rzr: i tlevensld dnemil^^
▼ Združenih državah
Velja za vse leto - . Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
GLAS NARODA
n
ListrsIovensKihidelavcev v Ameriki.
The largest Slovenian
the United States.
IgWfH every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
%
Da9r bf 1
!;
t Sundays 3
r . 1
telefon: CORTLANDT 2876.	Entered aa Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at	New York, N. Y.,	under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 2876.
no. 80. — štev. 80-	NEW YORK, MONDAY, APRH. 6. 1925. —	PONDEUEK, 6.	APRILA 1925.	volume xxxm,	— LETNIK XXXm.
GERALD CHAPMAN JE
BIL SPOZNAN KRIVIM
Znani bandit Gerald Chapman je bil spoznan krivim umora po prvem redu. — Dolge ure čakanja. — Chapman je skrivnostna osebnost, ki ni še nikdar pojasnil glede svojega izvora. — Bil je zločinec osemnajst let. — Dostikrat so ga že prijeli.
HARTFORD, Conn., 3. aprila. — Gerald Chapman je bil danes spoznan krivim umora po prvem redu.
Gerald Chapman ni zjutraj še vedel za svojo usodo. Dvakrat je prišla porota v sodno dvor* 10 po nadaljne informacije. Zjutraj pa je proglasila svoj pravorek, da je Chapman kriv umora po prvem redu.
"Dne 25. junija, pred solnčnim vzhodom, v notranjosti obzidja in v navzočnosti wardena ali njegovega pomočnika, bo Gerald Chapman obešen za vrat, dokler ne bo mrtev."
Tako se glasi sodba sodnika, izrečena po pravo-reku porote, ki je spoznala Chapmana krivim u-mora po prvem redu. Porota je obstajala iz samih Yankee-jev iz Connecticuta, ki so poslušali razprave devet dni ter porabili sedem ur in pol, da dosežejo pravorek.
Dramatičen trenutek je nastal, ko je sodnijski uradnik vprašal načelnika porote:
—	Gospodje, ali ste dosegli pravorek?
—	Da, — se je glasil odgovor načelnika porote.
—	Kako se glasi ?	»
—	Kriv umora po prvem redu.
Na obrazu Chapmana ni bilo opaziti niti najmanjše izpremembe. Igral je vlogo izvanrednega krimihalca prav do skrajnega konca. Sele pozneje, ko 30 ga prevedli nazaj v njegovo celico, je izgubilo njegovo lice maski sličen izraz. Zaničljivo se je nasmehnil.
Sodna dvorana je bila v trenutku proglasitve razsodbe prenapolnjena. Večina navzočih je obstajala seveda iz žensk, ki so zrle na obsojenega kot so zrle v starih časih rimske dame na gladijatorje, ki so šli v gotovo smrt.
Zanimiva stvar pri tem je, da stane državo Connecticut vsak posamezni obed slehrnega porotnika v tem procesu štiri dolarje, kajti gospoda si je privoščila najbolj izbrane jedi.
Po proglašenju razsodbe je izjavil načelnik porote, da so porotniki prisegli med seboj, da ne bodo razpravljali privatno, kako je bil dosežen pravorek.
Ko so privedli Chapmana nazaj v njegovo celico, je prišel k njemu njegov glavni zagovornik Groehl ter mu rekel:
—	Zal mi je, Chappie.
-— Vse dobro, sodnik, — se je glasil odgovor. — Storili ste vse, kar ste mogli.
Ko so ga nekaj časa potem zopet privedli v sodno dvorano, da čuje sodbo, je rekel: — Nisem pričakoval ničesar drugega. Porotniki so imeli predsodke in obsojen sem bil vnaprej. Ljudje so napravili iz mene nekakega super-bandita. Niso obsodili zato-ženega. Obsodili so človeka po imenu Chapman.
Pozneje je izjavil:
—	Moral sem se boriti proti ambicijam državnega pravdnika, proti bogastvu Sheanovih in proti predsodkom javnega duha, ki je napravil iz Geral-da Chapmana bandita prve vrste.
Proti večeru so prevedli Chapmana v državno kaznilnico, iz katere ne more pobegniti niti s po-4 močjo svojih prijateljev.
Premier Herriot v dvojni nevarnosti.
Francoskemu ministrske mu predsedniku preti dvojna nevarnost. — Beg kapitala iz dežele bo najbrž posledica sklepa, da se uvede davek na kapital. — Soci-jalist zahtevajo tak davek. — Herriot je objavil, da je zatrdno sklenil uravnati proračun.
PRIMERNA IZJAVA SEN. BORAHA
Sen. Borah je odločno nastopil proti podrobni zveni kontroli ter posvaril vlado pred posebnimi agenti, ki se vtikajo v najbolj, intimne domače zadeve. — Odlčno je proti vsakemu kršenju prvotne zvezne ustave.	x
PARLZ, Francija. 5. aprila. — Ministrski predsednik Ilea-rit je obdavčil kapital. Tekom zadnjih par mesecev, ko je skušala vlada rešiti delikatni finančni položaj.
Ministrski predsednik je zapo-eel vratolomno igro, lcoje namen je nadaljni obstoj njegove vlade. Čeprav je njegova moč v poslanski zbornici oslabljena, razpolaga še vedno z večino. Glasovanje senata ^lede davka na kapital je pro blematično. Resnični boj glede tega predloga se bo vršil izključno le v senatu.
Ja^-no mnenje je negotovo, a se bo brez dvoma kristaliziralo jutri, ko bo prejšnji predsednik francoske republike Millerand zopet vstopil v politiko kot senator L', department a Seine. Ker je Herriot izsilil njegov izstop iz vlade, upajo njegovi prwtaiii, da se bo vsled tega izvršil velik preobrat. Ilerriotu je v^led teg^, namenjena težka naloga.
—	Imam dva določena predloga, kojih sptejem zahtevam, p redno se lotim nujnih finančnih problemov, — je rekel Herriot poročevalcu nevvvorškega "\Vorlda'\
—	Prva zadeva je sprejem sedanjega proračuna. To je prvi proračun, ki ga je imela Francija izza vojne in veiled tega prvi izenačeni proračun.
—	V drugi vrsti je treba sprejeti princip, da ne sme Francija flotirati nikakih nadaljnili posojil, domačih ali inozemskih. Denar, katere-ga potrebuje francoska vlada, ie treba, je Treba dvigniti direktno doma. ue pa potoni iposoijil inozemskih bankirjev.
Čeprav ni izjavil Herriot tega direktno, je vendar znano, da je davek na kapital temelj novega davčnega p-rogTama, katerega bosta predlagala on in novi finančni rainLstter, Anatole de Moiasie. Davek "bo najbrž znašal deset od-sotkov celega zbranega kapitala. To je sklenila pred tremi dnevi soeijal i stična stranka, 'ki je glavna podpornica vlade Ilerriota.
I)e se prepreči neposredno po pnanjkanje denarja, bo vlada brez dvoma (tudi predlagala avtoriza cijo.j da izda Francoska banka, če bi bilo potrebno, več kot 43 tisoč milijonov frankov papirnatega denarja Ta večji izdatek naj bi se pokrilo. ikakorhitro bi dobila država davek, naložen na kapital
Vsi konservativni li^ti so vpri-zorili pogon proti davku na kapitalu. še predno je vlada ob j a vila svoj načrt.
"Temps" je izjavil, da je sprejela vlada socijalistični program v svojean splošnem napadu na kapital. "Journal Industrielle" pravi. da bo davek na kapital direktno izzval znižanje vrednosrti franeoskesga denarja.
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim prijateljem
FRANK SAKSER.
Parnik Columbus nasedel.
BREMEN, Nemčija. 2. aprila Parnik Columbus Severonemške ga Llovda, ki se nahaja na poti od tukaj v New York, je v Weser kanalu nasedel na pesek. Zvečer ko bo (nastopala plima, sbo par-D nik najbrž zopet aplovljen.
CHICAGO, 111., 5. aprila. — Naša prva in najvišja obligacija je tukaj v Ameriki in glavna stvar je odvzvati se pozivu, da se uredi domače razjnere, — je izjavil senator Borah, načenik senatnega komiteja za zunanje zadeve, tekom ostrega napada na nadaljno centralizacijo ali osredotočenje vlade v Av^ashingtonu.
—	Najboljše jamstvo mednarodnih odnošajev je močna, prosta, neodvisna Amerika, katere ne vežejo nikaki kontrakti, — je rekel i epublikanski senator iz Idaho..
Izjavil je, da pomenja koncentriranje vse vlade v Washingtonu kršenje osnovih pravic državljanov ter tudi kršenje prvotne ustave, kot so jo zamislili očetje naše dejžele.
Rekel je: —	(
—	V vseh odnošajih med stariši in otroci, v družini ni ničesar zadosti privatnega ali svetega, kar bi ne bilo izpostavljeno hinavskim očem špecijalnega agenta.
—	Prepričan sem, da smo si pridobili pravico posvetiti nekaj svojega časa skrbem in brigam I 1 3,000,000 ljudi, ki so združeni pod to zastavo in kojih sreča in blagobit sta glavni temelj blagostanja te republike.
—	Več kot deset tisoč milijonov dolarjev smo posodili inozemskim vladam, ki nimajo niti najmanjšega namena odplačati ta dolg. Prispevali smo več kot pet tisoč milijonov dolarjev za različne dobrodelne svrhe v inozemstvu. Po vsem, kar smo storili za Evropo in druge dežele, nismo zahtevali niti aneksi j, niti vojne odškodnine. Le vsled Dawe-sovega načrta smo se iznebili vsaj za nekoliko velikih bremen versaillske mirovne pogodbe, sklenjene v uri blaznosti. Kljub vsemu temu prihajajo k nam govorniki, ki nam pridigajo in pripovedujejo, kakšne dolžnosti imamo napram svetu.
Slovesno izjavljamo, da je naša glavna dolžnost tukaj v Ameriki, da mora biti naša glavna briga naš lastni narod in da je skrajni čas, da se popolnoma resno posvetimo domačim razmeram. Miru ni mogoče zagotoviti s tem, da predamo svoje lastne in bistvene interese.
—	Naš poljedelski problem, naše transportacij-sko vprašanje, regulacija naših velikih naravnih monopolov, premoga in vodne sile, divje in ekstra-vagantne tendence vlade, narodne in državne, so bolezen vseh republik, divjanje zločina, zavarovanje lastnine in človeškega življenja, — vse to zahteva posvetitev duha in srca kot so ga kazali oni, ki so zgradili to republiko.
Najbolj usodepolna zmota pri vsem tem pa je, da skuša vsak posamezni, ki hoče uveljaviti nekaj novega, izpremeniti ustavo tako kot pri j a njegovemu okusu in razpoloženju.
—	Po mojem mnenju pa nima nikdo pravice izpremeniti temeljev ustave, na kateri temelji naša velika in mogočna dežela.
—	Gotova skupina ljudi skuša uveljaviti pravo avtokratično in birakratično vlado, kot je nikdar niso domnevali očetje naše republike." To je najbolj potratna, neznosna in neuspešna oblika vlade med vsemi oblikami, kar jih je kedaj mučilo človeški rod.
—	Glavna napaka pri tem pa je, da se podmini-ra ter direktno uničuje zaupanje vsakega državljana glede izvršitve vseh dolžnosti državljanstva. Pravica in avtoriteta naroda, da upravlja svoje lastne zadeve, posebno državne in lokalne, je dražja^ kot so vsa bogastva sveta. To je edini, resnično demokratični princip v vsem našem vladnem ustroju.
Nove svobodščine angl. dominijev.
Angleški dominiji so si pridobili novo svobodi-Ščino v zadevah Lige narodov. — Nova Zelandija in Canada bosta dobivali v bodoče vsa sporočila direktno od Lige narodov.
Premogarski štrajk v West Virginiji.
Strajka se bodo udeležili tudi neunijski premo-garji. — Štrajk bo jutri izbruhnil. — Majnarji v državi Ohio nameravajo prenehati z delom. Zastopnik predsednika Johna L. Lewisa.
ŽENEVA, Švica, 5. aprila. -Trije angleški dominiji so v teku štiri in dvajsetih ur vprdzorili korak za uveljavi j en je neodvisnosti od Anglije, v kolikor se tiče stvar inozemskih odnošajev ter stikov z Ligo narodov.
Xova jZelandija je včeraj olici-jelno mtprosiln Ligo. -naj pošlje v bodoča vsa poročila darektno ministrskemu predSed. v Wellington, mes£.o koilonijalnemu uradu v Londonu.. Canada je na sličen način naprosila, naj se pošlje vsa slična poročila, v Ottawo ali pa na naslov di\ Kiddella. posebnega odposlanca Canade v Ženevi.
Treftji dogodek v tem oziru se je za vršil., ko je včeraj zvečer Irska podpisala opijski dogovor. Podpisan je pogodbe samoposebi je bilo malenkostno, kajti dublin-ski odposlanec je več kot enkrat izjavil, da smatra pogodbo za ničvredno.	T "S?
Ac-ija je bila vprizorjena v namenu. da št1 napravi iz tele zaile-ve nekak '4fait accompliali zavrženo dejstvo. vspričo izjave Anglije, da imajo dominiji pravico apelirati pri Ligi -proti sklepom Anglije, če bi se jim zdeli krivični.
V prejšnjih časa h je vrinila Anglija v vsak dogovor klavzula, da so Anglija in dam i ni j i eno in isito. da so vsi sfe-ipaj vezani od sklenjenih potrodb.
Akcija Xove Zelandije in Cana-
BELLAIRE, O., 3. a.prila. — Veliki štrajk premogarjev v West Virginiji se bo najbrže razširil na državo Oiiio. Tozadevno -izjavo je podal osebni zastopnik predsednika U. ML W.. Van Bittner. ki je dospel danes sem.
Panhandle okraj je namreč pod jusrisdicijo vtehodnega ohi^kt-ga peni okraja.
Predsednik vzhodnega o 1 uj.sk e-ga pod okraja Frank Lrdwinka je rekel, da je dobiil iz "\\Vst Virgi-nije več prošenj, da bi pozval na štrajk tudi tamošnje neunijske delavce.
V Paadiamdle okraju je 22 ne-unijskih rovov, v katerih je zaposlenih skoro štiri tisoč nio/..
Lev i n k a in Bittner sta izjavila, da bodo v torek zaštrajkali mogarji po vseh neunijski h pre-mogovnifcim West Virginije.
Kapitalisti nočejo ničesar slišati o kakili pogajaaijih.
de je bila vprizorjena popolnoma. ^ neodvisno od Anglije.
Te prošnje so vzbudile precejšnjo senzacijo a- krogih uradnikov Lige narodov, ki so se spomnili zgodovinske pripombe polkovnika II o us a na mirovni konferenci v Versailles, da pomenja posamezno glasovanje angleških dominijev v Ligi pričetek razkroja angleškega imperija.
O Xovi Zelandiji se je vedno domnevalo, <ia je orodje* angleškega zunanjega urada in da niso ljudski sklepi prebivalstva Nove Zelandije nič drugega kot peeat odlokov angleškega kolonijalnega urada v Londonu.
Stroški prohibicije.
WASHINGTON, D. C.. 3. apr. štric Sam namerava izdati v tekočem letu eelih šest in petde^t milijonov dolarjev za izveden je prohibicije, ^soglasno z izjavami utadinikov zakladniškega urada, ki sestavljajo proračune za obrežno stražo, carinsko službo in proti ibieijki department.
Xova vojna, katero bo vojevala v tekočem letu obrežna služba proti tihotapcem žganjem ob vseh obalah, bo izdatno povečalo stro-" izvedenja" prohibicije.
na dominija. ojih zunanje zadeve vodi angleški kol oni j aim urad. Južna Afrika pa bo najbrž v kratkem sledila vzgledu drugih dominijev.
Uradniki lig« izjavljajo, tudi, da bo v toku štirinajstih dni angleški miniver za zunanje zadeva Austen Chamberlain iznova potrdil prejšnje angleško ugotovilo, da je. ostal štart.us angleškega imperija neizprefraenjen, kljub razvojem. ki so se pojavili v zadnjem času.
Xjegory namen je oči vi dno ustaviti takozvano decentralizacijo,
Indija in Južna Afrika sta edi- ki se je pojavila zadnja čas.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU.
■o naše eene tlodaSa:
JUOOILATUA:
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50
Pri nakasllili, Id znm&ajo manj kot kot a 11 centov zrn poštnino in drage stroSke.
Baspoiilj« na zadnje pošte In bpfatfajo "P«
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE^
200 lir .......... $ 9.40	500 lir...........$22.50
300 lir .......... $13.80 1000 lir........... $44.00
kot Mt lir
Pri naročilih, ki našajo sa poštnino in drage stroške. Razpošilja na sadnje potto la t Trota.
Za poUfljatve, ki presegajo PETTISOO DINABJKV ali pa DVATISOfl LIB dovoljujemo po mogoCcootl Be pooebea popust. Dinarjem in Unm sedaj ! b tega raslega nam al
POŠHjJATVE PO BBZOOAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO (f
NAJKRAJŠEM Času teb eaCunamo za stroške tL*_
Now York Baak Draft.
FRANK 8AKSEB STATE BANK "
81 Oortlandt Strang	Eo*r York, E. 7.
"■-_as
t
GLAS NARODA, G. APR. 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortiandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" "Voice of the People"
Jugoslavia irredenta.
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ........................... $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto_ $7.00
Za pol leta_________________________$3.50
Za niozemstva za celo leto__$7.00
Za pol leta............................ $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja vscki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa i£ osebnosti se ne priobčuje£-~. Denar naj se blagovoli pošiljati po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"G LAS
NAROD A"f 82 Cortiandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortiandt 2376.
risnaa
POGLAVJE O AMERIŠKI JUSTICI
V	Hartford, Conn., je bil spoznan krivim umora po prvem redu znani in prosluli bandit Gerald Chapman, ker je baj; tekom nekega vloma ustrelil policista Skelly-ja v New Britain, Conn.
Chapman je osemnajst let izvrševal svovjo zločinsko obrt. Neštetokrat je bil aretiran ter spoznan krivim. Svoj glavni čin je uprizoril, ko je 6 par tovariši napadel in izropal poštni voz v dolenjem delu mesta New Yorka. Plen je bil obilen ter je znašal skoro dva milijona dolarjev v gotovini, draguljih in vladnih obveznicah.
Poštni inšpektorji so bili seveda takoj na delu. Končno se jim je posrečilo prijeti Chapmana ter ga privesti pred zvezno sodišče.
Bil je obsojen na dolgoletno ječo v Atlanta kaznilnici, a posrečilo se mu je pobegnti iz nje.
Beg iz take jetnišniee kot je v Atlanti, je skoro nemogoč. Raz-ventega pa je bil Chapman ob času bega bolan ter je ležal v jetniški bolnišnici. Človek se ne more ubraniti misli, da je pobegnil s tem. da je podkupil gotove uslužbence, ki so zamižali na obeh očesi ob času, ko je izvršil svoj beg.
Na kratko rečeno: — pobegnil je srečno in nobenega sledu ni bilo o njem.
Oblasti seveda niso počivale v svojih naporih, da ga najdejo. Pred par meseci se jim je posrečilo zaslediti ga nekje v Indiani ter ga izročiti pravici.
Niso ga aretirali v prvi vrsti kot begunca iz jetnišniee, temveč kot osumljenega morilca, ki je baje dne 12. oktobra preteklega leta ustrelil v New Britain, Conn, policista Skellv-ja, kateri je presenetit vlomilce, ko so skušali izropal i neko department prodajalno.
Policist je umrl v bolnišnici, in neki Shean, ki je bil a.viiran v bližini prodajalne, je postal državna priča ter izjavil, da je Chapman morilec.
Walter Shean je sin dobrih in uglednih starišev, a je postal že v mladih letih profesijonalen zločinec ter lopov prve vrstse.
Bil je član zločinske družbe v New Yorku in okolici ter postal v teku časa tudi takozvani "stool-pigeon" ali policijski ovaduh, katerega se je posluževala policija, kadar je hotela izvedeti kaj posebnega ali priti kaki stvari na sled.
Na temelju informacij, katere je nudil ta zavrženec, krivoprisež-nik in patentiran lump, je bil Chapman obdolžen umora policista Skelly-ja.
Obramba Chapmana je bila značilna ter je pričala o njegovi drznosti, hladnokrvnosti in inteligenci.
Razumni ljudje, ki so prisostovali obravnavi, so obžalovali, da jc krenil ta skrajno talentiran ičlovek na taka pota, ker bi so lahko visoko povspel, na tem ali onem polju, če bi bil pošten.
Alibi, katerega je doprinesel Chapman, ko je nastopil kot priča, je bil precej uspešen, vendar pa ni mogel poraziti predsodkov porote, obstoječe iz Yankee-jev, trmoglavih starokopitnežev.
V	gotovem oziru je bil prejudiciran ali obsojen vnaprej.
Obsojen pa je bil na temelju pričevanja lopova, ki je nastopil
kot državna priča v namenu, da se sam izogne usodi, ki bi ga sicer čakala, namreč smrt na vešalih.
Po našem mnenju je bilo to skrajno krivično. V* vseh drugih deželah sveta smejo nastopati, razen v izvanrednih slučajih, kot priče le ljudje neomadeževanega značaja. Če zaslišijo priče s policijskimi in kriminalnimi rekordi, jih zaslišijo le v informativne svrhe.
V	Chap nia no vem slučaju pa je temeljila obtožba skoro izključno le na pričevanju Sheana, katerem bi ne smelo vrjeti niti besedice no-teno sodišče sveta.
Sicer pa ni bila izgovorjena zadnja beseda. Zadnjo besedo bo izpregovorilo prizivno sodišče, ki bo odločalo o bodoči usodi Geralda Chapmana.
Predlog lorda Birken- ; Italija za varnostno po-heada.	godbo.
V Kojskem
v Brdih so proslavili v -obl^tndeo -milri fašista Srečka Četrt iča, ki j<* bil žrtev neke eksplozije. Proslavo so vodili na i>okopališču fa-šsti iz Gorice, Navzoč je bil občinski zastop, šolska dec a in mnoge občinstva. BiLa je več goyorov. proslavljajočih fašizem in Italijo.
Telovadba akademije,
katero je priredilo po dolgem odmoru tek>vadmo društvo v Idlriji. j.- urspeda izborno. Prireditev je vodil načelmk 'brat Kremk. Proste vaje. orodna telovadba, vaje s palicama, vaje na drogu; ves spored je bdi izveden odlično. Mladi telovadci .in telovadlkinje so želi obilno prizaaanje s strani št e.vilnega občinstva.
Prireditev je bila pri Didiču.
Iz Idrije.
Rudarjem so končno nekoliko zvišali plače in sicer bodo dobivali: delavci saani ali vdovci brez otrok 2.20 lire na dan. poročeni In vdovci iz otroci od 2.70 lire do 6.10 lire. kolikor pač je otrok. To zvišanje se prišteje k dosedanji dnevni 5-linski dokladi. Otroci so všteti do 14. leta.
Rudarji so zahtevali precej več.
Strašne smrti
jc nanrl v Trstu delavec Ivan Sluga iz Topola pri Ilirski Bistrici, frlctel je pred " Stabilimento technic o'' tovorni voz pni pet i k par-
nemu vozu. ki staži za prevažanje tovorov. Tovorni voz se je primaknil preftesito ;in stisnila sta oba vChza Slugo tako strašno, da vta mu zmečkaila pirsi. Sluga je bil takoj mrtev.
Iz Julijske Benečije.
Umrl je na Erzelju pri Vipavi nad vse pniljubljeni Anidrej Poljšak. oče v 72. letu svoje starosti. Pokojnik je »bil rojen v Šmarjah pri Ajdovščini, od znane ntapred-m- Polj-šakove rodbine.
V Skednju pri Trstu .
je umrla Ivanka Gotlhia. rojena Sane in, tamošnja učiteljica.
Blatna vas
v Istri je dobla italijansko ime. Odslej se zave "Santa Luiza d i Rozzo". Brda pa so prekrstili v
Monti di Rozzo". ''Italijanska l^tra je dobila s tem trdnejša tla.
Antituberkuozni zavod v Trstu.
Te dni je bil otvorjen v Trstu v navzočnosti oblastnih zastopnikov antitnberkulozni zavod z elio-tfvrapir.ivm oddelkom. ,Zgrabo je •postavila tržaška bolniška blagaj na v ulici Mašimo d'Azeglio. Tako se se omogoča delavcem tako zdravljenje, kako.ršnega so bili doslej deležni le premožnejši sloji. Na kupljenem obsežnem ze-nijišeu se »zgradi tekom prihod-nj h let v,-lik zdravstveni zavod člane bolniške blagajne.
ZAKLJUČEK TRAGEDIJE
K razjasnitvi umora demimond-ke Leirerjeve v Budimpešti poročaj - naknadno, da .se piše pravi morilec dame Julij Poeder. kakor sta šapovedala na policiji njegova tovariša Saguilv in Bolla. Poeder včasih nadeva tudi ime Rakow-sky. je star 31 let. in je ipo poklicu elektrotehnik, če treba pa tudi natakar. Zdravniki -so označili Poederja kot duševno afbnormal-ii' ga. Zato je zelo verjetno, da -.i .i ga njegova tovariša nagovorila. naj gre za nju po kostanj v o-z* nj in naj umori LeirerjeVo, če-prav odločno trdita. <la o tem ne vt.sta 'ničenar in da sta šele potem ko sta -čitala v listih o umoru Lei-/ erjeve, prišla na to, da je elektrotehnik umoril demimondko ter (i a je zlatnina in srebmma, ki jima jo je deloma prodal, deloma '>a izročil v shrambo, bila last nesrečne ž rt v a Policija še vodno išči- pobeglega morilca in upa, da <ra bo kmalu dobila. Stari Lreirer. ki je bil tako zelo osumljen romarskega umora, je sedaj izpuščen na svobodo.
SLEPARSKI ŽENINI.
Nesrečni petek in usodna številka 13.
LO\TrX>NT, Anglija, 3. aprila. — Lord Birkemhead je stavil predlog, naj se številno članov gosposke zbornise skrči od 700 na 300.
Ta predlog se zdi številnim skrajno umesten.
RIM, ItaJuja, 3. aprila. — Italijanska vlada se zavzema za varnostni dogovor med petimi silami. Italija ne veruje v ženevski protokol, Čeprav ceni viswke ideje ki so ga inapirirale.
Vesele velikonočne praznike želi vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem
Uredništvo in upravnistvo "G. N."
še vedno je na svetu dovolj ba-bjevernih ljudi, ki verujejo v to. da je petek nesrečen dan, številka 13 pa nesrečna številka. Nedavno se je zglasila v londionskem uradu za poroke mlada sedem-naj.stlettna deiklica s svojim zart>-It iicem. Ko se je blo treba odločiti in zajpecatiti ceremonijo z običajnim "da", pa 9e je dekle zaee-o kujati. Bruhnilo je v jok in ih-tenje ter je na vprašanje, čemu 'o. odgovorilo, da se boji poroke, ker je hočejo poročiti na petek in Tx>vrhu še dne trinajstega. Navzoči komisar in ženin sta s morala dopovedati, da dam in datum nimata nobenega vpliva na zakonsko življenje. — Šele potem je de klica dovolila, da je uradnik zvezal njeno roko z roko zaročenca, nakar j? par podpisal ženitovanj-sko pismo.
Admiral Priča na i
Poveljnik jug. vojme mornarice. viceadmiral Priča, je odpotoval v Gruž, da inspicira tamkaj-?no akademijo vojne mornarice. Pri tej priliki obišče Priča celo dalmatinsko otbalo. Njegovo potovanje je v zvezi z obiskom kraljevske dvojice v Dalmaciji ter s letošnjimi velikimi vajama nme vojne mornarice.
Nemčija je polna vdov in deklet, ki bi se rade poročile. Kar tukajo za moškimi in ako katera vlovi ženina, je vsa srečna ona in in njima družina ž njo. Pa tudi /' nI nov ne manjka. Oglaša jo se v družinah, kjer je kaj premožer nju. Tak nepričakovano d'»šli ženil je sprejet navadno zeio lju-beznjivo. posebno še. ako se predstavi kot izoražmee. jurist, mehanik. podjetnik. Z izredno milostjo se čini družina počaščeno, ako si pridene z oblakov padli mož prijetne zunanjosti in lepih ma-nir na primer plemiški naslov: baron. V republikanski Nemčiji .se še visoko cenijo plemiški pridevki. Tak-le ženin se oživi v družino in spretno izvabi iz nje večje ssvote denarja, potem pa mora iH.I-i'i dan nemudoma, brzojavno pozvan, d al tč odpotovati. Odide z ginljivtim .slovom in za^otovi-lom. da se skoro vrne —r- pa ^a <:ii več. Talcih slučajev je že na tisoče in tisoče.
Neki mlad malopridnež, znan pod imenom 'der sehoene Oskar'. .so je tekom treli mesecev zaročil z 2S dekleti in vse obral za znatne svote. Sed'aj je "lepi Oskar" pod ključem.
Konceon leta 1918 je bilo v Nemčiji še-itstotisoč vojnili vdov. Deklet, ki se niso mogle poročiti trkom v^jme je bOIo nad 2 mili-ona. V Berlinu je bilo krta 1920 porok 53.000, lana pa samo 30.341.
Bcirlin»ki dnevniki prinašajo ob nedeljah vsak po 300 ženitbenih pomulb najmanj, Sredi tako ogromnega števila po poroki koprnečih žen,-vk se je z lahkoto razvilo sle pair stvo mladih ženinov in ogromno družin je bilo og-oJjut'a-nih za velike svote. Listi predlagajo. da bi vlada ustanovila posredovalnice, potom katerih bi lahko prišlo do poštenih in res-n.h porok. Ta čas pa imajo mladi in lepi sleiparji še zeJo ugodno oolje, da si z zarokami pridobivajo velike prijemike.
Morilec Chapman je bil obsojen na smrt.
V	oistfiiinajNti h letih svoje zločinske kari j ea-e je zagrešil nebroj zločinov, hi kot je. trdilo državno piavdništvo. je za nameček še nekega policista usmrtil
Dvanajst mož ga je tehtalo, če je kriv ali ne. Sporazumeli so se
ter ga proglasili krivim.
*
V	Ameriki je navada, da plača tekom porotnega zasedanja država porotnikom board in rent.
Kakine .-motite porotniki so obsodili Chapmana. je razvidno iz dejstva, da je vsak po rot tin ik pri zajitrku pojedel za štiri dolarje hrane.
Grda reč je pijanost, toda po-žrt šno.vt je še desetkrat grša.
Človek, ki za zajtrk zaje štiri dolarje, ne more biti normalen.
Obramba ima v tem najboljši dokaz, da Chapmanove krivde niso presojali ar-ormalni ljudje.
IXa Delo M/boto se torej vrši v New Yorku. velika prireditev, ko-je čisti doJbičdk bo namenjen "Doanu slepcev" v Ljubljani.
Kot pravijo, so .se oclizvala vabi hi vsa greate-rnewyurska sloven ska društva brea izjeme.
Ker je pa že naše iprokletstvo. da ne more biti nobena stvar popolna, se je tudi v tem slučaju to pravilo uresničilo.
zvišenenvu name nu »:cer nihče lirektno ne nasprotuje*, toda nekaj je takih, ki nočejo sodelovati.
Tisti naš človek, "ki se je tej akciji namemoma ne.prJdruži, je bolj slfip kot so reveži-slejjci v Sloveniji.
Poskusen samomor perzijske princese.
Nedavno je bila v Parizu prije-<t.i perzijska princesa Marija Mir-za-Kadža, čije aretacija je vzbudila v framcot«ki prestoliei splošne ix>zornost. Princesa je bila prijeta na podlagi sama, da je osle-parila več trgovcev za ogromni znesek 6 milijonov francoskih frankov. Ovadil jo je neki tvorni-čar avtomobilov, pri katerem je ta naročila avto za 80.000 frankov. Princesa je vzela avto na zaupanje in je po zapadlem roku tovarni vedno znova zagotavljala. Ua avtomobil plača kasneje. Končno se je zdela tvorničarju zade-Va preneumua in je 'princeso ovadil policiji. Tekom naslednjega dne se je priglasilo nič manj nego 60 upnikov lahkožive princese, ki je vodila naj razkošnejše življenje ter kopičila dolgove na dol gove. ne da bi upniki prejeli le kov. vinarja.
Kriminalni uradniki. >i so bili otipaslani. da primejo visoko ari-st o krati njo. te niso našli več doma. Sole ko ji* bil prijet njen brat ki je bil soudeležen pri sleparijah, so izsledili tudi princeso, skriva-jočp se pri eni njenih prijateljic. Pravo, odnosno dekliško ime ]irin e -^inje je Marija Fraaik^vska. -le
doma obledela ter je zahtevala kc 'Ziiree \~ode. Ko ji je krimfmalni uradnik prinesel vode, je Mzela iz torbice malo dozo, jo odprla ter natresla bel prašek v kozarec. Se predli o pa je mogla s^trup zavžiti, ji je uradnik kozarec iztrgal iz rok. Da preprečijo drug samomorilni poizkus, so princeso preiskali. V ročni torbici so »našli nabasan revolver. V nogavici je imela skrit medaljon, čigar vsebina je vsebovala dozo morfija. .Tetnico sedaj strogo nadzorujejo.
Zanimivo je. da je med oškodovanimi tudi sobarica princese. Piše. se Olga Rajovska in je bila svoječasno kotmorniea pri princesi Ju rje v ski. soprogi carja Alek-sanlra lil. Ravovska je svoječasno posodila princesi v>e ^voje prihranke v zn.-sku :i0 ti-joč fran-
Tatovi s kloroformom.
Pred budimpeštanskim sodišči ni se je vi-šila razprava proti mednarodnim pustolovcem in ta-tevmn. Faragi in Solimosu. ki sr« leta 192:*. okradla v Parizu plesalko Dorrys. Pri tem sta žrle?v najprej kloroformšzirala in nato izvršila rop. Enako sta j>ois*topala
Princ Napoleon proti svoji ženi
Newvorako sodišče se bavi te dni z zeio nenamdino tožbo, ki jo je naperil princ Jerome Napoleon, nečak zadnjega francoskega cesarja Napoleona III., proti svoji ločni ženi Blanch ei Pierce o vi zaradi sleparije. Trdi namreč, da je porabila žena njeigovo .bolezen, ko je ležal v sanaftoriju. in mu predložila v podipLs listino, s katero ji izroča vse svoje imetje. RranHelj ločene Napoleonove žene izjavlja, da trditve princa ne .drže. Gre za premoženje v vrednosti pel milijona dolarjev.
t 'Lkaski dnevnik je te dni Oizmerjal ljudi pri G-Lasu Narodu s fraka rji.
Frakov ne nosimo. Se nikdar ga nismo imeli m a -se1, .i.
Mi 1«! bili v frakih baš tako čudni in smešni kot bi bila čudna ni smešna čikaska gospoila. če bi si nataknila overalls.
Veliki petrolej ski škandal, ki je pred predsed uLakim i volitvami c a>;burjal ofieijeini Washington, izbrisan in pozabi j itn.
Gospodje na vodilnih mestih so za par milijonov na boljšem, javnost jf pa za paa* velikih razočaranj bogatejša.
Ameriška vlada ima velike težav«-. Sedaj je n-a vrsti vprašanje glt vlo razoroževanja, sedaj evropska politika, sedaj Daljni Iztok in jpžno-ameriške zadeve.
Največ prugilavac pa dela \vash-ingitonski vladi prohiibieija.
Toliko se je že »ukrenilo, toliko ( odlokov je bilo izdainih in toliko (Ourtdib uveljavljenih., pa nič in
. nič.
i
i Blaženo prohibicije iti in noče biti.
Vlada je potrosila na milijone >d ol 2 rje v, poJicisti in age nt je so .aretirali na tisoče butlegarjev. . ameriški narod ga pa kljub temu .srka potiheun in v .strahu božjem. | Sedaj poročajo iz Washing-,tona, da je vlada določila za te-ko-; če leto šesftinpeftdeset milijonov , dolarjev za u velja vi jenje prohi-bicije.
! Lepa je ta sv-ota in velika.
Dvom ion pa. da bi mogla vlada t s šestinpetdesetimi milijoni dolarjev pokupita vso žgano, .skuha-in napreisano pijačo, ki si jo bo namenil za domačo uporalro sto-dvajset miilijoaiski ameriški narod.
Svoboda govora* je lepa reč, ki je po ameriški ustavi vsakomur zajamčena
Edinole nekateri zakonski možje se £ ne smejo posluževati.
V Jugoslaviji so zavladale sedaj redne in normalne razmere.
Ko se bo Jugoslavija naveličala j rednih un morniadnih razmer, bo izpustila Radič a na svobodo.
navadna Poljakinja in se je povo-	\ T)f> me»l na rodnih raizkosnih hote-
iioiu svojega bivanja v Parizu se-	v Berlinu. Dresdenu. Dunaju
znanila perzijskim princem !?a-	ir*'- s<'d:š".> ju j,- ohsrdilo na lo
kazinom Mirzo-Kadžem. llgletlni	3;!' ^ • ' .P če. Med razpravo je ne
tujec iz daljnega Vzh.oda se j.- z;:-	K' b» tet mk'-mu gospoilu med
ljubit v lej»o Poljakinjo i!i je za-	«k!,čiii>tv<»m potoniti listnico iz
prosi! za roko. Zakonski načrti	^ Pa- Bil pa je opažen in takoj o<l
nlad«ga princa sprva naleteli	':pn v zapore, i..) -.elik odpor. Raka j princ je bra
tanee perzijskega šaha. ki o poro-	Vlom v Šoštanju,
ki mladega moža ni hotel ničesar	praznik s v. Jožefa je bilo
čuti. Princ pa se ni uda! te.r y na-	11 uro vlomljeno od ne-
vzlie uporu svoje rodbine poročil	»sinih >torile.-v v trafiko invali-
z IMarijo Frankovsko, ki je j.o^ta-	*Tf *• >korniškt- v Šoštanju, l^0-
la perzijska princesa.	\ -V!- bržkone kaki t.-ijei. ki so se
Pred približno dvema letoma se	:Ial-i,i r!a<a z;wirževali v «ndot-
je princ ločil od svoje žene. Mari-	^kolie.L so odnesli velike mno-
ja Frankovska pa se je še vedno	* tobačnih izdelkov, eigaretne-
nazivala princesa Kadža. izjavlja-	-il Papirja, kolekov ter nekaj go-
joč, da je njena ločitev po franco-	:'v,no- Skupna škoda znaša skem zakonu pač pravno vel javna, ne pa -po perzijskem. Perzijski
dir-.,*- '-^-''11 dinarjev.
zakon namreč smatra zakon za neracidružl^v. Navzlic temu, da jt* 1 >i 1 ločen, je imel še vedno odnosa je z IMarijo Frankovs.ko. Šele pred kratkim je Ta od njega prejela pišimo iz New Yorka. Kakor izpoveduje princesa, je odšel njen mož zato v Ameriko, da pro-ddel svojih rodbinskih <lra2-oee-no-.t i iu na ta na<"in poplava dol-COVt» svoje žene. ki so dosesrli že nebo<tično višino. Pri zaslišanju ji- obupana Mirza trdovratno vztrajala na izjavi, češ da ni hotela ni k;-gar oškodovati in da ji' imela trden namen svoje dolgove poravnati. Ta njetna izjava pa je v nasprotju z dejanskim stanom, zakaj princesa je pri pariških juve-lirjih neprestano jemala na kredit dragocenosti in jih takoj nato prodala za razmeroma malenkostno svot o.
Preiskovalni sodnik je zato ful-rt dll aretacijo princese in je izdal ukaz. da jo prepeljejo v zapor Saint Lazare. Lepa Mrza je nena-
Storilce zasledit le orožništvo, vendar se zdi, <Ta so ist>: takoj p n vlomu pobegnili na. Hrvaško. r*l-k drir so tudi prišli.
e nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-skega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga Koče imeti, naj era takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortiandt Street New York
VELIKA NOČ - PRAZNIK PIRUH0V , IN "ŽEGNA"
gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom.
Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas.
Priporočamo se Vam za pošiljate v takih daril bodi« v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah.
r FRAN K SAKSER STATE BANK
82 Cortiandt Street : : New York, N. Y.
Telephone: Cortiandt 4687.
a k itn* ■
isife:
- ,r-* .i

ZANIMIV! IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Lanauag« Information Iwlc*. — Jugoslav Bumu.t
AMERIŠKA ZGODOVINA V APRILU.
3. aprila 1783. — Rojstni dan'severni tečaj. V priznanje je do-Was hingtona Irvingf-a. Washing- bil uradno tzahvalo Kongresa in ton Irvin, prvi slavni ameriški pi bil menovan za kontraadmirala.
satelj, se je rodil v mestu New York dne 3. aprila 1783. Imel je le ljudski« šolsko izobrazbo. V šest najstem letu začel je študirati pra vo. Prodno je bil 20 let star, je
9. aprila 1865. Podaja pri Ap-pomatox in konec Civilne vojne. Bilo je proti koncn marca in general Grant, glavni »poveljnik u-nijske (severne) vojake, se je pri-
prfapeval članke k časopisu Nerv 'pravljal za končni napad na kon York M omung Chronicle, katere- federirano (južno) vojsko gene-ga urednik mu je bil brat. Odšel rala Lee, ki je bila vtaborjena za je L 1*04. radi zdravja v Evropo okopi blizu Richmond, Virginia, m potoval dve leti. Kmalu po svo-jp0 noči, dne 2. aprila, je Lee z jem po vrat ku je začel skupaj sjVso svojo vojsko približno 40.000 svojim bratom izdajati revijo pod mož zapustil svojo pozicijo in imenom "Kalgamundi." L. 1809.j smuknil proti zapadu v nadi, da i je izšla 1'Zgodovina New York a se združi z drugo konfederirano j od začetka sveta do konea holand »ke dinastije — po Dietrich Knie
prijatelji sedeli v predsednikovi
Joži gledališča "Fodr's Theatre fcr W ashin gton u. Že dve uri so sledili igranju na od tu. Tekom tretjega čina je neki dobrozani igralec in faaiationi pristaš Juga imenom John Wilkes Booth, tihoma odprl vrata do lože, priplazil se za hrbtom predsednika, k je bil (ves zatopljen v igro, p-rav od blizu pomeril cerv samokresa proti zatilniku Lin čolna in sprožil, isto 'časno zavpivši: *'Sie semper ty-srannis" (Naj se tako vedno zgodi tiranom). Predsednikova gla-K'a so je zgrudla vnaprej; strel ga ji i ubil takoj. Umrl je ob 7. uri prihodnjega jutra, ne da bi zoipet prišel (lo zavesti. Major Ratlibo-ione, ki je bil Lincolnov gost v i-st.i loži. je planil na morilca in me tal se je z njim. Booth pa ga je od sunil i»i skočil z lože na oder, 14 čevljev globoko. Zlomil si je
, pri tem mogo. ko je telebnil na , vojsko m se potem postavi v bran. t	i, •	.. -tl,
•	...	(pod, ali vstal ie m vihteč bodalo
- Prihodnje jutro je unijska voi-J ^ , ,	. ,
»__i i --»i-ii	v. i'» i . , , , . _ . odsepal za kul.se mimo zbeganih
kerbocker-ju ali. kakor je bolj>ka začela zasledovanje. Dan ml- , , - , . .	, .
►^i;., i	t.rr • i i i	- - ,	, ,	i igralcev; xoexal je na postransko
poljudno znana. Knickerbocker noc je nadaljevala tekma mM o- \ v	, , ' , . .
„ Tr .	,	ii,	. -	.	I ulico za gledališčem, kjer ie nanj
s History . humorist lena, hudo- bema vojskama in dne S. aprila L , , „ - , . .	,
.	J	y t čakal zased hm i kon]. m odjahal
je Le dospel do vasi Appomatoxl ,	. ,, . .
„. . ..	11	v temno noc. Dvanajst dni kasne-
v Virginiji. Njegova vojska m
musna in ženijahio satirična skica. ki je avtorju prinesla mnogo
slave in denarja. Na to je opustil ■ ogla iti dalje. Druga unijska pravniško karijero in se polnoma f vojska iin zjuga ji je bila preseka-"" " * je la pot. Vendarle se je Le postavil!
posvetil literaturi. L«ta 1819.
je ga je črta kaovaJerije zasačila v nekem skladiščil t ob a > a 60 milj južno od Washingtona. Začetko-
t_♦ - i i i v- t	i	"	,ma se jo izzivajoče postavil v
Irvm izdal delo, zbirko povesti, v bran in začel graditi trenče. Ali , - . ,	...
_ j . • .	. . I	,	*	bran in streljal proti vojakom,
po kateri je najbolj zaslovel — glavni Leeovi častniki, ki so uvi	J
"The Sketchlwxok of Geoffrey doli brezupnost vsakega fcoja, so
Cravog." Knjiga je bila navduše-mu nasetovali, naj se sestane z
no sprejeta od občinstva na obeh generalom Oraniom. k je dne 7.! ■ |
straneh Atlantika, in nekatere iz-, aprila pozval generala Lee. naj se med povesti, zlasti Rap Van Win-'poda, V jutru dne 9. aprila, ko je kle in The Legend of the Sleep-; xe začela bitka, je Lee odposlal ing HcUow. >o .postale klasiki a-'sla z belo zastavo k sovražnikih meriške literature. Knjiga ,>e spi- Ob pol eni v nedeljo popoldne sta sana s humorjem, nežnočutnostjo'se Lee in Grant sestala v neki hi-in ženijalnofitjo. Leta 1822. je Ir-1 ži v vasi in podaje so bili sesta-v-ving potoval po R -aiu, živel nekaj J Ijeni in podpisani. Geiteral je bil
>ran in streljal proti i Poveljnik čete je ukazal, naj se ne strelja proti njemu, češ da je treba uloviti ga živega. Eden izmed vojakov pa ni ubogal povelje in sprožil je puško Fikozi špra-lijo skladišča, pri čemur je Boot-ha smrtno ram i L Umrl je dve nri kasneje.
18. aprila 1906. potres v Cali-forniji. Tega dne je silen potres v Calif orni ji vničil trgovsko sre-
da tam zapleni vojaške zaloge. Med tem pa je bila že vsa pokrajina pokonci. 400 miličnikov se je zbralo blizu Concord a in zagnalo v beg angleške vojake, ki so stra-žili most čez reko Concord. To je bila prva ofenziva A meri kancev. Britanci so se umaknili do Lex-ingtona, kjer so dobili ojačenja. Skupna angleška vojska — kakih 1700 mož — se je odločila na hiter povratek do Bostona, kajti sedaj j? bilo že na tisoče miličnikov ob obeh krilih. Vso pot dvanaj-»tih milj so mrtvi in ranjeni obležali na cesti. Ob sotnčnem zatonu je angleška vojska prišla v Charleston poražena, razbita in v paniki. B ni t an c i so pri tej prvi bitki ameriške revolueje zgubili 273 mož. Amerik am-i 1393. Tako je revolucija Eačela z zmago Amerika ne o v.
27-. aprila 1822. — Rojstni dan Ulysses Simpson Granta-a. — Gl.
poveljnik unijske vojske v Civilni vojni, eden izmed najslavnejših vojskovodij in 18. predsednik Združenih Držav, se je tega dne rodil v Point Pleasant, Ohio. Dovršil je vojašo akademijo pri W. Point. N. Y.. 1843. Ko je tri leta kasneje začela mehikanska voj-je bil odposlan na fronto in prisostvoval je vsaki bitki raizun ene. Izkazal se je izvrstno in. ko je. vojna končala, bil je stotnik. Ali vojaka je bila majhina in pomikanje jjvfco počasno. K-r ni mo gel vzdrževati družine ob stotnikov! »plači, je podal ostavko in po stal poprej farmar in potem trgovec z nepremičninami, propadel pa je v obeh podjetjih. Končno je šel služ ti za pomočmika v štacu-cuni svojega brata v Illinoisu: Tu kaj je mirno (preživel, dokler ni
časa v Parizu in potem zopet na j velikodušetn. Konfederirani voja-Angleškem. Ob tem času je izdal j ki .so smeli oditi svobodno domov Tal^s of a Traveller." zbirko froti častni besedi, da «e ne bodo
<lišče mesta Šan Francisco. Pi-vi^izbrulinila ilržavLjamska vojna, sunek j,- bil zaibeležen ob 5:15 zju| Podal se je takoj v Springfield,
kratkih povesti. Leta 1826. je odšel na Apansko. kjer je ostal tri leta. Kot posledico svojega tamo-Kujega bivanja je spisal tri knjige. katerih s vrh a je precej različna od prejšnjih. Najbolj znana iz-&n*Hl toh je *'?Ylhambra." -^-rst.T škie in povesti v z^ezi z avtorjevim življenjem blizu romatienih ra-zvalin Granade. 0»1 1. 1829. do 1. 1831. ,fe ibil tajnik ameriškega poslaništva v Londosiu. L. 1841 postal je a«ieriš>ki minister v Madridu. k j or je živel od 1. 1S43. do 1S46. Ostali del življenja je preživel v svojem letovišču Sunny side bli'zn Tarytown ob Hudson. D«v la. izdana v kasnejših letih so zla-;
več vdeležili 'vojne proti Uniji. S tem je dejanski končala Ciilna vojna razim malih spopadov tu-patam na jugu.
12. aprila 1861. Bombardiranje
t raj. Takoj je izbruhnil ogenj nad ratzvajiaiami. Skupno število mrtvih se je cenilo na 4000 in gmotna škoda na 300 milijonov dolarjev Poslopja na površini IG tisočakov so bila skoi-aj popolnoma vničena. Po številu žrtev in
trdnjav« Sumter in začetek Civil- potili škodi je bil ta potres naj r.e ve ju-. y januarju 1861. je se- večja pri rodna nezgoda v Zdru-dmorica južnih držav, med temi ženj^ Državah
South Carolina, proglasila izstop j ig aprila m5 _ Bitka pri ^
iz Unije in ustanovila Konfederi-rane Države Amerike. South Carolina. smatrajoč se za neofvisno
xingtonu. — Ko so prišle v London vesti o nasilnem odporu ameriških kolonistov proti obdače-
republiko, je pozvala, naj Zdru-inju naložene(mu ^ ^leSke^i zne Države izročijo vse trdnjave parlaraeSn!taj je	Ge!Qr„e m
,^ar.enaie ziioTraj niej South Ca- sklpjlil kaznovati uporaike. Ge.
, neral Gage je bil imenovan za vo-
roline Pri tem se je zlasti mislilo
sti življenjepisna in zgodovinska, kot "Oliver Goldsmith.,' <4Tlie Life of Washington." *4Mahomet
ha fort Sumter, ki je blia ena izmed najvažnejših trdnjav. ali f rez gani izi je. Predsednik Bueha-
jaškega guvernerja kolonije Ma-issacbussettK in v aprilu 3774. do-
»um. ki je simpatiziral z
in njegovi nasledniki." Umrl jet 28. novembra 1. 1859.
Wa.siiington Irving je pomeni-' ben v zgodovini ameriškega slovstva. Bil je prvi Amerikanec, ki je žel literarno priznanje na An-j
j bi bil rad vzadovoljil tej zahtevi.
spel je v London s štirimi Jugom, j Na to so Sainuel Adams.
ali bal se je javnega mnenja na severu. Dočim je predsednik obotavljal. je major Robert Anderson tihoma zasedel trdnjavo. Storil je to brez povelja od zgoraj, ali računal je na to. da ga bo s»e-f
gleškem. Morda je on najboljši ^ verno javno mučenje podpiralo. k<* pisatelj esejev, glede njegove j Xi sr zmotil Vsa dežela ie 1)ila vrline kot novelista pa
ni treba
ra;
polki. John
Haneock n Dr. Joseph Warren organizirali provizx>rično vlado v kljubovanje proti angleškemu ge neralu. Britanci so končno sklenili ujeti Adamsa in Haneocka kot glavna zarotnika in ju odpo-slati na Angleško, da se proti njima postotpa kot veleizdajalcema. Ko je bilo izdano (zaporno pove-
zl.urjena. Obotavljajocemu pre K-	_ , „ .__
pozabljata da ie odkril _ vsai ?a i i t> i	- , », i1-^' sta se aba Amerikanca naha-
1 ^"'jaia. «a je otiicrii — \saj za j sedniku Buchanan >e sledil Abra-
Amerikance — učinkovitost krat-jham i/m<,nhu Ta je tako i sklenil kih povesti kot nove umetniške ojačati gamizije forta in dne 9. ohllk<*-	j aprila je ladija "Baltic" odplula
4. aprila 1609. Tega dne je Hen j iz Ncnv Yorka v Charleston z za-r> Hudson, angleški brodar v ho-jlogami in s pomožirmi četami. Ve landski službi, odplul iz Amsterda sti o tem so bile hrzojavljene v
ma na Holandskem v majhni jadrnici "Polmuesec" z moštvom 20 mornarjev, da najde morski prelaz" do "zapadnega oceana"
Montgomery, glavni stan Konfederacije. Jefferson Davi?, .predsednik odpadlih južnih držav, je takoj pozval majorja Anders ona.
(Pacifika1). Tega prelaza seveda I naj se poda nemudoma. Ander-ni našel, ali meiseca septembra je j son. ki je bi že tri mesece v teža-vstopil v zaliv, kjer se je kasneje j \nem 'položaju, je izjavil, da je razvilo me*to New York, in od- j pripravljen izprazniti trdnjavo kril reko. ki je po njem imenova- do poldne 15. aprila, ako ne bo na-	•	med tem napaden in ako do tedaj
i*e dobi ojačenja od svoje vlade. Ta odgovor ni bil povoljen konfe-derirancem. kajti pomožne čete
jala v Le xingtonu, 12 milj daleč orl Bostona. V <noči 18. aprila je četa angleške vojske. 500 mož po Številu, tihom odšla iz Bostona in marŠirala proti Lex'rngtonu. Toda Paul Revere, zaupnik obeh A-I merikaneev. je čuval na obali onstran Bostona in, ko je zagledal o«lkorakanje angleške čete. skočil je brž na konja in urno odhajal po mesečni noči do Lexingfco-na. V vsaki vasi in farmi, koder je mimo jahal, prebudil je tako-
6. aprila, 1909. odkritje severnega tečaja. L. 1899. je Robert Edwin Pearv izvedel svojo prvo edespedicijo v donego severnega te!SG marale doeJpeti ra\ino 15. apri-čaja. Njegova ladja ' Windward' jla- °b 4 popoldne dne 12. aprila
so Konfederirane.i sprožili prri strel proti fortu Sumter in od tega tremotka je rzačela Ciilna voj-
je dospela do severnega deLa prin cess Marie zaliva, kjer jo je "Jed u-st a vil. Dve leti kasneje je dosegel Cape Washington, ali ni mo-l^4'1- Bombardiranje je trajalo ne-gel nadaljevati. V marcu 1902. je fprenehoma 40. ur, doikleir n>i bila znova začel potovanje čez zmrz-| trdnJava tako razsrtreljena. da se
je Anderson podal. Zunaj luke je stala ladija s pomožnimi četami in ni mrtgla vstoipiti. V začudenje obeh strank se je našlo, da v tem spopadu ni bil na ofteh straneh nihče- ni ubit Sirti ramjetn.
14. aprila 1869. — Umorite^ Lin coin a. — jZvecer tega dne bil je Veliki Pe*tek — so predsednik Lincoln, nje>gwra žena in nekwteri
njeno Polarno morje, in prišel je do 94 M orpin j 19 minut severne širine, ali radi meprdbrodljivih odprtij v ledu se je moral zopet povrniti. Dftie 6. julija 1908. je odplul z Iadijo "Rooseivelt" na polarno okspedicijo, ki je bila končno uspdma. Dne 6. septembra 1. Id09r je m •wt pwtwdt ■ vest, da je Ve*h &hh S. aprili " dosegel
glavno mesto Illinoisa. in ponudil svojo službo guvernerju Yates. Ali Yates je bil preobložen s prošnjami za častniška mesta s strani pol it i carjev in bogatinov. Grant ni imel pol i turnih prijateljev. ki bi ga priporočali. Tako je governer njegovo prošnjo krat-komalo odbil z besedami: "Ne morem A~as rabiti.'' Vendarle je Grant ostal v Spriingfieildu in nekaj časa kasneje so ga vporabili V uradu državnega General Ad-jutanta za malo pisai-niško delo. Aates ga je ikasneje menoval za rekrutnega častnika in pOboČni-ka ob plači treh dolarjev na dan. Grant je spoznal, da so političarji in burokraiti slabo služili domovini. Pisal je Adjutant - Generalu Združenih Držav in naprosil za poveljništvo polka. Njegovo pismo ni nikdar dobilo odgovora. Predsednik Lincoln ni nikoli slišal o njem. Med tem pa je George B. McClellan. ki je dovršil akademijo tri leta po Grantu, postal on a j or-general in poveljnik ohijs-kega oddelika. Grant je šel k njemu. aLi general ga ni hotel sprejeti. Končno pa je usoda posegla vmes. Dobrovolniški polk št. 21. je bil sestavljen od nediscipliniranih suirovežev, ki niso hoteli marširati pod redno izvoljenim polkovnikom. Drugi "politični" polkovniki pa so se bali sprejeti poveljništvo tega polka. V sili so se obrnili na Granta in mu ponudili komando. Grant je takoj spre jel. Moštvo je v njem takoj spo znalo mojstra in postali so navdušen: zanj.
Ko je Grant zasedel Port Henry v Tcnmi issee je oblegal Fort
zvane Minute Men (kot so nazi-JDonclson, največjo trdnjavo v tej vali kolonijalne miličnike). Pra-! državi. Konfederirani poveljnik voča^mo je posvaril Adamsa inje vprašal, kake pogoje bi mu Hancocka, ki stš zlahka zbežala i Grant ponudil za predajo trdnja-ua varno. To proslavljeno Reve- ve. Grant je od*govoril: '' Nikakih reovo ježo je pesjiik Longfellow pogojev razun brezpogojne poda-ovekovečfil s pesmijo, ki jo poznaj je." Naslednjega dne se je kon-vsak Amerikanec. Britanci so ob: fedferirani general podal s svoji-zarji daspeli do Lexingtona. Na; mi 15.000 možmi. Ves Sever je bil
trati sredi vasi so tudi našli 50 a-meriških Minute Men z nabasa-nimi mušketami pod jwiveljstvom kapetana Parker. Ta je svojim možem prepovedoval streljati, dokler nebi Aaigleei zabeli strelja nje. Stopil je . naprej britanski major in za\-pil "Razidite se, vi kmetavsi,,, aH miličniki so stali nepromično in tiho. Na to je major sprožil samokres proti njim— bil je to prvi strel ameriške revolucije. Britanska četa je sprožila salvo in ameriška linija se je razbila. Del čete je na to odkorakal
miškega kandidata. Bil je izvoljen. Štiri leta ikasneje je bil zopet uominiran in zopet izvoljen. Ko se je umafrniT v privatno življenje, je imel netkaj malo premoženja. ki ga je investiral v neko newyorško bančno tvrdko. Tvrd-ka je bankrotirala in Grant je zoipet postal siromak. Takoj je začel pisati za revije in pripravljati svoje memoare, kar mu je prinašalo zadosti dohodka. Umrl je v sanatoriju blizu Saratoge v državi New York dne 23. julija 1885. Njegova ostanki so bili pokopani v Clermont u ob obali reke Hudson. do kamor se je raztegnilo meat o New York, in njemu v spomin je bil zgrajen veličastni nia-uzolej — Grant's Tomb. Izmed vseh predsednikov je bilo v njem najmanj polit ičarja. Zgodovina ga bo vselej poznala pod imenom U. S. Grant, velikega vojskovodje.
27. aprila 1791. — Rojstni dan Samuela Morse, umetnika in iz-najdiitelja. — Samuel Finlev Mor se se je rodil 27. aprila 1791. v Charleistown, Masteachussetts. Zfe kot mladenič se je podal na Angleško. dla se uči slikarstva. Leta 1S13. dobil je zlato medaljo za kip ' Umirajoči Herkules," prvi njtgov ]>oskus v kaparst\"u. Ko sc je po\-rnil v New York, organiziral j'1 ud nižanje, iz kat erega se je razvila (^anaišnja Academy ot' De-s.iun in katere predsednik je bil IG kt. Zopet se je tri leta po mudil v Evropi v svrho študij in povrnil -e je v New York, da prevzame prr>fe-snro aia univerzi mesta New York. Začel se je zanimati za električno znanstvo Ko se j.' lfeta 1S32. vračal iz Havre z Iadijo "Sully'*, mu je prvič šinila v glavo id.. ja brzojava. Prvi brzojavni aparat pa je bil dovršen še 1' 1. 1^35. in Morso ga je razstavil v New Yorku.
L. 1837. j<* pripravil mnogo polnejšo razstavo in zaprosil za pa-tent. Naslednjega leta je zaprosil •Ko n g ras. naj zgradi eksperimon-ralno brzoja\iio linijo med Wa-sbingtoinom in Baltimore, da se "dokaže praktična vrednost njegove iznajdbe. V Kongresu je bilo •mmogo nevernih Tomažerv in drugi so se brili norca iz Morse-ja ; tako ni kongres sedaj storil ni čelsar. Dolga štiri leta je Morse v gmotni i h srt.L^kali plazil okoli Kon-grt^sa. Kcmčno je Kongres v zadnjem zasedanju 1. 1843. sklenil, da se mu da $30.000 za njegove eksperimente. L. 1844. je bilo delo ko-nf-aino in d'okazana je bila vsemu svetu vredinof?t Morsejevega sistema elektroni agnet i one ga telegrafa. Prva brzojavka se je glasila "Kaj je Bog ustvaril?" in brzojavljena je bila od dvorane Vrhovnega Sodišča v Washington u do Baltimore. Bilo je to 24. maja 1844. Od onega dne si je telegraf osvoji l svet. Časti in odlikovanja so se z vseh strani svetta »suvala na ameriškega iznajdite-Ija. Glavne evropske vlade so mu skupaj poklonile 200.000 frankov. Profesor Mor!s>e je tudi doživel odlikovanje, da je 1. 1842. položil prvo podmorsko brzojavno žico v pristanišču New York. Umrl je 2. aprila 1872.
Arbor Day. — Arbor Day — Drevesni dan — je vsakroletni dan, posvečen sajenju dreves ; svrha tega dne je. da se vzbudi za n!ima»nje občinstva za gospodarstvo. Poljedelski urad države Nebraska je 1. 1872. prvič uvedel proslavo takega dne. s tem da je
Trpljenje raziskovalcev.
Iz Irkutska prihajajo vesti, da so našli v Zabajkalu v okolici Ta-minota bogate zlate žile. V zvezi s tem je navalilo na te kraje toliko ljudi, da so oblasti v skrbeh glede prehrane. "Amurskaja Pravda'' opisuje to preseljevanje bogastva željnih Sibircev takole:
i:V Ta m motu so ljudje izgubili glavo. Že pred dvema letoma, ko se je prvič raznesla vest. da so našli v Aldanu bogato zlato polje, so navalile na te kraje množice domačinov iz vseh krajev Sibirije. Cim bolj so se širile vesti o zlatih rudnikih, tem več je bilo novih priseljencev*. Zlaionosue parcele so bile že davno razdeljene. vendar pa so prihajale vedno nove množice nenasitnih ljudi. Posledica je bila, da je začelo kmalu primanjkovati hrane. Nastala je beda in lakota, nad 2000
oseb je poulegno raznim epidemi-1 no kockali, koga naj zakoljejo. čnim boleznim. Po okolici so bile j Kocka je padla na Vjunova, ki je nabite svarilne deske, da je Tam- imel s sttboj dva sina. Komaj mot prenapolnjen in da se ne sme preprečila člane karavan^, da ne nihče več priseliti. Ali vsi oporni- zakoljejo njunega oeeta vsaj do ni so bili zaman. Emigranti so pri J naslediljega večera, češ da bo ta
čas Še kdo umrl. pa ne bo treba u-1 ijati nesrečnega moža. In karavana je imela naslednji dan res srečo, ker je našla mrtvega konja. Kakor volkovi so planili nesrečni ljudje na mrhovino. Ko so se najedli, so razsekali ostanke
moči so rapidno pešale. V tem splošnem obupu je nekdo v karavani spomnil, tla je še rešitev iz kritičnega položaja. Karavana naj bi začela jesti človeško mesv*. Naj/prej so odsekali roke in noge nekemu mrtvemu Kitajcu in tako so nekateri člani karavane poto-lav.ili lakoto, dasi sem ji je človeško mt-s) studilo. Tako so blodili po pragozdu dalje. Pojedli so naj prej omenjenega Kitajca, ki je bil spotoma omagal in umrl. potem so se pa lotili nekega Tatara. Ko .-(» pojedli tudi njegovo truplo, so sc vsaj toliko okrepčali, da ni nihče umiral od lakote.
Y teai obupnem položaju so se začeli zopet posvetovati, kaj naj počno. Vsak začetek je težak, so >i mi-lili in kmalu so se ljudje spremenili v zveri. Naučili so joti človeško meso in so enostav-
hajali po skrivnih potih, ker so bila vsa javna pota strogo zastražena. V karavanah so prihajale nepregledne trume novih prise-i Ijencev. Mnogo karavane so dol-i go blodile po neprohodnih goz- j dih. druge so v tajgi poginile. Tako se ie neka karavana izgirbi- mrhovine ter iih vzeli s seboj.
r-	j ^
la v pragozdu Ker je bila vsa za-i t cz nekaj dni so se srečno preri-
loga hrane izčrpana, je nastopila; ni!i lakota. Polagoma so nesrečneži! kje!
kozi pragozd do so pripovedovali
pojedli vse. kar je mogel želode pre.baviti. Slednjič je prišlo na
dživljajih v tajgi. Meti
Tommota. i strašnih pot.jo so
izgubili 11 članov, ki >o iih veči-
vrsto ceLo usnje s čevljev. Fizične- onia pojedli."
MESTO, KI SE POGREZA
Mesto Sle^ka Ostrava j»i zapisano počasnemu 'poginu. Pod vsein
STRASNA SMRT
«)rzni lovci
div
zveri, ki <port. so
izvršujejo ^vojo o hrt za mestom se nahaja daleč naokoli i še n dlcokdaj umrli naravne smr-pramogovnik s svojimi na stotine | ti. Prej ali slej je skoraj vsnke-
iiiu izpodh-telo m po>tal je žrtev
kilometrov dolgimi rovi in jamami. Vse mesto se torej nahaja nad prepadom, pred katerim ga varuje le razmeroma tenka iglast zemlje. Zaradi dolgoletnega kopanja premoga so se na površini zemlje jele kazati razpoke. Prej ali slej se bo mesto pogreznilo v globino.
Prvi znaki nezadostne nosilnosti zemlje so se pokazali že h*ta 1912. na veliki stolnici, ki je dobila na vzhodni strani veliko razpoko. Tla so se začela pogrezati, ta-
svojega poklica. Te <lni jf» enaka uso»l;i zadela v <"-!-ni Afriki levjo ! lovko, gos,»o Grenovo. ki ima dokaj smrti zastopnikov in zastopnic knilja vesoljnega živalstva na vesti.
Pred par dnevi je šla gospa Greenova na lov na manjšo zver-jad. Nenadoma se je pojavil pred njo orjaški nosorog. Lovka j»* bi-1?« oborožena le z majhno repetir-kn. s katero je parkrat ustrelila na de-belokožea. Ost-m krogel je z v
ko da je bilo treba notranjost cer ranilo zv,r. toda nobena smrtno leve izprazniti in vhode zazidati.. o, [ bolečin pobesTieli nosoro,r se Cerkev so prepustili neizbežni u-j jt, Yrgel na Greenovo in jo" posodi. .ker ni nobenega izhoda, da bi se dala stolnica rešiti.
Ista usoda preti tfedaj tudi. rojstni bolnišnici in meščanski šoli v Sleski Ostravi. paradi počasnega a stalnega pogrezanja zemlje so tla v teh stavbah na več krajih dobila luknje in stene so .jele pokati. Nevarne razpokline so nastale tudi v ostrešju in celo v kleteh. Na meščanski šoli so se pred kratkim podrla velika vezna vrata s sosednjim zidovjem. Vsi ti znaki pomenjajo počasno ali tembolj gotovo katastrofo.
Za izmenjavo avstro-ogrske valute v Zadru
je rimska vlada dovolila še 2 milijona 500,000 lir.
pressunjen. Granta so na žival i 'Unconditional Surrender Grant' Med tem je v unijski vojski prevladoval nered, le Grant je bil zmagovit na zaipadu. Vete Sever je zahteval za Granta najvišje mesto v vojski za Predsednikom. Predsednik Lincoln je nato ime-aoval Granta za Lieutenant General linijskih vojsk. Grant je vodil vojsko do konca vojne in kon eni uspeh je bila podaja generala Lee pri Appomatox 9. aprla leta 1865.
1868. je Republikanska stran-
teh stanuje v isti County, kjer se nahajajo njihova zemljišča, ali pa priporočal občinstvu, naj posveti v kakem sosednem okraju. Več kot drugi torek meseca maja sajenjn ■ četrtina najemnikov v teh drža-d'eves in naj se ta dan
imenuje
Arbor Day. V nokateirili državah velja Arbor Day kot legalni pra-mik. Radi različnega podnebja se Arbor Day praOTiuje v severnih državah ob raznih dnevih aprila al; začetikom maja. V južnih državah se praznuje v decembru, januarju adi februarju.
ZEMLJIŠKI POSESTNIKI SO PRETEŽNO POLJEDELCI
proti Coneordu, Sest milj daleč; ka imenovala Granita za predsed-
V letnem zasedanju Akademije za politično vedo je dr. L. C. Grav ekonomist poljedelskega departr menta, govoril o zemljiških posest nikih, ki sami ne obdelujejo svojih farm. Le prav majhen odstotek teh posestnikov v severnih državah lastnje več kot eno ali dve farmi: Skoraj devet desetink od
vali je z lastniki v sorodstvu po krvi ali po poroki.
V pretežni večini so severni zem ljiški gospodarji vzrastli iz poljedelstva in postali vlastelini potom trdega dela in varčnosti. Velik del njih oddaje svoje farme v najem, ker so se radi starosti pomaknili v pokoj. Druga velika skupina še vedno obdeluje druge farme.
Največ vlastelinov, toliko na se-tivni dotiki s farmami, s tem da nadzorujejo poljedelska dela in da jejo najemnikom nasvete iz svoje izkušnje. Ako izvzamemo nekaj malo "vzornih farm" (show farms), ki so v posesti bogatih kapitalistov, se dosedaj ni pojavila nikaka važna tendenca v smeri investiranja mestnega bogatstva v svrho ustvarjanja obširnih vele-posestev.
mandrill. Nrsrečnica je bila na me stu mrtva. Ni sicer padla junaške smrti v boju z levom, med katere skoraj polovieo svojega življenja trosila smrt. vendar jo je ugo nobila še večja in krutejša zver.
Nosorog se ni zadovoljil s to žrtvijo. ampak je drvel po bregu nlzdol in naletel na cest in a avtomobil, v katerem se je peljal angleški stotnik s ženo. Da bi rešil soprogo, je skočil .kaprtan iz avtomobila. toda pobesneli zveri naravnost pod ta.^e. ki .so ga zmlele. Ženi se je posrečilo pobegniti v avtomobilu. Napol mrtva je končno prišla na farmo. Šele tam se je čutila rešena.
Dve žrtvi je imel rinoceros na vesti. Al tudi njegovi dnevi so bili šteti. Farmar, ki mu je stotni-lova žena natančno opisala kraj. ■kj^r je tako nenadoma umrl njen mož strašne smr i. je zasledoval zver Ln je končno ustrelil.
Znan igralec.
Adolphe Menjou, ki igra v raznih •kinematografskih slikah vlogo irttriganta.
feE&g NABgPAV tt 'APIT. 1925.
Rojaki v Mesaba Range in Ely, Minn., podpirajte podjetje, ki oglašujejo v "Glas Naroda".
Vesele Velikonočne praznike želi — Louis Vesel, zastopnik "Glas Naroda".
GILBERT TUtE VULCANIZING GARAGE
Frank Jarvisto, lastnik
Pridite al! pokličite, da razkazemo
CHRYSLER, CHEVROLET, MAXWELL SIX
in vedno tudi rabljene kare naprodaj.
Telefon: 235
Popolna zaloga
ubovalj in oblek za moške
Nestor Laine
Specialist za noge. 101 do 106 Broadway Tel. 183	GILBERT, MINN
AHO & LAINE
NAJBOLJŠI AVTOMOBILI NA SVETU IN POCENI
THE WILLIS — KNIGHT
Overland $495. — F. O. B.
GILBERT, MINN.
Phone 183
Vesele velikonočne praznike
vam želi —
Peoples State Bank gf Eveleth
Eveleth, Minnesota
Banka z uro.
BARRETT DRUG COMPANY
Gilbert, Minnesota Svojim prijateljem želimo vesele Velikonočne praznike!
S POMNIT F S K NAŠE PItODAJ AI.XE. KADAR HOČETE KUPITI ZDRAVIIX). - MI SMO ZA VAŠE ZDRAVJE.
EASTMAN	KODAK
THE REXAL STORE
FILME
BOYLE & MATHER
Eveleth & Virginia
DODGE & PACKARD CARDS
Vesele Velikonočne praznike vsem odjemalcem, katerim se še vnaprej
priporočam.
J O S. K OvL A R
PRODAJALNA in GROCCRIJA GILBERT, MINN.
Phone 170
Vesele velikonočne praznike!
ABSETZ & COMPANY
PRODAJALCI PREMOGA MOKE	SENA	KRMI
Sedaj imamo grocerijo in prekajeno meso. Gilbert, Minn.
AUGUST PERRY
Jeweler
216 Grand Ave., Eveleth, Mi n.n
DR. J. E. IND1HAR
Zobozdravnik
New El Guerro Bldg. Suite 4
I"ra<lno urp: oil 9. do 12. lire zjutraj, oil 1. do 5. ure popoldne. Zvečer po dogovoru.
Chisholm, Minn.
Vesele velikonočne praznike želi
E. RESMAN
EDINA PRODAJALNA ČEVLJEV PO DOLOČENI CENI
Tele-phone GOD
420 Pierce Street
Eveleth, Minnesota
General Insurance Agency
A. W. INDIHAR F. J. INDIHAR zastopnika
Zastopnika, vodlne zavarovalne družbe za živjenje, zoper poškodbe ter proti požaru in avtomobilskim nesrečam.
GILBERT, MINN.
POZOR SLOVENCI!
Kdor 2e!i kupiti zemljišča za zidati hišo v Evelethu naj se obrne na mene. Jaz imam nekaj lotov; vodovod že na mestu.
Požurite se, dokler je Se čas.
POTNIKI, ki pridite na Gilbert, dobit* pri meni moderne sobe za
prenoCišča.
Louis Vessel Gilbert, Minn.
LINE DRUG COMPANY
Optometristi in lekarnar j Gilbert, Minn.
Naša posebnost so primerna očala, zdaj po znižanih cenah.
STREHE i n ZAGRINJALA AVTOMOBILOV IZGOTOV-L J AM PO NAROČILU
JOHN A. JUTEN
6.8 So. Broadway GILBERT, MINN.
Nc«roči!a pošteno in pozorno izvršena.
Rex strehe in obodi za kare.
DAN MALKOVICH
301 W. Oak St., CHISHOLM, MINN.
Zaloga vsakovrstnega blaga, moke itd.
Dr. L. W. Kuhar
Slovenski zobozdravnik
nad Jerome Clothing prodajalno.	214'/2 Grant Avenue
Ph;nf; 268	EVELETH, MINNESOTA
1'radne ure: od do 12. od 12. do 1. <3o 5. popoldne. ZveC-er po dogovoru.
JOSEPH CHIMZAR
Urar in Zlatar GILBERT, MINN.
Popravljam vsakovrstne ure in zlatnino. Za vsa dela jamčim.
Če Chimžar ne popravi, potem ni ve« za rabo.
Veselo Velik ono« želimo vsem Slovencem in Hrvatom v Gilbert in okolici.
Frank Kosher & Co.
naj moderne j a na novo opremljena prodajalna; vedno prve vrste sveže meso in grocerije.
Pozor: Prav suhe kranjske klobase za VelTkonoč.
Rojaki pridite in prepričali se boste!
So. Broadway,
Phone: 240
GILBERT, MINN.
(V poslopju Anton Indihar)
Vesele Velikonočne praznike želim vsem odjemalcem ter se še it-UTej priporočam za obilen poset.
Rudolph Sustersich & Co.
Kdor želi dobro kosilo, dobi pri nas vedno sveže in prvovrstno MESO. Imamo tudi prekajeno meso in dobre klobasice ter grocerijo prve vrste. Naša postrežba Je vedno točna.
Telephone 106
Gilbert. Minn.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
ANTON I. LOPP COMPANY, Inc. General Merchandise
Gilbert, Minnesota
Phone 73
VESELE VELIKONOČNE PRAZNI KE ŽELI VSEM BO JAKOM
FIRST STATE BANK §f ELY
ELY, MINNESOTA
PRIPOROČAMO SE ZA ULOGE: POSOJILA: ZAVAROVANJA POSESTEV: POŠILJANJE DENARJA PO SVETU TER NOTARSKE POSLE.
KAPITAL -f25.000.00
PREBITEK $15,000.00
Vesele velikonočne praznike —
Hogan's Garage
P. J. Hogan, lasmi k
POPRAVLJAM AVTOMOBILE
V zalogi imam vse potrebščine.
Gilbert, Minn.
Telefon 55
Vesele Velikončne praznike Vam želi —
Stara zanesljiva
First National Bank
Eveleth, Minnesota
Govorimo slovenski.
Vesele velikonočne praznike želim vsem svojim odjemalcem —
T. RUBENSTEIN & SON
"GLAVNI STAN ZA MODO"
G. A. GRAHAM
POGREBNIK
Virginia, Minnesota
Telephone 4C W
OKVIRJE ZA SLIKE.	NABOŽNI PREDMETI.
Pri nas se lahko slovensko pogovorite. Podružnica v Evelethu.	Podružnica v Gilberta.
Vesele velikonočne praznike!
Farmers & Merchants State Bank
Virginia, Minnesota.
POZOR, SLOVENSI IN HRVATI! PRIDITE V NASG BANKO IN SEZNANITE SE Z NJO!
V vaših bančnih poslih vam ho na razpolago rojak: JdHN ADLEŠICII
Hamilton Pianos Monarch Pianos & Player Pianos
VAŠ KREDIT JE DOBER PRI:
SY PIANO CO.
325 CHESTNUT STREET
Virginia, Minn.
Mi smo v tem poslu 18 let.
Najmodernejša prodajalna GROCERIJ
Zaloga vedno svežega mesa.
GEORGE KOBE
Vesele velikonočne praznike
želim vsem mojim odjemalcem ter se prjporofam za nadaljnj poset.
Telephone 162
Gilbert, Minnesota
Vesele Velikonočne praznike.
First National Bank
^ Chisholm, Minnesota
Posebno pozornost posvečamo svojim slovenskim in hrvaškim
vlagalcem.
VašTojak J. Osbolt je zaposljen pri tej banki. Oglasite se pri njem.
Advertise in "Glas Naroda".
Vesele velikonočne praznike želi vsem Slovencem v Chisholm in okolici
Dr. F. J. Babnik
Zobozdravnik
200 West Lake Street
TTradne ure: od 9 — 12, od 1 —
Zvečer po dogovoru. Tel. 392
Vesele Velikonočne praznike.
Miners State Bank
Chisholm, Minnesota
M
Telephone 2
Zavarovalnina. Čekovni promet. Hranilne vloge.
Frank Gouže, blagajnik.

i ' Advertise in "Glas Naroda".
Advertise in "Glas Naroda".
GLAS TSASKmx: fl.SPR. 19».
Po M. Milko vi;
Velikonočni sen.
Bil je veliki četrtek. Pomladno solnee je s svojimi jutranjimi žar i zalivalo mlade lističe in s polju bi vzbujaio brstiče v življenje.
Zorka, petletna deklica, se je prebudila v spalnici, ki je bila vsa zalita od solnca. Mela e»i je oči in. sedla. Najprej mora pogledati na mamino posteljo, ali mamica spi: zJe-zIa bi rada k njfi. da Se z njo rada po*rčka, kar dela tako, tako rada. Če pa je mamica že ftftala, potem pa mora brž v ku-Irinjo, saj bodo p«kli dane.s potice in kolače ter barvali pirhe. Toda ači ji kar nočejo prledati, a Zorka si zna pomagati. Na nočni omari-?i stoji kozarec; brž pomoči prste ter si izmije oči.*Sedaj vidi, da na m ice ni več v postelji.
Hitro skoči s poHteljrice in se za *ne oblačiti. Najprej nogavice; s temi zna ravnaUi, toda podveze! ^apemjače vedno preskakujejo. Zakaj nima okroglih kakor druge leklice! Saj je to že tolikokrat rekla mamici, a nič ne pomaga, imeti mora podveze na dolg pas. s krilcem je tudi križ! Zorka gla-1110 vzdiha: 4To je krilce od babi-:e, z vaitim srčkom, in ima toliko gumbov, pa vsi -so zadaj!" Pre-den vse zapne! Tudi zobke bi rada ogoljufala, saj bi bili tudi brez ščetke beli. toda pomislila je, da bi mamica morda opazila, a danes hoče biti Zorka pridna. Tudi počesala se je sauna, le petlje ni znala privezati, zato je hitela brž kuhinjo, da ne bi česa zamudi-l;i. Sa j so rozine tako dobre!
In res, mamica je že mesila, rozine so bile že pripravljene. Ne-kaj pa je Zorka vendarle zamudi-la; videla je, da so pirhi že pobarvani : rdeči, modri, zeleni. Mamica je že vedela, zakaj ni čakala na Žarko. Lani si je Zorka pobarvala roke do zapestja in njen predpasnik je bil kakor geološki zemljevid.
Pred prazniki je Zorka nenava-Ino post režiji va. Vrti se po kuhi-iji, oči ji švigajo sem in tja, sama ne ve. za kaj bi prijela. "Prebereš mi rozine!" Nič primernejšega, nič pametnejšega ni mogla mamica izreči. V. Zorko je kar zaigralo. Hitro je oči<4vla rozine v moki. potem jih prebirala in nazadnje jih oplakne n osuši. Saj dobro ve, kaiko se to lela.
"Mamica, ali smem pojesti e-io ? — Pa samo se eno f — Zdaj >a zares poslednjo!" Seveda jih ie bilo med drugo in poslednjo Še >reeej. tako da je mamica morala ^orki zapretita:
"Čakaj, čakaj, saj pride danes eta s Češkega! Povem ji, da ne lbogaš."
Ko bi bila Zorka vedela, da je iel očka že pred eno uro na kolo-Ivor čakat teto! Zorka se je še iladkala z zadnjo rozino, ko zu-laj pozvoni. Prišla je teta.
Bo^ve. ali ji je prinesla tistih cra.snih pisanic, ki jim pravi mana "kraslice" in jih delajo pose-rao lepe na Slovaškenn. Posebno ;o našim belokranjskim, ki jih Sorka tako rada gleda v knjigi ■»rofe^orja Siča. — Pa še o drugačnih ji je pravila mamica, a doslej jih še ni nihče prinesel, kadar je prišel na pracmake. Za letos- pa |ih je teta Obljubila. | "Veš. Zorka." ji je pravila ma-pica, "to so pirhi iz sladkorja, leliki kakor gosja jajca, votli so. [predaj je okence — in znotraj! fo boš gledala . . . Nočem ti po-jedati. da se bos bolj razveselila, to boš sama zagledala." I Teta je vzela Lz kovčega precej letiko škatljo: "Najprej tebi, lorka; tole za pirhe!" I "Ve«, teta, danes Zorka ni bila Iridna," jo je brž zatožila mami-li, čeprav ni tako hudo misdila. lamo roeine bi jedla, ko jih je Izbirala!"
I "Pri nas pa naspravimo to dru-Iče," je odgovorila teta. "Ka-Er prebiramo rotine, mora Bož-■ peti, Prauek pa žvižgati." ■Ne vem, ali je Zorka cula to Btnefoo naretibo ali ne, praznila Hnkatljo in skladala vsebino na Hzo: to j« bilo bontMV*kov in ■kanih | P« pet pisanic m — tu-Jjtiati paA s okencem, skrbno za.
Zork^ ga je odvila in brž pogledala skozi okence. In kaj je vide-da! V ozadju je stal gradič, pred njim so bili nasadi in drevje. Na sredi je bilo jezerce in na njem 2 snežnobela lalmda. jZraveai je stala deklica v rdečem krilcu in belem životcu. Na vse strani so se vile stezice, jjosute z leskajočim se drobčkanim sladkorjem.
Zorka ni poslušala, kaj so govorili starši in teta, bila je kaikor zamaknjena v krasni pirh.
"Mamica, to moram pa brž pokazati Zlataci. To je bilo veselja, radost.nih vzklikov; menda jima ni jeziček še nikoli tako tekel kakor danes; toliko sta si imeli povedati.
Na iaprehodu in zvečer ji je morala mamica praviti, kako so ta pirh napravili, zakaj se ne da od preti, zaikaj na drevju ni mno-pro listja, zakaj ima deklica rdeče krilce, ne modrega — in še mnogo mnogo vprašanj ji je bilo na srcu. Slednjič je hotela vedeti, kdo stanuje v tistem gradiču.
"Menda kraljičina, ki se imenuje Pisanica: gotovo ima jagenjčka z zlatimi rožieki in butarico iz srebrnih šib, in veoidar švigne z njo, ozeleni drevje in vzklijejo zvonaki in trobent ice in vijolice v zlatem solnčku. Gotovo je v gra d« mnogo krasnih dvoran in številna sluiabriištvo — vse lepo kakor v pravljici," je pravila mamica.
"Pa zakaj nima pirh tudi zadaj okenca; rada bi pogledala v srrad in videla »kraljičino," je tožila Zorka in ni hotela verjeti, da bi pirh z dvema okencima ne bil lep.
Ko je šla Zorka tzvečer spat, je vzela pirh s seboj in ga postavila na nočno omarico. Hotela ga je i-meti pri sebi. da bo zjutraj na vse zgodaj zopet gledala. — Oči so se ji že zapirale, a še vedno je šepetala sama pri sebi in se smehlja la. Sladko je za^jpala — ne, ni zaspala. samo zdelo se ji je tako. saj še vedno vidi tisto okence, vidi jezero, drevje in deklico v rdečem krilcu, vse vidi, da. zdi se ji. da se deikliea smehlja, da'se obrača k njej. da hiti po stezici k oken cti. Prav lahno trka s prstom na okence: 3d ep! klep! okence se odpira in deklica hnp! k Zorki na posteljico. Zorka se skoro malo boji. I, no, saj je Čudno, če skoči punčka iz sladorja fikozi okence iz pirha in zleze k Zonki v posteljico. Majčkena je, ljubka, usteca kakor malina, očka kaikor dve po-točnici. In punčka se smege in veselo pripoveduje: "Zo^a, ,pojdi z menoj k nam v pirh, tam diši kakor v slaščicami. Igrali se bova."
Punčka podaja Zorki drobno ro čico in Zorka bi ji tudi rada poda la svojo, toda boji se: prevelika je njena roka, kaj, ko bi punčki zmečkala drobno ročico! A vendar jo ji poda in hup! skoči s pun čko iz i>osteljice, toda to ni več velika Zorka, prav taiko majhna je kakor njen^ družica v rdečem krilcu. Punčka je pogladila okence z ročico in odprlo se je. Kakor miški sta zlezli v pirh. Ah, te stezice. sami sladkorčki! Tako rada bi Zorka pokusila, ampak »amo, če bi punčka ne videla. Oslinila si je prst. se pripojila in ga brž pritisnila na pep^ek, toda kako se ,ie prestrašila — punčka se je o-zrla! Poskočila je. da je zafrlelo rdeče krilce, in rekla veselo: "Le obliži, Zorka, tu je pesek oist in tako sladak!" in podala je Zorki kar celo pest.
In glej! Skorja dreves je bila fz čokolade — punčka je odlomila košček, dala Zorki in že so ji zob-ki topi'.i v čoikoladi. Dospeli sta do jezera. Saj ni mogoče! V njem ni bilo vode, ampak malinovec. Sne&nobela labuda sta bila i« slad fcorja. Takoj sta priplavala k bregu. Zorka se je najbolj čudila, da se labuda iz sladkorja ne rasztapi-ta v vndF. In plavala sta ter si v-časih po čebljala s kljunom belo perje. Eno peno je ckala punčka Zorki. naj pokusi: raztopilo se je v ustih kakor sladoled m okus je imelo po malinah. "To je gotovo po tej vodi v jetteru," je pomislila Zorka.
V kotu ribnika je zagledala pred blesteč hm grmom majhno klopico, 'belo, brezovo, vso iz sladkorja, le grče bile iz čokolade. Pred njo je bil na ribniku čolni-ček iz sladkorja in tudi ta se ni raiztopil, in vesla so bila iz čokolade.
"Pojdi, Zorita, popeljeva se v čolnu!" jo je ljubeznivo vabila punčka.
Zorka ni nikoli zaupala čolnom in brez očka in mamice bi je ne bil nihče spravil v čoln; zato je boječe vprašala: "Ali ne utonem f" — 4V malinovcu?!' se je smejala punčka. In hutp! Že je bila v čolnu in je Zorki podajala roko. Previdno je stopala Zorka v čoln in sedla na beli sedež iz sladkorja prav poča«i. na lahko, da ga ne bi zlomila. Toda ne! Sedež je držal, kakor da je lesen.
In ko je punčka potopila čokoladni vesli v rožaste pene ribnika, se je čoln zazibal in labuda sta plula okoli Solna. Če je brizgnilo na Zonko. se je brž obkLznila. Hipoma se je čoln ustavil. Tu je bilo plitvo, dA je bilo videti na dno. In kaj je bilo na dnu! Kamenčki, pa kaksKi' Prav taki, kakor jih je često doifcivala od bot.rice: ro-žasfi. beli. Črni in v njih je bil sladek sok. Zorka je gledala, gledala, punčka pa e rekla: "Ne boj se, nagni s^ in na/beri kamenčkov!"
Polagoma se je osmelila in se nagnila: "Samo da se ne bi čoln prevrnil," je pomislila, vtaknila ročico v malinovec, nabrala kamenčkov. ugriznila in sladki sok "s" ji je razlil v ustih.
"Prinesti jih moram nekaj domov !" si je mislila in brž segla po preti pašniku, ali ima onega z žepom, da si nabere kamenčkov vanj. Toda joj, saj je pozabila, da je v spalni srajčici! Punčka jo je -zmotila v njeni žalosti: "Odpluje-va spet k bregu in sedeva na klopico." Nabrali sta še polno naročje kamenčkov ter odveslali k bregu in sta sedli na klopico. Breg je bil skalovit, toda to ni bila skala, ampak same slaščice.
"Glej. naša kraljica prihaja!" je rekla punčka in prijela Zorko za r/vko.
Grajska vrata so se odprla, prišli so oprode v belih oblekah, stopili v dve vrsti, za njimi polno gospode in vsaka dama ljubka in nežna, je držala v roki šopek pomladanskih cvetlic. Vse dame so se ljubeznivo priklanjale ter obrnile oči k vhodu. Tam je stala kraljica, nežna in sanjava kakor pomladna breza, in lahen veterc se je igral z njenimi zlatimi lasmi. Pri nogah ji je stal snežnobel jagenjček z zla timi nožicami. V roki je držala kraljica butarico iz srebrnih šib, zlati pirhi so se zibali na njej in dolgi trakovi nežnih barv so se tre sli od vrha kakor mavrični oblački. Zorka je kar onemela; predstavljala si je bila kraljičino iz pravljice krasno, prekrasno, toda tako krasne vendar ne. —
Kraljica se je ozrla prijazno na vse strani, dvignila butarico, da so zanihali pirjii, in takoj so pokri li drevje nešteti beli1 in nežnoroža-sti cvetovi, travniki in livade so o-zelenele in zlate trobentice, vijolice in marjetice so vzcvetele, kakor da jih je kdo nasul. Vse je dihalo zlato lepoto pomladi, ki je pravljica prirode.
Kraljica je šla lahno po stopnicah doli, jagenjček z zlatimi rožič-ki je skočil veselo zanjo. Hitela je prav deklicama naproti. Zorka se je stisnila za grm, saj je bila samo v spalni srajčici. Toda kraljica ju je že zagledala, se nasmehnila, odtrgala zlat pirh in ga dala Zorki, pripognila se je, utrgala šopek vijolic in jih ji dala v drugo roko, potem pa šla ob jezeru dalje. Po vodi sta plavala labuda in se dotaknila z rožastim kljunom roba nje ne obleke. Veje dreves, polne cvetja in vonja, so se pripogibale in si pale cele šope cvetov pred svojo vladarico. Cvetovi niso veneli, ostali so sveži, čeprav je šla kraljica z vsem spremstvom čeznje. In zopet se je vračala kraljica h gradu. Zorka je gledala za sprevodom in punčka tudi; ko pa se je kraljica približala gradu, je stekla punčka za njo. Kaj sedaj T V grad ne more ,morda bi je niti ne pustili, saj mora domov in mora biti zopet velika, sicer bi je očka in mamica niti ne poznala. Skoro bala se je sa-
ma tu in hitela k okencu. Toda gorje! Okence je zaprto. Zorka trka i ntrka na okence in čimdalje močneje — končno se okence zdrobi in Zorka leti in leti . . . prestraši se in odpre oči. Kje je? Saj je vendar v svoji posteljici: dani se že. Stiska pesti in v vsaki drži vo-galček pernice.
Skoro zaplakala je. Kje ima zlati pirh. ki ga je hotela dati očku, kje so vijolice za mamico? Ogleduje se, ali ni majhna kakor punčka iz pirha. Odkrije odejo in vidi, da je vse v redu: nožice so dolge kako vedno. Pogleda na nočno omarico, ali e p!rh še tam. Bil jo, kamor ga je bila položila.
Zorka je skočila mamici na posteljo in hitela praviti, kje je bila, ter žalostno končala: "Zlatega pir ha nimam in vijolic tudi ne, toda mislim, da sem res letela." Težko je verjela, da se ji je samo sanjalo. Gledala je skozi okence v pirh ter se čudila, da je drevje brez cvetja, punčka v rdečem krilcu pri jezeru in okence celo.
CAHEJI
Vstajenje.
Na cvetno nedeljo kralja z žezlom
—oljkovo vejo, na glavi krono pravice, miru in sprave,
v srcu vesoljno carstvo ljubezeni— vodijo v grešno mesto pobožni Caheji.
Na veliki petek ob treh je kralj—
razbojnik : žezlo je žebelj, krona trnje, carstvo—križ, Caheji so rabi ji, ljudstvo zi'eri—
le On je jagnje: "Gospod, odpusti jim, saj ne vedo. .
Ne, ne, vedo! Od zore do mraka se jezik namaka v visoki pesmi o kralju,
ki kralj je v nedeljo, v petek — razbojnik, v nedeljo pa zopet kral j.
In vsako leto k vstajenju gredo
grobarji: s jeziki skalo vale z njegovega groba,
s srci t išče mu sulico v prsi in žeblje v pesti. . .
V dušah so črni kot saje, v mislih—
kameleoni— drugače pa- vse časti vredni pobožni Caheji. Sede kakor opice vsi na zlati veji, kriče kakor srake, hudičev zarod valeč,
žive od njegovih besed "Gospod,
odpusti" in vočni so kakor rod, ki peklo ga izusti.
Voda je privrela iz razpoke. Ko je zagledala solnce, se je razlila kot srebrna melodija v dolino.	~
Iz črne zemlje je pogledala roža. videla je solnce in odprla je svojo duhtečo čašo.
Pni-pJesala je južna sapa, nasme jala se solncu in zavriskala: "Vstajenje!"
Ali je bilo res. da je čul ta vzklik. ali se je samo zdelo mlademu doktorju, ki je zamišljeno stopal proti, sivemu gradu.
Bila je velika sobota. Na poti je bil k bolnici.
Videl jo je v duhu lepo in slabotno. Zdaj jo je mučila vročina,
zdaj jo je tresla, mrzlica. Nieno
_ <
dušo so 'bičale težke prikazni. Podila jih je. kričala, ker se jih je bala. Hotela je »bežati pred njimi, dvinila se je iz postelje dn obležala sredi sobe.
Jokala je. prosila, smehljala . .. O, uiboga, uboga dušica! Koliko-•krat je mehko ponovila : 'Ne bodi hud Zdenko, če te ljubim . . . samo tebe ljubim . . . tako te ljubim!" Čisto tiho je pridejala v-čas h: "Ti pa me ne maraš. Zakaj? Povej!" Potem se je zagledala v strop, kot bi nekaj iskala.
Nepričakovano je pa jela upiti: "Vsaj te ne ljubim . . . Beži! Pusti me! Na pomoč . . . Ubiti mi ho-če dušo!"
In tako je bilo noč in dan, mesec dni.
Zdravnik je zmajal z glavo. Iskal je vse življenje dušo. Zdaj jo je našel ... Pa bila je raztrga na. Bal se je zanjo. Vprašal se je v skrbeh: "Kdo bo jačji, bol al: mladost ?"
Dospel je do grajskih vrat in hitel po stopnicah k bolnici.
Čim pogostejerje prihajal, tem raje je prihajal. Kaj bo pa potem, ko okreva Tanja — in vstrašil se
lastnih misli.
Tiho je vstopil.
Tanja je ležala mimO.
Usmiljenka mu je pokimala, pokazala na bolnico in šepetnila: "Milost i va tudi spi . . . " Odšla je iz sobe za trenutek. Zgubila se je v vrt med zelenje, saj ona je bila tudi samo človek."
Skozi okno je lilo pomladansko solnce.
Zdravnik se je približal Tanji Pobožal je drobno ročico in se sklonil k doklici.
In glej, odprla je oči.
"Kdo si?" je šepetnila. Nasmehnil se je doktor in pre-dno je zamogel odgovoriti, je nadaljevala : "Kaj ne. da nisi Zdenko?"
"Njega ne bo nikoli več?"
"Ne."
j Nepričakovano je vprašala: "Kaj ne. da tvoje oči ne lažejo?" i
M>ilo se mu je storilo in v tretje . ; je odgovoril "Ne." j Odtrgala je pogled od njega in1 i sledila sofinčnemu žarku, ki je legel poleg nje.
V sosedni sobi je odbila ura j pet.
; V vasi se je oglasil zvon. za njim
i drugi, tretji . . .
i
"Kaj zvoni, vsaj nisem umrla !"
"Vstajenje je!" je dejal doktor.
Ponovila je "Vstajenje . . . Kristus!" Brskala je po spominih potem pa vprašala : "Ali ni dejal Kristus "Ijjubite se med seboj.'" Ljudje pa ..." Boječe p:a je gledala, pogled je postal moten, one-jsvestila se je.
j Zvonovi so prepletali zrak < j skrivnostjo vstajenja. ' Tanja je spet odprla oči. Rekla j je: "Kristus je dejal na križu: "Od/pusti jim, vsaj ne vedo. kaj delajo ..." Jaz. jaz tudi to rečem. Ko bi rrvoprla tudi jaz vstati i/, smrti, ki se imenuje življenje!"
"Tanja . . . Življenje imenuješ smrt! Poglej solnce!"
"Solnce ... in sama naj ga gledam?"
"Ne, z menoj!"
"S teboj?"
"I)a."
"Poglej, kato ljubko je," in zamahnila je po zraku, kot, da bi ga hotela pobožali. Beli, prozorni prstki so se za hip pozlatili in jih :e nalaluio položil na odejo rekoč :
Tanja, lepo mirno!"
Nasmehnila se je in govorila: 'Kako lepo je, če sije solnce in ~>oleg tebe nekdo, ki skrbi zate!" Kar je re-kla : "Ali prideš jutri?"
"Da."
"In pojutrišnjem?"
"Seveda."
"In ko bom zdrava, tudi?"
"Da. radovednica!"
"In ko bo mzdrava, tudi?"
">Te."
"Potem bom pa vedsno bolna!"
'Ti, če ne me pa že jutri ne bo!'
"Takoj bom pridna!"
"Ali imaš rada, če prideim?
"Rada . . . Skupaj bova gledala solnce!"
"Tanja ..."
Pogledala mu je globoko v oči in pristavila: "Ne maram več u mreti!"
"Tanja!" je skoraj za vriskal.
Začudeno ga je gledala in vpra šala: "Kaj si tako vesel
"Tanja, vstajenje je!"
Priplaziila je svojo roko do njegove in boječe rekla: "Ali veruješ?"
"Verujem" in poljubil je Tanji ročico.
Zadrhtela je Tamja in polagoma ji je spanec ozdravljena zatis-nil trudne oči.
Noč je padla na zemljo.
Skrila je v temi čar vstajenja. A visoko tam gori so se pa izgovarjale lesketajoče zvezdice o dušah. ki so blodile po temi a so zagledale solnce.
0 DELIKATESAH
Nedavno je poročal neki angle-ski list, da so pri obedu nekega vt h kaša serviralri vrabčji pudinsr. Ob tej priliki se je mnogo govorile o predsodkih, ki nam branijo, da ne bi vzeli na svojo jedilno karto Jtudi na pr. vrabcev. Ti predsodki temelje edino le na ne-poznaniu in trmoglavosti.
V	Rusiji velja medvedje me-o za največjo delikateso. Medvedje krače ali med veti j i jezik sta vedno razprodana. Ker je taka jed redka, jo umevno zelo draga, zato jo vidimo le na mižali višjih krogov.
Tiuli lev j«* meso je užitno in ga predvsem cenijo prebivale i Južne Afrike. V mnogih krajih obeh Indij uživajo z največjo naslado tigrovo meso, ki ni le zelo redil-no, temveč tudi vpliva ojačujoče na mišice in bistri razum. Diši pa kot žilasta govedina.
V	Afriki in Indiji je zelo čislana jed slonovo meso. Evropejci pa, ki so ga imeli priliko poskusiti. trdijo, da je mehko kot usnje in sočno kot lerp. Drugi nasprotno imajo v>,' ■slonovo meso za tako slastno in okusno kot pečene slo-nje gnati, ki so znana jed. vredna vsake kraljevske mize.
V	gornjem Egiptu nosijo na trg krokodilje meso, a tudi v Sia-mu in Saigon u ga prodajajo kot >pri nas govedino ali teletino. V St. Domingu in ob vsej obali Centralne Amerike uživajo kajmana, kuhanega ali pečenega; dišd kot kunec. Posebno cenijo njegova jajca, ki .so zeflo redilna. Epiku-rcjci Zapadne Indije imajo v največji časti rogatega legvana. Ser-'virajo ga navadno kuhanega poleg čiščene legvanove masti, v katero pomakajo meso.
Izmed vseh reptiLiJ. »Ki so užitne, je brez dvoma najpopularnejša žaba. Posebno jo cenijo Francozi. Belgijca. Italijani in Portugalci. Največ pripravljajo za na mizo zeleno žabo. dasi je rdeča okusnejša od zelene.
Obedu, ki sestoji iz gadje juhe, pečene slonove gnjata. kuhanega legvana in praženega aligatorja, mora slediti tiuli primeren poobedek. Airaibci uživajo kuhane in konservne rožne popke, (ločini ljubijo Kitajci kandirane rožne popke in jasminovo lilijo.
ROJAKI V CLEVELANDU PODPIRAJTE VAM NAKLON JENA POD JET J A
FRANK BELAJ
6205 St. Clair Ave. MODNA TRGOVINA MOŠKIH IN DEŠKIH OBLEK.
VESELE PRAZNIKE!
Vesele velikonočne praznike!
ANTON GUBANC
TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM 16725 Waterloo Rd.
Vsem mojim prijateljem in odjemalcem kruha želim vesele velikonočne^ praznike!
JOHN BRADAČ
6413 St. Clair Ave.
Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom
VICTOR LISJAK
ZALOGA PLAYER PI AN, VIOLIN, BANJOES, MANDOLIN IN DRUGIH GODAL. — VSAKOVRSTNE NOTE. 6630 St. Clair Ave.
Vsem prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike!
The Frank Mervar Company
ČISTILNICA IN BARVALNICA OBLEK
OH urad: 5911-81 Bonna Ave.
Podružnice: 6511 St.ClairAve.
12806 St. Ci&ir Ave. 5810 Broadway S. E.
Obleke čistimo, inaiimo, likamo, preurejamo, popravljamo. pqjHiva-mo kape. klobuke, rokovice. kravate, otroiko obleko; £ist:rno dema-£e .in orijentalake preproge, dra-perije. plahte, dimnice, petvitva, senčnike itd.
■ftophoMI Randolph 6694
Vesele pravnike želi vsem prijateljem
ANTON ANŽLOVAR
6202 St. Clair Ave.
Vesele praznike
John Bukovnik, FOTOGRAF
6406 It ClMr Ave. (V Slovenskem Narodnsm Domu.)
Vesele velikonočne praznike!
Slapnik Flower Company
6120 St Clair Ave.
i
Rojaki v Clevelandu, podpirajte svoja podjetja!
Anton Simčič
izaist^prrik "Glas Naroda" s
Vesele velikonočne praznike želi vsem
ANTON SIMCIČ
14700 Thames Ave.
Jaz seim godec In igram za denar, bodisi ponoči ali podnevi.
.. .-iT L _
. ,r . • Trr 1

Rojaki v Little Falfe, N. V., podpirajte podjetja, ki oglašujejo v našem listu
KUPITE ZA VELKONOC OBLEKE ZA MOŠKE IN FANTE PRI
THE BIG 6RQGAN STORE
Herkimer in Little Falls
Rogers Ash Inc.
ZAVAROVALNICA Of ZEMLJIŠKA PISARNA
Kadar hočete kupiti hišo, pridite ter se oglasite pri nas t- Burrell poslopju, — Little Palls, N. Y.
V zalogi imam
DOCK ASH PEČI
Prodajam vsakovr**»c
KT.yyApfnrA TIICT.JI
W. H. Avery
106 W. Main St.
STANDARD PLUMBING & HEATING COMPANY
40 W. Main Street	Tel. 479
KLEEN AVTOMATIČNI GRELCI IN RADI J AT ORJI
ROY WEAVER
VSE ZA CLEKTRI KO
Zalogu električnih potrebščin.
Telephone C12 J o*^cr-:te *voi dom * elektriko.
SMALLEN'S
Nasproti City Hall So. Win. Street
ŽENSKE in 0TB0ČJE OBLEKE
po najnižji ceni.
SUKNJE, OBLEKE, SRAJCE
itd.
MELVIN & MARTIN
FORD Cars — Trucks — Tractors
Supplies d: Accessories
W. F. COURTNEY
IZGO$OVLJ£NA OBLEKA IK £ERILO
555—559 Main Street	little Falls, N. Y.
Phone 417	!
SHAUT & CONYNE
Prodajamo in popravljamo DODGE BROTHERS avtomobila.
112 W. Main St.. Little Fall«, N. Y.
NASTS1 LOAN OFFICE
Little Falls, N. Y.
Willcox Watts & Co.
ZAVAROVALNICA
Telephone 119 J
16-18 W. Main St., Little Falls
A. V. GILMARTIN
prodaja žensk hi sukenm
in OBLEK ter KROJAŠKIH POTREBŠČIN Richmond Block
ALLEN & BOWERS
OBLEKE ZA MOŠKE IN FANTE.
Največ, kar morete dobiti sa svoj denar.
Little Falls National Bank
Plačuje 4% obresti na uloge.
MALONE & O'ROTJRKE Izborna plumb ar j a.
N. ANN STREET
B. E. CHAPMAN
PRODAJALNA PAPIRJA IN ŠOLSKIH KNJIG
L H. GODIN
Obleke za moške io fante
KEMP F SOVA PRODAJALNA MUZIKALU
Avtomatični klavirji, Sonora, Victrola in Brunswick gramofoni.
-Popoln« Izbira Victor plošt.
LITTLE FALLS, N. Y.
-	T.	& J.	DASEY	
		Perilo, suknje in obleke.		
SSS*3	H I	5 A D O B R	EGA BLAGA	
KUPITE
SVOJE VELIKONOČNE DAROVE PRI
6. A. Oppel & Son.
ZANESLJIVI ZLATARJI
Ustanovljeno 1857. Little Fads, N. Y
PEČI, KUHINSKE PEČI IN GRELCI — ZIDANE PEČI
John Waldvogel & Son
556 Main St.
LITTLE FALLS, N. Y.
O'ROTJRKE & HURLEY
ČISTA ZDRAVILA ZDRAVNIŠKI RECEPTI
Ako hočete kupiti dobra moška, ženska ali otročja OBUVALA obrnite se na:
P. Slavik Shoe Store
H. C. BELLINGER
PEČI, ŽELEZNINA in KROVSTVO
522 E. MAIN STREET
JOSEPH FTJRLAN
25» FLINT AVENUE
SLOVENSKA MESNICA in GROCERUA
Prodaja n vae kraje doma suieno meso in klobase.
Vesele Velikonočne praznike.
BURNET BROS
Že!eznma in športno predmetje.
POZOR!
V slučaju, da nameravate delati novo hišo, ali popravljati staro, obrnite se na —
J. F. JORDAN, Generalni kontraktor
510 W. MAIN STREET
CENE ZMERNE
M. CLAUSE
POPOLNA ZALOGA HIŠNE UPRAVE
622 East TV^in Street	Little Palls, iT. Y.
Velikonočne misli.
Napoči je zopet velikonočni skem in trgovskem polju, čas, čas pomembnih. simboličnih Nezadovoljivo podaja vedino
praznikov.
Narava se je prebudila k no-
foolj zrazito. bolj raširjeno, kljirb vsem modernim iznajdbam.
vemu življenju iz zimskega mr- Res je. da žive vsi v večji udob-tvila ter se pripravlja na svoje nosi i. bolj .sanitarno, a vse to se čud?s polno delovanje.	I vrši na škodo splošnega čldveike-
Xapo<"il jr čas vstajenja in si- ga ustroja, katerega se je zane-
cpt v splošnem.
Ko je prvotni človek zasledoval ta presenetljivi preobrat, in
marilo in pomehkužilo.
Kar je na esii «traoii dobiček. je na drugi izdiha, morda večja
beg aime in prihod gorkote. je kot si jo predstavljamo. Telesni prišel do zaključka, da mora de- oslabelosti pa povsem naravno lovati pri vsem t?m neka skriv-jsledi tudi duševna oslabelost, kar imst.na, nepojasnjen a s ila, ki želi je razvidno, če ine že iz drugega človeku dobro ter pa ščhi preti pa vsaj Iz -tega, da je najnovejši sovražnimi kilami. Ziraa je pome- eas proizvedel le malo velikih pes-•ri.iala zanj smrt. mrtvilo, spomlad, nikr.v. slikarjev <rn drugih ženi-pa prerojenje in obnovljen ie. jjev v primeri s "temnim" Sred-Solnce se spenja vedno višje in njim vekom, ko so cvetele vse te
višje, dnevi Jiostajajo večino daljši.
Povsem r.aravno je, da so stavili nrrrodi sveta, živeči v zmernem podnebju. na priectfk spomladi svoje večje praznike, ki so jih spominjali velikih d n vinskih in verskih dogodkov.
umetnosti. Svet bo težko še kedaj videl take ženi je ko-t so bili Michelangelo, Leonardo da Vinci. Dante Allighieri, ^ervarrtes, Rousseau. Goethe. Tolstoj, Dk>-*tojev;&i in drugi.
Matt-rijalmo in tehnično se človeštvo razvija, a v duševnem ozi-
Tuko praznujejo še danes Žid je, rn je pričel pešati
svojb Pa*ho skoro ob istem času ko* kmstijani Velikonoč.
To je povsem razimrljivo. kajti ob tem ča.m se je rodilo krščanstvo. Velikanki zgodovinski dogodek je bila smrt Krista na Križu.
Krist je bil prijet, ko je prihajal v Jerusalem, stavljen pred sodišče, obsojen na smrt ter je umrl na križu na Golgatski gori.
Ko je izdihnil, se jfe stresla zemlja. solnce se je zateranilo. za-stor v židovskem templju se je preklal in vse ljudi je navdala velika groza.
Po treh dneh pa je vstal iz groba ter se divignil v nebo. Od tam bo prišel nekega dne, da sodi žive in mrtve.
*
V	verskem ozlru je to vstajenje pomembno m isto velja tudi glede narave kot take.
V	življenju narodov, med ljudmi pa ne opazimo sličnega pojava. Vera postaja človeku form al -na stvar. — narava njegova služabnica in sužnja.
Narodi in posamezniki omahujejo neprestano sem in tja, se inedsebjiro smrtno .sovražijo, sku-fajo škodit i drug drugemu, ga imičiti ter izprerainjajo tako ta lepi svet v p rac at o peklo.
Vse to jc na dnevnem redu.
Boj za obstanek j« neizprosen in ne pneoeha nikdar. Boji med narodi se vrše »impresario, Je ne na bojnib poljih. uničevalnim oWijetn v roki, pa na gospoda*-
sporazuma in zaključenih raču-ske vlade je .pridobilo za komuni-nov. Z izjemo Nemeije so vsi na- žem nebroj novih pristaši, ki so rodi težko oboroženi, nekateri se bili dolgo časa odločni nas^protni-bolj kot pred vojno. Glavna med .ki radikaleev ter bi se prav iz sr-temi pa je Francija, ki je izza«ca smejali predlogu, naj posta-sklqpa mirai stalno ovirala njega!ne„'o komunisti, uveljavljeinje. s pomočjo raznih' Med tem", je nebroj diploma-prttvez kot liaprimer, da noče tov, generalov in drugih odličnih
Nemčija zadostiti pogojem ver-saillsikega miru. da se noče razorožiti. pač pa da ima -tajno, veliko večjo armado kot jo je imela ob izbruhu ■ svetovne vojne. Vsem tem čenčam je svet vrjrf
oseb, ki so pod carsko vlado zavzemale visoka mesta iai katere j<- rsovjetska vlada v svojfi previdnosti ohranila na teh mestih, ker ni imela v svo^li lastnih -vrstah nobenih takih strakovnjaikov, da
ali se vsaj delal kot da veruje, 'hi ž njimi zasedla prazna mesta
na korist Franciji, ki je oči vidno' zatrdno sklonila obdržati Ruhr in Porcnsiko; a 'kljub temu še nadalje iztirjavati od Nemčije vojno odškodnino, tiči ni v nikak«m razmerju s celokupnim bogastvom Nemčije.
Nadaljni potek ruske zgodovine pod sovj^ti je »bil pov*>?m drugačen. kot ga je pričakoval svet.
Otvorjena »so bila pogajanja z drugimi državami, sklenjene so bile številne tngovimske pogodbe. Irubel ie dobil .stalno veljavo, tu-
Vsled tega je stvar resničnegav inozemstva, hidustrije so pn-
V naših easdh je stroj vse, duša in intelekt pa stranska, komaj v pošte van j a vredna «?tvar.
Najbolj klasičen vzgled tega je Amerika, ki prvači svetu v materialnem o»:.ru, dbčim stoji v duševnem ozaru pogosto dosti nižje kot marsikateri zaniČevalni narod iz jaižno-iztočne Evrope.
Celo analfabetstvo je v Ameriki bolj pogosto kot v marsikaterih evrotp^kih državah. Čeprav ni nepismenost nikako merilo duševnih sposobnosti člojveika.
Duh človeka je s primerno metodo pripravljen sprejeti v večji ali manjša meri vse, kar se mu nUdi, in nepismenost je pogosto posledica dejstva, da se ni dotič-hemu č&yv<i&u hud 3a prilika obvladati osnovnih pojmov znanosti in vede. S tem pa še ni rečeno, da je njegov intelefet tabula rasa, na katero ni mogoče ničesar zapisati.
*
Naš nameai je na kratko orisaii dogodke, tki -so se završili izza zadnjih Velikih noči.
Po sedmih letih sklenitve premirja ne opazimo po svetu velikih in dalefcosetžniti isprememb, uveljavljenih na korist narodov, njih provperitete ter medsebojnega sporazuma.
miru tako zaostala. Evropski državniki, zaverovani v svoje lastne -interese, niso mogli videti splošnega blagra jrn ga tudi niso hoteli. Njih hist veni posel je sklepati kupčije, ne pa ustvariti trajen mir. kajti v tem slučaju bi izgubil svoje Čedne službšce in lotiti bi se moirali kakega drugega po<!a kot so se ga morali avstrijski generali, "ki so sedaj hišni por-tirji ter neizmerno veseli, da so vsaj na gorkem ali ruski aristo-kratje, iki prodajaljo boljševiške liste po ulicah Petrograda in Moskve.
Ogledajmo si sedaj Rimsrjo, pravo protislovje ostalih evropskih dežel. Rttsije ni o p ust ošdla vojna, čeprav jo je obubožala. Opustoši-la jo je revolucija, boj med različnimi fakcijami. ki so se hotele polastiti vrhovne sile. Konečno so zmagali, s svojo znano odločnostjo boljševiktt ali komunisti in sicer radtega. ker so imeH na čelu svojega gibanja enega največjih mož modernega časa, Nikolaja Lenina.
Brez njegovega vodstva bi bilo n velja vije nje komunizma v Bfu-siji nemogoča ?#var in če bi ne bal tako skrajna brezobziren in tako tiranski, bi celo gibamje zaspalo teo- se umakrtrilo zmernejišeatrn predno bi se trdno udcoreninilo v ru-kdm narodnem življenju.
Eventualno bt se v takem slučaju vrnili celo carji in vsi njih in gorje rtE&etim narodu t
Carizean, k£ bi se razvil, bi bil ne.zmemo bolj oksrut, osverteže-ljan in podel kot je bil gtari, ki je utemeljeval svojo moč in nadvlado s tradicijo.
Evropa naprkner je še vedno' Ta tradicija .pa je bila v revo-kotel, ki lahko vsaki trenutek eiks-puciji uničena in nova bi se mttgla plodira.	razviti izključno le s pomočjo na-
Mir, fci vlada sedaj, je mir na-j.^ilja in (zatiranja, iki pa <bi moralo siija in .ustrahovali ja, ne pa mir biti obsežno, kajti več k* sov jet-
Vesele praznike želi —
Frank Masie, zastopnik "G. N."
POSEBNE CENE
za moške in fantovske obleke in suknje za
VELIKONOČ
Vsak kupec dobi zastonj (Base-ball) žogo in bat.
M. L. GOLDSTONE
nasproti Hotel Richmond
čele e vest i in kmet, mužik. je bil zadovoljen. Povsem naravno je* da lahko najdemo še dosti nedo->tatkov, dosti trošenja, a dejstvo je, da ri. je Rusija opomogla in da bo kmalu 'zavzela stališče enakopravno šti med naa*odi sv^ta. *
Po državah Azije in evropskih kolonijah vlada mrtvilo tekom sedanje spomladi. Po mrzličnem razburjenju, ki se je pojavilo vsled poročil da je pričela Rusija z veliko boljševlško propagando v teh deželah in da jih skuša spraviti v okrilje rudke federativne sovjetske republike, je zavladala naenkrat tišina, ki nam priča, da so bila tozadevna poročila 'greatly exagerated', ikot je rekel Mark Twain, bo je Čitai v listih porodila o svojji smrti.
Balkan je ostal Balkan ter okužil še par drugih sosednjih držav s svojimi mot odami in razprtijami. V naši lepi Jugoslaviji vlada zmeda od časa, ko je bila slovesno ustanovljena, a ta zmeda se je od preteJcle Veli'konoei še povečala. Vlada oanahuje sem-intja kot polomljen čoln v viharnih vodaih. Vlada skfcki vladi s tako nevrjetnfr naglico, da ne ve nikdo niti v Jugoslaviiji, kaj še v inozemstvu minister za te ali one1 izadeve. Eksministrov. ki znajo seveda pošteno posluževat/i se tega naslova, je veiČ kot uradnih shig-. Enega pa poznajo vsi, tudi kitajski mandarini dn ta možak je starina Pašie, ki ima kaj kom od-ho stališče v jugoslovanskem jav-kiem življenju. Če kaka večja skupina izreče njegovi vladi nezaupnico, resdgnira ltjergov kabinet, ne da -hi potx>čil aoize. Dobro ve, da bo njegov nasledlnik streljal take koizie, da bo | moral demisi-jimirafti. storiti? Ni na svcitt lažje stvarfciXralj pokliče Paši-
Ča in sestavljeno je novo ministrstvo.
To je prav idiličen način vladanja. Drugačna stvar pa je, kaj se bo zgodilo, ko bo Pašič zatisnil svoje trdne oči. Sam Bog ve, kaj se bo pripetilo tedaj ? Pašič je zaenkrat edina sala. ki drži skupaj vse tri jugoslovanske narode, seveda tudi z uporabo nasilja, če je treba. O tem nam pričajo zadnje ^olii-ve v Jugoslaviji, ki so stale dosti krvavih zrttv.
Pa tudi Pašiču ne moremo tega preveč zameriti, kajti takega recepta se poslužujejo vse kronane in nekronane glave, kadar hočejo vtisniti narodu v spomin, da je strah prod powtajvo in oblastjo prva državljanska dolžnost, da ima lahko vsakdo svoje prepričanje. dokler molči in ne dela zgage.
Tako je tudi v Italiji, kjer še vedno gospodari znani duševni velikan Beawto Mussolini, ki ni obiskoval nobene diplomatske šole. a vlada, da ga je veselje gledati. po goriomenjenenm receptu.
Nerodno je le, da niso vsd Italijani fašusei. a a- drugem oziru je to skrajno »a mestu, kajti komu ne bil MussoLnd v takem slučaju razkazoval svojo moč in svojo ženijalnost?
Potisnjen bi bil v takem slučaju nazaj v vrste starokopitnih ministrskih predsednikov, katerim so se tresle hlače pred vsakim so-cijaListienim poslancem, hi je odprl v zbornici svojo u£ta. j Mussolini ima pripravljeno za frse palico —: in kalkšno gorjačo!
Tako je treba vladati m nič drugače. Treba je imeti krog sebe pretorajansko stražo kot rimski cezarjd, 'katere skuža Mussolini oponašati.
J Resno govorjena pa se je pričel tudi Mussolini jev stolček ma-j fiti. v glavnem radi njegove zadnje zboleam. Bog že skrbi; da ne 1 zraste drevje do nebes. ! ^ *
Svet je postal sebičen in materi jalističeta.
Tudii v prejšnih časih so se vršile vojne, a niso pomenjale takih grozot kot moderne. Ljudje so se spopadli, sekali drug drugega in ko so se naveličali teh gimnastič-nih vaj, so se lepo razšli ter skleni H mir. ki je ponavadi trajal dolgo vrsto let, včasih stoletje. Svet namreč ni bil še v tako tes^ nem, medsebojnem stiku in pro-vijantiranje armad ae je vrnilo na
stroške dežele, ki je predstavljala boji.o polje. Cela vojna je obstajala iz malo številnih »Ktk, z dolgimi odmori vmes, izpolnjenimi z bivakiranjem, pohodi lin plenjenji. To je bilo veselo življenje, ncjurejč za vojaštvo, ne za prebivalstvo.
Skoda, katero je slednje, trpela, pa ni bila trajna in v par letih je bilo zopet vse dobro.
Temu nasproti pa postavite •moderno vaj no polno strašnih grozot. Cele pokrajine uniče-ihie. slehrna bilka vegetacije izgi-i ne, vojaštvo je v večni ž i vi jen j-! ski nevarnosti v zakop.h in \*sak /oddih je nemogoč, dokler ne zapusti oddelek zakop ter dobi kratek dopust.
Jasno je, da • trpe vsi od tega pre 1 vsem živci, da izvrši veliko število vojakov .rajše samomor kot da bi še nadalje prenašali te grozote ter se tresli vsako sekundo za svoje žil vi j en je.
To je moderna vojna in na ujeni h učinkih jo lahko spoznate.
Raditega pa je bilo tudi življenje v prejšnjih časih bolj mirno, bolj idilično kot pa je v današnjih dneh.
Ko Bo. se bližali velik orno en i prazniki, je imel vsaki dan svoj pomen. Vso pozornost pa se je osredotočilo na Veliki teden. Tre-bali bi cele knjige, ee tbi hoteli navesti vse. kar je bilo na progra-imu in je deloma še sedaj, le bolj hladno in brezbrižno. Posebno otrokom so bdii ti dnevi cela serija veselja.
Prebujena narava je vabila mladino na prosto, kjer so otroci nabirali cvetke, da okrase ž njim dom. Kmalu pa je bila cela pozornost posvečena cetkvi in njenim obredom.
Utihnili so zvonovi, kajti an-geljci so jih odnesdi v Rim, postavljen je bil Božji grob, katerega je vsakdo obiskal. Prav poseben utls so napravili črnoza-strti oltarji, v znak žalosti radi .smrti Odrešenika sveta.
In nato na Veliko soboto!
Doima je prijetno dišalo po poticah, klobasah, pečenki in drugih dobrotah. Dolgi post je poostril tek in vsakdo je nestrpno čakal trefnutka, ko bo deležen teh dobrot!/
In nato posvečen je "žegna", zvonenje -zvemov in velikonočni t prevod'!
Diiu je lepo, kot da se dogaja v snu t
Kje ste časi mladosti spomini, , Hej katere se oživlja v na>: vsaka Velikanoč ?
Izginili ste kot izgine lep sen ter >;e itmaikne realnosti.
Prerojenje narave, mističnost Velikega tedna, čaru vsega tega se ne more izogniti nikdo. v ko je-ga sreu ni še ugasnila zadnja iskrica idea'lizma in vere v veli- 3 kost in vseobsežnost stvarstva ter njegovega Stvaritelja.
Preveč globoko je vkorenrnje-1 na v človeku vera v nadnaravno, da bi se mogel z enim samim za ( mahom iznebiti vsega ter zreti na vse brezbrižno in cinično.
Lahko dvomi kot dvomi vsak, lahko se poiuišlja, a v dnu svoje--gi-. srrea nosi spomin na svojo mladost. ki izpodkopava dvome ter jib ruši.
Pozdravljen torej, velikonočni čas!
Krij-.t je vstal!
Globoko padel.
Pred par tedni so pisali madžarski listi, da se je oženil baron Julij Strahlendorff s podvratari-co v Budimpešti. Sedaj je prijavila grofica Degenfeldova, ki stanuje v isti hiši, da že dalje časa krade nakdo iz njone kleti premop in drva. Tzginilo ji je tud več drr gib reči. med njimi tri banje. De tektivi. ki so se bavili z zadevo so dognali, da >ne more biti tat ni liče drug kot baron Stra'hlendori ki je dejanje na policiji tudi pri znal.
Ogroženi Helgoland.
Znani otok Helgoland polagc ma izginja v Severno morje. Sčj soma se je pogreznil že velik d-obale z obširnimi kopališči v va do. Te dni je 'zopet padlo na vzh dni strani obdelanega višjega d la otoka v bližini Kazina, pribli no 3000 Uubičnih metrov zeml in kamenja v morje. Zelo ogro? na je ra\-nokar dozidana vila r5 kega bančnika iz Berlina. Vrtj paviljon visi njad skalnato ster: Stranska hiša vile. kjer stan\| služinčad, stoji sedaj naravni na robu skale in jo bodo mori podreti. Ker ima skala mnogo jih m nevarnih razpok, je dal blastvo zapreti več poti na ojcon koncu Helgolanda.
G I/A S NARODA, 6. APR. 1925.
Fr. Milčinski:
i brez gnezda.
(Nadaljevanje.)
Mahnil jo je ven iz mesia na-■ej po ee»*i proti ljubljan&i doltmjski iftranL Zakaj tja in »in T — tega ni prt*udarjal, vo-
lo ga je srce. Sreča v al je voz-ike z lesom, bratijevke. iuleka-ce, tovarniške delavce in delav-, 'otroške oči so mu z zanhr a-jem gledale pihano cesrtno življe-je. Tako je nadaljeval svojo Kjer jih je kaj bilo. je obi-d maline. Lešniki še niso bili eli. pa so bili zato tem bolj meti in ker je bil lačen, jih je hru-al z lupinami vred. Pokušal je dje b cesti, ali bo skoro godno, sladkal se je s sladkimi koreni-cami. ki so rasle više v bregu, lada diaša mu je spet pozabila e skrbi, ur« so tekle m bilo je pozno dopoldne, ko se je zna-1 pred tetino hišo. Tute ni bilo videti. Pred hišo senci je ležal Rjav ček in zaspa-o mežikal.
Tonček ga je tiho iK>klical: — Rjavček J"
Rjavčetk je pomigal z repom. ?tal pa je šele na drugi poizi v in počasi približal.
Tonček se je usedel na kame-to klop pred hišo, Rjavček mu položil glavo na koleno in Ton-k ga je božal, se ž njim pogo-
Ni maral iti izlepa. skoro sem morala vzeti palico v roke. Saj jc hotel tvoj divjak tako! Reci um, tvojemu divjaku, naj se pobriga za fanta, on je zajij odgovoren, če se zgodi kaka nesreča! k meni ga pa ni več treba, tvojega divjaka, sem ga še do zadki j ič sita. Oe ga data meni, fanta, ga rada vzamem, ampak moraš ko j pisati in da ne bosita nič več pravic imela čezenj."
Pirčeva je bila tako razburjena, da ja sestrino pisanje prebra-
Vsi ste hinavci! Meni ne more nihče ničesar očitati!. Vsakogar bom tožila, kar mi. kaj reče čez
ča >t. Tukaj sploh ne ostanem. Zja. drklo že ne bom! * *
Pirčeva je prestrašena vstala. "Go^ipa, dajte se potolažiti!"
J era jeva je tiščala glavo v kot zofe in drgetala od joka. " Lahko kar greste," je rekla, "ne potrebujem tolažbe — ne bosle m? dolgo več gledali!" Pirčeva je odšla. Komaj je za sabo zaprla duri.
la trikrat in še ni vedela, ali je'jr planila Jerajeva kvišku, si o-
vse prav umeia. Moža ni doma. da bi se (posvetovala ž njim, — pa saj je morebiti bolje, da ga ni. Toda z nekom bi vendar še rada preudariia pismo, preveč ji je nejasno. Ali je Tonček še pri teti ali ue. ko teta tako čudno piše — ali je že šel, 'kdaj in 'kam? — Zakaj ga ni domov? Pa ne, da si
tovariša ?
Vajenec je pulil evoke iz starega podplata in pokv? dremal — na k, ž njim se ne kaže posvetovati o pismu! Napotila se je k Je-rajevi.
Ni šla rada. Ali malenkostna
brisala oči in pričela premetavati ]*> omarah in bliskati po predalih. Izpod postelje v veži je privlekla veliko škatljo in obsežen kovčeg. v svoji omari je i-me!a manjši ročni kovčeg, vse troje je nabasala z obleko in perilom. Potem se je napravila. A ko je ibila napravljena, ni vedela.
je kaj storil? In kje sta njegova t^kako bi vse vlekla s sabo, in je
vzela le ročni kovčeg. Drugo je pustila. Zaklenila je duri, ključ spravila na običajni prostor pod p:liar pred durmi in šla.
Ko je opoldne prišel domov gospod Je raj. ni bilo ne kosila, ne žene. Škatija in kovčeg siresdi sobe sta era opozorila, da se je mo-
osebna nasprotstva so se umakni
la v ozadje pred skupno nesrečo ralo nekaj zgoditi. Na mizi je na-
in skupnimi skrbmi. — Potrka-i šel lbtek: "Vrnila sem se k star-
1 a je in hotela po stari navadi tu- gein, da ti ne bom več v nadlego."
irjal Ln čakal, ka.i be. Ali bojdi hkratu odpreti, -pa so duri bi-1 Jcraj se je brklfco nasmehni'
ta huda? Ali m? bo Rjavček K- znklmjene. Čula je pritajene j Ln > rekel: "Adi jo!"
nj pote«mil?	^topinje, nato malo glasneje!	* *
V hiši so ni nič genilo. Noter t korake ckI druge strani, od sobe, i t»- -
,	. - i , . 1. , . .	rirceva ie eakala, da se moz
ru upal. pase je pneel glasneje , w odpirat ji ni prišla dekla.-ka-i	-	. ,
, . .___ - ,. ,	. .Z	... .	na;oreje naje. pot*m sede mu je
i glasneje pogovarjati s kujacom kor je Pirčeva pričakovala, am-
x to je pomagalo. Teta je poghMpak gospa Jerajeva sama.
ala pri durih, kdo je zunaj, in je "O!" jc rekla gaapa in glas ji. , ■ .	, , . „
agledala Tončka in ni vedela,!jo bil bolj hladen in poznala seL^f1
li se ga naj razveji ali ustraši.: ji je zadrega.	i In deJia*? Je deTiar?
pokazala pismo.
Prečit al ga je, obrnil na vse
naj
Za sedem ran božjih, kako paj
i si ti prišel?"
Tonček je molčaL
"Pa ne. da si ušel?"
Tonček je molčal.
'"Ali -si dobil slaho naznanilo?"
Tonček jo prikimal.
I "*^aj vas ne bi motila—" se je I opravičevala Pirčeva, "ali ste že kaj izvedeli zastran svojega Milana ? — Pismo sem dobila, tako me skrbi. . . "
Jerajeva je povabila čevljarico v sobo in jo posadila na zofo. — Več ni »pravila iz dečka, ka- Pričela je brati pismo. Pa je bila
or to. da ne gre nazaj, rajši kar-j tudi razburjena in raztresena,
i kajti brala ga je še enkrat in še Kako je bil shujšan Ln bled ta enkrat. — Pirčeva pa je imela vček! Toda kaj naj s fantom | me J. tem dovolj časa se čuditi, da Ni še pooabila surovih besed, ni slišati dekle, in spomnila se je jih je morala zadnjič prešli-j da so bila tla v predsobi do poloti cd njegovega očeta. Takšen vice umita .. Pa ne, da jih je go-ivjak! Ali naj res vzame palico fr.>a sama umivala? napodi fanta, živalico zbega-j .Terajeva je gledala v pismo in f __ Kos kruha mu bom menda majala z glavo. "Potemtakem ne ndar smela da*i. . . č'e bi si kaj hodijo vsi trije vkupe — ali kali, oril! — Bog ve. ali .srta kaj v j jaz ne razumem pisma. Kje neki rahu zanj ona dva v Ljubljani hodi naš? Ti nesrečni pagla.ee,
kake mi d^laš skrbi!" Vzdihni-la je in zasukala oči v rftrop. — "Povejte mi. gospa Pirčeva, ali
i me
ČVvljar Pire je bil že dopoldne
"Vidiš, na denar niti mislila nisem Nič ne piše o denarju, ga
že ni videla pri fantu! V.se je tako čudno — tako me skrbi. . . "
"Potuhe naj mu nikar ne da-j7 je rohnel čevljar. "K žan-darjem naj bi ga bila odpeljala, da mu odvzem o denar! Denar naj mi pošlje, prismoda stara, fanta lahko obdrži. S prvim vlakom se peljem tja jaz hočem svoj denar!"
"Kaj boš hodil!" ie ugovarjala žena. "Tončka ni več tam. sa j piše. da ga je zapodila, ko si tak? Tebi pa zapro duri — ničesar ne izveš. Grem raiša jaz' — Če se le ni fantu ničesar zgodilo. . . "	^
"O, kopriva ne ipozebe!" je s trpkim naglasom izpavil gospod Pire. "Sicer ipa. . . "
Zena je ugenila, kaj je skoro rekel. Užalilo jo je. "Smrt želiš
ekan; jeza m žalost sta ga sva res to zaslužili od najinih o- lastnemu otroku! Ali te ni sram?
spravili čisto iz tira. Hodil je <tiok?" osebi, pa vsak hip-postal, stisnil j "Kaj jaz vem!" je rekla Pir-esti, pogledal kvišku in zaakri-čeva in si obrisala solze. "V do-al: " Moj denar, moj denar!" br.-m namenu sem ga dala v re-
jo. da tsi kaj prihranim. — saj
Njegove naipake vidiš — pa ni vsemu sam kriv! Seveda je tat. ti pa si oče tatu!" Vzela je koš in .šla iz sobe.
Pircu niso mogK ugajati ti o-
kar mam. bo imel otrok! Dala čitki. Trdno je bil prepričan, da Sem ga v tujo rejo, na, zdaj je o- je sicer strog, drugače pa skoz in t roku še mati tuja! Če bi me lju- skoz pravičen mož in vzgojitelj bil, ue bi ušel! Zdaj spoznavam,' Zdaj mu pa očita žena, da je oče da se ljubezen kupi le z ljubezni- tam! Približno tako kakor: Ja-jo!"	bolko ne pade daleč od de-bla! O-
Jerajeva je stiskala ustnici in čita mu to vpričo vajenca, vpričo s peto bobnala po tleh. Besede bitja, ki mu je izročeno v vzgojo čevljarice so jo zadeile, vendar si — To ga je jako zbodlo, ni marala priznati, da je kaj za-! "Peter," je rekel, "dve'leti se ki ivila pri otroku. Saj je imel je- že učiš pri meni, za vse ti skrbim sti, ne? — in posteljo, ne? — in,kakor da s?m tvoj rodni oče. Za-obleko, nef Z vsem je bil preskrb-,to govori in povej po svoji vesti
"C'e bi le vedela, kaj je s fan-je vzdihovala čevljarka, aradi tega grdega denarja sva imela pri tujih ljudeh, na: ai n imava ne denarja, ne fan-I"
'Tiho bodi o fantu!" je zaren-1 čevljar. "Nikdar več mi ne e pred oči, tat je in ropar, ne -ipoznam ga za sinu! — O moj nar, moj denar!" "Ne bedi tako neusmiljen!" je osila žena. "Saj je Se otrok, nc-«n. zapeljan. . . " "Nič!" jo je ustavil oče Pire.
i Bogu je milost, pri imeni je ! Jaz nimam sina!" Škripal je z zobmi, se prljomal glavo in rohnel, tpateen je iz-vil. da že ve. kaj bo Storil, Vzel klobuk in šel.
Ni ga bilo dorua, ko je potTkal smonoša in prinesel pismo za oevo. Bilo je od sestre na Do-
tem. Pisala je: "Ljuba moja sestra! Saj se je smilil Tonček, otngan je bil kor kuhar svetega Vida; iui en kakor volk. Rekel je, da raj« v vodo kakor domov, ken oče ne mara. Tako se je jokal,! mi je trgmlo^srce. Prosil me je t pri vas ostanem! Rada bi obdržala, pa ne maram, da bi t tvoj mož prihrtftl nadme, ta da fantu degem potuho. r pa počneta s testom, skoro
nisrn spoanala, tako je reven, nilas "Nič! Ni6war ne maram! kprašuje mojster.
lj n. Zakaj p«tem uhaja? — Še se je slepila da jo po krivici preganja zla usoda; po krivici mora zdaj umivati tla sama in brez služkinje. Čisto <po krivici poslušati moževa očitanja zastran sina.
Tudi njej so prišle sollze v o-či. Pa to niso bile solze žalosti, ampak solze užaljenega samoljub-ja in onemogle jeize. Vzkliknila je: "Tega na pretopim", potem se ja oprijela z rokama naslanjala zofe in pričela krčevito joka* ti.
čevljarico je nenadni ta izbruh močno pretresel. Po setoi je sodila in se ji je tako "zasmilila Jera-
čisto resnico in brez ,«?trahu: Ali sem te učil še >kday kasj slabega?"
Peter je previdno umaknil glavo in zajecljal: "Jaz ne vem".
"Tako? Ti ne veš?" je vzklik tiil Pire. "Kako. da ne vce? To boš menda viendar vedel, ali in kdaj sem tebe ali Tončka navajal k tajtvini, — kaj?"
"Odgovori, ali si slišal!" je eaklical mojster in dvignil roko.
"Nikar!" je prosil vajeiiec. — "Saj bom ko j. . . se že spominjam . . . oni dan. .
Mojster ga je debelo pogledal.
Pater je pr^r^aen izpustit čevelj, da bi imel roki prosti v zaščito ušes. Plašno je zrl v krvo-
BOJNIKU
skoro so mu oči stopile" iz jamie. j po!oženja, da bi poslušal dolgo fJ*CENDA A DESNFM RA7 Ali .je mogoče tak izrodek ga se- J pove-4 o njetiem mučeništvu, ki	*U11»
iaj v liea dolži. da ga je oni dan'jo je pognalo od moža. Tesno ji učil kra>iti,.'! — Držal je roko'je bilo pri nrcu. "Kje so pa raa-dvignjeuo za udcrec. pa ni zamah-ju.'" je ^rašala. niL Pre mila se mu je zdela tal "Na polju pri žanjie-ah. Oe si kazen in v hitrici je iskal druge.1 lačna, kar ozri se	shrambi.
Vajše. primei-nejše. In kdo ve. C*c hočeš, si privezi predpasnik in če bi se ne bilo zgodilo, da mu pr'di za nami. Dela za vse! — odtrga eno uho. ga s tem oropa Hljo!" in zaropotal je voz z dvo-vpinega vzgojnega pripomočka rišča.
in mu tako resno ogrozi nadal j no "Eh:" se je. otresla Jerajeva »bi'-icio izobrazbo!	. vseh neprijetnih misli .in šla tiho
Toda. kadar je sila najhujša, e pomoč najbližja. Odprla so se '.-rata in začul se ja glas mojstrice:-"Mož. koj pojdi vun, hitro, hitro!"
Glas je. bil tak. da je mojster prekinil strabovanje brezbožnega mladega obrekovalea. obrnil s:e je
v hišo. V kuhinji je sedala na klopi stara mata imela je očala in lupila krompir. Ko je zagledala vnukinjo, je sklenila začudi vsi se
roki. "Ali sd ti?" je rekla in si j Ne straši kar nikar te dolga
AJ. Peter lin - Batog:
To bil je beg, to bil je strašen he^. ki bilo ni ga Ln ne V>o ga v vek : ko m^ral je bežati človek -Izpred človeka krutih rok!
Pod Križem Mati žalostna stoječ
g;: zre; sree ' reže oster mer-: vzdihuje, ker pomoči mu ne ve, za nezahvaitni toči svet solze .
Kazbojuika na desni njen pogled objame. — In spoznata — Ki
pred
i š kiel je sain. tovar.ša svari "~jp:el jezo njega, ki i zanj t:*pi.
Na Betlehem je legla tiha noč in angelj stopi k Jožefu rekoč: "Daj. vzemi dete. mater mu s se-'
boj.;"'1
v Egipt pobegni z njima še nocoj!!
pot:
Bogu za greh pa ne":ev;ini svoj d.,ulje smrt . . . Že čuti >vet pokoj —
Križanemu de sk san :.."Ck>Sr
pod,
pomni mene s\ ko greš otl
tod!"
! O
ker lunomi dete če Herod! . Povelje .sveito Jožefu je to; družina sveta speje v noč
tem-
no .
obrisala oči. "Vsi so na polju."
"Lačna sem. da se vame vi-,-di-*" je povedala Jerajeva. po-'n z dolpr'mi koraki sledil za so- j kr-tviteljski poljubivši staro ma-nrogo. ki je hiteia čez dvorišče v j ter na č^Jo. "Nič ne v.-rtajajte.
irvarnico. V drvarnici je poča- saj vem. kod je in kaj." Min;- Preide noč in pride beli dan.
la jo je potrto^ in žeje veselo pripeka soinee na brezsenčno'	— —
zabrenčala in se zasukala tja	plan.! Velikanska sinagoga v Londonu.
kala moža in mu razburjeno sope-ča pokazala med poleni listnico.
Pire jo je vzel — lej jo. bila je 'istnica, ukradena likratu z de-
t'lvo se Križane mu zaiskri. . rce v veselju Žalostni vzdrhti; razbojnk desni srečen hI uši zdaj; Povem ti: danes še te peljem v
vaj!"
mračno, hladno shrambo kuhin je. Z veščim očesom
narjem! Odprl jo je, denar je bil igb dala. kaj ji nudijo police ob i
poleg i popotnike nemilo pot vs je pre-, in božje deteee od žeje i
so zge. je mre. —
"Kitri! (v,e bi bil ves! — Pričel ga šteti. Pirčevka pa je prekladala drva in stikala po drvarnici, tli je še kod kaj.
Pire je vnovč prešteL "2570 kron", je dognal. Pa ni bil hvaležen, ampak je tako globoko tičal v svoji jozi in strasti, da .ga ie manj veselila najdena ogrom-
j V angleški prest o lie i si? je zače-jla zidati nova židovska sinagoga. Sv kateri bo prostora za 14.000 ljn-|<li. Stroški bodo znašali 46.000 [fn-. tov (približno 14 milijonov di-| irsi i'jifv). .notranja oprema ]>a 10
j t soč funtov (tri milijone dinar-
p omagajte!"
•Stari ženici je debro dela po-
na svota. nego so ga grizli oni nikani v kuhinjo. "Stara mama. vtotaki. ki jih je še manjkalo. "Kje je drugi d^nar?" je \-pra-
5al ženo s strogim glasom, kakor j-t,- ..most xmukinje. .Zob ni kaj Ta mu je ona.zanj odovorna. | m.-la. vendar .ie pokupila jezika
Zetia je klečala v kotu, božala : in naTnn^n^a kmha ;in ;u vekala : "T-bo^i otrok! ^ | čakajte, ^stara mama, malo
nb°7 Toi?^k!	J*6: piti mora,ve tudi!" Jerajeva se je
• renoceval moj revček, tukaj-le • ozrla ^ kozarcih. Vzela je dva
° sv^e	Kt>r ni;in st-pila vajeno pot v klet -
upal noter, k svojim lastnim star-;,kjor jp pre<1 <leseft stal ^
-em; Kje si zdaj. če. si snloli 5e!*.„„ •,	„ . . .
•	• je stal se dfmes. Prinesla ie
Tivo. moje dete?"	I n, t	, .
......	. ,	[ polna kozarea v kuhinjo.
N>kar ne jaa-kaj!" jo je za-	......
i	i,; • -	l btara mama je bda grnjena od
lili moz. ki se je se sam pre- .	..XT.V . .
Tičal, da ni drugih zakladov v f T™? ^T	^
Pičlo založeni drvarnici. -Saj	^ rAla- Pazljivo je
zidu in kljuke v obokanem stro- Na zemljo lega drugi že večer; pn. nato si je priredila maUco: j studenca ni še. hiše ne nikjetr me!o jezika, malo gnjati, malo j Fosili se družine svoje, Bog, suhe klobase in poleg s surovim; pomagaj Sinu, reši vse nadlog«
maslom namazanega kruha. O.1	i '	• i	• ,
t - q v , , , i	lemeljni kamen ie položil
.hramba je bila sc vedno dobro j y puMini mračni mlad razbojnik.! židovski bogataš Claude Golds-
i-a.ricna. kakor svoje dni! — Za	- - 1
prvo lakoto se je sproti najedla
pri rezanju, /potem je šla s krož-
mti ne ali je bil on. ali kateri
!-xaieva dva, mama in
gledala vnukinjo in pomakala
zmed onih dveh falotov'"	!k\Uh, V^ "Vča-sih ^ bila
"On je bil. on! Teta ga je za-i V "'V^	~ ne'
podila, domov .si ni pal, tukaj-lo | Sl
ie prezebal in kar ie imel je pri-' Jora-ieva se ^ lagala in zanesel nazaj. ITliogi moj otrok, kaj ; makala iin roaslila: Zdaj-le dev je pretrDel in ^e trpi, če ie š- živ''!bro sedim- Ceann bi la^ila lia
Pirc je zažugal s kazalcem des-'lie- rvf>ravili b(Mlf> brez mene! ~ ne roke. "Če je nocoj tukaj pre-'1'11 se je rajša lotiIa Erlavne skuš" noČeval. ni še daleč. Že vem kaj nj° 7a p<r5zoT- ki	bila name-
bom storil!" Spravil je listnico v|nila
žep, stopil v stanovanje po Ido-! 0*,risala si je usta, naredila buk in spet šel.	j Prašno nesrečen obraz, prijela
staro mpiter za roko in rekla: — "Stara mama. ušla sem z doma!"
sin, vsak po svojih potih, i Ji-™ "TI W 1°	el,i!
^	•jzgemla: Sveta nebesa, kaj ti
Pol ur vožnje iz vlakom, par S)e naredil?" — Da je mož kriv.
.-tcc iljajev je po cesti in že je ° tem 111 -niti hipec dvomila —
ibila Jetra jeva lm docnu staršev. :1>:]a "pristranska, kakor vse sta-
Prijazno jo je sprejel oče Ga- jro mame.
Vi?aa, ko se mu je nepričakovana j "Ne vem. kaj misli!" je ogor-■pojavila na dvorišču.	I čeno razkladala vnukinja. "Nič
"Glej jo! Bog daj!" jc rekel!mi ne da denarja, še deklo je od-ir -v" o oil od voza, ki je vanj \-prt- j slo vil. sama naj pospravljam in gal par težkih konj. Dal ji jt! ro- j kuham in umivam tla in snažim ko. pa se koj spet vrnil k delu. j če vije!" Spomnivša se vse svoje mudilo s? mu jc na polje j>o ; ne zaslužene bede. si je otrla oči. snope. "Kar pridtš, ne da bi kaj,k« so postale resnično mokre v pisala! Kje pa imaš fanta?" /kotih.
"Sama sem prišla." Videla je,j	_
da oče zdaj-le nima čaja, ne raz-' (Nadaljevanje prihodnjič.)
glej. j mid Montefiore. GTadba bo traja-
la nemara več let.
na potnike preži ob poti tej. Ze bliža mu družina sveta se, a, bliža brez strahu, trepeta se.
"Dobrotni mož!" Marija milo de, "za sebe ne. za dete -svoje le pri tebi vode hladne naj dobim, da žejo mu moreeo ugasim!"
H n.-.bojni k gleda, gleda nem in j prišle bedo še pravočasno v roko
tih,' prejemnikov, ako jih pustite na-
VELIKONOČNE DENARNE POSILJATVE
-=rce pretrese matere mu vzdih j in pa pogled, ki vanj ga vpre:
otrok:
in odpelja družino v svoj brlog . . j * * *
Napočil pa je oni dan strašaai, da bil je človek-Bog v smrt izdan:! na križ med dva razbojnika razpet
ostavlja že ta nehvaležni ?vet. Brez greha jagnje la za drugih i
greh j
trpi; pomoči išče, a zasme2i in kletev mu je v plačilo sveta. —' Razbojnika ga kolneja oba! . . . !
kazati potom _
"BRZOJAVNEGA PISMA".
Stroški za vsako nakazilo samo $1.00.
Cene zmerne.
Frank Sakser State Bank
32 Cortlandt Street New York
'GLAS NARODA", TDK BEST1 JUGOSLAV ADVERTISING
** r?r*TTTv
Posebna ponudba našim Citatsljaoi
Prenovijexi! pUMilnj itro* "OLIVER1' $20;
6 atreiico *f& ilovcnnk* čl
OLIVEB' PISALNI STROJI BO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNi
PiBati na pisalni stroj nI nik&ka umetnost. Takoj lafr
km nik pii« Hitrost pisanja dobit« * vajo.
. ■ • .
1LOVENIC PTJBLTBHIKO GOMPAHT tf O^tljMidt StoMt	Vn M E T
j-nra, da je »pričo njenega glaaoe,- ločni obraz mojstra, zahtevajoč e« gorja skoro postila na svo- odgovor. Rad bi tako odgovoril, ;-e. Prijel jo je za roko in ji jo da bo mojstru, po, godci, pa se mn jr božala.	j je zdela t* naloga tem težja, few-
All Jerajeva r=ie je smctito umafc- ni vwč vedel, kaj ga pravzaprav
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo velika zaoimivili in poučmfr knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo oe odlašajte z naročilom, da katere net zmanjka, prodno dobimo vašo naročilo, i
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi * money ordrom, v mamtrnt, ali gotov denar ▼ snvarovanem pismo na:
GLAS NARODA, 82 GortfanrftSt., New Turk
Prečitajte pašno oglase o norih knjigah.
KNJIGA RNA "GLAS NARODA
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik..................
Naša zdravila ................................60
Sadje v gospodinjstvo ..........................70
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 stran: .......................0 00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), —
2 trdo vezanj knjigi, skupaj 2226 atrani____7.00
Jugoslavija, 3. zvezki, zemljepisni, štatiatifoi in gospodarski pregled in — Zgodovina &HSs 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in. Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3J2S
POVESTI:
Fabijola ali cerkev v Katakombah ............ 46
Gadje gnjezdo, potest iz dni trplenja in nad.
Trdo veza no...........................75
Hada Murat, Tolstojeva nov est, pre vel Levstik. —
Kraljica mučenica, trdo vezano ................80
kresalo dnbov, trdo v^-zano .................. .70
Kasaki, povest is ruskega .......................70
Ki plačamo poitnlno'
■ ■■j-	' - ■■	s ■ " *r-	r	-

ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P.
IVAN ALBRECHT:
ZGODBA S CESTE

(Nadaljevanje.)
Tudi Silvija se je ozrla vanj z očmi, iz katerih je v istem tre-| kadar je ve>*la, kaj misli o njej se parkrat prestopil
| Nekaterim je dano od vekomaj, samo ona. "Upam pa, da ti ne da jim sije solnce. kamor stopijo boš manj—"
in kakor se okrenejo. Ne smen reči, J "Jaz?" sem dejal in nisem j da bi jim zavidal ta nebeški bla- i razumel zveze, goslov; lagal pa bi tudi, ako bi \ "No ti da — ti." je ponovila trdil, da jim ga privoščim. Sicer Minka. "Saj si pravil včasih—" 'je pa to vseeno. Kaj briga Anico. | Malo mučno mi je bilo, pa sem
nutku izginil tes strah. Kapitan se je ismeliJjal, strpno, zauipno in skoro zaničljivo. Če bi res izakrivil stvar, katero-so mu pripisovali,, bi se njkakor ne mogel obnašati v njeni navzočnosti na tak način.
—	O .Mov, — je rekel počasi in s povdarkom, — hočem vam reči, da bi vas smatral lopovom, čo bi ne vedel dobijo, da ste igrali ulogo bedaka. Moja jeza pa se jc vtopila v obžalovanju. Zaničevati bi vas moral radi laži. katere ste se poslužili. radi taŠeiga zaničevanja prisege pr«xl vojnim sodiščem in radi vašega poskusa, da se borite proti namišljenemu lopovstvu z resničnim lopovstvom. Spoznavam pa, da ste dosti trpeli in v tem trpljenju tiči kazen, katero zasluzite v polni meri. ker se niste obnašali 'kot možak ter me na lieu mesta vpraali za dejstva.
—	Ta gospod nam je pričel prid igo vat i o -morali, Silvija.
Tremavne pa se ni brigal-za to prekinjenje.
—	Popolnoma .res je. da sem bil v sobi Une ob času, ko ste vi ubiii Samovala. Nisem pa bil sam ž njo, kot iste vi tako prenagljeno domnevali. Njen biat Richard je bil tam in navzoč sem bil izključno le radi njega. Skrivala ga je že štirinajst dni. Prosila me je, kot svojega in Dickovega prijatelja, naj ga rešim. Obljubil sem, da bom storil to. Nplnzal stm po lestvici, da mu pomagam dospeti navzdol, ker je bil ranjen ter ni mogel plezali brez pomoči. Pri at at lb je čakal voz. s katerim sem se pripeljal. H tem vozom sem ga hotel odvesti do brega in odtam na krov.jaderniee, ki je v isti noči odjadrala proti Angliji. Vse potrebno sem se dogovoril s kapitanom. Lahko bi spoznali, lahko bi premislili, — kot sem rekel sodišču, da bi se komaj mogel pripeljati na tak odkrit način ter pustiti voz čakati pred vratni i, ee bi bil prišel na tajen sestanek.
« — Smrt Samovala in moja aretacija sta preprečila izvršen je vseh načrtov in tudi beg Dieka. To je čista resnica. Sedaj, ko ste jo izvedeli, upam. da vam bo ugajala in da se ibostte rado v al i tudi nad svojim lastnim obnašanjem v tej zadevi.
Miss Armytage je vzdihiula, kot da ji j« padla velika teža -s prsi. Sledil je molk. tekom katerega je zrl O'Moy na Tremayna, prevzet od nasprotujočih so čustev.
—	Die k Butler, — je rekel konečno ter vzkliknil; — Niti besedice ne vrjamem' Lažete, Tre may ne !
—	Dosti vzroka imate upati to.
Kapitan je govoril skoro zaničevalno.
—	Ce bi bilo to res. bi mi I"na ne prikrila resnice. Prva bi prišla k meni.	—
—	O'Moy, vaša napaka je. da vas je bedasta ljubosumnost oropala sposobnosti doslednih misli, kajti v drugačnem slučaju bi se spomnili, da ste bili vi zadnji človek na svetu, kateremu bi mojrla ona zaupati Diekovo navzočnost. Ukazal sem ji naravnost, naj ne stori tega. Obvestil sem jo o obljubi, katero ste bili prisiljeni dati Forpasu in posrečilo s? mi je celo potolažiti jo, ko je bila skrajno ogorčena nad vašim postopanjem. Mogoče bi bilo boljše, — je za* ključil. — da pokličite Uno samo.
—	To tudi hočem storiti. — je rekel O'Moy preteče. Odprl je vrata in ni mu bilo treba iti dalje.
Lady O'Moy. bleda kot zid (ter vsa zateolzena, je stala na pragu. Sir Terence je stopil na stran ter držal vrata.
Stopila je noter počasi ter sprejela s'tol, katerega ji je ponudil Tre may ne.
Toliko je morala povedati vsakemu navzočih, da ni vedela, kje naj prične. Vsled tega je moral Sir Terence sam prevzeti nalogo iz-^ vpraševanja. Stal je pred njo kot straža ter zrl nanjo z jezo in sumom.
—	Koliko so slišala ? — je vprašal.
—	Vse. kar ste govorili glede Dicka.
—	Torej si prisluškovala*
—	Gotovo. Hotela sem vedeti, kaj govorite.
—	Imamo še več drugih načinov za to, ne da bi moral človek prisluškovati, — je rekel O'Moy.
—	Nisem prisluškovala. — je rekla ter ga prijela za besedo. — Lahko srm cula brez tega, — posebne tebe.
—	Ker si čula povest kapitana, ti seveda ne bo težko diti jo.
Če še vedno dvomite, O'Mov, — se je oglasil Tremavne, — delate to raditega. ker hočete dvomiti; ker se- bojite gledati resnici v obraz, sedaj, ko vam je postala očita. Kislim, lina, da bi nam prihranila dosti zadreg, če bi šla ter privedla Dicka semkaj^
Na ta predlog se je polegla jeza O'Moy a, ki je pričela zopet vreti. Zrl je na svojo ženo, skoro vznemirjen, a njen pogled ni ničesar izražal.
—	Ne morem, — je rekla žalostno. — Dick je odšel.
—	Odšel ? — je vzkliknil Tremavne.
—	Odšel? — je rekel O'Mov ter se pričel smehljati. — Ali si sploh prepričana, da je bil ikedaj tukaj?
—	Prosim, — ji- rekla. — Ali ti ni Ned povedal tega?
—	Gotovo mi jc povedal Ned to.
O'Moyev obraz je bil strašim.
—	In ti mu ne vrjameš, ,ne vrjameš:
Malo je manjkalo, da ni pričela plakati. — Potem je boljše, da pokličeš Mullimsa ter vprašala njega. On je videl Dicka, ko je odhajal.
—	In brez dvoma, — se jc oglasila Miss Armytage neusmilje-
II0,b° Sir Terence Yr3el svojemu butlerju, ko ne vrjame niti svoji ženi, niti svojemu prijatelju.
Sir Terence se je ozrl vanjo z vidnim presenečenjem.
—	In ti jima vrjameš, Silvija ? — je vzkliknil.
—	Upam. da nisem tepec. — je odvrnila nestrpno.
—	Kako dolgo je tega, da je zapustil Dick hišo? — je vprašal Sir Terence.
—	Ne več kot deset minut, -
Obrnil t>e je ter odprl vrata.
—	Moillins! — je zakričal — Mullins!
-- S kakšnim človekom moram živeti I — je vzkliknila Una. obrnjena proti Miss Armytage. — S kakšnim človekom?
Tremayne se je smehljal ter stopil k oknu. Konečno je prišel Mullins.
—	Ali je kdo zapustil hišo tekom zadnjih desetih minut. Mullins? — je vprašal Terence.
Mullins je bil očitidno v zadregi.
—	Gotovo, gospod, a vi ne boste ...
i
Minka.
To pa je tisto, kar je poglavitno, ne zavist in ne Anica, "ampak Minka. To je namreč prijazno deklecte ki razume tega življenja sladkosti in bridkosti in sploh— Minka je deklica, ki bi lahko bila, da je rojena v pravih okolnostih, po milosti božji in volji narada. . . . No, brez zamere ,saj ni. Čisto preprosto dekletee je, ki ljubi lepo bluzo jn primeren klobuček.
Oni dan sem jo srečal. Reči moram in priznati, da Minka ni napačna. Zlasti je vabljivo, kadar lahko zmaje z glavo in smehljaje odzdravi: "Dober dan! No, kako gre."' "Vraga! Po pasje gre!" "Beži no, beži. Kam pa pojdeš za Veliko noč.'"
"I, v kanclijo, Minka. To je danes edina rešitev. Saj veš, duševni delavec—"
"Ki pa ne zametava, hm—" "No, no, sem prekinil dekličji smeh, Bilo mi je hudo nerodno, ko sem stal kakor modrujoč božji volek na ulici.-
"Mi gremo letos malo po svetu te dni—"
Nisem vedel, kaj pomeni množina v njenem govoru, pa sem se " začudil:
"Koliko pa vas je?" "Oj, še vprašaš? On, jaz, njegov brat, krasen dečko, ti pravim —in ali nas ni dovolj?"
"Sment," sem pomislil. "On, to pa to! Minka torej ni več dekle, ima ža "njega" in je "njegova," Kako se sučejo stvari!"
Glasno sem dejal:	j
"Kaj torej smem čestitati?" "Lahko, če hočeš!" se je zas-mejala Minka. "Saj bi te bila povabila, pa je rekel "on," da napraviva v postu, ko ni toliko stroškov.5'
"Imenino," sem dejal, kakor je v takih slučajih navada. Kadar namreč človek sreča znanko, ki je prestopila lani plot deklištva in je last uglednega "njega, se mora vedno vesti tako, kakor se spodobi.
"Kaj nisi vedel?" se je pomembno začudila Minka.
"Obžalujem," sem dejal preprosto in mirno.
Minka se je zasmejala. Ta njen
"Pomisli," je rekla Minka. "moj mož je sedaj ob vse—"
"Pa je imel premoženje—?"
"Imel ga ni, a dobil bi ga bil lahko, če ne bi bila prišla vmes tista nerodnost s klopotei."
"Mhm—" sem pritrdil in hotel voščiti vesele praznike.
"Kaj boš že šel?" je dejala Minka. "Pa kar tako?"
Iiudeče sta se vxsocili njeni ustni in konture njenega telesa so vzdrhtele pod svilo in kozulio-vino.
Tedaj sem jo šele razumel. Čisto
in zazvonile v vsešir, da bo zemlja oživela v bajno zavest skrivnega spočetja božje misli. . . ?!
POGREB SLAVNEGA RUSKE-KEGA HUMORISTA'
Te dni so pokopali v Pragi ruskega humorista in pisatelja Arkad i ja Averčenka. Položili so ga v zemljo na ruskem pokopališkem oddelku v Olancu. Kondukt .je bil ogromen. Za njim so korakali malone vsi člani ruske kolonije v Prajgi, a sprevod je vodil osebno ruski škof Sergej. Radi pogreba samega so bila mnenja sprva precej deljena : ena skupina je zahtevala, da se Averčenko pokoplje, druga pa je hotela, da se njegovi telesni ostanki upepe-lijo v kremaitoriju. Zmagali so prvi. ki so zastopali stališče, da se pisateljeve kosti pozneje lahko
tih sem ji podal roke in je po, | eksbumirajo in prenesejo v Rusi-Gledal v oci.
"Zal mi je, Minka."
Ona je zardela, stresla kodrasto glavico in se vzravnala.
"Saj ni nič," je dejala, "samo videti sem hotela, koliko je v tebi —moža.''
Moral sem se nasmehniti! . . . Kako je stara in po cenita Minka-ina ženska modrost! . . . .
"Nič ne de," semdejal. "Vesele praznike in dosti piruliov!"
"Enako," je zagostolela Minka in se nekam v zadregi poslovila. Mimo je prišel mesnat možakar, jo pozdravil in jo odpeljal s seboj.
"Edino jaz te paliko rešim, je deja, "ampak—
Dalje nisem čil. Vedel in slutil pa sem, da bo letaš imela Minka tako Veliko noč, ki je ne bo vesela.
MIRAN J ARC:
PRIČAKOVANJA
jo.
7. aprila:
Resolute, Cherbourg In Hamburg; Republic. Cherbourg In Bremen.
S. aprila:
Aqultania, Cherbourg: La Savola. Havre.
•. aprila:
Zealand, Cherbourg In Antwerp; l£t~ Clay. Hamburg.
11. aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Volendam. Boulogne In
Rotterdam; Conte Verde, Genoa. RLchambeau, Havre.
14.	aprila:
Martha Washnlgton, Trat.
15.	aprila:
Berengarla. Cherbourg; De Grass«. Havre; America. Cherbourg In Bremen.
18. aprila:
Cleveland, Boulogne In Hamburg. Pittsburgh, Cherbourg In Antverp: Columbus Cherbourg in Bremen. 18. aoHIa:
Olympic Cherbourg; France. Havre; George "Washington, Cherbourg in Bremen; Orbita. Cherbourg.
21.	aprila:
Belgenland, Cherbourg In Antwerp.
22.	aprila:
Mauretania, Cherbourg; Suffren, Havre.	*
25. aprila:
Paris. Havre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen. 28. aprila:
Lapland Cherbourg in Antwerp' Luetzow, Bremen.
29- aprila:
Aqultania. Cherbourg.
30. parila:
Ohio, Cherbourg In Hamburg; Albert Ballin. Boulogne In Hamburg.
2. maja:
Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg.
16. mala:
Paris. FJavre. — S tem parnlkom bo spremljal potnike uradnik tvrdk« Frank Sakser State Bank.
30. junija:
Pres. Wilson. Trst; s tem parni-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
lllnols:
Aurora, J. Yerblch; Chicago, Joseph Blisb ; Cicero, J. Fabian; Granville. Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle> J Spelich; Mascotitah, Frank Augnstin North Chicago, Anton Kobal. Gertrud )grin; Springfield, Matija B&rboricb Waukegan. Frank PetkovSek.
Kan me:
Franklin In okoUco, -Anton SelJalL
Maryland:
Kit?:mtller Fr. Vodoplvaa.
Michigan.
Detroit, Ant. Janezlch Jndnich.
in J. D
Minnesota
Chisholm. Frank Oonie; Ely, Jo«, i Peshel; Eveleth. Lonis Gouže; OU-t, Louis Vessel; Hibhing, J Virginia. Frank Hrvat'ch
Hiwwnrl:
<t LiOUit«
Montana:
f- its! Helena <pi>ST ZobfX'
Mike Orabrljaa
potr-
jc odvrnila Una.
(Dalje pribodoji*.)
I.
Iz palač in svetišč, iz tovaren in učilnic, iz kolodvorov in pristanišč. (o, da bi bil slep!) noč in dan, dan in noč preži večno grozni obraz troglodita, zeva strahotno spačena podoba zveri. Vidim rajanja solncu na čast, noči na čast. pomladi, poletju, jeseni in zimi. Nekoč se m se divil plesom in igram in hvalnicam in molitvam— (o, zakaj sem se srečal s samim seboj!) in sem plesal in pel in igral v zboru tisočev. . .
Dolge so procesije, pozvan-
smeh je bil še popolnoma dekliški.	v nebo> ozarjajoče novega
Tako se je smejala nekdaj, ko smo j,;loveba' glasne so prošnje m da-prihajali študentje s počitnic k	tihe so moIitive- - - in vendar
njej po piruhe. Jaz lahko mirno ,ne morem verjeti. . . ker: ker trdim in potrdim, da nisem nikdar sllltim obraz, ki noč in dan, dan odšel brez njega. Še med vrati in no<~ Preži na to božjo zemljo,
Pražani zelo žalujejo za umrlim pisateljem. Kd/or je poznal po kojnikovo popularnost se temu sploh ne čudi. Njegova bolniška soba se je že ipar dni pred smrtjo pretvorila v pravcato malo kavarno, kamor so prihajali na turško kavo Averčenkovi prijatelji in znanci. Pisatelj je bil do zadnjega veder -ter poln humorja in
šale. Očitno je kazal, da ne priča- ^li^uis Ves^iT mbhtog"Jo^n Po" kuje snnrti in da ni v sknbeli radi gp boleizni. Ta pogum je vreden tem ' večjega občudovanja, če pomislimo. da je Averčenko posebno zadnje čase res trpel. Trpljenje je tako izpremenilo njegov obraz. • da so ga nekateri v zadnjih dneh ^^ ^ork-komaj is poznavali. Imel pa je ve-j Qowanda,, Karl Sternlah«,; ro vase in v svoje prijateljsko po- * *u«». Frank Masi«, sianstvo do .zadnjega diha ter je oblo:
bil nekako uverjen, da še ne sme Barberton. A. Okolish, John Balant;
umreti. Edino kar mu je bilo zo- Cleveland. Anton Bobek, Anton 'Sim-
perno, je bilo to da ie moral le- in Charles Karlinger; Collin wood. , . , , J , . . ..	. . Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan
zati na hrbtu; to je bilo zAnj zelo j. Kumge; Nilea, Prank Kogovfiek;
mučno.
Averčenko je umrl s smehlja
jem na ustnih, junaško in upor ,
x> ,	. . , .	. * _ . j Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer,
no. Bolezni ni hotel .pridati, tlasi , oulfl Hribar. Braddock, J. A. Germ;
pa je spačila. kljuljoval ji je. do- Hronghton, Anton Ipavec; Burdine.
lcler se je zavedal, da živi. Čast John Demshar: Conemaugh. Vid Bo-, - , j. . .. vangek in J. Breznvec; Claridge, Anton njegovemu spominu, ki bodi tudi Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dnnlo
drugim v zgled, kako je treba'Aot. Tauželj; Export, Louis SupanCič,
S>anit BreUa Klein
Little
1 oungatown. Anton KikelJ. Pennsylvania:
prenašati tnpljenje!
MATER JE UMORILA
Da. tudi take zverine v človeški "podobi ise žalibog še doibe na svetu. Umoriti lastno maiter, ki ga je rodila in vzgojila z neižaner-nim trudom in bi dala zanj lastno življenje, da ohrani oitrokovo, je menda največji zločin na svetu.
Iz Csongrada na ^Madžarskem prihaja vest. da so potegnili iz re-
|Fr»rpstCity. Math Kamin; Farrell, Jerry Okorn; Imperial, Val. Ppternel; Oreens bnrg. Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Jctmstown, John Polan« in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Rnn> Fr. Ma chek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe. Ig. Magister, Vint?. Arh in IT Jakobieh; Reading, J.Pezdirc; Steelton, A. Hren; Turtle Creek In okolico. Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Preivch; Willock J. PeterneL
sva postala z Jlinko in se pošlo-;straboten zmaJski obraz čiovena—j fce Tise popolmoma golo truplo
Kako se potuje v stari in nazaj v
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih Btvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremt dati vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi V IIL razredu.
Glasom nove naselniške postave.
si je stopila v veljavo s 1 julijem 1924, zamarejo tudi nedr&ivljan dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselniSki komisar v Washington. D. C. Prošnjo za tako do vol j en je se lahko napravi tudi
Torku pred odpotovanjem. tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla om nanovejSe odredbe
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoela vije bo pripugCenih v prihodnjih tret letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Amertški državljani pa eamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez. da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe Be tudi ne Štejejo
kvoto. StariSi in otroci od 18.	di
21. leta ameriških državljanov	p
tmajo prednost v kvoti. Pigite	■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortiandt St., New York
vila na način, ki nikdar ne potrebuje prič.
"Ej, veš," je dejala Minka in vzdihnila. Ta vzdihljaj se mi je zdel tako nekam čuden, vendar ga nisem skušal pojasniti v be-sedSwni. Rekel sem samo: Zdaj ti je torej dobro."
troglodita.
II.
Videl pa sem. človeka, v naj-globji oduševljenosti, v najvažnejši vznesenosti: in to je bilo takrat, ko^e sovražil, ko je ubijal.
Kaj morem zato, če mi ne zgine
Minka je odkimala. Temu sem spred oči podoba Kajna, ce me se čudil, čudil tem bolj, ker je: plaši valovanje breskončnih oeea-bilo njeno telo odeto v svilo in Pov krvi, če ni reik tulečega krasno kožuhovino. Ona je menda, človeka. . .
opazila mojo zbeganost in se je j Čemu ves nakit, ki so ga stkala otožno nasmehnila:	1 stoletja, čemu vsa barvila in le_
"Ni nič, prijatelj_"	| potila, z? katere so Tjeli ljudje
"Pa imaš vendar moža," sem .razdeJali ihe pokrajine vztočnih dejal s poudarkom.	j dežela. . . še groznejši je spačeni
"E, toliko je mož na svetu," je i	vrtoglave množiee, ki se
-----	'	1 druži le v sovraštvu.
6;" do 70 stare žene. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je mrtvec i-de.nt-ič-m z gospo Antalovo iz Na-gv-Be,riva. Zastrupila jo je lastna hči. Bukowinszka. ki je truplo potem vrgla v vodo.
Policija je nadalje ugotovila, da je mož uraorjenke ob enakih zagonetnih okolščinali zginil pred več left i. Dognalo se je, da je hči v sporazumu s svojci umorila svojo mater, da bi potem postala njena edina dedinja.
West Virginia:
Goketon, Frank Kodam. Wisconsin:
Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je lene; Sheboygan, H. Svetlin.
Washington:
black Diamond, g. i. Parata. Wyoming:
točk Springs; Ixrais Taucher.
roleg gorinavedenih so pooblaKenl uiratl naročnino tudi vil
K J
Pa
ves mar,
odvrnila Minka. kaj počne moj?"
"Ne, tega ne vem," sem sloves no priznal. "Boga išče," je odvrnila Minka..
III.
Je Človek: bel kot solnčna pesem, vodoraven kot gladina morja, "Jako lep posel," sem zamrmral. navpičen kakor nevidni svetilnik, "IIu " se je zgrozila Minka, i na cigar vrhu mirno gori severna "Veš, preje je branjaril. Naj-■ zvezda. . . ali je sam, tih, brez-preje z raznim blagom, potem z ; glasen. . . in čeprav jih je tisoče, živili, prav nazadnje pa z jajci.",so vsi le nevidna družba, razprostrta po vsemirju zemlje. . . držeča se z nevidnimi rokami. . . In v tem je vstajenje in v teh
"No, in—"
"Nič! Jajec je nakupil, da je bilo jo j! Potem jih je tiščal doma, dokler ni imel cele vagone samih je velika noč morda danes, morda klopotcev. Tako je prišel ob svoje [jutri, morda vsako uro, vsak nihaj
na večni uri. . .
^Zemlja jim je nevesta in mati, solnce jim je brat in oče. . . nebo jim je godba in počivališče. . . 0, kedaj _se vtelestjo njihove ene roke & bodo misli zapele
imetje in se je zdaj zatekel k Bogu."
Zelo krščanski mora biti tvoj mož."
"Jako," je rekla Minka s tistim usmevom, kakršnega pozna
Nov odvetnik.
Na prizivnem sodišču v Trstu je napravil te dni odvetniški ifcpit dr. Boris Purlan.
Zastopniki "Glas Naroda"
pooblaščeni na-dnevnlk "Qlti
Zastopniki kateri i tirati naročnino aa Naroda".
Vsak zastopnik Izda potrdilo aa irota katero je prejeL Zastopnike Mdakom toplo priporočamo.
Naročnina m "Glas Naroda" to: Za eno leto $0.00; aa pol leta $3.00; » Štiri mesce $2.00; m četrt leta 1_50 Naročnina aa Evropo Je $7. m eno Ista.
California:
San Francisco, Jacob Uota.
IVwver. Frank Skrahee: I>advm*} If. TamnfV: Pueblo. Peter Call«. John Frsik Janesh: Salida. Lual* CoateUo: Walaentmrc. BL J. Bayvk.
Tmtlanpolti,
NAZNANILO.
Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz Gilberta vse slovenske naselbi ne v železnem okrožju Minn. Ro .iak Vessel je že naš dolgoletni za s=topnik in je pooblaščen pobira ti naročnino za "Glas Naroda" prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse v naš delokrog spadajoče posle.
Rojakom ga toplo priporočamo in jib ph)simo, da mu gredo nb roke. Uprava *' Glas Naroda''
Slovensko Amer. Koleda za leto 1925
smo že skoro razprodali V kra kem času smo ga prodali vec tiso« Kdor ga hoče imeti, naj ga take naroči, ker ga je le še par sto i; *odov zalogi. Cena s poštnino vre-40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki Se nis naročili koledarjev, naj se poži rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING 00 82 Cortiandt St., N. Y. O.
Pozor čitatel ji.
Opozorit« trgovce in o brtnike, pri katerih kupu jete ali naročate in ste i njih postrežbo sadovoljni da oglašujejo v listu "Glaa Naroda", 8 tem bo*t< ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE dobite p ril
navknSek-potokar
• SU CoMmaugh, Pa. i
m UdmlH MM ral T Awkl
PIŠITE PO NOVI CENIK.
KLOBASE
iz prašičega mesa v 20 unč ke-nah 50c., prekosijo vsako drugo jed. Gulaž v 8 unc kenah 30c. Poštnina všteta. Po prejemu denarja vam pošlje poznani rojak M. K RAIN Z, Davis, W. Va.
Prav vsakdo—
(dor kaj ltte; kdor kt ponuja; kdor kaj kupuj« kdor kaj prodaja; pr» vsakdo priznava, da ima; čudovit uspeh —<
HALI OGLASI
▼"Glas Naroda

ROJAKI, NAROČAJTE SE 'GLAS NARODA' NAJVEi SLOVENSKI DNEVNIK ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
AŠ tfeste /j-