Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ZA NEKAJ VEČ KOT NA DAN DOBIVATE C "GLAS NA R OD A" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (imeni sobot, nedelj In praznikov). y j Čitajte, kar Vas zanima s: Telephone: Cllelsea 3-124'J Kreatcml as Seroud Class Matter September 25th. 1910 at the Post Office at New York. N. V., under Art of Congress of Marrh 3rd, 1879. No. 267. — Stev. 267. . NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 27, 1940—SREDA, 27. NOVEMBRA, 1940 Volume XLVI1I. — Letnik XLV115. ITALIJA BO SAMA OPRAVILA Z GRŠKO Vse je sedaj odvisno od Murraya — Ce se bo novoizvoljeni predsednik CIO primerno uveljavil, je mir v ameriškem delavskem gibanju mogoč, — pravi blagajnik AFL. A' New Orleans, La., je iz.ia-, vi! George Meanev, blagajnik t predsednik Ameriške Ameriške delavske federacije r 1 federacije. delavsk- NEMČIJA JE PREPUSTILA BORBO V ALBANIJI LAHOM . . . 15,000 NADALJ-NIH CET POSLANO LAHOM NA POMOČ MUSSOLINI NI ZADOVOLJEN Z VOD-STVOM GENERALA SODDU-A Dobro /f-eni krojni v R--lnii zagf Vjajo, tla je Nemčijo popolnoma prepustila rim- Isto |>oročilo tudi pravi, da je na potu v Albanijo škadron ■ kini legijam, da >e bore z o poslala ' bivšega glavnega tajnika faši-n i kake vojaške pomoči. | stične stranke Kttore Mutija. Isti viri tudi zavračajo vse o katerem je bilo prejšnji tc-govorice, da namera va Nemci-j den poročano, da se z nekega ja kako vojaško akcijo proti' poleta nad grško oženil je ni Turčiji. Nemčija samo po dip-j več vrnil v svojo postajo. Po-JomatskHi potili želi doseči, dajzneje je bilo poročano, da se OČETOVA KLETEV ftirčija ne poseže v sedanjo '•''Mkansko vojno na strani Grille. Kot dokaz temu se nnva-tt-Ti, da na Balkanu ni nikafee-rga premikanja nemškega vojaštva in da je na Rumunskem ko. le malo nemških vojakov, na Bolgarskem pa sploh ni nobenega nemškega vojaka. Ne»v-tralni balkanski krogi pa cenijo število nemških vojakov na Htimutt*kem na 1,2~>0,<)00. je njegov aero-plan nekaj pokvaril, v sled, česar je mora i pristati nekje na Grškem. Ae-roplan pa je popravil in se je zopet vrnil -v svojo postojan- ('etudi je bilo splošno domnevano, da bo Bolgarska stopila v zvezo z Nemčijo, Italijo in Albanski uporniki napadajo Lahe V Strugo je tudi prišlo 'poročilo, da so se dvignili albanski uporniki v K ur-Vele •» okraju ter so prišli iz svojih gorskih bivališč ter napadli i-taljanski oddelek v Dorzi ob Japonsko, je vendar sedaj go- j Valona-Topeleiii cesti; ubili so t ova stvar, da oji, da bi si drugače poslabšala svoje stališče. Sofijsko vseučilišče zaprto Profesorski zbor sofijskega vseučilišča je odredil, tla je sofijsko .vseučilišče štiri dni zaprto, ker so danes nameravali vsem-iliščniki vprizoriti velike demonstracije ob priliki 21. obletnice neuillske mirovne pogodbe. Policija je izdala vse potrebne varnostne odredbe. Včeraj je prišlo do več spopadov me«l fašisti in levičarji (komunisti). Več oseb je bilo aretiranih. .Zatemnitev, ki se je pričela v soboto in je bila prvotno določena do prihodnje nedelje, je bila preklicana. Italjani pošiljajo ojačenja Po poročilih, ki prihajajo iz jugoslovanske obmejne vasi Struge v Beograd, je v Drač dospelo 14 italjanskih transportnih ladij, ki so pripeljale vojake, ki so bili takoj odposlani na fronto. Izkreevanje se jo vršilo poti zaščito "dispera-ta" zračnega škadrona, katerega je vodil Mussolinijev zet in pedanji itnljanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano v vojni z Abesinijo. Po mnenju jugoslovanskih vojaških krogov se je v Dra-ču s stransportnih ladij izkrcala ena divizija, okoli 15,000 vojakov. 40 Lahov, 100 pa so jih ranili. Ostali Lahi pa so poskakali s svojih tovornih avtomobilov,; katere so Albanci uničili nato ■ pa zopet pobegnili v gore. Poročila z meje tudi naznanjajo, tla so angleški in grški aeroplani zelo uspešno bombardirali trdnjavo Libras, kjer so bili ubiti trije italjanski častniki in 27 vojakov, ranjenih pa jih je bilo nad 400. Poročilo iz Strug tudi navaja natančnejše podatke o padcu Pogradeca, severozapa-dno od Korice. Po enournem boju z bajoneti so pričeli Grki ob 10 dopoldne prihajati v Pogradee. Vbitih je bilo 300 Grkov in 700 ranjenih. Italja-ni pa so imeli trikrat toliko izgub na mrtvili in ranjenih. AMERIKA SE NE SME PRENAGLITI Angliji je treba z vsemi sredstvi pomagati, toda pomisliti se inora, da letal ni mogoče preko noči zgraditi. Zadnji čas so se razširile govorice, tla Združene države v nekaterih pogledih bolj skr-be za Anglijo kot pa same zase. "Nekateri skušajo ustvariti v javnosti vtis, tla bo Amerika < svojo darežljivostjo samo sebe zanemarila. Ko je prejšnji teden sprejel predsednik Roosevelt časnikarje v avdienei, jim je pojasnil, kako je s to zadevo. Rekel je, tla gre polovica letal in drugih vojnih potrebščin v Anglijo, polovica jih ostane pa v Združenih državah. To razmerje je sedaj v veljavi in bo najbrž tudi v bodoče. Neki časnikar ga je opozoril na dejstvo, da se je sila nemških napadov povečala in tla je vsledtega potrebna Anglija vtV- je pomoči. Predsednik mu je odvrnil, tla jo ta njegova izjava preveč splošna. Vprašal ga je. kako bi se dalo po njegovem mnenju povečati produkcijo letal ter dostavil, tla produkcije nikakor ni mogoče povečati z odredbami ali kakšnimi zakonskimi osnutki. Xa vprašanje, če bo Joseph P. Kennedy res odstopil kot ameriški poslanik Angliji, je odvrnil predsednik: — Drugega ne vem o tem kot tisto, kar sem bral v časopisih. Roosevelt namerava vkrat-keni obiskati razna industri-jalna središča ter se na lastne oči prepričati o napredovanju produkcije. V Wasliingtonu bo ostal -ves ta teden. Na pot bo odšel šele v začetku decembra. V San Francisco je 14. novembra umrl Denis Donohoe i iz pionirske družine San K ranči s ca. Te dni je bila njegova t "poro k a predložena sodišču in v njej j«* svojima dvema hčerama za]»usti 1 vsaki po $1. Donohoe je bil star .">4 let ob svoji smrti. Njegov stari oče je bil angleški (konzul v San Franciscu, njegov oče pa urednik finančnega dela nekega lista v San Francisco. < >b svoji smrti je bil predsednik Retail Dry Goods Association. V svoji opoioki, ki jo je Donohoe lastnoročno napisa! 1. julija, 1!».'J.">, pravi meti drugim : — ("e ni Philip Murray, novi predsednik Kongresa industri-jalnih organizacij (ClO) po-vsem brez hrbtenice in se bo znal uveljaviti, se obetajo precej dobri izgledi za sporazum meti Ameriško delavsko federacijo in < TO. Murray je bi i vendar leta VXM član CIO odbora, ki se je strinjal z mirovnimi pogoji Federacije. Naši mirovni pogoji so še -vedno i-sti. Pogoje Johna L. Lewisa, dosedanjega predsednika (TO, j;« označil Meany kot nemogoča in nesprejemljive. Po njegovem mnenju bi b;lo najbolje takt> kot je Fedcraei-ja preti tremi leti predlagala, namreč: Najprej naj bo sklenjeno ^premirje*'; devet velikih unij, ki so pred petimi let; zapustile Federacijo, -e lahko pridruži medtem ustanovijo — Murravevo izvolitvijo, — je rekel, — si ne bomo ne na boljšem ne na slabšem. Nekaj povsem drugega bi bilo >eve-da, če bi h: I Murray sam gospodar in če bi ne imel vezanih rok. Green je nadalje izjavil, tla se Federacija ne zavzema samo za pravice delavcev, pač pa tudi za svobodno inicijativo podjetnikov. Predsedn i k u Rooseveltu je priporočal, naj skuša tu I pravit i občutek nego tovt;sti. ki prevladuje v trgovskem svetu. J'liilip Murray, predse« In i k <'!') Zaposlen je v Penna V državi Pennsvivani ji -e je meseca oktobra ]M>Veenio za-' ]K»sienje v tovarnah za priMi-žm> tri odstotke. X laj tlela po j praznih penn>ylvan>kih to ai-mt»ž. V-ota, .... . , ki jo zaslužijo delavci, -e j,; -edinka in n icgovih ciljev niso. . . i . t .. *' povei-ala za oilst« tko\. povse!ii brezbrižni napram de lavskim zahtevam. Daniel J. Tobbin, predsed-nik unije razvažalcev, je izjavil, tla nekateri gospodarski vo-i , , -1 nali nad ** t:so« i lite! ji nočejo razumeti preti-: ev in So i pc nim siičnim unijam v Fedcva ciji, rešiti bi bilo treba "prav-j je po posvetovanju s člani ne spore'1 med dvajsetimi A FL j vršil nega odbora izjavil, »h in isftdolikim (To r»rganizaci- i n jegova organizacija po .-veti- Farmerji niso zadovoljni s svojo usodo Ko je Philip Murray na-le tiil Lewisu kot preem izja o.i- močna agitacija bt> uveileua Fordovi!: tovarnali in pri 1: thlehem Steel. s oga. Povsem drugačnega mnenjo je pa seveda William Green,' ^Mojima tlvema hčerama, Frances Marie in Denise Victoria Donohoe, zaradi ueotroškega ponašanja tlo svojega i očeta in ker sta pogosto preprečili nitij poiskus ju videti, zapuščam vsaki $1.(H) in o četovo kletev. "Naj bo njuno življenje polno trpljenja, nesreče in najhujših britlkosti. Njuna smrt naj pride kmalu in naj bo mučna in polna trpljenja. Njuni duši naj počivate v peklu in naj trpite grozote prekletih vse večne čase." Svoje premoženje je zaj Hist ii svoji drugi ženi Mihi red, o kateri pravi, tla mu je bila naklonjena in da ga je tolažila v žalosti. Njegova prva, ločena žena Frances Donahoc živi v Flint, Mich., s svojima hčerama, katerima ne dovoli, da bi spre- Perkinsova je baje odstopila Roosevelt je le nerad sprejel njeno resignacijo. Njene zasluge za delavstvo so neprecenljive. V javni službi je bila izza leta 1919. Ia. Ameriko se bo morala vkral | kem ponovno l-aviti .- resnim i farmskim problemom, ki je da- ' nes še i.-totako nerešen kot je ! bil preti dvajsetimi leti. Do-ti dobrega je bilo Jo.-e- | ženega, toda izboljšanjei: n.t jeni strani so sledil i po-labša-j i'ja na drug'. Farmer bi Ml na I istem stališču kot je l»i. preti desetimi leti, če bi mu zvezna zakladnica ne plačevala podpore. Grki so Pogradee zavzeli z ba-jonetnim napadom in ulice so bile pokrite z mrliči in ranjenci. Lahi še vedno beže Lahi. ki so bili poraženi pri Pogradeeu, beže proti severu prihaja večina vojaških potrebščin iz Amerike. Nemški bombniki so prihajali posamezno .v razdobju ene minute, katere taktike so se nemški letalci prvič poslužili pri bombardiranju Coventrvja. Londonski protizračni topovi so odvr-v smeri proti Mumulisti, na za-' ^ji napad na London, toda padnem bregu Ohridskega je- [ n0n«Ski bombniki so se razlete-zera l>o glavni cesti, ki pelje v ■ \\ na VSG vetrove ter so bom-Elbasan. | bardirali razne industrijske Sinoči so Grki tudi napre-! kraje Anglije, dovali od Pogradeca ter so za- Ne\vyorški dnevnik "Times"' ]K>roča, tla je Miss Frances! za delavski Perkins odstopila kot delavska j jo i le! tajnica. Njeno resignacijo predsednik Roosevelt baje j Triangle tovarni za srajce v j New Yorku je izgubilo življe-otlnošaje. jnje 148 deklet. Izza tistega ča- V njenem delu jo je precej , sa se Perkinsova zanima za oviralo nasprotje med Delav- j varnostno Ziikonodajo. sko federacijo in ('1(1 ter jo' Seznanila se je z Alfredom nerad sprejel. Za delavsko taj- bila večkrat izpostavljena na- H; Smithom, senatorjem \Vag- ztlaj one de- nico je bila imenovana leta padom ztlaj tt T.KI.;. Takrat je sestavila na- llavske skupine, črt, kaj btj morala storiti, in j Miss Perkins je potomka sta-kot pravijo, je dosegla vse, kar j re novoangleške družine. Leta je imela v svojem načrtu. Vodila je uspešne kampanja za ustanovitev javnih delavskih posredovalnic, starostne pokojnine in zavarovanja proti jeli zapuščino po svojem oče- 1 nezaposlenosti, za sprejem nr-tu. ino-mezdne ]»ostave in postave 1!K)2 je dovršila študije na Ml. Holvoke College socialna delavka. nerjem in Mrs. Roosevelt. Leta rJlI) jo je imenoval gover-ner Smith za članico tlržavne intlustrijalne komisije. Leta 11>"J0 jo je }»a imenoval tedanji ter postala governor Roosevelt za držav-Medtem se nt> indu-trijalno komi-arko. je še dalje šolala ter študira-' To službo je vršila, dokler je la gospodarstvo in sociologijo, ni imenoval Rotwevclt za tle-Leta 11>11 je bila priča stra- lavsko tajuieo v svojem kal»i-šne katastrtmie. Pri požaru v r.etu. RAZDEJANJE PO ZRAČNEM NAPADU sedli vas Lesnico. Proti jutru pa stj takoj pričeli korakati da- Ije. Razširjene so govorice, da bo Mussolini odstavil vrhovnega poveljnika v Albaniji generala Ubalda Soddu-a. NEMCI OPUSTOSILI BRISTOL - fiinoči so nemški aeroplani že četrtič v treh dneh^silovito bombardirali Bristol, kamor Angleški letalci nad Nemčijo Tudi angleški letalci so zopet poleteli natl Nemčijo ter lK»mbartlirali razne važne kraje, zlasti pa so povzročili veliko škotlo v Kielu in Wilhelms-liavenu ter posebno v Hamburgu. Z obeh strani so tudi sire Ijali težki topovi čez Roka v ski | preliv, toda škoda na angleški strani v okolici Doverja je bila neznatna. Razdejanje na Leicester trgu v Londonu, po zračnem napadu. Delo čiščenja je že -v tiru kmalu po napadu. __ ^SEAS NIRODI" - New YorE Wednesday, November 27, 1940 USTANOVLJEN L. 1893. GLAS NARODA" rvoics OF TOK PEOPLE) Owned and Published by Slovenk Publishing Company. (▲ Corporation). Frank Sakser. President; J. Lupsba. Sec. — Place of business of the itlon and addresm of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y. 47th Year "Glas Naroda** Is inued every day except Saturdays, Sunday* and Holidays. Subscription yearly 96.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja Hit sa Ameriko In Kanado $6.— ; za pol leta 13.— ; aa četrt leta $1.50. — Za New York aa celo leto $7.—; za pol leta $3.60. Za Inozemstvo ca celo leto $7.—; sa pol leta $3.50. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemfii sobot, nedelj In praznikov. NARODA." 21« WEST 18th STRE EV, NEW YORK, N. I. Telephone: CHelaen S—1242 POMOČ ŠPANSKI Zadnji svojem ozemlju. JS tem hi bilo baje povprečeno zavzetje Gibraltarja. V*e to je pa samo pobožna želja, kajti Španska pod nobenim pogojem ne more zaustaviti Hitlerjeve armade. Ce je sklenil Hitler prodreti po španskem ozemlju do Gibraltarja, Ih) pač prodrl, pa če s*e general Franco na glavo postavi. Združene države naj bi s tega stališča ne razmišljale o španskem iHKNojilu, pač pa mora oredvsem vpoštevati svojo lastno vnanjo |*»litiko ter sklepati o tej kočljivi zadevi v soglasju k svojimi lastnimi potrebami. Proslava 1.- decembra TCot lan-ko leto, tako bomo i ki Venec", kakor tudi bo iz tudi letos v naši nenivorški na-(prijaznosti na tem programs sebbini praznovali prihodnjo' sodeloval naš znani violinist nedeljo dne 1. deeeiribra 1 iNTr. .Toso Herceg ter bo zaigral spominsko ne iel jo in 22. oblet-'nekaj klasičnih komadov. Pri-nieo Narodnega tTjedinjejnja kazana "bo tudi -imbolična slika Jugoslavije. ' Jugoslavije. z Miss Jtrgoslavi.ro Ob 10. uri dopoldne v nedeljo 'na čelu. s sodelovanjem večje-bo v na,:-i slovenski cerkvi sv. ga <števila naiih dekkt v narod-Čirila na f»2 (St. Marks Place nih nošah iz vneli delov Jugo-New York Oitv, darovana v ta j slavi je. Pri tem prizoru bodo namen p:ta sv. ntaša. kaiero bo .-tudi navzoči vsi zastopniki so-daroval naš žirpnik Rev. Piti-'delujočih na«ih podpornih in J. Petnic. Naproxen i ste, dragi kulturnih društev. Pozdravni rojaki, in rojakinje, kakor tudi(govor bo "izpregovoril \fr. Panami ^obrati Hrvati in Srbi, da vel Peric, predsednik priprav*. ijalnega odjbora, n&hvljni go- se te nvrše udeležite v velikem številu, ker pri tej sv. maši se IkmIo molile poisribne molitve za našo domovino Jugoslavijo, da nam jo Bog ohrani še za naorej nedotaknjeni in v miru. (Vili Oblaki se še zini raj zbirajo nad njo kot vam znano, zarto je tem 1k)1j potrebno, da poprosimo vor v dobrobit Jugoslavije pa je poverjen Mr. Ivanu Mlina-riču, tajnflku pripravljalnega ml bora. Na tej pro-'layi bodo seveda zastopani tudi zastopniki kraljevine Jugoslavije. Po programu Ikj. ples in pro- Boga. da nam jo ohrani še za'sta zabava. Za plrts bosta igra- naprej v miru in «vol>odi. U«le-ležiino se torej te -4vete maše v velikem številu od blizu in daleč. Veliki koncert v proslavo 22. VABILO na Plesnfc Vesdico katera ro vrši 30. novembra, 1940 Začetek ob 8 uri zvečer in do ene popolnoči. v James City (Penna) Community Hall Vabljeni ste vsi od blizu in daleč. Gotovo ne bo žal nofoene-mu, ako se vdeleži te veselice, ker bo zadnja v tej sezoni' Godba bo taka, da bodo vsakega srbele pete, ko l»o slišal uigrati VESELE FANTE iz Cleveland, Ohio, t. j. Orchester Jankovič, kateri igra na radio postaji WGAK .vsako nedeljo ob pol 2. popoldne. rrOREJ ROJAKI IN ROJAKINJE — NA VESELO SVIDENJE ! Odbor. Peter Zgaga r ... H ('asopisje je polno poročil o janska vojna poroeila. Pravi, la dva orkestra in sicer: slovenski tamSburaŠki zbor in Jazz orkester. Da bo vsestransko prav do-1 bro preskrbljeno tudi kar se ti- "DOMAČI FAS1STI" NA DELU Prejšnji teden je govoril v New Yorkti Harold L. Ickes, tajnik za notranje zadeve. Razpravljal je o fašistični propagandi, ki skuša uničiti ameriško slogo ter imenil, da delujejo tujezemski fašisti z "domačimi fašisti*' roko v roki. Kot voditelje "domačih fašistov" je imenoval col. Charles Lindhergha, Rev. Charl«*a E. Coughlina in Mervina K. Ha rt a, predsednika newyorskega državnega gospodarskega odbora. O Lindberghu je rekel, da ga je meseca septembra izbrala za predsedniškega kandidata neka nacijska skupina v Lo? Angeles. — Ne boni rekel, — je izjavil Iekes, — da so se naciji prej o tem z Lindberghom |>osvetovali ali da je bil Lindbergh s tem zadovoljen, pač pa ugotavljam le dejstva. H&rta je opisal Ickes kot človeka, ki se ob vsaki priliki ^podtika ob demokracijo, dočim je glede Coughlina izjavil, (In dobiva propagando iz nemških virov. obletnice Narodnega l'jed in :e-j če na joku snetih raznih jestvin med katere ko vključene tudi kranjske, klrlbase s kislim zeljem, vam prav lahko trdim, ker ima vse to v rokah posebni odbor, kakor tudi za preskrbo razne kapljice najboljše vnte. Vstopnina je 50 centov za osebo. Otroci v spremstvu staršev »«o prosti vstopnine. Na tej proslavi se bodo razdelila tu ---- --- . >•! luni MiMu^ut rt|wji grškega ozemlja dale«"'notri v poslušati italijanska vojna po Ali milijo Beže s tako naglico, da puščajo za seboj topove, strojnice, puške in opremo. Niti najmogočnejša Mussolini jeva l>e -seda jih ne more ustaviti n i begll. r«A**i!a. Tajnik fašistične stranke bi jim moral takole naročiti: — Poslušajoč radio, m o -rate -stati in držati /.a kljuke pri vratih. Ko zaslišite v poročilu In^edo "(jJrki ', ne -mete Ce bodo imeli kaj prida la-jnili za trenutek pomišljati, ta država, ki j«* sklenila z Nemčijo vojaško pogodbo. To ji» vse lcj>o in dobro za Hitlerja, toda — deset let, set let . . . To j«, preveč, dosti preveč. Kaj bo po desetih letih? AM še prej, po petih, treh letih.' o usoda obranila Hitlerju življenje, bo moral biti vesel in zadovoljen, če se l»o mogel v kakšni angleški ječi ke-sati svojih zločinov. V angleški ječi, pravim, kaj ti če ga bo dobil prej v roke j razočarani, izmozgaui, sestradani in neštetih ran krvaveči ^m^ ^mm nemški narod, mu l»o od uieri i IV IJ P{ P- I j kazen, kakršna ni bila pred j njim odmerjena še noltenemr zločincu.* PLES katerega priredi STAREJŠI IX MLAJŠI ODDELEK DRUŠTVA "PREŠEREN" v Pittsburgh, Pa. v SLOVENSKEM DOMU na 57. ulici, PITTSBURGH, PA. : : na Zahvalni Dan : : 28. NOVEMBRA, 1940 Igra "HLAUXI GUMBU* je zelo za'bavna, kakor tudi končen mlajših. Začetek ob 2.30 popoldne. VSTOPNINA 40 centov. Na veselo svidenje! — Odbor. BOŽIČNA DARILA Vsem onim, ki nameravajo za letošnji Božič svojim ljudem v starem kraju poslati kako denarno darilo, bi svetovali, da to čimprej store. Denarne poŠiljative se še vedno izplačujejo v Jugoslaviji in Italiji. Da pa je denar izplačan v kar najkrajšem časa—Ijau čan, pa če irn na glavo posta- ' vis. Nedavno je skusala jugoslovanska vojaška oblast naučit: Ljubijaučane, kako se morajo obnašati v .-lučaju zračnega , napada. — Ko boste zaslišali tuljenje siren, se takoj poskrijte po podzeni-kili prostorih, kanalih iu kleteh. P red no si poiščite zavetja, zaprite okna in zaklenite vrata. Skriti mirno čakajte znamenja, da je "na pad" končan. Nekega lepega dopoldne >»» zatulile sirene. Nad Ljubljano je pojavilo dvoje starih jugoslovanskih letal, iz katerih ho letalci metali -papirnate vr«--če, ki naj bi predstavljali bombe. Pa kaj se je Zgodilo! Nobenemu Ljubljančanu ni prišlo niti na inikna in vrata hiš so se naste-žaj odprla iu vae je drlo na ulico: moški, ženske in otroci. Policisti so divjali po cestah in podili ljudi v hiše, pa se nihče ni pokoril njihovemu povelju. Ambulančni voz, poslan na mesto namišljene katastrofe, ni mogel skozi ljudsko množico. Ob znamenju, da je 4 * napad" končan, so se ljudje mirno vr-urli s eest v svoje domove. Kaj se hoče, Ljubljančani so bili vedno taki: radovedni, nezaupljivi iu do skrajnosti pikri -v svojih opazkah. O njihovi pikrosti me je ponovno prepričalo v poročilu naslednji stavek: — Policistom, ki so podili ljudi v hiše, se je posebno trmasto upirala znana "Greta Garbo' \ Greta Garbo? Greta? Garbo? — sem se čudij. — No, od-kje se je pa v Ljubljani ta vzela ■ Šele nekaj viwtie nižje je v poročilu pojasnjeno, da pravijo Ljubljančani stari branjev-kt—Greta Garbo. "ULAS NAROD A" — New Ycrft ^Wednesday, November 27, 1940 VST ANO V t JEN L. 1893 * I 1 L an Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci V TOVARNI ZA AEROPLANE Ali je mogoče Kanado napasti? .Ali Kanado *. Pri ran jot;; članek je spisal Dyson Carter, pisatelj knji- i ~~ ge "The Sea of Destiny", ki je v družbi vojaških in nato pa.' tla io -ho prekosila." mornariških veščakov natančno proučil strateški polo- j žaj kanadskega dominija. morejo' Nemci napa»ti je baje močnejši kot so que-' 'i led« vc-žbališča v St. Tho-injfcs je ticjal Power: "Srečni smk> lahko, tla imamo tukaj zavod, kakršnega ni ni-ie na svetu. Zavod Ali bodo prebivalci beškc utrdbe. V tistih 11 neb (jlu kanadskih mest vztrem»tali ob je svet vetlel, tla Hutlson Bav .1 111 . .... . ... . . ... . . • , • je najmodernejši in v vseh ozi- KVokih siren m se ,skrili po n. Severno »no.je, in ce se ho-jlih |n> y |ijef)| j{i V(1- podzemskih zakloniščih pred'čete prepričati, kakšnega po- oddelki sovražnih letal? j mena je za nas, vam je treba le l>o trajala vojna nadalj-, pogledati ^amo na zemljevid. nih šest mesecev, če Hitlerjevi napadi na Anglijo ne bodo povzročili nobene odločitve, se prav lahko utegne za vršit i napad na Kanado, predvsem na pristanišča ob CSt. Lawrence reki, ua velika industri-jalna in rudniška središča in na ogromne žitnice v notranjosti dežele. Napadi bi se razširili tudi južno od meje, na takoimenovauL "intlustri-jalni trikot" Združenih držav. Marsikomu se zdi ta domneva 'pretirana. Kmalu po izbruhu vojne je neki newvor-ški časnikar pi.sal: — Govori-•ce o Hitlerjevem napadu na Kanutlo so nezmisel. Hitler ne more niti Norveške napasti, ker mu manjka hrodovja. Nekaj tednov po tistem je bila 'Norveška iz zraka napadena in zavzeta. Starim vojaškim izvedencem so letala povsem zmedla napovedi. Artilerija in infan-terija ni»ta tako važni kakor aeroplani. Močno zračno bro-dovje v zvezi z nekaterimi vojnimi ladjami lahko ustvarja čudeže. Največja skupina utrdb, kar jih pomni zgodovina, je bila Maginotova črta. Bila je jm brez vsakega pomena, ker je bilo mogoče bombnikom le teti preko nje. Kanada in Združene države set le udobno za svojo lastno ''Maginotovo črto", ki je v tem slučaju ogromen Atlantski ocean. Te ovire ne bo Hitler nikdar okušal premagati, kot tudi ni skušal razbiti francoskih utrdb ob meji l*oslužil se bo severoameri-šksh zadnjih vrat. Mogočni a-meriški mornarici in obrežnim obrambnim sistemom se bo spretno izognil. Na.j>adel Im> n severa po Hutlson Bay-u. Še preti svetovno vojno, leta 1910, je rekel eden največjih angleških državnikov, lord Grey: — Hudson Bay bo nekoč postal Sredozemlje Severa. Anglija in Francija sta se borili za posest Amerike v vodovju Hudson Bay-a. Naj-značilna bitka v kanadski zgo- Odgovor na to in še druga ilovini je bila iavojevana tam vprašanja bodo prišli v nada leta 1697. • ljevanju te zanimive razpra- V Churchillu so Angleži ve, ki bo priobčeno v petkovi lgradili severni Gibraltar, ki številki. Opazili boste i>ot za napad na K- in na Združene držav«.. V1'« preko "strehe sveta", ki ,> je prvi ugotovil kanadski raziskovalec V i 1-hjalinar Stefansson, ter je najkrajša črta med Evropo in Severno Ameriko. Stefansson je imel v mislili trgovski zračni (promet. Namesto tovornih in potniških letal bodo pa prišli bombniki. Nemcem se ne bo treba u>tav-ljati na Islandiji ali Green-laudiji in obnavljati tam svo je zaloge kuriva. Goering ima potrebno domače oporišče na Norveškem. Bomba rti i ran je Hud s o n Bay a 'bi bilo za nacije brez pomena. Ob obrežju ali v notranjosti dežele bi imeli napadalci svoja oporišča. Potrebščine bi jim «lova žal i paril iki, pa tudi sama letala za-morejo pripeljati precejšnje množine. Poleti je mogoče pristati na tisočerih jezerih \ zaleti ju. Pozimi lahko pristanejo letala, opremjena s skiji, na snežnih poljih. Danes zamorejo voziti najtežji 'bombniki z naglico 200 milj ua uro. Ce vpoštevamo to naglico, kako tla leč smo oddaljeni otl napadalcev! - < se sovražnik enkrat u-stanovi v ozemlju Hutlson Bava, ima skoro bližje do nas kot imajo nemški letalci do angleških mest. Do Toronta in Montreala je samo pet ur. Do Welland ka iialskega sistema so samo štiri ure. Do Fort Williama in Port Arthurja komaj tri. Sovražnih letal bi ne mogel nihče zasledovati, ker bi imela ob Hutlson Bayu ugodna skrivališča. Severni letalci vetk>, «la je iskanje letal na severu slično iskanju igle v kupu sena. Ameriški sever je velik kot je velika centralna Evropa. Ce je Hudson Bay za Kanado in 'Združene države res tako važen kot je Sredozemlje za Evropo, čemu smo ga tako zanemarjali! d ih i»opoln. V njem je več kot |3000 Študentov in pribižno KDO Liir t ruktorjev. k4Stila v St. Thoma- j*a ni ?dina. V Kanadi jih je več in v kratkem jih bo še nekaj preseljenih iz Anglije. "Kanadski piloti se uče letali oh obali in r.ad zalivi: pa-trulirati pristanišča; ščititi tr-irovske ladje in submarine; sodelovati z obrežnimi obrambnimi baterijami in sploh vsega, kar spada v njihov delokrog.*' Angleški vojni stroški so se znižali Prejšnji tet len so znašali dnevni vojni .-troški Anglija 38 milijonov dolarjev, dočini je v zadnjih dveh tednih oktobra potrošila Anglija vsak da*» za vojno 4-8 milijonov dolarjev. Primanjkljaj za vladne izdatke znaša nad 191 milijonov dolarjev. r^m J- ■ . ^ igjll-j k ^Ejfeftg; . r«| BBg H3Kp^PS:.! cSlov&njcL v JianadL Kanada zadnje ča>c gradi večinoma aeroplani ki kanadski tovarni, ki gradi i alike aeroplane ne- ■ za A mrli jo. Na -»liki je videti prizor v za vežbanjc p iletov za kanadsko zračno silo. NAJZNAČILNEJŠI MOŽ V KANADI Pestra kariera kanadskega ministra za narodno obrambo. — Ze v svetovni vojni se je odlikoval, letošnjega septembra je pa zopet ponudil svojo službo domovini. Ženske so pogumnejše nego moški V angleški poslanski zbornici je Sir William Davidson o-menil pritožbe nekaterih žensk, ki pravijo, da jih tuljenje siren, naznanjajoče bombne napa t le, preveč razburja. — No, — je zasmehljivo dostavil, — bo pa godba zaigrala, ko se bodo približali nemški letalci. Takoj se je oglasila lady As-stor. v Ameriki rojena članica angleške poslanske zbornice ter rekla : — Ženske so dosti bolj pogumne kot so pa moški. Sir William prosim, naj se ne ozira na nervozno vsebino pisem nekaterih nervoznih žensk. o zahtevali, naj King < d stopi in naj napravi pro-tor . Rai-tonu. Ko se je letošnjega junija obrambni minister Rogers smrtno Leta 1911 je bil izvoljen v pro-j ponesrečil z h talom, je postal vincijalno zakonodajo. Z leti.Col. Ralston njegov na-lednik. je postal uv eden korporacij-1 Prevzel j«- nnilzoistvo nad ski odvetnik v Mcaitrealu. Bil j vojnim, mornariškim in zra-č ie pr. (1>rdnik kanadske Life ni m niinMrstvom. V-led nje-* . i ..." Insurance Company in ravna- »rovih jtrrzadevanj se miroljub- telj Barclay*- Bank of Canada.-na in demokratična Kanada iz- Obrarrfbni mi« Mer je bil že od jpieniinja v dobro organiziran leta 19*20 do 1930 ter je kot tak vojni stroj. Kirklancf Lake, Ont. Naj -e n»a »« «»«.rla im v priljubljenem. -In 4t(»la- Nar.>-«I;:*T in poročam, kako »e imamo v tej na-elbini. Naznanjam m Slovencem v Kirkiand Lake in bližnj-h nase!bi rudi. da prireni «dovei>ko tlramsko tir. "Triirbn " -;ne 1. decemb a v Polj-ki lialli iirro "T/itkar." Vloge imajo v rokah najboljši iir'alci. in je ii]»;:ti. da b do kar najbolje igrali. Za namečrk Ito pa še |H'\>ko društvo 11« kaj po-mi zap !o. Torej rojaki o»1 bliy.ii in tlaleč. v nedeljo dne 1. decembra na predstavo in koncert v Kirkland f.ake, katero priretli gori imenovano dru-:tvo! Najiolni-no dvorano do zadnjega kotička. S tem Ikuiio plačali trud in požrtvovalna«st n:»šini i*rra!f*em in celokupnemu društvu. Xa lalje na-znanjain članom in č!anicam pevskega dništva tla pev-kt* vaje vr«o vsako nedeljo ob 2. uri popoldne na -12 Main St. Torej pro-i m vse članstvo, da se udeležuje vaj. in kateri še niste člani in članice. pa tla ste zmožni p^tja. -t« naprošeni. da pri»tr.pite za člane j»ev-k< ira društva. Ustanovili -riko tudi mladinski zbor in jih je že lepo -tevilo. Vodil irn bo Matija Otoniear in je i, , , -i • .uriati. da se bo potrudil za mln- -i.iv.w.l V^L- it.o-i ikonzul za-topa nemKke. japon- , , , oo >-]uejei. ACK.iieii won.-«'! \ a- j ^ , . ' . A Itlino. da se bo učila lepega pe- • •t Tie |><>t 1 el»šeinp. W;i k dan se lahko nekaj ur jM»-vete športu. V tati n mršijo ob 7. zjutraj < 1» tlesetih zv. tVr pil uirsisnejo luči. J(4niki ahko izvoli J«» za-toj»-nika. ki -j»or či njibove pri-t»»>il;e poveljujočemu častii:P niso Col. .J. L. Ralston, kanadski! |xwnagal »irgstnizirati civilne iiunifter za mi rod no obrsuniljo,! letal-ke klub«- v Kanadi, je pov.-eni preprost č ovek. Po-j V svetovni vojni je bil več-noči ga je mog če srečati v nui- krat o.Uikovan k<»t poveljni.lc; zndovoljni. h- sine>, prit« žiti leni it-tavrantu. kjer -t pri- kaii;id>k.\i:a bata j< na. « iz- P" ravnatolju jazuo pogovarja z »lelsivci in bruhu se lan j vojne je z() let. trsa t. podoiga- stega obraza in ssinjavega ]>o- t gleila. Rojen je bil v Amher-1 -tu, Nsiva Škocija, šiudiral pravo na Dsilhousie univei-zi ter postal leta 1903 advo-kat. >ri ravnatniju koncentracij -kili taborišč, i v jim tudi ta ne ugo«li. -mejo ajwlirati na Švicarskega ali japon>k ga ge-lieralnega konzula. Švicarski' s i^i pa nike.. utsilijanske vojne jet-i Hrana v taboriščih Za dnevno prehrano vsakega jetnika jt* določenih na dan '5<> centov. Zajtrk: kuhana jajca, bacon, ositineal, kruh. kava in ma rmelatla. Ko-ilo: ze enja Iva juha. »tja. «-peLra vedenja, pravilno gt vorjene slovenščine in tako dal ie„ Po božičnih prazni kili nameravamo prirediti velik konec rt. pri katerem ho deloval tudi mladinski zbor in bo najpomembnejši dnn za Slovence v te i na-elbini. Stari-i. rde na- Pomanjkanje izvežbanih delavcev v Angliji Ker je začelo .primanjkovati angleškim industrijam izvežbanih delavcev, j i h b o vkratkem večje število odpuščenih iz armade. Kot izvedenci v tovarnah l>odo tloniovini vcn" koristili kakor pa navadni vojaki na fronti. NAPREDEK V VE2BANJU PILOTOV Do meseca septembra prihodnjega leta bo program v piolnem razmahu. — Kanada se pri dosegi cilja ne bo plašila nobenih stroškov. — Izjava zrakoplovnega ministra. V svojih prizadevanjih, da porazi r»acij-ko Nemčijo, je Anglija že \>aj v enem pogledu napredovala. Program za vei-banje pilotov je presegel vsa pričakovanja. Avstralija. Nova Zelandija in druge angle- MNas cilj je čim hitreje mogoče izvežbati čim večje števi I o strelcev, prlotov in opazovalcev. "Otroški so Seveda ogromni. Do meseca marca prihodnjega leta bo pora*bl jenih v ta namen ke posesti p> vimeni svetu so ,nad 9"> milijonov dolarjev. Po-poslale v Kanado voliko stevi-jzneje -e bodo izdatki še povejo mladih n»ož in še več jih čali. Toda nič zato." je izjavil bodo. Zrakoplovni minister C. 0. Power je povedal kanadskemu parlamentu, da bo do septembra prihodnjega leta tozadevni program v polnem razmahu. Powers. "Kanada je sklenila primerno oborožiti Anglijo in bo to tudi storila. Nemška zračna sila je še vedno močnejša od angleške. Naiprej moramo poskrbeti, da ji bo enaka KANADSKA KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA Med jetniki v taboriščih ni nobene razlike. — Vsi imajo iste dolžnosi in iste pravice. — Po obleki bi nihče ne mogel ločiti vnuka bivšega kajzerja od montrealskega župana. — Straži-jo jih kanadski veterani. — S štirih visokih stolpov je mogoče opazovati življenje v taborišču in izven njega. V razdalji nekaj milj od a- Jetniki imajo dcvnlj hrane in rt »a > t beef, kuban kronapir. fi-|Pr^»«. thx po-iljate otroke /ol, kruh", pre,-m mn-lo. |ui«l-,«"lnr n« vaje in ravno tako ste ling in kava. jnaproš ni odrasli pevci in pev- Vt-čerja: makaroni. <1,- ike. da -e udeležniete vaj. P-s kiiih ne bresk____ Ako -e domenijo, jim kuhar ta dan bomo preizkn- •eer»a: makaroni, in - »..j i, mleko, čaj in konzervira-j»"' 1,rimo večinoma nove in reskve 11 o sami znate, da brez va je ne na i .k* šali dramatiko in glazbo. Ape-'liram na tnkajšno T>'Mlj>orno n [društvi Bletltla bi se jv>1- m jo sprejenmti noŠt» vi'no n leležilo in nam šlo na roko in - tem pripomoglo k čim večjemu n-pehu. -kuha iz zaloge, ki jim jt razjwilago. kakor-nokoli hoče i". . Jetniki iu i nobenih ol»i>kov. Niti žena ne more t('»»i>k;iti svojega moža. Tz vzet ni Tii't * li »ont real ski žu-pan iroude. ki ima v Montrealu ženo in otroke. Hrvatje podpirajo kanadsko armado Društvo Hrvatske kmetske stranke v Kirkiantl Lake, Ont., je drugemu bataljonu Algon-(juin jiolka darovalo $200, katero darilo je prejel major R. P. Thompson, ki se je toplo zahvalil in rekel, da bo denar porabljen za polk. Društvu je |>oslal zahvalno pismo za dar polkovnik K. A. Maliaffv, ki poveljuje drugi diviziji v No. Bav. meriške meje ob jezeru Cham-plain s>o kanadske koncentracijske keni]M>, olidane z 1kx1e-tra družita ljudi — angleških vojnih jetnikov. Tam .so poveljniki nenrškili podmornic, čvrsti fantje t)kio|>-nih divizij, piloti, nw»rn.ii ji jt«l. Duhovniki in milijonarji V kempah isati. Sprejemati smejo tudi darila. Ujeti častniki dobivajo plačo in jim ni treba delsiti. Nositi smejo uniformo. Sal utirati morajo le kanadskim častnikom, ki imajo isto ali višjo šaržo. Če ujeti podčastniki vrše kakšno tlelo, morajo biti plačani že vsaj dvajsert centov na dan. Denar, ki so ga prinesli s seboj, so smeli obdržati. V kantinah lahko kupijo cigarete, je bilo lani ob istem ca-u san^o 255 milijonov bušljev. Meseca septen^bra je bilo 13 milijonov funtov več svinjine kakor ani. PRATIKE Kot vsako leto, smo tudi letos naročili Pratike in smo že sprejeli sporočilo, da nam jih bodo poslali. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v " Glasu Naroda". — Isto velja za Mohorjeve in Vodnikove knjige. V sedanjih razmerah pa se lahko zgodi—kakor lansko leto—da bodo knjige poslane, do nas pa ne bodo prišle. Zato ne pošiljajte denarja, dokler ne naznanimo v "Glasu Narodu", tla smo knjige prejeli. Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1941 bo izšel začetkom decembra meseca. Cena je kot prejšnja leta—50c. Lahko ga naročite že zdaj in ga Vam bomo takoj, ko bo tiskan, poslali. — Knjigarna Slovenic Publishing Company, Nadalje iiazmnjam celokupnemu član-tvn "Triglava", da ^e vrši občni zl»or in volitev novega odbora za leto 1041 dne 15. decembra na 42 Main St. ob 2. uri popoldne. V slučaju, da ima podporno društvo "Bled" ravno ta dan in ob i*ti uri sejo, ima pevsko društvo sejo zvečer t .bz Pt.30 nri na gori omenjenem prostoru. Vabljeni -o vm pevci, pevke in podporni člani. Na tej seji =e bo poročalo celokupno o društvenem delu za prešlo leto. Društvene uradnike pa prosim, da bo do teira časa uredile svoje knjige, da bo na seji poro-'ča-li. kaj se je prošlo leto delalo. Nadalje naznanjam žalostno novico iz te naselbine, da se je rojaku Fraku Boznarjn omra-čil um in ie umrl dne 12. nov. v l>olnišniei. Pogreb je bil 14. novembra po katoliškem obredu. Da je bil priljubljen med tukajšnimi Slovenci, je pokazal žalni sprevod na njesrovi zadnji poti in v^nci ki so mu jih darovala razna društva in prijatelji. Torej spavaj v miru. dragi Frank, in naj ti bo lahko kanadska zemlja! Pozdravljam vse Slovence sirom Kanade in Amerike, posebno pa družino Krevs v Cle-velandu. "Gla=u Naroda" pa želim čim več naročnikov. J. Makse. mehke pijače, sladoled in toa- 216 W. 18th St., New York. Zrakoplovna nesreča V bližini mesta Hammond, Ont., je padel na tla vežbalni zrakoplov kanadske zračne si--c. Letalca Charles Morgan in Peter Msison iz London, Ont., sta bila na mestu nbita. Kaj je povzročilo nesrečo, ni bilo mogoče dognati. ti Tj A S N i R O D X" - New YorS Wednesday, November 27, 1940 VSTXNOVLJEN L. 1393 ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAR. Pittsburški kotiček Piše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh Pa. lazi hi o besedo, ne izgubi poguma, saj še eno ti ostane: upanje, kot ipravi lepi angleški izrek: *4Where there is Life there is hope." Spomni se na svetopisemskega Joba. ki je izgubil popc'lnoma vse, kar mu je bilo drago: Kromarjn -o s^ razlezle skrbi polne gube na obrazu in zadovoJjno se je -meliljal. » * * N i <"■ stokanja ver!" je rekel. "Saj se vam pač prav tako godi. kajne? Ampak ne daano se. . . Stepišnik je bil oprezen in ni priznal ničesar: "Ne, ne dnino se. Meni je treba le več reda v hiši — sposobne žene in gospodinje — nekaj kapitala, da izplačam sestro, da uaba-\ im ši* par novih strojev; potem me prospevanje naše tovarne prav nič no >krbi. — Ej. kako krasne živali!" Od hi^e sem je pritekla tropa lovskih psov. Veselo je lajala in skakala okoli družbe. Za psi je prihajala Elza. visoka in ro*iia. V športni obleki, preprosti in trezni. Niti pri-jaaen na-mchljaj ji ni šinil preko obraza, ko mu je molče ponudila velike, a -krbno gojeno roko. Le svoje temne oči je za-pičila v njegove, kakor bi mu hotela v klet i v dušo. Pel juhi l ji je roko. Občudujem gospod." papana in gospoda brata. A zavidam ju tudi za tako gospodinjo. Nedavno na Trsovem in danes tu; po v s o« J vidim vašo osebo . . . Vaše oči, vaše roke vašo voljo! Areni bi bilo treba nujno vsega tega!" <4S"j imate gospo mamo i gospod ieno sestro!'' je dejala Elza hladno.. "Ore. ki mi je umrl pred tremi leti, ju žal i bog ni tako vzgojil. Zdaj je prepozno, sani >em za vse . . **Jaz rem se vzgojila >ama. Pred petna jstimi leti, ko je umrla naša mama, >em i-kala v delu ~poet tka utehe, potem sem izprevidela, da je moje delo podjetju potrebno in zdaj delam iz veselja. Brez dela nri ni pravega življenja,,y je pripovedovala Elza. . "'Niti nu ni ne," je pritegnil Stepišnik. "A preveč ga jo. Tovarna je velika, osebja mnogo —" "Vem. Opisal mi ga je gospod Tribnik. Lepa industrija!" Stari in mladi Kromar sta se bavila *s pa vprašala: "Pi ersiio hočete?" * "Ro-no. Nestrpen sem ..." "Jaz ne. Ne mudi se mi . ." w » "N iln'e v;is ni želtl tako, kakor jaz! V vas bi našel ženo in tovariša, ki sta mi tako silno potrebna " Tedaj mu je daia roke. "Žena in tovanš . . . da, to vam hočem biti." Poljubil ji .je roko in si jo položil na laket. Roko v roki 5ta odšla v pisarno. Nato je ostal na obedu. Popoldne so napravili izlet v dveh avtih v Podgorico. Elza je šofira a sama. ♦ * * Olga je pričakrvala, da prejme v torek ali vsaj v sredo Jankovo pi-mo. Toda pisma ni bilo niti v četrtek, niti v petek. Nje/i nemir je naraščal. Mirila se je, se karala, izzivala s volj ponos. Zaman. PostaJo ji je neznosno. Torej je bila njena slutnja vendarle prava! In Tribik je povedal resnico? Bila je kakor izgubljena. V razredu jo gledala pred so-hrj petile-et otioškdi obrazov, a ni videla nobenega; čula je toliko glatresla je glavo; "l^aže-š! Janko me ne izda. • Ne more, ne sme me izdati! Ljubi me in ljubi Erno. Mož ie, častnik, kavalir! Prisegel mi je ..." 4Ali zakaj ni prišel in zakaj mi ne piše? Mar je zbo-iel? Morda >e mu akcija za sanacijo denarnih težkoč ni obnesla? Obupan je in brez utehe? Ali je odpotoval in pride pismo šelč jutri?" V soboto zjutraj pa se ni mogla kroti/ti več. Napisala mu je pismo.. "Nikoli se Ti nisem vsiljevala in tudi tole pismo Ti pi-.šem proti svojemu ponosu. Sramujem -e, ko se ponižujem in Te prosim: pLši ali pridi sam! Pridi in ponovi strašne be-jt-:de Tribnikove. Ubij ni?, če res hočeš, dir-o in srce sam in ne uporabljaj podleža za raiblja! Ljubim Te! Ljubim! — Xato imej usmiljenje z menoj in stori konec naglo — nemudoma! Te negotovosti ne morem prenašati več ..." Ko je dopisala, se ji je odpr! vir solz in jokala je brezkončno. Zaman si je izpirala oči, ostale so ji steklene in obrobljene, obraz pa ji je bil suh in bled. Z naporom poslednjih sil je sedela v šoli in le imehanično vršila dolžnost. Med odmorom je šla v zbornioo, sodla v kot za mizo in strmela v kup šolskilh zvezkov pred seboj. Manica se je prismejala k nji in jo objela okoli ranjen: "Duša, kaj pa je s teboj T Bolna?" "Bolna . . . Jedva čakam, da pojdem domov." "Jokala ei?" "Glava me boli — Ležat pojdem — ne čakaj me in pusti me samo. — Umiriti se moram." "Kaj ae je zgodilo?" » "Nič. Ne izprašaj! Bolna sem — idi!" f' . ^ (Nadaljevanje prihodnjič,). Slikarska razstava. — Vzlic in Cuthbertova slika "Coming temu. da je Pittsburgh v glav- !Event>". nem mesto železa, olja in pre-' Razstava traja cd 24. okto moga in so toroj tla kaj malo bra do 15. decembra in je odpr- zdravjee, družino, prijatelje, pripravna za gojitev lepe u- ta mod tednom od 9. zjutraj !pronioženje, dobro ime. toda ni motnosti, smo imeli več nego 10. zvečer a ob nedeljah oil 2.ltožiI preklinjal. ampak za-skozi .°»0 let letno mednarodno'do 6. popoldne. Rojaki rz me- llPal v Najvišjega in zato je bil slikarsko razstavo, na kateii sta in okolice, oglejte si jo gotovo, saj nam predstavlja zgodovino in 300 letni razvoj naše nove domovine. so bi H zastopani umetniki sko-ro vseh večjih kulturnih narodov Evrope in ter Severne in Južne Anlerike. Lftos pa je umevno izostala, kajti kjer kruta vojna divja, tam ni ča- Čemu Zahvalni dan? — T>o- sa. zanimanja in volje za dru-'tos imamo tu pri nas kar dva go umetnost, nesro. kako bi bolj j Zahvalna praznika. Zadnji te-uspesno v razvaline spreminjali jdon so ga praznovali nekateri cvetoča mesta in mirne vasi ter jdemokrat'e ter mestni in fedo-pobijali nedolžne človeške žrt- raJni uslužbenci, ta teden, dne ve. |2S. novembra (po staiem) ga 'Mesto tega pa imamo vred-'Praznujejo nokatr.ri ropuhli- no nadomestilo: Vs^ameriško^^'1- trgovino in -tovarne, . i -»i i ii nnnrwri i»;i obh-iiair> k-ir nln nurarn Hospital, kjer raka na unUetnisko raz-tavo, takozvano mn,vi pa omiajajo wai ona. , . 1 . ' ... . bogato poplačan: zadoibil je nazaj zdravje, diužino. sorodu i - Col. Somervell prestavljen v Washington Podpolkovnik Brelion B. Somervell, ki je bil izza 3. avgusta 1936 WPA administrator v New Yorku, je bil prestavljen v Washington. Vojni department ga je poklical v aktivno vojaško službo. STREL V GLAVO, PA GA NI OPAZIL. Nekemu gostilničarju iz Bake, prijatelje, bogastvo, dobro^atonfureda, zdraviliškem kra-ime ter pričakal visoko in ča-jju ob Blatnem jezeru na Častitljivo starost. jdžarskem, se je zgodilo nekaj. Vso se lahko pr„peti, dokler,čeasr morda š<> ni bilo. Preil človek živi i,n zna biti. bo tudi nekoliko dnevi je zjutraj, ko trbe prihotlnji Zahvalni dan|je zbudil, opazil, da je njegova boljšem položil ju, v kazina krvavafl Bilo naišel v sreči in zadovoljnosti. * » * Nesteča nikoli ne počiva. — Ker je bo ni,ko obiskati plemenito delo usmiljen ;a. sem i=o napotil preteklo nedeljo v Pitt-- 'Survey of American Painters' ki jasno dokazuje, da naše Zdr. države imajo smisel tudi za kaj višjega, plemenitejšega in bolj idealnega nego pa lov za dolarjem. Po stenah številnih dvoran v Carnegie Institute v Oakland distriktu, je razstavljeno celo boirastvo premnogih umetnin, b iizu 400 slik, ki se delo v dve skupini: iz preteklega stoletja, večinoma zgodovinskega značaja. od katerih so nekatere stare ipo 100 in š;? več let in so tako na pr. so bile vse banke zaprte pretekli četrtek in bodo tudi ta teden. Neka mala vas zdravje znana in občo priljubljena rojakinja Mrs. Mary Slo-sar (po domače pri Kosu) iz moji na Ohio in PennsvlvanijoJ^Verone, blizu PitMmrgha. pol je spada v ono in pol v drugo državo. Oni, ki so pod Ohio, so ga obhajali po novem, kot cela njihova država, prnnsvl-vanski del pa ga bo. proslavljal ta teden. Nu, rpo mojem men ju sra premožni lahko >lavijo vsak dan v letu. dočim premnogi, reveži brez dela in sredstva še enega ne morejo. Pa naj 'bo že kakorkoli. Za- Prelija; Ob zasebniki in zavodi, ter dela iz današnje moderno dobo. iMed' starimi slikami je več zelo dovršenih in krasnih portretov od John Sin 2:1 eton Cop-lay, prvi znameniti slikar v Združenih državah. Posebno pozornost vzbuja njegov umotvor "Watson and the Shark." In če smo si radi kratkega časa nekatera dola v tej skupini bolj površno ogledali, se bomo malo več pomudili pri dveh pcimeriljivih zgodovinskih slikali umetnika Benjamina TVe-sta, "Death of Wolf" in "Penn's Treaty mith the Indians." Tzmed modejrnili sto mi dve zelo u Grajali: Samuel Rosenl>er-gova 'A Roof over their heads' in pa "Departure," od Stephen Etnier. Troje del so nanaša na «edanio svetovno vojjno "Eternal Citv" (Rim s kankaturo INfussolLnijevo) od Blume-a: Zahvalni praznik; zakaj pa se naj zahvalimo?" bo vzdilinil marsikateri čitatelj ali čitato-ljica, ki jim ni bi'a ucoi v bolezni zapuščen in o<-samljen in nimaš živo duše "From the Roof" od Grosza;jki bi to obiskala in izrekla to- ni strani ulice pa Javkajo že več'vtaknili v luknjo, gostilničarju ko 2 mescca za priznanje unije, j^o pa zdravniki nevarno kroglo kljub temu pa gre "'biznis" kot za katero ni vedel, izvlekli, po navadi, čeprav imajo pred ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRI2ARJ1 L in II. zvezek, broš.'... $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM s Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing ipany prizadetimi lokali pikote z napisi1. Kako Ivodo delavci kaj dosegli, ko pa eibčint=tvo njihovih bojev no upošteva in med njimi samimi ni slocre in odie-nosti, kadar oni štrajkajo, drugi pa prevzamejo njihova meda in igrajo sramotno vlogo sk r,br v. * * v Za poduk. —Pred par dnevi je v tem listu Vi neonc Palčič iz IZDAJALSKE USTNICE. (Značaj kakšnega človekak določamo običajno po njegovih očeh. po njihovem sijaju, trdnosti jtoirleda itd., čeprav zavisi jo ti znaki popolnoma od naključja. Dosti pravilneje bi bilo upoštevati ustnico kot zna-nilke značaja, pravijo Američani. Zavestni in podzavestni ohčutki v človeku vplivajo po njihovem mnenju najbolj na Cliff Mino, priobčil izvrsten obliko ustnic in na njih črto. dopis o predstavljanju iger. Dekleta, ki si iščejo moža. piše Skupina 3. knjig—$5. J ---------S SI ŽNJI— l. KNJIGA fCSl strani. Kujiira v-»l.uj»>: ^ Konji in ljudje v svetu; V ^ grobnici in po pu>favi; Itrlr ^ sužnje. $2.00 S SIŽNJI—2. KNJIGA Ktrani. Knjiira vs»'lmje: V Ie%jem brlogu; Jezero kro- 9 $ $2.00 ^ SUŽNJI—3. KNJIGA Cčl- struni. Knjigi vs»*l»uje: Zadnji lov na sužnje; ljubi* J te svoje sovražnike; Na seri- 1 bab; t gnan. S2.00 5 • * * ZGORAJ OMENJKNE fc V PLATNI' VEZANE KNJICiE — J VSAKA PO $2.— ; ALI 3 KNJIGE J SAMO $5. ! HE L A REKA ^ 0(24 strani, s slikami. Vs4-liina: ^ Dvojnik; Pred vojnim sodi-šeem; Ob 1'rugiiaju; ('rez ine-jo. S2.00 J DOLINA SMRTI It': strani, s slikami. Vsebina : 9 Miss Alma; Derviš; Spletke in 9 S $2.00 ^ SOBOMAR IN KOZAK strani, s slikami. Vsebina: ^ Kozak številka deset; Na sle- ^ du; Ob Dajkalskem jezeru; jfe Domov. % $2.00 S V PLATNU VEZ zanke; Pekel. Plasti o igranju ljubimskili vlojr. Olanok je prišel ravno neki ameriški list. naj se pazijo nnoških. ki so jim ustni koti prav za k=ozono. Vsii igralci pojpobeš ni. kajti to io najlmljši nasetbinali naj bi ga pa-zno pre- znak slabega, jeznotritega tem čitali in se kolikor možno rav- .poramenta. Po drugi strani pa nali po njegovem navodiu. pa naj se parijo tudi ustnic, ki s^ jim =t. ki jo jasno vro- Vs4-I»ina : kladi. BROŠIRANO venskem domu oy>erotto pod ,zana med ustnico, so obiČaino naslovom fMl-ok pa "Hlačni gumbi". Kdor se ho- pretenko in so simetrične, v k rt- n aomu operet h» |hhi .zana men usTnico. so omeamo m "Buttons", starejši [sebični in vladožoljni. Ustniee. m onodejansko šalnigro A-j kažejo najboljši značaj, ni-e če od srca in prštono nasmejati, naj gotovo pride. Pozdrav! tih >n nalahno potoirniene na-vzrror, kar izdaja tudi vedelo duševno razpoloženje. Pošljite nam Con 216 W. 18th Street New York in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. jjj l V ( ORDILLERAH «25 strani, s slikami, v •-•itina : g tiran Cbaro; PuSeavnik: Lov j na Sondadora; Kozja sodba. ^ S2.00 S 2 ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ^ trj4 strani. — Vsebina: Med drvarji divjega zapada; ^ Na Butlerjevi farmi; Dvoboj t za življenje; Potopljeni za- £ 2 $2.00 2 .......,............-1 KRIŽEM PO JI TROVEM 4 knjige, 5!»S strani, s slikami ^ Vsebina: ^ Jezero smrti; Moj roman ol» ^ Nilu; Kako sem v Mekko ro- ^ mal; Pri Šamarili; .Med Jezi- ^ di. S $1.50 ^ PO DIVJEM KURDISTAN IT 4 knjige, strani, s slikami. J Vsebina : Amadija; Bes iz jeee; Krona S sveta; Med dvema ognjema. J $1.50 2 6 PO DEŽELI SKI PETA RJ E V 4 knjige, 577 struni s slikami, k Vsebina : ^ Brata Alažija; Koea v sote- ^ ski; Miridit; Ob Vardarju. k $1.50 S V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 57« strani. £ Vsebina : Kovač Šimrn; Zaroka z zapre- J V golobnjaku; M oba- 9 2 $1.50 ^ kami; V golobnjaku; medanski svetnik. P LACAN r^POSTNIXA Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET N E W YORK, N'. Y . 1 PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. . I : w