55
Slovenskim vinorednikam!
Veliko lepiga, sosebno kar je našim kmetovavcam koristnima, sim že v Novicah bral. Učeni možje, razumni kmetovavci, in clo prosti kmetje so svojim rojakam po Novicah marsikaj pokazali, kar poprej ni bilo sploh znano.
Po vsih straneh naše ljube dežele se umni možje vsak po svojim znanji ženejo, ter gledajo, svoje skušnje po Novicah razznaniti, si pridelke množiti, boljšati, jih žlahtniti. Ta izgled me je podbodil, tudi svojo mervico na oltar domovine položiti, ter svojim rojakam priobčiti, kar sim mnogo let v vinoreji skusil.
56
Žlahtne in zdrave so štajarske vina, po širokim slovijo, in se visoko cenijo, posebno kar jih je iz spodnjih krajev. — Pa tudi vina nad Celjem imajo svojo vrednost, so berž še sladkeji, ko dolenske, desiravno ne tako močne; in skušnja me je izučila,de se dajo v zgornjih krajih tako zboljšati, de celo robo spodnjih krajev prekosijo.
Njih Cesarska Visokost, svitli JVadvojvoda Janez, čelovodja kmetijske dražbe na Štajarskim, so nam Šta-jarcam razun velikih velikih dobrot tudi to skazali, de so v nemškim Gradcu velik vert omislili, v kterim se drevje in tersovje vsaciga plemena iz mnogih ptujih dežel plodi. Iz tega verta dobi, kdor hoče, prav dober kup, kar meni, de mu v njegovo kmetijstvo kaže.
Mnogoteri meni, de se naši zemlji le stvari prilezejo, ki so že od nekdaj tukaj, in de bi s semeni in rastljinami ptujih dežel tudi ptujo zemljo, ptuji zrak, ptujo toploto dobiti mogli, ako želimo takošno blago pridelati, kakoršno bi se ptujim primerjati smelo: — ali jaz sim se prepričal, de se ljudje sploh, kakor v mnogi drugi, tudi v ti stvari debelo motijo.
De si je namreč ravno vino nad Celjem, sesebno v Klošterski komisii, in pri sv. Martinu na Paki tako dobro, de naši oštirji vsak polovnjak tega po dva, tudi po štiri goldinarje dražji plačajo, kakor ga iz spodnjih krajev že pod streho dobijo, — in tako obsto-joče, de se tudi štiri leta stare vina, in celo od slabih letin dobijo (celo vino 34. le'ta tega kraja se še dandanašnji dobro nosi), sim vunder sklenil ga še zboljšati. Mislil sim: Ako se v tem kraji samuč iz beline, li-povšine, brajde, in nekaj maliga zelenike in iuten-beršine taka roba dobi, kakošna kaplica me bo še le doletela, ako si vinograd s tertami iz Graškiga iz-gledniga verta zasadim. Kakor sklenil, sim storil. V letu 1843 vzamem v roko Trumerjevo knjigo „KIassificft-tion der steierm. Rebensorten" imenovano, ter si iz Gradca dobim tertnih sadežev s prav lepimi koreninicami, 100 za pol tretji goldinar od takih sort, ktere sim v ti knjigi narbolj pohvaljene bral, namreč: šipona, rabulino, javor, plavca, španjala (Gutedel) vsih sort, tično, lutenberšino,kadarko,mušico zeleno in sivo, muškat, rudečiga, černiga in rumeniga, sipo (Zimmettraube), debeli refošk (rothstielig Dolcedo) mavrovno, laški moder, rivček (Walschriesling) bur* gunder, žlahtno mušico (Kievner) belo in černo, m o s 1 o v i n o, ( Veltliener) t r a m i n c a, rudečiga in beliga, klešica(Ortlieber), šopotno, kavko, mavrovno (friiher blauer Portugieser), rabulino (Kollner). *) Z vsimi brez razločka sim celo po domače ravnal, jih po domače gnojil in rezal, in sim v letu 1846 od 80 tert 40 pintov sladkiga vina dobil, ktero je v rožnim cvetu 1847 po Hofnerjevim vinomeru 8 stopinj tehtalo, de si ga je ravno tako malo vkup bilo. — V letu 1S44 pa sim iz gori imenovaniga, Graškiga verta 1280 žlahtnih tert dobil, izmed kterih so nektere že lani tako pridno rodile, de sim cel polovnjak vina iz samiga žlaht-niga grozdja naprešal, ki je že zdaj tako močno sladko in dišeče, de se ga ne bojim nar slovečišim štajarskim vinam primeriti, ki so od lanjskiga leta večidel kislobne.
Zmed teh tert pa je perviga priporočila vreden šipon. V vinoreji, to je, v dostavku, se mu krivica godi, ker se reče, de je v zemlji in zraku tako zbir-ljiv! Jaz sim se prepričal, de je kralj štajarskiga ter-sovja, ker on sam le vinu pravo moč, obstoječnost, in prijeten duh daja, in bi zavolj tih lastnost naše vina veliko zboljšal in požlahtnil.
*) Ti  tertni  perimki   so  iz   doklade  slavne   Vertovcove >»npreje._____________________________Pisatelj,
Šipon dozori ob sveti Terezii z našo lipovšino; je posebno v težki zemlji, v gnojni ilovki rodoviten, kakor ona; ne pozebe tako rad, in tudi ob cvetu se bolj zderži. — Povsod, kjer sloveče vina imajo, ga je tri četerti v goricah. V Bistriškim Brantnerji ga je več ko polovica, ki mu moč in duh daja , sladkost pa ima od španijdla.
V Radgoni, Lutenbergu, spodnjih Halozah, v Pekerjah, na vogerski in hrovaški meji, v Bistrici, po celim Poherji je večidel šipon, in ravno zato te vina toliko slovijo.
Ker on tedaj povsod dobro stori, ako je ravno v spodnjih krajih ilovka, po Poherji pa pešnata zemlja, se očitno vidi, de ne more tako zbirljiv biti.
Tudi vse druge plemena tert, ki sim jih zgorej imenoval in ktere sim tudi skušal, se zamorejo zavoljo rodovitnosti in posebne sladkosti in tudi moči priporočiti , posebno za združenje s šiponovim vinam , v tistih krajih, od koder ga naši oštirji poleti vozijo, kadar na-šiga zmanjka, ker je za drugo sicer zdravo, pa v per-vim letu tako kislo, de bi na solato naj bolj veljalo! —
Kmetovavci! ker se zdaj vsak grič ternja čisti, in s tersovjem obsaja, imamo v malo letih veliko vina pričakovati! Ker se bo pa le posebno dobro vino lahko prodalo, hitimo tedej svoje gorice z boljšimi tertami ob-saditi! Sej se to brez zgube in brez velikih troškov lahko izpelja.               (Konec sledi,)
60
Slovenskim vinorednikaim!
(Konec.)
Kdor si gorico na novo zasaditi hoče, naj si omisli že ukoreninjenih tert, kterih si v Gradcu lahko zbere, 100 za 2 gold. in pol. Kdor pa hoče svoj stari vinograd ečasama poboljšati, naj vsako leto tisto staro tersovje, ktero drugo leto pogrobati misli, in ktero to leto celo malo dobička obeta, počepi ali popelca, in obljubim mu, de bo že pervo jesen grozdje na novim žlahtnim tersu vidil; tode dozorelo mu še nebo. Spomladi pa pride ta terta na versto, grobati jo.
Gospodar bo brez škode, ker ima že v drugim letu močen žlahten ters, ki mu bo gotovo dolgo v veselje, ke'r prece'p rodovitnost terte na deset let neizrečeno povzdigne! Ker pa neki kopači pelcan kerhek ters radi vlomijo, se to privarje, ako se dolga rozga za vcep vzame z petimi ali šestimi očesi in tako ters pelca in pogroba ob enim.    Odkoplje  se tedaj ters prav globoko
v zemlji, se kakor mlado drevce na gladkim zlaku odreže , in se kakor zagozda ravno pod enim zdravim očesam obrezana pelcka ali v cep v stari razklan ters dene. Zdaj se žlaku pelcovanja terta z verbovo vitro močno povije, se položi žlahtni ters, ki ima kakih pet skepov, po jami, se mu da spodaj in zgoraj živeža za več let (le nikar živ i ga gnoja, raji gnojne persti ali važ) se pri kraji jame lepo ravno gor osloči in za-kople. Tako bo ters že pervo jesen zrelo grozdje prinesel, in vinorednik ne bo kaplje vina zgubil, temuč si se za dolgo časa rodoviten in žlahten ters perpravil. Bolj navadno pa je še pelcovanje z rozgami, ki imajo le dve očesi, ktere se pa drugo spomlad grobati morajo. Vsaki priden gornik, vinogradnik L Vence rl) razume cepljenje, in bo vedil, de se rozge od popolnama dozor-jeniga ne pozebljeniga tersa vzeti morajo, ktere so od reza do pelcovanja za tri perste v vodi stale, ali pa v zemlji do pol zakopane biie. Nar boljši čas je za to delo, okoli sv. Filipa, kadar je mesec tri ali štiri do osim dni star, in terta že tako žene, de se iz nje voda vlije, če jo odrežeš.
Cepič ali rozeg za pelcovanje se lahko dobi v C elji pri gospodu Vokavnu, peku, ki je pervi vinorednik našiga kraja, potem v grajšini Šeneški, pa tudi jaz jih od šipona celo lahko tavžent pogrešim.
Res je, de skorej vsako pleme tert po svoji natori drugo zemljo in delo tirja; de je torej na gorkoto zraka in natorno lastnost terte gledati, ker bi po tem takim vsaki ters rodoviten bil; ali tega se nima nikdo bati, ker jaz od samih rodovitnih plemen tert govorim, ktere se v naši zemlji dobro obnašajo. Akoravno sim imenovane plemena vse po naši navadni šegi obrezoval, je vunder vsako z našo rodovitno lipovšino vred rodilo, manj pozeblo in tudi v cvetu bolj zderžalo, kot ona. Sčasama pa bomo že tudi zvedili in se naučili terte, vsako po njeni lastnosti, v svoj veči dobiček obrezovati in obdelovati.
Ni tedej pravičniga izgovora, de bi naših tert za imenovane boljši ne zamenjali, tudi ne, ako bi se zavolj natornih zaderžkov tam pa tam kake kaplje manj pridelale. Kaj de, če bi ga bilo nekaj manj, ko se bo pa to veliko dražji prodalo; in ako se hrani,bo še v petih, v šestih in še v več letih žlahtno vino, kakor olje, v resnici v krepkost in pravo zdravilo starčkam.
Lahko de veliko umnih vinorednikov to vse bolj ve, kakor jaz. Razumniši od mene prosim, de mi naj ne-zamirijo , de jim znane reči pregrevam. Ker pa v našim kraji še vinoredniki tega sploh ne vedo, in vender spomladi tako skerbno v goricah terte cepijo (pelcajo) se ve, de v nevednosti le zeleniko iz vinogradov režejo, in v njo veliko slabši lipovšino cepijo, ker jim zelenika prekislo vino daja; pa ne vejo, de je ravno zelenika v našim kraji še nar žlahtniši terta, in akoravno vsako leto popolnama ne dozori, vunder vinu tisto moč daja, ktera ga terpeče in žlahtno stori. Zatorej domače vinorednike prosim: naj se po mojih besedah ravnajo, in ako bi eden ali drugi želel tako novo tersovje vidi-ti, ali njegovo vino okusiti, naj se mi oglasi. Vselej me bo najdel pripravljeniga mu ters pokazati in mu vina pokusiti dati!
V Braslovčah  10. sušca 1848.
Anton Ivoderman, *) učitelj Braslovške šole.
61
*) Pisatelju tega sostavka, pridnimu tovaršu Štajarske kmetijske družbe, se bo, kakor smo slišali, pri občinskim zboru v Gradcu 6. dan maliga travna tega leta za sadjo- in vinorejo sreberna svetinja podelila.                   Vredništvo.