CERKTEM GLAS1VIK
ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1'— Din
LETO 193?
APRIL
ŠTEV. 4
/ukrajšck Viktor:
V cerkvi
Mnogo sum viim žo pisal o svoji I uri v jiinjt>\ ii iia Koso\ em |)olj u. Danes pa naj vam opišem, kakšen red imamo tu \ cerkvi.
Pivo. kar pade \ oei. je to. da je_ precej prostorna cerkev vsako nedeljo in vsak pra/.nik do|)oldne in popoldne polna. Ne samo ženske, tudi moški redno priliajajo v (erke \. Le majhen je odstotek onili. ki l)i redno opuščali nedeljsko dol/nosi. Četudi so nekateri po več let od doma in pridejo med razne ljudi, ko se \ rnejo domov, redno priliajajo v cerkev in opravijo vsaj velikonočno dolžnost. če večkrat ne pristopijo k ohlia-jilni mi/.i.
Čudno je pa to. da so obratno kot pri vas ženske na desni, a moškj na levi strani \ cerkvi in tudi zakristija je na levi strani. Moški pa ne ostajajo po kotili. ampak zasedejo polovico cerkve prav gori do oltarja; pred cerkvijo pa med službo božjo niliče ne stoji, razen poleti žene z malimi otroci, da v cerkv i ne jokajo. V tem oziru imajo pregorečo in ne prav lepo navado, da doiiašajo male otroke v cerkev, ki delajo med mašo nered in se moram \ ečki at zaradi tega jezili. V splošnem so pa moški v ((Ч k vi mirnejši kot ženske, ki prav rade tiščijo glave skupaj in klepetajo. Kako je pa na korii in na stopnicah, ki vodijo na kor. pa ne bom opisoval; kar \ Tržiču poglejte, pa boste dobili isto sliko — tam namreč neolikani i povsod prodajajo s\()jo lahkomiselnost.
Mnogi župniki imajo velike težave s sedeži, a marsikatera cerkev ima pa I udi lepe dohodke od cerkvenih sedežev.
I	II ni ne enega ne <lrugega. Tukajšnja cerkev je dobila cerkvem^ klopi šele j I red dobrimi desetimi leti. Prej je bila
II	rez njih. I tidi danes se nihče posebno ne bori zanje. Če bi pa zahteval, da bi
plačali ocl iijili odškodnino, bi najbrž ostale napol prazne. Narod je namreč po večini navajen še sedeli na tleli po turško in tako so sedeli tudi v cerkvi. Ženske še sedaj prineso s seboj nial košček doma izdelane preproge, jo pogrnejo po lleli in sedejo tesno ena poleg druge. Ko se obrnem po cerkvi, vidim samo glavo pri gla\ i. Še celo mnogi moški rajši tako sedijo kot pa \ klopi, zlasti sta rejši.
Omenili moram še eno posebnost, ki mi zelo ugaja. V cerkvi glasno molijo in pojejo samo moški, /e večkrat sc^n naganjal ženske, naj se oglasijo, pa nimam uspeha — pač stara na\ a da. In ljudsko petje je tu tudi že stara navada, pa ne samo pri ljudskih pobožnosiih, ampak tudi pri petih latinskih mašah.
(iloria . »Čredo itd. poje vsa cerkev — seveda moška stran. Meni je pose bno všeč. da pojejo litanije sami in jaz samo klečim pri oltarju. I Udi pri pogr el)ih pojejo I j udje sami psalm »Usmili se me in enako Libera nie< v cerkvi. Pa ne poje samo eden ali dva. ampak kar vsi. Seveda ni pelje prvovrstno, posebno še. ker nimamo organista. a ljudsko po-božnost pa le dviga in narod nekako sam od sebe sodeluje pri službi božji.
( e primerjam tižiško laro z j an j ev-sko. moram reči. da tržiška v marsičem predujači: so pa stvari, ki me kot župnika vesele in ki bi bile lahko tudi sicer •nim I ržičanom
ve
za zgled.
Kdor ljubi Jezusa, mora tudi vedeti, da mora biti molitev: Jezus, tebi živim, Jezus, tebi umrjem, Jezus, tvoj sem živ in mrtev — ne samo na ustnicah, temvei tudi v vsakdanjem, resničnem življenju, ko je treba malo ne vsak dan vzeti križ na ramena in ga nositi za Njim.
1.
PilatoY grob
(švicarska logeiula. — Konec.)
»J^ilat. spoznal si ine. Jaz sem židovski vojak. l)i\,ši vratar v tvoji hiši. \ ečkrat sem hi I na straži pri vratih, pa tudi tisti dan. ko so Žid je vlekli obso-jeiiefiči Krista skozi vrata. Mislil sem. da je to velik hudodelec ter da je zaslužil sm rt no ohsodbo. Ilotel sem iz\ r-šiti tvojo \oljo. pa sem ga udaril in rekel zanicijivo; .Brže pojdi, kralj! Kaj hodiš tako poeasii" Л On me je blago pogledal. .Nikdar ne pozabim tega luž-uega pogleda. In tiho. prav tiho mi je rekel: .Jaz grem. ti boš pa eakal tako dolgo na zemlji, dokler se ne povrnem.'
Začutil sem. da je neka nepoznana notranja moč zavladala mojim nogam in odšel sem. Dolgo, dolgo sem hodil brez odmora. I'a še hodim, samo ne vem — kam. .\h Pilat. Pilat, ko bi ti šel z menoj. bi se lahko naslonil na tvoje rame in občutil bi blagost kratkega počitka.
^Ah. jaz ne morem dalje . zasloče Pilat, »noge me ne morejo več nositi.
>Л jazi' Ali nisva oba obsojena i*
Pilat je padel na tla. Večni Žid ga je hotel vzdignili ali grozna moč. ki je bila v njem. ga je pognala naprej in Pilatu je odleglo, ko je neki neviden. skri\nosten veter odnesel od njega to prikazen. Večni Žid je izginil v zori novega dneva.
Od tedaj je Pilata obšla vsakokrat groza, ko se je zamiačilo in je pomislil, da bi se mogel srečali z večnim potnikom. Zalo je prenočeval brez spanja, l e se mu je noJnevi približal kak potnik. se je Pilat zelo prestrašil in se je skril za kak grm. Velikih mest se je izogibal. Hodil je po selili in skrival se je pred ljudmi, kakor ubijalec, ki se boji osvete.
Z velikim naporom je dospel v Rim. ki se je pojavil pred njim kol nekako čudo — in prevzela ga je neka mučna radost. Pa tudi to ni dolgo trajalo. Zopet so ga napadle prejšnje težave, katere so mu stiskale srce — podobno oni trnjevi kroni, katero so potisnili na njegovo povelje na Jezusovo glavo ter via potem izročili sramotni smrti. In Pilatu je zakrvavelo srce od bolečine.
Pred Pilatom je tekla motna reka l ibera, kateri se je približeval. Naenkrat se mu izvije iz prsi obupen krik. Opazil je na drugem bregu I ibere več-
nega Žida. ki ga jo klical z razprostrtimi koščenimi rokami: >iPojdi z menoj!«
»S teboj ne maram iti.c reče Pilat.
Rajši um rem. nego da bi moral s teboj.
Nato skoči v Tibero in valovi so ga odnesli.
Malo potem se je reka razlila čez bi ego ve. Ko je upacila. je ostalo mrtvo Pilatovo truplo na kopnem. Ljudje so ga spoznali in spravili v pristanišče reke. I i bera |>a je tudi na tem mestu takoj upadla, kar je pomenilo, da voda noče dati groba v svojem krilu temu zločincu.
Oblast ni liotela pokopali Pilata v mestu zaradi bojazni, da bi s tem izzvala božjo kazen.
Povili so truplo v platno ter ga odnesli daleč čez rimske meje v prazno in mračno galsko gorovje. \ visoki planini. v vodi temnega jezera leži še sedaj — mrtvec Pilat.
\ sakdo. naj bo to pastir ali potnik, se boji tega nevarnega kraja in beži čim dalje more. ker se tukaj dogajajo čudne stvari. Ako te kdaj zanese slučaj v I a tužen kraj. priporoči se svojemu angelu varliu. Pazi na to. da ne vržeš ničesar \ jezero, da ne zbudiš Pilata, ki počiva na dnu \ ode. Dosti je samo malenkost, da se skrila sila. ki ga drži. l edaj bi pa jezero prelilo bregove in nastala bi nevihta ter ga odnesla \ neznane daljave, kakor veter (xinese perje, katero odpade ptici iz krila.
Pilat si je vzel življenje, ker je mislil, da ne bo več videl Križa, ki ga je preganjal s svojim sijajem. Križ pa je obsijal ves svet in ni količka na zemlji, ki ne bi pričal o Njegovi božanski moči!
Poleg lega Pilat ni mogel umorili s\oje duše. katera živi in blodi pod v(xlo gorskega jezera ter misli vsa vznemirjena na bledo Kristusovo Telo. pribito na križu na (lolgati. Rrez preslanka trepeta prtnl besedami /ve ličarja: >Jaz grem. ti pa boš čakal na zemlji, dokler se ne povrnem!<
O 1'ilutii se trdi, da jc l)il rodom i/ i'oii/.c na otokn v n('a|)cljsk(>ni /,ali\n v Italiji. Profesor dr. Schi-iclir-r pil je pisal svojeas v »kor-respondeii/i>latt Г. d. kalil. KI.*, da je l>il Pilat po rotin (lerman i/ I'Orelilii iina.
^ ^ •	Obisk pi
človek kot oselja mora hiti potisnjen na stran. Prostost, svoboda je neumna domišljija, ki ni nič vredna in so si jo izmislili ^rški in nemški fantasti. \ sakef>a. kdor se nam prolivi. homo iiničili. izrezali, kakor izrezuje kirurg bolno oteklino. Ljudska kri je najboljši gnoj. kar ga nam zamore dati narava. Pa nikar ne mislite, da sem jaz neusmiljen človek. Meni se že gnusijo tolika id)ojstva. obešanja, katera se izvršujejo po mojem poM-lju in po moji želji. Mr-ziin te žrtve, mrzim pa jili ravno zalo. ker me silijo, da jih ul)ijam. Drugače pa ne morem delati. \ se moje težnje so osredotočene v tem: da poslanem upravitelj vzorne pristojne ječe. da posta-neui gospodar mirne in dobro upravljane temnice. Ali v vsaki, tudi v najbolje urejeni ječi se pojavljajo nemir-iieži. kateri so nezadovoljni ter hočejo zopet obnoviti stare običaje. Take moram brez ozira iztrebiti in pobiti. Ne morem dopuščati, da par tisoč takih ljudi postavlja v nevarnost mir in za-dovoljnost milijonov. In če dobro premislimo. se bomo prepričali, da starinski način puščanja krvi ni bila slaba metoda zdravljenja. Neko posebno čuv-stvo je. če je človek gospodar življenja in smrti.
Od onega časa. ko so ubili starega Boga — ne v( m. da I i je bilo to na I raneoskem ali na Nemškem —. je človek stalnega položaja najzadavoljnejši.
Ako dovolile, jaz sem lak mestni polbog, ki si je izbral svoj Medež med Kvropo in Azijo. Popolnoma naravno je. če si privoščimo neke zabave, ki nam ugajajo. So ugodnosti, strasti, katere so se izgubile, ko je poganstvo prenehalo. Pri žrtvovanju ljudi na žrtveiiikih poganov je bilo veliko uživanja.
Poslušam vsak dan namesto zvokov pesmi — krik in jok zaprtih sužnjev in noslednje zdihljaje pobitih, umirajočih Kmetov. Zagotavljam vas. da bi jaz te najstrastnejše simfonije ne zamenjal za vseh devet Beethovnovih simionij. To je zmagovalna pesem sreče in zadovolj-nosti.
Meni se je zdelo, da se je popolnoma osušilo ono lice. katero je pokrivala smrtna bledost. Lenin je sklonil svojo glavo, kot da posluša in motri neko tiho
i Leninu	(Ко.кч >
in slovesno glasbo, kateio samo on sliši in razume.
Gospa krupska je pristopila k meni ter mi pošepetala. da je njen mož izmučen in da je zdaj čas njegovega počitka. Pit tem sem se jaz poslovil in odstranil.
Izdal sem mnogo denarja, da sem mogel videti tega človeka. Pa sem le l)repričan. da moj denar ni bil zavržen.
l ako je italijanski pisatelj (iiovanni Papini. kon vertit-spreobrnjenec. mojstrsko opisal obisk ,(ioga pii Leninu, ustanovitelju boljševiškega »raja na Ruskem. Dejansko se širjenje boljševizma po načrtih Lenina še vedno nadaljuje. .Španija nam to prav nazorno potrjuje.
Priporočamo, naj Slovenci preči ta jo ta spis večkrat! In dobro naj ga proučujejo. da spoznajo, kaj pripravlja človeštvu boljševizem po načrtu Lenina. Stalina. I rockega in drugih.
Papež Pij \L nas opominja lako-lu: Ne dopuščajmo. da bodo sinovi tega sveta modrejši od nas. ki smo |)o božji dobroti sinovi svetlobe. Povsod vidimo, kako oni z največjo premišljenostjo iščejo in šolajo svoje izbrane agitatorje, da razširjajo s temi dan na dan med vsemi stanovi po vsem svetu pogtd)ne nauke. Naj se združijo \ si možje sveta, ki so (IoIhc volje in ki hočejo bojevati dober in miroljuben boj Kristov. \ si naj doprinašajo — vsak po svojih sposobnostih. silah, položaju, k prepoiodn človeške družbe, v duhu znamenite, nesmrtne delavske Lnciklike papeža Leona \ 11L >Kerum novarum .
To in ono
Visoko priznanje in odlikovanje za
svoje požrtvovalno delo v skopljanski škoiiji je prejel na veliki četrtek naš prijatelj, bivši tržiški kaplan g. Viktor /akrajšek. Imenoval ga je na dan Kristusove postavitve mašnišiva prevzvi-šeni g. škof I' rančišek (niidovec za kon-/ultoi j a skopljanske škofije. Konztil-torji nadomeščajo v škofijah z maloštevilnimi duhovniki kapitelj gg. kanonikov. K visokemu odlikovanju: iskrene čestitke!
Velikonočni prazniki so hili U-fos po vremenu l)olj poflolnii Ijo/.ičnim. Na veliko soboto zvečer je po celodnevnem (leževanju pričelo snežili in oba praznika je kar neprestano snežilo. \ sa slo-\ esnost Vsta jenja je bila v soboto brez procesije kar v cerkvi, kjer se kar nismo nio^li ločiti od lepih velikonočnih pesmi, katere so nam prav dovršeno podajali cerkveni pevci z orkestrom in podbo. Oltarji so žareli v izrednem cvetju. za katerega bodi izrečena požrt\ i)-valnim darovalcem iskrena zahvala.
Župnijska cerkev je bila doslej zaradi tatov nekaj časa zaprla ob delavnikih in jo je cerkvenik odprl šele proti večeru. Sedaj so \zidane po\sod nove. izredno močne in komplicirane pušce. v katere nihče ne bo mo^el vdreti. Cerkev bo odprla vsako popoldne od tretje ure dalje ill sicer pri vratih v moško kapelo, od koder se dobro vidi \ kaplani jo in na župnijski vrl. Obiskovalci sv. Keš-njcfia I elesa naj prihajajo v cerkev skozi ta vrata kar kmalu po tretji uri.
Namesto venca na fjrob naj sta rej- • šeinu šolerju lo\. I' ijiarju je daros ala /\ eza šofer j ev dravske banovine, podružnica v Tržiču. Vilic em ijevi konfe-lenci Din 200 in v isti namen družina Majeršič- lOmazin namesto venca 1'epci Majeršič Din SO. neimenovani pa Din 100. l5og povrni!
Družina Roka Stegnar se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pokojno Valentino obiskovali v bolezni, vsem, ki so jo obsuii s cvetjem in venci ter tako številno spremili k zadnjemu počitku.
Oznanila za april
2. Prvi potok v nioKocii. /ju t m j ol) šcstili je s\. maša рпм! i\ajs\clt-jšim. Na p r cd \ c-(• o I j !• \ ž II p M i j s k i C C r k v i o d o s m i li (I o (I t v I till s k II p n a m o I i t c \ s v. ii r r.
+. Holn nodolja ill prvn nedelj« v шомч-н. /j III raj je skii])iio iins(4'ii() sv. ohliajili) /a iiio/c ill fante. I'l l VSI li treh sv. mašah je letno darovanje /a oba KK' kaplana.
M. II. nedelja po Veliki mw i. Slii/he bo/je so v navadnem redii.
14. Varstvo sv. Jožefa. Ol) petih je sv. maša v eerkvi sv. Jožefa na jjrieii.
18. III. nedelja po Veliki noei, Ol) šestih in osmih je sv. inašu v župnijski cerkvi, ob de-s<\tih pa samo v cerkvi sv. Jožefa nii (?riiii.
24.	Sv. Jurij. Ob šestih je v župnijski cerkvi orglana sv, maša pri oltarju sv. Jurija. Ob 10 je sv. maša v cerkvi sv. Jurija iiad Bistrico za sosesko ill z darovanjem za cerkev.
25.	IV. nedelja po Veliki noči in ^od sve-lepa Marka, ker je letos to tudi Jurjeva nedelja. gre prošnja procesija* k sv. Juriju iiad Bistrico, kjer bo sv. maša s pridigo in darovanjem za cerkev. Odhod je iz župnijske cerkve takoj po osmi sv. maši. V župnijski cerkvi so sv. maše kot vsako nedeljo, a ob desetih je le tiha sv. maša.
Shodi cerkvenih organizacij:
111. red: shod 4.
Dekliška Marijina družba: skupno sv. obhajilo. slovesen shod, katerega se udeležijo tudi dekleta iz okolice in prireditev v dvorani 25.
Marijina družba za žene: shod tS., skupno sv. obliajilo I I.
Mladinska pobožnost: II. popoldne z nagovorom in ljudskim petjem otrok.
Mesečna šolska sv. spoved: za meščansko šolo 10.. za osnovno šolo 17. popoldne ob treh ill drugo jutro po osmi sv. inašj skupno sveto obhajilo.
župnijska kronika жа februar
l'4'l)i'uarj« v miši župniji krščciiili: IJ.
I *1)1 u lir j II v naši župniji poročeni: I. OvsiMick Jožef, (li'hivct' v Pck()<. /,\irrc Ч. /iipiiijii i'()(ll)rivj<', ill Jiineič Murij«, рг(dil-iiiška delavka. I r/ie, I.jiil)!jaiiska eesta št. S. |)i)r()('eiia 6. fi liruarja.
Februarja v naši župniji umrli:
I. Vogelnik I rane, sin delavca, rojen na Mi->Iriei J4. Ч. IVK). umrl na Bistrlei "4. dne 4. fehriiarja.
J. Ziipaneie (>al)rijelii, nt iteljiea ()sn()\ ne šole. rojena v Kranju 17. 5.	nnirla v I r/.ien.
I.jnhljanska eesta II. dne JO. feliniarja. pokopana v Kranju JI. februarja.
'i. Marke!j Marija, liei Irjjovea, rojena v I r/ieii dne Ј.Ч. 10. I')V), umrla v Tržiču. Usnjarska nliea 11, dne ЈЗ. fehriiarja.
4. Mrak Vinko, predilnjški delavce, rojen \ Stražiščii pri Kranju K). 7. 1К'У). poročen II. 10. I')JI, umrl na Bistrici 34. dne 2'^. febrnarja. 'у. Slesnar Valeiitiiiii, samska predilniška delavka. rojena v Tržiču 3. I. IVI J. nmrla \ Tržiču. Tot na /ali rov t J, dne J(). februarja, (i. /aplotnik Marija, preiižilkiirica. rojena J(). I. IH^t) v Dolini, poročena driijiič M. I. 1НЧН. nmrla v Dolini 47. dne JH. februarja.
l-'ehrunrska poročila oil dru^ml:
I. Kralj Maiilila, hči Mariji- i/. Tržiča. Cerkvena nliea I H, se je rodila v ljubljanski bolnišnici dne H. I. I')V.
J. Meiiciiifter Kraiic, sin šoferja Jakoba i/ Tržiča, Viljem I'ollakova nliea ?, se je rodil v ljubljanski bolnišnici dne Ч. I. 1'Л7.
Za predstavnika in založnika: Anion Vovk, župnik v Tržiču. — Za urednika v Ljubljani: Ur. P. Gvido Rani, O. T. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec