojih finih izdelkov poznana po svem svetu. Ves ^ mestu je ustavljen in tudi električni delavci so ^^^^ehali z delom. Zavezniške zahteve so povzročile nemške komunistične upore. ^ Washington, d. C., so. marca. — Kot razvidno ki so zadnje čase došla semkaj, so tekoči ko-upori v Nemčiji direktna posledica zavezni-2^^^^^^zije in pa zahteve, da sg do 24. marca izplača ®^ikom en bilijon mark kot vojno odškodnino. ^^Ploniatični krogi v Washingtonu niso edini na U- ' da-Ii so delavci v Hamburgu. Dresdenu in Hallp lov^'l 80 delavci v Hamburgu, Dresdenu in Halle de-iije ] svojo lastno incijativo, ko so zasedli tamkajš-in javna poslopja, ali pa v sporazumu z So predstavniki nemške industrije in fin^ice, ki ■ §1^^ ^ovno opozarjali, da bo Nemčija postala bolj še vi skft' bo zahtevalo od nje strogo izpolnitev versaill Pgodbe. ^ tukajšnjih krogih nihče niti naj Nej^v.P.^^senečen nad sedanjo komunistično revolto > fy,. __i_ .....J.T____ - J?-.. Anglija na pragu pre mogarskega štrajka. • London, 30. marca. — D^nes je bil v Angliji proglašen štrajk vseh rudrajev, in ako se jutri ne najde kaka pot, ki naj dovede do poravhave, tedaj bodo do jutri zvečer prenehali ' obratovati VSI premogorovi Anglije. Premogarji so sklenili, 'd« prenehajo z delom ne samo rudarji, temveč tudi .oni delavci, ki 'delajo pri vodnih srkalkah. To pcyne-ni, da ako ne pride do poravriavfe, tedaj bo rudnike pot>lavi!a voda, in številni rovi bodo %a vedno u-ničeni. To je prvi, slučaj, da je premogarska orgwizacije odredila tudi štrajk pomožnih delavcev. čjlje^bojkoc v^e-feiaga. Kot se govori, bodo lastniki rij-clokopov apelirali na vlado, da 'podivzame korake za protekcijo njih lastnine. Nocoj je sir Robert Horne podal na premogarje poseben apel, da jih odvrne od njih sklepa; Opozarjal jili je na posledice, če izvedfejo .s'^jq grožnjo in izjavil, da j^ jutri vsalt ča"s pripravljen nadaljevati razgovore z njimi, da se dosele^mirna poravnava. Prem»g^ji na ta a-pel niso ničesar odgovorili. Spor se vrti okrog vprašan j da-li naj bodo delavne pogodbe^ narodnega značaja, to je, za vso d^elo en^ke, ali naj se odloča za vsdk otraj posebej, "^oleg tega zahtevajo, da obdrži kontrolo nad rudniki, in da naj denarno podpo-dre one rudnike, ki drugače niso stanu plačati primerne plače. Spor je torej v prvi vrsti proti-vladnega značaja. Premogarji so odločeni, da vsilijo svoje zahteve in da se pri tem poslužijo vsakega orožja, ki ga imajo na razpolago, akoravno je Sir Horne nocoj v imenu vlade izjavil, da se vlada v tem,pogledu pod nikakim pogorjem ne bo podala. -o-- OHIJSKI SENAT PROTI PIVI. Columbus, O., 30. marca. — Nocoj je senat po daljši debati sprejel predlogo senatorja McCoy, glasom katere bi se uničilo pomen nedavne odločbe bivšega justičnega tajnika ž ozirom na izdelovanje in predpisovanje pive. Nemci bodo bojkotirali zaveznike. Berlin, Nemčija. — Nemci na-mevajo kot iwtest proti zavezniškim kazi^^tii korakom u-vesti sirom, i ga zaveznišM Velika trgolHfca zveza, ki je poznana pdd .^j^nom "Hanza", i. u Zadas+iH "znvoy.nialrvTvi iV r. "'-anu J . . .v-----------— •'-------Francoska invazija je postavila Ebertovo vlado v ^Hvazjj. ^^^^titi .zavezniškim zahtevam, in o francoski/skrajno neznosen položaj. Ce bi Qe vlada poslužila skraj-«p A. U - - jjlh sredstcv napram upornikom, bi to pomenilo ravno . toliko kot če bi Ebert dejal, da francoska invazija ni naj-dobro informirani, so mnenja, da so večja nevarnost Nemčije, temveč nemški, delavci sami. ^niunisti računali na to, da francoska invazija Take kampanje p^ U ne vzdržala niti poslušna in disci-odškodninskimi zahtevami potegnila na njih plinirana nemška armada Avstrijska meja zaprta, da se prepre- ^ či odhod Karla. Dunaj, 30. niarcai — Avstrijska in madžarska vlada sta se sporazumeli, da se zaprejo vse meje, da bi se bivši cesar Kari )ie mogel vrniti v inozemstvo, in da se kontno odloči, kaj da se napravi's Karlom. Tukajšnji španski poslanik se jt> obrnil na vlado s prošnjo, da izda potni list za Karlov odhod iz Avstrije. Kot se zatrjuje, so namerava Kari i»o sedanjem obisku z vso svojo družino preseliti na Špansko. Kari su v Švico ne more več vrniti, ker je s .svojim obiskom v Avstriji in na Madžarskem kršil obljubo, ki jo je podal .švicarski vladi, da mu je dovolila bivanje v Švici. Pol-uradne vesti iz Budai>ešte pravijo, da se admiral Horthy hoče poslužiti Karlovega prizadevanja za povratek na tron le. v svoje lastne svrhe, in da še bolj utrdi svoje stališče kot ogrski di k hi tor. Horthy je odredil, da se vsak poizkus civilne vojne nemudoma z največjo strogostjo uniči v kali. Bivši cesar Kari je danes naznanil vladi, da je pripravljen nemudoma oditi v kako nevtralno deželo, morda na Špansko. General Lehar, ki poveljuje armadi 15.000 mož, ki se nahaja v je sumilo, da stoji za bivšim cesarjem, je danes p^d^l izjavo, v kateri pravi, da je docela lojalen Horthyjevemu režimu. Preje se je govorilo, da se bo s svojo armado navalil ;ia Budapest, ako bi vlada nasprotovala Karolu. Madžarski voj*i minister Bi-liitska je pa izjavil: "Bivši kralj nima podpore armade. Armada stoji kot en mož za regentom Hor thyjem, in Kari je v Steinaman-garju bolj jetnik^kot ga post." Kmečka stranka je danes na jako buryem zborovanju sprejela resolucijo, v kateri se zatrjuje, da so Habsburški definitivno izgubili pravico do madžarske krone. Kmetje zahtevajo obenem, da se v parlamentu napravi tozadeven zakon, ih da se kaznuje vse one, ki delujejo za povratek Habsbur-gov. Medtem pa mala ententa, sestoj eča iz Čehoslovakije, Jugosla vije in Romunije, poslala avstrijski vladi noto, v kateri se avstrij sko vlado opozarja, da bodo vojaške čete vdrle V Avstrijo, kakor hitro bi se izkfkega znamenja da }o sklepati, da Kari namerava o-stati v Avstriji. Brzojavke in Belgrada in Prage pravijo, da njegove navzočnosti v Avstriji ne bo trpela niti Jugoslavija niti Cehoslovaška. Geneva, Švica. 30. marca. — Kot posledica Karlovega obiska na Dunaju in v Budinpestu, bodo Habsburgovci najbrže za vedno izgubili pravico do bivanja v Švici, Poleg Karla in njegove družine se nahajajo v Švici še štirje bivši avstrijski nadvojvode. Policijska straža okrog gradu Pran-gins se je danes podvojila. Budapest, %0. marca. — Sinoči ge je na domu škofa Mikes v Stei-namangerju vržila burna konferenca, n^ kateri je bivši cesar povedal svojim prijateljem in pri. jateljskim nasprotnikom, kako je prišlo do tega, da je zapustil Švico in tajno prišel v Avstrijo. Kari pravi, da se mu je poročalo, da madžarsko ljudstvo komaj čaka, da se vrne na prestol. Av- Štirje hrvaški otroci podsuti v Akronu, Akron, O., 30. m^rca. — Danes so bili tukaj ubiti štirje otroci v starosti 6 do 9 let, eden pa je bil resno poškodb van, ko se je podrla nanje visoka plast peska, pod katero so se igrali. Nesreča se je zgodila na vzhodnem koncu mesta v bližini Anderson-Wip-ple cementne tovarne na 1 1 76 Newton St., severno «d North Ave. Ubiti so bili sledeči: John Du-dič, star devet let, Nick Lasovič, star 6 let, Joe Zubovič, star 7 let in Burnett Sandren, star 8 let. Štiriletna May King, je dobila tudi resne poškodbe, toda bo najbrže živela. Ostali štirje so bili že mrtvi, ko se je jih izkopalo Izpod peska in kamenja. Ko se je nesreča zgodila, šo se otroci igrali pod peščenim vzbo-čenini nasipom, visokim približno 50 čevljev. Nenadoma se je zgornja plast odtrgala in Jjričela drveti navzdol. Trije izmed 1-grajočih otrok so bežali in se rešili, ostali pa,so bili tako prestrašeni, da ee niso mogli niti zganiti. Ko so otroci, ki so se rešili, j oka je pritekli domov povedat, kaj se je, zgodilo, so hitele ženske na lice mesta in najprej z rokami skušale odkopati podsute otroke. Nato so prišli moSki s krampi in policijske, ter ognje-gasne rezerve, ki so izkopali.pod-.sutp .(>troke»„ kb tvi. Ko je Mrs. King, katere 4-let-na hčer je bila tudi podstita,'iz-vedel(i. kaj se je zgodilo, je hotela na kraj nesreče ter di^je kopala z rokami. Njeno prizadevanje ni bilo zaman. Našla je svojo hčerko še dihajočo, in najbrže bo okrevala. N. Y. Central zahteva znižanje plač. Chicago, 30. marca. — New Tf.ork Central železniška družba sv je danes obrnila na vladni žele zniski odbor za zahtevo, da se ji dovoli provizorično znižanje plač, ■čemur bi bilo prizadetih okrog 26,000 neizvežbanih delavcev, ki so zaposljeni pri tej družbi. To znižanje naj bi postalo efektivno s 1. aprilom, pozneje pa naj bi se vršila še nadaljna. razmotri-.\anja, ki naj bi dovedla do sklepa, kolikšno znižanje da ;iajloi se M. Jewell, ki jo opozori^, da so plače navadnih delavcev zniža ne-mudomav drug\ razredi železniških delavcev pa naj bi prišli na vrste takoj nato. iKot znano, so se pred kakim mesecem med družlw in delayci vršila pogajanja, ki pa niso prinesla nikakih rezultatoy, kajti de lavci so se izrazili proti vsakemu znižanju. Tv'' >fvi slučaj, da ae Je kaka železnica obrnila direktno, na vladni odbor z apelom, fia odredi znižanje plač. Predno je železnica predložila svoj apel, je podal svojo^zjaViO. še zastopnik železniških delavcelV, B. M. Jewell, ki je opozoril, da se morali železničarji čakati*IS mesecev, predno se .jim je povišalo plačo, medtem ko je draginja ve-uno naraščala, in da bo mSIo v cuMgled nat-asnega pWarda cen zničarji dobili povrnjeno ono, kar flo izgubili lani, ko so čakali na zvišanje plače. N. Y. Central pravi v svojem apelu na vladni odbor, da naj bi se plače navadnih delavcev znižale od 17 do 21 procentov. Potem takem bi dobivali nav:idm delavci 33 do 35 centov plače na uro. strjjsko mejo je prekoračil v avtomobilu oblečen kot tirolski turist v družbi z grofi Hunyadi, Erdodi in ^ndrassy. Ko je dospel v SteinamaYigor, ga je skril v svo jem gradu škof Mikes.- Ministrski pred^sednik Teleky in grof Singrey sta se rano naha-jala na lovu na zaipadnem Madžarskem. Škof Mikes ju je brzo pozval v Steinamanger. Ko sta dospela na grad škofa Mikes, sta našla Karla silno razburjenega, hodbčega po sobi gori in doli. Sko fu Mikesu je Kari dejal;' "Za dolgo časa sem bil v pro-gnanstvu, in sedaj prihajam nazaj ^da zopet zavzemem svoje nekdanje mesto. Prepričan sem, da me bo ljudstvo sprejelo z navdušenjem in da bo stalo za mano." Ministrski predsednik Teleky je skušal odvrniti Karla od tega naziranja ter gaje opozarjal na nasprotstvo zavezniko"v. Toda K, je vztrajal, da hoče iti v Budapest, da vidi, če ima kdo dovolj poguma, da se dotakne mazil jene osebe kralja. Dejal, da je od francoskega ministrskega predsednika Bris^da dol)il zagotovila, da bodo zavezniki ,od sedaj naprej smatrali vprašanje glede trona za notranjo zadevo Madžar ske. Vsi argumenti so bili zaman in Kari se je v 'spremstvu ministrskega predsednika Teleky j a v ne(^elj(5 zjutraj vrnil v Budapest. Popoldne so se pred palačo ministrskega predsednika ustavili trije avtomobili. Vraitar je bivšega cesarja takoj spoznal ter mu je spoštljivo salutiral. Nato je Kari odšel v stanovanje ministrskega predsednika, kjer je civilno obleko zamenjal z uniformo generala, ob seibljo pa pritrdil madžarsko zastavo. Nato je šel peš v bližnjo kraljevo palačo, sledil pa mu je njegov osebni pribočnik, ki je ob vstopu v palačo zahteval ključe od kraljevih prfVatnih sob, ki so bile zaprte, odkar je bil Kari zadnjič ^ Bu dapestu. Pojav Karla je povzročil velikansko razburjanje in pokazalo se mu je, da počaka v sobi za goste. "Ja,z hočem videti admirala Horthy j a," je dejal Kari. "Pokličite ga semkaj." Na to zahtevo je Horthy poslal naslednje sporočilo; "Sedaj sem jaz poglavar madžarske države in nihče riima pravice klicati me Pfed 'se." Pozneje je sledil sestanek med Horthyjem in Karlom v neki sobi prvega nadstropja. Ko je Kari stopil v sobo, je Horthy j a pozdra vil z največjo prijaznostjo. Iz svo jega žepa je potegnil križ reda Marije'Terezije, ki je bilo najvišje avstrijisko" vojaško oblikovanje in je pripel na Horthyjeve prsi. Horthy je odlikovari^e sicer sprejel, toda obenem je odločno izjavil, da bo z oboroženo silo nastopil proti Karlu, če bi poskušal prevreči njegovo vlado in zajesti prestol. Sledilo je triurno prerekanje, nakar je Kari s solzami v očeh privolil, da takoj odide iz Ogrskega. Ko je šel mimo vratarja, ki se mu je poklonil, mu' je odvrnil: "Z Bogom za vedno!" Ko seje Kari vrnil v Steinamanger, je svoj sklep že opustil, in je izjavil, da ne misli prekoračiti meje. Dejal je, da je bolan in j^šel takoj v posteljo na gradu škofa Mikes, kjer se glasom zadnjih poročil še vedno nahaja. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" 44 MARCH 31st 1921 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMSI NEDELJ EN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BniwlnCT Place of the Ctwaoration.__6418 ST. CI,AIR AVE. subscription rates: By Csrricr ••••»■■•••••••••■•••.•■I yc&r $5^50* 6« mo« $3*00^ 3 mo* (2*00 Cleveland, Collinwood, N«iwburgh by mail...... 1 year 16.00, 6 mo. $3.50 3 mo. 12.00. United States 1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 n&o. $2.00 Europe and Canada ...........................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 posamezna Številka sc_single copy 8e La^tuie in izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. Mia ST. CLAIR AVE. Princeton S51. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vebino oglasov nI odgovorno ne uredništvo, ne upravnlitvo. CLEVELAND. OHIO. ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 31st. — sredstvo, potom katerega bi bilo zmagovalcem za večno iposljen pri Hudson Coal Co. Ro-cbdržati sadove njihove zmage, razmotrivalo le dva te-l-i®'^ je bil na Viru pri Domžalah dna, se pač vidi, da se zadeve takrat ni smatralo resnim. Vzelo bi bilo najmanj mesece, ako bi bili hoteli imperija-listični zmagovalci natančno preračunati, koliko zmorajo iztisniti iz svojih izkrvavljenih premagancev. Zato pa ni čuda, da še danes na svetu Vse vre, in da je svetovni imperijaliz^m z vsakim trenotkom bližje svojemu padcu. Glavna vrednost Lansingove knjige obstoja v tem, da nam dajo nekoliko pogleda za kulise, in da nam nudi vsaj nekoliko informacij o intrigah in barantanju, ki jo tvorilo del "javnega sklepanja javnih pogodb," kot je nekoč dejal Wilson. Iz slov. naselbin. Milwaukee, Wiss. V Wsuwa-tosa bol:r.šnici je umrl rojak Joe Levar, star 17 let na takozvani spalni bolezni. Pokojnik jo bil rodom iz Smarjete pri Gornjem gradu. Tuk. j zapušča stariše. Bil je čJan dr. "Sloga" št. J. P. Z. 8. Ely, Minn. Matt Zu'panC.ca je naznanil'-; njegova boljša polovica, da jo^je namlatil. Sodnik ga je za to hi abrost poslal za 90 dnij v okrajno ječo, v Duluth. Jos. Ri-berich je dobil od istega sodnika zapora 30 dnij, ker je maio«pre-iV'Oboko ijojrledal v kozarček. Družini Jos. Škraba je umrla sedemletna hčerka za ošpicami, -pj ostalih sorodnikov zapušča gniti, dokler se cena istemu vsaj nekoliko ne izboljša. "Virginia, Minn. Kakor hitro se bodo tla nekoliko o tajila, se bo nemudoma začelo z nadaljevanjem ceste, ki bo vezala Viržinijo in Eveleth. Cesta bo tlakovana s cementom v debelosti do 8 palcev. Connon City, Colo. Umrl je za sr.čno boleznijo Alojzij Arko, doma iz vasi Otavice pri Ribnici. V Ameriki zapušča dva brata, v starem kraju pa mater in več drugih sorodnikov. North Chicago, III. Smrt je pre trgala nit življenja gospej Luči-, .'a Zore, in sicer v starosti 31 let. Poleg moža žaluje za njo pet nedoraslih in nepreskrbljenih otrok WILSON IN LANSING. Knjiga, ki jo je napisal bivši ameriški državni taj-liik, Robert Lansing, je v političnih krogih povzročila zelo veliko komentiranja z ozirom na spor med Lansingom in bivšim predsednikom Wilsonom, v čfemur obstoji glavni pomen knjige. Ena stvar je, ki se je ne sme pozabiti v sporu med njima. Oba sta hotela zakrpati imperijali-stični režim, ki se je majal v svojih fundamentih, toda zediniti se nista mogla, kakšna pot bi bila v ta namen najboljša in najprimernejša. Wilson je veliko govoril, kako naj se to stvar napravi, toda imel ni -nikakega konkretnega načrta. Lansing na drugi strani pa ni. ničesar govoril, toda je imel vsaj nekak obris. Wilson se ni hotel posvetovati s svojim državnim tajnikom, ki je bil njegov glavni mirovni komisar, in Lansing je sumil, da ni zadostil milosti pri "moralnih" silah, katerim je bila dana naloga, da preporodijo svet. Ta njegov sum, ki'je bil tekom njegovega bivanja v Washingtonu še bolj negotov, je bil potrjen, ko je prišel v Pariz na mirovno konferenco. - , Wilson je bil diletant, Lansing pa izvedenec. Prvi je bil človek realističnega naziranja in brez iluzij, drugi pa faintast in idealist brez potrebne odločnosti.. Lansing je hotel, da se zakrpa krvaveči kapitalizem čim preje mogoče s preliminarnim mirom, in šele potem naj bi se govorilo o organizaciji zvez med zmagovalci. Vsled tega je prišlo do tega, da se je s nocroibo zavlačevalo, medtem ko je iraperijiilizem vrcr ••mnelh in xrajih kazal znake l.m- ^ ^ -rpp- list, in."'icm ko j--, b'' ■ llsou '» ^...zija^isUeni diletant. Zanin-ivo je, kako različno sta ta dva moža ravnala v tejn položaju in kako različno o mehikanskem vprašanju. Kot se morda še spominjate, je Lansing tekom Wil'sonove bolezni poslal Mehiki par not, ki so bile skoraj enake ultimatom, in ki bi bile skoraj prinesle vojno. Wilson pa je to postopanje zavrnil, kakor hitro je bilo o njem sporočano. V tem slučaju si je Lansing vzel za vzgled bivše pruske imperijaliste. Wilsoii pa je zasledoval politiki indirektnega posredovanja v Mehiki s tem, d? je poslal noto, v kateri je Mehikance mirno obvestil, da ameriški podjetniki tvorijo del mehikanske suvereni-tete, in da se mora v vsakem slučaju postavnim potom gledati za njih interesi". Ce se vzame v poštev, da se je o paktu Lige narodov, katerega je sestavil Wilson, in kateri je imel služiti kot esr ne more denarja za nje d vi-1 ponesrečil Mike Birk, ki je bil za- Ta bolezen sama ob sebi ni nevarna; le paziti je treba, da se otrok ne prehladi, kajti potem postane nevarnost za otroka. Eveleth, Minn. — Tukaj na Evelethu imamo zdravnika dr. Farleya, ki včasih kar po dva zoba izruje človeku namesto po enefga, in to še celo popolnoma zdravega. Rojakom naznanjam, da imamo na Eeveltehu še tri druge zobozdravnike, kateri ru-jejo le boleče Zobe, torej so boljši od Dr. Farleya. Jos. Franoel in njegov bartender Harry Kent sta bila aretirana, ker sta imela v posesti nedovoljeno pijačo. Dne 15. marca zvečer sta. bila stavljena pod varščino $1000 vsak. Hibbink, Minn. Mrs. Eli Dja-kovich je dobila od sodni je dovoljenje, da smo obdržati Marico Gostovich, katero je pohčerila. Njen oče živi na Chisholm. Največ je pripomoglo k odločitvi dejstvo, da je deklica: sama želela o-stati pri svoji krušni materi. Smolo imata Frank in Pete Malkovich, kojema so stariši u-mrli, ter je bila njihova zapuščina naložena v srbski hranilnici v Kagreču. Varuh obeh mladoletnih, Mr. Ev5rett, se je izrazil, da je sedanja vrednost 5000 rron samo 75 do 80 dolarjev, vsled čo- tukaj v Ameriki eno sestro in e-nega bjrata, v stari domovini pa mater, eno sestro in enega brata. Spring Valley, 111. Vsled ponesrečene operacije je umrl rojak Anton Urbanch v starosti 31 let. Rojen je bil v vasi Dernovo, fara Leskoveč na Dolenjskem. Poleg ;.oproge in malega sinčka zapušča v stari domovini svoje stariše, dva brata in dve sestri. Cali^met Mich. Rojak Mike Ga-sparič je umrl vsled srčne napake v starosti 64 let. Prebival je na Calumetu celih 39 let. Mr. Pavel Cchaltz in njegova soproga sta se.udeležila konvencije S. N. P. Jfednote v' Chicago, kamor sta odpotovala dne 12, marca. Starišem Lamut je umrla hčerka, stara sedem let. Rodbina Lamut živi v Gratiot Location. Štorklja se je oglasila pri mladih\zakonskih Mr. in Mrs. Frank Kovač. Dobila sta od nje v dar čvrstega dečka. Detriot, Mich. Mrs. Margareta Rožič je umrla tukaj v starosti 44 let. Bila jo udova po ranikem Pavlu Rožič. Njena truplo je bilo prepeljano na Calumet, kjer je bilo pokopano. Ridgewood, N. Y. Smrtno se je leta 1893, ter je bil v Ameriki približno 10 let. Razun žalujoče soproge zapušča enega sinčka, mater, tri brate in dve sestri. Forest City, Pa. Pri delu se je ponesreil Mirtin Molek, tako da je dne 12. marca umrl. Zapušča ftariše, dva brata in eno sestro. St. Michael) Pa. Plast kamenja je zasula rojaka Frank Turk in njegovega tovariša Ignac Kos. Turk je bil na mestu , mrtev, a Kos je zadobil tudi smrtnonevar-ne poškodbe, tako da zdravniki dvomijo, bo li ostal pri/življenju ali ne. Turk je bil doma iz Loškega potoka ter je bival v'Ameriki 17 let. Racine, Wiss. Od tukaj se poroča, da je umrl dobro poznani gostilničar John, Paulič. Po kaj je prišel Vivi-ani v Ameriko. Washington, 30. marca. — Namen Vivijanijevega obiska v Združenih državah, je vtisniti na novo administracijo željo Francije, kako silno da želi, da Združene države ne odvzamejo svoje moralne podpore od svojih nekdanjih vojnih zaveznikov, ki si prizadevajo vsiliti nemško mirovno pogodbo, . Francija je za dosego tega pripravljena, da prepusti vladi Zdru ženih držav na prosto voljo, da-li preuredi sedanje Ligo narodov, tako, da ji too po godu, ali pa da ustvari novo zvezo narodov. Glavni cilj Francije je, da obdrži Z. države v krogu drugih narodov, ki so vodili vojno proti centralnim drzayam. Viviapi ni prišel v Združene države, da pregovori ameriško vlado, da M pričela s takojšnjimi pogajanji za vstop v Ligo narodov, temveč le, da poda predsedniku Hardingu merodajne informacije 7. ozirom na stališče, ki ga zastopa Francija ž ozirom na ohranitev svetovnega miru. Francija bi v prvi vrsti rada, da bi ameriška vlada podala kako izjavo, s katero bi z ozirom na zavezniške odškodninske zahteve odločno stopila. na stran zaveznikov. Obenem pa znači Vavianijev poset priznanje .dejstva, da Francija priznava pravico Zdrulženim državam, da zopet stopijo v krog drugih narodov pod svojimi lastnimi pogoji. Kot se izjavlja, se Vivianijeva misija ne bo dotikala vprašanja glede dolgov, ki jih ima Francija v Ameriki. Ako se bo to zadevo kaj omenito, bo to ie v tem smislu, da Francija vse svoje dolgove priznava, in da Francija nima namena prositi za črtanje i-stih, neoziraje se na to, da se nahaja Francija v silno slabem položaju. M. Viviani 'se je danes dopoldne oglasil v državnem depart-mentu, kjer se je razgovarjal pre ko ene ure. Poleg državnega tajnika Hughesa, sta bila navzoča tudli pomožni državni tajnik Henry 'P. Fletcher in pa francoski poslanik v Washingtonu, Jules Jus'serand. Ob polpetih popoldne se je Viviani v družbi Jusseranda oglasil tudi v Beli hiši pri predsedniku Hardingu, kjer je ostal ie 25 mi-, nut. Po njegovem olbisku je bilo v Beli hiši izdano naslednje poročilo. "M. Viviani se je oglasil, da predsedniku izroči poklone in dobre želje francoskega pred^edni- za način, kako so bila trupla od-poslanj, na njihovo zadnje potovanje. --o-- NAŠE MEJE NA SEVERU. Maribor, 26. feb. — Po sklepu pariške veleposlaniške konference določena definitivnega mejna črta v odseku od sv. Lovrenca do sv. Duhe. poteka po razvadnici med Sakovo in Dravo, ki jo tvorijo grebeni Radia in Kapavnerje-vega Vrna. Meja se c^brne pri sv. Pankraoiju proti jugovzhodu, nato v ozken loku proti severovzhodu, se vzpne nato na Remšink, kf ga deli po grebenu, se obrne proti višini G97 (nekalko na sredi jU; žno med Arovžem in Lučanami), v južni smer." do Sarženove, dalje čez Cernkovo Pristavo do višine 566, nato zopet v loku proti jugu čez Kranjčevo'Pristavo in preha- ja pri sv. Duhu v že določeno mej ka. M. Viviani je povdarjal željo no črto t;iko, da ostaneta cerkev Francije, da se nadaljuje s prija- telstkimi odnošaji med obema republikanama in da izrazi hvaležnost Francije za vse, kar je A-merika napravila zanjo izza njegovega prvega obiska. Predsednik bo 5. aprila zvečer priredil banket v počast M. Vivianija." -o- PRENOS OSTANKOV AMERI-ŠKIil VOJNIH ŽRTEV. Začelo se je s prenašanjem smr tnih ostankov padlih vojakov iz velikega ameriškega pokopališča v Romagnc ra Francoskem, kjer počiva preko 22,000 trupc-l onih, ki so zr'-vovali svoje življenje na Argonah. Prevažanje trupel se bo vršilo s kar največjo hitrostjo, in zamuda more nastati le vsled neugodnih vremenskih razmer. Zadnji .iiodatki iz'kazujejo, da je bilo vfoga skupaj 75.882 mrtvih onstran oceana, od katerih se je že preneslo v Ameriko 13,616. Vojna uprava je dobila glede 19.-861 trupel prošnje s strani pokojnikovih družin, naj se dovoli, da truplo č&tane Ha Francnskeni' z?, vedno ali to število se stalno menja. Končna določena navodila so prišla glede 50.040 trupel, in je še 25.842 mrtvih, glede 'katerih ni še določeno, kje bodo stalno počivali. Od vsih mrtvih le 1240 ostaja še neidentificiranih. Od skupnega številu računa se, da ostane 40 od sto Za stalno onkraj morja, dočim cc 60 od sto prenese v A-meriko na zahtevo sorodnikov. Z prihrvdom vsakega parnika, ki prevaža mrtve vojake. War Department prejema' s strani sorodnikov ogromno število pisem, v katerih izražajo svojo zahvalo in šola, kakor tudi vsa zaseka tega kraja ra naši strani. -o- KANCELPuARAGRAF OSTANE Beograd, 25. feb. — Predsednik jugoslovanskega 'kluba dr. Korošec je .riterveniral pri ministrskem predsedniku Nikoli Pa-šiču, da oi se v ustavo ne sprejela dolofka, ki pod kaznijo zabra-n ju jejo -zlorabo cerkve in prižni-ce v pol't:^ne namene. Koroščeva intervencija je bila brezuspešna. Določba, da sme vsakdft tožiti duhovnika, ki izrablja prižnico v politične svrho, torej ostane v u-stavi. -O—- — Mesar Herman Kaplan 2770 E. 53. St. se ni roparjev, ki so vdrli v njegove prostore zadnji to^.ek okrog polnoči, prav nič u-strašil. Bandita sta bila dva, ter oborožena z revolverji. Ko zapo-vesta Kaplanu, naj dvigne roke, je zgrabil velik mesarski nož in jim zapretil. Bandita seveda nista čakala, da bi mesar delal na njih Bksiperimente, da-li je nož dovolj oster »Ji ne, temveč sta jo lK)pihala, kar so ju nesle pete. -—o-- V Ženske suknje. Obleke z žeketom, cele obleke — krila (kiklje) bluze, predpasnike, vso spodnjo obleko ,in vfO vrste drugo blago, katero je »&" fmo najboljše vrste, dobite sedaj pri meni po posebno znižanih cc nah. .— BENO B. LEUSTIG 6424 St Clair Ave. AN ATOLE FRANCE: KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI. Poslovenil OTON ZUPANCiC 1 ra 0 P ill|il|[ill|sH||S)IHgli Velikega postili j ona, ki ni več krvi pljuval, smo poslali s konjem v Tournus, da naj privede od ondod ko-larja, njegov tovariš pa naj ta čas v zatišju zakuri; zakaj vreme je prihajalo hladno in vzdigoval se je vetei. Na cesti, približno sto korakov naprej od mesta, kjer smo se bili zvrnili, smo zapazili hrib od mehkega kamenja, katerega vznožje je bilo na več krajih izvotlje-no. V eni teh votlin smo se sklenili greti in čakati, da se vrmc postilijon, 'ki smo ga bili kot brzosla poslali v Tournus. Drugi postilijon je privezal tri konje, ki uo nam še ostali, in katerih eden je sepal, za štor blizu naše jame. Abbe, ki se mu je posrečilo napraviti ritnico iz vrbovih šib, iz vrvice, bamaška in igle, je šel lovit, takisto iz filozofskega nagnenja, kakor z namenom, da bi nam prinesel rib. Gospod d'Anquetil, ki je ostal z Jahelo in menoj v jami, nama je predlagal partijo hombra, ki igra v treh, in ki "se, je dejal, ker je španjolski, prilega tako avanturnim osebam, kakor smo bili mi tedaj. In res, v tem kamenolomu, pod noč, na zapuščeni cesti, se ne bi bila zdela naša mala četa nevredna udeleženosti pri katerem onih bojev don Quigeota ali don Kišota, s katerimi se zabavajo dekle. Igrali smo torej hombre. Ta igra zahteva resnosti. Jaz sem se dostikrat zmotil in moj nepotrpežljivi soigralec je začel vzkipevati, ko se nam. prikaže v svetlobi ognja plemeniti in smehljajoči se obraz mojega dobrega učitelja. Gospod abbe Coignard je razvezal svoj robec in je potegnil s svojim nožem, okrašenim s podobo pokojnega kralja kot rimskega imperatorja na triumfalnem stebru; tako ročno jih je o trebil, kakor da je živel ves čas edino med ribarkami v tržnici; tako se je od- likoval v najneznatnejših podjetjih kakot v najvažnejših. Ko je polagal te ribice na pepel,\nam je rekel: "Zaupal va mbom, da sem zapazil, ko sem šel za reko in iskal za ribarjenje pripravnega brega, apokaliptič no kalešo, ki straši gospodično Jahelo. Ustavila se je v precejšnji razdalji zadaj za našo kočijo. Morali ste jo videti, kako se je peljala-mitno, ko sem jaz v reki ribe lovil, in gospodični se je duša gotovo oddahnila." "Nismo je Videh," je rekla Jahela. ''Potem se je pa morala," je povzel abbe "napotiti naprej, ko je bila že črna noč, in ste jo vsaj slišali.'' "Nismo slišali," je rekla Jahela. Potem pa, je menil abbe. "je ta noč' slepa in gluha. Zakaj verjetno pač ni, da bi bila ta kaleša, ki ji ni niti eno kolo strtfa niti en konj šepast, ostala na cesti. Kaj bi tam delala?" "Res, kaj bi tam delala?" je rekla Jahela. ' Ta večerja, je rekel moj dobri učitelj, "spominja s svojo preprostostjo tistih svetopisemskih obedov, ko je pobožni popotnik delil kraj reke z angelom ribe tigridske. 'Toda nam nedostaja kruha, soli in vina. Poizkusil bom izvleči iz kočije brašno, ki smo ga vanjo zaprli, in pogledati, ali ni ostala po sreči katera steklenica nepoškodovana. Zakaj naključi se lahko, da se steklo ne razbije pod sunkom, ki je stri jeklo. Vrtiraženj, sin moj, naj te mi, prosim, svoje kresilo; in vi, gospodična, ne pozabite obračati ribe. Jaz se nemudoma vrneni." Odšel je. Njegov nekoliko težki korak je poma-lem po cesti pojemal, in kmalu nismo čuli ničesar več. "Ta noč," je rekel gospod d' Anquetil, "me spominja noči pred bitko pri Parmi: Saj to vama je pač znano, da sem služil pod Villaraom in da sem bil v na-sledstveni vojni. Bil sem med ogledniki. Videli nismo ničesar. To je ena izmed velikih vojnih zvijač. Da bi izsledili sovražnika, se pošlje ndkaj mož, ki se vrnejo, ne da bi kaj zasledili ali sploh sledili. A po bitki se delajo raporti, ir^ tu triumfirajo taktiki. Torej ob devetih zvečer sem bil poslan na ogledovanje z dvanajstorico . . ' In pripovedoval nam je o nasledstveni vojni .in o svojih ljubeznih v Italiji; njegovo pripovedovanje trajalo pač četrt ure, nato je zavpil: "Tega obešenjaškega abbeja še sedaj ni nazaj. Stavim, da bo izpil spodaj vse vino, kar ga je še ostalo." Tedaj sem pomislil, da bi se bilo ute^ilo mojemu dobremu učitelju kaj pripetiti, zato sem se dvignil, da bi mu šel na pomoč. Noč je bila brezmesečna, in dočim se je nebo lesketalo v zvezdah, je bila po zemlji taka tema, da je moje oči, oslepele od bleščavega plamena, niso mogle predreti. Ko sem napravil po cesti, temni in hkrati bledosoj-ni, kvečemu petdeset korakov, aem zaslišal pred seboj strašen krik, ki je bil, kakor da ni prišel iz človeških prsi, vse drugačen krik, ,nego sem ga dotlej kdaj čul, da sem oledenel od groze. Potekel sem v smeri, odkoder je prihajal ta klic smrtne težave. A strah in tema sta mi I'nrtvila korake. Ko sem naposled prišel do mesta kjer je ležal voz, brez oblike in ponoči se večji, sem našel svojega dobrega učitelja, sedečega kraj jarka, sključenega v dve gube. Obraza mu nisem mogel razločiti. Trepetaje sem ga vprašal: "Kaj vam je? Zakaj ste zakričali?" "Res, zakaj sem zakričal?" je rekel z izpremenje-nim glasom, z novim glasom. "Nisem vedel, da sem kričal. Vrtiraženj, ali niste videli nekega moža? V temi me je precej nemilo sunil. S pestjo me je udaril." "Pojdite," sem mu rekel, "vstanite, dobri moj učitelj." Vstal je, a je zopet težko padel po tleh. Trudil sem se, da bi ga vzdignil, in roke so se mi omočile, ko so se dotaknile njegovih prsi. ''Ali krvavite?" "Krvavim? Mrtev mož sem. Umoril me j« Spočetka sem mislil, da je bil to samo prav krepak sunek. Pa je rana, ki čutim, da od nje ne pkrevam.^* "'Kdo vas je zadel ,dobri moj učitelj?" "Žid. Nisem ga videl, a vem, da je on./* Kako morem vedeti, da je on, ko ga pa nisenpi videl? Da, kako to? Kako čudne stvari! Neverjetno, kaj ne. Vrti' razenj ? V ustih imam okus smrti, ki se ne da opisati. iVloralo je biti. moj Bog! A zakaj rajši tukaj pego-l' ^m? To j p skrivnost! Ajutorium nostrum in nomin« Domini. . . Domine exaudi arotionem meam ..." Nekaj časa je potihoma molil, potem mi je^ r^kel: Vrtiraženj, sin moj, yzemite steklenici, ki sem jik potegnil izpod kočije in sem jih naslonil nanjo. Ne mO' rem več. Vrtiraženj,* kje mislite da je rana? V hrbtu čutim najhujše bolečine, in zdi se mi, kakor da mi teč® življenje ob mečih. Duša se mi odpravlja lia pot." Mrmraje te besede se mi je v rokah nalahno onesvestil. Poizkušal sem ga odnesti, a imel sem samo to' liko moči', da sem ga položil na cesto. Odpel sem m" srajco in sem našel rano; bila je na prsih, majhna i" slabo krvaveča. Raztrgal sem si rokave, in mu pritisn'' krpice na rano. Zaklical, zakričal sem na pomaganj®' Skoro se mi je,zaslišalo, kakor da mi prihaja nekdo tournuške strani na pomoč, in spoznal se gospoda As^®' raca; Kakor nepričakovano je bilo to srečanje, se nisem niti začudjl, tako globoka žalost me je prevzd®' da držim najboljšega učitelja umirajočega v svojem n®' Kaj je to, sin moj?" je vprašal alkimist' Pojdite mi pomagat, gospod," sem mu odgovor''" "Abbe Coignard umira. Mpzajid ga je umoril." To je res, je povzel'gospod d'Astarac, "da i® prišel Mozisjid semkaj v stari kaleši, v kateri je zasled«'' val svojo nečakinjo, in da sem ga jaz spremljal, ker sef''.! hotel vas, sin moj, opomniti, da prevzemite zopet službo v moji hiši. Od včeraj smo pritiskali precej bli' zu vašo kočijo, ki smo videli, kako se je malo prej ugr®^- ? nila v kolotečino. Tisti hip je Mozajid stopil iz kal®^% in bodisi da je šel na izprehod, ali se mu je zahotelo rediti se nevidnega, ker ima tako moč, j a; ga nisem ''f yeč videl. Mogoče, da se je že pokazal svoji nečaki"' in jo proklel, zakaj to je bil njegov rfamen. Abb®r Coignarda pa ni umoril. Elfi, sin moj, so umorili vase« učitelja, za kazen, ker je razodel njihovo skrivnost. ni bolj gotovega." / \ MARCH 31st 1921 "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. mMm: V priznanje hvaležnosti, na tem mestu naj top leje priporočam rojakom slovenskega zdravnika kiropraktike DR. ALB. IVNIKA, 6408 St. Clair Ave. kateri je našo hčerko, dol go časa trpečo za vratno boleznijo ozdravil v primerno kratkem času. ' / t Mrs. Frances MoUa 064 E. 61. St. naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem pričel trgovino s stenskim papirjem. Imel bodem v zalogi vseh vrgt papirja tako da vam bodem lahko postregel.. Kadar potrebujete papiranja, oglasite se pri meni. DELO NAJBOLJŠE VRSTE. CENE ZMERNE. Se priporočam. anton colarič Expert Paperhanger 5385 ST. CLAIR AVE. ! I RAZPRODAJA TRAJA EN SAM DAN V nedeljo, 3. aprila, 1921 Onim, ki pridejo j»rvi,. se bo najpreje-postreglo. Za pojasnila se oglasite osebno al pa telefonirajte, nakar vas bomo peljali na zemljišča. McCarthy organization 246 Colonial Arcade. TELEFON: — Main 5290 Central 8256—K. V NEDELJO BO URAD ODPRT DO 5. URE POPOLDNE. Velika spomladanska razprodaja. Sedaj na pomlad bomo prodajali vse po zelo nizkih cenah. Imamo zelo mično zbirko vsega novega blaga. V resnici še v tej okolici niste videli lepše in boljše zbirke. Ne kupujte ničesar drugje, dokler ne vidite kake izrednosti vam nudimo mi. Delavne hlače (overalls) vredne $2.50, sedaj......89c Nov gingham, preje 36c, sedaj ..............14c jard Delavne srajce, preje $2.25, sedaj ................75c Coverall predpasniki, preje $2.00, sedaj ...........98c Otročje nogavice, preje 45c, sedaj ...............19c Ženske spodnje obleke, vredne $1.25, sedaj........69c c. H. abrams 5823 ST. CLAIR AVE. ako hočete dobiti sem vašo družino iz starega kraja, se posvetujte z zupnick & company TUJEZEM8KA MENJALNICA IN ' PAROBRODNA AGENCIJA 6024 ST. CLAIR AVE. Cleveland, 0. 'ker smo pooblaščeni zastopniki vseh parobrodnih črt. Iz Jugoslavije smo dobili že na stotine oseb. Kdorkoli potuje potom Posredovanja iz našega urada, dospe sem v najkrajšem času. Naseljevanje še ni ustavljeno in zato še ni kasno, da pošlje-^ po vaše družine. g posebna ponudba g ^ ob priliki slovesne otvoritve ■ g EUCLID FOUNDRY ■ I V nedeljo 3. aprila g bomo prodali po zelo znižanih cenah 24 velikih lotov za hiše S z vsemi zboljšanji, vsebujoč kanale, in tlakovane ceste na Claire 5 Lawns Subdivision 230 St. in St. Glair Ave. nasproti EUCLID 2 m FOUNDRY. g W To je vaša edina prilika priti do enega izmed teh zemjjišč g % in to po zelo nizki ceni in na lahke obroke. BD Union 330—W. HOMESTEAD SHEET METAL AND ROOFING COMPANY. J. A. SMECHEWICZ, poslcvodja. Postavljamo in popravljamo vsakovrstne forneze. Izdelujemo razno posodo za hotele in restavracije Krovci, kleparji in popravljale! škriljevih atreh. 7948 Broadway. oglašajte v "enakopravnosti". POLOM (Dalje) Toda pred Cham Jpigny-em in Bry-em je armada zadela ob zidove Coeuilly-skega in Villierskega parka, ki so jih bili Prusi izpremenii'i v nezavzetne trdnjave. To je bila meja, kjer se je razbil pogum vseh. Zdaj je ostalo le še obotavljanje in umikanje. 3. armadni zbor se je bil zakasnil, 1. in 2., ki sta bila tačas že pribita, sta dva dni branila Champagny, pa sta ga morala za pustiti v noči 2. 'decembra po svoji brezplodni zmagi. To noč se je vsa armada vrnila taborit pod drevesa Vincennskega gozda, ki so bila bela cd slane; in Maurice je ležal r, zamrlimi no-gami in o-brazom na ledeni zemlji ter pla-kal, O mračni in žalostni dnevi po izjalovljeniu tega neizmernega napora! Velik' izpad, ki so ga pri pravi j ali toliko ičasa, nezmaglji-vi sunek, ki je imel osvoboditi Pa riz, se je bil poinesrečil; in tri dni kasneje je pismo generala von Moltke nazinanilo, da je Loirska armada poražena in je zopet zapustila Orleans. To je bil tisti o-broč, ki se je ožil in ki ga odslej 'ni bilo več mogoče prodreti. Toda zdelo se je, da Pariz v svojem erozričnem obupu ijaha-ja novih sil za o^dpor. La'kota se je oglašala pred vrati. Že od srede oktobra so delili meso na racije. Meseca decembra ni bilo več niti repa od velikih čed goved in koštrunov, ki so jih bili izpustili po gozdičku Bois de Boulogne, ■da so dirjala okoli in delale prah; pričeli so klati konje. Zaloge in poznejše rekvizicije moke in žita bi moralo biti še za štiri mesece. Ko je zmanjkalo moke, ho morali zgraditi na kolodvorih mline zanjo. Primanjkovalo je tudi drv, hranili s t j iti za mletje žita, za peko in za izdelavanje orožja. In Pariz, brez iplina, razsvetljen z redkimi petrolejkami, Pariz, ki so mu mtrill kruh in konjsko meso, je vseano upal ter govoril o Faidherbe-u na severu, o Chanzy-u ob Loiri, o Bourbaki-u na vzto-ku, kakor da se ima zgoditi čudež, ki ji'1 privede zmagovite pred mestno obzidje. Pred peka/nami in mesarijemi so se do'ge vrste ljudi, čakajočih v snegu, včasih razveselile vesti o namišljenih velikih zmagah. Za potrtostjo, ki je sledila vsakemu porazu, se je zopet porodila iluzija ter šo jasneje plamenela v tej množici, ki ge ji je bledlo od trpljenja in gladu. Na trgu Cha-teau-d'Eau so mimogredoči skoraj razni C šarili vojaka, ki je govoril o pr-.-daji. Do<čim je atmada na koncu svojega poguma čutila bližajoči se konec in žahtevala mir, je prebivalstvo še vedno kričalo po velikem izpadu, po izpadu vesolj enega naroda, ko bi se celo žene in dtroci vrgli nad Pruse ka-' kor hudournik, kakor narastla reka, ki podira in odnaša vse zapreke. (Dalje prihodnjič) iz ustavotvor-nega odbora. Belgrad, 21. feb. — (ZNU) 15. sejo ustavnega od'seka je danes ob 9:15 dopoldne otvoril predsednik dr. Momčilo Nin^ič. Na dnevnem redu je bilo glasovanje o^čle-nu 5. Pred glasovanjem je predsednik dal besed,D pravosodnemu ministru dr. Gjuiričiču, ki je govoril o členu 5. v zvezi s tozadevnim predlogom zamljoraduikov. Sprejel je večji del zemljoradniš-kega predloga, taiko da bi ee po njegovem imel glasiti člen' 5. ta-ko-le: ''Nih-če se ne sme zapreti ■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■m KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU. brež bistvene utemeljitve m brez razloga, ki je podkrepljen z odlokom kompetentne oblasti." Ta odstave'-c ostane, kakor je bil. "O tem odloku se mora obvestiti o-seba, ki je zaprta, in sicer takrat ko se aretira, če pa takrat ni mogoče pa najpozneje v roltn 24 ur od časa aretacije." Tukaj jo bila sprejeta majhna izprememba. Prejšnja redakcija predvideva rok 48 ur. Pravosodni minister se strinja s predlogom izemljorad nikov tudi v nastopnem: "Proti aretaciji je meato za pritožbe kompetentno sodtišče. Rok za pritožbo znaša tri dni. Ce v tem roku ne bi bilo pritožbe, mere o-b'last poslati sodišču rešen je v roku 24 ur. — Sodišče mora izreči svojo odločitev dva dni potem, ko je sprejelo rešen je. Posl. Avra-movič (zcmljoradnik) očita pra-vosodnenja ministru, da ni sprejel predlc(','a zemljoradnikov m se je skliceval na težkoče, ki so nastale 7 sodiščih po vojni. Prosil je, naj toga r;e'smatra kot razlog ker se ustava ne nanaša na eno ali dve leti, ampak mora ustava veljati dalj časa. Treba je odrediti tak.'i jamstva, ki bodo arža-vljanom za jamčila popolno politično svobodo. — Pri glasovanju je Ibil ta člen soglasno sprejet z izipremembami pravosodnega ministra. — Nato se je predlo na člen 6. ''Nikogar ne more obsoditi sodišče, ki zanj ni kompetentno." Ta člen je bil sprejet z večino glasov. Člen 7: "Nihče ne more biti obsojen, predno ni bil zaslišan in na zakonit način pozvan, naj se brani," je bi: sprejet z veči.io glasov. — Clon 8. — "Kazen sp določa po zakonu, ki je predviden za prestopek, ?a katerega gre. Kazen se mora ^zvr-5iti tako, kakor jo predvideva zakon," je bil sprejet v večino glasov. Nato se čita člen 9., ki govori o smrtni kazni. Socijalni demokrat NedtJljko Divac predlaga, naj se smrtna kazen u'kine za vse vrste zločinov in navaja kot raz-'og, da jfc smrtna kazen surova. Za vzgled pove primer šeslih fran. coskih vojakov, ki so bili obsojeni veleizrlaje in usmrčeni. Po voj-■li Pa se je dokazalo, da so nedolžni, nakar so bili po smrti pomi-oščeni. Vendar življenje se jim ni moglo povrniti. Vsaka kazen 3e da popraviti, smrtna kazen se ne more. Komunist Pavle Pavlo-vič zahteva, naj se tudi za politične zločine ne sme kaznovati š 3mrtjo. ReptiblJkanec Jovan Gjo-novič -53 strinja s predgovorni-koim in zahteva ukinjen je smrtne kazni. Kazen naj bo taka, da se bo moglo tudi odškodovati zanjo Jloveka, ki je bil po krivici obsojen. Odvzame naj se zločincu i-metje, svoboda in čast, kar se da odvrniti, dočim se smrt ne da popraviti. Komunist Živko Jovano-vfč meni, da je v pravni literaturi jasno dokazano, da je smrtna kazen ne samo neprayiQia, ampak tudi, c^a je to sramotna na-redba, ki je še ostala iz preteklosti. Tudi on zahteva, naj se ukine smrtna kazen za vse vrste zločinov. Dr. Ante Duliibič zahteva, naj se razpravlja in glasuje o posameznih odstavkih. Izjavi, da je .proti prvemu stavku tega člena,, in če bi se ta ne izoliral, mora ■glasovati proti celemu ^členu. Dalje zahteva, i.aj se dru^i in tretji odstavek tega člena, ki govorita o čisto političnih zločinih, črtata, in navaja kot razlog, da niti v literaturi, riti v praksi še ni razjasnjeno, kaj je isto političen zločin. Po stil'zaciji teh dveh odstav kov izgleda, da gre tu^aj za a-tentat in umor nosilcev državne suverenitete. Tukaj se menda govori o umoru vladarja; ki je bil storjen :z čisto političnih motivov in je torej političen zločin. Posl. dr. Matko Laginja pravi, da je vladar v svoji osebi oni, kateri je nos.'lec suverenitete države in naroda, nato pa tudi oni, ki pride v p')5tev kot njegov naslednik na prestolu. Ta dva naj bosta razčitena s sankcijo smrtne kazni za zločine m-oti njima. Za one člane kraljeve rodbine pa, ki se eventuelno nahajajo drugje po svetu in nimajo stikov z vladarsko hišo in z njegovim dvorom, meni dr. Laginja, da bi se šlo predaleč, če bi se tudi za zločine proti njim predvidela smrtna kazen. Pravosodni minister G j uri-čič pravi, da se v tem vprašanju tudi naj odličnejši pravniki ne strinjajo. Že od leta 1908- dalje se bavi s tem vprašanjem posebna komisija, ki izdeluje nov kazenski zakol. Bolje je, da se to vprašanje prepusti njej v razsojo. Gle de izvajanj ir. Duliibiča pravi, da jebil ta piv-ti vsem odstavkom čle na 9 vladnega načrta, dočim v načrtu ustave svojega kluba ni bil proti tem naredbam. Pri glasovanju se sprejme člen 9 z večino glasov. Člen- 10. ''Noben državljan ne m )re biti izgnan iz države." K toma predlaga posl. Milan Vujijič, naj se nastavi zraven še opomba, ki zahteva, naj se državljani tudi iz enega kraja v drugega ne smejo preganjati in da se ne morejo internirati. Posl. A-vramovič se strinja s tem predlogom in zahteva v imenu svojega kluba isto. Dr. Sime MaHcovič predlaga isto. Republikanec Jovan Gjonovič se s tem tudi strinja, ker Je treba za jamčiti in zavarovati delavce in -politiko, da se ne bodo mogli preganjati. So-cijalni demokrat Nedeljko Divac zahteva, naj se člen 10. predela. Minister dr. Laza Markovič meni, da bi se pri tej priliki, ko se raz-praivja o ustavi, moglo povzročiti nebroj neugodnih posledic. Ven| dar pa se no more dopustiti, da Ibi se uveljavil) ski'ajno inldivičual-no stališče in da bi se absolutno odvzela svoboda kretanja, ker niti posamezniki ne vrše svojih, dolžnosti napram celokiupnosti tako, kakor bi bilo treba. Posl. dr. Dulibič izjavi, da še str;/jja s predgovornikom meni pa, da bi bilo potreba, vstaviti še tole opo-mibo: "Noben državljan ne more biti prisiljen, da proti svoji volji zapusti kraj sivojega ti^fanja." On nastopa za to, da se državljani ne izganjajo iz države, ker jih tudi druge, aržave ne sprejmejo. Dr. Voja Marinikovič smatra to vprašanje za tako važno, da bi ga bilo treba še posebej redigira-ti. Predlaga, naj se o tem predlogu sklepa na prihodnji seji. Predsednik nt' .pristaja na ta predlog. Odredi pet minut- odmora. Po odmoru Čita minister dr. Laza Mar-kpvič ponovno svoj predlog, nakar se člen 10 sprejme v taile redakciji: "Noben di-žavljan ne more biti izgnan iz države. Tudi v državi se ne more preganjati iz enega kraja v drugi, razen če tega za posamezne primere ne pred pisuje zakon. Breiz sodnega odloka se ne more nihče iztirati iz kraja, kjer prelbiva." Dr. Sime Markovič ugovarja in pravi, da so bile v prejšnjem načrtu ustave boljše odredbe, in zahteva, naj se upoštevajo. K členu 11 pripomni minister dr. Gjuričič, da bi bilo dobro sprejeti dodatek dr Du libiča, ki predvideva' jamstvo. Nato izjavlja, da se strinja s predlogom komunistov o prisotnosti občinskega predatojnika^ali dveh občanov. Nato predlaga posl. A-vramovič, naj se zajamči popolna varnost enemu, ki se nahaja v preiskavi. Posl, dr. Tomljenovič izpremeni sporazumno s pravosodnim ministrom navzoč predstojnik občine ali pa dva občana. Nato se z veliko* večino glasov sprejme člen 11 v tejle rodaciji: Preiskavne v stanovanju se morejo vršiti samo v primerih, ki jih predvideva zakon in vedno na način, ki ga predpisuje zakon. Po- litični organi morejo vstopiti v stanovanje državljanov samo v službenem poslu, kateri se more vršiti samo na stanovanju dotič-nega državljana. Ponoči imajo po litični organi vstop v privatna stanovanja samo v primeru najskrajnejše potrebe in takrat, kadar bi stanovalci organe poklicali na pomoč. Pri vseh hišnih preiskavah mora biti navzoč predstojnik občine in dva občana. Po izvršeni preiskavi mora oblast da ti prebivalcem potrdilo o preiska-vFin ae^iiam stvari, katere je pre iskovalna komisija odvzela." Glede členov 12 in 13 predlaga posl. Avramovič, naj se razprava teh dveh člei.ov odgodi dotlej ko se bo pričelo razpravljati o. socijal-nih in kulturnih viprašanjih. — Predsednik čr, Ninčič sprejme ta predlog za 12. člen, odkloni ga pa za 13. čl@n ill zaključi sejo ob 12 in en četrti. "Naprej' ■ the lake shore banking & trust company. E. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland, O. Vam daje na razpolago svoje tridesetletne skušnje svojega bančnega poslovanja v Ameriki ali v domovini. Pošilja denar potom bančnih menic (For. Draft) Potom poštnih denarnih nakaznic (postal Money Orders) Brzojavno (Cable) Preskrbi, da dobite svoje rojake iz domovine. Odpravlja potnike v stari kraj preko vseh parobrodnih linij. Na uložke plač*- po štiri odstotke obresti od dneva, ko ste denar naložili pa do dneva, ko ga dvignete. $30,000.000.00 ogvomno imetje je najbolje janutvo za točno in zanesljivo poslovanje te banke. Predno kaj ukrenete, se vedno s popolnim zaupanjem obrnite na vašo STARO LAKE SHORE BANKO. Mi želimo biti vaši prijatelji in vaši zavezniki. Pridite osebno ali pišite na • the lake shore banking & trust company. E. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland, 0. ' ' ' aa MI KUPUJEMO IN PRODAJAMO HIŠE, LOTE IN FARME. bvedacUodi « farmE.— Ali hočete kupiti farmo? Mi imamo krasno zbirko farm m smo gotovi, da vam bomo lahko ustregli. Za pošteno, hitro in uspešno postrežbo se posvetujte z nami. Urad je odprt vsak večer do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah od 9. ur« do opoldne. — Mi govorimo slovensko. THE ABBEY LAND COMPANY. R 11 1 ^ BAST 55TH STREET, vogal St. Clair Ave. Bell phone Roaedale 4400._Ohio State Phone Central 5321 K. VABILO NA VELIKONOČNO VESELICO — katero prirecli — slovenska godba "triglav" v soboto dne 2. aprila V Blaž Juratovac dvorani na Calcutta Ave. Namen te veselice je, da pokaže Collinwood-ska mladina kako napreduje v godbi. Vsak kdor ljubi lepodonečo godbo naj nikar ne izostane od te prireditve kajti zabave bo v izobilju. Pleš za pirhe tudi ne bo izven reda. Na tej veselici bodo tudi še druge zabave, ki niso objavljene. Izžrebana bo tudi krasna ura. Plesaželjni bodo zadoščeni od godbe, ki bo svi-rala krasne komade. Lačni in žejni bodo postreže-ni pri. izvrstni kuharici in natakarju zato jamči odbor: Vstopnina 50c. — Ženske proste. ali veste da dobite sedaj pri meni jako fine in lepe spomladanske suknji« ce, bele obleke za sv. Obhajilo, 6424 St. Clair Ave. volnene, svilene, in pisane gingham obleke, slamnike, rokavice, nogavice in vso drugo opravo za deklice ,po posebno nizkih cenah. beno b. leustig fiSeiKBMIlSSISilBB VABILO NA Prvi ples katerega priredi Društvo "Napredek" št. 132 J. K. J. DNE 3. APRILA 1921. v JOHN PIKLERJEVI DVORANI na 20391 E. Miller St., Euclid, O. Veselica se prične ob 2. uri popoldne. ^ Vse rojake iz Euclida in Nottinghama se vabi, da se zagotovo vdelež) '« te naše prve veselice. ODBOR. gTRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" MARCH 31st 1921 Clevelandske novice. — Naia vrla slovenska godba "Triglav" v CoJlinwoodu priredi V soboto velikonočno veselico, ki obeta biti zelo zanimiva in sicer V dnwani B. Juratovac na Calcut ta Ave. Vsi ljubimo godbo in zato moramo tudi podpirati naše godbenike, da, bo njih delo in trud vsaj deloma poplačan. In največje plačilo za nje bo to, ako napoljnite dvorano, nakar ne bo veselja ne konca ne kraja. — Med uslužbenci pocestne železnice in družbo bo kaj težko doseči sporazum. Do prvega maja, ko poteče sedanja pogodba, je še en cel mesec in če bi obe stranki načeljevali ljudje, kateri bi bili iskreni v prizadevanju da pride do sporazuma, bi biPspor do tedaj prav gotovo poravnan, takio pa se bo zopet najbrže zin-devo zavlačevalo toliko časa, da bodo uslužbenci ali primorani o-diti na štrajk ali pa se ukloniti jružbinim zahtevam. Unija predlaga naj bi tekoča pogodba o-Stala v veljavi še eno leto. Predsednik cestno-železniške družbe, John J. Stanley pa o tem neče ničesar slišati, temveč zahteva, da uslužbenci podajo definitiven odgovor na zahtevo družbe za 20-procentno znižanje plače, odpravo izredne plače za preko-ur-no delo in pa odpravo točke, glasom katere družba ne more upos-Ijevati ne-unijskih delavcev. U-službcnci hočejo, da se celo zadevo izroči v razmotrivanje cest-no-železniškemu odseku mestne zbornice, Stanley pa temu silno nasprotuje. \ — Poročna dovoljenja so dobili včeraj sledeči pari: Rudolf Pavlic, 38, 1285 E. 55. St. in Mary Hather, 21, 1230 E. 42, St.,; Jos%» Fajdiga, 33, 6214 Glass Ave. in Fannie Kottar, 24, E. 60. St.; Joe , Koporc, ,28, ,15210 Saranac rd. m Roza La-vrh, 23, 1424 E. 51 St. in Jerry Lukanc, 32, 756 E, 152. St. in Ivana Jeserc, 19, iz Noble, O. — Bilo sr^no. — V torek popoldne je bila na svojem domnf napadena Mrs. So-fie Wolf, 3328 Poe Ave. par milj bd mesta, kj6r sta bili pred kratkim umorjeni dve učiteljici Parma višje šole. Okolščine" navajajo policijo k misli, da je morda napadalec isti, ki je odgovoren za omenjeni zlgčin. Mrs. Wolf pravi, da ko je v torek popoldne prišla izpod podstrešji, kjer je o-bešala perilo, je naŠla v sobi he-kega moškega, katerega še ni ni- kdar preje videla. Bil je star okrog 26 Igt in lepo oblečen. Ko jo je zagledal, je skočil proti nji, in ji iztrgal stol,-^ katerega je pograbila ona, da se brani. Pograbil jo je za bluzo, in ko se je skušala braniti, ji je zadal tako močan udarec, da se je takoj onesvestila. Našli so je v tem stanju in jo nesli v posteljo, kjer je o-stala en dan. — Slovensko Stavbinsko in Posojilno Društvo, 6313 St. Clair Ave., naznanja cenjenemu občinstvu, da bo imelo po I. aprilu t. 1. svoje urade odprto vsfik dan od 9. ure dopoldne do 3. ure popoldni razven qedelj in praznikov in od 6. do 8. zvečer, razven ob sredah, ko se urad zapre opol- j dne, kakor dosedaj. Nadalje se naznanja, da bo posojilnica odslej plačevala obresti po 5 odstot kov na vse vloge, ki so naložene vsaj tri mesece. ♦ Vsem vlogam, ki bodo vložene prve tri dni v aprilu, se torej pripišejo obresti po 5% že 1. julija t. 1. Rojaki so vabljeni, 9a se poslužijo trf nadaljne prilike in ugodnosti, Tci jim jo nudi domače slovensko podjetje, ki je znano po svoji varnosti že številnim rojakom v Clevelandu in okolici. — Na sinočnjem zborovanju clevelandske delavske federacije je bilo soglasno sklenjeno, da.se odpošlje na predsednika Harren G. Hardinga in na g-lavnega ju-stičnega tajnika Harry Daugher tyja telegram, proseč za oprostitev Evgena Deb'sa in drugih političnih jetnikov na podjagi dejstva, da je sedaj vojne konec in tudi vseh tozadevnih naredb. Iz blagajne se je dovolilo 'tudi $25 za poseiben fond, ki se zbira v svrho aigitacije za osvoboditev o-nih/ katere se je »pozaiprlo, ker so si upala z resnico na dan. Vsem na vzočim je držal govor bivši podpredsednik mednarodne livarske unije, Daniel White iz Chicaga. Povedal je, da se je delovanje za osvoboditev političnih jetnikov vsepovsodi oživelo. --Nekaj mladih fantov je sinoči v bližini E. 70. ceste in St. Clair ave. kričalo in delalo »plo-šen nemir v (okolici, tako da je nekdo poklical policijo. Pridrvel je trinajsti leteči škvadron in ko se je policaj H. H, Moffetf fanta? linpm približal, ao .pobegnili. Na pozi^ naj se ustavijo, so vsi bežali naprej, ne meneč se, da jih je Moffett pretil, da u's'treli. Počil je strel, čez nekaj časa pa se je zglasil v Glenvitte bolnišnici ?-nlad fant s kpgljo v nogi, da mu jo zdravniki odstranijo. V^.q-ku zadnjih dveh mesecev je to že deseti sli-čen slučaj, Nesrečni album. (Dalje.) Žagar in njegova žftna, ki sta že pogrešila svojo hčer, sta jo iskala v pivnici, na dvorišču pri Mapcih in pri deklah v hlevu, toda povsod brez uspeha. Slednjič sta jo vendar našla V'njeni sobici, ko je Se vedno britko ihtela in trgala iz albuma slike kar po vrsti drugo za drugo. Roditelja sta jo vsa v skrbeh obsula z vprašanji, kaj za božjo voljo se ji je vendar zgodilo. Dolgo nista mogla dobiti ni-kakega odgovora. Končno je Minka uvidela, da to starišem ne more in tudi ne sme ostati prikrito. Obrisala si je solze in odkrito, kakor pi": spovedi začela pripovedovati, s kakšnim namenom je objavila v časopisu ženit-no ponudbo in kakšen uspeh je dosegla uprav danes. "Pomislite, mati, da je — on — tak .... I" Iznova so jo polile solze. "Oj ti nesrananež, sleparski škric, grda hudoba!'* seje v silni ogorčenosti zgražala mati. Oče pa »se je pogladil po tolstem trebuhu in se prav gladko Zakrohotal; "Ha, ha, ha, Minka, ali ti nisem vedno pravil? E, jaz dobro poznam take ptičke. »Denar, I ta mu diši, kaj mu je mar ženska! Sicer pa, dekle moje, bodi hvaležno, da se je se pravočasno razkrinkal ta prefrigani ptiček. Pomisli, kakšna revica bi bila poleg njega vse svoje življenje! O, sedaj naj se le obriše zate in za tvoj denar! Pri prvi priliki mu dam brco, da jo bo pomnil Se tri dni po smrti. Ti pa, Minka, bodi vesela! Snubačev boš iihela še na kupe, izbrali bomo pa le takega, ki te bo mogel posaditi na kaj in bo res vreden tebe in tvojega denarja!" Bat dolgo so potein razpravljali vsi trije o tem najnovejšem dogodku in se končno zedinili v toliko, da se Janku, ko se prvič prikaže, enkrat za vselej pokažejo vrata. Janko pa, ki ni niti liajmanje slutil, kako grožha pevihta se zbira nad njegovo ubogo glavo, je prišel takoj drugi večer k Ža^ gar ju. K njegovi sreči ni bilo doma ne očeta, ne matere, odpeljala ata se v mesto. Minka se je mudila v kuhinji ter se razgovarjala s svojo se- stjrično, sosedovo Jerico, ko Je vstopil Janko. "Dober večer, dušica," je pozdravil svojo zaročenko, a ona ga je ošvignila s tako srepim pogledom, da je Janka zazeblo prav do globočine srca. (Dalje prih.) KLUB T "Zavedne Slovenke" SLOV. NAR. DOMA priredi V SOBOTO, 2. APRILA obširno veselico v korist bodoče stavbe, ki se prične prav kmalu graditi. Ni nam treba omenjati programa, saj se že samo po sebi ve, da kadar napravijo ženske veselico, da je vselej olrajt. Posebno na tej veselici bode ples z rudečimi piruhi in še nekaj, kar pa bodi ? ? ? ? ? • • • • • Dpbra domača kuhinja in pa koz-lerjevo pivo na razpolago. ZAČETEK TOČNO OB 7 URI Z,VEČER V S. N, DOMU. Klub "ZAVEDNE SLOVENKE" OGENJ. ie^ nevarna stvar, in komur Dozori hiša ip vse imetje, le velik siromak. Previdno in pametno naredijo oni, ki se zavarujejo proti ognju. Vsi slovertski hišni gospodarji bi morali biti zavarovani proti ognju, ker nihče ne ve. kdaj ga doleti nesreča in je postavljen na cesto. Cene na privatnih hišah so tako nizke, da navadni delavec lahko zasluži v enem dnevu toliko, da plača za $1000.00 zavarovalnine, in sicer za dobo 3 let. Ako nimate časa po dnevu, pridite zvečer, da se pogovorimo. JOSEPH ZAJEC. 15605 Waterloo Rd, Telefon v pisarni Wood 228 R. na domu Wood 648K KADAR ŽELITE prevažati pohištvo, ali kaj stičnega, oglasite se pri rojaku JOE KOTNIK 1057 E. 61. ST. Na razpolago imam dva tovorna avtomobila (troka) in pa touring avtomobil za sedem (Oseb. Telefon: Rosedale 5466 M. NAPRODAJ JE Ford tovorni avtomobil (truck) 11/2 tona; v najboljšem stanju, z močnimi gumijastimi obroči. Proda se za $260.00. Zglasite se pri PAVEL KLUN, 16119 Waterloo Rd. (77 HIŠE NAPRODAJ! Hiša, kakor nova, 10 sob za dve družini, 2 forneza, 2 kopališča, škri-Ijeva streha, perišče v kleti; ob tlakovani cesti. Lot 40x120; cena $8.500. Hiša, 6 sob vse moderno «rejeno, čisto nova, v bližini slovenske livarne (foundry) v Nottinghamu. Gotovine samo $1000. Naprodaj imamo tudi vsakovrstne farme po različnih cenah in jih tudi zamenjamo za posestvo v mestu. Za podrobnosti se obrnite na 15813 WATERLOO RD. pri J. KRALL ■ft" D. STAKICH Tel. Central 2373 R. f Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85e VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. UflUvit« se pri !•) uri IB »« Ok pra r«n prostoru Wm. Sitter »805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. PRUAZNO OPREMUENA soba se odda dvema fantoma s hrano ali brez. Vprašajte na 1213 E. I66th Str. (76 IZVRŠEVALNI ODBOR DRUŠTVA "PRIMOŽ TRUBAR" št. 126 S. N. P. J. za leto 1921. Predsednik, Mike Kos, 1192 Norwood, Rd. t Podpredsednik, John Križmančič. — 5602 Carry Ave. Tajnik in blagajnik, John Gabre-, nja, 6086 St. Clair Ave. Zapisnikar, Frank Potočnik, 976 E. 69th Place. FINANČNI ODBOR Frank Jerina, 6120 St. Clair Ave. Anton Abram, 1225 E. 72. Place. Frank Krašovec, 998 E. 78. Street. Zastavonoša, Frank Devjak, 1040 E. 61. Str. Društveni zdravnik, Dr. F. J. Kern, 6202 St. Claip A,ve. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v S. N. Domu. Društvo sprejema člane pd 16 leta do 50. in otroke od 1 do 16 leta. Za vsa pojasnila glede društva se je obrniti na gori omenjeno uradnike. Društvo sprejema člane in članice za časa 6- mesecev to je od aprila pa do 1. novembra, 1921 brez vsake vstopnine in poleg tega dobi vsak član, ki pripelje novega kandidata v društvo $1.00 nagrade. Nagrada za vsakega novega otroka, ki ga kak član vpiše v društvo jo 25 centov. Kdor pripelje za časa kampanje več kot 5 novih članov, dobi še posebno lepo darilo. (x) ISCE se. ŽENSKA, ki bi oskrbovala 4 otroke od 4 do 1 1 leta. Zglasiti se je pri JAMES SPE-TICH, 19701 Shawnee Avenue, Nottingham. FARMA NAPRODAJ. Bratje Slsvenci in Hrvatje, kdor izmed vas želi imeti majhno farmo za majhen denar in si napraviti udobno življenje zi svojo drhžino, ima sedaj v teh slabih časih priliko uresničiti si to željo. Farma se nahaja 3 milje od Uni-onville in 5 milj od Madison, 3 milje od Pew Rd. Farma ima MVz akrov zemlje, hiša iriia sedem sob h'PV meri 40x66 usejane je 4 akre pšenice, 3 rži; cena sa-jno $2.600, takoj se plača $1300 ostalo pa je mortgage za 2 leti. Kdor želi pričeti z/udobnim življenjem naj se zglasi pri JOHN ROBICH, 19303 Pawnee Ave. Nottingham, 126J4 stop Shore Line kare. ' (77 VAOIL.O NA i katerega priredi Pevsko društvo "JADRAN" V Slovenslcem Domu na Holmes i / ^ Ave., Collinwood, O. dne 3. Aprila '21 Pri^etek točno ob 7. uri zvečer Vstopnina 7 8c za osebo. PROGRAM I. del; 1. Pozdrav predsednika. 2. a) LJUBEZEN IN POMLAD.'.........A. Medved, pev. zbor ^Jadran" a) PLANINSKA ROŽA .................D. F. « " , « 3. a) PO ZIMI IZ ŠOLE ...........P. H. Sattner, mešan zbor "Zarja" b) STRAŽA .....................R. J. Ipavec, mošiki " " 4. a) JUGOSLOVANSKO ......................... Moški zbor ''Soča" b) S1IRAŽA OB ADRIJI ...........A. Foester, mešani " " B. VENČEK NARODNIH PESMI......A. Grum, moški zbor "Jadrap" ' II. DEL: 6. KADAR MLADO LETO ...........J. Lahnar, mešan zbor "Zarja" 7. a) DEKLICA MILA ..............F. Gerbič, kvartet zbora ''Jadran" b) PASTIRČEK ...................F. Girbič " " « 8; VESELI PASTIR ................A. Medved mešan zbor "Zarja" 9. a) JAZ BI RAD RUDEČIH ROŽ......Prelovec, moški zbor ''Jadran" b) POBRATIMIJA '...................... c) NA ^TRAŽI ..............................." .< Igra orkester pod vodstvom g. Perdana. ^ PO KONCERTU PROSTA ZABAVA IN PLES. Najvljudneje vabimo vse rojake iz Cbllinwooda, Clevelanda in okolice, da se tega koncerta vdeleže, ker bodo imeli od njega resničen užitek. Ker je to prvi koncert pevskega zbora "Jadran" zatorej se pričakuje od strani občinstva ogromne vdeležbe. Kar je prijateljev petja prav gotovo ne bo nihče izostal. Program je n^vse zanimiv in bogat. Torej na svidenje 3. aprila v Slovenskem Domu! 104 Vabi ODBOR. ■ MALI OGLASI Kam se bi podali da bi fino poročno obleko zbrali? Pojdimo k BENO B. LEUSTIGU na ST, CLAIR AVE., številka 6424. Pri njemu se vedno dobijo najlepše obleke kakor tudi venci, šlajerji in vse drugo kar potrebujemo za Tebe, preljuba moja nevesta. KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO. PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu * Frank Zakrajšek POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. , LDBERTYBoJSri^rv^T NO VARCEJVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačami v gotovini tako j.Simon, zaneslji vi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deve ta cesta in Eucli dave.. nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp* iv) do 6. ure zvečer. > FARME NAPRODAJ Naprodaj imam nad sto farm v okolici Painesville in Geneva, Ohio, vseh velikosti, od 10 do 200 akroy zemlje ter z vsem o-r od jem, blagom in pridilki, kakor si izvolite. Cene so zelo u-godne; rodovitnost zemlje nepre-kosljiva. Mnogo se jih dobi le z majhno vplačninrt $1.000 in naprej. Nekatere se tudi zante-njajo za hiše. Torej cenjeni rojaki, ako nameravate kupiti farmo se oglasite pri meni sedaj, ko je najugodnejši čas. FRANK PREVEČ 964 ADDISON RD. ali 1266 E. 71st Str. Radost in veselje se naseli po kočah v starem kraju, kadar prejmejo kako sporočilo od 'domačih iz Amerike. Veselje pa je čim večje kadar prejmejo denarno pomoč od svojcev v Ameriki. AMERICAN UNION BANKA pošilja denar v domovino najhitreje, najsigumeje in pošteno. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNO, m tudi 5e samo EN DOLAR^ pišite nam takoj za podrobnosti. NALOŽKI vam nosijo po 4% obresti in vaš denar je siguren. Na zahtevo vam takoj izplačamo denar BREZ da bi nas preje obvestili. Prodajalna šifkart. — Javno notarstvo. — Dobivamo potna dovoljenja. < Za pojasnila pišite na AMERICAN UNION BANK John NemetA, predsednik 10 East 22nd St. New York, N. Y. Cenj. naročnikom v Akronu, Barbertonu Ohio in okolici j ——— naznanjamo, da jih v kratkem obišče naš potovalni zastopnik g. Jernej Aleš kateri je pooblaščen pobirati na-locnino za nas list. Rojakom priporočamo, da se naročijo na dnevnik ^"ENAKOPRAVNOST", zagovornika delavskih interesov. upravniStvo. s povabilo na PLESNO ZABAVO katero priredi društvo CARNIOLA ŠT. 49.3 l. o. T. M. V soboto, 2. aprila v GRD^NOVI DVORANI Vstopnina 50 centov. 'Ker je zaključek zimske sezone se uljudno vabi cenjeno občinstvo da nas v obilnem številu poseti. Igrala bo godba pod vodstvom g. Ivanuša. Posebno se še opozarja članice, da pridete" vse na veselico, ker boste morale vseeno plačati za ti-ket 50c. Prošene ste tudi, da prinese vsaka eh dobitek tajnici na 1 I 73 E. 60 St. kjer dobite tudi vstopnice. Za veselični'odbor Dr. carniola št. 493 l. O. T. M. ČUDOVIT ŽEPNI NOŽ. Nabavite si spomin za sebe in za svoje prijatelje. V zalogi iniamo 500' krasnih žepnih nožev z občudljivimi okraski — dekleta, igralke, itd. N&' rej eni so iz finega mate-rijala. Cena je $2.00 skupno s svinčnikom za ♦ prižiganje cigaret. Ne pošiljajte denarja. Naročite vaš nož danes in poslali vam ga bomo nemudoma. Bush-En Co. 351 East 14th Str. New York, N. Y. Spomlad je tukaj in zaloga z vsakovrst|iim spomladanskim blagom je sedaj popol* na. Časi niso sedaj rayno najboljši, zatoraj sem se odločil za to. leto prodajati vse blago z veliko manjšim dobičkom kakor v dobrih ali normalnih časih. Če mora delavec biti zadovoljen z manj šo plačo, sem tudi jaz zadovoljen# delati z manjšim dobičkom. Blago, katerega držim v :palog: je samo prve vrste, moderno, trpežno in cene istemu nižje kakor kje drugje. Za obBen obisk se vam najto-pleje priporočam, kjer bodem tudi gledal da Vas točno in pošteno postrežem BENO B. LEUSTIG 6424 Sf. Clair Ave. fs ■f