NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvim
I:lf46 - LETO 56 • CELJE. 15.11.2001 - CENA 300 SIT
NORA KRAVA« OBNOREU SLOVENCE
BSE V Sloveniji: Je Zgornja Savinjsica doiina žarišče nevarne boiezni? Stran 5.
vingradu
odstavljajo
Vinico Debelak - »moteč element« pri povezovanju
ingrada z vegradom? Stran 10.
NE PREZRITE:
Mojstri škarjic in glavnilca
Teroristični icrči turizma
Jančar icupii žeiezninarja
šmarsica PakB preplavila Muro
Z BIOENERGIJO
DO OTROKA
Je mala Lucija upanje za mnoge pare. Ici ne morejo
imeti otrok? Stran 24.
Vojska sama krade orožje?
Pet mesecev po izginotju oro^a v celjski vojašnici uradno še vedno ni mogoče izvedeti ničesar, stran 4.
KER ATA NI
SOCIALISTIČNI KULAK
iratnikovl iz iMariJa Reke bodo izgubili zemljo,
ki so Jo obdelovali šest desetletij. Stran 8.
2
DOGODKI
UVODNIK
Dober tek!
Pravzaprav je naivno pričakovati, da bi Slovenija ostala
nedotaknjen otok sredi vsega, kar zadnje čase pretresa svet.
Tudi če se bo izkazalo, da je bil tokratni alarm zaradi suma
bolezni norih krav neosnovan, ni nikakršnih zagotovil, da
bi čez teden dni ne mogel biti upravičen. In to kljub vsem
potrebnim ukrepom, ki so jih uvedli pristojni že pred ča-
som: od prepovedi uporabe mestno-kostne moke, do analiz
vzorcev tkiv, ki hitro pokažejo morebitno bolezen, izločanja
rizičnega tkiva iz prehranjevanja in sledljivosti izvora me-
sa z oštevilčenjem vsake živali. Vselej se najde luknja v
sistemu, slab člen v verigi - tokrat domnevajo, da naj bi bila
kriva mesno-kostna moka, s katero so sicer v skladu z dovo-
ljenji na kmetiji krmili prašiče, očitno pa kdaj tudi krave.
Če se bo sum potrdil, pa lahko samo upamo, da bodo
pristojni odreagirali bolj odgovorno in naredili manj zme-
de s svojimi informacijami, kot sojo tokrat. Med Zgomjesa-
vinjčani so zasejali strah in ogorčenje. Nezadovoljstvo je
bilo po eni strani upravičeno: dokler ni jasno znan krivec,
je osumljena cela dolina. Po drugi strani pa si predstavljaj-
te, kaj bi predčasno razkritje imena pomenilo za kmetijo,
za katero bi se kasneje morda izkazalo, da sploh ni žarišče
bolezni...
Potrošnike pa vsa zagotovila o strogi kontroli in skrbi dr-
žave za varnost in zdravje ljudi ne prepričajo posebej. V
mesnicah so tako kot ob izbruhu bolezni v Veliki Britaniji
takoj začutili padec prodaje govejega mesa. Ob tem da mar-
sikdo še vedno prisega na »domače«, na črne zakole, kjer
pa dejansko ni niti najmanjše kontrole, kakšno meso od-
nesete domov. Kaj se po vsem tem obeta slovenskim kme-
tom, od katerih se polovica ukvarja z govedorejo in meso
tudi izvaža? Je država pripravljena tudi na najbolj čm sce-
narij?
Karkoli bodo pokazali testi v Švici, podoba o zeleni Slove-
niji, kjer rastejo zdrave krave in je mogoče brez strahu jesti
govedino, je za vselej pokvarjena. Bolezen trka tudi na vra-
ta naših kmetij. Pa dober tek!	TATJANA CVIRN
IZ OBČINSKIH
SVETOV
Sprejet rebalans proračuna
BRASLOVČE - Svetniki so na zadnji seji sprejeli rebalans
letošnjega proračuna. Ta se bd predvidoma povečal za 18
milijonov, prav za toliko pa tudi odhodki. Med prihodke v
rebalansu niso vključena sredstva za sušo, ki so jih nakazali
oškodovancem. (T.T.)
Potrdili odlok o knjižnici
BRASLOVČE - Svetniki so končno potrdili tudi odlok o
ustanovitvi Medobčinske matične knjižnice Žalec. Plače in
materialni stroški se pokrivajo v skladu z odlokom v višini
12 odstotkov. O višini ostalih stroškov se lahko posebej do-
govarjajo. Vse ostale občine so ta odlok že sprejele in tako
se bo lahko sedaj Medobčinska matična knjižnica na novo
registrirala. (T.T.)
Zazidalni načrt Lip
SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so sprejeli odlok o za-
zidalnem načrtu za podjetniško, proizvodno in obrtno co-
no Lip Slovenske Konjice (nekdanja zunanja deponije le-
sa). Seznanili so se pisnim dogovorom med investitorjem
MID Investicije in Občino Slovenske Konjice, ki želita do
otvoritve nakupovalnega centra, ki ga bo na tem kompleksu
zgradila družba MID Investicije, urediti promet in varen
priključek na regionalno cesto. Občina bi naj uredila Lip-
tovsko cesto, družba MID Investicije pa sofinancirala grad-
njo križišča (krožišča) pri gostišču Fink. (MBP)
Od države 550 milijonov
SLOVENSKE KONJICE - V prihodnjem letu občina pred-
videva skoraj milijon in pol tolarjev prihodkov. Sofinanci-
ranje iz države je zagotovljeno za varstveno-delovni center,
glasbeno šolo, knjižnico-čitalnico, vodovod Sojek-Kamna
Gora-Stare Slemene in center za ravnanje z odpadki v višini
približno 550 milijonov tolarjev. (MBP)
Kmetom 1,2 milijona
SLOVENSKE KONJICE - Iz proračunske rezerve bodo za
odpravo posledic toče v letu 2001 namenili 1.122.350 tolar-
jev. Pomoč bodo dobili oškodovanci z območja Ličence z
okolico, ki jim kmetijstvo predstavlja edini ali osnovni vir
dohodkov in to za površine posejane s poljščinami (koruza,
pšenica, ječmen). Deset kmetij bo dobilo po 25 tisoč tolar-
jev, šest pa po 20 tisoč tolarjev na hektar poljščin. (MBP)
Soglasje Franju Šeglu
SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so izrekli pozitivno mnenje
k imenovanju Pranja Segla za ravnatelja Osnovne šole Loče,
ki je to funkcijo opravljal že v prejšnjih dveh mandatih. (MBP)
Nesmiselna
odprodaja kure, ki
nese zlata jajca
Na seji mestnega sveta bodo celjski svetniki sprejemali proračun za
prihodnje leto - Zopet več potreb od finančnih možnosti
Celjski mestni svetniki
bodo danes, v četrtek, na po-
poldanski seji mestnega
sveta med drugim v prvi
obravnavi sprejemali pro-
račun za prihodnje leto. Ta
naj bi znašal dobrih 7,8 mi-
lijarde tolarjev. Ker bo od-
hodkov več kot prihodkov,
je v proračunu že predviden
primanjkljaj v višini dobrih
528 milijonov tolarjev.
Samo za izgradnjo Šport-
nega parka pod Golovcem naj
bi Mestna občina Celje v pri-
hodnjem letu prispevala 520
milijonov tolarjev, je razvid-
no iz proračuna. 30 naj bi jih
dodala država, še 115 milijo-
nov tolarjev pa Javni gospo-
darski zavod za urejanje jav-
nih parkirišč in gospodarje-
nje z javnimi objekti.
Na sejah so vsi občinski od-
bori proračun sprejeli, zato
ga bodo verjetno sprejeli tu-
di svetniki na seji mestnega
sveta. Pričakovati pa je pre-
cej burno razpravo, še naj-
več glede pdprodaje občin-
skega premoženja in izgrad-
nje nogometnega stadiona v
Celju. Na seji odbora za gos-
podarstvo, na primer, so člani
opozorili, da rešitev za ob-
činski proračun ni zadolže-
vanje, ki bo z dodatnimi 180
milijoni tolarjev za prihod-
nje leto doseglo že zgornjo
mejo. In kaj so pred sejo o
proračunu za prihodnje leto
povedali nekateri celjski
mestni svetniki?
Mag. Franc Knafelc
(ZLSD): »Mislim, da bo tre-
ba biti v določenih primerih
bolj racionalen pri odhodkov-
ni strani proračuna. Ne stri-
njam se tudi z odprodajo ob-
činskih delnic, ki jih ima le-
ta v banki, kot predvideva re-
balans proračuna, ki ga bo-
mo prav tako sprejemali da-
nes. To je namreč kura, ki nese
zlata jajca. Odprodati jih je
nesmiselno. Dober gospodar
ne bo nikoli samo prodajal
premoženja. Še posebej ga ne
gre prodajati zato, da denar
nato porabiš. To je slabo gos-
podarjenje. V tem smislu bom
razpravljal tudi na seji mest-
nega sveta. Visoka pa je tudi
proračunska postavka na od-
hodkovni strani za izgradnjo
nogometnega stadiona. Gre za
pol milijarde tolarjev. Res, da
je mestni svet že pred časom
dal soglasje za izgradnjo. Ven-
dar so se svetovne razmere do
danes bistveno spremenile,
prihaja recesija. Zato bi bilo
o tej proračunski postavki po-
trebno razpravljati še enkrat.«
Bernard Krivec (DeSUS):
»Sestaviti proračun je težko,
tega se zavedam. Vendar pa
je na prihodkovni strani pro-
računa za prihodnje leto pre-
cej stvari, za katere je vpraš-
ljivo, ali jih bo mogoče rea-
lizirati. Tako je predvidena
odprodaja občinskega premo-
ženja v višini 300 milijonov
tolarjev. Vprašanje je, ali se
bo za vse to našel kupec. Po-
tem je tu predvidenih 200 mi-
lijonov tolarjev od odproda-
je finančnega premoženja. Tu-
di to je vprašljivo. Negativ-
no je tudi, da se namerava
občina zopet zadolžiti za do-
datnih 180 milijonov tolar-
jev. Zato pravim, da so vsi ti
prihodki dvomljivi. Po dru-
gi strani pa je res, da se brez
prodaje premoženja prora-
čun slabo izide. Proračunskih
potreb je veliko, večinoma
pa so takšne, ki jih je občina
zakonsko dolžna izpolnjeva-
ti. V zvezi z izgradnjo nogo-
metnega stadiona pa bom dal
na mestnem svetu pobudo,
da se odgovori na vprašanje,
koliko je v zvezi z izgradnjo
športnega parka že narejene-
ga, koliko denarja je zanj že
prispevala občina, iz katerih
virov se bo komunalno opre-
milo to zemljišče, koliko je
občina dejansko dolžna pris-
pevati denarja za izgradnjo.«
Primož Posinek (LDS):
»Predlog proračuna za leto
2002 kaže na strani odhod-
kov več kot 7,8 milijarde to-
larjev. Če se spomnimo pro-
računa za leto 2001, ki smo
ga sprejeli pomladi letos, ko
so znašali predvideni odhod-
ki okoli 6,2 milijarde, ugo-
tovimo predvideni porast od-
hodkov za več kot 25 odstot-
kov. Vprašamo se lahko,
je takšno povišanje odh
kov za finančne vire, s k
rimi razpolaga mesto;
sprejemljivo oziroma, ali^
ko mesto takšno finani
breme še normalno pren(
Pri iskanju finančnega pol
ja za velike proračunske;
tite predlagatelj prorač
posega ponovno po pro
občinske zemlje, najetju
dita, odprodaji finančn
premoženja in poseganj
sredstva najemnin za pos
ne prostore. Če pri temu
števamo še predlog rebal
sa za leto 2001, ki predvi
va najetje kredita v višini
milijonov tolarjev, odprod
delnic Banke Celje v vred
sti najmanj 46 milijonov
larjev, je jasno, da ima n
mesto pri zagotavljanju
nančnih sredstev precejS
težave. Verjetno se bomo
novno pogovarjali tudi o
črtovani gradnji nogomet
ga stadiona, saj se zdi, da
mesto na račun te gradnje
moralo nekatere že nafl
vane investicije, sanacije;
konstrukcije ali programe
makniti v prihodnji čas.«
NATAŠA GERKEŠ LED^
Mag. Franc Knafelc
Bernard Krivec
Primož Posinek
Vehovar za
glavnega tajnika
V torek je na seji izvršil-
nega odbora SLS-t-SKD Slo-
venske ljudske stranke
predsednik Franci But pred-
lagal za glavnega tajnika
Andraža Vehovarja.
Predlog so člani soglasno
potrdili. Na seji ni bilo Bo-
jana Šrota, ki je odpotoval v
Romunijo, pred tem pa celj-
skemu kandidatu za to me-
sto, Marku Zidanšku, sporo-
čil, da bo seja izvršilnega od-
bora šele v petek.
Andraž Vehovar se je v
stranko včlanil na dan ime-
novanja za glavnega tajnika,
torej v torek. Celjan Marko
Zidanšek, prav tako kandi-
dat za to mesto, je Butovo od-
ločitev, za katero je izvedel
po Šrotovem SMS sporočilu
iz Romunije, sprejel mirno
in v skladu s svojimi izjava-
mi v minulih tednih dodal,
da ostaja član stranke. »But
se je verjetno za Vehovarja
odločil ravno zato, ker nima
politične preteklosti, ker ni
bil član nobene stranke in ker
je lahko le na ta način, po
vseh zapletih v zvezi z ime-
novanjem glavnega tajnika,
pričakoval, da bo njegov
predlog sprejet.«
NGL
Z gosjo v grbu
s petkovo slavnostno se-
jo občinskega sveta, sobot-
nim martinovanjem in ne-
deljo, ko so vrata svojih kleti
odprli domači vinogradniki,
so se v Šmartnem ob Paki
iztekle prireditve ob letoš-
njem občinskem prazniku.
Praznujejo prav na dan
najznamenitejšega slovenske-
ga patrona - svetega Martina,
Martinova gos pa je celo v nji-
hovem grbu. Ob prazniku so
v Velikem Vrhu predali na-
menu obnovljeno večnamen-
sko športno igrišče. 50-let-
nico delovanja so slavili čla-
ni društva Ljudska tehnika,
pohoda po mejah občine pa
se je udeležilo 80 občanov.
Na slavnostni seji so
delili tudi občinska pri2
nja. Najvišje priznanje;
čine - grb - je prejel No
metni klub Era Šmartno,
keti občine so izročili f
lu Napotniku in gasilk'
veterankam krajevnega
silskega društva. Žup^i^!
priznanji pa sta dobila
Marjan Pilih in Janez t)^
nik.
Št. 46-15. november 2001
DOGODKI
3
Župani
hočejo
vlake
Zaradi nameravane uki-
itve vseh vlakov ob kon-
I) tedna, ki vozijo na pro-
Celje-Velenje, so v pone-
Ijek protestirali župani iz
Ddnje Savinjske in Šaleš-
doline.
po načrtih Slovenskih že-
aiic naj bi bili namreč ti
iji z novim voznim redom,
začne veljati 16. decem-
a, ob sobotah in nedeljah
ez vsake zveze z vlakom,
idobno se obeta Obsotelju,
er bi vozila po novem voz-
in redu ob koncu tedna le
dva vlaka.
Vodstvo SŽ predlaga po-
(bne ukinitve vlakov po vsej
Dveniji, svoje načrte pa
bravičujejo z nižjo subven-
|o za notranji potniški pro-
jet, prenizko zasedenostjo
posameznih vlakov ter zao-
stajanjem cen za drugim jav-
nim prevozom.
Župani Velenja, Žalca, Pol-
zele, Šoštanja in Šmartnega
ob Paki proti tej nameri pro-
testirajo ter opozarjajo, da po-
meni za prebivalce veliko iz-
gubo ter korak nazaj, še po-
sebej v času prizadevanj za
enotni regionalni razvoj ter
decentralizacijo države. Za-
to sklicujejo za prihodnji po-
nedeljek sestanek s predstav-
niki Slovenskih železnic, že-
lezničarskega sindikata ter Iz-
letnika.
Pri vsem skupaj je vpraš-
ljivo, kaj je proti namerava-
ni ukinitvi sploh še mogoče
storiti. Po nekaterih informa-
cijah naj bi bili prvi novi vozni
redi že v tisku.	BJ
[atišje okrog centralne
čistilne naprave
Napovedanega sestanka v Ljubljani v zvezi z razveljavi-
lo razpisa za izgradnjo centralne čistilne naprave v Celju
ni bilo. Predvidoma naj bi bil še ta teden. Od zadnjega
Stanka, ki je bil zadnji petek v oktobru na ministrstvu za
(olje .in prostor, se v zvezi z razpisom še ni zgodilo nič. Ni
! razveljavljen, prav tako še ni znano, kako se je odločila
fropska komisija v zvezi z izborom izvajalca gradbenih
W za izgradnjo centralne čistilne naprave v Celju, je pove-
y direktor javnega podjetja VO-KA Marko Cvikl. NGL
Urejanje Trga celjskih knezov
Na Trgu celjskih knezov pred celjsko občinsko stavbo je te dni že videti, da trg dobiva
drugo podobo. Na pomlad naj bi bil po zamisU arhitekta Nandeta Korpnika urejen s
steklenimi kupolami. Te dni pa so pričeli s pripravljalnimi deli, zato je spremenjen tudi
prometni režim na trgu. Do decembra naj bi ta zopet dobil staro podobo, saj bodo na njem
božično novoletne prireditve in silvestrovanje na prostem, po novem letu pa naj bi nadalje-
vali z deli.	NGL, Foto: GAŠPER DOMJAN
Svetovni dan diabetesa
Društvo diabetikov Celje
je letošnji 14. november, sve-
tovni dan diabetesa, priča-
kalo v novih prostorih na
Gledališkem trgu 3.
Tako kot Zveza društev
diabetikov Slovenije je tudi
celjsko društvo praznovalo
45-letnico delovanja. Osred-
nja slovesnost je bila v Ljub-
ljani pod pokroviteljstvom
predsednika države Milana
Kučana, posamezna društva
pa so pripravila več manjših
prireditev. V Žalcu so na pri-
mer imeli dan odprtih vrat v
tamkajšnji lekarni, kjer so
obiskovalce seznanjali s slad-
korno boleznijo, opraviti pa
je bilo mogoče tudi nekate-
re zdravstvene meritve.
Sladkorna bolezen je v sve-
tu in pri nas zelo razširjena,
saj je po podatkih Svetovne
zdravstvene organizacije
obolelih 150 milijonov lju-
di. V Sloveniji ima sladkor-
no bolezen 5 odstotkov pre-
bivalstva. Zveza društev dia-
betikov Slovenije združuje 38
društev, v katere je včlanje-
nih skoraj 18 tisoč sladkor-
nih bolnikov in drugih, ki jih
podpirajo v prizadevanjih za
kakovostno življenje. Celjsko
društvo, ki ga vodi Slavko
Brus, združuje tisoč članov.
MBP
Pomoč nevrološkim bolnikom
[V Celju so se minuli četr-
ik zbrale patronažne me-
cinske sestre Slovenije na
Irokovnem srečanju, ki je
Uo namenjeno skrbi za
levrološkega bolnika.
Srečanje so skupaj pripra-
lili sekcija patronažnih me-
tanskih sester Zveze društev
medicinskih sester in zdravs-
tvenih tehnikov Slovenije ter
celjske patronažne sestre (na
čelu obeh je Magda Brložnik).
Na njem so obširneje sprego-
vorile o zdravljenju in negi bol-
nikov po možganski kapi, bol-
nikov z malignimi tumorji in
z multiplo sklerozo.
Del dvodnevnega srečanja
so namenile tudi slovesnosti
ob 40-letnici organiziranega
delovanja patronažne službe
v Zdravstvenem domu Celje,
ki združuje skupaj z zdravs-
tvenima postajama Vojnik in
Štore 26 patronažnih sester.
MBP, Foto: GD
Cepljenje proti
gripi ni zastonj
Konec minulega tedna se
je v Sloveniji pričelo ceplje-
nje proti gripi. Na Zavodu
za zdravstveno varstvo Ce-
lje so v prvih dneh cepili že
preko 500 oseb. Sicer cep-
ljenje poteka v zdravstve-
nih domovih, zdravstvenih
postajah in pri izbranih
zdravnikih.
Kot prejšnja leta, tudi le-
tos Zavod za zdravstveno za-
varovanje Slovenije pokrije
del stroškov cepiva za ose-
be, ki so mlajše od 18 let s
kroničnimi boleznimi, in za
osebe, ki so starejše od 65
let, ki so kronični bolniki.
Cena cepljenja proti gripi za
te osebe je 1000 tolarjev. Za
vse ostale, neodvisno od sta-
rosti, je cena cepljenja 2000
tolarjev. Za celjsko regijo so
nabavili preko 30 tisoč doz
cepiva proti gripi.
Najpogostejši nezaželeni
učinld po cepljenju so lokalne
reakcije na mestu vboda: rde-
čina, bolečina, oteklina, za-
trdlina. Reakcije običajno iz-
ginejo v 1 do 2 dneh.
»Cepljenje proti gripi je
priporočljivo od 6. meseca
starosti dalje, zlasti za odra-
sle in otroke s kroničnimi
boleznimi srca in obtočil,
kroničnimi boleznimi dihal,
ledvic, sladkorne bolnike,
starejše osebe ter osebe s
prirojenimi ali pridobljeni-
mi imunskimi pomanjklji-
vostmi. Ne cepimo oseb z
znano alergijo na jajca, piš-
čančje proteine in sestavine
cepiva,« poudarja mag.
Alenka Skaza, dr. med.,
vodja službe za epidemiolo-
gijo na Zavodu za zdravstve-
no varstvo Celje.
MBP
NSi v Celju z novim
vodstvom
Celjski odbor stranke Nova Slovenija (Nsi) je dobil novo
vodstvo. Za predsednico so izvolili Marto Mikša, to funk-
cijo pa je doslej opravljal Janez Lampret. Po besedah pred-
sednice so izvolili tudi nov mestni odbor stranke ter spreje-
li strankin program dela na državni in lokalni ravni. Pri-
hodnjo soboto bo imela Nova Slovenija prvi volilni kon-
gres v Rogaški Slatini. Tam bodo na novo volili vse organe
stranke. Ali se bo kaj spremenilo tudi v vodstvu stranke, pa
naj zaenkrat še ne bi bilo znano.	NGL
POSVETU
Afganistanska
figa
KABUL, 13. novembra -
Talibani so v torek, pet ted-
nov po začetku ameriških vo-
jaških napadov na Afganistan,
po petih letih izgubili nadzor
nad afganistansko prestolni-
co Kabul. Opozicijske enote
Sevemega zavezništva so v me-
stu prevzele popoln nadzor,
talibanske sile pa so pobeg-
nile proti Kand^arju. Sever-
na zveza je v prestolnico vko-
rakala navkljub številnim
mednarodnim opozorilom,
naj tega ne stori. Pokazali so
figo mednarodni politiki na
čelu z ZDA in uresniči stra-
hove humanitarnih delavcev
- po poročanju tujih agencij
naj bi v Kabulu prišlo do mno-
žičnih pobojev, ropanja in
ugrabitev.
Iz sveta se vrstijo pozivi k
vzpostavitvi široke večetnič-
ne vladne koalicije, ki bi na
oblasti nasledila talibane. Se-
verno zavezništvo je že pova-
bilo vse afganistanske skupi-
ne, razen talibanov, pa tudi
predstavnike ZN na pogovo-
re o oblikovanju nove vlade,
svoj načrt pa so predstavili tu-
di ZN. Po navedbah ZN naj
bi sicer sile Sevemega zavez-
ništva po petkovem zavzetju
mesta Mazar-i-Sarif pobile več
kot sto mladih taMbanskih vo-
jakov.
Zunanji minister Severne-
ga zavezništva Abdulah je že
povabO vse a^anistanske sku-
pine, razen talibanov, pa tu-
di predstavnike ZN na pogo-
vore o oblikovanju vlade, ki
bo nasledila talibanski režim.
Ob tem je zavrnil možnost,
da bi pri oblikovanju nove vla-
de vlogo igrale tudi tuje drža-
ve. Tudi ZN so predlagali na-
črt za oblikovanje nove vla-
de. Po načrtih ZN naj bi se
Severno zavezništvo čimprej
srečalo s predstavniki drugih
afganistanskih skupin, da bi
določili okvir za nadaljeva-
nje političnega procesa. Na
srečanju naj bi določili kon-
kretne korake za oblikovanje
začasnega sveta, v katerem bi
bile zastopane vse afganistan-
ske etnične skupine. Svet bi
deloval v prehodnem obdobju
dveh let do oblikovanja nove
vlade. V tem času naj bi skli-
cali tradicionalno afganistan-
sko ljudsko skupščino loja
džirga, ki bi nato pripravila
ustavo in imenovala novo af-
ganistansko vlado. Vlado bi
morale podpreti afganistan-
ske varnostne sile, ki bi jim
morali dati prednost pred mi-
rovno misijo ZN, je ob pred-
stavitvi v VS ZN poudaril po-
sebni odposlanec ZN za Af-
ganistan Lahdar Brahimi.
Krogi nekdanjega kralja Za-
herja Šaha, ki jih je presene-
til prodor Sevemega zavez-
ništva v afganistansko prestol-
nico, pa so izrazili zaskrblje-
nost za varnost prebivalcev v
mestu in politično prihodnost
države po odhodu talibanov
z oblasti. Iz opozicijskih vi-
rov seje sicer izvedelo, da Se-
verno zavezništvo ostaja za-
vezano mirovnemu procesu
pod vodstvom nekdanjega af-
ganistanskega kralja Zaherja
Šaha.
Št. 46-15. november 2001
4
AKTUALNO
Vojska sama
krade orožje?
Preiskava o izginotju in vrnitvi štirih pušk v celjski vojašnici še vedno ni končana - Namigi, da
so hoteli s krajo disciplinirati vojake
Pet mesecev po izginotju
štirih kalašnikovih iz celj-
ske vojašnice je nemogoče
izvedeti, kdo so bili tisti, ki
so krajo zagrešili in kako
se je dobrih štirinajst dni ka-
sneje orožje zopet znašlo na
dvorišču celjske vojašnice.
Uradno zadeva še ni kon-
čana, več kot očitno pa je,
da tudi slovenski vojski še
ni jasno, kako se jim je to
zgodilo.
6. junija letos smo mediji
poročaU, da so neznanci iz
celjske vojašnice ukradli štiri
avtomatske puške, vrste ka-
lašnikov AK 47. Nekaj dni ka-
sneje je poveljnik 1. brigade
SV Janez Butara uvedel dis-
ciplinski postopek zoper tri
pripadnike stalne sestave 182.
bataljona SV zaradi nevest-
nega ravnanja pri opravlja-
nju notranje službe. S tem naj
bi nakazal, da gre za napako
v lastnih vrstah.
Takrat je bilo javnosti re-
čeno, da preiskavo v celjski
vojašnici opravljajo vojaška
policija in vojaška obvešče-
valno varnostna služba (OVS).
Trditve, da se po vojašnici
sprehajajo tudi policisti in
kriminalisti naj bi bile nere-
snične, je zatrdil tudi vodja
celjskih kriminalistov Robert
Mravljak. »Vse preiskoval-
ne postopke v zvezi z vojsko
opravljajo vojaški preisko-
valci,« je dodala Mateja Vad-
njal, predstavnica za odno-
se z javnostmi v 1. brigadi.
Nekaj dni kasneje, proti
koncu junija, so se kalašni-
kovi očitno čudežno vrnili na
dvorišče celjske vojašnice. V
medijih se je zadeva postop-
no polegla in potem... vse ti-
ho je bilo.
Julijski obisic
Julija je v naše uredništvo
prišel občan - želi biti nei-
menovan, saj ga je strah po-
sledic - ki je najprej želel iz-
vedeti, ah je kaj več znanega
o izidu preiskave v celjski vo-
jašnici. Odgovor je bil nega-
tiven, nakar je dejal: »Saj tu-
di ne bodo ničesar povedali,
ker so zadevo zakuhali sami!«
Nato je pojasnil: »Orožje so
sami vzeli in ga tudi sami vr-
nili, da bi ustrahovali pešči-
co vojakov iz ene od sob, ki
so bili disciplinsko precej
problematični.« Pojasnil je,
da je bil med osumljenimi
za krajo orožja tudi njegov
sin, ki je služil vojaški rok v
Celju. Fantje so veljali za te-
žavne, med drugim niso ho-
teli jesti vojaške hrane in so
si naročali hamburgerje, ki
so jim jih na različne načine
dostavljali v vojašnico. »Ko
je prišlo do kraje orožja, so
vseh sedem fantov zaslišali.
To je trajalo približno teden
dni. Psihično so jih tako uni-
čili, da sta morala dva poi-
skati psihiatrovo pomčč. Štiri
so poslali tudi na poligraf v
Ljubljano. Silili so jih, naj
podpišejo priznanje, da so
ukradli orožje. Grozili so tu-
di, da bodo opravili hišne
preiskave na njihovih domo-
vih. No, do tega kasneje ni
prišlo. Rečem lahko samo to,
da je bil moj sin izredno rad
vojak. Na to je bil ponosen.
Po tem dogodku pa je komaj
čakal, da se vrne domov. K
sreči je julija služenje že kon-
čal. Rečeno mi je bilo, da naj
bi v Celju krajo podtaknili
tem disciplinsko problema-
tičnim fantom, nato pa orožje
sami vrnili nazaj, ko jim je
zadeva ušla iz rok in prišla v
javnost.«
Tega julija v našem časo-
pisu nismo objavili. Ker se
je zgodba zdela malo verjet-
na. Četudi nam jo je povedal
človek, ki se je predstavil s
polnim imenom in priim-
kom. Na ministrstvu za
obrambo in v celjski vojašnici
so zgodbo takrat odločno za-
nikali. Tudi danes se zdi zgod-
ba malo verjetna, a jo objav-
ljamo, ker uradnih informa-
cij takorekoč ni mogoče do-
biti. Mateja Vadnjal je v tele-
fonskem pogovoru julija de-
jala, da noben od zaslišanih
fantov ni psihično zbolel, res
pa je bilo, da je takrat več
nabornikov zahtevalo pre-
gled pri psihologu in psihia-
tru. Po njenem mnenju za-
to, da bi se morda kdo tudi
izognil dosluženju vojaške-
ga roka. Res je tudi, da je bil
v tistem času, torej v času kra-
je orožja, v vojašnici disci-
plinsko problematičen vojak,
ki je delal izgrede, je dejala
julija Vadnjalova, a na ta_na-
čin, kot je izpovedal oče ene-
ga od vojakov, vojska po nje-
nih zagotovilih ne bi ravna-
la. Julija je o preiskavi do-
godka dejala še: »Preiskava
je na ravni slovenske vojske
končana. Vse smo predali kri-
minalistični službi OVS. Ne-
kaj pripadnikov stalne sestave
SV pa je v zvezi s tem v disci-
plinskem postopku.«
Oče je zgodbo, ki jo je po-
vedal julija, ponovil še en-
krat v ponedeljek. V popol-
noma enaki obliki. In dodal:
»Prosim, ne napišite mojega
imena, ker ne želim imeti te-
žav. Je pa prav, da zadeva pri-
de v javnost.«
Inicjeje
preisicava
danes?
Sredi novembra je tako re-
koč nemogoče dobiti podat-
ke o izginulem in čudežno
vrnjenem orožju. V celjski
vojašnici so pojasnili, da ne
smejo dajati nikakršnih iz-
jav za javnost v zvezi s tem
dogodkom. Napotili so nas
do Vadnjalove, ki je tudi to-
krat dejala, da se je tisti del
preiskave, ki je bil v pristoj-
nosti prve brigade, že davno
končal, da ima zadevo v ro-
kah OVS in da informacije da-
je služba za odnose z javnost-
mi ministrstva za obrambo.
Od tam so nas napotili v ge-
neralštab SV k poročniku
Gregorju Hribarju, ki je po
telefonu odgovoril: »Zadevo
smo predali pravosodnim or-
ganom. Preiskava je še v te-
ku. Storilci in okoliščine, v
katerih je prišlo do kraje
orožja, nam niso znane.«
Hkrati je svetoval, naj se"obr-
nemo na ministrstvo za no-
tranje zadeve. Ni pa nam us-
pelo izvedeti, kako so lahko
primer, pri katerem preiskava
še vedno ni končana, preda-
li pravosodnim organom.
Miran Koren, zadolžen za
odnose z javnostmi pri mini-
strstvu za notranje zadeve, je
lov za podatki preusmeril na
Policijsko upravo Celje. Nji-
hova pooblaščenka za stike z
javnostjo Irena Gorenak je
primer preverila in zagotovi-
la, da celjska Policijska uprava
uradno vse do danes ni bila
vpletena v preiskavo, da se to-
rej s krajo orožja v celjski vo-
jašnici ni ukvarjala. Telefon
je zopet zabrnel Miranu Ko-
renu. Ta je podobno kot Go-
renakova za celjske zagoto-
vil za ljubljanske policiste in
kriminaliste. Ti naj bi men-
da nudili OVS samo pomoč v
primeru poligrafiranja. Sicer
naj bi bila celotna preiskava
v pristojnosti kriminalistične
službe OVS.
Na OVS uradne informaci-
je ni bilo mogoče dobiti, ker
nimajo svoje službe za stike
z javnostjo, kot so povedali,
zato so nas napotili zopet na-
zaj na tovrstno službo na mi-
nistrstvu za obrambo. Krog je
bil začaran. Poročnik Gregor-
ja Hribarja iz generalštaba SV
je v drugem telefonskem po-
govoru zagotovil, da je zade-
va v celoti v pristojnosti OVS
in da naj se obrnemo na služ-
bo za stike z javnostjo pri mi-
nistrstvu za obrambo. Na po-
jasnilo, da smo se nanjo že
želeli obrniti, preden smo priš-
li do njega in da so nas od tam
napotili nanj, pa se je le pri-
jazno nasmejal. Preiskava vse-
kakor še ni končana, je dejal,
zato tudi ukrepi proti niko-
mur še ne morejo biti uvede-
ni, je dodal, ko bo vse konča-
no, pa bodo o tem s sporoči-
lom pisno obvestili javnost.
Paranormaino
orožje
Primer izginjajočih kala-
šnikov je vsekakor močno
skrivnosten. Morda je šlo v
primeru kraje orožja v celj-
ski vojašnici za čudež, ki ra-
cionalnemu umu ni dojem-
ljiv? Ker uradno ni mogoče
izvedeti ničesar, bomo zapi-
sali tudi tisto, kar smo izve-
deli neuradno. Da je eden od
pripadnikov stalne sestave SV
iz celjske vojašnice v zvezi s
tem menda vendarle že sus-
pendiran, dva pa naj bi bila
še v postopku.
Če bodo na to pisanje vo-
jaški strokovnjaki vzdihnili
v slogu Helene Blagne: »Ah,
larifari,« naj vse skupaj pri-
pišejo lastni skrivnostnosti.
Vojski v prid je treba reči, da
imajo sicer prijazne usluž-
bence, ki so pripravljeni po-
magati, a žal ne morejo, ne
smejo...
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
Pet mesecev po izginotju kalašnikov v celjski vojašnici uradno ni mogoče izvedeti ničesar.
PO DRŽAV)
EU o Sloveniji
STRASBOURG, 13. no-
vembra - Evropska komisi-
ja je v že četrtem poročilu o
napredku na splošno pozj.
tivno ocenila napredek,
ga je Slovenija opravila v pri.
pravah na članstvo v EU v
minulem letu dni, hkrati pa
državo opozorila tudi na
zaostanke na več področjih
ter jo pozvala, naj na njih
prizadevanja okrepi. Ob
prejšnjih je bila država de-
ležna nekaj novih opozoril,
v prvi vrsti predvsem na ra-i
čun regionalne politike, kjer
komisija Slovenijo poziva,
naj prednostno pospeši pri-
prave na izvajanje struktur-
ne politike. Pri političnih me-
rilih za članstvo, ki jih Slo-
venija še naprej izpolnjuje,
komisija letos opozarja na
naraščajoče število prime-
rov policijskega nasilja in dr-
žavo poziva k ukrepanju. SiJ
cer je v političnem delu po-
ročila država deležna več
pohval, med drugim zaradi
napredka pri odpravljanju
sodnih zaostankov, ki so se
z izjemo tistih pri zemljiški
knjigi, že drugo leto zapo-
red bistveno zmanjšali. Ko-
misija je zaznala napredek
pri denacionalizaciji, ki pa
še vedno ostaja prepočasna.
Napredovala je tudi refor-j
ma javne uprave, čeprav
ključna zakonodaja še ved-
no ni sprejeta, zato se mo-
rajo prizadevanja na tem po-,
dročju nadaljevati. Ob splo-'
šno ugodni oceni varovanja
pravic manjšin pa je komi-
sija menila, da je več potreb-
no storiti za zaščito Romov,
ki spadajo med najrevnejše
prebivalce v državi.
Komisija je menila, da so
makroekonomske razmere
v državi na splošno dobre,
da BDP raste in se približu-
je evropskemu povprečju,
brezposelnost pa upada. Za-
skrbljena pa je zaradi vztrajne
inflacije, ki jo povečuje tu-
di denarna politika države,
ter zaradi »nepričakovane-
ga« povečanja proračunske-
ga primanjkljaja. Tudi trg de-
la je premalo fleksibilen. Na
splošno bi delovanje trgov
na določenih področjih gos-
podarstva izboljšal manjši
vpliv države v gospodarstvu.
Komisija Slovenijo tudi
opozarja, da mora napove-
dane strukturne reforme in
privatizacijo v vrsti ključnih
sektorjev, kot sta bančni in
zavarovalniški, začeti izva-
jati. Za zagotovitev konku-
renčnih pogojev v bančnem
sektorju bo treba storiti pre-
cej, še več pa v zavaroval-
niškem sektorju, ki ostaja
zaprt in nujno potreben pre-
strukturiranja.
Evropski ocenjevalci so
našo državo opozorili, da je
bil na vrsti področij oprav-
ljen samo omejen napredek-
in posebej izpostavili regio-
nalno politiko, prost pretol<
oseb, socialno politiko ter
varstvo potrošnikov. Prvo
omenjeno področje je bilo
deležno najostrejše kritike:
Slovenija mora prednostno
pospešiti priprave na uresni-
čevanje strukturne politil^^'
Št. 46-15. november 2001
VROČA TEMA
5
»Nora kravaff
obnorela Slovence
BSE v Sloveniji: je Zgornja Savinjska dolina žarišče nevarne bolezni?
imamo v Sloveniji prvi
rimer bolezni norih krav?
temeljen sum zaenkrat ni
>ne potrjen in ne ovržen.
to je očitno že dovolj za
replah, ki je v Zgornji Sa-
njski dolini, od koder bi
jj obolela krava bila, pre-
isel skorajda v paniko,
ajveč po zaslugi samo del-
ih ali celo nasprotujočih
i informacij.
Vest je izbruhnila v pone-
eljek na novinarski konfe-
;nci ministra za kmetijstvo,
ozdarstvo in prehrano Fran-
jja Buta ter direktorja Ve-
erinarskega urada RS Zora-
a Kovača. »Na osnovi tri-
rat ponovljenega hitrega te-
ta govejih možganov, s ka-
?rim v Nacionalnem veteri-
larskem inštitutu ugotavlja-
j morebitno prisotnost BSE
bovine spongiformne ence-
ilopatije), obstaja utemeljen
iim na prisotnost bolezni
SE pri pet let starem gove-
k s toetije v Zgornji Savinj-
Id dolini,« je bilo osnovno
(loročilo novinarske konfe-
Rce. Dokončno bodo potr-
li ali ovrgli sum v referenč-
em laboratoriju v švicar-
kem Bernu, kamor so po-
lali vzorec. Rezultat naj bi
lil znan do konca tedna ali
ajkasneje v začetku prihod-
ijega. Do takrat pa bodo v
Sloveniji, še posebno pa v
Zgornji Savinjski doUni, po-
jovore o vremenu, športu, an-
laksu in terorizmu zamenjale
flore krave«.
Dejstva in
ugibanja
Petletno kravo so vzredili
5a mešani kmetiji v Zgornji
Savinjski dolini. Ko je zbo-
dla, je izgubila apetit in se
nekoordinirano gibala. Pri-
ilojni so žival usmrtili in pr-
fe hitre teste opravili že prejš-
nji četrtek, v petek pa je bil
Že utemeljen prvi sum na pri-
stnost BSE. Na kmetiji, kjer
je žival skotila (še ugotav-
ljajo, ali je potomka doma-
'^ali uvožene živali), imajo
Poleg devetih govedi tudi pra-
šiče za lastno potrošnjo. Zo-
'in Kovač je na novinarski
Werenci potrdil, da je po-
^stvo zgledno urejeno, da
ustniki vodijo ustrezno evi-
"ienco živali (hlevskoknjigo),
'Se živali pa so tudi vpisane
'centralni državni register,
"ejanski izvor živali, še po-
^bno pa, kje so sedaj potomci
krave, torej ne bi smelo
biti pretežko ugotoviti.
So kravo hranili z mesno-
^stno moko? Mogoče je, če-
v Sloveniji že od leta
'996 velja prepoved krmlje-
[Jia goveda s to moko. Na
^'^letiji imajo namreč tudi
^■■^Šiče, uporaba mesno-
^ostne moke pa je za krm-
'^nje vseh živali, ki so na-
menjene prehrani ljudi, pre-
povedana šele od lanskega de-
cembra.
V Sloveniji smo se s pred-
pisi dokaj dobro zaščitili
pred BSE. Poleg prepovedi
uporabe mesno-kostne mo-
ke od 1. januarja 2001 testi-
rajo vse klavno govedo, sta-
rejše od 30 mesecev, od 1.
februarja letos pa za to upo-
rabljajo hitre teste, ki so iz-
boljšali možnosti testiranja.
Letos so testirali že 25.973
vzorcev... Sicer pa je Slove-
nija ena redkih držav, ki je
že leta 1996 uvedla naključ-
no testiranje govedi na BSE,
za termično obdelavo klav-
ničnih odpadkov in poginu-
lih živali pri 133 stopinjah
Celzija pa se je odločila že
leta 1981, medtem ko je Evro-
pa to storila šele devet let poz-
neje.
Razbeljena
doiina
v Zgornji Savinjski dolini
to vedo, pa tudi sami precej
vestno izpolnjujejo zakonska
določila. Povsem neverjetno
se jim je zato zdelo, da bi bi-
la novica o morebitni nori
kravi iz enega njihovih hle-
vov, resnična. Dvomi so se
še povečaU po odločnih iz-
javah tistih, ki naj bi bili o
norih kravah, kljub temu da
so jih odkrili v Ljubljani, ob-
veščeni tudi v Zgornji Savinj-
ski doUni. Še v ponedeljek
sta namreč tako veterinarska
inšpektorica Bojana Šturm
kot direktor Savinjsko zadreč-
ke veterinarske postaje Ciril
Kralj zatrjevala, da o norih
kravah ne vesta nič. Že res,
da sta morda samo molčala,
ker nista hotela prizadeti nei-
menovane kmetije, vendar...
Ostra je bila tudi reakcija
direktorja mozirske zadruge
Antona Vrhovnika, ki še v
torek zjutraj, tudi po pogo-
voru s pristojnimi veterinar-
skimi službami, o sumu na
bolezen v Zgornji Savinjski
ni vedel ničesar. Nakazal je
možnosti, da ali vest o Zgor-
nji Savinjski dolini ni resnič-
na ali pa da veterinarji ne smejo
govoriti. »Za kmetijo so sicer
menda odredili ustrezne ukre-
pe, med drugim tudi to, da
ne smejo prodajati živine. Kaj
ti to pomaga, če pa ne veš, za
katero kmetijo gre? Povsod so
imenovali Zgornjo Savinjsko
dolino, in s tem nam je bila
povzročena ogromna škoda.
Bolje bi bilo, če bi bilo reče-
no Luče, Podvolovljek, Mo-
zirje... Skratka, določen kraj,«
se je jezil Vrhovnik.
O sumu na bolezen niso bili
seznanjeni niti v mozirski
kmetijsko svetovalni službi,
čeprav je od prejšnjega če-
trtka, ko so opravili prve ana-
lize, do torka minilo dovolj
časa.
Kaj kmalu se je v Zgornji
Savinjski dolini, tudi zara-
di reakcije vpletenih, razši-
rila novica, da bolezni sploh
niso odkrili v Zgornji, tem-
več v Spodnji Savinjski do-
lini - v okolici Žalca; malce
kasneje pa je že prišla na vr-
sto okolica Laškega. Zgor-
njesavinjčani so za pomoč
zaprosili svojega rojaka, mi-
nistra za promet Jakoba Pre-
sečnika. Po pogovoru z od-
govornimi v Veterinarskem
uradu Republike Slovenije
je sporočil: »Žal za Sloveni-
jo in še bolj žal za dolino je
direktor Veterinarskega ura-
da RS mag. Zoran Kovač za-
gotovil, da obolela žival res
prihaja iz Zgornje Savinjske
doline.«
V torek zjutraj tudi veteri-
narska inšpektorica Bojana
Šturm ni več kategorično za-
trjevala, da nič ne ve, tem-
več nas je po uradne izjave
napotila v Ljubljano. Njen
stavek »sum je postavljen« pa
seveda pove svoje.
Kolikšna škoda bo že sa-
mo zaradi suma storjena
Zgornji Savinjski dohni, je
še preuranjeno ocenjevati,
vendarle pa bodo kmetje po-
sledice še dolgo čutili. Zato
se ljudje jezijo, da so novi-
co o bolezni objavili še pre-
den je bila ta dejansko potr-
jena (oziroma ovržena). »Po-
čakati bi morali ali vsaj po-
vedati bolj določno, za ko-
ga gre in kaj lahko pričaku-
jemo. Tako pa so objavljeni
delni podatki, nič ni še urad-
no, veterinarji nočejo nič po-
vedati, ljudje pa s prstom ka-
žemo drug na drugega,« je
pogosto slišati med ljudmi.
Seveda se vsi strinjajo, da je
treba o bolezni obvestiti tu-
di javnost, vendar ne na tak-
šen način. Ker se ve, da so v
Zgornji Savinjski dolini že
lani raziskovali bolezen no-
rih krav. Ker se sliši o kme-
tijah, kjer se krave čudno
opotekajo... Namesto ene se
je na ljudskem spisku osum-
ljenih znašlo več kot deset
kmetij, raztresenih od Letuša'
do Logarske doline. Ovrže-
na je bila govorica, da je kra-
va iz Luč. »Čisto zanesljive«
govorice so nazadnje poka-
zale na kmetijo v Podvolov-
jeku. Informacija menda dr-
ži, ker jo je izdal nekdo, ki
je imel neposredno prste zra-
ven (pa ni veterinar!)... Mor-
da pa izvira iz vedenja, da
je iz Podvolovjeka kmetija,
kjer so enkrat že sumili na
bolezen norih krav, pa je bil
sum ovržen?
Seveda vsi razumejo in se
strinjajo, da je treba kmeti-
jo, kjer so imeli bolno žival,
zaščititi, dokler gre samo za
sum - toda ali je treba zaradi
tega sumiti celo Zgornjo Sa-
vinjsko dolino?
Strog nadzor
govejega
mesa
In kako so se na objavo mi-
nistrstva za kmetijstvo, da ob-
staja utemeljen sum za bole-
zen norih krav tudi v Slove-
niji, odzvali v dveh večjih
klavnicah na Celjskem?
»Predvsem je treba poča-
kati na dokončne izsledke re-
ferenčnega laboratorija v Švi-
ci,« poudarja direktor Celj-
skih mesnin Izidor Krivec,
Žal pa lahko preplah povzroči
precej škode, in to prav zdaj,
ko se je zaupanje potrošni-
kov v goveje meso povrnilo.
Že v torek, takoj po objavi,
so pri trgovcih že opazili pre-
cejšnjo mero strahu, kako so
se na ves odzvali končni kup-
ci, pa bo mogoče ugotoviti
šele v prihodnjih dneh.
»Upam, da smo v preteklih
mesecih potrošnike prepri-
čali, da je meso, ki prihaja
iz naše klavnice, zanesljivo
varno,« pravi Krivec in pou-
darja, da Celjske mesnine ne
odkupujejo krav v Zgornji Sa-
vinjski dolini. Nekaj časa so
v tamkajšnjih kmetijskih za-
drugah kupovali le bike. »Naš
obrat za klanje je urejen po
vseh strogih kriterijih, ki jih
zahteva Evropska unija,« po-
jasnjuje Krivec. »Celotni po-
stopek klanja in predelave je
vseskozi pod budnim in stro-
gim nadzorom štirih veteri-
narjev. Meso vsake živali gre
v nadaljnjo predelavo šele
potem, ko je opravljen pred-
pisani test za bolezen BSE.
Poleg tega imamo edini v Slo-
veniji tudi vakumsko sesal-
no napravo, s katero res te-
meljito odstranimo iz živali
vse rizične dele, to je hrbte-
njačo, možgane in bezgav-
ke.«
Krivec še poudarja, da bi
ljudje, če jih je pač strah, kak-
šno govedino jedo, morali ba-
ti samo mesa živali, zakla-
nih na črno. V zadnjih mese-
cih se je sicer prav zaradi pre-
plaha zaradi bolezni norih
krav število črnih zakolov
zmanjšalo, vendar še vedno
predstavlja dobro tretjino
vseh zakolov.
Če bo sum na BSF potr-
jen, bo prizadeto celotno
slovensko kmetijstvo. Go-
vorimo lahko o katastro-
fi, saj predstavlja govedo-
reja več kot polovico kme-
tijske proizvodnje (v to-
rek je Hrvaška začasno
prepovedala uvoz goveje-
ga mesa iz Slovenije). Slo-
venija bi se s tem tudi pri-
družila kopici držav
Evropske unije, ki to bo-
lezen že imajo (izjeme so
Avstrija, Finska, Švedska
in Norveška). Po stopnji
tveganja bi zdrsnili v tret-
jo skupino držav, kjer bo-
lezen obstaja, vendar ni
znano, v kolikšnem obse-
gu. Slovenija je bila do-
slej v drugi skupini, kjer
je tveganje za pojav BSE
majhno, še nedavno pa si
je za cilj postavljala 1. sku-
pino, v kateri je od evrop-
skih držav samo Norveš-
ka.
Podobno kot v Celjskih me-
sninah razmišljajo tudi v
Kmetijski zadrugi Laško. Di-
rektor Karel Krašek pravi,
da zdaj, ko rezultati vseh ana-
hz še niso znani, ni smisel-
no ugibati o posledicah, ki
bi jih prineslo morebitno od-
kritje bolezni. Poudarja, da
tudi v njihovi klavnici do-
sledno upoštevajo vsa pravi-
la pri predelavi mesa. Kme-
tijska zadruga Laško na ob-
močju Zgornje Savinjske do-
line kupuje živino le obča-
sno, njihova glavna odkup-
na mesta so v Laškem, Rade-
čah, Hrastniku in Trbovljah,
poleg tega pa kupujejo iz-
ključno le mlado pitano go-
vedo.
Ljudje
verjetno
nismo
ogroženi
o bolezni norih krav je
več teorij kot potrjenih dej-
stev, pa naj gre za bolezen
pri živalih ali pri človeku,
za sam vzrok obolenja ali
za pota širjenja. Creutzfeld-
Jakobova bolezen je razli-
čica živalske bolezni BSE
pri človeku. Prvič je bila
opisana pred 80 leti, nova
varianta bolezni pa je iden-
tificirana v Angliji leta 1995,
takrat, ko se je BSE začela
širiti tudi na ljudi. V Angli-
ji je doslej zbolelo tudi naj-
več ljudi.
Ne ena ne druga bolezen
se ne prenešata z živali na
žival oziroma z živali na člo-
veka neposredno. Sumijo,
da je do bolezni pri živalih
najverjetneje prišlo, ker so
jih hranili z ostanki okuže-
nih živali, predelanih v me-
sno kostno moko. Okuže-
ne živali so tudi prodajali
za hrano ljudem.
Dokaj zanesljivo so ugo-
tovili, da se ni mogoče oku-
žiti z mlekom bolne živali,
malo verjetnosti je tudi za
okužbo z mesom. Najver-
jetneje se človek okuži, če
zaužije hrbtenjačo, možga-
ne ali bezgavke bolne živa-
h. Vse to je pri nas v celoti
izločeno iz prometa in ker
tudi živali testirajo, naj bi
bil strah pred okužbo ljudi
nepotreben (ne velja za ne-
nadzorovane črne zakole!).
Morebitni dodatni ukrepi,
s katerimi bi zavarovali
zdravje ljudi, če bo sum na
BSE pri zgornjesavinjski
kravi potrjen, so bili tema
včerajšnjega sestanka komi-
sije za zoonoze pri ministrs-
tvu za zdravje.
US, JI, MBP
Št. 46-15. november 2001
6
INTERVJU
Nepovratna
pot v
prestolnico
Pogovor z Matejo Komel Snoj, ki se po letih bivanja v Ljubljani ne
počuti več Celjanko
Poklicno opravlja vlogo direk-
torice Slovanske knjižnice v Ljub-
ljani, zasebno pa ljubeče matere
in soproge. Morda je ljubezen do
knjig in literarne umetnosti kri-
va, da se je pred tem preizkušala
tudi kot literarna kritičarka,
urednica, časnikarka, profesori-
ca. Življenjsko pot uspehov, ki
jo mojstrsko varuje zavesa za-
sebnosti, je začela v rodnem Ce-
lju. Kdo je Mateja danes?
»Pravzaprav ne vem, koHko sem
za širše bralno občinstvo sploh za-
nimiva. Ne glede na to, naj posku-
sim odgovoriti takole. Z leti ugo-
tavljam, da si v vsakem življenj-
skem obdobju kaj drugega, čeprav
si ista oseba. Ali drugače: vloge,
ki so ti namenjene ali ki si jih spre-
jel, imajo v različnih obdobjih raz-
lične poudarke. Poklicno sem se
denimo preskušala kot časnikar-
ka, urednica, literarna kritičarka,
zdaj sem direktorica knjižnice.
Vmes sem počela še marsikaj, am-
pak te postaje so pomembne in za-
nimive le zame. V zasebnem živ-
ljenju pa je, vsaj zame, vsekakor
najzahtevnejše materinstvo. V star-
ševski vlogi lahko vsak dan dokto-
riraš in hkrati padeš na prvem iz-
pitu! K sreči še vedno velja, da so
najtrši orehi najslajši.«
Ali ste kdaj sanjali o izpostav-
ljenem in odgovornem delovnem
mestu, kakršno je vodenje ene
najpomembnejših slovenskih
knjižnic?
Ne o tem ne o katerem drugem,
ker po naravi nisem karieristka. Mo-
ja dozdajšnja delovna mesta so v
marsičem posledica spleta (sreč-
nih) okoliščin, malo pa tudi dejs-
tva, da se, če me stvar vsaj malo
zanima, pred visokimi ovirami ne
ustavljam.
Uspelo vam je veliko: Slovan-
sko knjižnico ste prostorsko raz-
širili...
Ko sem prevzela vodenje Slovan-
ske knjižnice, se mi je mesece sa-
njalo o tem, da zjutraj ne morem
do svoje pisalne mize, saj je tako
rekoč zazidana s knjigami. In ker
sanje niso bile daleč od resnice,
sem se najprej spopadla z žgočo
prostorsko stisko. Po dveh razbur-
ljivih letih pogajanj, načrtovanja
prostorov in drugih strokovnih pri-
prav na selitev je knjižnica lani ob
tem času odprla vrata novih, (tudi
estetsko) zgledno opremljenih pro-
storov. Slovanska knjižnica, ki je
kot neposredna naslednica nekda-
nje ljubljanske mestne knjižnice
letos stara sto let, ima zdaj vse mož-
nosti za nov razcvet. Je druga naj-
večja in hkrati edina samostojna
specialna knjižnica na področju kul-
ture pri nas. Privablja predvsem štu-
dente in raziskovalce z različnih
področij humanističnih ved, v zad-
njem času pa zaradi mirnih in pro-
stornih čitalnic ter - kot pravijo -
prijetnega ozračja tudi druge. Med-
tem ko se nam je v stari knjižnici
zdelo, da se je čas v njej ustavil,
moramo zdaj kljub sodobni komu-
nikacijski opremi skrbeti, da nas
ne bo prehitel.
Kakšna je bralna kultura Slo-
vencev?
O tem bi glede na svoj poklic lah-
ko ali celo morala govoriti, vendar
tokrat ne bom. Kratek odgovor bi
bil na las podoben posplošenim iz-
javam, katerih poudarki stojijo na
besedah: nizka, ogrožena ... Ta
problem ima zgodovino in pred-
vsem več razsežnosti.
Kako ste si v otroštvu zamiš-
ljali svojo prihodnost?
Spominjam se tega, da sem vča-
sih mislila, da bo vedno oblačno
vreme, da bo temačno. (Morda sem
zato najraje risala sonce z žarki vseh
barv.) Edini otroški poklic je bil
cvetličarka, in sicer takšna, ki spleta
venčke iz travniških rastlin. Ver-
jetno sem si želela marsičesa, a sem
večino pozabila.
Kot profesorica ste se zelo raz-
likovali od kolegov... Ali so tudi
vaše materinske metode svojevrst-
ne?
Večkrat se spomnim na šolsko
leto, ko sem poučevala slovenšči-
no na celjski gimnaziji. To je bila
zame ena najkoristnejših izkušenj.
ker mi je v hipu postalo jasno, ka-
ko potrebna je zrelost za določene
stvari v življenju. Medtem ko sem
dijakom z največjim veseljem (mi-
slim, da tudi dovolj suvereno) raz-
lagala izbrana poglavja iz sodobne
književnosti, sem se ob prvi oseb-
ni izpovedi neke učenke skoraj ujela
v zanko učiteljskega poklica. Brez
izkušenj in življenjske zrelosti na-
mreč ne znaš postavljati mej; rad
bi pomagal, pa se spuščaš v
(pol)prijateljsko razmerje, ki pre-
sega tvojo poklicanost. Svojima
otrokoma, osemletnemu Janžu in
dveletni Ani Mariji, skušava z mo-
žem vselej dajati občutek varnosti
in hkrati prostosti. Vsak dan zno-
va me navdušuje njuna zvedavost
in vedno znova se trudim, da bi bi-
la dobra poslušalka. Oh, o vzgoji
je mogoče razpravljati ure in ure.
Ali svoj vzor vidite v kom?
Težko bi rekla, da imam kakšne-
ga vzornika. Nekateri ljudje so mi
(bili) všeč zaradi posameznih last-
nosti, bodisi izredne dobrosrčno-
sti ali poštenosti bodisi zaradi smi-
sla za humor in še česa.
Kaj vam je bliže: samota ali
ljudje?
Lepo je biti z ljudmi, če lahko
med njimi živiš v svoji samoti.
Ali so vaše najboljše prijatelji-
ce... knjige?
Knjige so zelo dobre prijatelji-
ce; imajo bistveno lastnost prave-
ga prijatelja, to je zvestoba. Vedno
te čakajo pripravljene, razpirajo se
v odgovore na vsa mogoča in ne-
mogoča vprašanja. Znajo tolažiti,
te spraviti v nezadržen smeh in -
poleg vsega drugega - kot vsi pravi
prijatelji tudi razburiti. Zame so
najlepša nepoklicna bralska doži-
vetja. Kadar sem brala kritiško, torej
zato, da bi literaturo presojala, sem
se vedno počutila nekoliko utes-
njeno. Verjetno sem bila preveč na
preži. Sicer pa sem preživela že vse
bralske faze: v najstniških letih sem
bila knjigožerka, med študijem pri-
merjalne književnosti in literarne
teorije sem brala sistematično, ne-
koliko pozneje poklicno... Šele zdaj
si bralski užitek privoščim le z naj-
boljšimi pisci. Čeprav mi zaradi
načina življenja manjka branje v
popoldanski tišini, se tolažim s tem,
da branje v skrajno neustreznih oko-
liščinah, na primer na postaji mest-
nega avtobusa, pogosto nepričako-
vano poveča zbranost.
Brez česa ne bi mogli živeti?
Brez sonca, če naj bo metafora
za tisto, kar nas presega, povezuje
in hrani.
In prijateljstvo?
Imam le eno prijateljico, Marto;
zgolj do nje čutim to, čemur pravi-
mo prijateljstvo, čeprav se ne sre-
čava več kot trikrat na leto, telefo-
nirava pa si tudi ne prepogosto. Z
veliko ljudmi se zelo dobro razu-
mem, zaradi najrazličnejših stva-
ri smo si blizu, vendar ne morem
reči, da smo pravi prijatelji. Tudi
z možem sva prijatelja, a če bi bila
le to, ne bi imela skupnega doma.
Prijateljstvo je globoka zaveza, ki
ne Pline, niti če mu okoliščine ni-
so naklonjene.
Kako se, kot Štajerka, počutite
v Ljubljani?
O sebi sploh ne znam razmišlja-
ti krajevno. Ne vem, ali bi se v Ljub-
ljani počutila kaj drugače, če bi pri-
hajala iz Novega mesta ali Lenda-
ve. Mesto (p) osvojiš takrat, ko v
njem živiš z ljudmi, ki jih imaš rad,
in počneš, kar te zanima ali celo
osrečuje.
Radi potujete?
Zelo rada. Že v najstniških letih
sem z vlakom ali avtoštopom pre-
križarila dobršen del Evrope. Na
druge celine me ni nikoli posebej
vleklo, ker me bolj zanima kultur-
nozgodovinski in umetnostni raz-
voj sveta, v katerem živimo. Od-
kar imam družino, je velikih poto-
vanj manj, so pa čudovito odkritje
kratki izleti po Sloveniji. Koliko
skrivnosti nam še skriva?
Kje bi živeli, če bi svobodno iz-
birali?
Vsekakor v Sloveniji. Tu se po-
čutim doma, kar pomeni, da mi ne
manjka nič takega, da bi si želela
drugam. Dokler mi naša govorica
zveni, in ne postorim vsega, kar
mi je v tem življenju namenjeno,
ne vidim razloga, da bi se (s kore-
ninami vred) poskušala presaditi
kam drugam. Vem, da bi prekma-
lu ovenela.
Vas navdušujejo film, modne
revije, družabna srečanja?
Kulturnih in družabnih srečanj
se udeležujem, kolikor to zahteva
služba. Zadnji film, ki se mi ga zdi
vredno omeniti, je Plesalka v te-
mi, drugače pa so vsi, ki so mi ka-
kor koli ostali v spominu (oziro-
ma pustili kepo v želodcu), že ki-
notečni. Režiserji, ki so mi blizu,
denimo Tarkovski, Bergman ali
Kiestovvski, se mi zdijo (na pose-
ben način) blizu bodisi literaturi
bodisi slikarstvu. Slovenske filme
gledam vse po vrsti že zato, ker so
slovenski (kakšen nacionalizem!).
Veseli me, da v zadnjem času sko-
raj vsi zbudijo zelo prijeten obču-
tek. Na najboljše so pokazali že
drugi.
Kakšen je vaš osebnostni stil
Ker ste ženska, sklepam, da va
zanima moj slog oblačenja ali ki
podobnega. Držim se klasičnih pr;
vil skladnega oblačenja, modn
smernice so zame sinonim za a
pravljanje časa in pomanjkanje las
nih zamisli. Če bi me zdaj vpraši
li, katera barva mi je najbolj všd
bi odgovorila, da bela, čeprav s
najraje oblačim v črno. A to še i
pomeni, da je z mojim počutje
kaj narobe.
Česa ne marate?	.
Vzvišenosti in nastopaštva pa 3
česa ...
Ali uporabljate diplomacijo?
Če s tem mislite spretnost pri rav
nanju z ljudmi ... Res je, da na
okoliščine (v nekaterih poklicih
čedalje bolj napeljujejo k diplomat
skim prijemom, a v vsakdanjefl
življenju, tako poklicnem kot dm
žinskem, ravnam kolikor je mo
goče naravno. Na kratko: če netf
gaš prepovedanih sadov, nimaš čes
skrivati in lahko odkrito govoriš
Kaj bi zaprosili zlato ribico...
Da bi bili srečni do konca svojil
dni. In tudi potem.
Ali vas kaj spremlja na vsakeD
koraku?
Le zavest o tem, da moramo bit
hvaležni za vse, kar nam je dano'
tem življenju.
Kako danes gledate na mesto
v katerem ste se rodili in odraš
čali?
Ob tem vprašanju se počutim nf
koliko nelagodno, saj bodo ta po
govor brali predvsem Celjani.
Celje me namreč vežejo spomii'
na brezskrbno otroštvo, živahn'
odraščanje (vključno s šolanjem)
prvo ljubezen in podobne prijetni
reči, a se kljub temu ne počutiti
Celjanko (malo za šalo: še najbo'
prepoznavna sem po tem, da nik''
li ne pijem ljubljanskega piva, ten^
več laško). Na kratko je to težk'
razložiti, ker gre za premislek'
tem, koliko nas kot ljudi dolo^
kraj, kjer smo se rodili. Lahko
rečem, da mi je Celje zdaj velil^'
bolj všeč kot takrat, ko sem v njej
živela. V mladostnih načrtih me)'
z majhnostjo nekoliko utesnje^'^
lo, a tudi Ljubljana še zdaleč ni bre^
mejna!	.
MOJCA VOCl^^
Št. 46-15. november 2001
TEMA TEDNA
7
Teroristični Icrci
turizma
Slovenske turistične organizacije zaskrbljene zaradi odpovedi »Recesija v turizmu lahko prinese pravo
katastrofo!«
prizem je sila, ki tudi v turiz-
lokaže takojšnje razdiralne
e. Tam, kjer se razbohoti te-
an, turizem hitro ugaša. Lju-
strah potovati v negotovost,
, Če je treba sesti v letalo. Da-
i turisti pa brez letala že sko-
znajo potovati. Slovenski tu-
ji delavci po prvem šoku, ki
omil njihovo delo, sicer ugo-
jo ponovno rast potovanj, a
jno napovedujejo trd boj za
inek.
povpraševanje po turističnih po-
jih vplivajo tudi cene. Na vseh
h, tako rednih kot čarterskih,
novem uvedene dodatne takse
rity tax), ki so posledica pove-
zavarovalnih premij v letalskem
etu. Taksa, ki za vsak prestop
[Ugo letalo znaša devet dolarjev,
ilete precej podražila, to pa po-
izmanjšanje dobička v turistič-
H"ganizacijah, predvsem manj-
surd je, da še nikoli ni bilo tako
D leteti z letalom, kot je danes,
av zelo neprijetno. Kontrolne
dure pri potnikih na letališčih
Jčne in odbijajoče, saj trajajo
'ure in več, občutljive naprave
Ikrijejo tudi tako drobne pred-
!, kot so pilice in škarjice za nohte,
Ije potem treba izločiti iz oseb-
rtljage. Takšno vzdušje gotovo
ača ljudi od potovanj. Pred enaj-
septembrom je bilo potovanje
alom za večino potnikov prijet-
ričakovanje, danes se z doma-
letališča odpraviš s težkim sr-
, negotovostjo, strahom.
la Sonček spet
posijalo sonce
negotovem položaju so pred-
li manjše turistične agencije, ka-
I programi so do zdaj sloneli na
'h potovanjih. Lažje je tistim
pskim agencijam, ki so se že pred
strateško povezale z velikimi
bami, kakršni sta naprimer av-
^ GTT group (Gulet Touristik
'H) iz Graza in nemški koncem
iz Hannovra, s tem pa znatno
tinalizirale posamezne stroške in
Wile položaj na trgih,
ffistična agencija Sonček iz Ma-
ki ima tudi v Celju svojo po-
"^nico, uspešno sodeluje z Gu-
Kakšne spremembe so doži-
'in kakšne so posledice sindro-
ma »n. september«, nam je zaupal
Miro Primorac, direktor agencije
Sonček:
»Že naslednji dan po napadu na
WTC je povpraševanje po turistič-
nih aranžmajih dobesedno usahni-
lo. Ljudi je zajela vsesplošna nego-
tovost, še posebej ni bilo zanimanja
za potovanja, povezana z letalskim
prevozom. Naslednji dnevi pa so bi-
li v znamenju klicev in obiskov strank,
ki so imele rezervirane aranžmaje v
bližnji prihodnosti. Veliko jih je po-
tovanja odpovedalo (v glavnem v
ZDA), medtem ko so bili potniki po
Evropi predvsem zaskrbljeni, saj v
tistem času nihče ni mogel predvi-
deti, kako se bodo dogodki razvija-
li. Treba pa je reči, da so tudi v tistih
dneh ljudje leteli na območje Karib-
skih otokov, ki so trenutno v Slove-
niji najbolj priljubljeni: Dominikan-
ska republika, Kuba in Mehika.«
V nekaj dneh po prvih ameriških
napadih na Afganistan je prodaje zno-
va začela rasti in se je počasi vrnila v
okvire, ki so jih bili vajeni pred IL
septembrom. »Prodaja letalskih kart
se vrača na običajno raven, saj pred-
vsem poslovni svet deluje nemote-
no. Tudi pri ciljih, ki so nam doseg-
ljivi z lastnim prevozom (slovenska
in hrvaška obala, evropske prestol-
nice ipd.), je obseg dela že primer-
ljiv s položajem pred IL septem-
brom. Trenutno so naš največji prob-
lem jesensko-zimski čarter poleti v
države, v katerih prevladuje islam:
Turčija, Tunizija in Egipt. Upad za-
nimanja je opazen tudi za Indonezi-
jo, na primer Bali. Predvsem slednji
je prizadel vse slovenske in tuje tou-
roperatorje, ki so morali preklicati
veliko predvidenih poletov. Tako be-
ležimo upad na Hurghado in pakete,
povezane s potapljanjem, manjkajo
nam pa tudi skupine golfistov, ki v
tem času igrajo golf v Turčiji in Tu-
niziji.
Hkrati se je povečalo zanimanje
za Španijo, konkretno za Kanarske
otoke. Kot zdaj kaže, bo Španija kma-
lu nadoknadila, kar je zamudila s po-
letno sezono.« Primorac pravi, da je
o natančnih številkah glede upada
prometa težko govoriti, saj je bilo
veliko odpovedanih aranžmajev pre-
stavljenih na druge datume ali pa so
bile spremenjene smeri potovanja.
»Vsekakor smo do konca septembra
samo v naših poslovalnicah v Slove-
niji preklicali za več 10 milijonov
tolarjev aranžmajev, najpogosteje in-
dividualne in skupinske za ZDA.«
Nikoli več tako,
kot je bilo
Tudi v Kompasu Celje je 11. sep-
tember predsednika uprave Milana
Čučka navdal s pesimizmom: »To,
kar se dogaja, je za turizem zelo ne-
gativno. Ljudi je strah potovati, ime-
li smo veliko odpovedi potovanj. Ti-
sta na Vzhod so tako rekoč ugasnila
čez noč, prava psihoza je udarila tu-
di Španijo in njeno gospodarstvo. V
jesensko-zimskem času smo do le-
tos dobro prodajali Kanarske otoke,
zdaj zanje skorajda ni zanimanja, tudi
ne za Florido in v zadnjem času za-
nimiv otok Hurghado v Arabskem
zalivu, ki smo ga sicer dobro proda-
jali. Indija in ostala egzotika še ne-
kako gre v prodajo, tudi za Južno
Ameriko je še ostalo zanimanje.« Ču-
ček meni, da bo »svetovna panika«
prihodnje leto močno v prid hrvaš-
kemu turizmu, saj so Hrvatje trenut-
no v dokaj varni coni. »Trenutno. Nih-
če pa ne ve, kaj se bo morda že jutri
zgodilo v Makedoniji, kaj v Črni go-
ri. Potovanja z avtobusi dokaj nor-
malno tečejo, pri poslovnežih so se
zadeve uredile, saj spet potujejo z
letali, tudi v Ameriko,« pravi Čuček.
Trenutno najbolj prodajajo novo-
letne aranžmaje in - letalske karte
za Kosovo. Ljubljana - Priština je zad-
nje čase najbolj rentabilna Adriina
letalska povezava. »Nasploh je pro-
daja turističnih proizvodov postala
za nas mnogo težja, kot je bila še pred
dobrima dvema mesecema. Ljudje
hočejo vedeti vse, preden se odloči-
jo za neko potovanje, glede varnosti
imajo na stotine vprašanj, a jim žal
na vsa ne znamo odgovoriti. Kot tu-
di še ne moremo oceniti, kolikšna je
škoda zaradi odpovedanih potovanj
in zmanjšanega zanimanja za dolo-
čene kraje, ki smo jih do septembra
dobro prodajali, zdaj pa skorajda ne
več. Nikoli več ne bo tako, kot je
bilo. Recesija v turizmu zna prihod-
nje leto prinesti pravo katastrofo.«
Palmin večni
optimizem
»Pri nas imamo normalno sezono,
celo nekaj porasta beležimo,« pravi
Matej Knaus, direktor celjske turi-
stične agencije Palma, in nadaljuje:
»Število prodanih letalskih kart se je
zaradi odpovedi potovanj in manjše-
ga zanimanja za določena območja
zmanjšalo za okoli petino, je fJa zato
več avtobusnih potovanj. V oktobru
je bil preklican Iran, odpadla so vsa
potovanja v Egipt, manj je dolgih po-
tovanj, na primer na Karibe, v Ame-
riko, na Florido, Tajsko in še kam, se
pa zato mnogo bolje prodaja Evro-
pa.« TUdi Knaus ugotavlja, da se prva
panika počasi umirja, zlasti pri po-
slovnežih. Bolj ga skrbi, ker so se za-
radi dodatnih zavarovanj občutno po-
dražili letalski aranžmaji, v agenciji
pa si podražitev ne morejo in ne sme-
jo privoščiti. _bbTrenutno najbolj pro-
dajamo novoletne praznično-počitniš-
ke pakete in zimske počitniške aranž-
maje. Sicer pa: Slovenci nismo za-
pečkarji in bomo vedno radi potova-
li. Bomo pa šli kam drugam, kjer nas
ne bo strah in tam porabili denar, ki
smo ga namenili za dopust.«
Več prostora v
Srednji Evropi
v turistični agenciji Dober dan iz
Šempetra so bolj orientirani na sred-
njeevropski prostor, zlasti južni Ja-
dran. »To je za nas dobro, slabo pa
je, ker so se z dodatnimi zavarovanji
podražile letalske vozovnice. Za let
v Dubrovnik je ta znesek kar šest
mark na osebo, kar za nas pomeni
dodaten strošek,« stanje po 11. sep-
tembru pojasnjuje Edi Masnec, di-
rektor agencije Dober dan. Po ame-
riški tragediji so pri njih odpadla ne-
katera daljša potovanja, zlasti priljub-
ljena križarjenja. Masnec je prepri-
čan, da bo po novem manj potovanj
v bližnje afriške dežele, za dolga po-
tovanja na Florido, na Karibe, nas-
ploh v Ameriko, bo pa zato več pro-
meta v srednjeevropskem prostoru,
tokovi se bodo preusmerili na južni
Jadran. »Pravočasni zakup namesti-
tvenih in letalskih kapacitet za na-
slednjo sezono, vključno s pričako-
vanimi 20-odstotnimi podražitvami,
pa v tem trenutku za nas pomeni ve-
lik strošek, predvsem pa veliko po-
slovno tveganje,« ugotavlja Masnec.
Tako je v turizmu. Večina bližnjo
prihodnost vidi v črni barvi, nekate-
ri presenetljivo v rožnati, resnica je
verjetno nekje vmes. Kot pribito pa
je, da v turizmu, tako svetovnem kot
domačem, ne bo nikoli več tako, kot
je bilo.
MARJELA AGREŽ
V Tuniziji si želijo turistov
ste si upali na avtobus do me-
je vprašala turistka v našem
Nu. »Drzen« podvig smo namreč
Ni v Hammametu v Tuniziji.
N bilo v vsem skupaj nič avan-
J^tičnega. Domačini, ki se do-
f Zavedajo, da jim turisti prina-
™ vsako leto ogromno denarja,
razmerami v svetu prav ta-
^skrbljeni. Pred letom so imeli
l^em času večino hotelov pol-
? sedaj so bili turistični predeli
'^enutke podobni mestu duhov.
Tam, kjer so vendarle vsaj deloma
zapolnili zmogljivosti, so se po-
trudili na vso moč. Gostilničar sredi
mesta se je na primer želel še po-
sebej prikupiti in nam je pokazal
sliko Bratislave na steni svojega lo-
kala. Žal smo ga morali razočara-
ti, da nismo Slovaki...
Sicer pa smo, tako kot na minu-
lih letovanjih v tej deželi, letos po-
novno spoznali, da so Tunizijci pri-
jazni in gostoljubni, predvsem pa
hočejo dokazati, da beseda musli-
man pomeni vse kaj drugega kot v
zadnjem času tolikokrat z njo po-
vezan pojem »terorist«. Verjetno je
bila temu namenjena tudi priredi-
tev za turiste v mestu Kairouan pred
njihovim državnim praznikom 7.
novembrom, ko so na čelu z naj-
višjimi predstavniki mesta in dr-
žave prikazali del svoje folklore
in kulinarike, za nameček pa turi-
stom razdelili še kup daril. Le kdo
ne bi bil zadovoljen?
TC
Št. 46-15. november 2001
8
REPORTAŽA
Ker ata ni
socialistični iculah
Tratnikov! iz Marija Reke so šest desetletij obdelovali zemljo, ki sedaj prehaja v druge roke - Denacionalizacija, 1
se drži črke zakona
Zgodba, ki jo pripovedu-
jemo, se je pričela pisati v ča-
sih med obema vojnama.
Gradbeniku Antonu Božiču
je posel dobro tekel. Med dru-
gim je kupil tudi kmetijo v
hribih nad Preboldom, v Ma-
rija Reki. Bogve, čemu jo je
namenil - v teh hribih ni ni-
koli živel, prav tako pa v hi-
ši niso živeli njegovi najb-
ližji.
Zato je hišo in zemljišče le-
ta 1941 oddal v najem. V hri-
be so se naselili Zakonjškovi,
ki so z Božičem sklenili na-
jemno pogodbo tudi za zem-
ljišče. Prišla je vojna, potem
pa časi revolucije. Kot mno-
gim drugim, je oblast Božiču
odvzela premoženje, mdi grunt
v Marija Reki. Zakonjškovi so
še naprej obdelovali zemljo,
nosili gnoj na njive v koših,
podobno pa tudi pridelek ali
seno s travnikov. Kar nekaj let
se ni nihče vprašal, na čigavi
zemlji delajo, zakaj jo obde-
lujejo. Zakonjškovi so leta 1965
od Božičeve sestre Ive, poro-
čene Fujs, odkupili hišo in gos-
podarska poslopja, ki jih se-
stavljajo hlev, kozolec, kašča
in hlev za svinje. Istočasno z
nakupom so lastnino prepisa-
li na Marijo, poročeno Trat-
nik.
V teh hribih, po kilometrih
blizu, po oddaljenosti pa da-
leč od Prebolda, je teklo živ-
ljenje naprej, ne glede na to,
da je bila v lasti Tratnikovih
samo ped zemlje okrog hiše.
Prišli so otroci, življenje se je
malce moderniziralo. Marijin
sin Franc je v Trbovljah, ka-
mor hodi v službo, spoznal
Karmen in jo prepričal, naj pri-
de k njemu v hribe. Nakupili
so potrebne stroje, pred 18 le-
ti se je Francu in Karmen ro-
dil sin Aleš, za njim je pred 11
leti na svet privekal Matej...
Potem je prišlo prelomno
leto 1991 in z njim denacio-
nalizacija.
Sodba v imenu
ljudstva
Zahtevek za vračilo Božiče-
vega premoženja v naravi je
leta 1993 vložila Jelka Vresk
iz Trbovelj. »Pravna nasledni-
ca Jelka Vresk je podala zah-
tevek za vračilo premoženja,
ki je bilo podržavljeno z od-
ločbo Okrajne komisije za
agrarno reformo Celje Okoli-
ca. Leta 1994 je v isti zadevi
Marija Tratnik, rojena Zakonj-
šek, po odvetnici vložila zah-
tevek, da se vrnitev upravičencu
Antonu Božiču v naravi zavr-
ne. V svojem zahtevku je na-
vedla, da so bile nepremični-
ne njenemu očetu dodeljene
kot agrarnemu interesentu.
Zemljiško knjižno ta prenos
ni bil nikoli opravljen. Nepre-
mičnine uporablja Marija Trat-
nik, v zemljiški knjigi so vpi-
sane kot družbena lastnina.
Občina Žalec. Agrarnemu in-
teresentu Zakonjšku je bilo 27.
3. 1946 izdano potrdilo o do-
delitvi Antonu Božiču podr-
žavljenih nepremičnin. Odloč-
ba o tem ni bila nikoli izda-
na,« so opisali v Upravni enoti
Žalec, ki je leta 1995 prekini-
la postopek, dokler pristojna
sodišča ne odločijo o statusu
upravičenca po določilih za-
kona o denacionalizaciji.
Po štirih letih je žalsko okraj-
no sodišče na podlagi potrdi-
la Okrajne komisije za agrar-
no reformo razsodilo, da je
imel Alojz Zakonjšek lastnin-
sko pravico na nepremičninah
v Marija Reki. Leto kasneje je
celjsko višje sodišče ugotovi-
lo, da to potrdilo komisije za
agrarno reformo (mimogrede,
na potrdilu je podpisan Konrad
Kolšek) ne velja, oz. da gre na
njem samo za spisek želja. Po-
trdilo je namreč datirano z le-
tom 1946, razlastitev pa je po-
stala pravnomočna dve leti ka-
sneje, 16. 2. 1948. Pred tem
sporne nepremičnine niso mo-
gle biti dodeljene agrarnim in-
teresentom. Še leto kasneje,
junija letos, je Vrhovno sodiš-
če v imenu ljudstva zavrnilo
zahtevo Tratnikovih po revi-
ziji.
Sodba v imenu ljudstva ne
priznava potrdila in tega, da
bi Zakonjšek pridobil lastnin-
ske pravice na spornih zem-
ljiščih; na nepremičninah v
družbeni lasti se lastninska
pravica ni mogla priposestvo-
vati; vložen denar in delo pa
bodo morali Tratnikovi reše-
vati posebej.
Ko si veiiic nič
Grunt v Marija Reki obsega
približno 30 hektarjev, neka-
ko 7 hektarjev je obdelovalne
zemlje. To zemljo so 60 let ne-
govali, zanjo skrbeli in jo ob-
delovali Tratnikovi. Ostalo je
gozd, v njem pa Tratnikovi ni-
so sekali. Če bo in ko bo Uprav-
na enota Žalec vrnila zemljo
denacionalizacij ski upravičen-
ki, bodo Tratnikovi ostali sre-
di njene zemlje, brez dovoz-
nih cest do objektov, brez vr-
ta; skratka samo s praznim hle-
vom in hišo, v kateri kot eni
redkih v tem zaselku še vre živ-
Ijenje... Sedaj redijo 3 goveda
in 2 prašiča. Mlada dva hodita
v službo v Trbovlje, otroci so
v šoli, pri delu jim pomaga brat
Marjan, za vse pa skrbi gospo-
dinja Marija.
»Dolga leta smo skrbeli za
to, da so bili ti hribi obdelani.
Če nas ne bi bilo, bi se vse te
površine že zdavnaj zarasle,«
je pripovedoval Franc in mi-
mogrede pokazal na najbolj
strm hrib nad domačijo. Tega
s kosilnico skoraj ni mogoče
pokositi, navadno se na zele-
no poljano spravi 12 koscev,
ki travo pokosijo v enem po-
poldnevu. Travnik je tu že vsa
leta, v zemljiški knjigi pa ni
označen... »Na zemlji pride-
lamo toliko, da vemo, kaj po-
jemo. Drugače bi bilo ceneje
in lažje krompir kupiti. V tem
hribu ni dovolj kruha niti za
enega, kaj šele za tako števil-
no družino. Pa ti zemlja vsee-
no zleze v kri, skrbiš zanjo,
drugače ne bi bil miren. Za-
kaj lastnine nismo uredili v
prejšnjih časih, ko je bilo dru-
gače? Ker preprosto nismo mo-
gli, saj je šlo za družbeno last-
nino,« je vnaprej odgovoril
Franc in dodal: »V zemljiški
knjigi so bili dolga leta kot last-
niki gozda vpisani gozdno gos-
podarstvo, pašnikov kombinat
iz Arje vasi, travnikov pa žal-
ska občina.«
Denacionalizacijske upravi-
čenke Tratnikovi praktično ne
poznajo - videvali so se le na
sodišču. »Preko odvetnice smo
poskušali doseči, da bi se sa-
mi pogovorili, vendar se želja
ni uresničila. Kar nekaj ljudi
smo že zaprosili za pomoč v
tej zadevi. Po mnenju nekate-
rih smo fizična oseba. Kakšna
fizična oseba neki! Mi smo ve-
lik nič! Na sodiščih gledajo sa-
mo zemljiške knjige, zateče-
no stanje, nihče pa ne pogleda
stanja v naravi,« je z grenkobo
razlagal Franc in mimogrede
navrgel, da denacionalizacij-
ska upravičenka menda že se-
ka v gozdovih, čeprav v knji-
gah še ni vpisana. Pa saj Trat-
nikovi tudi tega ne vedo. Nih-
če jih ni ničesar uradno obve-
stil. »Odvetnica pravi, da nas
niso dolžni obvestiti, in tako
pravzaprav ne vemo niti toč-
no, koga bi še povprašali,« pra-
vi Franc. Skoraj deset let se že
vleče denacionalizacijski po-
stopek - če bi Tratnikovi zem-
ljo opustili, bi bila prehodna
le še z motorno žago.
Koiiicoje
vredna
siovensica
zemlja?
Končno pa zemlja ni veliko
vredna, ne v teh hribih ne v
katerih drugih. Vsaj tako kaže
vsakodnevna praksa. Čeprav
Franc pozna tudi tisto uradno
• plat, med katero pripravljajo
programe celostnega razvoja
podeželja, ali ko delijo suIj-
vencije zato, da ljudje kosijo -
na svojem! »Mi seveda ne mo-
remo zaprositi za subvencije,
ker nismo lastniki - po vojni,
med obvezno oddajo, smo bi-
li sicer priznani kot lastniki.
Nas dobesedno ni, pravno ne
obstajamo, nimamo nobene
pravice,« pravi Franc in brska
med papirji, ki se jih je v teh
letih nabral kar lep kup. V prak-
si se mu zdijo dejanja, W jih
država v resnici opravi za vi-
šinskega kmeta na demograf-
sko ogroženem območju, bolj
podobna pravljici. Mimogre-
de, najmlajši Tratnikov, 6-let-
ni Simon, obiskuje prebold-
sko devetletko. Pozimi v te hri-
be kombi ne vozi. Rana ura
ne bo tako zlata, ko bo moral
šestleten pobič po snegu peša-
čiti v dolino. V te hribe še po-
štar ne hodi.
Najemnina? »Niti tolarja ne
mislim dati, ker se preprosto
ne splača. Končno pa smo tej
zemlji z lastnim delom doda-
li veliko vrednost: tako z udar-
niškim delom kot tudi z de-
narjem smo poskrbeli, da do
kmetije vodi cestna povezava,
poskrbeli smo za elektriko, te-
lefon, zgradili rezervoar za vo-
do. Za obdelovanje smo na-
kupili potrebne stroje, saj dru-
gače ni šlo, sedaj bi morali ob-
noviti hlev, na travniku opra-
viti potrebna dela. Pa se spla-
ča? Oziroma, ali lahko to sploh
storimo? Denarja za nazaj no-
čemo. Preprosto bi radi obdr-
žali to zemljo in jo še naprej
obdelovali. Gozd itak ni bil ni-
koli naš, zato nanj niti ne po-
mislimo; pašniki, travniki in
njive pa bi lahko ostali naši,«
so pripovedovali vsi odrasli
Tratnikovi, zbrani v kuhinji in
pri tem čisto potihem le upali
na pomoč »nekoga«. Mariji
najbolj zgrozi, da bo mora
tako velike kmetije na trg
krompirček in peteršilj ali
v kuhinji ne bo več zadii
po domačem kruhu.
Načelnik žalske UE W
jan Žohar pravi, da je "fl
nikova zgodba precej osa
Ijen primer. Junijska so(
Vrhovnega sodišča, s fci
ro so zavrnili revizijo, vi
tvu pomeni, da denacioa
zacijski postopek lahko
če naprej. »Položaj je takš
da ne veš, kdo je bolj ki
ali takratna občina Žalec,
je zemljo dodelila in tega
vpisala v zemljiško knji
ali Tratnikovi, ki so obd«
vali zemljo, pa tega prav
ko niso lastniško uredili,'
povedal Žohar in dodal,
v UE ta postopek ne bo p'
riteten - verjetno ga bodo
ključili prihodnje leto.
Zgodba Tratnikovih še ni
polnoma zaključena. Nismi
namreč navedli, v kakšnem
rodstvenem razmerju je de
cionalizacijska upravičeni
razlaščenca. »V podpisani o
roki je razlaščenec zatrdil.
Jelka ni njegova hčerka in
vse svoje premoženje zapn
bratu in sestram; za glavno
dinjo pa določil sestro Ivo,
ročeno Fujs, ki sedaj živi v L)
Ijani. Razlaščenec Božič je
mreč spodbijal očetovstvo,
ka pa je rojena v Beogradu,
pripovedovali Tratnikovi, ^
tem ko se je v marijareške
be na hitro prikradla noČ-
gmila je domačijo, gozdoV
jo obdajajo, ter travnike in
ve, ki bi jih Tratnikovi rad
naprej obdelovali. Ker Še
mislijo, da je njihovo. K^i
vedno niso »pripravljeni<^-
URŠKA SELIS'
Tratnikovi - na posnetku manjka najstarejši Aleš.
Franc Tratnik
St. 46-15. november 2001
REPORTAŽA
9
Invalidi se osamosvajajo
Stanovanjsko skupnost mladih invalidov v Štorah širijo - V delavnico z veseljem
štore so med tremi slo-
iMiiskimi kraji, kjer ima
Knček, Zveza društev za
»rebraino paralizo Slove-
ije, stanovanjsko skup-
lost. V povsem prenovlje-
li pritlični hiši domuje pet
iladih invalidov, ki imajo
jtarše, vendar je skupnost
io mnenju strokovnjakov
ajboljša pot k njihovemu
imostojnemu življenju.
Mladi invalidi iz skupno-
i v Štorah, ki izvirajo iz raz-
[inih krajev naše regije, so
dopoldanskem času zapo-
eni v Sončkovi delavnici v
elju, kjer izdelujejo voščil-
ice, ves preostanek dneva
reživijo v skupnosti. Tam
e uresničuje njihova velika
elja. Po koncu izobraževa-
ja v zavodih ima namreč ve-
na invalidov podobno že-
0 kot zdravi vrstniki, da bi
; osamosvojili. Kljub nave-
anosti na starše, ki so jim
eliko pomagali, želijo biti
amostojni. Treba se je tudi
pripraviti na čas, ko staršev
lekoč ne bo več.
Sonček ima podobne bival-
le skupnosti na štirih loka-
ijah v Ljubljani (trenutno so
obili od mestnega stano-
iranjskega sklada še tri sta-
novanja), ena skupnost je v
Mariboru, pred letom in pol
jo je dobila v Štorah še celj-
ka regija. V Štorah bivajo
iladi invalidi Vilma Oblak
^ Babnega pri Celju, Bran-
ko Košenina z Gomilskega,
Matej Lah iz Šentjurja, Stan-
ko Krivec iz Vitanja ter Aleš
Kovačič s Kalobja. Eden je
|iuje prizadet zaradi cerebral-
pe paralize, dva manj, še dva
^ata težave zaradi mišične
idistrofije.
I V bivalni skupnosti so ob
[delavnikih po 16. uri, ko kon-
bjo z delom v Sončkovi de-
bvnici v Celju, ob koncih ted-
na pa ponavadi obiščejo star-
še. Z mladimi invalidi, ki
imajo posebne potrebe, je
vedno eden od treh negoval-
cev bivalne skupnosti, zapo-
slenih preko javnih del. Ne-
govalec skrbi za pripravo ve-
(Jerje, za morebitno hranje-
nje, oblačenje, kopanje...
V	prostem času imajo mla-
di invalidi podobne interese
kot njihovi zdravi vrstniki.
Vsak lahko v svoji sobi gle-
da televizijo, uporablja raču-
nalnik ali posluša glasbo, ne-
kateri se odpravijo na večer
z vozičkom po bližnji Lipi
ali celo do Svetine. Branko z
Gomilskega ima še eno veli-
ko ljubezen, do izdelovanja
čudovitih gobelinov, makra-
mejev in prtičkov, ki krasijo
marsikateri dom.
Stanovanjska skupnost v
Štorah se bo po novem letu
povečala, saj se ji bodo pri-
družili še trije mladi invali-
di. V hiši zato urejajo dodat-
ne prostore, trenutno pa
opravljajo zaključna notra-
nja dela.
Delo jih krepi
Vsi mladi invalidi iz bival-
ne skupnosti v Štorah so ob
delavnikih na delu v Celje, v
delavnici v Gregorčičevi uli-
ci. Tam je Sončkov varstve-
no delovni center, kjer dela
enajst mladih invalidnih so-
delavcev iz bližnjih krajev re-
gije.
Stanovanjska skupnost
invalidov v Štorah se prav-
kar veseli darila podjetij
Electrolux Slovenija in
Henkel Slovenija. Za 50-let-
nico pranja s pritiskom na
gumb sta jim podarila pral-
ni in sušilni stroj AEG (v
vrednosti 330 tisoč SIT) ter
pralni prašek (v isti vred-
nosti).
Takšno delo je zanje živ-
ljenjskega pomena, z njim
ohranjajo pridobljene gibal-
ne sposobnosti, pomeni dru-
ženje z vrstniki ter pridobi-
tev občutka, da te družba po-
trebuje. Za svoje delo preje-
majo denarno nagrado, od-
visno od prizadevnosti po-
sameznika. Sodelavci iz bi-
valne enote v Štorah pridejo
na delo s kombijem, druge
pripeljejo starši, tretji pris-
pejo z avtobusom ali peš.
V	delavnici izdelujejo vse
leto predvsem unikatne, roč-
no izdelane božično-novolet-
ne voščilnice. Vsako leto jih
izdelajo po približno deset
tisoč, pri čemer jih največje
podjetje naroči do tisoč. Ima-
jo kar nekaj stalnih strank.
Svoje ustvarjanje namreč
predstavljajo vsako leto na
sejmu na Golovcu, v tednu
zdravja se predstavijo vsa-
ko leto v izložbi glavne le-
karne, pri prodaji jim poma-
gajo dijakinje prostovolj-
ke... Mnogi Celjani in oko-
ličani se oglasijo po voščil-
nice kar v njihovi delavnici.
Voščilnice ustvarjajo iz
posebnega papirja, ki ga iz-
delujejo v delavnici. Skupi-
na treh sodelavcev pripravi
drobno narezani papir, ki ga
v mešalniku zmešajo v pa-
pirno kašo, tej pa dodajo
koščke suhega cvetja. Maso
potem spustijo skozi sita, pa-
pir posušijo na klobučevini,
ga še zUkajo... Drugi sode-
lavci lepijo na voščilnice mo-
tive, ki so jih nekateri pred
tem obarvali, tretji lepijo po-
datke o izdelovalcu, nato jih
spravijo v okrasno celofan-
sko vrečko, preštejejo ter
pošljejo v ljubljansko central-
no skladišče.
Med delom, ki pomeni za
mlade invalide tako rehabi-
litacijo kot skromni zaslužek,
se podobno kot vrstniki po-
govarjajo o glasbi, športu, fil-
mu, o različnih težavah in po-
dobnem. V delavnici prav ta-
ko skupaj malicajo in kosi-
jo. Pri vsem skupaj jim po-
magajo dva redno zaposle-
na vodja centra in delavni-
ce, dva zaposlena preko jav-
nih del ter ponavadi še vo-
jak na civilnem služenju.
Človeku, ki spozna mlade in-
valide v Gregorčičevi 6, posta-
ne toplo pri srcu. Trudijo se,
delajo v malce narobe svetu.
Mnogi njihovi zdravi vrstniki
namreč v tistih urah tavajo po
bližnji okolici izgubljeni, se
predajajo brezdelju ter si z ig-
lami uničujejo - zdravje.
BRANE JERANKO
Delavnica v Sončkovem varstveno delovnem centru v Gregorčičevi ulici v Celju. Tam dela enajst mladih invalidov, med njimi člani bivalne skupnosti
iz Štor. Posvečajo se predvsem izdelovanju božično-novoletnih voščilnic.
štirje od petih stanovalcev v Sončkovi bivalni skupnosti v Štorah, ki povezuje mlade invalide s cerebralno
»aralizo in mišično distrofijo. Stanko Krivec se je priselil iz Vitanja, Vilma Oblak z Babnega pri Celju, Aleš
Kovačič s Kalobja ter Branko Košenina z Gomilskega (z leve proti desni).
Št. 46-15. november 2001
10
GOSPODARSTVO
V Ingradu odstavljajo
Vinko Debelak ne vodi več Ingrada VNG - Uradno je odstopil sam, neuradno pa je bil »moteč element« pri
povezovanju Ingrada z Vegradom
Nadzorni svet celjskega
podjetja Ingrad VNG je na
zadnji seji sprejel odstop
predsednika uprave Vinka
Debelaka. Na njegovo me-
sto se je takoj kot vršilka
dolžnosti »zavihtela« Bea-
ta Kanduti Šumej, sicer di-
rektorica Ingrad Koncema,
ki je večinski lastnik Ingra-
da VNG. Vinko Debelak bo
v podjetju ostal do konca
leta, da bi »v posel uvedel
svoje naslednike«, kam ga
bo pot vodila naprej, še ne
ve. Ali pa o tem ne želi jav-
no govoriti.
Tako kot tudi ne želi od-
krito pojasniti svojega odsto-
pa, ki se je zgodil po natan-
ko sedmih letih direktorova-
nja v Ingradu. Pravi, da se je
za odpoved odločil deloma
zato, ker podjetje letos ne do-
sega načrtovanih rezultatov,
predvsem pa iz osebnih raz-
logov, vendar pri tem ni rav-
no prepričljiv. Ob namigu, da
so ga k odstopu prisilili, se
le namuzne. Zato lahko le ugi-
bamo. Na primer, da se od
Ingrada najbrž poslavlja za-
to, ker je »moteč element« pri
povezovanju koncema z ve-
lenjskim Vegradom. Ni na-
mreč skrivnost, da se s Kan-
dutijevo ne razume najbolje,
mnogokrat pa je bilo mogo-
če zaznati tudi njegovo resno
zaskrbljenost zaradi direkto-
ričinega ne ravno velikega ug-
leda, ki bi lahko slabo vpli-
val na težko pridobljeni ug-
led celotnega podjetja. In če
povezovanja ne podpira di-
rektor največjega podjetja
znotraj koncema (»ženita se
dva siromaka«), ga je pač tre-
ba odstraniti.
Pa še nekaj je, kar nas pre-
pričuje, da je bil Vinko De-
belak »odstopljen«. Nekdo,
ki svojevoljno zapusti direk-
torsko mesto, v času, ko sa-
mo še čaka, da bo dokončno
za seboj zaprl vrata, najbrž
ne razmišlja več s takšno go-
rečnostjo o podjetju in zapo-
slenih, tudi mu ni kaj dosti
mar, kaj se bo s podjetjem
dogajalo v prihodijosti. Vin-
ko Debelak pa počne prav to.
Pravi, da je v sedmih le-
tih, ki so bila vse prej kot
lahka, v Ingradu VNG zra-
sla nova ekipa gradbenih
strokovnjakov, ki zna dobro
delati in je sposobna opra-
viti vsak posel. Od postavi-
tve družinske hiše do pripra-
ve tako zahtevnih projektov
kot je izgradnja centralne či-
stilne naprave v Celju. Pod-
jetje ima trenutno dela do-
volj, gradili bodo tudi čez
zimo, dobro pa jim kaže za
naslednje leto. Ingrad VNG
že dolgo ni več zaprt v lo-
kalne okvire, saj dela tudi
po večjem delu Štajerske, zla-
sti na ptujskem koncu, kjer
so gradbena podjetja zašla
v velike težave in je zato laž-
je priti do posla.
V samem Celju dela zanje
ni veliko, pravi Debelak, so
se pa, kar je za podjetje zelo
pomembno, lotili gradnje za
trg. V začetku decembra, ko
bodo imeli vse potrebne do-
kumente, bodo začeli z grad-
njo poslovno-stanovanjskega
bloka, ki bo stal v neposred-
ni bližini garažne hiše na Gla-
ziji. Zanimanje za nakup je
izredno veliko, saj je rezer-
virana že večina stanovanj in
poslovnih prostorov. »Če b
šlo tako tudi naprej, bi po(j
jetje lahko dobro živelo,« j,
prepričan Debelak, ki pa g
skrbi, kako se bo končal;
zgodba s proračunom, saj j,
večji del prihodka gradbenil
podjetij še vedno odvisen 0(
države in njenih razpisov
Opozarja tudi, bi se moral In
grad VNG odločiti za proda,
jo nekaterih poslovno nepo
trebnih nepremičnin, pred;
vsem pa poudarja, da bi ^
hčerinske družbe Ingrad koi^
cerna morale čim prej zdru,
žiti v enovito podjetje, saj bj
skupaj lažje kljubovale veli
ki konkurenci na trgu. Vpra^
šanje je, ali bo to možno tu-
di potem, ko bodo konceri|
prevzeU novi lastniki.
JANJA INTIHA^
Bivši direktor Ingrada VNG Vinko
Debelak: »Ko se v posel vplete po-
litika, se je najbolje umakniti.«
Union tik pred
prevzemom?
Borzniki napovedujejo, da se bo prevzemna cena za Union še zvišala -
Kako se bodo odločili v kapitalski in odškodninski družbi?
Trgovanje z delnicami
obeh največjih slovenskih
pivovarn se je pretekli te-
den umirilo, a zatišje je bi-
lo kratkotrajno. Že v četr-
tek se je namreč znova za-
čela dvigati temperatura ob
povečanem prometu ter ra-
sti tečaja Unionovih delnic.
Je torej Pivovarna Union
res že tik pred prevzemom?
Slovenski borzniki so v za-
četku tedna soglašali, da se
prevzem Uniona resnično na-
poveduje v kratkem. Napo-
vedovali pa so, da se utegne
prevzemna cena še občutno
povišati. Na vsaj 80 do 90 ti-
sočakov za delnico - to pa je,
glede na slabih, 40 tisoč to-
larjev, kolikor je bila Unio-
nova delnica vredna še na za-
četku leta, več kot občuten
porast.
V četrtek se je povečal pro-
met z Unionovimi delnica-
mi in samo v enem dnevu je
na Ljubljanski borzi zame-
njalo lastnika za dobrih 385
milijonov tolarjev delnic,
med njimi v svežnju za blizu
360 milijonov tolarjev. Za-
nimivo je, da sta slednji po-
sel izpeljali Slovenska za-
družna kmetijska banka kot
prodajalec in borzna hiša Co-
gito kot kupec - kljub sicer
rastočemu tečaju - po dokaj
nizki ceni slabih 62 tisoča-
kov, za kar 3 odstotke pod
sredinem enotnem tečajem.
Ker je borzna hiša Cogito po
nekaterih informacijah bli-
zu Pivovarni Laško, se je kar
samo po sebi postavljalo
vprašanje, če se morda Laš-
čani le niso odločili, da z do-
datnimi nakupi preko »par-
kiranih« delnic povečajo svoj
lastniški delež v Unionu.
V upravi laških pivovarjev
so tovrstna razmišljanja od-
ločno zavrnili in zagotovili,
da ostaja Pivovarna Laško sku-
paj z Radensko le 24,9-od-
stotni lastnik Uniona. Da so
se torej z nakupi do desetin-
ke odstotka natančno ustavili
tam, kjer lastniško mejo po-
stavlja zakon.
Rast tečaja Unionovih del-
nic se je nadaljeval tudi v pe-
tek, ponedeljek in torek, ko
je cena za delnico prvič pre-
segla 70 tisoč tolarjev ter ta-
ko dosegla svoj rekord; naj-
višjo ceno sploh, kar Unio-
nove delnice kotirajo na bor-
zi. A kot napovedujejo borz-
niki, se Unionove delnice tudi
pri 70 tisočakih še ne bodo
ustavile...
V Pivovarni Laško se še
vedno zavzemajo za sodelo-
vanje in poslovno povezova-
nje obeh največjih slovenskih
pivovarn, hkrati pa posred-
no nagovarjajo tudi državo,
naj se (še) ne odloči za pro-
dajo Unionovih delnic tuj-
cem. V Kad in Sod, kjer so
zdaj skupaj 22-odstotni last-
niki Uniona, previdno mol-
čijo. Ne napovedujejo, a
hkrati tudi ne zavračajo mož-
nosti, da svoja deleža v Unio-
nu prodajo še letos. V Laš-
kem pa jim po besedah po-
močnika direktorja pivovar-
ne Boška Šrota ponujajo na-
jugodnejšo možnost: »Ne
sklicujemo se na nacionalne
interese, ko pravimo, da bo
država kot 22-odstotna last-
nica Pivovarne Union svoje
delnice najbolje prodala, če
jih proda nam. Sklicujemo
se na ekonomske interese last-
nikov, ker so to edini intere-
si, ki jih le-ti razumejo. Dejs-
tvo je, da bo država pri pro-
daji nam zaslužila trikrat.
Prvič, ko bo dobila za svoje
delnice pošteno plačilo. Dru-
gič, ko bo kot solastnica Pi-
vovarne Laško oziroma po-
vezane industrije pijač do-
bivala dobre dividende. Tret-
jič, ko bo svoj delež čez ne-
kaj let v takrat povezani in-
dustriji pijač (Pivovarna Laš-
ko, Pivovarna Union, Raden-
ska in Fructal) po znatno višji
ceni prodala. Domačim ali
tujim kupcem.«
IVANA STAMEJČIČ
Koifintrade odšel z borze
Ljubljanska borza je iz trgovanja
na prostem trgu izključila delnice celj-
skega podjetja Kovintrade. Razlog za
izključitev je sklep o umiku delnic z
organiziranega trga, ki so ga delni-
čarji Kovintradea sprejeli že na julij-
ski skupščini.
Podjetje je namreč letos v dogovoru
s svojimi najpomembnejšimi poslov-
nimi parterji od pooblaščenih investi-
cijskih družb in manjših lastnikov od-
kupilo 26 odstotkov celotne izdaje del-
nic in jih ponudil v odkup zaposlenim.
S tem se je lastniška struktura Kovin-
tradea še bolj zaprla, saj so zaposleni
in njihovi družinski člani že prej imeli
dobro polovico delnic, z odkupom pa
se je njihov delež povečal na 85 odstot-
kov. Preostanek delnic je v rokah stra-
teških partnerjev, med katerimi so naj-
pomembnejši Pivovarna Laško, Liko Li-
boje in Banka Celje. Potrebe, da bi del-
nice še naprej kotirale na borzi, torej
ni bilo več, z odkupom in umikom delnic
pa se je podjetje obvarovalo tudi pred
morebitnim prevzemom.
Kovintrade, ki je lani ustvaril 7,1 mi-
lijarde tolarjev prihodka in 87 milijo-
nov tolarjev čistega dobička, tudi letos
posluje dobro. Vodstvo načrtuje 6-od-
stotno realno rast prihodkov in dobič-
ka. K boljšim poslovnim rezultatom bosta
v prihodnje gotovo prispevala tudi pred-
stavništvo, ki so ga septembra odprli v
Beogradu, in novo podjetje v Varšavi, ki
bo pričelo poslovati še letos.	JI
Toplice Dobrna z
novim direktorjem
Nadzorni svet Toplic Dobrna je za novega direktor-
ja družbe imenoval Daniela Brcka. To je že tretja me-
njava na najvišjem položaju v družbi v zadnjem letu.
Kot je znano, sta konec minulega leta večinska lastnika
toplic, to je Krekova družba in celjsko podjetje Alea,
zamenjala dotedanjega direktorja Darka Urbancla in na
njegovo mesto za eno leto imenovala Iztoka Svetino. V
času Svetinovega vodenja so v Toplicah Dobrna opravili
kadrovsko sanacijo, začeli z nekaterimi manjšimi obno-
vitvami hotelskih zmogljivosti ter pripravili načrte za
dve veliki naložbi, ki sta skupaj vredni milijardo in pol
tolarjev. Gre za izgradnjo pokritih in delno odkritih vod-
nih površin ob hotelu Dobrna ter veznega hodnika od
osrednjega hotela do vile Higiea.
Daniel Brcko je v Toplice Dobrna prišel iz Savinjske
trgovske družbe, kjer je bil predsednik uprave od aprila
letos, pred tem pa je med drugim delal tudi v Termah
Olimia. V podjetju je vodil finančni sektor, konec leta
1999 pa je sporazumno prekinil delovno razmerje, ker
se ni hotel odreči zasebnemu podjetju, ki ga je imel sku-
paj s še tremi vodilnimi delavci zdravilišča.	JI
Zastonj iciepet
po medmrežju
Podjetje Metaling iz Ra-
deč, ki ima poslovno enoto
v Celju, je na današnji no-
vinarski konferenci pred-
stavilo nov javni videokon-
ferenčni strežnik internet
omrežja Netsi.net, ki so ga
predali v množično upora-
bo 10. novembra.
V Metalingu, ki je nosilec
omrežja Netsi.net in ima tre-
nutno že okrog 5 tisoč upo-
rabnikov, so se po besedah
direktorja Mitje Uhana za no-
vo storitev odločili predvsem
zato, ker želijo povečati upo-
rabnost Interneta za čim šir-
ši krog ljudi. Za razUko od
navadnih videokonferenčnih
klicev, kjer komunicirata le
dva sogovornika, je na novem
strežniku možno povezati več
udeležencev v navidezno sej-
no sobo ali videoklepetalni-
co. Gre za prvi javni strež-
nik v Sloveniji, uporaba pa
je možna že s povsem obi-
čajno opremo.
Metaling sodi med redka
podjetja v Sloveniji, ki imajo
celovito ponudbo računalniš-
ke strojne, programske in ko-
munikacijske opreme, za ka-
tero zagotavlja tudi kakovost-
no vzdrževanje in nadgraje-
vanje. Podjetje je bilo usta-
novljeno leta 1990, v njem P^
dela 8 ljudi. Sprva so se uk-i
varjali le s servisiranjem in tr-
ženjem računalniških siste-
mov, zaradi uvajanja novih
tehnologij in tudi novih pO'
treb pa so obseg storitev ne-
nehno širili. Pred nekaj let'
so pričeli tudi s trženjem ii^'
ternetnih storitev kot sana"-
stojni ponudnik z lastnin"
omrežjem, med njihovim'
uporabniki pa so nekatera ve*
lika slovenska podjetja. Mit'
ja Uhan poudarja, da nain^
njajo veliko pozornosti tuo'
varnosti elektronskega koin^^'
niciranja in uporabe interne*
ta ter zanesljivosti prenosa ra^'
ličnih podatkov.
Št. 46-15. november 2001
GOSPODARSTVO
11
V Avtu Celje
kmalu še toyote
Celjski trgovec z avtomobili tudi letos dobro posluje - Prihodnje leto
prenovljeni tehnični pregledi in nova poslovna zgradba
Zaradi omejevanjem vseh
pt stroškov je Avtu Celje v
rvdh letošnjih devetih me-
icih uspelo ustvariti 64 mi-
onov tolarjev čistega do-
Cka, kar je za 10 odstot-
jv več kot v celem lanskem
tu. Prihodek podjetja je os-
1 na približno takšni rav-
i kot lani in je znašal 3,7
lilijarde tolarje, amortiza-
ja pa se je povečala za tret-
ao. Predsednik uprave An-
in Guzej upa, da bodo ure-
ličili letni načrt, to je 5 mi-
jard tolarjev prihodkov in
5 milijonov tolarjev čiste-
I dobička.
Pri prodaji avtomobilov se
amreč v Evropi že zaznava
ie večja kriza, ki jo bo, naj-
rž, prej ali slej zaneslo tudi
Slovenijo, kjer pa je moč-
!i stagnacijo mogoče čutiti
vse leto. Avtomobilski tr-
vci so do konca oktobra
odali za 14 odstotkov manj
zil kot lani. V Avtu Celje
v tem času »vozili« bolje,
j je padla samo prodaja no-
[i vozil, in sicer za 4 od-
3tke, rabljenih pa so pro-
li za 14 odstotkov več, ta-
0 da je bila v desetih mese-
ih skupna prodaja celo za
Iva odstotka višja od lanske,
•oleg rabljenih vozil - pro-
lali so jih 629, so najbolj šli
r promet avtomobili znam-
ke Peugeot, pri avtomobilih
Fiat in Ford pa so zabeležili
padec.
Da ne bi bili odvisni le od
ene ali dveh znamk vozil, so
se v Avtu Celje odločili za ši-
ritev ponudbe. Uspel jim je
dogovor s Toyoto in marca pri-
hodnje leto bodo začeli pro-
dajati tudi njihove avtomobi-
le. Salon bo v 120 milijonov
tolarjev vrednem novem po-
slovnem objektu, ki ga bodo
zgradili na območju prodaj-
no-servisnega centra ob Ipav-
čevi ulici. Že januarja pa bo-
do zaključili z razširitvijo in
posodobitvijo hale za tehnič-
ne preglede. »V skladu z novo
zakonodajo bodo od prihod-
njega leta tehnični pregledi
bolj zahtevni, zato bomo na-
še zmogljivosti povečali za
tretjino,« pojasnjuje naložbo
v višini 160 milijonov tolar-
jev Anton Guzej.
Avto Celje je minuli te-
den razširil ponudbo še z no-
vim vulkanizacijskim cen-
trom, ki ga je uredil v sode-
lovanju s kranjsko Sava Ti-
res. Pred kratkim je namreč
s tem podjetjem podpisal
pogodbo o ekskluzivni pro-
daji pnevmatik Goodyear
na širšem celjskem območ-
ju.
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Avto Celje je v posodobitev in opremo novega vulkanizacijskega centra vložil 33 milijonov tolarjev.
MLB kupila petino Etola
Za delež države so Ljubljančani plačali skoraj dve milijardi tolarjev -
V Etolu niso zadovoljni z devetmesečnimi rezultati
Petkov posel z več kot pe-
ino delnic celjskega Etola
fc v javnosti zopet sprožil
igibanja o tem, ali se na
ffevzem podjetja ob pomo-
li Nacionalne finančne
Iružbe res pripravljajo v
Sanjski Savi. Predsednik
iprave Etola Ivan Ferme je
'ponedeljek zanikal govo-
rce o morebitnem sovraž-
"em prevzemu in povedal,
la je delnice za nekaj manj
^ot dve milijardi tolarjev
^Upila Nova Ljubljanska
^anka.
Delnice sta prodali odškod-
%ka in kapitalska družba,
^ova Ljubljanska banka pa
^ z nakupom postala največja
''osamična lastnica Etola. Sle-
JjiNFD 1 s 15 odstotki vseh
^Inic, Abanka z 12,5 odstot-
^ (delnice je pred dobrim
Jesecem kupila od pida
'^FD), NFD 2 s skoraj dese-
'"ni odstotki in Etol s sed-
"^mi celotne izdaje.
V obeh paradržavnih druž-
"^h so prodajo Etolovih del-
^^ pojasnili z novo dolgo-
naložbeno politiko, v
"'^viru katere se postopoma
umikajo iz podjetij, v sektor-
ju investicijskega Ijančništva
Nove Ljubljanske banke pa
so odgovorili, da so se nakup
odločili zato, »ker ocenjuje-
jo, da podjetje posluje dobro
in ustreza njihovim investi-
cijskim kriterijem za port-
feljsko naložbo«.
Etol res sodi med podjet-
ja, ki poslujejo zelo solidno.
kar med drugim dokazujejo
tudi letošnji rezultati. Pod-
jetje je v prvih devetih mese-
cih ustvarilo za 3 milijarde
700 milijonov tolarjev pri-
hodkov od prodaje, kar je 9
odstotkov več kot v enakem
lanskem obdobju in 3 odstot-
ke več kot so načrtovali. Za
toliko je bil od lanskega viš-
ji tudi čisti dobiček, ki je zna-
šal 370 milijonov tolarjev. Če-
prav v Etolu vse bolj čutijo
posledice recesije, bodo po
besedah predsednika uprave
Ivana Fermeta dosegli letoš-
nji gospodarski načrt, ki pred-
videva blizu 4,9 milijarde to-
larjev prihodka in okrog pol
milijarde tolarjev čistega do-
bička.
Glede na pričakovano kri-
zo pa v podjetju niso najbolj
zadovoljni z dosedanjimi re-
zultati. Prepričani so, da so
doslej premalo izkoristili
prodajne možnosti na vzhod-
nih in jugovzhodnih trgih
Evrope, svojo prisotnost pa
morajo okrepiti tudi v drža-
vah Evropske unije. S še več-
jo marketinško dejavnostjo
in z internacionalizacijo po-
slovanja želijo na vseh trgih
povečati za zdaj še majhen
tržni delež. Ivan Ferme pra-
vi, da bodo strategijo proda-
je na tujem že za prihodnje
leto zastavili bolj smelo, v pe-
tih do sedmih letih pa naj bi,
zlasti na račun povečanega iz-
voza, prihodke podjetja pod-
vojili.
Da bi povečali konkurenč-
no sposobnost, so svoja
predstavništva v tujini za-
čeli preoblikovati v meša-
na podjetja. Preobrazbo je
že doživelo predstavništvo
na Poljskem, v kratkem bo-
do mešana podjetja ustano-
vili še na Madžarskem ter v
Ukrajini in Rusiji. Priprav-
ljajo se tudi na gradnjo
obrata v Srbiji, kamor na-
meravajo preseliti tisti del
proizvodnje, ki temelji na
predelavi sadja. Podjetje v
Srbiji naj bi zaživelo prihod-
nje leto, postalo pa naj bi
nekakšen Etolov balkanski
center, iz katerega bodo ob-
vladovali tudi sosednje dr-
žave, zlasti Romunijo in
Bolgarijo.
JANJA INTIHAR
Predsednik uprave Etola Ivan
Ferme napoveduje podvojitev
prihodkov podjetja v naslednjih
petih ali sedmih letih.
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
Vrednostni papiiji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
št. 46-15. november 2001
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Bodo v Zarji
ifinalu kuhali
v novi
ifuhinji?
Centralna kuhinja vrt-
ca Zarja v Zagajškovi ulici
v Celju je potrebna teme-
ljite prenove. Ta naj bi ve-
ljala najmanj 20 milijonov
tolarjev. Toliko denarja v
ta namen za prihodnje
proračunsko leto predvi-
deva tudi občinski prora-
čun, ki ga bodo svetniki
v prvi obravnavi spreje-
mali danes, v četrtek.
Vrtec Zarja je septembra
letos obiskala zdravstvena
inšpektorica in ugotovila,
da kuhinja ne ustreza več
sanitarno-tehničnim pogo-
jem trenutno veljavne za-
konodaje. Izdala je odloč-
bo, po kateri jo je potreb-
no obnoviti do septembra
prihodnje leto.
Ravnateljica vrtca Mari-
ja Grešak pravi, da se te-
žav s kuhinjo zavedajo že
vsaj pet let, zato so to na-
ložbo vsako leto uvrstili v
letni načrt, a do prenove ni-
koli ni prišlo. Sedaj je že v
izdelavi tehnološki načrt sa-
nacije, je dodala in pojasni-
la, da bo potrebno obnovi-
ti keramiko, opraviti vrsto
del na vodovodni in elek-
trični napeljavi ter urediti
kanalizacijo. Po besedah
Grešakove je zdravstvena
inšpektorica ob inšpek-
cijskem ogledu poudarila,
da gre zahvala za še vedno
neoporečne vzorce hrane iz
njihove kuhinje izjemni dis-
ciphni zaposlenih.
NGL
Jančar icupil
Žeiezninarja
Znamenito celjsko trgovino čakajo temeljite spremembe
- Kupnina poslovna skrivnost
Po skoraj dvesto letih bo
Celje izgubilo svojo najsta-
rejšo trgovino. Kot je že ne-
kaj časa znano, bo Merkur
1. februarja zaprl znameni-
tega Žeiezninarja, objekt,
kjer je trgovina, pa je v za-
četku tega tedna že dobil no-
vega lastnika - podjetje za
posredovanje z nepremični-
nami Intent, ki je v lasti
Aleksandra Jančarja.
Za nakup trgovine oziro-
ma celotne zgradbe, v kateri
so na 1.600 kvadratnih me-
trih še štiri pisarne in ureje-
ni kletni prostori, kjer je bi-
la včasih gostilna Madruga-
da, se je potegovalo pet kan-
didatov. Kot je povedal Šte-
fan Gerkeš, član uprave Ko-
vinotehne, so se za Jančarja
odločili predvsem zato, ker
je bila njegova ponudba ob-
čutno višja od ostalih. Za ko-
liko so prodali zgradbo s staro
Rakuschevo trgovino, ki jo
odlikujeta bogata zunanja in
notranja arhitektura, pa ni
želel razkriti.
O številkah in o načrtih je
za zdaj skrivnosten tudi Alek-
sander Jančar. Povedal je le,
da se bo prenove celotne
zgradbe lotil skrbno in pre-
mišljeno in da bo pri tem
spoštoval vsa navodila stro-
kovnjakov zavoda za varova-
nje naravne in kulturne de-
diščine. Hiša na Stanetovi je
namreč kulturni spomenik,
veliko vrednost pa ima tudi
oprema v trgovini, saj je še
iz Rakuschevih časov. Jančar
je tudi povedal, da bo kot po-
srednik z nepremičninami
objekt, oziroma njegove po-
samezne dele, prej ali slej
prodal naprej. Zato »že išče
dobre gospodarje«, povezal
pa se je tudi z nekim tujem
podjetjem, ki želi del Žeiez-
ninarja urediti za svojo trgo-
vino.
JANJA INTIHAR
Kljub prodaji bo Železni-
nar odprt še do 1. februar-
ja. Petnajst zaposlenih bo-
do razporedili v ostale Mer-
kurjeve centre. Merkur bo
1. decembra zaprl tudi trgo-
vini Galeb in Mavrica, ki
sta prav tako v mestnem sre-
dišču, od 1. aprila prihod-
njega leta pa ne bo več pro-
dajalne Kovinar na Mari-
borski cesti.
Razburjenje se je poleglo
Na dan, ki so ga branjev-
ci in branjevke s celjske trž-
nice postavili kot rok za od-
govor na njihovo peticijo -
nanašala se je na predvide-
no novo prometno ureditev
na tržnici - so se predstav-
niki Mestne občine Celje se-
stali z njimi. Dogovor pri
celjskem podžupanu Mar-
ku Zidanšku se je končal
tako, da se je razburjenje
na celjski tržnici poleglo.
Spornih 20 minut, name-
njenih za razkladanje pro-
dajnega blaga na tržnici, ki
naj bi bilo prekratkih, so po
dogovoru podaljšali na pol
ure. Prodajalci s tržnice pa
bodo lahko z avtomobili do
nje pripeljali dvakrat dnev-
no. Za daljinske upravljal-
ce bodo sicer morali odšte-
ti 6.500 tolarjev, vendar bo
to kavcija, upravljalec pa bo
ostal v lasti Mestne občine
Celje.
Mesečna uvoznina na trž-
nico je doslej znašala 1.500
tolarjev, nato pa so branjev-
ke in branjevci morali is-
kati parkirna mesta izven
tržnice in zanje tudi plača-
ti. Za mesečno dovolilnico
za parkiranje v drugi coni
so morali doslej odšteti po
veljavnem ceniku 6.000 to-
larjev. Po novem naj bi jih
mesečna uvoznina na tržni-
co in parkiranje v drugi co-
ni skupno veljala 4.000 to-
larjev.
Tako podžupan Zidanšek
kot predstavniki prodajalcev
s tržnice so bili z izidom po-
govorov zadovoljni. Zato tu-
di napovedane protestne
cestne zapore ne bo.
NGL
Lasje navdušili
Prvi slovenski sejem fri-
zerstva in kozmetike, ki je
bil 10. in 11. novembra na
celjskem sejmišču, si je og-
ledalo 5.000 obiskovalcev.
Organizatorji so s takšnim
odzivom zadovoljni, zato
že napovedujejo, da bodo
prihodnje leto sejem vsebin-
sko še razširili.
Sejma Lepota las 2001, ki
sta ga pripravili družbi Celj-
ski sejem in Hair Promotion,
se je udeležilo 29 razstavljav-
cev, preko njih pa so se v Ce-
lju predstavili tudi vsi po-
membnejši proizvajalci lasne
kozmetike iz vsega sveta. Po-
nudbo na 4.000 kvadratnih
metrih je obogatilo še osem
predstav frizerstva v živo, ki
so jih izvajali znani sloven-
ski frizerji ter obisk dveh zna-
menitih frizerskih hiš iz tu-
jine. Med obiskovalci je bi-
lo kar 1.400 dijakov vseh še-
stih strokovnih frizerskih šol
iz Slovenije in po ocenah or-
ganizatorjev tudi več kot po-
lovica vse frizerske stroke pri
nas.
Sejem je podprla tudi Obrt-
na zbornica Slovenije, kjer'
ugotavljajo, da si frizerska
stroka vsekakor zasluži pri-
reditev te vrste, še zlasti zara-
di njene izobraževalne vloge.
JI
Foto: SHERPA
Novi trendi frizerske hiše Tony&Guy, ki so jih predstavili zadnji dan sejma.
Znanost na dlani
o raznih specializiranih
portalih sem v tej rubriki že
pisal, tudi o straneh, ki so
posvečene izključno znans-
tvenim temam, če me pa spo-
min ne vara, še nismo pred-
stavili iskalnika, ki bi po-
krival izključno znastvene
teme. Zato se bomo tokrat
ustavili pri iskalniku Sci-
Seek (http://www.sci-
seek.com/).
Gre za zelo zmogljivo sple-
tišče, ki v svoji bazi podat-
kov skriva veliko vpisov, ki
so tako ali drugače povezani
z znanostjo. Pravzaprav je to
portal, saj gre tako za ime-
nik, kot za iskalnik. Vpisi so
razdeljeni po kategorijah:
agronomija, živah, biologi-
ja, geologija in geodezija,
zdravje, družbene vede, al-
ternativne znanosti, astrono-
mija, kemija, okoljevarstvene
znanosti, matematika, tehno-
logija in pa znanstveni resursi,
oz. reference. Slednje je še
posebej zanimivo, saj prina-
ša vpise spletnih strani, ki po-
nujajo ogromno število infor-
macij.
Vsekakor gre za stran, ki
jo priporočam, kadar boste
iskali kaj relevantnega iz sveta
znanosti. Sam sem bil prav
prijetno presenečen, ko sem
iskal podatke o nanotehno-
logiji. V tej podkategoriji sem
našel kar osemindvajset splet-
nih strani, ki se tako ali dru-
gače ukvarjajo s to vejo zna-
nosti. In ker je SciSeek tudi
imenik, so ti vpisi pazljivo
izbrani.
Sicer pa SciSeek poleg na-
štetega ponuja tudi nekaj dru.
gih dobrot. Recimo pretvor-
nike raznih fizikalnih enot,
oziroma veličin. Saj veste, hi-
trost, pospešek, kapaciteta,
moč, svetilnost, pritisk, sila
in kar je še tega. Se vam je že
kdaj zgodilo, da ste dobili
kakšen podatek v funtih na
kvadratni čevelj?
Poleg tega je na voljo še fo-
rum z glavnimi kategorijami,
ki so povzete po kategoriji
samega imenika. Tu je še tr-
govina, kjer lahko kupite ma-
jice in lončke za kavo z lo-
gotipom SciSeek, naključno
izbrano povezavo za avantui
riste, najbolj priljubljene vpin
se in podobne stvari, kot jih
lahko najdete na vseh malce
boljših imenikih.
Omenil bi le še to, da je is-
kanje po ključnih besedah do-
kaj zanesljivo in da sem uspel
takoj najti tisto, kar me je za-
nimalo. Če vas bo vse skupaj
dovolj pritegnilo in ste tudi si-
cer nagnjeni k raziskovanju in
znanstvenim aktivnostim, vas
bo najbrž prijetno presenetila
še možnost brezplačne elek-
tronske pošte. Skratka, mesto,
ki ga priporočam vsem, ki ra-
bite zanesljive odgovore na
vprašanje, kje najti znanost m
svetovnem spletu.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Lokalne akcijske
skupine v Celju
Urad Vlade RS za droge
v sodelovanju z lokalno ak-
cijsko skupino (LAS) Celje
pripravlja 4. konferenco
LAS, ki bo v ponedeljek, 19.
novembra, s pričetkom ob
9. uri v Narodnem domu v
Celju.
Iz leta v leto se povečuje
število novo nastalih lokal-
nih akcijskih skupin kot pos-
vetovalnih organov županov
in županj, katerih skupni na-
men je prepoznavati prob-
lematiko na območju posa-
mezne občine, informirati
javnost o stanju glede drog
na lokalnem nivoju, uspo-
sabljati kadre za delo na po-
dročju odvisnosti in preven-
tive ter pospeševati in uskla-
jevati razvoj različnih pre-
ventivnih projektov.
S spoznanjem, da je tre-
nutno nemogoče izriniti
droge iz družbe, da njiho-
va uporaba in zloraba pov-
zroča vrsto težav tudi na lo-
kalni ravni in s ciljem, da
se pospeši razvoj organizi'
ranega reševanja drog na lO'
kalnem nivoju, so na kon-
ferenco povabili župane in
županje ter strokovne delav-
ce družbenih dejavnosti ob-
čin, člane LAS ter vse dru-
ge, ki želijo s svojim zna-
njem in pripravljenostjo
prispevati k nastajanju al'
utrjevanju že delujočih lO'
kalnih akcijskih skupin.
MBP
Št. 46-15. november 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Celje že dobiira
iraznično podobo
lestna občina Celje je ta
pričela z božično no-
htno krasitvijo mesta,
je bila lanskoletna
asitev med Celjani do-
sprejeta, so se odločili,
letos ostane enaka, le da
ie razkošnejša,
testo bo okrašeno prib-
10	tako kot lani, še moč-
ebodo okrasili le Gospo-
I ulico in most čez Savi-
V Ulici 14. divizije. Le-
pa so se odločili, da iz-
no okrasijo tudi druge
stne četrti in krajevne
ipnosti. Tako bodo v No-
•asi še bolj bogato osvet-
ulico mesta Greven-
ich, v Dečkovem naselju
nočje okoli samopostrež-
irgovine in krajevne skup-
iti, Dečkovo cesto od kri-
!a z Mariborsko cesto do
žišča z Vrunčevo ulico.
11	Mariborska cesta bo
:ašena že od uvoza na av-
esto do križišča z Dečko-
alico. Olepšali bo tudi kri-
ie pri nekdanjem Topru,
bodo tudi Ljubečno in Tr-
fflje. Zelo lepo okrasitev
fdvidevajo na Hudinji, pri
nopostrežni trgovini v Uli-
rankolovskih žrtev.
'i okrasitev bo občina le-
namenila slabih devet mi-
nov tolarjev, razsvetljava
enobarvna, večino vsega
ietega pa naj bi dokonča-
li do prve adventne nedelje.
Pričakovati je, da bodo to-
krat vzgledu Mestne občine
Celje slediU tudi gostinci in
trgovci in okusno okrasili še
pročelja svojih lokalov.
NGL
Foto: GD
Mikaven
zemeljski
plin
Celjsko javno podjetje
Energetika je v sodelova-
nju z mariborskim podjet-
jem za tržne raziskave
Spem pripravilo raziskavo
o razširjenosti plinskega
omrežja v Celju in stopnji
zadovoljstva uporabnikov
z njim. Zanimalo jih je tu-
di, koliko ljudi razmišlja o
prehodu na uporabo ze-
meljskega plina.
Ugotovili so, da so se ljud-
je za uporabo zemeljskega
plina odločili iz praktičnih
razlogov, zaradi zanesljivo-
sti oskrbe, nižjih stroškov ter
ekološke osveščenosti. Plin-
sko napeljavo pa so v glav-
nem financirali iz lastnih pri-
hrankov. Tretjina anketiranih
Celjanov je izrazila prepri-
čanje, da so obstoječi viri
energije, torej olje in tekoči
naftni plin dragi, skoraj tri
četrtine jih zato razmišlja o
uporabi zemeljskega plina,
a jih pri odločitvi ovira zgolj
dejstvo, da se jim zdi nalož-
ba predraga. Raziskava je tudi
pokazala, da ljudje sicer ve-
do za možnost najetja kre-
dita iz Ekološko razvojnega
sklada RS in Mestne občine
Celje, vendar se jim zdi neu-
godno v ta namen najeti kre-
dit. Motijo pa jih tudi admi-
nistrativni postopki pri pri-
dobivanju sredstev na ome-
njeni način.	NGL
Prebujena kavarna Evropa
[večer v kavarni Evropa
laslov večerov, ki jih bo-
ihotel Evropa in podjet-
'it media pričela prihod-
četrtek, pripravljali pa
bodo enkrat mesečno.
5eri naj bi bili namenje-
predvsem srednji in sta-
K generaciji meščanov in
iŠčank, ki zase ne najde
hžabnih večerov v Celju,
fe prvem večeru, v četrtek,
'novembra, ob 19. uri, bo-
igostje: častni meščan Lud-
kRebeušek, atletinja Na-
bUrbančič, z glasbo pa bo
fer popestril Edvard Gor-
i. Moderator prvega veče-
ra bo mag. Branko Goropev-
šek, avtor knjige Stoletje v Ce-
lju. Na to temo bo tudi vse-
binsko ubran prvi večer.
Večeri bodo enkrat meseč-
no, glede na tematiko pa bo-
do zasnovani po ciklih. V pr-
vih štirih mesecih bodo go-
stili predvsem Celjane, ki so
uspeli izven Celja. Drugi ci-
kel bo na temo šansonov, tret-
ji na temo s Celjem pobrate-
nih mest. Za prvi večer bo
vstop prost, za vse ostale pa
bo simbolična vstopnina, pra-
vijo organizatorji.
Za prireditve Zvečer v ka-
varni Evropa so se v Fit me-
diji odločili na pobudo di-
rektorja hotela Evropa Mi-
ra Verdnika. Ta si je na-
mreč želel oživiti kavarniš-
ko vzdušje v hotelu, ki bo
čez dve leti praznoval sto-
letnico in sodi med najsta-
rejše v Sloveniji. »Priredi-
tve, ki jih bomo pripravlja-
h, bodo drugačne od tistih,
ki jih Celje že ponuja. To
bodo zanimivi kulturni do-
godki, s tematsko poanto.
Rdeča nit bodo voditelji teh
večerov. Ti bodo Celjani, tu-
di tisti, ki ne živijo več v
Celju. Vse večere bomo po-
vezali z glasbo in uporabili
video animacijo, kjer bo to
mogoče. Hočemo biri dru-
gačni,« pravi direktor Fit
medie Jože Volfand, ki je
pred desetimi leti v hotelu
Evropa že uspešno priprav-
ljal Celjske večere. Gostje
le-teh so bili pretežno po-
membni politiki.
Kavarna hotela Evropa bo
lahko na prireditve sprejela
po 90 obiskovalcev. Že ne-
kaj časa je vsak dan odprta
do 23. ure. Zato je vsaj tam
mogoče sesti na klepet po og-
ledu kino ali gledališke pred-
stave.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Galerija Keleia do konca meseca
tiradna otvoritev Galeri-
Keleia bo konec meseca,
*oritev prve razstave pa^
''ruarja prihodnje leto. Na
Jed bodo postavili umet-
^ka dela, ki so v okviru
®dnarodnih slikarskih
•evov v Piranu, v organi-
''^iji Ustanove Keleia, na-
letos,
so se dogovorili pred-
^^'niki Ustanove Keleia s
''iskim občinskim vods-
minuli teden. Določih
'^udi osnutek pogodbe, ki
t^odo podpisali ta teden.
Nodbi je zapisano, da last-
galerijskih prostorov os-
Mestna občina Celje, Us-
"jova Keleia pa je najemnik,
najemnino letno porav-
z umetniškimi deli.
Vrednost teh bo ocenil stro-
kovnjak, s katerim bosta mo-
rali soglašati obe pogodbeni
stranki. Najemno pogodbo
bodo podpisali za eno leto,
z možnostjo podaljšanja le-
te.
Celjski župan Bojan Šrot
je hkrati predlagal, da Usta-
nova Keleia preseli sedež v
Celje, čemur direktor Mat-
jaž Gruden in eden od usta-
noviteljev Franci Pusar nista
nasprotovala. Župan je pred-
stavnikom Ustanove Keleia
obljubil tudi, da se bo obči-
na angažirala pri iskanju pri-
mernih prostorov za hram-
bo vseh umetniških del, ki
so v lasti Keleie.
NGL
VPRAŠAJTE
SVOJEGA ŽUPANA
Pišite nam, s kakšnimi težavami se ubadate v svojem
okolju in zanje menite, da bi vam jih lahko pomagal
rešiti vaš župan. Zastavili mu bomo vaše vprašanje in v
eni od naslednjih številk vam bo odgovoril. Vaša vpra-
šanja sprejemamo na naslov: Novi tednik, Prešernova
19, 3000 Celje ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Lahko nas tudi pokličete: 4225-100.
Plinskega
priključka še
ne bo
Stanko Bratina iz Celja
sprašuje, ali bivajo v Celju
prvorazredni in drugorazred-
ni občani. Vprašanje uteme-
ljuje takole: Energetika Ce-
lje je 18. avgusta letos posla-
la ponudbo za plinski priklju-
ček v akciji plinifikacije na
Zgornji Hudinji. Tam so pri-
kazani stroški in pogoji vpla-
čila, ki določajo, da je po-
trebno vplačati tri četrtine
avansa ter celotni prispevek
za soglasje, ki znaša 11.524
tolarjev. 4. septembra so na-
kazali avans v znesku 60 ti-
soč tolarjev in prispevek za
soglasje, skupno v višini
71.524 tolarjev kot pogoj za
začetek izvajanja del. 15. ok-
tobra so od Energetike pre-
jeli dobropis o vračilu avan-
sa v znesku 60 tisoč tolarjev
in brez pojasnila. Bralec pi-
še, da je pisno zaprosil Ener-
getiko za pojasnilo, a do da-
nes še ni prejel odgovora.
Bojan Šrot, župan MOC
odgovarja: »Na mnoga vpra-
šanja lahko odgovorim sam,
vaše vprašanje pa je bilo ta-
ko specifično, da sem za po-
moč prosil direktorja javne-
ga podjetja Energetika gos-
poda Aleksandra Mirta, ki mi
je posredoval naslednji od-
govor: v sklopu izgradnje pli-
novodnega omrežja v letu
2001 in izdaje ponudb za iz-
delavo plinskih priključkov
na območju Zgornje Hudinje
je zaradi uvajanja nove infor-
macijske tehnologije prišlo
do napak v delovnem proce-
su. Slednja se odraža v tem,
da je bila ponudba izdelana
in poslana tudi gospodu Slav-
ku Bratini. Gospod Bratina
stanuje izven območja iz-
gradnje plinovodnega omrež-
ja v letu 2001, kjer v tej fazi
ni realnih možnosti za izde-
lavo plinovodnega priključ-
ka. Na osnovi te ugotovitve
smo po opravljenem telefon-
skem razgovoru z gospodom
Bratino 15. oktobra sestavi-
li in poslali dobropis za na-
kazani avans s pripisom, da
se za način vračila celotnega
zneska dogovori v službi sal-
dakontov podjetja. Na dopis
gospoda Bratine z dne 17. ok-
tobra smo odgovorili 26. ok-
tobra in razložili vzroke, ki
so privedli do neljubega za-
pleta, se mu iskreno opravi-
čili in ga prosili za razume-
vanje. V odgovoru smo ga po-
novno pozvali, da se za na-
čin vračila celotnega zneska
dogovori v službi saldakon-
tov podjetja.«
Bojan Šrot
Z odlokom nad
vodenje na črno
Celjska Lokalna turistič-
na organizacija (LTO) pred-
laga celjskemu mestnemu
svetu, da sprejme odlok o
lokalnem turističnem vode-
nju na območju Mestne ob-
čine Celje.
Odlok predvideva, da naj
bi bilo potrebno v prihodnje
vse naročene turistične oglede
najaviti pri Lokalni turistič-
ni organizaciji Celje, ta pa bi
poskrbela za lokalnega turi-
stičnega vodnika. Ta naziv bo-
do lahko pridobili samo ti-
sti, ki bodo opravili strokovni
preizkus znanja iz programa
strokovne usposobljenosti, ki
ga določita LTO Celje in Druš-
tvo turističnih vodnikov.
Kar 150 tisoč tolarjev kaz-
ni predvideva odlok za tisto
pravno osebo, ki bo po spre-
jetju odloka turistično vode-
nje zaupal osebi, ki ni lokalni
turistični vodnik. 50 tisoč to-
larjev kazni pa za tistega, ki
bo izvajal naročen ogled brez
licence. Nadzor nad izvaja-
njem odloka naj bi predvido-
ma opravljala mestna straža.
Trenutno v Celju področje
turističnega vodenja ne ureja
noben predpis. S sprejemom
odloka pa želi imeti LTO pre-
gled nad turističnimi vodenji,
zagotoviti želi strokovno us-
posobljenost vodnikov ter
zbrati informacije o številu vo-
denj. Odlok bo hkrati prvi v
Sloveniji ponujal možnost pri-
dobitve naziva mladi turistič-
ni vodnik, ki bo mladim omo-
gočal, da spoznajo turistično
dejavnost.
NGL
Rotarijci za Sonček
Celjski Rotary klub je svojim varovancem, članom Druš-
tva za cerebralno paralizo centra Sonček, letos podarili za
dva in pol milijona tolarjev pomoči. Tako so jim pomagali
urediti še dve bivalni enoti za obolele s cerebralno paralizo
v Štorah. V soboto pa so jim izročili še ček za milijon tolar-
jev. Denar so rotarijci zbrali z donacijami, lastnimi pris-
pevki ter na sobotnem plesu.	NGL
Št. 46-15. november 2001
14
NASI KRAJI IN LJUDJE	14
Žalčani na
izredni seji
Za danes, torej četrtek po-
poldne, je svetniška skupi-
na LDS sklicala izredno sejo
članov občinskega sveta
Občine Žalec, ki naj bi
obravnavali problematiko
v Mestni skupnosti Žalec.
V žalski mestni skupnosti
niso poslovali povsem v skla-
du z zakonskimi določili, ker
za nekatere račune niso od-
vajali davka na dodano vred-
nost in drugih predpisanih
dajatev. Zato je v oktobru
davčni inšpektor opravil pre-
gled poslovanja in mestni
skupnosti naložil poplačilo
približno dveh milijonov to-
larjev, kolikor so znašala vsa
neplačila in obresti. Dolg so
v Žalcu poravnali sredi ok-
tobra. Takrat so odstopili tudi
vsi člani sveta mestne skup-
nosti, vključno s predsedni-
kom Janezom Megličem, žal-
ski župan Lojze Posedel pa
je imenoval odbor, ki bo
opravljal tekoče zadeve do iz-
volitve novih članov v svetu
Mestne skupnosti Žalec.
Vendar je svetniška skupi-
na LDS znotraj žalskega ob-
činskega sveta zahtevala sklic
izredne seje, na kateri bi po-
drobneje spregovorili o
problematiki Mestne skupno-
sti Žalec. Župan Posedel je
minuli petek njihovo zahte-
vo zavrnil, češ da bo redna
seja sveta, na katero je uvrš-
čena tudi zahtevana točka, na
vrsti 29. novembra in da za-
to izredne seje ne bo sklical.
Po statutu lahko svetniki LDS
sami skličejo izredno sejo ob-
činskega sveta Občine Žalec,
kar so tudi storili za današ-
nje popoldne. Zanimivo je,
da so poročilo občinskega
nadzornega odbora, v kate-
rem so bile navedene tudi ne-
pravilnosti pri poslovanju
mestne skupnosti, na okto-
brski seji žalskega občinskega
sveta svetniki sprejeli brez
razprave.
US
Spomini na vojno
V Občinski matični knjižnici v Žalcu so pred številnim občinstvom predstavili knji-
go nekdanjega generalpolkovnika JLA Konrada Kolška z naslovom Spomini na zače-
tek oboroženega spopada v Jugoslaviji 1991.
Knjiga je sestavljena iz dnevniških zapiskov, ki so nastali med 27. junijem in 1. julijem
1991, ko je bil Kolšek, zaradi domnevne omahljivosti, kot so mu očitali odgovornejši v
Beogradu, odstavljen z dolžnosti poveljnika 5. vojaškega območja. Tragičnost njegove
usode ni le v tem, da je že 10 let ločen od družine, zanj je veliko huje to, da je vse življenje
rasel in zorel v vojaka z vrednotami, ki to v hipu niso bile več.	T. TAVČAR
iUiuzejsica
transverzaia
Velenjski muzej premo-
govništva se je s še sedmi-
mi obmejnimi podzemnimi
muzeji iz Slovenije, Avstrije
in Italije povezal v tako ime-
novano transverzalo, ta pa
deluje v okviru programa
Phare za prekomejno sode-
lovanje.
V transverzali sodelujejo še
muzeji v Mežici in Idriji, av-
strijski muzeji iz Bad Blei-
burga, Obirja in Huttenber-
ga in italijanski muzej iz Pre-
dila. Gre za muzeje, ki so ta-
ko ali drugače povezani s pri-
kazi opuščene rudarske de-
javnosti, sedež novonastale
skupnosti pa je v Velenju. Mu-
zeji so že izdelali skupen
prospekt, skupno so se pred-
stavili tudi na nedavnem sej-
mu v Celovcu, med seboj so
se spletno povezali, pripra-
vili so že tudi strokovno sre-
čanje muzejskih delavcev. Za
obiskovalce teh muzejev pa
je najbolj otipljiv dokaz do-
brega sodelovanja skupna
vstopnica, na kateri je ozna-
čenih vseh sedem muzejev.
Obiskovalci morajo na njej
zbrati vsaj štiri žige sodelu-
jočih muzejev, tako oprem-
ljeno vstopnico poslati v Ve-
lenje, s tem pa že sodelujejo
v žrebanju nagrad, ki jih bo-
do podeljevali 4. decembra
na dan zaščitnice rudarjev, sv.
Barbare. Letos bodo podeli-
li 30 nagrad.
V velenjskem muzeju pre-
mogovništva se veselijo no-
vih oblik sodelovanja, še bolj
pa jih veseli, da obisk muze-
ja stalno raste. Letos si ga je
ogledalo že preko 23 tisoč
ljudi, skoraj 1500 je bilo med
njimi tujcev.
BS
Harmonikarji med svetovno elite
Harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga vodi Andreja
šek, niza uspehe.
Potem, ko so na mednarodnem tekmovanju harmonikarskih orkestrov v Pulju osvj
zlato plaketo, so nastopili na največjem svetovnem harmonikarskem tekmovanju v Gasi
fidardu v Italiji. Tekmovalni program je ocenjevala 5 članska mednarodna žirija, ki
mlademu žalskemu orkestru prisodila tretje mesto in s tem tudi denarno nagrado. V^
tekmovalcem, posebej še umetniški vodji Andreji Turnšek, veljajo iskrene čestitke, ii
s svojim trdim delom tako kvalitetno zastopali Glasbeno šolo Rista Savina Žalec. i
T. TAVQ
Harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec je nastopil v cerkvi Castelfidardu.
Obnovljeni kapeli
Na zahvalno nedeljo sta bili v Petrovčah in Ojstriški vasi slovesnosti ob blagoslovi
kapel. V Petrovčah so v celoti obnovili župnijsko - Kudrovo kapelo. Obnovili so tudi ki
kipe in okolico. Lastnica kapele, Bernarda Štefanec, je kapelo z zemljiščem podarila
trovški župniji. Ponovno blagoslovitev je opravil župnik Ivan Arzenšek ob asistenci reki
ja petrovške bazilike Petra Manesa Zdolška (na sliki). Druga slovesnost pa je bila v Ojsti
ki vasi, v občini Tabor, kjer so pod strokovnim vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo
Celja obnovili vaško kapelo. Ponovni blagoslov je opravil diakon Dani Jesenik, novon
šnik iz Ojstriške vasi, ob pomoči domačega župnika Poldeta Selčana.	T. TAVČi
Praznile v
Vrbju
V	Vrbju, v žalski ob
ni, so se minule dni ^
stile številne prireditve
letošnjem krajevnem pr^
niku.
V	dvorani Doma krajan
so pripravili razstavo rof"
del (na sliki) vrbenskih
kojencev, ki jih vodi
Selišnik. V praznovanje
vključilo tudi domače g^-
sko društvo s prikazom i
silske tehnike, na zboru
predsednik sveta KS Vrbj^'
že Meh krajane seznanil
lom in načrti. Na ustai^"
nem zboru turističnega ^^
tva so sprejeli program ^^
za prvo predsednico pa
lili Majdo Jurač. ..
T. TAV^^
Št. 46-15. november 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Zlate Terme Olimia
Podelitev Delovih listov - Na Celjskem med najboljšimi
furistična porota bralcev
j ;|a je že desetič zapovrst-
I izbrala naj turistični kraj
Sloveniji. Podelila je tri
j Jene in en zlat Delov list,
so ga že četrtič prejele Ter-
e Olimia. Tokrat so prvič
^ igradili tudi najboljše tu-
itične objekte in turistič-
I prireditve, podelitve pa
bomo spominjali tudi po
lih snežinkah, ki so enim
ivzročile nevšečnosti,
Ugim pa kratkotrajno ve-
Ije.
Delova akcija se je pričela
ed desetimi leti, boj za pre-
ižno priznanje je sčasoma
}Stajal vse hujši.. Približno
1.000 glasovalnih listkov
ako leto pomeni po bese-
ih odgovornega urednika De-
Mitje Meršola široko pod-
jro turističnim delavcem in
ihovim prizadevanjem. »Tu-
zem je del nas, del našega
vljenja,« je povedal in pou-
iril, da bi bilo potrebno ob
m spregovoriti tudi o teža-
ih, s katerimi se soočajo ti
aji. Med njimi je izpostavil
asti ukinjanje vlakov, kar po
egovem ne koristi turistič-
ponudbi kraja.
O uspešnosti Atomskih to-
Sc, ki so se pred dvema leto-
la preimenovale v Terme Oli-
ia, pričajo tudi številne dru-
! nagrade. Leta 1990 jim je
iristična zveza Slovenije po-
lila priznanje za uspešno de-
pri razvoju turizma v Slo-
niji, so dobitniki turističnega
igeljna, dvakrat zelenega in
ikrat zlatega Delovega lista,
ed Svetega Fortunata na Du-
iju jim je podelil priznanje
iša kakovosti, bili so najko-
llišče v Sloveniji.
Posebno pohvalo za priza-
?vanja na področju turizma
prejela tudi lokalna skup-
nost. Župan občine Podčetr-
tek Marjan Drofenik je de-
jal, da je vse to v veliki meri
posledica razvojne vizije
vodstva in zaposlenih v Ter-
mah Olimia, kakor tudi vi-
soke motiviranosti vseh, ki
iščejo razvojne niše za ude-
janjanje turistične storitve na
tem območju. »Za občino
Podčetrtek je turizem velika
tovarna, ki daje kruh več sto
zaposlenim. V občini zato
storimo vse, kar je v naših
močeh. Marsikaj še moramo
postoriti, vendar nas na eni
strani omejujejo finance, po
drugi pa tudi miselnost,« je
dejal Drofenik in opozoril na
mačehovski odnos države do
turizma.
Med zadovoljnimi dobit-
niki Delovih nagrad se je za-
dovoljstvo ob prejemu zla-
tega lista prav gotovo najbolj
zrcalilo na obrazu direktor-
ja Term Olimia Zdravka Po-
čivalška. »V Termah Olimia
smo si v začetku nastopa no-
ve delovne ekipe pred dve-
ma letoma zastavili nekaj
vprašanj. Čemu služimo,
kam smo namenjeni, kaj že-
limo doseči, kako želimo, da
nas vidijo in doživljajo naši
gostje, kaj želimo sami? Z od-
govori na ta vprašanja so na-
ši cilji postali jasnejši, bližji
in lažje uresničljivi - tako po-
sameznikom kot podjetju v
celoti,« je pripovedoval.
»Našo ponudbo centra
zdravja in lepote, gostinstva
in animacije bomo v večji me-
ri kot doslej povezali z nara-
vo in tradicijo okolja. Seve-
da našo ponudbo prilagaja-
mo tudi tistim, ki si želijo
nekoliko več adrenalina, za-
to smo za njih v letošnjem
letu odprli prvi del termal-
nega parka Aqualune z de-
vetimi vodnimi atrakcijami
in 2.000 kvadratnimi metri
novih vodnih površin. Vsa-
ko leto bomo dodali novo
vodno atrakcijo, obogatili
animacijski program in tako
našim gostom ponudili čim-
več možnosti za zabavo, gi-
banje in kulturne užitke,« je
zaključil Počivalšek.
. BOJANA JANČIČ
Foto: JURE ERŽEN
Med naj turističnimi ob-
jekti si je drugo mesto pri-
služila Žička kartuzija,
med turističnimi prireditva-
mi pa Pivo in cvetje v Laš-
kem. Na prvo mesto med ze-
lenimi Delovimi listi je tu-
ristična porota postavila Ter-
me Zreče - Rogla, ki so si
po nesrečnem požaru že v
celoti opomogle in za to pre-
jele še dodatne čestitke.
Direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek (desno) je bil vesel najvišjega priznanja iz rok odgovornega
urednika Dela Mitje Meršola.
V znamenju satire
v Jakopičevi galeriji v
jubl jani so pretekli teden po-
lovili junijsko multimedial-
10 sklepno prireditev Aritas
OOl, ki je bila v Šmarju pri
elšah. Na njej so se predsta-
ili številni slovensW likov-
|i in besedni ustvarjalci sa-
ire, ki so cenjeni tudi daleč
Teko naših meja.
Poudarek je bil na likovni
'fedstavitvi, svoj delež pa so
■ razstavam likovnih del
'rispevali tudi slovenski os-
'ovnošolci. Kot častni gost
rtenala se je prireditve v
•iubljani udeležil tudi Janez
Lenart in občinstvo navdu-
ši s svojimi deli. Seveda ni
lanjkal tudi avtor in pionir
^a trienala, akademski sli-
kar Stane Jagodič.
Razstava je bila po mne-
'iu organizatorjev precej od-
•^evna, ne toliko medijsko
jot pri obiskovalcih. Prire-
ditev je popestril Adam Bic-
s cimbalami, obiskoval-
^ pa so lahko ob zaključku
Joskusili tudi nekaj jesenskih
'obrot iz šmarskih kmečkih
'^hinj in kleti.
2al pa prihodnost festiva-
^ ni ravno najbolj obetajo-
ča. O prihodnjem trienalu
organizatorji še razmišlja-
jo, saj gre za precejšen fi-
nančni zalogaj, ki bi bila za
šmarsko občino prevelik.
Ministrstvo za kulturo v
nasprotju s preteklima pri-
reditvama letos v ta namen
ni prispevalo ničesar... Slo-
venski festival je v primer-
javi s tistimi v tujini nekaj
posebnega, saj zajema tako
besedno kot likovno in glas-
beno satiro. Vendar pa tega
očitno naša država ne zna
ceniti.
B. JANČIČ
Foto: T K.
Obiskovalce Jakopičeve galerije sta v uvodu pozdravila župan Občine Šmarje pri Jelšah in predsednik
pripravljalnega odbora trienala Jože Čakš (levo) In v.d. direktorja Arhitekturnega muzeja Ljubljana dr.
Peter Krečič (desno).
20 let
Kozjanskega
parka
Ob 20-letnici delovanja re-
gijskega Kozjanskega parka
so v Podsredi pripravili trid-
nevni praznični program, ki
bo trajal od četrtka, 22., do
sobote, 24. novembra.
Prvi dan bodo pripravili
Dan odprtih vrat. Obiskoval-
ci si bodo lahko pod strokov-
nim vodstvom ogledali grad
Podsreda, Slovensko - bavar-
sko hišo, Levstikov mlin ter
Javerškovo in Kolarjevo do-
mačijo. V informacijskem
centru v Podsredi bodo pred-
stavili projekt LIFE - Natura
z ohranjanjem suhih travišč
Veternika in Oslice na povr-
šini okoli 500 hektarov. V
projekt, ki je finančno odo-
bren in podprt iz Evropske
skupnosti (prvi obrok priča-
kujejo v teh dneh - op.p.).
bo vključenih okoli 60 kme-
tov. Prvi dan bo tudi sreča-
nje z novinarji, katerim bo-
do predstavili delo in razvoj
Kozjanskega parka, ki se pri-
pravlja na širitev na področ-
je občin Šentjur, Dobje, Laš-
ko, Radeče in Sevnica. V pe-
tek bo ob 17. uri v obnovlje-
nem Informacijskem središ-
ču v Podsredi otvoritev raz-
stave »Narava Kozjanskega
parka« ter ob 18.30 uri na gra-
du Podsreda srečanje župa-
nov občin Kozjanskega par-
ka. Zadnji dan dopoldne bo
v renesančni dvorani gradu
Podsreda akademija »Prvih
dvajset let Kozjanskega par-
ka« s slavnostnim nagovorom
ministra za okolje in prostor,
mag. Janeza Kopača.
T.VRABL
Pesem zvonov
na Svetih Gorah
Javni sklad RS za ljubi-
teljske kulturne dejavnosti
Območna izpostava Šmar-
je pri Jelšah in Kulturno
društvo Bistrica ob Sotli sta
minuli konec tedna pripra-
vila zaključno prireditev ob
koncu četrte poletne šole pri-
trkavanja na Svetih Gorah
v Bistrici ob Sotli. Šole se je
udeležilo okoli 35 večino-
ma mladih pritrkovalcev iz
Obsotelja in Kozjanskega,
ki še vedno gojijo zanima-
nje za ta prastari običaj.
Pritrkavanje je ljudska glas-
bena umetnost, ki so jo ne-
koč poznali na vsem sloven-
skem ozemlju. Je pesem zvo-
nov, ritmično zvonjenje, ki ga
pritrkovalci ustvarjajo z udarci
tako imenovanih kembljev po
zvonu. Pritrkavalo se je ob
večjih cerkvenih praznikih,
žegnanjih, ob birmi, za novo
mašo in podobno.
Ideja o oživljanju te zvrsti
glasbe je vzniknila pred šti-
rimi leti, ko je bila tudi usta-
novljena prva pritrkovalska
šola v Bistrici ob SotU. Na
začudenje organizatorjev se
je prijavilo kar šest skupin,
ki so pričele z vadbo na manj-
ših zvonovih. Šola se je pri-
čela konec avgusta, končala
pa v oktobru. Zaključna pri-
reditev z razstavo fotografij
in nastopom udeležencev po-
letne šole je vsako leto v za-
četku novembra.
Šola dobiva vse večje raz-
sežnosti, saj je zanimanje za
tovrstno ohranjanje tradici-
je po besedah organizatorjev
precejšnje. V prihodnje naj
bi v župnišču v Šempetru ure-
dili tudi nekakšen učni cen-
ter za pritrkovanje, ki ne bi
imel le regijskega značaja.
B. JANČIČ
Foto: T.K.
Letošnjo poletno šolo pritrkovanja so vodili Janez Drašler, Tone
Jurjevčič in Franci Črnelč (na sliki z zaključne prireditve).
Št. 46-15. november 2001
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
O ribah za
oicrogio mizo
Skrb za vodni živelj ostaja ena osrednjih nalog ribičev s
Celjskega
Zveza ribiških družin Ce-
lje je prejšnji teden v Laš-
kem pripravila posvet o
problematiki ribištva na po-
vodju Savinje in Sotle. Za
okroglo mizo, na katero so
povabili vrsto strokovnja-
kov in pristojnih iz mini-
strstev za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano ter oko-
lje in prostor, so se ribiči s
Celjskega odločili zato, ker
so želeli opozoriti na neka-
tere probleme varstva oko-
lja in posegov v vodni pro-
stor.
V središču razprave so bi-
le tudi možnosti ohranjanja
in razvoja ribjega življa ter
gospodarjenje z njim. Za po-
sege v vodni prostor je zelo
pomembno, da so dolgoroč-
no zastavljeni in celovito na-
črtovani, tako da je zagotov-
ljeno sonaravno urejanje vo-
dotoka, v katerem se mora-
jo izboljšati pogoji za obstoj
vodnega življa. Zato se ribi-
či zavzerhajo za aktivno vklju-
čevanje ribiških organizacij
v pripravo prostorskih plan-
skih in izvedbenih aktov. Pre-
pričani so, da morajo biti vsi
konkretni posegi v vodoto-
ke natančno načrtovani, ri-
biči pa pravočasno obvešče-
ni, če je potreben odlov rib.
Kaj storiti ob
poginih rib?
Glede na to, da je v zad-
njem času tudi na Celjskem
prihajalo do poginov rib za-
radi onesnaženosti vodoto-
kov, so ribiči opozarjali, da
je treba v Sloveniji jasneje do-
ločiti pristojnosti vseh insti-
tucij ter konkretno oprede-
liti, kaj je v takšnih prime-
rih dolžne storiti vsaka od
njih.
Med Laščani, denimo, je
še živ spomin na letošnji po-
gin rib v Savinji, ko so poleti
zaradi nizkega vodostaja re-
ke obtičale pri Modriču. Pri-
stojni so si podajali odgovor-
nost za odstranitev rib, oko-
liški stanovalci pa so opozar-
jali na neznosen smrad. Ka-
ko torej v prihodnje ravnati
v primerih, ko bi zaradi one-
snaženosti vodotokov prišlo
do pogina vodnega življa? Ri-
biči s Celjskega menijo, da
je za opredelitev načinov in
pogojev odstranjevanja pri-
stojna Veterinarska inšpekci-
ja, odvoz poginulih rib ter
strokovna analiza mrtvega
življa pa sta nalogi Veterinar-
ske higienske službe. Pri tem
pa bi domače ribiške druži-
ne morale pomagati pri zbi-
ranju poginulih rib, pri če-
mer se morajo držati navo-
dil veterinarske službe.
O vplivu
Savsicih
eieictrarn
Večji posegi v prostor, ka-
kršen je tudi gradnja verige
hidroelektrarn na Savi, ima-
jo posledice za več genera-
cij. Zato, so prepričani ribi-
či, morajo biti dobro premiš-
ljeni, pred začetkom del pa
jih je treba temeljito preve-
riti.
Na posvetu so zato opozar-
jali, da je pred začetkom
gradnje naslednjih hidroelek-
trarn potrebna temeljita ana-
liza vplivov na okolje. V ok-
viru te analize je treba pose-
bej proučiti vplive na vodni
in obvodni življenjski prostor,
pri pripravi strokovne študi-
je pa bi morala sodelovati tudi
Zavod RS za ribištvo in do-
mača ribiška družina.
Ribiči opozarjajo na po-
rast števila ribojedih ptic,
pri čemer na vodnem živ-
Iju povzročajo največ ško-
de kormorani in sive čap-
Ije. Jate kormoranov že
nadzorujejo in jih povsod,
kjer so se pretirano razmno-
žile, redčijo z odstrelom, ri-
biči zdaj predlagajo, da bi
v Sloveniji začeli tudi s po-
stopkom črtanja sive čap-
Ije s seznama zaščitenih ži-
valskih vrst. Hkrati priča-
kujejo, da bo država v ok-
viru letnega proračuna za-
gotovila denar za nakup rib
in sanacijo prizadetih vo-
dotokov.
' Ribiči se zavzemajo, da je
ugotovitve študije treba spo-
štovati pri izdaji dovoljenj,
inšpektorji pa bi morali red-
no nadzorovati vsa dela. V
primeru, da tudi predpisani
ukrepi ne bi zagotovili ohra-
nitve naravnega ravnovesja,
je nujno z ustreznimi odškod-
ninami ali kako drugače za-
gotoviti umetno vzrejo ter vla-
ganje rib. Samo tako bo za-
gotovljena ohranitev ter raz-
voj ribjega življa na celotnem
porečju verige hidroelek-
trarn.
IVANA STAMEJČIČ
Martinove grožnje
s snegom
Lepa nedelja in Martinov
sejem na Aškerčevem trgu
v Laškem sta na martino-
vo, 11. novembra, odpadla.
»Zaradi napovedi slabega
vremena, saj je prireditev re-
snično velik organizacijski
zalogaj za nas,« pojasnju-
je Vlado Marot, predsednik
prireditvenega organizacij-
skega odbora.
Zato pa v Laškem ocenju-
jejo, da so lepo uspele vse os-
tale prireditve, ki so jih pri-
pravili v sklopu 5. martino-
vega. Začeli so jih s pogovo-
rom dr. Jožeta Mačka z Ju-
retom Kraševcem o laških go-
stilnah nekoč v občinski
knjižnici. Dr. Maček je spre-
govoril o slovenskih gostil-
nah nasploh, o šegah in obi-
čajih, ki so jih gojili v posa-
meznih predelih, .o gostin-
skih stavbah in gostilniškem
stanu - Kraševec pa se je osre-
dotočil na gostilne v Laškem
in okolici, kot jih je opisal
kronist Edo Jelovšek. Po po-
govoru je v duhu martinove-
ga sledil družabni večer s pet-
jem in žlahtno kapljico.
V šentjurski občini so več-
ja martinovanja pripravili
na Ponikvi in v Šentvidu pri
Planini, kjer so pokušino
mladega vina in Martino-
vo pojedino pripravili v so-
boto zvečer. Na Ponikvi so
v krajevnem kulturnem do-
mu odprli razstavo o vino-
gradništvu in vinarstvu s
pokušino mošta domačih
vinogradnikov, martino-
vanje pa zaokrožili še z ne-
kaj prireditvami. Med nji-
mi tudi godbo šentjurske-
ga pihalnega orkestra pred
cerkvijo sv. Martina v ne-
deljo dopoldne.
Praznovanje martinovega,
ki sta ga pripravila Turistič-
no društvo in Odbor Zveze
kulturnih društev Laško za et-
no dejavnost Možnar, so na-
daljevali s sobotnim večerom
vinskih pesmi, napitnic in
zdravičk v Kulturnem centru.
V Laškem dvorcu je bila nj
ogled razstava Laško na sta
rih razglednicah, v izložbah
trgovin Izbire Laško pa foto.
grafije o vinogradniški pre.
teklosti Laškega.
Od o.srednjega nedeljske-
ga dogajanja 5. martinove.
ga je zaradi napovedi slabe-
ga vremena ostala zgolj do-
poldanska praznična maša.
Lepa nedelja z Martinovim
sejmom, ki ju sicer priprav-
ljajo v spomin na nekdanji
privilegij Laškega, ki je koi
trg vsaj od leta 1227 dalje
smelo pripravljati tržni dan
prav na praznik svetega Mar-
tina, bo spet prihodnje le-
to, takrat pa bodo podelili
tudi pečo Mileni Kozmus
iz Paneč pri Jurkloštru, ki
je bila izbrana za gospodi-j
njo leta. Letošnja odpoved
Lepe nedelje in Martinove-'
ga sejma v Laškem ni bila
prva, saj so se organizatorji
tako odločili tudi po popla-
vi novembra 1998.
IS
Za nova varovana stanovanja
Z javno obravnavo pred-
laganih sprememb zazidal-
nega načrta, ki zajema ne-
posredno soseščino Doma
starejših, so v torek popold-
ne v Šentjurju zaključili
razgrnitev predlaganih
sprememb obstoječih pro-
storskih aktov za to območ-
je.
Podjetje Jelovica, ki je že
lastnik dela zemljišča na tem
območju, želi zgraditi sedem
stanovanjskih objektov, v ka-
terih bo prostora za približ-
no petnajst stanovanjskih
enot. Projekti so zasnovani
tako, da so odstopanja od na-
črtovanega števila stanovanj-
skih enot še mogoča, odvi-
sna pa bodo seveda od zani-
manja. Novozgrajene stano-
vanjske enote naj bi imele sta-
tus varovanih stanovanj, na-
menjene pa bi bile starejšim
osebam.
Z načrtovano gradnjo bi
se število varovanih stano-
vanj v Šentjurju vsaj podvo-
jilo, saj je štirinajst varova-
nih stanovanj, ki so vsa za-
sedena, že urejenih v sklo-
pu Doma starejših. Na Celj-
skem lahko starejši, ki se že-
lijo preseliti v varovana sta-
novanja, izbirajo še med 93
stanovanjskimi enotami, ki
jih je Zdravilišče Laško v vi-
lah Hum, Rečica, Šmohorii
Debro odprlo pred dobrin
mesecem. Gradnjo 26 varo-
vanih stanovanj, ki naj bi bila
vseljiva na jesen prihodnje
leto, pa načrtujejo tudi v Ce-
lju.	IS
Pesem v zahvalo za plaketo
Ana Pusar Jerič, dobitnica letošnjega najvišjega priznanja Občine Šentjur
S predstavitvijo mono-
grafije o znameniti glasbe-
ni in zdravniški družini Ipa-
vec so v Šentjurju v četrtek
zaključili prireditve letoš-
njih Ipavčevih kulturnih
dnevov. Hkrati so v Ipav-
čevi hiši v Zgornjem trgu,
ki je bila tokrat pretesna za
vse obiskovalce, izročili tu-
di Plaketo Občine Šentjur
za leto 2001 sopranistki Ani
Pusar Jerič.
Svetovno uveljavljeni sopra-
nistki Ani Pusar Jerič, sicer
šentjurski rojakinji in dobit-
nici letošnjega najvišjega ob-
činskega priznanja, bi morali
izročiti plaketo že septembra
ob občinskem prazniku, a je
bila takrat zaradi svojih glas-
benih nastopov zadržana. Za
plaketo se je Šentjurčanom, ob
priznanju, da so umetniki vse-
lej še posebej veseli priznanj,
ki jih dobijo iz domačega oko-
lja, zahvalila še s pesmijo, ob
klavirju pa jo je spremljal Hin-
ko Haas.
Dr. Igor Grdina, prav ta-
ko Šentjurčan, je predstavil
svojo knjigo o Ipavcih. Zna-
menita šentjurska rodbina je
svojo monografijo dobila v
času, ko mineva 170 let od
rojstva Gustava in 80 let od
smrti Josipa Ipavca. Decem-
bra pa bo Šentjur bogatejši
še za eno knjižno delo, saj
dr. Grdina pripravlja tudi
monografijo Šentjurja. V
Ipavčevi hiši so v četrtek zve-
čer odprli tudi razstavo sta-
rih fotografij Šentjurja.
IS
Foto: GAŠPER DOMJAN
V kulturnem programu ob zaključku Ipavčevih kulturnih dnevov je nastopila Ana Pusar Jerič, ki jo je ob
klavirju spremljal Hinko Haas.
Iz kuhinje arhiv^ iz
jedilnice pisarne
V	občinski upravni stavbi v Šentjurju je dolga leta de-
lovala kuhinja z jedilnico, zadnja dva meseca pa ostaja-
ta prostora zaprta in čakata na prenovo.
V	lastni kuhinji so poskrbeli za prehrano zaposlenih v
občinski ter oddelkih državne uprave v Šentjurju, z upo-
kojitvijo kuharice pa so se septembra odločili, da kuhinjo
zaprejo. Prostore v zgornjem nadstropju občinske uprav-
ne stavbe bodo preuredili v pisarne in arhiv. Večina od
dobrih sto zaposlenih v občinski upravi. Upravni enoti Šent-
jur, geodetski in davčni službi ter izpostavi za obrambo pa
se je odločila za malice v bližnjem hotelu Žonta. IS
Mladi Laščani
dobivajo svojo klet
v kletnih prostorih občin-
ske upravne stavbe v Laš-
kem delavci gradbenega pod-
jetja Pluton zaključujejo z
večjimi ureditvenimi deli no-
vega Mladinskega centra
Laško.
Mladi Laščani bodo svoj pro-
stor za druženje in organizi-
rano preživljanje prostega ča-
sa dobili v uporabo januarja,
zdaj pa se v Laškem še dogo-
varjajo, v kakšni organizacij-
ski obliki naj bi mladinski cen-
ter zaživel. Kot pravi vodja od-
delka za družbene dejavnosti
Pavla Lapornik, naj bi mla-
dinski center deloval kot eno-
ta javnega zavoda Prireditve-
ni center ali pa kar v sklopu
občinske uprave. Sčasoma, ko
se bo pokazalo, kako resno bo-
do mladi Laščani center vzeli
za svojega, pa v Laškem naČf'
tujejo, da bi zaživel kot samo-
stojni javni zavod.
Mladi bodo imeli na voljo
okoli 200 kvadratnih metrov,
ob večjem prireditvenem pr^'
štoru pa bodo uredili tudi ra-
čunalniško sobo s petimi ra-
čunalniki z dostopom do iii'
terneta. Celotna naložba v ure-
ditev centra, ki jo bodo pokri-
li iz občinskih proračunov
letošnje in prihodnje leto,
vredna 28 milijonov tolarjev^
St. 46. - 15. november 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Glasbena šola na
strehi osnovne
V Slovenskih Konjicah so pričeli z gradnjo nove glasbene šole
po petih desetletjih uspe-
lega delovanja bo konjiš-
j glasbena šola dobila tu-
i ustrezne prostore. Prejš-
ji teden so namreč pričeli
pripravami na novograd-
jo. Prostore v velikosti 950
vadratnih metrov bodo
redili v zgornjem nad-
iropju Osnovne šole Pod
oro.
Ker bodo zaradi tega mo-
ali razkriti del strehe, po-
Ireti strop nad dvema učil-
licama in zgraditi novo ploš-
lo, bo pouk v osnovni šoli
irecej moten. Učence iz dveh
ičilnic so že preselili, naj-
ežje pa bo v času gradnje za-
stavljati varnost. V osnov-
li šoli upajo, da bodo grad-
leniki pohiteli in da vreme
le bo preveč nagajalo, saj bi
enaj v sedaj izpraznjene raz-
ede vrnili že po zimskih po-
iitnicah. Manj moteča bodo
iela v zgornjem nadstropju
zadnjega prizidka k tej os-
novni šoli, kjer bo imela glas-
bena šola tudi največ prosto-
rov. Vhod bo s strani šport-
ne dvorane.
Glasbeno šolo gradi ko-
njiško podjetje Kongrad, v ce-
loti pa naj bi bila zgrajena
do aprila prihodnje leto. Na-
ložba je vredna 140 milijo-
nov tolarjev, denar pa bosta
prispevali občina Slovenske
Konjice in država. Ravnate-
ljica glasbene šole Olga Zbi-
čajnik z veseljem pričakuje
novo šolo, saj glasbena šola
že desetletja deluje v povsem
neprimernih prostorih. Obi-
skuje jo 275 učencev, ki jih
poučuje 23 učiteljev, ima pa
le nekaj ustreznih učilnic v
hiši v Starem trgu. Zaradi po-
manjkanja in neustreznosti
prostorov izredno težko us-
klajujejo urnike, baletna sku-
pina, v kateri je letos 42 učen-
cev, pa se seli po različnih
konjiških dvoranah. Ves čas
pogrešajo tudi prostor za kon-
certe. Sedaj uporabljajo učil-
nico za pouk nauka o glasbi,
zato je za mnoge učence na-
stop v veliki dvorani Kultur-
nega doma ali na tekmova-
njih pravi stres.
V novogradnji bodo imeli
koncertno dvorano, baletni
prostor ter 14 učilnic, kar jim
bo bistveno olajšalo delo.
Olga Zbičajnik: »Resna
prizadevanja za izgradnjo
nove glasbene šole segajo
v leto 1994, ko so bili nare-
jeni že načrti za prizidek k
Osnovni šoli Ob Dravinji.
Ti načrti so propadli, seda-
nji pa so tudi čakali nekaj
časa na denar. To je tudi
glavni razlog, da ni bilo mo-
goče pričeti z deli že med šol-
skimi počitnicami, kar bi
bilo za šolo Pod goro, ki nas
bo dobesedno vzela pod stre-
ho, primernejše. Vsekakor
predstavlja začetek gradnje
za učence in učitelje glas-
bene šole veliko veselje in
nam daje nov zagon.
Pričakujemo lahko, da se bo
to odražalo tudi na kakovo-
sti pouka, čeprav so učenci
te glasbene šole že doslej do-
segali lepe uspehe.
MILENA B. POKLIC
Olga Zbičajnik
Mefrološko
srečanje v
r Zrečah
Društvo »Za življenje«
Viva Zreče je pripravilo 6.
aefrološko srečanje, ki se
ga je udeležilo okoli 200
dializnih bolnikov in nji-
hovih svojcev iz dvanaj-
stih dializnih društev v
Sloveniji. Na letošnjem
srečanju so v strokovnem
delu sodelovali štirje pre-
davatelji, ki so v drugem
delu ob okrogli mizi od-
govarjali na vprašanja pri-
sotnih.
Doc. dr. Breda Pečovnik
Balon iz Maribora je pred-
stavila vpliv presnove kal-
cija in fosfata na bolezni pri
bolnikih z oslabljenim de-
lovanjem ledvic, primarij
Marijan Močivnik, dr.
med., iz Zreč je govoril o
psihosocialnem vplivu na
bolezen ledvic. Cvetka Li-
kar, višja medicinska sestra
iz Kliničnega centra v Ljub-
ljani, pa se je dotaknila vloge
medicinske sestre pred in
po operativni konstrukciji
AV fistule in nege dializnih
katetrov. Julijana Zucchia-
ti Godina, mag. farm. iz
Ljubljane, je predstavila nov
način aplikacije zdravila
MeoRecormon.
Ob štirih strokovnih pre-
davanjih pa so se udeležen-
ci pogovarjali tudi o vsak-
danjih problemih, s kateri-
mi se srečujejo dializni bol-
niki širom po Sloveniji.
Udeležence je v imenu or-
8anizatorja pozdravil pred-
sednik Jože Soršak, v pro-
gramu pa so nastopili čla-
ni vokalne skupine Dust iz
2reč in učenca zreške os-
novne šole.
TV
Frankolovo poznajo na
Madžarskem
člani moškega pevskega
zbora in celotnega Prosvet-
nega društva Anton Bezen-
šek Frankolovo so bili pri-
jetno presenečeni, ko so v
osrednjem madžarskem ča-
sopisu Magyarszo lahko
prebrali skoraj celostran-
sko reportažo o obisku ma-
džarskega pevskega zbora
na Frankolovem.
Mešani pevski zbor Erkel
Ferenc iz Szegeda, ki ga vodi
priznani glasbeni strokov-
njak dr. Mihalka Gy6rgy (tu-
di eno vodilnih imen tujih stro-
kovnjakov na mladinskih pev-
skih festivalih v Celju), je bil
na obisku v Sloveniji štiri dni.
Njihov gostitelj je bil franko-
lovski moški pevski zbor, ki
je bil ustanovljen leta 1973
in ga vodi Darinka Stagoj.
Gostje so imeli osrednji na-
stop na Frankolovem v cerk-
vi sv. Trojice na Gojki, zapeli
pa so tudi v središču Celja,
na Starem gradu in v Ipavčevi
hiši v Šentjurju. Izjemno so
bili zadovoljni s sprejemom
in še bolj s prelepo sloven-
sko pokrajino.
Moški pevski zbor Fran-
kolovo bo gostom vrnil obisk
prihodnje leto ter tako nada-
ljeval tkanje prijateljskih ve-
zi. Že decembra pa čaka fran-
kolovske pevce nov izziv.
Zbor so povabili na Advent-
no petje na Dunaj. Imeli bo-
do tri nastope: v katedrali bo-
do peU pri latinski maši s slo-
venskimi adventnimi pesmi-
mi, v Mestni hiši se bodo
predstavili s slovenskimi
ljudskimi in narodnimi pe-
smimi vključno s Slomško-
vimi, na prostoru adventno
- božičnega sejma pa s po-
ljudnim programom, ki bo
všeč obiskovalcem. TV
Mešani pevski zbor Erkel Ferenc med nastopom v cerkvi sv. Trojice na Gojki nad Frankolovim.
Konjiški diskont najboljši
v slovenski projekt »Najbolj urejene slo-
venske prodajalne«je bilo letos vključenih
331 prodajaln, v finale pa se jih je uvrstilo
62. Iz občine Slovenske Konjice je bilo pri-
javljenih pet prodajaln Dravinjskega doma.
Diskont Jata pa je dosegel najvišje mesto v
svoji kategoriji. Visoko sta se uvrstih tudi
trgovini Market in Vesna, ki sta dosegli 90
odstotkov možnih točk in si s tem prislužili
območna priznanja GZS.	A.F.
Gradijo
varstveno-
delovni center
Celjsko gradbeno podjet-
je Ingrad d. d. od septem-
bra gradi v Slovenskih Ko-
njicah varstveno-delovni
center. Objekt naj bi bil
končan v prvi polovici pri-
hodnjega leta.
Varstveno delovni center
bo imel 350 kvadratnih me-
trov notranjih prostorov, v
njem pa bodo skrbeli za vars-
tvo, vodenje in zaposlitev 25
varovancev iz Zreč, Vitanja
in Slovenskih Konjic. 70 od-
stotkov denarja za naložbo v
vrednosti 120 milijonov to-
larjev bo prispevalo ministrs-
tvo za delo, družino in so-
cialne zadeve, ostalo pa ob-
čine Slovenske Konjice, Zre-
če in Vitanje ter konjiško
društvo Sožitje.
Varovanci društva Sožitje
so ljudje različnih starosti.
V večini so to otroci in mla-
dostniki, nekaj izmed njih pa
je starih tudi od štirideset do
petdeset let. _bbGradnja
varstveno-delovnega centra v
Slovenskih Konjicah je za na-
še društvo in za vse starše
varovancev velika pridobitev.
Z odprtjem tovrstnega dnev-
nega centra bo vsaj majhen
del bremena odvzet staršem,
pa čeprav samo za nekaj ur
dnevno,« meni predsednica
društva Sožitje, Marija
Opravs. Dnevno bivanje va-
rovancev v centru bo plača-
lo ministrstvo za delo, dru-
žino in socialne zadeve, prav
tako bo poskrbljeno za nji-
hov prevoz v varstveno-de-
lovni center in nazaj domov.
N.P.
Marija Opravs
Agip bo točil v Arciinu
V	Arciinu pri Vojniku se pripravljajo na začetek grad-
nje bencinsko-prodajnega centra italijanske družbe Agip.
Gre za drugi Agipov center v Sloveniji, ki bo sledil na-
ložbi pri Litiji.
Bencinski center, ki nastaja v partnerstvu med Agipom
Slovenija in arclinsko Avtohišo Stepančič, bo imel tudi av-
topralnico ter manjšo okrepčevalnico v italijanskem slogu.
Pogodba med avtohišo, ki je pooblaščena za servisiranje
italijanskih vozil Fiat, Lancia in Alfa Romeo (slednje tudi
prodaja) ter italijanskim partnerjem, je bila podpisana že
februarja.
V	Arciinu računajo na vsaj šest novih delovnih mest. Ben-
cinski center bo ob zelo prometni cesti, najbližja pa sta
zaenkrat v Vojniku ter na Hudinji.	BJ
NA KRATKO
Dragocene površine
Dobrna je prostorsko omejena, kar narekuje preudarno
ravnanje. Tako je občina sredi prejšnjega meseca razpisala
natečaj za pripravo programskih smernic. Na razpis se je
odzvalo pet izdelovalcev s Celjskega, iz Ljubljane in Kam-
nika, ki jih bodo javno predstavili 4. decembra. Komisija,
v kateri so tudi trije arhitekti, ki delajo na področju ureja-
nja prostora, bo potem izbrala tri najboljše naloge. Prvona-
grajeni bo prejel milijon tolarjev. Smernice bodo osnova za
pripravo prostorskega plana.
Vrtini za vodo
Na Dobrni skušajo z dvema raziskovalnima vrtinama najti
možnost boljše vodooskrbe. Gre za potrebe vasi Klanec,
Loka, Lokovina in Parož. Prvo, globoko več kot dvesto me-
trov, so izvrtali pred nekaj dnevi ter ni dala pričakovanega
rezultata. Drugo vrtino, na območju Paroža, nameravajo
izvrtati še v tem tednu. Če ne bodo uspešni, bodo prenehali
vrtati pri približno petdesetih metrih globine ter nadaljeva-
h z delom v Hudičevem grabnu, kjer je dovolj vode, vendar
so bistveno višji stroški distribucije. Vrtini je naročila ob-
čina. Z vodooskrbo imajo največje težave v Parožu, na Klancu
je voda kalna ter v Loki in Lokovini nevarnost onesnaženja.
Makadama ni več
v občini Dobrna so slovesno predali namenu asfaltirani
cestni odsek v naselju Pristova, dolg pol kilometra. Krajani
so poskrbeli za podlago, občina za ostalo. Vrednost nalož-
be je 9 milijonov tolarjev, pri čemer delo krajanov ni všteto.
BJ
Št. 46-15. november 2001
18
KULTURA
Skrivnosti
Pobarvaniii
dosjejev
Nova knjiga iz serije Igorja Karlovška znova ponuja
napeto in aktualno branje
Pred časom je izšel nov
roman enega naših najplo-
dovitejših pisateljev v zad-
njem času. Pobarvani dos-
jeji Igorja Karlovška, sicer
znanega celjskega odvetni-
ka, doma iz Radeč. Knjigo
so predstavili na literarnem
večeru v Osrednji knjižni-
ci Celje.
V horizontu branja tovrst-
ne proze govorijo dosedanji
kritiki o literarnem izrazu,
ki naj bi bil blizu lastnostim
kriminalke. Ta ozka oprede-
litev pa je presežena v tistem
trenutku, ko brez pretirane
pronicljivosti ugotovimo, da
v pisateljevih knjigah, še po-
sebej tudi v Pobarvanih dos-
jejih, najdemo izrazito ak-
tualnost popisanega. To še
zdaleč niso samo detektivsko
napeti pripetljaji, temveč
predvsem opis aktualnih
družbenih razmer, nepošte-
nosti, gospodarskih malver-
zacij, podkupovanja med po-
litiki, pranje denarja itd.
Vrnitev Iztoka
Strivarja
v opisovanju omenjenega
vzdržuje pisatelj stalno na-
petost dogajanja, bralec je v
nekakšnem stand by položa-
ju, kaj se bo zgodilo v nasled-
njem trenutku, kaj bodo pro-
tagonisti romana storili v na-
slednjem prebranem stavku.
Ob tem sledijo tudi duševno
poglobljeni odlomki, ki se
ukvarjajo s poglobljenimi du-
hovnimi stiskami glavnih ali
stranskih junakov, čisto vsak-
danji dogodki, ki spremlja-
jo tu-bitni subjekt ipd. Tudi
to dela Karlovškovo pisanje
zanimivo za ta svet dojem-
ljivega bralca.
Roman Pobarvani dosjeji
je kompozicijsko členjen na
prolog, 38 delov in na epi-
log. Iz prologa izvemo, kaj
pravzaprav pomeni besedna
zveza Pobarvani dosjeji (spre-
minjanje dosjejev glede na
politično oblast). Sama zgod-
ba glavnega junaka Iztoka
Strivarja, ki ga sicer pozna-
mo že iz enega od prejšnjih
Karlovškovih romanov Navz-
dol in naprej, se v romanu
Pobarvani dosjeji odvija na
več kot štiristo straneh (sam
pisatelj pravi, da bi jih lah-
ko bilo tudi tisoč - glede na
prepletenost dogodkov in za-
nimivost pripovedovanega
mu zlahka verjamemo).
iVioraini
poicvarjenec
Pobarvani dosjeji je vse-
kakor izredno berljivo knji-
ževno delo, členjeno tako,
da bralec z veseljem ostaja
ob knjigi. Skratka roman je
možno prebrati na dušek,
kot rečemo za tista knjižna
dela, ki z vsebino pritegne-
jo še tako nezainteresirane-
ga bralca. Opisane teme v ve-
liki meri zajemajo iz resnič-
nega sveta (tu bi morda pre-
več kritični bralec lahko is-
kal edino zamero, saj mno-
go tega zasledimo v vsakod-
nevnem časopisju in drugih
tovrstnih medijih).
Po drugi strani pa so lite-
rarni pripetljaji seveda tudi
plod pisateljeve domišljije.
Tragični junak je primer slo-
venskega povzpetneža, ki pa
ima vendarle izrazite lastno-
sti značilne za moralno izgra-
jeno osebnost. To se kaže
predvsem v tem, da Strivar
kljub temu, da zapade v svet
podkupljivosti in političnih
nečednosti, to vendarle poč-
ne za to, da bi pomagal svoji
bolni ženi, da bi eksistencial-
no ustalil družino in ohranil
vrednote, ki smiselno nada-
ljujejo rod, s preživetjem svo-
jih otrok.
Vrednostne sodbe trenutne-
ga časa so seveda vedno vpraš-
ljive in takšna je do določene
mere tudi sodba o Pobarva-
nih dosjejih. Po drugi strani
pa moremo reči, da lahko s
pomočjo kritičnega aparata,
ki ga imamo na voljo, z opti-
mizmom govorimo o novem
zelo dobrem slovenskem ro-
manu. Vsekakor bo po nje-
govem branju ostalo naše es-
tetsko doživetje potešeno, na-
ša moralno etična drža pa do-
polnjena z novim spozna-
njem, ki nam bo pomagalo
preživeti v svetu bliskovito se
menjajočih sodobnih dogod-
kov. Če se na koncu odloči-
mo, da vulgarni pojem časa
ne obstaja, potem lahko re-
čemo, da tudi minljivost tega
romana ne bo zapadla njego-
vi prehitri literarni pozabi.
ZORAN PEVEC
Čas za pravljice
V pravljični sobi otroške-
ga oddelka Osrednje knji-
žice Celje so minulo sredo
gostili tržaško pisateljico
Zoro Tavčar-Rebula in
predstavili njeno najnovej-
še delo za otroke Ko se ptički
prehude, ki je izšlo pri za-
ložbi Mladika v Trstu.
Zoro Tavčar-Rebula so
mladi bralci spoznali prvič,
odraslim pa je ta nadvse us-
pešna pisateljica, ki živi in
ustvarja med Slovenci v Tr-
stu, znana po številnih lepo-
slovnih delih in kot borka za
slovenski jezik v zamejstvu.
Knjiga Ko se ptički prehu-
de, ki ji je priložen tudi CD z
18 pesmicami in priloga Abe- •
ceda se predstavi, popelje
mladega bralca v žgoleče ju-
tro, takoj zatem v svet igrač,
nato pa z Nočnimi pesmica-
mi v naravo, med Pesmi pom-
ladnega travnika, med Ptič-
je pesmi... Otrokom se pred-
stavlja čudežni svet, kakor ga
znajo doživljati le oni sami.
Ti si bodo v knjigi z nasme-
hom ogledovali tudi hudo-
mušne ilustracije Magde Tav-
čar.
Pri Mišku Knjižku pa bo
jutri, 15. novembra, ob 10.
uri »knjižna čajanka« z na-
slovom Z branjem si bogati-
mo dolge čase.
MATEJA PODJED
Zora Tavčar-Rebula
New York... po
New Yorku
Out Of The Blue - v Likovnem salonu
z nenavadnim, a ta čas
sila aktualnim projektom,
se v Likovnem salonu pred-
stavljata Tanja Lazetič in De-
jan Habicht (na sliki), z
razstavo, ki so jo odprli
minuli teden in bo na ogled
do 1. decembra.
Avtorja mlajše generacije
sta dogodek naslovila: Out Of
Teh Blue. (V angleščini je to
izraz, s katerim govorec izra-
zi svoje presenečenje). S to
enigmatsko zasnova naslova
želita avtorja obiskovalce lu-
cidno vpeljati v osrednjo te-
matiko projekta, v ospredju
katerega postavljata »umet-
niško videnje napada na Ame-
riko«, kot dogodek v razsta-
višču napoveduje kustodinja
Nevenka Šivavec. Tako se je
ameriški »črni dan« v krat-
kem času že znašel na mestu
kulturnega dogodka...!
Razstava je zasnovana iz
dveh satelitskih posnetkov:
vremenske slike sveta, posne-
te 11. septembra 2001 ob 9.49
a.m., ter fotografije Manhatt-
na, posnete 12. septembra
2001. Obe podobi sta avtor-
ja še dodatno opremila z Bus-
hevo vojno napovedjo in iz-
javo Jerrya Falwella (Man-
hattan), po kateri so za tra-
gedijo krivi pogani, aborcia
nisti, feministi in homoselj
sualci. Posnetke sta podložil
s sufijsko glasbo 13. stolet
ja, avtorja Mevlane Jalalud
dina Rumija.
Projekt, ki ga bo gostil Li
kovni salon Celje, predstav
Ija na eni strani vpenjanj
umetniškega videnja zgodo
vinsko prelomnega dejanja:
razstavni prostor ter po dru
strani svojevrsten umetnišl
manifest, saj avtorja pravita
»Če bi muze zaradi vojne mol
čale, bi obmolčale za vedno.i
MATEJA PODJEfl
Foto: GAŠPER DOMJAH
Vzorci za vzor
Renesansa in gotika na ploščicah in tlakovcih
Da so lahko tudi keramič-
ne ploščice in tlakovci za-
nimivi razstavni ekspona-
ti, potrjuje miniaturna raz-
stava, ki je na ogled v stari
grofiji Pokrajinskega muze-
ja.
Arheološko razstavo »Rene-
sančne keramične ploščice iz
palače Ottelio ter gotski in re-
nesančni tlakovci v Sloveni-
ji« je pripravil Zavod za zaš-
čito spomenikov iz Vidma v
Italiji (avtorica je Serena Vi-
tri), v sodelovanju s Pokrajin-
skim muzejem Celje, kusto-
dinjo Ireno Lazar, ki je itali-
janskim keramičnim drago-
tinam dodala še s tlakovci s
slovenskih najdišč: od Plete-
nj, Krškega, Svetine in Celja.
»Razstava se navezuje na
550-letnico mestnih pravic Ce-
lja in predstavlja srednjeveš-
ko gradivo; v prvem delu pred-
vsem tlakovce, ki so jih upo-
rabljali za pokrivanje tal v
stavbah in cerkvah. Še pose-
bej zanimivi so tlakovci iz sa-
mostana Pleterje, na katerih
so ohranjeni grbi družine Celj-
skih. Med njimi je bil tudi tla-
kovec z epitafom z groba Her-
mana II.«, predstavlja dogo-
dek v muzeju Irena Lazar in
opozarja na zanimive plošči-
ce, ki so bile odkrite v cerkvi
na Svetini in v nekaterih dru-
gih slovenskih gradovih.
Obiskovalcem, še posebej
pa dandanašnjim oblikoval-
cem in mojstrom keramike,
je lahko vsa raznolika, pi^''
na keramika iz burnih Časo'
med 14. in 16. stoletjem P^
ša za oči in vzorci za vzor.;
Razstava bo na ogled
konca januarja prihodnje
to.
MATEJA PODJEC
Renesančna »rajska ptica« iz palače Ottelio.
Št. 46-15. november 2001
KULTURA
19
Mesni naraščaj Sredi
prostora 2001
{jovi Gorici so v štirih
^avah sodobnega ple-
liaterih je nastopilo 24
jn oziroma 250 mla-
plesalcev iz vse Slove-
letos prvič združili
jtavitve letnega ustvar-
1 otroških in mladin-
plesnih skupin. Med
upajočimi je bilo tudi
nekaj obetavnih mla-
plesalcev s Celjskega.
Jjsko območje je bilo za-
ino na vseh štirih pred-
Ji. Začetek državnega sre-
1 je naznanil plesni ve-
rsvojem trenutku, v ka-
m so s 25-minutno ko-
jafijo Rosane Štorgelj Ko
svojem trenutku nasto-
Tanja Pavšič, Tjaša
znik, Rosana Štorgelj,
a Tekavec in Marko Ur-
ek iz Plesnega teatra Ve-
E. Poglobljeno razmišlja-
nje o trenutku preobrata vsa-
kega posameznika so zreli in
že zgrajeni plesalci spodbud-
no odplesali, čeprav je za nji-
mi šele eno leto dela z mla-
do učiteljico in plesno ko-
reografinjo.
Naslednji dan so sledile tri
predstave; na malem odru so
najmlajši nastopili v matineji
Ples je veselje. Ob plesnih
skupinah iz Nove Gorice,
Ljubljane, Dobrove, Kranja,
Murske Sobote, Bakovcev in
Ljutomera, so se predstavi-
le tudi tri iz Celja. Plesni tea-
ter Igen Celje z mladim in
nadarjenim Jakobom Jur-
koškom in točko Svoboden
kot... cvetUca (mentor Igor
Jelen); Harlekin Celje s toč-
kama Žogi in Dolgčas v iz-
vedbi Ane Jenček, Benje Pa-
vlin in Lee Kostanjevec (Ana
Vovk Pezdir) in Plesni Forum
Celje s točko Jaz, ti, ona v
izvedbi Aje Zupanec, Daše
Kavka in Sabrine Železnik
(Goga Stefanovič Erjavec).
Vse štiri točke so izstopale
zaradi izvirnih idej in otroš-
ke kreativnosti, ki so jo men-
torji znali ustvarjalno vzpod-
buditi.
V predstavi Iskanja so za-
plesali plesalci z več ozaveš-
čenega plesnega znanja ozi-
roma tisti, ki bodo kmalu za-
pustili osnovno šolanje in ti-
sti, ki so se že znašli v sred-
nješolskih klopeh. Med nji-
mi so v ožji izbor prišli tudi
zastopniki plesnih skupin iz
Celja, ki so predstavili zani-
mive in dovršene plesne
kreacije; Bleščeči ščit Ple-
snega Foruma Celje,
www.mati-si. Plesnega tea-
tra Igen, Prekrivanje naspro-
tij skupine Akt Celje in Dia-
log skupine iz Gimnazije Ce-
Ije-Center. Bogato paleto ple-
snih stvaritev tega popoldne-
va so sklenile plesalke Ple-
snega Foruma Celje s prikup-
no skupinsko plesno koreo-
grafijo na glasbo Jacquesa
Brela La Valse ali Valcer za
šest.
Državno srečanje so skle-
nili z večernim programom
Navdihi, v katerega so uvr-
stili odlomke posameznih
celovečernih plesnih stvari-
tev skupin iz Ljubljane, Tr-
žiča, Kranja, Celja in Mari-
bora. Plesni Forum Celje in
koreografija Goge Stefano-
vič Erjavec Alma v izvedbi
Špele Vodeb je požela izre-
den aplavz, kajti ta večer je
Špela res odlično zaplesala
in interpretirala mlado Al-
mo Karlin.
DALIBORKA PODBOJ
Strelec v
ledališču
Slovenskem ljudskem
Wišču Celje sta se v to-
12. novembra popold-
ired umetniškim zborom
tokovnim svetom gleda-
I, ki se je nato sestal še
jpčeni seji, predstavila
fidata za umetniškega
) gledališča, ki sta bila
d osmimi, kolikor se jih
dzvalo na razpis za to de-
lo mesto) povabljena na
ilstavitev in videnje umet-
|ega vodenja in progra-
iSLG Celje.
i) sta bila dosedanji umet-
ii vodja Matija Logar, ki
ipoteka mandat, in režiser
direktor Ptujskega gleda-
^ Samo Strelec (dobitnik
lova »žlahtni režiser« us-
Kn tudi »žlahtne komedi-
Marjetka, stran 89 na le-
ijih Dnevih komedije).
Irokovni svet, ki mu pred-
iije igralka Anica Kumer
Hi pa so: igralca Polde Bi-
jn Bojan Umek, dramaturg
!tof Dovjak in režiser Fran-
feaj), je po daljšem pogo-
ji podprl program, kakršne-
ie predstavil Samo Strelec,
'o mnenju večine članov
Wnega sveta (4:1) je bil
^Čev program po besedah
^ Kumer:».. .odličen pred-
in izjemno dobrodošla in
^vizija o umetniškem vo-
•iu celjskega gledališča.«
MATEJA PODJED,
Foto:SHERPA
Samo Strelec
Novi prostori za
zobozdravstveno zbirico
Zobozdravstvena zbirka,
s katero se kot edini muzej
v Sloveniji lahko pohvali
Muzej novejše zgodovine
Celje, se stiska v majhnem
razstavnem prostoru v prit-
ličju muzeja, ki ga je tudi
že nagrizel zob časa. Po
dolgih letih prizadevanj pa
slovenska zobozdravstve-
na zbirka vendarle dobiva
nove prostore.
Pred dnevi so namreč z
adaptacijo prostorov za pre-
stavitev zbirke s preko 3000
kosi gradiva, ki jih je zbral
prim. Franc Štolfa, dr. stom.,
začeli delavci Remonta, in si-
cer v pritličju stavbe v Pre-
šernovi uhci 19, oziroma v
podaljšku muzeja (pod pro-
stori Novega tednika).
Gre za okoli 300 kvadrat-
nih metrov uporabne povr-
šine. Novi prostori bodo s
hodnikom povezani z Muze-
jem novejše zgodovine. Obi-
skovalci bodo v razstavne
prostore lahko vstopili s treh
strani. Dva vhoda v nove pro-
store bosta z dvoriščne stra-
ni muzeja, tretji pa z dvoriš-
ča Mohorjeve družbe.
Kot je povedala direktori-
ca Muzeja novejše zgodovi-
ne Celje Marija Počivavšek,
je Muzej novejše zgodovine
Celje prostore za postavitev
zbirke dobil v upravljanje od
Mestne občine Celje. »Adap-
tacijska dela naj bi bila kon-
čana do novega leta, saj so
uokvirjena s pičlimi gmot-
nimi sredstvi. S petimi mi-
lijoni tolarjev je muzeju na
pomoč priskočilo ministrs-
tvo za kulturo,« dodaja Ma-
rija Počivavšek in upa, da bo-
do dokončno postavitev in
preselitev zbirke in odprtje
novih razstavnih prostorov
lahko slavili ob koncu pri-
hodnjega leta.
Namen nove postavitve
slovenske zobozdravstvene
zbirke je predvsem prikaza-
ti bogato dediščino, ki jo ima
ta stroka na Slovenskem, pa
tudi vzgajati in izobraževati
obiskovalce.
Slovensko zobozdravstve-
no zbirko so v Muzeju no-
vejše zgodovine Celje prvič
predstavili maja 1993, ven-
dar so zaradi premajhnega
prostora lahko razstavili sa-
mo njen del. Strokovni de-
lavci muzeja s sodelovanjem
strokovnjakov s področja zo-
bozdravstva nadgrajujejo
zbirko, ki jo je v trajno vars-
tvo in hranjenje zaupal pri-
marij Štolfa.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Pesem teles
V okviru 2. študentske
arene, ki jo je oktobra v Lin-
hartovi dvorani Cankarje-
vega doma v Ljubljani pri-
pravila Zveza študentskih
klubov Slovenije, so nasto-
pile plesalke Plesnega Fo-
ruma Celje.
Za popestritev kulturnega
udejstvovanja so se na odru
Cankarjevega doma v celo-
večernem programu predsta-
vile s celotnim spektrom svo-
jih plesnih uspešnic prete-
kle sezone; strnjenim v ko-
reografsko celoto Pesem te-
les pod vodstvom Goge Ste-
fanovič Erjavec. Gre za pre-
plet petnajstih izvirnih ko-
roegrafij bogatega ustvarjal-
nega opusa PFC, ki je bil te-
matsko razdeljen na tri te-
me: Telo v času in izven di-
menzije časa (Izven časa, Da-
nes, Mreža za metulje časa,
Alma); Tipke telesa (Plus živ-
ljenje minus. Tipke telesa,
Valcer za šest, Akordeonist
in Popolnost v senci). V tem
delu sta prikazani novejši
stvaritvi Akordeonist v ko-
reografiji Goge Stefanovič Er-
javec in izvedbi Andreje Ce-
puš na glasbo Edith Piaf in
Tipke telesa v avtorski izved-
bi Tjaše Cepuš ob klavirski
spremljavi Igorja Feketije.
Oba plesa izražata prijetno
barsko vzdušje, kjer se ples
zlije z glasbeno spremljavo;
pri Akordeonistu Andreja us-
tvari živo melanholično at-
mosfero francoskega šanso-
na, v Tipkah telesa pa oba
ustvarjalca odigrata svoj in-
timni in navidezni duet.
Sledil je tretji del Pesem te-
les (Ustroj, Dve plus ena.
Bleščeči ščit. Razdvojeni,
Dih, Pesem teles). Ustroj je
plesno scenska celota ople-
menitena z vokalno interpre-
tacijo, ki je obenem razpoz-
navni način šarmantnega
scenskega izraza pevke in ple-
salke Polone Dolžan. V pred-
stavi so nastopile še Sanja
Milenkovič, Taja Narkas,
Maja Antončič, Kaja Rebek,
Tina in Tanja Šentjurc, Pau-
lina Veronek, Alja Gogala,
Ana Štefanec, Sanja Marko-
vič, Lucija Zazijal, Katja Ki-
tanovski, Maja Kalafatič,
Špela Vodeb in Gea Erjavec.
Njim velja še posebej pohva-
la za dobro izvedbo in kon-
centracijo, kajti ob tehničnih
težavah na odru Cankarjeve-
ga doma, so imele še to smo-
lo, da pred predstavo ni bilo
niti ene same odrske vaje.
Prav tako si pohvalo zasluži
tudi mentorica Goga Stefano-
vič Erjavec, ki je luč sproti
oblikovala med predstavo iz
tehnične kabine dvorane.
Kljub tem težavam pa se
je vse lahkotno izšlo v zado-
voljstvo gledalcev, kajti de-
kleta so vajena odrov in na-
stopov. Pesem teles, so ne-
nazadnje, že uspešno prika-
zale junija na festivalu 10x10
v Gradcu v Avstriji.
DALIBORKA PODBOJ
Ljubiteljska
dejavnost širi
meje
časi, žal, niso preveč na-
klonjeni delu v ljubitelj-
skih kulturnih vrstah,
kjer je kljub prizadeva-
njem posameznih društev,
v celjski občini jih je 41, ču-
titi osip v članstvu. Stro-
kovni delavci Javnega
sklada za kulturne ljubi-
teljske dejavnosti na Ob-
močni izpostavi Celje so
svoja prizadevanja usme-
rili tudi v promocijo svoje
dejavnosti in za prihodnje
leto pripravili svež pro-
gram dela z nekaterimi no-
vostmi.
V »Kulturnem mozaiku«,
kakor so naslovili program
z glasbenimi, gledališkimi,
plesnimi, folklornimi, likov-
nimi, lutkovnimi in foto de-
javnostmi in ga v tem času
predstavljajo zlasti mladim
v osnovnih in srednjih šo-
lah (z ustanovitvijo visoko-
šolskega središča pa po be-
sedah vodje celjske izposta-
ve Marijane Kolenko raču-
najo tudi na študentsko po-
pulacijo), izpostavljajo tu-
di nekatere uspele in že uve-
ljavljene republiške akcije.
Poleg Opusa 1, tekmovanja
plesnih ustvarjalcev (letos
bo že deseti), in že tradicio-
nalnih Roševih dnevov, so v
organizacijo za letos Celja-
ni dobili še fotografsko in
likovno srečanje.
Pred kratkim so ustano-
vili tudi filmsko društvo
OKKOMAR, saj je bilo prav
za to področje umetniškega
udejstvovanja čutiti precej
zanimanja. Prav tako mla-
da je plesna skupina Galiarda
s šestimi pari, ki goji stare
srednjeveške plese in ima za
seboj že nekaj uspelih na-
stopov.
Celjska Območna izposta-
va, z društvi v občinah Do-
brna, Vojnik in Štore, pa prev-
zema pod okrilje še Laško
in Radeče in tako postaja ena
največjih v Sloveniji, pravi
Marijana Kolenko in doda-
ja, da želijo v društvenih vr-
stah spodbuditi predvsem
raziskovalno dejavnost, ki
je je doslej primanjkovalo.
Ljubiteljske kulturne de-
javnosti v višini 50 odstot-
kov financira ministrstvo za
kulturo, drugo polovico pa
sredstev pa naj bi prispeva-
la lokalna skupnost, pravi
Marijana Kolenko. Proračun
za prihodnje leto so v celj-
ski izpostavi ovrednotili na
okoli 8 milijonov tolarjev,
medtem ko je letošnji pro-
račun znašal 6 milijonov to-
larjev.
MATEJA PODJED
Št. 46-15. november 2001
20
^PORT
Paka preplavila Mure
Senzacionalna zmaga Ere v Murski Soboti - Spopad Rudarja in CMC Publikuma šele v sredo
Nogometaši Ere Šmartne-
ga so znova v središču po-
zornosti. V svoji prvi sezoni
med elito so zrušili še eno
slovensko nogometno trd-
njavo. Po Ljudskem vrtu je
padla še Fazanerija, kjer
Mura v tej sezoni lige Si-
mobil še ni doživela pora-
za. Brez kaznovanega Ale-
ša Kačičnika, a z velikim
srcem in ustrezno taktiko,
so nadigrali oslabljeno Mu-
ro. Gostitelji, vajeni moč-
no obrambne taktike, so po-
skušali napadati, in se ujeli
v zanko.
Trener Ere Stane Bevc je z
ekipo skoval načrt, kako prei-
ti v protiudare in izkoristiti
praznino. Njegovi fantje se
sicer niso branili. V uvodu
so odbili nalete domačih, po-
tem pa z natančnimi žogami
v globino prihajali do izjem-
nih priložnosti.
Smajo do
Suljota - 0:1
Vseh priložnosti niso iz-
koristili, posebej lepi sta bili
od Jovice Viča in kasneje od
Daliborja Teinoviča. Sled-
nji je zadel levo vratnico, ko
je napad malce sebično za-
ključil, Vico pa se je že v 5.
minuti prikradel v kazenski
prostor, žogo poslal mimo
vratarja Botonjiča, a je po-
časi odskakljala ob desni
vratnici. Za vodilni gol sta
bila zaslužna Ramiz Smaj-
lovič in Alen Sulejmani.
Smajlovič je pravzaprav opra-
vil vse, ko je z levega roba
kazenskega prostora prodi-
ral proti sredini, povlekel na-
se večino obrambe, potem pa
podal v kazenski prostor
osamljenemu soigralcu, ki je
v Murski Soboti na desnem
bočnem položaju zamenjal
Kačičnika.
Smajlovič-0:2
v 35. minuti se je dvignila
»klop« Ere. Visok predložek
je Damjan Romih z glavo
preusmeril v mrežo, medna-
rodni sodnik Darko Čeferin
pa je zadetek razveljavil. Lo-
gičnega pojasnila ni bilo. Če-
trti sodnik Partljič iz Limbu-
ša je takoj skočil k Bevcu in
mu energično pokazal klop.
A vijoličastih tokrat ni mo-
glo zaustaviti nič. V 41. mi-
nuti je namreč Botonjič mo-
ral iz svojega kazenskega pro-
stora, njegovo napako pa je
zaslutil Smajlovič. Domači
vratar je žogo odbil z glavo,
prav v Smajlovičevo, in Erin
napadalec se je sprehodil v
gol ter dosegel že 8. prvens-
tveni zadetek. Izenačil se je
z Jovico Vicom.
iWiojstrovina
Repovia - 0:3
Ob odmoru sta bila žida-
ne volje predsednik kluba
Gvido Omladič in njegov
(večni) svetovalec Bojan
Prašnikar. Zakaj tudi ne;
igra je bila zelo dobra, rezul-
tat še boljši, oboje skupaj pa
je bil še eden od kamenčkov
v njunem mozaiku izgradnje
resnega kluba. Že 5. minuta
nadaljevanja pa je na njuna
lica privabila dokončni na-
smeh in izbrisala prekmur-
ske skrbi. Danijel Repovž
je sprejel žogo v kazenskem
prostoru tako, da je tik pred
dotikom zamahnil z nogo in
s trikom izločil nasprotne-
ga branilca, potem pa žogo
ustavil in jo prisebno, z ma-
niro strelca svetovnega ko-
va, »plasiral« k sebi bližji,
levi vratnici. Murskosoboča-
ni so bili na kolenih, ostali
so brez častnega gola, za ka-
terega so se pred svojo kri-
tično publiko zelo trudili. A
brez uspeha. Dočakali so jih
žvižgi, zamenjanega Smajlo-
viča pa aplavz.
Vsi blesteli
Poročevalci so za najbolj-
šega izbrali Repovža, ocene
učinka ostalih pa se ni bra-
nil njihov trener: «Poudar-
jam, zmagal je kolektiv, z ze-
lo disciplinirano in agresiv-
no igro v obeh smereh. Zad-
nja obrambna linija Romih-
Mernik-Pojič je delovala čvr-
sto, na sredini je ogromno
pretekel Mujakovič, Teino-
vič je pošiljal uporabne žo-
ge v konico napada, kjer se
je odlično znašel Smajlovič.
Tudi bočna igralca sta bila
zelo gibljiva, skratka, zado-
voljstvo je skoraj popolno!«
V prejšnji sezoni je bila
Olimpija dvakrat v Šmart-
nem ob Paki zelo gostoljub-
no sprejeta, saj jo je proti
CMC Publikumu vodil Bojan
Prašnikar. V nedeljo bo po-
vsem drugače: »Tribune bo-
do znova polne. Tisti naši pri-
vrženci, ki so si ogledali sre-
čanje v Murski Soboti, nam
bodo naredili najboljšo re-
klamo za obisk naslednjega
obračuna,« je zaključil Sta-
ne Bevc, ki ni nasprotoval,
da je ekipo pred potovanjem
v Prekmurje »naelektril« še
direktor Jože Krajnc. Vods-
tvo kluba pa je že prejšnji te-
den odslovilo dva »Kranjca«,
Dejana Keferta in Jako Jako-
piča, ki nista izpolnila pri-
čakovanj.
Domžale in
Rudar
Nogometaši CMC Publiku-
ma so »počivali«. Njihov tek-
mec bi moral biti Rudar, ki
pa ima v svojih vrstah repre-
zentanta Marinka Galiča.
Tudi vanj so bile sinoči upr-
te oči domala celotne Slove-
nije. Lokalni obračun bo v
sredo Ob jezeru. Še prej bo-
do Celjani v nedeljo gostili
Domžale. Proti Velenjčanom
so imeli na prvenstvenem
srečanju obilo sreče, z Dom-
žalčami pa kar precej smo-
le. »Prijateljska preizkušnja
z Mons Klaudiusom je od-
padla zaradi slabega vreme-
na. Na obeh tekmah bomo
igrali na zmago, napadalno,
tako kot vseskozi. Remi v
Domžalah za nas ni bil i
peh. Zato bomo pritisnili
vso moč in poskušali razi
seliti naše občinstvo,« jec
jal Robert Koren. Tehnii
vodja Ambrož Krajnc je in
vesele novice: »Skoraj popi
noma so po poškodbah inb
lezni okrevali Bogatinov,?
dosavljevič in Šeliga, tako
bodo v nedeljo bržkone
razpolago trenerju.«
DEAN ŠUSTI
Foto: GAŠPER DOMJA
Stane Bevc
Ljubljenec občinstva v Šmartnem - Jovica Vico
Žalec prenovljen
žalske rokometašice so pred sezono dobile novo vodstvo, predsednika Boštjana
Ribiča, tehničnega vodjo Vilija Irmana, vodjo strokovnega štaba Iztoka Ščurka in
trenerja Bojana Voglarja.
Zadnja igralska okrepitev naj bi bila odlična Velenjčanka Sonja Zidar, s katero se vodstvo
kluba še dogovarja, na fotografiji, pa tudi na tekmi, pa se je že pridružila svojim bivšim
soigralkam. Žalec je po 9 krogih DP na 4. mestu s petimi zmagami.	Foto: G.D.
NAPikl
100 kilometrov
na dan
Zaščitni znak Ere Šmart-
nega je zagotovo Danijel
Repovž, strelec dveh izjem-
nih zadetkov v Kranju in
Murski Soboti, bojeviti no-
gometaš sredine igrišča, ki
je v klubu že četrto sezo-
no. Prepoznaven na trav-
niku zaradi svetlih las, iz-
ven igrišča tih, skromen.
A vendar je poleti zablestel
s samozavestno izjavo po
pokalni tekmi s Primorjem,
ko je zastreljal dve enajst-
metrovki. V rednem delu
srečanja je zgrešil'gol, po
neodločenem podaljšku pa
mu je vratar Strajnar strel
obranil.
»Ja, res je. Namreč Argen-
tinec Palermo je na reprezen-
tančni tekmi zapravil tri
enajstmetrovke. Bistveno je,
da smo takrat izločili Ajdov-
ce. Sicer pa sem v prejšnji
sezoni v drugi ligi izkoristil
vseh šest penalov«.
Zasavec ste, na začasnem
delu v Šmartnem ob Paki.
Kariero sem začel v rod-
nem Zagorju, kjer sem za
člansko ekipo igral dve leti
v prvi ligi. Pot me je nato
vodila v Ljubljano, k Svo-
bodi in Vevčam. Leta 1998
me je v Šmartno povabil ta-
kratni tehnični direktor
Alojz Polak, sedaj tehnič-
ni vodja moštva. Tu se zelo
dobro počutim. Iz Zagorja
prevozim 50 kilometrov,
včasih tudi prespim v klub-
skem stanovanju v Šmart-
nem, ko imamo trening do-
poldne. Če se da zaslužiti
tudi s potnimi stroški? Ne-
kaj že, tako imam pač v po-
godbi.
Kako pa je bilo doslej gle-
de pogodb?
Ko sem prestopil k Šmart-
nem, smo se dogovorili za
eno sezono. In tako jo vsako
leto podaljšujemo za eno le-
to.
Ste pri 26 letih v najbolj-
ši formi dosedaj?
Najbrž res, čeprav menim,
da imam še precej rezerv. Med
prvo in drugo ligo je velika
kakovostna razlika, ki pa smo
jo uspešno prebrodiH.
Mure sploh niste prep^J
vali, ampak kar prebredl
V Murski Soboti ne z^^
ga vsakdo. Zaigrali smo
lo napadalno in presenet"
gostitelje.
Posebnosti?
Spet sem samski,
igram tenis, na dresu nosi
številko 10.	.
D.Š., Foto:
St. 46. - 15. november 2001
ŠPORT
21
Maksimov se
je le smejal
Pivovarji odločno krenili v letošnjo Ligo prvakov - Spet izjemni Dejan Peric
Deseti lov rokometašev
Celja Pivovarne Laško za
evropskim finalom se je za-
jel uspešno. V uvodnem
krogu so v Moskvi za dva
gola ugnali CSKA. Na pri-
zorišču olimpijskega turnir-
ja pred dobrima dvema de-
setletjema, so zasenčili ru-
skega prvaka, čeprav konč-
na razlika tega ne kaže.
Ključni mož je bil spet vra-
tar Dejan Perič, za katere-
ga je poškodovani Uroš Šer-
bec dejal, da je spet prika-
zal nekaj novega. Že nič-
kolikokrat je reševal celj-
sko barko, z njegovo slab-
šo igro bi bilo seveda bolj
napeto, tako pa soigralcem
ni bilo potrebno iztisniti vse-
ga iz seba.
Nenavadno potovanje se je
začelo z zamudo poleta iz Za-
greba, kjer je v letališkem
prostoru žarel športni direk-
tor Slavko Ivezič.
»Moskva ne da
Jugoslavije«
s »Slave« je postal dedek, na
Martinovo je njegova hčerka
Tina rodila sina Filipa. »Pred-
videval sem, da se bo zgodi-
lo, ko bom v Rusiji. Pred 22
leti je bila namreč noseča mo-
ja žena, s Tino. Z jugoslovan-
sko reprezentanco sem se vr-
nil domov iz Romunije s po-
kala Karpatov, na razpolago
pa sem imel le dva dneva po-
(čitka pred turnejo po Sovjet-
ski zvezi, ko je minil tudi rok
za porod. Soprogo Jožico sem
Ivprašal, kaj naj storiva. Poz-
|nala je moje športne ambi-
icije in mi dejala, naj odpo-
tujem. V Gruziji sem bil ves
nestrpen in vsak trenutek iz-
koriščal za klic v domovino.
V Tbilisiju pa nikakor niso
mogli vzpostaviti telefonske
izveze, operater je nenehno
ponavljal: 'Moskva ne da Ju-
goslavije!' Nato smo odpo-
tovali v Moskvo, kjer spet ni-
sem uspel priklicati doma-
Čih. Ko smo prileteh v Beo-
grad, sem izvedel, da imam
hčerko, staro osem dni.«
Nlosicvazdaj
Nič bistvenega se ni spre-
nienilo v razmišljanju tam-
kajšnjih prebivalcev. Razsež-
nosti velemesta so za naše raz-
niere nepojmljive. Razlike so
predvsem v cenah - nekoč raj
za turiste, ki so znali le mal-
ce prekupčevati, danes pa je
Moskva eno najdražjih mest
sveta. V njej je toliko ilegal-
nih priseljencev (iz Rusije in
bivših držav Sovjetske zve-
ze), kolikor prebivalcev ima
Slovenija. Na letališču Do-
niodedovo so zaslužili 300
arneriških dolarjev, kajti Hr-
vata Josip Šojat in Mario Ke-
lentrič naj ne bi imela ustrez-
no izpolnjenega garantnega
pisma, ekipa pa se je zadrža-
la celo uro.
V dvorani CSKA je Celje
Pivovarna Laško evropsko se-
zono devetič začelo z zmago
(leta 94 poraz v Veszpremu),
in petič od šestih poskusov
uspešno v ligo prvakov (v se-
zoni 93/94 domači poraz s
Teko). Opevana tradicija o
uspešnih uvodih torej ni či-
sto resnična, a letos je drža-
la. Na polovici polčasa so Pi-
vovarji vodili z 10:4, ko je Aleš
Pajovič izkoristil vse štiri me-
te in priigral še sedemmetrov-
ko. 70 privržencev iz Slove-
nije je bilo navdušenih, med
njimi pa je bilo kasneje kar
precej kritično nastrojenih,
kajti padec v celjski igri je bil
očiten. Zmaga sicer ni bila
ogrožena, saj prednost ni zna-
šala manj kot dva gola, a pri-
čakovane pospešitve ritma z
igralci s klopi ni bilo.
Izidi L kroga lige prva-
kov: skupina A Portland -
Sporting 36:26, Kolding -
Lovčen 20:18, skupina B
Hapoel - Metkovič 28:36,
Redbergslids - Sandefjord
29:28, skupina C Karvina -
Ademar 29:27, CSKA - CPL
25:27, skupina D Vardar -
Fotex 23:27, Chambery -
Magdeburg 26:26.
Udarna sedmerica je v 52.
mfnuti povedla 25:20 z go-
lom Rastka Stefanoviča, ki
mu je uspešno izpeljana ak-
cija kar precej dvignila sa-
mozavest po poškodbi. V
drugem polčasu je bil odli-
čen Renato Vugrinec z me-
tom 5-5. Odločilnih je bilo
predvsem Peričevih 19
obramb, kar 13 v nadalje-
vanju, in mladi Rusi so v
končnici nekaj metov usme-
rili celo mimo gola. Deset
minut pred koncem so Ce-
ljani že »težko dihali«, do-
mači pa so izkoristili nekaj
daril francoskih sodnikov.
Vladimirja Maksimova,
izjemnega igralca in še po-
sebej trenerja, po porazih še
nismo videU nasmejanega.
Prav vedrega razpoloženja je
bil na novinarski konferen-
ci. Vprašali smo ga, koliko
stane njegova ekipa: »150-
krat manj kot celjska«, je iz-
strelil. Ruski kolegi so posta-
vili enako vprašanje Josipu Šo-
jatu. Tudi Šojka se je takoj zna-
šel, čeprav je za razliko od
Maksimova povedal točen po-
datek: »Naš proračun je štiri-
krat nižji od Kielovega!« Po-
tem je presenetljivo gladko
predsta\^ trenutne uspehe slo-
venskega športa.
»Slovenija gre
v Korejo«
Na letalu je bilo zelo ži-
vo, čeprav je za nejevoljo
znova poskrbela zamuda po-
leta. Romuni so povedli z 1:0,
potem pa signala več ni bi-
lo. Pred pristankom v Zagre-
bu je stevard po ozvočenju
sporočil: »Važno obvestilo.
Slovenija gre v Korejo. 2:1.«
Nihče ga ni skušal poprav-
ljati, da sledi še povratna tek-
ma, vsi so se spet veselili.
Sobota se je prevešala v ne-
deljo, ko je rojstni dan sla-
vil Tone Turnšek (lepšega da-
rila kot točki na gostovanju
zanj ni), Edvard Kokšarov pa
je tiho pristavil: »Nama z že-
no pa mineva šesta obletni-
ca poroke!«
Karvina
presenetila
marsikoga
Sobotni tekmec Celjanov,
češki prvak Karvina je poskr-
bel za večje zanimanje nakupa
vstopnic. V nedeljo je z 29:27
ugnal Ademarja in Golovec
prisilil na popolno zbranost.
V nekaj desedetij starem in-
dustrijskem mestu s 60 tisoč
prebivalci je bil tudi snema-
lec celjskega kluba Zoran
Čulk. »Igrajo obrambo 4-2, hi-
tri so v polkontri, na igrišču
jih vodi Rus Aleksander Rad-
čenko, začeli so še z zunanji-
ma napadalcema Drobekom
in Kamilom Heinzom, krilo-
ma Laclavekom in Vaškom,
pivotom Juričekom in vratar-
jem Slabyjem. Takoj jim mo-
ramo pokazati, kam so priš-
li. Pričakujemo silovito pod-
poro s tribun. Pripravljamo
se na njihov slog«, je dejal Šojat,
Tomaž Tomšič pa je dodal:
»Zbiramo informacije, zago-
tovo pa so neugodni, trdi. Pou-
darek bomo dali lastni obram-
bi, kajti naš napad je imel v
Moskvi 60 odstoten izkoristek
meta.«
DEAN ŠUSTER
Foto: D.Š.
Maksimov: »Proti Ademarju bomo skušali zmagati!« Šojat: »To ti od srca želim!«
CSKA - Celje Pivovarna
Laško 25:27 (12:14)
MOSKVA - Dvorana CSKA. Gledalcev 1000. Sodnika
Francois Garcia in Jean- Pierre Moreno (Francija)
CSKA: Ojered, Filippov 2, Denisenko 1, Safonov, Je-
gorov 6 (1), Stepanenko 2, Frolov, Gricenko 2, Lužnikov
2,	Ivanov 5 (3), Čugaj 4, Černjavski, Kamanjin, Grams.
Trener: Vladimir Maksimov.
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Kelentrič, Gajič, Ruten-
ka, Vugrinec 5, Oštir, Pajovič 6, Stefanovič 1, Pungartnik
5, Tomšič 3, Bedekovič, Milosavljevič, Žvižej, Kokšarov
7 (2). Trener: Josip Šojat.
Statistika obramb in meta:
CSKA: Ojered 14, Grams; Filippov 2-4, Denisenko 1-
1, Safonov 0-1, Jegorov 6-12, Stepanenko 2-8, Frolov 0-
3,	Gricenko 2-2, Lužnikov 2-2, Ivanov 5-7, Čugaj 4-7.
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Perič 19, Kelentrič; Vu-
grinec 5-9, Pajovič 6-7, Stefanovič 1-2, Pungartnik 5-9,
Tomšič 3-4, Žvižej 0-1, Kokšarov 7-9.
Sedemmetrovke: CSKA 4-6; CPL 2-3
Izključitve: CSKA 6 minut; CPL 8
Bistveni potek rezultata: 0:2,2:5,3:7,4:10, 7:10,8:12,
12:16, 14:16, 15:19, 17:19, 18:22, 20:25, 22:25, 23:27,
25:27.
Vid Kavtičnik je zaradi poškodbe zapestja igral le v nedeljo
in dosegel šest golov.
Estonci za malico
Tako kot Celjani tudi ve-
lenjsko rokometno moštvo
v svojem šestem evropskem
nastopu nadaljuje z uspe-
hi v uvodnem dvoboju, saj
je doslej le enkrat izgubilo
na začetku tekmovanja, ko
ga je premagal sloviti nemš-
ki Lemgo.
Tokratna žrtev je bila es-
tonska ekipa Serviti iz Pol-
ve. Gostje so obe tekmi odi-
grali v Rdeči dvorani. Prvo
srečanje, ki se je končalo s
26:22, je bilo zelo izenače-
no. Estonski rokometaši so
dokazali, da znajo igrati ro-
komet in iz leta v leto napre-
dujejo. Igrali so hitro v na-
padu in čvrsto 6 - O obram-
bo, toda Velenjčanom je v
zadnjih 15 minutah le uspe-
lo zlomiti odpor žilavih se-
vernjakov.
Druga tekma je bila po-
vsem drugačna. Gorenje je
preučilo igro nasprotnika in
bolj ali manj zaprlo vse poti
do gola, pred katerim je ble-
stel Vaško Dubonosov. Iz hi-
trih protinapadov je doseglo
precej lahkih zadetkov in ob
prvem višjem vodstvu poskr-
belo za atraktivno igro, kar
so gledalci znali nagraditi.
Končni izid srečanja je bil
31:21, skupno 14 golov raz-
like. Gostje po izpadu niso
bili nezadovoljni. »Nismo
pričakovali napredovanja,
prišli smo se boriti in nabi-
rati izkušnje. Na prvi tekmi
smo dokazali, da smo lahko
enakovredni. Gorenje je real-
no boljše od nas za pet za-
detkov. Drugo tekmo smt)
odigrali slabše, dodaten raz-
log za višji zaostanek pa je
naša slaba telesna pripravlje-
nost«, je izjavil trener gostov
Tarmo Volt.
Svoje moštvo je pohvahl
Miro Požun: »Dobro smo se
pripravili na povratno tekmo.
Igralci, ki so bili na prvem
srečanju presenečeni nad ka-
kovostjo nasprotnika, so zai-
grali popolnoma sproščeno.
Celotno srečanje so odigrali
z veliko željo po dokazova-
nju.« Sinoči je Gorenje odi-
gralo derbi v Slovenj Grad-
cu proti Preventu, v soboto
pa prihaja v Velenje Izola.
MITJA GAVRILOSKI
Foto: GAŠPER DOMJAN
Št. 46-15. november 2001
22
ŠPORT
Derbi Zrečanom^
Elektra na dnu
Minuli krog Hypo lige je
prinesel prvi poraz košar-
karjev Polzele, še četrti Elek-
tre in zmago Rogle v lokal-
nem derbiju. Po treh zapo-
rednih zmagah, so na Pol-
zeli pričakovali nadaljeva-
nje serije Hopsov, ki pa so
se tokrat opekli v dvoboju
z nepredvidljivimi Domžal-
čani.
Gostje, ki so očitno dose-
gli pravo formo nekoliko poz-
neje, so namreč v polni dvo-
rani na Polzeli pokazali zo-
be in tudi odlični igri Blaža
Ručigaja in Matjaža Tovor-
nika v finišu, nista uspeli pre-
prečiti prvega poraza v sezo-
ni. V Zrečah so minuli teden
nekoliko nepričakovano za
trenerja postavili Hrvata Fa-
ruka Kulenoviča, ki je us-
pešno debitiral v lokalnem
derbiju proti Šentjurčanom.
Za zmago se lahko zahvali
igralcem Alpos Kemoplasta,
ki so po enakem scenariju kot
lani zmago izpustili iz rok.
Šentjurčani so namreč, če-
prav brez Čoviča, vodili vse
od konca 1. četrtine pa do
zadnjih dveh minut, potem
pa naredili toliko napak, kot
jih ne naredi niti pionirska
ekipa. Zgrešeni »zicerji«, iz-
gubljene žoge, in vseh 38 mi-
nut dobre igre, predvsem
Damjana Novakoviča, je
šlo po zlu. Borbenost in tr-
ma Rogle se je na koncu po-
plačala z drugo zmago v se-
zoni, ki bo vrnila nekaj mi-
ru v njihove vrste. Zanimivo
je, da je novi strateg Rogle v
tem srečanju dal obema cen-
tru Beniču skupaj samo 7 mi-
nut igre (»okrepitev« Bajra-
movič sploh ni vstopil v igro),
pa čeprav je Kemoplast igral
vseskozi brez pravega centra,
kar se je poznalo pri razmer-
ju skokov pod obroči, ki je
bil kar 32:16 za domače. A
odločile so vendarle napake
Šentjurčanov.
Elektra nadaljuje razproda-
jo točk v svoji dvorani. Po-
sledica tega je zadnje mesto
in ničla v rubriki zmag. Sce-
narij v Šoštanju je bil še tret-
jič enak. Slab začetek, dobra
sredina in nespretna končni-
ca. Kaj lahko spremenijo v vr-
stah Elektre na bolje, sicer ni
jasno. Nekaj bo treba hitro
storiti, kajti pogled na lestvi-
co ni nič kaj optimističen, igral-
ci pa so psihično popolnoma
na dnu, saj enostavno več ne
verjamejo vase. To se je lepo
videlo v končnici tekme pro-
ti Triglavu, ko nihče ni upal
prevzeti odgovornosti za met.
V preostalih dveh srečanjih
je Kraški zidar dosegel zanes-
ljivo zmago proti Loki, ki po
dobrem startu že popušča, Za-
gorjani pa so s trojico razpo-
loženih strelcev štrli odpor
nevarnega Kopra. Naslednje
kolo prinaša znova lokalni
derbi, tokrat v šentjurskem
Hruševcu, kamor prihajajo ra-
njeni Polzelani. Elektra od-
haja na težko gostovanje v
Domžale, Rogla pa na Obalo
h Kopru.
JANEZ TERBOVC
Foto: GAŠPER DOMJAN
Ručigajevih 27 točk Hopsom ni zadostovalo za zmago.
Obetavni Gaberčani
člani celjskega karate kluba Shito - Ryu Gaberje uspešno nastopajo na mednarod-
nih tekmovanjih. Pod vodstvom Matjaža Čedeta so se udeležili turnirja na Grubišnem
Polju na Hrvaškem, kjer so nastopili predstavniki Madžarske, BiH, Romunije, Hr-
vaške in Slovenije.
Celjski tekmovalci so osvojili kar deset medalj. Zmagali so Andrej Bergant v članski
kategoriji in Miša Podpečan pri mlajših deklicah ter ekipa v katah. Še uspešnejši so bili na
turnirju v madžarskem mestu Sellye, od koder so prinesli 21odličij. V soboto so imeli dva
predstavnika na državnem prvenstvu za kadete in mladince v Novi Gorici. Jožef Stiplošek
in Andrej Bergant sta osvojila tretji mesti v svojih kategorijah.	P.Š.
Uspešni varovanci Matjaža Čedeta
NA
KRATKO
Nova Gorica: Na držav-
nem prvenstvu za kadete in
mladince v katah in športnih
borbah so med 168- imi na-
stopajočimi, karateisti s Celj-
skega osvojili 6 medalj. Pr-
vaka sta postala Andrej Ma-
jer iz KK Žalec med kadeti
do 55 kg (med mladinci je
bil 3.) in Asja Pešec, članica
KK Petrovče, pri mladinkah
do 60 kg. Druga mesta so os-
vojili Jernej Kosmač, Luka
Marič in Sašo Dordevič, ki
je bil tudi tretji med kadeti
(vsi iz KK Žalec), bronaste
medalje pa sta si priborila še
Jožef Stipolšek in Andrej Ber-
gant iz KK Shito ryu Celje.
Celje: Drsalni klub Celje
je skupaj z Zvezo drsalnih
športov Slovenije pripravil pr-
vo tekmo za evropski krite-
rij mlajših selekcij umetnost-
nih drsalcev. Tekmovanja se
je od petka do nedelje ude-
ležilo kar 249 tekmovalcev
iz trinajstih držav. Prvo me-
sto med moštvi so osvojili dr-
salci Varšave, Celje se je uvr-
stilo na 13. mesto. Med po-
samezniki je bil najboljši pri
Celjanih Urban Kalšek, ki je
bil 3. med kadeti. J.K. •
Ravne na Koroškem: Na
državnem prvenstvu v krosu
je v članski konkurenci zma-
gal Romeo Živko (AD Kladi-
var Cetis) na 8 km dolgi pro-
gi. Med starejšimi mladinka-
mi so Celjanke osvojile ekip-
no 3. mesto.
Celje: V soboto in nedeljo
bo na bazenu Golovec že 17.
mednarodni miting za Pokal
mesta Celje. Na njem bo na-
stopilo več kot 200 tekmo-
valcev iz Madžarske, Hrvaš-
ke, Jugoslavije, Italije, Češ-
ke in Slovenije. J.K.
Celje, Kočevje: V derbiju
7. kroga 1. lige so kegljavke
celjskega Miroteksa na keg-
ljišču Golovec z 2:0 prema-
gale Triglav. Druga celjska
ekipa pa se je v 1. B ligi s Ko-
čevjem razšla z neodločenim
rezultatom.
PANORAMA
__ NOGOVfT _
1.SNL
16. krog: Mura - Era Šmart-
no 0:3 (0:2); Sulejmani (28),
Smajlovič (41), Repovž (49).
Vrstni red: Primorje 32, Ko-
per, Maribor Pivovarna Laš-
ko 28, Era Šmartno, Mura 25,
CMC Publikum, Rudar,
Olimpija 22, HIT Gorica 15,
Korotan, Triglav 13, Domža-
le 8.
2. SNL
15. krog: Dravinja - Fero-
term Lenterm 4:3 (3:1); Pev-
nik (6), Sire (17),Kojič (40),
Očko (65); Zager (36), Su-
Ijič (52),Muzlovič (68). Vrst-
ni red: Dravograd 39, Alu-
minij 35, Ljubljana 34, Ivanč-
na Gorica 29, Jadran Šepič
25, Železničar 24, Bela kra-
jina 23, Zagorje 22, Dravi-
nja, Nafta, Bakovci 19, Dra-
va 18, Sežana 11, Feroterm
Lenterm 10, Goriška brda 9,
Elan 3.
MNZ Celje
4. krog novega razpore-
da: Laško - Oplotnica 6:1.
10. krog novega razpore-
da: Vojnik - Kozje 1:0, Po-
savje Brežice - Šentjur 2001
2:1. Vrstni red: Posavje Bre-
žice 22, Vojnik 17, Šentjur
2001 12, Laško 11, Oplotni-
ca 9, Kozje 8.
_ [VUUJNOGOlVIEr __
POKAL SLOVENIJE
Osmina finala, Sevnica -
Nazarje 3:2 (0:0); Stegu
(37), Hren (40). Železne dveri
- Dobovec 5:0 (0:0).
KOŠARKA
■■■i ^K.««	1"	i i-. ■ v-^-^ -MV i^m
LIGA GOODVEAR
7. krog: Union Olimpija -
Pivovarna Laško 86:49
(62:41, 35:25, 13:17); Duš-
čak 16, Pavič 9, Jurak 8, Bro-
lih, Vujičič, Novak 4, Lerič,
Walker 2. Vrstni red: Union
Olimpija 14, Gibona 13, Bu-
dučnost 12, Zadar, Široki bri-
jeg. Pivovarna Laško, Slobo-
da Dita 11, Krka, Split lo
Geoplin Slovan, Triglav osj
guranje 8, Bosna 7.
LIGA
DOBRODOŠLICE
6. krog: Šibenik - Merkm
63:55 (46:48, 28:33,14:18)
Deak 17, Temnik 11, Potoč
nik 10, Perlič 9, Pezdirec 8
HYPO LIGA
4.	krog: Rogla - Alpos Ke-
moplast 83:78 (62:66
42:45, 26:22); Dundovič 17^
Šporar 16, Sivka, Zekovič 13_
Ikonič, Zinrajh 11, Benič 2;
Novakovič 28, Petrovič 14
Ribežl, Kočar 9, Kahvedžii
8, Rovšnik 5, Novak 3, P. Ma-
ček 2. Savinjski Hopsi - He-
lios 79:85 (55:60, 38:41,
28:20); Ručigaj 27, Tovornik
21, Hughes 11, Cizej 10, Šče-
panovič 6, Čatovič 4. Elek-
tra - Triglav 62:65 (51:51,
37:36, 16:20); Marinkovic,
Šaporac 14, Božič 9, Rizman
8, Tajnik 7, Maličevič 4, Nu-
hanovič 2. Vrstni red: Savinj-
ski Hopsi, Triglav 7, Kraški
zidar, Zagorje, Alpos Kemo-
plast, Helios, Koper, Loka ka-
va, Rogla 6, Elektra 4.
1. SKL - ženske
5.	krog: Odeja - Slovenske
Konjice 78:70 (52:54, 32:40,
18:25); Furman 16, Kvas 15,
Lubej, Javornik, Klančnik 11,
Ajdnik 5, Gaberšek 1. Vrst-
ni red: Jesenice, Ježica 10,
Slovenija mlade, ŽKD Mari-
bor 8, Sežana, Odeja 7, Slo-
venske Konjice, Pomurje 5.
Savinjska
košarkarska liga
2.	krog: Velenje - Gomil-
sko 76:63, Gornji Grad - Ve-
terani Laško 65:84, Parižlje
- Hum Laško 84:80, Ločica-
Polzela 74:61, Nazarje - Pre-
bold 54:72. Vrstni red: Ve-
lenje, Veterani Pivovarna Laš-
ko 4, Ločica, Prebold, Pol-
zela, Gornji Grad, Gomilsko,
Parižlje 3, Hum Laško, Na-
zarje 2.
ROKOMET
Pokal EHF
3.	krog: Gorenje - Polva
Serviti 57:43; Plaskan 10,
Sirk 9, Kavtičnik 6, Belko,
Mlakar, Sovič, Tamše 5, Be-
govič 4, Dobelšek, Kavaš 3,
Oštir 2.
1.SRL-Ženske
9. krog: Izola-Žalec24:19
(11:10); Potočnik 8, Čere-
njak 4, Zidar 3, V. Dolar 2,
T. Dolar 1. Vrstni red: Krim
ENR 18, MDM Piran 16,
Olimpija 14, Žalec, Jelovica
10, Izola, Gramiz 7, Sava
Kranj 6, Škocjan 2, Burja 0.
ODBOJKA
1. DOL - moški
4.	krog: Fužinar - Šoštanj
Topolšica 3:0. Vrstni red: Fu-
žinar, Kamnik, Salonit 12.
Stavbar 6, Bled, Pomurje 5,
Žužemberg 4, Šoštanj Topol-
šica 3, Granit 1, Olimpija O-
1. DOL - ženske
5.	krog: Ljubljana - Savinj-
ska Šempeter 3:0. Vrstni red:
Branik 15, Ljubljana, Nova
Gorica 12, Novo mesto, Mi-
klavž 9, Koper 7, Ljuomer 6,
Šempeter 4, Pivka jama 1-
Solkan 0.
ŠPORTNI KOLEDARl
SOBOTA 17.11.
KOŠARKA
Liga Goodyear, 8. krog.
Laško: Pivovarna Laško - Bo-
sna (20).
Hypo liga, 5. krog, Alpos
Kemoplast - Savinjski Hopsi
(19), Helios-Elektra (19.30),
Koper - Rogla (20).
ROKOMET
Liga prvakov, 2.krog, Ce-
lje: Celje Pivovarna Laško -
Karvina (18).
l.SRL-moški, 7. krog, Ve-
lenje: Gorenje - Izola (19).
ODBOJKA
1. DOL- moški, 5. krog, Šo-
štanj: Šoštanj Topolšica -
Granit (19).
1. DOL- ženske, 6. krog,
Šempeter: Savinjska Šempe-
ter - HIT Nova Gorica (19).
NEDELJA IOL""
NOGOMET
l.SNL, 17. krog, Celjej CMC
Publikum - Domžale, Šmart-
no ob Paki: Era Šmartno -
Olimpija, Koper: Šport line
Koper - Rudar Velenje (14).
KOŠARKA
Savinjska košarkarska li-
ga Polzela, 3. krog: Hum Laš-
ko - Gornji Grad (8), Polze-
la - Velenje (9.15), Gomilsko
- Parižlje (10.30), Veterani
Laško - Nazarje (11.45), Pre-
bold - Ločica (13).
SREDA21.11.
NOGOMET
1. SNL, 16. krog, Velenje:
Rudar - CMC Publikum (17).
ROKOMET
1. SRL, 7. krog, Celje: Ce-
lje Pivovarna Laško - Inles Ri-
ko (18.30).
Št. 46-15. november 2001
KRONIKA
23
Stopimo iz teme!
Pešci najbolj ogroženi v prometu zaradi voznikov in tudi zaradi lastnih
napak
Sedemdesetletni Š.V, iz Celja je v
^nedeljek, 13. novembra, prečkal vo-
' [i§če na prehodu za pešce v Kersni-
kovi ulici v Celju. Iz centra mesta je
ijkrat pripeljal 67-letni voznik oseb-
nega avtomobila A.K. in z ogledalom
fozila trčil v pešca. Slednji je bil pri
nadcu huje ranjen,« navajajo v poli-
cijskem poročilu. Le ena izmed ne-
sreč, ki so ravno v teh mesecih že sko-
(aj vsakdanjik.
Pešci predstavljajo kar dvajset odstot-
jovvseh umrlih na slovenskih cestah v
^dnjih desetih letih. V zadnjih treh me-
secih lani pa je v Sloveniji umrlo še-
stindvajset pešcev. Katastrofalno stanje
le bilo takrat ravno na območju celj-
ske regije, ko je v novembru in decem-
bru življenje izgubilo kar sedem peš-
cev. Letos so umrli štirje, pravi inšpek-
K)r za promet pri Policijski upravi Ce-
lje Franci Klanjšek. V jesensko-zim-
skih mesecih so vremenske razmere
izredno neugodne, svetli del dneva pa
ie občutno krajši, kar pomeni, da bi
morali pešci v prometu storiti za svojo
varnost več in se tako izogniti nesre-
čam. Toda na roke bi lahko prešteli ti-
ste, ki pri hoji po mraku ali ponoči no-
sijo kresničke oziroma druga odsevna
telesa. Policisti so zato že začeli s pre-
[rentivno akcijo Stopimo iz teme, ki jo
izvajajo skupaj s Svetom za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu, Ministrs-
a^oma za šolstvo in notranje zadeve ter
Zavodom RS za šolstvo.
»Policisti vsem pešcem, ki za svojo
Jobro vidljivost ne poskrbijo, delijo po-
sebne zloženke in nalepke, ki so od-
sevne in se lahko nalepijo na oblačila
oziroma obutev,« dodaja Klanjšek.
»Naša želja je tudi, da bi ljudje, ki
opazijo na cestah pešce, ki ogrožajo svo-
jo in varnost drugih (denimo zaradi vi-
njenega stanja), poklicali naš operativno
komunikacijski center, kjer bomo ta-
koj reagirali. Letos srno mnogokrat to
storili tudi na tak način, da so policisti
takšne pešce odpeljali domov kar s po-
licijskim vozilom. To so izjemni pri-
meri, v katerih pa zoper pešce tudi us-
trezno ukrepamo, saj je za neupošte-
vanje predpisa določena tudi kazen.«
pravi Klanjšek.
Alkopešec
Pešci so pogostokrat žrtve nesreč za-
radi voznikov, toda številne nesreče se
zgodijo tudi zaradi njihovega neupo-
števanja cestno-prometnih pravil. V oči
pa bode statistični podatek (gledano na
ravni države), da je povprečna stopnja
alkoholiziranosti pri pešcih, ki povzro-
čijo nesrečo, kar 2,09 grama alkohola
na kilogram krvi. Vinjenost pešcev ni
nič nenavadnega tudi na Celjskem, pravi
Franci Klanjšek. Toda za pešca, ki je
vinjen, ne veljajo določila Zakona o var-
nosti v cestnem prometu, kot, denimo,
za tiste, ki pod vplivom maliganov se-
dejo za volan. Za tiste, ki se opotekajo
vinjeni po cestah peš, veljajo določbe
o javnem redu in miru, kjer je govora o
oviranju prometa. Zakon, ki za tovrst-
ne kršitve predpisuje minimalne kaz-
ni, izvira še iz leta 1974. Lahko pa jim
poUcisti napišejo listič, ker ob svojem
opotekanju niso nosili kresničk...
Ko gredo k maši...
Največ prometnih nesreč, tudi tra-
gičnih, v katerih so udeleženi pešci,
se zgodi ob sobotah in nedeljah. Naj-
bolj nevarne so regionalne ceste in
tudi ceste v naseljih. V slednjih je naj-
več žrtev nesreč starejših od petinpet-
deset let. Le-ti v zgodnjih jutranjih in
poznih večernih urah na svojo varnost
pozabijo. Zaradi temnih oblek niso
vidni, s seboj pa ne nosijo odsevnih
teles. Policisti bodo zato poostreno
nadzorovali promet tudi v tem času
ter delili posebne odsevne nalepke.
Zna se zgoditi, da fantje v modrem
ne bodo le opozarjali, ampak pešce,
ki ne upoštevajo predpisov, kaznova-
li tudi s petimi tisočaki, kolikor na-
vaja Zakon o varnosti v cestnem pro-
metu za tiste, ki s svetlobnimi telesi
ob zmanjšani vidljivosti niso oprem-
ljeni.
Ko trčiš vanj...
...je žal že prepozno. Zato si je do-
bro zapomniti naslednje. Voznik po-
noči ali ob slabih vremenskih razme-
rah, bodisi ob megli, ob dežju bodisi
ob sneženju, vidi pešca s kresničko
že na 136 metrov oddaljenosti, peš-
ca, ki je oblečen v svetla oblačila na
38 metrov, temno oblečenega pešca
brez odsevnih teles pa šele na šestind-
vajset metrov. Če ga sploh opazi.
S.Šol.
Nesreča
pri delu
v Gorenj evem obratu HZA
v Velenju se je v sredo, 7. no-
vembra, zgodila delovna ne-
sreča, v kateri se je hudo ra-
nil 23-letni delavec B.B. iz
Velenja. Delavca sta v prede-
lu noge poškodovala dostav-
na vozička, med katera je sto-
pil med delom. Na kraju ne-
sreče mu je prvo pomoč ta-
koj nudil delovodja, zatem
pa so ga odpeljali v celjsko
bolnišnico.
Gorelo je
Za milijon in pol tolarjev gmotne škode je v petek, 9.
novembra, povzročil požar v delavnici, last F.P., v Vino-
gradni ulici v Slovenskih Konjicah. Zagorelo je na delov-
nem stroju za obdelovanje kovin, na katerem se je pregre-
la cev hladilne tekočine. Zaradi tega se je začelo pregrevati
olje. Ogenj, ki ga je pogasil lastnik sam, je na stroju uničil
električno napeljavo ter nekaj naprav.
Dan kasneje pa je požar izbruhnil v vikendu v Harju pri
Laškem, last T.B. Ogenj je zajel celoten objekt, gmotno
škodo so ocenili na več kot dva milijona tolarjev. Preisko-
valci so ugotovili, da je stanovalec v vikendu v peč naložil
preveč drv, zaradi česar je prišlo do pregretja peči. V ognju
in vročini je počil azbestni dimnik, ogenj pa se je iz razpo-
ke razširil še na ostali del objekta.
Razicopana Kersniicova
Del Kersnikove ulice v Celju, od Jenkove do Oblakove ulice, bo zaprt za ves promet še do
Prvega decembra. Delavci podjetja Ceste-Kanalizacija namreč prenavljajo kanalizacijo,
■'aški so bili v zelo slabem stanju, zaradi česar so imeli tamkajšnji stanovalci nemalo težav
s poplavljenimi kleti. Do začetka decembra bodo na tem cestnem odseku uredili še ploč-
nik in kolesarsko stezo.
Foto: GD
MINI
KRIMIČI
Nočni ropar
v noči na petek, 7. novem-
bra, je bilo na območju Do-
briše vasi in Podvina vlom-
ljeno kar v pet stanovanj-
skih hiš. Pri treh hišah se je
vlomilec iz neznanega vzro-
ka odločil, da ne bo nič
ukradel in odšel v noč praz-
nih rok in hitrih nog. Spo-
toma pa se je očitno ustavil
najprej še pri hiši A.L in od
tam odnesel devet tisoča-
kov, nato pa še pri J.S., kjer
je ukradel le ročno uro. Da
bo v koraku s časom.
Slovenija gre -
naprej
Nekateri športni navdu-
šenci ne poznajo meja. Eden
je to storil z napisom Slo-
venija gre naprej. Vse lepo
in prav, če to ne bi zapisal
ravno na pokrov avtomobi-
la, ki je bil parkiran na Kar-
deljev trgu v Velenju. Last-
nik vozila, F.V. iz Velenja,
pa bo moral iti kam drugam,
da bo lahko za popravilo na-
stale škode plačal dobrih
400 tisoč tolarjev.
Še ena v duhu športne so-
bote. Okrog 50 navijačev, ki
so bili namenjeni na nogo-
metno tekmo v Ljubljano,
si je na bencinskem servisu
na Lopati s prodajnih pohc
nabralo pijačo in jedačo. Ne
da bi plačali, so se vrnili na
avtobus in se odpeljali na-
vijat.
S.Šol.
NOCNE CVETKE
•	Na Celjskem se najdejo tudi prave lisičke zvitorepke.
Takšne, kot je bila tista minuli teden, ki je iz neznanega
razloga prisopihala iz gozda in se vsa zmedena zaletela v
Gregorjev avto. In nato je, ne da bi počakala na izmenjavo
kupončkov, zbežala. Ti, ti lisička...
•	Za vin' tale vikend ni poskrbel le Martin, ampak tudi dva
voznika, ki sta ga srknila nekoliko več, kot je to za nas
Štajerce v navadi. Pa sta sedla v avto in se zapeljala narav-
nost policijskim martinčkom v objem. Za prepoved vožnje
v družbi alkohola se nista kaj dosti zmenila in Martina za
milost prosila. Do naslednjega jutra sta jo zaman iskala v
prostorih za treznjenje na Ljubljanski.
•	Dobro, da obstajajo sosedje, ki nam še kdaj sporočijo,
da imamo v stanovanju pravo poplavo. Če boste kdaj poza-
bili zapreti pipo, kot je to storila pred dnevi neka Celjanka,
potem le obvestite o tem spodnje sosede, da bodo lahko ti
obvestili vas, ko vam bodo v stanovanju plavale preproge...
•	Vinjeni Celjan, ki se je pretekli četrtek trudil opravljati
policijsko delo, mora priznati, da mu to le ne gre tako do-
bro od rok in da bi moral za to dobiti še kakšno lekcijo s
strani mentorja. Kdo ve, mogoče pa je poleg predloga sod-
niku za prekrške dobil še kakšne brezplačne inštrukcije
tistih, ki to včasih opravljajo še preveč vestno...
•	Vsi vozniki, katerih prevozna sredstva so še vedno v san-
dalih, so se minuli petek hudovali nad naravo, ki jih je
pahnila v promet nepripravljene. Ker pa je petnajsti že tu,
lahko pričakujemo, da bo večina jeklencev zaradi neustrezne
zimske opremljenosti ostala v garažah in ne bo podrsavala
po cestah. Policisti pa bodo tako imeli en siv las na glavi
manj.
l>ROIVIETNE NEZGODE
Brez čelad na motor
V prometni nesreči, ki se je zgodila v torek, 6. novem-
bra, izven Prožinske vasi, sta se huje ranila motorist in
njegov sopotnik.
Šestnajstletni R.S. iz Ogorevca s kolesom z motorjem je
na glavni cesti nenadoma zavil levo proti odcepu lokalne
ceste. Vanj je takrat trčil voznik osebnega avtomobila, 37-
letni N.B. iz Rogaške Slatine, ki je vozil za njim. V trčenju
sta hude telesne poškodbe dobila 16-letni motorist in nje-
gov sopotnik, 18-letni F.D. iz Ogorevca. Nihče od njiju pri
vožnji ni uporabljal varnostne čelade.
Nesreča, v kateri se je hudo ranil 64-letni motorist, pa se
je zgodila v Zalogu, v četrtek, 8. novembra. Slednji je na
klancu navzdol zapeljal s cestišča. Ko je poskušal zapeljati
nazaj na cesto, je izgubil oblast nad vozilom in padel. Pri
padcu je utrpel hude poškodbe, zaradi česar so ga prepelja-
li v celjsko bolnišnico.
Vkleščena v vozilu
Do hude prometne nesreče je prišlo v četrtek, 8. novem-
bra, na regionalni cesti Šentjur-Planina pri Sevnici. Ose-
minštiridesetletna voznica osebnega avtomobila, M.K., pri
vožnji po klancu navzdol vozila ni mogla več obvladati ter
zapeljala v strugo potoka Jezerščica. Voznica, ki se je huje
ranila, je ostala v vozilu vkleščena vse do prihoda gasilcev.
Neprevidno v ovinek
Dve osebi sta bili ranjeni v prometni nesreči v ponede-
ljek, 13. novembra, izven Podplata na glavni cesti Šmarje
- Rogaška Slatina.
Voznik osebnega avtomobila, 42-letni I.Z., je v desnem
ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v vozi-
lo 33-letnega S.J. iz Spodnje Ponkvice pri Šmarju pri Jel-
šah, ki se je takrat pravilno pripeljal. Oba sta bila huje
ranjena in prepeljana v celjsko bolnišnico.
S.Šol.
Radarske kontrole
boclo-»
•	jutri, 16. novembra, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Mozirja;
•	v soboto, 17. novembra, dopoldne na območju Sloven-
skih Konjic, popoldne pa na območju Laškega;
•	v nedeljo, 18. novembra, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
•	v ponedeljek, 19. novembra, dopoldne na območju Mo-
zirja, popoldne pa na območju Celja;
•	v torek, 20. novembra, dopoldne na območju Šmarja
pri Jelšah, popoldne pa na območju Laškega;
•	v sredo, 21. novembra, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Žalca;
•	v četrtek, 22.novembra, dopoldne na območju Celja,
popoldne pa na območju Velenja.
St. 46. - 15. november 2001
24
REPORTAŽA
Z bioenergijo do otroka
Je mala Lucija upanje za mnoge pare, ki ne morejo imeti otrok?
Pred kratkim se je rodila
punčka Lucija, težko priča-
kovani otrok Helene in
Branka Kristan iz Laške va-
si nad Štorami. Bi Lucija ug-
ledala luč sveta, če se nje-
na mamica ne bi odločila,
da obišče bioenergetika?
Sliši se neverjetno, da je
mogoče tudi prepreke pri za-
nositvi reševati na drugačen
način, ne le z dolgotrajnim
ginekološkim zdravljenjem
in številnimi biomedicinski-
mi posegi. Veseljko Tomič,
ki v Celju že skoraj desetlet-
je zdravi z bioenergijo in je
pri tem zelo uspešen, je pre-
pričan, da se da na tak način
premagovati tudi ovire, ko
ženska ne more zanositi in
roditi otroka. V zadnjih dveh
letih se je pri njem oglasilo
približno trideset parov, ki
so dolga leta upali, že sko-
rajda obupali ter kot zadnjo
in še edino možnost videli v
alternativnem zdravljenju, v
učinkih bioenergije. Uspeh
tovrstnega Tomičevega
zdravljenja je približno se-
demdesetodstoten, zadnja
potrditev njegovega dela pa
je deklica Lucija, ki se je ro-
dila osemnajstega oktobra le-
tos.
Nosečnost po
petem obisku
Za bioenergetika Veseljka
Tomiča je Helena Kristan iz-
vedela od sosede, ki je dolga
leta zaman upala, da bo ma-
ti, potem pa se je pri osemin-
tridesetih odločila še za al-
ternativno metodo in - zano-
sila. Helena je pred odloči-
tvijo, da poskusi še pri bioe-
nergetiku, več kot tri leta obi-
skovala ginekologe v Celju in
Slovenj Gradcu, a ji ti do ma-
terinstva niso mogli poma-
gati.
Helena je Tomiča v njego-
vem delovnem prostoru v ho-
telu Evropa v Celju obiskala
le petkrat in kmalu po zadnji
terapiji ugotovila, da je nose-
ča. Potem je bilo treba le še
počakati devet mesecev in po-
polna sreča je bila tu. Noseč-
nost je potekala normalno, de-
klica se je rodila zdrava, le-
pa, najlepša. Očka in mami-
ca sta presrečna, njuna naj-
večja želja je postala resnič-
nost. Je bilo zgolj naključje,
da je Helena zanosila prav v
času, ko je sprejela alterna-
tivni način zdravljenja? Mor-
da, a potem bi bilo takšnih
naključij že kar preveč.
Helena Blagne
in druge
zvezde
Veseljka Tomiča je do da-
nes obiskalo na stotine lju-
di, ki jim je zdravje ponaga-
jalo ali jih zapustilo. Med nji-
mi so številne znane osebno-
sti, večinoma iz sveta zaba-
ve in športa.
Tako ga je nekega dne obi-
skala Helena Blagne, ko še
ni bila Zamanova. Imela je
težave z grlom, ki se ji do
danes še niso ponovile. Tu-
di teniška zvezda Katarina
Srebotnik je prišla po pomoč
k Veseljku. Bilo je kakšen te-
den dni pred njenim odho-
dom v Wimbledon, ko so jo
pestile težave s kolenom in
je bil zato njen nastop na tur-
nirju pod velikim vprašajem.
Po nekaj terapijah je lahko
odpotovala v Anglijo, nasto-
pila na turnirju in takrat ce-
lo zmagala. Od znanih in ma-
lo manj znanih športnikov
so bili Tomičevega zdravlje-
nja deležni še skakalec v da-
ljino Gregor Cankar, veslač
četverca Janez Klemenčič pa
košarkar Klemen Zaletel, od
drugih popularnih osebno-
sti pa voditelj in humorist
Vinko Šimek, režiserji Bran-
ko Djurič Djuro, Franci Slak
in Branko Bitenc, televizij-
ska voditeljica Mira Berginc,
dramski igralec Janko Petro-
vec...
V Rim na
papeževo
povabilo
Veseljko Tomič zdravi raz-
lične bolezni in prejema od-
lične povratne informacije o
uspehu zdravljenja pri bolez-
nih in stanjih, kot so: skle-
roza multipleks, astma, raz-
lična vnetja (sinusov, bron-
hijev, ušes, jajčnikov, ledvic
itd.), glavoboli (migrene),
obolenja v zvezi s hrbtenico
in živčna obolenja, razna oče-
sna obolenja, motnje spanja
itd.
Veseljko Tomič je učenec
slovitega profesorja Arnalda
Zanate, ustanovitelja in di-
rektorja inštituta za razisko-
vanje učinkov bioenergije iz
Milana, ki je ob sprejemu na
inštitut izmeril Veseljkov bi-
oenergetski potencial in za-
čuden ugotovil, da je ta višji
od vseh, kar so jih kdaj iz-
merili. Zaradi tako izjemnih
sposobnosti ga je leta 1987,
takoj po končanem šolanju
v Milanu, sprejel sam papež
Janez Pavel II. v palači v Va-
tikanu. Danes je Veseljko To-
mič pranoterapevt in bioener-
getik, ki ima uradni status so-
delavca v C.S.C.I., mednarod-
ni organizaciji za alternativ-
no medicino.
MARJELA AGREŽ
Veseljko Tomič je malo Celjan in malo Ljubljančan. Od ponedeljka do
petka živi in dela v Celju, konec tedna pa preživlja v Ljubljani.
Presrečna mamica Helena z dolgo pričakovano hčerko Lucijo.
Strast in ljubezen plesa
Plesni koraki so rodili uspeh in ljubezen na prvi pogled
Celjan Blaž Pocajt je povsem po naključ-
ju spoznal, da nosi v sebi plesni talent.
Od letošnjega januarja pleše s plesalko Ana-
stazijo Kislino iz Odesse v Ukrajini in sku-
paj na tekmovanjih dosegata lepe uspe-
he. Plesno znanje izpopolnjujeta pod bud-
nim očesom trenerjev Fredija Novaka in
Danijele Škoflič - Novak v plesnem klubu
Predi iz Ljubljane, ki bdita tudi nad sve-
tovnima prvakoma Katarino Venturina in
Andrejem Škufco.
Januarja sta se Blaž in Anastazija, po ko-
maj petih dneh skupnega treninga, udeleži-
la državnega prvenstva v standardnih plesih
in zasedla šesto mesto v finalu. »Po štirih
dneh se je takoj videlo, da sva za skupaj,«
pripoveduje Blaž. »Če se plesalca, ki imata
določeno raven znanja, zelo dobro ujame-
ta, je spajanje hitrejše in to se je pri nama
pokazalo že takoj na začetku.«
Blaž in Anastazija prebijeta na treningih
povprečno osem ur dnevno. Plesu pa posve-
čata tudi skoraj ves prosti čas. Vendar ju ne
druži le ples, kajti že na prvi pogled sta se
zaljubila. Blaž in Anastazija pa se kljub čus-
tvom zavedata, da je ples potrebno vzeti pro-
fesionalno: »Morava se dobro razumeti, če
želiva v plesu doseči uspehe, kajti skupaj
prebijeva cele dneve in tudi noči. Ples kot
ples ni samo ples, je veliko več. Ni samo
tehnika, interpretiranje glasbe, uživanje v
plesu in da to pokažeš publiki, zelo pomem-
bno je, da se plesalca zlijeta v eno in odple-
šeta z občutkom, da se občinstvu predstavi-
ta kot izpopolnjena celota.«
Obetaven par
Anastazija je pet let plesala v Ukrajini, kjer
jo je za ples navdušila učiteljica v šoli. Ta-
krat je začutila, da hoče plesati. V Blažu pa
je občutek ifi dar za ples prebudila njegova
sestra: »Nekega popoldneva sem prišel iz šole
in sestra me je vprašala, če bi šel z njo na
ples. Plesala je folkloro. Pristal sem in tam
opazil, da mi plesni gibi ugajajo, navdušil
sem se nad vzdušjem v dvorani in tudi s pri-
jatelji smo se zelo dobro ujeli.«
Počasi je iz folklore presedlal na latinskoa-
meriške in standardne plese. »Začel sem v
Plesnem valu v Celju. Prvi koraki so bili te-
žavni in mislil sem, da nisem za ples. Nato
pa sem dosegel precej dobre rezultate na vse-
slovenskih tekmovanjih in takrat sem uvi-
del, da lahko naredim še več. Plesno pot sem
nadaljeval v Ljubljani. Poleg Fredija in Da-
nijele Novak ples poučujejo tudi najboljši
trenerji sveta. Ti trenerji so mi dali upanje,
da lahko z delom in talentom dosežem pro-
fesionalno raven v plesu.« Blaž skoraj pet
mesecev ni imel soplesalke, saj je iskal re-
sno, kvalitetno, dobro plesalko, s katero bi
se ujemala tudi po karakterju in bi imela
skupne cilje. Naposled jo je našel, ne le ple-
salko, tudi ljubezen: »To je Anastazija.«
Blaž je star devetnajst pomladi, Anastazi-
ja eno manj, a sta z lepimi uspehi na držav-
nem in mednarodnih tekmovanjih že doka-
zala, da sta zelo obetaven članski plesni par
standardnih in latinskoameriških plesov.
Za prihodnost imata veliko načrtov, tako
v plesnem kot tudi zasebnem življenju: »-
Hočeva postati profesionalni par, seveda pa
so v plesu pomembne tri komponente: ob
pravem času moraš biti na pravem mestu,
imeti moraš talent in seveda zadostna finanč-
na sredstva. Svetu bova skušala pokazati, da
sva uveljavljen plesni par.«
Blaž in Anastazija v letošnjem poletju ni-
sta irriela počitnic. Mesec in pol sta bila v
Ukrajini, kjer sta poučevala in odplesala dve
tekmi. Avgusta pa sta imela intenzivne pri-
prave. V decembru ju čaka zelo pomembna
tekma v Ukrajini, zato bosta vse do takrat še
intenzivno trenirala. SABINA KRANJEC
Št. 46-15. november 2001
AKCIJA
25
Dvigalo za Janija
v dobrodelni akciji so zbrali skoraj pol milijona tolarjev
li Kovač je letos, po na-
[ nedolžni bolezni in in-
j, izgubil obe nogi. Ni
{dal. Po rehabilitaciji v
jani, kjer so le redki ver-
jegovim besedam, da bo
vno stal na nogah, je z
(in vztrajnostjo, kot ju
1(0 najdemo, dosegel cUj.
minulega petka sicer le
^pqtempa,kosoNT&RC,
ja Žalec in bistro Marjo-
leljali človekoljubno ak-
je cilj bližji. Da bi si lah-
ledil osnovne pogoje za
ijno borbo s pastmi živ-
ljenja, neprijaznega invali-
dom, namreč potrebuje dvi-
galo, s katerim bo lahko vsak
dan iz stanovanja prišel do me-
sta, prijateljev, normalnega
življenja.
Preko 2 milijona tolarjev bi
Jani potreboval, da bi v hiši,
kjer živi, namestili dvigalo. Na
pomoč so priskočili prijatelji.
Slikar Sašo Korber je naslikal
23 olj na platno, Mirko Lebar
je podaril 100 izvodov svoje
knjige Hodim z rokami, prija-
telji so prispevali še sedem
umetnišldh del. In minuli pe-
tek se je zgodila dobrodelna pri-
reditev, na kateri je vse ljudi
dobre volje presenetil izreden
odziv. Janiju je bilo pripravlje-
no pomagati preko sto obisko-
valcev, ki so prišli v bistro Mar-
jola in v dveh urah pokupili 20
slik in 40 knjig. Za Janija so
tako zbrali 480 tisoč tolarjev,
knjige in slike pa prodajajo še
14 dni.
Petkovo prireditev je vodil
Mirko Lebar, zbranim so igra-
le Ubrane strune iz Griž, pela
pa je Alja Roš.
BS
Mirko Lebar je vodil dobrodelni večer, zraven pa mojstrsko igral še kitaro. Pela je Alja Roš.
Jani Kovač v objemu Lee Premik, ene od organizatoric večera.
Imenitna slika Saša Korberja vas bo, če želite pomagati, stala le od 10 do
30 tisoč tolarjev, ogledate pa si jih lahko v bistroju Marjola.
Št. 46-15. november 2001
26
GLASBA
Čarobni večer z
Vito in iViojzesom
Lions klub Celje - Mozaik je zopet
organiziral kakovostno prireditev, ve-
čer šansonov z naslovom »Sem, ka-
kršna sem« z Vito Mavrič in mojstrom
Mojmirjem Šepetom. Oba umetnika
sta se odpovedala honorarju, izku-
piček od koncerta pa so članice Mo-
zaika namenile za nakup optičnega
pripomočka za slabovidno srednje-
šolko Jano.
Vita Mavrič in Moj mir Sepe, dva Ce-
ljana, ki sta nekega dne odšla v Ljub-
ljano in v prestolnici doživela sijajen
uspeh, z izjemnim talentom in trdim
delom. Uspešen je bil tudi njun celjski
nastop pred občinstvom v dvorani Na-
rodnega doma, na katerem je Vita Ma-
vrič predstavila šansone iz njenega naj-
novejšega glasbenega projekta z naslo-
vom »Sem, kakršna sem.«
Najvidnejša slovenska šansonjerka in
igralka Vita Mavrič je prvič zablestela
leta 1987 v odmevnem muzikalu «U slo-
venačkim gorama« v izvedbi Mestnega
gledališča ljubljanskega, potem pa je
šla njena umetniška pot strmo navzgor,
ko je navduševala s samostojnimi reci-
tali v Cankarjevem domu in ko je us-
tvarila pomemben avtorski projekt,
predstavo z naslovom «Ne smejte se,
umrl je klovn,« posvečeno Franetu Mil-
činskemu Ježku. Za to umetnino je Vi-
ta Mavrič prejela Župančičevo nagra-
do. Posnela je dve kaseti in dve zgoš-
čenki s šansoni, najprej z Urbanom Ko-
drom in nato z Mojmirjem Šepetom -
Mojzesom, kot se ga je prijel vzdevek.
Lani je Vita Mavrič prejela tudi prestižno
Ježkovo priznanje in nagrado za njen
celoten ustvarjalni opus. Tudi za umet-
niško vodenje Cafe Teatra v Ljubljani,
s katerim je vstopila že v osmo gleda-
liško sezono in se preselila v Križanke.
Umetniško sožitje med Vito Mavri-
čevo in maestrom Šepetom je popol-
no, zato so dovršene tudi njune pred-
stave, na katerih znata ustvariti vzduš-
je, tako značilno za zvrst, ki jo skupaj
negujeta in z njo razveseljujeta glasbe-
no zahtevno publiko. K ustvarjanju pra-
vega vzdušja so na sredinem koncertu
nekaj svojega dodale tudi organizator-
ke večera, s kavarniško postavitvijo miz
in sedežev v dvorani ter z lastnoročno
izdelanimi lampiončki, s svečami in pi-
sanim odpadlim listjem z dreves, kar
je v dvorani in pred njo pričaralo pra-
vo jesensko romanco.
M.A.
Foto: GAŠPER DOMJAN
Vita Mavrič in Mojmir Sepe na celjskem večeru s humanitarnim ozadjem.
FULL COOL DEMO TOP
11. decembra 2001 ob 16.
uri bo v Memphis clubu v
Celju (v prenovljeni disko-
teki Jungle) že 5. javna fi-
nalna prireditev Full Cool
Demo Top. Vstopnine ne bo!
Na javni finalni prireditvi
11. decembra se bodo. poleg
mesečnih zmagovalcev pred-
stavili tudi tisti, ki jih bo iz-
brala strokovna komisija. V
njej je že pet let naš glasbeni
urednik Stane Špegel, že šti-
ri leta je predsednik strokov-
ne komisije Vojko Sfiligoj,
letos pa se nam bo pridruži-
la tudi Karmen Stavec. Stro-
kovna komisija bo mlade,
vseh bo 18, ocenjevala tudi
na finalu. Njihovim odloči-
tvam bomo prišteli še odlo-
čitve občinstva. Prvi trije
uvrščeni v kategoriji do in
nad 14 let bodo dobili lepe
nagrade. Prva je že tradicio-
nalna in sicer snemanje last-
ne skladbe v glasbenem ate-
ljeju Goda v Celju.
Občinstvo bo ocenilo tudi
najboljši scenski nastop. Male
pozornosti bomo pripravili
za vse tiste pevce in pevke,
ki so z nami sodelovali od
januarja do velikega finala.
V času, ko bo komisija se-
števala glasove, bodo mladi
lahko prisluhnili Sebastija-
nu in Karmen Stavec, letos
pa se bo na prireditvi pred-
stavilo kar nekaj mladih, ki
so si v minulih letih prislu-
žili prvo nagrado in v glas-
benem ateljeju Goda posne-
li svojo skladbo.
Nekaj mladih je začelo prav
s pomočjo naše oddaje - mor-
da smo tudi letos odkrili kak-
šen poseben talent! Ne zamu-
dite! Pred finalom pa izpol-
nite še kuponček in glasujte
za Tino, Melito, Jana ali Mi-
Ijanko in jim tako pomagaj-
te do javne finalne priredi-
tve Full Cool Demo Top. Bo-
dite cool!
SIMONA BRGLEZ
Prihajajo na prvi
tir - ZEUS
Skupina Zeus je v torek
izdala svojo prvo zgoščen-
ko Pozabiti tebe. Fantje ver-
jamejo, da jim bo uspelo.
Vložili so lasten trud in de-
nar, prislužen s koncerti.
Skupina Zeus je album na-
slovila po avtobiografski
skladbi Pozabiti tebe, na al-
bumu pa so še skladbe 1492,
Friss, Nekdo mi je narisal
dan... pa tudi uspešnica Pri-
di nazaj. Prav zanjo so v Ce-
lju posneli tudi video spot.
Fantje trdijo, da je plošča roc-
kovska s primesmi popa.
»Nekaj skladb je bolj ostrih,
nekaj bolj nežnih,« pravi vodja
skupine Aleš.
Skupina Zeus vadi v Pe-
trovčah, zato ponavadi tudi
pravijo, da so iz Petrovč, če-
prav bi lahko rekli tudi, da
so iz Celja, Trnave ali Vele-
nja. Za hitrost, ritem in zvok
kitare že od vsega začetka
skrbi Aleš Čede, ki poslu-
šalcem priporoča poslušanje
skupine Zeus »trikrat na uro
in na tešče«. Marko Zupane
je v skupini najprej igral kla-
viature, nato pa presedlal na
mesto bobnarja, napisal pa
je precej skladb. Oboževal-
kam sporoča, naj se imajo
rade in naj ga preveč ne
gnjavijo. Kot dober kritik in
ocenjevalec kakovostnih
skladb je v skupini znan kla-
viaturist Damijan Herodež.
»Pojte z nami« je njegovo
sporočilo. Aprila lani je na
avdicijo za novega pevca pri-
šel tudi Grega Teršek, ki je
s svojo predstavo olajšal iz-
biro skupini in bil takoj spre-
jet. Oboževalkam sporoča,
da skupina Zeus prihaja na
prvi tir. Mesec dni za Gre-
gom je v skupino prišel ba-
sist Sebastjan Kukovec.
Njegovo sporočilo je »naj
vam trenutku sreče tudi s sku-
pino Zeus čim bolj izpolni-
jo mozaik nepozabnosti«.
S.B.
Lenny že v trgovinal
Tri leta po izjemno uspešnem albumu »5«, ki so
prodali v skoraj deset milijonski nakladi, in še ved
dobro prodajani zbirki največjih uspešnic (Great
Hits) se je Lenny Kravitz vrnil z novim studijsk
izdelkom. Šesto ploščo je naslovil kar - Lenny.
Prvi single Dig in se je že dodobra zakopal v uš«
radijskih poslušalcev, tako kot preostalih enajst pesi
pa je producent, avtor besedil in aranžmajev Kravitz.
več, trikratni dobitnik nagrade grammy je na novi pio;
dokazal svoj velik glasbeni talent in v studiu sam odig
kitare, bas kitaro, bobne, klaviature, številne druge i
štrumente. Njegov specifični retro trd in melodični zvc
ki se pogosto ozira h enemu od največjih kitarskih p
bogov Jimiju Hendrixu, je tokrat najbolj opazen v p
smih Battlefield Of Love in Lefs Get High. Zanimivo ozac
pa ima skladba Bank Robber Man, saj temelji na Krav
zovem srečanju s policijo v Miamiju, ko so ga zamenji
za roparja. In to le zato, ker je bil temnopolt. Njiho-
ravnanje mu ni bilo prav nič všeč... Promocijska sveto
no turneja za ploščo »Lenny« naj bi se začela sredi p
hodnjega leta.
EKSPRESEKSPRES
Prejšnji četrtek so v nemškem
mestu Frankfurt spet podelje-
vali glasbene nagrade MTV Eu-
rope Awards 2001. Po mnenju
gledalcev in urednikov evrop-
ske podružnice MTV so to leto
največ pokazali ameriški rap-
metlaci Limp Bizkit, ki so pre-
jeli tri nagrade (naj skupina,
naj album in naj spletna stran).
Dve nagradi so prejeli virtual-
ni zvezdniki Gorillaz, med zma-
govalci pa so bili tudi Eminem,
Robbie Williams, Jennifer Lo-
pez, Craig David, Dido... Na
skoraj tri ure trajajoči podeli-
tvi, ki je vedno bolj le še maši-
lo med vse daljšimi reklamni-
mi bloki, so nastopili Depeche
Mode, Limp Bizkit, Basement
Jaxxs, Craig David, REM, Blink
182 in Kylie Minogue.
•	Devica Britney Spears se s
svojim najnovejšim, tretjim al-
bumom »Britney« poslavlja od
najstniških let, pri preobrazbi
v mlado žensko pa so ji tokrat
pomagali nekateri najbolj iskani
skladatelji in producenti, med
njimi tudi Dido, Rodney Jer-
kins, Max Martin in team The
Neptumnes. Slednji se je pod-
pisal tudi pod njen prvi single
»rm Slave U«.
•	Enrique Iglesias, 26-letni
slavni sin še bolj slavnega očeta
Julia Iglesiasa, je na ploščo »-
Escape« odtisnil štirinajst vr-
hunskih pop kreacij, med nji-
mi pa najdemo tudi aktualno
uspešnico »Hero«.
•	Z izborom svojih najvidnej-
ših del je prejšnji teden postre-
gel Sting. Gospod Gordon Sum-
ner je letos v živo ponovno po-
snel šestnajst uspešnic, ki jih
je »v kup sklamfal« v preteklih
25. letih. Na LP»...AllThis Ti-
me« tako poleg skladb z nje-
gove impresivne solo kariere
najdemo tudi nekaj glasbenih
biserov iz časov, ko je igral še v
odličnem britanskem triu Po-
lice.
•	Po skupini Depeche Mode
bodo zagrebško Dvorano spbr-
tova 10. decembra skušali na-
polniti tudi temačni Finci HIM.
Njihov LP »Deep Shadovv and
Brilliant Highlands« je še ved-
no eden izmed najbolje pro-
dajanih nosilcev zvoka v Slo-
veniji in na Hrvaškem. Vstop-
nice so že na prodaj, kupite
pa jih lahko za zmernih 4500
SIT (info: www.vstopni-
ce.com).
•	Nude bodo te dni z ekipo
Video produkcije Kregar in re-
žiserjem Alešom Žemljo posneli
video za tretji single »Razlog«
z aktualnega albuma »Druj
na gravitacija«.
•	Urša je s skupino PRtikp
rojstvom svojega prvega poti
ca v studiu Miha Stabejai
snela deset novih pesmi, ki
do še pred koncem leta i?
na drugem LP-ju. Prvi sin§
albuma je »Kdo naš svet vn
•	Simpatična Maya je pod
tirko preverjenih mojstrov
nija Haceta in Iztoka Turk
stilu sodobne ameriške E
produkcije posnela materia
LP prvenec.
•	Ali Capone Štrajh Trii
pred nedavnim izdal kan
albuma. »ISO 2001« je zaj
njen z godbo, ki jo je tro
posnela maja v Stanovski t
rani Ljubljanskega gradu
nastajanju druge plošče >
Srce Kič«, pa je skladatelj (
gor Strniša poleg godal up(
bil tudi elektronske instruni
te, kot gost pa pri tej čedn
hvale vredni raboti z gramfi
skimi vragolijami sodeluje
di Simon Stojko Falk.
•	Najbolj »huda« primori
popevkarica Lara Barucas
smijo »Norec« opozarja nai
albuma »BeeNarni sistem«
bo tako kot njen prejšnji »1
ne piše« izšel pod okriljem
ložbe kaset in plošč RTVS.
•	V ponedeljek, 3. decemt
bo v dvorani Slovana na i
deljevem mini reggae festi^
kjer bosta poleg mariborskih
tih Hlapcov in pordenonsl
B.R. Stylers igrala še medi
rodna zvezdnika Lee Scral
Perry in mad Professor.
St. 46-15. november 2001
GLASBA
27
>
plapovi v Laškem
, koncert iz Avseniko-
abonmaja polk in valč-
Kulturnem centru Laš-
lodo pripravili člani po-
jTie slovenske glasbene
line Slapovi. Koncert bo
irtek, 15. novembra ob
0.
jpovi delujejo dobrih
ilet in so še vedno najm-
ansambel med prvimi pe-
slovenskimi narodnoza-
imi skupinami, glede na
jj vse so dosegli od svoje-
vega nastopa in hkrati tu-
ve zmage junija leta 1992
1 pa lahko mirno zapiše-
da so prav gotovo najus-
lejša narodnozabavna sku-
prejšnjega desetletja. Med
ečjimi uspehi naj omeni-
[li prve nagrade občinstva
estivalu v Vurberku (leta
!, 93 in 94) in zmago stro-
le komisije, zmagali so na
valih v Števerjanu, Graš-
ri in Cerkvenjaku, na Ptuju
0	dobili nagrado za naj-
ii trio, leta 1993 in 94 pa
aigrali »naj vižo Sloveni-
Zmagali so tudi na mno-
nanjših festivalih,
inosni so tudi na prizna-
srebrna plošča za prvenec
epša leta, srebrna plošča
bum Po domače malo dru-
!(oba albuma se že bližata
nakladi!), diamantna ploš-
1	album Ne reci nikdar, bi-
zmagovalci Lojtrce doma-
maju 1994, po izboru bral-
lovenskih novic pa so leta
(lobili med narodnozabav-
[ ansambli »bronastega
ika«, kasneje pa še dva sre-
i. Po izboru bralcev Nedelj-
ja dnevnika so bili leta 1995
tretja najpopularnejša skupina
v Sloveniji ne glede na zvrst glas-
be za Čuki in Slaki! Letos po-
leti so za zgoščenko Rože z do-
mačega vrta dobili zlato ploš-
čo, poleti 2001 pa so zaigrali
naj vižo poletja - Na Dolenj-
skem je dekle!
Večkrat so bili zmagovalci
lestvic po slovenskih radijskih
postajah, tudi na Radiu Celje
v glasbeni oddaji Vrtiljak polk
in valčkov. V zlati dobi delo-
vanja so v treh letih na sloven-
skih festivalih osvojili več kot
20 festivalskih zmag.Založba
Helidon, ki jih je vzela pod
okrilje, je zadela v črno, saj je
album Ne reci nikdar postal
najbolj prodajana narodnoza-
bavna plošča desedetja.
V Laškem bodo nastopili:
Andrej Gačnik (vokal, diato-
nična harmonika in akustična
kitara), Jože Skubic (vokal),
Martin Štibernik (vokal, kla-
viature, diatonična in klavirska
harmonika). Robi Kuhelj (vo-
kal, akustična in električna ki-
tara) in Gregor Štibernik (bas
kitara). Mnogi so tudi avtorji
melodij, pisci tekstov, aranžerji
in drugo, sklatka sami izvrstni
in vsestranski glasbeniki, ki go-
jijo tako zvrst glasbe, ki sega
ljudem globoko v srce. Večer v
Laškem bo večer nežnih in pri-
jetnih melodij, ki zvenijo dru-
gače, kot na ploščah ali televi-
zijskih in radijskih posnetkih.
T.VRABL
Gregor Štibernik: »Veselimo se nastopa v Laškem, kjer smo imeli zadnji samostojni koncert pred šestimi
leti. Predstavili bomo Rože z domačega vrta in nekaj novih skladb, ki jih poslušalci še ne poznajo.«
Novo vodstvo Kluba
Mbiteljev Vrtiljaka polk
in valčkov
lani Kluba ljubiteljev Vr-
ika polk in valčkov so
irečanju v gostišču Koc-
1 v Šentrupertu nad Laš-
I vodenje kluba zaupa-
ici Šantl. Za večletno us-
110 delo so se zahvalili
letu Krajncu, upajo pa,
H) delo kluba tudi v pri-
bje uspešno
lani bodo nadaljevali z
'kovanjem pomembnej-
ilovenskih prireditev na-
to zabavne glasbe, kot so
ivali na Ptuju, Števerja-
Graški gori, Prevaljah,
l^venjaku, Vurberku in
jje ter promocij pomem-
jših ansamblov ter mlaj-
ših skupin. Skupino na vseh
večjih prireditvah že dobro
poznajo in vedo, da predstav-
lja Radio Celje z glasbeno od-
dajo Vrtiljak polk in valčkov
ter Avsenikovim abonmajem
polk in valčkov v Laškem. Na
srečanju, ki bo postalo tra-
dicionalno vsako leto ob Mar-
tinu, so za veselo razpolože-
nje igrali kot gostje Jurovski
gadi. Vitezi Celjski, Franci Ze-
me, Pavle Knez, Viki Ašič st.,
trije harmonikarji, ki so čla-
ni Kluba, Franc Selčan, To-
ne Zorko in Martin Selič ter
štirje mladi harmonikarji iz
Šentruperta.
TV
' šantl v pogovoru z Marjanom Hercogom o njegovi vključitvi v
ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov. Hercog ima dve hčerki (Marja-
' članica Veselih Štajerk, Sonja pa Mladih frajl), sam pa bi bil kot
odličen komik in organizator dragocen Klubovec!
MED NOTAMI
• Družina Galič bo pred odhodom na drugo turnejo po Av-
straliji imela še štiri nastope na jesenski turneji. V soboto,
17. novembra, ob 19. uri bo nastopila v Andražu nad Polze-
lo, v nedeljo, 18. novembra, ob 16. uri pa v Kisovcu pri
Zagorju z javnim tonskim snemanjem za jubilejno zgoš-
čenko ob desetletnici ansambla. Zadnja dva koncerta bosta
23. novembra ob 19. uri na Ponikvi pri Žalcu (predstavitev
zgoščenke Cita in pevci ter zgočenke Kdor muzicira, srce
odpira) in 24. novembra ob 19. uri v Bistrici ob Sotli.
Vesele Štajerke na
Radiu Celje
članice popularne glasbene skupine Vesele Štajerke bodo
gostje v glasbeni oddaji 226. Vrtiljak polk in valčkov na
Radiu Celje v ponedeljek, 19. novembra. Predstavile bodo
najnovjše posnetke ter spregovorile o svojem uspešnem de-
lu. Zadnji odmevnejši nastop je bil na festivalu narečne po-
pevke v Mariboru, kjer je tudi nastal posnetek štirih simpa-
tičnih deklet (od leve) Marjane Hercog, Vide Sadek, Mojce
Črešnar in Loti Žlaus.	TV
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
20 VROČIH RC
Št. 46-15. november 2001
28
KRONIKA S CELJSKEGA
Mojstri škarjic
in glavniica
Učitelji in profesorji se ne zgražajo več zaradi pričesk - Najbolj frizerska
rodbina Slovenije je iz knežjega mesta - V istem frizerskem salonu dela že
prapravnukinja
Celje je bilo zadnji konec
tedna prizorišče prvega fri-
zerskega sejma v Sloveni-
ji. Knežje mesto ni bilo iz-
brano kar tako, mirne du-
še ga lahko imenujemo fri-
zerska prestolnica. Ne le za-
to, ker je v njem (oziroma
na območju njegove uprav-
ne enote) več kot petdeset
frizerskih salonov.
Kdo v Celju je najbolj znan?
Po vsej Sloveniji in širše poz-
najo celjskega frizerja Kristi-
jana Petka, ki ima salona v
Kocenovi ulici v Celju ter Ve-
lenju. Njegovo podjetje Fri-
zerska hiša Kristijan Styling
bo odprlo v začetku prihod-
njega meseca v Lilekovi uli-
ci, prav tako v celjskem mest-
nem središču, svoje poslop-
je. V njem bo velik frizerski
salon, v nadstropju pa pro-
stori za frizersko izobraže-
vanje. Frizerska akademija
bo namenjena različnim se-
minarjem.
Med frizerskimi showi
dvodnevnega sejma Lepota
las 2001, na celjskem Golov-
cu, je predstavil Kristijan svo-
jo novo kolekcijo Dismetric,
s poudarkom na asimetrič-
nih in nepovezanih Unijah
striženja ter barvanja. Sloven-
ska javnost ga najbolj pozna
po oblikovanju pričesk za te-
levizijske oddaje, reklame ter
znane osebnosti. Med drugim
je dolgo skrbel za pričesko
televizijske voditeljice Iva-
ne Šundov, njegove pričeske
imata ansambla Nude in Ta-
bu, Tina G., Magnifico...
Med nastopom v Sloveniji je
poskrbel za primerni videz
lasišč fantovske skupine
Backstreet Boys, zmagoval-
ca Eurosonga Johnnyja Lo-
gana, Severine, Tonija Ce-
tinskega...
Njegova želja po obliko-
vanju izvira iz njegovega otroš-
kega nezanimanja za tehni-
ko. Pred koncem osnovne šo-
le, ki jo je obiskoval v Nem-
čiji (starši so bili tam zdom-
ci), ga je začel posebno za-
nimati frizerski salon družin-
skih prijateljev. Zaradi dobre-
ga spričevala je nato marsi-
koga čudila njegova odloči-
tev za frizersko poklicno šo-
lo.
Po končani šoli, ki jo je obi-
skoval v Celju, se je najprej
zaposlil v frizerskem podjet-
ju Nega. Pred osmimi leti se
je osamosvojil ter začel de-
lati s sodelavko Metko Bez-
govšek (sedaj na čelu salo-
na v Velenju) v Kocenovi uli-
ci. Danes dela v njegovih lo-
kalih že enajst frizerjev..
Kristijana Petka v prostem
času zanima slikarstvo, nav-
dušuje pa motociklizem. Z
motorjem, na katerem piše
Hair Bike, je bil lani celo na
morju v Grčiji. Letos se mu
je vtisnilo v spomin potova-
nje po sončni Kubi.
Nasploh je precej po sve-
tu, pred nekaj dnevi se je vr-
nil z osrednjega svetovnega
frizerskega sejma v Londo-
nu, kjer je bilo več sloven-
skih in celjskih frizerjev. Ko-
nec septembra je ustvarjala
njegova frizerska hiša na
L,Orealovi dunajski priredi-
tvi On the move, spomladi
je bil na hrvaški obali med
najetimi frizerji za priredi-
tev Miss Hrvaške...
Predsednilf
frizeijev
Frizerskih showov prvega
frizerskega sejma Slovenije
se je prav tako udeležil celj-
ski frizer Zoran Pasarič, ki
je predstavil svojo zadnjo ko-
lekcijo, namenjeno letu
2002. Pasarič ima salon Zo-
ran Hair Team v Gosposki uli-
ci. Usmerjen je trendovsko,
obiskuje ga predvsem mlaj-
ša in srednja generacija.
Za razliko od začetka Pa-
saričeve frizerske poti je celj-
ska mladina dandanašnji za
trende zelo odprta vse od zad-
njih razredov osnovne šole
(z njimi tudi njihovi učitelji
in profesorji). Prav tako se
je podaljšala zgornja starost-
na meja, saj si jih privošči še
precejšen del srednje gene-
racije.
Pasarič se je najprej zapo-
slil pri priznanem frizerskem
mojstru Francu Krašovcu na
celjskem Otoku (zdaj vodi sa-
lon njegova hči Saša Krašo-
vec). Pred trinajstimi leti je
začel delati kot obrtnik, v lo-
kalu v strogem centru mesta.
Od lani je v modno urejenem
salonu v Gosposki ulici, pod
zanimivimi srednjeveškimi
oboki. Prostor, v katerem dela
skupaj z osmimi sodelavci,
je v mestu ob Savinji med naj-
večjimi. Zanimivo je tudi, da
je celjski trendovski frizer kot
zunanji sodelavec štiri leta
skrbel za praktični pouk v
mestni poklicni šoli za fri-
zerje.
Njegovo podjetje deluje tu-
di kot izobraževalni center.
Zoran Pasarič je demonstra-
tor svetovno znane nemške
blagovne znamke, poleg te-
ga prireja za frizerje tečaje
trendovskega striženja in bar-
vanja ter pravilne uporabe iz-
delkov.
Zoranov Hair Team sode-
luje z nekaterimi slovenski-
mi modnimi kreatorji ter ob-
likuje frizure modelov, ki no-
sijo njihove kreacije (med
njimi s Petrom Thalerjem in
Jolando Thaler iz Celja). V
oddaji Poglej in zadeni pa je
skrbel za pričeske skoraj vseh
najbolj znanih imen sloven-
ske estrade.
Zadnja tri leta je Pasarič
predsednik frizerske sekcije,
ki deluje pod okriljem Obrt-
ne zbornice Celje. V prostem
času ceni smučanje in deska-
nje na snegu, poleti pa je ve-
lik ljubitelj morja, še pose-
bej koščkov obale pri Rovi-
nju in Opatiji.
»Najff
frizersica
rodbina
Med frizerji knežjega me-
sta, ki najbolj izstopajo ter
so znani izven njegovih me-
ja, je gotovo salon najbolj fri-
zerske rodbine Slovenije.
Frizerka Alenka Šter iz Ce-
lja, ki je četrti od petih ro-
dov frizerjev, ima salone na
treh lokacijah, v dveh veli-
kih mestih. V njenem lokalu
v Stanetovi ulici, kjer frizira
njen rod vse od daljnega leta
1927, opravljajo trenutno ob-
novitvena dela, pred tremi
meseci pa je odprla v celj-
skem središču nov salon, v
Vodnikovi ulici. Zadnji dve
leti ima prav tako svoj salon
v središču Maribora, dolgo
pa jo že mika Ljubljana, pre-
stolnica.
V frizerskem salonu v Sta-
netovi ulici je začela v času
kraljevine Jugoslavije z de-
lom njena prababica Ivana
Železnik, ki je prišla z Du-
naja. Frizerka je bila prav ta-
ko Ivanina hči. Prababico sta
nasledila Alenkin oče Milan
Šter ter mama Pavlina. V lo-
kalu sta delala dolga leta, Mi-
lan pa je nato odprl salon v
Lilekovi ulici (kjer dela nje-
gova druga soproga Breda
Šter). Lokal v Stanetovi uli-
ci je prevzela pred trinajsti-
mi leti Alenka, ki je v njem
preživela kar polovico otroš-
tva.
Alenkin brat Danilo se je
odločil za gradbeništvo, sa-
ma pa je kljub za frizerstvo
slabim časom sledila družin-
ski tradiciji ter opravlja de-
lo z velikim veseljem. Vese-
lila jo je namreč tudi arhi-
tektura. Pozneje je ob delu
dokončala še srednjo eko-
nomsko šolo. Njen soprog
Bojan dela kot podjetnik, na
drugem področju.
Najbolj frizerska rodbina
Slovenije ima seveda veliko
prihodnost. Alenkina nasled-
nica, hči Sibila Senica, dela
v frizerskem poklicu že dru-
go leto. V celjskem središču,
pri opatijski cerkvi, pa ima
svoj frizerski salon že Alen-
kin polbrat Gregor Šter.
O dolgi frizerski tradiciji
pričujejo zanimive rodbinske
frizerske fotografije na ste-
nah ter razstavljeni predme-
ti v Alenkini vitrini v Vodni-
kovi ulici. Med njimi so fri-
zerski pripomočki iz 19. sto-
letja, ki so jih uporabljali nje-
ni predniki še več desetletij.
Med njimi je prvi obstoječi
fočni sušilnik las. Alenka Šter
je bila zaradi urejanja nove-
ga salona v Vodnikovi ulici,
letos brez letnega dopusta.
Prijatelji jo poznajo pred-
vsem kot navdušeno smučar-
ko.
BRANE JERANKO
Celjski frizer Kristijan Petek, skupaj s sodelavci iz salonov v Celju in
Velenju. V začetku decembra se bo preselil.
Kaj bo moderno leta 2002? Sbovv Zorana Pasariča na prvem
frizerskem sejmu v Sloveniji.
Alenka Šter dela v treh saloi
dveh velikih mestih. V Stan*
ulici so frizirali Celjane že 4
prababica, babica, oče, vnim
zadnji čas še Alenkina hči.^
pričujejo rodbinske fotografl
stenah lokala.
Št. 46-15. november 2001
Podzemni dom
Obisk berberskih domovanj pri Matmati v Tuniziji
že dolgo se nisem dal za-
sljati kakšni turistični
(enciji, da bi me vozila po
etu. Tokrat pa so bila po-
em drugačna razmerja,
oral bi se pridno obračati
jt čevapčič na vročih tu-
izijskih plažah in hotel-
10	oblečen blesteti pri ve-
trjah in zajtrkih. Nova pri-
obitev, svetli obroč na pr-
lancu, me je popeljala v
lanj poznan svet. Ker ni-
ttn mogel iz svoje kože,
a s soprogo odšla na mi-
safari.
Še ne dolgo tega sem po-
išal čudovit zvok orgel, čez
kaj dni pa sem poslušal
lednarodno čebljanje na na-
Sn safari avtobusu. Angleš-
) govoreči sopotniki so bi-
V večini in precej bolj gla-
11	od štirih Slovencev, ki so
li večinoma tiho.
Vodič, daljni potomec Ber-
Jrov, je imel namazan je-
k, da je bilo veselje. Govo-
!je štiri svetovne jezike. Na-
Osil nam je številne zani-
mivosti o zgodovini Tunizi-
je in o pokrajini, ki se nam
je kazala skozi okno.
Ker je bil naš safari tako
zamišljen, da smo videli pre-
cejšen del južne Tunizije, so
me posebnosti, kot so berber-
ska podzemna domovanja pri
Matmati, najbolj pritegnile.
Za nami je bilo mesto Gabes.
Pokrajina je postajala vse bolj
pusta in podobna puščavi,
temperatura je narasla. Ker
je bil oktober, ni presegala
30 stopinj Celzija, povsem
drugače bi bilo julija ali av-
gusta, ko velikokrat preseže
40 stopinj Celzija.
Po 43 km, kolikor je iz Ga-
besa, smo se pripeljali v Mat-
matsko gorstvo, kjer so zna-
na podzemna berberska do-
movanja. Zaradi svetlo rja-
ve barve gričev, je svet bolj
podoben lunini pokrajini.
Podzemna bivališča so si do-
mačini zgradili predvsem za-
to, da so se lahko umakniU
pred vročim poletnim son-
cem. Podobnih domovanj je
več kot sedemsto. Moja ne-
strpnost, da bi pristne Ber-
bere in njihove »luknje« vi-
del od blizu, je postajala vse
večja. Na žalost pa smo se še
vedno vozili in opazovali šte-
vilne skupine ljudi pri teh ne-
navadnih domovih.
Na vrhu hriba pri velikem
napisu Matmata smo se us-
tavili. Tu so nam domačini
ponujali fotografiranje s ka-
melami. Cena takšne usluge
je zanašala en tunizijski di-
nar, kar je približno 170 slo-
venskih tolarjev. Za bogate
nemške, angleške ali franco-
ske turiste je to zelo malo de-
narja, toda kakšnih dolgih
vrst pred kamelami kljub te-
mu ni bilo. Lepo vreme je
omogočalo, da je bil z vrha
griča prelep razgled na po-
krajino. Nato smo z vožnjo
nadaljevali še dobrih deset
minut, ko je bila moja rado-
vednost potešena.
Skupina pred nami je za-
ključevala z ogledom, ko
smo parkirali naš avtobus.
Mimo mene so se sprehajale
kokoši in koze, v senci pa je
počival pes. Ko sem vstopil,
sem se znašel v rovu, iz kate-
rega je prehod v predprostor.
Berberka je bila tetovirana po
obrazu, v tradicionalnih ob-
lačilih. O teh prvotnih pre-
bivalcih Tunizije je sicer ze-
lo malo znanega. Bili so po-
gosto v bojih z raznimi za-
vojevalci dežele. Vojne so po-
mešale ljudi, kar se vidi po
njihovi barvi kože in očeh,
ki so lahko tudi modre.
Sobe domovanj so zelo
preproste in snažne, kar me
je presenetilo. Poleg skrom-
nih postelj, amfor in najnuj-
nejših oblačil niso smele
manjkati statve, kjer so na-
stajala njihova oblačila. V teh
domovanjih pa običajno ne
boste srečali moškega, kajti
verjetno imajo bolj pomem-
bna opravila, kot ubadati se
z radovednimi turisti. Tudi
med otroki so prevladale
punčke, ki so tekale med obi-
skovalci, si brisale smrkave
nosove in občasno milo po-
gledovale kakšnega dobrot-
nika.
Kosilo v bližnji restavraciji
je ponujalo nekaj tunizijskih
specialitet: chakchouko (iz
paradižnika, pimeta, česna k
temu dodajo še jajca), kuskus
(pšenični zdrob, pripravljen
podobno kot to počnemo s
testeninami) in brik (testo,
polnjeno z jajci in špinačo
ali z mešanim mesom). Od
sadja pa dateljne, melone, lu-
benice in papaje.
S tako polnim želodci so
nas popeljali do zanimivega
berberskega mesteca na hri-
bu, imenovanega Tamerzet.
Hiše so grajene iz kamenja,
ki ga v okolici ne manjka, in
to daje pokrajini svojstven pe-
čat.
FRANCI HORVAT
Podzemna berberska domovanja pri Matmati so v neznosni pripeki prijetno hladna.
St. 46. - 15. november 2001
30
FILM
Liffe do zdaj
in za naprej
Od več kot 100 filmov le-
tošnjega 12. Ljubljanskega
LIFF, je okoli 30 takšnih,
ki naj bi jih videli tudi v red-
nem sporedu kinematogra-
fov. To bo sicer lažje izve-
dljivo v Ljubljani, kjer ima-
jo dovolj kino dvoran; Ce-
lje skorajda ne more upati
na tolikšno radost. Je pa res,
da se bo dalo videti vsaj ne-
kaj od bolj bleščečih primer-
kov neameriške oziroma ne
(povsem) komercialne ki-
nematografije - in vsaj ne-
kaj od do sedaj najbolj obi-
skanih in najbolje spreje-
tih filmov festivala.
Med slednje zagotovo spa-
da film Lukasa Moodjssona
[Pokaži mi ljubezen) Skup-
nost in film Jalla Jalla! Jo-
sefa Faresa. Medtem ko je
Jalla Jalla!, ki govori o prob-
lemih dveh mladih parov,
precej neobvezen filmček,
predvsem poln šal na prvo
žogo, je Skupnost odličen
spomin na sedemdeseta, na
tedanje malomeščanstvo in
hipijevstvo - zabaven, topel
in zgovoren. V obeh prime-
rih režiserjema občinstvo na-
ravnost je iz roke. V Berli-
nu nagrajena Intimnost (po
krasni zgodbi Hanifa Kureis-
hija) je bolj resen film o pa-
ru, ki se dobiva enkrat na te-
den - samo zaradi seksa... a
vendar tudi tu slavne »scene
penetracije« niso edini raz-
log za ogled. Nekaj ključ-
nih besed filma: koža/bliži-
na, besede/odtujenost. Pasja
ljubezen Alejandra Gonza-
les Innarita je triptih, iz ka-
terega bi se dalo narediti tri
povsem solidne filme obi-
čajne dolžine; drama, v ka-
teri psi krvavijo bolj kot
ljudje, ljudje pa delujejo kot
psi, je vsekakor več kot vred-
na ogleda. Film ima distri-
buterja za Slovenijo, a pred-
vajanje še ni zagotovljeno.
Kaj ostane za ogled do po-
nedeljka, ko se festival zaklju-
či in bo vprašanje. Vodomec
v roke Cvitkoviču ali Tano-
viču - morda je v igri še kak
tretji film, a verjetno imata
ta dva največ možnosti - do-
bilo odgovor? Katere filme si
je varneje pogledati na LIFF,
ker njihova prihodnost v Slo-
veniji ni jasna? KakojeHanj
postal drevo Gorana Paska-
Ijeviča [Sod smodnika) je ne-
navadna kombinacija kitaj-
ske pravljice, kraja dogaja-
nja (Irska) in beograjske film-
ske šole. Učiteljica klavirja,
v Cannesu nagrajeni, rahlo sa-
do mazo ljubezenski par, igra
še danes in jutri. Kasneje ver-
jetno le v Cankarjevem do-
mu. Posili me, (skoraj) por-
nografski francoski road mo-
vie, že zaradi eksplicitnosti
na vsakdanjem platnu nima
preveč možnosti. Tu bodo še
intimna in mirno čustvena Si-
nova soba Nannija Moretti-
ja.... bombastična indijska
Monsunska svatba Mire
Nair.... malce starejši, a rav-
no zato še toliko bolj priča-
kovan Vrag na vratih Wen
Jianga, izpraševalec vojne in
predsodkov, nagrajen v Ca-
nesu 2000... Superosmičke,
glasbeni dokumentarec
Emirja Kusturice... ter veli-
ka francoska uspešnica Ne-
navadna usoda Amelie Pou-
lain o osamljeni zaceljeval-
ki razbitih src. Vzrokov za
filmski izlet v Ljubljano več
kot dovolj.	P.Z.
Pasja ljubezen Alejandra Gonzales Innarita
Izgubljeno cesarstvo
Podjetje Walt Disney, ki
je zaslovelo z risanimi fil-
mi in je pred leti znova od-
krilo animirane celovečer-
ce, tokrat na naša platna
vrača zgodbo o eni največ-
jih skrivnosti našega pla-
neta - izgubljenem konti-
nentu Atlantida.
Uporabili so preizkušeno
ekipo, producenta Dona Hah-
na ter režiserja Garyja Trus-
dalea in Kirka Wisea [Lepo-
tica in zver, Notradamski zvo-
nar), ki so pustolovščino v
tehniki wide screen posneU
epsko akcijsko pustolovšči-
no. Režiserja, ki občudujeta
ameriškega stripovskega
mojstra Mika Mignolo, sta ga
naprosila, da je v svojem zna-
čilnem grafičnem slogu za-
snoval novo, drzno in ekspre-
sivno podobo Atlantide. Me-
šanico Mignole in klasične-
ga Disneya so poimenovali
Dis-nola, s pomočjo skoraj
350 umetnikov, animatorjev
in tehnikov pa je nastal trop-
ski paradiž s pridihom jugo-
zahodne Azije.
Še več, k sodelovanju so
povabili strokovnjaka za je-
zike Marca Okranda (soav-
tor slovite vulkanščine in
klingonščiiia v Zvezdnih ste-
zah), ki je oblikoval izvirni
jezik in sestavil na stotine at-
lantidskih besed. Skupaj z
zvezdniško zasedbo na čelu
z Michaelom J. Foxom je na-
stala živopisana predstava za
oči, pri kateri bodo otroci sa-
mo izgovor staršem, da bo-
do lahko poldrugo uro srka-
li narisane podobe s platna.
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje
Drugi teden novembra je
zaznamoval prihod Plane-
ta opic, ki je v štirih dneh
privabil 1427 obiskovalcev.
Poustvaritev legendarnega
filma iz leta 1968, ki ji je
režiser Tim Burton vdahnil
povsem svoje videnje zgod-
be o opičjih vladarjih in lju-
deh sužnjih, je očitno po-
vsem prevzela celjsko pub-
liko in pogumno drvi proti
skoraj sedem tisočim gledal-
cem Ameriške pite 2. Najst-
niška komedija je v zadnjih
vzdihljajih na četrtem me-
stu, nič kaj rožnato pa ne
kaže niti viteški epopeji, ki
se resda vrti v malem Unio-
nu. Vitezova usoda je s 132
gledalci v devetih predsta-
vah nekam črna. Zato je to-
liko bolj krepak začetek se-
daj že razvpite mednarod-
ne koprodukcije Nikogarš-
nja zemlja, ki je nastala na
slovenski zemlji. Na drugem
mestu je prehitela Operacijo
mečarica, ki ji h krepkej-
šemu obisku ne pomaga ni-
ti pregovorni šarm Johna
Travolte.
Niicogaršnja
zemlja
Nikogaršnja zemlja je
film, ki se dogaja sredi vojne
- pa vendar ni vojni film. Ni-
kogaršnja zemlja je film o in-
timnih ranah, ki puščajo uni-
verzalne sledi - pa vendar
ni v filmu praktično nobe-
nih intimnosti. V redu, kaj
pa potem je?
Intimne rane niso samo
tiste od krodel, ampak tudi
rane z okoliščinami sprože-
ne krvoločnosti, ki se ne mo-
re potolažiti drugače kot v
obračunu. Karakterji v filmu
so bolj ali manj skice, ven-
dar skice, ki delujejo: skice,
ki pokažejo razlike in podob-
nosti med stranema v vojni,
in skice, ki pokažejo, kako
malo je potrebno, da ogenj
sovraštva zagori. Kdo ga je
prižgal, nihče več ne ve, am-
pak to niti ni več važno. Pa
celo to: če bi Daniš Tanovič
ostal pri zgodbah o nekda-
njih prijateljstvih, ki so se ta-
ko zlahka prevesila v obse-
deno sovraštvo, bi rekli: le-
po, ampak že videno. (Vsaj
v Lepe vasi lepo gorijo.) Ne
ostane tam. Naprej gre. Ko v
igro vmeša zmedeno zavez-
ništvo. Ki se odloča med po-
skusi pomoči, obljubami ne-
mogoče nevtralnosti, uslu-
gam in protiuslugam medi-
jem in medijev, onemogoče-
nostjo, pa seveda lastno m
zainteresiranostjo. Pasmorii
nadoma v univerzalnost
Sredi sveta v malem. »Tuc
nevtralnost je odločitev - oc
ločitev pasivnosti, ko se di
gaja nekaj slabega - slaba oc
ločitev,« zabrusi angleška nc
vinarka v eter. Res, a tudi t
ni vse. Res je še, da globa^
nost ni čas, v katerem se j
izumila teorija kaosa, globcu
nost je naredila teorijo kac
sa možno; proizvedla jo je
Ko so bili hribi še hribi in re
ke reke, avioni pa sanje, ji
bila povezava sveta le nt
atomski ali geološki ravni
toda sedaj je svet povezan ne
človeški ravni, s tem pa je Iju
di spremenil, ali pa jih spre
minja, v skice atomov. Inzat
tudi intima praktično ne ob-
staja več - aU pa je na poti dc
niča. Vse je univerzalno •
smripa še najbolj, in bolj kol
se jo da napraviti množični
in spektakulamo, bolj upo
rabnaje. Vsaka drama je po-,
stala drama sveta. Svet ram
dramo, drama rabi svet. Nh
kogaršnja zemlja je dokaz zci^
to; in obenem dokaz večne
nemoči sveta pred pravo dra-
mo. .. ter večne, žalostne nes--
posobnosti človeka, da bi raz-
pletel, kar zaplete.
PETER ZUPANC
Gremo v kino!
Filmu Denisa Tanoviča Na svoji zemlji smo posvetili do-
bršen del strani, prejšnji teden pa smo vas vprašali, na kate-
rem od najprestižnejših evropskih festivalov je dobil eno
od,prvih nagrad. Pravilni odgovor je Cannes in zlata palma
za režijo, veliko pa vas je med prestižne uvrstilo tudi festi-,
val v Motovunu, česar bodo naši južni sosedje nedvomno
veseli. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali Boštjana Brečka
iz Spodnje Rečice, Matejo Sakelšek iz Celja in Nado Topov-
šek iz Gomilskega.
Nagradno vprašanje: Scenarist, producent in režiser fil-
ma Vitezova usoda Brian Helgeland na svojih domačih poli-
cah briše prah s kipca oskarja. Med vsemi, ki vedo za kaj in
kateri film si ga je prislužil, bomo poiskali tokratne nagra-
jene filmoljubce.
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 19. novembra. Izžre-
bali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma.
St. 46. - 15. november 2001
T v VODIC
31
■E PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
ŽTKTCIC15. ^VENgRii^^
Odmev
^ eljskega Žeiezninarja bodo 1. februarja
■	rli. Že 1. decembra pa bo Merkur zaprl
ivdni Galeb in Mavrica, ki sta prav tako v
ii itnem središču, 1. aprila prihodnje leto
[)odo zaprli tudi prodajalno Kovinar na
[iborski cesti. Se bo celotna trgovinska de-
lost preselila na obrobje mesta? Kje so vzroki
apiranje trgovin v središču mesta in kaj se
'j zgodilo z zaposlenimi, boste izvedeli v
■	laji Odmev.
Znanci pred
miicrofonom
' litja Umnik je obiskal Jožeta Jeraja, univ.
kmetijstva, ki je bil nekaj časa minister
irgovino najprej v Peterletovi in nato tudi
imovškovi vladi. Osem let je bil prvi ge-
alni konzul RS v Celovcu. Jože Jeraj da-
živi kot upokojeni konzul v Črnučah pri
bljani, še vedno pa je politično aktiven v
inki SLS + SKD Slovenski ljudski stran-
rtiijaic polic in valčicov
lostje bodo Vesele Štajerke, ki bodo pred-
ifile novo kaseto in CD, ter Družina Ga-
ki zaključuje jesensko turnejo po slo-
iskih krajih. Družina Galič je tik pred od-
lom na turnejo v Avstralijo. Alfi Nipič
bo naše poslušalce povabil na koncert »30
let silvestrskega poljuba«, Franc Vedenik pa
na koncert ob 20-letnici Podkrajskih fantov
v Vinski Gori. Oddajo pripravlja Tone Vrabl.
TOREK, 20. NOVEMBRA, OB 18.00:
Zeleni val
Na naše radijske valove se je na željo šte-
vilnih poslušalcev po premoru vrnila odda-
ja Zeleni val, ki smo jo naslovili: Za vsako
bolezen raste rožca... Veseli smo vašega od-
ziva, predvsem pa vašega znanja in vedenja
o domačem zdravilstvu. Oddajo pripravlja
in vodi Mateja Podjed, ki vas k sodelovanju
vabi tudi z vprašanji in mnenji, ki jih lahko
pošljete po pošti ali na naš elektronski na-
slov: radio@nt-rc.si - s pripisom: Za zeleni
val!
SREDA, 21.N0VEMBRA, OB 18.00:
Full cool
Anja Rupel, Marta Zore, Mia Žnidarič, Darja
Švajger, Magnifico, Slavko Ivančič, Janez Bon-
čina - Benč, Tomislav Jovanovič - Tokac, Tu-
ho Furlanič, Mitja, Vojo Djuran, Matjaž Je-
len in Vojko Sfiligoj so iDiU povabljeni na glas-
beni oder kralja Urbana in se tam odlično
znašli v različnih zabavnih pevskih vlogah.
Marta, Anja in Mia so neznosno razvajene
kraljeve mačke, Matjaž Jelen kraljev osebni
kronist, Tokac odlično odigra prigodo z dvor-
nim norčkom, Tulio s svojim glasom v ritmu
tanga ujame tolovaja, Magnifico se gosti na
kraljevi pojedini, kralj Urban pa kraljuje. Al-
bum Kralj Urban bomo predstavili v tokratni
oddaji Full Cool na Radiu Celje.
TEDENSKI SPORED IIMMtilU 90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 15. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodncniabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zapra-
šenimi bukvami, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15
Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Filmsko platno, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika,
17.45 Jack pot, 18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano In
Dolores, 23.00 Musicafe, 24.00 SNOP - skupni nočni program
nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 16. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavno
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo,
Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Torča, 13.40 Halo, Zdraviliš-
če Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
18.00 20 vrodh, 19.00 Novice, 19 JO Večerni program, 19.30
Študentski servis, 20.00 Minute za di(v}jake, 23.00 Dee Jay
Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomercialnih
radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 17. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodija tedno, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poroalo, 8.45 Jack pot, 9.30 V vrtec na obisk, 10.00 Novice, 11.00
Novice, 11.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 14.00
Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika,
17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00
Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni
program nekomerciolnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 18. novembra
5.00 Začetek jutronjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45
Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.10 Domoče 4,
12.00 Novice, 12.30 Iz domadh logov, 13.00 Čestitke in
pozdravi, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP -
skupni nočni program nekomerciolnih radijskih postaj Slove-
nije
PONEPEUEK, 19. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10
Ponedeljkovo športno dopoldne, 10.00 Novice, 11.00 Novice,
12.00 Novice, 12.10 Bingo jack, 13J0Bingojack, 14.00 Utrip
s Celjskego, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valcicov, 24.00
SNOP - skupni nočni program nekomercialnih radijskih po-
staj Slovenije
TOREK, 20. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabavna
melodijo tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnico,
8.00 Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 10.15 Iz županove pisarne (oddaja vsakih 14 dni),
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Fidiform, zdravstvena od-
dajo, 14.00 Utrip s Celjskego, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Rodi ste jih
poslušali, 21.00 Biti ah ne biti (nagradni kviz), 23.00 Saute
surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom nekomerciol-
nih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 21. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabovno
melodija tedno, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Porodla, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.35 Mali 0,14.00 Utrip
s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 16.30 Radijska reportažo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock
pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program,
19.20 Pop čvek, 21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00
Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomer-
dalnih radijskih postaj Slovenije
Št. 46. -15. november 2001
32
T V VODIC
Št. 46. -15. november 2001
TV VODIC
33
Št. 46. - 15. november 2001
34
T V VODIC
St. 46. - 15. november 2001
PISMA BRALCEV
35
rREJELI
SMO
Javna
protestna
izjava
Že lani smo v Društvu no-
inarjev - aktivu Celje zaz-
ali primere, ko so organi
regona in pravosodja daja-
ali pristajali na pobude,
a bi novinarje zasliševali o
[formacijah, ki so jih ti pri-
obili med opravljanjem ča-
likarskega dela, pri tem pa
egre za primere, ko bi bili
ovinarji vpleteni v domnev-
a kazniva dejanja, ali bi
aeli informacije, da se kaz-
iva dejanja pripravljajo,
red sodišči so od novinar-
V zahtevali pričanje in to
(primerih, ki niso imeli po-
pzave s pripravami na kaz-
tiva dejanja. Že lani smo jav-
lost in pristojne ustanove
pozorili na neskladnost tak-
ne prakse z našimi poklic-
imi etičnimi načeli. Naš ta-
latni protest je zalegel, a
al le za kratek čas. Več kot
eto dni na Celjskem pravo-
odje v takšnih primerih ni
asliševalo novinarjev, zdaj
la je ponovno prišlo do te-
Za najnovejši primer smo
zvedeU v petek, 9. novem-
|ra, ko sta bili na okrajnem
pdišču v Celju dve naši čla-
ici zaslišani v zvezi z izja-
vi nekega obtoženca na ra-
lin poUcije.
Izvršni odbor DNS-AC na-
)streje protestira proti tak-
ai praksi. Novinarji smo kot
tžavljani RS dolžni in pri-
ravljeni v skladu s svojimi
tžavljanskimi dolžnostmi
lomagati pri iskanju resni-
Ein razčiščevanju okoliščin
agrešitve kaznivih dejanj,
fendar samo, kadar smo k
Emu pozvani kot državlja-
li. Ne moremo pa pristajati
la prakso, s katero si polici-
ft, tožilstvo, sodniki in od-
'etniki prepogosto in brez
itemeljenih razlogov poeno-
(avljajo delo z zasliševanjem
lovinarjev v zvezi s podatki,
io katerih so prišli med
•pravljanjem svojega dela in
ti ne predstavljajo potencial-
ne nevarnosti.
Pristajanje na sodelovanje
'sodišči prav v vsakem pri-
Heru je v nasprotju z našo
Navezanostjo k zaščiti virov
podatkov, če so ti že razkri-
li pa enako nasprotujemo tu-
zasliševanju novinarjev o
'jihovem mnenju v zvezi z
^javami virov. Kodeks novi-
'^rjev RS med drugim dolo-
»Novinar je dolžan spo-
Wati zaupnost, ki jo je zah-
'^val informacijski vir. No-
vinar spoštuje poslovno skriv-
nost, sme zavrniti pričevanje
^^ima pravico, da ne razkri-
la vira informacije. (...) Zaup-
j^st je dolžan spoštovati vse-
razen če je informacija
Ntavina načrta za kaznivo
Nanje in obstaja zakonska
Poveznost za prijavo.« Iz te-
^ je razvidno, v katerih pri-
Nrih novinar po Kodeksu
in mora pričati pred so-
J^čem, ali kako drugače so-
rlovati z oblastmi.
Upamo, da bodo državni
organi na Celjskem v prihod-
nje ravnali tako, da novinar-
jev ne bodo brez potrebe si-
lili h kršitvi poklicnega ko-
deksa. Če bodo s takšno prak-
so nadaljevali, bo Izvršni od-
bor DNS-AC zaradi zaščite
poklicnih etičnih načel pri-
siljen pozvati člane k držav-
ljanski nepokorščini.
10 DNS AC,
zanj predsednik
Miran Korošec
Račun brez
krčmarja
že nekaj let se pojavljajo
želje nekaterih krajanov KS
Galicija po novi šoli. Želje
so sicer upravičene, toda ob
neurejeni finančni konstruk-
ciji za omenjeno investicijo
se mi zdi vse skupaj kot ra-
čun brez krčmarja.
V	oddaji »Župan odgovar-
ja« je Lojze Posedel dal ve-
deti, da se bodo morali v KS
potruditi in pridobiti sreds-
tva tudi pri podjetju CMC, ki
ima materialno proizvodnjo
v kraju. Po razlagi o tej inve-
sticiji se mi zdi, da ima v mi-
slih tudi organiziranje samo-
prispevkov krajanov. Takšne-
mu načinu zbiranja sredstev
nasprotujem, ker so načrto-
valci za izgradnjo šole pri-
dobili zemljišče, kjer bo iz-
gradnja veliko dražja, kot bi
bila ob stari šoli v Veliki Pi-
rešici. Tu je šolsko zemljiš-
če, poleg tega je bila dve leti
naprodaj Dolarjeva prazna
domačija, ki z okrog 1000
kvadratnimi metri zemljišča
predstavlja lepo zaključeno
celoto. Tu bi bila izgradnja
mnogo cenejša, odkupiti bi
bilo treba le delček zemljiš-
ča. Prostor je komunalno
urejen, primernejši in cenejši.
Tu je vodovod, je lokalna elek-
trična napeljava, zraven je tu-
di otroško igrišče, v kasnejši
fazi bi lahko zgradili še telo-
vadnico. V planu nove šole
nista bila omenjena telovad-
nica in igrišče, zato se spra-
šujem, ali bodo splanirali no-
ve stroške prevoza za prevoz
otrok do igrišča pri stari šo-
li?
V	občini je bil v letu 1996
sprejet odlok (s funkcijo do-
ločbe) o rednem 5-odstotnem
dohodku od kamnoloma, ki
naj predstavlja razvojni vlo-
žek s strani CP, sedaj CMC.
Čeprav je bilo funkcionira-
nje tega odloka ogroženo, bi
predstavniki KS morali vztra-
jati, da odlok odigra svojo
vlogo, saj bi s tem redno do-
tekala finančna sredstva v
prid kraja. CMC je zaradi
kamnoloma, te velike rane v
našem okolju, to tudi dolžan
storiti.
Kaj se bo zgodilo s staro
šolo-v Veliki Pirešici in funk-
cionalnim zemljiščem? Ali
morda enako kot z vsem, kar
je bilo zgrajeno s samopris-
pevki krajanov KS Galicija?
Prav ta sredstva bi se morala
vračati na račun KS za nove
investicije. To pa velja tudi
za določbe občinskega odlo-
ka za leti 1996 in 1997; v tem
času se namreč beleži največ-
ja proizvodnja kamenih pro-
duktov v zgodovini eksploa-
tacije kamnin v kamnolomu.
VINKO ŠTEFANČIČ,
Žalec
Vlada naj
se znebi
upokojen-
cev
Naši vladi smo upokojen-
ci največji trn v peti. Zakaj?
Zato, ker smo gradili v po-
vojnih letih porušeno domo-
vino? Delali smo težko in v
nemogočih razmerah za mi-
nimalne osebne dohodke.
Osemurni delovni čas, deset
l^t udarniškega dela za seda-
njo zadolženo novo demo-
kratično državo Slovenijo.
Brez teh generacij ministri
in poslanci danes ne bi imeli
delovnih mest v parlamentu.
Če je res naša država osiro-
mašena, zakaj si omenjeni
ljudje upajo deliti tako viso-
ke osebne delovne dohodke,
povišice, odpravnine in še
marsikaj. Česa takega si ne
privošči nobena gospodarsko
še tako visoko razvita drža-
va. Zakaj si država izposoja
denar? SPIZ je menda leta
1963 za halo Tivoli posodil
zelo visok znesek, ki mu še
do danes ni bil vrnjen. Zakaj
imajo nekateri neupravičeno
tako visoke pokojnine? Zna-
no nam je, kaj so delali po
vojni.
Vlada nam je po samoos-
vojitvi obljubljala drugo »Švi-
co«. Ministri in poslanci jo
imajo, navadni smrtniki pa
»švicajo« ob skromnih plačah
in pokojninah. Krščanski de-
mokrati bi morali biti upo-
kojencem bolj naklonjeni.
Finančni minister je napo-
vedal, da bo država doživela
bankrot, če ne bodo odpra-
vili poračunpv za upokojen-
ce. Za izkazanih šest milijard
sedaj ne bo bankrota? Drža-
va naj raje zmanjša javno po-
rabo, da do bankrota res ne
bo prišlo. V parlamentu do-
bro vedo, da nekatera pod-
jetja osebne dohodke in re-
grese delavcem izplačujejo
celo v bonih, zaradi tega pa
so zopet prizadeti upokojen-
ci. Treba je poostriti kontro-
le.
Vdove naša vlada enači s
tistimi ženami, ki so 35 let
doma gospodinjile, medtem
ko so zaposlene vdove ves čas
plačevale v pokojninski
sklad. Zakaj tukaj ne posne-
mate drugih držav? Zopet ve-
lika krivica do zaposlenih
upokojenih vdov.
Čudi me, da naši državljani
in državljanke še vedno se-
dijo križem rok, kljub viso-
kim cenam in težki gospo-
darski situaciji. V naši sosed-
nji državi Avstriji so na po-
dražitve bolj odločni in kri-
tični in gredo s svojimi zah-
tevami celo na cesto. Pri nas
pa bi se vlada upokojencev
najraje na hitro znebila.
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
Nekaterim
je vseeno
Le malo je dni, kot je bil
ponedeljek, dvaindvajsetega
oktobra. Steklasta, neomade-
ževana modrina je razlila
bleščečo svetlobo po reki,
gričevju in mestu. Obronki
gora so bili jasno začrtani,
vse ozračje je bilo nasičeno
s toplo igro jesenskih barv.
Celjska osrednja knjižni-
ca nas je povabila na Celjski
stari grad, da bi, če nas to za-
nima, prisluhnili umetnost-
ni zgodovinarki, profesorici
Anki Aškerc, ki je soglašala
s predlogom, da nam spre-
govori o poteku gradnje vse
od njenih začetkov in o pri-
zadevanjih za obnovo tega,
kar je od gradu ostalo.
Veliko nas je prišlo. Več kot
za prenatrpan šolski razred.
Preden smo posedli na klopi
prostora, kjer se odvijajo pri-
reditve, smo z najlepših raz-
glednih točk zrli na pokraji-
no in mesto, tega dne še po-
sebej vredno navdušenja.
Gospa Aškerc nas je nemu-
doma pritegnila s svojim za-
nimivim predavanjem. Veli-
ko novega smo izvedeli o
zgradbi, ki je služila za
obrambo. Da bi si razhčne
faze gradnje in dograjevanj
lažje predstavljali, so nam bi-
le na voljo kopije skic. Ob-
nova je zahtevno delo, dol-
gotrajno in drago. In vendar
je bilo narejenega več, kot si
to lahko predstavljajo naspro-
tujoča mnenja strokovnja-
kov. Morda pa bo le prišel
čas, ko bo mogoče reči »vse
je narejeno, zdaj je na vrsti
le še vzdrževanje.« Po preda-
vanju smo si ogledali najza-
nimivejše podrobnosti. Za ob-
zidjem, na elipsasti zeleni-
ci, so sodobni gostinci posta-
vili gostilno, grajeno iz lesa.
Žal je bila zaprta. Prijala bi
nam kava, sok ali čaj. Je pa
na tem mestu na ogled velik
kup smeti, plastike in ostan-
kov hrane. »Hermanov br-
log«, se je nekdo pošalil. Res
da smo se temu odkritju na-
smejali, res pa je tudi, da je
nerazumna nemarnost pustila
na vedrem dnevu moteč ma-
dež.
ZORA HUDALES,
Celje
ZAHVALE.
POHVALE
Zahvala
zdravnikom
in sestram
Po zdravljenju na nevro-
loškem oddelku v celjski
bolnišnici se z občudova-
njem in hvaležnostjo zahva-
ljujem zdravnikom in me-
dicinskim sestram. Zahtev-
no delo s težko prizadetimi
bolniki opravljajo z never-
jetno prijaznostjo in neunič-
ljivo dobro voljo, ki bolni-
kom ogromno pomeni. S
svojo strokovnostjo in pri-
jaznim odnosom so mi po-
magali prebroditi težke dne-
ve in tedne po možganski ka-
pi. Predstojnik Marko Zupan
in zdravnik Miško Čanji sta
se mi zapisala globoko v sr-
ce, prav tako medicinske se-
stre, kakršnih med svojim
dosedanjim zdravljenjem v
bolnišnicah še nisem sreča-
la. Iskrena hvala vsem!
MARJETA POLAK,
Slovenske Konjice
Popravek
in
opravičilo
v podpisu pod prispev-
kom v Pismih bralcev ( NT
št. 45) z naslovom Grobo-
vi tulijo, toda resnica odre-
šuje, se nam je vrinila ne-
razumljiva napaka, ki jo
zdaj popravljamo. Uroš Er-
javec je (pravilno) vodja
projekta in predsednik MF
ZL Šentjur - Kozjansko. Av-
torju pisma se opravičuje-
mo.	UREDNIŠTVO
MODRI TELEFON
Moteče
cisterne
Bralec Vili Erjavec iz Loči-
ce ob Savinji opaža kolone
Istrabenzovih tovornjakov s
cisternami, ki vozijo med
Vranskim in Šempetrom v Sa-
vinjski dolini po stari cesti,
kar jim prometni znak pre-
poveduje. Po njegovih opa-
žanjih vozijo po stari cesti vse-
skozi od Vranskega, v Šem-
petru pa odpeljejo na avtoce-
sto. Meni, da se tako po vsej
verjetnosti izognejo plačilu
cestnine. Hkrati opozarja, da
je tam zaradi vode zaščiteno
območje, zato je takšen pre-
voz nasploh zelo sporen.
Direktor Policijske upra-
ve Celje Edvard Mlačnik od-
govarja: »Na omenjenem od-
seku regionalne ceste je pro-
met tovornih vozil s postav-
ljeno prometno signalizaci-
jo dejansko prepovedan. Za
ta motorna vozila je dovoljen
le v primerih lokalnega pre-
voza, kar pomeni, da se mora
namembnost prevoza priče-
ti ali končati znotraj omenje-
nega odseka. Tudi policisti
ugotavljamo, da se na tem od-
seku pojavlja vedno več to-
vornih vozil (tudi vozila za
prevoz nevarnega blaga), ki
dejansko kršijo postavljeno
prometno signalizacijo. Po-
licisti zoper ugotovljene kr-
šitelje dosledno ukrepajo v
smislu izrekanja denarnih
kazni, ki so za te prekrške
predpisane. Dnevno tako
izrečejo od 5 do 10 denarnih
kazni za tovrstne prekrške,
pri tem pa realno predpostav-
ljamo, da je teh kršitev še več,
saj ni objektivnih možnosti,
da bi bili policisti na ome-
njeni cesti prisotni ves čas.«
Peš po Hudinji
Bralka s celjske Hudinje
opozarja na težave s pro-
metno varnostjo na tam-
kajšnjih ulicah. Tako opa-
ža v Bezenškovi ulici, kjer
je zelo ozek pločnik, da
imajo stanovalci na njem
posode za smeti, kar one-
mogoča uporabo pločnika.
V Prijateljevi ulici ovira ho-
jo po pločniku široka živa
meja, v Ulici bratov Dobro-
tinškov (kjer ni pločnika)
pa spet sega živa meja da-
leč na cestišče. Zanima jo,
kdaj bodo odgovorni ukre-
pali.
Direktor Zavoda za plani-
ranje in izgradnjo Celje mag.
Miran Gajšek odgovarja (od-
govor je pripravil Iztok Ura-
njek): »Odlok o ureditvi pro-
meta v mestu Celju obravna-
va problem preglednostnih
tirkotnikov ob cestah v me-
stu. Če je v preglednostnem
trikotniku ovira, na primer
živa meja, je podana v odlo-
ku tudi dovoljena višina in
odmik od ceste. Za nadzor
ima mesto ustanovljeno ko-
munalno inšpekcijo oziroma
mestno redarstvo. Ta posa-
mezne primere rešuje in naj-
večkrat naleti na odpor stran-
ke, od katere zahteva zniža-
nje žive meje. Ker so te žive
meje načeloma na zemljiš-
čih v lasti strank, so postop-
ki izvršbe predpisani, a žal
dolgotrajni. Tudi na Hudinji
je bilo v lanskem in letošnjem
letu kar nekaj uspešno reše-
nih primerov, ko so stranke
same znižale ali stanjšale ži-
vo mejo. V skladu s tem opo-
zorilom bomo na območje
Hudinje še bolj pozorni.«
Sicrb za
drevesa
Bralko iz Nove Vasi v Ce-
lju zanima kdo je dolžan
skrbeti za drevesa ob blo-
kih.
Direktor Komunalne direk-
cije Mestne občine Celje Sil-
vo Plesnik odgovarja: »Za
vzdrževanje dreves na javnih
površinah skrbi Komunalna
direkcija Mestne občine Ce-
lje. Tam, kjer so določene
funkcionalne površine ob sta-
novanjskih objektih, mora-
jo za to vzdrževanje poskr-
beti upravniki zgradb. V ve-
čini primerov funkcionalne
površine niso določene, saj
se je pred leti gradilo, ne da
bi se to predhodno uredilo.
Osnova za določitev funkcio-
nalnih površin mora biti
predpisana z ustreznim držav-
nim aktom, tega pa še ni.
Vzdrževanje oziroma obre-
zovanje drevja ob blokih, kjer
to ni urejeno, opravlja komu-
nalna direkcija po prehod-
nem dogovoru s stanovalci
oziroma upravniki.«
BJ
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Stamejčič. Na
telefonsko številko 031/569-581
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-000.
St. 46-15. november 2001
36
ZA AVTOMOBILISTE
S Hondo
vse OK
v zadnjem času sloven-
ski avtomobilski svet kar
precej zaposluje dogajanje
z zastopniškimi pogodba-
mi. Kar nekako v senci pa
je vse, kar se v zadnjem ča-
su dogaja z japonsko llon-
do.
Ta tovarna ima predvsem
na stari celini kar veliko te-
žav, pri čemer ji seveda ne
gre na roko, da je jen drag,
da je Japonska v gospodar-
skih težavah ipd. Vse to je pri-
pomoglo k precej slabšim po-
slovnim rezultatom. Hondi
seveda ne gre posebej dobro
niti pri nas, čeprav se tovar-
na pojavlja z novim rodom
civica, vozilom, ki je bilo nek-
daj zelo priljubljeno. V tak-
šnih okoliščinah so se poja-
vile tudi govorice, da bo ljub-
ljanski AC Mobil prenehal za-
stopati to tovarno pri nas, saj
naj bi bila Honda nezadovolj-
na s poslovanjem tega pod-
jetja. Pred nedavnim pa je AC
Mobil obiskal pomemben
predstavnik Honde in ob tem
podpisal posebno izjavo, v
kateri je zapisano, da so po-
vsem zadovoljni z delom
Ljubljančanov, ki imajo po-
godbo s Hondo še do konca
naslednjega leta.
Freelanderji na pregled
Britanski Land Rover, ki
je v Fordovih rokah, kliče
na pregled kar 68 tisoč vo-
zil freelander, izdelanih od
1997 do marca letos.
Kot pravijo v tovarni, imajo
ti avtomobili (ali bi lahko
imeli) napako na mehaniz-
mu zadnjih sedežev, v neka-
terih primerih so tudi težave
z vpetjem motorja, sem in tja
pa naj bi prihajalo tudi do
problemov z ročno zavoro.
Kdaj bodo pregledali freelan-
derje slovenskih lastnikov, še
ni znano.
Land rover freelander mora na pregled.
Avto
Triglav
podaljšal
zastopniško
pogodbo
Ob vseh turbulencah, ki
jih te mesece doživlja slo-
venski avtomobilski prostor
(zmanjševanje povpraševa-
nja, menjave zastopnikov
ipd.), pa iz ljubljanskega Au-
tocommercea oziroma hče-
rinske družbe Avto Triglav
prihaja ugodna vest.
To podjetje na sloven-
skem trgu zastopa koncem
Fiat oziroma avtomobilske
znamke Fiat, Alfa Romeo
in Lancia vse od leta 1995.
V tem času so prodali 40
tisoč avtomobilov, v svojih
vrstah pa imajo 22 poobla-
šečnih trgovcev in 39 poob-
lašenih serviserjev. Pred
dnevi so s koncernom Fiat
podaljšali zastopniško po-
godbo za nedoločen čas, kar
se zdi ob napovedi vklju-
čevanja Slovenije v Evrop-
sko unijo, vsekakor omem-
be vreden dogodek.
Fiat še zmanjšuje proizvodnjo
Očitno je, da bo avtomo-
bilska recesija najprej uda-
rila po italijanskem Fiatu. Ta-
ko je mogoče sklepati na pod-
lagi sporočila, ki prihaja iz
Fiat Auta, torej avtomobil-
skega dela koncema Fiat.
Tovarna je namreč že dru-
gič letos spremenila svoje na-
povedi o obsegu proizvodnje
do konca leta. Tako naj bi le-
tos proizvodnjo zmanjšali za
približno 200 tisoč vozil, in
sicer jo bodo zmanjšali v Ita-
liji, na Poljskem, v Braziliji
in Argentini. Ob tem je imel
Fiat Auto v zadnjih treh me-
secih izgube za 120 milijo-
nov evrov, čeprav je koncem
ustvaril 160 milijonov evrov
dobička. Seveda tovarno n;
bolj tepe dejstvo, da je po
praševanje po avtomobilih
Italiji izjemno padlo (za
odstotkov v septembru)
prav malo pomaga trditev, i
so na nekaterih trgih (dom
v Nemčiji, Franciji ipd.) mq
da zelo dobro sprejeli noi
stilo.
Fiat doblo (še) ni izpolnil pričakovanj tovarne.
St. 46. - 15. november 2001
ZA AVTOMOBILISTE
37
Nasser nič več
irvi človek Forda
leriški Ford je imel le-
; veliko zelo različnih
cmov. Nenazadnje je
Ij odmevala afera s for-
explorerjem oziroma
patikami Firestone.
je bolj ali manj znano,
pli vozniki eksplorerjev
izelo hudih nesreč (umr-
bi vsaj 200 ljudi). Med
avo so ugotoviili, da so
p opremljeni z gumami
pne, ki so bile posredno
proglašene za glavnega
tragedij. Kasneje pa je
postalo jasno, da tudi Ford ni
imel povsem čistih rok, saj naj
bi svojega explorerja oprem-
ljal z gumami Firestone, ki ni-
so ustrezala predpisanim zah-
tevam. To je med drugim tudi
razlog, da je te dni moral odi-
ti dosedanji prvi človek Forda
Jac Nasser. Vendar je očito,
da je bil to samo vrh ledene
gore, kajti v zadnjem času se
tovama otepa poslovnih izgub,
ki pa zanesljivo niso zgolj po-
sledica upadlega povpraševa-
nja po 11. septembru. Tako je
imela tovarna v drugem in tret-
jem letošnjem četrtletju izgu-
bo, kar je bilo prvič v zadnjih
desetih letih. Od začetka le-
tošnjega leta je vrednost For-
dovih delnic padla za 30 od-
stotkov, kar je bilo očitno do-
volj, da se je moral Nasser po-
sloviti. Nadomestil ga je VVil-
liam Clay Ford mlajši, prav-
nuk ustanovitelja tovarne,
medtem ko je operativni di-
rektor postal Nick Scheele, ki
je doslej vodil Fordove evrop-
ske operacije.
Ford mondeo.
Zastava v velikih težavah
ugoslovanski Zastavi (nekdaj Crve-
istava) v zadnjih desetih letih nismo
0	slišali, čeprav je pri nas še veliko
v, ki pa se nepreklicno vozijo v po-
tno je, da srbska tovarna čaka na stra-
;a partnerja, ki bi ji zagotovil obnovo
radnje in rešil številne probleme. Se-
V tovarni zaposlenih vsega 4 tisoč de-
I, vendar ne razvijajo nobenega nove-
omobila, pač pa ostajajo pri doslej zna-
odelih. Tovarno bremenijo tudi izjemno
1	dolgovi, ki jih je za 450 milijonov
mark, večino tega pa dolgujejo italijanske-
mu Fiatu. Kljub vsemu naj bi letos izdelali
nekako 8000 vozil, skoraj 60 odstotkov pa
jih bodo izvozili na trge nekdanje Jugoslavi-
je (Makedonija, Kosovo, pa tudi v Alžirijo,
Egipt ipd). Na slovenski trg tovarne in nje-
nih avtomobilov še nekaj časa ne bo, saj niti
en model ne zadostuje homologacijskim
predpisom. Tržno bi lahko bila zanimiva tudi
še vedno dovolj znana florida, vendar bi jo
morali posodobiti. To pa bo zelo težko. Kot
zanimivost kaže še omeniti, da za Zastavo
še vedno dela nekaj slovenskih podjetij.
Renault slabo, Nissan dobro
Pred leti je francoski Renault postal 37-
odstotni lastnik japonskega Nissana, ki
je bil v velikih težavah. Kot smo že pisali,
pa se Nissan počasi vrača k dobičku ozi-
roma ugodnim poslovnim številkam, hkra-
ti pa se utegne zgoditi, da bo Renault pre-
cej na slabšem kot je bil.
V letošnjih devetih mesecih je namreč Re-
nault povečal prodajo za komaj 0,4 odstot-
ka, pri čemer je očitno, da mu gre dokaj
slabo na evropskih trgih. Pri Renaultu pra-
vijo, da je takšno stanje posledica splošne
recesije po eni strani, po drugi pa morajo za
nekatere svoje modele, ki so že precej časa
na trgu, ponujati velike ugodnosti oziroma
popuste. Zanimivo pa je, da naj bi k letoš-
njemu dobičku te avtomobilske skupine ve-
liko prispeval prej omenjeni Nissan, hkrati
pa bo japonska tovarna menda prevzela de-
setodstotni delež v Renaultu. Tako naj bi bi-
la vez med obema tovarnama še močnejša.
Bomo videU.
Sprememba na krmilu Audija
Spremembe na vodilnih položajih pri naj-
pomembnejših avtomobilskih tovarnah ni-
so zelo pogoste, vendar se dogajajo. Sedaj
se očitno pripravlja sprememba na krmi-
lu ingolstadtskega Audija.
Tovarno že nekaj časa vodi Franz Josef Paef-
gen. Slednji in tudi ves Audi pa se je pred
časom znašel v navzkrižnem ognju prvega člo-
veka koncema VW dr. Ferdinanda Piecha. Ta
je med drugim dejal, da Audi nekako ne ve, v
katero smer bi zavil in da je že čas, da nekaj
storijo. To seveda ni bila pohvala, pač pa kri-
tika in pri dr. Piechu je tako, da to ne pomeni
nič dobrega. Kot pravijo, naj bi Paefgna na
krmilu tovarne zamenjal Martin Winterkorn,
ki je član uprave matičnega Volkswagna.
Št. 46-15. november 2001
38
ZA AVTOMOBILISTE
Spomladi novi poio
VW ponuja več avtomobila za enako ceno
Volkswagnov polo po ob-
segu prodaje seveda ne mo-
re preseči hišnega rekorder-
ja golfa, vendar je šel vse do-
slej dokaj dobro v promet.
Sedaj ko tovarna predstav-
lja povsem novo generaci-
jo, se tudi ve, da je bilo do-
slej prodanih 7,5 milijona
polov, kar pomeni, da gre za
dovolj uspešen avtomobil.
Novi polo se od prejšnje iz-
vedenke razlikuje po marsi-
čem, nenazadnje je povsem
na novo narejen, dokaj boga-
to opremljen ipd. Zunanja po-
doba seveda potrjuje hišno po-
reklo, prednji okrogli žaro-
meti pa dokazujejo spogledo-
vanje z manjšim lupom. Po-
lo je, tako kot prej, na voljo v
različici s tremi in petimi vrati
in prvič doslej ima petvratna
izvedenka tretje stransko ok-
no. Zadek znova dokazuje po-
vezavo z večjim golfom in nas-
ploh koncernom Volksvva-
gen. V dolžino je avtomobila
za 3,8 metra, kar med dru-
gim pomeni, da je za dobrih
15 centimetrov daljši od prejš-
njega izvedenke, pa tudi širši
(za 1,8 centimetra) in višji
(plus 4,7 centimetra).
V notranjosti je znova sko-
raj vse tako, kot pri drugih
volkswagnih, kar pomeni, da
je pred voznikom čista, ure-
jena in dobro opremljena ar-
maturna plošča. Posebej je tre-
ba pohvaliti vsaj tri podrob-
nosti: zelo dobre prednje se-
deže, ki ponujajo dobro boč-
no oporo telesu, po višini in
globini nastavljiv volanski
obroč, ki je za povrh elektro-
hidravlično servoojačan. Prt-
ljažnik je tudi pridobil nekaj
litrov, saj v osnovni postavi-
tvi meri 270, s podiranjem
zadnje sedežne klopi pa je na
voljo kar 1030 litrov. Kot se
za VW in tudi polo spodobi,
je na voljo sedem različnih
motorjev, osmi pride na trg
prihodnje leto. Od sedmih mo-
torjev so štirje bencinski, tri-
je pa dizelski. Osnovni ben-
cinski je trivaljnik z gibno pro-
stornino 1,2-litra in s 55 KM;
hkrati je na voljo enaka izve-
denka, ki pa ponuja 65 KM.
Sledi 1,4-litrski agregat s 75
KM, najmočnejši v bencinski
ponudbi pa je prav tako 1,4-
litrski motor, ki pa razvije 100
KM. Ponudba dizelskega po-
gona se začenja z 1,9-litrskim
SDI motorjem, ki zmore 64
KM, sledi pa trivaljni TDI mo-
tor z gibno prostornino 1,4-
litra in s 74 KM ter 1,9-litrski
TDI, ki ponuja 100 KM. Za
prihodnje leto napovedujejo
povsem novi agregat z nepo-
srednim vbrizgavanjem ben-
cina (FSI), ki bo razvil 85 KM.
Razumljivo je, da vsi motorji
ustrezajo ekološkim predpi-
som EU 4 (kar velja za ben-
cinske) oziroma D4, kar ve-
lja za dizelske.
V pogonski zasnovi kljub
povsem novi podobi ni nobe-
nih sprememb, saj motorji
prenašajo moč na prednji ko-
lesni par, menjalnik pa je ved-
no ročni in vedno petstopenj-
ski. Kot pravijo pri VW, ki mu
gre letos kljub vsemu precej
bolje kot nekaterim najbliž-
jim konkurentom, bodo po-
nujali samo 3 in 5-vratno ka-
roserijsko izvedenko, med-
tem ko drugih različic za se-
daj še ne načrtujejo. V prvem
polnem letu naj bi na cesto
pripeljalo kakšnih 450 tisoč
polov (med drugim avto na-
staja tudi na Slovaškem). Pri
nas naj bi bil novi volksvva-
gen na voljo zgodaj spomla-
di, verjetno že aprila, pri urad-
nem zastopniku pa pravijo,
da bo njegova cena zelo atrak-
tivna. Sicer pa matični VW me-
ni, da z novim polom ponu-
jajo več avtomobila za enako
ceno. Torej počakajmo in bo-
mo videli.
Novi VVV polo s tremi in petimi vrati je povsem na novo narejen.
Skromen
posel z
avtobusi
Bolj ali manj se ve, ^
skromnem poslu z osel
mi avtomobili tudi prod
gospodarskih vozil in
tobusov ne more biti kaj
sebnega.
To se kaže sedaj tudi na-
venskem trgu. Tako so v
tošnjih osmih mesecih prj
prodali 137 avtobusov, prj
mer ta podatek ni povsenj
čen. Številka namreč zajj
tudi avtobuse, ki so bili
nas registrirani zgolj zača^
nato pa so jih izvozili, zvi
noma na trge nekdanje J^
slavije. Letos gredo, in
kljub skromni številki, |
bolje v promet primestnj
ne preveč luksuzni avtobi
saj je bilo v tej kategoriji [
danih 61 vozil. Kot pra\
vse to ne zadostuje niti zai
no obnovo voznega parka
pri nas seveda ni na pos«
zavidanja vredni višini.
Lade s
popusti
Lada Avto, uradni pi
stavnik ruske Lade na <
venskem trgu, ponuja o
novembra do 15. decem
tako imenovani prostor
popust.
Za vsak liter prtljažni
prostora pri ladi desetki'
nujajo 360 tolarjev popu!
kar med drugim pomeni,
je desetka 12 cenejša za,
tisoč tolarjev, desetka p
162 tisoč tolarjev. Razli
vvagon je prav zaradi tega
pusta cenejša za dobrih
tisoč tolarjev.
Težave ameriških
avtomobiisicili tovarn
Enajsti september vse
bolj straši po avtomobil-
skih hišah. Prav zaradi
znanih dogodkov v ZDA
marsikje spreminjajo svo-
je napovedi oziroma pri-
čakovanja.
Tako DaimlerChrysler
(DC) sporoča, da naj bi bil
njegov dobiček v tretjem le-
tošnjem četrtletju za 37 od-
stotkov manjši kot v ena-
kem lanskem obdobju. Pri
DC ob tem ne pozabijo po-
vedati, da so v zelo težav-
nem obdobju prestrukturi-
ranja Chryslerja, ki ima zla-
sri na domačem, se pravi
ameriškem trgu zelo veliko
težav. Tako naj bi delo iz-
gubilo kakšnih 26 tisoč de-
lavcev; sprva je bilo dogo-
vorjeno, da bodo proces od-
puščanja opravili bolj po-
stopoma, sedaj vse kaže, da
se bo to zgodilo kar na hi-
tro. Pri Fordu so ob tem že
objavili, da so imeli letos
692 milijonov dolarjev iz-
gube, kar je seveda gromo-
zanska številka. Prav zara-
di tega se utegne zgoditi, da
bo tovarna do konca leta od-
pustila kakšnih 5000 ljudi.
Slabo gre letos tudi velike-
mu General Motorsu. Ta je
imel v drugem letošnjem če-
trtletju 368 milijonov do-
larjev izgube. V omenjenih
treh ameriških avtomobil-
skih hišah ob tem menijo,
da plusov ni pričakovati vse
do leta 2003.
Ford bo odpuščal
Iz številnih avtomobilskih tovarn te dni prihajajo ne-
razveseljive novice. Kupcev je očitno vse manj, zato se
tovarne na slabše čase privajajo na različne načine. Vsaj
v ZDA najpogosteje in najprej pade po delavcih oziroma
»plavih ovratnikih«.
Očitno se s tovrstnimi težavami srečuje tudi ameriški Ford.
V Evropi je že lani imel zelo veliko problemov, sedaj jih
ima tudi v ZDA. Po nekaterih napovedih naj bi se tovarna
lotila zelo bolečega prestrukturiranja in naj bi zaradi tega
odpustila kar petino delavcev. V konkretnih številkah po-
meni, da naj bi bilo ob delo osem tisoč ljudi. Tovarna naj bi
tako prihranila kar milijardo dolarjev, kar bo približno enako,
kot je bila dosedanja izguba.
Tudi oktober z minusom
Prodaja novih avtomobi-
lov v Sloveniji letos nika-
kor ne more zlesti na zele-
no vejo. Vse tudi kaže, da
letos plusa ne bo, kajti do-
gajanje na avtomobilskem
trgu kaže, da se srečujemo
z recesijo. Vprašanje je le,
koliko časa bo trajala in ka-
ko huda oziroma globoka
bo.
Oktobra je bilo tako pri
nas prodanih 4077 novih av-
tomobilov. To je bilo za 12,7
odstotka manj kot v lanskem
desetem mesecu. Čeprav je
številka skromna, je le ne-
kaj ugodnejša kot je bila sep-
tembra, ko se je za nove av-
tomobile odločilo vsega
3707 kupcev. V letošnjih de-
setih mesecih je bilo na slo-
venskem trgu sicer prodanih
47.814 novih osebnih avto-
mobilov oziroma za 13,9 od-
stotka manj kot v enakem
lanskem obdobju. To med
drugim pomeni, da letošnja
prodaja verjetno ne bo pre-
segla številke 55 tisoč novih
vozil.
Prav izjemnih pretresov
oktobra le ni bilo; morda je
izjema le Peugeot. Ta tovar-
na se je oktobra namreč uvr-
stila na drugo mesto s pro-
dajo 518 avtomobilov in pre-
hitela skoraj večno drugi
Volksvvagen (468 avtomobi-
lov). Prvo mesto je seveda
pripadlo Renaultu, ki je pro-
dal 1014 avtomobilov, ven-
dar je bil njegov dosežek
kljub vsemu za 8,8 odstot-
ka manjši kot oktobra lani.
Fiat je s prodajo 315 avto-
mobilov zasedel četrto me-
sto, Citroen pa peto, saj je
prodal 225 vozil, kar je bi-
lo točno za odstotek bolje
kot v enakem lanskem me-
secu. Prav zaradi spremem-
be v vrstnem redu tovarn se
je nekoliko spremenila tudi
lestvica najbolje prodajanih
vozil. V ospredju je seveda
renault clio (512 vozil v ok-
tobru), na drugo mesto se je
prebil peugeot 206 (347), na
tretjem je bil fiat punto, na
četrtem volkswagen goH'
petem renault megane,
stem opel astra, sledil je P'
geot 307 ipd. Med japon^'
mi tovarnami je šlo okto^
najbolje Toyoti, ki je P^'
povečala za 23 odstotl^'
med južnokorejskin^^
Hyundai, ki je svojo pr^^
jo povečal za 14 odstot^
Hyundai je tudi po zaslugi coupeja povečal prodajo za 14 odstotkov.
St. 46. - 15. november 2001
nasveti
39
f kozmetičarka svetuje
Sama doma za
vikend
iren konec tedna lahko
fistite za lepotno kuro,
ateri boste lažje začele
delovni teden,
etek zvečer: začnite s
SČujočo kopeljo, ki ima
j)pini in traja 20 minut,
pel lahko vlijete mešani-
ijo posebej premešate v
bni skodelici: nekaj kap-
limone, žličko medu in
lelico prekuhanega baldri-
t ki prehaja v telo preko
'in nosnic in izredno po-
3. Lahko pa uporabite ka-
;ni čaj ali oljno kopel -
e odvisno od vašega oku-
[iraz, vrat in dekolte si do-
očistite z mlekom in to-
m in nato nanesite še pee-
,ki temeljito odstrani od-
! celice, ki se luščijo. Na-
te nočno kremo in spe-
lio kremo za okoli oči.
daj se posvetite še lasem
^snim konicam. Pripra-
|si domačo oljno oblogo
pnusa, olja pšeničnih
^ov in kanček konjaka,
te temnolaske. Čezenj si
lenite plastično kapo in
ičo ter se odpravite k po-
li. Zglavje si predhodno
iiie z brisačo. Lahko pa
;o nanesete istočasno, ko
oste ulegle v sproščujo-
opel, ker bo učinek boljši,
)odo v zraku topli hlapi,
dpirajo lasno kutikulo.
di roke si zaslužijo po-
[lost. Najprej odstranite
lak in jih namakajte 5
lut v topli olivni kopeli,
o si na debelo utrite kre-
za roke ali za obraz. Noh-
izmasirajte še z negoval-
j oljem za nohte, čezenj
Knite bombažne rokavi-
n pustite, da deluje čez
tpota prihaja od znotraj,
isi že zjutraj privoščite ze-
ičaj in ga popijte še nekaj
^ic čez dan.
Iijdite zgodaj v posteljo,
ase najbolje obnavlja med
in 24. uro.
Kbota dopoldan: ko se
pite, poslušajte svojo pri-
Ijeno glasbo. Nato si ope-.
glavo in spnite lase. Za
^k si privoščite sadje ali
'njavo. Pomembno pa je,
si skuhate 2 1 čaja, ki ga
'ijete do večera. Obraz je
le, če ima tudi sijoče zo-
Po temeljitem čiščenju
zob, si krožno zmasirajte še
dlesni (ali z zobno prho). Na
koncu pa si sperite ustno vot-
lino z žajblovim poparkom.
Sledi gimnastika, ki traja naj-
manj 30 minut in krepi pred-
vsem trebušne mišice. Telo
si nato suho oščetkajte, si pri-
voščite mrzlo-toplo kopel ter
se natrite z negovalnim mle-
kom. Na obraz si nanesite le
dnevno kremo; pri zelo suhi
koži pa pride vsekakor v po-
štev masaža z olivnim oljem
za obraz, ki ga nato otrete z
robcem in nanesete po želji
še kremo.
Opoldan: če je le mogoče,
se ta dan prehranjujte le s te-
kočino ali pa si naredite po-
parjeno zelenjavo z malo so-
li in brez maščobe. Odpovej-
te pa se mesu, alkoholu in kavi.
Po kosilu (ki je tekoče ali ze-
lenjavno) si privoščite poči-
tek v postelji ali na kavču ob
nežni glasbi.
Popoldan: sledi sprehod v
naravo brez ličil, ker bo na ta
način koža bolje »vdihovala«
sveži zrak; če pa vam priče-
ska ne ustreza, si na glavo eno-
stavno nadenite kapo. Nau-
žijte se kar največ naravnih
lepot.
Zvečer: na obraz si dajte to-
plo oblogo (plenico namoči-
te v poparek kamilic, rožma-
rina in sivke) in jo pustite 15
minut. Obrazu privoščite noč-
no kremo in nikar ne pozabi-
te na higieno zob.
Nedelja dopoldan: dan
pričnite z glasbo, očistite si
zobe. Skuhajte si 2 1 zelišč-
nega čaja, katerega popijte do
večera. Sledi gimnastika, ki
traja eno uro, nato suho krta-
čenje, mleko za telo. Za obraz
si privoščite masko, ki poživ-
lja. Lahko jo kupite ali pa si
jo pripravite same - zelo eno-
stavna je maska iz kisle sme-
tane, na ustnice pa si nanesi-
te domači med, da bodo lep-
še.
Opoldan: sadno zelenjav-
ni sokovi ali kuhana zelenja-
va. Počivajte na kavču ob pri-
jetni glasbi in se posvetite pra-
vilnemu dihanju.
Popoldan: spet pojdite na
sprehod. Tokrat hodite hitre-
je ali počasi tecite. Nato pa
se posvetite negi nohtov (skraj-
šati jih, nanesti podlak in lak).
Nikakor ne pozabite še na no-
ge, odstranite si trdo kožo in
malce potelovadite s prsti.
Zvečer: odstranite si odveč-
ne dlačice na nogah, pod paz-
duho in ne pozabite na obrvi.
Lase si tonirajte z novim barv-
nim odtenkom. Stopite na
tehtnico in če ste pili le soko-
ve, se bo rezultat obrestoval.
Seveda pa napotki niso po-
trebni v tem zaporedju. Po-
membno je le, da vam je vse,
kar počnete zase, v neznan-
sko veselje in prinaša notra-
nje zadovoljstvo.
Kozmetičarka VESNA
S citrusi krepimo
obrambo telesa
še posebno zdaj, ko je ne-
varnost prehladov največ-
ja, si je potrebno krepiti
imunski sistem.
Citrusi ali agrumi (poma-
ranče, limone, grenivke,
mandarine...) veljajo že od
nekdaj za čudovito zdravilo
proti infekcijam in virusom,
zlasti za zaščito ust in grla.
Danes pa vemo, da je v citru-
sih snov, ki dezinficira.
Vitamina C je v citrusih
največ, zato ima pri krepitvi
obrambnih sil veliko vlogo.
Prav tako je pomemben pri
nastanku kolagena. Prepre-
čuje vdor infekcij v tkiva.
Prispeva tudi pri izgradnji in
ohranjanju rdečih krvnih te-
les.
Vitamin E pomaga pri šir-
jenju žil in preprečuje nasta-
nek strdkov. Je pomoč pri vi-
rusnih obolenjih. Telesu za-
gotavlja kisik in mu s tem po-
večuje vzdržljivost. S citrusi
lahko zadovoljimo potrebo
po vitaminu.
Karotinoidi so sekundar-
ne rastlinske snovi, ki so prav
tako sestavina citrusov. Kre-
pijo obrambo pri nastanku
tumorjev. Uživati jih mora-
mo z malo maščobe. Tako
npr. lahko solato iz citrusov
ponudimo s smetano ali po-
marančni sok s kapljico ol-
ja.
Polifenoli so prav tako se-
kundarna rastlinska snov.
Imajo podobno varovalno
vlogo kot karotinoidi. Naj-
več jih je v beli kožici - tik
pod lupino citrusov. Zato je
pri uživanju nikoli ne sme-
mo popolnoma odstraniti.
NINA STERGAR
Jesenska barvna terapija
V teh dneh, ko se zaman
oziramo v nebo in z lučjo
pri belem dnevu iščemo sonč-
ne žarke, si lahko kanček
sonca v svojem domu ali v
pisarni pričaramo s pomoč-
jo kromoterapije s spodbud-
no rumeno barvo, ki je pri-
jetna in zdravilna hkrati.
Če rumena v kombinaciji z
belo očiščuje, razstruplja in
razbremenjuje organizem, pa
ji oranžni odtenki dajejo pred-
vsem optimistično noto - spod-
buja navdušenje, delovni elan
in dobro razpoloženje, obe-
nem pa stimulira delovanje or-
ganizma (na bolj blag in ne-
žen način, kot to počne rde-
ča). Intenzivno rumeno-oranž-
ne kombinacije spodbujajo tu-
di delovanje možganov, zlasti
njihoviTi spominskih funkcij
in pomaga pri težavah s pre-
bavo. Ugodno pa deluje tudi
pri anoreksiji. Rumena v kom-
binaciji z rdečo pa velja za po-
moč proti utrujenosti, apati-
ji, pobitosti, depresiji, melan-
holijo in lenobnosti.
Rumena barva je tesno po-
vezana tudi s helioterapijo -
zdravljenjem s sončno svet-
lobo, katere kromatična os-
nova je prav paleta rumenih
odtenkov. Danes helioterapi-
jo med drugim uspešno upo-
rabljajo pri psihični motnji.
imenovani SAD, za premago-
vanje značilne depresije, po-
vezane s pomanjkanjem sonč-
ne svetlobe (zlasti v poznoje-
senskem, zimskem in zgod-
njepomladnem obdobju).
Omenjena simptomatika je
zlasti pogosta na severu in pri
nežnejšem spolu. Američani
in Skandinavci so se ji prvi
začeli namesto z antidepresi-
vi in psihofarmaki zoperstav-
Ijati s svetlobno, t.i. Light The-
rapy (obsevalna kura, ki ub-
laži depresijo ali pa jo celo
odpravi, s svetlobo iz poseb-
ne fluorescentne svetilke, traja
vsaj 10 dni, po 60 minut dnev-
no), ki daje dobre rezultate
in kar je najvažnejše: ne pov-
zroča nikakršne odvisnosti ali
neželenih stranskih učinkov.
Sonce je nasploh pravi bal-
zam za telo in dušo. Tako se
je helioterapija izkazala za
učinkovito tudi pri premago-
vanju motenj počitka in spa-
nja, prenapetosti in stresu, jet
lagu (težave s prilagajanjem
bioritma po prehodu v raa-
lične časovne pasove), PMS,
glavobolih, neješčnosti, splo-
šne asteničnosti, slabe telesne
odpornosti ipd.
Če vas muči katera od opi-
sanih težav ali pa se na splo-
šno ne počutite najbolje, vam
svetujemo kanček preproste
kromoterapije v rumenih od-
tenkih. Tako v dneh, ko ni-
smo najbolje razpoloženi in
zagreti za delo, pogosto po-
maga že rumeno oblačilo ali
celo modni dodatek v inten-
zivno rumeni barvi, pa rumen
šopek na pisalni mizi, rume-
na (oranžna) jed na krožniku
(koleraba, korenje, marelice,
dinje, navadne jedilne buče,
hruške, ringlo, grenivka, po-
maranča in ostali agrumi, pa-
paja, ananas...). Najbolje je,
da je vsaj v enem izmed glav-
nih obrokov kako rumeno ži-
vilo. Nutricionisti namreč pri- ^
poročajo, naj bi poleg hranilne
vrednosti in vsebinske plati ži-
vil, pri sestavi menujev upo-
števali tudi njihovo barvno
poanto.
Za poslastico vam ponu-
jamo recept za narastek s
sončnicami, ki zadostuje za
6 oseb.
V posodo damo 180 g rde-
če leče, jo zalijemo z mrzlo
vodo in jo na zmernem og-
nju kuhamo, dokler se voda
ne pokuha. Medtem naseklja-
mo 1 rdečo čebulo in jo pre-
pražimo na 3 žlicah sončnič-
nega olja ter ji dodamo žlič-
ko kumine. Ko zarumeni, jo
solimo, popopramo in ji do-
damo 150 g drobno seseklja-
nih (zmletih) sončničnih se-
men, deciliter prepasiranega
svežega paradižnika (ali raz-
redčene mezge, pol vode) in
kuhano lečo. Par minut me-
šamo na zmernem ognju, na-
to dodamo že nekaj vejic se-
sekljane sveže bazilike in 40
g nastrganega ovčjega (krav-
jega) sira. Model za narastke
namastimo in potresemo s
kruhovimi drobtinami. Nato
vanj stresemo maso in jo po-
krijemo z rezinami dveh pa-
radižnikov, obilno potresemo
z nastrganim ovčjim (cca 50
g) ali kravjim sirom in s kru-
šnimi drobtinami. Po vrhu po-
kapljajte s sončničnim oljem
ali potresite s kosmiči sonč-
nične margarine in 35 minut
pecite v pečici pri 180 stopi-
njah C. Še vroče servirajte z
omako (pikantno ali blagega
okusa), ki jo med peko pri-
pravite iz 2 očiščenih in na-
rezanih paprik (pekočih ali
blagega okusa), 3 svežih pa-
radižnikov in 2 strokov strte-
ga česna. Vse skupaj prepra-
žimo na 3 žlicah sončnične-
ga olja, solimo, popopramo
(po želji začinimo z ostalimi
začimbami) in kuhamo na
majhnem ognju 35 do 40 mi-
nut. Omaka, ki je najboljša
vroča, je primerna tudi za pre-
liv testenin, riža, krompirja
v kosih ipd.
Kbio
oledar
St. 46. - 15. november 2001
40
nasveti
kaj bi danes kuhali
Fižolovi zrezki
Za 6 oseb potrebujemo: 500 g suhega fižola v zrnju, 1
čebulo, malo zeleninega gomolja, 1 nageljnovo žbico, 3
jajca, drobtine, 3 žlice nastrganega parmezana, olje za cvrenje.
Fižol namočimo čez noč, da se napne. Nato ga pristavimo
na štedilnik, dodamo čebulo, zeleno, nageljnovo žbico in
sol. Kuhamo ga do mehkega, nato odcedimo, pretlačimo ali
sesekljamo v mešalniku in mu primešarjio 3 rumenjake, sir
in toliko drobtin, da nastane gosta zmes. Po okusu še malo
solimo. Iz zmesi oblikujemo ploščate okrogle zrezke. Pova-
ljamo jih v razžvrkljanem beljaku in drobtinah, nato pa z
obeh strani zlato ocvremo na olju. Ponudimo jih s solato.
Česnova
domača
juha
Za 4 osebe potrebujemo:
5 strokov česna, 2 pora, 2 ve-
lika krompirja, 40 g olivne-
ga olja, ščepec kumine, sol,
poper, liter goveje juhe (lah-
ko iz kocke), 1/8 litra slad-
ke smetane, 2 žlici kisle sme-
tane, 2 rumenjaka, 2 kosa toa-
sta, nastrgan sir, malo olja,
sesekljan peteršilj.
Česen olupimo in drobno
sesekljamo. Por očistimo, za-
režemo do polovice in izplak-
nemo pod curkom vode. Na-
režemo ga na obročke. Krom-
pir olupimo, umijemo in na-
režemo na kockice. V veliki
ponvi segrejemo olje in spra-
žimo poT. Odcedimo krom-
pir in ga hkrati s česnom pri-
mešamo poru. Spražimo, so-
limo, popramo, začinimo s
kumino in zalijemo, da se
krompir zmehča. Če je tre-
ba juho še začinimo. Sladko
smetano zmešamo s kislo in
z rumenjakoma. Juho odsta-
vimo s štedilnika in ji prime-
šamo smetano. Toast prere-
žemo, da dobimo 4 trikotni-
ke. Rahlo jih pokapljamo z
oljem, potresemo s sirom in
damo v ogreto pečico, da se
sir razleze in svetlo zapeče.
Juho potresemo s peteršilj em
in ponudimo z vročimi ope-
čenimi kruhki.
Zrezki z limono
Za 4 osebe potrebujemo:
4 svinjske zrezke, poper, sol,
1 limono, 60 g masla ali mar-
garine, 125 g sladke smeta-
ne
Zrezke potolčemo, da so
zelo tanki. Na eni strani jih
solimo in popramo. Limoni-
no lupino nastrgamo. Limo-
no nato olupimo do živega
in jo narežemo na tanka ko-
lesca. Na vsak zrezek polo-
žimo eno rezino limone. Me-
so zgrnemo z obeh strani čez
limono, spnemo ga z zobo-
trebcem. Na vročem maslu
jih popečemo z obeh strani,
zalijemo jih s smetano, do-
damo limonino lupino in po
želji še solimo in popramo.
Dušimo še 5 minut. Zrezke
ponudimo s praženim krom-
pirjem in zelenjavo, na pri-
mer z grahom.
Piše: MAJDA KLANŠEK
za predjed
Polnjene palačinli
Potrebujemo: 4 jajca, 1/2 1 mleka, 8 žhc moke, sol,
čobo za praženje; za nadev: 1 glavico čebule, 1/2 kg j
ga mesa, sol, poper, peteršilj, 2 žlici kisle smetane.
Iz jajc, mleka in moke napravimo gladko testo. Solii
pustimo testo počivati eno uro. Med tem pripravimo n,
na maščobi spražimo drobno sesekljano čebulo, da
mleto meso, solimo, popramo. Dodamo sesekljan pd
in smetano, nato odmaknemo s plošče. Ko se meso d
napolnimo palačinke, zavihamo robove in zvijemo. i
jemo s smetano in v pečici zapečemo.
Govedina v pivu
Potrebujemo: 1 kg gove-
dine, narezane na kockice,
50 g moke, malo muškat-
nega oreščka, 3 žlice olja,
25 g masla, 2 veliki žlici
čebule, žlico sladkorja, 6
del piva, sok in skorjica po-
maranče, 3 lovorjeve liste,
žličko soli, mlet črni po-
per.
Pečico segrejemo na 180 sto-
pinj Celzija. Moki dodamo sol,
poper in muškatni orešček. Na-
rezano meso povaljamo v mo-
ki. V globoki posodi segreje-
mo olje in maslo. Dodamo po-
lovico mesa in ga pražimo pet
minut, ves čas pa mešamo.
Meso preložimo v posodo
in na preostali maščobi spra-
žimo ostanek mesa. Vi
do damo sesekljano čel
ki jo prav tako spražimo
damo sladkor ga karai
ziramo nato meso zope
ložimo v posodo in ga
jemo s pivom. Dodamo
marančni sok in pol p(
rančne skorjice, lovorjev
ter vse skupaj prekuhamo
krijemo in v pečici kuh
približno dve uri. Ko je
so gotovo odstranimo 1(
jev list, solimo, popran
po potrebi dodamo mu
ni orešček. Gotovo jed
trosimo z naribano po
rančno skorjo in takoj p<
dimo.
Kako spoznamo sveža jajca?
v hladilniku včasih pomešamo jajca, pa potem ne vemo več, katera so bolj in
manj sveža. Pomagamo si s preprostim preizkusom: jajca damo v kozarec vode. Če sej
potopi je sveže. Če je jajce staro sedem dni, se rahlo dvigne od dna kozarca. Če je jajces
štirinajst dni ali več, plava na površini. Pri svežem jajcu je pod lupino le nialo zraka. ^
se jajce postara, je pod lupino že več zraka, zato je lažje in splava na površino. Tudi tak
jajce je še vedno uporabno: za kuhanje ali pečenje kolačev je dovolj dobro, ne morern'
ga skuhati v mehko, ker ni več dovolj okusno.
St. 46. - 15. november 2001
niSopA
41
V družbi
krzneniii
»brobkov
Zima bo bolj prijazna z ljubkimi,
ehkimi, kožo božajočimi modnimi
poudarki - Popestritev starih ali
novih oblačil
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Jas ob pogledu na lan-
i plašč, obleko ali ko-
li prevzame občutek, da
že dolgočasna, da ste se
preprosto naveličali?
irda tudi s katerim iz-
(d letos kupljenih obla-
niste povsem zadovolj-
! Menite, da bi ga raje
sili, če bi ga spremeni-
kaj dodali?
la vsaj dva pritrdilna od-
/ora je kot naročena mi-
, ki je že nekaj mesecev
eden se je ohladilo, ogrela
bolj znane modne ustvar-
ce po svetu, pa tudi pri
s doma.
Obrobe, iz pravega krz-
na ali iz ponaredkov, krat-
ko ali dolgodlake, v narav-
nih tonih ali v razigranih,
divjih, sijočih barvah - pa
ne le barve, tudi vzorci, ki
so podobni tistim na koži
zebre, leoparda, geparda, ti-
gra ali žirafe - so v modni
milosti letošnjih trendov.
Še en dokaz; če do zdaj
še niste povsem verjeli, da
je minimalizem s prečišče-
nimi, puristično zadržani-
mi linijami modnih oblačil,
dokončno pometen pod
modno preprogo. In čaka...
Do takrat pa, privoščite
si! Skrijte roke pred mra-
zom v krznene mufe, spre-
hodite se po svetu v pisanih
krznenih obrobkih na ob-
lačilih, dovolite si natakni-
ti »krznene« gamaše, povez-
nite si na glavo klobuk s krz-
neno obrobo, navlecite si ro-
kavice, obrobljene s krz-
nom, spremenite star vol-
nen telovnik s krznenimi
cofki in obrobki v super
trendovsko etno oblačilo, z
navpičnimi obrobami optič-
no podaljšajte postavo...
No, sami seveda preso-
dite, ali je vaša vizualna po-
doba, vključno z rojstno
letnico, še primerna za to-
vrstno eksperimentiranje.
Zato si pred navdušenim
skokom v božajočo krzne-
no mehkobo le privoščite
kakšno minutko za premi-
slek.
Obroba kot podloga naj
bo raje kratkodlaka, da ne
bo vizualna nadloga! Že vse
od sedemdesetih let prejš-
njega stoletja niso bile krz-
nene obrobe, vključno s
podlogami plaščev in jaken,
tako aktualne kot letos. Ven-
dar, dolgodlako krzno, če
niste zavidljivo vitki? Že res,
da vam mraz ne bo prišel
do živega... Če pa vam bo
prišla do živega kakšna pri-
pomba, da ste videti kot
medvedka, potem raje po-
zabite na ta trend.
Skoraj zagotovo pa ne
morete zgrešiti, če jopico
iz kašmirja, ročno pleten pu-
lover, volneno obleko, suk-
njič ali plašč okrasite z di-
skretno krzneno obrobo.
Lahko jo prišijete le na
ovratnik in rokave, z njo pa
imenitno popestrite tudi
žepne poklopce ali spodnji
rob krila. Za take poudar-
ke je najbolj priljubljen ko-
žuh kuni podobne živali
norke.
Seveda pa obstajajo vsaj
trije dobri razlogi za to, da
se odločite za umetno krz-
no. Prvega in drugega poz-
nate, tretji pa je izbira med
še širšo barvno paleto.
LEPOTA iN ZDRAVJE
Tegobe
mrzlih dni
Hladni in vlažni zimski
meseci so za organizem še
posebno naporni: človek se
manj giblje, uživa težjo in
bolj kalorično hrano, zara-
di pomanjkanja sončne
svetlobe trpi za melanholi-
jo in depresijo, obenem pa
ga ogrožajo še številni bo-
lezenski agensi.
Kako virusi, bakterije in gli-
vice delujejo na organizem?
Strokovnjaki ugotavljajo, da
pri posameznikih, ki so oku-
ženi z virusom gripe, orga-
nizem sicer res bojuje napor-
no bitko za zmago nad ne-
varnimi povzročitelji, obe-
nem pa ima okužba tudi svojo
svetlo plat. V času infekcije
imunski sistem namreč de-
luje s polno paro in se z vse-
mi močmi bori ne le proti
virusu gripe (prehlada), mar-
več tudi proti ostalim bolez-
nim in motnjam (subakut-
nim, kroničnim), ki pestijo
organizem gripoznega bolni-
ka. Tako se v času gripe ali
takoj po njej izboljša stanje
številnim bolnikom s kronič-
no patologijo. Ameriški
znanstveniki pa ugotavljajo,
da tovrstna imunska ojačitev
spodbuja celo boj organizma
proti malignim obolenjem.
Bolniki, ki so preboleli tež-
ka vnetja in okužbe, so (vsaj
za določen čas) varni pred
kožnim rakom.
Če morajo otroci, ostare-
li, kronični bolniki in ostali
del bolj ogrožene populaci-
je v času okužbe predvsem
počivati, pa si številni preo-
bremenjeni posamezniki in
uspešneži nikakor ne more-
jo (nočejo, niso pripravlje-
ni) privoščiti bolezenske od-
sotnosti s poslovne scene.
Kljub temu jim svetujemo,
naj zmanjšajo tempo in bo-
do do svojega organizma čim-
bolj prijazni in prizaneslji-
vi. Zlasti naj se izogibajo stre-
sa in potovanj. V času gripe
in prehlada - resnejših okužb
dihal, zdravniki odsvetujejo
potovanja, zlasti daljše po-
lete z letali. Poleg tega, da se
po recikiliranem letalskem
zraku virusi naglo širijo po
kabini in lahko povzročijo po-
jav prave potovalne epidemi-
je, je okuženi v času poleta
izpostavljen in bolj občutljiv
tudi za druge škodljive vpli-
ve (bolezenske klice, alerge-
ne, sevanje, časovne spre-
membe, pomanjkanje giba-
nja in tekočine, nereden po-
čitek in spanec ipd.). Preh-
lajeni oziroma gripozni bol-
nik pa ima med poletom tu-
di pogoste glavobole in več-
je težave z ravnovesjem - ta-
ko ima zamašena ušesa, nos,
neredko občuti vrtoglavico in
bolečine v ušesu, ki se v naj-
hujših primerih lahko kon-
čajo celo s predrtjem bobni-
ča. Če morate kljub gripi,
močnemu prehladu ali okuž-
bi dihal na pot z letalom, se
posvetujte z zdravnikom. Do-
ber zdravnik vam bo postre-
gel s praktičnimi nasveti in
vam predpisal ustrezna zdra-
vila (sredstvo proti vnetju in
visoki temperaturi).
Uagradno vprašanje
novembra:
Letos je modna obleka baby doll. kakšna je?
a)	Na ramenih oz. pod prsmi nabjana, lahko okrašena z
>lanci;
b)	Ravno ukrojena, z našitimi žepi, pasom in epoletami.
St. 46. - 15. november 2001
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 46-15. november 2001
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
Št. 46-15. november 2001
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
St. 46. - 15. november 2001
INFORMACIJE
45
Št. 46-15. november 2001
46
ZA RAZVEDRILO
St. 46. - 15. november 2001
INFORMACIJE
47
VODNIK
Gledališče
[ovensko ljudsko gleda-
e - Ostržkove dogodivš-
e 15. 11. ob 12. uri za
inma Vrtnarske šole; Boa-
17.11. ob 10. uri za abon-
družinski lutkovni in iz-
i; Lev pozimi 19. 11. ob
30 za abonma Sred. ste-
rske šole Rogaška Slatina
)b 10.30 za abonma Sred-
ekonomske šole.
)om kulture Velenje 17.11.
10.	uri igrica Nerodna Av-
Stina, za Pikin abonma;
11.	ob 19.30 pa predstava
icija na pomoč, za zeleni
dališki abonma, v izvedbi
(lOV KD Mengeš - Hit Fit.
[ulturni dom Šmartno v
žni dolini 18. 11. ob 16.
gledališko-pevska pripo-
I o življenju na vasi v sta-
časih z naslovom Nekoč
tarih časih.
Koncerti
Narodni dom 15. 11. ob
19. uri koncert upokojenskih
pevskih zborov.
Kulturni center Laško 15.
11. ob 19.30 koncert ansamb-
la Slapovi. 16. 11. ob 19.30
koncert instrumentalnega
kvarteta Akord.
Cerkev Sv. Jurija Mozir-
je 16. 11. ob 19. uri recital
sopranistke Renate Vereš -
Klančič in organista Gregor-
ja Klančiča.
Plesni forum Celje 16.11.
ob 21. uri koncert v okviru
prireditve »Celjski večer z...«,
orkestra Glasbene šole Celje
»Extra bend-bigbend«.
Mladinski center Celje 17
11. ob 22. uri koncert žalske
skupine Koma.
Dom kulture Velenje 17.
11.	ob 20. uri koncert Ota
Pestnerja in Petar Ugrin or-
kestra z naslovom »Trideset
let«.
Razstave
Osrednja knjižnica raz-
stava Stare celjske gostilne,
do 31. 1. 2002.
Likovni salon razstava
Out Of The Blue, Tanje La-
žetič in Dejana Habichta.
Kulturni center - razsta-
višče Laško razstava likov-
nih del slikarja dr. Antona Do-
lenca.
Gasilski dom Kalobje raz-
stava slik udeležencev likovne
kolonije »Kalobje 2001«.
Pokrajinski muzej Celje
razstava Srednjeveški tlakov-
ci, do 31. 1. 2002 in razstava
mojstrice Marte Lukaščik z
naslovom Čipka iz babičine
skrinje, ki bo na ogled do 24.
12.
Galerija Kulturnega cen-
tra Ivana Napotnika Vele-
nje razstava grafik Zorana
Mušiča, do 21. 11.; Galerija
likovnih del mladih na Sta-
rem gradu Celje likovna de-
la na prosto temo otrok iz Ma-
džarske in likovna dela ki-
parke Birgit Shola Starp; Ga-
lerija Otto Maša Krajnc, do
17 11.; Galerija Borovo - pro-
dajalna Heinz Otmar Gori-
šek iz Berlina, do 5. 12.; Ga-
lerija Volk Matej Čepin, do
30. 11.; Etol Toni Kastelic,
do 30. 11.; avla Splošne bol-
nišnice »Življenje sladkorne-
ga bolnika« do 15. 11.; Cin-
karna »Vode«, fotografije
Francija Horvata, do 30. 11.;
Galerija Zavoda za zdrav,
varstvo dr. Raj ko Livio.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Promet-
na pot v Hermanov brlog«.
Stari pisker »Zatirani, a nik-
dar poteptani«; atelje Josi-
pa Pelikana »Celje, ki ga ni
več«.
Ostalo
Knjižnica Rogaška Sla-
tina 22. 11. ob 19. uri poto-
pisno predavanje Damjana
Končnika o Islandiji, deželi
ledu in ognja.
Mladinski center Celje 15.
11. ob 20. uri potopisno pre-
davanje Francija Kropca »Z
biciklom po Zimbabveju«.
16. 11. ob 20. uri predstavi-
tev knjige »Posnetek za
dva«, Ele Šegina.
Osnovna šola Antona Aš-
kerca Rimske Toplice 15.11.
ob 18. uri pripravlja laška
knjižnica predstavitev knji-
ge Zeliščni vrt, Janka Rode-
ta.
Kulturni dom Šentjur 16.
11. ob 21. uri potopisno pre-
davanje Mihaela Verbiča o
»Deželi Nokie«.
Dom kulture Velenje 16.
11. ob 19. uri predavanje
Francija Horvata »Veliki
krog«.
Mohorjeva knjigarna Ce-
lje 21. 11. ob 19. uri srečanje
s pisateljico Berto Golob.
Ustvarjalne
delavnice,
seminarji
Muzej novejše zgodovi-
ne - demonstracije v muzej-
ski ulici obrtnikov 15. 11.
od 10. do 11. ure in od 16.30
do 17.30 predstavitev kroja-
ča (Franjo Podbregar), 16.11.
od 16. do 18., 17. 11. od 9.
do 12. in 18. 11. od 15. do
18. ure predstavitev zlatarja
(Miroslav Bahčič).
Mladinski center Celje 15.
11. od 16. do 1730 angleški
tečaj za odrasle in ob 17.30
joga; 15., 20. in 21. 11. ob
18. uri računalniška delavni-
ca; 16. 11. od 15. do 18. ure
likovna delavnica in od 18.
do 19.30 tečaj švedščine (tu-
di 17. 11.); 17 11. od 14. do
16. ure step, od 16. do 18.
ure novinarska delavnica; 19.
11. od 15. do 16.30 začetni
tečaj nizozemščine; 19. 11.
od 16.30 do 19. in 21. 11. od
16.15 do 19. ure začetni te-
čaj šivanja in krojenja; 19.
11. od 17. do 19. ure antro-
pološka delavnica; 19. in 20.
11. od 20. do 22. ure tečaj
tae-bo ter 20. 11. od 16. do
17.30 začetni tečaj italijanš-
čine in od 15.30 do 21.30 po-
wer dancers.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Laško - 3. pohod po nekdanjih trških
mejah Laškega v soboto, 17 novembra ob 9. uri, izpred
farne cerkve Sv. Martina v Laškem.
Planinsko društvo Zabukovica in sekcija ZZV Celje va-
bita v soboto, 24. novembra, na izlet v Slovensko Istro po
Slovenski planinski poti, od Ankarana do Socerba. Odhod
posebnega avtobusa iz Glazije bo ob 5.15 in ob 5.30 iz Mi-
gojnic.
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi to nedeljo, 18.
novembra, na 1. pohod po Vertovčevih poteh 2001. Odhod
avtobusa z Glazije b(^ob 5. uri. 25. novembra pa vabijo na
9. planinski pohod na Čemšeniško planino, odhod z red-
nim avtobusom z nove avtobusne postaje v Celju bo ob 8.20.
KINO
Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 15. do 21. 11. ob 16., 18.30 in 21. uri drama
Planet opic.
Mali Union: od 15. do 21. 11. ob 16.30 pustolovski film
Vitezova usoda, ob 19. in 21.15 pa ljubezenska drama Slad-
ki november.
Metropol: od 15. do 18. 11. ob 16. in 18. uri, 17. 11. ob 10.
uri in od 19. do 21. 11. ob 16.30 animirani film Atlantida:
Izgubljeno cesarstvo. Od 15. do 18. 11. ob 20. uri, 16. in 17
11. ob 22. uri ter od 19. do 21. 11. ob 18.30 in 20.30 uri
drama Nikogaršnja zemlja.
Kulturni dom Šentjur 18. ob 18. in 19. 11. ob 18.30 ame-
riški akcijski film Pearl Harbour.
Kino Žalec 16. 11. ob 20. uri romantična komedija Punč-
ka, mogoče pa bo; 17 in 18. 11. ob 18. uri zgodovinska
pustolovščina Vitezova usoda ter 17 in 18. 11. ob 20. uri
romantična drama Jesen v New yorku.
Kino Zreče 18. 11. ob 17 in 19. uri ameriški film Ameriš-
ko psiho ter 19.11. ob 17 in 19. uri ameriški film Moj vražji
prijatelj.
Kino Velenje - velika dvorana od 15. do 20. 11. triler
Obračun, drama Moulin Rouge in psihološki triler Zalezo-
valec, 21. 11. pa drama Kruh in mleko. Mala dvorana 18.
11. animirani film Dinozaver, od 19. do 20. 11. ob 20. uri
Sovražnik pred vrati.
Krvodajalske akcije
v novembru
Do konca novembra bodo na našem celjskem območ-
ju še štiri krvodajalske akcije.
15. novembra, torej že danes, bo akcija v gasilskem do-
mu v Kozjem, 20., 21., 22. in 23. novembra v Velenju, 22.
novembra v Šempetru v Savinjski dolini in 29. novembra
v Preboldu.
TRŽNICA
Cene na celjski tržnici 13. novembra
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19,3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03) 54 41032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1070
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 24.000 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Gašper
Domjan, Janja Intihar, Bojana
Jančič, Brane Jeranko, Gregor
Katic, Sebastijan Kopušar,
Alma M. Sedlar, Urška
Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
teJinika.tednik(a>nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Gerkeš-Lednik, Mateja
Podjed, Simona Šolinič, Tone
Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krizni center
za mlade
Smo varna hiša na Ipav-
čevi 8 v Celju, lahko nas po-
kličeš na telefon 548-60-70.
Imaš problem? Čutiš stisko?
Pridi kadarkoli! Z nami se
lahko pogovoriš, dobiš in-
formacije in bivaš tudi do
21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš-
či nas, vrata Kriznega cen-
tra so morda vrata iz stiske!
Št. 46-15. november 2001
48
ZANIMIVOSTI
101 leto Marije Hramec
v Domu upokojencev na
Polzeli so minuli teden pri-
pravili slavje, kot ga ne pom-
nijo. Njihova stanovalka
Marija Hramec z Malega Vr-
ha pri Šmartnem ob Paki je
namreč praznovala 101.
rojstni dan.
Ob tem so jo obiskali svoj-
ci, prijatelji in znanci in ji
tako čestitali za njen visok
jubilej. Marija je najstarej-
ša občanka občine Šmart-
no ob Paki, zato jo je s šop-
kom rož obiskal tudi župan
te občine Ivan Rakun. Še po-
sebno velik obisk pa je bil
obisk sokrajanov iz Male-
ga Vrha, kjer je slavljenka
živela vse do lani. Marija se
je zaradi težav z nogami pre-
selila v polzelski dom upo-
kojencev, pred tem pa je ži-
vela v svoji hiši v Malem Vr-
hu. Imela je tri otroke in re-
jenko, vsi pa so žal že po-
kojni. V domu se odlično
počuti, zanjo pa še vedno
zelo skrbita snaha Štefka in
Bojan Kladnik. Dolge jesen-
ske dni si Marija krajša z
branjem časopisov.
T. TAVČAR
Marija Hramec z županom Ivanom Rakunom.
TRACNICE
V pravo smer
Celjsko podružnico Volks-
bank temeljito prenavljajo,
kar nima nikakršne zveze z
nedavno vročo finančno afe-
ro. Je pa zelo zanimivo, da
je vhod v prostore banke prej
gledal proti sodišču, po no-
vem pa je obrnjen proti ob-
čini.
Vzgledi
vlečejo
Ugledni velenjski svet-
nik Franc Avberšek je bo-
lečino svoje nedavne vož-
nje v Ljubljano za zapisnik
mestnega sveta takole po-
pisal: »Parkiral sem v bli-
žini Urada za kemikalije,
čeprav s tem nisem niko-
gar oviral. Ko sem se vr-
nil, sem imel avto vkle-
njen v lisice, enako kot
lastniki avtov z registraci-
jami s celjskega, novomeš-
kega in novogoriškega ob-
močja, Ljubljančanov pa ta
kazen ni doletela.« 18.500
tolarjev ga je to stalo, in
nemudoma je sledila po-
buda mestnemu svetu: »Ko
bomo urejali parkirišča,
jih ločimo na dva pasova -
za Ljubljančane in ostale.«
Vzgledi vlečejo.
Halo...
če pokličete policijsko šolo
v Tacnu, se vam bo prijazna
telefonistka oglasila takole:
»Policijska akademija - pro-
sim.«
Št. 46-15. november 2001