PoiftnTna plačana v eotovln' Leto IX, St. 187 LJubljana, sobota 11. avgusta 1928 Cena 2 Din — mt» 4. iirtmi. — Stane meaeino Din «5-—; sa um»» Mmctro Din 4o smrti Stjepana Radiča. Med 11 narodi smo dosegli tretje mesto. - Prvi so Švicar ji, drugi Čehi. - Štukelj olimpijski prvak na krogih Amsterdam, 10. avgusta h. Danes so se končala telovadna tekmovanja na olimpijadi. Jugoslovenska vrsta je dosegla lep uspeh ter se je plasirala na tretje mesto. Končna klasifikacija je naslednja:' 1. Švica 1717 točk, 2. Češkoslovaška 1712.25, 3. Jugoslavija 1648.50, 4. Francija 1620.75,.5. Finska 1609.25, 6. Italija 1595.725, 7. Amerika 1519.12, 8. Holandska 1365.125, 9. Luksemburg 1361.50, 10. Madžarska 1344.75, 11 Anglija 1205. Čehoslovaki so vložili protest zaradi premilega ocenjevanja Švicarjev. Rezultati na posameznih orodjih so bili: Bradlja: 1. Vacha (Češkoslovaška) 56.50 točk, 2. Primožič (Jugoslavija) 55.50, 3. Hanggi (Švica) 54.25. Skoki čez konja: 1. Mies (Švica), 2 Loffler (Češkoslovaška), 3. Dergano (Jugoslavija). Drog: 1. Mies (Švica), 2. Hanggi (Švica), 3. Štukelj (Jugoslavija). (V poročilu manjkajo rezultati tekmovanja na krogih in proste vaje. Zvedeti smo mogli le, da je Štukelj na krogih zasedel prvo mesto. Op. ur.) Ponesrečene klavrne intrige hegemonistov Radičevo smrt bi radi eksploa tirali za svoje politične cilje. — HSS je odklonila sožalne brzojavke dr. Korošca, vlade in he- gemonističmh strank Zagreb, 10. avgusta r. Medtem ko hegemonistični vlastodržci pošiljajo v Zagreb ganljive sožalne brzojavke, so že živahno na poslu, ali ne bi mogli Radičevo smrt izrabiti za kak politični posel, predvsem pa za oslabitev KDK v njeni borbi. Zadnje dni so prihajale tako voditeljem HSS kakor voditeljem SDS razne »poruke« in ponudbe, v prozornem namenu, da se izigra eno proti drugi. Seveda so bile te ponudbe s primernim prezirom zavrnjene in resni posredniki so se jadrno vrnili v Beograd. Režimovcem ni srce dalo niti to, da ne bi špekulirali s sožalnimi brzojavkami. Celo današnja beograjska »Politika« beleži kot karakteristično, da so izjave sožalja iz Beograda po< slane predsedništvu HSS in ne predsedništvu KDK, ter takoj dodaja tudi komentar, češ v političnih krogih se smatra, da smrt Stjepana Radiča istočasno znači tudi konec Kmečko-demo-kratske koalicije. Špekulacija hegemonistov ie bila danes dostojno zavrnjena. Predsedništvo HSS ie predložilo sožalne brzojavke g. Korošca in njegove vlade ter radikalskega, demokratskega, klerikalnega in muslimanskega kluba poslovnemu odboru KDK z mišljenjem, da se sprejem teh izrazov sožalja odkloni. Ta pred. log ie bil odobren. Beograjska ugiknja o namerah KDK Fantazije ^Politike", deloma pomešane z resnico Beograd, 10. avgusta r. »Politika« objavlja iz Zagreba sledečo informacijo, ki jo je baje prejela »od poučenih oseb iz bližine vodstva KDK«: Tako Pribičevič, kakor vodstvo HSS in Hrvatski blok so se odločili za tako državno ureditev, v kateri bi hrvatski narod — vzet kot zgodovinski in etnografski ter dr-žavnnpravni pojem — imel zakonodajno, finančno in upravno avtonomijo. Skupno zakonodajno telo bi se imelo voliti ne neposredno temveč posredno iz posameznih narodnih predstavništev, da se na ta način onemogoči hegemonija Srbijancev. V tem vprašanju in pri vstvarjanju te deklaracije je bila vsa KDK složna. To je pozitivno postopanje KDK. S smrtjo Stjepana Radiča so nastala vprašanja, ki zahtevajo čimprejšnjega odgovora. Od teh vprašanj je v glavnem odvisna usoda hrvatskega naroda in prečanskih krajev. Ni znano, kako se bo nadalje vršila borba KDK za dosego tega cilja, jasno pa je, da se ne bodo izpolnile nade Beograda S smrtjo Stjepana Radiča se ne bo razbilo njegovo delo: organizirana borba proti hegemoniji in supremaciji Srbijancev. Upanje da bo Koroščeva vlada umirila hrvatsko meščanstvo, se je izkazalo kot jalovo. Vsled pristopa Hrvatskega bloka v KDK so se emisarji radikalskih in beograjskih krogov vrnili v Beograd praznih rok. Med temi emisarji je bil tudi sin Velje Vukičeviča, ki je romal v Zagreb, da izve ceno hrvatskim strankam. V ospred;e stopa zopet Hadžič in pozivi nevtralnim osebam so zopet na pragu. To pomeni, da je Beograd zopet zgubil glavo in ves cinizem v skupščini ter izjave srbijanskih in slovenskih klerikal* nh politikov so samo pesek v oči, da se prkriie ta zmedenost. Smrt Stjepana Radiča ni in ne bo razbila KDK. Ne bodo se izpolnile nade onih, ki špekulirajo na notranje nesoglasje in ne bo uničeno veliko delo, ki je smatramo za svetinjo hrvatskega naroda. Vsa vprašanja so razčiščena in o vsem so sprejeti zaključki. Na mesto predsednika Radiča pride po naših informacijah dr. Vlatko Maček. Tudi dr. Trumbiču je v KDK določeno vodilno mesto. Stališče Sv. Pribičeviča ostane neizpremenjeno in njegov vpliv neokrnjen, ker imajo ostali člani KDK vanj neome:eno zaupanje. Smrt Radiča ie bridka izguba, ne bo pa uničila njegovega dela, ki je zanj dal življenje. Informacije beograjske »Politike« v kolikor se tičejo notranje moči in sile ter solidarnosti KDK in n.iene nezlomljive volje, dobojevati započeto borbo do zmagovitega konca, so točne. Oni del »Politikinih« navedb, ki se tičejo formulacije državnorefor-mr.ega programa KDK pa so le ugibanja, (Op. ur.) Sožalje Narodne skupščine — Beograd, 10. avgusta. Podpredsednik Narodne skupščine Kujundžič je poslal predsedstvu kluba HSS v Zagrebu in Radi-čevi vdovi sožalni brzojavki, v katerih izraža v svojem imenu in v imenu Narodne skupščine sočustvovanje z izgubo velikega hrvatskega voditelja. Seja okrnjene Narodne skupščine ^ Viharni protesti zemljoradnikov. - Interpelacija zaradi neprestanih nesreč v vojaškem letalstvu. - Nadaljevanje razprave o vladni deklaraciji 10. avgusta. V fesa, ko teži na mrtvaSkem odru v «a«rebškean Seljaškem domu voditelj hrvatskega naroda, ki je padd kot trotta žrtev zločinske aa napada v beograjski Narodni skupščini, vlada in njena večina cinično nadaJJuta** delo v okrvavljenem parlament* in ne morete počakal noti tako dolgo, da po-iožnjo Stdepaaa Radiča v preraai grob. Ne samo v v®ed Hrvatski, marveč tudi v tremi srbi-|anski Javnosti obsojajo to početje Korožčevega režima. Današnja wta Narodne akup&čine te M« sope* aeto viharna in borna ter j« bila precej lasen faraz nera®pokxženJa, ki vlada v vrstah vladne večine. Seda Je »pet pričeta šele ob •10.40. Predsednik Je takoj po otvoritvi odredi! prehod na dnevni red ter dal v razpravo svo-lečasno Interpelacijo poslanca Vilderta glede nabave motorjev za vojaška letela. Zemtjoradnriik Ceda Kokanovlč Je protestiral proti temu ter zahtevaj, da skupščina najprej •nzpraivija o rapfcniku včerajšnje seje. Podpredsednic Knjundžld Je to »abtevo od-kkrnil, 6ež da Je bfla včerajšnja seija v znak falovanta ®a Stjepamom Radičem samo prekinjena ter da se danes nadaljuje- To je razvidno todd ta zapisnika, ki ga ta sestavil skupščinski tajnik. Posl. Ceda Kokanovlč m s tem govorom ni nadovo.lj.it ter ta očital Koroščevi vladS, da si tudi ona prizadeva, kako bi kar najbolj degradirala ž« itak popolnoma di akreditirani jaigoslo-ven-skt parlament. Včerajšnja komemoracija Narodne skupščine ta bala naravnost klavrna. Kokanovlč ta nagiasil, da je povsod običaj, da podajo poteg predsednika Narodne skupščine ob važnih dogodkih svoje izjave tudi predstavniki poedinii parlamentarnih klubov. Smrt Stijepana Radača Je brez dvoma dogodek, ka irateresira ves jugoslovenski narod. Vrhu tega je pod okoliščinami, kii vladajo v Narodni skupščini, smatrati predsednika skupščine le za eksponenta ▼ladne večine in zato ne bi bilo samo umestno, marveč tudi potrebno, da bd podala svojo izjavo tudi opozicija- S tem, da ta predsednik na včerajšnji seja odklonil zastopniku zemljo-radniškega kluba besedo, ta kršil poslovnik. Vladna večina pa Je odobrita tolmačenje predsedujočega in odbita Kokanovičevo zahtevo. Ceda Kokanovlč Je nato ponovno zahteval besedo ter govoril o kršitvi poslovnika. Končno •o zemljoradnikii zahtevali proz i viko, ker ta bilo v Narodni skupščini navzočih tako mailo poslancev, da sploh ni bilo tovoruma. Proztvka je trajata vse do 12. Nato sta ponovno govorita o kršitvi poslovnika zemljoradmiika Ceda Kokanovlč ta Voja Lasi <5. Sele okrog poj ene Je Narodna skupščina prešla na dnevni red in pričela debato o interpelaciji poslanca Vildenja. Interpelacijo sta utemeljevala Voda Laziič m Ceda Kokanovič, odgovarjal pa je vojni minister general Hadžič, ki ta zavračal trditve taterpeJanta hi naglalaJ, de so bita vse nabavke izvršene kotni sijonetoo ln popoJnoroa v redu. Nesreče se dogajata pri vseh prometnih sredstvih bi Je. Pač zaenkrat pri letalstvu niziko še največji. Vsekakor pa je •tanje našega vojnega letalstva relativno dobro ta zadovciiutače. Za generalom Hadžičem Je govoril še zemljoradnik g. Tupanjanin. ki je poudarjal v nasprotju z ministrom Hadžičem, da so izgube našega letalstva mnogo nad povprečjem v drugih državah in da nam ne le prinašajo ogromno materij elno škodo, temveč zahtevajo tudi življenja naših najboljših mladih ljudi. Glavna krivda na tem leži na slabih motorjih Mesto, da bi gledali na to, da imamo najmodernejše motorje, je vojna uprava često kupovala stare, že rabljene, slabe motorje. On pričakuje od vojnega ministra, odpravo teh nedostatkov in predlaga v tem smislu prehod na dnevni red. Vladna večina Je ta predlog poslanca Tupanjanina odklonila in sprejela prost prehod na dnevni red. Skupščinska seja je bila nato prekinjena in se nadaljuje popoldne ob 6., na dnevnem redu je še debata o vladni deklaraciji. Popoldanska seja Na dnevnem redu popoldanske seje je bila razprava o vladni deklaraciji Prvi je govoril demokratski posl. Stevčič, ki je iz» javil, da bo glasoval za zaupnico vladi, ker smatra, da je vlada v svoji deklaraciji pod» črtala voljo do resnega sistematičnega dela, dočim opozicija ovira delo Narodne skup« ščine. Zemljoradnik Branko čubrilovlč je v svo> jem govoru napadal ozkosrčno stališče Sr» bijancev, ki reklamirajo vse zasluge za usta* novitev sedanje države zase. Hrvati in Slo* venci so za to državo prispevali ravno toli* ko kakor Srbi. Srbija je sicer v borbah dala maksimum žrtev za to državo, a enak ma* ksimum žrtev in aporov so doprinesli tudi Hrvati in Slovenci. Nepotvorjena zgodovina Hr atov in Slovencev zadnjih desetletij po* trjuje, da so bili s celim srcem in z vso dušo za jugoslovenstvo. Posl. Či1 rilovič je nato ostro napadal vlado, ki je v stvari le stara Vukičeviceva vlada in v polni me* ri odgovarja za dogodke 20. junija. Zato sedanji vladi nasilja in terorja ne more po* kloniti zaupanja. Demokratski posl. Čubrovtč se je v svo* jem kratkem govoru izjavil za vlado. Pod* predsednik Kujundžič je nato ob 20.30 pre* kinil sejo za eno uro. Vlada je sklenila, da mora skupščina še danes zaključiti debato o njeni deklaraciji. Seje skupščinskih odborov Posl. Hodžar slavi Stjepana Radiča. — Zakonodajni odbor je deimitivno sprejel zakon o odvetnikih.---Konstituiranje nekaterih drugih odborov dolgi debati so tudi klerikalci deloma podprli stališče radikalov, nakar je bil sprejet Beograd, 10. avgusta p. Zakonodajni odbor je imel danes popoldne kratko sejo. Pred prihodom na dnevni red je posl. Hodžar Izjavil, da smatra za svojo dolžnost se v tem odboru spomniti pokojnega Stjepana Radiča, ki je spadal kot vodja HSS med najuglednejše osebnosti političnega življenja Bil je eden najinteligentejših članov zakonodajnega odbora. Prihajal je na odborove seje redno med prvimi in ie vedno vztrajal do konca. Cilj njegovega dela in vseh njegovih govorov je bil, kakor je sam večkrat izjavil, da bi naši zakoni postajali čim boljši Govornik je izjavil, da razume žalost hrvatskega naroda in da se tej žalosti v Imenu zakonodajnega odbora pridružuje Sledila Je debata o zadnjih členih zakonskega načrta o advokatih. Debata je bila izredno burna. Došlo je do hudih spopadov med demokrati in muslimani na eni strani in radikali ter justičnim ministrom Vujičičem na drugi, šlo je največ za famozni člen 119. Radikali so zavzeli stališče, da se naj zaščitijo tako zvani nadriadvokati (zakotni pisaril), ki jih je v Srbiji izredno mnogo. Po kompromisni predlog posl. dr. Gosarja. Načrt zakona o advokatih je bil nato od zakonodajnega odbora sprejet s 25 proti 3 glasovom. Proti so glasovali zemljoradnik Voja Lazič, Nemec Moser in radikal Tešman Nikolič, ki je Izjavil, da bo tudi v skupščini glasoval proti zakonu. Prihodnja seja je sklicana za ponedeljek ob 4. popoldne. Na dnevnem redu bo zakon o državnih pravd-nikih. Beograd, 10. avgusta p. Za predsednika verifikacijskega odbora je bil izvoljen bivši minister za socijalno politiko Ceda Rado-vič. Namesto pokojnega Stjepana Radiča pride v Narodno skupščino posl. Marko Kr-čič. Za predsednika administrativnega odbora je bil izvoljen demokrat Aco Trajkovič. Ravnotako se je danes konstituiral odbor za pretres zakonskega načrta o razdolžitvi kmetov. Za predsednika je bil izvoljen posl. Todor Artdrič. Hrvatsko učiteljstvo ne pride v Maribor Hrvatski učitelji predlagajo, da se v znak žalosti mamfestacij-ski kongres odpove in se vrši le skupščina delegatov Zagreb, 10. avgusta, r. Kakor znano, je bila za nedeljo, 12. t. m. sklicana v Maribor skupščina kongresa UJU. Povodom smrti Stjepana Radica pa so hrvatski učitelji na evoji včerajšnji konferenci sklenili, da se v znak žalovanja za Stjepanom Radičem kongresa ne udeleže. Predavatelji iz Hrvatske so odpovedali svoja predavanja in se skupščine sploh ne udeleže. Prav tako je tudi učiteljsko društvo za mesto Zagreb skikn predsednikom Mussolrmjein Je iztavM general Nobile novinarjem, da se namerava vrniti v polarno ozemlje, kjer se bo udeležil cotave-dovanj po Alessandrinijevi skupim. IrreeH ta upanje, da se bo tedolomilcu »Kras««« posrečilo najti sledove. Moskva, 10. avgrasta (be.) Vtada ta od podata tadolomilca Sedova, kd bo pomagaj tafcatf ostanek Nobilove posadke m Arouadseoa. Samomor češkega bankirja Praga, 10. avgusta g. V gospodarska krogih ta t in Korngol-dovo arijo iz opere prepaščenje vsa začudena zapazila, da je voziček izginil. Bergantova, ki trpi nad 400 Din škode, je tatvino takoj prijavila stražniku, vendar tatu z vozičkom kljub takojšnjemu zasledovanju ni bilo mogoče iztakniti. u— Okraden železničar. Ključavničar na železnici Karol Herbst je v četrtek popoldne opazoval ob železmiškem prelazu na Vil-harjevi cesti cirkuške ljudi, ki so zlagali z vagonov razno robo. Poleg železnice se je gnetlo na stotine ljudi, med katerimi se je znašel tudi drzen dolgoprstnež, ki je kmalu opazil, da gleda Herbstu iz žepa v hlačah črna listnica. Uzmovič ni kaj dosti p<,mi-šljal. Kakor bi trenil, Je bila listnica že njegova. Herbst je tatvino opazil šele proti večeru in jo tudi takoj prijavil. V listnici je imel kakih 70 Din gotovine ter več raznih legitimacij. Dr med. V. STaCUL zdravnik - špecijalist za otroške bolezni, Go-sposvetska cesta 2 (hiša Evropa), ne ordi-nira do 28. avgusta. 9709-a u— Vlom skozi okno. Postre^nica Beti Močnikova, stanujoča v Streliški ulici 12., je bila večkrat tako neprevidna, da je pustila okno svojega stanovanja odprto; tudi kadar je odšla z doma. Njena razvada pa se ji je včeraj bridko maščevala. Ko se je zvečer vrnila domov, je prestrašena ugotovila, da je sobo pred njo posetil neznan tat, ki se je splazil skozi odprto okno. Tat je razbil vrata pri omari ter ukradel nad 200 Din gotovine, nakar je zopet skočil na cesto in izginil brez sledu. Iz Maribora a— Odpovedani shodi KDK v mariborski oblasti. Zaradi sklepa poslovnega odbora KDK v Zagrebu 9. t. m., da se tekom 14 dni po smrti Stjepana Radiča ne smejo vršiti shodi KDK, se odpovesta poleg že včeraj odpovedanih shodov 12. t. m. v Št. Janžu in Račah na Dravskem pol.ru tudi shoda nameravana za 19. t. m., in sicer v Slovenjgrad-cu in Mislinju. a— Poslovni odbor KDK r Mariboru bo priredil žalno spominsko sejo ob priliki smrti svojega voditelja Stjepana Radiča, danes v soboto 11. t. m. ob 11. dopoldne v Narodnem domu. Vabimo vse somišljenike in prijatelje. f a— Koncert učiteljskega pevskega zbora, ki je bil napovedan za nedeljo 12. t. m., odpade zaradi splošne narodne žalosti. Kongres UJU v Mariboru se bo vršil samo danes 11. t. m., ker se je program skrajšal zaradi splošne narodne žalosti. a— Družabni večer »Drave«, ki je bil napovedan ob priliki kongresa UJU v soboto 11. t. m. zvečer na verendi hotela Uniona, >e zaradi splošne narodne žalosti preloži na torek 14. t. m. ob 20. uri na istem prostoru. a— Jugoslovensko akademsko društvo »Triglav« v Zagrebu ima zaradi preložitve sokolske slavnosti v Ljutomeru svoj počitniški sestanek 15. t. m. v Ljutomeru. Odhod 14. t. m. iz Ljubljane ob 12.18, iz Maribora ob 16.15. a— Ribarenje v Dravi Po sklepu mestnega sveta je ribarenje s sakom v Dravi na mestnem območju prepovedano. a— Sprememba posesti. Posestnika Josip in Terezija Goleč sta prodala svojo hišo na Aleksandrovi cesti posestniku Kličku za 400 tisoč dinarjev. — Prva hrvatska štedionica je kupila od Centralne banke v. Zagrebu za 425.000 Din vilo na Tržaški cesti št. 53. — Posestniki Beranič, Riha in Rogač so prodali svojo hišo na Aleksandrovi cesti 44 veletrgovcu Karlu Goležu za 730.000 Din. — Posestnik Bogomil Žerjav pa je prodal posestniku Sclimidtu za 63.000 Din svojo hišo v Gubčevi ulici. a— Nesreča pri delu. Včeraj zjutraj se je zopet dogodila težja nesreča v opekarni v Lajteršpergu. 17-letna delavka Matilda Vargčeva je padla iz vzpenjače ter si pri padcu zdrobila čeljust in dobila težke notranje poškodbe. Ponesrečeno dekle je rešilna postaja odpeljala v bolnico. a— Ob razstreljevanju pri kanalizacijskih delih je že večkrat daleč naokrog letelo kamenje. V varstvo pasantov se ie po nalogu gradbenega urada razstreljilna jama sicer pokrivala z močnimi deskami in hlodi, a se ^zlic temu razstreljilni materijal še večkrat ;aznese naokrog. Predvčerajšnjim je na skladišču vojašnice razbilo nekaj šip, včeraj pa je počila vodovodna cev, da se je '/oda mo-čno razlila po cesti. a— Tatovi so se včeraj v Mariboru zopet pridno udejstvovali. Na dveh krajih .ie bilo ukradeno precej obleke, na treh pa kolesa. Eden od oškodovancev ie svoje kolo, ki mu •e bilo ukradeno izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti, že popoldne dobil nazaj. Za vrnitev se ima zahvaliti ne dobrodušnosti. temveč izbirčnosti tatu. Tat se je namreč z ukradenim kolesom odpeljal proti Lajteršpergu in ker je tam v neki gostilni iztaknil boljše kolo, je prvo pustil prislo-njeno ob zidu ter si prisvojil drugo. Kolo so našli orožniki ter ga vrnili lastniku. Iz Celja e— Žalne zastave v Celiu In Žalcu. Zaradi smrti voditelja hrvatskega naroda Stj. Radiča ie ves Žalec v črnih zastavah. Menda ie ni hiše. na kateri ne bi visela črna zastava ali pa s florom ovit narodni prapor V Celju so pa prav redki oni, ki so izobesili zastave. Čudimo se vsem tistim Celjanom, ki se sicer ponosno trkajo na svoie napredne prsi. a se pri taki priliki potuhnejo Celjske šole in uradi do sedaj, razen okoliške osnovne šole, tudi še niso razobesili zastav e— Umrl ie na Polulah pri Celju 69!etni posestnik Jakob Kosec. Bolehal je že dalje časa na želodcu. e— Zgradbo stanovanjske hiše mestne elektrarne na Ljubljanski cesti je dobil stavbni mojster g. Alojzij Kališnik. Z delom so že začeli. V novi zgradbi bo 12 stanovanj e— Državna realna gimnazija ▼ Celju. Dopolnilni izpiti (za prestop iz meščanske šole v gimnazijo) bodo 28. t. m., privatni izpiti (če jih ministrstvo dovoli v Celju) 28. in 29. t. m., vsakokrat od 8. dalje, — Razredni izpiti se bodo vršili 30. t. m. za 1.—4. r., 31. t m za 5.—8. r. Začetek ob 8. Vpisovanje v 1. r bo L septembra od S. do 12. Učenci nai oridejo v spremstvu staršev ali varuha 'n prineso šolsko naznanilo in krstni list. Predpisana je sitarost od 10. do 13. let Jetniki 15i8, 1917. 1916). Vpisovanje dosedanjih in novih učencev v 2. do 4. r. bo 3 septembra od 8 do 12., v 5.—8. r. 4. septembra od e do 12. Vsak učenec se mora izkazati z lanskim izpričevalom. Pri vpisu mora olačati učenec 20 Din za fond za zdravstveno zaščito učencev in 30 Din za tintnino. tiskovine in dijaško knjižnico. Prispevka za fond za zdravstveno za- ščito učencev se oproste oni učenci, ki predložijo pri vpisovanju potrdilo davčnega urada, da so sami ali njihovi roditelji siromašni po zakonu o taksah. To takso plačujejo tudi privatni učencu e— Celjski trg. Dolgotrajna suša se pozna tudi na celjskem trgu, kjer ni dobiti skoro nikake zelenjave. Še tisto kar prinesejo okoličani, je tako drago, da je za siromaš-nejše slo?e nedosegljivo. Sadja ni prav nikakega, razen onega, ki pride na trg iz Zagreba. e_ Na naslov sanitetnega oblastva. Že večkrat se je opazilo, da nekateri obrati niso glede snage popolnoma v redu. Ugotovilo se je po raznih strankah, da je neKa slaščičarna na Lavi v skrajno zanemarjenem stanju. V torek ob 17. je ustavil stražnik na Kralja Petra cesti nekega moškega, ki je prodajal in ponujal pecivo mimoidočim Ta prodajalec, ki je prodajal za omenjeno slaščičarno, je bil oblečen v raztrgano in zamazano obleko. Dovoljenja za prodajo ni imel ne on ne njegov gospodar. e_ Ravnajte z vajenci, kakor se spodobil V nekem tukajšnjem obratu je prišel mojster B. v vinjenem stanju domov, zagrabil svojega vajenca Vilka Piskerja. ga dvignil visoko od tal in ga vrgel z vso silo ob tla. Na tleh ležečega je še suval z nogo in mu grozil, da ga zakolje. Vajencu se je končno le posrečilo ubežati na policijsko stražnico. Ker se take stvari v dotičnem obratu često dogajajo, je policija ukrenila vse potrebno, da se taka surovost ne bo več nemoteno uganjala. e— Za delavsko knjižico ga ieOsleparil. Karel Lubej, delavec v Zavodni pri Celiu, je iskal dela na Gorenjskem. V bližini Kamnika je srečal nekega možaka, ki ga je vprašal, ali išče dela Predstavil se mu je kot posestnik Ivan Brezovšek iz Domžal in mu rekel, naj stopi pri njem v službo za mesečno plačo 350 Din in hrano. Ker je bil Lubej s tem zadovoljen, je Brezovšek zahteval od njega delavsko knjižico in mu naročil, naj ga počaka v bližini gostilne .kamor pride sam kmalu za njim. Lubei ie čakal na dozdevnega Brezovška dva dni v gostilni. seveda brezuspešno. Šele 9. t. m. ga ie opazil na celjski postaji in zahteval od njega svoio delavsko knjižico. Brezovšek mu ie namesto knjižice dal 50 Din in mu ie rekel, naj o stvari molči. Lubei ie zadevo takoj prijavil stražniku, medtem pa ie Brezovšek ušel proti Liscarn Stražnik ga ie prestregel pri lev-škem mostu in ga aretiral Na stražnici je Brezovšek navedel, da se piše Franc Kli-nec, doma iz Medane pri Gorici Knjižico da ie izvabil id Lubeia zaradi tega, ker nima nobenih drskumentov Pravil je, da se potika že dolgo časa po Jugoslaviji in da hodi čez meio sem in tja. kakor se mu pač ljubi. Pri telesni preiskavi so našli pri njem legitimacijo na ime Frana Klinca. izdano od orefekture v Gradiški. Osebni opis na legitimaciii oa se ni ujemal z osebo aretiranca. ki ie končno priznal, da ie nie-govo pravo ime Ivan Brezovšček. e— Stara žalostna pesem Včeraj so prišle v Celje v spremstvu uradnih organov 3 mladenke, ki so bile v bolnici usmiljenih bratov v Zagrebu Vse tri so bile 1 zaradi pomanjkanja prostora v tamošnji bolnici odposlane v Slovenijo v svrho nadaljnjega lečenia. Angela iz Trbovelj je policiji že znana in se bo zdravila v trboveljski bolnici: Marta in Ivanka ostaneta v celjski bolnici in bosta po ozdravljenju odgnani v svoji domovinsk' občini Slovaški akademiki v Ljubljani Zveza slovaških akademikov v Bratislavi je priredila ta mesec izlet v Jugoslavijo, da spozna svoje člane z našimi kraji in našimi kulturnimi razmerami. Te ekskurzije se je udeležilo 28 slovaških akademikov iz Bratislave, med njimi tudi šest deklet. Posetili so Petrovac, največjo slovaško naselbino v naši kraljevini in kulturno središče našega slovaškega življa Beograd, Kragujevac, Sarajevo, Dubrovnik, Split in Zagreb. Povso-di so bili prisrčno sprejeti. Slovaški akademiki so včeraj prispeli z jutranjim brzovla-kom v Ljubljano. Na kolodvoru so jih sprejeli podpredsednik JČ-lige R Pustoslemšsk ter urednik Božidar Borko in prof. Fran Je-ran. Po kratkem pozdravu so odšli gostje v Akademski kolegij, ki jih je vzel pod svojo gostoljubno streho. Dopoldne so si slovaški gostje ogledali mesto, predvsem vseučilišče ter se podali ra Grad, odkoder so občudovali prekrasen razgled. Opoldne so imeli na vrtu restavracije «Zvezde> skupno kosilo, katero jim je priredila JČ-liga. Pri obedu jib je pozdravil podpredsednik lige Rasto Pustoslemšek, že-leč jim, da bi se v Ljubljani počutili kakor doma in da bi ponesli domov najlepše spomine iz Slovenije. Lep nagovor na svoje slovaške rojake je imel konzul CSR gosp. dr. Resi, ki je zlasti povdarjal, da so Slovenci po jeziku, po mišljenju in čustvovanju kakor tudi po svojem značaju med vsemi Jugoslo-veni najbliži Čehom in Slovakom. V imenu študentov se je na prisrčnem sprejemu in gostoljubju zahvalil vodja ekskurzije filozof Branislav Varsik. Popoldne so si slovaški dijaki ogledali Narodni muzej in druge zavode, zvečer j.a so večerjali v «Domovini». Danes zjutraj se odpeljejo na Bled in si ogledajo tudi Vint-gar. Zvečer se vrnejo preko Celovca in Du-uaja v Bratislavo. Želimo jim, da bi ohranili Slovence in Slovenijo v najlepšem spominu. žseon ji C o Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Burno zborovanje papirniškega delavstva v Vevčah h Vevč poročalo: Pred časom ie papirniško delavstvo v Vevčah vložilo potom svojih obratnih zaupnikov pri Združenih papirnicah d. d. zahtevo za zboljšanje in obnovo kolektivne pogodbe. Na vloženo zahtevo ie delavstvo ostalo navzlic opetovanim intervencijam brez odgovora. Ravnatelj Seiler. inozemski Nemec, ie smatral za potrebno, da izvaja proti delavcem represalije. To postopanje je delavstvo do skrajnosti razburilo. Delavski zaupniki so sklicali za petek popoldne protestno zborovanje. Se pred protestnim zborovanjem so obiskali zasnopniki delavstva ravnatelja Selleria. mu predočili razburjenost delavstva in ga prosili, na storjene krivice takoj oopravi. Ker so prejeli negativen odgovor. 'e vse delavstvo proglasilo takoj enourno protestno stavko in se zbralo na prostornem 'tovarniškem dvorišču k protestnemu zborovanju. Shod ie vodil predsednik zaupnikov g. Pintar, v imenu Narodno-strokovne zveze je govoril strokovni tajnik Kravos. Navzlic pomirjevalnim govorom je delavsrvo še pred zaključkom shoda navalilo na pisarno in zahtevalo takojšnjo odstranitev ravnatelja Sellerja. Le skrajnemu naporu delavskih zaupnikov in navzočih zastopnikov organizacil se ie zahvaliti, da ni prišlo do incidentov. Med tem je ravnatelj Seiler po nalogu predsednika Združenih papirnic g. Bonača vendarle moral pristati na to. da bo krivice takoj popravil in izjavil ie pripravljenost, da se udeleži delavskega protestnega shoda. Smrtno bled je stal ravnatelj Seiler med svolim delavstvom in je na lastna ušesa slišal, da ie med delavstvom skraino nepriljubljen in da je odločna zahteva vseh. da se brez odloga odstrani. Voditelji so delavstvu pojasnili stališče podjetja, ki ie obljubilo popraviti krivice in sklicati za torek 14. t. m. razsodišče in sicer paritetno med podjetjem in delavstvom, kar je delavstvo, četudi do skrajnositi razburjeno, vzelo na znanje. Orožništvo stanice Vevče, ki je bilo alarmirano, ni stopilo v akcijo. Po končanem shodu so imeli zatrpniki in zastopniki organizacij zaupno zborovanje na katerem ie bilo sklenjeno, zahtevati od podjetja na torkovi razpravi popravo vseh storjenih krivic, sprejem kolektivne pogodbe in brezpogojno odstranitev ravnatelja Selleria Naši onstran granic p— Aiil cltaiie Redente> v Štorjah ra Krasu zgorel. V noči 6. t. m. je zgorel azil cltalie Redente» v Štorjah na Krasu. Lan-iko leto je bil otvorjen ta azil. Pripravnega poslopja za azil ni bilo na razpolago, zalo so zgradili poseben paviljon na koncu vasi na občinskem zemljišču. Poljski Puvaj Kariž je opazil ogenj zjutraj ob 3. Priklical je nekaj ljudi, ki so šli ž njim gasit. Paviljon je bil ves v ognju in burja mu je krepko pomagala uničevat laški azil. Fašisti pravijo, da je zažgala hudobna roka in da je bilo za požig vse dobro pripravljeno. To je že če' trti slučaj, da so neznanci zažgali laški šolski zavod. Tako vzklika «Popolo», trdeč, da je prebivalstvo v Štorjah silno žalostno, ker je z zločinom izgubilo azil, ki je bil za vas tudi znatne ekonomske vrednosti. p— Posojilo za Reko. Reka dobi od zavarovalnice »Assicurazioni Generali« poso* jilo 12 milijonov lir, ki se porabi za raz* širjenje vodovoda, za tramvajsko zvezo z Opatijo in za izpopolnitev električnih na* prav. p— Goriški dobrovoljcl so izdali v spomin lavzetja Gorice 8. avgusta 1916. manifest, v katerem izdav&ajo, da so vedno pripravljeni, žrtvovati vse, ne da bi kal zahtevali, v blagor domovine___Ako si pobliže pogledamo te može, vidimo, da so večinoma ljudje, ki težko živijo ipa se oglasijo ob prilikah z namenom, da bi si zboljšatli svoj položaj. Marsikak dobrovoljec preklinja, ko vida, kako ima pred njim povsod« prednost regnikolo, ki mu jemlje kruh izpred ust. Dne 8. t. m. c»b obletnici zavzetja Gorice se je vprašal marsikateri dobrovoljec: Zaikaj smo se prav za prav borili, ali samo v korist regrokolorn ? p— V nabrežinskem kamnolomu se je po* nesreči! 651etni delavec Ivan Blažica iz Ga* brovice. Pokvaril se je stroj, s katerim se režejo kameni skladi iz žile. Naprava je padla na Blažico in ga usmrtila. p— V Tolminu otvorijo sirarsko šolo. Stroške bo krila pokrajinska uprava. Po* trebna je za Tolminsko taka šola. Ako bo v atrokvnoih rokah, bo mogla zelo koristiti gorskim kmetovalcem. p— V Kopru je bilo fašistično zborova* nje, na katerem so govorili o težkem polo* žaju okoliških kmetovalcev. Scampichio je ugotovil, da je suša vse pridelke uničila in da je trta tako ogrožena, da bo le malo vi* na. Resolucija zahteva pričetek že davno napovedanih javnih del, ureditev zadrug, da bo kmet dobival cenena posojila, in ab* zirnost z izterjevanjem dosedanjih posojil in davščin. Prefektu predložijo spomenico o strašnih gospodarskih razmerah na Ko« prščini, katero razjedata suša in — fašizem. p— O narodni funkciji Gorice piše «Pic* colo». Treba poljedelskih in industrijskih inicijativ, da se prepreči izseljevanje in da se pospeši drugorodna asimilacija. Ugotav* lja pa takoj, da se je že mnogo govorilo o gospodarskih problemih toda vsi so osta* li fe pobožna želja. Goriški fašistični modri* jan pravi sredi letošnje nenavadne vročine, da treba ustvariti političen inštrument z močnimi gospodarskimi sredstvi v Gorici, da potegne nase prebivalstvo iz Soške in Vipavske doline, katero se sedaj izseljujel Ako najde mož »inštrument«, ki bo dal Go* rici gospodarskega razvoja in domačinom kruha, mu postavijo na Travniku velik spo» menik in vsa Goriška ga bo proslavljala iz roda v rod. p— Roparski napac je bil izvršen na Op* činah 6. t. m. pri belem dnevu. 401etna Ala» rija Požar je šla v mesto in imela s seboj 245 lir. V bližini Konkonela st- jo napadla dva človeka, eden jo je udaril s kladivom po glavi, da je padla nezavestna na tla. Po» brala sta ji denar ; zbežala. Ko se je Po* žarjeva zavedla je naznanila napad orož* nikom. p— Wilson in tržaški priimki. Ko so pri pogajanjih v Versaillesu Italijani zahtevali aneksijo Trsta, si je dal \Vilson prinesti obsežen »dossier* in pred ironičnimi očmi Clemenceaua je rekel: «Kako se more go* voriti o italijanstvu Trsta, ko so pa prebi* valci drugega rodu, kar podpričujejo pri* imki družin.* «Piccolo» izvaja iz tega po* trebo izpremembe jugoslovenskih in drugih priimkov, kakor da bi drugorodec z itali* janskim priimkom res že postal Italijan. Regnikoli smatrajo poitalijančence z naši* mi priimki še vedno za drugorodce in "kot taki bodo veljali v Italiji še dalje pa če* tudi bodo nosili po toskansko prikrojene priimke. Posebnosti rodu ostanejo in gredo od generacije do generacije tudi pri potuj* čencu, ki se bo vedno razlikoval od prist* nega Italijana. p— Promet v Benetkah lepo narašča od leta do leta, med tem ko se v Trstu bojijo upadka, s katerega se pristaniško gibanje nikdar več ne dvigne. V letošnjem prvem polletju je bilo v Benetkah prometa 1 mili* jon 411.832 ton, za 102.285 ton več nego v lanskem prvem polletju. Genova je na pr* vem mestu v gorenjejadranskem prometu in na drugo mesto so stonile Benetl e Trst ie na tretjem! To se v Trstu živahno ko* mentira. Banelli in inženjer Suppani (ljub« ijanski Zupan), ki vodita javna skladišča sta bila v nemških severnih pristaniščih pa sta napisala brošuro, v kateri priporočata enoten pristaniški sistem za gorenjeiadran ska pristanišča Genovo, Benetke, Trst in Reko. kakor ga imajo na sever Antwer^ pen, Rotterdam, Amsterdam, 3remen in Hamburg, ki so Italiii konkurenčna prfsta^ nišča. Imenovana gospoda .ščeta s svojim nasvetom zaščito težaške bodočnosti, ali v Genovi in Benetkah nočejo o tem nič sli* sati, marveč tamošnji merodainiki pravijo: naša pristanišča so že od nekdaj italiian* ska, žito iim prinada prednost pred novimi, pred Trstom in Reko. V Rimu so enakega mnenja in no vojri se ie že ogromno delo storilo za Genovo in Benetke. „Ne ubijaj!" Naročnik nam piše: V nedeljo je imela klerikalna telovadna organizacija Orel v Kranjski gori zlet, katerega udeležniki so se z večernim vlakom vračali proti Jesenicam. V vlaku Je skupina uniformiranih Orlov in udeležencev zleta govorila seveda o politiki češ, da so Hrvatje že odpravljeni, da bo treba pri niih z orožjem red napraviti in podobno. Ko nanese pogovor na Punišo Račiča, je ta med Orli žel popolno odobravanje z izjavami: »Prav je naredil, kaj pa izzivajo«. »Še premalo jih je postrelil. Vsaj Pribiče-viča bi še moral«. »Temu hudiču je treba pokazati.« In v tem krščanskem tonu naprej. Po grozodejstvih 20. junija je tisk SLS, ki se predstavlja pri nas za stranko praktičnega krščanstva in v kateri stojijo na vseh vodilnih mestih katoliški duhovniki, z velikim trudom in s pravo Jezuitsko metode ud uši! spontano ogorčenje svojih pristašev nad umorom voditeljev hrvatskega naroda Pisal je o izzivaniih. o krvni osveti (!). da glasilo krščanske morale se Je povzpelo ceh. do gorostasne trditve, da sta dva zločina pretresla naš narod: umor v skupščini in — »Jutrova« karikatura Umor voditeljev katoliških Hrvatov in karikatura, kakršne je v neštitih varijantah prinašal ves jugoslovenski tisk, le političnemu predstavništvi slovenskega klerikalizma enako Ne, niti to Radi karikature se vršijo številni protestni shodi SLS. umor pa je prepuščen somišljenikom, da ga — odobravajo, k čemur iih neizogibno navaja tisk in delovanje SLS. Nešteto govorov, uvodnikov, shodov, revij in pridig SLS je trajno posvečenih praktičnemu krščanstvu, potrebi po moralnem prerojenju in prvenstvu krščanskih načel v SLS. Zadnji tedni nam ponovno dokazujejo da je vse to le zunanji ftesk, lažniv nakit Vendar je sedanji primer tako težak, da moramo s skrbjo vprašati, ali se politični vodje slovenskega klerikalizma zavedajo tega kar delajo in odgovornosti, ki jih čaka. duhovni vodje in pristaši — intelektualci pa svoje sokrivde na tem, ker ne preprečijo tega, kar preprečiti bi bila njihova krščanska, da človeška dolžnost. Ali ne bi ljubljanski škof bolje storil, da je v političnem glasilu SLS naperil svoj nedeljski članek namesto proti kratkim krilom in kopanju proti brezvestnemu hujskanju v klerikalnih listih, ker pomenja to hujskanje gotovo večie zapeljevanje v greh. Ali pa morda tega noče videti, ker je baš duhovnik notranji minlsteT in ministrski predsednik v času. ko se preliva v nesrečni državi toliko krvi? Vremensko ssoročilo Meteorološki tavnrt • t »"»•<■<«»■• 10. avgusta 1928. Višina barometra V)88 m Kraj Cas Barom. 5 a E u u. s-& i* 13 » V Smer vetra in brzina 5 7 19 »o mirno U Maribor . . . /66-1 1-» mirno 0 2'a greh . . . . 8. /65 5 21 SS NNE 2 0 Beograd . • . 1 h60 22 45 WNW 2 1 Dubrovnik . . 7S3 4 24 63 SW 1 0 Split .... 7. /f-2-8 24 74 mirno l Sarajevo » . . Skoplje t, • » . Solne© vzhaja ob 4.54, zahaja ob 19.15, luna vzhaja ob 23.51, zahaja ob 15.20. Najvišia terrperaturs danes » Liuhliam 27.0 C, najnižja 16.0 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Oblačno, precej toplo, krajevne nevihte niso izključene. Tržaška vremenska napoved za soboto je izostala zaradi pokvarjene telefonske zveze z Italijo Šport Plavalno prvenstvo Slovenije Danes popoldne in jutri ves dan se vr» šijo na Ljubljanici ob prostoru LSK tekme za plavalno prvenstvo Slovenije, ki se jih udeležijo klubi Primorje, LSK in Ilirija s skupno 34 tekmovalkami in 76 tekmovalci. Na vse točke je prijavljenih izredno mno* go konkurentov, kakor še nikdar doslej, najštevilnejše pa so zasedene juniorske di* scipline, pri katerih nastopijo po večini no* vinci. Program, ki se bo naglo izvajal, je zelo pestro sestavljen. Posamezne faze tekmo* vanja bodo nad vse zanimive in napetost tekmujočih še bolj pa gledalcev se bo stop* njevala od točke do točke, saj prinese vsa* ka teh tekmujočim klubom po več ali manj točk, ki se bodo vtstno zapisovale in se* števale vse do konca tekmovanja. Klub, ki doseže največ točk, postane prvak Slovenj* je in se udeleži tudi tekmovanj za državno prvenstvo. Sedanje tekmovanje bo po tehnični iz* vedbi, kakor tudi po kvantiteti in kvaliteti tekmovalcev eno največjih in najzanimivej* ših tekmovanj po vojni pri nas. Njega iz* id pa je docela negotov. Dosedanji dolgo* letni plavalni prvak Primorje bo naletel v Iliriji, ki je postavila najštevilnejšo plaval* no ekipo, na opasnega konkurenta in glav* ni boj za točke in prvenstvo se bo vršil med tema dvema starima športnima rivalo* ma, dočim pa ima LSK najboljše izglede, da postane prvak v Waterpolu. Danes se prične tekmovanje ob 15 uri, jutri pa ob 9 in ob 15. uri. Cene so: Sto« jišča 5 in 8 Din, sedeži 10 Din. Juniorski nogometni turnir V tekmovanju za juniorski pokal SK Ili» rije so preostali po 1. kolu, ki je bilo ab* solvirano preteklo nedeljo, še štirje Ijubljan ski klubi: Mladika. Slavija, Reka in Ilirija ter mariborska kluba Železničar in Rapid. Navedenih šest klubov odigra med seboj danes in jutri II. kolo turnirja. Na prostoru SK Ilirije se srečata danes, v soboto ob 18 Shviia in Mladika (sodnik ![. Ahčan), jutri ob istem času pa Reka in t Urija (sodnik g. Cimperman). Zmagovalca v teh dveh tekmah igrata prihodnji teden 14., 15. ali 18. t m. polfinale in prihodnje nedeljo 19. L ta se snideta v odločilni tek« mi juniorska prvaka ljubljanske in mari* borske skupine. Juniorski turnir je prinesel že v I. kolu lepe in zanimive tekme. V 11. kolu, ko se srečajo močnejši, odpornejši in bolj izvež* bani nasprotniki, bodo tekme brez dvoma tembolj zanimive in napete. Sekcija ZNS Delegirajo se: Igrišče 111» rije 11. t. m. ob 18. uri Mladika : Slavija g. Dolinar, 12. t. m. ob 18. uri Ilirija : Reka g. Ahčan. Igrišče Primorja 15. t. m. ob 16.30 Primorje : Hermes g Pevalek, ob 17.20 Ili* rija : Slovan g. Pevalek, ob 18.30 zmago* va!ca g. Deržaj Dne 15. t. m. na igr. Ilirije okrožni juniorski finale g. Cimperman. — SK Ilirija (nogom. sekcija) Danes, v soboto ob 19. sestanek juniorskega pokal* nega moštva na igrišču. Polnoštevilnol — SK Natakar odigra dne 12 t. m. ob 8. zjutraj na igrišču ASK Primorje trening* tekmo s SK Grafika. Naslednji igralci naj bodo pol ure pred začetkom tekme v re* stavraciji Kutny, Dunajska cesta: Laurič, Burger, Ozebek, Belak, Kos, Jančar, Japelj, Novak. Sušteršič, Podgornik, Otič, Bizjak, Bonča, Strnad Beden — Kapetan. SK Slovan, nogometna sekcija. Danes v soboto ob 17 ure dalje trening vseh igra* čev na našem igrišču. Ob 19. uri se vrši na* to prijateljski razgovor Naprošam gg. Ci* rovič, Ključec, Šlegi, Korče, Lumbar, Ska* i ar, Kastelic. Grm. Sulič, Bar Dolfe, da pri* dejo na ta sestanek in to brezpogojno. Ljubljanski plivački podsavez (Službe* no.) Člane jurije za plavalno prvenstvo prosimo, da se sestanejo danes točno ob pol 15. uri na prostoru LSK. Tekmujoče klube pa prosimo, da skrbijo po svojih funkcijonarjih za red na plavalnem prosto* ru ter da pazijo zlasti na to. da se tekmo* valci takoj prijavijo starterju, čim jih ta pozove na start Na zamudnike se absolut* no ne bo moglo ozirati. Za danes in jutri ves dan naj vsak klub stavi prirediteljem tudi po tri starejše reditelje na razpolago, ki naj se prijavijo tajniku Saksidi vsako* krat pol ure pred pričetkom tekmovanj. Danes prične tekmovanje točno ob 15. uri, jutri pa ob 9 in ob 15 uri — Tajnik I. Gospodarstvo Nakupi državnih papirjev v Sloveniji in naša borza V zadnjih letih so razne javnopravne institucije, organizacije in ustanove v Sloveniji nakupile večjo množino državnih papirjev (predvsem Vojno škodo in investicijsko posojilo). Pa tudi razne zavarovalne iruž-f>e, privatniki in trgovci kupujejo Vojno škodo za nalaganje rezerv ali pa za kavcije i)ri državnih nabavkah. Vsi ti nakupi so se Izvršili po veliki večini preko zagrebške borze. V tem pogledu se tudi v zadnjem ča-»u ni nič spremenilo. Ti nakupi gredo v milijone. Pretekli teden je bilo iz Slovenije kupljeno na zagrebški borzi za 5 do 6 milijonov Din nominala 7 % investicijskega posojila. Tudi Vojna škoda se je do zadnjih dni nakupovala v velikih iznosih ler je kon-•em preteklega tedna pomanjkanje nalogov iz Slovenije v znatni meri povzročilo, da so tečaji tako naglo nazadovali. Marsikdo se vprašuje, zakaj se ti nakupi ie izvršujejo preko ljubljanske borze. Temu je deloma krivo dejstvo, da na slovenskem Iržišču ni flotantnega materijala in se papirji nahajajo večinoma v trdnih rokah. Krivo pa je tudi dejstvo, da manjka vzajemnosti med našimi borzami. Vsi ti nakupi bi se iahko izvršili z enakimi stroški preko ljubljanske borze, če bi bilo mogoče izmenjavanje zakljueuic med posameznimi borza mi. Danes je situacija taka, da prehajajo dr iavni papirji (preavsem Vojna škoda, ki sr. io prejeli srbski oškodovanci namesto od nokrajine. Srbski oškodovanci so večinonr že prodali svoje obveznice, ki so tako pri Me v promet. Toda situacija se v nekaj ie Mh, ko bo Slovenija z dobrimi punilarni™ oapirji nasičena, obrne in tedaj bi uvedbn prometa med borzami lahko koristila tudi drugim. Našim denarnim zavodom, ki dosedaj niso mnogo pomišljali o vrednosti živahnejšega efektnega tržišča v Ljubljani, s« v tem po gledu odpira sicer težka, toda koristna na loga, da v lastnem interesu pospešujejo rrz voj efektnega prometa na naši borzi. V širokih plasteh naroda je treba vzbuditi srni ael za nalaganje prihrankov v dobrih in so lidnih papirjih, kjer je mogoče doseči mno no boljše obrestovan.ie kakor pri nalaganju denarja na hranilno knjižico. Ta cilj pa se bo dosegel tedaj, če bo publika v živahnej šem efektnem prometu na domači borzi vi dela možnost, da kupljene papirje v primer nem času lahko tudi ugodno pr>ia. Razvoj prometa z efekti bi bil v veliko korist našim denarnim zavodom, zato bi ga morali z vsemi močmi posoeševali. Pomisliti moramo, da igra v urejenih raz merah efektni promet na borzah naivažnej 5o nlogo. Zato moramo že danes skrbeti za bodoči razvoj naše borze, ko bo po uvedbi zlate valute in po ukinjenju vseh omejitev v deviznem premetu, devizni promet znatno nazadoval. Končno naj še opozorimo javnost, zlasti manjpremožnejše, na dejstvo, da znaša minimalni borzni zaključek za Vojno škodo ra ljubljanski borzi 25 komadov, dočim preko zagrebške borze ni mogoče kupiti, odnosno prodati manj kakor 100 komadov, kar predstavlja že vrednost preko 40.000 Din. Voina škoda je postala pri nas zelo priljubljen papir za nalaganje denarja. Pri nakupu posameznih komadov je cena temu papirju znatno višja kakor borzna cena, zlasti pri nakupu na obroke. Zato je priporočljivo, nakupiti najmanj 25 komadov, ker se pri tem številu komadov lahko pri nakupu preko ljubljanske borze doseže borzni tečaj. Naloga naših denarnih zavodov pa je, da na to možnost opozorijo interesente. = Zagrebški gospodarski krogi b povišanju blagovnih tarif. V sredo popoldne se je vršila v zagrebški trgovski in obrtniški zbor niči anketa o povišanju blagovnih tarif, na kateri je tajnik dr. Karmanski obrazložil motive in načrt nameravanega povišanja tarif. Po obširni debati je bila sprejeta resolucija, v kateri se uvodoma ugotavlja, da način, kako danes uprava državnih železnic vodi tarifno politiko ni smotren in koristen tako za železnice kakor tudi za gospodar- stvo. Da se povišanje tarif smatra za prvenstveni instrument za saniranje eksploatacij-skega deficita, je organska napaka. Deficit ima globlji vzrok ter je posledica nenorna-liziraDega železniškega proračuna, neracijo-nelne eksnloatacije, birokratične organizacije in neugodne gospodarske konjunkture. Dokler se ne uvedejo normalni in eksaktni predpogoji za vodstvo tarifne politike v ->bli-ki zanesljive moderne statistike in kalkulacije režiiskih stroškov, dokler se z racijonal-no eksploataciio ne ustvari zanesljiva mož-, nost za presojo, v koliko je deficit posledica dejstev, ki se jih da odstraniti, ali pa neracionalnih pojavov, dokler se torej ne da ugotoviti višina normalnih in racijonalnih potreb železnic, bo naša tarifna politika imela le problematičen in eksperimentativen značaj. Zato ie potrebno, da se br<»z odlašanja vsestransko in konkretno ugotovijo vzroki kroničnega deficita in da se končno ped-vzamejo že dalj časa projektirani ukreni za reorganizacijo in racionalizacijo eksploata-cije v tehničnem, administrativnem in finančnem oziru. Izhajajoč s stališča, da ti reorganizacijski ukrepi ne morejo v kratkem času prinesti sanacijo železnic in ker kronični deficit ograža interese železniške uprave, smatra konferenca, da se more vzeti v pretres začasna reforma tarife, toda samo pod pogojem, da se bistveno očuva princip dovoljne zaščite opravdanih in dokumentiranih potreb domačega go?jH>darstva v obliki izvoznih, izjemnih in luksuznih tarif, tako da obremenjujejo blago samo v znoslji-vi meri ter omogočajo razvoj gospodarske delavnosti. Smatrajoč, da more biti ta reforma samo začasna, naglašajo privredniki ponovno svojo zahtevo, da se v interesu gospodarstva in železnic čim prej izvedejo imenovani reorganizacijski ukrepi in da se ustvari baza za vodstvo normalne, stabilne, sistematične in konstruktivne tarifne politike. = Za zgradbo gornjej&dranskih iuk. Glede na važnost eornjejadranskih luk (Sušak, Bakar, Martinščica) za naš naraščajoči izvoz lesa in zaradi prenatrpanosti sušnške luke. ki je rostnla že premajVma, smo že ponovno opozorili na potrebo, da se zgradita Mar-Mnščica ir Bakar kot izvozni luki za les. Kakor poročajo sedaj iz Beograda, se je zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica obrnila na prometno ministrstvo z zahtevo, da se izdela nov projekt za zgradbo in ureditev gornjejadranskih luk na podlagi luškega sistema, ki bi obsegal luke Sušak, MartipSFica in Bakar. = Pred razcepom v Osrednjem gosrtilni-•'•arskeni i?dri'ženiu in ustanovitvijo Sadeža *a prečanske kraje. Udruženje gostilničarjev in kavarnarjev v Zagrebu je zaradi nedelavnosti Osrednjega gostilničarskega saveza v Beogradu in različnosti interesov (zlasti v davčnem in trošarinskem oziru). podvzelo akcijo za ustanovitev edinstvene organizacije za prečanske kraje. Akcija ima že sedaj vidne uspehe ter je pričakovati, da fco v kratkem prišlo do razcepa v Osrednjem ndruženiu gostilničarjev in kavarnarjev kraljevine SHS. — Visoko stan'« '•log na Selovne raenne pri Poštni hranilnici. Čeprav so običajno v poletju vloge na čekovne račune pri Poštni hranilnici nizke se ie 'vendar koncem preteklega meseca stanje dvignilo na 606.7 milijona Din, napram 310.8 milijona Din koncem julija 1927 in 286.9 milijona Din koncem julija 1926. Napram juliju preteklega leta so se torej vloge na Čekovne račune skoro podvojile, napram juliju 1926 oa so se povečale za 319 8 milijona Din ali 112 % Tudi promet se ie dvignil na 4569.9 milijona Din in predstavlja ta vsota do sedaj najvišji mesečni promet. V juliju pret. leta je znašal promet le 8863.5 milijona Din. Skupno število čekovnih računov je prekoračilo število 16.000. = Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani snrejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 10 zložljivih no-silnic in 15 rešilnih skrinjic (pogoji so na vpogled pri istem oddelku) Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 90 nreluknjačev: do 14. L m glede dobave števcev, avtomatičnih stikal, jeklenih žičnih vrvi, železne žice, bakrenih kablov, strelo-vodnih naprav itd.; do 18. L m. glede dobave kaučukastih zagostk; do 20. t. m. glede dobave 20.000 škatlic vžigalic; do 21. L m glede dobave šip; do 22. L m. pa glede dobave signalnih šip. — Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave pločevinastih veder, železnih mrež, vrvi in lesenih saxn'>-kolnic. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. t m. ponudbe glede dobave borovega lesa. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 20. t m. pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 700.000 kg sena in 200.000 kg slame; 31. t. m. pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede oddaje električne instalacije. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani = Dobra letina pšenice t Italiji. Po pravkar objavljeni uradni statistiki se ceni letošnja letina pšenice v Italiji na 64 milijonov metrskih stotov napram 53.3 milijona metrskih stotov v preteklem letu. Vendar letina ni tako rekordna, kakor se je prvotno v prevelikem optimizmu pričakovalo, kajti prvotne cenitve na podlagi zasejane površine so se gibale na višini 70 milijonov met. stotov. Borze 10. avgusta. Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet srednji. Večji je bil v devizah na London, Curih in Prago. Potrebo v devizah na Ne\vyork in Trst ter večjim delom tudi v devizi na Dunaj je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču se tečaji Vojne škode niso bistveno spremenili. Pri srednjem prometu se je promptna trgovala po 422, kasa po 420 — 422, za avgust po 420 do 422, za september po 425 — 426 in za december po 435 Investicijsko pa je ponovno popustilo na 85.5 zaključek, dočim notira v Beograd 86.5 — 87.5. V bančnih vrednotah je bilo nekaj več zaključkov, in sicer v Kreditni po 85. v Hipotekami po 58.5 — 59, v Jugobanki po 88.5, v Praštedioni po 950, v Srpski po 145 in v Zemaljski (Sarajevo) po 137. Industrijske vrednote so bile zanemarjene. Zaključene so bile samo Vevče po 105. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.81 — 22.8? (22.84), Berlin 13.5525—13.5825 (13.5675), Bruselj 0—7.9182.. Budimpešta 0—9.9247. Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.017 do 8.047 (8.032), London 276—276.8 (276.4), Newyork 56.83—57.03 (56.93), Pariz 0— 222.47, Praga 166.3—169.1 (168.7), Trst 296.6—298.6 (297.6). Zagreb. Amsterdam 22.81 — 22.87. Dunaj 8.017 — 8.047, Berlin 13.56 — 13.59. Budimpešta 9.9097-9.9397, Milan 296 675-298 675, London 276 — 276.8. Newvork 56.83—57.03, Pariz 221.47 — 223.47, Praga 168.3— IR9.1, Curih 1094.1 — 1097-1; dolar 56.3 - 56.5. Dunaj. Beograd 12.43625 — 12.47625. Rer-lin 168 53 - 169.03. London 34.365-3-1.405, Milan 37 — 37.1, Newyork 707.7 — 710.2, Pariz 27.655 - 27.755, Praga 20.96875 do 21.04875. Curih 136.19 — 136.69; dinarji 12.39 - 12.45. Curih. Beograd 9.1280, Berlin 123.75 New-york 519.475, London 25.22. Pariz 20.30. Milan 27.17. Praga 15.3925. Budimpešta 90.-.6, Bukarešta 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Dunaj 73.29. Deviza Beograd na ostalih borzah; v Pragi 59.06. v Berlinu 7 371. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—0, Ruše 265—285, Kranjska industrijska 300—0, Stavbna 56—0, Šešir 1C5—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 421 — 422, kasa 420 — 422, za avgust 421 do 422, za seotember 425 — 426. za december 36 — 437-5. investicijsko 85 — 85.5, agrarne 53 — 54; bančna vrednote: Polio stara emisija 17.5 — 0. Kreditna 85 — 86, Hipotekama 58.5 — 59. Jugo 88 — 88.5, Ljubljanska kreditna 126 — 13^ ViroHna 6700 — 0, Praštediona 950 — 953, Srpska 145 — 147, Zemaljska Sarajevo 137 — 140; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 do 30. Gutmann 205 — 215. Slaveks 102 do 110. Slavonija 10 — 12, Drava 390 — 0. še-čerana 460 — 465. Tvornica vagorov 0 — 95, Union Osijek 230 — 0, Vevče 105 — 107, Isis 32.5 — 0. Dubrovačka 465 — 470, Trbovlje 455 — 0. Beograd. Vojna škoda 421 — 422, investicijsko 86.5 — i87.5. agrarne 52 — 0. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (10. L m.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon bukovih plohov, ne-žamanih, I., II., IIL, monte, fco vagon meja po 530 in 2 vagona hrastovih neobrobljenih plohov, fco vagon naklad, postaja po Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 2 vagona turščice, 1 % vagona moke in 1 V: vagona ječmena. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač 30 dni): baška, promptna. 79/80 kg po 290—295. za avgust po 297.5 — 300, za september po 302.5 — 305; turščica: baška, slov. postaja. navadna tarifa, olač. 30 dni po 350 do 352.5; ječmen: baški, promotni. 70/71 kg nov, rešetan. foo Ljubljana. po preje- mu po 325 — 327-5: oves: baški in slavonski, za avgust po 265 — 270, moka; «0g», fco LjubHana, plač. po preiemu, stara po 520 — 525, nova 455 — 465. Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 54 vagonov nšenice, 2 vagona ječmena. 10 vagonov turščice, 20 vagonov moke. 2 vagona otrobov. Pšenica: baška. 79/80 kg 240 do 242.5: gorniebanaška 242.5 — 245; baška potijska 245 — 247.5: sremska 235 — 237.5; banaška 232.5 — 235. Oves: baški, sremski in banaški, novi 217.5 — 222.5. Ječmen; baški, za živino, 64 kg 225 — 2S0; baški, pomladni. 68/69 kg 280 — 290. T u r-ščica: baška, sremska in banaška 297.5 do 302.5. Moka: baška <0g» in tOsrg* 370 do 380; «2» 350 — 360; «5» 330 — 340: 295 - 305: <7> 255 - 265. Otrobi: oaški in sremski 177 5 — 180. Dunajska borza ia kmetijske produkte '9 t. m.) Na dunajski borzi je bilo razpoloženje precej mirno ter se je promet gibal v najožjih mejah Ponudbe v pšenici in rži so nekoliko večje pri nespremenjenih cenah. Za turščico in oves pa je zanimanje večje ter se je promet nekoliko dvignil. Uridno notirajo vključno prometni davek in carina: pšenica: uomača 39 — 40, madžarska potijska 41.5 — 42.5. jugoslovenska 40 do 40.5; rž: marchfeldska 38.75 — 39. madžarska 37-5 — 37.75; turščica: 37.27 do 37.75; oves: domači 37.?5 — 37.75. Iz živi m Deset minut po smrti lahko oživiš Senzacijonalen uspeh danskega zdravnika, ki je obudil od smrti 81-letnega starca z injekcijo adrenalina. Te dni gre po vsem svetu glas o dan« skem zdravniku dr. Jakobu Norden« toffu. In po pravici. Možu, ki je po po« klicu zdravnik in je bil doslej znan sa« mo v svoji domovini, se je posrečila nevsakdanja reč. Neki 81 letni starec, na katerem je bila izvršena operacija srca ter je umrl na posledicah opera« cije, je bil po dr. Nordentoffu z vbriz« gom andrealina obujen zopet k življenju. Smrt je nastopila deset minut pred injekcijo. Starec pa ni podlegel splošni oslabelosti, ki jo prinaša s seboj sta« rost, marveč slabosti srčne mišice. Za« to se je dr. Nordentoff odločil, da po« skusi na bolniku zadnje sredstvo. Iz« kazalo se je, da je imel prav. Operacija je imela namen spraviti »rce pri 811etniku zopet v red. Vse bi bilo dobro, če bi bil starec mogel pre« nesti narkozo. Ta ga je pa ugonobila. Operiranec je nehal dihati, srce mu je zastalo in žila ni več utripala. Poklicali so dr. Nordentoffa, ki se je odločil za joskus, s kakršnim se bavi že leta in eta. Vbrizgnil je mrliču dozo andrea« ina v srce, ki je začelo nato intenzivno utripati. Zdravniki, ki so stali dr. Norden« toffu ob strani, so zaprepaščeni ugoto* vili uspeh, kakršnega še ne pozna no* vejša medicina. Ves Kodanj je na no* gah in govori in piše se samo o tem dogodku. Zdravniške kapacitete, kate* re so poprašali o uspehu dr. Norden* toffa, so izjavile, da se je z metodo, ki je bila uporabljena v konkretnem slučaju, prišlo do že davno zaželjene« ga uspeha. Posrečilo se je namreč obujati mrtve. Zdravniška veda je na prvi sledi po* daljšanja človeškega življenja, če ni nastopila smrt iz drugih vzrokov kakor zaradi oslabelosti srca. Le v primeru, da bi bilo srce popolnoma oslabljeno in če bi do skrajnosti opešalo radi dru« gih vzrokov, mrliču ni več pomoči. Če pa ni umrl pacijent na splošnih posledicah starosti, je mogoče poklica* ti ga zopet v življenje. Vendar je va* žen pogoj, pod katerim se lahko izvrši obuditev mrliča. Mrlič ne sme biti mr* tev več nego deset minut. Po preteku desetih minut srčna mi* šica otrpne in potem mrtvecu ni več pomoči. Novo orjaško letalo Rohrbachovih delavnic v Berlinu Je bilo te dni dogotovljeno in prepeljano v \Varneraiinde, kjer se Je sijajno obneslo na prvih poskusnih poletih. Sila njegovih motorjev Je dvignila v zrak 300 stotov teže. Letalo je namenjeno prekooceanske mu prometu. Dr. Eckener - šestdeset-letnik Te dni je slavil šestdesetletnico roj« stva mož, ki je tako važna prikazen v sodobnem zrakoplovstvu, da ne more« mo iti mimo njegovega jubileja. Ju« bilant je dr. Hugo Eckener, tisti, ki je pred tremi leti in pol (v oktobru 1924) vodil velik Zeppelinov zrakoplov iz Friedrichshafena v Ameriko, kamor je prispel po 81 urah vožnje. Eckener je sin malih ljudi. Njegova roditelja sta bila trafikanta v Flensbur« gu, kjer se jima je rodil sin, ki je štu« diral najprej gimnazijo in se je pozneje vpisal na univerzo. Zanimalo ga je sa« mo vremenoslovje. Do 1. 1907. je živel v Frankfurtu. Pisal je članke o vreme« nu za liste. V Friedrichshafenu se je seznanil z grofom Zeppelinom in je kmalu postal njegov sodelavec. L. 1909. je dobil službo prokurista v družbi «Delag» (nemški zrakoplovni družbi, d. d.), tri leta pozneje pa je postal rav« natelj imenovane institucije. Med voj« no je bil inštruktor v nemški vojni mor narici, po prevratu pa je prevzel «De« lag», ki ga je obnovil in reorganiziral. Svetovno znano ie postalo Eckener« jevo ime šele 1. 1924., ko se je posrečil polet z Zeppelinovo cigaro čez Ocean. Več visokih šol je tedaj imenovalo dr. Eckenerja za častnega doktorja. Dr. Eckener ima glede zrakoplovov svoje nazore, ki se precej ločijo od na« ziranja sodobnega, najmodernejšega letalstva. Do nedavno je n. pr. zasto« pal mnenje, da ne bo nikdar mogoče {>releteti Atlantskega oceana z leta« om. Lindbergh je s praktičnim prime« rom ovrgel to trditev, ki so jo z zgle« di potrdili še drugi pogumni aeronavti. Kljub temu pa uživa Eckener v stro« kovnih krogih veliko spoštovanje. Nje« gova resnost, vztrajnost in žilavost so velikanske in prihodnje leto čaka Ecke« nerja še ena velika naloga: polet z Zep« pelinom čez severni tečaj. Ekspedicijo bo vodil Norvežan Nansen — upajmo da z drugačnim razporedom in uspe« hom kakor Italijan Nobile. * Prvi poskusni poleti z Zeppelinom, ki pojde na severni tečaj se začno še ta mesec, kakor poročajo menda 25. avgusta. Zračna ladia poleti iz Fried« richshafena v Monakovo in Stuttgart; če bo vreme ugodno se bo polet razteg« nil na Evropo Dva mrliča v objemu V Floridsdorfu pri Dunaju so te dni stražniki potegnili na suho dve trupli. Valovi Dunava so ju nosili s seboj kakor bi jih pozibavali Dvojica sta bila en moški in ena ženska, ki sta bila še v smrti krčevito objeta. Bržčas sta izvršila samomor iz ljubezni. Moški je bil star kaikih 30, ženska pa kakih 25 let. Tragična usoda rudarske družine Čudna usoda je zasledovala šestčlansko rodbino rudarja Schiroka (Slovenca?) v Osterteldu v Porurju. O tem poročajo iz Berlina sledeče: Oče in najstarejši sin sta se smrtno ponesrečila pred časom v rudniku, ko se je zrušil strop nekega rova. Drugi sin se je ubil kratko potem, ko se je odpravljal z dela domov in se je utrgalo dvigalo, ki ga naj bi dvignilo na površje. Najmlajši sin je izginil pred nekaj tedni. Po dolgem iskanju so ga potegnili iz Rure, v katero je bil po vsej priliki padel v temi Ostali sta samo mati in hči, ki bi se morala poročiti z nekim rudniškim uradnikom. Te dni sta skočili obe v Ren in sta našli smrt v njegovih valovih. Zdi se, da ju je do tega koraka privedel obup nad tragičnimi nesrečami, ki so po vrsti obiskovale družino. _ Araukanski kralj Pariški listi se spominjajo 50. obletnice smrti človeka, ki je povzročil v svojem času veliko neprilik mednarodnim diplomatom in malo da ni izzval vojne. Odvetniki navadno postanejo prežidenti, to je navadno v naših demokratičnih časih. Toda odvetnik Au-ref Antoin Tounand, sin vaškega gostilničarja, je postal kralj in je s tem posekal vse svoje še tako jezične kolege. Postal je advokat na željo očeta, ki mu ni hotel plačati druge šole, a vedno je hrepenel po pustolovščinah v vročih deželah. Prečital je vse Jules Vernove, Louis Boussenardove in Gustave Aimardove romane, se naučil perfektno angleškega ter španskega jezika ter nekoč pobegnil iz domovine. Imel je nekaj denarja in je sklenil uresničiti svoje sanje — postati kralj v Južni Ameriki! L. 1860. je odpotoval iz Chileja na Pa-tagonsko v spremstvu dveh slug in je pregovoril araukanske Indijance, naj se otresejo chilenskega jarma. Izdal se je za francoskega princa in ustvaril neodvisno araukansko kraljevino. Naznanil je to chUenski vladi. Francijo pa je najposil za pomoč in ji nudil trgovske ugodnosti. Izvršil je — vsaj na papirju — veliko reform, a chilenski graničarji so kralja uieli nekje na meji, kjer je obiskoval podložne rodove. Prišel je v ječo v Sant - Jagu in potem v norišnico. Odtod so ga poslali v domovino. Na Francoskem je kralj razpisal 100-milijonsko araukansko posojilo in je res zbral nekaj denarja. Odpotoval je v svojo deželo v spremstvu nekega Planchuta, ki bi na vso moč hotel postati član Francoske Akademije znanosti. Hotel je to doseči s francosko-araukanskim slovarjem in je takoj šel na delo. Indijanci so navdušeno pozdravili osvoboditelja in napovedali voj.no ohilenskim tlačilcem. Pričelo se je dopisovanje med Francijo in Chili-jeim. Kralj je izvojeval več zmag nad sovražniki. Toda zmanjkalo mu je zopet denarja in odjadral je v Pariz, da bi tam koval lasten denar. Njegova ladja je prvič razobesila zeleno-belo-modro araukarvsko zastavo. Navdušenje je bilo nepopisno. A Argentina je ujela kralja na zahtevo Chileja in je romal domov pod policijskim nadzorstvom. V domovini je umrl kralj v starosti 53. let in je zapustil prestol nečaku, Ahilu I. na temelju »araukanske ustave o dedni monarhiji.« A nečak je bil samo posestnik na deželi in se ni zmenil za svoje pravice. Tako se je končala kratka, a sijajna araiukanska samostojnost. Leon Toral, morilec generala Obregona, Je priznal, da Je Iz-vršll svoj atentat na pobudo duhovniških krogov. Radi tega priznanja se vrši sedaj srdita polemika med mehiško vlado in vatikanskimi krogi. Monstre-proces zaradi dolarske dediščine Ameriški državni departement se bo moral pobaviti s čudno dediščinsko zadevo, ki jo je obnovilo več nego 300 ameriških Nemcev. L. 1720. je umrl v Ameriki neki baron von Siiberstein, ki je zapustil v današnji veljavi kakšnih 700.000 mark vredno imetje. Ta zapuščina je tekom let narasla na 115 milijonov mark in je prišla po raznih potih v roke kneza Henckel-Donnersmarcka in sedanje Viljemove žene, princezinje Hermine Schonaich - Carolathske. 2e pred vojno se je več oseb potegovalo za delež od te zapuščine, a tedanji proces se je končal nekam čudno — brez konca. Sedaj so se pa odločili v Ameriki bivajoči dediči, da ga bodo spet obnovili. . i i, »Britska legija« na francosko-belgijskem bojišču Pod vodstvom angleškega prestolonaslednika Je priredilo te dni 11.000 članov »Brltske legije«, zveze bivših angleških bojevnikov, romanje na francosko-belgijsko bojišče, da proslavi 10-Iet-nlco zloma nemške armade. V Ypernu se Je vršila na prostem maša, ki so se Je vsi udeležili. Zgoraj: Pohod legijonarjev skozi ulice mesta Armentičresa. Spodaj: Legijonarji na obisku T ypernskih strelnih jarkih. Družinsko življenje in umrljivost Neka nemška uradna statistika ugotavlja, da umre v starosti med 20. in 25. letom za 60 % več samskih moških nego oženjenih; ta odstotna mera se za samce do 40. leta celo podvoji. Umrljivost samskih, obvdovelih in ločenih žensk je v vseh starostnih dobah manjša nego za moške; pač pa umre za petino več omoženih žensk do 40. l-eta nego oženjenih moških do iste starosti. Šele po 40. letu postane umrljivost omoženih za 10 % manjša nego umrljivost enakoletnih oženjencev. Te številke so bile izračunane na podlagi podatkov za leto 1924.—1926. Zanimiva je razlaga, ki jo podaja statistika za ta dejstva. Pravi: «Razliko med umrljivostjo samcev ln oženjencev pripišemo lahko deloma ugodnemu vplivu rednega načina življenja na zdravje oženjenih moških. Razmeroma veliko umrljivost obvdovelih moških povzroča predvsem sprememba takšnega načina življenja. Za ženske pride ugodni vpliv družinskega življenja komaj v poštev. Dokler ženske lahko rodijo, pomeni zakonski stan zanje rajši obremenitev nego olajšavo. Glede obvdovelih žensk je povedati, da pomeni vdovski stan zanje v mnogih K letalski tekmi Male antante Kakor smo poročali, se bliža veliki tekmovalni polet na progi Praga—Krakov—Varšava—Bukarešta—Beograd—Zagreb—Praga svojemu koncu. Dočim so do zadnjega hipa bili na vodilnem mestu naši letalci, so na progi Beograd—Zagreb radi raznih slučajev nekaj zaostali. V Zagreb Je prispel kot prvj Čeh Novak, drugi Je bil Romun Stjepanov, tretji Poljak MaIkowskI, a četrti Jugoslovan major Radovič. Vendar so prerokovali zmago na zadnji etapi ali Novaku aU Radovlču. Slika nam kaže Jugoslovenske letalce, ki so se udeležili tekme. Žena v letovišču Slamnat vdovec pri telelonu (v razgovoru »'"l^S eacjp 'e(i :(03IA0J0f°A* zda] pravkar brišem posodo . • « slučajih sicer bistveno omejitev življen-skega načina, a to očitno ne škodi njihovemu zdravju, dokler se jim življenje omeji le do neke meje.» Pred nedavnim smo priobčili amerk ško statistiko, ki prihaja do istih zar ključkov. Težko bo kaj z imperijem! Porodi v Italiji nazadujejo. Kakor pričajo zadnji statistični podatki italijanskega ministrstva za narodno zdravje, porodi v deželi fašizma močno padajo. V primeri z lanskim letom se je število novorojencev skrčilo zopet za dva odstotka. Pred vojno, 1. 1913. je imela Italija 623 tisoč otrok letno. To število je do 1. 1925. padlo na 600.613, v naslednjih dveh letih pa se je zopet skrčilo za 25.000 otrok na leto. Ta statistika porodov je za Mussolinijev režim tembolj porazna, ker je Italija na podlagi mirovnih pogodb obogatela za neke pokrajine, ki jih poprej ni imela. V takih okoliščinah bo iz edanie fašistične Italije kaj težko ustvariti italijanski imperij. __ Junaški učenjak V Pragi je umrl docent za interno medicino na češkem vseučilišču dr. Otokar Horak. Horak je bil priznan strokovnjak na poliu raziskovanja jetike. Svojim študijam je žrtvoval samega sebe. Da bi bolje opazoval potek te bolezni, si je vbrizgnil v telo bacile tuberkuloze. Zbolel je, a njegove študije so vedle do pozitivnih uspehov. Imel je na nekem sestanku zdravnikov obširno predavanje o svojih opazovanjih, ki so vzbudila senzacijo. Še istega dne je legel in umrl, predno je še izšla publikacija o rezultatih teh opazovanj. Ekspedicija v notranjo Azijo Sovjetska vlada je organizirala ekspedicijo na Pamir, ki se je udeležujejo tudi nemški znanstveniki. Eden izmed namenov ekspedicije je ta, da bi našli pripravne dohode do Ljenin-Pika, prej Kaufmann-Pika. najvišjega vrha Sovjetske unije. Baza za raziskavanja leži ob jezeru Kara-kulu, 4000 m nad morjem in v Alajski dolini, kjer so osnovali dve vremenoslovni postaji. V Alajski dolini so pripravili tudi letališče, ker sa bodo v študijske svrhe poslužili letala. S skiji so prodrli že na 5700 m visoko goro Kokčukur. Cigani monarhisti V vladno palačo v Varšavi sta prišla te dni, bogato nakitena, mlad cigan in ciganka. Zglasila sta se pri vladnem komisarju dr. Lisowskem in mu izročila prošnjo z 20.000 podpisi, v kateri prosijo vsi cigani Poljske varšavsko vlado, naj jim prizna lastnega kralja, a kot prestolnico mesto Soliborz. Kralj bi bil baš mladi cigan, a ciganka, njegova žena. kraljica. Ker je prošnja zagotavljala, da ostanejo cigani poljski državi zvesti kakor doslej, ni imela vlada nobenega pomisleka ugoditi ji v celoti* Po končani konferenci se je odpeljal čudni kraljevski par v svečanem sprevodu proti prestolnici. Varšavčani so občudovali zlasti niiju nakit, ki je bil vreden baje 20.000 dolarjev. Kratki lasje v državljanskem zakoniku Narodna vlada v Nankingu je izdala uradno povelje, da morajo Kitajke odslej nositi kratke lase. Katera ne iz* vrši te naredbe v toku treh mesecev zapade ieči in denarni slobi. Določba o kratkih laseh pride baje celo v novoj kitajsko ustavo. = «JUTRO* Št. 187 7 SoSota lt. Vm. 1928 Stanley Wtyman: 90 Rdeča kokarda Roman. Zdrznt! sem se. Wen glas je bdi tako tih, da sem besede bolj uganil nego slišal; tem razumljivejša pa je bila zame nema govorica njenih oči. A to je trajalo samo trenutek, nato se je odvrnila od mene. Žalostno sem se ozrl na Louisa, ki mi je kazal hrbet, in odšel. Sluga, ki me je bil privel v hlSo, je čakal v veži »Vaš konj je v gostilni Pil Louvru', gospod,« je dejal, ko mi je odprl vrata. Dal sem mu srebrnjak in stopil čez prag, ne vedoč, kam naj se obrnem. Moja zamišljenost je hila tolikšna, da sem se z glavo zaletel v človeka, ki mi je prišel naproti. To me je vzdramilo. Ozrl sem se. Ura je bila okoli desetih in maloštevilne svetiljke so razlivale po kri-žempotjih nekaj blede svetlobe; vzlic poznemu času pa je bik) še dokaj ljudi na ulici Nekateri so se ustavljali In kramljali med seboj, a večina jih je nekam hitela, vsi v isto smer, moški zohomotani do oči in ženske zamotane v pajčolane. Ustavil sem prvega, ki sem ga srečal, in sem ga vprašal, kje je gostilna ,Pri Louvru' »Procesija je bila,« se je resasto odrezal neznanec. »Čudno je, da ne veste,« je dodal s pomembnim pogledom na moj klobuk. Nato mi je obrnil hrbet Šele tisti mah sem se spomnil svoje rdeče kokarde in sem jo ja-droo odstranil, preden sem krenil dalje. Spotoma me je prehitel drugi neznanec in mi je kar med tekom stisnil v roko neki papiT. Preden sem utegnil odpreti usta, je bil že daleč; a ta dogodek je čudno povečal zmedo mojih misU In nič se nisem zavzel, ko so mi v gostilni povedali, da so že vse sobe oddane. »Moj konj je že pri vas,« sem vztrajal, meneč, da gospodar ne zaupa mojemu mošnjičku, ker me vid! pešca. »Vem, gospod; a vse kar vam morem ponuditi, je to, da prenočite v obednici,« je vljudno odvrnil. »In verjemite mi, da vam tudi drugod ne bi bolje postregli Mesto je polno tujcev. Skoro toliko jih je kakor tegale onegž,« je dodal in nekam zlovoljno pokazal z očmi aa papir, ki sem ga še vedno držal v roki. Tedaj sem ga pogledal. Bil je proglas za naslovom: »Bogo-skrunstvo! Sveta Devica plaka!« »Nekdo mi ga je spotoma stisnil v roko,« sem dejal. »Kakopak,« je dejal gostilničar. »Ko smo nekega jutra vstali, so bili vsi zidovi pokriti z njimi. Drugič jih je veter raznašal po ulicah kakor jeseni listje.« »Cujte,« sem se osmelil, videč, da je že povečerjal in da se mu hoče govoriti, »ali veste, kje stanuje markiz de Saint-Alais?« »Ne, gospod,« je odvrnil. »Tega plemiča ne poznam.« »A vendar je tukaj, s svojci vred.« »V Nimesu je zdaj toliko ljudi!« je dejal in skomignil z rameni. Nato je vprašal tiše: »Ali je rdeč gospod — ali narobe?« »Rdeč,« sem odgovoril brez obotavljanja. »Aha! Nu, med to gospodo je nekaj takih, ki prenašajo našemu gospodu Fromentu pošto v Turin in Montpellier. Pravijo, da bi jih bil moral naš župan že davno aretirati; a kaj, ko je sam rdeč — z večino mestnih svetovalcev vred! Sicer pa ne trdim ničesar, zakaj sam se ne prištevam nobeni stranki. Ali ni plemič, ki ga iščete, nemara izmed teh?« »Verjetno je zelo,« sem dejal. »Tedaj je gospod Froment tu?« »Mar ga poznate?« »Da, sem rekel kratko. »Nekoliko.« Bogme ne vem, ali je tu ali ne,« je povzel gostilničar, majaje z glavo. »To jo zmerom negotovo.« »Zakaj?« sem vprašal. »Ali ne živi v Nimesu?« »Pač; v Avgustovih vratih živi, na starem obzidju, poleg kapu- cinskega samostana. Toda,« je nadaljeval s tajinstvenim obrazom, plašno gledaje okoli sebe, »časih ga vidijo, kako se prikaže iz krajev, ki ni nikoli stopil vanje. Tako na primer iz hiše v Arenah. Pravijo celo, da fana tudi pri kapucinih zavetje. In če greste v krčmo ,Pri Devioi' in se skličete nanj, boste pili, ne da bi plačali« Po teh besedah je zmajal z glavo, kakor bi se bH zdajci spomnil, da je preveč govoril, ter naglo odšel. Na svoje vprašanje po gospodu de Gčolu in Butonu sem zvedel, da tudi onadva nista bila dobila sob in sta odšla k »Francoskemu grbu«; ker mi je pa samemu pri-jalo, da se ju začasno iznebim, sem sprejel gostilničarjevo ponudbo in sem si postlal v obedmci kakor sem vedel in znal Edina skrb in zagonetka, ki mi v tem trenutku ni dala miru, je bilo Louisevo vedenje ter čudna, nenadna izprememba, ki sem jo bil opazil pri njem. Izprva ves srečen, da me vidi, in poln nekdanjega prijateljstva, se je bil mahoma obdal s hladnočo in sovražnostjo, ki se je zdela še gospe Catinotovi tako neverjetna, da je ostrmela nad njo. Kar groza se je izražala v njegovem vedenju. Ali bi bilo mogoče, da bi bila ona umrla? Da bi bila Deniza .. .? Moj duh se je uprl tej misllTrepetaje sem vstal z ležišča in begal po sobi do belega dne. Slišal sem vse: klice nočnega čuvaja, bitje ure v zvoniku in zdaj pa zdaj nagle korake, znake razburjenja, ki je vladalo po mestu. Toda meni je bilo malo do Fromenta, do rdečih, belih in trobojnih kokard; vse druge misli so mi rojile po glavi. Hiša se je naposled predramila, toda jaz sem moral čakati do poldne, da se vrnem h gospe Catinotovi. Dotlej sem se potikal po mestu in ogledoval stare zgradbe. Toda te stavbe, ki bi me bile ob vsakem drugem času napolnile z občudovanjem, danes niso mogle prikleniti mojih oči; in z nič večjo pozornostjo me ni navdajal pogled na gosto množico, ki je mrgolela po ulicah ter se ustavljala pred krčmami in lepaki na zidovih. Moje misli se niso mogle odtrgati od Louisa in od moje ljubezni Ob prvem udarcu dvanajste ure sem potrkal na vrata gospe Catinotove; ko je udarilo zadnjič, sem stal pred njo. Sokol Olimpijada t Amsterdamu Glasom porodila »BroškHi ikJovah nema-« ao bu doseženi v prvih dveh dnevih olimpijske telovadne tekme naslednji rezultata: Prvo mesto Švicarji % 1700.25 točk, na drugem mestu so čeSkos2ova£ki Sokoli z 1662.25 točk ki na tretjem mestu Jugoslovenska sokolska vrsta z 1593 točkami Nato slede Italijani, dalje Finci, Francozi, Američani, Luksembunžaaa, Holandci in Madžari. Belgijci so med tekmo odstopili. Poljaka sokolska vrsta pa cploh ni prispela v Amsterdam. Na krogih Je dosege« največje Število točk brat Stukell, ki fana od 60 dosegljivih točk 57.77. Na drugem mestu Je brat Vaba in na tretjem brat Lofler COS. Na konju Je postal Sampijon član Švicarske vrste, drago mesto ima iakiisto Švicar, tretje pa Finec. — Članice COS b« nadaljne tekme damskih vrst niso udeležile. RarUltati so naslednji: Nizozemke 316.25, nato etedd Italija, Anglija, Madžarska ia končno Francija. _ Sokol v Ljutomer« Javlja, da fe proslava Svofle 25-letnace preložil aa 14. in 15. t. m. Z istim vsporedom. Bratska društva in vse prijatelje, ka so nam obljubili svoje sodelovanje aH se nameravali udefležiti naše proslave, prosimo, da ms sigurno posetijo dne 14. in 15. avgusta, upoštevajoč izredne razmere, zaradi katerih «e je društvo moralo odločati za preložitev. Sokol ▼ Rajhenburgu Jannlja, da ie sokolska prireditev, napovedana za Jutrišnjo nedeljo preložena na 2. septembra, z istim sporedom. Bratska društva kakor tudi Sokolu naklonjeno občinstvo vsega Posavja, se vljudno vabijo, da se našega sokolskega telovadnega nastopa takrat gotovo udeleže. Polovična vožnja zagotovljena. Dopisi JEZICA. V nedeljo, 12. t. m. se bo brala v naši farni cerkvi sv. maša za pokojnim muče-ndkom Stjepanom Radičem. K njej pozivamo somišljenike in vse ostale farane, da se tudi Slovenci spomnimo velikega našeiga dobrotnika in njegove plemenite duše. KDK na Ježaci. CERKLJE PRI KRANJU. Drago nedeljo, 19. t. m. bo odkrilo tukajšnje prostovoljno in reševalno društvo spominsko ploščo blagopokoj-nerou Francetu Bar letu, ustanovitelju hi prvemu starosti J. O. Z. Podrobnosti slavnostnega dine so razvidne na lepakih, ki so lih prejele vse župe v JGZ. Dolžnost vseh gasilnih društev le, da se v čimvečjem številu, aH vsaj po depu-tacijah udeleže tega slavija, da naše gasilstvo pokaže s tem, da ve in zna ceniti in spoštovati ŠOŠTANJ. Poročila sta se tok. »čiteB Rudolf Macarol in Dragica Gregorevčič, hčerka trgovca, posestnika in gostilničarja v Drožmirju pri Šoštanju. Bilo srečno! — Da se odpomore stanovanjski krizi, Je sklenila mestna občina sezidati še eno večstanovanjsko hišo. — Iz ljubosumnosti se Je hotel ustreliti uradnik na rnd- nScu A. K., ki se }e pa pogodi! v ramo in je zopet čil in zdrav. — Trgovec z usnjem g. Kle-menčič si je sezidal novo lepo hišo, na občin skem zemljišču sta pa v zidavi 2 novi hišici. Sploh je stavbeno gibanje v Šoštanju prav živahno 1 KRESNICE. Tukaj se Je nedavno ustanovilo »prosto gasilno društvo« Kresnice - Poljane s sedežem v Kresnicah. spomin enega svojih največjih borcev za vzvišeno idejo. GORNJA RADGONA. Dne 11. Julija so se vr-šiile v naši občini županske volitve, pri katerih Je bil skoraj soglasno in brez protikandidata izvoljen bivši župan g. dr. Lenart Boezio, odvetnik m predsednik krajevne organizacije SDS v Gornji Radgoni, ki Je nastopil s tem že tretjo periijodo županovanja. Brez dvoma lep primeT vsestranskega zaupanja občanov. — Začetkom luBJa Je zapustil svoje službeno mesto pri graj-ščini Julija Meinla v Freudenau pri Apačah tukaj vobče znani upravitelj Hinko Mattes, ki Je odšel na novo službeno mesto v Deutschlands-berg. Gospod Hinko Mattes le bil splošno priznan gospodarski strokovnjak in zaradi svojega ljubeznivega in koncilijantnega značaja v vseh krogih obmejnega prebivalstva, zlasti Apačke kotline, zelo priljubljen. Želimo mu vse najboljše na novem službenem mestu. Darujte za pogorelce v Gornjem Jezera! £ep naj bo Vaš dom! Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak, Bleivveisova c. št 15. Slikarstvo in pleskarstvo. Najmodernejši vzorci. MALINE kupuje vsako množino „ALKO" 9647 d. z o z Ljubljana-Kolizej. Za velet, učiteljski kongres Vas uljudno vabim na najboljša pristna vina in dobra domača topla in mrzla jedila. Za točno in solidno postrežbo Vam jamčim Magda Jamnik, gostilničarka Maribor. Dravska ulica 11. po stopnicah pri Veliki kavarni =71 < je najbolje sredstvo proti 1 solili milina! Adriatic Tan cream dobiva se v vseh apotekah, drogerijah in parfumerijah. Glavni depot: Ljubljana. Knjigovodja verziran bilancist, z večletno eksportno' bančno in industrijsko prakso, vešč tujih jezikov želi spremeniti mesto. Dopisi na oglasni oddelek .Jutra" pod »Inicijativa 7777". 9i87 Klub Kmečko-demokratske koalicije potrt v tugi javlja grozno vest, da je snoči ob 8"55 v Zagrebu preminul mučeniške smrti njegov veliki predsednik, narodni poslanec Stjepan Radič voditelj hrvatskega naroda, učitelj in prosvetiteij seljaštva* Pogreb bo v nedeljo, dne 12. avgusta 1928. Sprevod krene ob 10. dopoldne izpred Hrvatskega seljaškega doma na Mirogoj. V Zagrebu, dne 9. avgusta 1928. •Jutro* k. is? 8 SoEota 11. viii. 1928 Naročilo, in, ur* Uco6t,st> malih, < _ j%> posiab, «a Ogiasnood, cUlik Jcdra,'t Lub^cuut,. Pr*JtriU7ija,+.T*L it. Zfpl JLclLl. oglasi,0 hi. slu. iujo u posr^eio^aln^ tn. roc^aJ, a*. naA«t4> obiinstoa,. uroka beseda, par". — f/aj-man/si zn+rak Di5"-% VrUtojbma, za* šifro Vin jv m Učenca ali učenko ■prejme takoj Novinskj biro, Gosposvetska ceeta 6 25463 Pisarn, praktlkanta mladega in ornega fanta sprejmemo. — Ponndbe na ©glasni oddelek »Jutra> pod »Pošten 100». 25456 Vajenko ii boljše družine, sprejmem v modno trgovino. — Ponudbe na oglasni oddelek pod «Vajenka». 25539 Dobre zidarje IIie za akordno delo stavbenik Susteršič, Ljubljana yU, Slovenska uL 25452 Pisarniško moč •pretno, dobro vpeljano v vodstvu blagajne in knjigovodstvu, išče večje industrijsko podjetje. — Ponudbe s prepisi spričeval in leferencami naj se poSljejo (ka Interreklam d. d., Za-rreb, Marov=ka 28 — pod lilro cBudučnost P 1097». 25435 t Mesarski in prekaje-vaiski pomočnik prost vojaščine, dobi službo — Janei Verdir, mesar in f reka je valeč, Tržič. 25404 2 mizarska vajenca eprejme tovarna pohištva v Ljubljani Naslov v osla« oddelku . 25365; Čevljar, pomočnika Izurjenega za najfinejša dela in vajenca • hrane in stanovanjem v hiši »prejme takoj Frane fiifrer, splošno čevljarstvo. Skofja Loka. 25319 Gospodinjo edravo, pošteno pridno in samostojno, ki zna dobro kuhati in bi opravljala vsa hišna dela ter obdelala vrt, sprejmem v trgovsko hišo. Predvsem mora biti zelo snažna in stara od 25 do 35 let. Plača dobra, po dogovoru. Nastop takoj. — Prednost imajo one, ki so po več let služile v finih hišah. Naslov v oglasnem oddeliku cjutra». 25476 Brivskega pomočnika dobrega delavca, zmožnega tudi striženja na bubi — eprejme proti dobri plači,> ev. takoj Peter Ursulescu. gosp. in damski frizer v Murski Soboti. 25517 Brivskega pomočnika ki striže na bubi in ondo-lira, sprejme v stalno službo Franc Leejak, brivski »alon, Slov. Bistrica — podružnica Fram. — Plača po dogovoru. 25512 Kontoristinjo tudi novinko, veščo glov. in nemške korespondence ter obeh stenografij, sprejmemo. Ponudbe pod šifro •Ljubljana 608» na oglasni oddelek «Jutra». 25608 Za pleskarstvo in soboslikarstvo sprejme takoj dva dobra pomočnika B. Jančar, Breg 6. 25603 10 zastopnikov prvovrstnih, za obiskovanje privatnikov v Jugoslaviji, nujno rabim. Kajoni-rani potniki, ki so že potovali s čevlji, imajo prednost. Obširne ponudbe na oglasni oddelek cJutra» pod »Prvovrstni ročni izdelki* 25525 milulka^iiiui Šoferja treznega in zanesljivega — iščem k tovornemu avtomobilu. Ponudbe na naslov: II. Sumak, Ljutomer. 25514 Krojaškega vajenca iz Ljubljane ali bližnje okolice sprejme takoj Jos. Eojina, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. 25536 Služkinjo za vse, sdravo, snažno in marljivo, nekoliko veščo livanja in krpanja perila, sprejmem. Naslov v oglas, cddelku »Jutra«. 25535 Boljše dekle IšSrm k otrokom Predstaviti ae ob delavnikih od 4. do 6. ure popoldne. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25530 Kleparskega učenca proti primerni plači sprejme Josip Stražišar, Krakovska ulica 3. 25529 2 učenki ra pletenje sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 25543 Postrežnico pridno, čisto in poSteno sprejmem takoj na Poljanski cesti št. 13/H, desno. 25545 Učenko sprejmem za strojno pletenje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>. 25542 Delavca r starosti od 17—21 let sprejmem takoj v delo. — Zglasiti se je v Komenske-s:» ulici 34. 25596 Perfektno kuharico samostojno, iščem za na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Kuharica 67». 25567 Brivski pomočnik Avtomobil, podjetje veliko, « prvovrstnimi ia stopstvi, ugodno naprodaj Vprašanja na oglasni od delek »Jutra* pod značko »Kompletno oeemstotisoč» 25477 JUGOVICEVO SALVATOB sirišče daj« v S minutah sladek sir 6 Din. Barve u turovo maslo ia sir. 6 Din PraAek za pripravo m&slaca (putra; 5 Din. Iščem preprodajalce Razpošilja lekarna Jugovič Noviead Zahtevajte vzorce in pošljite 10 Din ▼ pismu 23941 Lijak za vodovodno pipo In železno stojalo za srednje-težak delavni stroj, kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »Rabljeno*. 25446 V J t, pristojbin*. jt> upada* ti ooojv+m, s maroctlotn>, st*~ c*r n oglasu pnobcuo. čikounj, račun* postu.Cru-ndnLC* QUMJOJUZ,ŠI ttf/i. ravnost iz tvornice ir glavnega skladišča N. HrniaK f lekarnar SISAK. CD BCD i CD i CD ICD i CD ICD iCD BCD1CD „Doko" čevlji so najbolj zahtevani! Narod je spoznal, da je to najboljši domači in najcenejši izdelek. Dobi se jih samo v trgovini »DOKO, Prešernova ulica št. 9 (dvorišče) CD ■ CD I CD ■ CD ■ O ICD ■ CD ■ CD ICD ICD w inje oci odstranite brez bolečin ia nevarnosti s B U R G I T Crei 20 let po sdravinikima prepo-ročano In ▼ porabi. Burgii-kopelj u noge odstrani potenje in žganje nog. B O R G J T G. M. B H., PREILASSING. Generalni zastopniki IVAN SVETEC, Novo-mesta, Slovenija Znani najugodnejši nakupni trg Čeh-»slovaškega ekspertnega b aga. S ilošni vzorčni = ve ešejm = ZTIftMENIT TEKSTILNI VELE EJM Se.m za tekstilne stroje Poselnikl iz Jugoslavije so deležni sledečih voznih olajšav i Jugoslavija 50 % za povrat. vožnjo Avstrija 25 % čehoslovaška 33 °/0 9 83-/ Vizum za čehoslovažko Je prost Legitimacije se dobijo pri s ALOMA COMPANT, Ljubljana, Aleksandrova 2 Čsl. konzulat Ljubljana Na bregu 2 ■■■■■■■■■■■■■■■■■I am Mag. št. 10.680/28-ref. IX. Razglas. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo zidarskih fn ključavničarskih del za napravo ograje na Erjavčevi cesti ob h ši št. 15. Oferte je treba vložiti do dne 17 avgusta 11. ure dop. v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/11., kjer se tudi dobijo med uradnimi urami na vpogled potrebni razpisni pripomočki. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 10. avgusta 1928. Mag. št. 28.277-ref. VI. 1715 Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo kamnoseški*, ključavničarskih, e e%troios'ava-cl silil in steklarskih del pri zgradbi nove mestne s anovanjske hiše na Poljanah. Polrebni pr pomočki za vlaganje ponudb se dobe pri mestnem grado. uradu, Šolski drevored 2/11. Ponudbe je vložiti pri gore imenovanem uradu do 17. avgusta 1928 do 11. ure dopoldne Mestni magistrat v Uut)!jani, dne 10. avgusta 1928. Zahvala. Za številne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli o priliki prerane izgube naše dobre soproge, mamice, stare mamice, tete in tašče, gospe Mariie Radovan soproge čevljarskega mojstra in za poklonjeno krasno cvetje in vence, se vsem naj-iskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti. Vsem in vsakemu naša ponovna globoka zahvala. V Ljubljani, dne 10. avgusta 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Urejuj« Davorin Ravtjea Udaj. m konzorcij .Jutra. AdoU Ribnik*!. Z« Narodno Oskarno O.