Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3 00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO ŠTEV. (No-) 95. ENTERED AS SECOND CLACo računamo $1.00. Od $7500 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po Ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST** 1849 West aand Street Chicago, IU. "EDINOST" EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comoany. 1849 W. aand Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West aand Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. usodepoln greh. Kakor vsak posamezni človek, tako ima tudi celi narod svoje posebne napake, katere ga zavirajo pri njegovem napredku, in ki mu veliko škodujejo. < Zato mora tudi cel narod kot tak, kakor posameznik, skušati, da se teh napak iznebi, se poboljša. Dokler tega ne naredi, mu bodo te napake delale neprestane težave in ga v vsepovsod zavirale v napredku. Tudi mi Slovenci imamo več takih napak, katere vsi čutimo, črez katere vsi zabavljamo, in katere želimo vsi, da bi jih ne imeli, ali da bi se jih vsaj prej ko preje iznebili. In med temi je ena, ki posebno zavira vsak narodni slovenski napredek, in to je — malenkostna nevoŠčljivost. Nesrečna Avstrija nas je ubijala narodno in nam uničevala našo narodno zavest stoletja nazaj. Učila nas je, da je vse, kar je slovenskega, za nič, samo kar je nemškega, tujega, je vse dobro. Privandran tujec, morda grd zid, je bil bolji kakor pošten domačin. Pa naj je ta tujec še bolj varal ljudi, jih goljufal ali imel slabje in dražje blago. Veljal je za boljega kakor Slovenec in vse je drlo k njem. Tako je pogosto on obogatel, slovenski trgovec poleg njega je pa propadel. In ko je propa-cel, kako so se mu še vsi smejali in mu privoščili. Res je, da mi Slovenci nismo rojeni trgovci. Naš strahopeten značaj, naša zaspanost, še bolj pa naša malenkostnost, ne, to ni res posebno pripravno za to, da bi koga naredilo vspešnega trgovca. Trgovec mora biti pogumen, mora biti iznajdljiv, mora biti širokega obzorja. Vendar pa iz tega še ne sledi, da se ne bi smeli Slovenci med seboj podpirati in si pomagati, da pridemo tudi mi do tega značaja. Značaj si treba pridobiti. -i - *****. --^It*** v i,^ Mi vsi pa vedno delajmo za to, da se bomo narodno probudfli in narodno zavedli' in sebe raje imeli k ot tujca, "Charity beginns at home" pravi Anglež, in tako tudi trgovina. Veselimo se napredka svojih rojakov in pomagajmo drug drugemu naprej! To je ponos vsakega naroda in tako mišljenje med narodom kaže rodno zavest, pfed vsem pa moder in pameten narod. na- H IZ SLOVENSKIH NASELBIN. ir New Duluth, Minn. — Ni moj na-i za svoje pravice, delamo pod krin-men se prerekati po javnosti in to ko amerikanizma. O ironija dvajse-najmanj z ljudmi, ki so duševno o- tega stoletja! Je li Washington za-, mejeni, kakor je pisec dopisa iz radi tega uprizoril revolucijo proti |i|»ro- Igrovodja in pevovodja so Mr West Dulutha v 185. štev. Prosve-j angleškim puritancem, da se atn&- Cvenk. V igralni odbor sc te. Toda, da pa bomo dragi čitatelji riško zastavo, ki je simbol prave de- K. S. K. Jednote imelo svojo redna mesečno sejo in se je tudi udeležilo lepo število članov. Na tej seji se je sklenilo, da se priredi igro na 12. novembra v Slovenija dvorani v korist društvene blagajne. V ta igralni odbor so bili izvoljeni Mr. Martin Cvenk, John Živetz ml. in Anton Russ. —Na zadnji mesečni seji društva sv- Družine štev. i.,D. S. S. se je tudi sklenilo, da se priredi igro ali veselico v korist društva, in torej se bo priredila na nedeljo 17. septembra popoldan in zvečer, dve igri in te so: "Svojeglavna Minka" in "Za letovišče". Pelo se bo pred in med spoznali resnico, sem primoran nekoliko odgovoriti na neutemeljene trditve Prosvetinega dopisnika. Mr. Kobi je duševno omejen, drugače bi ne pisal trditve, ki nimajo nikake podlage. Govori, da niso hoteli v cerkev, na drugi strani pa zopet pove, da so šli v cerkev. In taki so vsi zapeljani in zaslepljeni socialisti. V življenju nikdar dovolj ne čveka zoper cerkev, vero in duhovnike, ko kdo umre pa hajd ž njim k farju, katerega prej v življenju niso mogli videti. Doslednost naših socialistov je pa taka, da ga ji ni para vsaj v New Duluthu ne. Dopisnik se tudi hoče nekaj usti-ti nad našim blagim preč. g. župnikom. Kdo za božjo voljo je pa Vas prosil. Ali dela menda * g. župnik predpise za župnije? Ali jih cerkve- prej ko prej spravili iz trgovine- Zabavljajo črezenj med svojimi rojaki in med tujci, samo da bi odganjali odjemalce, da bi nihče k njemu ne šel. mokracije, sedaj rabi na strani lastnikov, kakor, da bi ti sedaj vršili boj proti delavstvu v duhu demor krači je in se za njo borili. O kam si prišla demokracija. Vsak te hoče meti za zaščitnicg, pa naj bo kriv ali nedolžen. Obžalovanja vredno je seveda, da demokracijo si prisvajajo najbolj ljudje, ki imajo v svojem srcu vse drugo samo poštenosti malo, napram svojemu bližnjemu. Zima se bliža in ž njo prihaja trda doba za marsikaterega tukajšnjega stavkarja, katerim je pošlo že davnej zadnje sredstvo za življenje. Doma žena, otročiči, vse to plaka okrog, mož pa ki je edini preživljal in skrbel za življenje vseh je sedaj brez dela, in kakor kaže bogvekda} bo prijel za delo. Vaš list nisem bral $55- za nagrade je bil Mr. William poprej, dal mi ga je pred tedni ne- Stern od Stern Park B*nke. Zadnji teden je bila na po- so izvoljeni: Mr. Paul, J. Laurich, Fr. E. Vranichar, Peter Plut in John Koshir. — Na nedeljo 20. avgusta, bodo šli na svoj letni izlet, ali piknik naše "Slovensko Katoliško Pevsko Društvo Joliet" v Plainfield, lil. Vsi prijatelji petja in zabave se vljudno vabijo na ta izlet in prireditve. Vstopnice se lahke* dobe pri članih ali članicah tega društva. — V četrtek 17. avgusta se je zaključil kontest za najlepši posajeni vrt. med šolskimi otroci od Chaney School v Stern Parku. Prvo nagrado $25- je dobila Mary Panian. Drugo nagrado $15. Zitta Sabek- Tretjo, četrto in peto nagrado po $5. <50 dobili: Margaret Wason, Julia Lok-nar in Mary Liker. Darovalec teh ■ - , . 1 -j- ... na °bčina in škofijstvo? Čemu dol- , . - ... , . j Zato je žalostno, ako vidimo po naselbinah, kako razni rojaki po- žiti nedolžnega človeka po nepotreb- fV" 7 katerem sem L ~ skusajo odpirati razne trgovine, pa marsikje najdejo največje svoje nas- nem' Seveda ko bi bila Vaša oa °*>javljen Vas apel, za uboge citni prottiike ravno v svojih lastnih rojakih, ki vse narede, samo da bi ga met normalna, bi Vas sploh moglo ------"--------^ biti sram kaj takega pisati v javnost. Ja, pa mislijo, da so bogve kako učene glavice naši ta rdeči, ko sklan- To se vidi pogosto že v cerkvenih zadevah. Na pr. pri pogrebih. Ali ste že kedmj videli, da bi kak Irec ali kak Nemec, se dal pokopati iz slo- fajo, kake zavite laži v Prosveti. Ja venske ali kake slovanske cerkve, ako je Irska v mestu? Ne! To bi sma- pa sem ga sfiksov se je mislil Kobi, tral za največjo sramoto in vsi Irci bi se zgledovali. Zgodi se, da umrje v resnici pa bi moglo biti sram vsa-fcak faran ki m bil posebno dober z domačim irskim, ali nemškim žup- kega kolikaj olikanega človeka po-nikom, da je hodil v življenju v kako.drugo cerkev, ne v svojo. Toda slati tak dopis v javnost- Ostani do-ko umrje, je gotovo, da se bo dal pokopati samo iz domače cerkve. ima za pečjo, če nimaš kaj boljšega Ti imajo cut skupnosti toliko razvit, da pozabijo na svojo malen-'za javnost. Sicer pa zna koristiti tu-kostno osebico, na kako malenkostno morebitno razžaljenje, ko se gre d i to, da bo marsikateremu Sloven-pokazati pred javnostjo svojo narodno zavednost. 'cu v naši naselbini odprlo oči, komu Pred nedavno je bil tak slučaj v neki naselbini, ko se je vršil slove- da slede. Cisto prav je imel dopis-sen pogreb iz tuje nemške cerkve, ko je bila slovenska prav blizu. "Sram'nik, ko je povdarjal, da proč od rde-me je bilo, ko sem čul opazke domačih Nemcev na "dumme Slaven" čih trgovcev. Vi blatite vse, kar je iz ust navzočih Nemcev," je rekel neki udeleženec. katoliškega in Vas naj bi hodili po- V neko drugo naselbino je prišel slovenski zdravnik. Kako se zve- slušati in polegtega Vam naj bi nose e Nemci ali Irci, ko dobe v naselbino zdravnika. "To je pa naš clo-'sUi še svoj denar? Neumen je in do vek pravijo in ne samo, da sami hite k njemu, temveč še druge svoje j kraja nezaveden, kdor katoličanov erugorodne soseae prigovarjajo, da naj gredo k temu zdravniku, češ, | Vas podpira kako je izvrsten. V tej slovenski naselbini pa, kdo je začel takoj v za-1 Tolike za enkrat, ako pa še ne bo-cetku prvi odgovarjati ljudi, Slovence, naj gredo k domačinu? Sami !ste dal miru, bom Vas se še privoščil j Slovenci! Svetovali so razne "kurfušarje," "konjederce" razne Žide,1 prihodnjič bolj temeljito. Rojakom morda Turke, samo k domačemu zdravniku ne pojdite! |v Duluthu pa priporočam, da se vsi Ali m jasno, da tiči tukaj, v takem početju veliko prav sramotne naroče na list Edinost in proti ver-nezavednosti? Ako tujci kaj vidijo, nas bodo spoštovali? — "Funny ske liste naj pometejo iz svojih hiš, people", bodo rekli. M ■ ■ w Enako smo enkrat čuli govoriti slovensko babico. Kadarkoli se pobira za kako stvar, se spomnijo na njo in ne gredo mimo njene hiše. In ako da malo, delajo opazke češ, "Ona bi dala lahko več!" Toda ko pa potrebujejo babice, so pa razne češke brezverke, ali poljske zakotne brezvestne konjederke bolje kakor pa domača, poštena žena, ki je vestna, točna in verna. Bi to Irska ženska storila? Bi tako delala nemška žena? Ne! In j Thomas, W. Va. _ Cenjeno 11- zakaj ne? Zato ker imajo narodno zavednost, zato, ker vedo, da je la- redništvo: _ Čas je, da se tudi iz sten človek vedno boljši, kakor pa tyji. Zato ker imajo naroden ponejs. naše naselbine kaj čuje v javnost. In tako bi našteli lahko še veliko slučajev, katere pa itak vsak ve Stavka na katero smo odšli že pred III. — Kar se tiče o našem športnem čitnicah pri družini Mr. in Mrs. trpeče premogarje. Do srca sem bil John Tedo, na 1503 No. Center St. ginjen, ko sem bral to prošnjo. Ta- Gospodična Anna Šime iz Chicage, ko, Slovenci smo podpirali že deset- se je v pondeljek podala nazaj v letja nekatere slovenske liste, ki so Chicago. vedno kričali, da so za delavstvo in | —Gospodična Augusta Živetz da se za njih koristi borijo. Sedaj občeznana pevka, ter dramatična i-pa. ko so slovenski premogarji v gralka, je tudi na počitnicah pri stiski, ni odprl svojih širokih ust ne svoji teti in stricu, Mr. in Mrs. Ger-Proletarec, ne Prosveta — ampak desich na 841 W. 77th St. Chicago, storil pa je to dolžnost najprvo katoliški list "Edinost", na katerega Prosveta in Proletarec nemoreta polju, tudi ne smemo pozabiti. Naj-nikdar zmetati dovolj polen in a- močnejši Club v mestnem Juvenile mazanega blata. Sram Vas bodi slo- 1 League (mladeniška družba) so venske rdečkarje. ki odpirate svoja Klines Store igralci, v tem klubu so široka usta v daljni Chicagi samo 4 Slovenci in 5 članov druge narod-tedaj, kadar bi radi ogulili sloven- nosti. Klines imajo ta najboljšega skega trpina in se z njihovimi gro- metalca žoge (pitcher) v celi druž-ši okoristili. Kadar pa je delavec v bi (v družbi je osem klubov) in to stiski, tedaj ni od Vas ne črne ne je l6_ietni Alex Fir, sin Mr. in Mrs. bele! Slovenskemu delavstvu pa bo Martin Fir. Ta drugi močnejši baš to. precej odprlo oči. da bo iz- klub v družbi je Stern Store "tem" previdelo, komu sledi. ta kIub ima za metaica tudi Sloven- Stavkar. fca in ta je mladi Mathew Težak, on je tudi izvrsten metalec, ampak ni- ker list, kot je ravno prinesel dopis iz naše naselbine ne spada v katoliško hišo in po mojem prepričanju i-ma vsak katoličan velik greh, ako ga podpira. Resnicoljub. in katere je morda že marsikdo naših čitateljev sam na sebi britko čutil. In -kar je pa najbolj nerazumljivo, je to, da večkrat celo sami trgovci tako delajo- Sam ve, kako boli. ako ne najde nov slovenski trgovec podpore od svojih rojakov. Sam ve, kako malo ga bodo tujci podpirali, ako ga lastni rojaki ne bodo. In vendar nima toliko razuma, da bi potem on dal dober izgled svojim rojakom v tem, da bi pred vsem najprej on pokazal, kako morajo vsi rojaki delati. Tak rojak trgovec ne pomisli, da s tem sam sebi škoduje, ker uči svoje rojake, "ne pojdite k svojemu, to se pravi, tudi k meni ne!" Zato je že skrajni čas, da se zavemo Slovenci tudi narodno, da bomo vedno mislili: napredek enega je naš skupni napredek. Kolikor več slovenskih trgovin in zdravnikov in babic in odvetnikov, notarjev, sploh kolikor bolj bomo gmotno napredovali, toliko več bomo imeli koristi vsi skupaj, toliko več kredita bomo imeli pred ameriško javnostjo, toliko bolj bomo napredovali skupno. (Zavedajmo se vedno, da narod obstoji iz posameznikov in kakor stoje posamezniki, tako stoji cel narod. Zato vsi Slovenci, kdor le more in kdor čuti le nekoliko tr^ovske^ zmožnosti — vsi v trgovino! Slovenski trgovci in vsi, ki ste odvisni od svojih rojakov, dajte pred vsem lep zgled svojim rojakom! Naučite jih podpirati svojega človeka s tem, da boste sami drug za drugega delali. Svetujte svojim odjemalcem, naj gredo za stvari, ki jih vi nimate, samo k svojemu človeku. Priporočajte svoje zdravnike, svoje odvetnike, svoje pogrebnike. svoje babice, svoje notarje, svoje banke itd. Indianapolis, Ind. — Zadnjo sredo večer se je zgodila v naši naselbini velika nesreča za družino Mr. in Mrs. Tohn Perhneta. Sedemletni ma tako dobre igralce za sabo, v tem klubu so trije slovenci. ako bi» imeli 4. "Kranjce," kot ima Klines klub, bi boljše napredovali. Johnny Perhne, sinček Mr. in Mrs. — Najbolj izvežban, odraščeni John Perhneta je peljal po Concord ulici kravo proti domu. Njegova sestrica Marv je sledila za njim. Ravno, ko sta hotela črez železniški tir klub v JoJietu so Speed Boy A. C.' S. V tem klubu so trije slovenci in ti so Matty Ramutta, Frank 'Navy' Roštan in Frank Kezerle. Ta klub Big Four" proge, prihiti osebni'bo tudi imel "Indoor Base Bail vlak s polno hitrostjo. Johnny s»- ie klub" prihodnjo jesen in po zimi ustrašil za svojo sestrico, spusti bodo igrali znotraj v gimnazijskih davnim časom, ki smo že pozabili kdaj se je pričela, še vedno traja naprej. Premogorovi obratujejo tukaj po okolici okoli 50 procentno. Skebi, ki opravljajo nesr&mno izdajalsko delo, so po večini Rusi in Poljaki. To so po največ ljudje brez vsake zavednosti, ki si ne dajo ničesar dopovedati, kaj se pravi stavkati in boriti za zboljšanje delavskih razmer. Stavkarji se vedno trudijo in jih nagovarjajo, naj delo za-puste, toda pri njih, izmed katerih je velika večina analfabetov ne izda tako prigovarjanje nič. Do zadnjih časov še niso skebi tako prihajali« Odkar pa je vlada obljubila svojo pomoč operatorjem, odtedaj trosijo med nezavedne ljudi lastniki premogorovov laži, da je vlada zapovedala, da se mora delati itd. Po svojih dipljnih imajo raz-obešene zastave, kakor, češ, kar mi delamo proti delavstvu, ki se bori kravo in skoči nazaj čez tir, da bi videl, da bi se njegovi sestrici ne-pripetila kaka nesreča. Mary je bila izven nesreče, toda vlak je zadel dvoranah. »Vodja ali manager te t-gre je naš slovenec Rudolf Turk, ki pravi, da bo imel narveč slovencev v svojem klubu, ako bo mogoe. V malega Johnny-a mejtem, ko je hi- poprejšnih letih so imeli nekaj slo-tel nazaj in ga vrgel s tako silo, da vencev v svojem klubu. Nation.il se mu je razbila lobanja in čez eno uro je izdihnil v mestni bolnišnici- Match Co. in Ruberoiri Co. so bili lani najmočnejši igralci v Jolietu in Žalujoči družini Mr. in Mrs. John WiU County. Match Co. je imela za Perhneta izražamo naše globoko sožale. Malemu Johnny-u pa mir hi pokoj in obilo veselju med angeljci ne, "kranjska kri nikdar metalca ("pitehe) Slovenca, ki je e-dini slovenski metalec v Jolietu. ne fa- nac zvezdami. Martin Cesnik. JOLIETSKE NOVICE. Cenjeni gospod urednik: — Ker sem imel dovolj časa sem se namenil napisati en par besed, glede novic v našem Jolietu za naš preljub- BANČNI ODDELEK EDINOSTI li!' — Kar se tiče delavskih razmer j tukaj , ni nič prav dobro, zaradi te hude železničarske in rudarske stavke- Upam, da se bo kmalu skončalo. Pozdrav * Poročevalec iz Jolieta. ljeni list Edinost, in ako bodete i-meli prostora, prosim, da bi objavili. — Najprvo bom začel od naših društvenih zadev. V nedeljo 6. avgusta je društvo sv. Jožefa štev. 2, POŠILJA DENAR V STARO DOMOVINO V JUGOSLOVANSKIH KRONAH IN V E-FEKTIVNIH AMERIŠKIH DOLARJIH! "EDINOST »t « V NEDELJO POPOLDNE. 20. Nedelja — Bernard, opat. Krištof. ' 21. Pondeljek. — Ivana Frančiška, Vdova- 22. Torek. — Timotej in tovariši, muč. 23. Sreda. — Filip Ben., spoz. 24. Četrtek- — Jernej, apost. 25. Petek. — Ljudevit, kr. Patri-tija. 26. Sobota. — Cefirin I., papež. DRUGA CERKVENA ZAPOVED. — POST IN ZDRŽA-NJE. Posti se in zdtži se mesa ob dnevih, ki jih je določila cerkev to je, posti se 40-danski post, kvaterne -dni, petke v adventu, in na gotove vigilije; zdrži se mesa ob petkih in drugih za to določenih dnevih.) Ta zapoved določuje postavo o postu in zdržanju. Post obstoji v tem, da se samo enkrat do sitega najemo na dan; zdržanje, da ne jemo mesa ob gotovih dnevih. Kateri so ti dnevi, ko se treba zdržati mesa, in koga vežejo? Zdržati mesa se moramo 1.) vse petke celega leta, izvzemši Božični praznik ali kak drug zapovedan praznik, če pade na petek; 2.) vse postne dni 40-danskega posta, izvzemši dni, ob katerih je uživanje mesa vsled dispenze dovoljeno. Cerkev je odredila zdržanje od mesa ob petkih v spomin Kristusove smrti. jZapoved, da se treba zdržati mesa, veže vsakega vernika, ki je dosegel razum, ako nima zakonite dispenze od cerkvenega predstojnika, ali ako ni oproščen vsledi fizične (telesne) ali duševne slabosti. Smrtno greši, kdor uživa meso, ne da bi imel za to dispenzo (dovoljenje), ali kdor daje meso uživati svojim otrokom, služabnikom ali delavcem. Otroci in služabniki, ki ne dobijo postne hrane od svojih starišev ali delodajalcev, naj vprašajo za svet svojega spovednika ali župnika ki jim bosta rada svetovala, kaj imajo storiti. Prijatelji, vestno, natančno držite post! Stariši, privadite vaše otroke že od mladih nog na post. Ne sramujmo se posta radi ljudi; prevelika skrb za tvoje zdravje naj te ne ovira pri postu, pogosto imaš prav nepotreben strah. V dvomih pa vprašaj vedno za svet svojega spovednika ! APOLOGETIKA. DOLGE PRESLEDNE DOBE- Slučaj v enem letu ali v tisoč letih seveda ne more kaj posebnega narediti, ugovarjajo nasprotniki; toda kedo mi more braniti, če trdim, da se je vse razvilo v milijonih ali v milijardih let? V tako dolgih dobah se je vse lahko slučajno razvilo, uredilo itd. Odgovor. — In če vzamemo za obstoj sveta še tako dolgo davnost, ostane še vendar nesmisel, da se bi svet slučajno razvil in uredil v milijardah let, in sicer po malem v posameznih presledkih, recimo v tisoč deset tisoč ali stotisoč letih. "Veliki, glavni" slučaji bi morali po sklepanju nasprotnikov, če hočejo biti dosledni, razdeliti v več "manjših" slučajev. Račun verjetnosti pa kaže, da bi dobili ravno tako neskončno majhen odlomek, ako vzamemo, ca se je svetovje razvilo slučajno naenkrat. ali pa če preračunamo verjetnost za posamezne dobe in jih potem seštejemo ali pa zmnožimo. Oba slučaja nam pokažeta le, da je nemogoče, da bi bilo svetovje nastalo slučajno. Posamezni razvoji v preslednih dobah nas pripeljejo k konečnemu cilju le, ako je vse vodil duh po gotovem načrtu in redu. MONIZEM. Veda, znanost stremi po tem, da kolikod mogoče enostavno pojasni vse naravne pojave, stremi po mo-nizmu. Dualizem med Bogom in svetom; dušo in telesom treba torej odpraviti. " Stvarnika" — — tako pravijo--" treba-postaviti pred vrata." Ako človeka ne zadovolji materialističen monizem (Darvin, Haeckel itd), pa vzemimo idealističen monizem Spino za, Hegel, Schopenhauer itd.) Odgovor. — Veda ne stremi v prvi vrsti po monizmu ali po dualiz-mu, ampak po resnici. Ako je dualizem, to je nauk, da je razun sveta tudi Bog, da je razun telesa tudi duša, da je razun materije, snovi, tudi duh, resnica, potem moramo monizem kratkomalo vreči med staro šaro, med otročje igrače. Tak monizem je ateizem, brezbožstvo v pravem pomenu besede. Po pravici bi se moral imenovati ateistični monizem. Kaj pa ima dualizem tako strašnega na sebi? Pri dualističnem svetovnem naziranju obstoji najlepša edinost ali enostavnost. Neskončni Bog je vir, početek vsakega bitja, je stvarnik vseh stvari. Za mislečega človeka obstoji enotno svetovno naziranje, kakoršnega si lepšega misliti ne moremo : Bog je Alpha in Omega, pričetek in konec vsakega bitja. Za nravno stremljenje in hrepenenje človeka se po-' raja iz tega najvišji in navzvišenej-' ši cilj: Boga nad vse ljubiti- Toda skrivnosti "čar" monizma je jasen ko beli dan. (Beseda mo-nos je grška in pomeni "edin"). "Proč z Bogom!" bi se moralo pravilno reči; 4'jaz edini sem tu!" Jaz in svet sva eno po mnenju nasprotnikov. ako vzamemo materialističen ali pa idejalističen monizem. "Let me alone", pravimo v angleškem jeziku, pusti me pri pokoju,' mi hočemo imeti mir. Almighty God,1 let me alone! To je monizem. ako' ga prestavimo v življenje. ____ I ŠIRITE LIST "EDINOST !M SRŠENI. • Tetka Prosveta je začela voditi odločno konkurenco liapram Glas Svobodi. Dosedaj je v bogokletnem pisanju še vedno prednjačila vlačuga Glas Hudobe. Odsedaj naprej pa prednjači^ tetka Proteveta Kdor ne vrjame, ta naj pogleda v štev. 187. kjer piše Prosveta o Adamu in Evi. In kdor ni slep menda j a ne bo rekel, da je Prosveta kak katoliški list! Očka Zafrknik so postali £e tako močni, da se kažejo dan za dnem bolj odkriti proti veri in vsemu, kar je z njo v zvezi. Pa saj imajo prav, če "osli," kakor on imenuje člane v spisu o Adami in Evi, nič ne ugovarjajo, kar on počenja proti njihovi veri in prepričanju. — Koga bi se potem bal?! * VAŽEN POLITIČEN MOMENT V BOLGARIJI. (Konec.) Bajgali! Tetka Prosveta imenuje vse one ljudi, ki so šli učit narode o izvirnem grehu, "živali in osle"! Sapramiš! to je častni "titel" za vse! katoličane, ki so zavarovani pri tej| narodni jednoti! Da, za vse velja to ime. Ali katoliški člani narodne jednote ne učijo svoje otroke kr-čanskih čednosti? Da, jih! Torej vse te člane pa imenuje "osle" pisec dotičnega spisa. Torej katoliški člani narodne jed. so "osli!" Toraj tako!? Toda, vprašali še nismo te člane, ako so zadovoljni s tem i-menom? Ali ste? To odgovorite pa Vi! Ako bodo člani Narodne Jednote na to lepo molčali, bodo javno pritrdili, da so v resnici "osli!" In v resnici so prve vrste "osli", ako bodo na izzivanje njihovega glasila Prosv. lepo molčali! Bajgali. nositi v nikdar site blagajne svoje dolarčke desetletjaj potem pa biti zmerjan še za "osla," je pa že malo preveč! Škarjar Mulec, pravi v svojih o-trobih, da se naj organizira demonstracije proti chicaški vladi, ki je kriva, da se je pripetilo 10,000 raz-porok v enem letu. Hm, Mulec naj rajši pove, kdo je zakrivil, da je neki sodrug na neki konvenciji neke slov. jednote odpeljal oženjenemu možu njegovo boljšo polovico izpred nosa? Fant, če imaš kaj k.vaj- ze pa povej J. KOSMACH. 1SO4 w, 22nd Su Chicago. BI Rojak«.p-, 4«* priporočam ori nakup -siznih BARV. VARNTŠEV. ŽELEZI/ • KLJUČAVNIC IN STEKLA Frrv?»mMfl Wsrvuni- Hi« nnai '»» Jt*1 pnlrKdam «t«»*i<--lci oao««-Najbolt&e delo. nanHH* cen« "<>imki obrnit* vselej na *voie*< rojaka T KJE se NAHAJA moj sin Frank Mehina. Leta 1914. se je nahajal v1 Kingston in v Elk Ridge, W. Va. Rad bi zvedel, ali je še med živimi ali je že mrtev. Če kdo ve, kje se nahaja, ali če je komu mogoče podati mi kake informacije o njem, mu bom zelo hvaležen. Naznanite lahko naravnost meni, ali pa na u-redništvo Edinosti. JURIJ MEHINA, posta št. Jernej 97. Dolenjsko. Slovenija, Jugoslavija. Za bolezni in bolečine PAIN-EXPELLER Ttorniška znamk* reg. v pm*. ur. Zdi. dr. 4. Prijatelj v Potrebi Urednik časnika se je peljal v zrakoplovu. Stroj se nekaj pokvari. * Pilot: "Strašno. Stroj se je nekaj pokvaril in v nevarnosti smo, da pademo šest tisoč črevljev globoko." Urednik: Ali res? Da bi vsaj ne padli v kako vodo, prav nič ne znam plavati- SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v PLUMBARSKO STROKO. — Pred vse msi zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JANDOS, PLUMBAR 2042 W. 22nd/ St., near Hoyne Ave Chicago, 111. Tel. Canal 4108. Resolucije, ki jih je sprejel kongres, 1. protestirajo proti kontroli ki jo izvršuje medzavezniška repa-racijska komisija svojevoljno rad bolgarsko zakonodajo (komisija si lasti pravico vplivati na proračun in zahtevati zvišanje davkov), 2. o-dobrujejo miroljubno politiko Stam-bolijskega, 3. zahtevajo da se kralj ne vtika v vlado, da se vsi social-. ni zakonski predlogi sprejmejo in obstoječi strogo izvajajo ter vsa mesta uprave od najvišjih, do najnižjih zasedejo z ljudmi, ki imajo zaupanje ljudstva itd. — V strankarskem oziru zasluži pozornost sklep, da se izvoli najvišje strankino so dišče, katerega naloga bo preiskovati delovanje ministrov, poslancev ali drugih funkcijonarjev, ki so se na odgovornih javnih mestih pregrešili zoper načela, pravila in sklepe stranke. Iz govorov kmetskih delegatov se vidi, da je gospodarsko stanje dežele težko (rapidno padanje vrednosti denarja, inflacija, draginja, deficit), da pa se je vsled tega razpoloženje kmetskih mas o-brnilo le še bolj na levo. Zanimivo je tudi to, da obstoja konflikt med vlado in cerkvijo, to je svetim sinodom pravoslavne bolgarske cerkve. Neposredni povod h konfliktu je manj važen; globlji vzrok bo najbrž zahteva mnogih strankarjev, naj se spričo neravno-vesja budgeta, obremenjenega po reparacijskih odplačilih, poseže po premoženju cerkve. Vse to je povzročilo v Belgradu precejšnjo nervoznost, kar je razvidno iz tega, da je vlada SHS. po dogovoru z Rumunijo in Grčijo, poslala v Sofijo noto, ki jemlje za povod nek vpad bolgarskih komitašev v makedonsko ozemlje- Vlada g. Pašiča je gotovo izrabila v to svr-ho prestriž, ki si ga je pridobila vsled ojačenja male antante povodom posvetovanj jugoslovanskih, čeških in romunskih državnikov v Belgradu ob priliki kraljevske svatbe. Stvar pa je gotovo tudi v zvezi z ojačenjem Poincarejeve politike po genovski konferenci, katera se v prvi vrsti poslužuje male antante v svrho izvedbe svojega političnega zamisla. Kljub temu ni verjetno, da bi se mogla s tem oslabiti pozicija Stambolijskega, ki ima tudi svoje prijatelje, zlasti v Angliji in Italiji, ki z Bolgarijo računata za bodočnost, pa tudi v Franciji. Kongres komunistične stranke v Sofiji, ki se je vršil nekaj dni po kongresu kmetske stranke, je obnovil zahtevo po federaciji kmetsko-delavskih republik na Balkanu. Gibanje kmetske stranke v Bolgariji zasluži veliko pozornostf Me ji ga je izročil in zopet naročil naj,vrne oni ženski podporo. Sedel je k mizi in sedel za mizo dan za dnem. Priklenjen od lastne misli, prevzet, da ni videl, ne slišal. Kakor da mu pomagajo nevidne moči. Hitro so rastle strani, popisane z bogokletno lažjo. Stavek je segal v stavek, poglavje v poglavje. Blesteča beseda se je morala prijeti či-tatelja. Toda! . . . Čudna uganka! Tačas, ko je ubijal v srcu čitatelje-vem Kristusa, tačas je rastel in se je širil Kristus v njegovemu srcu . . . Vstala je pred njim dežela svetih dejanj. Videl je Tolažnika vseh src, spremljal ga je na njegovih potih, poslušal njegovo besedo ... A on ie vlekel hotoma božanstveno podobo v blato. Večkrat je stopila bela podoba k njemu, večkrat je vrgel pero od sebe, naježenih las je bežal v log, t ležal tam pod drevesi, poslušal tihi govor narave. Večkrat je hotel k Heleni: "Verujem, obžalujem! Klanjam se Tvojemu Kristusu, mojemu Bogu!" — Ali nevidne moči so mu prigovarjale: "Ne bodi Črtomir! Ostani značajen!" Značajen! Z vsakim dnem mu je postajalo bolj grozno. Vedel je. da pretvarja resnico v laž, vedel, da nasprotuje Onemu, katerega spoznava v dnu srca, razuma. Kajti ne bilo bi sveta, da ni Njega , , , In to. kar pobija on hotoma, vede, da piše laž, so verovali in verujejo milijoni ljudi. Milijoni jludi bodo izgubili luč. milijonom ljudi postane prazno v duši, kakor njemu. Ne, to delo ni prinašalo svetlobe dneva. Zato je begal pisatelj v samoto, ležal je cele dneve v travi, se krohotal sam sebi in se čudil svojemu lastnemu glasu. _Ni se bril, ni se krtačil. Razmršenih las. divjih oči, se je izogibal ljudem, ki so gledali za njim in kazali na svoje čelo- Prestrašen je videl in igenil, kaj sodijo. Saj je čutil sam, da mu zagrinja temna senca možgane. Videl je, da ga križa mati, da kropi za njim. Včasih je zbesnel, včasih se je razjokal: Zmedlo se je Judežu in vsem njegovim naslednikom, zmede se tudi njemu. Ponoči, samo ponoči je delal in čudna družba se je zbirala okrog njega, ga je tešila in bodrila: Bili so maliki vseh Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. "Dn imamo na rnzoolaeo za slikanje nailepše ooziciie. Da izdelujemo vsa dela točno in po naizmerneiših cenah. Vsem se priporočam. narodov, ki so stanovali po Barju in gorami. Perun, Lada in Živa, temna Morana, zmaj, močvirja strah, krak velikan, Jupiter s svojimi dvorja-niki. Prihajali so iz nočnega mraku, režali so se raz okno, sedali so na mizo. Niko je pisal, oni so mu podajali besede. Šepetala mu je najlepša boginj: "Piši o svobodi uživanja." — In smehljaje so razširjali maliki brezdanja usta: "Razprezi svoje mreže Venera — Afrodita, ki otem-nuješ človeški um in otooiš človeško voljo." Včasih se mu je zastudila ta družba. Tedaj je stopila med spake malikovalstva veličastna podoba Kristusova. Zmaji so zatulili in se potuhnili. Bela podoba se je bližala Niku, ga vabila: "Moli!" Šepetali so maliki: "Ostani značajen!" In zameglilo se je, izginil je Kristus, krohota je so se vrnile pošasti. — Tako je minevala noč. Kadar je odpodil jutranji zvon nočne vasovalce, je legel Niko k mučnim sanjam- Nikdar ni vprašal o Heleni, nikdar ni stopil na njeno pot. Moli, ali ne mo-li zanje ni maral, da izve. Zgodilo' se je, da je srečal Almo v bližini svojega stanovanja. Hotela ga je nagovoriti, a on je zbežal. Zgodilo se je, da je našel na svoji mizi šopek drobnih rož. Poznal je kraj, kjer so rastle, roko, ki jih je trgala — in zmajal je z glavo. Tolažiti ga hoče otroško dekle . . . Slišal je pač mater vzdihovati, da ne vidi sin, da je še sreče zanj. Ali njegovo srce je zastokalo: Helena! — Nekoč se je ojunačila Alma in ga je ustavila: "Nič ne vprašate po Heleni?"Jako trpi . . . Vedno moli za Vas." Sirovo se "je zadri: "Kaj- meni mar? — Saj ima mater. In čemu moli? Nisem je prosil." Almine sanjave oči so se prestrašile, usta so zatrepetala. On se je zakrohotal: "Da, gospodična! Nismo več trubadurji. Značaji se ne prodajajo. Recite: Bi Vi radi, da poljubim šolne gospe Svetli nove?" "Ne!" je ušlo Almi iz ust. Prestrašena svoje besede je zažarela in popravljala: "Rada bi pač, da bi bila srečna moja Helena. Saj Vi niste laki, zakaj trdite, kar ni res? Vi ste vendar tako dober človek in imeniten pisatelj?" Vzrojil je: "Kdo pravi,, da trdim,, kar ni res? Res je, da se ne uklonim rac^i Svetlinkine hiše. V sredi tolpe teh, ki prodajajo svoje prepričanje, ostanem edini čist značaj." "Ali Helena je naredila maturo . . . Slabotna je, toda trdna v namenu. da pojde na vseučilišče." Nič ni rekel. Divjal je v log . . . Ona gre. gre! In nihče je ne ustavi. Samostanski venec, samostanski pajčolan jo zagrne. O moja velika, junaška Helena, čisti angel miru — moli. Reši me teh oblasti . . & & & & & :«ži <3 A & & & & BENJ. EICHHOLZER FOREST CITY. PA. Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne zeleznine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne zeleznine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne zeleznine, kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči. BENJ. EICHHOLZER Trgovina razne zeleznine in pohištva 527 Main Street, Forest City, Pa. ž? r t*7 & & s? v t? REŠEVANJE P0T0P- LJENCEV, New York (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) v teh poletnih dneh čitamo skoraj vsak dan v časopisih o ljudeh, ki so se vtopili, in radi tega ni odveč, da tu navedemo nekoliko navodil, ki jih je objavil United States Bureau of Mines, kako treba postopati v slučaju utona. Čim je ponesrečenec spravljen iz vode na suho, položi ga z licem proti tlom, okleni se njegovega telesa sklepajoč svoje roke pod njegovim želodcem in privzdiguj ga ne-kolikokrat, tako da mu glava visi in se mu voda izlije iz ust in grla. Odstrani iz njegovih ust vse tuje snovi, kot tobak, umetne zobe ali "chewing gum." zgubi časa z odvezavanjem njegovega oblačila. Ne nesi ga nikamor daleč. Ne čakaj, da pride zdravnik. Oživljaj ga sam in rabi pri tem spodaj opisane metode umetnega dihanja: Položi ponesrečenca s trebuhom navzdol in z glavo, obrnjeno na stran, tako da so mu nos in usta prosta za dihanje. Stegni eno njegovo roko preko njegove glave in drugo pod glavo. Ta položaj ie važen, ker pomaga širiti pljuča. Glava naj bo v nekoliko nižji legi kot truplo- Raztegni vtopljenčeve noge in poklekni ;vmes gledajoč v smeri proti njegovi glavi. Položi dlan svojih rok na njegova kratka rebra, dr-čeč palce v smeri hrbtenice in okoli dva inča oddaljena drug od drugega, in stegni prste kolikor dalee mogoče. Z ravno stegnjenimi rokami zazibaj se počasi naprej, tako da teža svojega telesa postopno, ne pa silno pritisne na vtopljenčevo telo. To vse naj traja dve sekundi. Potem, držeč dlani na istemu mestu, zazibaj se počasi nazaj, tako da dvigneš pritisk in se po dveh nadaljnih sekundah povrneš zopet v prvotni položaj. Ponovi to zibanje naprej in nazaj okoli petnajstkrat. Popolno dihanje traja okoli štiri sekunde: radi tega ravnaj te gibljaje po svojem lastnem dihanju. Med tem ko nadaljuie> s trmi po- W skusi umetnega dihanja, najdi po- j močnika, ki naj potegne ven vtop-Ijenčev jezik, ako je upadel nazaj OD GLAVE DO NOG FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 2534. VSO ODPRAVO navzdol). Ako pa jezik rad zdrkne nazaj, naj ga pomočnik drži izven ust, s tem da ga poveže z robcem. Robec utegne obvarovati pomočnika tudi pred tem, da ga ponesrečenec ne ugrizne. Pomočpik tudi naj razveže vse pretesno oblačilo okoli vtopljenčevega vratu, prsi in pasa Ne dovoli ljudem, da se gnetejo okoli tebe in s tem preprečijo do hod svežega zraka. Vtopljencu naj bo gorko; zato ga dobro pokrij m postavi okolo njega tople opeke, steklenice ali gumijeve vreče z gor^ j ko vodo.^Zavij te tople predmete, da se vtopljenec ne opeče. Nadaljuj z umetnim dihanjem brez prestanka, dokler se ne pojavi naravno dihanje. ali vsaj tekom treh ur. Ako se naravno dihanje ustavi, potem ko W HM "i «! 4«X ise ie.,p°iavi!o' vporabi zopet umet" si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke ,spodnje,obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! v usta (za sreča jezik navadno visi. ko leži ponesrečenec z glavo J J. DVORAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. + + * * * * * + * * + * * se naučite angleškega jezika sami ako si kupite BREZ UČITELJA SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO katera obsega: Prv idel: Glasoslovje. Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del: Vaje. Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski-Angleški Besednjak. Šesti del: Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir. V besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak nauči angleškega jezika brez vsakega učitelja. Knjiga je trdo vezana in ima 250 strani-. Cena s poštnino samo 90c. AVE MARIA, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. * * * * * * * * * * * * * * * * no dihanje. Ne daj mu ni kakih pijač v usta^ dokler ne pride popolnoma do zavesti. Naj ponesrečenec ostane v svojem položaju. Ko je nekoliko prišel k sebi, prenesi ga na nosilni-cah. Nevarno je postaviti bolno ali poškodovano osebo v sedeči ali stoječi položaj- Smrt utegne nastati, a-ko se ga prisili hoditi. Ta navodila o oživljanju vtop-ljencev je izdal Bureau of Mines ob ei)em s podobnimi nasveti, kako naj se postopa s ponesrečenci v slučaju zadušenja s plini in električnega sunka, in izvirajo iz obširnega delovanja tega urada v stvareh reševanja v rudnikih. Natančna navodila s slikami — v slučajih zadušenja s plini, utona in električnega sunka, lahko dobite, a -ko se obrnete pismeno na Bureau of Mines, Washington, D. C.