■ad-za-ose IVO-ike- ula-ani, iva-1 lelo ) D aka ke-to- daJ II t tnJ' II ; mo čašici j Bi-X)-| in ev. ijle NOVOTEHNA PRODAJA VOZIL Novo mesto: * 25-088 • Trebnje: S 44-025 • Metlika: * 58-197 DOLENJSKI LIST Št. 43(2201) • Leto XLII • Novo mesto, četrtek, 24. oktobra 1991 • Cena: 30 SLT • YU ISSN 0416-2242 1' I * f I DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul Ul >o Častna preteklost za prihodnost Srečanje borcev in aktivistov na Bazi 20 na Rogu jaz Kmecl — Pošteno priznati zgodovinsko — Slavnostni govornik dr. Mat- 9' o in narodno tehtnost NOB t4 ' DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST BAZA 20 — Kljub zelo slabemu vremenu seje zadnjo soboto dopoldne na Bazi 20 na Rogu zbralo veliko borcev NOB, aktivistov OF, njihovih svojcev ter drugih ljudi iz novomeškega konca in drugih koncev Slovenije. To srečanje je novomeška borčevska organizacija pripravila v počastitev 50—letnice Osvobodilne fronte, 50—letnice ustanovitve Novomeške čete in napada na nemško postojansko na Bučki, s čimer seje pred pol stoletja v tem delu Dolenjske začel organiziran odpor okupatoiju. Srečanje je sovpadlo tudi z od nove novomeške oblasti prezrtim praznikom občine Novo mesto, 29. oktobrom. Slavnostni govornik, član Predsed- skupnost svoj razum. Etično in razum- * 5 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST IZ DIASPORE LJUBLJANA — Od minulega tedna je v Ljubljanski Mestni galeriji na ?gled razstava Slovenski likovni ustvarjalci po svetu, ki so jo pripravili skupaj z Dolenjskim muzejem iz Novega mesta, slovensko izseljensko matico in Znan-stvenim inštitutom Filozofske fakultete v Ljubljani. Na ogled so dela starejše generacije slovenskih umetnikov iz nbeh Amerik in Avstralije ter enega av-]Gija iz Švedske. To so umetniki: F. Ah-n|n, F. Gorše, B. Grom, I. Jager, B. T. ^amolc, G. Perušek, S. Rapotec, B. Nemčeva, V. Sulčič in J. Stražar. Razdava je bila lani poleti na ogled v Dobski galeriji v Novem mestu. mole razstavlja BREŽICE —- Danes, v četrtek, 24. °ktobra, ob 18. uri bodo v galeriji Po-savskcga muzeja odprli pregledno raz-s[?vo slik in drugih del akademskega s‘*karja Izidorja Moleta. Slikarja bo Predstavil Tone Gošnik, kulturni prodam ob otvoritvi pa izvedel kvartet *yima iz Zagreba. Razstava, ki so jo Pripravili v počastitev brežiškega občin-sltega praznika, bo na ogled do 10. n°vembra. stva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl, je svoj govor začel takole: »Ko so nemške enote 29. oktobra pred petdesetimi leti na Murencah pri Šentjanžu premagale in pokončale enega izmed prvih in najbolj pogumnih slovenskih partizanov, Milana Majcna, so ga, sovražniki — Majcnovi in slovenski — pokopali z najvišjimi vojaškimi častmi. Iz spoštovanja. Vem, da vi to veste, toda zelo veliko današnjih SlovenceV tega ne ve ali noče vedeti: da ima vsaka vojna na koncu koncev svojo etiko in vsaka no za slovensko narodno stanje bi bilo, ko bi brez sejmarskega kričaštva in z ustrezno mero poštene dostojnosti priznavali zgodovinsko in narodno tehtnost NOB, pri tem pa ločevali tisti Rog, kije grozljiva in najglobljega obžalovanja vredna priča zblojene nadutosti slovenske ali jugoslovanske oblasti po 1945. letu in ki nima prav nič opraviti z duhom NOB, od Roga, od koder je kot od srca plal upor za slovensko preživetje, kjer je našlo zavetje na tisoče ranjencev, tiskarne, delavnice, kulturne usta- Vsi objekti JA v rokah TO Na območju Pokrajinskega štaba TO Dolenjske je bilo v torek le okoli 200 vojakov JA na letališču v Cerkljah — Namerno uničevanje objektov in opreme — V Bregani bodo delali — Kaj z vsemi vojaškimi objekti? NOVO MESTO — Od 7000 vojakov jugoslovanske armade, kolikor jih je bilo v »najboljših« časih na območju, ki ga pokriva Pokrajinski štab TO Dolenjske, jih je v torek, 22. oktobra, letos ostalo le še okoli 200, in to na letališču Cerklje. Še ti pa bodo v kratkem, verjetno že te dni, odšli in tako bodo Dolenjska, Bela krajina in Posavje končno brez enega samega vojaka proslule jugoslovanske armade. Pod nadzorom teritorialne obrambe pa so tudi že tako rekoč vsi objekti jugoslovanske armade na območju Pokrajinskega štaba TO Dolenjske. Tako je predana vojašnica v Novem mestu, vključno z objekti v Pogancih. V trebanjski občini so v torek vojaki jugoslovanske armade predali v roke teritorialcev zloglasno skladišče goriva v —. _______________........—_________________. OMSKEGA NASELJA ŠMIHEL NI VEČ —- Pred meseci postavljeno dele->j<“sko vprašanje o tem, kdo bo zaščitil lastnike zemljiških parcel v Šmihelu, na £fere so se brez vednosti kogarkoli samovoljno naselili Romi, je dobilo svoj ^govor predvčerajšnjim. Skupina Pionirjevih delavcev seje v torek nekaj po 8. č's stroji in ob varstvu številnih miličnikov ter ob nadzoru inšpektorjev UIS lot,° mest0 totilo rušenja bivalnih barak. Okoli petnajst romskih družin je osta-ZnLS* slre^e glavo> romskega naselja Šmihel torej od torka naprej ni več. ^thaj in kakšna je njegova zgodba, preberite na 16. strani (Foto: B. Budja) Svoboda z nabito puško Jugoarmada se torej seli iz Slovenije. Ne pozdravljajojo sfan-| farami, ko potuje proti Kopru in ko se tam vkrcava na ladje. Častniki po vsem, kar se je zgodilo med tako imenovano jugoslovansko armado in ljudstvom, take slave najbrž niti ne pričakujejo. Nemara so zadovoljni, če jih ljudstvo ne obmetava 5 kamenjem. Samo kot davno pokopan spomin in redka izjema lahko učinkuje v takih razmerah poteza, ki so jo naredili odhajajoči oficirji in vojaki v Mokronogu: šoli v Šentlovrencu so podarili nekaj športne opreme. A li zaradi nepriljubljenosti vojske pomeni sedanji odhod vojakov in častnikov armadni poraz? Gledano vceloti, ne. Slovenska pogajalska stran, ki je s polno mero diplomatske spretnosti pravočasno ugotovila mnogostranske posledice morebitnega odvoza orožja iz Slovenije, je odhajajočim Soldatom pustila vsaj minimalno zadovoljstvo: odseliti se smejo z osebnim orožjem. Kako doživljajo odhod armade v Cerkljah ob Krki? Tamkajšnje letališče postaja ena od treh slovenskih baz za shranjevanje vojaške opreme do delitvene bilance. Če bo ob armadnem odhodu še kdo razočaran, bodo slovenski privrženci demilitarizacije, saj bodo prej ali slej spoznali, da seje v Sloveniji marsikaj spremenilo, da bi marsikaj ostalo po starem. Težko je slediti tej logiki gre pa za to, da v soseščini bojevitega balkanstva doseženo svobodo težko uživaš brez nabite puške. Nekako hiter armadni odhod vstopa v zavest kot zmaga. Toda kdo je zmagal nad kom, oziroma kaj nad čem? M. LUZAR b Puščavi pri Mokronogu. Ribniško vojašnico so predali že pred časom, sedaj pa je v slovenskih rokah tudi skladiščni kompleks za goriva pri Ortneku ter skladišče minsko eksplozivnih sredstev na Ugaiju. Prav tako so predani vsi vojaški objekti v črnomaljski občini. Isto velja za vojaška skladišča v Gazicah v brežiški občini, medtem ko letališče Cerklje ostaja zbirni center za vojaško tehniko, ki bo tam počakala do delitvene bilance. Teritorialna obramba pa je prevzela skladišče z opremo diviziona protiletalske obrambe TO v rajonu Cerklje, od koder pa je jugoslovanska vojska že prej odpeljala orožje in strelivo, del minsko eksplozivnih sredstev pa so verjetno uporabili za miniranje letališča in okolice, kije še vedno minirano. Novejše protiletalske topove so prav tako odpeljali, ostalo orožje in spremljevalno tehniko pa so vojaki vandalsko uničili. V ponedeljek je z letališča Cerklje odšlo prvih 100 vojakov, in to zelo na hitro, v kar jih je gotovo prisilil tudi strah pred odgovornostjo za svoje vandalsko početje. Kakorkoli že, Teritorialna obramba je proti tem vandalskim storilcem vložila kazenske prijave. V Tehnično remontnem zavodu Bre-gana že dela 36 ljudi, to so tisti, ki so med vojno v Sloveniji prestopili na stran TO. V začetku bo delo v tem zavodu dobilo nekaj manj kot 60 ljudi, to pa so tako rekoč vsi že prej zaposleni s slovenske strani. Sedaj gre v prvi vrsti za vzdrževanje objektov tega zavoda, nato bodo usposobili še obrat za remont pehotnega orožja. Ena od težav za oživitev proizvodnje v tem zavodu je to, da so med vojno delavci zavoda odnesli oziroma, po domače povedano, pokradli večino ročnega orodja. Prej je skoraj polovica zaposlenih v tem zavodu delala v režiji, ki sedaj ni več jjotrebna. Res so tako rekoč vsi objekti bivše JA na območju Pokrajinskega štaba TO Dolenjske sedaj v njihovih rokah, jih je pa veliko v zelo slabem stanju. Precej objektov in opreme so umikajoči se vojaki namerno poškodovali in uničili, vse skupaj pa je bilo že prej zelo slabo vzdrževano in zanemaijeno. V Novem mestu so teritorialci dobili vojašnico močno »zdelano«, nekateri objekti so povsem demolirani, na primer pekama, pralnica, bencinske črpalke. V zelo slabem stanju je tudi novomeški dom JA. V brežiški občini je najslabše v tistih objektih, v katerih so bili padalci. Najbolje ohranjen vojaški objekt na območju Pokrajinskega štaba TO je gotovo brežiški dom JA, kar je v veliki meri zasluga prejšnjega upravnika doma Maraša. Namerno poškodovanih vojaških objektov pa ni v ribniški in črnomaljski občini. Vsi objekti bivše JA v Sloveniji so last obrambnega ministrstva. Na ob-močju Pokrajinskega štaba TO Dolenjske jih bodo za svoje potrebe rabili kakih 40 odst. Pri uporabi ostalih naj bi imelo prednost notranje ministrstvo, ostale pa naj bi prodali, dali v najem ali jih zamenjali. A. B. nove in končno tudi prvi slovenski parlament — zbor slovenskih odposlancev v Kočevju. Res ni razloga, zaradi katerega bi sami zaničevali tisto, kar so vsaj na trenutke spoštovali celo naši najhujši sovražniki in kar od tistega časa naprej še bolj ceni in spoštuje demokratična Evropa, na katero se sicer kar naprej sklicujemo... Takrat smo bili skupaj z docela deprimirano in dotolčeno Evropo dolžni postaviti moža—za svojo usodo in za civilizacijsko celoto; to ni bil čas kalkuliranja in oprezanja, kam se boš v ugodnem trenutku priključil. Šlo je za vse ali nič, na rezilu noža — za to, ali smo res pravi, nepotvotjeni del evropske kulture in njene libertamosti, ali pa smo samo potuhnjenci in-šmin-keiji; ali stojimo v isti vrsti s francosko rezistenco, italijanskim partizanskim gibanjem, možmi norveškega kralja, z varšavskim getom, ali pa samo čakamo, kam se bo vse skupaj nagnilo... Zadnji sem, ki bi branil ali opravičeval nadutost povojne oblasti; domišljam si, da sem jo skupaj z marsikom med vami izkusil več in bolj od večine tistih političnih preoblečencev, ki danes najglasneje govorijo o demokraciji in si jo lastninijo. Zadji pa sem tudi, ki bi mislil, daje z lastno zgodovino, z nacionalno moralno akumulacijo mogoče ravnati kot svinja z mehom.« Nato je dr. Kmecl ostro obsodil sedanjo vojno norijo in morijo na Hrvaškem, kjer »si kamenodobni sosedje izti-kajo oči, najbolj navadne barabe pa postajajo nacionalni heroji«. »Ne maramo, nočemo takega sveta... Vse, kar BORCI NA BAZI 20 — Številni borci in aktivisti OF so se v nedeljo zbrali na Bazi 20 na Rogu, kjer so počastili spomin na 50—letnico ustanovitve OF, Novomeške čete ter napada na nemško postojansko na Bučki Borci so zbrano prisluhnili tehtnim, jasnim in odločnim besedam slavnostnega govornika dr. Matjaža Kmecla (Foto: A. B.) Berite danes v Dolenjskem listu I na 3. strani: • Na prepirih poljščine ne uspevajo na 4. strani: e Bo metliške žeje končno ko) na 5. strani: • S stavko spodnesli direktorja' na 7. strani: e Trebanjsko-novomeški slavi od 10. do 14. strani: • Priloga Dolenjskega lista na 16. strani: • Porušeno romsko naselje • Trojico vrglo skozi okno kabl na 24. strani: • Hrvaška kriminalka v Sloveniji '»41 Dr. Matjaž Kmecl se danes dogaja v dovčerajšnji Jugoslaviji, je strašna zabloda, ker se po neki čudaški logiki boljši svet spreminja v najslabšega. Vse moramo storiti, da se ne spremeni v katastrofo.« Svoj govor pa je dr. Kmecl zaključil: »Naj tudi v imenu slovenske preteklosti, njene častnosti, vztrajnosti in ustvaijalnosti živi slovenska prihodnost!« Na srečanju na Bazi 20 so sprejeli protestno izjavo proti vojni in nasilju in proti zapostavljanju preteklosti, še zlasti osvobodilnega boja slovenskega naroda, nato pa so podelili priznanja in pohvale. Priznanja so dobili: Jože Rojc iz Žužemberka, Miran Špicar z Otočca, Marija Zamljen, Miha Grabrijan, Vekoslav Romih, inž. Janez Penca, Radovan Ilič, Jože Mačete, Mimi Vovk, Rudi Hrvatin in Ivan Tovšak iz Novega mesta; Alojzija Hrovatič in Marija Petrič iz Birčne vasi; Terezija Zagorc in pokojni Jože Bregar iz Orehovice, Alojz Murn iz Podgrada, Anton Strašek iz Bele Cerkve, Franc Kraševec in Viktor Berkopiec iz Straže in Anton Bambič iz Šentjerneja. A. B. I ''//////////////////////^^^ Prebujena ekološka zavest Kočevje dobilo stranko Zelenih — Dela dovolj Predsednik Demosa Jože Hobič je Zelene Kočevja povabil, da se jim pridružijo, dr. Božidar Volč pa je nekaj besed povedal tudi o problemu kajenja na skupščinskih sejah. V razpravi je neka udeleženka izrazila razočaranje, da se ne govori skoraj nič o problemih Kočevske, o samem programu in bodočem delu stranke in o tem, kako naj občani pomagajo Zelenim pri uresničevanju njihovega programa. Temu je sledila obrazložitev, da bo delo potekalo strokovno in po projektih. Občani lahko skupaj z Zelenimi dosežejo, da bo prišlo do sortiranega pobiranja odpadkov, sanacije divjih odlagališč in dviga ekološke osveščenosti, predsem med mladimi. Ob koncu sestanka so bili imenovani člani izvršilnega in nadzornega odbora, za predsednika stranke pa je bil izvoljen Branko Dekleva. M. LESKOVŠEK-SVETE KOČEVJE — Kočevska sodi med zelo onesnažena slovenska območja. Onesnažujejo in ogrožajo jo umazana industrija in industrijski odpadki, neustrezno smetišče v Mozlju, prašičja farma v Klinji vasi, strupen zrak, ki prihaja iz termoelektrarne Plomin, neurejena kanalizacija na podeželju in obrobju mesta, divja odlagališča odpadkov, vranični prisad-antraks, zakopan nekje na Kočevskem, in še bi lahko naštevali. Posledica tega je pogosto oporečna pitna voda, umazana in strupena Rinža ter porušeno ravnotežje v naravi med divjadjo in gozdovi, kar vse zopet vpliva na ogrožanje zdravja in življenja ljudi na Kočevskem. Našteti problemi so bili več kot zadosten razlog za ustanovitev stranke Zelenih Kočevje, do katere je prišlo prejšnji četrtek v Hotelu Pugled v Kočevju. Ustanovnega sestanka seje udeležil poleg mag. Jorga Hodaliča in prof. Petra Jamnikaija tudi član republiškega predsedstva in predsednik stranke Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut. Dr. Plut je v svojem govoru namenil veliko besed ekološki politiki, ki jo kot člani vlade zagovaijajo Zeleni Slovenije na republiški ravni. Govoril je tudi o čisto političnih vprašanjih današnjega časa. VABILO V NEMČIJO KOČEVJE — Te dni je kočevski predsednik občinske skupščine Mihael Petrovič poslal vabilo županu nemške občine Oer-Erkeschwick Clemensu Peicku, naj z manjšo skupino sodelavcev ali predstavnikov strank obišče Kočevje, kjer ga pričakujejo še ta mesec. Vabilo je odgovor na predlog nemškega župana, da se vodstvo te občine, ki s kočevsko občino že več let prijateljstko sodeluje, želi seznaniti s položajem pri nas in nam po svojih močeh tudi pomagati. PARKIRANJE BODO ZARAČUNALI BREŽICE — V Brežicah bodo uvedli v mestnem jedru parkirnino, s čimer želijo preusmeriti promet iz središča na obvoznice, kolikor jih sploh je. Na občini poudaijajo, da plačevanja parkirnine ne uvajajo kot kazen voznikom, ampak želijo na ta način zagotoviti več prometnega reda v mestu. vsvmm ..vsmsšz.*,> mmmmmmm : - '•‘'v'.v sim PODPORA PROGRAMU— Ustanovnega sestanka stranke Zelenih Kočevje seje udeležil tudi član republiškega predsedstva in predsednik stranke Zelenih Slovenije dr Dušan Plut (prvi z leve). Predsednik nove stranke Zelenih Kočevja Branko Dekleva (drugi z leve)jepopredstavitviprograma stranke pozval vse Kočevce, naj podprejo njihov program in pripomorejo, da se prepreči nadaljnje onesnaževanje okolja in tako vpliva na zmanjšanje števila rakastih in drugih obolenj na Kočevskem, za-namcem pa omogoči bolj zdravo in čisto okolje ter dvigne ekološka zavest prebivalstva in kvaliteta življenja na višji nivo. (Foto: M. L-S) Ob koncu tedna bo sončno in topleje, zjutraj bo ponekod megla. Naša anketa Najhuje v Deželi Petra Klepca Zgraditi cesto po slovenski strani Kolpe in Čabranke ter bencinsko črpalko v Osilnici — Ker te ceste ni, so najhujši | so najhujši problemi prav v osilniškem koncu OSILNICA — Predvsem o perečih zadevah zaradi meje in carine ob Kolpi na območju KS Osilnica in Kostel so razpravljali na sobotni seji sveta KS Osilnica. Težave na tem območju so povsem drugačne kot v drugih obmejnih krstih po Sloveniji. Samo natem območju namreč ob meji edina cesta večkrat prehaja s slovenske strani na hrvaško stran in obratno. Tako se iz Kočevja ali Loškega Potoka in od vsepovsod ne da priti v Na mejnem prehodu v Metliki kmaiu menjalnica Veterinarske in fitopato-ioške službe še ne bo — Carinjenje v Novem mestu METLIKA — Kot sta zatrdila inšpektor za mejne zadeve in tujce na UNZ Novo mesto Darko Poštrak ter vodja carinske izpostave v ustanavljanju v Beli krajini Ljubo Frelih, se trudijo, da bi sicer precej čvrsta meja med Slovenijo in Hrvaško na Kolpi čim manj boleče vplivala na življenje prebivalcev ob meji ter da bi imeli ti ljudje čim manj problemov. Tako na primer tudi nihče od njih še ni plačal carine. Sicer pa je tako delo carinikov, obmejne policije kot špediterske službe, ki je v Metliki začela z delom v začetku tega tedna, precej otežkočeno, ker še nimajo primernih poslovnih prostorov. Te dni bo začela svoje delo na Kolpi v Metliki opravljati tudi menjalnica, medtem ko veterinarske in fitopatološke službe nekaj časa še ne bo, predvsem zaradi kadrovskih težav. Po Poštrakovih besedah na belokranjskih mejnih prehodih ne prihaja do večjih težav, če izvzamemo primere, ko so zavračali tehnično nepopolna vozila ter ljudi brez potrebnih dokumentov. Zaostril seje tudi odnos do oboroženih hrvaških vojaških in policijskih sil, ki z orožjem ne smejo v Slovenijo. Sicer pa se ljudje lahko gibljejo do mejne črte, saj novi zakon ne pozna obmejnega pasu. Frelih je dodal, da sedaj carinska služba dela po zakonih iz nekdanje Jugoslavije, ki so delno spremenjeni, zatrdil pa, da se nimajo ljudje pri prestopu meja ničesar bati. V Metliki bo kar dve tretjini prometa maloobmejnega, industrijsko blago, ki bo iz Bele krajine potovalo v Jugoslavijo, pa bodo morali do nadaljnjega še naprej voziti na carinjenje v Novo mesto. M.B.—J. Osilnico, ne da bi cesta šla tudi po hrvaški strani. Zato so na sobotni seji sveta KS Osilnica sklenili, daje treba takoj začeti s pripravami na gradnjo in s samo gradnjo ceste le po slovenski strani. Nekateri cestni odseki so tu že zgrajeni in asfaltirani, drugi so makdamski, nekaj pa jih je treba zgraditi nanovo, ker jih ni. Zaradi tega nastaja vrsta zapletov pri dovozu surovin na to območje ali izvozu izdelkov — za oboje so se zdaj dogovorili, da bo obravnavano na carini kot tranzit. Podobno velja za oskrbo z živili na tem območju, kar je treba obravnavati kot tranzit, če gre le prek druge republike, sicer pa kot izvoz, če gredo slovenska živila na hrvaško ali hrvaška na slovensko stran, kar se tu dogaja vsak dan pri oskrbi z mesom, mlekom, kruhom itd. Podobno velja tudi za vse drugo (drva, pridelki, živina, rastline itd.). Dogovorjeno je tudi, naj bi vsaj po nekaj ur na teden na mejnih prehodih v Brodu na Kolpi oz. Petrini in drugod opravljali tudi fitopatološko (rastlinsko) veterinarsko (živalsko) kontrolo, ki jo sicer redno opravljajo na zelo oddaljenih mejnih prehodih. Zapleti nastajajo tudi pri prodaji slovenske robe na Hrvaškem ali hrvaške v Sloveniji in pri zaračunavanju v dinarjih oz. tolarjih. Še huje je pri poštnem denarnem prometu, ker za nekatere kraje na slovenski strani dela pošta na Hrvaškem in tako dobivajo namesto v tolarjih pokojnine itd. izplačane v dinarjih, kar pomeni, da so za okoli 20" odstotkov prikrajšani. Za slovenske kraje zahtevajo slovensko pošto in do- stavo. Podobno je pri zaposlovanju in dobivanju plač. Tudi pri nakupovanju prihaja do zapletov, saj so ljudje na tem območju, v Deželi Petra Klep«, do zdaj kupovali v trgovinah, ne oziraje se na republiške meje. Za zdravstveno, zobozdravstveno in veterinarsko službo je dogovorjeno, da bodo poslovale kot doslej. Ugotovili so tudi, daje nujno odpreti bencinsko črpalko v Osilnici, ki bo delala vsaj dvakrat na teden po nekaj ur. Zdaj morajo zaradi zapletov na meji iz Osilnice po bencin in drugo gorivo na bencinsko črpalko v Petrini ali v Dragi, se pravi, kar okoli 25 km daleč, medtem ko so se doslej s tem oskrbovali v bližnjem Čabru na Hrvaškem. Zapleti so s prenosom orožja (lovci, miličniki, teritorialci itd.) prek meje. Za nekatere so zadevo že bolj ali manj posrečeno uredili, za druge pa še urejajo (spet so zapleti zato, ker ni po slovenski strani ceste). Zapletov je še več in Osilničani hočejo, da je z njimi slovenska javnost seznanjena, saj so tu hujše težave kot drugod. J. PRIMC NOVA TRGOVINA KOČEVJE — Ob 45-letnici podjetja Kovinar so prejšnji petek odprli novo skupno trgovino Kovinotehne iz Celja in kočevskega Kovinarja. Trgovina je v prostorih Kovinarja na Reški cesti 23. Njihov prodajni program obsega instalacijski material za vodovod, centralno ogrevanje in elektriko, sanitarno keramiko in ploščice, vijake, gradbeni material, črno in belo metalurgijo, profile in pločevino. ODKRITA »AKCIJSKA« PRODAJA JABOLK KRŠKO — Za kolikor toliko dobro življenje je danes potrebno kaj zaslužiti tudi postrani Po sledeh tega spoznanja so Sli prejšnji teden kriminalisti krške UNZ in prijeli voznika tamkajšnjega Agrokombinata Jožefa B. iz Krškega. Možakarje 14. oktobra sedel za volanom tovornjaka, na katerem je bilo naloženih .5 ton jabolk, ki bi morale končati v celjskem Etolu. Jožefu pa se je pot zdela predolga, tovornjak je ustavil v Velikem Širju pri Zidanem mostu in tam lastnoročno zložil tono jabolk, kijih je hotel prodati za svoj žep. Na njegovo nesrečo so se za tovornjakom vozili krški kriminalisti Možakarja so prijavili sodnikom, jabolka pa vrnili Agrokombinatu. Stavke Knjiga za vsakdanjo rabo — Zaradi plač Naše gospodarstvo je že povsem na tleh, življenje vse dražje, zato se tudi stavke množe kot gobe po dežju. Včeraj učitelji, danes zdravniki, jutri spet kdo drug. Kdor hoče (na silo) iz vse hujše revščine, stavka. Kaj vemo o vzrokih in povodih za stavke, o njihovih organizatorjih in izidu? Ali so se značilnosti stavk v zadnjem času spremenile? Kako vpliva na stavke poslovna uspešnost, investiranje in visoka tehnična opremljenost podjetij? Kakšno vlogo imajo sindikati, kakšno oblast in politika? Kaj storiti, da bi stavke ne izničile še tistega, kar še je. Skupina avtorjev, dr. Bogdan Kovačič, mag. Andrej Lukan, mag. Dana Mesner-Andolšek in Andreja Čibron, nudi v knjigi »Stavke« odgovore na ta in še na mnoga druga vprašanja, ki povzročajo družbene konflikte in vodijo do stavk. Avtoiji so v zahtevnem triletnem raziskovalnem delu analizirali stavke, ki so se dogodile v Sloveniji v letih 1989/89. Razlago empiričnih podatkov so podkrepili z obširno predstavitvijo teorije družbenih konfliktov, kot se je razvila v družboslovni literaturi v svetu, ter s primeri pravne ureditve stavk v razvitih državah. Govorijo tudi o protestih delavstva v Jugoslaviji in posebej v Sloveniji od prvih stavk do danes. V empiričnem delu knjige so avtorji svojo pozornost usmerili na raziskovanje povezave med pojavljanjem stavk in kazalci gospodarske uspešnosti podjetij. Njihove ugotovitve kažejo, da stavke pri nas predstavljajo silovit izbruh ogorčenja predvsem manj kvalificiranih delavcev, ki jih v prvi vrsti sproža nezadovoljstvo z osebnimi dohodki; da so sicer v večini primerov uspešne, vendar se njihovi rezultati po nekaj mesecih že izničijo. Zanimivo je sklepanje avtorjev, da so naše stavke slabo organizirane in vodene, premalo racionalne, in da stavkajoči nastopajo s premalo jasno opredeljenimi zahtevami. Celotna raziskava bi lahko bila — pravijo avtoiji knjige —boljša, če bi jim v kar lepem številu organizacij vodstva ne odklonila sodelovanja. Tipične utemeljitve: »Nimamo časa!« »Ne brskajte po starih ranah!«, »Ne odpirajte komaj zaceljenih ran!«. Vendar so v večini primerov naleteli na dober odziv, ki kaže, da so »vodilne strukture« že presegle »ideološko obremenjenost« in stavko vrednotijo kot legitimno obliko konflikta. Leta 1989je bila v Sloveniji pravica do stavke dvignjena na raven ustavne pravice. Z določbo, po kateri imajo delavci pravico do stavke pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon, smo sprejeli koncept, po katerem je stavka individualna pravica delavcev, ki pa se uresničuje kolektivno. Posameznik ne more uresničiti te pravice, če drugi ne soglašajo, da bodo tudi sami svojo pravico uresničili za isti namen. Nosilec pravice do stavke je delavec in ne sindikat. To pa pomeni, da smo tudi pri nas odstopili od tako imenovanega sindikalnega monopola v zvezi z organiziranjem stavk. Od ustavne opredelitve pravice do stavke je odvisna tudi bodoča zakonska ureditev načina uresničevanja pravice delavcev do stavke. Seveda bi bilo zelo koristno, da bi ta ureditev izhajala tudi iz ugotovitev empiričnega preučevanja stavk pri nas. V Jugoslaviji takšnih študij, kot jih vsebuje knjiga »Stavke«, ni prav veliko. Zato je tako za stavkajoče kot za oblast knjiga zelo zanimiva in koristna; izdalo jo je Znanstveno in publicistično središče, d.o.o., Ljubljana. VINKO BLATNIK Dr. Plut o aktualnostih KOČEVJE — Na četrtkovem ustanovnem sestanku Zelenih Kočevja je dr. Dušan Plut, član predsedstva republike Slovenije in predsednik vladne stranke Zelenih Slovenije, pojasnjeval stališča do ekoloških in aktualnih političnih problemov. »Zeleni Slovenije smo se odločili za sodelovanje v vladi, ker želimo prevzeti odgovornost za uspehe in neuspehe na področju ekologije,« je pojasnil dr. Plut. Kako bo na prihodnjih volitvah, še ne razmišljajo. Potrdil je, da obstajajo določeni pritiski po razdružitvi, da pa osebno vidi »moč« Zelenih prav v tem, da poskušajo ostati avtonomna, ideološko neopredeljena stranka. Med uspehi, ki so jih Zeleni dosegli s svojim političnim udejstvovanjem, je poudaril predvsem to, da so se trendi onesnaževanja ustalili, ter da se uvajajo sanitarna močvirja, ki so najboljše in najcenejše čistilne naprave. Kot član predsedstva Slovenije je izrazil stališče, da se prizna neodvisnost Slovenije. »Dejstvo je, da obvladujemo svoj teritorij, zato Evropa nima pravice, da nas ovira pri tem, saj ne ogrožamo nikogar. Za nas je nesprejemljivo, da se obravnavajo vse jugoslovanske republike enako... Naj nas ne silijo v te povezave, če ne gre,« je dejal dr. Plut. M. L.-S. Zahteva po opravičilu Izvršni svet SO Kočevje vztraja pri svojih odločitvah KOČEVJE — Nedavno so na seji IS SO Kočevje obravnavali problematiko osnovnega šolstva in socialnega varstva, osnutek pravilnika o dodeljevanju kreditov za razvoj malega gospodarstva in sklepe občinske skupščine v zvezi s pravilnikom o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj v občini Kočevje. Zahtevi osnovnošolskih učiteljev po izenačitvi z delavci v javni upravi in uskladitvi njihovih plač s plačami v javni upravi vključno z razliko od meseca julija je bilo do neke mere ugodeno že pred iztekom 10-dnevnega roka, ki ga je postavil sindikat delavcev osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje. Tako trenutno stavka osnovnošolskih učiteljev ne grozi. O zahtevi po izenačitvi z upravo in večjih sredstvih za socialne podpore, ki jo je izvršnemu svetu posredoval Center za socialno delo Kočevje, skupaj z obvestilom o stavki je izvršni svet odločil, da jim bo plače nakazoval v skupnem znesku, kot menijo, da jim pripada za sedem zaposlenih. Poudarili so, da niso za to, da se Center takoj odpove svojemu računovodji, da pa bi moral le-ta že sedaj iskati drugo službo. Pravilnik o dodeljevanju kreditov za razvoj malega gospodarstva je bil kot osnutek sprejet brez večjih popravkov. Zakonske osnove za formiranje razvojnega sklada sicer so, vendar pa so se raje odločili za uporabo sredstev neposredno iz proračuna. Glede sklepov občinske skupščine v zvezi s pravilnikom o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj pa izvršni svet meni, da skupščina od njih zahteva, naj ravnajo proti zakonu — tako starem kot novem. Postopke, kriterije in pogoje za dodelitev občinskih kadrovskih stanovanj ne določa skupščina, ampak izvršni svet. Kljub temu so se odločili, da spornega pravilnika še ne objavijo in da počakajo na skupščino. Ne pristajajo na predlog skupščine, da se med upravičence do družbenih kadrovskih stanovanj vključi tudi gospodarstvo. Če se skupščina ne strinja s pravilnikom, lahko predlaga postopek pri ustavnem sodišču, ki edino lahko dokončno odloča. Člani izvršnega sveta so enotno izjavili, da »zlih« namenov pri pripravi in sprejemanju tega pravilnika ni bilo. Od skupščinskih poslancev, ki so jih tega obtožili, zahtevajo opravičilo. M. LESKOVŠEK-SVETE p= zavarovalnica triglav d.d. Poslovna enota Novo mesto Ig; NOVOST V ZAVAROVANJU ZAVAROVALNICE TRIGLAV: MOŽNOST SKLEPANJA ZAVAROVANJ V TUJI VALUTI V zadnjih letih povzroča velike probleme v gospodarstvu visoka inflacija. Tej težavi se ni moglo izogniti tudi zavarovalstvo. Zaradi vsakoletne visoke inflacije so se za varo valne vsote pri za varo vanju nepremičnin in oseb razvrednotile že med zavarovalnim letom, tako da je ob škodi zavarovanec prejel le minimalno odškodnino. To pa je upravičeno povzročalo pri zavarovancih veliko slabe volje. Zavarovalnica Triglav je poskušala na mnoge načine rešiti la problem, vendar so bili vsi poskusi v obdobju hiperinflacije bolj ali manj neuspešni Prvi uspeh seje pojavil s spremembo deviznega zakona, kije omogočil sklepanje življenjskih zavarovanj občanov v tuji valuti S tem zavarovanjem so občani spet pridobili zaupanje v osebna zavarovanja, saj se vse odškodnine izplačujejo v protivrednosti tuje valute na dan izplačila škode. Ker je inflacija povzročala največje negativne posledice v zavarovanju premoženja občanov, seje Zavarovalnica Triglav odločila, da na podoben način uredi tudi to zavarovanje. Tako lahko sedaj občani in pravne osebe sklepajo zavarovanje svojega premoženja z zavarovalno vsoto, izraženo v DEM. Zavarovalna premija in zavarovalne vsote se določajo v DEM, premija pa se plačuje v tolarjih. Preračun zavarovalne premije v tolarsko protivrednost se opravi na dan sklenitve oziroma preureditve zavarovanja. Za varovalnina oziroma odškodnina se izplačuje v tolarski protivrednosti po tekočem srednjem tečaju DEM, ki ga določa Banka Slovenije, na dan izplačila Ta novost omogoča občanom in pravnim osebam varnejše in kvalitetnejše zavarovanje svojega premoženja Zavarovalnica Triglav, dd, Poslovna enota Novo mesto tako nadaljuje s svojo tradicijo in s spremljanjem potreb zavarovancev išče nove možnosti pri nudenju čim boljšega servisa ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO -JE VARNOST KER ŽIVLJENJE POTREBU- Manjša kupna moč se pozna Ko so pred približno tremi leti začele popuščati uzde sistema, kije dušil in na vse mogoče načine omejeval zasebno iniciativo ter se komaj sprijaznil z obrtjo, kije presegala rokodelski okvir, so se kot gobe po dežju začeli množiti novi podjetniki in nova podjetja. V prvi vrsti je šlo za trgovine in bifeje pa za razne svetovalne, projektanske, knjigovodske in podobne storitve. V zasebne roke so oddajale družbene organizacije predvsem odročnejše in manj donosne trgovine, ki so nenadoma začele razmeroma solidno poslovati. Veliko je novih konfekcijskih trgovinic, urejenih v enem prostoru hiše, pa tudi živilskih trgovin, zaradi katerih ni treba skrbeti več, ali bo mogoče kupiti kruh, mleko in še kakšno pozabljeno stvar tudi v nedeljo. Pojavile so se zasebne trgovine z gradbenim materialom, pohištvom in drugo notranjo opremo, s čevlji ipd. Množijo se picerije in podobni fast food lokalčki. Podjetnikov in podjetij, ki bi se lotevala česa bolj konkretnega, proizvodnega in ki bi dajala tudi več novih delovnih mest, kar bi bilo ob vse večji brezposelnosti in propadanju družbenih podjetij zelo pomembno, je, žal, mnogo manj. In kako se znajdejo vsi novopečeni trgovci v teh časih ponovno naglo rastoče inflacije, slabih plač, vse večje brezposelnosti in upadajoče kupne moči? Očitno še kar, saj množičnega zapiranja vrat ni zaslediti. Morda tudi zato ne, ker je le malo takih, ki bi vse stavili na takšno dejavnost, ampak je v bistvu le zaposlitev za enega v družini. Na trg pa so le prinesli nekaj dobrodošle konkurence, od katere naj bi imel v obliki nižjih cen in večje izbire korist potrošnik. DANA ZAKRAJŠEK, lastnica butika »D« na Mimi: »Zlasti od poletja sem se precej pozna padec kupne moči. Če bi se morala s tem poslom preživljati, bi bolj tenko piskala. Ker to ni edini vir dohodka v družinskem proračunu, je to že čisto druga pesem. Mislim, da bodo že še napočili boljši časi, zato ne razmišljam o tem, ali bi kazalo mogoče celo zapreti trgovino in početi kaj drugega.« MAKS SENICA, lastnik trgovine in podjetja Maxim v Sevnici: »Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločil postaviti se na lastne noge, da sem sam svoj gospod. Moram reči, da se mi promet v zadnjem času celo povečuje, saj imam veliko izbiro gradbenega materiala, zlasti keramike, na primer kar okrog 100 različnih ploščic, tudi italijanskih. Kupci pa radi prihajajo, ker so cene ugodne, ker blago pripeljemo tudi domov in ker skušamo ustreči njihovim željam.« MARKO PLUT, lastnik MTM—trgovine z mešanim blagom v Metliki: »Od letošnjega maja v trgovini občutimo padec kupne moči. In medtem ko se je promet zmanjšal, so se stroški poslovanja precej povečali. Zame so veliko finančno breme tudi štirje zaposleni. Večinoma zdaj že zapirajo zasebne trgovine tisti, ki so mislili, da bodo hitro obogateli. V resnici je delo v trgovini trdo, paziti je treba na vsako poslovno določitev. Sicer pa me tolaži, da ljudje začnejo nazadnje varčevati pri hrani.« MOJCA ZORC, lastnica črnomaljske trgovine z neživilskimi izdelki in loterijo: »Pol leta imam svojo trgovino, v kateri sem zaposlena le jaz. Če bi zaposlila še kakšno prodajalko, ne bi bilo mogoče preživeti, prav tako ne, če ne bi imela loterije, s katero v Beli krajini nimam konkurence, poverje-niško mrežo pa organiziram sama. Ce ne bi imela loterije, se za zasebno trgovino sploh ne bi odločila, ker je z drobnimi artikli, ki jih prodajam, zaslužek res skromen.« IRENA RADOSAVLJEVIČ, TTS Kočevski medved v Kočevju: »Prodajamo različne predmete, saj samo s prodajo hrane za hišne ljubljence ne bi zaslužili dovolj. Posel gre toliko, da se lahko vzdržujemo. V Na-minih prostorih imamo zelo dobro lokacijo, vendar bi to lahko bila lahko to za nas tudi prevelika obremenitev, če ne bi bilo dogS; vora z vodstvom Name, da plačujemo manj od pogodbeno določenih 1.000 DEM mesečno.« DUŠAN BIŽAL, Zavarovalnica Tilia, Zavarovalna agencija 'Bio iz Ribnice: »Po težkem začetku v vojnih razmerah sem zaenkrat še kar zadovoljen, saj je to stroka, v kateri si le počasi pridobiš zaupanje ljudi. Nimam pa še realne predstave o tem, kaj mi bodo odnesli davki. Težava je v ozkosti trga in lokaciji prostora. Po dogovoru s Tilio naj ne bi posegal na območje Kočevja, kjer pa so tehnični pregledi vozil. Reklama je še premajhna, da bi ljudje videli, daje tu dosti ceneje.« JOŽE SIMONIČ, Cycle shop, Krško: »Trenutno imam delavnico za popravilo koles in trgovino z rezervnimi deli za kolesa. Razmere za delo so sprejemljive. Davki, prometni davek in podobno so nekako realni. Ne razmišljam o tem, da bi odprl Se kaj dodatnega k temu, kar imam zdaj, vztra-• jal bom pri sedanjem delu. S tega blaga n« moreš kar preiti na primer na računalnike. Zaenkrat tudi ne mislim zapreti trgovine, celo prodajalca bi zaposlil.« JOŽE KASTELEC, Projektiranje, Novo mesto: »Ljudje nič manj ne gradijo in adaptirajo kot včasih, saj se mi je obseg dela celo povečal. Finančno pa je letošnje leto precej manj uspešno od lanskega. Z davčno upravo nimam težav. Bojim pa se let, ki prihajajo. Naše osamosvajanje nas bo stalo leto ali dve, potem pa upam, da se bomo spet potili, kot to Slovenci znamo.« JOŽICA DIMIČ, trgovina Siscia — Urška, Brežice: »Predpisi o posl so prodali 98 po 90, drugih pa po 85 do 100 tolarjev kilogram »ve teže. POŠTENA VAS - Prebivalci Poštene vasi bi jo pošteno zagodli brežiškim občinskim možem, če bi razpisali v svoji vasi referendum o uvedbi vaškega samoprispevka, kar so menda resnično nameravali storiti. Od referenduma najbrž ne bi imeli ničesar, ker bi bržda celo pravnikom zavrela kri, češ kaj se pa gredo ti hribovci. Toda vseljudsko glasovanje bi nekaj pomenilo, predstavljalo bi najmanj visoko dvignjen prst vprašujočih in jeznih ljudi. Poštenci so jezni in vprašujejo, in sicer zato, ker je »na nas Bog pozabil po vojni in že pred vojno«, kot pravijo sami, čeprav ne povedo, o kateri vojni teče beseda. Lažje bi njihovo jezo razumeli, če bi se odpeljali v Pošteno vas. Cesta vas in avtomobil zmikasti, da poka v sklepih in v zglobih. Ta cesta, eden od virov jeze, je cel hudič, če želite prav razumeti domačine. Vrag je v tem, kot se jezijo Poštenci, zlasti tisti, ki se z av- SQ ZA SEDEM METLIŠKIH VIN METLIKA — Nedavno so tukajšnji vinski kleti izročili diplome *a sedem vin, ki jih je poslala na kranjski sejem v oceno za pridobi-tev znaka SQ. Znak slovenske kvartete so dobila prav vsa poslana vita, in sicer laški rizling, char-jjonnay, litrska in buteljčna črnina, Belokranjec, rose in ledeno vino. To P°mcni za metliško vinsko klet še Priznanje več za kakovost njihovih lzdelkov, sicer pa še ni pravilnika o lem. kako bodo vina z znakom SQ označevali. ZANESLJIV JE KORAK - Živino, ki jo Bojan K vartuh iz Poštene vasi takole žene na pašo, se še najbolje obnese na slabo prevozni cesti kakršna iz Poštene vasi bodisi do 2 kilometra oddaljene Bu-šeče vasi bodisi do približno toliko oddaljene Brvi (Foto: L M.) ( Kmetijski nasveti Svinčnik kot prvo orodje knw°n°msk‘ položaj dolenjskega kmeta — pa ne le dolenjskega in ne le 1 Ono r^Se'*e lelOS 26,0 Poslabšal 23 Pitanega bika zdaj dobi le še okrog §esl vJ medtem ko je po Markovičevi denarni reformi trikrat toliko, bi kj, Je Pn Prodaj' krompirja, kjer je razlika celo do šestkratna, in če ne »o tretjega najvažnejšega tržnega presežka — mleka, katerega prodajna vsaj za silo dohaja stroške, bi našim kmetijam grozila prava katastrofa. Pren,01,^ te u8otovitve neobetajoče, so hkrati tudi najboljša priložnost za km ,LS ek 0 ekonomiki in rentabilnosti pridelovanja. Zavest, da je tudi v •obm1 JStVU svinčnik prvo in najbolj potrebno orodje, preden se sploh česa naŠi^L’X ni “ko uveljavila, kot bi bilo potrebno in dobro. Večina gihck>net,j gospodari na pamet, po občutku, in nima stroškovnih in dru-Podatkov, na podlagi katerih bi donosnost sploh lahko ocenjevali in •^»Hezne poljščine ali rejo primerjali med seboj. brežifi,mimo 23 primer koruzo, našo najvažnejšo poljščino, ki, denimo v kov v l.občmi kot v fem pogledu prvi v Sloveniji, pokriva nad 40 odstot-bO u , njiv letošnji povprečni slovenski pridelek znaša rekordnih 70 do dosfiH-03 hektar' vendar nam ta podatek sam po sebi še ne pove dosti. Po vania pkonomskih merilih, ko je veljalo, da je gospodarnost pridelo-^ ja pri pridelku 50 stotov koruznega zrnja na hektar zagotovljena, bi pri-vend ■ ^ 1,0 letošnJ' rekordni pridelek tudi nadpovprečno rentabilen, kalin?,r ni.uk0- Da to ugotovimo, potrebujemo natančno in verodostojno »ulacijo, gospodarski račun. K^bipridehrvakem pomagali pri usmeritvi in ekonomski presoji, kalkTi •',,,stitu, Slovenije tudi za koruzo pripravlja vzorčne, modelne »uiacije. Za letos je (po cenah ob koncu septembra) izračunal, da so v?*1 pridelovanja koruze znašali od 7,78 do 9,21 tolarja za kilogram, je dk!??’,1'*1 »tehnike in višine pridelka, ki najbolj vpliva na lastno, to kuivTek)vl, no ceno- Vendar tržišče ne prizna teh stroškov, saj je od-VetiE£ Cen* tC dn' zn3&,la 6’50 ‘olaija, ker je pač ponudba koruze cijf c bl kmet obračunal svoje delo tako, kot ga upošteva modelna kalkula-^ meujskega inštituta, niti ob rekordni letini pridelovanje ne bi bilo ren-gadel °i,Z drug'mi besedami povedano: pridelovanje se mu izplača le zate-ker svojega dela ni dovolj ovrednotil. Samo svinčnik in kalkulacija Se v i "ko razčistita račune in pomagata do uspešnejšega gospodaijenja, ki Ve|jJt°nin' °bliki pokaže v količini na novo pridobljenih tolaijev. Pri tem drug^^nko enaka logika kot v podjetništvu, četudi ima kmetijstvo še Inž. M. LEGAN I 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 tomobili dnevno tresejo proti Brežicam v službo, da država pobira denar tudi od njih. »Že leta plačujemo samoprispevek. Ob registraciji avtomobilov plačamo tudi mi in menda gre za neke ceste. Ta našo cesto ga ne gre nič. Tu ni poštenega makadama, ponekod pa se po asfaltu vozijo do zidanic,« se Poštenci jezijo skupaj in za povrh še vsak zase. Svet, ki je zaradi jamaste ceste daleč od Poštene vasi, Poštence razume po svoje. Na občini bodo menda preučili njihovo pritožbo nad slabo cesto. Voznik rešilca, vajen vsega hudega na vsakdanjih in nevsakdanjih poteh, je menda obljubil, da ga ne bo nikoli več v vas, če ne bo boljša cesta. Veterinaiju je v navalu besa po vožnji v Pošteno vas prišlo na misel bojda edinole še opozorilo, da bo s svojim cepivom zoper živalske bolezni v vas prispel samo v primeru, če bodo popravili cesto. Šofeiji avtobusov pa ne pravijo ničesar. Avtobus v Pošteno vas ne vozi. M. LUZAR Suša tepe suhokrajinske kmete Janez Majde opozoril na zagato LUŽE — Letošnja velika suša v Suhi krajini je močno prizadela kmete, ki se ukvaijajo z živinorejo. Mrve je zelo malo, otave skoraj ni, koruze za silažo pa tudi ne. Silosi, zlasti v krajevni skupnosti Knežja vas, so napol prazni, je opozoril odbornik trebanjske občinske skupščine Janez Majde in vprašal, ali bodo živinorejci deležni kakšnih olajšav pri plačevanju davkov in prispevkov. To je bil tudi razlog, da smo se pogovorili s tem 35-letnim kmetom z Luž 4. Majde ima v hlevu okrog 30 glav živine in spada med močnejše kmete v teh krajih. O sebi ne govori rad, češ da so bolj prizadeti kmetje iz va- Janez Majde si in zaselkov Selce, Roženpelj, Kamenje in Krušni Vrh, pa tudi v Knežji vasi, čeprav je jasno, da bo moral tudi on dati iz hleva precej več pitancev, kakor je nameraval. Majde sc je še pravočasno znašel in kupil pol hektarja njive s koruzo, toda kljub temu daje tudi s svojih 4 ha njiv s silažno koruzo skušal napolniti svoja dva koritasta silosa, ki lahko sprejmeta okrog 200 kubikov silaže, mu to ni uspelo. »Pri nas je zemlja bolj skopa, zato nikoli ni takega pridelka kot drugje. Včasih se tudi zgodi, da zmanjka vode, če se pokvari kakšna črpalka, toda zdaj je vodooskrba vendarle neprimerno boljša kot pred izgradnjo vodovoda,« pravi Majde. Majdetovi skušajo kmetovati sodobno, travinje, denimo, vse posušijo tudi s pomočjo sončnih ko-lektoijev itd. P. P. Ija in urejanje prostora se zdi tudi skrajno nerazumljivo, zakaj Škocjanci vztrajajo na izvedbi del po prvotnem projektu. O tem, da je težko naenkrat jemati projekt kot celoto in za takega iskati investitoija, če je vse doslej šlo za ločevanje vodnogospodarskega in kmetijskega dela projekta, tudi noče biti vsem prav jasno. Med tem škocjansko-novomeško-Ijubljanskim nategovanjem je preteklo dobro leto dni, nevarno se tudi približuje 15. maj 1992, kije določen kot končni rok za dokončanje del na hidromelioracijskem sistemu Radulja. Kmetje pa, namesto da bi pobirali večji, lepši in boljši pridelek, računajo škodo, ki jo imajo, ker so njihove močvare le napol hidromeliorirane. Letošnja škoda je ocenjena na 65 milijonov tolaijev. Z vso zadevo se je pretekli teden ponovno spopadla novomeška vlada. Najprej je sklenila počakali z odločitvijo o sprejemu novega ali starega projekta do ponovnega zasedanja republiške revizijske komisije 28. oktobra. Do takrat mora novomeška enota Kmetijskega zavoda Ljubljana na terenu ugotoviti in oceniti škodo, ki je nastala zaradi zastoja pri realizaciji projekta Radulja. Kmetje naj bi dobili povrnjeno škodo do sredine novembra, seveda ne iz. občinskih, ampak iz republiških virov. Novomeška vlada seveda zahteva tudi dokončanje hidromelioracije do 15. maja 1992. Vrat za dogovaijanje pa si očitno ni hotela čisto zapreti, saj je Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje naročila pripravo ureditvenega načrta Radulje. Z.L.-D. ZEUE IN DOM KULTURE — Že nekajkrat smo zapisali da je novomeška tržnica na tržne dneve premajhna, zalo niti ni čudno, da sta dva trgovca iz južnih krajev ponujala krompir in zelje za ozimnico, kar s kamiona pri Domu kulture. S tem sta seveda močno ovirala promet, pa kaj hočemo, v teh časih se vsak znajde po svoje. (Foto: J. P.) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja mag Julij Nemanič Kombinirana čistila za vino Ob pisanju tega članka se spominjam več kot 20 let nazaj, v čas, ko je kmetijstvo dobilo sestavljena mineralna gnojila — nitrofoskale. Opazil sem previdnost kmetov, ker so se pač navadili na solo gnojila fosfoija, kalija in dušika. Trajalo je nekaj časa, da smo kmete prepričali o prednostih sestavljenih gnojil, čeprav so zanimivi filmi, ki smo jih vrteli po terenu, lepo prikazovali, kako z enkratnim gnojenjem damo rastlini tri »gnojila«. V tej rubriki sem opisoval pred meseci solo čistila za vino, kot želatino, bentonit, aktivno oglje, jajčni beljak, mleko, kieselsol itd. Razvoj kletarstva gre naprej in na Zahodu so pripravili kombinirana čistila za vino, ki omogočajo, da z enim posegom odstranimo iz vina več vrst sestavin, ki motijo bodisi bistrost ali okus vina ali povzročajo nestanovitnost vina na zraku ali v steklenici po stekleničenju. Na kakovost vina vpliva vsak poseg oziroma čim manjkrat vino pretakamo ali »obdelujemo« z nekim sredstvom, manj ga prizadenemo. Ob tem moramo zopet pomisliti na dejstvo, da je vino zelo podobno živemu bitju, saj se rojeva z alkoholnim vrenjem, preživlja svoje otroštvo, ko iz motne tekočine postaja bistrejše, nato odrašča, dobiva okus vina, zori in ob tem kaže sorto, značilnosti letnika, zasluži že osebno izkaznico, in če je kakovost enkratna, lahko s staranjem doseže ugled, ki ga priznavajo predvsem poznavalci, pa tudi redni porabniki vina vedo za njegovo izjemnost. Lepe kariere vino ne bo doseglo, če preživlja preveč stresov, če ni v pravih rokah, kot se ne more uveljaviti noben mojster, gospodar, znanstvenik, umetnik ali politik itd., če dela v okolju, kjer je preveč »polen«. Torej, če bomo z enim čistilom za vino oziroma s prepratom, kije skombiniran iz več solo čistil rešili z enim posegom v vino več problemov, se bo vino lepo razvijalo in doseglo kakovost, ki je bomo zelo veseli. Najmanj posledic za kakovost vina je, če ga čistimo mladega, ob prvem pretoku ali po njem, vključno z drugim pretokom. Še bolje je, da čistilo damo v mošt v vrenju, pridobimo tako na času in kakovosti. Doslej sem svetoval dodati v bele in rose mošte istočasno s kvasnim nastavkom ali kak dan pozneje ben-tonite; na našem trgu seje našel lepo pakirani bentonit pentagei, ki je mnoge vinogradnike navdušil. Ne delam propagande proti temu pripravku, ker ima zasluge za preneka-tero dobro vino. Čutim pa dolžnost in to je tudi moje poslanstvo, da obveščam vinogradnike o novostih v vinski tehnologiji. V novih preparatih je vgrajen tudi pentagei. Pojavljajo se izdelki predvsem italijanskega in nemškega porekla. Povprašajte v kmetijskih apotekah za kombinirana čistila. Letos smo imeli nekaj gnilobe na grozdju; obstajajo pa čistila, ki istočasno odpravijo motnost, vina zbistrijo in poberejo tudi vonj po gnilobi. Razne grenčice, ki so posledica nezrelega grozdja ali grobe predelave (neustreni stroji), omilimo s čistilom. Vinogradniki, svetujem, da pogumno preizkusite kombinirana čistila na mladem vinu ob prvem pretoku. Ako ne boste našli kombiniranih čistil, a imate belo vino z nečistim vonjem in grobim okusom, svetujem kombinacijo solo čistil z naslednjim vrstnim redom, toda hkrati: — aktivno oglje — do 30 g/hl, — kieselsol — 25 ml/hl, — želatina — 2,5 g/hl. Razmetje med kieselsolom in želatino naj bo 10: 1. Neprijetne vonje iz vina odstrani aktivno oglje kakovosti desodonuit. mag. JULIJ NEMANIČ Trije ari dovolj za preživetje Zakonca Zupančič stavita vse na intenzivno pridelovanje sadik povrtnin in cvet-ličarstvo — Zemlja le kot podlaga za gojenje BIRČNA VAS — Kdor si bo v bližnji in širši novomeški okolici pred letošnjim praznikom dneva mrtvih zaželel lepega doma pridelanega šopka krizantem ali strokovno izdelane ikebane po konkurenčni ceni, bo imel to soboto že večjo izbiro, kajti v Birčni vasi, tik ob cesti, odpira Martin Zupančič nov cvetlični lokal. Zadeva bi bila za nas vredna le bežne pozornosti, saj cvetličarne tudi v novomeški okolici niso več nobena posebnost, če se ne bi za stanovanjsko hišo ob novem cvetličarskem paviljonu razprostiralo 300 kvadratnih metrov zemlje. Malo večji zelenjavni vrt, bi rekli, kjer si družina običajno pridela le svojo ozimnico. Martin Zupančič in njegova žena Anica pa na te kvadratne metre stavita svojo eksistenco. Računata, da bo to dovolj, da bosta na njih s skrbnim strokovnim delom in doslednim načrtovanjem, seveda pa tudi z velikim vlaganjem lahko preživela svojo družino. Oba sta izšolana, kvalificirana vrtnaija z dolgoletno prakso, a sta že pred časom zapustila službo, da bi si postavila nove temelje za življenje. »Gradiva predvsem na sistemu treh plastenjakov, po potrebi s centralno kutjavo tudi umetno temperiranih, v katerih poteka intenzivna vrtnarska pridelava z dvema sezonskima viškoma. V pomladnem pridelujeva sadike okrasnih rastlin, na primer balkonskih in nagrobnih, ter sadike paradižnika, paprike, zelja in podobnega, v jesenskem pa prevladujejo predvsem mačehe v širokem barvnem spektru, za kale- nič ne počiva, temveč služi samo kot substat, kot nosilna struktura, ki jo je treba med vsako pridelavo temeljito razkužiti z balzamitom in dodajati ma-kroelemente, kot so dušik, fosfor, kalij in kalcij ter mikroelemente magnezij, bor, železo in drugo. Tako vlaganje je seveda drago,« pripoveduje Martin Zupančič. V cvetličarskem lokalu bo od sobote naprej prodajal lastne cvetlične pridel- ke, seveda pa se bo na policah znašlo vse, kar spada v običajne cvetličarne, kajti nekako je treba premostiti praznino med obema proizvodnima in prodajnima viškoma. Tako bo spomladi prosredoval tudi sadike drevesc, vrtnic in okrasnega grmičja, posebno pozornost pa namerava posvetiti svetovanju, ki ga bo deležna vsaka stranka, katera bo to želela, zlasti kar se tiče vzgoje in zaščite sobnih in balkonskih rastlin. T. JAKŠE re nabavljava seme v Nemčiji, in pa vse vrste krizantem. Zemlja v tem primeru gospodinjski kotiček Orehi za praznike in vsak dan Skoraj vsako leto napravi mraz na orehovih drevesih precejšnjo škodo, saj pri nas orehi cvetijo v času, ko so še pozebe. Vendar si kar ne moremo zamisliti, da ne bi bilo v času raznih praznovanj na mizi orehove potice, pa tudi sicer jih radi dodamo različnim jedem in izboljšamo vsakodnevni jedilnik. Podobno kot mandelj in lešnik ima tudi oreh veliko energijsko vrednost. V užitnem delu oreha je do 64% maščob. Za orehove maščobe je posebno pomemben visok delež linolinske kisline, ki ima vitaminske lastnosti. Orehovi plodovi vsebujejo do 15% beljakovin in približno toliko ogljikovih hidratov. Zaradi velike količine maščob, je energijska vrednost 100 g orehov 721 kkal ali 3017 kj. Vode in neprebavljivih celuloznih vlaken pa ima zelo majhno količino. Hranilna vrednost oreha je tudi v bogastvu vitaminov A, E, K, B,, B2 in vitamina C. Od mineralov je v večji meri zastopan kalij, ki daje orehu diuretični učinek. Pomembna je tudi večja količina železa in mnogi mikroelementi, kot so mangan, baker, kobalt, cink in drugi. Zaradi svoje sestave postane oreh po daljšem času teže prebavljiv, njegove maščobe pa se tako spremene, da negativno vplivajo na sluznico prebavil. Poznana nam je marsikatera specialiteta, kot je vkuhavanje mladih zelenih sadežev oreha ali pa palačinke z orehi in dušenimi jabolki. Manj znani so puranji zrezki z orehovim nadevom. Za štiri osebe potrebujemo 75 g mletih orehov, 3 žlice kisle smetane, 4 puranje zrezke, sol, poper, 20 g moke, 5 žlic olja in 50 g orehovih jedrc. Zmešamo kiso smetano in 50 g mletih orehov. Zrezke potolčemo in solimo ter popramo z obeh strani. Na vsak zrezek damo rezino šunke in sira. Namažemo s smetanovim nadevom, nato pa zrezek preganemo na polovico in spnemo z zobotrebci. Jajce razžvrkljamo z žlico vode. Preostale mlete orehe zmešamo z drobtinami. Zrezke povaljamo v moki, jajcu in drobtinah. Zlato jih ocvremo na vroči maščobi. Ocvrte'zrezke narežemo na koščke in ponudimo s solato. Spomladi, ko bomo imeli na voljo mlade zelene orehe, jih lahko pripravimo v medu. Potrebujemo štirideset orehov in kilogram medu. Oprane orehe zložimo v kozarec in prelijemo z medom. Kozarec nepredušno zapremo in ga pustimo stati najmanj 40 dni. Tako pripravljeni orehi so namenjeni odraslim kot krepilno sredstvo. HELENA MRZLIKAR DOLENJSKI UST 51 1 IZ NKŠIH OBČIN mi IZ NKŠIH OBČIN G Delavec manj vreden od begunca? Svet Območne organizacije Svobodnih sindikatov za Dolenjsko kritičen do izvajanja kolektivnih pogodb — Ni pogodb o zaposlitvi, plače za petino pod minimumom NOVO MESTO — V Območni organizaciji Svobodnih sindikatov za Dolenjsko ugotavljajo, daje izvajanje kolektivnih pogodb tudi v novomeški občini danes precej težje, kot je bilo ob podpisu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Niti v podjetjih, kjer ni izgub, kar je sicer že redkost, niso povsod sposobni izplačevati plače po kolektivnih pogodbah ali pa se poslužujejo možnosti do petine znižanih plač, češ da bi polne ogrozile poslovanje. Če nič drugega, pa onemogoča izplačilo plač po kolektivnih pogodbah intervencijski zakon, ki zaenkrat velja do konca leta. Cena delaje torej določena in se je o njej težko pogajati, določena je masa sredstev za osebne dohodke in visoka izdvajanja iz osebnih dohodkov. Neizvajanju kolektivnih pogodb ne nazadnje botruje dejstvo, da le-le ne določajo, kako mora biti osebni dohodek prikazan. Obračunski listi so večinoma takšni, da se nihče ne znajde v njih. Pričakovanj niso izpolnile niti nekatere panožne kolektivne pogodbe, saj je razvrstitev tipičnih del v tarifne razrede neobvezna in podjetja jo tako le redko upoštevajo. Tarifni del kolektivnih pogodb tudi ni minimalna cena dela, saj večina delavcev prejema plačo pod tem zneskom. Ob podpisu splošne kolektivne pogodbe je bil govor o najnižji plači 600 mark, danes pa povprečna plača ni niti pol tolikšna. V Območni organizaciji Svobodnih sindikatov menijo tudi, da zajamčeni osebni dohodek v bruto znesku 7.100 tolaijev ne ustreza več. Kako nerealen je pove, tudi podatek, da beguncu iz Hrvaške pripada dnevno 300 tolaijev. Novomeške plače v povprečju ne dosegajo te višine. Tudi če se bo in ko se bo spremenil zajamčeni osebni dohodek, bo večina delavcev prejemala tak zesek. Življenjski stroški pa so že presegli 15-odstotno mesečno rast, kar je določeno kot meja, pri kateri se začnejo nova pogajanja o kolektivni pogodbi. Z vsem navedenim se je svet Območne organizacije Svobodnih sindikatov za Dolenjsko odločil seznaniti svet in predsedstvo ZSSS in od njiju zahtevati, da se še v oktobru izdatno posvetita tq problematiki. Zahteva izdelavo analize družbenoekonomskega položaja delavcev, ugotovitev realnih stroškov DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 26. oktobra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Market na Ljub-ljanski • Šentjernej. Market Dolenjka • Dolenjske Toplice: prodajalna •°Ližemberk: Samopostrežba KZ • Straža: Market Dolenjka. • Novo mesto: v nedeljo bo od 8. do 11. ure prodajalna KZ na Glavnem trgu 4. življenja in realnost izvajanja tarifnega dela kolektivnih pogodb ter spremembo zajamčenega osebnega dohodka. Zahteva vztrajanje sindikalnega vodstva nasproti oblasti, da v letu 1992 področja plač ne ureja več z interventnim zakonom. Podpira tudi delavske zahteve po javnih plačah, saj se kolektivne pogodbe ne izvajajo tudi v drugih določbah tarifnega dela. Tako zdaj taj- Večja posojila Območna organizacija ZSSS že razdelila nad tisoč posojil — Se veliko __________prošenj_____________ NOVO MESTO — Območna organizacija Svobodnih sindikatov za Dolenjsko je doslej razdelila svojim članom v novomeški občini 827 posojil v skupnem znesku 2,871 milijona tolarjev in 179 posojil v vrednosti 716 tisoč tolaijev članom v trebanjski občini. Med prejemniki posojila prevladujejo zaposleni iz Novolesa, Novoteksa, IMV, Iskre Tenel in Laboda, v trebanjski občini pa iz Tesnil, Dane in Iskre Mokronog. Trenutno čaka na odobritev posojila 140 novomeških ter blizu 50 trebanjskih članov. Posojila naj bi dobili konec oktobra. Dodeljevanje posojil je bilo zdaj začasno ustavljeno, ker so se v Območni organizaciji ZSSS v začetku meseca odločili zaradi občutnega povečanja obresti takoj vrniti celotno posojilo, ki so ga do konca leta najeli pri Zavarovalnici Tilia, da so konec avgusta in v začetku septembra lahko ugodili čim-več prosilcem za to premostitveno posojilo. Zaradi visokih obresti naj bi v bodoče za posojila tudi 'razdeljevali le tisto, kar sindikat lahko prispeva v ta namen iz članarine. Za posojila sicer svet Območne organizacije ZSSS namenja vsa prosta sredstva in tako bo tudi v bodoče. Da bi jih bilo čimveč, ker so potrebe velike, želi, da bi sindikat po podjetjih spoštoval načelo, da se članarina plačuje od bruto osnove osebnega dohodka. Maksimalni znesek posojila bo z novembrom povečan od 4 na 5 tisoč tolaijev, odplačilna doba pa je še naprej 3,4 ali 5 mesecev, odvisno pač od osebnega dohodka posojilojemalca in s tem povezane njegove plačilne sposobnosti. Od zime do zime, od trojne do vojne pogrešajo kup-iz Hrvaške V Brezi ce METLIKA — Pred letom dni je Mirko Čadonič odprl v Metliki podjetje za trgovino, gostinstvo in zastopstvo, imenovano Breza. Od vsega naštetega pa je ostala le trgovina z gradbenim materialom, saj Mirko Čadonič sedanji čas, kot pravi Čadonič, ni primeren za razvoj. Povrh vsega pa tudi iz enoletnega poslovanja ni moč potegniti nikakršnih zakonitosti, s katerimi bi si lahko pomagal pri nadaljnjem poslovanju. Trgovino je namreč odprl na pragu zime, za gradbeništvo mrtve sezone, a ko je spomladi le stekla prodaja, je vojna v Sloveniji postavila vse na glavo. Avgusta letos seje že zače- lo obračati na bolše, zadnje tedne pa seje prodaja skoraj ustavila. »60 do 70 odst. vsega blaga smo namreč prodali na Hrvaško. Pred spremembo naše denarne enote je bilo kupcev iz sosednje republike še približno 10 odst., sedaj pa jih tako rekoč ni. Prihajali so namreč v glavnem z naročilnicami, ki jih sedaj iz Hrvaške ne smemo sprejemati, tistih, ki bi imeli gotovino, pa je zelo malo,« potarna Čadonič. Drugi problem v Brezi je nabava artiklov, kijih v Sloveniji ne delajo, ampak so jih nekdaj izdelovali v preostanku Jugoslavije. Če jih še vedno ali ne, je težko vedeti, res pa je, da jih v nobenem primeru ni moč pripeljati v Slovenijo. »Kljub temu brskamo vsepovsod, da bi lahko čim bolj zadovoljili kupce. Toda čeprav smo še tako ustrežljivi, o kakšnem dobičku trije zaposleni lahko le sanjamo. Komaj zmoremo poslovne stroške, trudimo pa se tudi, da smo cenejši od družbenih trgovin, in stranke pravijo, da nam pri 80 odst. prodajnih artiklov to tudi uspe. Marsikdaj je to odvisno od tega, koliko zalog imamo po starih cenah. Naša prednost je tudi v tem, daje vse blago na enem mestu in da ga strankam lahko dostavimo tudi na dom,« pravi direktor za zdaj še edine zasebne trgovine z gradbenim materialom v metliški občini, ki sicer priznava, da se je pravilno odločil, da pa bi ta korak moral storiti, ko je bila kupna moč še večja, če bi takrat to dovoljeval zakon. M.B.—J. ne plače burijo duhove še tam, kjer plače niso tako nizke, da bi bile razlog socialnih nemirov. Dvajsetodstotno nižje plače od kolektivne pogodbe zaradi težav v poslovanju pa ne morejo biti kar zacementirane. Upravičenost in odstotek znižanja naj bi ugotavljali po preteku roka, kije določen za tanjše kuverte. V svetu tudi mislijo, da bi morali sproti ugotavljati in beležiti ta delež plač, ki bi morale biti izplačane po kolektivni pogodbi, a niso. Vsote naj bi bile zabeležene kot teijatev ali udeležba za primer lastninjenja, stečaja ali dobička. Zadeva je posebno aktualna v GIP Pionir, kjer je zaradi razmer sprejeta enostranska odločitev brez upoštevanja sindikalnih predlogov, da se plače, ki za kolektivno pogodbo zaostajajo že več kot za 20 odst., zamrznejo in nadomestila znižajo, v izdelavi pa je tudi program, kako se rešiti 560 odvečnih delavcev. Stvari večinoma tudi drugje niso bistveno boljše, zato naj bi se jim sindikalno vodstvo bolj posvetilo in z zahtevami za ureditev vztrajalo nasproti oblasti. Z. L.-D. IZGON VOJSKE IZ MESTA NOVO MESTO — Apetiti po nekdanjih objektih nekdanje jugoslovanske armade, zaenkrat posebno po domu JLA, so tudi v Novem mestu veliki in raznovrstni. Brez njih ni niti TO. Iskanje namembnosti za te objekte bo gotovo še mukotrpno delo, saj so ravno tisti nameni, ki bi bili najmanj sporni in kar sami po sebi umevni, finančno najbolj vprašljivi pri večinoma skrajno zanemarjenih objektih. Novomeška vlada pa je zadolžila Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto, da odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za historično jedro Novega mesta, ki je ravno zdaj v javni obravnavi, popravi tako, da v mestnem jedru ne bo predvidenih objektov, v katerih bi smela biti vojska. V Zavodu morajo narediti tudi predlog kratkoročne zasedbe dosedanjih vojaških objektov v mestu. TISOČAKA ZA POROKO NOVO MESTO — V občinski upravi so izračunali, da z dosedanjo takso, ki jo je treba plačati na občini pred sklenitvijo zakonske zveze, ne pokrivajo več stroškov, ki so s tem povezani. Pari, ki so se poročili zadnjo soboto, so že prispevali podraženo takso, ki znaša tisoč slovenskih tolaijev. V bodoče jo bodo tudi tekoče usklajevali z rastjo stroškov. Da bi koga odvrnila od usodnega koraka, vseeno ni pričakovati. Navsezadnje nekaj sličic s takega dogodka stane več. RAJ 7.A MIZARJE — To obljublja direktor nove mešane firme Silvo Mesojedec z vodilnimi predstavniki Lesnine Janezom Bojcem, Jožetom Jalenom in Matjažem Jazbecem na otvoritvi no vih prodajnih prostoro v z lesom in za les v Bučni vasi (Foto: T. Jakše) Po les nič več v Ljubljano Novo mešano podjetje Dom-les v Bučni vasi bo poskrbelo za vse iz mizarske stroke — Solastnika sta S. Mesojedec in Lesnina___________ NOVO MESTO — V petek je novoustanovljeno mešano podjetje Dom — Les s krajšo slovesnostjo odprlo svoja vrata za javnost. V javnih skladiščih v Bučni vasi bodo našli na približno 360 m2 prodajnih površin zase marsikaj zanimivega vsi, ki se ukvarjajo z lesom. »To je izredno pomembna pridobitev za mizaije, ki so se morali po stvari, kakršne bo sedaj moč dobiti v naši trgovini, napotiti v Ljubljano. Sedaj bo to SLOVESNA OTVORITEV NOVE ŠOLE V ŽUŽEMBERKU ŽUŽEMBERK — V soboto, 16. oktobra, ob 10. uri bo v novi telovadnici slovesna otvoritev novih prostorov Osnovne šole Žužemberk. Kot je znano, je bila šola zgrajena z občinskim samoprispevkom, letos januarja pa jo je med zimskimi počitnicami pričel graditi novomeški Pionir. Dela so razen manjših začetnih zastojev zaradi odstranitve barak na gradbišču, ene stavke in vojnih razmer v glavnem potekala po načrtu, celotna investicija pa je ostala v dogo-voijenih okvirih in je znašala 49 milijonov tolaijev. Pričakujejo, da se bodo otvoritve udeležili vidnejši republiški in občinski predstavniki. V LUČI VERE DOLENJSKE TOPLICE—V okviru misijona v Dolenjskih Toplicah bo v četrtek, 24. oktobra, ob 18.30 v Modri dvorani restavracije Rog okrogla miza o pomembnih življenjskih vprašanjih v luči vere, na kateri bodo sodelovali dr. Metka Klevišar, dr. Drago Klemenčič in dr. Janez Gril. največja tovrstna trgovina med Ljubljano in Kolpo in trudili se bomo, da bo to tudi najbolj založena trgovina z lesnimi materiali od ivernih in vezanih plošč, fumiija, lesnih oblog in parketa do tistih, kijih mizarji rabijo pri svojem delu, se pravi raznih premazov, lepil, okovij, vijakov in brusnih materialov,« pravi direktor Silvo Mesojedec. Solastnika nove firme sta dosedanji lastnik trgovine Dom Silvo Medsojedec in Lesnina veletrgovina. Delež prvega je 51, druge pa 49 odstotkov. »V Lesnini bomo to firmo spremljali in jo iz centralnega skladišča nekajkrat na teden oskrbovali, tako da se bo v njej dobilo dejansko vse, kar imamo na voljo, seveda pa se bomo prilagajali tudi posebnim pobudam, ki bodo prihajale s tega konca. Že sedaj lahko napovem, da bomo posvetili posebno pozornost tudi individualnim kupcem in bomo prodajni prostor, namenjen njim, še širili in dopolnjevali,« pravi eden od gostov na otvoritvi, namestnik direktorja Lesnina veletrgovina Janez Bojc. Hkrati pa še pred koncem leta gospod Janez Bojc napoveduje širitev trgovine na površino kakih 800 m2. Pravi, da bo na tem prostoru kupce čakalo marsikaj zanimivega, točno kaj, pa naj bi še nekaj časa ostalo poslovna skrivnost. ŽALNA SLOVESNOST NA CVIBLJU ŽUŽEMBERK — Krajevno združenje ZB NOV in krajevna skupnost Žužemberk sporočata vsem sorodnikom, znancem in prijateljem padlih med drugo svetovno vojno, da bo v soboto, 2. novembra, ob 11. uri žalna slovesnost pri spomeniku na Cviblju nad Žužemberkom. Bo metliške žeje končno konec? Pomanjkanje vode vse večje — Kvalitetna voda v Gor. Suhorju — Bo iz novih vrtin moč načrpati 30 litrov vode na sekundo? — Kakšna bo usoda hrvaških vodnih virov? METLIKA — Konec avgusta so na Gornjem Suhorju končali vrtati vrtino, s pomočjo katere so ugotovili, kolikšne količine pitne vode bi bilo moč načrpati na tem področju in kakšne kakovosti voda sploh je. Dosedanje analize so zelo obetavne, saj so pokazale, daje voda izredno kvalitetna in popolnoma sterilna. Na metliški Komunali sedgj čakajo le še na izsledke analize glede radioaktivnih izotopovin. Če bi bile ugotovitve ugodne, bi lahko dobili zeleno luč za črpanje te vode, ki bi jo lahko začeli uporabljati v G. Suhorju in Hrastu brez večjih dodatnih naložb, sqj je raziskovalna vrtina narejena tudi kot eksptoatacjjska. S prevezavo v Dolnjem Suhotju pa bi vodo iz novega vodnega vira lahko uporabljali tudi v Dolnjem Suhoiju in Bereči vasi, z nadaljnjo prevezavo tlačnega voda pa v sušnem obdobju tudi v Bušinji vasi in Lokvici. Iz vrtine v Gor. Suhoiju priteče namreč po 5 litrov vode na sekundo, to pa je toliko, kolikor priteče vode v normalnih razmerah na Jamniku, od koder dobiva vodo višinski del metliške občine. Če bi torej pričeli črpati vodo na Gor. Suhoiju, bi bilo z Jamnika več vode za prebivalce krajevnih skupnosti Radoviča in Slamna vas. Vse to so še vedno zgolj kratkoročne rešitve, ki pa jih morajo urediti v prihodnjem letu, saj je očitno, da dajejo sedanji viri pitne vode vsako leto manj. To dokazuje tudi dejstvo, da so do nedavnega v metliški občini ob sušah vozili vodo le v vaške vodnjake, zadnji dve leti pa tudi že v rezervoaije, in če bo šlo tako naprej, lahko kmalu pride do vo-dooskrbnega kolapsa. Dodatna težava metliške Komunale pa je tudi v tem, da sta vodna vira na Jamniku in v Rajako-vičih na Hrvaškem, tako da v Komunali sploh ne vedo, kako bo vnaprej. Naslednja vrtina, ki jo načrtujejo v metliški občini, je pri Trnovcu, program pa so komunalci skupaj z Geološkim zavodom že prijavili za prihodnje leto. Vrtina bo prav takšna kot na Gor. Suhoiju, če pa bo dajala dovolj kvali- PRIJAVE ZA NEPOVRATEN DENAR METLIKA — Metliška svetovalna služba obvešča vse vinogradnike in sadjarje v občini, ki nameravajo v prihodnjem letu obnavljati nasade, da zbira prijave za uveljavljanje pridobitve nepovratnega denarja za zemeljska dela. Prijaviti seje moč do 15. novembra na sedežu svetovalne službe Na Obrh 2 ali po tel. 58-585. tetne vode, bodo z njo lahko dodatno oskrbovali prebivalce KS Grabrovec, ki dobiva sedaj vodo iz rezervoaija na Hrvaškem, ter Berčiče, ki sploh nimajo vode. Če bodo iz vrtin od Metlike proti Gor. Suhoiju dobili skupaj 30 litrov vode na sekundo, bo tranzitni vod Črnomelj—Metlika—Slamna vas— Bojanja vas za Metličane dolgoročna rešitev, če pa vode ne bo dovolj, bodo ta vod morali zgraditi v petih letih. M. BEZEK—JAKŠE TELEFON — V enem manjših novomeških kolektivov je zadnji račun z* telefon znašal okrog 2.500 najnovejšib tolarjev. Vodstvu se je zazdelo, da to presega vse meje in je plačilo zneski nad tisočakom naložilo zaposlenoi* neposredno iz njihovega žepa. Tako visok telefonski račun naj bi menda lahko bil le zaradi dolgih zasebnih pogovorov, čeprav ni jasno, kako naj bi glede na ni; ravo dela imeli čas zanje. Zdaj zaposleni s strahom čakajo, kateri račun bi se šefom še utegnil zdeti prevelik. JUBILEJ — Občinska oblast sej* odločila spomniti novomeškega pesnika in prevajalca Severina Šalija ob njegovi 80—letnici. Vse lepo in prav, led* so sicer res vsestransko čilega gospod* na uradnem vabilu za 30 let pomladil' Kolikor seje dalo videti na migetajočih posnetkih novomeške televizije Vaš kanal, spodrsljaj slovesnosti v penzion* Domen v Družinski vasi ni škodil. KAKCI — Bliža se dan mrtvih i* svojci spet množičneje obiskujejo gr0-bove. Vsaj na šmihelskem pokopališč* čaka nekatere neprijetno presenečenje-Predno izpulijo morebiten plevel, p0" ravnajo zemljo in pesek okrog groba te' namestijo cvetlice, morajo najprej p0, spraviti izza spomenikov kupčke, ki s® jih tja očitno spustile človeške riti. T(š-Čanje je včasih očitno močnejše od pie-tete do umrlih, posebno še, če so vrat* sicer obstoječega veceja na pokopališč* vzorno zaklenjena. OSEBNOSTI — Pred dnevi smo* uredništvo dobili po faksu sporočilo ® otvoritvi nove firme v Metliki in o žre banju, ki so ga ob tej priložnosti oprav*1 med obiskovalci. Sporočili so nam še-da ima vse podatke o zadevi gospa n®-vinarka Mirjam Ačimov— Obla*-Gospa novinarka Miljam Bezek—Ja*1' še, ki jih je zares imela, zaradi zamenj*' ve s kolegico ni bila pretirano jezn* Navsezadnje ve, daje poročanje iz Br**" lja širše odmevnejše od spotikanja P® Beli krajini, kjer pa je druga Mirjam g® tovo bolj poznana od prve. Ena gospa je rekla, da so BOV-j (bojna oklepna vozila) čez noč izgi®*1 z izpostavljenih mest v Novem mest* Zanimajo, če je izginotje povezan® * povečano aktivnostjo miličnikov ' zadnjih dneh pri deljenju listkov 0 napačnem parkiranju. >-----------------------r4\ Sprehod po Metliki J SLUČAJNOST je hotela, daje do®1 la pri Galinem žrebanju potrošnik®* prvo nagrado žena voditelja progra*!' in zdaj si ljudje brusijo jezike, češ d® J* bilo vse skupaj zrežirano. Zadnje tri k* pone je izvlekel iz bobna metliški žup*® Branko Matkovič in po mnenju vsev*" dov ter škodeželjnežev naj bi slednje?* potegnil iz rokava. Zdaj manjka sa<*® še to, da bodo nevoščljivci razgl*5* it honorarno nastopa po Avstriji skupaj evropskim prvakom, sicer CmomM' cem, Karlom Sajovicem. Pri tem ® bodo pozabili povedati, da je njeg®v* najuspešnejša točka — vlečenje listk® iz rokava. ZARADI ZAMENJAVE VOO^ VODNIH in kanalizacijskih cevi je ri del Metlike prekopan, promet pa °vl ran. Nič čudnega ni torej, če je tren*1® v mestu več enosmernih cest, kar p* ® katerih ne moti, da ne bi bile zanje dv® smerne. Posamezniki izigravajo vse. kj kdo predpiše, sklene ali odloči, P* ®J gre za cestnoprometne ali katere dr*? predpise. Kar velja za druge, ne vM! zame, si mislijo in delajo po svoje-1®. pektorji ter drugi odgovorni pa nič- >® bližno tako kot minister Gregor v L* stikovem Martinu Krpanu. NOVO ODPRTO PREDSTAVNIŠTVO za prodajo stavbnega pohištva V IVI ETI_ I KI Vinogradniška 41 68330 METLIKA tel.: 068/58-716 del. čas od 8.00 — 15.30, 1. in 3. sob. 8.00 — 12.00 JELOVICA Črnomaljski drobir VREMENSKA HIŠICA — Vremenska hišica je narejena tako, da takrat, ko se pripravlja deževje, pokuka iz nje mož.iček. Tudi za Belt pravijo, daje povečana inačica vremenske hišice. Ko namreč pridejo ven delavci, da bodo stavkali, obvezno dežuje. Ker pa je mo-žičkov na dvorišču navadno nekaj sto, takrat ne gre za nedolžno nevihtico, ampak kar pošteno neurje. Tako je bilo tudi v torek pretekli teden. Zato pa sedaj kmetje, ki bi radi še to ali ono postorili na poljih, lepo prosijo beltovcc, da se za nekaj časa vzdržijo stavk, ker je bilo dežja dovolj, da pa se znova odpravijo na dvorišče, če bo pozimi prevelika suša. DVORIŠČE — V Črnomlju jih je kar nekaj, ki kot lajna ponavljajo pomen starega mestnega jedra in njegovo urejenost. Gudno pa je, da se ni še nihče spotaknil ob dvorišče pri sodišču, ki je mestu vse prej kot v ponos. Verjamemo, da imajo sodniki veliko dela in jim ne uspe urediti okolico sodišča, to pa hkrati pomeni, da imajo najbrž tudi kar Precejšen zaslužek in bi lahko plačali ysaj kakšnega delavca, da bi se lotil te javne sramote. PIKNIK — V obeh črnomaljskih vftcih, v Loki in na Čardaku, so pripravili kostanjeva piknika. Menda je bilo tako zabavno, da mnogi sploh niso verjeli, da se kaj takšnega v Črnomlju sploh k lahko zgodi. Pa tako malo je potrebno za pristno dobro voljo! V_ Drobne iz Kočevja ŠOLNIKI ZAHTEVAJO — Vodstvo sindikata osnovne šole zahteva za september plačo za učitelja 13.000 SLT, dejansko pa sojo dobili 8.823,50 SLT. Zahtevana plača bi pomenila uskladitev s plačami v javni upravi. Zahtevajo uskladitev vse do julijske plače. Opozorili so tudi na slabe materialne Pogoje kot stare stavbe, prezasedenost Prostorov, pomanjkanje denarja za učila in delovni material, športne pripomočke itd. . POMOČ BEGUNCEM — Karitas Je obiskala že po dvakrat ali večkrat nad 50 begunskih družin in jih oskrbela s hrano in oblačili. Zdaj so odprli še žiro mčun pri Ljubljanski banki 320-“27100-40710/69, na katerega sprejemajo denarne prispevke za begunce. RAZNE UGODNOSTI - Vse trgovine ponujajo razne popuste in druge ugodnosti. Uveljavilo se je načelo: vse dam, samo da prodam! GOBE IN POLHI — Te dni na Kočevskem vse nabira gobe ali lovi polhe. Gozdoyi in travniki so polni avtomobilov. Na travnikih, gnojenih z gnojnico Prašičereje, na veliko rastejo kukmaki. Ribniški zobotrebci NEPOTRJEN REK — Čeprav so v ■‘adnjem času miličniki bolj obreme-njeni kot običajno, pa vsaj za ribniške velja, da ne v tolikšni meri, da bi se lahko potrdil star rek, da miši plešejo, ko mačke ni doma. V preteklem tednu se uamreč razen nekaj lažjih prometnih "ezgod ni zgodilo nič posebnega na Področju kaznivih dejanj in posredova-nJa miličnikov. GOVORICE PREHITEVALE DOGODKE — Prejšnji četrtek smo v tej mbriki utemeljevali neresničnost govo-jjp o tem, da je neki občan, zaposlen v mvši jugoslovanski armadi kot civilna ^ha, dobil slovensko državljanstvo, ^ da na občini nimajo niti njegove Prošnje. In je tudi niso imeli. Vložil jo je uaslednji dan po našem preverjanju. Trebanjske iveri Razprodaja — zadnje dneve p.°je prisotnosti v skladišču goriva v S'ganski dolini je srboslavska vojska ^koristila za nenavadne kupčije. Sod , «e so ponujali za 300 YU dinaijev, zadovoljni pa so bili tudi z 200 sloven-kitni tolarji. Neki znan obrtnik iz tre-anjske občine je ociganil razpuščeno •vijsko za skoraj novega viličarja za bo-," 50.000 SLT, medtem ko smo opa-pVali, kako se je pripravljal neki Ljubljančan, da bo naložil na vlačilca kantpanjolo, ki sojo vojaki zabarantali J* neverjetnih 60.000 SLT. Kdo (je) P'ača(l) takole razprodajo, je menda *nano!? PROSVETA naša bo osveta r. Poročali smo že, kako hudi so bili rjmiki kot sršeni, potem ko jim niso za oliko dvignili plače kot Občinarjem, rožnja s stavko je zalegla, da so učitelji obrh svoje, saj so bile plače v resnici m^erne. Zdaj pa so prosetarji spet v kevu P°zornost‘, a ne zaradi tega, .er bi to sami hoteli, ampak zato, ker so II P° tem povišanju plač skrivnostno da-^Plačati še bone za prehrano v vred-jOsh 4000 SLT. Te bonitete pa niso bili ••ežni Občinarji in je spet ogenj v strehi * občini, ker so si šolniki »tajno delili gfes«. Za to potezo nista vedela niti Postojni občinski minister Milan Rman ra' j,uPan Ciril Pungartnik, ki bi bil naj-lo kakšnega ravnatelja poslal klečat za jjporo, ali pa bi mu vsaj dal neopravi- IZ NkŠIH OBČIN iMb IZ NKŠIH OBČIN C S stavko spodnesli direktorja Potem ko je spomladi moral odstopiti direktor največjega podjetja v občini, Is-kre, je šel tokrat po njegovi poti še direktor drugega velikana, Belta ČRNOMELJ — V torek, 15. oktobra, ob 10. uri so utihnili stroji v tukajšnjem Beltu. Okrog 300 delavcev dopoldanske izmene se je zbralo pred poslovno stavbo podjetja ter začelo s stavko, ki so jo napovedali že prej, če direktor Janko Gladek do 14. oktobra do 14. ure ne bo odstopil. Medtem je zasedal upravni odbor podjetja, kije po treh urah stavke sporočil, da je direktor odstopil, v.d. direktor pa je postal inž. Anton Škof. Delavci so se po tem sporočilu vrnili na delo. Zgodba o tem, zakaj je v Beltu sploh prišlo do stavke, pa je precej daljša in zapletena. Dvourna opozorilna stavka je bila namreč v podjetju že 24. septembra, takrat predvsem zaradi plač, kijih za avgust še niso prejeli, zahtevali pa so takšen OD, kot bi ga imeli julija, če bi bil izplačan 100—odst. A v Beltu že od februarja niso izplačali 100—odst. plač. Res je, da bi po kolektivni pogodbi, podpisani v aprilu, zaradi izgube smeli prejemati za 20 odst. nižje OD, a največ 6 mesecev. Kot pa so povedali v neodvisnem sindikatu, v njihovem podjetju niso vedeli, kdaj bo te agonije konec. Vodstvo podjetja je sicer pisno pojasnilo, kakšne so možnosti za izplačilo septembrskih plač, ki naj bi bile bruto za 36 odst. višje od avgustovskih, s čimer sta se strinjala oba sindikata v podjetju, tako svobodni kot neodvisni, ki je bil v Beltu ustanovljen v prvi polovici septembra, v njem pa je danes že približno polovica Beltovih delavcev. Seveda sta sindikata za naprej zahtevala plačo po kolektivni pogodbi, o morebitnem znižanju za petino pa naj bi se posebej dogovarjali. Čeprav so se v zadnjem času v Beltu precej vrteli okrog plač, pa povod za stavko pretekli teden niso bili osebni dohodki, temveč ekonomska utemeljenost nekaterih poslovnih odločitev v podjetju. Tako je člane neodvisnega sindikata, ki je stavko organiziral, pri- VIRANTOVO DELO ZA EKOLOGIJO ČRNOMELJ — Kostja Virant, slikar iz Novega mesta, kije nedavno razstavljal svoje akvarele in pastele na temo Kolpa v tukajšnjem Miniartu, je eno od del podaril v ekološke namene. Delo so za pet tisočakov odkupili Zeleni Črnomlja. Izkupiček bodo namenili za ekologijo, delo pa podarili črnomaljski ribiški družini. KINO OSTAL BREZ NAJEMNIN KOČEVJE — K izboljšanju poslovnega rezultata Kulturnega centra — Kina Kočevje ni pripomogla niti več kot 2-letna oddaja poslovnih prostorov v stavbi Kina. Zakoniti lastnik prostorov, ki niso nujni za izvajanje osnovne dejavnosti Kina, je skupščina občine Kočevje. Izvršni svet SO Kočevje je v juliju 1989 Kinu dovolil, da odda v najem te prostore pod pogojem, da bo to pripomoglo k pozitivnemu finančnemu poslovanju Kina. Ker se to ni zgodilo, je kočevski izvršni svet na svoji zadnji seji preklical soglasje k oddaji teh prostorov. V kratkem bo sam sklenil ustrezne najemne pogodbe in s tem gospodarno zagotovil njihovo izrabo. Niso dosegli namena družili pa so se tudi člani svobodnega sindikata, zanimalo, kaj je z mešanim podjetjem Monel iz Vukove Gorice na Hrvaškem, ki je propadlo, kaj z mešanim podjetjem Vič, kije po 13 mesecih prav tako propadlo, odprli so vprašanje menze, ki sojo dali v najem zasebnemu podjetju, ter vprašanje Protronixa; ta jim namreč zaračunava storitve, ki so po njihovem mnenju predrage. Podvomili so o ekonomski upravičenosti menjave blagovne znamke glede na to, daje Belt že od leta 1987 v izgubi ter v ekonomsko upravičenost analiz Biroja za industrijsko oblikovanje, ter primer- Socialdemokrati proti samoprispevkom Državljani naj plačujejo davke, država pa gradi infrastrukturo ČRNOMELJ — Belokranjski socialdemokrati so na svoji redni seji prejšnji mesec obravnavali pripombe nekaterih občanov o neumestnem uporabljanju sredstev iz samoprispevkov in še o dodatnih zahtevah po samoprispevkih za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Butoraj. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v krajevni skupnosti Vinica in Adlešiči. Socialdemokrati so sklenili, da načelno nasprotujejo financiranju izgradenj infrastrukture in drugih objektov splošnega družbenega pomena s sredstvi iz samoprispevka in z drugimi dodatnimi prispevki občanov. Menijo, da je v državi s tržnim gospodarstvom dolžnost državljanov, da plačujejo davke, dolžnost države pa, da državljanom gradi infrastrukturo, šole in druge objekte. Še posebej v sedanjih težkih gospodarskih razmerah ni prav, da občani iz svojih nizkih osebnih dohodkov financirajo t.i. organizacije posebnega družbenega pomena. Izjemoma dopuščajo tudi možnost samoprispevka, vendar pod pogojem, da bodo občani natančno vedeli, kaj, koliko in do kdaj se bo z njihovim denarjem gradilo. ljivost teh podatkov z Ageo. Zahtevali so tudi, da ne smejo odpuščati presežnih delavcev, če pa bodo ugotovljeni tehnološki presežki, jih morajo ugotavljati po določenih kriterijih ter o tem obvestiti oba sindikata. Vsem tem dilemam in zahtevam neodvisnega sindikata se je pridružil tudi svobodni, odgovore na vprašanja pa so zahtevali do 7. oktobra, sicer bo moral direktor odstopiti. Vodstvo je odgovore res poslalo, a po mnenju neodvisnega sindikata niso bili argumentirani. Upravni odbor podjetja pa je sporočil, da odgovarja le za poslovne odločitve od takrat, ko je Belt postal d.o.o., torej od začetka tega leta. Upravni odbor je predlagal tudi imenovanje treh nepristranskih komisij, v katerih pa ne stavkovni odbor ne neodvisni sindikat nista hotela sodelovati, ker sta menila, da nista ne dolžna ne usposobljena za reševanje teh težav, temveč mora dileme rešiti upravni odbor, ki je direktorja tudi imenoval. Vodstvo podjetja pa je predlagalo, da bi se tri ure pred napovedano stavko pogovarjalo s člani stavkovnega odbora, kar so slednji prav tako zavrnili z utemeljitvijo, da niso pristojni za reševanje težav. Poleg tega so tudi sami delavci prinesli stavkovnemu odboru pisno zahtevo za stavko in odstop direk-torja. M. BEZEK—JAKŠE Vse na enem mestu Vrtinov pooblaščeni Renaultov avtoservis KOČEVJE PRI ČRNOMLJU — Alojz Vrtin, ki ima mehanično delavnico v Kočevju pri Črnomlju že 11 let, je letošnjega avgusta kot prvi v Beli krajini začel tudi s pooblaščenim Renaultovim avtoservisom. Resnici na ljubo povedano, do takšnega servisa ni tako lahko priti, saj veljajo zanj evropska merila, ki jih za to odgovorni v novomeškem Revozu neprestano in nenapovedano preverjajo v svojih pooblaščenih servisih. Natančnemu Vrtinu in trem pri njem zaposlenim delavcem pa jih ni težko izpolnjevati. »Revoz lahko zares le pohvalim, saj je sodelovanje z njim izredno dobro. Tako mi je dal v uporabo specialno orodje, delavci hodijo na izpopolnjevanja, ki jim Revoz posveča izjemno pozornost, saj mu je veliko do tega. daje delo v delavnicah zares strokovno opravljeno in da so mehaniki sproti seznanjeni z najnovejšo tehnologijo. Povrh tega pa nas z novostmi obveščajo tudi iz francoskega Renaulta,« je zadovoljen Alojz. Seveda so po Vrtinovih besedah zadovoljne s storitvami v njegovem avtoservisu tudi stranke, toliko bolj, ker dobijo vrsto storitev na enem mestu. Opravljajo namreč mehanične, kleparske, ličarske storitve, saj je Alojz, po osnovnem poklicu sicer mehanik, pozneje opravil še izpit za kleparja in ličarja. Pri njem je moč kupiti originalne rezervne dele za Renaultove avtomobile, nove Renaultove avtomobile, servisne storitve pa opravljajo za vse Renaultove avtomobile, tudi takš- Alojz Vrtin ne, ki jim še ni potekel garancijski rok. Na vrsto pridejo seveda tudi druge znamke avtomobilov, čeprav imajo Renaultovi prednost. Sicer pa Vrtinove številne stranke iz vse Bele krajine in velikega dela Hrvaške za vse to vedo. Žal se Hrvati zadnje čase bolj poredko oglašajo v njegovem avtoservisu. Počakati bo pač potrebno, da bo na Hrvaškem zopet mir. M.B.—J. Razburljivo od začetka do konca Na zadnji seji SO Ribnica je bilo največ časa in besed »posvečenih« Gallusu RIBNICA — Na ločenih sejah vseh treh zborov občinske skupščine Ribnica je sprejemanje različnih dokumentov potekalo dokaj gladko, zataknilo pa se je pri poročilu o praznovanju Gallusovega leta in izvedbi likovne kolonije, predlogu spremembe namembnosti objektov bivše JLA na območju občine Ribnica in sklepu o ustanovitvi javnega zavoda Mikova hiša. Veliko vroče krvi je na zboru krajevnih skupnosti povzročilo že dejstvo, da so bile seje ločene. Prevladalo je mnenje, naj se seje v bodoče sklicujejo tako, da bo najracionalneje in najceneje. Tudi potrditev dnevnega reda ni potekala gladko. Poslanci se niso strinjali s tem, da dobijo gradivo na šemi seji, še posebno ko gre za tako pomembno zadevo, kot je predlog spremembe namembnosti objektov bivše JLA. Podobno sta menila tudi druga dva zbora. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Miklova hiša, ki sta ga zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti po razpravi vendarle sprejela, družbenopolitični zbor ni sprejel. Odločil je, da bo o tem razpravljal prihodnjič. Najveijetne- Jaslice za 16 dojenčkov Na Miri bodo nared že prihodnji mesec — Dodatna pomoč iz občinskega proračuna___ Aktivni v Klubu staršev v Ribnici so se trudili zaman RIBNICA — V klubu staršev za zaščito otrokovih pravic v Ribnici, ki je nekakšen naslednik Zveze prijateljev mladine, ugotavljajo, da niso dosegli svojega namena. Klub je bil ustanovljen, da bi lahko starši in učitelji v neposrednem medsebojnem kontaktu, ob nasvetih sodelujočih strokovnjakov s področja psihologije, pedagogike, zdravstva in socialnega dela sooblikovali predloge za izboljšanje kvalitete šolanja. Na tematskih srečanjih, ki sojih pripravljali enkrat mesečno, so obravnavali teme, ki so bile vedno povezane z otrokom, starši in šolo. Ponekod so pobudniki kluba staršev šole, zato ne preseneča, da so se učitelji udeleževali sestankov kluba. Tudi določeno število staršev je redno prihajalo. Ker pa se krog teh ni razširil, namen kluba pa je bil pritegniti ravno starše, da bi s svojimi predlogi vplivali na izboljšanje kvalitete šole, je nadaljnje delovanje kluba, ki ni dosegel svojega namena, vprašljivo. Poleg tega klub, ki deluje na prostovoljni bazi, nima denarja, da bi lahko izvajal kakšne aktivnosti. M. L.-S. MIRNA — V začetku letošnjega novembra bodo na Mirni končno le prišli do tako težko pričakovanih jaslic za varstvo najmlajših otrok. Trebanjska vladaje namreč sklenila, da bo zagotovila manjkajočih 406.000 tolarjev za dokončno ureditev jaslic, za prihodnje proračunsko leto pa bo predvidela razširitev vzgojno-varstvene dejavnosti. Že zdaj zanimanje staršev za jaslice presega zmogljivosti mirenskih jaslic, saj je prijav kar 19, v prenovljenih prostorih nekdanje osnovne šole pa bo poslej prostora le za 16 otrok. Arhitektonsko so preuredili pritličje šole po zasnovi ljubljanskega Domusu, in sicer so jaslice v desnem traktu, medtem ko so prostore levega trakta zasedli varovanci delavnic pod posebnimi pogoji. Prostore so preuredili skladno z dogovorom s krajevno skupnostjo Mirna in s sklepom trebanjske občinske skupščine, da je zaprta povezanost prostorov med vrtcem in delavnicami, pravi sekretar občinskega sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti Milan Rman. Iz prejšnjega enega razreda, razdeljevalne kuhinje predprostora in sanitarij so le z notranjo preureditvijo stavbe pridobili igralnico s predelkom za nego, garderobo, mlečno in razdelje-valno kuhinjo, dva predprostora in sanitarije v skupni izmeri 82 m2. Že ob sklepanju pogodb z izvajalci je bilo jasno, da bo denatja iz občinskega proračuna (predvideno je bilo 325.000 din) premalo. Toda trebanjska vladaje sklenila, daje prenovo stavbe za jaslice treba končati, za opremo pa pridobiti premostitvena sredstva. S KS Mirna so se dogovorili, da za opremo primakne 160 tisočakov, z dobaviteljem opreme pa, da je spregledal dve vmesni podražitvi. V stroške prenove in opreme pa niso zajeli stroškov nabave drobnega materiala, nujnega za jaslice, od blazin za ležalnike, preoblek za blazine, odej, otroških oblačil in pleničk pa do posode, jedilnega pribora in igrač. Skupni stroški jaslic so tako znesli 891.000 toiaijev. P. P. je pa bo na to temo organizirana tudi okrogla miza. Okoli poročila o praznovanju Gallusovega leta in izvedbi likovne kolonije pa se je v zboru krajevnih skupnosti in tudi družbenopolitičnem zboru razvila prava razprava, v kateri ni manjkalo niti kritik dramskih del niti obtožb na račun zanemarjanja oz. izognitve službenim dolžnostim župana. Čeprav je bilo že ob obravnavanju informacije o porabi proračunskih sredstev veliko govora o prekoračitvi proračunskih namenskih sredstev za praznovanje Gallusovega leta, seje pri tej točki dnevnega reda vsa stvar ponovila, in to pri vseh treh zborih. Proračunsko dogovorjena sredstva za praznovanje Gallusovega leta so znašala okoli 450.000 tolarjev, v času seje pa je bilo porabljenih že okoli 780.000, v kar torej niso všteti izdatki za koncert, ki je bil v soboto. Pojasnilo predsednika IS Janeza Henigmana, daje bila samo septembra inflacija preračunana na letno 600%, poslancev ni zadovoljilo. Na seji zbora krajevnih skupnosti so padali tudi očitki na likovno kolonijo, češ, če je bila letos, glede na obsežne aktivnosti s praznovanjem Gallusovega leta, res potrebna. Drugi spet so očitali, da gre proračunski denar, kije od vseh, za kulturo, ki je je deležna le ribniška elita. Ker je bilo dokaj glasno tudi negodovanje glede organizacije koncerta v cerkvi, je župan pojasnil, da to ne bo maša, ampak koncert, in vse poslance povabil, da se ga udeležijo. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE SKLADIŠČE POD SLOVENSKO ZASTAVO ORTNEK — V zgodnjih popoldanskih urah minulega petka je v vojašnici v Ortneku zaplapolala slovenska zastava. Sedaj, ko je objekt v rokah ribniške teritorialne obrambe, lahko ugotovimo, da so bile neosnovane bojazni in govorice občanov okoliških vasi, daje skladišče minirano in da ga bodo vojaki pri odhodu dvignili v zrak. Ves čas vojne v Sloveniji in tudi po njej seje poveljstvo vojašnice trudilo, da bi objekt očuvalo in ga v varnem stanju izročilo novim lastnikom. Zato so tudi bili ves čas v tesnem kontaktu z vodstvom krajevne skupnosti in organi oblasti. Da bi svoj odhod iz vojašnice in zadnje dni bivanja v njej dostojno proslavili, so pripravili skupno kosilo, na katerega so povabili sodelavce s »terena«. Moralno zadoščenje za ljudi, ki so v objektu delali in iz Slovenije odšli proti svoji volji, kakor so poudarili, so lepe in iskrene besede zahvale predstavnikov krajevne skupnosti, za dolgoletno sožitje. Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov TO, milice in vojašnice, je popisala ostala sredstva in opremo v skladišču. Varovala jih bo do končne rešitve situacije. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kakšna bo nadaljnja usoda objekta. Ker gre za tipski objekt, bi bilo najbolje v njem še naprej skladiščiti gorivo. Veijetno je izključena možnost, da bi se, kakor je neuradno slišati, v velike rezervoarske kupole skladiščil odpadni material. M. GLAVONJIČ Bodo šolarje vozili zasebniki? V trebanjski občini še proučujejo ponudbo zasebnih prevoznikov — Bodo »Gorjanci« po petih letih ob prevoze šolarjev?_ TREBNJE — V trebanjski občini obiskuje osnovno šolo v letu 1991/92 natanko 2132 učencev, od tega jih ima približno tretjina oz. 715 urejen brezplačni prevoz do šole in nazgj. Do leta 1986 so šole same prevažale učence s 6 avtobusi in enim kombibusom, potlej pa je trebanjski izvršni svet podpisal pogodbo z novomeškim prevoznikom »Goijanci«, da je odkupil avtobuse in zaposlil vse šofeije. Kot pravi pedagoška svetovalka Ana Nahtigal, so na šolah z »Gorjanci« zadovoljni, česar ne bi smeli spregledati, ko bi se morebiti odločali za nove aranžmaje glede prevozov šoloobveznih otrok v občini. Pred kratkim sla namreč poslala po- nista soglašali, ker imajo nekateri učen- nudbi za prevoz šolatjev zasebnika Jarc in Jurglič, ki sta pripravljena voziti 15 do 25 odstotkov ceneje od sedanjega prevoznika. To bi jima uspelo zagotoviti šele spomladi. V vseh petih letih, kolikor časa prevažajo učence Goijanci, šole niso imele nobenih pritožb ali pripomb. »Goijanci« prevažajo otroke točno po urniku in brez zamud, tudi morebitne okvare avtobusov niso ovira, da ne bi izpolnjevali svojih obveznosti. »Goijanci« so ponudili, da bi še zmanjšali stroške prevozov, če bi šoli Veliki Gaber in Trebnje pričeli pouk ena ob 6.45 in druga ob 8. uri, s čimer pa šoli ci do avtobusnega postajališča še okrog 3 km peš poti. »Gorjanci« šolam tudi omogočajo, da mesečno brezplačno do 400 km daleč odpeljejo učence na obvezne ekskurzije in podobno. Vse to — navkljub temu da so »Gorjanci« pred petimi leti priskočili na pomoč, ko so prevzeli prevoze, šofeije in zastarele avtobuse, saj za nove Trebanj-ci niso imeli denaija — pa veijetno ne bo dovolj tedaj, ko se bodo odgovorni v občini odločali, ali naj prekinejo pogodbo z »Goijanci« in jo sklenejo s cenejšo konkurenco, četudi zasebno. Danes, ko je treba vsak fičnik trikrat obrni- ti, da se nekako zvozi do konca meseca — to pa velja seveda tudi za šolstvo — se kaj lahko zgodi, da bo dobil delo zasebni prevoznik. Vsekakor pa bo morala biti trebanjska vlada pri dokončni odločitvi o tem previdna, zato že_raz- • Po racionalizaciji prog in relacij Gorjanci zaračunavajo stroške za 5 avtobusov. Po septembrskih cenah znašgjo dnevni stroški prevozov za vse učence v trebanjski občini 12.402 tolarja. Na trebanjski občini bodo pri odločitvi o izbiri prevoznika šoloobveznih otrok upoštevali enake pogoje za zasebnike in za družbeno podjetje. mišlja, da bi zasebniku morebiti dokončno zaupala prevoze šoloobveznih otrok šele tedaj, ako bi v določenem poskusnem obdobju prevozov na določenih šolskih progah v občini ugotovili, daje konkurenčen »Goijancem« tudi po kakovosti storitev, ne le po ceni p p lifl IZ NkŠIH OBČIN rmnt IZ NkŠIH OBČIN l Spomini na prihodnost Pogovori o nuklearki KRŠKO — Krško elektrarno smo podedovali, tako kot lahko pravnuk od pradeda preko vmesnih poganjkov dobi ugotovljeno in lepo hišo. Poslopje se mu zdi varno, vendar lahko lloveka vseeno vznemirja. Tudi krška nuklearka vznemirja. Še najbolj mimo jo prenašajo prebivalci Krškega in okolice, kot je prepričan Peter Žigante iz Krškega. Uvodničar na nedavni seji slovenskih socialistov v Krškem je imel menda celo prav. Zlasti bučno pljuska val vznemirjenja od drugod, če upoštevamo na primer »verižne« reakcije avtrijskih sovražnikov atomske energije, ki so pred kratkim prišli v Krško. Kaj bi bilo drugače, če bi elektrarno zaprli? Referendum, ki bi odprl to možnost, bi prispeval samo eno; vrnil bi zadoščenje, vse drugo c zvezi z nedoumljivim jedrskim sopotnikom s Krškega polja bi nemara ostala po starem. Morda je že preveč o tem, kar bi ostalo, povedal dr. Peter Novak, ko je dejal, da bo gorivo tukaj v Krškem, ker ga ne bo drugam vzel nihče. To je jedro problema in tisto, kar bo najbolj jezilo in vznemirjalo generacije, ki so podedovale jedrsko elektrarno in začasno skladišče, katerega izdelovalci imajo nepotrjene ambicije, da bi ga usposobili za trajnejše skladišče radioaktivnega materiala Jedro problema je torej, da bo jedrska elektrarna jedrski objekt še tudi leta po tistem, ko bodo v njej ustavili proizvodnjo. O sedanjem stanju je dr. Uroš Miklavžič iz Instituta Jožef Stefan prispeval pomembno dozo optimizma: po njegovem ljubljanska bolnišnica z izpuščenim jodom, L L jodom 131, bolj vpliva na reko Savo kot krška jedrska elektrarna Po vsem sodeč torej jedrska elektrarna pomeni problem za prihodnost, ko ne bodo vedeli, kako naj vsiljenega velikana z radioaktivnim črevesjem pokončajo na najboljši način. M. LUZAR Ne ve se, kako zapreti nuklearko Predsedstvo slovenske socialistične stranke v Krškem razpravljalo o nuklearni elektrarni — Stroka: varna elektrarna — Socialisti parlamentu KRŠKO — Če lahko krška jedrska elektrarna dela varno in če lahko ob tem zagotovilu ustvarjamo z njenim obratovanjem dobiček, naj dela do konca življenjske dobe. Tako je menil dr. Peter Novak iz ljubljanske univerze na seji, ki jo je v Krškem nedavno sklicalo predsedstvo republiškega odbora Socialistične stranke Slovenije. Seja je imela naslov »Nuklearna energija med stroko, okoljem in politiko«. Poleg njega so iz Ljubljane prišli še dr. Hubert Požarnik, dr. Ferdo Gubina in dr. Uroš Miklavžič. Z njimi so šli v debato o (neškodljivosti jedrske elek- ABRAM V MAKSIMARKETU KRŠKO — Izšla je prva maksi singl plošča v house rap—stilu na Slovenskem. Izdal jo je dolgoletni glasbeni ustvaijalec Roman Abram iz Krškega. Prva promocija plošče bo danes v Ljubljani pred prodajalno plošč v Maksi-marketu, in to ob 16., 17. in 18. uri. Glasbenik pripravlja za november in december turnejo po diskotekah v Sloveniji. ČETRTA IN ŠESTA KRŠKO — Plesna skupina Divi iz Krškega je nastopila v Ljubljani na prvem slovenskem prvenstvu v show danceu. Zabeležila je vidni uvrstitivi v dveh kategorijah. Njeni pionirji so bili četrti, članski nastop pa je plesalcem skupine Divi prinesel 6. mesto. ČAKAJOČ NA TELEFON JESENICE NA DOLENJSKEM — Nekateri prebivalci jeseniške krajevne skupnosti so pred leti vplačali nekaj denaija za telefon, vendar se je ta tolikanj razširjena gradbena akcija tudi na tem območju potem ustavila. Tako navkljub omenjenemu finančnemu izdatku telefona še do danes nimajo. Nadaljevanje del sicer pričakujejo, vendar pri tem niso pretirani optimisti, saj poznajo slovensko izkušnjo, da podobne gradnje običajno trajajo dalj časa, hkrati pa se do zadnjega ne ve natančno, koliko bo v resnici koga stala. trame poleg nekaterih iz Posavja še ljudje iz strankinega predsedstva iz Ljubljane. »Tehnični pol« omizja je navedel vrsto podatkov s skupnim imenovalcem, da je krška jedrska elektrarna izjemno varen objekt. Nazorno ilustracijo stanja je prispeval dr. Miklavžič. Po njegovem je voda na iztoku iz elektrarne, potem ko na predpisan način obkroži vse enote jedrske elektrarne, pitna. Škodljivi učinki nuklearke na ograji skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov so zelo majhni, oziroma jih natančni merilci skoraj ne zaznajo. Jedrska elektrarna na Krškem polju je Slovencem vse manj ljub objekt. Kaj o njem v resnici mislijo, naj bi pokazal referendum. Darja Lavtižar—Bebler ga vidi kot edino uporabno orodje demokracije za ta primer. Vojko Volk, ki je RAZSTAVA GOB, ZATEM ŠE JESENSKEGA SADJA SEVNICA — Potujoča trgovina Danila Osovnikaija Moj mali svet je konec preteklega tedna pripravila razstavo gob. Verjetno so zaradi slabega vremena prinesli 60 vrst, predvsem užitnih, pa tudi pogojno užitnih in strupenih gob, le trije gobarji. Največ gobje na razstavo prinesel Jože Radej z Žigr-skega Vrha. Poučno razstavo gob so si v ponedeljek organizirano ogledali tudi učenci sevniške osnovne šole. Osovni-karjevi bi radi, da bi se vsako tretjo nedeljo v mesecu nekaj dogajalo pri sev-niškem taborniškem domu, zato bodo že prihodnji mesec pripravili razstavo jesenskih sadežev, v decembru pa bodo lahko gospodinje pokazale in izmenjale izkušnje, kaj in kako so vložile oz. konzervirale sadje, zelenjavo in drugo. poleg Beblerjeve in drugih tudi sodeloval na seji, bi nanj pristal očitno samo v primeru, če bi država na vseljudskem glasovanju spraševala tudi za mnenje o načrtovani gradnji savskih elektrarn. • Krčani nasprotujejo referendumu. Prepričani, da bi referendum lahko bil »manipulacija«, kot meni predsednik krške občinske skupščine Vojko Omerzu, pritrjujejo dr. Novaku. Ta pravi, da je nuklearka preveč tehnično zahteven objekt, da bi smel postati predmet nacionalne politične propagande. Referendum bi bil po njegovem nesmotrn, ker komite za energetiko še ni naredil celovite analize o vseh vidikih zapiranja NEK. Slovenska socialistična stranka bo glede na enega od sklepov seje šla na roko Krčanom. Kot je obljubil strankin predsednik Viktor Žakelj bodo socialisti skušali sprožiti v republiškem parlamentu široko razpravo o jedrski elektrarni Krkško. Njunemu strankarskemu kolegu Jožetu Smoletu pa se zdi pametno to, da vse razprave o jedrski gradimo na strokovno utemeljnih stališčih. Politika bi morala v tem primeru zagotoviti avtoriteto stroki in to tudi pomeni, da mora socialistična stranka — kot sleherna — graditi odnos do nuklearke na nevtralnih podatkih stroke. M. LUZAR UPANJE NA KANALIZACIJO JESENICE NA DOLENJSKEM — V tem kraju so doslej samo deloma zgradili kanalizacijo, kar v praksi pomeni, da približno polovico gospodinjstev še vedno uporablja zasebne greznice ali pa si pri odvajanju odplak pomaga kako drugače. Kot se da razumeti domačine, si prebivalci želijo, da bi obstoječi javni kanalizacijski sistem čimprej dobil podaljšL SIGNAL JIH NE DOSEŽE BREGANSKO SELO — Prebivalci na področju Breganskega sela še zmeraj ne morejo spremljati oddaj Radia in Televizije Slovenija. To je posledica »bele lise« v oddajniški mreži slovenske RTV in ne gre za posledico vojaških spopadov, kot bi morda kazalo spričo letalskih napadov na nekatere oddajnike in zaradi bližine hrvaškega bojišča. Kar zadeva sprejem radijskih programov, je edini vir slovenske informacije marsikje na tem območju Radio Posavje — Studio Brežice. »SEVNIČANKA« OB L OBLETNICI SEVNICA — Blagovnica Sevničanka je v prvem letu delovanja pridobila veliko kupcev iz Zasavja, Posavja in Dolenjske. V dveh etažah blagovnice so v enem dnevu iztržili že okrog 250.000 tolaijev. Za svoje kupce je Sevničanka te dni pripravila prijetno presenečenje. Trije kupci, ki bodo do 26. oktobra v enem dnevu nakupili največ, bodo nagrajeni z darilnimi boni od 5.000 do 10.000 SLT, s praktičnimi darili pa bodo nagradili še 3 naključno izžrebane kupce. Bodo plače učiteljev izenačene? Sevničani za izenačitev pogojev osnovnega šolstva v Sloveniji — Sevniška vlada zavrača očitke sindikata šolnikov ZMAGA GASILCEM JUTRANJKE — Pri Inpletu na Brezovem so se pretekli petek pomerile industrijske gasilske desetine sevniških podjetij. Pri moških tekmovalcih je v hladnem, deževnem vremenu zmagala Jutranjka pred In-pletom, Jugotaninom. Stillesom in Lisco, pri ženskah pa Inplet ni imel konkurence. Na slike zaradi občasnega močnega vetra je bila mokra vaja z vedrovko eden najzahtevnejših preizkusov na tekmovanja (Foto: P. P.) SEVNICA — »Osnovno izobraževanje je po obsegu financiranja največji zalogaj za občinski izvršni svet, zato se do tega porabnika tudi zelo odgovorno obnaša. Že v proračunu za leto 1991 smo namenili za šolstvo več denaija, kot nam pa je za to predvidelo ministrstvo za finance, prav tako pa tudi v rebalansu še povečujemo delež proračuna, namenjen za šolstvo. Zaradi navedenih ukrepov, stalnega spremljanja in dogovarjanja z ravnatelji, predstavniki sindikata in ostalimi, ki imajo na skrbi šolstvo, ne sprejemamo očitka, da se iz kogarkoli norčujemo,« so na seji sevniške vlade pretekli četrtek odgovorili na poslansko vprašanje konference sindikatov vzgoje, izobraževanja in znanosti. Vlada sider priznava, da je letos gmotni položaj vseh družbenih dejavnosti res slabši kot lani, opozaija pa, da je bilo to, glede na nerealno stanje v lanskem letu, letos moč pričakovati. Sindikat in financer sta se lani, skladno z usmeritvijo republiških organov, uskladila. daje osnovna plača za začetnika z višješolsko izobrazbo 7.000 tolaijev. Sevniški minister za gospodarstvo Jože • O sprejemu zakona o plačah ne odloča sevniška vlada, ga pa pričakuje enako nestrpno kot učitelji. S tem zakonom bi prišli do enakih osnov za vse občine v Sloveniji in bilo bi konec sumničenj, da v občinah postopajo samovoljno. Nihče v občini sicer ne govori, da bodo plače po zakonu nižje, čeprav bi bile možne posledice zakona tudi takšne. Zato izvršni svet sprejema pobudo sindikata, da z vsemi močmi družno pritisnejo ria republiška resorna ministrstva in parlament, da najpozneje do začetka leta 1992 sprejme ustrezno zakonodajo za izenačitev pogojev osnovnega šolstva v celotni .Sloveniji. Kovač je dejal, da navedbe sindikata, da se letos plače niso povečevale, ne držijo. Plače se od januarja do apnla letos niso spreminjale, so se pa povišale v maju za 4 odst., v juniju različno za posamezne šole od 3 do 5 odst., v avgustu za od 5 do 10 odst. in naposled so jih v septembru, spet enotno za vse šole, dvignili za 10 o(lst. Sevniška vladaje upoštevala usmeritev, ki sojo 14. oktobra letos dobili od podpredsednika republiške vlade Matije Malešiča, da naj znaša osnova za učitelja začetnika z višješolsko izobrazbo za normativno delo 19.200 tolaijev bruto. Na tej osnovi izračunano povišanje plač znaša povprečno 13 odstotkov, ta znesek pa je vključen v predlog rebalansa in se lahko izplača ob koncu oktobra. S tem zadnjim povišanjem bi se plače v osnovnem šolstvu v sevniški občini povečale različno za posamezne šole v razponu od 40 do 48 odstotkov. Prej ko slej pa je potrebna primeijava z gospodarstvom, saj sta obseg in financiranje družbenih dejavnosti neposredno odvisna od poslovanja podjetij. Znano pa je, da povprečne plače v sev-niškem gospodarstvu že več let zaostajajo za republiškim povprečjem največ celo za četrtino, najmanj pa za 15 odstotkov. Sevniški izvršni svet pravi, da ne drži popolnoma očitek sindikata šolnikov, da nimajo denaija za nujno potrebne materialne stroške, saj po informacijah nobena šola ni ostala brez kurjave, elektrike in ostalih komunalnih storitev. V predlog rebalansa pa je vlada vključila tudi sredstva za prevoze na delo, odpravnine, tople malice, zavarovalne premije in regres. P. P. Takrat vežica in zdaj še luči na pokopališču V Jesenicah napeljujejo elektriko — Da ne bi zmanjkalo prostora JESENICE NA DOLENJSKEM — Prebivalci Jesenic na Dolenjskem in okoliških vasi so junija napeljali elektriko do krajevnega pokopališča, do cerkve, kije na pokopališču, pa kablov niso mogli potegniti, ker so bili takrat v Sloveniji vojaški spopadi. Z deli nadaljujejo in malokdo dvomi, da do 1. novembra ne bo zasvetilo ob cerkvi Marije Magdalene šest luči, kolikor jih je bilo predvidenih. Napeljava pomeni nekakšno udarniško akcijo, kajti kakih 15 domačinov, kolikor jih je povprečno pripravljalo vse potrebno za prihod električaijev, je delalo večinoma ob tako imenovanih prostih sobotah. Dobro voljo so ljudje pokazali tudi z denarnimi prispevki, ki sojih dodali sredstvom, katera je nekako primaknila država. Pokopališče, kjer je neke vrste »hišnik« Ivan Štojs, dobiva ne le novo svetlobo, ampak mu bodo naredili tudi lepši vhod. Lepota pokopališča pomeni veliko, vendar ne zadošča, če je zadnje počivališče umrlih pretesno. V Jesenicah je pokopališče že premajhno, zato si domačini že belijo glave z nujno razširitvijo. Ko razmišljajo o povečanju pokopališča, jim gre predvsem za to, da bi zagotovili parcele za grobove umrlih svojcev mladih družin in doseljencev. Na pokopališču, ki služi Jesenicam, Obrežju, Breganskemu selu in Ribnici, so pred nekaj leti uredili mrliško vežico. Domačini so se na namen tega objekta že dokaj privadili in veliko pokojnikov že leži v vežici in ne več doma. L. M. VLADA NI DELALA MIMO TERITORIALNE OBRAMBE BREŽICE — V zvezi z nekaterimi pomisleki o tem, ali se je pogovaijal z vodstvom Tehničnega remontnega zavoda Bragana glede tamkajšnje opreme zasebno ali uradno, Ciril Kolešnik navaja, daje bil v TRZ kot predstavnik izvršnega sveta v imenu občine Brežice. Kot pravi, seje v TRZ pogovaijal »tudi na prošnjo podrejenih polkovnika Gutmana«, ki po Kolešnikovem mnenju očitno ne ve, kaj delajo njegovi podrejeni. Ciril Kolešnik, predsednik izvršnega sveta brežiške občinske skupščine poudarja, da je pri pogovorih s Tehničnim remontnim zavodom brežiška civilna oblast sodelovala s predstavniki 25. območnega štaba TO. Kot še pravi Kolešnik, si slovensko obrambno ministrstvo močno prizadeva ohraniti TRZ čimbolj neokrnjen. EKOLOŠKI PROBLEM BREŽICE — Brežiški Zeleni so v občinski skupščini izrazili zaskrbljenost v zvezi z minsko ekslozivnimi sredstvi v okolici Cerkelj ob Krki. V bližini Skopic je po besedah Ivana Tomšeta veliko razstreliva in ko armada eksloziv aktivira, s tem onesnažuje okolje. V Silexu bodo delali za izvoz Sevniška industrija latoflexa kupila Stillesov obrat na Blanci — Avstrijska tehnologija in kapital — Surovina iz domačih logov BLANCA — Sevniška industrija latoflexa (Silex), mešana družba z 12 slovenskimi družbeniki — med temi so vsi zasebniki razen največjega soustanovitelja oz. sovlagatelja trebanjskih Tesnil, ki imajo največji delež — se je dobri dve leti pripravljala za ta projekt. Družbeniki so ocenili, da je zdaj družbeni položaj končno dozorel za tako potezo. Je sicer še veliko zagat in nejasnosti, katera notranja prenovitvena dela, ja- zlasti glede varnosti naložb tujih partnerjev, ki ne poznajo nikakršne sentimentalnosti, ko gre za posel, temveč jih zanima samo profit. Navkljub še dokaj številnim neznankam se je avstrijska firma Argus le odločila za sovlaganje v Silcx, ki naj bi sčasoma prerasel v delniško družbo. Silex seje odločil za okrog 56 milijonov avstrijskih šilingov vredno naložbo v manj razviti krajevni skupnosti Blanca, kjer je od sevniškega Stillesa z lea-sing pogodbo na 7 let odkupil objekte z okrog 3000 kvadratnimi metri pokritih površin, z vso infrastrukturo in pripadajočimi zemljišči. Do letošnje zime naj bi dogradili in opremili še ustrezne tehnološke objekte, potem bodo opravili ne- nuarja 1992 pa naj bi že začeli proizvajati latoflex. Najprej bodo izdelovali letve, to je lesene vzmetne elemente, uporabne za postelje, kavče, ležalnike itd., v naslednji fazi pa bodo po avstrijski tehnologiji izdelovali celotni vložek, okvir za postelje itd. Po besedah direktorja Silexa Toneta Hočevarja imajo z Avstrijci in Italijani že sklenjene pogodbe o odkupu celotne proizvodnje za neomejen čas. Ob polni proizvodnji, ki naj bi jo dosegli ob koncu prihodnjega leta, bodo z izključno izvoznim izdelkom iztržili bkrog 60 milijonov šilingov. Računajo, da tudi s surovino, to je kakovostno bukovo hlodovino, nebi smelo biti težav S slovenskimi dobavitelji hlodovine (lahko bi uporabljali tudi brezovo) imajo že sklenjene predpogodbe. Mesečno bo Silex potreboval okrog 1000 kubikov hlodovine, konec marca pa naj bi imeli v tovarni že vso potrebno surovino. To je pomembno tudi zavoljo tehnologije izdelave latoflexa. Vodstvo Silexa (predsednik družbe je magister Ciril Pevec) • Ob polni proizvodnji naj bi v Sile-xu na Blanci delalo okrog KO delavcev. Silex se je v pogodbi s sevniškim Stillesom obvezal, da bo zaposlil 46 delavcev, ki so poprej delali v tem prosluletn Stillesovem obratu, tudi za begunjski Elan, in so zdaj na čakanju. se zaveda, da bodo začeli proizvodnjo ravno zavoljo tehnološke priprave lesa v najbolj neugodnem času. Toda odlašanja ni, zdaj gre zares! P PERC Novo v Brežicah NESKLEPČNOST — Delegati brežiške občinske skupščine so povzročili precej skrbi predsedniku Teodorju Or-šaniču, ker ne prihajajo na skupščinska zasedanja in so zato nesklepčna ter odpadejo. Posebej so se izogibali nedavne seje. Najbolj domiselni so že poiskali vzroke omenjene odbomiške abstinence. Seja je bila trinajsta po vrsti, ta številka pa po nekaterih pomeni nesrečo. Če ni kriva ta številka je neka drugačna. V brežiškem internatu, kjer so parlamentarne seje, zadnji čas bivajo številni pripeljani obmejni policaji in delegate je bilo zato menda strah. NEKAKO BREZ SKRBI — Slaba cesta v Pošteno vasje menda tudi dobra reč. Nekateri domačini pravijo, da so čisto brez skrbi pred policijskimi »fruli-cami«. Miličniki da sploh ne pridejo v vas, to pa menda zato, ker se ne marajo voziti po tako slabih cestah, kot je ta proti Pošteni vasi. RAZLAGA — V Brežicah so še vedno nejevoljni, češ da jim je vojska izpred nosu odpeljala dosti drago opremo iz Tehničnega remontnega zavoda Bregana. Iz zavoda je armada vzela tudi računalnike. Eden od brežiških delegatov je na nedavni seji občinske skupščine razložil, zakaj naj bi bila teritorialna obramba dovolila pobrati tovrstno elektronsko tehnologijo. Menil je, da je teritorialna pustila odpeljati računalnike, ker z njimi pač ne zna delati. Teritorialci pa baje sami zase odvažajo mize in podobne enostavnejše naprave. Sevniški paberki Krške novice PITJE — Razprave o jedrski elektrarni Krško so zmeraj težaško delo. O (em seje nedavno prepričal tudi doktor znanosti Ferdo Gubina. Ko je razlagal, daje pretok vode v Savi premalo zanesljiv in izdaten, da bi s savskimi elektar-nami nadomestili morebitno zaprtje nuklearke, sta Peter Novak in Hubert Požarnik, Gubinova kolega po doktoratu, zelo hitela pretakati pivo. Njuna pozornost tekoči zadevi je bila tako hrupna, daje dr. Gubina moral odločno zarobantiti nad doktorjema, naj vendarle že enkrat data mir s tem pivom. DENAR IN KULTURA — Kostanjevici priznavajo, da je kulturen kraj. svojevrstna umetniška Meka. Dosti tega drži. Celo mrliški vežici so nekako vtisnili pečat življenja, ko so njene zidove opremili s stvaritvami zamejskega slikarja Valentina Omana. Taka naklonjenost umetnosti jim ne pomaga dosti, ko pa je tudi za umetnost potreben denar. Sponzorjev, ki bi primaknili tolarje ali dolarje, se v Kostanjevici ravno ne tare. Vzrok je tudi v tem, da v Kostanjevici ni prav dosti samostojnih firm. Poleg šole je «firma« s sedežem v Kostanjevici menda samo še farovž. VLAK — V Brestanici imajo občasno težave zaradi vlaka. Kadar jim pelje mimo pisarn in kuhinj, se ustavijo sredi pogovora, šepeta ali prepira, ker se poleg ropota železne kače ne sliši ničesar. V Brestanici so zaradi takega ropota naravnost srečni. Rajši vidijo, da je tako, kot da bi dneve in dneve na kakem postajnem slepem tiru miroval kak čuden vlak. Kakor je bilo na primer zadnjič, ko so jim privlekli v Brestanico kompozicijo z odhajajočim negibnim in živim vojaškim materialom. NOČNI PROGRAM - Kdor še ni vedel, da sevniški radio ob sobotah oddaja do polnoči tudi nočni program, mn naj to prišepnemo mi, kajti šefica Branka in urednica Nada sta bolj skromni m nista te popestritve sporeda obešali na velik zvon. Nočni program omenjamo tudi zaradi Jožice in Renate,- ki sta srčkano vodili spored in vrteli dobro glasbo. Ker pa spored poteka v živo, so poslušalci v soboto lahko slišali izp8d-pomislite, poslušalke, ki je ob izbor* melodije tedna kar po telefonu poslal* Renato v »tri krasne« s sočno, moško, a z ničimer izzvano kletvico. Bog pom*' gaj revnim na duhu! , VSTOPNINA — Sobotni žur v Butanju, kjer so zbirali pomoč za HrvaŠk?< bi verjetno privabil še več mladih lju*1' teljev rocka (saj v Posavju ni vsak da* priložnost slišati dober bend San* rock), če bi bilo vreme lepše. Od se*' niške železniške postaje do TVD P*"!' zana v Boštanju, kjer organizatorji ed* no še lahko dobijo prostor za take > podobne veselice, ni tako zelo blizu- S*J tudi Lukovec ni tako blizu, čeprav sp* da v »državo Boštanj«, pa so vseeno n* šli pot semkaj štirje mladi fantje, ki1~ svojemu pop ansamblu nadeli ime M lanie. Za začetnike so presenetljivo lepjj brenkali in peli, tako da bomo o ir. Liscih in enem Dolinšku gotovo Še *■ ) slišali in prebrali, tudi v Dolenjskem stu. Je pa nekaj časa v Boštanju. t*^.' kjer so prodajali vstopnice po 100 SL j izstopal mlad obrtnik in podjetnik, dolgo časa ni bil voljan odšteti stota j za katerim niso tako žalovali srednješolci. Zazrta v svet, ki odmira Fotografinja Vladka Likar — Kobal bo v Trebnjem s fotografijami predstavila motive ob ____________ Radulji TREBNJE — Lesene koče, z ganki opasane kmečke hiše, kozolci na samem, mlini, ki jim je čas ustavil kolesa, viharniki pa ljudje, ki so še obdržali življenje, delo in navade po starem, ter še kaj, kar kljubuje in se zlepa ne vda pišu novodobnih vetrov, vse to je lahko zanimiv motiv za nekoliko bolj liričnega slikarja ali fotografa, še posebej, če ima tudi občutek za dokumentarnost. Takšnih motivov je Dolenjska polna in niti ni treba daleč od glavnih cest, da se prikažejo. Človeka kar primorajo, da seže po risalu ali fotoaparatu. Tako nastajajo cele serije likovnih ali fotografskih zapisov in potem nekako pride samo od*se-be, da nekaj tega vidijo tudi drugi — na razstavah. Eno takšnih fotografskih razstav si bodo lahko ogledali tudi Trebanjci. V soboto, 26. oktobra, ob 17. uri bodo namreč v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprli razstavo fotografij Vladke Likar — Kobal, v Ljubljani udomljene rojakinje iz Brestanice v Krški občini, z njimi pa bo avtorica, poklicna fotografinja in dolgoletna pedagoginja na šoli za oblikovanje, predstavila svet ob Radulji, torej košček Dolenjske v škocjanskem koncu. Razstavljala bo okoli 30 fotografij velikega formata in večje število manjših, nekakšne »fotostripe«. Z eksponati iz svoje etnološke zbirke bo na razstavi sodeloval tudi Dolenjski muzej iz Novega mesta. Vladka Likar — Kobal pravi, da je motive ob Radulji fotografirala naključno, ne po nekem vnaprej izdelanem načrtu. In pripoveduje: »V dolini Radulje je moj prijatelj Marko Kocijan podedoval staro žago, in ko sem bila prvič tam, sem naredila prve posnetke, kajpak motive, ki so se mi zdeli najbolj zanimivi. Potem sem v to dolino prišla še večkrat in vsakokrat odkrila kaj novega in fotografirala. Seveda takrat še nisem mislila na razstavo oziroma sploh še nisem vedela, da znajo postati posnetki zanimivi šele takrat, ko izdelaš povečave in jih opazuješ. Tedaj se na fotografiji prikaže marsikaj, česar med fotografiranjem sploh ne opaziš. Seveda nisem umetniška fotografija, tudi nisem nikoli imela nagnjenja do umetniške fotografije. Zame je fotografija stvaren zapis, dokument nečesa, tudi časa. Skratka, zapis, ki ima dokumentarno vrednost. Najbolj me zanima svet, ki propada in odmira, moja naloga kot fotografinje pa je, da v danem trenutku od-slikam stanje, stvarno podobo nečesa, česar morebiti že jutri ne bo več.« Vladka večkrat obišče rojstvo Brestanico, kjer seveda tudi veliko fotografira, njena največja želja pa je odpreti fotogalerijo v domačem kraju. Meni, da bi bil brestaniški grad pravšen prostor za to, pristojni pa zato nočejo niti slišati, pristavi. I. ZORAN Čas ie usta vil kolesje stare žage ob Radulji — s serijo takšnih in podobnih fo~ 'ografij se bo konec tega tedna predstavila v Trebnjem fotografija Vladka Likar — Kobal, brestaniška rojakinja iz Ljubljane. »Tisti, ki meri žalost« Tako je naslovil Vili Ravnjak svojo dramo o Tugomer-________ju, ki jo igrajo v ljubljanskem MGL_ Slovenci imamo kar nekaj dramskih °olado Tugomerju Prvo je napisal Jo- Prvi festival orgličarjev Jo soboto v Trebnjem TREBNJE — Kulturno ponudit’ tukajšnje ZKO za t^ mesec sestavlja več prireditev, vanjo pa je yključen tudi prvi festival orgličarjev Slovenije. Prireditev, ki so jo Pripravljali od spomladi, ko so objavili razpis, bo v soboto, 26. okto-°ra, ob 18. uri v trebanjskem kulturnem domu, in sicer pod naslonom (ah), TE ORGLICE. Festival o°do spremljali strokovnjaki Narodopisnega inštituta iz Ljubljane, 2nana nemška tovarna glasbil Hoh-ner pa bo sodelovala s prikazom svojih orglic. Za festival se je prijavilo in bo v soboto na trebanjskem kulturnem °dru nastopilo 24 orgličarjev. Med Nastopajočimi jih bo več iz družin, -LJer so orglice domači instrument. ‘ako se bo predstavilo kar nekaj fužinskih parov, npr. mož in žena, . in sin ipd. Prav mladih orgličar- ni med njimi, na čelu starejših pa “o tudi eden, ki ima za sabo več kot o pomladi. V skladu s starostjo nastopajočih bodo tudi viže, kijih bo-o v soboto izvajali na orglice. Sami al' z ansambli. Med prijavljenimi za prvi festival *° orgličaiji iz raznih krajev, tako ,?koč jz vse Slovenije. Kaka tretjina j"1 je iz Dolenjske in Posavja, in to * Dobrepolja, Sevnice, Krškega, festanice. Težke Vode in Trebnje-®a Upajo, da bodo vsi tudi nastopili. L Z. «r>«# m, SLA TNOSTNI KONCERT— V soboto je bil v farni cerkvi v Ribnici zadnji večji dogodek ob praznovanju 400-letnice smrti Jakoba Petelina Gallusa. Koncert, na katerem so mešani pevski zbor. nonet Vitra in oktet Gallus iz Ribnice odpeli Gallusovo mašo Musiča nosteramor in skladateljeve motele, je številno občinstvo pozdravilo z burnim aplavzom. O Gallusovem življenju, o katerem vemo sicer zelo malo, je spregovoril slavnostni govornik dr. Matjaž KmecL (Foto: M. L.-S.) JUTRI OTVORITEV NOVIH PROSTOROV V GIMNAZIJI NOVO MESTO — Gimnazija v Novem mestu je dobila nove prostore s pozidavo gimnazijskega dvorišča. Načrte je izdelal arhitekt Marjan Zupanc iz Pionirja, nekdanji novomeški gimnazijec. Nove prostore bodo slovesno odprli jutri, v petek, 25. oktobra, ob 18. uri. Otvoritvena slovesnost bo v atriju šole. Slavnostni govornik bo mag. Boštjan Kovačič, predsednik novomeškega izvršnega sveta. Trebanjsko-novomeški slavljenec 80-letnico življenjapesnika, prevajalca in urednika Severina Šalija počastili Tre-banjci in Novomesčani — Ob jubileju tudi spominska plaketa Novega mesta TREBNJE, NOVO MESTO — Severin Šali, pesnik, prevajalec in urednik, je praznoval v torek, 22. oktobra, osemdeset let življenja. Luč sveta je zagledal v Podliscu pri Dobrniču, potem pa nekaj najzgodnejših let preživel pri stricu v Šentrupertu. Osnovno šolo je obiskoval v Dolenji Nemški vasi pri Trebnjem, gimnazijo pa v Varaždinu. Nekaj časa je še živel na Hrvaškem, nato pa se vrnil v Slovenijo in se v Ljubljani zaposlil pri Jugoslovanski knjigami. Po vojni je najprej živel kot svobodni književnik in prevajalec, ko pa so v Novem mestu ustanovili Dolenjsko založbo, je delal pri njej. Nazadnje je bil urednik pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Živi v Novem mestu. sip Jurčič. Franu Levstiku se ni zdela dovolj dobra in prepričljiva, zato jo je predelal. Levstikovo različico lahko štejemo tudi za samostojno delo. Tretji avtor. ki ga je zamikala ta snov, je Bratko Kreft. Lani poleti pa je mladi slovenski dramatik Vili Ravnjak napisal novega Tugomerja in dramo naslovil Tisti, ki meri žalost. Delo je posvetil Jurčiču in Levstiku. Snov za Tugomerja je Ravnjak, tako kot vsi avtorji pred njim. črpal iz znane Giesebrechtove kronike Polabskih Slovanov. Njegova varianta slovenskega literarnega mila se precej razlikuje od vseh dosedanjih. Besedilo novega Tugomerja je vsak dan bolj aktualno in preroško. Vjedru le dramske balade je motiv osebnega maščevanja za umor očeta, v maščevanje pa Tugomer povleče ves svoj narod. Tugomerjeve osebne ambicije postanejo usodne za vse njegove Karantance: ena napaka vodi v drugo. začarani krog nasilja pa se končuje s propadom vsega. To Ravnjakovo dramo igrajo v Mestnem gledališču ljubljanskem in sicer v režiji Mire Erceg iz Berlina. Lik Tugomerja, se pravi »tistega, ki meri žalost«, upodablja na odru Slavko Cerjak, krški rojak. Nastopa še vrsta znanih igralcev (Jožica Avbelj, Majda Grbac, Tone Kuntner idr.) in statistov. Gre za pravi gledališki spektakl in za najzahtevnejši projekt Mestnega gledališča ljubljanskega v zadnjih letih. Že krstna predstava minuli četrtek, 17. oktobra, je napovedala. da bo to nova slovenska gledališka uspešnica. Režiserka Mira Erceg, ki ni z ničimer obremenjena, še najmanj z nacionalnostjo, je Ravnjakovo dramo zasnovala kot gledališko metaforo za sodobne Tugomer je med nami ali nedaleč od nas in ta metafora se zliva s kruto vsakdanjostjo v umetniški poziv proti nasilju vojne. Njegovo pesniško delo obsega sedem knjig, ki so izšle v letih 1940— 1991. Za svojo liriko je že leta 1940 prejel dve nagradi: Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in nagrado Dravske banovine. Leta 1954 je dobil v Novem mestu Trdinovo nagrado, in sicer za prevod pesnitve Jama hrvaškega pesnika Ivana Gorana Kovačiča. Neprimerno večji je Šalijev prevajalski opus, iz tujih litera- V SOBOTO »LUBEZEN« BREŽICE — Na odru Prosvetnega doma Brežice bo v soboto, 26. oktobra, ob 20. uri gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo »Lube-zen«. S to humoresko na temo ljubezenskega trikotnika bo brežiški Zavod za kulturo poskrbel za prijeten konec tedna. V »Lubezni«, ki jo je režiral Dušan Mlakar, se bodo predstavili igralci Zvone Agrež, Dalja Reichamn in Bojan Umek. Vstopnice za predstavo so na voljo v predprodaji v brežiški knjigarni in v tajništvu Zavoda za kulturo Brežice. VEČER S PESNIKOM JEVREMOM BRKOVIČEM LJUBLJANA — Društvo slovenskih pisateljev je pripravilo v torek, 22. oktobra, v svojih prostorih na Tomšičevi 12 v Ljubljani večer s črnogorskim pesnikom Jevrcmom Brkovičem, ki se je na begu iz svoje domovine »ustalil« v Ljubljani. Društvo slovenskih pisateljev se je hkrati odločilo, da bo začelo od svojih članov zbirati prostovoljne prispevke za tiste pesnike in pisatelje, ki se bodo zaradi vojne v lastni domovini (predvsem iz Hrvaške) zatekli v Slovenijo. tur pa je v slovenščino prestavljal poezijo in prozo. Predvsem so znani njegovi prevodi nekaterih temeljnih del iz srbohrvaške literature pa prevodi iz ruščine, makedonščine, prevajal pa je tudi iz češčine in francoščine. Šalijevo literarno delo je od minulega tedna predstavljeno na razstavi v Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Eksponatov je kar za nekaj vitrin. Razstavljene so vse pesnikove knjige, zbirke, ki jih je izdal pa antologije z njegovimi pesmimi in publikacije, v katerih je sodeloval ali pa še sodeluje, od predvojnih do današnjih revij, zbornikov in drugih publikacij. Na razstavi je tudi nekaj Salijevih rokopisov. Drugi del razstave predstavlja Severina Šalija kot prevajalca, tretji del pa kot urednika. Seveda je na ogled tudi fotografsko gradivo, ki kaže pesnika ob najrazličnejših priložnostih, tudi skupaj z drugimi literati in znanimi osebnostmi. Razstavo je novomeška knjižnica pripravila v počastitev Salijevega življenjskega jubileja. Šalijevo 80-letnico so v četrtek, 17. oktobra, počastili v Trebnjem, in sicer s prireditvijo, kije bila v večernih urah v avli stare osnovne šole. To je bil literarni večer, na katerem je igralec Srečo Špik ob glasbeni spremljavi Lada Jakše recitiral pesmi iz Šalijeve letos izšle zbirke Pesnik na večerni poti, Milena Režun pa je ob glasbi istega izvajalca predstavila več pesmi svojega očeta Franceta Režuna, in sicer iz njegove tudi letos izšle zbirke Občutja in videnja. Na začetku prireditve, ki se je je udeležil tudi uredniški odbor revije Rast, je Severinu Šaliju čestital za jubilej trebanjski župan Ciril Pungartnik. Na koncu, pred družabnim večerom, pa je nekaj prijaznih besed slavljencu povedal prof. Jože Zupan iz Šentruperta ter mu izročil darilo — sliko trebanjskega slikarja Bogdana Breznika. V ponedeljek, 21. oktobra, popoldne ie bila slovesnost ob 80-letnici Severina Šalija v gostišču Domen v Družinski vasi, pripravilo pa jo je predsedstvo novomeške občinske skupščine. Po krajšem kulturnem programu, v katerem je Staša Vovk prebrala dve Šalijevi pesmi, Janez Mežan, urednik knjižne zbirke Utva pri Dolenjski založbi, pa je na kratko predstavil njegovo pesniško, prevajalsko in uredniško delo, so jubilantu izročili občinsko priznanje — spominsko plaketo Novega mesta. Ob tej priložnosti je imel novomeški župan Marjan Dvornik slavnostni nagovor in čestital pesniku za osebni praznik. I. ZORAN DUNAJSKI UMETNIKI LJUBLJANA - V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov so odprli minuli četrtek, 17. oktobra, razstavo del štirih umetnikov z Dunaja. To so Blittersdorff, Foerch, Pavlik in Praschak. Dela bodo na ogled do 9. • novembra. OBETA TEN PR TI NASTOP — Ob otvoritvi prve samostojne razstave Sevničanke Jerice Šantej, študentke FNT (smer oblikovanje tekstilij) v Ljubljani, je dr. Mirko Juteršek v galeriji na sevniškem gradu pohvalno spregovoril o njenem ustvarjanju Šantejeva s ciklusom abstraktnih slik izraža na dokaj samosvoj način, s kombinacijami intenzivnih barvnih črt, nekakšnih geometrijsko urejenih trakov, svojo čutno disciplinamost in v naslednjem hipu spel čustveno vznesenost Na podoben način kol slike je Šantejeva obarvala tudi tekstil in ga pripravila za krojaško obdelavo. Zelo dobro obiskano otvoritev razstave je popestril Tlado Kreslin. Na sliki■ dr. Juteršek čestita avtorici (Foto: P. Perc) Gallus in čas Ta teden potekajo v Ljubljani osrednje slovesnosti ob 400-letnici Gallusove smrti Od ponedeljka se vrstijo koncerti, na katerih nastopajo domači in tuji glasbeniki (iz Londona, Prage in Piacenze), od tega dne je v Cankarjevem domu na ogled razstava o Gallusovem življenju, ustvarjanju ter odmevih njegove osebnosti in dela, v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma pa na mednarodnem simpoziju številni domači in tuji muzikologi, raziskovalci in drugi strokovnjaki berejo referate in razpravljajo o Gallusu Carniolusu in evropski renesansi Simpozij se bo končal danes, koncertni del počastitve Gallusa pa jutri Sodeč po naslovih tem na simpoziju, je Gallus ime. kini zaznamo vato le 16. stoletju v katerem je ta naš veliki rojak živel in ustvarjat, temveč še ves čas glusbenih obdobij po Gallusovi smrti, vznemirja pa tudi še danes. Je eno tistih imen, ki na slovenskem in evropskem kulturnem obnebju svetijo enako močno skozi stoletja, zato tudi uk varjanje z njim nikoli ne more biti zares dokončno. »Govoriti o Gallusu ni lahko,« je zapisal programski odbor za počastitev Gallusa pri ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, »o njem govori glasbu ki je njegova in naša ljubezen. T lem letu bi radi povedali in pokazati vsem Gallusovim sonarodnjakom, Evropi in svetu, da želimo tudi z glasbo zbuditi v ljudeh čustva, ki so kulturnim bitjem bližja od grmenja topov in žvižganja raket«. 1. ZORAN PREDAVANJE O ASTROLOGIJI NOVO MESTO — V torek, 29. oktobra, ob 19. uri bo v Študijski knjižnici Mirana Jarca novo predavanje iz jesenskega cikla. Viktor Gerkman, kije pred kratkim izdal zanimivo knjigo Astrologija, veda o značaju in usodi, bo govoril o kozmičnem zakonu, skritem v človeški usodi. Po predavanju bo pogovor o astrologiji, temi, ki prav gotovo marsikoga zanima, zato vabijo prireditelji k čim večji udeležbi. Kaj prinaša oktobrska Rast V oktobrska kulturna dogajanja dolenjske dežele se pomenljivo vrašča tudi najnovejša RasL Gre za tretjo številko letošnjega, drugega letnika te naše pokrajinske revije, ki jo izdaja Dolenjska založba v Novem mestu Podobno kol prejšnje številke obiluje tudi ta s pestro in zanimivo vsebino ter s številnimi novimi sodelavci Če že ne zaradi drugega, bi jo lahko vsaj glede prispevkov, njih raznovrstnosti in profiliranosti ureditve imeli za zgleden dosežek sodelavcev in urednikov. Osrednja osebnost literarnega dela revije je tokrat pesnik, prevajalec in urednik Severin Šali iz Novega mesta, letošnji jubilant Ob 80-letnici je predstavljen s kratkim izborom svoje poezije iz vseh šestih pesniških zbirk. Svojo ži vljenjsko in ustvarjalno pot pa je opisal v odgovorih na vprašanja, ki mu jih je zastavil literarni urednik revije, pesnik Ivan Gregorčič, ter ob tem predstavil tudi svoj pogled na poezijo. Drugi pesniki pričujoče številke pa so: Janez Kolenc, Ladislav Lesar, Ivan Gregorčič, Lojze Krakar, Peter Vovk, Lojze Podobnik, Marjanca Žvar in Marija Pilko. Nekateri od teh prvič nastopajo v reviji. Tudi prozo, ki dopolnjuje literarni del so napisat »novinci«: Igor Karlovšek, Ivanka Mestnik in Joža Sladič. Na literarne strani se navezuje spis Nataše Petrov, posvečen življenju in delu pisateljice like Tašte ob 100-lemici njenega rojstvu V ošteto va je bila rojena r1 Novem mestu in je v rodno mesto postavila dogajanja kar v treh svojih romanih. Svojčas znana in priznana kot avtorica biografskih in zgodovinskih romanov, je Taštetova danes že skoraj pozabljena Njenih del na knjižnem trgu ni naprodaj, pa bi prav gotovo z njimi lahko marsikaj povedala tudi današnjemu bralcu Milena Režun se je lotila zanimive teme z likovnega področja in razglablja o tako imenovani slovenski naivi kot pojavu, ki ga ni moč istovetiti z na-ivo v Jugosla viji. ampak so med njima pomembni razločki Judita Podgornik je objavila zanimiv spis o Narodnem domu v Novem mestu oz. o prvem letu (1873) njegove gradnje. Gradivo zanj je dobila v takratnem dnevniku Slovenski narod, kije priobčil serijo člankov izpod peresa novomeškega dopisnika o na-predo vanju det pri gradnji lega doma. prvega na Slovenskem. Ivan Godecje prispeval reminiscenco na Valvasorja ki se utrne obiskovalcu Bogenš-perku in sicer ob pomisli, kaj nam Slovencem ta polihistor pomeni danes. O zdravstvu v metliški občini v letih !869do 1920je zanimive podatke zbral in jih vgradil v obširnejši zapis Jože Dular. Razvoj kolesarstva v Novem mestu od začetkov konec 19. stoletja do danes pa obravnava zapis Majde Pungerčar. Nekatera vprašanja sedanjosti in prihodnosti načenja revija v zadnjem delu Dušan Harlander je prispeval zapis o zdravstvenem stanju prebivalstva na Dolenjskem, Ferdo Rečnik o razvoju izobraževanja v Sloveniji, šolsko tematiko pa obravnavala še Drago Žagar v prispevku o ustvarjalnosti učencev in Marija Gabrijelčič v spisu o začaranem krogu šolskega neuspehu Cveto Gradišar se v svojem prispevku ukvarja s stresom in z vprašanji, kako se mu zoperstaviti Jože Gričar pa v svojem spisu načenja zanimivo tematiko, in sicer piše po telekomunikacijah ter njihovem vplivu na delo na daljavo, kar je obenem tudi edini prispevek v rubriki Rastoča knjiga Andrej Hudoklin predstavlja jamo Jazbino v Topliški dolini nato sledijo trije zapisi o novih knjigah in razstavah. Helena Ložar-Podlogar ocenjuje knjigo Karla Bačerja Iz dolenjske preteklosti in Milan Markelj knjižni prvenec mladega novomeškega pisatelja Damijana Šinigoja z naslovom Vojake ubijajo, mar ne?, Jožef Matijevič pa se je razpisal o ciklu slik Janka Oraču ki je bil pod naslovom Kresna noč na Medvedjeku na ogled v Dolenjskem muzeju Zanimivo je tudi tokijsko pismo novomeške rojakinje Bibe Dobovšek-Sethna oz. njen intervju z na Japonskem živečim slovenskih jezikoslovcem — japonistom Andrejem Bekešem. Tsebinski del končuje stalna Kulturna krvniku ki prinaša strnjen pregled kulturnih dogodkov na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju za obdobjejunija — avgust 1991. Na koncu pa še, kar bi moralo bili že na začetku, o padcu rdečih dino zavrov (v podobi t.i JLA) na slovenskih tleh in nadaljevanju njihove smrtonosne agonije na Hrvaškem, o čemer — ob tem pa tudi o izjemni možnosti za mlado slovensko državo — kritično razmišlja Milan Markelj. I. ZORAN pisma in odmevi Dva Roga — in med njima prepad Zamolčevanje in nespoštovanje preteklosti je velika človeška zmota — Dolenjski in slovenski upor pred 50 leti ostaja eno najčastnejših dejanj našega naroda Lov na polhe in... ... slovenska televizija V tem času, ko v vseh kulturno naprednih državah usiha krznarska industrija in zapirajo krznarske trgovine in delavnice, z vso siloprttai-ra na trg umetno krzno (pliš). Znane osebnosti, zlasti iz ženskega sveta, demonstrativno zažigajo dragocene krznene plašče, slovenska televizija pa se — ne daleč od 4. oktobra, svetovnega dneva varstva živali —postavlja z lovom na polhe. V nedeljo, 13. oktobra, smo se v oddaji ZD RA VO lahko javno soočili z morilno slovensko tradicijo Se izza Valvasorjevih časov. Spoštujem tradicijo, ki nima morilskega pridiha, z lovom na polhe pa se ne morem strinjati; na žalost to morijo podpirajo tudi lovci, ki so zame le uniformirani mesarji Vsi lo vijo polhe oz. »polhajo iz strasti«, s čimer se celo javno hvalijo. Vemo, da je za eno pokrivalo polho vko treba zbrati 34 najlepših kožic, to pomeni, da jih je treba pobiti najmanj sto, da pridemo do ustreznega števila za polhovko. Okrutna je navada, da nekateri celo zažigajo debla, v katerih spijo polhki; z dimom in ognjem jih prisilijo, da zapustijo votla debla in se mukoma ujamejo v pasti-skrinjice. V naprednih državah, kjer so že v veljavi strogi zakoni proti mučenju živali, je lov živali v pasti strogo prepovedan in kaznivo dejanje. Se bolj me preseneča odločitev voditeljice oddaje ZDRA VO, da si je za to temo zbrala prikaz te nehumane tradicije. G. Svetelova, rada bi Vam zaupala, da je bila v času mojega vodenja DPMŽ do leta 1981 članica društva tudi vaša mati Alenka Svetelova. Se vem, kaj bi rekla svoji hčerki, ko bi videla, kakšno oddajo o mučenju živali je pripravila. Tudi bikoborbe, petelinji boji, pasje borbe in druge nehumane prireditve z živalmi so senca preteklosti, ki jih kulturni svet vedno bolj odklanja in ignorira, slovenska TV pa se kot nalašč ukvarja s prikazovanjem mučenja nemočne živali Menim, da je poslanstvo televizije ne le obveščati in zabavati temveč tudi, če že ne ZLASTI, vzgajati. LEA EVA Ml JU.ER Ljubljana Občinski odbor ZZB NOV v Novem mestu je 10.9.1991 predlagal predsedstvu novomeške občinske skupščine, da bi v okvir praznovanja občinskega praznika uvrstilo tudi podelitev borčevskih priznanj in pohval. Že naslednji dan. 11.9. 1991, je predsedstvo SoB odgovorilo Zvezi borcev, da »po sklepu predsedstva SoB Novo mesto občinski praznik letos ne bo posebej obeležen«. Dodalo je še, da »... takšna odločitev ne preprečuje in ne omejuje samoiniciativnosti posameznih organizacij in društev v občini«. Šele 16. 9. pa je predsedstvo SoB na 18. seji sklenilo to, kar je že 11. 9. v pismu sporočilo Zvezi borcev. Šele takrat seje namreč odločilo, da »... bo o lem obvestilo občinsko skupščino in ji predlagalo, da le-ta predlog na skupni seji 19. 9. potrdi in sprejme«. Je že res, da lani v javni razpravi o »primernosti datuma občinskega praznika« ni bil oblikovan enoten predlog o morebitnem novem dnevu takega praznika. Skupščina ni sprejela dokončnega stališča tudi zato, ker prepušča odločitev o tem bodočim novooblikovanim občinam, to pa povezuje z napovedanimi ustavnimi spremembami komunalnega sistema. Resje tudi, daje predsedstvo SoB že lani podprlo zamisel, naj bi zaradi težkih gospodarskih razmer slavili občinski praznik vsako drugo ali peto leto. Lani je slavnostna seja pred 29. 10. zaradi podelitve občinskih priznanj le bila. Vse povedano je spodbudilo občinski odbor ZZB NOV, daje najprej sam, potem pa skupno z Območnim odborom Socialistične stranke in obč. konference Stranke demokratične prenove v Novem mestu povabil nekdanje borce, aktiviste OF, udeležence Kočevskega zbora in »vse ljudi dobre volje« na srečanje v Rogu, do katerega je preteklo soboto dopoldne tudi prišlo. Če se predsedstvo občinske skupščine hkrati z večino članov skupščine ni zavedalo, kaj pomeni polstoletnica ustanovitve Novomeške partizanske čete in njen upor OROPALI SO GA KOČEVJE, BEOGRAD — Ivan Mulac, eden izmed treh preživelih ranjencev iz partizanske bolnišnice Ogenjca v Loškem Potoku, je po vojni ostal v JLA, nazadnje je bil v Beogradu in tam tudi upokojen kot visoki oficir JLA. Po upokojitvi je običajno preživel zimski del leta v Beogradu, poletje pa v domačem Brsniku ob Kolpi v občini Kočevje. Minuli teden je dobil na Kočevsko obvestilo, da so neznanci vlomili v njegovo beograjsko stanovanje in mu vse pokradli. Zaradi bojev na Hrvaškem je moral na pot do Beograda prek Madžarske. Odšel je konec minulega tedna in tako še ne vemo, koliko škode in kakšno so mu roparji povzročili. Škofijska Karitas se moti O zasvojenosti drugače in po lastni izkušnji V Družini št. 39 od 13. X. 1991 sem članek na str. 7 pod naslovom »Nova pobuda škofijske Karitas« dvakrat prebral. Torej pomoč za pijance in uživalec mamil? Tu ni potrebna nobena pomoč v denarju, saj bi bil učinek ravno nasproten, ampak recept, katerega bi morali osvojiti, pa bi takoj tudi ozdraveli. Kdor ga pa odklanja, temu ni za ozdravitev, ampak za izkoriščanje bedakov, ki mu verjamejo. Tak recept nič ne stane in se glasi: »Nehaj!« Pri škofijski Karitas bi morali ugotoviti, kdo oziroma kakšni so starši takih zasvojencev. Revni prav gotovo ne, sicer bi njihovi »bolniki« ne imeli sredstev za »tolažilna zdravila«! Zakaj jih ne pel-jajo k psihiatru? Če niso prištevni, smo DRUŠTVO BO ZDRUŽEVALO IZGNANCE DRUGE SVETOVNE VOJNE BUČKA — V petek, 1. novembra, ob 10. uri bodo v osnovni šoli na Bučk ustanovili podružnico Društva izgnan cev Slovenije med drugo svetovno voj no. Namen društva je, da bi posvetil večjo pozornost zdravstveni in socialn varnosti izgnancev ter pravični vojn odškodnini, ki jo prejšnja oblast izgan-cem ni izplačala oziroma je ni dovolj energično izterjala od Nemčije. Hkrati bodo obudili tudi spomine na izgnanstvo v nemška taborišča. DOGOVORILI SO SE KOČEVJE — Izvršni svet občinske skupščine Kočevje in vodstvo šole Zbora odposlancev v Kočevju sta se dogovorila, da bodo plače učiteljev usklajene z določili kolektivne pogodbe. Ta sicer ni v celoti zajela zahtev učiteljev, vendar bodo plače po tej pogodbi kljub temu občutno višje, kot so bile doslej. proti fašistom in nacistom, ki so nas zapisali iztrebljenju, je to počastila množica ljudi, ki so kljub slabemu vremenu v soboto do zadnjega kotička napolnili vse prostore restavracije pri Bazi 20. Že dolgo niso ljudje tako iskreno in navdušeno pritrjevali kakemu govorniku na javnem shodu kot v soboto članu predsedstva Slovenije dr. Matjažu Kmeclu na Rogu, ko je med drugim povedal: »... Etično in razumno za slovensko narodno stanje bi bilo, ko bi brez sejmarskega kričaštva in z ustrezno mero poštene dostojnosti priznavali zgodovinsko in narodno tehtnost NOB. Pri tem naj bi ločevali tisti Rog, kije grozljiva in najglobljega obžalovanja vredna priča zblojene nadutosti slovenske ali jugoslovanske oblasti po letu 1945 in ki nima prav nič opraviti z duhom NOB, od Roga, od koder je kot od srca plal upor za slovensko preživetje, kjer je našlo zavetje na tisoče ranjencev, tiskarne, delavnice, kulturne ustanove in končno tudi prvi slovenski parlament —zbor slovenskih odposlancev v Kočevju...« Skupaj s protifašističnimi borci vsega sveta — do zmage! Med klene, razumljive in v sleherno misel zbranih segajoče besede razumnika dr. Kmecla je bila vtkana trditev: Leta 1942 smo bili skupaj z, docela potlačeno in dotolčeno Evropo dolžni postaviti moža — za svojo usodo in za civilizacijsko celoto. Na rezilu noža je šlo za to, ali smo res pravi, nepotvorjeni del evropske kulture in njene svobodo-Ijubnosti ali pa smo samo potuhnjenci in šminkarji; ali stojimo v isti vrsti s francosko rezistenco, z italijanskim partizanskim gibanjem, z možmi norveškega kralja, z varševalskim getom ali pa samo čakamo, kam se bo vse skupaj nagnilo... Ve se, kam in kako smo se nagnili v letih 1941 1945 in tudi svet ve, je de- jal dr. Matjaž Kmecl, daje »... bil NOB vendarle na tisti sijajni, vztrajni in trmasti slovenski zgodovinski črti, ki nas je od kmečkih uporov in Trubarja preko Cojzovih in Prešernovih ljudi, političnega programa Zedinjene Slovenije in taborov, upora zoper Avstrijo 1918 z močjo samozavesti pripeljala dozorele in močne v letošnjo junijsko in julijsko odločnost, v letošnji 26. junij in 8. oktober.« Spomin na dolenjski upor leta 1941 je bil v soboto namenjen počastitvi takratne vstaje proti zločinskemu fašizmu, spomnil pa je tudi na današnji čas: »Tako kot imamo dva Roga in med njima globok prepad, tako sta, odkar svet obstaja, tudi dva svetova: miru in nasilja, dobrote in zla, podiranja in grajenja, ubijanja in ploditve, dela in ropa!« je poudaril govornik in sklenil nastop s pozivom: »Naj tudi v imenu slovenske preteklosti, njene častnosti, vztrajnosti in ustvarjalnosti živi slovenska prihodnost!« Zaradi vsega tega smo polstoletnico rojstva OF, ustanovitve Novomeške čete in 48-letnico Kočevskega zbora slovenskih odposlancev dostojno počastili. Kajti tudi čez tristo let se bodo otroci v šolah še učili, da je šla skoraj goloroka Novomeška partizanska četa v jeseni 1941 na Bučki v boj z obmejnimi enotami večmilijonske armade najmoder-neje oboroženih in vojaško nadvse izkušenih nemških nacistov. Izseljevanje naših ljudi iz južne Slovenije je bilo zaradi tega zavrto in nato celo ustavljeno, čeprav je moralo v nemško suženjstvo skoraj 80.000 prebivalcev Spodnjega Posavja. Vsega tega ne moremo in ne smemo pozabiti. Leta NOB so čas našega najtehtnejšega domoljubnega dejanja. Odbor za obveščanje pri občinskem odboru ZZB NOV Novo mesto KRUTI DO INVALIDA Ker sem na avtobusno postajo prišel prezgodaj, sem se odločil, da obiščem še disko klub v Creini. Želel sem se poveseliti s prijatelji, a me je že pred vhodom ustavil eden od redarjev. Kmalu se mu je pridružil še drugi. Vlekla sta me po stopnicah, nista me pustila v družbo sovrstnikov niti potem, ko sem ju prosil in jima dopovedoval, da se želim le sprostiti po napornem delovnem tednu. Šele šef mi je omogočil, da sem lahko spil kokto, pa še to na prigovarjanje mojega prijatelja. Sprašujem se, zakaj so ljudje tako kruti do invalida, ki si želi le živeti. MARJAN KOVAČEVIČ Kranj r n Zeleni Metlike pisali ministru Belokranjci niso Do-lenjci in pika! Obveščamo vas, da smo Zeleni Metlike poslali ministru za notranje zadeve, gospodu Igorju Bavčarju, naslednji dopis: »Kot Metličani in Belokranjci se počutimo zapostavljeni, ker smo iz sredstev obveščanja izvedeli, da bodo avtomobilske registrske tablice na našem območju nosile oznako NM z, novomeškim grbom. Na splošno nas moti tretiranje, da smo Belokranjci Dolenjci. To prepričanje je pogosto možno opaziti tudi v strokovnih in turističnih publikacijah. Bela krajina je in je vedno tudi bila zaključen geografski, kulturni in etnološki pojem, zato naša stranka nasprotuje, da nas stalno na vseh področjih nasilno tlačijo med Dolenjce. V tem pogledu je nova republiška oblast enaka kot stara. Bela krajina želi biti samostojna regija in se bo za to tudi borila. Vaša odločitev, da dobi Bela krajina svojo registrsko tablico, bi veliko pripomogla k uveljavitvi Bele krajine v slovenskem prostoru.« Pozivamo vas, da tudi vi pošljete podoben dopis in s tem prispevate svoj delež, k uveljavitvi Bele krajine kot enakopravne slovenske regije. Zeleni Metlike ^___________________________J VOLITVE BODO SOBOTO KOČEVJE — Na vprašanje, kako poteka uresničevanje sklepov nedavnega zbora voznikov in zahtev novega sindikata v Avtu, je v.d. direktorice Štefka Krkovič odgovorila tako: Zaradi izpeljave potrebnih postopkov novega delavskega sveta ni bilo možno izvoliti v tednu dni. Volitve bodo to soboto, 26. oktobra. Izpeljana je sporazumna razrešitev delovnega razmerja z vodjem komercialne in pravne službe. Novi delavski svet bo že na prvi seji sklepal o razpisu za novega direktorja. Delavskemu svetu (novemu) bo tudi podano temeljito poročilo o položaju firme Tehnotrans v Nemčiji, katere pretežni lastnik je Avto Kočevje. Se: »Zadruga za zasebne kupčije?« Odgovor na obtožbe direktorja zadruge Nika Požeka — Vsi direkorjevi grehi zdravi tem revežem dolžni pomagati, seveda po zgoraj omenjenem receptu. Ako pa psihiater ugotovi, da so prištevni, jim je treba povedati, daje v Sloveniji še veliko takih, ki živijo v stiski in pomanjkanju, pa ne iščejo utehe v alkoholu in mamilih. Verjetno bo kdo rekel: »Tako lahko čveka le tisti, ki ni v življenju doživel take krize! Vendar ni tako. V nikjer registriranem klubu »Bratci pristne šmarnice«, smo se ga svoje čase večkrat nalezli in se pozno zvečer pijani razšli. Čeprav je včasih padla tudi kakšna, »žaljivka«, češ napil se gaje do nezavesti, nisem vedel, kako zgleda nezavesten pijanec, dokler nisem tega sam doživel. V Nedeljskem dnevniku od 13. decembra 1983 sem napisal: »Alkoholizem ni bolezen, ampak razvada.« Takrat je bila na Škofljici za pijance nekakšna ambulanta. Prinesli so me tja namreč kot mrliča, kaj mrliča, kot prašiča na tragah! Naslednje jutro, ko so mi drugi pripovedovali o tem, sem glasno zakričal: »Nikoli več!« V gostilnah, kjer me poznajo, me zdaj niti ne vprašajo, kaj žellim, ampak mi v vrč natočijo oro in radensko. Kadil sem 50 let. Moj prijatelj nekadilec mi je ob neki priložnosti, pol za šalo, pol za res rekel: »Čudim se, da kadiš, ko vendar veš, da ti lahko le škoduje. Iz denarja delati dim ni nobena učenost, nasprotno delati je pa nemogoče.« Prekinil sem ga in odvrgel gorečo cigareto z besedami. »Nikoli več ne bom dal cigarete v usta!« In posledice? Kjer v zaprtem prostoru kadijo, ne vzdržim. To so dejstva. Nikomur še nisem in ne bom svetoval, naj me posnema, zdi pa se mi, da bi bilo prav, če bi tako naredili tudi tisti pijanci in narkomani, kijih škofijska Karitas pomiluje. Odklanjati nasvete zdravnika in psihiatra je pa isto, kot bi se odločil za samomor. Kdo ima bolj prav, pa naj razsodi vsak sam! FRANC LUZAR Na odgovor direktorja Kmetijske zadruge Nika Požeka v zadnji številki Dolenjskega lista proti pisanju B. Budje v članku »Kmetijska zadruga za zasebne kupčije?« ne morem molčati, ne da bi odgovoril na njegova dejanja v zadrugi, katerih posledice čutimo mi delavci. Direktor Požek na vsa dogajanja, za katerimi se tudi uspešno skriva, reagira po instinktu, in ne po razumu. Pameten človek bi se malce zamislil, preden bi začel pljuvati. V odgovoru, ki ga je napisal v Dolenjski list, uporablja terminologijo iz časa enopartijskega sistema, kar kaže, da se še vedno ne more Zahvala ledvičnih bolnikov Hemodializo so opravlja-li tudi v času stavke V dneh, ko so zdravstveni delavci stavkali, da bi si izboljšali stanje v zdravstvu in osebne dohodke, smo doživljali bolniki, ki smo odvisni od he-modialize, dvojno prizadetost. Prvič, ni nam vseeno, kakšno je stanje na področju zdravstva, ker smo odvisni od zdravstvenega osebja. In drugič, če se bo materialna oskrba bolnišnic še naprej slabšala, nam bodo nekega dne hemodializne storitve odpovedali. To pa bi za nas pomenilo smrt ali največ teden dni življenja. In kaj lahko mi prispevamo k rešitvi navedenih problemov? Predvsem lahko pohvalimo zdravnici dr. Steklasovo in dr. Furlanovo, kakor tudi medicinske sestre, ki izvajajo hemodializo, da so prav v času stavke pokazale visoko stopnjo humanostii n nam pomagale. To so velike stvari. Kdor tega ne občuti na lastni koži, temu je to težko razumljivo. Hudo nam je, ko razmišljamo o slabem materialnem stanju v zdravstvu in nizkih dohodkih zdravstvenih delavcev. Nedvomno si zaslužijo večje plači- lo zg svoje delo. Žel' celimo si, da bi se razmere na področju zdravstva čim prej uredile in da se bomo lahko vsi skupaj prizadevali za podaljševanje naših življenj. Za hemodializirancc novomeške bolnišnice SLAVKO SMERDEL prilagoditi novim časom in drugačnim pogledom na svet. Taisti direktor niti z eno besedo ne omenja, kaj je zadruga dosegla pod njegovim vodstvom. To je razumljivo, kajti rezultati so nični. Njegova osebna tragedija je v tem, da se ne more otresti starega načina dela, ko je bilo vse odločanje še v rokah enega in je bil tisti, kije razmišljal drugače, avtomatsko proti njemu in tudi proti zadrugi. Vsi posamezniki, ki so se mu upali zoperstaviti, so doživljali ponižanja in bili preganjani, kljub temu da so bila njihova razmišljanja dobropamer-na in poštena. Ti delavci so njegova slaba vest in nočna mora, zato še vedno poslušajo njegove grožnje, daje treba v zadrugi z njimi počistiti. Nje krivi za svoje napake in nesposobnost. Prav zato je zanj bolj sprejemljiv zakon o podjetjih kot o zadrugah, za to se tudi vneto prizadeva. V Ljubljano pošilja predstavnico sindikalne organizacije za demonstracije proti sprejetju zanj neustrezne zakonodaje. Mogoče je direktor že pozabil na čas, ko je prišla na dan resnica o bivši računovodkinji Vidi Kocjan. Zelo jo je zagovarjal, kdor pa si je upal izgovoriti kakšen sum ali besedo proti njej, že so ga on in njegovi proglasili za opozicijo, ki ruši zadrugo in njeno vodstvo. Marsikdo je začutil njegov bič, s katerim je šibal vse tiste, ki so se mu upali postaviti po robu. Danes, ko je kriminalno dejanje Kocjanove obelodanjeno, zatrjuje in prepričuje svoje somišljenike, da ni vedel, kaj je Kocjanova delala. Če bi kdo lahko to vedel, potem je bil to on. Očitno direktor ne ve, da še vedno velja staro latinsko reklo: »Besede gredo v veter, zapisano ostane.« Naj se le spomni na vse pritožbe o tajnih plačah vodilnih delavcev, za katere obstajajo dokazi, na razdeljevanje nepovratnih sredstev (o tem je pisal Dolenjski list), na pritožbe o odpiranju privatnih trgovin vodilnih (tudi njegove osebno). Daje boliko časa ostal na vodilnem mestu, se lahko zahvali samo politični strukturi občine. Sprašujemo se, do kdaj bodo na občini takšne še podpirali. Taisti Požek očita novinarju Dolenjskega lista neresnico in s tem ignorira večmesečno delo kriminalistov in ugotovitve pravobranilstva samoupravljanja. Zanaša se na to, da se bo stvar rešila v političnih krogih. Upravičeno je, da delavci, ki delajo v takšnem vzdušju, opozarjajo direktorja, naj odstopi. Pri tem pa naj pusti pri miru delavce, ki so sposobni, da delajo. Moj nasvet in nasvet vse glasnejše večine je, naj direktor skupaj s svojimi mišljeniki čimprej zapusti ta kolektiv, ker je odpor do njega iz dneva v dan večji. Na koncu bi direktorja še spomnil na rek: »Svoboda je svoboda tistega, ki misli drugače,« kot je po Voltairu zapisala Rosa Luxem-burg. FRANC SIMČIČ Črnomelj Martin in Angela Lap pred gospodarskim poslopjem Sosednje preprečili še večjo škodo Pri Lapovih zagorelo go-spodarsko poslopje BISTRICA — Ako v sredo, 16. oktobra, okoli 22. ure zvečer soseda Lapovih iz Bistrice 30 pri Mokronogu, Milena Kralj, ne bi opazila ognjenih zubljev na gospodarskem poslopju Lapovih, bi ogenj povzročil še precej več škode kot za okrog 100.000 tolaijev, kakršna je po prvih ocenah. Ogenj naj bi zanetila električna žarnica, ki je bila preblizu sena. Martin in Angela Lap sta nam v nedeljo povedala, da ne bi veijetno ničesar slišala, ker je njuna spalnica obrnjena na cesto, da pa je soseda slišala pokanje salonitk na strehi gospodarskega poslopja v neposredni bližini stanovanjske hiše. Dobra soseda je Lapovima pomagala tudi s klicanjem pomoči, njen mož Zvone pa je prvi začel gasiti ostrešje v plamenih. Kmalu so pridrveli številni gasilci, bilojih je okrog 50, in rešili traktor, kmetijsko orodje, ogroženih pa ni bilo več niti 8 glav živine. Kljub naglemu posegu požrtvovalnih gasilcev pa je uničen dobršen del ostrešja in okrog 15 ton sena. Vaščani so Lapovima pomagali za silo prekriti streho. Mirenska Dana in Bistričan Alojz Marn sta jima posodila ponjavi' Oglasil se je že tudi zastopnik zavarovalnice Tilia, kije Lapovim obljubil, d* lahko ta ponedeljek, ki je že za nami. pridejo po denar. Seveda je tudi pri Lapovih problem podoben drugim nesrečnikom v takem položaju, saj sta imela poslopje močno podzavarovano. P. P ZAPEUALA SEM NA CESTO Nekega dopoldneva sem sedla na k er lo. Nisem vedela, kako se mora ravnati na cesti, saj še nisem imela izpita. Kmalu bi povzročila nesrečo. Na cesto setn pripeljala prehitro, zato ni bilo časa pogledati na levo in desno. Iz moje desne je pripeljal avto in voznik je moral zavirati, da me ni povozil^Od takrat naprej nisem šla več s kolesom na cesto, odločila sem se, da sc bom z njim odpeljal*' ko bom naredila izpit za kolo. TEA KLATNlJS 3. r. OŠ Krmelj Portugalka ali reinkarnacija Mogoče je bila kriva portugalka Sobota 28. septembra je bila v znamenju trgatve. In ko človek pride iz vinograda, ni povsem bistrega pogleda. Pa vendarle se še vedno skoncentrira na določen pojav. In jaz sem se skoncentriral na HTV. Na sporedu je bila oddaja spekter. Spiker je naja vil Dušana Pluta, člana predsedstva Slovenije. In na ekranu se je pojavil človek, ki nima brade in je nekoliko temnejši od Dušana Pluta. Govorilje in govoril in na spodnjem delu ekrana se je pojavil napis DUŠAN PLUT, član predsedništva R Slovenije. Dr. Pluta osebno poznam, saj sem ga v sredo, tri dni prej, videl v Metliki Le kaj mu je danes? Nekako čudno deluje in neverjetno spominja na Jožeta Matekoviča, predsednika metliškega izvršnega sveta. Ustrašil sem se, da se je Dušanu kaj zgodilo v njegovem prejšnjem življenju in se je v novem pojavil v telesu Jožeta Matekoviča. Ampak kaj je potem z dušo Jožeta Matekoviča, če je v njegovi koži Dušan Plut? Kar malo strah meje bilo, da verjetno Matekovič, ki je očitno ostal brez telesa, blodi nekje po Metliki in išče novo kožo, kamor hi se naselil. In to bi utegnilo sprožiti verižni proces in vsi bi zamenjali kože, kar bi povzročilo strašno zmedo. Sprva sem pojav pripisal portu-galki, a sem hitro spremenil mišljenje, ko sem ob sebi za šankom zagledal metliškega pesnika Janija Bevka, ki mi je deloval nekako ma-tekovičevsko. Pa menda ne, da se je Jože naselil v Bevka? Le kje je potem Bevk? Kar strah me je postalo in sem naročil še deci portugalke. Televizor nad šankom pa je še vedno kazal telo Jožeta Matekoviča, pod kravato pa je pisalo »Dušan Plut«. Pogledal sem obraze okoli sebe. Psi so zrli na ekran in se nasmihali, le glava, ki je rasla iz Bevkovega tebesa, je gledala vstran. Verjetno je Jože ugoto viL da sem go spoznal, pa mu je bilo nerodno. Saj razumem, da je Plutu težko v koži člana predsedstva in da se je naselil v kožo Jožeta Matekoviča, razumem, da je le-temu bilo težko v koži predsednika občinskega izvršnega sveta, ampak zakaj ravno v kožo Janija Bevka, ki je s svojo zadovoljen in se v njej dobro počuti? Že sem hotel nagovoriti fante, da zgrabimo Bevkovo telo za noge in iz njega iztresemo Matekoviča, ko se je na ekranu pojavil Dušan Plat takšen, kot ga vsi poznamo, in pod njim je pisalo »Dušan Plut«. Dobro, Dušan je spet v stari koži, a nekaj mi vseeno ni bilo jasno. Kdo je zdaj Matekovič in kdo je Plut in kje je Bevk? Ali je Matekovič Plut in Plat Matekovič ali pa Plut ni Plut, temveč Matekovič, in Bevk ni Matekovič, ampak je član predsedstva? la kdo je zdaj Plut... in... Potem so me odpeljali Drugo jutro so mi povedali, daje šlo na jlTV za pomoto oziroma napačno podnaslavljanje. Lepa je V' gatev v Beli krajini MATJAŽ ROS J 8 DOLENJSKI LIST Poziv slovenski javnosti: POMAGAJTE ZAVAROVATI KOČEVSKO POKRAJINO! BMHlIMfiMčffl Vsi klici posameznikov, pozivi skupin in organizacij za preprečitev nadaljnjega onesnaževanja kočevske pokrajine; vsi protesti prebivalstva proti zastrupljevanju reke Rinže in neznosnemu zasmrajevanju zraka; vse zahteve javnosti za ukinitev dejavnosti, ki uničujejo kočevsko naravo; vsi protesti ljudi in ustanov za preprečitev in ureditev nestrokovnega odlaganja odpadkov niso dosedaj obrodili nobenih rezultatov, ampak le zavlačevanje ali odlaganje obveznosti onesnaževalcev in tistih, ki bi po zakonu morali ukrepati. . Občinski odbor Slovenske demokrate zveze (SDZ) zato poziva slovensko javnost in državne organe Republike Slovenije, da mu pomagajo zbuditi zavest odgovornih in prisiliti v izvajanje zakonskih obveznosti občinske organe, mšpekcijske službe in predvsem vse onesnaževalce, ki so dolžni v najkrajšem možnem roku Prenehati z onesnaževanjem in popraviti že nastalo škodo v kočevski naravi. Navajamo glavne onesnaževalce, primere neurejenega okolja in neizvajanja zakonodaje s tega področja: 1. Okoli Kočevja je okoli 20 živinorejskih farm. Del teh s stojišči živine na rešetkah proizvaja odpadke, ki, nepravilno odstranjeni, uničujejo okolje. Del podtalnice je uničen zaradi nestrokovnega razsipavanja gnojevke in razlivanja gnojnice. Zato so uničeni skoraj vsi studenci v okolici: voda je oporečna. 2. Prašičja farma v Klinji vasi pri Kočevju nima uporabnega dovoljenja in nikoli ni imela urejene učinkovite čistilne naprave za gnojevko. Neprečiščena gnojevka seje dolga leta izpuščala v vodno jamo nasproti farme. K temu seje še predrla laguna in odtekle so velike količine gnojevke naravnost v podzemlje. Porušeno je ravnovesje razmerja med doma pridelano hrano in živinskimi odpadki, ker se od drugod uvaža koruza in druga hrana. 3. Gnojitveni načrt ni verificiran! Gnojevka se izliva nekontrolirano. Obstaja sum, da vsebuje prevelike količine antibiotikov in drugih medikamen-tov. V reki Rinži je prišlo že večkrat do pomora rib. Lani izrečena kazen je v posmeh civiliziranemu človeštvu: 500 din! 4. Razkroj gnojevke, razlivane okoli 10. avgusta 1991, je več dni dušil prebivalce Kočevja. Nekateri so pobegnili iz mesta; astmatiki'so imeli težave; nekatere oskrbovance Doma starejših občanov so morali reševati s kisikom! 5. Vodovodnima uporabnega dovoljenja! Pitna voda je pogosto oporečna, prebivalstvo je o tem pomanjkljivo obveščeno. Obstaja sum, daje voda glavni krivec za številna obolenja prebivalcev. 6. Navajamo (po abecedi) podjetja, katerih gospodaijenje z lastnimi odpadki in njihova odstranitev je ekološko vprašljiva: INKOP — odplake galvanike, LIK — lakirnica, iveral (vsebnost formaldehida), MELAMIN — fenolni odpadki, kemične odplake, MESARIJA — klav-niške odpadne vode, OPREMA — odpadni zrak od plastificiranja platna, SIRARNA — sirotka, TEKSTILANA — odplake barvarne, volneni prah. 7. Kočevje je obdano z divjimi smetišči. Glavno mestno smetišče (pred Mozljem) nima uporabnega dovoljenja! Ni kontrole nad snovmi, ki se na njem odlagajo. Prebivalci Mozlja, Livolda, Črnega Potoka imajo že več let težave zaradi dima, ki se sprošča na smetišču. Dne 10. septembra 1991 je Bo javno mnenje upoštevano? _ Sola na Drski bi morala biti že včeraj — Pod topom ni najbolj primerno Po nekaterih KS so v teku javne obravnave osnutka prostorskih uredit-enih pogojev za mesto Novo mesto iz-en mestnega jedra. Ena od njih je bila v J*do, 16. 10. 1991, v največji novo-Sjdlki KS Drski, trajala je tri ure in pol. '-c izvzamemo tri predstavnike Zavoda 28 družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje ter predstavnika občine, nas je bilo prisotnih 13 krajanov, od te-{?* 'P delegatov sveta staršev in učite-Jev iz OS Šmihel. Rada bi posredovala mnenje, ki seje oblikovalo na obravnavi ob iskanju najustreznejše lokacije za o°doto novo OS Drska. K pisanju me Je spodbudil tudi nepodpisani članek v PreJšnji številki Dolenjskega lista z nagoni Šola na Drski? Strinjam se s piscem, da bo le nova p’la razbremenila prevelikega števila u“Cncev mestne šole Center, Grm in po-scbno Šmihel ter jim zagotovila boljše nč I P°8°Je Naj podkrepim: samo na j-iS Šmihel, ki jo na treh lokacijah obis-,Je 921 učencev in je v tem šolskem le-u zrasla v največjo OŠ v občini (ampak sjmo po številu učencev!), je iz KS Drska kar 625 učencev, ki že danes lahko naPolnijo vseh 24 oddelkov načrtovane nove šole. Najmanj za tri oddelke učencev je še na OŠ Center in Grm, saj zadnji dve leti šolske novice iz dela Ulice Slavka Gruma, Drske in Irče vasi načrtno preusmerjamo na ti dve šoli. Zbodla pa je nadaljnja vsebina članka, ki govori le o dveh možnih lokacijah bodoče OŠ Drska, daje prioriteto lokaciji »pod topom« (čeprav naj bi o tem odločili delegati občinske skupščine) in zavaja nepoznavalce terena z njeno ustreznostjo. Že od leta 1979 na OŠ Šmihel dokazujemo potrebo po novogradnji OŠ Drska, m čeprav je bila kot prioritetna gradnja uvrščena v referendumski program za obdobje 1979— 1985, še danes nima svoje lokacije! Novo mesto je 1981 — pred desetimi leti! — zagotovilo sredstva za nakup zemljišč v izmeri 34.783 m2 v območju zazidalnega načrta (ZN) Irča vas — Brod v Ulici Slavka Gruma. Glede na to, da OIS ni imela sredstev za komunalno opremo zemljišča, je sklad stavbnih zemljišč predlagal spremembo ZN Irča vas — Brod, s čimer je bilo zemljišče v celoti namenjeno stanovanjski izgradnji. Kasneje je OIS odstopila 5.939 m2 zemljišča za izgradnjo Centra srednjih šol, Jako da je na lokacijo OŠ ostalo 28.844 m2 plačanega zemljišča (brez komunalne opreme). Po izgubi te po legi in velikosti ustrezne lokacije so načrtovalci predvideli še naslednje možne variante: na robu Mrzle doline, v Zdolah (pod diskontom), na koncu Ulice Slavka Gruma na obrobju Šipčevega hriba (naprej od kurilnice) in kot peto, zadnjo, »pod topom«. Na obravnavi v KS smo bili seznanjeni z vsemi petimi lokacijami, njihovimi slabostmi in prednostmi, v ožjem izboru sta končno ostali lokaciji na Šip-čevem hribu in »pod topom«. Ugotavljali smo. da bo imela šola na lokaciji na obrobju Šipčevega hriba več potrebnega prostora in miru za svoje vzgojno-izobraževalno delo, zaokrožila bi tudi šolski kompleks (z druge strani hriba sta Center srednjih šol in OŠ Dragotin Kette). Lokacija »pod topom« je kljub predvideni povezavi z že obstoječim športnim objektom utesnjena med dve prometni ulici, kar ne ustreza tako zaradi prometne varnosti kot zaradi hrupa. (Podobno lego in težave imamo že sedaj, enako OŠ Center in Grm). Prisotni delegati staršev in učiteljev smo se odločili za lokacijo na Šipčevem hribu, saj smo menili, da tako veliko »mravljišče«, kot bo nova OŠ, mora imeti tudi dovolj zunanjih zelenih površin. Takšen povzetek je na koncu napravil tudi vodja razprave g. Mikec. Če je bil namen razprave preverjanje javnega mnenja, zahtevamo, da se to tudi upošteva. Veijamem, daje lokacija »pod topom«, cenejša od drugih zaradi bližine komunalne infrastrukture, pa vendar: nikar samo zaradi sedanjih neugodnih ekonomskih razmer utesnjevati naslednjih generacij šolaijev med bloke in cesto! Zakaj se nismo bolj racionalno obnašali že pri dosedanji gradnji osnovnošolskega prostora v občini, saj vemo, da je bilo zgrajenih več kv. metrov površin, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Zakaj bi morali začeti varčevati ravno pri zadnji novi OŠ, ki bo med največjimi v občini in na najmanjši površini? Ni pa bojazni, da bi ji otrok manjkalo! ANICA BUKOVEC gorelo s 30 metrov visokim plamenom ob dušečem smradu in z oblakom dima, ki seje širil do obzorja in katerega vsebnost škodljivih snovi je problematična. 8. Nekatera primestna naselja (Rudnik, Šalka vas. Zeljne) imajo odprte kanale za odvod fekalnih voda. 9. Nihče ne pojasni javnosti, kako so bili deponirani na področju Kočevske Reke pred mnogimi leti živalski ostanki, okuženi z. antraksom, ki so bili pripeljani iz drugih krajev Slovenije (na pr. iz Kamnika) in po nekaterih trditvah celo iz Italije. 10. Gozdovi v sosednjem Gorskem Kotaru umirajo zaradi močno z žveplovim dioksidom obremenjenega dima termoelektrarne Plomin v Istri. O vplivih na kočevske gozdove ni raziskave niti obvestila javnosti. Občinski odbor SDZ Kočevje poziva slovensko javnost, naj ga podpre s stališči in stvarno ter pomaga s pritiskom na odgovorne na vseh ravneh, da se objavijo strokovni podatki o onesnaževanju kočevskega okolja, sprejmejo programi za njegovo očiščenje in tudi, da se odpustijo iz služb vsi, ki so neposredno odgovorni za to stanje. DOVOLJ NAM JE SLEPOMIŠENJA IN NORČEVANJA IZ NAŠIH LJUDI! SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA KOČEVJE BILI SMO NA MULJAVI IN NA RAŠČICI Prejšnji teden smo učenci sedmih in osmih razredov OŠ Center imeli kulturni dan. Sedmi razredi smo se odpeljali na Muljavo, v rojstni kraj Josipa Jurčiča in v stiški samostan. Učenci osmih razredov pa so imeli kulturni dan na Raščici, kjer so si ogledali Trubarjevo domačijo, zatem pa še galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem. MANCA FURLAN OŠ Center ELEKTRIKA IZ DŽUNGLE Bila je nevihta. Janezek, oči in mami so bili doma. Zmanjkalo je elektrike. Očije rekel: »Te opice so nam spet vzele elektriko.« V šoli so se učili o elektriki. Tovarišica je vprašala otroke, od kod dobivamo elektriko. Janezek je odgovoril, da iz džungle. Tovarišico je zanimalo, zakaj iz džungle. Janezek pa je dejal, da kadar pri njih zmanjka elektrike, oči vedno reče: »Te opice so nam spet vzele elektriko.« DRAGO PERKO 4.r. OŠ Krmelj Zakon bo prizadel diabetike _______Je cilj zakonodaje več mrtvih? Novi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, če bo sprejet, kakršen je v osnutku, bo najbolj usodno prizadel vse sladkorne bolnike. Diabetiki redno hodimo na preglede, nujno potrebujemo zdravila za normalno življenje, sicer smo neposredno ogroženi. Sladkorna bolezen je huda kronična in socialna bolezen, ki spremlja človeka do njegove smrti. Zato ni prav, da bolezen ni uvrščena v 21. člen osnutka zakona pod točko L V republiki Sloveniji je danes registriranih 60.000 sladkornih bolnikov, od tega jih je na Dolenjskem približno 6.000. Sladkorna bolezen se v zadnjem času pojavlja vedno pogostejo tudi med mladimi ljudmi. Sladkorni bolniki bi morali po novem zakonu plačevati zdravljenje bolezni in potrebna zdravila. Žal si tega ne bodo mogli privoščiti, predvsem ne zato, ker je med njimi večina upokojencev, ki imajo slab gmotni položaj. Zaradi tega smo diabetiki odločno proti plačevanju participacije. Sladkorni bolniki na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji in na Madžarskem imajo zdravljenje diabetesa vključno z zdravili in drugimi pripomočki v celoti brezplačno. Če bi bil zakon sprejet v taki obliki, kot je predlagan, bi se zelo povečala invalidnost, zasedba bolnišnic, posledica tega bo večja umrljivost sladkornih Iztok Vorkapič V Šentjerneju tudi ^videoteka h,*?!* Vorkapič lani odprl ut|k, letos videoteko ________Orient__________ kan'5<^eset*etn‘ Šentjemejčan Iztok Vor-t(|^ . Je rojen trgovec. Že zelo kmalu r * Postalo jasno, da lahko današnji ^ednež jutri postane naša stranka, nirn' marca sem °dpr' butik z mod-rok tlačili. Prodaja mi je šla dobro od litJ^edo propada Iskre,« pripoveduje sj k-Toda trgovec ne bi bil trgovec, če seme znal obrniti po vetru. »Najprej (jCo,1Poskusil z dvajsetimi kopijami vi-kla *4set' K° sem videl, da bo stvar ste-°staD,m oblačita na dve polici, na kap !" Pel pa kasete,« je še dodal Vor-njjl1. Sedaj ima 350 kaset z originalni j'Posnetki, 400 pa je še kopij. Ustre-sta .' fako mlajšim gledalcem kot tudi voli • ' Ljudje so še posebej zado- slov **er ‘mai° originalni posnetki prib^e podnapise. Okoliš je velik, v,*. uJe se zima, zato upa, da bo imel I eč strank. KUn.| ima smisel in voljo do dela. Posn i Je lud‘ kamero, s katero bi rad Vse ta! Slare ^Be in običaje, ki pri nas “°lj tonejo v pozabo. JANJA KASTELIC Utemeljena pritožba ali kleveta? Zakaj družina Stošič iz nove kolonije Šlajmer ne dobi stanovanja? KOČEVJE — V Šalki vasi št. 105, kjer živi Olga Stošič z invalidnim možem in 25-letnim sinom, so stanovanjske in življenjske razmere nemogoče že nekaj let. Kljub temu je Itas kot stanodajalec ta stanovanja v celoti odpisal šele pred dobrim mesecem in pol z veljavnostjo odpisa od l.januaija 1991. Stošičevi žive tu že 28 let, pred tremi leti pa so vložili prošnjo za novo stanovanje. Danes Stošičevi trde, da »ne dobe stanovanja zaradi maščevanja odgovornih tako na občini kot v posebni strokovni službi IS za stanovanjsko gospodarstvo«. Vzrok za maščevanje — da niti ne poskušajo najti ustrezne rešitve njihovega primera — vidijo v pritožbi, ki jo je Stošičeva poslala predsedniku republiškega izvršnega sveta Lojzetu Peterletu. Pred tem so poskusili vse, da bi rešili svoj stanovanjski problem. Zahtevali so posredovanje občinske in republiške sanitarne inšpekcije, vložili tožbo (kot zvemo kasneje, za znižanje stanarine in ureditev bivalnih razmer), jo kasneje umaknili in z neplačevanjem stanarine hoteli doseči, da bi bili toženi. Pomoč so iskali pri predsedniku občinskega IS Alojzu Petku, pred dvema mesecema pa so se pritožili tudi pri komisiji za prošnje in pritožbe. Do sedaj so jim bila ponujena tri stanovanja, vendar jim niso ustrezala. Hočejo namreč dvosobno stanovanje v pritličju ali prvem nadstropju, ker so trije in je mož invalid zaradi vida. Kot dokaz, da gre za »maščevanje«, so navedli tudi dejstvo, daje pred krat- kim dobita stanovanje njihova soseda. Vodjo posebne strokovne službe Antu-na Gašparca in Marka Lovka obtožujejo za arogantno obnašanje in izogibanje. Za predsednika IS Alojza Petka pa povedo, daje zavrnil njihov predlog za ustrezno zamenjavo Itasovega nezasedenega trisobnega kadrovskega stanovanja. Vodja posebne strokovne službe An-tun Gašparac, ki se je odzval našemu povabilu, da pojasni primer družine Stošič, je najprej povedal, da ga je obtožba zelo prizadela, še zlasti, ker teh ljudi razen Olge Stošič, ki jo je srečal samo enkrat, sploh ne pozna. Meni, da gre za ljudi, ki sami ne vedo, kaj hočejo, in da pravzaprav sami otežujejo reševanje problema s svojimi pobudami in predlogi za rešitve, ki se pogosto spreminjajo. Po zadnjem vrstnem redu dodelitve stanovanj, ki velja od februarja oz. aprila 1989, so Stošičevi na 33. mestu. Preko tega vrstnega reda so jim ponudili tri stanovanja: dvosobno z WC-jem, vendar brez kopalnice, v Podgorski 23; dvosobno v Šeškovi 8, ki so ga odklonili, ker ima zunanje stopnice, in enosobno pritlično stanovanje v Turjaški 9, ki so jim ga ponudili v septembru. Januarja je Stošičeva pismeno izjavila, da želi stanovanje na Trdnjavi, kjer trenutno še stanuje Nežka Mohorčič, stara 81 let. Preselitev Mohorčičeve drugam je bita zelo vprašljiva. Neuresničljiv pa je bil predlog Stošičevih o zamenjavi kadrovskega stanovanja, saj so zahtevali tudi prenos lastninskih pravic. Stošičeva soseda je dobila stanovanje, ki v nobenem pogledu ni ustrezalo njihovim željam, zato jim ga niso niti ponudili. V posebni strokovni službi trde, daje neupravičena tudi trditev, da je šlo pri odpisu objektov za tihi dogovor med njimi in lastnikom Itasom. Posebna strokovna služba je namreč že večkrat predlagala Itasu odpis teh objektov, vendar je Itas pristal le na odpis stanovanj v nadstropju. Itas bi tudi moral tožiti neplačnike stanarin. Prav tako pa bi moral Itas reševati stanovanjsko problematiko ljudi iz odpisanih stanovanj, vendar je ta že naznanil, da to ne bo" mogoče. Kot je ugotovila komisija za prošnje in pritožbe, bo v najslabši varianti primer Stošič rešen, ko bo družina prišla do primernejšega stanovanja na osnovi veljavnega prioritetnega vrstnega reda dodelitve stanovanj. M. LESKOVŠEK-SVETE ATA V ŠOLI Imeli smo naravoslovni dan. Sodelovali so tudi starši. Tako je tudi moj oči po dolgem času zopet sedel v šolsko klop. Skupaj smo se učili o naravi. Tudi starši so morali odgovaijati na vprašanja. Mi smo znali bolje. Po pouku smo imeli malico. Starši so dobili kavico. Potem samo odšli v gozd. Pekli smo kostanj. Pekla sta ga moj in Gregijev oči. Mi pa smo se lovili. Bilo je super. SAŠA PETELINC 2.a., OŠ Artiče bolnikov. Je to cilj nove zdravstvene zakonodaje? Zaradi vsega navedenega od vseh pristojnih organov v Republiki Sloveniji zahtevamo, da se sladkorna bolezen uvrsti v 21. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zahteve v celoti temeljijo na Santvincenski deklaraciji, ki je bila sprejeta v okviru Svetovne zdravstvene organizacije in v okviru Evropske diabetične federacije. Diabetiki JESEN V GORAH Pravijo, da je v gorah najlepše, in res je tako. Z avtobusi smo se odpeljali do Jezerskega, kjer smo pomalicali, potem pa smo se začeli počasi vzpenjati po gozdnati poti. Vrhovi so se že kopali v soncu in nas vabili v svoje naročje. Zdeli so se nam neskončno daleč. Sledili smo vodniku Hinku in kar verjeti nismo mogli, ko smo pred sabo zagledali kočo. Utijeni in lačni smo se spravili nad nahrbtnike. Ko je sonce zašlo, je postalo hladno, odšli smo v prijetno kočo. Naslednje jutro, po zajtrku, smo šli na Zgornje Ravni, kjer smo s Hinkom opravili plezalni vrtec. V dolino smo se spustili po drugi poti. Šli smo do Planšarskega jezera. Malo smo bili razočarani, ker je bilo v njem malo vode, vendar je bila okolica tako lepo urejena, da smo na jezero kmalu pozabili. Prišel je čas, ko smo se morali odpraviti domov. Prepričali smo se, da je jesen v gorah res lepa. Planinci OŠ XIV. divizije Senovo PROMETNA VARNOST V ŠENTJERNEJU Ker je vse preveč otrok udeležnih v prometnih nesrečah, je bil letos v tednu otroka tudi teden prometne varnosti. Za začetek smo se pogovaijali o varnih poteh v šolo. Razredne ekipe so se pomerile v poznavanju prometnih predpisov in to znanje potrdile tudi s kolesarsko vožnjo po Šentjerneju. Zmagovalci so bili: Janez Selak, Vesna Krošelj, Kristjan Kralj in Alojz Pucelj. Nižji razredi pa so risali na temo o prometu in pripravili razstavo. Tu so bili še miličniki, ki so pregledali tehnično stanje koles. MATEJA BUNŠEK BERNARDA BELE Novinarski krožek OŠ Šentjernej NA NARAVOSLOVNEM DNEVU V petek smo imeli naravoslovni dan. Odpravili smo se v Portoval. Med potjo smo si ogledali sadovnjak, vrt in polje. Tovarišica nam je že v razredu dala naloge, razdelila v skupine in izbrala vodje. Ko smo prišli iz gozda, smo rešili naloge o topli gredi, vrtu, sadovnjaku, polju in gozdu. PETRA BUKOVEC 2.d., OŠ Šmihel BILA SEM V KOSTANJEVIŠKI JAMI V tednu otroka, v četrtek, 10. oktobra, sva s prijateljico izdelali dve lutki. Za nagrado sem dobila knjigo Lemi časi in lahko sem se udeležila izleta v Kosta-njeviško jamo. V soboto, 12. oktobra, smo odšli v Kostanjevico. Z mano sta šli tudi moji prijateljici Silvija in Matejka. Šli so tudi drugi otroci, ki so, izdelovali iz gline razne živali, risali po asfaltu ali so zmagali na kakšnem drugem tekmovanju. V Kostanjeviški jami smo videli kapnik, kije bil zelo star in velik in kapnik podoben medvedku. Imeli smo se lepo. BARBARA PAVLAKOVIČ OŠ Šmihel ŽIVLJENJE JE V NAŠIH ROKAH Mi, otroci večkrat brezskrbno tekamo ali se sprehajamo po cesti. Ko smo razposajeni, pozabljamo, da nismo sami. Poleg nas se odvija promet. Nevarnost preti iz vseh strani. Ko gremo v šolo, moramo vedno izbrati najvarnejšo in ne najkrajšo pot. Če ni označen prehod za pešce, moramo počakati, da vozilo odpelje. Premajhna previdnost je lahko usodna. Zato morajo na otroke paziti tudi starejši. Če se bomo pravilno obnašali, bo tudi nesreč veliko manj. Zato je življenje v naših rokah. UROŠ GROZNIK 3. r., OŠ Krmelj POČAKAL BOM NA IZPIT Obiskujem tretji razred osnovne šole. Otroštvo preživljam v majhni vasi Gabrijele. Od naše hiše me vodi pot v šolo nekaj časa po ozki prašni cesti. Po tej cesti se velikokrat vozim s kolesom. Opazujem avtomobiliste in traktoriste. Z neregistriranimi vozili drvijo mimo. Za seboj pustijo velik siv oblak. Ko se proti večeru vračajo iz vinogradov, pozabijo prižgati luči. Utrujeni hitijo domov. S kolesom vozim ob robu ceste, ko zaslišim vozilo, se umaknem s ceste. Izza ovinka velikokrat prihrumi avtomobil ali traktor. Takrat nimam več časa, da bi se umaknil. Vozniki pozabljajo, da na cesti niso sami. Tudi jaz sem sklenil, da se po tej cesti ne bom vozil s kolesom. Počakal bom, da bom naredil izpit. MATJAŽ KOVAČ 3. r., OŠ Krmelj TEDEN PROMETNE VARNOSTI Teden prometne varnosti je že minil. To je teden, v katerem naj bi bilo čimmanj prometnih nesreč. Na naši šoli smo v ta namen postavili prometne znake. Pred stopniščem je bil semafor, do pol osmih je svetila rdeča luč, potem pa seje prižgala zelena, da smo šli lahko v učilnice. Na poti v šolo nas je snemal ravnatelj z videokamero. Mi tega nismo vedeli. Ko smo kasneje gledali posnetke, smo šele videli, kako se vedemo v prometu. Upam, da bo v prihodnje manj prometnih nesreč. DARJA CERJAK Novinarski krožek OŠ Artiče POLFINALE V ROKOMETU Kot vsako leto, so se tudi letos naši fantje pomerili v rokometu. Igrali so s Pišečani in Globočani. Zmagali so, drugi so bili Globočani in tretji Pišečani. Ker smo takrat dekleta imela prosto uro, smo jih spodbujala. Vsi smo bili veseli zmage, še posebej zato, ker bodo naši fantje igrali v finalu. DARJA CERJAK Novinarski krožek OŠ Artiče POLICAJ IN CEFIZELJ V četrtek so na naši šoli gostovali igralci z Jesenic. Zaigrali so nam lutkovno igrico Policaj in Cefizelj. V igrici so nastopali policaj, Cefizelj in pek. Cefizelj je bil prebrisan razbojnik, zato je večkrat prelisičil ne preveč pametnega butalskega policaja. Policaj je ostal praznih rok, saj mu je Cefizelj pobegnil, pek pa brez denaija, saj je Cefizelj pridno hodil k njemu po kruta plačal ga pa ni. Zelo smo se nasmejali. Želim si, da bi nas igralci z Jesenic še obiskali. UROŠ ZUPAN 3. r., OŠ Krmelj PRVI PLES Minuli petek smo imeli na naši šoli letošnji prvi ples. Težko smo ga pričakovali. Prišlo nas je veliko. Nekateri so plesali, drugi gledali. Vsaka vstopnica za ples je bila oštevilčena in kdor je bil izžrebanje dobil nagrado. Nagrad je bilo letos sicer manj, a kljub temu je bilo zabavno. Kar prehitro smo priplesali do konca. Upamo, da bo naslednji ples že kmalu in da bo trajal dalj časa. TJAŠA PENEV Novinarski krožek OŠ Artiče .;.v, .\v ;.v TELEVIZIJSKI SPORED 'X*. ČETRTEK, 24. X. SLOVENIJA 1 8.35 — 23.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj., 5/10 9.30 TOK ROK, kontaktna oddaja za mladostnike ŠOLSKA TV, ponovitev 10.20 VELIKANI SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI: ROLLAND 10.50 NEKOČ JE BILO.. ŽIVLJENJE: DIHANJE 11.15 ALPE-JADRAN 11.45 NIKOLI VEČ, angl. nadalj., 1/3 12.35 VIDEOSTRANI 13.30 POROČILA 15.00 MOZAIK, ponovitev ALPE-JADRAN ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE, 5/6 15.55 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEOSTRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE NEVARNI ZALIV, kanadska naniz.. 19/20 17.35 V ČETRTEK OB 17.30 18.35 EP VIDEOSTRANI 18.40 STEKLINA — STO LET PO PASTEURJU 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 UUBEZEN IN SOVRAŠTVO, kanadska nadalj., I /4 21.00 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA TAKSI, amer. naniz., 1/12 NA SLEDI, angl. nadalj., 2/5 JAZZ. BLUES... SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (4. oddaja) — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik RAI — 20.00 Žarišče — 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju (angl. dok. serija, 1/6) — 20.55 Gallus anno 1991 — 21.25 Svet na zaslonu — 21.55 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike: I. Potrč: Kreflova kmetija (predstava Prešernovega gledališča iz Kranja) — 23.25 Yutel HTV 1 7.00 Program za svobodo: 7.00 Poročila — 8.00 Poročila — 9.00 Poročila — 10.00 Poročila — 11.00 Poročila 12.00 Poročila — 13.00 Poročila — 14.30 Poročila — 16.00 Poročila — 18.00 Poročila 19.30 Dnevnik I — 23.00 Poročila — 1.00 Poročila PETEK, 25. X. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.20 in 13.15 — 1.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK KLUB KLOBUK NANCY WAKE, avstral. nadalj., 4/4 EURORITEM, 4. oddaja II 10 VIDEOSTRANI 13.30 POROČILA 15.00 SVET NA ZASLONU, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK, ponovitev TEDNIK 18.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 FORUM 20.20 ARKTIČNA ODISEJA, dok. oddaja 21.15 ZGODBE STIGA TRENTERJA, švedska naniz., 1 /6 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.40 SOVA: PRI HUXTABLOVlH, 13. epizoda amer. naniz. PODEŽELAN, amer. film DRAŽLJIVO, franc, erotični program 1.25 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (ponovitev) — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Videomeh (ponovitev)— 19.30 Dnevnik ZDF— 20.00 Žarišče — 20.30 Ex libris: Prgišče Indije — 21.25 Mozart na turneji (7/13) — 22.25 Yutel HTV 1 7.00 Program za svobodo: 7.00 Poročila — 8.00 Poročila — 9.00 Poročila — 10.00 Poročila — 11.00 Poročila — 12.00 Poročila — 13.00 Poročila — 14.30 Poročila — 16.00 Poročila — 18.00 Poročila — 19.30 Dnevnik I — 23.00 Poročila — 1.00 Poročila SOBOTA, 26. X. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.45 in 15.10—1.25 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ANGLEŠČINA — FOLLOW ME, 23. lekcija 9.25 RADOVEDNI TAČEK 9.40 LONČEK, KUHAJ 9.50 ALF 10.15 MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON 10.25 GLINA 10.40 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.40 2. MEDNARODNI FESTIVAL ZBOROVSKEGA NAREČNEGA PETJA 12.10 MOZART NA TURNEJI, 7/13 13.15 FORUM 13.30 POROČILA 13.40 VIDEOSTRANI 15.25 VIDEOSTRANI 15.35 VIDEOGODBA, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 IZSELJENCI, avstralski film 18.40 KLASIČNI DOSEŽKI V OBLIKOVANJU, angl. dok. serija, 1/6 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 ONA + ON 2I.35SOVA NA ZDRAVJE!, 35. epizoda amer. naniz. 22.00 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.25 BORŠTNIKOVO SREČANJE, kronika 22 55 SOVA- ’ ' NA SLEDI, angl. nadalj., 3/5 MED DVEMA OGNJEMA, angl. film SLOVENIJA 2 14.45 Videonoč (ponovitev) — 17.45 Carmen na ledu (ponovitev)— 19.00 Garfield in prijatelji — 19.30 Dnevnik BG — 20.15 Filmske uspešnice: Trije amigosi (amer. film) — 21.55 Novi rock 92 - 22.40 Yutel HTV 1 7.00 Program za svobodo: 7.00 Poročila — 8.00 Poročila — 9.00 Poročila — 10.00 Poročila - 11.00 Poročila — 12.00 Poročila — 13.00 Poročila — 14.30 Poročila — 16.00 Poročila — 18.00 Poročila — 19.30 Dnevnik 1 — 23.00 Dnevnik 2 — 1.00 Poročila NEDELJA, 27. X. SLOVENIJA 1 7.50 — 0 40 TELETEKST 8.05 VIDEO STRANI 8.15 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV NEVARNI ZALIV, kanadska nadalj., 19/20 9.40 UMETNOST ZA VSAK DAN, franc. dok. serija, 4/5 10.35 GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev 11.05 DOMAČI ANSAMBLI: CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET 11.35 OBZORJE DUHA 12.00 UUDJE IN ZEMLJA 12.30 POROČILA 12.40 VIDEO STRANI 12.55 PRISLUHNIMO TIŠINI 13.35 EUROSMUSICA 14.35 ZA TEŽAVE BEDNARSKI, poljska nadalj., 4/7 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STF.ANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 SLIKA DORIANA GRAYA, amer. film 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 GALLUS, scenski esej, 2. del 21.20 EPP 21.25 JESENSKI 3X3 22.45 DNEVNIK 3, VREME 23.10 SOVA: POLNA HIŠA,amer. naniz., 19/22 NA SLEDI, angl. nadalj. 4/5 SLOVENIJA 2 14.00 Program TV — 18.30 Ex libris: Iz zgodovine slovenskega sadjarstva (ponovitev) 19.30 Dnevnik HTV-20.00 V orlovi deželi (angl. poljudnoznan. serija, 4/8) — 21.30 Ciklus filmov M. Pialata: A nos amours (franc, film) — 23.00 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar - 10.00 Nedeljsko dopoldne — 12.00 K mc-tijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film 13.55 Družinski magazin — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 Risana serija— 19.I0TV sreča— 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.35 Inozemska znansl.-popularna serija — 22.25 Dnevnik — 22.45 Športni pregled — 23.30 Glasbena oddaja — 0.30 Poročila PONEDELJEK, 28. X. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.45 in 13.15 — 0.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.35 VIDEO STRANI N0V0TEHNA DANES 13.30 POROČILA 15.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.30 SOV A, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev JESENSKI 3 X 3 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 ENIGMA, balet 21.10 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3 22.25 ORGLE: KRAUICA INSTRUMENTOV, 6. del 22.55 SOVA: NA SLEDI, zadnji del angl. nadalj. NEDOTAKLJIVI, 9. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA 2 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Zelena ura — 21.00 Sedma steza — 21.30 Pesem je...Vita Mavrič — 22.10..— Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski program — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar. Šolski program — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroški program — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik I — 20.00 Domača serija — 20.50 Zunanja politika — 21.20 Dnevnik 2 - 21.45 Kinoteka — 23.15 Poročila TOREK, 29. X. SLOVENIJA 1 8.35- 12.50 in 13.15— 1.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE 10.00 V ČETRTEK OB 17.30, ponovitev 11.00 ANGLEŠČINA — FOL-LOW ME, 25 lekcija 11.25 SEDMA STEZA 11.55 OSMI DAN 12.40 VIDEOSTRANI 13.30 POROČILA 14.25 VIDEOSTRANI 14.35 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 25. lekcija 15.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK ŠOLSKA TV 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADF. 19.15 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 OBČUTEK KRIVDE, angl. nadalj., 3/7 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.15 KAVARNA 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.40 BORŠTNIKOVO SREČANJE, kronika 23.10 SOVA: ŽIVUENJF. BREZ GEORGA, angl. naniz., 2/6 KALNI IZVIR, avstralska nadalj.. 1/10 GLASBA SKOZI ČAS. 4/16 SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (5. oddaja) — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 The English Brass Ensemble — 19.30 Dnevnik SA —20.00 Žarišče — 20.30 Marlboro mušic show 21.00 Umetniški večer: Povečava — 23.00 Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška oddaja — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Videostrani — 12.20 Satelitski programi — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroška oddaja —18.45 Znanstveni program — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik I — 20.00Se-rijski film — 20.55 Žrebanje lota — 21.00 V velikem planu — 22.30 Dnevnik 2 —22.55 Kino-klub Evropa — 0.25 Poročila SREDA, 30. X. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.10 in 13.15 — 0.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK, ponovitev 9.55 OBČUTEK KRIVDE, angl nadalj, 3/7 10.45 EURORITEM 5. oddaja 13.30 POROČILA 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK, ponovitev BOJ ZA OBSTANEK DOMAČE OBRTI, nizozemska izobraž. oddaja, 6/13 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREMF. 20.05 BORŠTNIKOVO SREČANJE, prenos 21.40 DNEVNIK 2 21.50 D. Jovanovič: ŽlVUF.NJE PLAV-BOYEV, posnetek predstave AGRFT 23.20 SOVA: ALF, amer. naniz. KALNI IZVIR, avstralska nadalj. SLOVENIJA 2 17.55 Euroritem (ponovitev 5. oddaje) -7 18.15 Svet poroča - 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik ORF 20.00 Žarišče— 20.30 Večer švicarske TV 0.00 Yutel NOVA PODOBA NAKUPA Spoštovani, ponosni smo, da Vam lahko predstavimo največjega trgovca s tehničnim blagom na Dolenjskem TEHNIČNO PRODAJNI CENTER NOVOTEHNA. Naša poslovna samozavest temelji na spoštovanju želja in potreb kupcev, na bogatem znanju in izkušnjah, s katerimi smo skrbno izbrali najboljše blago. Vam je namenjena NOVA PODOBA NAKUPA! Prijateljski pozdrav, Vaša Novotehna Pričakujemo vas na otvoritvi TEHNIČNO PRODAJNEGA CENTRA v sredo, 30. oktobra 1991 ob 11.00, Cesta komandanta Staneta 38,68000 Novo mesto. NOVOTEHNA Sledovi groze v mladin očeh MLADOST V ZAKLONIŠČIH Večja skupina predšolskih otrok se v konferenčni dvorani Garni hotela na Otočcu igra z najrazličnejšimi igračami V prostoru je tudi prižgan televizor, kjer nekaj odraslih spremlja poročila o dogajanju na Hrvaškem. V enem izmed televizijskih poročil z bojiščje slišati sirene, ki naznanjajo letalski alarm. Starejši ne reagirajo nanje, otroci pa nenadoma za trenutek otrpnejo, potem pa se panično zapodijo k najbližjim odraslim ali v prvi zaklon, ki ga najdejo, kričeč: »Opasnost! Opasnost!« Klice vojne so se zalezle globoko v njihovo mlado zavest. Ena od njih ima po-javo zavijajočega zvoka sirene, druga je v pojavi strahu na materinem obrazu, tretja v žvenketanju stekla, podrhtevanju zemlje in teme, dolge teme in strahu v globokih podzemnih zakloniščih. Tem otrokom bo v zavest lahko priklicati prave predstave, ko bodo nekoč v šoli brali o peklu. Vprašanje pa je, če bo sploh kdaj moč v celoti iz njihove podzavesti izbrisati to, kar so doživeli Dejstvo je namreč, da na nekaterih ozemljih tiste Jugoslavije, s katero smo se nekoč tudi sami bolj ali manj identificirali, divja ena najbolj krutih vojn, kar sijih človek lahko predstavlja. Težko si je razložitim, iz kakšnih vzgibov vre sovraštvo in brezobzirnost, ki ruši in pobija, brez vsakega premisleka in izbire. To deformacijo bodo morda nekoč poskušali dognati psihiatri, psihologi in sociologi, zato pa si je lažje razložiti bremena, ki so jih kot posledice s sabo prinesli ubežniki Gre za strah, nezaupanje in apatičnost ali celo za prikrito agresivnost izhajajočo iz nenadoma porušene samozavesti Mojca Troha, sicer brezposelna vzgojiteljica, ki preko Zavoda za zaposlovanje in otroškega vrtca Otočec pomaga malim beguncem v improviziranem otroškem vrtcu v Gami hotelu Otočec, si je v tem kratkem času nabrala že kar precej izkušenj. »Sevedaje to naporno in zahtevno delo, pri katerem še kako pride prav pomoč specialnih pedagogov in socialnih delavcev. Pri otrocih je opaziti negotovost, nervozo in povečano agresivnost, kar je razumljivo po vsem, kar so v obleganih mestih Vukovarju, Osijeku, Vin-kovcih, Sisku in drugod doživeli Pa tudi ne-na vadno ži vahnost kijo je pripisati sprostitvi po dolgotrajnem bivanju y zakloniščih. Več je tudi polomljenega in izginulega in ventarja kot y normalnih vrtcih, otroci pa se zelo veliko igrajo vojno, čeprav jih skušamo tega odvaditi« ALI NAŠ DOM ŠE STOJI? D ------ orno vina je ena nam vsem deljena in eno življenje in ena smrt,«je za-PUal slovenski pesnik Oton Župančič v naj-z9jj temnih trenutkih slovenskega naroda. ‘~iomovina je v njegovih verzih po vrednosti lorej izenačena z najbolj elementarnim, kar Je Moveku dano, to je življenje. Dati življenje 2a domovino, boriti se zanjo, to je še vedno danes vrednota, ki pa nikakor ni dana Vsern. Dana je le izbranim, mladim, močnim, sP°sobnim, odločnim, teh pa je med prebivalkam malo. Veliko več je prestarih, premla-‘k šibkih, prej potrebnih pomoči kot pa sPosobnih komu pomagati Veliko je tudi ta-ki so iz teh ali onih vzrokov dolžni le tem Pomagati in so zato nanje vezani Ta ogrom-r! večina prestrašenih ljudi je bila v doseda-Jlh spopadih, kolikor jih pomni človeška tudi tista, ki je tako ali tako utrpela jPlvečje žrtve, bila izpostavljena nečloveš-ctnu pomanjkanju, trpljenju in trpinčenju. ot° se je sgoraj nagonsko usmerjala stran spopadov, se oprijemala najmanjše rešil-Ie bilke, ki je bila ponudena in bežala za go-° taljenje. Hkrati pa je s sabo nosila klico njivetja in zavesti nekega rodu in sporočilo Jr*10 vi ni in krajih, ki jih je zapuščala. S oboje nosila trpljenje, tugo in domotožje. Begunstvo pozna človeštvo verjetno že od svojega rojstva. Balkan se ga v bajkah spominja iz turških časov, ko je spet dodobra premešal njegovo narodnostno sestavo. Poznali so ga naši očetje med drugo svetovno vojno in po njej. Tudi na pragu enaindvajsetega stoletja smo mu bili priča na različnih koncih črne in rumene celine. Nikoli pa si nismo mogli predstavljati da bomo sami srečevali na cestah naših vasi in mest ljudi z zamolklo grozo v očeh. Pa vendar se je to zgodilo in smo sredi tega dogajanja. Kako naj bi si to predstavljali saj nismo verjeli niti tega, da se bo kdaj ta odblesk nejeverne groze pojavil v naših lastnih očeh še nedavno tega, pred nekaj meseci ko se je na začetku sončnega poletja razplamtela vojna pri nas. Kratka sicer, a dovolj grozeča, da nam je lažje razumeti ljudi, ki sedaj prihajajo k nam, iskat miru in utehe. Če sami ne bi doživeli letalskih alarmov in neprestanega bobnenja vojaških letal nad glavami ne vedoč, kdaj in kam bodo stresla svoj smrtonosni tovor, bi težko razumeli naslednji prizor. Skupaj z Mojco se s skupino otrok uk Varja tudi Snježana Pušič, sicer vzgojiteljica iz Siska. V skupini otrok, ki je pribežala na Otočec, so trije njeni lastni »Že sedemnajst dni je od tega, ko smo se umaknili iz tistega pekla. Mož je gardist nekje v Baniji Ves čas, odkar smo tu, nisem imela nobene vesti od njega, niti ne vem, kaj se pri nas dogaja in če naš dom še stoji Podobno je tudi z drugimi « pripoveduje Snježana. »Vsega skupaj imamo tukaj nekaj več kot štirideset predšolskih otrok, okoli sedemdeset pa je tudi osnovnošolskih in srednješolskih. Sredi eksplozij so jih z avtobusi odpeljali iz Siska. Sedaj so pričeli s poukom na osnovni šoli na Otočcu in nekateri na novomeških srednjih šolah. Ljudje s tukajšnjega Rdečega križa, vzgojitelji, pedagogi in socialni delavci nam gredo zelo na roke in so prijazni Nič ne vemo, koliko časa bomo še takole.« Prav otroci so glavna in najbolj opazna skupina med begunci Srečali smo jih na Otočcu in v metliškem otroškem vrtcu, kjer so jih pripeljali iz Karlovca potem, ko so se štiri dni in noči stiskali f zakloniščih in potem še v avtobusu, ki seje z njimi komaj prebil do Metlike. »Prvo, kar so otroci opazili y Metliki, je bila travnata površina pred vrtcem, « so pripovedovale vzgojiteljice, ki so jih Otroci med igro v improviziranem vrtcu v sejni sobi hotela Garni na Otočcu. Če zaslišijo sireno, se še vedno zdrznejo in se prestrašeno stisnejo k vzgojiteljicama Mojci in Snjeiani Dolgi dnevi, prebiti v zaklonišči, so pustili svoje sledove. em vrtcu te otresli strahu pred nenadnimi eksplozijami granat in se spet na vadili na zeleno travo, sonce in svet zrak. NU se še ne ve, ali jih bo po vrnitvi v rodni kraj št čakaI topli dom in ljubeča starševska roka. spremljale. Otroci so pozabili na vse in se zapodili po zeleni travi, ki so jo toliko časa pogrešali »Pri nas z begunci do sedaj nismo imeli nobenih problemov,« nam je v ponedeljek pripovedoval vodja recepcije Franc Peterka, »je pa res, da smo zelo prebukirani Kapacitet imamo v Gami hotelu in bungalovih dve-stoosemdeset, trenutno pa imamo zabeleženih tristosedem gostov. Ker je med njimi veliko otrok, to zaradi prostora niti ni problem. Vse goste nam pošilja občinski odbor Rdečega križa, za to sami ne preverjamo, ali so upravičeni do begunstva ali ne. Mislim, da bo račune poravnala Republika Slovenija do lo. leta starosti, otroci brez staršev do 18. leta starosti, moški, starejši od 65 let, ženske, starejše od 60 let, fizično in psihično prizadete osebe iz aktivne populacije, ki niso delovno in obrambno sposobne, pri čemer je potrebno mnenje zdravnika ter izjemoma in za krajši čas tudi zdrave osebe iz aktivne populacije, če se izkaže, da je družina še vedno šokirana zaradi preslanega gorja Tudi za zadnji primer je potrebno mnenje strokovnjaka Seveda nihče ne brani, da bi pri znancih in prijateljih v Sloveniji ter v hotelih kot samoplačniki bivali tudi ubežniki z drugih delov Hrvaške ali iz kategorij, ki po navedenih kriterijih sicer ne bi sodili k ubežnikom. BELA KRAJINA PREPOLNA BEGUNCEV Na hotelskem kompleksu Otočec je opaziti najrazličnejše registrske tablice s kriznih območij Hrvatske. »Trenutno imamo v občini okoli 1800 beguncev,« nam je v torek povedala Darja Horvat z občinskega odbora Rdečega križa v Novem mestu. »Številka se iz dneva v dan spreminja navzgor, čeprav nekateri odpotujejo tudi naprej ali pa nazaj, odvisno od tega, kako se razmere na bojiščih spreminjajo. Med begunci nismo opazili večjih napetosti, morda je čutiti več nezaupanja med tistimi iz različnih kriznih območij. Nezaupanje je treba vsakakor pripisati strahotam, ki so jih prestali Mnogi so zelo zavzeti za to, da bi sami pomagali olajšati situacijo in naše delo, seveda pa se najdejo tudi izjeme. Kot primer take samooskrbe nej navedem obiranje jabolk v samostanu Pleterje. Samostan je podaril beguncem jabolka, če bijih bili pripravljeni sami obrati Akcija, izvedena skupaj s Centrom za socialno delo, je bila uspešna. Dnevna oskrbnina, kijo zagotavlja Republika Slovenija, znaša 300 dinarjev po beguncu.« Slovenci smo se nekaj časa učili živeti z vojno in se hitro prilagodili Tudi življenju z begunci se moramo priučiti To nikakor ni enostavno, zlasti v tako zapletenih narodnih, kulturnih, verskih in političnih razlikah, kakršne nam ponuja Balkan, ne. Ni čudno, da se poj a vljajo dvomi o tem, ali so vsi tisti ki so prišli sem, res upravičeni do pomoči Tistim, ki mislijo, da Rdeči križ Slovenije pomaga kar vsem po vrsti, naj povemo, da so po posebnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško do statusa begunca upravičeni le tisti, ki prihajajo s kriznih področij. Ta so posebej določena, seznam teh pa imajo vsi občinski odbori Prav tako je določeno, katere osebe so lahko begunci Po podatkih republiškega štaba za civilno zaščito so to lahko osebe, ki prihajajo s kriznega območja Hrvaške, in sicer otroci do 14. leta starosti, matere z otroki RESNIČNOST PREHITEVA URADNE PODA TKE V Sloveniji je po zadnjih uradnih podatkih že blizu enaindvajset tisoč ubežnikov, kar je po splošnem mnenju več, kot bi jih po mednarodnih merilih lahko bilo tistim, ki jim je priznan status, je namreč dolžna tudi zagotoviti ustrezne mednarodno priznane pogoje. Neva Petek z Republiškega odbora Rdečega križa v Ljubljani nam je v ponedeljek povedala, da imajo po občinah, kijih pokriva Dolenjski list, zabeleženo naslednje število beguncev: Sevnica 61, Krško 261, Brežice 275, Metlika 1145, Črnomelj 500, Kočevje 255, Ribnica 135, Trebnje 120 in Novo mesto 1500, skupno torej 4252. Ker smo bili potem v stiku še z nekaterimi občinskimi odbori, smo zvedeli, da so številke zlasti v Črnomlju, Metliki in Novem mestu precej višje, če k temu prištejemo še vse tiste, ki so pri sorodnikih in znancih neprijavljeni, pa bi lahko mimo trdili, da je na Dolenjskem že blizu osem tisoč beguncve s Hrvaške ali nekako ena tretjina. Zlasti Bela krajina nosi težko breme, ki bi ga vsekakor raje delila z republiškimi rameni, kamor tudi spada. Tam se tudi pojavlja največ nevšečnosti, kajti ubežniki so z bližnjega karlovškega območja, kjer je prebivalstvo mešano, tako pa tudi begunci Zgodilo seje celo. da je prebivalec iz Hrvaške srbske narodnosti, zaposlen v slovenskem podjetju, pripeljal družino v Slovenijo, sam pa se podal k četnikom, borit se proti hrvaškim sosedom. Taki pojavi kvarijo odnose med ubežniki samimi pa tudi med ubežniki in avtohtonim prebivalstvom, ki hoče sicer pomagati, vendar le tistim, ki so pomoči zares potrebni in noče biti zmanipulirano ne z ene ne z druge strani Še zlasti krivično pa bi bilo, če bi bilo zaupanje tako spodkopano, da bi zaradi tega trpeli otroci ki pri vsej tej noriji zares niso nič krivi Že tako in tako so jim bile morda zadane nepopravljive rane. T. JAKŠE Kolone beguncev so tudi na mejnem prehodu pri mostu čez Kolpo na Vinici vse daljic. Oddaljeno bobnenje eksplozij v okolici Duge Rese ne naznanjajo nič dobrega, predvsem pa ne, da se bo reka beguncev ustavila. Le kam bo Slovenija z njimi? 0111 Priloga dolenjskega lista Po naporni poti do samega sebe Pesem kot most med Slovenci in tujci ie h 'e že tako, da vsega, kar je lepega na tem svetu, nikoli ne spoznamo in doživimo v tolikšni meri, kot bi navadno želeli. Tako je tudi srečanje naših zdomcev drugo soboto v oktobru v dvorani St. Stefan v Nuembergu na koncertu ob 7. obletnici Združenega moškega pevskega zbora Miško Kranjec in Simon Jenko vse prehitro minilo. In verjetno ni bilo ob koncu koncerta nikogar, ki si ne bi želel skorajšnjega snidenja, kajti naši rojaki se dobro zavedajo pomena tudi na tem večeru izrečene sklepne misli: »Dokler bomo Slovenci peli, bomo živeli!« V približno dveh urah koncerta so se srca resda napolnila z veseljem in srečo, toda v njih se je prebudilo tudi domotožje. Slovenska pesem je rojake vrnila v leta mladosti in v domače kraje. Ob kozarcih pretežno slovenskih vin in kranjskih klobasah seje po koncertu rojakom še bolj razvezal jezik. Se najraje so pritegnili pevcem, bodisi že omenjenega jubilanta, ki povezuje zdomce dveh slovenskih društev: Miško Kranjec v Erlangenu in Simon Jenko v Nuembergu, ali pa Domačemu zvonu, slovenskemu moškemu pevskemu zboru iz Stuttgarta, ki bo prihodnje leto pripravil koncert pevskih zborov slovenskih društev naših rojakov iz evropskih dežel. Domači zvon, ki ga uspešno vodi organist in pevovodja Damjan Jejčič, neguje predvsem cerkveno in slovensko narodno pesem. IzdaI je že veliko gramofonsko ploščo, kaseto in nastopal za nemško televizijo ZDF. VI etu 1993 bo Domači zvon praznoval srebrni jubilej, kar je za poznavalce razmer, v kakršnih delujejo ta in podobne kulturne skupine v tujini, že zelo lep dosežek. Vedeti je treba, da se morajo pevci voziti na vaje tudi 40 ali 50 kilometrov. Podobno velja za združeni zbor Miško Kranjec in Simon Jenko, kjer pod vodstvom Alojza Te-menta vadijo izmenično —enkrat se mora ena skupina zapeljati v Nuernberg, drugekrati pa pridejo ti začasni gostitelji goste k prijateljem, pevcem vErlangen. Pevci so nam pripovedovali, kako veliko jim pomeni pomoč pevovodje Janka A vse-naka iz Brestanice, kijih je teden dni pred koncertom »gladil«, kot pravi Temeni. Kako resno so se lotili vaj, smo se P 'ko prepričali na predvečer koncerta v društve prostorih Slovenskega kul- turnega in športnega društva (SKSD) Simon Jenko na Diebacherstrasse 11. Kljub napornemu delu y preteklih dneh na svojih delovnih mestih in pogostim pevskim vajam so pevci hoteli tudi pred svojimi dragimi gosti in prijatelji iz Posavja, oktetom Boštanjski fantje, pokazati, kako so napredovali od jeseni 1989, ko so bili Boštanjčam njihovi gostitelji. Ura je bila že pozna, usta pa suha, toda A vsenak je bil neizprosen, kot pra vi profesionalec pač, in je bilo treba družno z oktetom peto Zdravljico še izpiliti A vsenak je šel na povabilo zdomcev na zanj po operaciji hrbtenice zelo naporno pot z dobrim občutkom, ker se je že nekrajkrat lahko prepričal, da znajo ti zdomci ceniti njegovo strokovno pomoč. Mimogrede: A vsenak že vrsto let nadvse uspešno vodi Moški pevski zbor Svoboda v Brestanici, v Krškem pa je prevzel taktirko Mešanega pevskega zbora Viktor Parma Že pred leti se je odpovedal umetniškemu vodstvu šentjer-nejskega okteta, ker je bilo to prenaporno. A ko lahko rečemo, da so vsi ti stiki med slovenskimi pevci stkali pristna prijateljstva potem je še toliko bolj na mestu moto. izbran za koncert v dvorani cerkve Sv. Štefana Janko Pahič, ki ima ob takih priložnostih zmeraj na skrbi sceno, je lepo uresničil zasnovo, ki se je porodila v glavi prizadevne tajnice SKŠD Simon Jenko, Majde Podlesnik. Za nastopajočimi na odru je namestil v slovenščini in nemščini napis Pesmi so kot mostovi Na koncertu je namreč nastopil tudi mešani ne- mški pevski zbor Liederkranz 1860 iz bližnjega Wendelsteina. Ta 60-članski zbor zadnja 3 leta vodi z obilo življenjske energije in uspehov gospa Uta Adler. Poslušalci zvečine Slovenci niso zavoljo prisiljene vljudnosti ampak zato, ker so nastop nemških pevcev tako doživeli, z burnim ploskanjem izsilili dodatke. Še en dokaz več, da različni jeziki, svetovni nazori ali državna ureditev niso ovira za glasbo in pesem, le-ti ne poznata meja Po koncertu je med odmori mladega zabavnega ansambla Slovenska čreda iz Erlangna, ki ga vodi Renato Poš, dvorano napolnjevala pesem, peta d stoterih grl Zdomci so se zelo zanimali, kaj je novega v domovini, predvsem je bilo veliko zanimanja za nov slovenski potni list in primerke tolarjev, ki so potovali skoz desetero rok. Tudi mlade so zanimale spremembe. »Pasoš« je bil vsem všeč, menili so, daje y resnici podoben potnim listinam v zahodnoevropskih državah. Malo nejeverno pa so zmajevali z glavami, ko smojim pojasnili, daje šlo povsem gladko s tem dokumentom tako na avstrijski kot na nemški meji Cariniki in policaji nas skoraj »povohati« niso hoteli, zaradi česar se nismo prav nič jezili, kvečjemu bi lahko reli, da bi si želeli take prijaznosti tudi prihodnjič. Naši cariniki na Ljubelju so se dosti bolj zanimali za potni list, bili so zelo zadovoljni z njegovo podobo in kakovostjo izdelave. Eden je dejab »No, zdaj smo P° vsaj po tem podobni Američanom.« Za tolarje so nekateri zdomci uporabljali druge izraze, prti' vsem taler, so pa bili vsi prepričani, da bo to več vreden denar kot YU dinar. Le kdaj bodo te bone zamenjali čisti »ta pravi« bankovci, so spraševali-Če smo pravilno seznanjeni, naj bi se to zgodi0 približno v pol leta, smo skušali pojasniti So pa l's rojaki pripovedovali, kako potrti so bili med vojn0 v Sloveniji. Takrat še pevske vaje zbora niso bi kdove kako učinkovite, saj so misli nenehno uhajale domov. Agresijo srboslavske armade s zdomci doživljali drugače kot mi v domovini « so, denimo, v tujini bolj občutili delovanje srb:tk politike i’ nekdanjih jugoslovanskih društvih1 klubih. Predsednik slovenskega društva A/»*., Kranjec, Peter Zorec, je povedal, da se je P00^ sila neprijetno, ko je bil sam med kakšnimi 3«° Srbi iz raznih koncev Nemčije, ki so prišliv'5V°1 opravah, s kokardami na nekem zboru drus Vuk Karadžič v Erlangenu. Zorec je rekel da J dobil kurjo polt, ko je v tem četniškem gnezduP° slušal četinškega vojvodo Šešlja, ki ni našel fn besede za druge narode bivše Jugoslavije, m odmorom te četniške seanse, opremljene z VSO&. niško ikonografijo, se je zmuznil domov. Od stihmal ko so začeli zahajati v Jugoslovans* združenja razni srbski «emisarji«, srbski verS., minister, njegov kolega iz tki. SA O Krajine in Pr dobni odposlanci, sami čudni profesorji in doki ji, so to postala odkrita prosrbska žarišča, v ha10 drugih zdomcev ni bilo več. Torej »štabni dok ment« tu ni skri vnost, saj ga je že dosti prej 00i[j. danila SANU, le da srbski akademiki niso P0^ robneje pojasnili vseh nians življenja vJugosta W kjer bi bili Srbi najbolj enakopravni V. soboto je bilo na otoku Big Island na Havajih svetovno prvenstvo v triatlonu iron-man, eni najtežjih, če ne kar najtežji športni disciplini sploh. Tekmovalci in tekmovalke — na k valifikacijskih tekmah po vsem svetu se jih je za vrhunec tekmovanj na Havajih uvrstilo okoli 1400 — so morali preplavati 3.800 metrov, kolesariti 180 km in preteči maraton, se pravi dobrih 42 km, in vse to v »enem kosu«. Disciplina sledi prejšnji, čas pa steče, ko tekmovalec skoči v vodo, neusmiljeno beži, ko kolesari, in se ustavi, ko priteče na cilj maratonskega teka. Teče tudi, ko se tekmovalec med eno in drugo disciplino preoblači oziroma pre-ohuva. Triatlon je pač disciplina, sestavljena iz treh, ki je vsaka zase izredno naporna šteje pa kot ena Med 1400 najboljšimi triatlonci iz vsega sveta sta bila na Havajih tudi Slovenca Jani Tomšič in Igor Kogoj. Ze to, da sta se ta izvrstna športnika v tako hudi konkurenci uvrstila na svetovano prvenstvo, je velik uspeh, kipa je še toliko večji spričo njunih izvrstnih uvrstitev. V absolutni konkurenci je bil Tomšič med skoraj 1400 nastopajočimi 43., Kogoj pa 45. Žal njunega časa nimamo, po nekaterih drugih podatkih, ki so že znani, pa je med 9 ur 20 minut in 9 ur in pol. Zmagovalec letošnjega svetovnega prvenstva, Američan Allen, je od starta do cilja potreboval 8 urin 19 minul. Za Kogoja, ki je bil tokrat že tretjič na svetovnem prvenstvu na Havajih, je znano tudi, da je bil v zadnjem delu triatlona, se pra vi v maratonu, 5 točno tremi urami deveti naj hitrejši in da je skoraj za celo uro izboljšal svoj skupni rezultat z lanskega svetovnega prvenstva na Havajih. Tomšič pa lani na Havajih sploh ni prišel do cilja. Vse to govori o izvrstenm uspehu slovenskih triatloncev, teh »železnih mož«, kar ironman kot najtežja in najzahtevnejša disciplina triatlona pomeni NEŽNI »ŽELEZNI MOŽ« Igor Kogoj je član novomeškega triatlonskega kluba, ki ga z veliko zagnanostjo in predanostjo vodi Andrej Šveni Kogoj, sicer doma z Mosta na Soči, je del priprav za svetovno prvenstvo na Havajih opravil y Novem mestu, kjer je imel po njegovih besedah v vseh pogledih izvrstne pogoje za kvaliteten trening v vseh treh disciplinah triatlona. Med treningom v Novem mestu je tudi nastal pričujoči pogovor s tem skromnim, a izvrstnim športnikom, kije na pogled vse prej kot »železni človek«. Kogoj meri v višino 177 cm in tehta 67 kg. Igor Kogoj. 32—letni diplomirani pravnik, se je s Šventom srečal lani in se kmalu priključil novomeškemu triatlonskemu klubu. »Andrej je poln načrtov in elana, najbolj pa mi je všeč to, da so se v Novem mestu lotili načrtnega dela z mladimi, kajti le to zagotavlja našemu športu prihodnost. Mi, sedajni tekmovalci, smo sicer veliki zagnanci in navdušenci, vendar nam je jasno, da s triatlonom ne bo nič, če ni zaledja. Še mi bi prej odnehali,« pravi Kogoj. Čeprav Kogoja ni v mladosti nihče usmerjal, se je ves čas uk varjal s športom, a le priložnostno. » Vse sem počel, od tega, da sem igral košarko, do tega, da sem tekmoval na raznih krosih in cestnih tekih. A mi je bilo to premalo, ni me moglo zadovoljiti, zato sem se malo bolj resno posvetil teku. Po treh mesecih rekreativnega treninga sem se udeležil malega maratona, se pravi teka na 21 km, in me je grozno »pobralo«. Pa nisem odnehal in po letu dni treninga sem pretekel maraton, kmalu za tem pa sem tekel na lOOkm v Italiji in tek tudi končal. Tatek —bilo je pred tremi leti — je bil tudi pomemben mejnik na moji športni poti. Po njem sem se resno posvetil triatlonu. Že prej sem sem in tja nastopil na kakšnem triatlonu, od 6. junija do 3. oktobra 1988pa sem nastopil kar na devetih triatlonih, in to brez specialnega treninga,« je pripovedoval Igor. »Do prvega od teh devetih triatlonov sem prevozil s kolesom vsega 250 km in preplaval kakih 20 km.« Seveda te tekme niso bile ironman triatloni, ampak so bile te razdalje precej krajše. Triatlone delijo na kratke, srednje ter ironman. Pri kratkih mora tekmovalec preplavati kilometer do kilometer in pol. sledi 40 km kolesarjenja in 10 km teka. Pri srednjih je 2 do 2,5 km plavanja, 80 do 90 km kolesarjenja in 21 km teka, pri ironmanu pa je 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka. SVETOVNO PR VENSTVO OB POLNI LUNI Za sezono 1989pa se je Kogoj že bolj resno in načrtno pripravljal Zlasti sije želel nastopiti na triatlonu v francoski Nici, kije eden najbolji znanih v Evropi Tisto leto se ga je udeležilo več kot 420 tekmovalcev, med njimi tudi precej profesionalce viz A merike, Kogoj pa je zasedel zanj izvrstno 65. mesto. Po tem uspehu seje na hitro odločil, da bo odšel v nemški Roth na kvalifikacije za nastop na svetovnem prvestvu v ironmanu, kije vsako leto na Havajih, in to prvo soboto po polni luni v oktobru. Za polno luno so se prireditelji na Havajih odločili iz povsem praktičnih razlogov: takrat je tudi ponoči dokaj svetlo. Svetovno prvenstvo se namreč začne ob 7. uri zjutraj, limit pa je 17 ur, se pravi, da cilj zaprejo ob polnoči. V Rothu je nastopilo 1300 tekmovalcev in Kogoj je bil v absolutni konkurenci 116., v svoji kategoriji v starosti od 30 do 35 let pa je bil 28. in se tako v tej kategoriji med 32 Evropejci uvrstil na svetovno prvenstvo na Havajih. Ta velik uspeh je v takratnem pravniku Gozdnega gospodarstva Tolmin spodbudil novo odločitev: »Vse bom podredil nastopu na svetovnem prvenstvu!« In to je od julija do septembra res izpolnjeval Pa ne gre tu samo za vsakodnevne naporne treninge, Igor je moral sam poskrbeti tudi za povsem »posvetne« stvari »Pot in tritedensko bivanje na Havajih — toliko prej moraš tja zaradi aklimatizacije — stane najmanj 5000 nemških mark. No, pa seje s pomočjo od raznih strani, tudi od moje tedanje delovne organizacije, nekako izšlo. Svetovno prvenstvo na Havajih je svojevrstno doživetje. Razmere tam so nekaj prav posebnega, za triatlonce izredno težke in zahtevne. Morje je tam zelo valovito in plavati je moč le zjutraj. Tako na treningu med 7. in 9. uro zjutraj tam pla va po tisoč in več ljudi Vseje na obali in to je čudovit pogled Zlasti naporni pa sta zaradi vgročine ostali dve disciplini, kolesarjenje in maraton. 180 km je treba prekolesariti po mrtvi vulkanski pokrajini, kjer stalno piha nasprotni veter. Kolesari in teče se pri 35 do 40 stopinjah Celzija. Zato so rezultati na Havajih vsaj za 10 odst. slabši kot na ostalih ironman triatlonih y bolj ugodnih razmerah. Med kolesarjenjem in maratonskim tekom na Havajih tekmovalci popijemo med 15 in 20 litri tekočine, sicer bi se dehidrirali, kar je lahko tudi življenjsko nevarno. Mene je na to opozoril ameriški Slovenec, 60—letni dr. Franc Cokan, ki seje svetovnega prvenstva na Hvajih prvič udeležil pri 55 letih. Sicer pa tam tekmovalci v letih niso nič posebnega, posebna legenda pa je 72—letni Danec, kije v kategoriji nad 70 let že dvakrat zmagal, njegov skupni rezultat pa je nekaj čez 13 ur. Američani pravijo, da je cilj ironmana na Havajih najbolj vroča ciljna črta na svetu. Vzdušje na cilju, kjer je vseskozi nepregledna množica ljudi, je enkratno. Prvi tekmovalci pridejo na cilj po dobrih 8 urah, zadnji po 17 urah, a gle- dalci na cilju pričakajo tudi zadnjega in ga pozdravijo tako toplo in prisrčno kot zmagovalca. Tako je tudi ves čas ob tekmovalnih progah. Nepopisno!« Na svojem prvem nastopu na svetovnem prvenstvu je bil Kogoj med 1350 tekmovalci 178., dosegel pa je čas 9 ur in 50 minut, na lanskem pa 9 ur in 27 minut. To govori, da so bile na letošnjem svetovnem prvenstvu, ko je dosegel čas okoli 9 ur in pol, razmere še posebej težke, saj je bil na letošnjih kvalifikacijah v Rothu njegov čas 8 ur in 57 minut. Čas pod 9 urami pa je rezultat najvišje svetovne kakovosti. Ko je v Rothu dosegel ta odlični rezultat, je Kogoj za 3,8 km plavanja potreboval 56 minut, 180 km je prekolesaril v 4 urah in 53 minutah, maratonsko progo pa pretekel y 3 urah in 7 minutah. TRIA TLON ZAHTEVA CELEGA ČLOVEKA Po prvem svetovnem prvenstvu je Kogoj pustil službo in se Povsem posvetil triatlonu. Odšel je v Nemčijo, za Ameriko najbolj razvito triatlonsko deželo, in začel tekmovati za triatlonski klub v Frankfurtu. »V tujini se triatlonci že specializirajo, nekateri nastopajo samo na krajših tekmovanjih, drugi samo na ironma-nih. Pri nas to ni možno, kajti mi nimamo širokega zaledja« Tako sta Tomšič in Kogoj vsaj za dva kakovostna razreda pred našim tretjim triatloncem. »Triatlon je šport bogatih dežel, kar govori tudi to, da so na vseh svetovnih prvenstvih doslej zmagali Američani Najboljši Evropejec je bil tretji, po štirje pa pridejo v deseterico. Kogoj pa se je kljub zanj neugodnim razmeram z nadarjenostjo, zavzetostjo in popolno predanostjo triatlonu prebil med evropsko in svetovno elito. Na letošnjih kvalifikacijah v Rothu je bil med 1350 tekmovalci v absolutni razvrstitvi 38., v svoji kategoriji pa med 527 nastopajočimi 7. Od lani do letos je svoj rezultat izboljšal za pol ure, od 9.27 na 8.57 ure. Da je Kogoj sposoben takih naporov pri doseganju izvrstnih rezultatov, mora seveda trdo trenirati »Redno in kontinuirano treniran po trikrat na dan šest dni v tednu. Zjutraj preplavam 2 do 3 km, kolesarim sredi dneva, tek pa treniram profi večeru. V tej sezoni sem prekolesaril kakih 10.000 km, preplaval okoli 500, pretekel pa 2400 km. Pri vsem tem najbolj pogrešam to, da se pri nas s triatlonom kot športno disciplino nihče strokovno ne ukvarja. Tekmovalci smo povsem prepuščeni sami sebi Zlasti pogrešam kvalitetne medicinske raziskave. Vsekakor je to šport, ki zahteva celega človeka, z zdravim in jasnim motivom. Zame j e triatlon pot do spoznavanja samega sebe, pomembna življenjska izkušnja, ko je človek intenzivno sam s sabo in odvisen samo od sebe. Tam premaguješ in presegaš ne samo bolečino, ki je sestavni in nujni del večine vrhunskih športnih panog, ampak tudi svoje napake in šibkosti in se tako dokoplješ do pomembnih življenjskih spoznanj. Vsekakor vem, da nič pomembnega, dobrega, vrednega in trajnega v življenju ne moreš doseči brez truda, napora, odpovedovanja in premagovanja samega sebe oziroma svojih slabosti. Zameje triatlon in vse, kar je z njim po vezano, pot do tega,«preudarno niza svoja spoznanja Igor Kogoj. A. BARTEU 72(3 priloga dolenjskega listo DVA DOMA V »SLEDEH« Zadnji dve knjigi iz zbirke Sledi, ki jo že nekaj let izdaja Mladinska knjiga, imata poleg tega, kar ju v zbirko že tako uvršča, to pa je snov iz otroških spominov, skupno tudi to, da sta obe knjigi napisali žen- ski. V Sledeh sta namreč izšli knjigi Claudinin dom francoske pisateljice Colette in Ulica prednikov hrvaške pisateljice Sunčane Škrinjarič. V obeh delih pisateljici opisujeta svoje otroštvo, obe skozi tako imenovano otroško optiko, razlika pa je ob časovnih in slogovnih različnostih predvsem v tem, kaj jima pomeni otroštvo in dom. Colet-tina junakinja Claudine in z njo seveda pisateljica sama se doma in otroštva spominja v svetlih barvah, dom je davni paradiž, v katerega se s spomini z veseljem vrača in iz njega črpa moč; dom Tajane iz Ulice prednikov pa je nekaj drugega. Deklica (pisateljica sama) je otroštvo preživela brez pravega očeta v očimovi družini, kjer je šlo marsikaj narobe. Družinski prepiri in spori so bili vsakdanjost, za imenitnim in bogatim videzom se je skrivalo veliko trpkega in za otroka mučnega. Škrinjaričeva s kratkimi poglavji—slikami zlaga podobo grenkega otroštva na način otroške zloženke, male podobice se košček ob koščku na koncu sestavijo v večjo sliko, iz katere zaveje več kot samo spominska nostalgija in melanholija minevanja, začutiti je utrip predvojnega in medvojnega časa v okolju zgreb-škega meščanstva, zarisane so mnoge usode in razmerja med ljudmi, ki četudi bežne in meglene dajejo podobi končno prepričljivo barvo, knjigi pa težo, ki jo polaga med vrednejša branja v tem času sicer skoraj da preveč polnem vsakovrstnih knjižnih plev in papirnih rož. M. MARKELJ ENTROPIJSKA ZANKA V vesolju poteka veličasten proces spreminjanja proste energije v razpršeno, degradirano obliko, ki ga strokovnjaki opisujejo tudi kot naraščanje entropije. S človeškega vidika je to srhljiv proces, na koncu katerega stoji toplotna smrt vesolja in seveda že veliko poprej izginotje vsakršnega življenja. Proces lahko vidimo kot zanko, ki jo ima vesolje nataknjeno okoli vratu in se bo nekoč zadrgnila. Življenje oziroma biosfera kot poseben sistem v vesolju, za katerega je značilen razvoj k vse večji raznovrstnosti in kompleksnosti, kar je videti nasprotno od globalnega do- gajanja neživega sistema, sicer lahko upočasni entropijo, ne more pa je zaustaviti. S pojavom človeške civilizacije, ki je grajena na povečevanju rabe proste energije in obremenjevanjem okolja, kar je posebej značilno za sodobno civilizacijo, človeštvo pospešuje entropijo in si tako kar samo zadrguje entropijsko zanko. Ideja o neprestani rasti in neizčrpnosti vseh virov za rast je utopična, resničnost je drugačna. K sreči jo je človeštvo v osnovi razumsko dojelo, izražena je v prvem in drugem zakonu termodinamike, le upoštevati jo je treba v nadaljnjem razvoju. Predvsem mora človeštvo preiti iz industrijske civilizacije, ki izčrpava naravne energetske vire in preobremenjuje okolje, v novo fazo razvoja in se preokre-niti k tako imenovani nizko-entropijski družbi, za katero je značilno varovanje narav- .1, Dta«i min- tjVTROPI JSKA ZANKA nih virov in prilagoditev planetarnim omejitvam. O vsem tem govori knjiga belokranjskega rojaka dr. Dušana Pluta Entropijska zanka, ki je nedolgo tega izšla pri Di-dakti. Knjiga sicer ni napisana zgledno poljudno in se bo bralec, ki je že pozabil, kaj se je učil pri fiziki v srednji šoli, nekoliko težje prebil skoznjo, vendar pa daje dragocena spoznanja. Najbrž ne bi smelo biti nikogar, ki se kakor koli že ukvarja z razvojnimi vprašanji družbe, da bi te knjige ne prelistal. Zeleni jo bodo tako in tako brali, saj jim daje v roke edino orožje, ki ga lahko uporabljam^ brez škode in neomejeno — znanje in vedenje. M. MARKELJ CARPE DIEM! Na Slovenskem je v vsaki generaciji za kako stotnijo takih, ki se okličejo za služabnike pesniških muz. Ko pa človek vzame v roke njihove izdelke, da bi videl, s čim vse posamezniki služijo tem muzam, kaj vse ponujajo kot poezijo, ne dobi ob prebiranju prav veliko razlogov za zadovoljstvo. Lahko le ugotovi, da bi bilo v knjigarnah precej manj pesniških zbirk, ko bi pri izdajanju kot izključno veljalo pravilo, da smejo v tisk samo avtorji, ki pišejo res dobre verze, če bi slednje bilo merilo urednikom in založbam, bi bila pesniška knjižna produkcija tako rekoč v hipu zdesetkana. Med zbirke, ki jih napolnjujejo dobri verzi, se nedvomno uvršča tudi pesniška knjiga Roberta Titana — Felixa z naslovom Carpe diem! Knjiga je izšla nedavno pri Pomurski založbi, kjer je za glavnega in odgovornega urednika Jože Hradil. O avtorju ne zvemo kaj dosti iz same knjige, pravzaprav nič drugega kot to, da je v tej zbirki objavljene pesmi napisal med oktobrom 1989 in aprilom 1991. Iz nekaterih »podatkov«, ki so prikriti v samih verzih, je moč razbrati, da gre za razmeroma mladega avtorja, intelektualca, ki ume prepletati spoznanja o posvetnem in neposvetnem življenju. Ob branju njegovih pesmi pa se razkrije najpomembnejše, namreč to, da gre za avtorja, ki se zaveda svoje razgledanosti, ki navsezadnje ve, kaj početi s svojim pesniškim darom. Nemara je več razlogov za to, da nosi zbirka Roberta Titana — Felixa latinski naslov Carpe diem! V smiselnem slovenskem prevodu namreč to pomeni: izrabi priložnost, ki se ti je ponudila. Priložnost za kaj, da zveš, ali so še Eros, Apolon, Dioniz? Da kot svetoho-dec doživiš nekaj tistega, čemur zemeljski človek pravi božansko, ali pa je božansko samo tisto, kar je v moči omamljanja z marihuano? Pesnik spozna, da človek lahko izživi vse, kar mu je s telesom in umom dano kot človeku, da sam izbira med sadovi posvetnosti in duhovnosti. Skratka, da lahko izkusi vse, kar more izkusiti s svojimi človeškimi in umskimi sposobnostmi, ne da bi se moral za to obremenjevati z občutkom krivde, če pomeni carpe diem tudi izrabiti dar pesnjenja, potem zbirka Carpe diem! tudi dokazuje, da je njen avtor to storil na izjemno dober način. I. ZORAN ARGUMENTACIJA V PRAVU Slovenska strokovna pravna literatura se je pred kratkim pomembno obogatila z monografijo Marijana Pavčni-ka Argumentacija v pravu, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Knjiga je nastala kot plod av- torjevega enoletnega strokovnega izpopolnjevanja na Inštitutu za pravno filozofijo in pravno informatiko Univerze v Muenchnu. Gre za zanimivo raziskovanje prava na novih osnovah in drugačnem razumevanju, kot je bilo pri nas dolga obdobja prevladujoče. Teorija argumentacije prinaša v pravno filozofijo novost v tem, da se zaveda celovitosti pravnega odločanja, ga razčlenjuje in osvetljuje. V luči te teorije je pravno odločanje ustvarjalno in odgovorno dejanje, ki soustvarja pravo. Glavni razpravi sta dodani dve študiji, v katerih avtor na konkretnih zgledih pojasnjuje in osvetljuje nekatera vprašanja, ki so predmet teorije argumentacije in interpretacije v pravu. KNJIŽNI TELEGRAMI — Pri Družini je izšla 2. knjiga ZGODOVINE CERKVE, v kateri je zajeto obdobje srednjega veka. - Dušan Jelinčič je pri Založništvu tržaškega tiska izdal leposlovno knjigo ZVEZDNATE NOČI. — Mariborska Pedagoška fakulteta je izdala delo svojega predavatelja mag. Ivana Ger-liča, OSNOVE RAČUNALNIŠTVA V IZOBRAŽEVANJU. — Založništvo slovenske knjige je izdalo MISLI O SLOVENSKEM ČLOVEKU Antona Trstenjaka. — Nova koprska založba Fontana je poslala na tržišče zbirko pesmi PESEM BREGA Borisa Pangerca. — Pri založbi Emonica je izšel pesniški prvenec Ruže Tre maki—Gradišnik TEMNE KAPLJE NEZNANEGA. — ABORTUS — PRAVICA DO IZBIRE je knjiga, ki jo je izdala skupina Ženske za politiko. V nji so zbrane razprave, časopisni in drugi prispevki o abortusu. — V sodelovanju založb doma in v izseljenstvu je izšel zbornik referatov z lanskega simpozija o dr. Tinetu Debeljaku pod naslovom DOMOVINA IN SVET. I" _ I^KRKN za vaše zdravje DOLENJSKE TOPLICE * ZDRAVILIŠČE STRUNJAN * ŠMARJEŠKE TOPLICE AMBULANTE ZA BOLEZNI HRBTENICE IN SKLEPOV (REVMA TOLOŠKA, ORTOPEDSKA IN FIZIA TRIČNA) S £ dolenjske Toplice so gotovo eno najbolj znanih zdravilišč v Sloveniji K temu po svoje ■:$ Pripomore dolgoletna tradicija neprekinjene zdraviliške dejavnosti v tem kraju, najpo-"umbnejši pa je seveda velik ugled, ki si gaje s svojim delom pridobila zdravstvena služba tega zdravilišča. Ta že vrsto let z velikim uspehom izvaja najzahtevnejše programe post-:$•; hospitalne in postoperativne medicinske rehabilitacije. Pri tem tesno sodeluje z vrsto kli-n‘k Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, predvsem pa z revmatološko, travmato-loško in ortopedsko kliniko. % ^1° zdravstvene službe Dolenjskih Toplic dobro poznajo in cenijo tudi pacienti iz Do-Arijske. Zato ni naključje, da so se prav r tem zdravilišču prvi odločili, da uvedejo zdrav-:§• ienje za samoplačnike tudi y popoldanskem času. V časih dokajšnje »suše« r zdravstve-nih blagajnah se namreč vse več pacientov, zlasti tistih s kroničnimi obolenji odloča na sv°je stroške in zunaj delovnega časa poskrbeti za svoje zdravje. Samoplačniške ambulante v Dolenjskih Toplicah se ukvarjajo z zdravljenjem obolenj in 5j: Poškodb, ki tudi sicer spadajo na njihova indikacijska področja. Ta pa so: §: " revmatična obolenja lokomotornega sistema (kronični vnetni in degenerativni §•: revmatizem, izvensklepni revmatizem, sistemska obolenja tkiva) in | — Manja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo. | Dolenjske toplice - izvir novih moči za paciente z revmo :§• Kljub velikemu razvoju medicine, ki smo mu priča r našem času, je izvor revmatičnih °bolenj še vedno tisto področje, ki ni v celoti raziskano. Zdravljenje teh bolezni je zato tl stmptomatsko, kar pomeni, da poskušajo zdraviti posledice, S pa je predvsem lajšati boleli Unein izboljševati funkcijsko sposobnost Balneorehabilitacijajepritem velikegapome-fji ta, saj omogoča kompleksno funkcionalno terapijo. Pri funkcionalni terapiji (fizikalna |i kopija in medicinska gimnastika), ki se zaradi različnega razvojnega stadija bolezni pri v*akem bolniku izvaja individualno, je velik poudarek na hidrogimnastiki in medicinski '% SimnastikL Zato ni odveč, da vas spomnimo, da imajo Dolenjske Toplice termalno vodo, $;•: Kije ena redkih evropskih izoakratoterm, to pa pomeni, da ima temperaturo čbveškega telesa (36 stopinj C) in je zato idealen medij za različne postopke hidroterapije ter ne °bremenjuje kardiovaskularnega sistema. ...................................... «*•>**»** * Umik dela samoplačnih ambulant torek (od 15. do 17. ure) specialistična fiziatrična ambulanta (dr. Marija Žulj-Trbojevič) četrtek (od 15 do 17. ure) subspecialistična fiziatrično revmatološka ambulanta (prim. dr. Marija Galič) vsak drugi petek (od 15. do 17. ure) ortopedska ambulanta (prof. dr. Janko Popovič) Prav pri zdravljenju revmatičnih obolenj je pomembno sodelovanje pacienta. Zdravstvena služba Dolenjskih Toplic zato daje velik poudarek tako imeno vam edukaciji bolnika, kar v praksi pomeni, da se zdravnik z bolnikom temeljito pomeni, hkrati pa mu na poljuden način predstavi tudi vse vaje, nasvete glede higiensko-dietetnega režima in načina življenja doma Vse to pripomore k ohranjanju funkcionalne zmogljivosti pacienta in preprečevanju nadaljnjih deformacij. PROGRAM ZDRA VUENJA BOLEČIN V KRIŽU Bolečina v križuje najbolj pogost znak neustreznosti sodobnega načina življenja Nefizio-loški položaj hrbtenice med delom, ponavljajoči se naporni gibi in napačne obremenitve, opuščanje športnorekreativnih in fizičnih dejavnosti — vse to hitro pripelje do negativnih učinkov. Na hrbtenici se pojavijo degenerativne spremembe, kijih spremljajo boleča stanja Ne glede na različne klinične slike so zanja značilne bolečina napetost mišic in omejena gibljivost na področju hrbtenice ali spodnjih okončin oziroma oboje. Bolečine v križu zdravijo v Dolenjskih Toplicah celovito, vendar sta na prvem mestu funkcionalno zdravljenje in zdravstvena vzgoja bolnika Tudi tu velja če bolezen in njene rizične faktorje poznamo, lahko nanjo tudi vplivamo. Zdra vljenje se prične s temeljitim pregledom in posvetom pri zdravniku, specialistu fiziatra ki skupaj s pacientom pripravi ustrezen program. Ta vsebuje poleg funkcionalne terapije (hidrogimnastike, medicinske gimnastike) tudi protibolečinski tretman pacienta (masaže, toplotno in elektroterapije ter tudi akupunkturo). V primeru akutne bolečine v hrbtenici (vrat ah križ) se lahko takoj oglasite v ambulanti, kjer bodo zdravniki specialisti postavili klinično diagnozo ter predpisali terapijo. Tako zdravljenje revmatičnih obolenj kot tudi bolečin križu je mogoče tudi v ambulantni obliki, ko pacient biva doma in terapijo opravlja v dopoldanskem in popoldanskem času. V Dolenjskih Toplicah za tak primer zadostuje poprejšnja najava na telefon (068) 65-230, inl 25, zahtevajte glavno sestro zdravilišča. Priporočamo vam, da imate ob prvem pregledu s seboj tudi vso medicinsko dokumentacijo in da obisk najavite vsaj teden dni vnaprej. priloga dolenjskega lista m3 Pri županu na ličkanju p loboka jesen je že tu in rumeno zlato se z njiv seli v kmečke domove. Pri Oparovih v Biški vasi se pod ves blešči v jesenskem razkošju, odet v številne ogrlice iz rumenih koruznih storžev. Pred hlevom pa je na velikem platonar-ju koruze še cel kup. Dela dovolj za starejše Oparove, mater Justino, očeta Janeza in njunega sina, ki se posvečajo ličkanju, medtem ko mlada družina vnuka Janeza, sedanjega gospodarja, hiti za drugimi jesenskimi opravili »Kaj hočemo,« pravi nekako opravičujoče mati Justina, »koruznjak ne suši dobro, zato smo prisiljeni ličkati po starem in jo sušiti obešeno pred podom.« Skupaj s sinom mečeta oličkane široke s puščenimi najmočnejšimi listi pred očeta Janeza, ki jih po štiri spretno po veže, da so pripra vljeni za obešanje. S vojčas so pričeli ličkati zvečer in delo se je ob pogovorih in razdiranju šal zavleklo tja v zgodnje jutranje ure. No, tisti časi so, kot kaže, povsod minili, za razgovor pa je ličkanje tudi ob belem dnevu primerno. Zlasti še če je zraven Janez Opara, ki si bo letos decembra naložil na pleča že petinosemdeset let in je torej doživel marsikatere lepe pa tudi težke in razburljive čase. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je bil tudi mir-nopeški župan, kar je zlasti zanimivo sedaj, ko so spet vse bliže razmišljanja o tem, da bi velike občine razdelili na manjše in bi nekdanja mir-nopeška občina po dolgih letih spet zaživela Tiste čase so postali župani močnejši kmetje, obrtniki ali uradniki, ki so z lastnim zgledom dokazali, da znajo biti dobri gospodarji Veljalo je spoznanje, da bo tisti, ki zna gospodariti zase, znal to tudi za druge. Janezov oče se je iz Glo-bodola priženil na lepo Sajetovo kmetijo v Biški vasi. Devet otrok je bilo pri hiši in Janez je bil med mlajšimi Ko se je pričela prva svetovna vojna, so si trije že poiskali kruh v Ameriki, četrti pa je pred služenjem avstrijske vojske tudi pobegnil na parnik, a so ga zajeli A ngleži Enkrat so še dobili pošto od njega z angleških otokov, potem pa se je za njim izgubila sleherna sled Tako je usoda namenila Janezu, da je zagospodaril na domačiji. Ba vil se je z ži vinorejo, poljedelstvom, gozdarstvom in furmanstvom. Le vinogradništvo mu nekako ni šlo v račun. Po njegovem terja od pravega kmeta preveč časa. Županovanja, ki mu je bilo zaupano leta 1936, se je lotil z vso resnostjo in vnemo. Še danes ima vsa javna dela, ki se jih je v svojem mandatu lotil, skrbno popisana in dokumentirana. Šlo je tisti čas predvsem za ceste pa osuševanje močvirij, gradnjo mostov in napeljavo elektrike. Janez se spominja, da je nekatere ceste, kot tisto od Hrastja skozi Dolenjo vas, gradil kar po lastnem projektu in delno tudi z lastnim delom in sredstvi Ena pomebnejših nalog je bila gradnja ceste v Globodol, najpomebnej-ša pa seveda elektrifikacija mirnopeške doline leta 1939, ki je pomenila tudi pomeben preobrat v življenju tukajšnjih ljudi. Omembe vredno je tudi, da je bila mirnopeška občina y tedanjem novomeškem glavarstvu gospodarsko ena najmočnejših, takoj za naj večjo občino Šmihel—Stopiče. Med vojno in po njej je bilo županstvo oteževalna okoliščina. To je Janez skusil tudi na lastni koži. Izognil se je sodelovanju z okupatorjem tako, da je odstopil, tistim, ki so bivšim županom na vsak način hoteli stopiti na prste, če ne še na kaj drugega, pa tako, da se je občasno umaknil v mesto, pri čemer mu je pomagala tudi bolezen, saj si je pra v takrat močno poškodoval nogo. Vojna pa mu kljub temu ni prizanesla. Med italijanskim topniškim obstreljevanjem Biške vasi so bila mnoga poslopja poškodovana. Tako je zgorel tudi Oparov kozolec na njivah, domača hiša pa je dobila v strehi veliko luknjo. Skoznjo je priletela granata, prebila krušno peč in ostala v njej k sreči neeksplodirana. Povojna »obnova« se Oparovih ni dotaknila. Ne v denarju ne v materialu. Vojno škodo so si morali popraviti in poravnati sami. Zato pa so prihajali gostje z drugimi nameni. Bili so časi obvezne oddaje, z njo pa priložnosti, da so nekateri poravnavali osebne račune in zamere. In Opara kot bivši župan in skrben kmet je bil toliko bolj na udaru. Nikoli ni bilo dovolj prijavljenega in ne dovolj oddanega, čeprav Janez pravi, da ima kataster in računanje v mezincu in je vedno vse »štimalo«. Toda kdorje tiste čase iskal šivanko v senu, jo je tudi našel, kajti za vsak slučaj je imel še eno s sabo, da jo je podtaknil. Tako se je pač tisti čas krojila pravica. Marsikateri pridelek je bil zatorej zaplenjen in družina se je znašla na robu stradanja, toda glavno se je tedanjim dušebrižnikom v njihovo razočaranje le izmaknilo. Posestvo je bilo pravi čas prepisano na sorodnika v A merik i in je tako ostalo roki krive pravice nedosegljivo. Ko je nevarnost minila, je spet posta! lastnik Janez. Operacija je seveda nekaj stala, toda Janez le ne stoji v vrsti tistih, ki danes čakajo na povrnitev krivično odvzetega premoženja. Zlato z Oparovih njiv se seli v late. Janez Opara, nekdanji mirnopeški župan, veže koruzne štroke in spomine. Enega in drugega je v jeseni življenja za dolge štante. T. JAKŠE »Na ruševinah hi znova gradili svoj dom« K. o je vas Turanj, kije le 4 kilometre oddaljena od Karlovca, pred tremi tedni doživela prvi minometalski napad jugovojske in četnikov, je okrog tisoč prebivalcev te vasi in sosednjih zasel-ko v pobralo najnujnejše stvari in iz strahu za lastno življenje pobegnilo. Ostali so le nekateri starejši ljudje, ki jih je okupator zajel in odpeljal na četniško komando na Cerovac. Kaj je z njimi, tisti ki so si rešili življenje, ne vedo. Le borih deset minut časa, da reši sebe in svoja otroka, je imela tudi Ljiljana Maričič, kije sicer že mesec dni v avtu vozila najnujnejša sinova in hčerina oblačila za primer, da bi morali bežati Nekateri so se zatekli v Begunci iz Kopiničeve zidanice Karlovac, ženske in otroci pa pretežno proti slovenski meji, Reki ter v Slovenijo. Čeprav so drugi zasedli njihovo vas, pa je bila Ljiljana prepričana, da bodo zdoma le nekaj dni, zato sije začasno bivališče našla v metliškem hotelu. Po treh dneh pa je spoznala, da bo potrebno ostati zdoma dlje časa in k er je denar za hotelske storitve hitro kopnel, se je po pomoč obrnila na Rdeči križ. »Presenečena sem bila nad moralno in tudi siceršnjo pomočjo metliškega Rdečega križa, nad njihovo gostoljubnostjo in ljubeznivostjo. Našli so nam drugi dom v Kopiničevi zidanici na vinorodnem gričku Veselica nad Metliko, kjer nas sedaj živi devet. Poleg mene in mojih otrok so tukaj še moji starši, pa tašča, svakinja s sinom ter sestrična. Tako gostitelji kot sosedje, pa tudi z Rdečega križa se večkrat pozanimajo, če kaj potrebujemo ter nasploh skrbijo, da je z nami vse v redu. Dali so nam najosnovnejšo hrano, ostalo pa še zmoremo kupiti sami Skrbi nas le, da nam bo zmanjkalo oblačil, če bo prej nastopila zima, preden se bomo vrnili domov,»je zadovoljna a hkrati zaskrbljena Maričičeva Vidno ji odleže, ko zve, da so gostoljubni Metličani z oblačili precej napolnili skladišče Rdečega križa v katerem se bo gotovo kaj našlo tudi za njih. Ljiljanin oče, ki je skupaj z ženo prišel za hčerko nekaj dni pozneje, je z rosnimi očmi poslušal njeno pripoved Da v mislih neprestano nosi svojo domačijo, kijo je moral na milost in nemilost prepustiti nasilniški bandi, je bilo očitno že na prvi pogled Od časa do časa je v hčerino pripoved vpletal pretrgane stavke o tem, kako mu je uspelo rešiti le traktor, ostali pa so številni kmetijski stroji, krave, svinje, hiša gospodarska poslopja zemlja Skratka vse, za kar se je trudil vse življenje v upanju, da bo lepše in lažje njegovim naslednikom. Nikakor se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi vse to izgubil za vedno. Dvakrat se je zaman poskušal vrniti domov in nahraniti živali Ljudje so mu takšen podvig nasploh odsvetovali, češ da so tam četniki » Tretjič se mi je le uspelo približati hiši na približno sto metrov, ko so me ujeli čemiki me maltretirali in mi grozili. Po čudnem naključju sem ušel. Videl sem, da hiša še stoji toda na pod- / strešju so si četniki pripravili mitralješko gnezdo ^ in vprašanje je, doklej bo še stala,« niza Ljiljanin oče. Toda kljub temu, da zadnje čase prav novice it Karlovca in okoliških vasi, tudi Turnja, niso nič kaj obetavne, je Ljiljana optimist. »Z vsem srcem upam, da bo vojne kmalu konec, da se bodo spori rešili na miren način. To je še edina možnost, da bo naš dom ostal, da se bomo imeli kam vrniti Sedaj nimamo kam iti, vprašanje pa je, doklej nam > bodo bili v Metliki še pripra vljeni nuditi gostoljubje. V nedogled najbrž ne. Pa tudi ne bi želeli ostali ampak se vrniti domov, pa četudi od hiše ostanejo j samo temelji Bomo pač znova gradili Dom je le dom.« Toda za zdaj so se tako Maričičeva kot tudi njeni sorodniki morali sprijazniti z novim začas-nim domom. Zato se je Ljiljana odločila, da bosta I sin in hči obiskovala osnovno šolo y lokanju onkraj Kolpe, kamor jih vozi vsak dan. »Na meji me že poznajo in ne delajo nikakršnih težav, v šoli P0 so prav tako prijazni z novimi učenci Otroci imajo malico zastonj, obljubili so žepnino, dali pa celo pisalno mizo, kjer otroka lahko pišeta nalogo. Priznati moram, da smo na vsakem koraku presenečeni nad prijaznostjo in gostoljubnostjo ljudi bodisi tostran ali onstran Kolpe. Pri tem ni izjema niti dom počitka v Metliki ki je vzel pod streho mojega starega očeta,« ne more skriti zadovoljstva Ljiljana. »Številnim službam in občanom, ki po priskočili na pomoč beguncem, smo zares hvaležni. Njihove dobrote ne bomo nikoli pozabili, a verjemite, da bi se najraje takoj vrnili domov,«pravi nostalgično. »Pa četudi bi bil ta dom le kup ruševin.« M. BEZEK-JAKŠE Iz starih arhivov O kaznovanju raznih prestopkov v prejšnjem stoletju ž m J animivo je prebirati stare listine iz metliškega mestnega arhiva. Tiste na primer, ki govorijo o življenju nekako pred sto leti, ko otroci še niso poznali banan, ananasa, kivija in podobnih dobrot. Kvečjemu za miklavževo so okusili kak posušen rožič. V tistih časih je bil pač za marsikoga, tudi za odrasle, vsak sadež na drevesu ali na njivi dragocen, pa so ga zato pred nepoklicanimi varovali poljski čuvaji in mestni stražniki. Ti so budno pazili, da se ni kdo česa tujega prilastil, pa naj je bilo to samo skromno jabolko ali nedozorel grozd. Da o drugih hujših prestopkih ne govorimo. O lem vam hoče spregovoriti ta kratki zapis. O Metliki ob koncu prejšnjega stoletja in njenih ljudeh. Pravzaprav o njihovih napakah, o njihovih slabih, grešnih lastnostih, bi lahko rekli Metlika je takrat seveda imela svojega župana pa tudi štiri občinske svetovalce in občinskega tajnika. Imela je svoj gospodarski zastop za mestni imetek, premogla pa je še štiri stražnike in poljskega čuvaja. Nadalje so bili tu še prižigalec mestnih svetilk, notar, zdravnik, apo-tekar, ranocelnik oziroma praktični zdravnik pa prošt in en ali dva kaplana. Ne smemo seveda pozabiti na učitelje, obrtnike, gostilničarje in druge, tudi ne na davkarijo, postiljonsko pošto in na telegrafski ter meropreizkusni urad. Glavna skrb za mirno in varno življenje v mestu pa je bila y rokah mestnih stražnikov in poljskega čuvaja. Stražniki so imeli sablje in primerne uniforme — zanje so vedno znova prosili, češ da so te, ki so jih nosili, ponošene in raztrgane in zato v njih ne morejo iti za procesijo in na razne svečanosti. Imeniten je bil tudi poljski ču vaj, ki je pra v tako nosil sabljo, na levi strani prsi pa še velik pozlačen pločevinast znak z napisom JA VNA STRAŽA. (Deset takih znakov je občina leta 1888 naročila na Dunaju!) Ti možje postave so bili zapriseženi in so dobro vedeli za svoje dolžnosti, zlasti pa za prepovedi, ki so se jih morali držati meščani. Tako je bilo na primer prepovedano: — ob semanjih dneh na javnih prostorih kaditi pipe in z nezavarovano lučjo ponoči hoditi okoli hlevov in senikov, — nastiljati stranske ulice s koruznico, praprotjo, reso ali sesekanim smrečjem in si tako čez zimo pripravljati gnoj, — pasti živino na Mestnem bregu in v Mestnem logu in tam nabirati želod za prašiče in suhljad za kurjavo, — pleti zelenje po tujih zemljiščih (plevel so namenili prašičem), — izpuščati perutnino ob žetvi in trgatvi, — trgati in klatiti tuje sadje, — sušiti v mestu goveje in svinjske kože, ker so zasmarjale zrak, — namakati konopljo v tekoči vodi, — dirjati z vozom po mestu in pokati z bičem, — ponoči prepevati in vriskati, — kvartali za denar, — nag se kopati v Kolpi itd., itd. Skratka, človek se je lahko kar mimogrede zapletel v te in še druge mestne paragrafe, in že je imel stražnika na glavi. Stražniki pa so bili budni in so pridno najavljali prestopnike. Hujši in večji so prišli pred sodišče (zapori so bili v gradu), z manjšimi pa so opravili kar na občini, kjer so tudi imeli občinski zapor. Pri poljskih tatvinah pa tudi pri drugih prestopkih je bila najbolj navadna kazen zapor, sicer pa odškodnina v denarju in tudi prisilno delo. Kaznovani pa niso bili le odrasli, na primer pomočniki, vajenci in pastirji, ki so napravili največ prekrškov, temveč tudi otroci, ki so komaj sedli v šolske klopi. Tako sta leta 1890 v metliškem arhivu omenjena najmlajša prestopnika, 7-letni Franc in njegov brat 12-letni Jože (naj tu odpadejo priimki takratnih prestopnikov, ker po sto letih res niso pomembni!). Lastnik ju je namreč zalotil v svojem vinogradu in je bil zato vsak od njiju kaznovan z desetimi urami občinskega zapora. Kazen je doletela tudi otroke, ki so trgali ribez na vrtu premožnega meščana. Za vsakega so morali starši plačati po 10 krajcarjev odškodnine, obenem pa obljubiti, da jih bodo doma sami kaznovali. Slabše je odnesel 12-letni hlapčič Mike, ki je ukradel en sam grozd, pa so mu zato prisodili 24 ur zapora s postom. Podobno je bil kaznovan tudi drugi mladoletnik, ki je odtrgal dva grozda in zato dobil 48 ur zapora. Sploh pa je nedovoljeno trganje grozdja veljalo za poljsko tatvino in je bila zanjo kasneje, v letih pred prvo svetovno vojno, predvidena kazen od 6 do 8 dni zapora oziroma globa od 20 do 80 kron. Ob žetvi in trgatvi so morale biti kokoši, race in gosi zaprte, saj bi sicer lahko delale škodo po njivah in v trtjih. Če se je kaj takega primerilo, je moral lastnik od vsake kokoši plačati v »občinsko revno koso« 25, od gosi pa 50 krajcarjev. 14Q\ Metlika ob koncu prejšnjega stoletja Prav tako so bile predvidene kazni za krajo poljskih pridelkov. Ko je osebenjka Marija žela in brala zel po tujem vinogradu, so ji prisodili goldinar kazni, če pa denarja ne bi imela, bi morala odslužiti dva dni prisilnega dela. Ko je fantič Cenek pasel kravo na ljudski oziroma tuji nji vi, sije prilastil tudi d ve zreli buči in ju prinesel domov materi Poljski čuvaj ga je prijavil in sledila je kazen: Cenek 24 ur zapora, mati pa 25 krajcarjev globe. Stražniki pa tudi lastniki so bili budni zlasti na pastirje. Tako so štirje pastirji pasli po tuji košenici, mimogrede pa so na bližnji njivi nalomili nekaj koruznih klasov in jih spekli Za ta prestopek so po teži kri vde prejeli od 6 do 24 ur zapora, plačati pa so morali tudi od 25 do 75 krajcarjev kazni. Ti prestopniki so bili precej pogosti, sajje na primer poljski čuvaj nekega dne naznaniI kar pet pastirjev oziroma njihovih gospodarjev. Medtem ko so pastirjem prisodili zapor, pa so v občinsko revno blagajno plačali odškodnino njihovi gospodarji, ki so se potem doma sami primerno pogovorili z nemarnimi pastirji Kaznovali pa so na občini tudi druge prestopke. Tako je osebenjka Katarina, ki si je v Mestnem logu nabrala listja, vrednega 10 krajcarjev, dobila le ukor, medtem ko so Jeri M. in njeni hčeri, ki sta v tujem steljniku nabirali suhljad, prisodili 50 krajcarjev globe in dan prisilnega dela. Prošnjo Bare iz Križevske vasi, kije na občini moledovala, da ji dovolijo pasti kravico v Mestnem logu, ker je živinče kupila, da bi prehranila svoje otroke, pa so ostro zavrnili. Mestni stražniki so bili gorki zlsti razgrajačem, ki so kalili nočni mir. Tako je občinski tajnik sam ovadil čevljarske in mizarske pomočnike, ki so ponoči peli kvantarske pesmi: zato so vsakemu od njih odmerili 24 ur zapora. Tudi podobarskemu pomočniku so za ponočno prepevanje in vriskanje naložili goldinar in 50 krajcarjev kazni. Pomočniki pa so si ponoči upali napraviti tudi razne druge vragolije in nevšečnosti Tako so na pepelnično sredo čevljarski in krojaški pomočniki vlekli »pepelnični ploh«, v noči na 2. maj pa so neki drugi odnesli venec z obzidja pri izviru potoka Obrha, kamor so ga vsako leto L maja pritrdile metliške žene in dekleta. Tudi »šentjanževe venčke«, ki so jih na kresni večer (24. junija) dekleta metala na domačo streho in pri tem ugibala, katera se bo omožila in ali bo kdo od domačih tisto leto umrl, niso pustili pri miru. Pomočniki (čevljarski, kovaški in kolarski) so ponoči te venčke s kolči zbezali s streh in jih potem razobesili po telegrafskih drogovih in uličnih svetilkah. Za vsa ta dejanja so posamezniki prejeli po 6 ali 12 ur zapora, za venec z Obrha, ki je bil menda vreden 10 goldinarjev, pa so se poravnali. Drugače je bilo s hlapci in vozniki, ki so z vprežnim vozom dirjali po mestu, kar naj bi bilo za prebi valce življenjsko nevarno, zlasti pozimi, ko so bile ceste poledenele. Vozoveje bilo treba zavirati 5 coklo, nikakor pa ne z verigo, ki je razdirala cesto. Prav tako je bilo prepovedano po mestu glasno pokati z bičem. Za vsakega teh prestopkov so voznikom na občini odmerili po 1 do 2 goldinarja kazni oziroma 12 ali 24 ur, včasih pa tudi 48 ur zapora. Prepovedano je bilo tudi kartanje. Za primer naj navedemo, da je mestni stražnik naznanil šest fantalinov, ki so na križevo (vnebohod) med večernicami na nekem vrtu v lopi kartah za denar (igrali so »ajnc«). Stražnik jim je denar in karte zaplenil, vsakemu pa so na občim prisodili 6 ur zapora. Zelo so občinski možje skrbeli za javni red in moralo. Ostro so nastopali proti ponočevanju, pijančevanju in tepežih. Ker so bili pri teh pre' stopkih največkrat udeleženi hlapci, je občina že leta 1874 razglasila, da se po deseti uri zvečer ne smeta noben hlapec ali dekla prikazal1 na ulico. Strogo je bilo prepovedano, da bi P° tej uri v gostilni hlapcem še točili vino. Za tak prestopek so gostilničarju naložili 10 goldinarjev globe. Na občini so opozarjali tudi na spodobno vedenje odraslih pri kopanju na Kolpi, zlaSl vpričo mladine. Leta 1886 so razglasili, »dar ojstro prepovedano v Kolpi se nagim kolpah-11 Kogar bodo zalotili, bo plačal 5 do 40 goldinarjev ali pa bo moral do 8 dni v zapor. Morda je prepoved premalo zalegla ali pa so meščan nanjo pozabili, kajti štiri leta kasneje (1890) S° na občini izdali nov razglas, v katerem je P^0. lo, »da se v Kolpi ali drugi vodi ne sme kolp0' se brez obvezala Kogar se bo zasačilo, kaznovan bode občutljivo,« Tako torej! Kar precej občinskih zahtev, lokih in še drugih, ki so pred sto leti prebivalce^ metliškega mesta grenile življenje. Pa so lePre živeli Kljub raznim zapovedim, prepoved^’ kaznim, zaporom in prisilnemu delu. Pač ird°' živi ljudje. Naj torej tudi danes stisnejo zobe1 uspešno živijo še naprej! g jjL.. v >• ,,a- " I A * i Metliški Gornji trg okoli leta 1990 priloga dolenjskega lisk1 NAGRADA NA JESENICE Žreb je izmed reševalcev 39. nagradne križanke izbral CIRILA LAURICA z Jesenic in mu za nagrado dodelil dve pesniški zbirki: Jurija Koviča Večno pomlad in Petra Semoliča Tamarišo. Nagrajencu čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev Pošljite najkasneje do 4. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 41. REŠITEV 39. nagradne križanke Pravilna rešitev nagradne križanke 5t. 39 se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ANTON, KAJN, ORDINARIJ, SILNI, ADA, ITO, KUMIS, SLOMŠEK, ŠA, MANN, KLAS, ZLATO, FOJNICA, OER, SMET, KEAN, ROTATOR, VESPA, ANIT, PILA, TIL, NENI, STAN, ANI. WM__________ Edino, kar gotovo pride Je smrt. G. MARQUEZ Melanholija je samo gorečnost, ki je uplahnila. A. GIDE Krepost je trajna dobrina, gmot-?a posest pa navdilj v roke preha-ja iz rok. SOLON Stvari si boljše, kot je dobra žepe, ne upleni mož, ne slabše, kot je slaba SEMONIDES NAGRADNA KRIŽANKA št. 41 PRBI0- ŽENJE NEVESTE NAPRAVA ZA DVIGOVANJE VOZOV NJORKA KUBANSKI MNSTER (RAULI ST-GERM BOG NEVMTE PLUG GOVORCE. LJUDSKI GLAS GR MIT GOZDNO BOŽANSTVO ŽLAHTNA KOVNA SNOV V CELIČNEM JEDRU. KI SE TEŽKI KO OBARVA KLJUČNI POJEM KIT. RELIGIJE PROČELJE GROOAK- TIČNI PESNK NAJSVET-LEJSA ZVEZDA V ORLU SKUPINA ZRNATIH POLJŠČIN ČEŠ. FILM USTVARI UR. LUTKE)' DOLŽINA V METRU PERZIJSKI P0L0SEL MEDN. BEGUNSKA 0RGAM- ZACUA VRSTA AMERIŠKE KUKAVICE MEDN ZVEZA ZASTANOAR-DCACUO MESTO VBOSM TATMSKA PTICA AVTOR J UOIR JUNAK FR VITEŠKIH ROMANOV AFRgKA DRŽAVA AVT OZNAKA MURSKE SOBOTE AVT OZNAKA KARLOVCA ŽELEZOV OKSID KRM RM LEGUE ŽELATMA IZ ALG STRUP POŠTNI PREDAL ŽENSKO IME SKUPNA ČEBEL IGUCA, KI GRE SKOZI OPLEN ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI BRAZILSKA ZVEZNA DRŽAVA Barka iz Jezusovih časov Več kot 2000 let stara ribiška barka — Na taki se je vozil Jezus iz Nazareta — Pričevanje strašne jezerske bitke? Poslednji gulaški arhipelag Na Kitajskem še vedno deluje mreža gulagov — Zaporniki se prevzgajajo v krutih razmerah — Stran pred gulagi drži vlado . Na širnem območju med Šanghajem in Tibetom stojijo skrivna taborišča, ograjena z visokimi opečantimi zidovi, s stražnimi stolpi in barakami. V njih biva kakih 10 milijonov Kitajcev, ki so se pregrešili zoper zakon in jih je država poslala na prestajanje kazni in v prevzgojo. Med njimi je najmanj 100 tisoč takih, ki niso kriminalci v običajnem pomenu besedu, njihov greh je politične narave, pregrešili so se namreč s kritiko zoper oblast v Pekingu in so se znašli za rešetkami in na prisilnem delu skupaj z morilci, roparji, posiljevalci in tatovi. V bednih razmerah, med pretepanjem, psihičnim in telesnim mučenjem se prevzgajajo ob družbeno kontnem delu — vse to so pojmi, kijih našim ljudem pač ni treba posebej razlagati. Gre za jetniška in prevzgojna internacijska taborišča, ki so znana kot ^tajski gulagi. Razmere v njih so ponovno pritegnile pozornost svetovne Javnosti letos, ko so po posredovanju mednarodnih humanitarnih organi-izpustili več ujetnikov in so ti spregovorili. Eden med njimi je Li Lin. Zaprli so p leta 1989, ko se je vrnil iz Hongkonga, kamor je pobegnil pred preganjanjem, in obiskal svojo družino, ‘-■aprtje bil pol leta. »Jetništvo je bilo Jako strašno, da sem opustil vse upe, bom kdaj prišel ven,« je povedal v Hongkongu bivajoči Kitajec. »Mno-JPm ne uspe, kar je meni, ostanejo v plovnih taboriščih še tudi potem, ko J‘mje potekla kazen.« Li Linje pove-“®L da so ga redno pretepali, da so mu v celico spuščali podgane in dru-8° golazen, ves čas ujetništva pa je moral še delati. Gao Xin, intelektualec, ki ga je kruta roka kitajske pravice zagrabila zaradi demonstracij na trgu Tianan-men, je šel skozi podobno kalvarijo, kot je povedal novinarjem News-weeka. 35 dni od aretacije je bil neprekinjeno uklenjen z lisicami, tako da ga je moral eden od sojetnikov hraniti in mu odpenjati hlače, kadar je šel na stranišče. Drugi zaporniki so imeli celo okovane noge z verigami in jeklenimi kroglami. Xina so dali v običajno prevzgojno delovno taborišče in šest mesecev je delil trpko usodo s tisoči anonimnimi delavci in kmeti, ki so dvignili svoj glas zoper oblast. Kot intelektualec bi moral skozi drugačno prevzgojo, vendar so ga po pomoti vtaknili v običajno internacijsko središče. »Stražarji so vsakodnevno pretepali zapornike. Veliko ujetnikov so ubili,« je povedal. Sonce je videl le enkrat samkrat v pol leta. Spal je v celici s še sedmimi drugimi, polovica na betonskih tleh, ostali na leseni deski. Ni smel ne brati in ne pisati, prepovedna je bila celo telovadba. Jetnike so pretepali z električnimi palicami v njihovih celicah, posameznike pa so izbrali za pretepanje v prostoru, od koder so tudi ostali zaporniki lahko slišali udarce, krike in stokanje ter mile klice po usmiljenju. Svetu bolj poznana mreža sovjetskih delovnih taborišč »gulagov«, kot so jim pravili in jih je v literaturi ovekovečil nobelovec Solženicin, je izginila, ko seje zrušil komunizem v Sovjetski zvezi, gulagi na Kitajskem pa so ostali polni. V odmaknjenih krajih je po mnenju poznavalcev kitajskih razmer nekaj tisoč jetniških taborišč in internacijskih središč. Kitajska je zadnja komunistična država in njen svet v številkah ONESNAŽEVANJE OZRAČJA Emisija Škodljivih plinov v ozračje v odst. U RAZVOJU 42 □ ES 11 d ZDA 21 d ZSSR 12 d DRUGE RAZVITE DR. 13 g| DL-MiN Nobena novost ni, da človeštvo pospešeno onesnažuje svetovno °kolje. Ob vodah je močno onesnaženo tudi ozračje. Strokovnjake še posebej skrbijo emisijski plini, ki so krivi za učinek tople grede, ki grozi pregreti zemeljsko ozračje in povzročiti katastrofo. Pri tem uničevanju ni ves svet enako udeležen. Graf kaže, kolikšen delež v odstotkih skupne emisije škodljivih plinov je v minulem desetletju Šel na rovaš držav v razvoju in koliko na Evropske skupnosti, ZDA, Sovjetske zveze in ostalih razvitih držav. kazenski sistem je poslednji sistem z gulagi na svetu. Strah pred temi taborišči naj bi bil ena od najmočnejših opor, ki drži komunistični režim v Pekingu pri življenju. »Prevzgojna delovna taborišča so razlog, da je Kitajska tako stabilna,« zatrjuje Harry Wu s Hooverjevega inštituta. Mož je lani skrivoma obiskal več kot 20 takih taborišč in pripravil dokumentacijo o razmerah v njih. Kitajska jih seveda skuša skriti pred svetovnd javnostjo. Toda vse večje pričevanj, ki potijujejo, da je v taboriščih več milijonov zapornikov, ki živijo bedno in stalno lačni, saj na dan dobe le nekaj bornih koščkov kruha. Redno jih pretepajo, na stranišče čakajo v dolgih vrstah, povrhu vsega pa morajo še garati v delavnicah. Kakih 3 milijone jih ni nikoli videlo sodišča, zaprli sojih brez vsakega sojenja. Nekaj stotisočev je takih, ki jim je kazen že potekla, a še najprej delajo v zaporniških tovarnah, za svoje delo pa prejemajo le polovico običajnega plačila. Stanujejo sicer lahko zunaj taboriščnega obzidja, vendar se ne smejo vrniti domov. Političnih zapornikov je manj, kot jih je bilo v dnevih velikega predsednika Maa, ko je na milijone ljudi izginilo za zidovi jetnišnic brez vsakega sojenja. Ujetnikov tudi ne stradajo do smrti, kot seje dogajalo takrat, vendar je življenje v delovnih taboriščih še vedno trdo in kruto. Zahod so razburili dokazi, da Kitajska izvaža izdelke, kijih izdelujejo zaporniki. Na svetovnem tržišču naj bi s temi zidelki iztržili od 100 do 150 milijonov dolaijev. Kdo ve, ali niso tudi kitajski izdelki, ki jih je v naših trgovinah kar precej, nastali za zidovi katerega od tisočerih gulagov? Po dogodkih na Trgu nebeškega miru kitajska vlada odločno zanikuje tak izvoz, vendar obstoji množina dokazov o nasprotnem. MiM Človek je bitje nezadovoljenih potreb. P. ZIDAR Človek je stopil v svet docela neslišno. P. CHARDIN MINI ZANIMIVOST: VEČ NEPISMENIH Strokovnjaki OZN opozaijajo, da nepismenost v Aziji narašča in daje nujna mednarodna pomoč, če se naj kritične razmere izboljšajo. Po najnovejših podatkih živi na območju Azije in Oceanije kar tri četrtine vseh nepismenih na svetu. Leta 1970je bilo na tem območju nepismenih 637 milijonov ljudi, zdaj pa jih je že več kot 700 milijonov. Med nepismenimi prevladujejo ženske. Slast lastnine Po desetletjih odrekanja si ljudje dajejo duška Po dolgih desetletjih življenja v socializmu, ko so se stiskali v delavskih stanovanjih, si državljani osvobojenih in neodvisnih baltskih držav dajejo duška z gradnjo zasebnih hiš. A si ne grade hiše kot udobnejša stanovanja od delavskih stanovanj v blokovskih naseljih, pri gradnji so naravnost razsipni in nezmerni. Ni važen denar, niso važni stroški, ni važna funkcionalnost, hiša mora biti velika, razkošna in z veliko sobami. V komunističnem režimu je bilo strogo določeno, koliko je zasebna hiša lahko velika, koliko je lahko v nji sob, koliko oken sme imeti. Zdaj so ta omejujoča pravila skupaj z osovraženim režimom šla rakom žvižgat, ljudje pa si dajejo duška z gradnjo. Za primer poglejmo, kakšno hišo si je v litvanskem pristaniškem mestu Klaipeda postavil Vytautas, ki je le eden od mnogih ponosnih lastnikov nove hiše. »Do grla sem bil sit tistih malih komunističnih škatel,« pravi Jazdauskas. »Želel sem imeti hišo, prijetno za oko in predvsem veliko.« Zdaj jo ima. Njegova hiša ima štiri nadstropja in več kot 20 sob. Spalnic je šest, kopalnic pet, ima tudi savno, plavalni bazen in teraso za sončenje pa še kaj posebnega bi se našlo. Pred petimi leti sta ljubiteljska arheologa na obali Galilejskega jezera opazila v pesku oblike, ki so spominjale na večji ribiški čoln ali barko. Ko so se na mesto odpravili poklicni arheologi, se je izkazalo, da gre za pomembno najdbo. Letos so akcijo izkopavanja pospešili in skupina izraelskih arheologov je v dveh tednih opravila delo, ki sicer zahteva mesece. Iz peska so dvignili ostanke ribiške barke, ki je plula po valovih Galilejskega jezera v času, ko je po tistih krajih hodil Jezus in učil svoj nauk. Skoraj 8 metrov dolgo in nekaj več kot 2 metra široko barko so prepeljali na restavriranje v muzej Yigal Allon. Obnove je namreč krepko potrebna, saj je les precej uničen. Narejena je iz kosov cedrovega in hrastovega lesa, značilno pa je, da je nekako skrpana skupaj, kar kaže, daje bil njen lastnik ali reven ali pa je lesa takrat že primanjkovalo. Analiza starosti z radioaktivnim ogljikom je pokazala, da so barko stesali nekaj let pred našim štetjem, torej so z njo lovili ribe res v času, o katerih sporoča Biblija. Na takš- Od rojstva taki Je homoseksualnost pogojena v ustroju možga-____________nov?______________ Homoseksualci često povedo, da so že kot otroci čutili, da so drugačni od vrstnikov. In čeprav so se raziskovalci desetletja dolgo trudili, da bi ugotovili biološko osnovo za usmeijenost k istemu spolu, ki jo poznajo prav vse družbe po svetu, jim to nikakor ni šlo od rok. Sele letos je biolog Simon Le Vay s Sal-kovega inštituta za biološke študije v San Dii^u javnost seznanil z nekaterimi svojimi odkritji, ki bi utegnile potrditi možnost, da je istospolna usmeijenost fiziološko pogojena. Le Vanje aqaliziral možgane 41 ljudi, ki so umrli pred 60. letom starosti, in odkril, da je tkivo v majhnem delu možganov pri homoseksualcih bolj podobno tkivu tegattela ženskih možganov kot možganom heteroseksualno usmeijenih moških. Gre za del nevronov v hipotalamusu, ki po dosedanjih dognanjih vplivajo na spolno vedenje. V tem delu možganov je določena skupina celic pri moških večja kot pri ženskah. Vanove avtopsije so pokazale, da je pri istospolno usmeijenih moških ta skupina celic enake velikosti kot pri ženskah. Članek, v katerem je Le Van pojasnil svoja odkritja, je razburkal javnost, kot je že dolgo ni kak znanstven članek. Oglasili so se že tudi kritiki posploševanj Le Vanovih odkritij. Čeprav kažejo, daje istospolna usmeijenost pogojena v biološkem ustroju človeka, pa to še ne pomeni, dd je tudi prirojena. Na spolno usmeijenost vplivajo tudi vzgoja, kulturno okolje in sploh razmere, v katerih posameznik živi in se oblikuje v osebnost. ni barki naj bi Jezusovi apostoli doživeli vihar. Sonde kažejo, daje na mestu, kjer so izkopali to barko, še nekaj razbitin. To odpira možnost, da so arheologi naleteli na ostanke Migdalske bitke iz leta 67 nit, ko so Rimljani potopih čolne z judovskimi uporniki. V bitki naj bi umrli prav vsi od 6.700 mož. Po tem jo zgodovinarji primeijajo s pokolom na Masadi. Raziskovali bodo natančneje preiskali obalo in jezersko dno, saj mora biti tam še več razbitin. Smrtni dar Virus aidsa se prenaša tudi z dojenjem Kakih 20 let so zdravstveni de-1 lavci širili mnenje po deželah tretjega sveta, da ima dojenje otrok sko- ’ raj čudežne moči, varovalo naj bi otroka pred vsemi mogočimi infekcijami in mu zagotavljalo idealno hrano, za matere pa naj bi bdo četo učinkovito kontracepcijsko sredstvo. Kampanja »prsi so najboljše« je učinkovito zavrta škodljivi pohod otroške stekleničke v revne predele sveta, ki so ga podpirale nadnacionalne živilske družbe. Matere so se vrnile k naravi. Vse bi bilo lepo in prav, ko bi se ne pojavfl aids. Bolezen ne pgroža le odraslih, marveč tudi dojenčke na materinih pr- i sih, kjer so bili doslej na varnem in > lepo preskrbljeni. Študija, ki so jo opravili v Ruandi, je pokazala, da se aids lahko prenaša tudi z dojenjem, in to alarmantno pogosto. Kar 53 odsL otročičev, ki sojih zajeli v študijo, seje okužilo z virusom aidsa prek materinega mleka. Doslej so poznavalci sicer vedeli, da je prenosa virusa z materinim mlekom možen, vendar so bili prepričani, da je ta možnost izredno majhna. Študija je zavrnila takšno gledanje. Dojenje je za otroka nevarno, še posebej če se je mati na novo okužila z aidsom. Strokovnjaki so resno zaskrbljeni. Aids že tako najbolj ogroža dežele revnega sveta, saj se tu najhitreje širi, žal, kot vse kaže, tudi z dojenjem. Kaj narediti, ko mnoge matere za svoje otroke nimajo drugega kot lastne prsi? Ženska je zmeraj lepa, kadar je zaljubljena. B. ZUPANČIČ Človekov duh je sposoben vsega, ker je v njem vse, vsa preteklost in vsa prihodnost. J. GONRAD Starost je pekel. I. BERGMAN Nič ne da se obljubiti, če se srce upira. J. GOETHE Trije junaki Po cesti zaropota, kot bi šla . latjaževa vojska, glasno in odločno. Tiho nedeljsko popoldne je, čas po kosilu, ko v vseh domovih za nekaj časa potihne običajni hrup in si vsakdo privošči ščepec miru, tisti delček nekdanjega Gospodovega dne, ki si ga prezaposleni živelj komaj se utegne priklicati v spomin. Matjaž fant s čudovito sijočimi modrimi očmi, iz katerih gleda hudiček, hudomušno, po-tuljeno, prijetno in simpatično, kot da bo vsak trenutek napravil nekaj posebnega, z jamico v bradi, s svetlimi lasmi kot Kekčev Rožle, se pelje na majhnem kolesu in zmagoslavno kriči v jesensko nebo. Za njim nebogljeno teče mali Matic, silno občutljiv in nežen fantič okroglih lic in temnih očk, ki temno žarijo v belem obrazku ob robu ceste pa modro koraka Marko in nadzoruje potek dirke. Kar preresen je za svojih šest let. Preštete ima vse domače živali, prav natančno ve, koliko petelinčkov je v hlevu, kakšne težave dela domača muca v kurniku pri malih, rumenih piščančkih, hK kakšno je stanje v hlevu pri kravicah in junčkih, kako se g obnaša največji pujs po preboleli rdečici, hodi občudovat Darkova konjiča, ve, kakšni so zajci tete Vide tam na koncu vasi. Vzeli so si svojih pet minut in trije junaki dirjajo po cesti, eden na kolesu, drugi za njim, tretji pa nadzoruje bratca. Ta mala vojska mi prežene drobne in velike skrbi. Tako je, kot da skozi zgodnjo jesensko sapico, ki se poigrava po drevju in odmetava suho listje, kličejo: »Kaj vam je, da ste tako tihi in zamorjeni? Življenje je naše, svet je naš! Zakaj ne odprete vrat in ne spustite noter sonca in svetlobe? Pojdite za nami, danes je nedeljaU Ugasnem gumb na radiu, ki prinaša vse bolj moreče novice. Le čemu bi se morila? Komu to umi iioniraiu meuuue u Stopim na stopnice in gleda Matjaževo vojsko, ki brezs no dirja v svetli dan in gl. koristi? Ne meni in ne temu noremu svetu! Bo kaj bolje, če vidim namesto svetlobe temo? lam to brezskrb-lirja v svetli dan in glasno razglaša svojo dobro voljo. Morda se poloti vsaj za bežen hip tudi mene, da ne bom slišala tiste norosti tam za hribi, oddaljenega joka mater in si iz poročil predstavljala krvavih nožev Zakaj, za božjo voljo, v človeku nenadoma umre vsa ta otroška lepota, čistost in iskrenost? Če mu iz nedolžnih, svetlih bitij nastane trop zveri? Kateri bog tako določa in to dovoli? Kateri zli duh vlada? Fantiči so izginili po klancu navzgor, slišati je le njihov vrišč in brezskrbno življenjsko radost, meni pa ostaja kup nikoli razvozlanih vprašanj in ugank o začetku, trajanju in koncu na tem izrojenem svetu, kjer je vsak trenutek manj upanja za srečo in ljubezen. I POTA Ii\ STU? dežurni poročajo OKRADEN AVTO — 12. oktobra sredi noči je nekdo odnesel iz osebnega; tomobila, parkiranega v Šmarju pri Sei av- nt- noči na 16. oktober je nekdo vlomil v zidanico Ludvika Šobaija in mu odnesel motorno žago Stihi, vredno vsaj 15 tisočakov. MORAL BO PEŠAČITI — 14. oktobra med 21. in 22. uro je v Šentjerneju izginilo kolo z motoijem APN 6, last Roberta Martinčiča iz Drame. Robert je ob 10.000 tolaijev, obraba čevljev v to Številko ni všteta. KJE SO MORALI? — V času med 15. aeptembrom in 1. oktobrom je nekdo z gradbišča RTP v Potočni vasi pri Novem mestu odnesel več lesenih moralov različnih dolžin in pionirjevce tako oškodoval mj za 2 tisoč tolaijev. . I KOLO Z MOTORJEM IZHLAPELO — 17. oktobra med 20.20 in 20.40je pred gostinskim lokalom, Pri Malnaiju imenovanim, v Bršljinu stalo motorno koli, vredno kakih 8.000 SLT. Tomaž Derganc je moral domov peš, novega lastnika varilca pa še iščejo. SE____________—________________________ V soboto bo na nogah 2300 lovcev Po dolenjskih, belokranjskih, posavskih, ribniških in kočevskih gozdovih bodo nastavili blizu 36 000 vab za lisice — Opozorilo občanom Če zapišemo, da bo v soboto, 26. oktobra, po dolenjskih, posavskih, kočevskih, ribniških in belokranjskih, gozdovih na nogah kar preko 2.300 lovcev, potem je na dlani, da se bo tega dne dogajalo nekaj nevsakdanjega. Lovci, veterinaiji in inšpektorji so se namreč vključili v mednarodno akcijo Avstrije, Italije in Slovenije za zatiranje stekline; tega dne bodo lisicam pio gozdovih, njivah, travnikih, pašnikih, skratka povsod z izjemo naselij, cest, vodotokov in industrijskiih objektov, nastavili nič več in nič manj kot kar blizu 36.000 vab. Od tega 20.700 na območju Dolenjske in Bele krajine, 7.300 po ribniških in kočevskih gozdovih ter 7.730 v Posavju. »Natančno smo izdelali mrežo postavitve, tako da bodo vabe nastavljene na največ 250 metrov razdalje, akcija nastavljanja pa se bo v soboto pričela istočasno v vseh območjih,« razlaga Vida Čadonič -Špelič, veterinarskka inšpektorica novomeške UIS. »V vabi,ki je sestavljena iz živalskih maščob in ribje moke, se nahaja mehurček s cepivom, ki se ob ugrizu razlije po sluznici gobca lisice. Cepna telesca, virusi, gredo nato preko sluznice in žlez v notranjost organizma in kri, kjer povzročijo nastanek protiteles. Organizem lisice tako postane odporen proti steklini. Ni odveč ob tem dodati, da letošnjo jesen še ni minil teden, ko ne bi imeli opraviti s primerkom stekle lisice. Vaba je v obliki kvadrata, velikosti 5 krat 5 cm in debeline približno poldrugi centimeter; je ijavo— sive barve in za človeka neprijetnega vonja po ribah, ki pa lisice privablja. Vaba je kužna 14 dni od dneva, ko je bila položena, zato opozorilo občanom v teh dneh, ko po gozdovih stikajo za kostanjem in gobami, ne bo odveč. Vab naj se namreč ne dotikajo, če bi jo kdo prijel z golo roko, si mora nemudoma umiti roke. V primeru, ko bi zavoljo pritiska iztekla cepilna tekočina in nemara celo prišla v stik z rano ali pa komu brizgnila v oči, je potrebno o tem takoj obvestiti zdravstveno ali veterinarsko službo, ki bo ne-previdneža napotila v antirabično ambulanto Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto. Slednje je v ulici Mej vrti 5, njihov telefon pa je 21 -253. In še eno opozorilo: občani naj imajo v tem času privezane pse, na sprehode -tudi po Ragovem logu - jih ne smejo pušča- ti brez vrvice, saj so lovci dolžni pse, ki se prosto gibljejo, takoj pokončati. Resda taka prepoved zaradi stekline velja že dalj časa, toda njeno izvajanje bo v tem času še poostreno.« Tovrstno akcijo »cepljenja« lisic, ki so poglavitne prenašalke stekline, bodo ponovili še spomladi in jeseni prihodnjega leta, upati je, da z uspešnim koncem. Sicer pa bo o uspešnosti akcije moč sklepati že veliko prej. Sobotno delo namreč ne bo ostalo brez kontrole in spremljanja, tako bodo v vsaki občini • Kakšna nadloga je steklina, bo moč videti in se prepričati danes, 24. oktobra, ko bo ob 19.uri na prvem programu slovenske televizije posebna oddaja o tej nevarni in s pomočjo lisic prenosljivi bolezni. vsak tretji dan preverili 50 do 60 vab, po preteku kužnosti vab pa bo s pomočjo lovskih družin opravljena še kontrola iz vsakega lovskega okoliša po ene uplenjene lisice. B.B. Kioski za videz in žejo V postavitvi kioskov vidijo nekateri skrb za urejen vi-dez mesta, drugi nevarnost pred zlorabo NOVO MESTO - Dolenjska metropola naj bi si že v kratkem nadela videz urejenega mesta Tako vsaj je moč sklepati iz nekaterih potez mestne vlade, h kateri sodi tudi postavljanje kioskov enotnega videza in izdelave (Pionirjeve seveda - op.p.j, ki pa so, še predno so sploh pričeli svoje »poslanstvo«, že razburkali javnost in jo razdelili vsaj na dva dela In medtem ko se eni razburjajo nad lokacijami, ker kioski uničujejo mestne zelene površine (denimo za primer te dni rastoči kiosk na zelenici pred Jerebovo ulico), drugi, ker je potrebno za postavitev tovrstnega objekta imeti kar precej vez in poznanstev, tretji, ker v širjenju gostinske ponudbe vidijo nevarnost širjenja alkoholizma, so svoje stališče izrekli tudi novomeški sanitarni inšpektorji. Odločno in načelno so proti namestitvi takšnih objektov, pravijo, da so jih do tega pripeljale izkušnje. Ker pa tovrstno odločanje ni v njihovih rokah, zagotavljajo vsaj, da bo nadzor nad »bogatenjem« novomeške ponudbe temeljit. »Izrecno bomo vztrajali, da bo vse ostalo le pri okenski prodaji hilčo pripravljene hrane in brezalkoholnih pijač, vsak poskus, da se kiosk sčasoma spremeni v gostišče, kar na Dolenjskem ni neznan primer, bomo v kali preprečili, «je odločen Pa vle E rja vec, vodja sanitarnih inšpektorjev. Da tovrstna bojazen ni iz trte zvita, kaže primer iz Šmihela, kjer se je lastnik kioska že pojavil kar z ALARM PREGNAL VLOMILCA — 17. oktobra ob 3. uri ponoči je neznanec skušal vlomiti v kiosk na Šmihelski cesti v Novem mestu, a je nepridiprava takoj, ko je razbil steklo, pregnala alarmna naprava. Vlomilec je urno vzel pot pod noge, lastnica kioska, Sonja Kocjančič iz Novega mesta, pa je bila oškodovana za 3 tisoč tolaijev. OSTALI BREZ STREHE NAD GLA VO- Barake, v kateri so še prespali noč na torek, ni več. Na mestu, kjer je stala, je le še ka vč, iz njega Romkinji pobirata oblačila in z njimi polnita culo. Na vprašanje, kje bosta prespali naslednjo noč, sut le skomignili z rameni Sicer pa več o usodi blizu petnajstih romskih družin iz Šmihela, ki so od torka naprej brez strehe nad glavo, v naslednji številki (Foto: B. B.) Porušeno romsko naselje Ker odločbe niso zalegle, so se predvčerajšnjim v Šmihelu pojavili policisti, gradbeni stroji in delavci ŠMIHEL — »Vemo, da dogodek ne bo ostal brez odmeva, toda naša dolžnost je, da v prvi vrsti branimo zakon in v tem primeru občinski odlok ter tako zaščitimo tiste lastnike zemljiških parcel, na čigar zemljo so se brezpravno in na črno naselili Romi,« je pred torkovo akcijo rušenja na črno zgrajenih objektov v Šmihelu pri Novem mestu govoril Andrej Tiran, načelnik Uprave inšpekcijskih služb. Dogodek je resnično enkraten, ne pomnimo namreč, da bi se kdaj delovni gradbeni stroji zapodili hkrati kar v petnajst ali šestnajst objektov, četudi gre le za barake (bivalne seveda) in kakšno garažo. A prav to se je zgodilo predvčerajšnjim - bil je torek - ko so se v spremstvu več kot desetih miličnikov v romskem naselju natanko ob 8.uri pojavili Pioniijevi stroji in delavci. Vsa zgodba seje seveda začela že veliko prej, takrat, ko so se pričeli na tuje parcele v Šmihelu meni nič, tebi nič naseljevati romske družine. Okolje jih nikoli ni sprejelo, o tem pričajo številni konflikti vsa ta leta, prišlo je celo do krvavih obračunavanj in tudi uboja. Lastniki zemlje so spoznali, da s pravdo preko sodišča ne bodo dosegli nič, pravdanje bi se vleklo v nedogled, rezultata pa iz vsem bolj ali manj poznanih razlogov ne bi bilo. In ker tudi sami pravice niso hoteli vzeti v roke, boječ se maščevanja Romov, so v skupščini na to temo postavili delegatsko vprašanje. Rezultat je bil, da je občinski-izvršni svet pristojnim inšpektoijem naložil, naj pač zadevo uredijo v skladu s svojimi pristojnostmi in zakonom. Komunalni in urbanistični inšpektorji so se dela lotili kot v vsakem podobnem primeru, opozaijali so in pisali odločbe, postopek, ki traja že od pomladi, je tako končan. Način, kako, so si izbrali stanovalci spornih barak sami. Le štiri ali pet družin je poslušalo inšpektoije in zakon ter so svoje objekte tudi odstranili, vsi ostali, kakih 12 družin ali 40 do 50 Romov, so čakali do • Torkovo dopoldansko rušenje bivalnih barak v romskem naselju Šmihel je potekalo brez incidentov, za to je skrbela številčna ekipa novomeških miličnikov, delo pa so nadzorovali tudi komunalni in urbanistični inšpektoiji UIS Novo mesto. Ko so Romi videli, da gre zares, se jih je nekaj kar samih lotilo posla in odstranilo svoje lesene objekte. Po svoje pretresljiv je bil prizor ob pogledu na vezanje skromnega romskega premoženja v obliki nekaj cunj in loncev v bisage, na bose otroke, ki so capljali v blatu, medtem ko so jim Pioniijevi delavci odstranjevali streho nad glavo. Kje bodo prespali naslednjo noč, tisti hip nihče ni vedel. torka. Vztrajno in trmasto, čeprav so dobili možnost preselitve na novo in urejeno lokacijo v Žabjeku. B.BUDJA Trojico vrglo skoz okno kabine Trije mrtvi v letos najhujši prometni nezgodi na dolenjskih cestah — Prevelika hitrost, dež in nepravilno naložen tovor — Ogromna materialna škoda MAČKOVEC — 15. oktobra je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom do letos najhujše prometne nezgode na Dolenjskem. Pobrala je kar tri življenja; letošnji smrtni davek na cestah štirih dolenjskih občin seje tako povzpel na število 32, ki pa je še zmeraj krepko pod lansko črno bero. Do 18. oktobra 1990 lani je namreč na dolenjskih cestah življenje izgubilo 49 oseb, predvsem po »zaslugi« trkov, v katerih je bilo po dvoje, troje ali celo več mrtvih. Takšnih letos — z izjemo Mačkovca, seveda — na srečo ni bilo. Okoli 14.ureje 39-letni Marjan Me- zavoljo nepravilno naloženega tovora, sarič, rojen v Novem mestu, stanujoč pa v Mengšu, peljal tovornjak s priklopnikom, last ljubljanskega SCT, po cesti iz Zagreba proti Ljubljani. V Mačkovcu je nekaj zavoljo prevelike hitrosti, nekaj Deset dni kontrole ni odkrilo kršitev V »San Sebastjanu« so se držali zapiralnega časa NOVO MESTO — Pritožbe krajanov in stanovalcev so člane novomeškega izvršnega sveta ne dolgo nazaj prignale do tega, da je sklenil tržnim inšpektorjem naročiti, naj vendarle preverijo, do kdaj so ponoči odprta vrata gostinskega lokala, San Sebastian imenovanega, na Prešernovem trgu. Deset dni so tržni inšpektorji kontrolirali dogajanje v tej mladim nadvse priljubljeni piceriji, kršitev zapiralnega časa niso zaznali. V času kontrole so se vrata San Sebastiana zapirala natanko ob 23.uri, gostov v lokal po tej uri niso sprejemali več. Ne glede na to pa so na izvršnem svetu sklenili, da bodo obratovalni čas lokala skrajšali do vsega 22.ure. Zadnje ugotovitve kažejo, da se v piceriji tudi tega sklepa drže, gostom po tej uri vrat v picerijo ne odpirajo, res pa je tudi to, da tistih, ki so znotraj, ne mečejo ven. Volk sit in koza cela ? In ko smo že pri delu dolenjskih tržnih inšpektoijev. Med obilico takšnega in drugačnega dela so našli tudi čas za kontrolo metliških gostinskih lokalov in morebitni zabavi v njih ob prepovedanih video igrah. Naleteli so na vsega en tak primer, lastniku izdali temu primerno odločbo o prepovedi uporabe igralnega avtomata, zato pa našli več drugih pomankljivosti; najpogostejša je bila, da so gostilničaiji na veliko točili ne-ustekleničeno vino. S PUŠKO SE JE OBSTRELIL KERINOV GRM — 17. oktobra je prišlo v romskem naselju Kerinov grm v krški občini do nezgode. Vladimir Brajdič seje namreč tega dne z lovsko puško dvocevko kalibra 12 mm po nesreči ustrelil v desno nogo. Huje poškodovanega so prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. IZGINILI URI IN PRSTAN ČRNOMELJ — 18. oktobra okoli 18.15 je nekdo iz stanovanjske hiše Vinka Vlahoviča iz Črnomlja neopazno odnesel dve ročni uri in zlat prstan. Vlahovič je vsaj ob pet tisočakov. Tolarskih, seveda. nekaj pa zaradi mokre in spolzke ceste tovornjak, na katerem sta bila naložena delovna stroja, zaneslo v levo, takrat pa je nasproti pripeljal tovornjak s priklopnikom turške registracije. Če ne bi bilo dežja, bi bile posledice trka nemara blažje, tako pa je po silovitem trčenju Mesaričev tovornjak odbilo v desno preko neutrjene bankine, nakar je zdrsel po kakih 15 metrov visokem nasipu in obstal zarit v zemljo. Voznika Mesariča in oba njegova sopotnika, 33-letnega Azema Viliča iz Ljubljane, sicer strojnega tehnika v SCT, in 38-letnega Ramo Doliča, prav tako zaposlenega v ljubljanskem SCT, je vrglo skoz okno kabine. Vilič in Dolič sta obležala mrtva pod kabino tovornjaka^ Mesarič pa hudo ranjen nekaj vstran. Žal, tudi zanj ni bilo več pomoči, hudim poškodbam je podlegel med prevozom v novomeško bolnišnico. Turški vožnik, 42 -letni Cahit Ozturk, jo je odnesel nepoškodovan. Ob nezgodi je oba delovna stroja vrglo s tovornjaka in ju tudi poškodovalo, prav tako je bil povsem uničen tovor — šlo je za bombažno prejo — na turškem vozilu. Policijsko poročilo pravi, da je bilo na tovornjakih škode vsaj za 450.000 tolarjev, za 400.000 SLT je bilo škode na obeh delovnih strojih, medtem ko je uničena bombažna preja vredna 3,154.536 tolarjev. O silovitosti trčenja in razdejanju na dolenjski magistrali pove svoje še podatek, da je bila * Dolenjski miličniki ugotavljajo, kako je navzlic letošnjim spodbudnim številkam o številu smrtnih žrtev na dolenjskih cestah — ob tem pa ne gre prezreti, daje promet vsaj za polovico redkejši — za volanom vse več alkohola. Slednji je krivec že kar za vsako peto nesrečo, možje postave omenjajo primere, ko so za volani našli voznike celo s preko 3 promile alkohola v krvi, njim blizu pa je voznica, pri kateri se je skala na alkotestu ustavila šele pri 1,87 promila. cesta zavolje te nesreče za ves promet zaprta med 14. in 18.30, obvoz pa je potekal po stari cesti od Mačkovca do Otočca. B.B. IZGINIL KODIRAN RADIO KRŠKO — 17. oktobra med 18.30 in 20. uro je nekdo na parkirišču pred stavbo Ljubljanske banke v Krškem vlomil v osebni avto VW Jetta, last Krčanke Irene Čargo. Ukradel je avtoradio, vreden 25.000 tolarjev, le da si bo z njim težko pomagal, saj je aparatura kodirana. blagoslovom krajevne skupnosti za točenje alkoholnih pijač. Verjamemo, da bi komu iz krajevne skupnosti to sila ustrezalo, največ seveda lastniku kioska, kako pa bi to vplivalo na dogajanje v vsega nekaj metrov oddaljeni šoli, očitno ni nikogar zanimalo. Pa bi še kako moralo, kot bo inšpektorje zagotovo zanimalo tudi dogajanje v kiosku, ki bo te dni odprt pred vrati srednje gostinske šole, ekonomske šole, administrativne šole, trgovske šole, gimnazije in osnovne šole. Pa še nečesa ne gre prezreti: izdanemu dovoljenju ustrezni so tudi zahtevani minimalni higienski pogoji za delo v takem objektu, vsako širjenje omejenega programa prodaje bi torej prineslo še druge vrste nevarnosti. Razlogov za redno kontrolo torej več kot dovolj. Drugo pa je vprašanje, ali smo si izbrali pravi način za širjenje in bogatenje novomeške gostinske ponudbe. B.B. ŠTIRJE OŠKODOVANI BREŽICE — Neznan nepridiprav je v noči na 18. oktober v Brežicah vlomil v več osebnih avtomobilov. Tako je iz stoenke Janka Ogorevca izginilo nekaj rezervnih delov in dva zvočnika, Milorad Savič je bil ob avtoradio in 10 litrov bencina, iz fička Veronike Felicijan je izteklo 101 bencina, iz toyote Ivana Surine, vsi so doma iz Brežic, pa 15 litrov. Skupna škoda znaša blizu 5 tisoč tolaijev. DVA VLOMA V ENI NOČI KRŠKO — V noči na 16. oktober je neznani storilec v Ulici 4. julija v Krškem vlomil v dva osebna avtomobila znamke Golf. Marija Cvelbarje bila ob avtoradio in dva zvočnika ter tako skupaj ob 4.000 tolarjev, Krčan Oskar Kovač pa ob nekaj cigaret. V taisti ulici pa je bilo dve noči kasneje vlomljeno še v en golf; Ivan Ber-nardič je bil ob avtoradio, vreden 10.000 tolarjev. LETOS NAJHUJŠA NESREČA — Kar tri mrtve je terjalo silovito trčenje tovornjakov prejšnji teden pri Mačko vcu. Na levi je razdejanje na dolenjski magistrali, ki ga je povzročil z balami bombažne preje naložen priklopnik turške registracije, na desni pa tovornjak ljubljanskega SČT, ki gaje vozil Marjan Mesarič. Njegovo vozilo je po trku zdrsnilo po 15 metrov visokem nasipu in obstalo zarito v zemljo. V gmoti zverižene pločevine sta življenje izgubila sopotnika, medtem ko je voznik hudim ranam podlegel med prevozom v novomeško bolnišnico. • Da lahko vsega nekaj kilogramov kostanja velja kar okoli 50.000 tolarjev, ni zasluga morebitnega nenadnega padca vrednosti nove slovenske valute, pač pa nečesa drugega. Novomeščan Jože Fabjan je 18. oktobra v gozdu nad Otovcem pri Črnomlju veselo nabiral kostanj, pri tem pa bolj ali manj pozabil na nahrbtnik, ki ga je pustil na tleh. Ko se je nanj spomnil, je bilo že prepozno. Nahrbtnik in 200.000 lir, 600 mark ter nekaj tolarjev v njem je skupaj s čekovno knjižico in denarnico izginil neznano kam. • Plinovod se nezadržno približuje našim krajem. Da bi se na dogodek še pravočasno pripravil, je nekdo pač z delovišča mariborskega Cevovoda, ki napeljuje plinovod v novomeški IMV, zmaknil manometer za acetilen in kisik ter varilno pištolo z gumijasto cevjo. Stroške napeljave je Imeveju zvišal za 5 tisoč tolarjev. • Jože Murn iz Kota pri Semiču ima v Rodinah zidanico, pred njo po je imel še prejšnji teden koš za stiskalnico. Če bi bilo sedaj poletje, bi koš danes zagotovo še stal pred zidanico. • Neznani nepridiprav je v noči na 17. oktober vlomil v osebni avto Tatjane Bertole z Obrha pri Dolenjskih Toplicah. Tatjanaje-avtopustila pred Domom starejših občanov s Šmihelu, vlomilec pa seje spravil na avtoradiokasetofon. Svojemu poklicnemu stanu je napravil slabo reklamo, plen je bil za njegove sposobnosti pretrd oreh. A vtomobilu se je maščeval tako, da mu je prerezal vse štiri gume. Izračun sedaj kaže, da bi jo Berto leto va bolje odnesla, ako bi vlomilcu avtoradiokasetofon nastavila kar na sedež. IZGINIL NAKIT BREŽICE — 17. oktobra je bilo vlomljeno v stanovanje Ele Koželj v Brežicah. Inventura je pokazala, da je iz stanovanja izginilo več zlatega nakita, električni vrtalni stroj in še nekaj drobnarij, tako daje skupne škode za 50.000 tolaijev. VLOM V VINSKI HRAM OREŠJE — Nekdo je v noči na 20. oktober vlomil v vinski hram Franca Kla-kočarja v Orešju. Možakarje prijavil izginotje 300 litrov mošta, 300 DEM in 8.000 tolarjev. Policijsko poročilo ne omenja, ali je bil tudi denar v sodu. Skupne škode je za 25 tisočakov. V TREH URAH PETDESET PREKRŠKOV — Kot se za teden prometne varnosti spodobi, je — z izjemo seveda hude nesreče na dolenjski magistrali pri Mačkovcu — čas med 7. in 14. oktobrom minil brez za ta okvir namenjenih dogodkov. Zato pa velja omeniti rezultate akcije, ki so jo dolenjski miličniki izvedli 9. oktobra med 5. in 8. uro. V tem času so ustavili in kontrolirali kar 174 voznikov motornih vozil, našteli pa natanko 50 kršitev cestnoprometnih predpisov. Zoper kršitelje je bilo izrečenih 9 opozoril, izterja- nih 19 denarnih kazni, 22 kršiteljev P* J* bilo predlaganih sodniku za prekrške- Dodajmo ob tem še, da so trebanjski 'j! črnomaljski miličniki v tem tednu izve« akcijo, namenjeno varnosti traktoris*0 ' še posebej pa so dolenjski miličniki v te»J času kontrolirali hitrost vozil na cestah o šolah in šolskih poteh. Koliko je zaleg||j njihovo delo, kaže podatek, da v minule tednu na vseh dolenjskih cestah z izjem dolenjske magistrale ni bilo niti ene san1 prometne nezgode. DOLENJSKI UST Št. 43 (2201) 24. oktobra 19g1 Zlomljen nos pripomogel k zmagi Četrto kolo rokometnih super lig prineslo zmago Opreme v Škofijah in Inlesa ________proti Usnjarju — Krčani praznih rok v derbiju SRL PRILOŽNOST DOBILA TUDI PIONIRJA — Že pred pričetkom tekme drugega *ola slovenske super namiznoteniške lige med novomeško Novotehno in ljubljansko Kovino ni bilo nobenega dvoma o zmagovalcu, priložnost za svoj članski ligaški krst tako dobila tudi pionirja Kralj (levo) in Retelj. Resda sta oba dvoboje proti mnogo hlj izkušenima nasprotnikoma izgubila (Kralj s Škafarjem in Smrekarjem, Retelj to proti Ignjatoviču), zato pa z igro zadovoljila maloštevilne gledalce na tribuni športne dvorane pod Marofom Pokazala pa sta, zakaj novomeški pionirji pobirajo P^a mesta na domala vseh merjenjih moči njunih vrstnikov po Sloveniji (Foto: B. B) , Odločitev v poldrugi uri Namiznoteniški igralci Novotehne po pričakovanju praznih rok v 2. kolu super lige NOVO MESTO — Žreb namiznoteniš-igralcem novomeške Novotehne v Pfvih dveh kolih slovenske super lige ni bil ^klonjen, saj so se morali pomeriti z ayema daleč najboljšima ekipa tekmovan-Poraza sta bila torej pričakovana, ven-pa po teh prvih tekmah kaže, da bo-°° 'meli Novomeščani težko delo v boju 28 obstanek v ligi. NOVOTEHNA — KOVINA OLIMJA 0:9 — Jasno je bilo, da Novo-^eSčani proti kompletni postavi Ljublja-n«nov, za katere je zaigral tudi ta čas ^erjetno najboljši slovenski igralec Robi Smrekar, nimajo nikakršnih možnosti za l^Peh. To je potrdil tudi dvoboj, kije bil *°nčan že po poldrugi uri. Še najlepšo pridnost, da Novotehni v tem srečanju pri-"nri vsaj častno točko, je imel Darko Ja-'hSek v dvoboju s Škafarjem. Dobil je "»tnreč drugi niz, v odločilnem tretjem pa 'ezultat izenačil na 19:19 in celo povedel z ‘1;20, vendar priložnosti ni izkoristil, kflon Žabkar, vodja novomeške ekipe, je Stvari v obeh rokometnih super ligah se že postavljajo na svoje mesto. Pivovarna Laško pri moških in Belinka Olimpija pri dekletih sta še edini neporaženi ekipi in slej ko prej tudi končna zmagovalca, boj za ostala mesta bo precej bolj izenačen. To je pokazalo tudi sredi minulega tedna odigrano četrto kolo prvenstva, kije dolenjskim ekipam vendarle prineslo pričakovane izide. Izjema seveda ostajajo Novomeščanke, ki pa se bodo morale privaditi na serijo porazov. tudi v tem srečanju dal priložnost mladim, poleg Jamška in Oerija sta v dresu Novotehne prvič v članskem ligaškem tekmovanju nastopila pionirja Kralj in Retelj, ki sta z igro potrdila, da imajo Novomeščani ta čas nemara najobetavnejšo pionirsko vrsto pri nas. Rezultati: Jamšek — Ignjatovič 0:2, Oeri — Smrekar 1:2, Kralj — Škafar 0:2, Oeri — Ignjatovič 0:2, Jamšek - Škafar 1:2, Kralj — Smrekar 0:2, Oeri — Škafar 0:2, Retelj —Ignjatovič 0:2, Jamšek — Smrekar 0:2. Po drugem kolu so brez poraza na čelu lestvice Kovina, Strojna Maribor in Sobota, eno zmago imata Ilirija in Merkur, brez točk pa so še Gornja Radgona, Ingrad in Novotehna. Novomeški igralci bodo v soboto skušali doseči prvo zmago: v Celju se bodo pomerili z neposrednim nasprotnikom na dnu lestvice, ekipo Ingrada. Prav Celje in Gornja Radgona sta ekipi, proti katerima Novotehna lahko računa na točke, ki bi ji zagotovile obstanek v ligi. INLES RIKO — USNJAR 25:23 (15:7) — Že rezultat pove, kaj seje dogajalo na parketu ribniške športne dvorane. Gostitelji so pravi obraz pokazali v prvem polčasu in z učinkovito in disciplinirano igro dokazali, česa so sposobni. Tudi v prvih minutah nadaljevanja so igrali resno in povedlli že s 24:10, nato pa povsem popustili. Tisto, kar so pokazali v teh minutah, rokometu ni bilo podobno, kako si sicer razložiti, da so kvalitetno neprimerno slabši gostje zapored dosegli kar deset zadetkov. Ekipa, ki sodi med boljše ekipe lige — pogled na lestvico tega sicer ne potrjuje — si kaj takega pač ne bi smela privoščiti. Inles Riko: Veber, Djokič 1, Mohar, Šilc, Marolt, F. Lesar, S. Mihelič 9, P. Lesar 3, Fajdiga 3, Jurič 6, Manček 3, Gelze. Na lestvici vodi Pivovarna Laško z 8 točkami, Inles Riko pa je s tremi na 9. mestu med dvanajstimi ekipami. V soboto igrajo Ribničani v Preddvoru. BURJA CENTROCOOP - OPREMA 21:27 (8:11) — Poročilo iz Škofij PO ŠTIRIH TURNIRJIH NAJBOLJŠI U. KOBE ČRNOMELJ — Na rednem mesečnem črnomaljskem hitropoteznem turnirju v šahu je oktobra sodelovalo le 10 šahi-stov iz črnomaljske in metliške občine. Zmagal je Stane Stariha iz Črnomlja, drugi je bil Egon Petrič iz Metlike, 3. Uroš Kobe iz Starega trga. Po četrtem turnirju vodi v skupnem seštevku Uroš Kobe, drugi je Stane Stariha. Naslednji turnir bo 4. novembra v Vinici. Olimpijske medalje na vse šole Vrsta odličnih rezultatov na osmi atletski olimpiadi osnovnih šol v Novem mestu ______________— Največ medalj v Šentjernej NOVO MESTO — Osma tradicionalna osnovnošolska atletska olimpiada je Pred dnevi na stadionu v Portovaldu privabila kar 450 učenk in učencev iz trinajstih '•snovnih šol novomeške občine, manjkali so le osnovnošolci s Prevol in Škocjana. atletskih talentov na Dolenjskem ne manjka, kaže podatek, da tokrat ni bilo šole, v katero ne bi odšla kaka medalja. Ne ]e množičnost, med glavne značil-tekmovanja sodijo tudi dobri rezul-nekaj jih je bilo, ki sodijo kar v repu-hški vrh. Omenimo le dosežke Simona rudiča iz Šmarjetc v metu žogice med -plajSirni pionirji, Šentjemejčanke Mateje n°[n|č v teku na 600 m med mlajšimi pio-''*ami, Gregorja Rovana iz Šmihela med ■p ajšimi pionirji v skoku v daljino, Darje r r.atar iz Šentjerneja v teku na 60 m za sta-pionirke, Marjetke Gorenc iz Šmar-v teku starejših pionirk na 1.000 m, ~°še Bartol iz Šentjerneja v skoku v viši-I Gfmčanke Katje Zupan v metu žogice ne nazadnje Topličana Boštjana Cotiča skoku v daljino. REZULTATI — najmlajše pionirke, 7.m: 1. Blatnik (Grm) 9,6, 2. Zaletel Z!r"» Peč) 9,7, 3. Žura (Otočec) 9,8; JrVnt: l. Koligar (Šentjernej) 1:15,10,2. h(Center) 1:21,0, 3. Barukčič (Mirna cnf V :^.6; s*10*1 v daljino: 1. Šenica 382 j ’ 2. Murn (obe Dolenjske Toplice) 380, k Markovič (Grm) 378 cm; met žogice: 1. JVasovec (Vavta vas) 27,06 m, 2. Gričar vCrna Peč) 25,60, 3. Pavlič (Bršljin) (It °; nrgmlajši pionirji, 60 m: L Mišura J® Rupena) 8,8, 2. Cigoj (Šentjernej) ’ ’ 3- Podkrižnik (Grm) 9,1; 400 m: 1. INVALIDI SO TEKMOVALI „a^OČEVJE — V počastitev kočevske-Vjl?°č'nskega praznika so invalidi pripra-.1 športna srečanja v kegljanju, balina-sfieljanju in šahu. Nastopilo je 37 alidov. V kegljanju je zmagal Kočevar [V| Račkim in Krapežem, v balinanju *ač pred Dolminom in Žagarjem, v . c'janju Šafar pred Križem in Mohaijem pj ^ ^hu Dolmin, drugi je bil Ivič, tretji SUPER MOTOKROS ZA »ZLATI TOLAR« ^LJUBLJANA — Na posebej prireje-2^ stadionu v Stanežičah bo v nedeljo, jp' oktobra, prva dirka v super motokrosu -‘‘^lati tolar Slovenije«. Tekmovanje bo teni 1° v razredih do 80, 125 in 250 h_l ’ Prireditelji pa pričakujejo na startu va|Ck vseh najboljših slovenskih tekmo-Cev tudi nekaj gostov iz tujine. turnir dvojic BO TO SOBOTO vj^EBN JE — Slabo vreme jo je minuli tUre"d zagodlo organizatorjem teniškega frn'ria dvojic v športnem centru Vita v d ,bnjem. Turnir bo tako to soboto in neto ^ 'n 27. oktobra, prijaviti pa seje aH^dopetka do 19.30 na telefon 44-232 Pust (Mirna Peč) 1:10,4, 2. Logar 1:11,5, 3. Baznik (obe Center) 1:12,5; skok v daljino: 1. Ambrožič (Center) 424 cm, 2. Lukeš (Dolenjske Toplice) 404,3. Plovec (Mirna Peč) 399 cm; met žogice: 1. Prudič (Šmaijeta) 48,06 m, 2. Rifelj (Otočec) 41,52, 3. Starič (Vavta vas) 39,34 m; mlajše pionirke, 60 m: 1. Bele (Center) 8,7, 2. Kušljan (Šentejrnej) 8,8, 3. Mijoč (Grm) 8,9; 300 m: 1. Janžekovič (Grm) 48,00,2. Hohnjec (Dol. Toplice) 48,5,3. Štrbenc (Grm) 50,7; 600 m: L Tomič (Šentjernej) 1:53,6, 2. Majerle (Grm) 1:55,5,3. Jerman (Center) 1:55,6; skok v daljino: L Zore (Šentjernej) 435 cm, 2. Markovič (Dol. Toplice) 426, 3. Žagar (Otočec)412cm;skokvvišino: I. Vinder (Šentjernej) 130 cm, 2. Jerin (Center) 125, 3. Koren (Šentjernej) 125 cm; met žogice: L Krpan (Grm) 44,5 m, 2. Mihelčič (Šmihel) 41,56, 3. Dragan (Center) 39,42 m; mlajši pionirji, 60 m: 1. Praznik (Grm) 8,3,2. Iskra (Vavta vas) 8,4,3. Retelj (Šmihel) 8,4; 300 m: 1. Šinkec (Šmar-jeta) 46,4, 2. Kovačič (Center) 47,0, 3 Ivanko (Dol. Toplice) 47,1; 600 m: 1 Novak (Grm) 1:50,8, 2. Volf (Center) 1:51,4, 3. Čepalovič (Šmarieta) 1:51,5; skok v daljino: 1. Rovan (ŠMihcl) 523 cm, 2. Kralj (Šentjernej) 490, 3. Janežič (Grm) 475 cm; skok v višino: L Župan (Šentjernej) 135 cm, 2. Šmalc (Grm) 135, 3. Blažič (Center) 125 cm; met žogice: L Kikelj (Šmihel) 56,4, 2. Kranjec 56,2, 3. Smodiš (oba Grm) 54,65; starejše pionirke, 60 m: 1. Tratar (Šentjernej) 8,0,2. Primic (Center) 8,2, 3. Kovačič (Šentjernej) 8,3; 300 m: 1. Hudoklin 46,9,2. Kuhar (obe Šentjernej) 47,7, 3. Auersperger (Grm) 48,6; 1.000 m: 1. Gorenc (Šmaijeta) 3:16,5 2. Klobučar (Dol. Toplice) 3:23,1,3. Nahtigal (Dol. Toplice) 3:32,4; štafeta 4 krat 100 m: 1. Šentjernej 1 53,8, 2. Dol. Toplice 55,6,3. Grm 155,7; skok v višino: L Bartol (Šentjernej) 162 cm, 2. Vučkovič(Grm) 145,3. do 5. mesto: Vide (Šentjernej), Ferfolja (Grm), Vernih (Šmihel), vse po 140 cm; skok v daljino: 1. Blatnik 517 cm, 2. Fink (obe Dol. Toplice) 473, 3. Lešnik (Šentjernej) 456 cm; met žogice: L Zupan (Grm) 53,84,2. Pucelj (Žužemberk) 50,38,3. Kristan (Grm) 49,54 m; met krogle: 1. Bele (Šentjernej) 8,29 m, 2. Meglič (Grm) 8,10, 3. Smrke (Mirna Peč) 7,82; starejši pionirji, 60 m: I. Mešič (Šmihel) 7,7,2. Kajtazovič (Vavta vas) 7,8 3. Bingo (Šmihel) 7,0; 300 m: 1. Kikič (Vavta vas) 41,0,2. Šutar (Grm) 42,8,3. Novak (Šmihel) 42,9; 1.000 m: L Raubar (Grm) 3:00,5, 2. Nosan (Brusnice) 3:04,6,3. Perše (Šmarjcta) 3:05,8; štafeta 4-krat lOOm: 1. Dol.Toplice52,1,2. Grm 52,2,3. Šentjernej I 53,0; skok v daljino: L Cotič (Dol. Toplice) 560 cm, 2. Jazbec (Grm) 483, 3. Vintar (Šentjernej) 463 cm; skok v višino: 1. Kuhar (Šentjernej) 171 cm, 2. Židanik (Grm) 168,3. Su-rudžič (Center) 155 cm; met žogice: L Nogometaši Elana so vse bližje vrhu V nedeljo derbi Elan — __________Triglav___________ Počasi, a vztrajno se nogometaši novomeškega Elana bližajo vrhu prvenstvene lestvice v II. republiški ligi. V nedeljskem, 9. kolu so cla-novci gostovali v Šmarjah pri ekipi Branika in zabeležili prepričljivo zmago, kijih zna ob ugodnem razpletu v prihodnjem kolu povsem približati vodilnim ekipam. BRANIK — ELAN 0-.3(0;l) — Kakih 50 gledalcev je razočaranih zapuščalo igrišče Branika v Šmarjah, saj so Novomeščani njihovo enajsterico povsem nadigrali. Mre- • Novomeški nogometaši so te dni dobili novega pokrovitelja. Patronat nad njimi je prevzela regionalna radijska postaja Studio D, Novomeščani bodo na nedeljskem derbiju proti SPZ Triglavu, ki se bo pričel ob 14. uri, že nastopili pod novim imenom — Elan Studio D. žo gostiteljev je v 31. minuti načel Primc, isti igralec je v sedmi minuti nadaljevanja povišal na 2:0, končni rezultat pa je v 61. minuti postavil AVTOBUM — VODICE 1:0 (0:0) — Težko in mokro igrišče ni bilo ovira, da ekipi ne bi prikazali dobre nogometne predstave. Obe točki so si Kočevci zagotovili šele 12 minut pred koncem tekme, ko je sodnik Benčič iz Vrhpolja dosodil najstrožjo kazen za gostitelje. Lestvica po 9. kolu: L Tabor Jadran 15, 2. SPZ Triglav in Slavija Set po 13, 4. Svoboda Kisovec in Elan po 12,... 9. Avtobum Kočevje 9, itd. V nedeljo sta na sporedu dva derbija vodilnih ekip, v prvem igrajo Novomeščani doma z ekipo SPZ Triglava, v drugem pa Svoboda Kisovec in Tabor Jadran, medtem ko čaka Kočevce tekma v Biljah. Ela-novci si v boju za vrh spodrsljaja ne smejo privoščiti, zato pa bi jim poraz Tabor Jadrana prišel še kako prav. pravi, kako so Kočevke tekmo dobile s precej športne sreče, čeravno rezultat kaj takega ne kaže. Igralke Burje so pričele obetavno, povedle s 3:1 in vse do rezultata 8:8 držale rezultat in igro. Zatem pa celih deset minut niso zadele mreže, in ko je že vse kazalo, daje tekma odločena, so gostiteljice še zbrale tolikanj moči, da so izid izenačile na 17:17. Odločilni trenutek tekme je bil, ko je Jeričcva grobo zaustavila eno najboljših domačih igralk Kavrečičc-vo in ji celo zlomila nosno kost, oslabljene gostiteljice so po tem pripetljaju povsem odpovedale in točki sta odšli v Kočevje. Oprema: Jesenko, Klančar, Guštin 7, Vuk 6, Križman 1, Jerič 6, Dragičevič 2, Bejtovič 3, Lindič, Kersnič, Jančič, Petek 2. KRANJ — IMV NOVO MESTO 29:12 (7:4) — Tudi na to srečanje Novomeščanke niso prišle v popolni postavi, v Kranju se jih je pojavilo vsega 8. V neenakopravni tekmi, ki je bila za Kranjčanke povsem navaden trening, je domači trener dal priložnost predsem mlajšim igralkam, ki pa so tudi bile mnogo pretrd oreh za novomeško vrsto. IMV Novo mesto. Knafeljc, Popadič, Repinc, Klobučar 2, Hvala, Drčar 2, Pate 2, Tomas 6. LESTVICA: 1. Olimpija 8, 2. Velenje 8,3. Mlinotest 6,4. Oprema Kočevje 4... 8. Primož 2, 9. Branik 2, 10. IMV Novo mesto O. V sobotnem petem prvenstvenem kolu se bralo pomerili: Oprema Kočevje —- Kranj, IMV Novo mesto — Mlinotest, Olimpija — Primož itd. POSAVSKI DERBI RADEČANOM — Najzanimivejše srečanje 4. kola v moški SRL je bilo odigrano v Radečah, kjer je domača ekipa nenadejano, a zasluženo ugnala ekipo Krškega. Resda so gostje še v 45. minuti vodili s 15:14, vendar so morali na koncu priznati premoč gostiteljev z 18:17 (8:6). Praznih rok so v soboto ostali tudi Črnomaljci. V Škofji L.oki so bili na pragu uspeha, saj gostitelji v drugem polčasu kar 11 minut niso zadeli mreže, toda priložnosti niso znali izkoristiti in zmaga je ostala doma. Rezultat je bil 22:19 (12:7). Le Dobovčani so v tem kolu iztržili poln izkupiček. Doma so z 21:17 (9:9) premagali ekipo Mokreča Iga, točki pa so si priigrali šele v finišu srečanja. Na lestvici vodi z 8 točkami vrsta Grosuplja, Dobova na 3. mestu jih ima 6, Črnomelj na 4. mestu 4, Krčani pa so s 4 točkami šesti. Pari naslednjega kola: Črnomelj — Kamnik, Krško — Šešir, Ormož — Dobova, Grosuplje — Velika Nedelja itd. V štirih dneh dve zmagi Košarkarji Podbočja na[prej ugnali konjiški Comet, _______nato pa s 43 kosi razlike še Celjane Djukič 76,62 m, 2. Vasič (oba Vavta vas) 71,70, 3. Blagojevič (Šmihel) 68,72; met krogle: L Jaklič (Mirna Peč) 10,71, 2. Gutman (Dol. Toplice) 10,56,3. Kukman (Bršljin) 10,47. Tiha pričakovanja igralcev in vodstva košarkarjev Podbočja so se uresničila v celoti. Ekipa, novinec v prvi slovenski ligi, je prejšnji teden zabeležila kar dve zmagi, najprej je v sredo zvečer po ogorčeni borbi z 90:89 (47:48) ugnala konjiški Comet, nato pa v soboto veliko bolj prepričljivo še Cehe kar s 97:54 (33:36). Čeprav so igralci Podlnrčja prvi dve koli prvenstva ostali praznih rok, so njihove dobre igre napovedovale, da prva zmaga ni daleč. Podbočje si jo je priborilo v sredo, ko so v razburljivem finišu ugnali Comet, katerega apetiti segajo celo do uvrstitve v vrh lestvice in s tem v zeleno skupino SKL. Gostitelji so v drugem polčasu vodili že z 12 točkami, vendar so gostje izid v zadnjih minutah izenačili, 5 sekund pred koncem tekme pa celo vodili. Na veliko veselje kakih 300 gledalcev je takrat Vaupotič s košem iz težkega položaja domačim igralcem zagotovil nadvse pomembni točki. Koše v tej tekmi so prispevali: Vego 6, F. Rozman 5, Krajcar 23, Krivokapič 16, Krošelj 30, Vaupotič 10. Kot daje ta uspeh košarkarje Podobčja uspaval. Drugo zaporedno tekmo na domačem parketu v soboto so namreč pričeli veliko bolj lagodno. Ekipa Celja je to s pridom izkoristila in prvi polčas odločila celo v svojo korist, pravo razmerje moči na parketu pa je prineslo nadaljevanje. OBČINSKO PRVENSTVO V SQUASHU NOVO MESTO — Squash klub v ustanavljanju pripravlja v soboto in nedeljo v squash centru Mihe Legana na Mestnih njivah občinsko prvenstvo v tej športni zvrsti. V soboto, ob 9. uri se bo pričelo tekmovanje v ženski, ob 15. uri pa v moški konkurenci. Najboljši bodo dobili pokale v trajno last in praktične nagrade. Dodajmo pa še, da bo v soboto ob 14.30 na Mestnih njivah tudi ustanovni občni zbor squash kluba Novo mesto. PLESNI TEČAJI TUDI MED TEDNOM NOVO MESTO — Plesni center Dolenjske obvešča vse ljubitelje plesa, da bodo tečaji za odrasle tudi med tednom. Prvi tečaj bo tako že danes, v četrtek, ob 19. uri v plesnem centru na Loki. ŠTIRI DESETLETJA BALINANJA LJUBLJANA — Balinarska zveza Slovenije praznuje letos štiri desetletja delovanja. V počastitev tega jubileja bo v soboto, 26. oktobra, v Ljubljani svečana seja predsedstva BZS, ob tej priložnosti pa bo organiziran prvi meddržavni dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške. V TOREK ŠAHOVSKI TURNIR NOVO MESTO — ŠK Novo mesto pripravlja ob začetku sezone hitropotezni šahovski turnir, ki bo v torek, 29. oktobra, s pričetkom ob 18.30 v klubskih prostorih doma športov na Loki. Šahisti vabljeni! OBČINSKA PRVENSTVA PIONIRJEV ČRNOMELJ — V prvem polletju tega šolskega leta bodo v črnomaljski občini pripravili občinska prvenstva pioniijev in pionirk v malem nogometu, namiznem tenisu, rokometu, šahu in odbojki. Vse tekme bodo v črnomaljski športni dvorani, le odbojka bo v Dragatušu in Vinici. Gostiteljem je lekcija med odmorom zalegla, zaigrali so zavzeto v obrambi in učinkovito v napadu; razlika v rezultatu je rast-la od minute do minute, na koncu je pristala pri rekordnih 43 točkah. Zaslužni za uspeh so: Vego (15 košev), Davidovič (5), Marčetič (2), Avsenak (1), F. Rozman (6), B. Rozman (2), Krajcar (24), Krivokapič (10), Jurečič (8), Rostohar (5), Krošelj (17), Vaupotič (2). Lestvica po 4. kolu: 1. Tinex Medvode 8, 2. Mavrica Ilirija 8, 3. Rogaška Donat Mg 8,4. Elektra 6, 5. Podbočje 6,6. Comet 4,7. Celje 4,8. Olimpija ml. 4. V naslednjem kolu igrajo: Smelt Olimpija ml. — Podbočje, Celje — Comet itd. Če bodo košarkarji Podbočja tudi v soboto zaigrali tako, kot znajo, potem se kaj lahko zgodi, da se bodo iz Ljubljane vrnili s tretjo zaporedno zmago. S tem pa bi si bržkone bolj ali manj že zagotovili obstanek v družbi najboljših slovenskih košarkarskih ligašev. Kratke iz Ribnice in Kočevja • »Žreb nam to sezono ni bil naklonjen, tako seje pač zgodilo, da smo v prvih štirih kolih dve tekmi doma izgubili, obe na gostovanju pa dobili. Zadnji uspeh v Škofijah je tolikanj več vreden predvsem zato, ker je ekipa Burje naš neposredni tekmec v boju za 4. mesto. Z igro in formo sem zadovoljen, eno z drugim je napoved, da bomo v soboto doma proti Krimu zabeležili tudi prvi uspeh na domačem parketu,« je bil po sobotni zmagi rokometašic Opreme zadovoljen trener Dušan Oražem. • Čeprav so tudi igralci Inlesa Ri-ka v 4. kolu super lige zmagali, pa njihov trener Andrej Mate ni nakazal tako veselega obraza. »Resda se zmagi praviloma ne gleda v zobe, toda ekipa, kot je naša, si kratko malo ne sme privoščiti, da ji nasprotnik po zanesljivem vodstvu s 24:12 da kar deset zadetkov zapored in razliko zmanjša na vsega 24:22.« • S tremi zmagami v treh prvih kolih republiške namiznoteniške lige so igralci kočevskega Melamina najresneje najavili kandidaturo za osvojitev prvega mesta in s tem vstop v super ligo. V tretjem kolu so Kočevci zmagali v Zalogu s 6:3 proti ekipi Vesne, najzaslužnejši za take rezultate kočevske vrste pa je zagotovo Gregor Komac, ki ponovno igra v kočevskem dresu. • Krajši premor v moški rokometni super ligi so igralci Inlesa Rika izkoristili in v soboto odigrali prijateljsko tekmo z reškim Zametom. Gostje so zmagali s 27:22 (15:9), najboljši ribniški strelec pa je bil Jurič s 7 zadetki. • V Kočevju je bil te dni odigran turnir ženskih odbojkarskih vrst Lika, Pionirja in goriške Olimpie. Zmaga je pripadla Novomeščankam, ki so obe nasprotnici premagale s 3:0, z enakim izidom pa so bile Kočevke boljše tudi od Italijank. M. GLAVONJIČ ČRNOMALJKE UGNALE SMUČARKE— V četrtek je bila v črnomaljski športni dvorani zanimiva prireditev, na kateri so se v odbojki pomerile ekipi Bele krajine in ženske smučarske reprezentantke. Zmagale so gostiteljice, gostje prireditve pa so bili tudi vladni možje Dušan Šešok, ki ga vidimo na posnetku v razgovoru z našo najboljšo smučarko Katjušo Pušnik, ter Jelko Kacin, Lojze Janko in »zeleni« Vane Gošnik. Smučarke so bile pred tekmo gostje novomeškega Laboda in metliške Vinske kleti, sprejel pa jih je tudi metliški župan. Vse dogajanjeje potekalo pod okriljem Studia D, ni pa odveč dodati, da je bil radijec Jože Stegne postavljen za uradnega managerja ženske smučarske reprezentance. Skupaj so le na tekmah Odbojkarice Lika pričenjajo tekmovanje v super ligi — Del ekipe v Kočevju, del v Ljubljani KOČEVJE V soboto se pričenja še četrto superligaško tekmovanje, kot so poimenovana merjenja najboljših slovenskih ekip, večidel bivših zveznih ligašev, v posameznih športnih zvrsteh; na parket bodo stopile ženske odbojkarske ekipe. Med njimi bo seveda tudi vrsta kočevskega Lika, kije več let domovala v II. zvezni ligi. Priprave Kočevk, katerih letošnji cilji segajo dokaj visoko, niso tekle docela po planu, krivda za to je v preprostem dejstvu, da velik del ekipe zavoljo šolskih obveznosti med tednom živi in dela v Kočevju. Tako nekaj igralk trenira v Kočevju, z ljubljanskim delom pa dvakrat tedensko vadi trener Marko Akrap. Petek je take edini dan, ko se dekleta dobijo v Kočevju na skupnem treningu. Dodatna ovira med pripravami sta bili poškodbi Drobničeve in Hočevarjeve, dveh standardnih igralk prve postave, ne glede na to pa vendarle kaže, da bosta obe nared za novo sezono, ki sc pričenja v soboto. Prav neuigranost bo tako vsaj v prvih kolih največja ovira kočevske ekipe. Iz tabora kočevskih odbojkaric pa prihajajo tudi spodbudne vesti. Vse večje mladih, ki trkajo na vrata prve ekipe, najbolj pa seveda ohrabruje novica, da se je iz Reke v Kočevje vrnila Maja Uran, kije že dobila izpisnico bivšega reškega prvoligaša. Drugo je vprašanje, koliko bo lahko že na startu pomagala svoji ekipi, ko pa jo že od maja sem muči poškodba noge. In kakšni so cilji kočevske ekipe? Igralke Lika naj bi se letos uvrstile med štiri najboljše ekipe v ligi, kar vodi v zaključni play off za naslov prvaka. Resda so Kočevke mlada, a vendarle izkušena ekipa, za katero takšne želje nikakor niso nedosegljive, še posebej, če bodo znova zaigrale v postavi, s katero so pred dvema letoma ugnale vse slovenske zvezne dru-goligaše. Dodajmo ob tem še, da bo pionirska vrsta Lika letos nastopila v drugi slovenski ligi; za mlado ekipo bo merjenje moči z mnogo starejšimi in izkušenejšimi tekmicami vsekakor dobra šola. M. GLAVONJIČ Breme beguncev naj prevzame republika! Beguncem najbolj potrebna hrana Belokranjci ga ne materialno ne organizacijsko ne zmorejo več — Več kot 2.000 prebeglih ČRNOMELJ — V ponedeljek so Belo krajino obiskali predstavnika republiškega štaba civilne zaščite ter sekretar predsedstva Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič. Predstavniki črnomaljske in metliške občine so jim v Črnomlju predočili številne probleme, kijih imajo v deželi ob Kolpi z begunci. Teh je po zadnjih podatkih v metliški občini prijavljenih že krepko čez tisoč, v črnomaljski pa več kot 800, medtem ko je več sto neprijavljenih. Gostitelji so znova ponovili, da Belokranjci tolikšnega bremena ne materialno ne organizacijsko ne zmorejo več ter da se mora z njihovih hrbtov prenesti na republiko. Boje se, da bo v Beli krajini ogrožena tudi varnost, saj zaradi tolikšnega števila pribežnikov lahko pride do incidentov. Slišati je bilo, naj bi večino beguncev preselili v zbirne centre v Istri, v Beli krajini, ki ima tako in tako le status prehodne- Beguncev nekoliko manj, težave z njihovo oskrbo pa so večje ga begunskega centra, pa jih ne bi več sprejemali, temveč le napotili naprej. Z republike so obljubili, da bodo poostrili pogoje za pridobitev statusa begunca ter povečali nadzor na obeh straneh slovensko—hrvaške meje. Strokovne službe pa bodo morale obiskati tiste pribežnike, ki si niso pridobili tega statusa ter jim povedati, da se morajo vrniti, od koder so prišli. Drugače bo seveda s tistimi, ki nimajo kam iti. M.B.—J. KOČEVJE Pri Stanki Žagar, ki opravlja dolžnost predsednika OO RK Kočevje, smo zvedeli, da se je v minulem tednu število hrvaških beguncev na Kočevskem zmanjšalo z 250 na 240. Za prvih 100 beguncev so gostitelji, ki so jih sprejeli na hrano in stanovanje, dobili po 1.000 SLT na osebo, in sicer od RK Slovenije. Pomoč v hrani in oblačilih stalno zbirata RK in Karitas, zdaj pa so zbrali precej pomoči v denarju, oblačilih, obutvi, šolskih potrebščinah itd. tudi učenci OŠ Zbora odposlancev Kočevje. Prvi begunci so v občini že nad mesec dni. Večina jih je pri sorodnikih, katerih družine so se tako povečale v več primerih za 6 do 9 članov, v enem pa celo za 15. Vsem je najbolj potrebna hrana. Zato se RK še posebej zahvaljuje vsem, ki so prispevali denar (posameznikom, obrtnikom, podjetjem). Na predsedstvu OO RK so se dogovorili, da bodo z zbranim denarjem plačali tudi malice šolarjem — beguncem, ki obiskujejo šolo. Hvala tudi vsem drugim darovalcem, posebno pa še družini, kije posodila hišico dvema mamicama s štirimi otroki, in obema družinama, ki sta sprejeli begunce, čeprav niso njihovi sorodniki, je dejala predsednica Žagarjeva. UMETNIKOVO DARILO HRVAŠKI — Novomeški akademski slikar in grafik Branko Suhyje nedavno sodeloval na velikem sejmu umetnosti ZAF9I (Zagreb A rt FAIR) s sedmimi velikimi grafikami, kijih je potem podaril skladu za obnovo kulturnih spomenikov na Hrvaškem. Na sejmu ZAF9I je sodelovalo ve( kot 400 domačih in tujih likovnih umetnikov. Objavljamo reprodukcijo Su-hyjeve grafike BESEDE PRIJATELJA, 1991, akril—platno, 162xl30,5cm. Bučka pomaga hrvaškim beguncem Uspešna prireditev Slovenija za Hrvaško — Pomoč še zbirajo J ŽELIM SI KONEC VOJNE Na Hrvaškem že nekaj časa divja vojna. Na televizijskih ekranih vidimo požgane domove, šole in bolnišnice. Reka beguncev beži, da bi si rešili življenje. Tudi k nam so prišli mamini sorodniki, teta Nada in njena dva otroka. Pribežali so iz Zadra. Toplo smo jih sprejeli. Teta Nada s strahom posluša novice po radiu. V naročju drži otroka in se sprašuje, če je njen mož še živ in če njihov dom še stoji. Želimo si, da bi se vojna na Hrvaškem čimprej končala. PETER in GREGA 5. d., OŠ Zbora odposlancev Kočevje SEVNICA — Krajevna organizacija Rdečega križa na Bučki seje zelo izkazala pri zbiranju pomoči za Hrvaško. Bučklanarji so zbrali 16.400 tolarjev denarne pomoči, prispevali pa so še 1.590 kg pšenice, 1.085 kg krompirja in 236 kg druge hrane. Do torka na sedežu občinskega odbora Rdečega križa v Sevnici še niso razpolagali z drugimi poročili o zbiranju pomoči za Hrvaško, čeprav so jih pričakovali že konec tedna, a so dogovor uresničili le Bučklanarji. TEKMA MED VLADO IN SKZ-LS METLIKA — Jutri, 25. oktobra, bo ob 15. uri v Metliki okrogla miza z naslovom Južna meja v samostojni državi Sloveniji, na kateri bodo poleg številnih Belokranjcev sodelovali tudi člani slovenske vlade. Ob 17. uri bo Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka v tukajšnji športni dvorani pripravila tekmo v malem nogometu s slovensko vlado. Izkupiček od te prireditve bodo podarili Rdečemu križu, ki bo denar namenil za begunce. Vabljeni! Po besedah Julrja Jeraja, sekretarja sevniškega občinskega odbora Liberalnodemokratske stranke, pa je lepo uspela akcija, ki sojo v soboto pripravili družno z Rdečim križem in taborniškim Odredom treh smrek. Med enournim igranjem delavske pihalne godbe GD Sevnica pred Sevničanko so Sevničani prispevali 2.320 tolarjev, še pred koncertom Slovenija za Hrvaško v Bošta-nju, kjer je igral ansambel Melanie, so zbrali še 1.200 SLT in več kot 2.000 kg raznega materiala, jogijev, posteljnine, oblek ipd. Koncert Sank rocka je bil zaradi slabega vremena nekoliko slabše obiskan, kot so pričakovali, bodo pa vseeno pokriti vsi stroški. Sponzorji prireditve so bili pravzaprav vsi darovalci. uradno pa Jutranjka, Jugotanin, Inplet, Lisca, M-Kopitarna, SO Sevnica in Radio Sevnica. Na žiro računu 51610-678-65102 pri LDS OO Sevnica (pripis «za koncert«) bodo do konca meseca še zbirali denarne prispevke. Ocenjujejo, da seje zaenkrat nabralo okrog 30.000 tolarjev pomoči. Največ zbrane denarne in gmotne pomoči sevniški Rdeči križ podeljuje 66 beguncem iz Hrvaške v sevniški občini, pošilja pa jo tudi Rdečemu križu Hrvatske. Status begunca po mednarodnih in pri nas sprejetih merilih jih ima sicer samo 18, toda pomoči, bodisi v oblačilih ali hrani so potrebni vsi, in jo na Rdečem križu tudi dobijo. P. P. Zapleti na meji s Hrvaško meji v kočevski občini so precej hujši kot drugod in jih je tudi več — Obmejni organi jih že rešujejo Prišli so, da si odpočijejo V Prigorici dve begunski družini z desetimi ki — Pomoč »iz čiste krščanske dobrote« otroki PRIGORICA — V ribniški občini za sedaj še nimajo problemov z namestitvami beguncev. Številne družine namreč sprejemajo v svoje domove ne le sorodnike ali prijatelje, marveč tudi popolne neznance. Kot je dejala Nada Kerdič iz Slavonskega Broda, kije skupaj z Ru-žico Martinovič in njunimi desetimi otroki sprejela gostiteljstvo družine Alojza Pahuljeta iz Prigorice, »ljudje beguncem pomagajo iz čiste krščanske dobrote«. seboj) pa je prepustila v varstvo svoji sestri, ki jo je zamenjala in ki prav tako sedaj izkorišča svoj letni dopust. Nada, ki je trenutno na bolniški zaradi svojega najmlajšega, sedmega otroka, še ne ve, kaj bo storila, ko ji dopust poteče. Upa seveda, da se bodo do takrat razmere umirile. Kljub temu da jim je na razpolago vsa hiša, je v starejši stanovanjski hiši v Prigorici komajda dovolj prostora za tako številni družini. Prišli so skupaj pred več tedni na povabilo Nadinih prijateljev iz Ljubljane, ki so jim tudi priskrbeli namestitev v Prigorici. Ružiči je dopust že potekel in se je morala vrniti domov, svoje tri otroke (četrtega je vzela s »Tu nam je zelo lepo«, pravi Nada. Ljudje jim pomagajo, sosedje so razumevajoči in otroke (pet jih hodi v osnovno šolo v Ribnico, najstarejši pa v gimnazijo v Kočevje) so v šoli lepo sprejeli medse. Počutijo se, kot da bi bili na dopustu. »Prišli smo,« pravi Nada, »da si odpočijemo od nenehne psihične napetosti,, neprestanega pričakovanja alarmov in letalskih napadov ter strahu pred svobodnim gibanjem zaradi ostrostrelcev, predvsem pa iz strahu za življenje naših otrok.« M. L.-S. UUDJE JIM POMAGAJO — Pet begunskih otrok hodi v ribniško osnovno šolo, najstarejši pa v kočevsko gimnazijo. KOČEVJE — Minuli teden so se na pobudo krajanov, gospodarstvenikov in politikov sestali v Osilnici predsedniki občinskih skupščin, izvršnih svetov in postaj milice občin Kočevje, Delnice in Čabar. Pogovorili so se o zadevah, ki žulijo občane zaradi nove državne meje med Slovenijo in Hrvaško. Veliko je zapletov, ki so značilni za vso mejo, nekaj pa je tudi takih, ki so posebni in zadevajo le mejo omenjenih treh občin. Veliko Hrvatov ima vloge v Ljubljanski banki v Osilnici in Fari. Hrvaška stran dobiva elektriko iz Slovenije, podobno je z vodo, telefoni itd. Osrba z živili (meso, mleko, kruh itd.) poteka za vse območje iz enega podjetja, hrvaškega ali slovenskega, in mora oskrbni tovornjak 2- do 4-krat prekoračiti mejo. Policija ali teritorialna obramba mora prek tujega (hrvaškega ali slovenskega) območja, da lahko posreduje na ozemlju svoje republike oz. države. Pošte za slovenske vasi so na hrvaški strani (Kuželj, Papeži, Žurge itd.) in nastajajo težave pri dobivanju pokojnin itd. (dinarji: tolaiji). Gospodarstvo Čabra je vezano na Slovenijo. Po sedanjih predpisih obrat LIV v Osilnici sploh ne more dobiti surovin in polizdelkov iz Slovenije in ne nazaj izvoziti izdelkov, saj to lahko počne le prek mednarodnih mejnih prehodov (Jelšane, Metlika), vendar mora do Osilnice še nekajkrat prek meje, kjer pa ni mednarodnih prehodov, ampak so le mejni prehodi, tam pa prevoz blaga ni dovoljen. Do bencinskih črpalk je več deset kilometrov, medtem ko so zdaj lahko gorivo tankali le na nekaj kilometrov oddaljenih črpalkah. Veterinatji, zdravniki, zobozdravniki imajo težave pri delu, ki ga opravljajo v drugih državah in še s prenosom zdravil in zdravstvenih pripomočkov. Zaposleni v slovenskih ali hrvaških krajih iz drugih držav imajo težave, ko morajo na vojaške vaje. Težave so z dvolastništvom itd. V okviru svojih pristojnosti so in bodo odgovorni predstavniki vseh treh občin predlagali pristojnim republiškim organom rešitve. Že minuli četrtek je obiskal občino Kočevje v.d. upravnika carinarnic Slovenije g. Ozimec, s katerim so se dogovorili o reševanju teh zadev. Zagotovil je, da bodo v nekaj dneh pripravljena navodila za carinsko službo in da bosta to območje, ki je res nekaj posebnega, obiskala tudi direktor carinske uprave in vodja mejne milice. Za obrat LIV je začasna rešitev taka, da bodo obravnavali prevoze kot začasni uvoz oz. izvoz. Življenjsko bodo reševali zadeve s področja rastlinstva in veterine itd. Za dvolastnike bodo izdajali potrdila krajevni uradi in občinske skupščine. Za hitro reševanje nujnih zadev bodo imeli tesne stike med upravama carin v Ljubljani in na Reki. Za zadeve iz svoje pristojnosti pa bodo izdali navodila še Služba družbenega knjigovodstva, PTT, ministrstvo za energijo (elektrika), ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za trgovino, obrt in preskrbo itd. Slovenski in hrvaški obmejni organi na tem območju niso pikolovski in življenjsko rešujejo vse zaplete, kijih v teh, prvih dneh meje ni malo. J. PRIMC METLIŠKI OTROCI MALIM BEGUNCEM BEGUNCI V TREBANJSKI OBČINI TREBNJE — Po stanju 18. 10. 1991 je v občini Trebnje na Rdečem križu šc prijavljenih 86 beguncev, od tega jih ima 62 status beguncev. Med njimi je kar 38 otrok raznih starosti. Večina beguncev, ki so iz ogroženih krajev Hrvatske, od Zadra do Vukovarja, je našlo zatočišče pri sorodnikih ali prijateljih, nekaj pa jih je nameščenih v privatnih sobah ter v Motelu Kolinska Trebnje. Prejšnji in ta teden smo obiskali vse tiste begunce, ki so že dalj časa pri nas, se pogovorili z njimi in vsi so izrazili veliko zadovoljstvo zaradi gostoljubnosti, ki soje deležni od sorodnikov, prijateljev pa tudi sosedov, ki jim prinašajo razne povrtnine in sadje pa tudi mleko za otroke. Na Rdečem križu smo jim ponudilli tudi prehrambene pakete, rabljena oblačila iz našega skladišča ter plenice za dojenčke, katere smo sami nabavili. Na RK dobijo tudi potrdilo, ki se izdaja za uveljavljanje zdravstvenih storitev. V akcijo, pomagati tem ljudem, je stopil tudi sindikat in s tem denarjem bomo nabavili najnujnejše stvari za begunce ter pomagali družinam, ki so jih sprejele. Predsedstvo OO RK Trebnje Poziv obrtne zbornice Obrtna zbornica Slovenije je sprožila akcijo zbiranja denarne pomoči obrtnikom Hrvaške, kijih je prizadela brezobzirna vojna v sosednji državi. Od stanovskih kolegov oziroma slovenskih obrtnikov zbornica pričakuje, da bodo po svojih močeh pomagali svojim stanovskim kolegom na Hrvaškem. Prispevke lahko nakažete na poseben žiro račun številka 50100-743-50197 (pomoč obrtnikom Hrvaške) Hkrati naj dodamo, da sta slovenska in hrvaška obrtna zbornica pred dnevi v Ljubljani navezali trdne stike in sklenili, da bosta enotno nastopali pri svojih vladah glede vseh v prašanj, ki se bodo ali so se že pojavila v zvezi z gospodarskim sodelovanjem obrtnikov ene in druge države. Hkrati bosta obe zbornici tudi nastopili do sorodnih zbornic v tujini, zlasti v prostoru Alpe-Jadran, in jih prosili za posredovanje pri takojšnji ustavitvi vojne na Hrvaškem in čimprejšnje priznanje obeh držav, Slovenije in Hrvaške. UČENCI ZA BEGUNCE KOČEVJE — Pomočnica ravnatelja Osnovne šole Zbora odposlancev, Dora Majerle, nam je povedala, da učenci te šole zbirajo prispevke za učence — begunce, ki so pribežali na Kočevsko. Šolarji so se odpovedali sladkarijam in skupaj z učitelji zbrali 19.800 SLT in jih nakazali Občinske- mu odboru RK Kočevje. Zbrali so tudi veliko otroških oblačil in obutve. Šolar- ji so se vključili tudi v akcijo šole v Dra-gatušu in pišejo državnikom po vsem svetu, naj se zavzemajo za mir in preprečitev vojne. Vsak dan odpošljejo po 100 pisem. Upajo, da bo akcija uspešna. Otrok, ki je izgubil sonce v očeh Ta vikend je preživel pri nas Milan, fantič, ki obsikuje šesti razred osnovne šole v Novski. Že nekaj časa živi v Ljubljani v begunskem taborišču Rdečega križa. Z njim v sobi živijo še njegova teta, dva njena otroka, njegov dedek in njegova sestrica. Imajo hrano, televizor in vse, kar potrebujejo za življenje. Toda njihove oči so usmerjene predvsem v televizijska poročila in spremljanje dogodkov pri njih doma. Milan je zelo bister fantič. Ker je v soboto in nedeljo deževalo, nismo mogli ne v planine, niti na športna igrišča. Z mojim sinom Davidom, novimi prijatelji so igrali šah, sestavljali vlak in se igrali s kužkom Šaronom. Milan zelo lepo piše in je bil velikokrat nagrajen za svoje domače naloge. Predlagala sem mu, naj opiše, kako je prišel v Ljubljano. Takole je opisal: »Bila je sveža noč, polna mesečine, 29. septembra 1991. leta. Bil sem pri dedku in babici, v Starem Grahovcu, ki ni daleč od mojega mesta Novske. Bilje lep večer, odšel sem v hišo in niti pomislil nisem, da se bo ta večer tako žalostno zaključil Babica je gledala televizijo in politično oddajo Spektar in potem smo se odpravili v postelje. Okrog enajstih zvečer, ko sem komaj zaspal, je padla prva granata v sosedov vinograd in uničila vse grozdje. Prvi trenutek sem mislil, da sem padel s postelje, toda ko sem se zavedel, je bila v hiši že panika. Dedek je vzel puško in odšel na zborno mesto, babica in jaz pa k sosedom v klet. 1 dov Pro nat raz- ne Ma »iti naj raz Ma biti Ko pc Na tri sta' ral Naslednji dan je prišla pome mamica in ko sva se vračala, mi je povedala, da je Novska porušena kot še nikoli doslej. Ko sva se vrnila, smo dobili ukaz, naj se celo mesto preseli čim dlje stran. Vsi smo šli do Zagreba,' iz Zagreba pa, kakor se je kdo znašel Naša družina je odšla v Slovenijo. Zdaj smo v oskrbi Rdečega križa Slovenije, a kdaj se bomo lahko vrnili ne Vem pa nekaj, česar ne bom nikoli pozabil. V tej vojni sem izguba tri strice, ta vojna pelje samo v smrt in prelivanje krvi Milan Filipom Vsi smo se zelo trudili, da bi mU polepšali nekaj dni v Ljubljani: David, njegovi prijatelji, celo kužek Šaron ga je vzljubil. Toda sonca v očeh mu nismo znali, niti mogli prižgati. HELENA ŠENICA METLIKA — Tukajšnja občinska Zveza prijateljev mladine ob tednu otroka pripravila akcijo pod naslovom »Barvice in medvedek za prijatelja«, v kateri so številni otroci zbrali veliko igrač in šolskih potrebščin za svoje begunske vrstnike. Minuli ponedeljek pa je Zveza prijateljev mladine, ki staji priskočila na pomoč tudi Center za socialno delo in Rdeči križ, pripravila dobrodelno prireditev za šolske in predšolske otroke z ogroženih območij, ki so našli svoj drugi dom v metliški občini, na kateri so v kulturnem programu sodelovali učenci metliške šole. Za otroke je bil seveda najbolj zanimiv brezplačni srečelov, na katerem je zadela prav vsaka srečka. Dobitki so bili prej omenjena darila, ki sojih poleg učencev osnovnih šol jev metliški občini prispevali tudi šolarji iz Šmarja—Sap in ljubljanske Šiške. Mame pa so lahko izbrale oblačila in obutev tako zase kot za otroke. Pripravili so tudi informativno službo. Največ vprašanj pa je bilo glede vključevanji otrok v šolo zlasti na Hrvaškem, nekaj pa bi jih ždelo obiskovati tudi slovensko šolo. V Žakanju onkraj meje so obljubili, da bodo sprejeli vse zainteresirane učence, odganiziran pa je tudi prevoz iz metliške občine. POMAGAJMO DUBROVNIKU! Ste že bili kdaj v Dubrovniku? Ste se že sprehajali po njegovih sta-rodavdnih ulicah in uživali njegovo lepoto? Če niste, ste ga goto vo spoznali zadnje dni preko ekranov TV. Ves svet se zgraža nad tem, da je napadeno mesto, kije eden naj večjih svetovnih spomenikov! Zdajle, ko to pišem, ne mislim na spomenike. Mislim na ljudi. Na tisoče ljudi, ki so (danes, 18. 10.) že osemnajsti dan v blokadi! Dubrov-čanom so se pridružili tisoči, ki so pribežali v mesto z napadenega dubrovniškega področja. Še prej so sem, v varno področjef!!!), pripeljali 350 otrok iz Vukovarja. Zanje so zbirali otroci in starši iz VVZ Novega mesta. Vse je prišlo v njihove roke in se Vam preko mene za vse prisrčno zahvaljujejo. Te nesrečne otroke so spet prepeljali, zdaj v varnejšo Istro. Poln kamion robe, ki so jo zbrale žene in delavke sevniške Jutranjke (tudi podjetje samo je prispevalo marsikaj lepega) in je prispela z zadnjo ladjo tik pred začetkom blokade, so tako že namenili sirotam, izgnancem z dubrovniškega območja. Tudi vam, drage žene Jutranjke, v njihovem imenu naj-lepša hvala! naraščajo primeri zlatenice med otroki, širijo se infekcijske bolezni-Ni elektrike in je še dolgo ne bo-Zmanjkuje plina, pretrgane so telefonske zveze, skoraj vse. Policijsko ura je od 21. ure! Svežega mesa te dolgo ni mogoče dobiti, za konzerve, kadar jih pripeljejo iz skladišča, se stepejo. Ni krompirja, česna, čebule... Šopek špinače - 150 din-Eno jajce, če ti ga uspe dobiti — ' din! pristanišča Črne Gore. Potnike ( glavnem otroci, žene, starci, bom ki) maltretirajo. Na ladjo za ljudi se je vkrcalo 1500 teh nesre nih ljudi... _• Žal na lej ladji razen »naše« pomoči ni bilo ničesar zanje. Za Dubrovnik! Poudarjam zato, ker je mesto lik pred izstradanjem. Ničesar več ni. Vodo točijo na litre, tako da ih ljudi... j Vse to so sveže, resnične ees Uspelo mi je vzpostaviti zvezo hčerko, ki tam živi s svojo družino, svojimi tremi majhnimi otroki. > ^ poveduje mi pretresljive zgodbe teh nesrečnežih, posebej o zapaš nih otrocih, kijih je polna njena u ca. Rada hi pomagala, pa za s'l(J °‘t,7Zhko? S čimerkoli? £ ko odstopite kaj iz svoje shram kleti? Je v vaši omari kaj takega- sar ne potrebujete več? LahkoP^ šljele na naslov: Rdeči križ, ->u Dubrovnik, prišlo bo v prave r° "K 18 DOLENJSKI UST JUTRI OTVORITEV KOČEVJE — V okviru ledna gozdov bodo jutri, 25. oktobra, ob 18. uri v j postori h gimnazije najprej predvajali ®4Po/.itive na temo »živalski svet«, pa bodo v Likovnem salonu odprli '»zstavo fotografij na to temo. Prikaza-fj bodo najboljše fotografije avtorjev Jjarša Pogačnika, Janeza Konečnika, Janina Rovščka (ti trije so po istem ^tnem redu prejeli tudi nagrade za ^ibolje ocenjene fotografije), ostali ?tstavljalci pa so še: Ivo Bočič, Marko Jj*Merl, Jože Miklavčič (vsi trije so dotiki diplom za uspele fotografije), K^irad Lampe, Ivan Ambrožič, Oskar ^°lenc, Stanko Lavrič in Janez Papež. /*8rade (likovne izdelke) za najboljše jJe prispeval Boštjan Fabjan ml. Raz-*'[o, ki bo odprta še do 5. novembra, J1** dan od 17. do 18. ure, je organizi-^ kočevska podružnica kluba Diana. slovenska kakovost NOVOTEKSOVE TKANINE NOVO MESTO — Enoletno pravi-t do uporabe znaka slovenske kako-si je v podaljšanem roku na Gorskem sejmu v Kranju pridobila tudi ^»ina novomeškega Novoteksa. Letos več prošenj za štipendije Štipendije iz združenih sredstev so sedaj republiške štipendije — Letos so pre-_______ ________ jeli 1447 prošenj NOVO MESTO — Šolsko leto seje pričelo že prejšnji mesec, toda problem štipendij še ni povsem rešen. Tudi na tem področju je letos polno sprememb, o tem, kakšne so, smo se pozanimali v novomeški enoti republiškega Zavoda za zaposlovanje. » VOJNA « MODRA KRONIKA — »Minula slovenska vojna je gotovo prilika, da se ozremo nanjo s ponosom, prvič v svoji zgodovini resnično svobodni. Zato ne glejmo na to samo ,po slovensko ’, z razumom in trezno, ampak tudi veselo!« je med drugim o svoji no vi stvaritvi po vedal a vtor vseh besedil in pesmi na kaseti» Vojna Modra kronika« Trebanjec Slavko Podboj. Kadar ima on pri kakfni stvari prste vmes, tedaj gre vedno za humor in tako šale tudi na novi kaseti kar prekipevajo. Ob Podboju, ki je s skladbo »Gospod kaplan« in prejšnjo kaseto » Vroča Modra kronika« svojo glasbeno-humoristično ekipo popeljal na vse konce in kraje Slovenije, so se tokrat v studiu trudili: Tomaž Zorko (glasbeni producent), Peter Fink (harmonika, klaviature), kitarista Mitja Novak in Dušan Pavlenič, govorci Dane Barle, Silvester Polak. Majda Gračan in Irena Tratnik (obe sta tudi zapeli). Na kaseti so uporabljeni tudi dokumentarni posnetki, recimo bombardiranja na Medvedjeku. Na sliki (od leve): Irena Tratnik, Slavko Podboj in Majda Gračan. (Foto: D. Vovk) Obveznice za Novo mesto uspeha J^tri javna predstavitev novomeških obveznic "lark — Denar za posodobitev gospodarske ^ varčevanje Izdanih bo za 20 milijonov infrastrukture — Ugodno NOVO MESTO — Jutri zvečer bo v ~°'enjski galeriji pod pokroviteljstvom i ,v Prisotnosti slovenskega premiera ^Reta Peterleta predstavitev obveznic “ine Novo mesto. V občinski vladi in “Pščini je padla odločitev o izdaji ■ inskih obveznic v vrednosti 20 mili-j n°v nemških mark, na ta način zbran .nar pa bo porabljen za razvojno sa-novomeške ^ospodurskc infrns- Jfse bolj je jasno, da so dosedanje J°bke financiranja takšnih objektov iz Računa ali s samoprispevki nezado-(n preživele. Brez urejenih teleko-^■nikacij, cest, komunalnega in ener-f^kega omrežja ter urejenih zemljišč /Jradnjo pa ni pogojev, da bi novo-«ka občina postala, kar želi in odloč-i n&črtujc: občina uspešnih podjetni-i 'Novo mesto pa mesto uspeha in “Našega ter prijaznejšega življenja za c°Ja prebivalce in za vse podjetnike, ki ®ili pripravljeni v njem udejanjati I °je podjetniške ambicije. ^nar, pridobljen s prodajo občin- skih obveznic, bo vložen v posodobitev novomeških telekomunikacij (dograditev pošte in postavitev nove glavne telefonske centrale), v urejanje cestnega omrežja, v posodobitev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, v čistilne naprave, v napeljavo plina ter v urejanje obrtnih con. Prednost financiranja s pomočjo obveznic je v tem, da bodo sredstva zbrana hitro, s tem bo omogočena tudi hitra izgradnja dogovorjenih investicij. Kupci obveznic pa bodo svoj denar dobili povrnjen v realni višini in z obrestmi, ki so višje kot pri drugih oblikah varčevanja. Za varnost naložbe v nakup obveznic, ki prinaša tudi davčne olajšave, jamči novomeška občina s svojim premoženjem in proračunom in, kot zagotavljajo avtorji projekta, tudi s svojo podjetniško usmeritvijo. Novomeške obveznice, ki so zaradi ohranjanja realne vrednosti nominirane in obrestovane v nemških markah, so vplačljive in izplačljive v slovenskih tolarjih. Kupcem bodo 7 let, kar je končni odplačilni rok, prinašale 11—odstotne Slepec odprl podjetje Pod etju Iris bodo zaposleni invalidi — Fotokopi-Jgn e, barvne preslikave, tipkanje in prevajanje NOVO MESTO — Vse večje zdra-, “ 'Judi, ki si iščejo zaposlitev. Ce so to % 'di’je 5e težJe- v 'e ljudi je družba kte a znatna sredstva zato, da je vsa-posameznika usposobila za delo, V merno stopnji njegove invalidnosti. DjI tako kaže, da se bodo ta sredstva in ožbe v invalidne osebe družbi obre-Va'e. Jože Zupanc je minuli torek Most trden kot {S$: kamen kost jgčinka več ne ločuje I fk\^anom f-)ra8e Pr' Šentrupertu in °uških zaselkov seje uresničila dol-rina želja. Dobili so nov most, ki , vczuje bregova potoka Bistrice — ^inke. • j., lnko Tomažin, eden izmed najbolj L^Nih za to pridobitev, mi je opisal (j °d pridobitve soglasja in gradbe-r ^°kumemacijc do končne izgradnje, j , ,.ra£i je približno 35 domačij, ki jih | ^ ercčinka ločevala. Sedaj jih ne bo I j.' gradili so šel metrov širok in tri-I sl metrov dolg most. Vgradili so pri-| # n° 1000 prostovoljnih ur, najbolj Ijjjj^ni posamezniki so delali tudi po Ha.Ur Gradnjo so sofinancirali: Emo-'iri T ^lJana' Zemljiška skupnost, ob-^ Trebnje in krajevna skupnost Šen-^ri. Vodna skupnost Novo mesto je ! J ^mo soglasje. Pri gradnji jim je a8ajala Dcrečinka, ker jim je zaliva-^Ntelje. Oporna zidova so betonirali ^rv°' *cer n'so 'me*' dovolj opaža. £ J.u so položili jeklene nosilce ter (Je zabetonirali močno armirano be-L ko ploščo. Napravili so varovalno ' , J° in utrdili dostop z obeh strani. Ln*elij Skrljevo, Vesela Gora, Ma-loni rJ‘m skrajšal pot do parcel na L 'u in Ravnah. Prebivalci Drage pa iti Tajajo tudi naprej, radi bi razširili ^1,, '*i pot, ki jih povezuje z novim bj ter regulirali Derečinko, da ne “ odnašala zemlje. MATEJA AHLIN Šentrupert postal direktor prvega zasebnega podjetja za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov. Sedež podjetja Iris je v prostorih Vrhovčeve 20. Podjetje Iris, v katerem sta se prva zaposlila Roman in Mateja, je že pričel z delom. Opremljeni so z najsodobnejšim fotokopirnim strojem, ki jim gaje v celoti kupil Zavod za zaposlovanje v Novem mestu, Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih pa jc pisarno oskrbela s projektorjem za prenos slik iz filmov in diapozitivov. Pri opremi je pomagala tudi Zveza slepih Slovenije in še nekateri drugi. »Naše podjetje ne bo opravljalo le fotokopiranje v črno-beli in barvni tehniki, temveč bomo z novim strojem, ki je eden najsodobnejših v svetu, ustregli strankam, ki bodo želele barvno sliko prenesti na blago, papir, les in podobno. Že danes delamo za podjetje Elko. Zanje bomo za izvoz tiskali na les. Kasneje želimo našo dejavnost še razširiti na tipkanja in prevajanja iz tujih jezikov. Sedaj sta zaposlena prva dva invalidna delavca. Že do novega leta bomo podobno pisarno odprli še v Metliki in zaposliti še dva,« je povedal direktor Jože Zupanc. J. P. j J° m utrdili dostop z obeh strani, de 7j0st jc pomemben tudi za prebival-i.L?SelU Škrlievo, Vesela Gora, Ma- KONKURENČNA FOTOKOPIRNI-CA — Jože Zupanc (desno) kaže predsedniku Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Hubertu Verdniku, kako deluje novi jtajsodobnejši barvni kopirni stroj. (Foto J. Pavlin) letne obresti. Moratorij na glavnico je 24 mesecev, prvi obrok zapade v izplačilo L septembra 1992. Novomeške obveznice bodo naprodaj v vseh enotah Ljubljanske banke Dolenjske banke, v ostalih bankah iz družine LB in na poštah. Z.L.- D. Maja je bil sprejet nov pravilnik o štipendiranju, po katerem se štipendije iz združenih sredstev imenujejo republiške štipendije; za te štipendije lahko zaprosijo učenci srednjega in študenti dodiplomskega izobraževanja, ki se redno šolajo v Sloveniji in imajo tudi stalno prebivališče v republiki Sloveniji. Dohodek na člana družine ne sme presegati 80 odst. zajamčenega osebnega dohodka v drugem trimesečju letošnjega leta. Ob razpisu jc bil cenzus 4.400,00 din, vendar seje zaradi povečanja bruto zajamčenih osebnih dohodkov v juniju povečal na 5.680,00 din. Zaradi tega je bil podaljšan tudi rok za oddajo prošenj, s tem pa seje podaljšalo tudi reševanje teh vlog. Predvidevajo, da bodo prve štipendije nakazali konec oktobra. To pa ne velja za stare štipendiste študente, ki so štipendijo za mesec september že prejeli. Pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije se upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine. Prav tako se upoštevajo šolski uspeh, učenčeve sposobnosti in interesi za izbran poklic. Kandidat, ki zaprosi za republiško štipendijo, seje dolžan prijaviti za kadrovsko štipendijo, če je bila razpisana. Po novem sporazumu štipendistu, ki prejema kadrovsko štipendijo, ne pripada razlika iz republiških sredstev. To pa ne velja za stare štipendiste, ki jim je ta pravica že priznana. Tudi na področju kadrovskih štipendij jc prišlo do sprememb z namenom, da se začnemo vesti tržno. Določen je le najnižji znesek ka- drovske štipendije, odločitev o višjem znesku je prepuščena podjetjem Višina republiških štipendij je odvisna tudi od tega, ali štipendist biva v času šolanja doma, ali se vozi, ali stanuje izven stalnega bivališča. V višjih letnikih pa jc višina štipendije odvisna tudi od učnega uspeha. Tudi letos se na zavodu srečujejo s številnimi težavami. Dobili so veliko vlog z nepopolnimi podatki o dohodkih, še naprej ostaja nerazčiščeno glede dohodkov podjetnikov, obrtnikov, težave pa imajo tudi pri vrednotenju dohodka iz kmetijske dejavnosti. Štipendisti morajo vsako leto dokazovati svoje materialno stanje. Če se štipendistu stanje izboljša, lahko štipendijo zgubi. Letos so iz Novega mesta, Metlike, Črnomlja in Trebnjega prejeli 1447 prošenj za republiško štipendijo. Število je precej večje kot lani, ker je bilo razpisanih manj kadrovskih štipendij. Na zavodu upajo, da bodo lahko ugodili vsem upravičenim prosilcem, saj je količina sredstev omejena. V okviru republiških štipendij obstajajo tudi štipendije za nadarjene učence, ki se po novem imenujejo Zoisove štipendije. Za to štipendijo ne more zaprositi kandidat sam, ampak ga praviloma predlaga šola. Da pa je lahko kandidat za Zoisovo štipendijo, mora ustrezati trem kriterijem: imeti mora izrazite intelektualne ali umetniške sposobnosti, izjemne dosežke na področjih, ki kažejo na nadarjenost (uspehi na republiških in zveznih tekmovanjih), in praviloma odličen uspeh. Če učenec ustreza tem trem kriterijem, se za dodelitev štipendije upošteva še povprečni bruto osebni dohodek za drugo trimesečje tekočega leta. Cenzus v letošnjem letu znaša 13.930,00 din. Za Zoisove štipendije so na zavodu v Novem mestu prejeli 84 predlogov; prvim trem kriterijem ustreza 53 učencev, sedaj morajo še preveriti, ali ne presegajo višine cenzusa. J. DORNIŽ TISOČ OBISKOVALCEV NA RAZ-STA VI — Minulo nedeljo so prišli na račun ljubitelji muck. ki so jih člani ljubljanskega felinološkega rušiva razstavili v prostorih grmske osnovne šole. Zanimanje za to razstavo, ki je bila že drugo leto zapored, je bilo kljub deževnemu vremenu izredno, obiskovalci pa so s svojimi vstopnicami tudi lahko glasovali za najlepši dlakavi primerek. Raztava je poleg paše oči pustila Novo-meščanom nekaj mladičev in lahko pričakujemo, da bodo že v naslednjih letih tudi v No vem mestu imeli podobno društvo. (Foto: J. P.) PRODAJNI CENTER GALA CELJE MERX BLAGOVNI CENTER CELJE BLAGOVNI CENTER CELJE , o PRODAJNI CENTER GALA METLIKA DOBITNIKI ŽREBANJA NAGRADO POOARIL DOBITNIK < o 1. GLASBENI STOLP - Gala Metlika 2. TRINADSTROPNA TORTA LU - Pekama Črnomelj -z. 3. TRIM KOLO-Gala Metlika _l 4. KZ - Metlika < 5. KZ - Metlika 3 6. KZ - Metlika < 7. KZ-Metlika O 8. KZ-Metlika o 9. KRKA - Novo metto 0c 10. KRKA - Novo mesto Q_ 11. KRKA - Novo mesto 12. KRKA - Novo mesto - 13. KRKA - Novo mesto CO 14. KRISTAL-Rog. Slatina 15. KRISTAL-Rog. Slatina 16. KRISTAL-Rog. Slatina < 17. KRISTAL-Rog. Slatina 18. KRISTAL-Rog. Slatina co cc 19. KK LIBOJE o 20. KK LIBOJE CD 21. KK LIBOJE 22 KK LIBOJE OC 23. KK LIBOJE < 24. KK LIBOJE 25. HRASTNIK TKI 26. HRASTNIK TKI LU 27. KLASJE D 28. KLASJE 1 29 KLASJE LU o 30. KLASJE 31. KLASJE o > 5 GO r~ O < gg co —i JO o > o o “O O < > b > s > CD O JJ > Z m O o ‘AVS A d3_L3dW3§ V1V9 ‘3P13SVN OA3QldGW V>H113IAi V1V0 V 01 Vrd3A3S IMETNIKOM STANOVANJSKE PRAVICE IN UPORABNIKOM STANOVANJ V soboto, 19. oktobra 1991, je pričel veljati stanovanjski zakon, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 18/91. Ta zakon vam omogoča nakup stanovanj, ki jih uporabljate. Na voljo vam je več različnih načinov nakupa, zato vam nudimo svetovanje in pomoč pri nakupu. Pokličite nas na naš telefon (068) 23-424 ali pa nas obiščite od 28.10.1991 dalje med 16. in 19. uro, ob sobotah pa od 8. do 11. ure na Resljevi ulici 1 /a v Novem mestu. račun.* ZA ZASTOPAN*, raSMDOVAN* I« SVETOVAN* -AO- NOVO MESTO O O.O. SOP KLEPAR Podjetje za proizvodnjo industrijske opremi Krško, p.o. Žadovinek 39 OBJAVLJA licitacijo Na licitaciji bomo prodajali: 1. ZASTAVO ARGENTA 110, letnik 1978; izklicna cena 100.000,00 aD Licitacija bo 30. 10. 1991 ob 9. uri v prostorih SOP KLEPAH-Žadovinek 39t Krško. Udeleženci plačajo 10-odst. varščino i uro pred začetkom licitacije na blagajni SOP KLEPAR. Kupec plača prometni davek. Ogled je mogoč na dan licitacije od 8. ure dalje. Zavarovalnica Triglav d.d. območna enota Krško, Trg Matije Gubca 3, Krško, organizira prodajo poškodovanega vozila, ki bo v petek, 8/11-1991 ob 13. uri v prostorih AMD Sevnica, Glavni trg: HONDA CIVIC CRX 1,6 i, letnik 1990/8 izklicna cena 400.000,00 SLT Ogled vozila bo istega dne od 11. do 12. ure na kraju Kavcijo v višini 10% od izklicne cene je treba plačati do PrlC® licitacije. Prodaja poteka po načinu »ogledano — kupljen kasnejše reklamacije se ne upoštevajo. SREČANJE OSKRBOVANCEV IN NJIHOVIH SVOJCEV — Prejinjo soboto je vodstvo Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca prijetno presenetilo obiskovalce. Oskrbovanci so pripravili prisrčen krajii kulturni spored z nastopom svoje dramske skupine in mešanega pevskega zbora, zatem pa je direktorica doma Milka Cizelj predstavila prizadevanja 46-članskega. iravstveno-negovalskega osebja za dobro počutje oskrbovancev. Svojci in drugi gostje so si z zanimanjem ogledali razstavo del oskrbo vancev (na posnetku), pa tudi nove prostore, v katere seje že preselilo 200 oskrbovancev, medtem ko naj bi bilo preostalih 53 oskrbovancev deležno prave hotelske oskrbe prihodnje leto. (Foto: P. P.) ribniško dolino, točneje, njene hribovite predele. Intenzivnejše padavine so bile v noči s sobote na nedeljo, sneg pa ni po vzročil večjih nevšečnosti Kamera je ujela igranje na snegu i' Kočevju. (Foto: M. Glavonjič) DO KDAJ ŠE V SRAMOTO — Vaške kapelice in znamenja so se v vaseh širom po Dolenjski zadnja leta iz podrtij, ki so jim bile sramoto, spremenile v ponos. Pri tem pa ne gre toliko za novo vzniklo versko vnemo, tem več prej za no v odnos do kulturne dedišine in bolj izostreno skrb za zunanjo podobo našega podeželja. Med kapelicami, ki še čakajo na prenovo, je tudi Zingarjeva v Biški vasi. Alojz Špendal, po domače Žingarjev, kije v bližini obnovil svoj tudi iz kulturnega izročila znamenit dom, pravi, da bi vaščani kapelico že obnovili, vendar čakajo na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, da bo vrnil podobe, ki jih je zaradi obnove snel iz slepih lin, brez dovoljenja Zavoda pa si tudi ne upajo pričeti z obnovo. (Foto: T. Jakše) NAJBOLJŠE SEVNIČANKE — Na 2. srečanju 16 gasilskih tekmovalnih desetin Dolenjske, Posavja in Zasavja za plaketo Jožeta Smodeja so se nedavno y športni dvorani v Radečah pri članicah najbolje odrezale Sevničanke (na »gasilskem« posnetku po podelitvi priznanja), pred Trboveljčankami in LaščankamU pri članih so bili najspretnejši Trboveljčani, pred Hrastničani in ekipo OGZ Sevnica, ki so jo zastopali loški gasilci, medtem ko so bili veterani Hrastnika malo urnejši od Sevniča-nov. Prihodnje leto naj bi srečanje gasilcev treh regij pripravili TrebanjcL (Foto: P. P) «ooQ9*^ OPIJSKIH NmAJE NZMAJE^p SfcSS#^ Snikov Sdn^Vški ust * IMENA !>°®l,NNEDELf» DO^f. t* 30 LETA MD TREBNJE—Na nedavni skupščini ob 30-letnici društva v Trebnjem je predsednik AMZS Ludvik Willenpart izročil društvu priznanje AMZS, predsedniku AMD Trebnje Janezu Proseniku pa srebrno plaketo AMZS. Društvo seje s priznanji spomnilo svojih zaslužnih članov, priznanje častnega člana pa so izročili Viktorju Germovšku (na skrajni desni). Zatem so si z gosti ogledali nove društvene prostore, kjer so postavili na ogled kar 215 pokalov, ki sojih osvojili njihovi člani, med katerimi je gotovo najuspešnejši tekmovalec Brane Rokavec. (Foto: P Perc) terme Čatež m M || I rj£v). Ig p ■ 1 § 1 p 1|L* V s/r/adu z intencijami nove zakonodaje na področju zdravstva v Republiki Sloveniji, kakor tudi v zvezi z delitvijo dela na področju zdraviliškega zdravljenja, so Terme Čatež v začetku oktobra odprle nekoliko samoplačniških ambulant. Ambulante so namenjene predvsem bolnikom, ki si želijo vrhunsko medicinsko storitev, manj čakanja in administriranja. Gre za revmatološko, ortopedsko ambulanto za osebe s povečano telesno težo, samoplačniško ambulanto ter revmatološko posvetovalnico. Revmatološko ambulanto, ki dela vsak dan od 8. do 14. ure, vodijo dr. \/esna Baburak-Grakalič in dr. Branka Horvat. Za prihod ni potrebna predhodna prijava pri medicinski sestri. Ortopedsko ambulanto vodi dr. Ludvik Travnik, specialist ortoped iz Ortopedske klinike v Ljubljani. Obratuje ob petkih od 16. do 19. ure. Za pregled je potrebna telefonska priglasitev pri medicinski sestri v ambulanti. Področje dela obeh ambulant so vsa revmatološka in ortopedska obolenja lokomotornega aparata, torej težave z gibali (ortopedske bolezni) ali njihova vnetja (revmatične bolezni). Ambulanto za osebe s povečano telesno težo vodi internist, diabetolog dr. Mira Semen. Njene storitve so namenjene osebam z večjo oziroma veliko telesno težo, ki grozi zdravju. Posebej se to nanaša na debele diabetike in hipertonike. Dr. Semenova je pripravila poseben program za predebele otroke. Pri delu te ambulante ima veliko pomoč v dobro organizirani čateški dietni kuhinji in kineziološki programirani rekreaciji (na primer v obliki različnih šol hujšanja). Revmatološka posvetovalnica je izvirna ustanova naših zdravilišč. Vodi jo prof. dr. sci. Anton Franovič, dr. med., znani revmatolog in avtor knjig »Pogovori z revmatologom« (izdano pri Državni založbi Slovenije) in »Živeti z revmatizmom« (ČGP Delo) ter številnih razprav s področja revmatologije. Posvetovalnica obratuje ob četrtkih od 8. do 12. ure s predhodno prijavo pri medicinski sestri v ambulanti hotela Terme. Ambulanto za alternativno medicino vodi Dr. Vesna Baburak-Grakalič, ki že 10 let dela na tem področju z izredno dobrimi rezultati. Ambulanta obratuje vsak dan od 8. do 14. ure. Potrebno je predhodno telefonsko naročilo pri dr. V. B. Grakalič. Hišna rehabilitacija — je novost na Slovenskem. Strokovno kineziterapijo, ročno masa-žo, fizikalno-revmatološke preglede vrhunskih strokovnjakov izvajamo na vašem domu po predhodni telefonski prijavi pri dr. V. B. Grakalič. Vse informacije: v zdravstveni službi Term Čatež na telefon 0608 62-110 (interna 05 oz. 75). Republika Slovenija OBČINA SEVNICA SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Številka: 362-2/91 -3 Datum: 16.10.1991 Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Sevnica objavlja na podlagi 27. člena Pravilnika o družbeni pomoči iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v občini Sevnica NATEČAJ za pridobitev stanovanjske pravice na naslednjih stanovanjih, na področju Krmelja: 1. Krmelj 20, stanovanje št. 6 — trisobno stanovanje v izmeri 69,86 m2 2. Krmelj 86 a, stanovanje št. 9 — enosobno stanovanje v izmeri 30,89 m2. Obrazce vloge in vse potrebne informacije dobite na Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, soba št. 12. Vloge bomo sprejemali do vključno 1.11.1991. Kmečke dobrote na stojnici Predstavile so se pre-proste kmečke ženske V času tedna otroka so se z različnimi dobrotami na stojnici v središču Novega mesta predstavile tudi kmečke ženske. Prihajale so iz različnih krajev. Mimoidočim so ponujale pecivo, ki so ga na izviren način pripravile po receptih naših babic in prababic. Stojnica z dobrotami, ki so jih pripravile kmečke ženske, je bila prijetna popestritev prireditev ob tednu otroka in možnost, da se predstavijo tudi ženske iz oddaljenih in hribovskih predelov. Tudi le ženske imajo smisel za lepo in dobro, vendar zaradi odmaknjenosti za to vedo le njim najbližji. Zato gre vsa zahvala pobudniku za tovrstno predstavitev. Tudi tako bomo še bolj kot do sedaj ohranjevali izročilo naših dedov. Žal se premalo zavedamo bogastva in lepote naše ljubljene domovine. MARIJA ZUPANČIČ-GNIDOVEC £ ELEKTROTEHNA SET 30% popust v prodajalnah ELEKTROTEHNE v Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Sevnici, Krškem, Brežicah,... za kompletni program BLACK&DECKER Pohitite, popust velja samo do 30. oktobra! iAAA M M Odšlej tudi v Les Revoz d.d. 15.10.1991 je Milan Skobe (AVT0-MAX) v Leskovcu pri Krškem odprl nov pooblaščen servis Renault. Ob tej priložnosti mu iskreno čestitamo! Renault n RENAULT V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR - KIN° - službo isce - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji - PRODAM-KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 24. oktobra — Dan OZN Petek, 25. oktobra — Darinka Sobota, 26. oktobra — Lucijan Nedelja, 27. oktobra Rastko Ponedeljek, 28. oktobra — Tadej Torek, 29. oktobra — Ida Sreda, 30. oktobra — Doroteja LUNINE MENE 30. oktobra ob 8.11 — zadnji krajec kino BREŽICE: 25. in 26.10. (ob 20. uri) francoski zgodovinski film Cyrano de Bergerac. 27. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Ulični policaj. 29. in 30. 10. (ob 20. uri) ameriška komedija Biz-nismen iz zapora. ČRNOMELJ: 24. 10. (ob 19. uri) ameriški vojni film Pridi pogledat raj. 25. 10. (ob 20. uri) ameriški erotični film Karin in Barbara super zvezdi. 27. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Oskar je kriv za vse. KRMELJ: 26. 10. ameriški akcijski film Tanka črta smrti. KRŠKO: 24. 10. (ob 19. uri) javna radijska oddaja. 25. 10. (ob 21. uri) nemški erotični film Sladkorček. 27. 10. (ob 18. uri) ameriška ljubezenska komedija Ljubim te do smrti. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 24. in 25. 10. (ob 17. uri) ameriška komedija Nič ne vidim, nič ne slišim. 24. in 25. 10. (ob 19.15) ameriški verski film Jezus iz Nazareta, 2. del. 26., 27. (ob 17. uri) ter 28.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Delta Force, 2. del. 26. in 27.10. (ob 19.15) ameriški verski film Deset zapovedi, 2. del. SEVNICA: 25. in 27. 10. ameriški akcijski film Tanka črti smrti. kmetijski stroji 1MT 577 poceni prodam ali menjam. * 85-734. 6028 TRAKTOR TV 523 prodam * 49-148. 6055 TRAKTOR ZETOR 6718 in kiper prikolico, nosilnosti 4,1 L, prodam ali zamenjam. ® (068)86-181. 6091 kupim OBRANO SADJE različnih vrst, za predelavo, kupim. # (061)867-110. motorna vozita ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Sajovic, Češča vas 23, Novo mesto. 6012 JUGO KORAL 45, letnik 1989, 11000 km, prodam, * 87-188. 6014 GOLF DIESEL, letnik 1986, prodam. * 43-538. 6015 OPEL KADETT 13 S, letnik 1984, prodam. * 84-334. 6016 Akumulatorji Vesna, Maribor, z dveletno garancijo Primer 12 V, 97 ah, 2650,00, 12 V, 135 ah, 3548,00, gume in rezervne dele za traktorje nudi Agroizbira Kranj, tel. 064-324-802. JEEPP MAHINDRA, letnik 1970, zaprt, registriran, prodam. * (068)65-718. 6020 GOLF JGL, 1981, prodam. Janko Dvojmoč, Ivanjše I, Kostanjevica. 126 P, letnik 1983, prodam. Zinka Žunič, Kristanova 32, Novo mesto ® 25-468. 6026 JUGO 45 E, 1986/10, čoln kanu (Novoles) tip Klen inZ 101 GT 55, letnik 1985, prodam. ® 27-186. 6029 R 4, marec 1987, prodam. » 22-985, popoldne. 6030 126 P, avgust 1986, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® 25-986, popoldne. OLTCIT CLUB 11 R, nov, ugodno prodam. * 25-986, popoldne. 6032 R 4 GTL, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. * (068)23-684. 6033 Z 126 P, avgust 1989, ugodno prodam. » (0608)61-526. 6035 JUGO 45 A, letnik 1986, 40000 km, registriran do 10/92, prodam. Milan Račič, Vihre 2, Leskovec pri Krškem. Z 850, december 1983, 59000 km, prodam. ® 24-195. 6039 R 4, letnik 1989, prodam. Vel. Cikava 12, Novo mesto, « 27-810. 6041 TRABANT 601, letnik 1985, motokros, letnik 1990, in motor Kavvasaki 60, zelo ugodno prodam. ® 27-987. 6042 FIAT 126 P, letnik 1987, prodam. * (0608)69-177. 6043 126 P, letnik 1978 in 126 P, letnik 1979, prodam. » 42-575. 6047 NOV GOLF DIESEL in zastavo 101, letnik 1988, prodam, ® 20-534. 6050 MZ ETZ 250, letnik 1987, registriran, dodatno opremljen, prodam za 1000 DEM. ® (068)24-738, dopoldne in 50-113, popoldne. 6051 JUGO KORAL 55, letnik 1989, odlično ohranjen, garažiran, 21.000 km, prodam. »(068)52-415. 6064 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 8/92, in oltcit 11 RL, nov, prodam. Možnost obročnega odplačevanja. * (068) 24-865. 6065 R 18 TU, 9/87, prodam ali menjam. Alojz Sline, Nad mlini 57, Novo mesto. JUGO 55 KORAL, december 1989, ugodno prodam. ® 28-533. 6060 R 5 GTS, 1400 ccm, 10/87, z dodatno opremo, prodam. ® 26-285. 6061 JUGO 55 AX, letnik 1988, prodam. » dopoldne (068)23-118 int. 54 ali (0608)69-649, popoldne. 6062 R 4 GTL, letnik 1986, ugodno prodam. ®(068)76-009. 6063 OPEL VECTRO 1,6 IGL, novo, prodam. * (068)25-909. 6066 FIAT 132, letnik 1978, prodam za 2.200 DEM in golf diesel, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam za 12.700 DEM. * 28-793 ali 23-012. 6067 ZASTAVO 128, december 1985, ugodno prodam. ‘Ut: 20-476. 6068 GOLF JGLD, letnik 1984, prodam. Franc Jerman, Jelše 3, Otočec. 6069 ZASTAVO 850, letnik 1985, prodam. * 45-453, popoldne. 6070 JUGO 45, letnik 1984, prodam. Robi Rukše, * 85-732. 6072 ZASTAVO 101 SKALA, letnik 1989, prodam. Informacije po ® (068) 22-670, popoldne. 6075 GOLF 1300 BISTRO, letnik 1989, prodam. * 25-140, od 8. do 17. ure. TOMOS 14 M, letnik 1987, ugodno prodam. Rajko Juršič, Veliki Cerovec 31, Novo mesto. 6078 Z 101, letnik 1988, registrirano do 9/92, dobro ohranjeno, prodam za 3900 DEM. ® 25-500. 6081 R 4, oktober 1987, registriran do oktobra 1992, dobro ohranjen, in 10 m3 drv prodam. ® 65-624. 6083 Z 750 LE, letnik 1985, 63000 km, prodam. 9 23-719. 6084 Z 750, junij 1985, ugodno prodam. ® 764)67. 6085 126 P, letnik 1989, registriran do maja 1992, prodam. * 42-376. 6086 R 4, nov, ali fiat 126 P, letnik 1990, prodam, ® 25-426, ali dopoldne 23-404. OPEL KADETT C, registriran do 3/92, odlično ohranjen, prodam. ® (0608)75-806. 6088 SAAB 95, letnik 1974, registriran do 10/92, ugodno prodam. Kopina, Cesta herojev 32, Novo mesto. 6094 LADO RIVA 1300, novo, ugodno prodam. * (068)86-147. 6095 Z 128, 1990/3, ali jugo 45, letnik 1988/8. ugodno prodam, st: 86-114. ZASTAVO 101 COMFORT letnik 1980, prodam. Strajnar, Vrh 19, Šentjernej, * 42-347. 6097 KOMBI ZASTAVA AF, 10/82, ugodno prodam ali zamenjam. ® 21-114. 6099 MINI 1000, letnik 1978, registriran do 6/92, obnovljen, prodam. Milke Šobar 21 (Šmihel), Novo mesto. 6100 OLTCIT ugodno prodam za 6800 DEM. sr 25-259. 6103 GOLF JGL, letnik 1985, in Z 128, letnik 1990, prodam ali menjam za cenejše vozilo. S (0608)60-039, int. 222, dopoldne. 6104 R 4 GTL, november 1969, prodam. Cena po dogovoru. ® (0608)60-356. JUGO 55, letnik 1989, prodam. ® 85-024. 6106 GOLF, letnik 1979, 4 vrata, pravkar registriran, prodam, e (068)44-313. TOYOTA COROLLA, november 1990, 28.000 km, prodam. * 26-023. Z 128, staro dve leti in 10 mesecev, prodam. ® 27-297. 6109 obvestila ŽALUZIJE, ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 5887 r vrnit Zagotovljen uspeh in najnižje cene! Začetek tečaja iz cestnoprometnih predpisov za voznike osebnih avtomobilov v ponedeljek, 4. novembra, ob 16. uri v Gostinski šoli v Ulici talcev 3, v Novem mestu. Informacije: tel. 25-580 ZOBNE PROTEZE VSEH VRST popravljam hitro in poceni. Delam tudi v soboto in nedeljo. Mestne njive 18, Novo mesto, tel. 21-916. TRGOVSKO POOjETJt N* VELIKO IN MALO ZTM® PROOAJA \ in skladiSče EXPORT IMPORT Gmajna 6, RAKA Tel., fax (0608) 75-541 Cenjene krajane Rake in okoličane vabimo v našo na novo odprto trgovino na »Ranču«. V naši trgovini boste lahko dobili vse za svojo kmetijo in gospodinjstvo. Za obisk se priporoča trg. y podjetje ZRNO Raka *--------------------------.. KALUPE za izdelavo jaslic, okrasnih sveč, kipcev in betonskih izdelkov izdelujem. * (061)728-015. 6021 obveiča potrošnike gospodinjskega plina in tehničnih plinov, da lahko dostavo plina na dom naročijo po telefonu 22-301. Se priporoča NOVOTEHNA, poslovalnica 4, Cikava. VEDEŽEVALKA v Novem mestu 31. 10. 1991. Naročila na tel. (065) 26-839. Sedaj je pravi čas! ' — Novo, učinkovito sredstvo proti voluharju, poljskim mišem in ostalim škodljivcem. — Komplet vsebuje 7 vložkov. — Pošljemo po povzetju. — Cena kompleta 150 SLT + poštnina. Naročite lahko pri JURMAN, H. Starihe 12, 68340 Črnomelj ali na tel. 52-888 in 51-6%. 'v___________________________J UGODNO--------------- Razprodaja v trgovini »IRIS« — otroške hlače že od 170 SLT dalje, — otroške trenirke od370 SLT, — otroške maje od 280 SLT, — m. hlače (jeans, žamet) od 500 SLT, — otroške tenis copate (krznena podloga) 500 SLT, — perilo po nizkih cenah. Možnost plačila s čeki na 2 — 3 obroke. Priporoča se trgovina »IRIS« v Gotni vasi. /fCiL Bliža se čas kolin in še ne veste, kje boste dobili čreva! Od 21. oktoba naprej lahko vse vrste naravnih črev dobite na ljubljanski tržnici (v pokritem delu). Se priporočamo! ČREVARSTVO MAJER Goričica 1c pri Ihanu Domžale tel. (061) 722-263 /" NOVO! "\ Ste v stiski s časom? Preutrujeni in prenapeti? Vaše fežave se bodo razblinile kot milni mehurček! Od danes naprej: — kozmetika obraza in — masaža NA DOMU Pokličite nas in radi vam bo- Beauty free Center, Novo mesto, V tel. (068) 20-274. f 'N IZDELAVA IN MONTAŽA: lesnih — stenskih oblog — pregradnih sten — balkonskih in stopniščnih ograj — vseh vrst pohištva ANDREJ STRAŠEK Novo mesto Belokranjska 11 Telefon: (068) 20-278 v__________________________s preklici ALOJZIJA LUZAR, Dol Brezovica 19, Šentjernej, prepovedujem Karlu Kafl' tužaiju iz Suhadola vsako sečnjo po mojih parcelah v Suhadolu. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. 6080 posest ENOSTANOVANJSKO HIŠO, 2 dvema lokaloma, v centru Mokronog*, ugodno prodam. ® (061)348-990, zvečer. 6006 GRADBENO PARCELO v Krškem prodam. * (0608)33-905, po 12. uri. HIŠO v Novem mestu prodam. ® 28' 844. 6019 VINOGRAD z zidanico na lepi tottj Ičkuca prodam. ® 45-448. 6022 Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije — Območni odbor za Dolenjsko in Belo krajino razpisuje prosta dela in naloge sekretarja z nepolnim delovnim časom (višješolska ali visokošolska izobrazba). Kandidati morajo: — poznati problematiko vzgoje in izobraževanja, — imeti sposobnosti za usmerjanje in organiziranje sindikalnega dela. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Razpisno delo je mogoče opravljati takoj. Kandidati naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave na Društveni trg 2, Novo mesto, s pripisom za SVIZ. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. CA GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO________ n. sub. o. 68000 Novo mesto Gubčeva 15 Telefon: h.c. 068 21-065 odkupuje VSE VRSTE GOZDNIH SORTIMENTOV (hlodi, drogovi, celuloza, jamski les, prostorninski les, drva in ostale sortimente) od 21.10.1991 PO NOVIH - VIŠJIH ODKUPNIH CENAH. Informacije za posamezna področja so: — Črnomelj tel. 51-147 — Novo mesto 21 -125 — Straža 84-527 — Trebnje 44-069 — Komercialna služba Novo mesto 21 -913. Odkup vse vrši po standardu gozdnih sortimentov in ga vršijo strokovno usposobljeni odkupovalci Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Se priporočamo! DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO Drago Rustja Iglavni urednik In direktor), Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 30 SLT, naročnina za 4. trimesečje 390 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 780 SLT; za tu/ino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM tali druga luja valuta v tei vrednosti) na leto. OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 400 SLT, na prvi ali zadn/i strani 800 SLT; za razpise. licitacije ipd 450 SLT. Mali oglasi do deset besed 350 SLT, vsaka nadaljnja beseda 35 SLT. ŽIRO RAČUN pn SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-440519 [LB — Dolenjska banka d d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teletom: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, lelelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov m fotografi/ ne vračamo Na podlagi ustreznega republiškega odloka IUradni lisi Republike Slovenile, št 7 91) se za Dolen/ski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in /ilmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. CVETLIČARNA PENE, Cikava 43, Grosuplje, ® (061 )771 -547, nudi poročne šopke, avto šopke, aranžiranje, slavnostne in žalne ikebane, žalne vence, lončnice, rezano cvetje. Sprejema naročila za 1. november. Pridite, ne bo vam žal! 6076 CENJENI POSESTNIKI GOZDOV! Obveščamo vas, da odkupujemo za potrebe proizvodnje za izvoz: — bukove in hrastove hlode — bukove in hrastove deske — bukove in hrastove gredice. Nudimo vam aktualne cene in plačilo po dogovoru. Za informacije pokličite na telefon št. 0608 60-030 ali 068 27-012! ZAHVALA Delo, trud in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine hude si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric JOŽE KOS z Velikega Kala 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter pokojnega tako številnepospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi gasilskim društvom Mirna Peč, Globodol, Hmeljčič, Štatemberg, ZB NOV, govornikoma za poslovilne besede ter g. župniku za lep0 opravljen obred. Posebna zahvala velja vaščanom Vel. Kala in Orkljevca ter osebju Splošne bolnišnice Novo mesto. Žalujoči: vsi njegovi BjraicimiHurmn l'/F™ HIŠO z vrtom v Gor. Vrhpolju 51 Vodarn ali dam v najem. Informacije na "^lovu: Jožica Grčar. 63303 Gomilsko 3. DRUŽINSKO HIŠO na Grmu, z ga->n velikim vrtom, v odličnem stanju, dodamo. Ponudbe na ® (061)326-084. STAREJŠO HIŠO in 10 a zemlje v Kotlinah pri Črnomlju prodam. Dostop "tožen z vsakim avtomobilom. Ogled dan. «51-018. 6057 V DOLENJSKIH TOPLICAH, 150 J1 °d centra na Gregorčičevi cesti, prodam jJJčo in zazidljivo parcelo. ® (061)324-,9°- _ 6058 ,, HIŠO v Črnomlju, novo, prodam. ® ^7-297. 6071 VINOGRAD (7 arov) v starem Ljub-Prodam. ® (068)86-181. 6090 prodam ^ FOTOKOPIRNI STROJ Nashua (s toftirko) prodam. ® (068)22-410 (int. ^7) in 28-694 (popoldan). .KUHINJO, rabljeno, prodam. ® (0«)1>21-971. 6027 DVE KRAVI, breji, prodam. Franc Košir, Gornji Križ 2, Žužemberk. 6034 MIZARSKI STROJ za izdelavo opaža (debelinka, poravnalka), prodam. ® (068)45-541, po 16. uri. 6040 KUPERBUSCH in hladilnik zelo ugodno prodam. Matko, Stopiče 94, Novo mesto. 6052 TRAJNO ŽAREČO peč prodam. ® 84-650. 6054 ŠE NOV AGREGAT Tomos, 2 KW, ugodno prodam. ® 23-553. 6059 C02 APARAT ISKRA ter avtogeni aparat za valjenje prodam. ® (0608)67-432. 6073 REGISTRSKO BLAGAJNO, elektronski pisalni stroj, malo rabljen, prodam. ® (068)21-661. 6079 PRODAM dve sobne peči na drva, dva soda za nafto, elektromotor za pralni stroj in diaprojektor. ® (0608)82-651. PRODAM novo kuhinjo Gorenje (v embalaži), temen hrast, 40 % ceneje. ® (0608)61-846. 6092 RAZTEGLJIV KAVČ in dva fotelja, kot novo, temnejše barve, primerno tudi za reprezentančne poslovne prostore, prodam. ® (068)28-528 6101 OSMRTNICA Sporočamo, da je umrl naš upokojenec FRANC MOHAR cestar Ohranili ga bomo-v trajnem spominu. DELAVCI CESTNEGA PODJETJA NOVO MESTO KRZNENO JAKNO — korejski pes, malo rabljeno, številka 36—38, ugodno prodam. Čena 5400 SLT. Informacije na «(061)376-748. 6107 razno MLAJŠO UPOKOJENKO, po možnosti z izpitom B kategorije, potrebujem za gospodinjstvo. ® (0608)33-905, po 12. uri. 6010 PRIKLJUČEK in'številko za brezžični telefon oddam obrtniku. Šifra: »TELEFON«. 6017 V VARSTVO vzamem dva otroka. ® 25-492. 6045 DOBRO VPELJANO FOTOKO-PIRNICO v centru Novega mesta prodam. ® 23-917, popoldne. 6048 službo dobi SPOSOBNIM KOMERCIALISTOM nudimo dobro plačano honorarno delo na terenu. ® (068)22-410 (int. 227) in 28-694. PRIDNI IN NATANČNI ŠIVILJI iz Novega mesta nudim dobro plačano delo na dom. ® (061)486-653, v večernih urah. 6036 DEKLE za strežbo v gostilni, z delovnimi izkušnjami, zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši, OD po dogovoru. ® (068)58-227. 6038 ŽELITE ZASLUŽITI nekaj tisoč DEM za 2 do 3 ure dela dnevno? Oglasite se v nedeljo, 27.10.1991,ob 18. uri vgo-stišču na Loki v Novem mestu. 6046 DEKLE, ki ima veselje do dela v gostinstvu, takoj zaposlimo. Gostišče na Dvoru, ® (068)87-511. 6049 KAVA BAR »Pri slonu« zaposli fanta ali dekle za delo v strežbi. * 25-901. AKVIZITERSTVO — TEKSTIL Če imate proste vikende in želite dober zaslužek, pokličite na ® (0608)75-663. POTREBUJEM akviziterje za prodajo tekstila na terenu. Možna kasnejša redna zaposlitev. Informacije na o 20-585. stanovanja STANOVANJE v bloku oddam s 1. decembrom 1991. Pogoj: predplačilo. ® 20-374. 6007 PREPROSTO SOBO v Novem mestu ali bližnji okolici išče moški. Šifra: »DOBRO PLAČILO«. 6008 STANOV ANJE na Mirni, Zapuže 15, ugodno prodam. Informacije na ® (068) 47-253. 6009 SLOVENKI oddam sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku. 6018 STANOVANJE (37 m2) v Novem mestu, s centralno, telefonom, prodam. ® 26-352. 6025 STANOVANJE v okolici Šentjerneja iščem. ® 73-198. 6074 ODDAM centralno ogrevano sobo v centru. «22-671. 6093 NUJNO IŠČEM v Novem mestu ogrevano sobo ali stanovanje s posebnim vhodom. ® 25-072. 6098 MLAD AMERIČAN išče kompletno opremljeno stanovanje v bližini Krškega ali Novega mesta. Kovačič, ® (0608)21-621, int. 338. 6111 ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil naš oče in dedek FRANC MOHAR Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, posebno se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Novo mesto — žilni oddelek in oddelek intenzivne nege, Zdravstvenemu domu Krško, posebno dr. Pogačarju, dr. Sprajcu in patronažni sestri Mojci, Cestnemu podjetju Krško, 25. Obrn. STO Brežice, Srednji šoli Krško, g. župniku iz Leskovca za opravljen obred ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je 11. oktobra za vedno zapustil JOŽE ADLEŠIČ iz Pobrežja pri Adlešičih Najlepše se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali v času bolezni in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu in Zdravstvenega doma Črnomelj, posebno Mojci Tomc — Jurman za lajšanje bolečine, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala govornikoma Nadi Rožman in Janezu Starešiniču za ganljive besede slovesa, ženskemu pevskemu zboru Adlešiči za zapete žalostinkc in župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Vsi njegovi V SPOMIN JANEZU VIDERVOLU 14. 10. 1989 — 1991 iz Rakitnice 58 V črni zemlji spiš, a vendar z nami še živiš. Vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta IVANA STRAJNAR Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje in ji podarili cvetje, posebno pa še Edici Petruna in Tončki Grum. Hvala tudi kolektivoma KZ Trebnje in EIS Novoles Straža, pevcem in gospodu župniku. Žalujoči: vsi njeni Umrl je naš sodelavec LUDVIK GRM dostavljač PTT pošiljk pri PTT enoti Vel. Loka Od njega smo se poslovili v soboto, 19. oktobra 1991, na pokopališču v Sentlovrencu. Ohranili ga bomo v spominu. PTT PODJETJE NOVO MESTO ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ALOJZIJA ILENIČ iz Doblič 27 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala pevkam iz Doblič, Tanji za besede slovesa in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 73. letu zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča FRANČIŠKA BOLTEZ roj. Žak, iz Črmošnjic 29 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali pokojni cvetje in svete maše ter jo tako številno spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in sestram pljučnega oddelka za vso pomoč, tovarni Novoteks konfekcija, kurjačem novomeške bolnišnice in patronažni sestri Mariji Bradač za obiske na domu. Enako se zahvaljujemo tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Ivan, Jože, Cvetka, Jožica in Marija z družinami, sestri Pepca in Tina ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 80. letu nas je nenadoma zapustila naša draga, dobra mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta JULIJANA STOPAR roj. Hrovat, z Drganjih sel 13 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, pokojnici darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvaležni smo pevcem iz Žužemberka za ganljivo petje, govorniku, zastavonošem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli V 58. letu starosti nas je brez slovesa in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak ADOLF BABIČ iz Gornjega Suhotja pri Vinici Zahvaljujemo se dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja Rudniku ijavega Premoga Kanižarica za organizacijo pogreba. Iskrena hvala sodelavcem DSO Črnomelj, delavnicam Integral Črnomelj ter GD Zapudje. Hvala tudi pevcem iz Dragatuša ter obema govornikoma za poslovilne besede pred domačo hišo in ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Toliko je lepih stvari pa ne veš zanje... Toliko je lepih misli pa so le sanje... Toliko je lepih dni, pa odidejo kdove kam, pa si vendar na večer življenja sam. V 52. letu življenja nas je nepričakovano zapustil naš dragi STANE DRAŽUMERIČ iz Nove Loke, Črnomelj Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sorodnikom, dobrim sosedom za nesebično pomoč, prijateljem, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Jožetu Prhnetu, pevkam iz Doblič, kakor tudi kolektivom Gostinstvu Črnomelj, Beti Črnomelj, Gostinstvu Metlika, Gorjanci Novo mesto, Iskri Črnomelj in Semič, Beltu Črnomelj, Društvu invalidov Črnomelj. Zahvaljujoči: žena Štefka, hčeri Erika in Stanka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Tvoje truplo zemlja krije, v temnem grobu mimo spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. V 87. letu starosti je umrla naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA HUDOKLIN roj. Jaklič, iz Gor. Vrhpolja 10 Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so nam v teh trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in maše ter pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo dr. Totovi, pevcem za zapete žalostinke, Ivanki Boltez za poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsi njeni Hrvaška kriminalka v Sloveniji Darja Horvat Ko je sredi maja po petnajstih letih dela v Novolesu prihajala na občinski odbor novomeškega Rdečega križa, se ji ni niti sanjalo, pred kako težavnimi časi sprejema nov delovni izziv. Sicer pa, komu se lahko je? Saj ne, da bi se bala garanja od dneva do noči ali dela z ljudmi. Ampak to, kar zdaj dajejo skozi občinski »terenci« RK, je v primerjavi z mnogoletnim delom in upoštevaje njihovo slabo opremljenost vendar malo hudo. Če ima občinski odbor, na katerem so z zdajšnjo šefico Darjo vred tri zaposlene, le en star telefon, je pa brez faksa, fotokopirnega stroja, računalnika, s katerim se danes lahko igra že prene-kateri malošolar, brez avtomobila, dnevno pa so morali v najhujših časih nuditi »prvo pomoč« tudi preko 300 beguncem iz hrvaških krajev, je jasno, da je ogromno napora vloženega v stvari, ki bijih morali opraviti stroji »z levo roko«, ljudje pa ta čas koristneje porabiti »Zdaj seje še bolj pokazalo, da je Rdeči križ s svojim strokovnim delom prepotreben. V stiski ko potrebujejo pomoč, pridejo ljudje najprej k nam in pričakujejo odgovor, pomoč takoj. Mnogokrat je veliko že to, da jih poslušaš in se pogovoriš z njimi in seveda sproti rešuješ nastale probleme. Pri nas ne moremo nekomu reli naj pride jutri ali čez tri dni Problem skušamo rešiti po najboljših močeh, tudi če ne vemo kako in za to nimamo navodil in ne vemo, kdo bo to plačah ga ne odrinemo,« pravi Darja Horvat, po osnovnem poklicu socialna delavka, ima pa tudi diplomo kranjske visoke šole za organizacijo dela. Po slovenski vojni, v kateri je v prvih dneh Darja uradovala od doma, ker je staknila pljučnico, in v kateri so se srečali predvsem s poizvedovalnim delom ter z zagotavljanjem oblačil za prebegle vojake, jim je zdaj že tedne gla vna preokupacija begunstvo. Zbiralne akcije, ki so bile včasih redno enkrat letno, imajo zdaj nonstop, poleg oblačil pa zbirajo še mnoge druge stvari, od plenic in zdravil naprej. Darja Horvat pravi, da so se vsi skupaj hočeš nočeš hitro prilagodili novim razmeram in da je zelo dobro steklo sodelo vanje s Centrom za socialno delo, Karitasom, občino, člani predsedstva in drugimi pri sprejemanju beguncev (med katerimi so taki, ki so h valežni že za vsako toplo besedo do takih, ki mislijo, da jim najprvovrstnejša pomoč pripada), pri organizaciji vrtca in šole v begunskem centru itd. Zadovoljna je z velikim odzivom ljudi in podjetij na prošnje za pomoč, če pa jim česa zmanjka, se zvečer odpravi po Straži, kjer jo vsi poznajo in nabere najnujnejše za nov dan na Rdečem križu. Ves čas paji je težko, ko vidi, da so na seznamu gostiteljev beguncev družine, ki so že same na robu preživetja in s slabšim standardom, kot ga imajo begunci na Otočcu, zaradi česar upa, da bodo le uredili kakšne pomoči za te družine. Težko ji je, ko vidi, da ljudje pogrešajo hrvaško skrb zase in misli, da bi v hrvaško—slovenskih odnosih na neki višji ravni in odgovorni v Ljubljani morali hitreje urejati probleme statusa begunca, odpiranja begunskih centrov ipd. Zdaj so bremena preveč preložena na občine. Darja Horvat, ki jo delo kar preveč odteguje od družine, upa, da se bodo sedanje razmere vendarle čimprej umirile in da se Rdeči križ loti svojih ustaljenih nalog. Med prvimi bo izobraževanje prebivalstva, saj se je pokazalo, da je nekatera znanja nujno treba obnoviti Po šolah naj bi spet peljali razne aktivnosti za mlade člane, dali poudarek krvodajalstvu, pomnožili tečaje prve pomoči itd. Dela je, skratka, veliko, veliko pa se da dobrega in koristnega tudi narediti je prepričana Darja Horvat. Z.LINDIČ—DRAGAŠ v 0 0 0 5 p 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J! 0 '0 0 0 0 1 i 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Do incidenta ob meji pri Žuničih v Beli krajini med dvema oboroženima hrvaškima skupinama je prišlo zaradi afere s preprodajo orožja, v katero naj bi bili vple-_____________________teni tudi vidni hrvaški politiki___ ŽUNIČI — V Žuničih, obmejni vasi ob Kolpi v črnomaljski občini, se je zadnjo soboto zgodil nenavaden incident. Le malo je manjkalo, da ni prišlo do streljanja med dvema skupinama oboroženih hrvaških enot. Nehote je bila v vso stvar vpletena tudi slovenska policija. Po dosedanjih izsledkih oziroma po zatrjevanju »prebegle« hrvaške skupine je v ozadju preprodaja orožja iz zavzetih skladišč jugoslovanske armade na Hrvaškem, v katero naj bi bili vpleteni tudi nekateri visoki hrvaški politiki oziroma njihovi sorodniki, med drugimi tudi sin nekdanjega hrvaškega notranjega ministra Josipa Boljkovca. Srhljiva zgoba v Žuničih, kjer most čez. Kolpo povezuje Slovenijo s Hrvaško, pa je potekala takole. V soboto malo pred tretjo uro popoldne sta čez most na slovensko stran pridrvela dva avtomobila, terenski in osebni, in iz njiju so poskakali štirje hrvaški gardisti in štirje pripadniki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve, bolj znani kot mupovci. Obmejni policist je sicer skušal stvar urediti po predpisih, vendar je osem oboroženih ljudi bliskovito zavzelo položaje na slovenski strani in orožje uperilo na hrvaško stran Kolpe. Naš policist je od njih zvedel le, da jih preganjajo mupovci, ki jih hočejo pobiti. In resje v istem hipu pripeljal kombi in iz njega so poskakali oboroženi mupovci, se vrgli v jarke in orožje uperili na slovensko stran, na položaje svojih kolegov po orožju, a očitno nasprotnikov. Vtem je eden od gardistov na slovenski strani z orožjem prisilil slovenskega policista Petra Bukovca, da gaje kot živ ščit varoval, ko se je čez mejo pogajal s sovražno zasledovalsko skupino mupovcev, katerih naloga naj bi bila ubežnike zajeti ali celo pobiti. Vtem je na mejo že prišla črnomaljska policijska okrepitev, tam pa seje znašel še neki Hrvat, kije trdil, daje načelnik sekretariata za notranje zadeve Karlovac. S skupnimi močmi so stvar toliko pomirili, da med sovražnima hrvaškima skupinama ni prišlo do streljanja. Karlovški načelnik je mupovcem na hrvaški strani ukazal, naj se umaknejo, slovenska policija pa je osmerico gardistov in mupovcev na naši strani razorožila in odpeljala v Črnomelj. Tam so jim povedali, da so štirje od njih pripadniki hrvaške garde in da pripadajo posebni enoti v Kumrovcu, ostali štirje pa da so mupovci iz. policijske postaje v Veliki Gorici. Mupovci iz te zajete skupine se naj bi po njihovem pripovedovanju pridružili gardistom, ki bi jih po ukazu morali pobiti, a tega zločina niso hoteli storiti. V Gradu ni več izgube Črnomaljska Restavracija grad je v zasebnih rokah ČRNOMELJ — Spomladi je črnomaljsko Restavracijo grad v najožjem središču tega belokranjskega meta vzel v najem dotedanji vodja tega gostinskega lokala Jože Žagar. Z lastnikom, podjetjem Gostinstvo Črnomelj, je Žagar sklenil 10-letno najemno pogodbo. Žagar seje obvezal tudi, da bo najmanj pol leta obdržal vseh 11 zaposlenih. Najemnina za Restavracijo grad pa znaša 3.300 nemških mark po borznem tečaju. In kakšno je stanje v tem lokalu po pol leta? »Izgube ni, kot je bila prej, kakšnega posebnega dobička pa tudi ne,« kratko oceni Žagar. »Zelo velik strošek je najemnina 3.300 nemških mark, kar predstavlja več kot pol bruto osebnih do- Samos/oma SLOVENIJA 1991 hodkov vseh zaposlenih. Poleg tega bi bil objekt, ki obsega restavracijo, bife, poletni vrt in disko v kletnih prostorih, potreben precej izboljšav in popravil, takega vlaganja pa za sedaj ob vseh stroških nikakor ne zmorem. Seveda se pri prometu pozna težka situacija, kupna moč pada in ljudje ne zahajajo več toliko v gostinske lokale ali vsaj ne trošijo več toliko. Ko sem šel v to, sem vedel, da bodo prva leta težave, tako da sem sedaj zadovoljen že, če ni izgube.« Žagarje takoj, ko je prevzel Restavracijo grad, povečal kuhinjo, kuha tudi za Teritorialno obrambo in hrano razvaža po položajih enot TO. Po njegovih besedah skuhajo sedaj več hrane, potrošnja pijač pa je ostala nekako na prejšnji ravni. V restavraciji je prostora več kot dovolj, z vrtom vred ima kakih 200 Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Bodo prižgali javno razsvetljavo v Semiču? — Na kmetih niso zadovoljni z odvozom odpadkov — V Žužemberku zdravnik službeni avto uporablja v privatne — Solarji požigali na Hn namene — Trajna na račun Rdečega križa — Solarji požigali ___________________________Kmalu novosti na kabelski televiziji Imeljniku — NOVO MESTO Pretekli četrtek dežurnemu ni bilo dolgčas, nasprotno! Gospa Cimermančičeva iz Semiča prosi Dolenjski list, da ji tudi letos pomaga prižgati javno razsvetljavo na bližnjici, ki vodi na semiško železniško postajo. Lani je bilo potrebnih le nekaj stavkov, pa je javna razsvetljava gorela celo zimo. Škoda, daje odgovorne na to potrebno opozarjati po tej poti. Očitno sami ne vstajajo ob štirih zjutraj in v temi ne tipljejo 200 stopnic, kolikor jih vodi navkreber med vinogradi. Dva klica stabila na račun novomeške Komunale. Bralka iz Koštialove ulice v Novem mestu pravi, da od komunalnega podjetja zadnje čase dobi rabi. Po njegovem bi bilo za okolje bolje in lepše, če bi namesto tega asfaltirali cesto od Škocjana do Zbur in bi naš žu- preveč položnic, po njenem najbrž zato, tudi zanima, zakaj v Dolenjskem ker njihovo delo poteka precej neorga- nismo nič pisali o streljanju v Žu nizirano in večkrat kaj naredijo tudi brez potrebe. Občan Šinkovec iz Zagrada pri Škocjanu se ne strinja z odvozom smeti. Pravi, da Komunala prihaja v njihovo vas po prazne posode za smeti, saj se na kmetih skorajda vse po- kocjana do Zbur in bi naš župan Dvornik v svojem mandatu prerezal tudi kakšen trak na otvoritvi. Morda bi se potem manjkrat znašel v tej in obrekljivih rubrikah Dolenjskega lista. Stalni sodelavec, ki se predstavlja kot Žužemberčan, (seveda njegov naslov hranimo v uredništvu), je tokrat obrekoval žužemberskega zdravnika dr. Kocutarja. Že dalj časa ga opazuje, za kaj in kako uporablja službeni avto. Vozi pevce na pogreb in opravlja še druga neslužbena pota. Morda je tudi to svojevrsten protest proti nizkim plačam zdravstvenih delavcev. Žužemberčana listu nismo nič pisali o streljanju v Žužemberku. Med ljudmi kroži že razširjena verzija dogodka, snovi bo kmalu za cel roman. Tamkajšnji mladi miličnik, ki med žužemberskimi »kavboji« ni v čislih, se je ženil in v ta namen pred hišo postavil mlaj. »Kavboji« so ponoči pod Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega listi Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. vodstvom Martina Novaka-Bclija mlaj spravili k tlom. To miličniku Tomažu Obštctarju ni bilo po godu, zato je vzel v roke avtomatsko puško in slišati je bilo nekaj strelov. Zadel na srečo ni nikogar, fantje pa so mu njegov napad vrnili tako, da je še nekaj dni hodil naokrog s podplutbami. Do tukaj novica drži, saj smo jo temeljito preverili. Nadvse aktualno in vročo temo je načela tudi znana novomeščanka M. Š. Lotila se je pribežnikov, za katere je povedala, da so po njenem mnenju na slovenskem ozemlju sami srbski in daje to zvedela in preverila pri carinikih. Mnogi so sem prišli zato, da »sačuvajo svoja kola«. Po Novem mestu ta čas kroži novica, da si je ena od pribežnic dala narediti trajno. Ko je vstala s sedeža, je frizerki namesto napitnine rekla, naj račun z napitnino vred pošljejo kar na Rdeči križ. »Šolarji so požigali!« je svoj klic pričel Franc K. iz Mestnih njiv, misleč na bršljinske osnovnošolce, ki so si za že pripravljena drva. Zakurili so petnajst velikih ognjev in kurili na njih vse, kar so našli v gradu in okolici. Večjega požara jih je s svojo udeležbo rešil Franc, ki za to parcelo skrbi, sicer pa je last Gačnikove Marije iz Bučne vasi. Šolarji so ponovno onesnažili tudi izvir vode, ki gaje Franc malo predtem očistil. Sedaj je spet poln kamenja, palic in druge nesnage. Franc nas je opozoril, naj zapišemo, da so hmeljniškemu gradu nevarni tudi drugi obiskovalci. Odnašajo opeko, gradbeni les in drugo. Jih bo kdo lahko preganjal? Jožica Plok z Brestanice nas je poklicala zaradi nesramnega šoferja avtobusa, ki vozi na lokalni progi med Krškim in Senovim. V Brestanici vedno zapelje na črno postajališče tam, kjer se zavije na stransko cesto h gostilni in drugim hišam. Čeprav je postajališče nekaj metrov nižje, se tja noče umakniti. Andreja iz Novega mesta zanima, zakaj na novomeški kabelski televiziji ni več kanalov v angleškem jeziku. Za odgovor smo prosili inž. Marjana Hribernika. Povedal je, da se na tem področju iz dneva v dan spreminja. Zato niso krivi le sateliti, temveč tudi zakoni v zvezi z »odvzemanjem« programov. Pred štirimi leti so bili najbolj gledani programi, ki jih danes ni več. »Stalno spreminjanje nas je prisililo, da smo se obrnili na satelit Astra, ki ima v svojem programu največ nemško govorečih programov. Prizadevamo si, da bi .odklenili, nove programe, teh pa ne bi ukinjali. Že po novem letu lahko naročniki pričakujejo, da bodo gledali ZG-III in Filmnet, za katera je oprema že nabavljena,« je dejal Marjan Hribernik. J. P. Jože Žagar sedežev in brez težav postrežejo s hrano in pijačo toliko gostov. Po kapacitetijc Restavracija grad največji lokal v Črnomlju, nima pa prenočišč. »Žal je domači turizem z večjimi skupinami skoraj povsem zamrl, tako da sem v prvi vrsti odvisen od domačih in redkih prehodnih gostov. Na dan pripravimo okoli sto dopoldanskih malic, ob petkih je na jedilniku tudi divjačina, ob sredah pa odojek, pečen v krušni peči. Pečemo pa tudi pizze, ki jih je moč naročiti po telefonu, in v Črnomlju jih dostavimo tudi na dom.« A. B. Hrvaško obrambno ministrstvo naj bi zahtevalo, dg gardisti za vsako ceno preprečijo preprodajo orožja iz zaplenjenih skladišč jugoslovanske vojske, s čemer se naj bi ukvarjali ljudje iz Velike Gorice, v ta nečeden posel pa naj bi bili vpleteni tudi nekateri visoki hrvaški politiki in njihovi sorodniki. Eden od zajetih gardistov je v Črnomlju povedal, da je njegova enota v okviru te akcije aretirala tudi sina nekdanjega hrvaškega notranjega ministra Josipa Boljkovca, ki da je tudi vpleten v preprodajo orožja. Zaradi tega naj bi po zatrjevanju tega gardista prišlo do spora med gardisti in mupovci, kar je privedlo do ukaza, naj mupovci likvidirajo posebno enoto garde, tako da ti nečedni posli ne bi prišli na dan. Iz Čmomlja je poveljnik gardistov Filipovič po telefonu klical hrvaškega obrambnega ministra Šuška, zvezali so ga z nekim drugim človekom, s katerim pa ni hotel govoriti. Poklical je tudi na svojo komando v Kumrovec in svoji enoti naročil, naj njega in njegove tovariše oborožena in pripravljena pričaka na meji pri Bregani, kamor sojih naši policisti nameravali prepeljati iz Črnomlja. Od tam naj bi ta »črnomaljska« skupina v spremstvu in varstvu svojih tovarišev, gardistov specialcev iz Kumrovca, krenila v Zagreb, kjer naj bi dokončno razčistili to zamotano zgodbo, polno nečednosti in skorajda neverjetni kriminalnih vložkov, ki smo jih bili doslej vajeni samo iz filmov. Očitno pa resničnost res prekaša fantazijo. V soboto malo pred šesto uro zvečer so naši policisti osmerici hrvaških gardistov in mupovcev na slovensko—hrvaški meji na Bregani vrnili njihovo orožje in se razšli. Morda bomo celo kdaj zvedeli, kako se je stvar odvijala naprej na Hrvaškem. A. B. DOBER »ŠPIL« — No, končno sef zopet predstavil bend, vreden tega it* na. Fantje, po imenu PARNI VALJA* in italijanski kolegi (»hard-rockkfr. ali pa celo »soft-metalci«) FOX YLA$ so naredili dober »špil«. Zaslugo bi M pripisal Zagrebčanom, saj so z bolj stopno glasbo in z enkratnim nastoj Akija (pevca) poželi maksimalno hvalo. Edina stvar, ki meje motila, bil slab zvok, kije zvenel neprofesit no, agresivno... Kljub slabi tehniki Zagrebčani dokazali vrhunsko kval to, vredno ogleda. (Besedilo in f& Marko Zajc) SEJEM CVETJA IN SVEČ NOVO MESTO — Od ponedeljka 28. oktobra do L novembra bo na Glavnem trgu tradicionalni sejem, namenjen dnevu mrtvih. Poleg vseh vrst rož. bo mogoče dobiti prav vse za ureditev grobov. Tisti z malo ustvarjalnega duha si bodo lahko izbrali vse potrebno in si tako cenejšo košarico s cvetjem naredili kar doma. Poleg vseh vrst sveč in lučk bo na trgu v teh dneh dobiti tudi okrasni pesek in zemljo. POMOČ biharjeviM ČETVERČKOM NOVO MESTO — Biharje« četverčki lepo napredujejo. Pri roj' stvu najlažji s težo že dohiteva naj' krepkejšega bratca. Ta čas se J£ mamica že toliko opomogla, da Je pričela z dojenjem, nadvse pa si domov. Seveda bo treba na odhod iz novomeške porodnišnice še nek*J časa pdfekati, vsaj toliko, da bode male štručke stare mesec dni. Dane* so stari že 24 dni. Tudi ta teden sejc oglasilo nekaj dobrotnikov. Pred' stavniki krajevne skupnosti Centef so Damijani izročili spominsko ur° s posvetilom in 20.000 tolarjev. N* obiskuje bila tudi revija Jana, ki h° o novomeških četverčkih pisala v eni od naslednjih številk. Oglasili so se predstavniki podjetja Ekspert" import »Dvojka« iz Dolenjskih Toplic in prinesli ženske škornje za Damijano. O včerajšnjem obisku predstavnikov Gorenja iz Velenja pa bomo pisali v naslednjem Do* ienjskem listu. studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je /a sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MOJCI BREZNIKAR iz Stare Bučke in FRANCU HORVATU iz Tribuč. Nagrajencema čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1(1) Gozdovi umirajo — SPOMIN 2 (3) Žena je kriva — ANS. TONETA ŽAGARJA 3 (4) Rad zapojem ti, Slovenija — MARELA 4 (2) Pozdravljena Slovenija — ANS. SLAVKA PLUTA 5 (6) Zvezda, ki se utrne — SLAK 6 (8) Polka za prijatelje — ANS. IVANA PUGLJA 7 (5) Moja mamica — DRUŽINSKI TRIO NOVINA 8 (7) Mlinarjeva hči — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 9(10) Pod Kučarjem — ORHIDEJA 10 (—) Kje moj dragi hodi — NAGELJ Predlog za prihodnji teden: Zdravica za vse vas NAGELJ a Glasujem /a: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto športni dan pripravili kostanjev piknik pri gradu Hmeljjnik. Za p rostor so si izbrali kar privatno parcelo pri gradu in RAZSTAVA NA ŠTREKLJEVCU Na podružnični šoli Štrekljevec pripravljajo učenci razstavo poljskih pridelkov, ki so zrasli na njivah šolskega okoliša. Razstava bo na ogled v soboto, 26. oktobra, ob 17. uri in v nedeljo, 27. oktobra, od 9. do 12. ure, posvečena pa bo prazniku krajevne skupnosti Semič. Bogate najdbe v Metliki V starem mestnem jedru naleteli na nedotaknjene prazgodovinske kulturne plasti — Son- diranje METLIKA — Glede na bogate arheološke najdbe v Metliki so se na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine odločili, da tudi pred ureditvijo tal na grajskem dvorišču opravijo arheološko sondiranje. Po ugotovitvah dipl. arheologa Danila Breščaka je iz arheoloških plasti na grajskem dvorišču moč razbrati, da gre za naselitveni prostor, ki so ga ljudje zaradi ugodne in naravno zavarovane lege prvič naselili že v eneolitskem obdobju. vkopali jamo za odpadke, v kateri so našli veliko kosti in ostankov kera- mičnih posod, za natančnejšo časovno določitev pa bo gotovo služil novec, najverjetneje iz 14. ali 15. stol. Sledila je naselitev v bronasti dobi, na kar kažejo ostanki keramike, najdene na kurišču. V visokem srednju veku, najbrž potem, ko je bil grad že zgrajen, so v prazgodovinske plasti Halštatske naselitve, ki jo je zaradi ostalih arheoloških najdb v Metliki arheolog pričakoval tudi na grajskem dvorišču, pa ni. Toši je moč razložiti s tem, da se je v tistem času naselitev metliškega območja premaknila na naravno bolje utrjeno in strateško pomembnejšo Veselico, kjer je bilo zgrajeno gradišče, ki pa je zaradi intenzivnega vinogradništva uničeno. so nedavno na Trgu svobode pred banko pri strojnem izkopu naleteli na izredno bogato prazgodovinsko kulturno plast, ki so jo strokovnjaki t Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine le dokumentirali ter pobrali iz kulturnih plasti nekaj keramike in živalskih kosti. Zaradi velike kontinuitete naselitve, ki seje pokazala v teh plasteh, so se odločili, da bodo tik ob gradbišču napravili 4 krat d metre veliko sondo. Arheolog Breščak upa, da bo lahko v miru in v skladu z arheološko metodo raziskal te plasti. Dno plasti je namreč kar poltretji meter pod sedanjimi tlemi, vendar pa je zgornja, meter debela plast pomešana, medtem ko so spodnje plasti pod sedanjo kanalizacijo nedotaknjene. Breščak upa, da bo raziskovalno delo s še tremi delavci, ki sicer delajo na javnih delih, končal v treh tednih, pri tem pa se ne bo oziral na vreme. Pri urejanju komunalne napeljave v starem metliškem mestnem jedru pa M.B.—J