SLOVENSKI Izhaja vsako sredo Cene: Letno 38 din, polletno 20 din, Četrtletno 11 din; Inozemstvo 76 din Poštno-čekovnl račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon 21-13 Cene lnseratom: Cela stran 3000 din, pol strani 1500 din, četrt strani 750 din, osminka strani 400 din — Mali oglasi posamezna beseda za naročnika 1 din, za nenaročnika 2 din Vojna na morju in na Icop Boj za Adantik se obeta Prevozu ameriške pomoči grozijo nemške podmornice in letala Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt ima v žepu dovoljenje senata in parlamenta, da po svoji razsodnosti pošilja demokratičnim državam v Evropo pomoč glede raznih vojnih potrebščin in živeža. Krediti za pomoč so odobreni, blaga je dovolj pripravljenega, treba ga je samo prepeljati z ladjami preko Atlantskega oceana. Prevoz pomoči pa bo trd oreh, ker je Atlantik posejan z nemškimi podmornicami, ki so za Anglijo največja nevarnost, in so prizadejale angleškim prevoznim ladjam že zelo občutno škodo. Zato se Angleži z Amerikanci vred zavedajo nevarnosti, ki jih čaka na morju. Konvojski prevoz Doslej so vozile angleške ladje v tako zva-nih konvojih ali večjih skupinah, katere so spremljale v večjih ter manjših razdaljah vojne ladje in predvsem pa lahko gibljivi rušilci. Konvojski način prevoza je zelo mnogo trpel radi nemških podmornic in letalskih bomb. Veriga rušilcev Sedaj pa, ko bo šlo za prevoz ameriške pomoči, kateremu so napovedali Nemci boj na življenje in smrt s podmornicami in letali, predlagajo ameriški strokovnjaki ukinitev konvojev. Namesto dosedanjih konvojev naj bi bila zgrajena veriga rušilcev preko Atlantskega morja, v koje zaščiti bi plule trgovske ladje. Amerikanci svetujejo, da bi lahko imelo 40 rušilcev stalno potruljno službo, 10 pa bi jih bilo v rezervi ter služilo za dovoz petroleja kot pogonskega sredstva ladjam. Ti rušilci bi lahko desetkrat na dan nadzirali progo, dolgo 50 milj (milja je 1609,3 m), vsaka milja v verigi bi bila v dosegu rušilcev najkasneje v 2—3 urah. Nobena trgovska ladja bi ne bila več kakor eno uro oddaljena od zaščitne vojne ladje. ★ Bližnja bodočnost bo dokazala, kakor hitro se bo začela borba nemških podmornic in letal na prevoze v Anglijo ter Grčijo, če se bo nov način zaščite trgovskih ladij v praksi res ob-nesel. Dejstvo je, da se bo začela v najkrajšem času najbolj srdita pomorska vojna na Atlantiku, ki bo zelo, zelo odločilna. Povečani in znatno poostreni nastop nemških podmornic in letal na Atlantiku bi naj bila priprava za splošni napad na Angleže. Po hudih bojih zaiššje v Albaniji Sedem dni trajajoča ofenziva Poročali smo že, da so naperili Italijani v osrednjem frontnem odseku v Albaniji pri mestu Tepeleni ofenzivo, ki je trajala z malimi presledki sedem dni. Dne 18. marca so italijan- ski napadi prenehali, ker je treba napadalne divizije za fronto zopet urediti. Zatišje izrabljajo Grki za utrjevanje svojih gorskih postojank, da bodo še bolj nezavzetne, kakor so bile doslej. Boji za vzhodno Afriko Iz Agordata in Barentu do Kerena Angleške čete so prekoračile iz strani Sudana meje najstarejše italijanske kolonije Eritreje v vzhodni Afriki sredi januarja. V začetku februarja so zadele na prvi junaški odpor Italijanov med mestoma Agordat in Barentu, ki sta bila po trdem ter junaškem odporu italijanskih čet zasedena. Del Italijanov, ki so branili omenjeni mesti, se je umaknil skozi gorate eritrejske dele v najmočnejšo trdnjavo Keren, za koje posest so se bili v minulem tednu najbolj srditi boji. Važnost Kerena Mesto Keren leži na zelo visoki planoti 1425 metrov nad morjem in šteje brez vojaške posadke 6000 prebivalcev. Bilo je že v turških časih zelo močno utrjeno. Italijani pa so spremenili Keren v pravo visokogorsko trdnjavo, kateri je težko priti do živega. Keren leži ob edini eritrejski železici, ki vodi iz glavnega pristanišča Masave preko prestolnice Asmare, ki šteje 48.000 prebivalcev, k Agordatu. Keren je ključ do Asmare, Masave in dalje proti jugu v Abesinijo. Italijani se dobro zavedajo, da branijo s Ke-renom svojo najstarejšo afriško kolonijo Eritrejo in z njo vred tudi Abesinijo od severa. Obramba Kerena Močnim italijanskim utrdbam okrog Kerena se je bilo zelo težko približati. Angleži so morali napraviti obkoljevalne manevre, da so se lahko lotili kerenske trdnjave od severa ter juga. Dne 13. februarja je bil Keren z velikimi težavami obkoljen od vseh strani in se je pričela oblega. Italijanskih branilcev je okoli 25.000 mož, med katerimi so izbrane čete »savojskih gre-nadirjev«. Povrh pa so Italijanom na razpolago močno utrjene postoianke okoli mesta v višini nad 2000 metrov. Italijanski izpadi Trdnjavska posadka se je postavila po ob-kolitvi z neverjetno žilavostjo v bran. Dne 13. marca so poskusili Italijani s silovitim izpadom iz trdnjave, da bi predrli obkoljevalni obroč. Istočasno z izpadom so vdrli Angleži v utrdbeni pas na drugem mestu in so zasedli več važnih postojank. S tema dejanjema se je vnel srdit boj za posest utrdb okrog Kerena. Italijani so že ponovno prešli v protinapade, ki so prizadejali oblegovalcem hude izgube. Pri enem takih napadov je junaško padel na čelu svojih bataljonov italijanski general Lorenzini. Zadela ga je granata. Dva napada na Keren Dne 15. marca so indijske, angleške in čete »svobodnih Francozov« začele z velikim napadom na kerenske utrdbe. Uvod in priprava na napad je bilo silovito bombardiranje s strani letalstva in topništva en dan poprej. Angleške in indijske čete so prešle nato v napad na nož proti Bigadirskemu vrhu. Imenovana točka je najvažnejša gorska obrambna postojanka Kerena, ki je bila zavzeta z ogromnimi žrtvami. Sledil je prodor angleških tankov, katerim je uspel prehod preko italijanskih postojank. Druga skupina angleške in indijske vojske je napadla kerenske utrdbe s pomočjo čet »svobodnih Francozov« od severa in je zasedla drugo postojanko. Zasedba Berbere in Džidžige Pred meseci so izgubili Angleži v vzhodni Afriki ob morju ležečo britansko Somalijo. Italijanom je uspelo, da so zasedli Berbero, glavno mesto te pokrajine, in s to zasedbo je bila izgubljena celotna kolonija. Dne 17. marca pa so sporočili Italijani v svojem vojnem obvestilu, da so se pojavile pred Berbero močne skupine angleških ladij, ki so hudo obstreljevale mesto in so po obstreljevanju izkrcale čete. Italijani so se branili z obale s strojniškim in topniškim ognjem, vendar je bil odpor s pomočjo težkih topov z angleških ladij obvladan in se je morala ber-berska posadka nredati. Z zopetno zasedbo Berbere so dobili Angleži mnogo krajšo pot za oskrbovanje južnoafriške armade z morja, ki je na pohodu v Abesinijo iz italijanske Somalije od juga. Južnoafriške čete, ki so na poti iz italijanske Somalije, so zasedle v minulem tednu abe-sinsko mesto Džidžigo. Imenovano mesto šteje 4000 prebivalcev, leži 80 km vzhodno od drugega največjega abesinskega mesta Har-rar, ter 96 km od Diredave ob železniški prog? Džibuti—Addis Abeba. Džidžiga je važno in zadnje cestno križišče na cesti, ki veže abe-sinsko prestolnico Addis Abebo z morjem. Pr' zasedbi mesta so sodelovala južnoafriška letala. ■ Kakor hitro so dobili Angleži zvezo med Džidžigo in Berbero, je Italijanom na razpolago samo še ena cesta proti obali Indijskega oceana, namreč železniška proga proti Dži- butiju v francoski Somaliji. * Angleži zavzeli Džarabub V četrtek so Angleži navalili na zelenice Džarabub, ki leži južno od Soluma v Libiji. Na val je bil tako hud. da se je morala italijanska posadka v petek popoldne predati angleški premoči. To je zadnji kraj v italijanski Libiji Stran 2 RT.OVrNST?! cc^ir* vi 26. marec 104? 'Mi i Ob tem imenu zazvenijo v človešK duši . ajnežnejše strune. Ta beseda izraža * itje, ki ,a ožarja sijaj ljubezni, skrbnosti, požrtvovalnosti. Ni to umetno ustvarjen sijaj kakor oni, i i ga vešča roka slikar jeva pričara na platno. o je izliv materinega čustva, odsev materinega duha. Mati je kakor sonce v družini. Njegova toplina ogreva vse, njegova luč sveti -nem. Kaj pomenja zaton tega sonca, preizkusi v vsej bridkosti otrok, ki mu je v nežni mladosti smrt ugrabila mater. Ni več toplih ustnic, ki so šepetale besede največje miline ter z nežnim poljubom razgnale mrak z otrokovega čela in nevoljo iz njegovega srca. Ni več tistega naročja, kjer se je moglo oko mladega zemljana izjokati in nesrečno srce iztar-nati. Ni več mehke in hkrati krepke roke, ki je bila otroku varna vodnica in najmočnejša zaslomba. Turobna senca je legla na otroka ter ga spremlja do poznih let, včasih do poslednjega dne v življenju. Največja dobrotnica pa je mati otroku kot vzgojiteljica. Prava mati se zaveda te svoje ajvažnejše naloge. Kakor je ona glavna oblikovalka otroškega telesa, tako je tudi prva fclikovalka njegovega duha. če mati ne začne >likovati otrokove duše, bo morda ostala ne-«iikovana vse življenje. Prve resnice o Bogu donijo otroku na ušesa iz materinih ust. Če j otrok ni slišal iz teh ust, bodo njegova .»/esa nemara ostala zanje gluha za vedno. h materinih besed povzame otrok prvi nauk o tem, kar je dobro, kar slabo, kar je dovoljeno, kar prepovedano. V materini šoli se otrok priuči temu, kar je treba vsakemu dobremu članu človeške družbe: zatiranju slabih nagnjeni, samozatajevanju, pokorščini in smislu za red. S tern izvršuje mati najvažnejšo nalogo v službi naroda. Narod je kakor drevo, ki vzra-šča iz korenin, katere se vedno pomlajajo. Če se v te korenine zaje črv ali gniloba, bodo usahnile in z njimi izhiralo tudi drevo. V moralnem oziru je ta črv verska mlačnost, ki se poraja iz lažnivega svobodoumja in se rada razvija v protiverstvo in brezverstvo. Čim bolj se ta črv jača, tem bolj korenina slabi in tem bolj se v njej širi gniloba materializma, ki nagiba človeške duhove samo v ta svet in človeška srca samo v už.ivanje gmotnih dobrin. Tak narod boleha iz korenin v smrt. Njegova osnovna celica, družin , je razkrojena. Razkroj pa se je začel pri materi, ki se ni zavedala svojih dolžnosti do naroda, ker se je njeno mišljenje odtujilo Bogu. V polni meri more svoje velike dolžnosti izvršiti samo globoko verna mati, ki se po visokem zgledu Matere božje ima za deklo Gospodovo. Takšna mati se ne brani otrok, marveč jih prejema kot dar iz božjih rok. Čim več je tega daru, tem bolj se raduje, ker s tem daje člane Cerkvi in narodu. Kot Gospodova dekla gleda v otrokih ne samo svoje, marveč tudi božje otroke. Zato se na vso moč trudi, da jih vzgoji kot božje otroke. Brez vere, brez molitve, brez nadnaravne pomoči božje milosti je to nemogoče. Zato dobra mati stavi vse svoje zaupanje v Boga in v priprošnjo vzornice krščanskih mater, božje Matere Marije. Praznik Marijinega oznanjenja, ki je praznik božjega materinstva Marijinega, je tudi praznik krščanskih mater. Ob tem prazniku prikazuje mladina po svojih krščanskih organizacijah materam izraze svojega spoštovanja, svoje ljubezni, hvaležnosti in vdanosti. Zasluge takšne matere so tudi neprecenljive vrednosti za narod. Zanimivo dejstvo je, da se narodni jezik imenuje materinski jezik. Mati .ie njegova prva učiteljica in glavna varuhinja. Če se mati temu jeziku odtuji, onemi njegov glas v družini in po družinah v narodu. V dokončno smrt obsodi narod mati. Če mati noče več varovati, ljubiti in gojiti narodnega jezika, ga bo kmalu izpodrinil tuj jezik in zemljo narodovo bo zavzel tujerodni osvajalec. Slovenski jezik so ohranile in obranile slovenske matere. Brez njihove neizčrpljive ljubezni in žilave vztrajnosti bi bil naš jezik izginil v preteklosti in tudi v sedanjosti tamkaj, kjer širi šola tuj jezik in tujo miselnost. Zato slava in hvala tebi, slovenska krščanska mati! Ostani z vso močjo materinske ljubezni na braniku našega naroda in njegovega jezika! ima kmetijski oddelek pod vodstvom g. načelnika inž. Podgornika in vodja ter organizator kmečko-nadaljevalnega šolstva g. višji svetnik Krošl. Važna ereciba o miino-dofereih invalidi!* Te dni je izšla uredba o mirnodobnih vojaških invalidih. Iz te uredbe prinašamo izvleček, ld je važen za kmete, ki so v službi vojske in mornarice v mirni dobi ter so dobili ob priliki iste brez lastne krivde rane ali poškodbe in je bila radi tega njihova sposobnost za gospodarsko delo zmanjšana v toliki meri, da jih proglasi pristojna vojaška oblast za invalide. Ne pride pa v poštev glede invalidnosti poškodba iz nemarnosti. Kdo ima pravico do invalidnine? Pravico do invalidnih podpor po uredbi o mirnodobnih invalidih imajo: a) mirnodobni vojni invalidi in njihovi otroci; b) rodbine in starši umrlih mirnodobnih vojnih invalidov; c) rodbine in starši vojaških oseb, ki so izgubile življenje pri izvrševanju vojaške dolžnosti ali službe ali ob priliki iste. V rodbino se računajo zakonska žena, zakonski otroci, izvenzakonski otroci, ki jih je poškodovani, umrli ali padli priznal pred državno oblastjo, duhovnikom ali svojim starešinom, kot tudi oni, katerih izvenzakonski oče je bil ugotovljen z razsodbo rednega sodišča, in ki so bili rojeni, preden je izvenzakonski oče dobil rano ali poškodbo, zaradi katere je bil proglašen za invalida, kakor tudi otroci, ki so bili po zakonskem potu prisvojeni, če jih je poškodovani, padli ali umrli vzdrževal. Starši umrlih mirnodobnih vojnih invalidov in vojaških oseb, ki so izgubili življenje pri izvrševanju vojaške dolžnosti ali službe, aH ob priliki iste, imajo pravico do podpore ali zaščite, če je bil potomec edini hranilec in nimajo potrebnih sredstev za življenje. V devet skupin razdeljeni invalidi Mirnodobni vojni invalidi so razbeljeni v devet skupin in po teh je uravnana tudi invalidnina. V prvi skupini so invalidi s 100% nesposobnostjo, ki jim je za splošno življenje potrebna tuja pomoč. Ti dobe na račun podpore po 9000 din na leto. V drugi skupini so invalidi s 100% nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 7000 din na leto. V tretji skupini so invalidi z 90% nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 6480 din na leto. V četrti skupini so invalidi s 70% nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 5760 din na leto. V peti skupini so invalidi s 70% nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 5040 din na leto. V šesti sknpini so invalidi s 60% nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 4320 din na leto. V sedmi skupini so invalidi s 50% nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 3600 din na leto. V osmi skupini so invalidi s 40% nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 2160 din na leto. V deveti skupini so invalidi s 30% nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 1440 din na leto. Nesposobnost izpod 30% se ne upošteva. Mirnodobnim vojnim invalidom prve skupine pripada še posebna doklada za nego in tujo pomoč v znesku 9000 din na leto. Podpora in posebna doklada za nego in tujo pomoč pripadata ne glede na imovinsko stanje, plačo, pokojnino, druge podpore in nagrade po odred- laše kmečko-naclalgevaliio šolsivo Z letošnjim letom stopajo slovenske kmečko-nadaljevalne šole v 12. leto obstoja. V -letošnjem šolskem letu je njihovo število naraslo na 91, to je največ od svoje ustanovitve. To lepo število je dokaz, da se naše kmečko prebivalstvo zaveda važnosti in potrebe poklicne izobrazbe. Namen kmečko-nadaljevalnih šol je usposabljanje kmečke mladine za pametno in načrtno kmetovanje in vzgoja k aktivnemu sodelovanju v kmečkem narodnem in državnem občestvu. S predmeti gospodarskega značaja (poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, gozdarstvo) usposablja mladino za boljše kmetovanje, s predmeti kmečko-občestvenega značaja pa uvaja učence v smotrno vodstvo kmetije, k poštenemu pojmovanju družinskih, vaških, narodnostnih in državljanskih dolžnosti, vzbuja ljubezen do kmečke grude in do kmečkega življenja. Smoter kmečko-nadaljevalnih šol ni popolna strokovna izobrazba mladini: 1. ker je za to Sremalo časa; 2. ker kmetu to niti ni potrebno, ijemu zadostuje poljudna izobrazba, in to iz onih gospodarskih panog, ki so v življenjski zvezi z njegovim delom. Najvažnejšo vlogo nima sistematska izobrazba iz vseh gospodarskih panog, temveč navajanje k pravilnemu delu. Obravnavati je torej treba najprej napake, ki jih kmetje delajo. Zato je potrebno, da gre učitelj med ljudstvo, da ga opazuje pri delu in da mu stoji ob strani s svojimi nasveti. V letošnjem šolskem letu je delovalo v treh okrajih 16 kmečkih nadaljevalnih šol in pri- pravljalnih tečajev. V ljutomerskem okraju: Vučja vas (25 učencev) in Križevci pri Ljutomeru (47); v lendavskem: Ižakovci (43), Lipa (42), Hotiza (33), Šhelmci (86), Srednja Bistrica (32), Odranci '58), Gančani (25), Dolina (24); v ptujskem I.: Sv. Bolfenk (23), Središče ob Dravi (17), Ormož (19), Sv. Miklavž (15), Runč (27) in Svetinje (24 učencev). Vse šole je obiskovalo 540 učencev. Večina učencev je bila stara od 18 do 24 let, nekaj pa je bilo tudi starejših gospodarjev. Vsi voditelji in predavatelji so žrtvovali mnogo prostega časa za dobro in smotrno pripravo za pouk ter so z veseljem in požrtvovalnostjo delali v šoli. V mnogih šolah se je pouk z dekel v neprisiljenem in prisrčnem razgovoru pozno v noč. Ni bila lahka naloga učitelja ali kakega drugega predavatelja, ki je po peturnem napornem šolskem delu ostajal še ure in ure tvorno delujoč v nadaljevalni šoli. Mnogi predavatelji so prihajali od daleč in so se pozno ponoči vračali ob slabem vremenu na svoje domove. Požrtvovalno delo teh pionirjev kmečkega napredka je treba javno pohvaliti ter zaslužijo, da jih pri njih prizadevanju podprejo vsi činitelji. Kmečki mladeniči pa se bodo temu trudu najlepše oddolžili, če bodo redno in v lepem številu prihajali v šolo. Prav tako moramo biti hvaležni plemeniti naklonjenosti kr. banske uprave, ki z vsemi močmi podpira razvoj teh šol. V ne mali meri je to zasluga g. bana dr. Natlačena, ki želi, da se vsakemu kmečkemu mladeniču nudi prilika izobrazbe. Neposredno skrb za to šolstvo pa bah posebnih zakonov. Za podpore in doklade se ne plačuje noben davek, niti samoupravne doklade. V izvlečku objavljena uredba je stopila v veljavo na Jožefovo. Pravilnik k uredbi bo izdal minister za vojsko in mornarico v soglasju s pristojnimi ministrstvi. Po Jugoslaviji Oddelek za zadružništvo osnovan pri kmetijskem ministrstvu. Kakor že znano, srio dobili pred nedavnim novo ministrstvo za prehrano. Z ustanovitvijo tega ministrstva je odpadlo pri kmetijskem ministrstvu ravnateljstvo za urejevanje prehrane. Namesto tega oddelka bo ustanovljenih več novih oddelkov, in med temi tudi prepotrebni za zadružništvo. Doslej so spadale vse zadružne zadeve v oddelek za agrarno politiko skupno s kmetijskim šolstvom. Ker se je pa zadružništvo pri nas zelo razmahnilo, je nastala potreba po tozadevnem posebnem oddelku, ki je sedaj ustanovljen in bo pospeševal v znatni meri to najvažnejšo gospodarsko panogo v naši državi in posebno še v Sloveniji. Ilovice iz domačih krajev VELIKONOČNO ŠTEVILKO bomo tiskali v 50.000 izvodih, ker bo to jubilejna številka za 75 letnico »Slovenskega gospodarja«. Prosimo vse oglaševalce, da nam pošljejo svoj oglas vsaj do S. aprila 1941. — Opozarjamo vse trafike in prodajalce, da bomo izdali to jubilejno številko na 32 straneh in da jo boste prodajali le po 1 din. Prosimo vse, da že sedaj naročijo zadostno število izvodov! Uprava. Petdesetletni jubilej zaslužnega prosvetarja in kateheta. V Trbovljah je obhajal 50 letnico na Jožefovo tamošnji g. katehet Jože Žmavc, ki deluje že 23 let med Trboveljčani kot vnet prosvetar ter goreč dušni pastir in vzgojitelj delavske mladine. Trajne bodo ostale slavljen-čeve zasluge za povzdigo naših organizacij v povečanem Društvenem domu. Njegovo delo so stanovanjske hišice »Dom in vrt«, razne preureditve ter naprave v korist posameznikom in splošnosti. Jubilantu želimo še dokaj let med delavskim ljudstvom, katerega je tako vzljubil, da je posvetil njegovi srčni ter umski vzgoji nad 20 let truda polnega dela. V visoki starosti še vedno samostojen mojster. Dne 21. marca je obhajal v Celju 85 letnico klobučar Franc Šribar, ki je 59 let samostojen mojster v Celju. Nesreča studenškega mojstra. V Košakih pri Mariboru je neki motociklist povozil bivšega studenškega mojstra Franca Ornika iz Studencev, ki je star 72 let. Povoženega so odpeljali s hudimi notranjimi poškodbami v bolnišnico. Nesreča na žični železnici. Tovarna lepenke na Sladkem vrhu je zvezana s postajo Št. Ilj v Slov. goricah z žično železnico, po kateri prevaža razne potrebščine in izdelke. Zadnje dni pa se je vrv vzpenjače pretrgala in 15 z raznim blagom natovorjenih vozičkov je treščilo na tla. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je škoda v materialu precej občutna. Avtomobilist podrl in poškodoval ciganko. Pred dnevi je na cesti Sobota—Črnelavci neki avtomobilist podrl priletno ciganko tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Avtomobilist je sicer dajal znamenja, a ciganka je bila gluha, zato se ni umaknila. Po nesreči je avtomobilist naložil ciganko na avto in jo zapeljal v bolnišnico. Konj zlomil izvoščku nogo. Alojza Krampu-ša, 50 letnega izvoščka iz Celja, je konj tako hudo brcnil, da mu je zlomil levo nogo nad kolenom. Otrok se polil z vrelo kavo. V Trnovljah pri Celju je polil po sebi vrelo kavo triletni sinček delavca Ivan Vodopivec. Otrok je dobil hude opekline. Otrok podlegel opeklinam. Ob priliki požiga nja trave in dračja se je vnela obleka sedem' letni hčerki dninarja Mariji Ocvirk v Bregu pri Polzeli. Otrok je dobil tako hude opekline, da jim je podlegel v celjski bolnišnici. Eksplozija poškodovala delavca. Franc Bar-nec, 23 letni delavec iz Hrenove pri Novi cer Aspirin In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer"-jev križ. „Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brez „Bayer"-jevega križa! '•O ood A. »r. TJ57 ort 23 mart« 1940. kvi, je pripravljal v kamnolomu razstrelivo, ki se je prehitro vnelo. Prenagla eksplozija je poškodovala delavca po rokah, glavi in na očeh. Poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Gostilničar smrtno ponesrečil. Jožef Oblak, 59 letni gostilničar »Pri Levskem mostu« v Celju, se je vračal na večer proti domu. Ko je šel mimo 2 m globoke mlake, je v tem; padel po nesreči vanjo in se ni mogel več rešiti. Neki moški iz Lise je videl šele drugo jutro smrtno ponesrečenega v mlaki in je obvestil o najdbi orožnike. Otročiček se hudo opekel. Enoletnemu sinčku malega posestnika Antonu Mastnaku iz Proseneškega pri Št. Juriju ob juž. žel. se je pri štedilniku vnela oblekca. Otročiček je dobil hude opekline po obrazu in po vsem telesu. Voznik podrl občinsko revo. Ko je šla Helena Mlakar, 91 letna občinska reva v Laškem, po cesti, jo je podrl voznik. Starka si je zlomila pri padcu nogo in so jo oddali v celjsko bolnišnico. Deblo mu je zlomilo nogo. 43 letnemu posestniku Albertu Krošlinu iz Gornjega Brezna pri Humu ob Sotli je padlo deblo na nogo in wmmmmmmmmmmmms>mrr^<5&*. tolažiti. »Saj Petra ne dolžijo, sam tudi ne bo povedal, če bodo katerega obsodili, bodo katerega drugega.« Pogledala ga je s širokim pogledom in rekla: »Pa saj boš moral ti povedat* . . . Tebe so za pričo poklicali, pod prisego boš moral povedati.« »Če pa se sodniji izognem? Saj lahko uidem — čez planino — jutri sem lahko že na oni strani meje, kjer me ne najdejo več.« Za trenutek se ji je obraz razjasnil. »Kaj? Ušel boš? Ali si zaradi tega rekel, da greš in da se ne vrneš več ? ... Da bi to storil, ne, tega ai ne morem misliti.« »Saj me ti tudi nisi izdala, ko sem bil v stiski.« »Meni ni bilo težko.« »Če morem zate kaj storiti, mi nič na svetu ni pretežko. Zate, Julka, bi storil vse.« Pogledala ga je nežno in zajecala: »Zame? Zame? Zakaj pa zame?« Tedaj ga je premagalo srce: »Julka, zate bi storil vse, vse ... Julka, enkrat me poslušaj, naj ti povem, saj sva danes zadnjič skupaj: kar živim, nisem na svetu imel - 'kogar tako rad kakor tebe. Na onem svetu boš izvedela, kako sem te ...« Ustrašil se je lastne besede in jo požrl. Julka je bila vsa rdeča in je stala s povešenimi očmi pred njim. Potem je rekla z mehkim glasom: ■»Tonč, če zdaj greš. saj se pozneje lahko spet vrodk« Raj Je »kolflang« ? Na seji japonskega parlamenta je svet prvič zvedel, da se Kitajci poslužujejo novega orožja, novega načina vojskovanja, ki ga kolflang imenujejo. Kaj je to kolflang, ki tako ogroža japonske vojske na Kitajskem? Kolflang je prav za prav navadna francoska beseda, ki se v francoščini piše »crops franes«, izgovarja se pa »kor frank«. To bi se po slovensko reklo »svobodne čete«. Ker pa Kitajci ne morejo izgovarjati evropske črke »r«, zato namesto nje Izgovarjajo »1«. Tako je nastala »kitajska« beseda kolflang, ki po naše ne pomeni nič drugega kakor »čet-niSko« vojskovanje. Koliko je teh kitajskih junakov, nihče prav ne ve. Najmanj vedo o njihovem številu še Jaoonci Podkrajški Judež Povest iz domačih hribov 12 »Ko — ko je videl, se je takoj izgubil. Ko je orožnik prišel, ga ni bilo več tam. Vprašal ni nihče po njem.« »Ali bo tisti molčal?« »Da, čisto gotovo bo »Ali vedo tvoj oče ? »Ne. Nihče ne ve kakor ti in jaz in oni.« »Jaz bi ti še besede ne bil črhnil, če bi že ne bila prej vedela.« »Tonč! Tonč! Tonč!« Spreletelo jo je okoli usten, premagati se je hotela, pa ni mogla in je zasula in se začela na ves glas jokati. »Julka,« je dejal, »kaj pa ti je, za božjo voljo?« Dolgo ni spravila besede iz sebe. »Moj Bog, Peter...« so se med ihto trgale besede iz nje, »strašno se mi smili... Pa sramota! ... Kako me je sram! ... V cerkev — v cerkev si — si ne upam več ... Očeta — očeta — bo — ubilo ... Vsi jim bodo — bodo privoščili sramoto ...« Spet jo je premagal jok. Tudi Judežu se je raztegnil obraz, ko je videl dekle, ki je bilo tako ponosno, odločno, čisto strto pred seboj. »Julka, nikar ne misli na najhujše!« jo je skušal mu jo zlomilo. Poškodovani se zdravi v celjski bolnišnici. Potoka Črnec in Ledava v Prekmurju povzročata s svojimi poplavami velikan« .o škodo. Naglo kopnenje snega je zadnje čase povzročilo precej križev in težav. Kajti potoka Črnec, zlasti pa Ledava sta tako narasla, da neregulirana nikakor nista mogla zmagovati vse iz goričkih vrhov prihajajoče vode, zato sta prekoračila svoje struge ter poplavila vso bližnjo okolico. Val vode je bil namreč tako močan, da je v večih mestih pretrgal ob obrežne nasipe ter se razlil po posejanih poljih ■n travnikih ter napravil mnogo škode zlasti po polju. Po povodnji je najbolj trpelo spodnje Prekmurje, kjer se je voda razlila po širnih poljanah, tako da so ogromni travniki in polja med Vel. Polano in Dol. Lendavo zgle-dali kot kako morje. Besnost vode je bila ponekod tako huda, da je odnašala drva, korita, slamo itd. Zadnji čas je že, da se takemu stanju napravi konec in se ta potoka enkrat zre-gulirata! Huda posledica zaleta z motorjem v brzo-,vni drog. Na motornem kolesu sta se peljala iz Kamnika proti Domžalam Franc Podbevšek iz Domžal in Franc Zanoškar iz Količevega. Še red Duplico je zavozil Podbevšek v brzojavni rog. Na mestu je obležal mrtev Franc Zano-ar, Podbevšek pa je hudo ranjen. Smrtno ponesrečeni Zanoškar je bil šofer in uslužbenec -i avtobusnem podjetju Hojak v Domžalah. Odslužil je komaj dveletni vojaški rok pri letalcih in je bil 28 let star. Dve nesreči v gorah. Letos je postal prva smrtna žrtev naših planin 21 letni visokošolec Sergij Gaspari iz Ljubljane. Gaspari se je podal v družbi prijatelja, zasebnega uradnika Slavka Peršiča iz Ljubljane v Kamniške planine čez Mokrico na Krvavec. Ko sta plezala 5ez »Farjev plaz« po snegu, je Gaspariju spodrsnilo in je padel v 40 metrov globok prepad. Reševalna odprema je našla visokošolca mrtvega. — Na Veliki planini, in sicer na poljskem robu, si je zlomil nogo zasebni uradnik Aleksander Glonar iz Ljubljane, katerega so prenesli njegovi tovariši v dolino in so ga spravili v bolnišnico. Dve nesreči pri smučanju v planinah. V ljubljansko bolnišnico sta bila prepeljana dva, ki sta si zlomila nogo pri smučanju v planinah. Gre za 21 letno Dano Drašler, hčerko upokoje-tiega uradnika iz Ljubljaen, in za 21 letnega Franca Pirnata, trgovčevega sina iz Ljubljane. Strojevodja dobil hude poškodbe. Cesto Je-fcica—Domžale modernizirajo. Lokomotiva, ki prevaža vagončke, se je zvrnila na strojevodjo Franca Hauptmana iz Ljubljane, katerega so prepeljali s hudimi poškodbami na glavi v ljubljansko bolnišnico. Nov telefonski vod za radijsko postajo v Mariboru. Poštni minister je odobril gradnjo posebne telefonske zveze med Mariborom in Ljubljano za radijske prenose. Kakor smo že parkrat poročali, so za radijsko postajo na Teznu pri Mariboru dograjena poslopja. Mariborska nova radijska postaja bo "oddajala v celoti program ljubljanske postaje. Šestnajsti otrok krščen na ime g. bana. Na Kozjaku štev. 89 nad Mariborom živi na majhnem posestvu družina Kristijana Polenšaka. 44 letna Polenšakova žena Marija je rodila nedavno 16tega otroka. Od 16tih otrok sta umrla dva fantka. Od živih 14 otrok je pet deklet in devet dečkov. Najstarejša hčerka je stara 21 let. Šestnajstemu fantku je bil boter g. ban po zastopniku g. okrajnem načelniku dr. Šiški. Otrok je dobil pri krstu po g. banu ime Marko. Živalska redkost. Neki šolar iz Logarovcev pri Križevcih na Murskem polju je našel belega krta in ga prinesel v šolo pokazat. Beli krt je izredna redkost. Poljedelski delavci Slovenske krajine so zborovali. V nedeljo, 16. marca, je v Murski Soboti zborovala Zveza poljedelskih delavcev. Prostrano dvorano prosvetnega doma so napolnili odličniki ter delegati podružnic Prek-murja, ki so z zanimanjem sledili poročilom posameznih odbornikov. Kakor je bilo razvidno iz tajniškega poročila, ima zveza 24 samostojnih podružnic s 14.595 člani. Vendar pa članstvo še vedno raste. K besedi so se oglasili tudi gg.: okrajni načelnik, zastopnik Kmečke -reze zastopnik Z^eze združenih delavcev, žu- pan in drugi ter so vsi vzpodbujali delegate, naj v tujini ne pozabijo rodne grude in mile Slovenije ter močne Jugoslavije in naj v tem poučujejo tudi članstvo podružnic. Najvišja cena za modro galico. Izšla je uredba, ki določa najvišjo ceno za modro galico 8.50 din za kilogram franko vagon brez skupnega davka. Zaključek kmečko-nadaljevalne šole pri Sv. Marku niže Ptuja. Dne 9. marca je bil pri nas zaključek kmečko-nadaljevalne šole. Po rani sv. maši so se zbrali v šoli učenci in farani s predstavniki na čelu. Po uvodnih besedah načelnika g. Franca Preloga so se vršili zaključni izpiti učencev drugega letnika. Vsi navzoči so z zanimanjem sledili odgovorom naših fantov, ki so se za izpit res dobro pripravili. Darilo, lepo knjigo, za najboljšega učenca je določil žreb Janezu Horvatu iz Strele 1. Po izpitih so se vrstili nagovori predstavnikov, ki so izrazili željo, da bi se započeto delo v prihodnjem letu nadaljevalo. Velika zasluga za delovanje šole gre vrlemu načelniku g. Francu Prelogu, ki s svojo vplivno besedo vzpodbuja naše fante k ljubezni do prepotrebne nadaljnje izobrazbe naše kmečke mladine. Sadjarski tečaj v Rogaški Slatini. Minule dni so imeli v Rogaški Slatini sadjarski tečaj, ki ga je priredil Prizad. Tečaj je bil zelo važnega pomena, vendar je bila udeležba skromna. Da je bila udeležba tako slaba, ni krivda v tem, da se naši kmetje dovolj ne zanimajo za sadjarsko panogo kmetijstva, marveč v tem, da je bil tečaj prepozno napovedan. Tečajniki so dobili na tečaju brezplačno hrano in Slika levo: »Scheffield«, 9100 tonski angleški rušilee, se je zatekel s poškodbami v pristanke Gibraltar. — Slika desno: Japonski zunanji minister Macuoka je na poti v Berlin in Rim, kjer se bodo vršila važna posvetovanja zastopnikov t r oz veze: Nemčija, Italija in Japonska. Na poti tja se bo ustavil tudi v Moskvi. zbogom za ta svet! ... Nič mi ne zameri! Moli zame!... Zdaj moram iti.« »Kam greš?« »V mesto. Na sodnijo.« »Da, le pojdi, le pojdi, Judež — nočem te na slabo pot speljati.« Ko strela ga je zadela beseda »Judež«. Ali ji je ušla? Ali ga je namenoma tako imenovala? »Julka, se boš še prepričala, da nisi imela biti za kaj huda name,« je dejal trpko. »Saj nisem huda — res ne,« je rekla. »Pa pojdi, pojdi, drugače postaneva še obadva omahljiva.« Izpod klobuka je vzel šopek svojih planinskih rož in ga ji je pomolil. »Ta šopek vzemi, prosim te, za spomin. Prvič in zadnjič je, da ti kaj dam. Nikoli ti ne bom več v nadlego.« Solze so jo oblile, šopka pa ni hotela in je rekla: »Ne, ne — zdaj ne — na tej poti, ko greš proti bratu... Srečno! Srečno, Tonč!« Dala mu je roko, rahlo jo je stisnil. Njegova je bila hladna kot led, njena je bila vroča. Spet ga je jelo nekaj daviti. Ali naj ji pove? Ne, ne — tiho! Ne besede ne! Drugače bi si še utegnil premisliti. »Srečno. Julka!« je dejal odločno in ko da ga gonijo psi, je odhitel po lesu dol. sami. Le toliko je znano, da je moč njihovih čet različna. Včasih šteje kaka takšna četa 20 mož, včasih pa celo 100. In teh čet je po vsej zasedeni Kitajski kakor listja in trave. Vsaj zdi se tako, ker so sila gibčni in urni. Poročevalci sodijo, da je teh čet najmanj 1000. Torej bi bilo teh četnikov najmanj kakih 100.000 mož. In teh 100.000 mož se bori zoper japonsko armado z veliko ljubeznijo do svojega naroda in z ne-ukročenim sovraštvom do vsega, kar je japonskega. Zato se jih Japonci boje kakor kuge. Povsod so japonske oblasti postavile zdaj potrojene straže. Nagla sodišča delajo tako rekoč noč in dan — ali, kakor pravi neki poročevalec — krvava sodišča sodijo in izvršujejo obsodbe kar na Svetel žarek mu je spreletel lice, pa je kmalu spet Bgasnil in lice se mu je zresnilo. »Julka,« je dejal in težko zasopel, »rad bi ušel, pa |e huda ovira, če grem in ne pričam, bo nedolžnega zajela nesreča. Ves sum se je nabral na Meležniku, toliko, la obsojen še ni. Pa ga bodo gotovo obsodili. Ali smem bežati ?« Razočarano ga je pogledala, toda molčala je. »In pri Meležniku na domu šele!« je nadaljeval. »Sinoči sem šel mimo, tak jok je bil, da bi se kamnu zasmilil. Pa tudi ni čuda! Domačija trpi, ko ni gospodarja, otroci nimajo očeta — pa Bog ve, kaj se še zgodi. Če se izognem sodniji, bom jaz kriv, če Meležnika obsodijo. To bi bil vnebovpijoč greh. — Povej mi, kaj naj Storim!« Tudi zdaj mu ni odgovorila, postala pa je bleda ko smrt. »Ženske se bolj znate obrniti kakor moški, povej mi, svetuj,« jo je prosil. »Sam si moraš svetovati, ti si pameten, ti si mož,« ie zašepetala in se zopet začela jokati. Njen jok ga je pretresal do kosti. Rad bi bil kaj rekel, pa ni spravil besede iz sebe. Čez nekaj časa šele je rekel čudno mirno: »Julka, tiho bodi — storil bom, kar se mi zdi najbolje — zate in zame najbolje. .. Zdaj pa srečno in po potrebi tudi stanovanje. Ob zaključku tečaja je prejel vsak tečajnik po lastni izbiri brezplačno trsne škarje kli pa cepilni nož. Želimo, da bi ta sadjarski tečaj rodil obilo uspehov v sadjarstvu! Požari V Jelovcu v župniji Selnica ob Dravi je uničil ogenj mlin posestniku Lovrencu čičku. Škoda znaša 25.000 din. Pretekli teden je v Bakovcih v Prekmurju posestniku Štefanu Buzeti požar popolnoma uničil domačijo z gospodarskim poslopjem. Ker se je ogenj pojavil na podstrešju v večernih urah, ko so v peči kurili, je zelo verjetno, da so se v lesenem dimniku vnele saje. škoda je precejšnja in je posestnik hudo udarjen. Na Jožefovo se je pojavil ogenj v velikem bukovem gozdu graščinskega veleposestva Slatina pri Litiji. Ogenj je zajel 12 ha gozdnega zemljišča. Gasilci, orožniki in rezervisti so nevarnost zajezili in preprečili, da se ni razširila na sosedno parcelo mladega smrekovega gozda. Škoda je zelo velika. Ogenj je nastal najbrž radi tega, ker so v bližini žgali oglje. V vasi Brod pri Krškem se je pojavil rdeči petelin v skednju Franca Stragarja. Sosedje in gasil-- c-, oteli živino in preprečili, da se ogenj ni razširil radi vetrovnega vremena po vasi. Požar , Stragarja vsa gospodarska poslopja s poljedelskim orodjem, krmo in živežem, škode je 40.000 din, zavarovalnina pa znaša komaj 8000 din. Nesrečo je povzročil šestletni sinček Tonček, ki se je igral na skednju z vžigalicami in mu je padla goreča vžigalica med koruzno slamo. 180 kg saharina ukradenega iz shrambe carinarnice. Na carinarnici v Mariboru imajo posebno sobo, v kateri shranjujejo razno zaplenjeno tihotapsko blago. Zaplenjeno monopolsko blago pošiljajo monopolski upravi v Beograd, nemono-polsko blago pa prodajajo na javni dražbi. V prvi polovici minulega tedna so opazili, da je izginilo iz omenjene shrambe 180 kg zaplenjenega sahari. na. Namesto saharina je nasul tat v izpraznjene pakete peska in žagovine. Preiskava bo ugotovila, ali je bil ta saharin ukraden naenkrat, ali pa gre za majše tatvine. Pojasnjena tatvina. »Slov. gospodar« je poročal, da je bilo v Mariboru na Pobrežju v tekstilni tovarni Hugo Sterna pokradenega v daljšem času blaga za 22.000 din. Orožniki so izsledili ter zaprli tatove in ugotovili one ljudi, ki so kupovali ukradeno blago. Zaplenjenega je bilo za 5000 din ukradenega blaga in vrnjenega lastniku. Oplenjena starinarna. V starinarnico Marije Milkovičeve v Slov. Bistrici je vlomil neki mlajši moški in je povzročil tatvino v iznosu 2500 din. Banovinski gradič Štatenberg okradla. Iz bano-vinskega gradiča štatenberg pri Makolah je bilo pokradenega perila, jedilnega orodja in raznih drugih predmetov za 10.000 din. Orožniki so prijeli tatinsko dvojico in so našli tudi precej pokradenega blaga. Od pobeglih kaznjencev ukradeno motorno kolo. Naš list je poročal, da so pobegnili Iz zaporov v Murski Soboti nekateri kaznjenci, ki so bili zaprti radi razbojništev, katere so zagrešili po Prekmurju in Slov. goricah. Nevarni begunci Belec, Šerec in najbrž Dvoršak so ukradli v Očeslavcih v občini Slatina Radenci Francu Klobasi motorno kolo. Posestniku ukradena konjska oprema. V Kapli vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu je bila ukradena posestniku Stormanu 2000 din vredna konjska oprema. Neznani vlomilci okradli sodnika. Vlomljeno je bilo od neznancev v stanovanje sodnika v Litiji g. dr. Ivana Umnika. Lopovi so oškodovali sodnika s tatvino obleke, čevljev in drugih predmetov za 6000 din. V Nemčiji kradel, pri nas obsojen. Neki Franc N. iz Gederovec v Prekmurju je bil za hlapca v Nemčiji. V odsotnosti svoje gospodinje pa ga je skušnjava premagala ter ji je odnesel sto mark in zbežal v domovino. Toda njegovo dejanje je prišlo na dan in ga je okrožno sodišče v Soboti obsodilo na Štiri mesece strogega zapora. P © s v e i u Ogromen proračun odobren za ameriško vojno mornarico in vojsko. Ameriški senat je odobril novi proračun za vojno mornarico in vojsko v znesku 250 milijard dinarjev. Od tega ogromnega zneska bo šlo 120 milijard za nove vojne ladje. Med temi bo pet oklopnic, ki bodo imele 60—65 tisoč ton in bodo največje ladje na svetu. Dalje bodo zgradili šest križark od 20 do 25 tisoč ton. To je največji mornariški proračun, ki ga je kdaj imela Amerika v mirnem času. Dalje je bil odobren kredit v znesku štirih milijard dolarjev za opremo in oborožitev armade, ki bo štela štiri milijone mož. Spominjajmo se v moEetfvah rafnih! Mlada žena umrla v Brezolah pri Račah. Zopet nam je kruta smrt ugrabila vzorno, pridno ter krščansko ženo Marijo Plečko, staro komaj 34 let. Dne 11. marca je nehalo biti njeno srce ter je mirno zaspala v Gospodu. Iskala je zdravja pri večih zdravnikih, ali vse je bilo zaman. Doživela je 12 let srečnega zakona. Bila je vedno vesele narave in smehljajočega obraza, tedenski gost njene hiše je bil »Slov. gospodar«, katerega je rada prebirala. Njeno priljubljenost je pokazal pogreb, ker spremljala jo je ogromna množica na zadnji poti in nihče ne pomni toliko pogrebcev že dokaj let nazaj. Za vse njeno trpljenje ji naj Vsemogočni nad zvezdami podeli rajsko slavo! — žalujočim naše sožalje! V lepi starosti 85 let se je poslovil od tega sveta oče posestnika Beka na Ščavnici, Simon Bek vLešanah. Vedno je cenil svoj materinski jezik in spoštoval svoj slovenski narod. Naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje! Krščanski in slovenski mladenič Alojz Me-n e d i a je umrl v 21. letu starosti v N a s o v i. Nasovski pevci in pevke so mu v cerkvi in ob grobu zapeli lepe žalostinke. Tukajšnji Slovenci želimo, da bi Nasovčani s svojimi glasovi še večkrat nastopili pri slovenskih pogrebih. Ne samo pri pogrebih Nasovčanov, temveč tudi pri pogrebih drugih apačkih Slovencev naj donijo slovenske žalostinke po p ' opališču v Apačah. Rajni Alojz naj počiva v m.ru, žalujočim sožalje! Ugleden posestnik je umrl pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. V nedeljo, 16. marca, smo položili k zadnjemu počitku tukajšnjega uglednega in nadvse ljubljenega posestnika Jožefa Jarca. Velika udeležba ljudstva pri njegovem pogrebu je pokazala, kako so šentjakobčani ljubili svojega bivšega župana. Spominjati se ga hočemo, ker vemo, kako nesebično je opravljal svojo težko službo. Njegovo življenje nam bo tudi vsem zgled, že od nekdaj je bila njegova hiša naročena na »Slov. gospodarja« in se ravnala po naukih tega našega priljubljenega lista. Na grobu se je poslovil od pokojnega domači g. župnik in g. šolski upravitelj. Pogrebci so na sedmini sledili lepemu zgledu pokojnega in zložili vsoto 150 din za novd bogoslovnico. — Rajni naj počiva v miru, žalujočim pa naše sožalje! Mati-trpinka umrla v Št. Janžu na Vinski gorit Vsemogočni je poklical k sebi zgledno družinskd mater, veliko trpinko Marijo Zagoričnikj roj. Tržan, v 40. letu starosti. Pokojna je bila vsem, ki so jo poznali, zgled tihega, veselega, pobožnega, Bogu vdanega življenja. Saj si je, draga Marija, že v svoji mladosti izbrala Mater božjo' 'o ?avetnioi pod zastavo Marijine družbef Veliko je pomagala pri krašenju cerkve, sploh je bua rajna svetel zvor mladini, kako je treba mla-• ost či5 'i prežive". Ko se je pred dobrim' «»onmj leti poročila, je bila sprejeta v III. red sv. Frani čiška, da bi tako laže izpolnjevala svoje dolžne* sti. Toda komaj par let je uživala srečno družin* sko življenje, že ji je Bog poslal težko preizkus^ njo, ko je zbolela na neozdravljivi bolezni. Iz lju-' bežni do svojih majhnih otrok, katere ni hotela zapustiti, se je večkrat podvrgla hudi operaciji, samo da bi ozdravela. Vkljub temu, da je storila vse, da bi zopet*zadobila ljubo zdravje, je bolezen le napredovala. Vdana v božjo voljo je iskala pomoči pri Jezusu v najsvetejšem zakramentu. Doy bre tri mesece je bila priklenjena na bolniško posteljo, trpela je tako strašne bolečine, da so solz« stopile v oči vsakemu, ki jo je videl. Le misel, da bo morala zapustiti svojih pet majhnih otrok, jI je grenila poslednje dni življenja. Udeležba pri pogrebu je pričala, kako je bila priljubljena. Pogrebne molitve je opravil domači g. župnik ob tekočem traku. Vendar pa se Japoncem doslej še ni posrečilo, da bi junaško, toda krvavo delovanje teh četnikov kakor koli omejili ali oslabili. Izjava princa Kono-je dokazuje, da se Japonska boji, da bi prav ti junaški kitajski čet-niki utegnili pospešiti konec vojne, toda pospešiti tak konec, ki bi pa močno škodoval časti in slavi napadajoče japonske armade. Grobovi s kurjavo. Stari Grki so polagali svojim mrtvecem »obu-lus« v grob, majhen denar, s katerim naj bi mrtvec plačal brodarju, ki ga bo spravil preko smrtne reke Stiksa v Hades, podzemlje, pre-voznino. V starih grobovih, n. pr. v egiptskih, dobivajo najrazličnejše potrebščine za vsakdanje življenje. Ti darovi • Ko je prišel domov, Jerulje ni bilo. Kar vesel je bil. Šopek je vtaknil v kozarec in ga postavil na mizo. Potem se je nedelno oblekel, nadeval v nahrbtnik nekaj obleke in perila ter je odšel. c. 10. 1 Natančno ob uri je stopil Judež v sodno dvorano. Poprej si je obleko lepo poravnal in otepel, pri brivcu se je dal čedno ostrici in obriti, za klobukom je imel nagelj: tako je bil videti ves nedelen. Usedel se je na klopi, ki je bila za priče, čisto na kraj, tako da je bil daleč od Nadvornika. Ko so pripeljali obtožence v dvorano, se je Judež od groze stresel. Vsi so shujšali, bili so bledi, Meležnik je bil ves potrt in pobit, najbolj razburjen pa je bil videti Peter, Nadvornikov sin. Očeta si ni upal pogledati, še bolj pa ga je razburjalo, ko je zagledal Judeža. Judež ga je zbadal z očmi, kakor da ga je hotel prisiliti: »Priznaj zločin! Sicer te bom jaz razkril.« Sprva se je Peter tega pogleda bal in je pobesil oči pred njim; potem pa se je drzno pomeril z Judeževim pogledom, češ: Le dajva se! Če me boš obdolžil, se bom že vedel braniti. Povedal bom, da si ti, Judež, na slabem glasu pri nas pa še sovražen si mi, saj veva, zakaj; taka priča ne velja. Da, tako bo rekel, ootem mu bo že advokat prišel na pomoč in ga bo izm^al S kratkim nagovorom je predsednik začel razpravo. Ko so prebrali dolgo obtožnico, se je začelo zasliševanje. Najprej so poklicali obtožence, že koj izpočetka sta se sporekla Mrkačev Luka in »coprnik«- Migec T i' dejal, da ni nesreče nihče drug kriv kakor Migec; Migec je njemu denar v žep pricopral in tako je nastal prepir. Migec se je branil; migal je z uhlji, da je ljudi zadaj silil smeh, se zvijal in pačil, iztegoval tri prste desnice in se rotil, da je natanko videl, ko je Luka zmaknil dvajsetak z mize, kjer so imeli kegljalci denar zastavljen, in ga vtaknil v žep. Pravičen da Luka itak nikoli ni bil. — Luka je kar gorel od jeze. Planiti je hotel na obrek-ljivca, pa mu je paznik ubranil; sicer bi bila še pred sodnijo nastala prava tepežka. Ker se Luka ni mogel Migca lotili, kakor bi bil rad, ga je pogledal s tako sovražnim pogledom, kakor da mu je hotel zagroziti: Midva se bova še srečala — in tedaj bodi Bog milostljiv tvoji duši! Ostali obtoženci niso povedali nič novega. Eden za drugim je zatrjeval, da ni kriv in da še noža imel ni. Ko je prišla vrsta na Meležnika, so mu stopile solze v oči in proseče se je oziral po ->btožencih. Zdaj je prišla vrsta na priče. Tudi te niso vedele kaj novega povedati. Vse pa je iznenadilo Judeževo pričevanje. Ko ga je predsednik poklical, se je najprej zagledal predse nekam. Ko bi nai bil prisegel, je odločno odvrnil: asistenti g. župnika iz Skal. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajne tretjerednik Vinko Krajnik s tako ganljivimi besedami, da ni ostalo nobeno oko suho. Počivaj v miru, draga Marija! Vsemo-f gočni bodi Tvoj obilen plačnik! — žalujočim ostalim naše sožalje! opisi dravska dohna Ojstrica nad Dravogradom. Ko je v začetku oktobra 1940 oda al od nas učitelj Oskar Gajst na višjo učiteljsko šolo v Zagreb, je bilo eno učitelj eko mesto ves čas prazno. Zaradi tega pa tudi zaradi velikih snežnih žametov, ko otroci niso mogli obiskovati šolskega pouka, je veliko trpel pouk na naši šoli. Po uvidevnosti naših šolskih oblasti je bila na izpraznjeno mesto 1. marca nastavljena za učiteljico gdčna Helena Herščak iz Maribora. Gdčni učiteljici vsi želimo, da bi se ves čas svojega službovanja na Ojstrici dobro počutila! — Zapustila nas je tudi splošno znana in priljubljena mežnarica Tončka Šmon in se je preselila v Špitalič. Selitev je bila zelo težavna zaradi snežnih žametov. Po zaslugi neustrašenih in odločnih ljudi pa je bila ta težava premagana. Obilo sreče v novem kraju! Ptujsko polje Ptuj. (Telovadna akademija FO in DK.) Ptujske katoliške organizacije so priredile na praznik sv. Jožefa prekrasno telovadno akademijo, ki je bila posvečena polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra H. Akademije se je udeležilo tudi več odličnih predstavnikov oblasti, tako poveljnik mesta g. major Dimitrijevič z gospo ter g. major Gregu-bič z gospo in več častnikov. Med civilnimi uglednimi gledalci je bil okrajni načelnik g. dr. Anton Farčnik z gospo, mestni župan g. dr. Remec, bivši narodni poslanec g. Marko Kranjc, gvardijan mi-noritskega samostana g. p. Miroslav Godina in še mnogo drugih. Ptujsko mestno gledališče že zlepa ni bilo tako natlačeno kot tokrat; še stojišča so bila vsa razprodana že v teku dopoldneva. Gledalci pa so bili navdušeni ob izvajanju lepo izbranega programa akademije. V zborni deklamaciji je večja skupina članov podala izpoved naše mladine, ki naj ima za cilj delo za Boga in narod. Vse telovadne točke so najlepše uspele. Predvsem so občinstvu ugajale letošnje proste vaje članov in članic; mladenke so se lepo odrezale z vajo »Večerni zvon«, gojenke pa s prekrasno podano »čebelico«. Tudi mladci so želi veliko odobravanje zlasti z igro pri mizi. Kako velikopotezna je bila ta akademija, si lahko mislimo, če je nastopilo nad 140 članov in članic FO in DK. Slavnostni govornik g. ravnatelj gimnazije Franc Alič je tako navdušil množico, da je ob koncu njegovega govora kot iz enega grla zapela himno »Hej Slovenci!« Govornik je dejal, da se mora vsak član katoliških organizacij izobraževati, da bo lahko dela! za Boga in narod. Poudaril je, da je naša mladina vedno pripravljena braniti narod in domovino in, če treba, iti po ono, kar nam po jeziku in krvi pripada. Večkrat je prišlo do navdušenih vzklikov Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu namestniku. »Meni ni treba prisegati — ni za kaj.« »Vsaka priča mora priseči,« je zahteval sodnik. »Jaz nočem pričati, povedal bom kaj drugega.« »Kaj pa? Nikar nas ne zadržujte!« Tedaj je Judeža spreletelo po vsem telesu; začel se je tresti, težko je sopel, goltal je, kakor da ga duši, večkrat je začel: »Ja — ja — 'az . ..« — pa ni mogel naprej. Nazadnje je z vso silo bruhnil iz sebe: »Jaz sem ga. Jaz sem Tinča zaklal.« Ko bi bila strela z jasnega neba udarila v sodno dvorano, ne bi bili ljudje mogli biti bolj iznenadeni in zaprepaščeni. Nekaterim je ušel kak vzklik; tisti, ki so bili blizu Judeža, so prestrašeno zastrmeli v njega, Peter je zazijal, Meležnik pa si je oddahnil, kakor da ga je pravkar izpustila mora. Župan se je vzravnal, porogljiv smehljaj mu je zaigral okoli ust. Medtem se je Judež spet usedel, z lakti se je uprl ob kolena in zakril obraz z rokami. 'Kdo je ta?« so se spraševali zadaj meščani, ki so prišli razpravo poslušat. »Pcdkrajški Judež je,« so drugi odgovarjali. Po dvorani je hruščalo kakor v velikem uljnjaku. Ko se je poleglo prvo razburjenje, je predsednik poklical Judeža: »Rebernik Anton, ali vam je resnica? Ali ostanete pri tem, kar ste rekli ?<- Slovenske gorice lira^e tedenske novice Tisoč Jugoslovanov je izročila francoska vlada Nemcem zaradi pomanjkanja živeža. Gre za tiste Jugoslovane, ki so se borili v španski državljanski vojni na strani rdečih in so po polomu rdečega režima pribežali v Francijo. Nemčija bo te Jugoslovane uporabila za razna dela. Bivši predsednik avstrijske vlade dn Kurt Schuschnigg, ki je bil po priključitvi Avstrije k Nemčiji v internaciji (priporu) na Dunaju, je bil preseljen v neko majhno vasico na Bavarskem. Sovjetska Rusija je na svečan način izročila Madžarom 56 honvedskih zastav, katere so Rusi Negova. Higienski zavod v Ljubljani je priredil pri nas od 8. do 13. marca zdravstveno-socialni tečaj. Bil je nujno potreben. Zaščitna sestra gdčna Mastnakova in njena tovarišica sta imeli več zelo poučnih predavanj o negi dojenčkov in o nevarnejših boleznih: rak, jetika, pasja stekiinaVsvoječasno zaplenili honvedskim polkom, davica; slednje Je imel g. dr. Sokolov, banovin-f Po vsej Italiji so slavili zadnjo nedeljo slovesno ski zdravnik. Predavanja so bila ponazorjena s J 22 letnico fašistične stranke, skioptičnimi slikami m filmi. Bila so zelo dobro' obiskana, vsi so jim z velikim zanimanjem sledili, f Obsedno stanje v nekaterih turških okrožjih je Cez dan sta obe sestri obiskovali naše družine, £ zopet podaljšano za tri mesece, kjer imajo majhne otroke in bolnike, ter sveto-f Zastopnik sovjetskega zunanjega, ministra Vi-vali vse potrebno in tudi praktično kazali. Nare-Jšillski je y nedeljo sprejel turškega poslanika v dili sta 85 obiskov pri zelo slabem vremenu in< slabi poti. Nazadnje je bilo bogato obdarovanje J revnih mater. Darila je pripravila s pomočjo društva »Prijateljev Slovenskih goric« gospa podba-nova Klara Majcenova in jih poslala. Vsem, ki so' Moskvi. Baje se dela na nenapadalni pogodbi med Rusijo in Turčijo. Japonski zunanji minister Macuoka je v nedeljo popoldne prispel v Moskvo. Pozdravili so ga za- k tako lepo uspelemu tečaju pripomogli, bodi tujstopniki sovjetskega zunanjega ministrstva. Pred- izrečena prisrčna zahvala. vidoma bo Macuoka nadaljeval pot v ponedeljek Sv. Andraž v Slov. goricah. Dve vrli družini staj zvečer, in sicer verjetno najprej v Rim. nedavno slavili 25 letnico poročnega dneva, in si-J Pro^ koncu minulega tedna je sprejel vodja cer: Janez in Ana Nedeljko in Štefan in Otilija^Nemčile Hit]er ob navzočnosti nemškega zuna-Nedeljko, posestniki v Vrtomarcih Primerno se-i Jministra Ribbentropa madžarskega zuna-danjemu težkemu času je bila proslava bolj v cer-i J B . . _ , . kvi s sv. mašo in skupnim sv. obhajilom vseh dru-in-)6&a miniatra Bardossyja. žinskih članov. Obe družini sta zgledno krščanski; 5 P« podatkih iz nemških službenih krogov znaša, v njunih hišah je »Slov. gospodar« na prvem me-} jo celokupne angleške izgube zaradi nemških le-stu. Vsi dobro misleči žuoljani žele slavljencem> talskih napadov, ki so se v povečanem obsegu pri-še dolgo vrsto let srečnega družinskega življenja J ¿eii lani septembra, doslej 25.000 mrtvih in 35.000 tja do zlatega, oziroma bisernega poročnega dne-i ranjenjh Vil I - T")fl i A Tmiflul 7a nntrohn nrtimira hncrtfllnvifl \ ... Angleška trdnjava Gibraltar v južni Španiji je va! — Da je zmisel za potrebo novega bogoslovja res prodrla v naše dobro, verno ljudstvo doka-, ter preskrbljena za 18 mesečno ob- zujejo zbirke ob veselih m žalostnih priložnostih, j ■ , J 1 J Tako so pogrebci na sedmini za našim vrlim in J leganje. prerano umrlim možem Janezom Fekonjo v Smo-J Angleži poročajo, da so prispele v Anglijo prve lincih zbrali 70 din, svat je Ceh Frančeka in Ma-itako zvane ameriške »leteče trdnjave«. Ta ogrom-rije v Hvaletincih prav tako 70 din za novo bo-^na letala imajo po štiri motorje, dolga so po 20 m goslovje. Bog živi darovalce! — V marcu so se^jn gjroka po 30 m. Imajo veliko nosilnost in mo-vršile štiridnevne duhovne vaje za naše ženstvo ^ • preleteti velikanske daljave brez prestanka. pod vodstvom g dr Alojza Tomca, salezijanca iz i A le5ko ,etalstvo je dobilo doslej 3600 letal Celja. Mogočna beseda g. voditelja je segla vsem ^, ' globoko v dušo. Bog daj trajen uspeh — g. vodi-112 Amenke- telju pa prisrčni: Bog plačaj! i Južnoafriške čete so zavzele abesmsko mesto Apače. V marcu smo imeli pri nas celo prese-f NeSeli' ki je eno izmed treh največjih italijanskih ljevanje. Razen učitelja Lobnika, ki smo o njem<>oPonse v Abesmiji. že čitali v »Slov. gospodarju«, je bila po prošnji i Največji nemški križarki »Scharnhorst« in prestavljena učiteljica Magda šoukal. Odšla je vi»Gneisenau« (26.000 ton) križarita po Atlantskem Mokronog. Bila je voditeljica Dekliškega krožka oceanu in povzročata angleški mornarici velike in zavedna slovenska dekleta so ji za njeno delofsjjj.^^ zelo hvaležna. — V Ljubljano se je odselil po last-1 Na p0