Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - . . $6.00 Za pol leta - - . . , $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA tistišlovenskihidelavcev v Ameriki. ' The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers. n IB TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 85. — ŠTEV. 85. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 11, 1925. — SOBOTA, 11. APRILA 1925. VOLUME XXXHI. — LETNIK XXXm. HERRI0T JE VČERAJ ODSTOPIL Senat je zavrnil s 156 glasovi vladni finančni program. — Poslanska zbornica je prosila Herriota, naj ostane. — Razkačen vsled napadov, je zahteval glasovanje, če naj odstopi, ali naj ostane. — Francoska banka je razkrila velik primanjkljaj ter odpravila dolgotrajno napetost. PARIZ, Francija, 1 0. aprila. — Ministrski predsednik Herriot je danes odstopil s svojim kabinetom. To se je zgodilo takoj pa senatnem glasovanju glede vladnega finančnega programa. Proti programu je bilo oddanih I 56, za program pa 1 32 glasov. Prejšnja poročila se glase: — PARIZ, Francija, 10. aprila. — (Arno Dosch-Fleurot). Razkačen vsled neprestanih napadov na vlado in pod vplivom poraza, katerega je doživel v senatu, je predložil ministrski predsednik Herriot poslanski zbornici včeraj popoldne odločitev vprašanja, če naj ostane ali če naj resignira. Poslanska zbornica mu je dala nato zaupnico 291 glasov proti 242. Večina je bila zmanjšana, ker so odpadli demo-kratje levice. " Sedaj pa namerava Herriot prenesti boj v senat. V šest ur trajajoči debati v poslanski zbornici med Herriotom ter Maurice Bokanowskim, prejšnjim ministrom v kabinetu Poincareja, je naprtil Herriot vso krivdo za francoske finančne težkoče na rame svojih prednikov. Bokanowski je pa izjavljal, da je Herriot vsega kriv. Opozicija je skušala razcepiti finančni načrt de Monzie-ja, s čemur bi se lahko sprejelo inflacijo za štiri tisoč milijonov frankov tako v poslanski zbor niči kot v senatu, dočim naj bi senat ubil predlog takozvanega prostovoljnega posojila, potem ko bi bil sprejet v poslanski zbornici. Opozicija je trdila, da sta Herriot in njegov novi finančni mnister de Monzie različnih nazorov. Herriot je preprečil manever opozicije potom svoje kontrole finančnega komiteja v poslanski zbornici, ki sedaj razmišlja o predlogih. En blagodejni učinek podaljšane krize je ta, da se je usposobilo Francosko banko javno priznati svoj deficit. Mesto navidezne bilance, katero je objavljala mesece in mesece, je bil governer Francoske banke Robineau usposobljen, izdati ugotovilo, da je izdala banka več kot tri in štirideset tisoč milijonov frankov, dočim znaša postavna meja eno in štirideset tisoč milijonov frankov. Od te svote dolguje država Francoski banki dva in dvajset tisoč milijonov frankov. Napetost je bila olajšana vsled objave natančnega števila frankov, ki so v prometu. Ce bi mogel Herriot zmagati v senatu celo z majhno večino, katero ima baje za načrt Monzie-•a, bo v interesu radikalnih strank izogniti se na-dalj ni m krizam do časa, ko bodo zaključene koncem maja občinske volt ve. Ce bo mogel blok levice zmagati pri občinskih volitvah, bo lahko ustvaril radikalen senat. PARIZ, Francija, 1 0. aprila. — Tedensko ugotovilo Francoske banke je končno potrdilo parlamentarna razkritja, da je bila cirkulacija papirnatega denarja povečana za več kot dva tisoč milijonov frankov preko postavnih meja. Avtoriteto za ta povišanja pa je dala Francoski banki vlada na temelju nekega dogovora, kojega odobren je je bilo predloženo parlamentu. Ta dva tisoča milijonov sta bila dobljena baje indirektnim potom, kajti vlada je izročila obveznice v Francosko banko. Operacija je bila navidež trgovska, v kolikor je bila pri tem prizadeta francoska banka. Istega indirektnega izposojanja potom osmih bank, med njimi banke Rothschildovih, se je posluževala tudi vlada Poincareja, vendar pa niso bile v onem slučaju prekoračene cirkulacijske meje, do-ive. Ena izmed vsakdanjih tragedij. 99 "Ostala mi je le še čast, je izjavila ženska, pre-dno je izvršila samomor, kateri pa se ni posrečilo vzeti s seboj tudi hčerko. — Zapuščena žena se je zastrupila s plinom. RAZVOJI V NEMŠKI POLITIKI Stresemann in Luther ne bosta resignirala, pač pa bosta skušala spraviti Hindenburga s poti. — Nemška ljudska stranka bo dobila navodila, naj ne glasuje niti za to, niti za ono stran. — Raz-puščen je bil komitej za nabiranje skladov za kandidaturo maršala. Mrs. Ana Mae Raeger, stara 31 let, izueena ibolnišika strežnica, ki je živela na zaipadni 124. cesti v jNe\v Vorku, je včeraj zjutraj zastrupila s plinom, potem ko je napisala poslovilno pismo, v katerem jo imenovala svojega ločenega moža za morilca. Odprla je plin ter legla na postelj s svojo' šest let staro hčerko Roselle. Sosedje, ki so prišli mimo ob sedmih zjutraj, so zadnhali plin ter poklicali policista Smitha. ki 'je imel službo v bližini. Policist je porušil vrata ter odnesel deklico v drugo stanovanje. Nato je prišla aniibulanea Knickerbocker bolnice. Materi se ni več vrnila zavest, 'a hčerka bo okrevala. Ker ni zahteval njen mož Thomas Rieger nrjenega trupla, so truplo prevedli v mrtvašnico. Soglasno s hišnico dotične hiše, je bila Mrs. Rieger ločena od svojega moža zadnja tri leta. Hišnica je rekla, da ni imela Mrs. Rieger že dalj časa nobene službe, da pa je redno plačevala najemnino in da je bila vsaj navidez dolbre volje. Pismo, katero je zapustila, pa govori" drugače. Razodeva namreč. da ji je manjkalo denarja. Poslanica, naslovljena na moža. se je glasila : — Izguibila sem vse v svojem življenju. To ni nikak trik gledališke igralke. Boljše, da vzamem deklico s seboj. Majhna deklica brez matere je žalostna prikazen v tem brutalnem svetu. — Povej Mrs. Ganzer, naj čuva moje stvari, dokler ne pride sestra. — Kar se tiče Zida in njegovega sokrivca, bi bilo boljše za oba če bi pustila trike ter nehala varati ženske, ker vesta, da se more kot tiger za svoje mladiče. Povej jima, naj si izbreta prihodnjič boljši plen. Povej Židu, da je izvršil nadaljni zločin. On me je umoril, (kajti nisem bila nič drugega kot igrača v njegovih rokah. Trudna sem. Vso noč sem jokala. I"miti se moram teT pospraviti stanovanje. Z Bogom. Tom! Želim ti dobro srečo. Povabi ga na pogreb niu reci. naj pošlje rože. " \ * If — Pošlji moje truplo v G lens Falls ter ga daj pokopati na fran? eoskem pokopališču. Glej, da bo truplo Roselle v moji krsti. — Prosila setni Boga za odpuščanje. Ah, kako sem se bala dolgih noči! — Daj Židu moje lase. Upravičen je do njih kot Indijanec do škalpja sevoje žrtev**. Povej mu. naj jih nosi krog svojega pasu, kot so delali Indijanci. — Glej, da ne bom ločena od svojega otroka. Umrla sem. kot sem živela, sama in zapuščena. Otvorjenje zlatih rudnikov. SAN FRANCISCO. CaL, 8. apr. V zlatih rudnikih v Eureka okraju, Nevada, se bo zoipet pričelo obratovanje. Prevzela jih je skupina kapitalistov, katerim nače-ftjuje John J. Sherburne iz Brook-line, Mass. rojaki, naročajte se na 'glas nahoda' največji slovenski dnevnik v £DRtfZENTH DRŽAVAH. BERLIN, Nemčija, 10. aprila.—Kancelar Luther in minister za zunanje zadeve Stresemann sta razpravljala včeraj o resigniranji kot sredstvu, da se vrže nacijonaliste iz vlade. Prišla pa sta do sklepa, da bi taka osveta za nacijonalistične intrige s prejšnim kajzerjem, ki so ovedle do nominacije maršala Hindenburga preko želja Ljudske stran-le le se povečala obstoječo zmedo. Sklenila sta izločiti Hindenburga pri predsedniških volitvah dne 26. aprila. Z večino Ljudske stranke za seboj, bo Stresemann mirno izdal povelja, o katerih se domneva, da bodo zadržala večino volilcev Ljudske stranke od volitev. Njegova prva poteza včeraj pa je bila da je prisilili izstop zastopnikov svoje stranke iz finančnega komiteja Reichsblocka, kojega naloga je zbirati kampanjske prispevke. Ta umaknitev je dovedia do razpusta komiteja. To pomen j a, da ne bo nobenega denarja za kampanjo von Hindenburga. Za gibanjem, da se s silo odstrani Hindenburga, stoji skupina industrijalcev in finančnikov, ko so podpiralo kampanjo nacijonalisti, Jarresa tekom prvih volitev. Ne bodo pomagali Hindenbur-gu, ker smatrajo njegovo nominacijo za skrajno škodljivo nemškim interesom v inozemstvu. Znjimi je tudi skupina veleagrarcev, ki smatrajo kljub svojemu tradicijonalnemu junkerstvu nominacijo Hindenburga za resno napako. Sedaj se boje najbolj izjalovljen j a pogajanj, katera so vodili že dalj časa za velika inozemska posojila, namenjena nemškemu poljedelstvu. Prilikam Hindenburga tudi ne bo pomagal odstop genrala von Ludendorffa, in njegov manifest, naslovljen na vse fašiste, naj se zberejo krog prapora Hindenburga. Onim, ki so skušali najti razliko med Hindenburgom in Ludendorffom, bo sedaj teižko to storiti. Nacijonalistični in konservativni listi, kojih nekateri so agitirali proti nominaciji Hindenburga, so se pridružili sedaj ostalim v svojih slavospevih na naslov Hindenburga, a površnost in slabost teh slavospevov je oči vidna. BERLIN, Nemčija, 10. aprila. — Nominacija maršala von Hindenburga za mesto predsednika nemške republike je še nadalje predmet uredniških polemik v berlinskem in provincijalnem časopisju. Listi, ki podpirajo kandidaturo prejšnjega cen-trističnega kancelar j a Marxa, kandidata weirnar-ške koalicije, objavljajo komentarje iz Združenih držav in Anglije. Kampanski voditelji maršala kažejo velik optimizem. Njih napori se bodo osredotočali v glavnem krog tega, da ugotove dvanajst milijonov volilcev, ki so ostali doma tekom prvih predsedniških volitev dne 29. marca. Maršal bo izdal oseben poziv na volilce v obliki proklamacije, ki bo objavljena v nedeljo. Stranke weimarške koalicije se še vedno niso odločile, če naj vodijo kampanjo posamič, ali če naj se v ta namen združijo v močno celoto. V tem ozi-ru manjka organizaciji za Marxom pozitivne koordinacije. Socijalisti so najbolj bojeviti med republikanskimi strankami. HANOVER, Nemčija, 10. aprila. — Admiral Tirpitz, prejšnji poveljnik nemške mornarice, je izjavil: — — Osebnost maršala Hindenburga je za domovino bolj značilna kot pa so stranke. On je mož, kojega poštenost je vzvišena nad vsak dvom. Njegovo častitiljivo in prevdarno obnašanje bi moralo prepričati inozemske narode, da nudi pod njegovim vodstvom Nemčija najbolj varna jamstva za stalni napredek ter miroljubno rešitev vseh evropskih problemov. Gerald Chapman bo vložil priziv. Chapmanov priziv proti smrtni obsodbi bo vložen prihodnji teden. — Posebno sodišče bo najbrž hitro nastopilo. — Nova obravnava b o mogoča par dni pred izvršitvijo smrtne obsodbe. Važnosti Donave in Mala antanta. V Hartfordu, Conn., bo v torek vložen priziv Gerald Oh a pin ana proti obsodbi radi umora. Priziv bo predložen posebnemu višjemu sodišču. To je koneena instanca, na katero se Chapman lahko obrne, z izjemo prošnje na državnega governerja za pomilo-ščenje. V teku dveh tednov bo najbrž sodišče podalo svojo odločitev. Moril ni slučaji so sorazmerno redki v Connectieutu. in prizive se vsled te*ra hitro rešitje. Javna pozornost, katero je vzbudil proces proti Chapmanu, bo le še pospešila priziv. Tudi če bi se priziv izjalovil, bi mogoče odredili nov proces, če bi Chapman« v zagovornik dobil pred 2-"). junijem nove priče, ki bi jamčile in dovoljevali' nov proces. Postava v ConeciUirutu dovoljuje namreč predložit f v novih pričevanj v merilnih. slučajih za dobo treh let po datumu pravo-reka. Friderik G rodil, glavni zagovornik Chapman a, bo v soboto zvečer zapustil Xew York, da obišče Chapman a v državni kaznilnici v We.thersfield. Groehl bo osebno nastopil,- ko so bo razpravljalo o prizivu. Rekel je. da je dobil v zadnjih par dneh nove dokaze za alibi Chap-mana. Chapman upa. da bo prizivno sodišče razveljavilo pravorek in obsodbo. Prva stvar, katero je izustil. potem ko je porota objavila svoj pravorek. je bila : — In sedaj priziv! Njegovi zagovorniki so pozneje izjavili, da je vključil v svoje čtivo tudi knjige, ki razpra vi jajc* o prizivncm postopanju. Včeraj sta prišla v kaznilnico v Hartford Mrs. Charles Trier in njen mož. Hotela je ugotoviti, če je mogoče Chapman njen prejšnji mož in oče njenih treh otrok. V kaznilnici so ji pokazali rekord Chapmana ter njegovo povečano sliko. — To ni pravi mož. — je rekla pozitivno. Kdo ima pravzaprav pravico do Donave. — Izvršen je bil prvi pregled, da se restavrira promet po reki.—Treba je spraviti narode v soglasje. ŽENEVA, Švica. 10. aprila. — "Walker I). Ilines, prejšnji jrene-raliii ravnatelj železnic v Združe-liih državah je za vršil uvodni pregled ene največjih nepolitičnih nalog, kar jih je kdaj sprejel od Lige narodov kak Amerika-nec. namreč restavrira nje tiso' petsto milj Donave, kateri naj bi se s tem vrnilo predvojno važnost mednarodne vodne poti. Ilines je vsled pregleda, izvrševanja v teku zadnjih par dni. takoj odposlal majorja Sumniči -vela. ki je prvi ameriški vladni uslužbenec, ki aktivno sodeluje z 1'igo. Njegova velika naloga je spravili v soglasje nasprotujoče si interese Rinnunske, Bolgarske. Ce-hoslovaške. Jugoslavije. Avstrije, Madžarske in Nemčije. Restavracija Donave kot trgovinske žile ni nikaka malenkostna naloga, kajti prist a mišča so zasuta s peskom. Pojavile so se sipine v reki, in vlade se vmešavajo v trgovino ter kršijo tudi drugače določbe mirovne pogodbe. — Riiununsko imenujejo največjo oviro restavracije donavskega toka. a največ je trpela vsled izmi-be prometnih sredstev Avstrija, ki je izgubila Trst, Reko in svoje podonavsko brodovje. Med dolžnostmi Hinesa, bi obstajajo v glavnem iz osebnih preiskav in priporočil za prometno komisijo Liebi sedeminsedemdctset let starega maršala von Hinden- burga. To nam povsem jasno zrcali duševno stanje gotovega dela nem-šk< _a naroda. Postaviti kot kandidata starega vojaka, ki je >bi1 da v,»o pred vojno radi nezmožnosti poslan v penzijon ter prišel zo-r«-i na površje vsled izbruha svetovne vojue. moža. ki se lii nikdar brigal za politiko ter na radost sovražil politiko, politike in vse", kar je bilo v zvezi ž njimi! .Ta-.no je. da okušajo rc-akeijonarji ;» monarhisti potom teh volu, v ugotoviti svojo moč v deželi, število svojih pristašev, kajti iijiii zmaga je izključena, kar vedo dobro oni sama. ker bi -sicer po,-stavih kot kandidat kakega izkušenega politika in parlamentarca; ne pa omenjenega, starega oficirja. 1 lindenburg ni hotel izprva -ničesar vedeti o tej kandidatur) ter j.- odločno odklonil vsako tozadevno ponudbo. Obiskal pa ga > n d mi rad Tirpitz. istnta&o star zaigrizenesc, in iz Doorna. kjer motari povzročitelj vseh zadreg dn težav, ki mučijo Nemčijo, je prišel poseben sel s "poveljem" kajtzerja. še vodno najvišjega "voj-nepa gospoda", (čeprav je dejanski dezerter), naj'spretjme IHn-deulmrg nominacijo ler nastopi kot kandidat. To je bilo seveda za Ilindenburga, vajenega absolutne pokor-■feine. m.Todajnn. Predsedniške volitve, ki bodo vršil- dne 27. aiprila, bodo poka;-.a!e. kakšni j.- dejansko ra.zpoložeaije v Nemčiji, če je nemški narod za republiko ali za monarhijo, če želi, da se mirno in vztrajno razvija al; r, želi povratka k monarhiji, v katerdi sede privilegirani sloji pri polnih skledah ter lenuharijo tja v en elan, doeim se morajo delavci zadovoljiti z bornimi plačami, v upanju, da bodo dobili na starost borno pokojnino. Ni m ska republika je prestala svoje najhujše dni. Pokazala j*, da je življenja zmožna, da ji jo zasiguraaia bodočnost. če ne bo ne*ranjih spolov ter zunanjih zapletljajev. ]\nvc-ov liaert jo privedel na pravo pot, m v deželo se je pri-''< io vračati vsaj delno blagostanje. Valuta, je Stabiliziram a, indn-strje -o zaposlene. tršo vina evftp ir eksporti so pričeli rasti. Itrpublikanskc stranke, obstoječe iz socijalostov, centristov ter par driijrih manjših političnih strank, so postavile svojega kandidata. ki bo brez dvoma zmagal. Njegova naloga bo pokazati monarl histom roge ter jim pojasniti, da je vsaka mi^el na skorajšnji po-vatok monarhije blaznost in da hi bila taka akcija naravnost ne-vrjt t;ia drznost. Tak preobrat bi po>, bno prav prišel Franciji, ki bi se takoj z* veriU- "-ase polastila Ruhra in Porenske z izjava, da Nemčiji ni mo-zaupati. Tudi južno-ameriška plemena bi odtujila državi iii zmešnjava bi poštah naenkrat velikanska. Bavarska l»i ne hotela ničesar vedeti o novem pruskem kralju «n posledica l.i bila mogoče državljanska vojna. ki bi uničita vsp sadove revolucije t-r celo rekonstrukcijo v letih po vojni. To je > t* ved a znano tudi monarhistom, nacijonaleem. a v svoji >i»-pi strasti in ž^elji. da se vmjeo stari lepi časi, — vsaj zanje -i-Jioeejo z glavo -kozi zid ter nanovo uveljaviti monarhijo, čeprav Jim ,ie znano, da bi zavezniki tejya zaenkrat ne trpeli. \ es svet bi zrl sumljivo na obnovljeno monarhistično Nemčijo m njfliii inozemski od noši. j i bi postali takoj skrajno napeti. Tudi sovjetski Rusiji bi ne bila pogodu monarhistična Nemčija, ke Šp vedno upa. da bo komečno tudi v Nemčiji zmagal komunizem Predsedniško volitve, ki se bodo vršile dne 27. aprila, pome-lajo Vshd tega dalekosežen politični dogodek, katerega bo pri-čakoval svet z veliko napetostjo. Od izida teb volitev pa bo tudi v veliki meri odvisna bodoči usoda Nemčije. Farinaeei se je pečal dolgo z Matteotijevim procesom tudi pri proslavi šeste obletnice ustanovitve fašijev. Predno je pričel govoriti, mu je bila dostavljena brzojavka, ki z ognjenimi besedami žigosa Matteotijev delikt. Na to izvaja Farinacci, da služi Matteotijev elogoelek špekulaciji za gtevil-,iie napade na fašizem. Proti Mate-otijevemu eleliktu postavlja najčis tejšega fašistovskega mučenika Casalinija. Nasprotniki fašizma naj vedo, da se laliko spravi v pro ees enega ali drugega pristaša fa-šistovske stranke, toela fašistovski revoluciji ni mogoče naperiti procesa ker so krivi vsi fašisti. Naj vedo da se ne more nest i fašist o v-sko revolucijo v dvorano preture, tribunala ali pred poroto, ker za fašiste je samo ena pravica: zgodovina ki eeliua sodi vse, kar je storil fašizem za veličino svoje naloge. Tako odmika Farinacci od Ma-tteotijevega delikta fašizem kateri po njegovi sotlbi na svojem zgoelo-vinskem pohodu ni zagrešil nie takega, kar bi se dalo označiti za zločin in bi bilo kaznivo po navadnih pravnih pojmih. Fašizem je nad sodnijami in procesi, zato pa tudi v razpravi radi Matteotije-vega delikta ne bo zadet. Opozicija presoja Matteotijev proces fašistovskemu pojmovanju nasprotno in se pripravlja na to, da izkoristi v svoj prfcl izid razprave, glede katerega smo že ela-nes na jasnem, kakšen bo. Ob razsodbi se uname huda polemika, a-ko je ne preprečijo zaplembe opozicijskih listov. Ni pa elvoma, da Matteotijev proces ne zada fašizmu nikakega rušilnega udarca. Farinacci je rekel: "Danes smo o-samljeni to je res, ali močnejši nego pred dvema letoma. Po Matte-otijevem eleliktu sta se fašizem in vlada ojačila." Trajnih "obiskovalcev nočejo. 9f Kaj bo z Matteotijevim procesom? Rim. 25. marca. Kakor mora tlači fašist o vsko stranko Matteottijev proces. Ke-daj le pride do razprave? Predsednikov brat Arnaldo Mussolini vprašuje v 'Popolo d'Italia', zakaj zaslišuje preiskovalna komisija senata toliko časa generala de Bona in kako to, ela se vsa stvar ne pospeši da bi prišla do svojega zaključka, Fašistovski voditelji žele, 'da bi se razprava skoro vršila, da bi bila zelo kratka in bi potekla ta- da bi faSisem črpal iz- nje zase svojo moč. Definicija "fašistovskega zločina", ki nosi po načelu, da namen posvečuje sredstva, svo-,je opravičen je sam v sebi, se vedno bolj povdarja kot obramba pro ti sodnim šikanam. Fašistovski veljak Regazzi v Molinelli je bil pod obtožbo radi umora. Izdan je bil proti njemu u kaz za aretacijo ali Regazi se je lahko cele mesece gibal po Bolognji, ne da bi se bil drznil kedo, spraviti ga v zapor. Ta čas se je svobod-no udeleževal sej provineijalnega nute. WASHINGTON, D. C., 10. apr. 'Priseljeniški urad je preplavljen prošnjami ljudi, ki so bili pri-piišČeni v deiželo kot obiskovalci, katerim pa ugaja bivanje v Ame--iki ter so našli dobre službe, naj se jim ibivainje v -deželi ipoilaljša ali pa dovoli trajno bivanje. Ravno to navdušenje pa je usodepol-no zanje. Priseljeniška postava določa, da jih je treba poslati nazaj, kakorhitro se iapreme.ni njih status "začasnih obiskovalcev". Pravico do trajnega bivanja, se jih otbves-ti, si morejo le pridobiti, če se virnego domov ter pridejo nazaj kot priseljenci, .s pravilno viziranimi potnimi listi, pod pogojem, ela ni kvota dotične dežele že izčrpana. ZA "DOM SLEPCEV" V LJUBLJANI DorothyEUiagson spoznana blaznim. Dorothy Ellingson, kije umorila svojo mater so poslali v blaznico, ker je izjavila porota, da je blazna. Kot -znano, priredi Slovensko Samostojno Bolniško Podporno r>ruštvo v New Yorhu v soboto dne 18. parila veliko veselico v korist "Domu slepcev" v Ljubljani. Vsi dohodki veselice so namenjeni v ta namen, kajti vse stroške bo plačalo društvo iz svoje blagajne. Dohodki boelo objavljeni po veselici. Uredništvu '' Glasa Naroda1' so poslali v ta namen sledeči rojaki: Rev. Mat. Kebe. McKeesport. Pa., $1.60. I?. T. Miller. Anaconda. Mont.. $2.00. Louis Snyder. Carbin Junction. w.fV*. $i.oa SAX FRANCISCO, Cal., 10. aprila. — Dorothy Ellingson, se-denmjast let s-tara -cleklina, ki je umorila svojo mater, je bila včeraj spoznana folaiznim. V«led tega ne bo procesirana radi umora svoje matere, vsaj zaenkrat ne, čeprav bo obtožba radi umora visela nad njemo glavo kot meč Damokleja. Dorothy se je z visemi svojimi silami borila proti naporom svojih zagovornikov, da se jo proglasi blazno. Ko pa je bil objavljen pravoa*ek porotnikov, je omeeielela in peyznege so jo prs-vedli v uniolbolnico v Naipa, Cal. Nočno življenje Dorotliv. kateremu je nasprotovala ji jena mati. je. bilo naenkrat končano ehie 13. januarja, ko je ustrelila svojo mater, kor se. je udedeiila deklina ndke "party", kjer se je do nezavest i napila. Ko je bila aretirana v boarding-honsu. je skušala naj prvo zvaliti krivdo na svoje sjireinljevalce. a pozneje je vse priznala. Porotniki, ki so glasovali z enajstimi glasovi proti eneonu za to. ela se jo proglasil blazno, so izjavili, ela so pri svojem pravo-reku v pošt ev ali izvanreelno naravo zločina ter čudno obnašanje zločiuke pred izvrševanjem umora in pozaieje. Rared pravorekom por rotnikov so bili naslednji: SAN FRANCISCO. Cal., 9. apr. Dorothy Ellington, stara sedemnajst let, ki je umorila svojo mater, ker ji ni pustila ponočevati. je včeraj nastopila kot priča v svoji lastni ^adervi v obrambi glo-tle svojega duševnega stanja. Dokazala je svojo hlaelnos^t ter bi-strost duha ter odgovorila inteligentno na vsa, stavljena ji vprašanja. Sodnik Loueleback se je prepričal, če razume obtoženka naravo prisege, predno je dovolil, da se jo zaprdseiže. Nato pa jo je informiral, ede. Odgovarjala je oelločno, z tihim, čistim glasom. Navedla je tutli imena zdravniških izvedencev, ki so jo preiskali. Z o žirom na obdolži 1-te v radi umora je rekla, da je dolžnost porote spc^znaiti jo krivo ali pa ne-krivo in ela bo šla v ječo, če bo i spoznana kriva. Silvester Ac A tee jo je vprašal, zakaj je vrgla vanj čašo vode ter ga imenovala lažnjivcem. — Raditega. — je pojasnila. — ker se je spravilo v tem sodišču na dan številne stvari, ki niso resnične. Po zaslišanju dekline, ki je trajalo trideset minut, so se pričeli konečni argumenti. Ko je govoril McAtee o elogod-kih. sledečih smrti njene matere, je obtožena mirno poslušala. Pri naidaljnem zaslišanju g-le-de podrobnosti., tikaj oči h se tragedije, je vstrajala obtožena pri svoji ustavni pravici ter ni hotela odgovoriti na več vprašanj, tika-jočih se "»parity", katere se je udeležila v noči potem ko je umorila svojo mater. — Zakaj nočete odgovoriti na ta vprašanja ? — je vprašal sodnik. — Ker se tičejo moje obramibe glede obtožbe radi umora. Sodnik je odobril njeno stališče. McAtee je izjavil nato. da noče staviti uikaikih nadaljnih vpra Par koristnih nasvetov. 0 masaži obraza. Hindeniburg bo torej kandidi-| Kako si vendar kruto, ti zrcal-ral pri prihodnjih volitvah, ki se ce! Ne poznaš usmiljenja, nilco-bcbo zavladal mir v Evro(pi. Še Francija mora doživeti popolen poraz. Potem se bodo evropski narodi eleloma pcmirili. Vprašanje je le. če bi jih slabotna Francija in Nemčija ne navdali z novo lioraj-žo za nadaljiie iboje. V Californiji se je zagovarjala pred sodiščem šestnajstletna deklina, ker je usmdite, da je površna koketa! Mladostna sila izginja in prihuljeno vstopa starost, pa bi žena ne vzdr-htela ? In kaj čuda, če poseže po neštetih lepotilnih sredstvih — pričarati elili mladosti, vzdržati ga vsaj za hip! Žena, ki ima prirojen čut za dostojnost, fineso in estetiko, bo zmerna in previdna v izbiri in u-porabi kosmetičnih sredstev; toda žal, da se velika večina liči tako, da vzbuja le zasineh in pomilovanje. Zlasti opažamo to pri starejših ženah, ki izkušajo pokriti vele poteze in globoke gube z debelo plastjo raznobarvanih ličil; tako ualičen obraz učinkuje kot odurna maska. Bolj kot razna mazila, ki jih ponuja vsiljiva trgovska reklama in ki navaelno niso drugega kakor na vadna parfumirana svinjska mast. luknjice v koži. — Odsvetujemo u-porabljati zvečer toaletno vodo in puder. Zjutraj si umijmo obraz najprej s toplo vodo, da se odstranijo ostanki kreme, potem pa še z mrzlo, kar zelo osveži obraz. Jeza, skrbi, bolezen, strasti, predčasno razorjejo in postarajo obraz; proti temu žal ni pomoči. Nešteto pa je slučajev, kjer nagla jeza, razburljivost. neutemeljena nezadovoljnost ali po elomače sitnost, začrtava j o v obraz trpke, sitne, grrde poteze, ki jih ne odpravi niti kosmetika. niti masaža. Milili dobrota ter veselo razpoloženje v duši pričara na obličje oni izraz harmonije in zadovoljstva, ki osveži in polepša naš obraz bolj kot masaža, bolj kot vsa kosmetična sredstva ! Smrt Baedeckerja. LIPSKO, Nemčija. 1. aprila. — Včeraj je umrl tukaj v starosti eno in oseimleistvtih let knjigotr-žec Frit.z Baedovk Pozvan je bil pre»dsodišče. kjer krati najcenejše Iepotilno sredstvo. ge je porota vnovič proglasila za Pri masiranju obraza se skoro blaznesra. I - , . , , e [ ne moremo izogniti kremi, toda u- Po par mesecih so zdravniki v porabljamo le take, ki vsebujejo zdrav*16* ^^ ** ^ duž?vnoI malo maščobe in so prirejene' na . . J poellagi lanolina, vazelina ali gli- bedaj je zopet prost in svobo-1 cerina. (Sam glicerin ni priporoč-den ter ugleden član cerkvene ob-jljiv, ker porumeni kožo.) Zvečer, cme v svojem rojstnem ka-aju. predno iežemo> si namažemo obraz Ce se mu bo zopet- izljubila ka- L kako dobro kremo in potem prič-ka 1 um panja, bo -zopet proglašen liemo_ s ma8ažo. Z notranjo stranjo blaznim, posla* bo v norišnico in! sklenjenih, iztegnjenih prstov pood tam kot duševno zdrav in normalen. v svoboelo. 1S72 iprenuešečena v l^ijtsko. Njegov stari oče je imel tudi založniško tvrd.ko s sedežem v Essenu. Fritz Baedeeker. ki je bil rojen leta 1844 v Koblencu. se je poročil leta 1873. Dovršil je gimnazijo v Koblencu. študiral v TTei-dcibergu in Berlinu, se udeležil vojn leta 1S66 in 1S70 ter je bil i?"za leta sola-struik in od leta 187S naprej izključni lastnik tvrdke. katero je ustanovil njegov oče in ki si je ]ir:dobila sve-toveni sloves potom izdaj turistov-skih kažipotov v nemškem, angleškem i n. francos kejn jezikn. POSLEDICE NEPREMIŠUE-NOSTI Harry nar. Thaw je namreč milijo- \f listih čitani. da se bodo završale v italijanskem kabinetu velike izpremembe. tezamo precej krepko po gubah po elolgem in počez. Pri masiranju po dolgnih gub na čelu potegnemo o-brvi navzelol; kaelar pa potezamo po navpičnih gubah, ki se tvori jo rade v smeri nael nosom, pa poteg-lieu in zarez, ki teko od strani nosa proti ustom, pomnimo sledeče: *Potr$s v JSyracu*e. SYRACUSE, N. Y.v 8. aprila Včeraj se je pojavil popoMne v tukajšnjem mestu potres. V neka-j Sanj vsled zadaje akcije sodišča tenti meata > hal močnejši. Na vprašanje, xe hoče, padati N kot v drugih ter je tratjal tri mi^ kafeo izjavo, je n^ovorila da ne imte' ----------------'tw^^^lljpri^^.atfli.^ Finančni minister de. Štefani Kadar masiramo levo polovico o- namerava odstopiti. Tudi pro-met- braza, povlečemo usta na desno in ni minister se je vsega naveličal °^ratno- Pri masaži gub, ki se vle- ter misli na penzijon. To je nazaelnje stranskega po- čejo od ušes proti vratu na levi strani, zasukajmo glavo na desno mena. Resnična izprememba ita- Potezajmo ob spodnji čeljustni lijanskega .kaibineta se bo šele te daj za vršil a. ko bo Mussolini str-moglavljem. To pa še ne bo tako kmalo. Preelno bo kaj takega mo- kosti. In če skušamo odpravljati preprijazno linijo takozvanega dvojnega podbradka, tedaj nagni-mo glavo nazaj. Kratkih deset mi- goče, se mora italijanski narod nut in olepševalni proces je kon spametovati. Za ta neprecenljiv dar božji so pa današnji Italijani kaj malo dovzetni. Jugoslavija je skleeiila z Vatikanom konkordat. Časopisje poroča, da bo sestopal jugoslovansko vlado na vatf-kainskem dvoru dr. Jagnič. Kadar navatjajo ameriški listi tuja imena, jih večkrat napačno tiskajo. Upati je, da so v t-eoi slučaju poslani kov o -ime prav natisnili. Kajti če bi iz Jagniča naenkrat Jeglič postal, bi bila čedna .stvar s tem kcm^ordatopi. čan. Kri kroži živahnije po masi-ranem mišičevju, mudo naša več hrane, da osvežuje in krepi ter, če že ne prepreči, vsaj zadržuje povečanje in upadanje mišic. Pri masaži je treba paziti tudi na to, da se delikatnejša mesta ne tarejo in drgnejo preveč, zakaj vrhnja plast kože se na ta način zrahlja in odloči od notranje plasti, takozvane tolstnice, kar pa povzroči lahko še globlje gube. Nekateri svetujejo, da se partije okoli oči sploh ne masirajo s poteza njem, ampak le s rahlim trkanjem. Po dokončani masaži se drgne obraz z. bombažem, -da se odstrani krema, prah in druga nesnaga, ki je tekom dneva zamašila drobne Kakor poroča glavni poštni ele-portment Združenih držav, je bilo koncem fiskalnega leta, 30. junija. 1924. skuipaj 19.233,548 pisem. ki niso bila izročena na določena mesta vsled pomanjkljivih fznesku $125,997.59. Vseeno se je našlo v teh "mrtvili pismih" v zieskiii $125,997.59. Vseeno se je poštni oblasti posrečilo od te s vote odpošilj at e 1 j era pisem vrniti $70,473.63 : svote $55.523.96 pa ni-kako r ni bilo mogoče, povrniti odpošiljat el jem pisarn. ker niso označili svojega naslova na pismu. Šc večje, svote gredo v izgubo vsako leto v nepremišljeno plačanih zdravniških računih strani oseb, ki nočejo čuvali svr>-,ie»a zdravja. Dosti slučajev bolezni bi lahko preprečili, če bi pravočasno rabili .splošno znano Tninerjevo Grenko VTino. najboljše želodčno zdravilo in okrepčilo. "Vso moč mojega zdravja obstoja v Trinerjevem Grenkem Vinu", tako nam piše Mrs. Helen Zydrik, Xaniticoke. Pa. Prehlad 'in kašelj sta znamenje hude bolezni; v.sled tega teh bolezni ne smete zanemarjati; vzemite takoj Trine rje v Cough Sedative. Za revmatirzem in nevralgi jo - je najboljše aelravilo Trinerjev Liniment. Če Trinerjevih zdravil ne moere dobiti v vaši sosednji lekarni. |>išite naravnost na : Joseph Triner Company. Chicago. Til. (Ad v.) NAZNANILO Svojim odjemalcem v Penna in W. Va. naznanjamo, ela bom preselil svojo krojačnico 15. aprila iz 5239 Butler-St. v svoje lastne prostore na 4921 Butler St. To naj upoštevajo tudi oni, ki imajo obleke naročene, da vedo kje jih dobe. Obenem se zarhvalim vsem in se še nadalje priporočam. Kdor pa še ne ve kakšne obleke jaz izdelujem, .naj pride in se sam prepriča, da mojih izdelkov ne more nihče prekositi, kakor tudi ne podceniti. Se priporočam za nadajjno naklonjenost. RUDOLF ME SNAH, 4921 Butler St, -Pittsburgh, Pa. (Nadaljevanje.) i*otem je sla na policijo; kakor " poL>uu je hodila, težko je dihala, ucge so se ji opleitale. Ko so jo vprašali na policiji, •kaj hoče, se je sesedla na stol; • resla >*> je. da so ji peli zobje, *nežala je in lovila saipo ter šepe-iala, da je ubila očeta. Osupli so jo gledali. — Zakaj ga je ubila? — Zaradi denarja — zaradi dediči na. — Kje ga je ubila ! — Doma. . . v šupi. — S čim ? s; kakim orodjem Nič odgovora. — Ali s kolom ? Ali s kani eno m ? — K-kolom. . . s kameno m. . . . -— Ali je bil še kdo drugi po- ieg ? — Bil. — Kdo? — Mož. — Ali j«» pomagal? — Pomagal. Nezavestna je zdrsnila s stola ua tla. Policijski uradnik z dvema detektivoma in s policijskim zdravnikom se ikoj peljali na lice mesta, da se prepričajo, ka.i j<' resnice na tej lastni ovadbi. isti dan je prišla ftudi sodna komisija in vest o umoru se je kakor blisk raznesla po mestu. Bolezen in ljubezen. v Tako je stopilo v Korenovi hi-iši k staremu razburjenju še novo in večje. l'!>oga Naiiča ni vedela, kakšno Jprepexelo in brez moljev. Gotovo j je pogosto jemalo iz skrinje. To je bilo na vrhu. Spodaj je bila skladaniea knjig, sveto pismo in druge kiijuge bogoslovne vsebine in šolska naznanila rajnkega gospoda Antona. V stranskem predalu ?«ta bila mošnjiček ts tolarji in desetica-mi in srebrna žepna ura — to liro je bil dobil rajnki gospod Anton pri birmi, je povedala Nanča. V posebnem ovitku je bil šop rja-v h las, lasje rajnkega Antona. Jasno je balo, ta skrinja je hranila ljubezen in srce starega Korena. Na dnu jTOsebne^a predala pa je ležal zapečaten zavitek z napisom: "Moj tenement*' in ko je notar to povedal, se je Nanea bolj začudila, nego da se je pojavil pisker s cekini: testament — pa ji niso oče ndč povedali, da so ga naredili! Notar je sklenil zapistfik — denar, uro in tetfament je vzel s sabo, druge stvari so pometali nazaj v skrinjo. Narava.njeni visokih in najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov ofb popolni brezbrižnosti državnih oblaKti ali celo ž njihovo pomočji. Žalostni dogodek, ki s?! je pripetil 17. marca v mestecu Set imeli i." niti deset kilometrov oddalljenem od velikega prosvetnega središča. Firenze. je naravnost kričeč dokaz, kako daleč je še italijansko ljudst.vo od resnične prosvete. Mestece Sefttinielli ima večinoma delavsko prebivalstvo, ki si je ustanovilo svojo konsumno zadrugo. Omenjenega dne je prišla neka Balduina Panderai v zadružno prodajalno po. kruli. Y trenutku, ko ji je prodajalec dajal kruh, je planil v prodajalno mlad človek, skočil k ženski, jo udaril pankrat z velikim nožem po glavi in ji potem prerefzal vrat. Ženska se je zgrudila na tla in je bila v par trrlnutkih mrtva. Vse njegova sorodarica je zbolela že pred osmimi leti in je torej vraževerni človek kuhal maščevanje celih osem let. Bal se je pač ča-rovnih moči 'čarovnice' in se ni upal napasti nje. Sicer je bil prepričam, da je tudi čarovnična pastorka čarovnica, in se je- bal da bi znala "uročiti" tudi njega, toda toliko moči pa. ji le ni pripisoval. kakor njeni mačehi, pa se je maščeval nad njo za mačeho. Morilca doslej še niso ujeli in kar je najlepše: večina prebivalstva mu odtlej, odkar se je izvedelo. kakšen je bil povod zločina, kar najistkrenejše želi. da bi ušel roki praiviee, češ. ker je vendar rešil ves okoliš hudobne čarovui ce! Tako v letu Gospodovem 1925! IŠČEMO lokalne agente za prodajo Trinerje-vega Grenkega Vina In drugih Trinerjevih zdravil, v mestih, kjer še nismo zastopani. Izkušnje ni potreba. Za pojasnila pišite na — Joseph Triner Company, 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, 111. NAZNANILO. Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz Gilberta vse slovenske naselbine v želoznem okrožju Minn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse v naš delokrog spadajoče posle. Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, da mu gredo ca roke. Uprava 4' Glas Naroda " AOVKItTttH IN "tLAl naroda« Uspehi ruske znanstvene ekspe-dicije. Polkovniku Kozlovn. vodji znan stvene ekspedicije, ki jo je poslala sovjetska vlada v mongolske pustinje. se je posrečilo priti v notra- njost velikega grobišča, v katerem se je zgodilo tako hitro, da ni bilo -ie našel K°zlov veliko množino krasnih preprog, svilene tkanine, zlate in iz lesa izrezljane okraske, ter 700 v svilo vezanih knjig, spi- lost se je ni lotila, globlje ljubezni ui gojila do očeta — kje naj bi ji bil vir te ljubezni' Pa če ji ni smrt ganila srca. ji je zato v obibiejši mnri dajala j>ovoda za glasno prdklinjanje morilcev. Sovraštvo je bilo njeni čudi bliže nego ljubezen. Xa črno obleko jo je morala o-pozoriti šrfe eevljarjeva žena. ki ji je strašna Korenova smrt postala v tolažbo, češ, ne tepe Ie mene usoda. Nestrpno čakajoča novih ve*ti o svojem Tončku, živem ali mrtvem, jo vendar skrbela za Nančo in ji naročila žalno obleko. Ko je bila Nanea oblečena v črno. so se ji tudi misli zbirale o-koli nadaljnih zunanjih posledic očetove smrti. Pričela se je zanimati za }>ogreb, opominjala se je na ves bahat sijaj, ko so nesli rajnega brata iz hiše, to ji je dajalo mnogo hvaležnega gradiva za priljubljena ji prerokovanja. Mnogo važnega opravila ji je nudilo tudi poslovanje cesarskih oulastev. O čudaškem življenju rajnika so sr širile najčudovitejše novice. Kar se je razuesel glas. da je imel skrit v svojem brlogu picker ct kinov, .in prišla je komisija — na čelu ji notar, da pregledajo in ep i šoj o rajnkega premakljivo i-rnovino. Cekinov ni bilo — razun če so se bili izpremenili v smet i: tega blaga je bilo toliko, da s'o i-grale glaivno vlogo pri inventarju grablj«" in metla, ki jih je vihtel 7. vekiko spretnostjo čevljar, izpodbujan po priznalnih besedah gospoda notarja. Ko so očistili brlog slanie, cunj in drugega smradu, ni ostalo notri več nego skrinja, ta skrinja je bila vse in edino pohištvo ranj-kega Korena. Potegnili so jo na zrak pred d*uri. Bila je stara črna skrinja z zavitimi stebrički ob vogadih in z izrezljanimi okra^flei. V 'kljueal-niei je tičal ključ, notar ga je zasukal in dvignil pokrov; čevljarju in Naoči je zastala sapa. ali ne pride zdajci vendar-le na dan oni pisker s cekini. Notar pa je z opreznima prstoma jemal kos za kosom iz skrinje in narekoval zapisnikarju, ki si je zabeleževal: •1. Črne hlače. Nanča jo ostrmela in izjavila, da so njenega ranjkega-brata Antona. 2. Črna oukslja. Nanča jo je \a-Iristo spoznala za bratovo. 3. Srajca taistega 4. ČWlji tawtega. Vse je tnlo etatro, vendar ne inventarju z metlo in grabljami. In res je dobil mojster Pire od Koduije lep diekret, ])ol pisan, pol tiskan, in je stalo v njem, da je kurator gospodične Ane Koreno-vc. 8-ila se je jezil. češ. da ima itak čez glavo svojih skrbi, hkrati' pa je bil vendar ponosen na novo dnsitojamstvo. Pa tudi Nanča .]? smatrala >ta sodni ukrep za posebno odlikovanje svoje važne o-sebe. O Tončku lii bilo še nič novih vesti. Mojster Pire se. je bil v petnaj->tič doma sporekel, zažugal z desnim kazaleeon, izjavil, da že ve, kaj bo storil, -in potem šel. Krenil je v gostilno, kjer se je dopoLdfne zbirala mala obrt, da pri kislih jetreih ali majhnem golažu toži o wlabih časih in uiganja visotko mogoče preprečiti zločina. Morilec je rib kriku ljudi, ki so bili v proda jalniei. zavihtel krvavi nož in pobegnil iz prodajalne. Bil je ne-,sanih v sedmih jezikih. S to najd-Pirc. Vzel je pismo, sedel na po-(j Orfeo Dabini, star 24 let. de-' ho se zvišal° število knjig, ki jih lavec v neki tamoŠnji -tvorniei našel Pivnik, na preko 26.- je Mi preskrbujemo dobre vloge bankam in zavarovalnim družbam, bratskim organizacijam iu posameznikom že nad četrt stoletja-. OTIS & CO. Ustanovljeno 1899 CLEVELAND John F. Perko, zastopnik stelj in ga pričel čitati počasi in1 polglasqio. Čitajoč pa je migal z glavo, se šobil in pačil, da je Peter koma, komaj premagoval smeh. Pismo je bdlo d tete Mice in se je glasilo tako-le: — L»juba sestra ! Preden ti naprej pišem, te lepo pozdravljam in nikar se preveč ne ustraši! — Tonček je bolan, leži iin ne more nikamor in če bo umri. jaz mu ni-*em kriva. Ničesar ne ostane v njem. skoro dii ima gižo. nemara je ka j nezrelega jedel, ko se je la-"*en potikal po svetu. V časi se mu meša. od žandarjev govori in da ga oče pretepa — tisti tvoj divjak. Zdaj le pridi pond, da mi ne bo tvoj divjak nobantil okoli hiše. da dajem fantu potulio. Pa moraš priti z vozom, ^er hoditi ne .more, in z vlakom tudi ne bo šlo — in sploh bolnega vendar ne politiko. Semkaj je rad zahajal, koš prevažala, iker se mi smili. kajti v tem krogu je čul svete in mnenja, ki so imela vsaj kaj jedra. — -Škodo ti mora tako povrniti hranilnica, zakaj pa izplačuje o-trakom, — je rekel prvi; to stališče je močno ugajalo Pircu, kar kamen se mu je odvalil od srca. Vsi okoli mize sicer niso bili e-nakega mnenja, pa so molčali; naj ima Pire tolažbo, so sd mislili, ko nas ne «tanc kaj ta tolažba ! — Prav, da fant malo poizkusi po svetu. — je rekel drugi, — bo potem rajši doma. — Bog že ve, zakaj je to dobro. — je dejal tretji s prijaznim dostavkom: — Pijmo ga! — Nekateri otroci •>o rojeni pod takim planetom, da jih žene v svet. — je povedal četrti, in peti je pripomnil, -da je nekaterim otrokom narejeno: — poznal je nuokarja, ta je imel.sina. temu je hudoben hlapec od-strigel šap l#-s in jih zaikopal. pa Jje prijelo mokarjevega sina. ki je bil drugače priden, in je ušel in se potepal, d'eflder da niso strohneli zakopani lasje: potem je bil spet čast o dober. Pošteni prijatelji so res nekaj vredni, si je mislil mojster Pire, ko jo je opoldne mahal domov; pogumno je gledal po svetu, kajti ob prdjaiznem prijateljskem razgovoru mu je bil zadobil duh zopet prijetno ravnotežje, kar se o nogah baš ni dalo trditi., In se je povzpel že do one sto/pnje mo-drijanske umirjefnoarti. da je domov prižvižgijal. Na dvorišču je stola črnooble-čena Namca in prerokovala: — Naš a±a so fcdli meščan. P< je- tak*,-«e umre meščan, roOra-Su-f j?an 91 pogrebom in \-si ,goftdje morajo za pogrebom, fcar jih pi- wmm^ ih^^dMi in me zmeraj kliče in ee sedim poleg njega in mu držim roki. pa je bolj miren. Jaz ga ne podim, ker imam srce in vest in nisem •taka, kakor Koj divjak. Ali ne maram nobenih očitkov! To ti piše tvoja sestra Mica. Tonček lahko pri meni ostane, dokler če. samo Bog mu daj ljir-bo zdravje. Letos otroci precej mro zk grižo, Bog nas varuj tega ! — (Nadaljevanje prihodnjič.) Uspeh delavske stranke. .SYDNEY, Avstralija 8. aprila. Tukaj so se vršile občinske volitve. pri »katerih je zmagal kandidat delavske stranke. Župan naj-večjega avstralskega mesta je torej delavski prija*elj. cementa. Poklicaini zdravnik 00°" ki jih večinoma dobil v mr- n e- iškem mestu Kara Kotu. Najdišča j se nahajajo v bližini Urge, svetega i mesta Mongolov. V tem mestu sta mogel edinole ugotoviti smrt srečne ženska. Tzpočcltka se je mislilo, da je bil povod temu zločinu kak lj*u-»bila lired kratkim ameriški razis-bc žensk i spor, ali kaj podobnega.lkovalee Andrews in Sven He-toda ta m is v 1 se je hitro opustila.'din' ko sta Potovala iz Pekinga v ■kajti kaj bi hotel 241etMMtewYffk ^ f?r^|aj|a.paiw) otfM^anoTtti lniHgaih KNJIGAHN A "GLAS NARODA'' POUČNE KNJIGE: Kneippov domači sdravnik..................^.$1.25 Ifaia zdravila ............................... .50 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani............... .........5.00 Namško slovenski besednjak, (Wolf-C»gaJe), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. eves ki, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in —• Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo sa vsakega Jugoslovana.....8.2S POVESTI: Fabijola ali cerkev v Katakombah.............45 Gadje gnjezdo, potest iz dni tr^eiija in nad. Trdo veza no ...........................75 -jladži Mnrat, Tolstojeva povest, pre vel Levstik. —. Kraljica mučemca, trdo vezano ............... .80 : Kresalo duhov, trdo vezano .70 Kazaki, povest iz ruskega ........................70 iMI piatemori GLAS NARODA, 11. APR 1925. PAST. ? | f H »*- »ti ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. 62 Spisal Rafael Sabatini — Za 01. N. poelovenfl O. P. (Nadaljevanje.) GLORIA SWANSON IN NJEN MOZ \ ........ »T ^ — Vaše ekscelenca ima mogoče prav, — je rekel lord. — Pri-dimo torej čisto na jasno, gospod. Jfcekli ste, govoreč v imenu re-gentskega sveta, naj zatrem vse oiadaljne preiskave glede načina, kako je našel grof Sainoval svojo smrt, da se prihrani njegovi družini sramoto in regentskcnru svetu očitanje, ki bi ga nadelo vsfprieo razkritja, da je bil Samoval izdajalec tpT špijon v francoski službi. Vi me prosite naj storim to. V povračilo obljublja vas svet. da ne bo nobene nadaljne oj>oziicije proti mojim načrtom za vojaško obrambo Portugalske in da se bo vse moje odredbe, naj bi bile še tako krute in težke za narod, točno in vedno izvedlo. To je predlog vaše ekscelenee, kaj ne ? — To ni moj predlog, lord, temneč moja resna prošnja. Hočemo prihraniti nedolžnim posledice grehov moža, ki je mrtev ter po zasluzenju mrtev. Obrnil se je proti O'Movu. ki je stal tam in napeto poslušal. Don Miguel ni mogel vedeti, da se je s tem odločilo usodo Sir Te-renca. — Rir Terence. — je vzkliknil. — vi ste bili tukaj celo leto in vse zadeve s svetom so bile uravnane z vašim posredovanjem. Brez dvoma ste uvideli modrost mojih priporočil. Lord Wellington se je hitro obrnil proti o'ilovii. — Da, da,--pe rekel. — Kakšno je vaše razpoloženje v tej zadevi" — je vprašal in njegov obraz je bil popolnoma brez izraza. Sir Terence je omahoval, a se nato vzravnal. — Jaz? To je zadeva. katero morate odločiti le vi sami. — Ha, ha! In vi. Grant.' Brez dvoma soglašate z Don Migue-lom: — Popolnoma in glede vsake točke, gospod. — je odvrnil inteligenčni častnik brez obotavljanja. — Mislim, da nam ponuja Don Miguel Izvrstno kupčijo. Imamo tudi jamstva, da bo izvedena. IINOEIWOOD * UNOEHWOOD, Iz Francije se je vrnila v Ameriko ameriška 'kinematografska igralka Gloria Swan so li. Pa ni prišla, sama. Kot moža je privedla seboj pristnega francoskega pelemenitaša markija Henrva de hi F dlaise. Janez Roiencvci: Spomin. — Kupčijo se lahko še izboljša. — je rekel Wellington počasi. — Ce mi more povedati vaše lordstvo na kak način, bo svet pripravljen storiti vse kar je v njegovi moči, da vas zadovolji. _ Wellington je nekoliko zastokal stol. prekrižal nogi ter zrl na državnega tajnika. — Vaša ekseelenca je govorila o okoliščinah. — političnih okoliščinah. Včasih imajo take okoliščine za i>osledico največjo krivico. Posamezniki so včasih po nepotrebnem pozvani, da trpe v interesu stvari. Vaša ekscelenca se gotovo spominja one zadeve v Tavo- — invattzije samostana, ki je irneda za posledico izgulbo več človeških življenj. — Dobro se spominjam, moj Lord. Imel sem čast govoriti o tej zadevi s Sir Teremcoon ob priliki svojega zadnjega obiska. — Popolnoma pravilno. — je rekel lord. — In na temelju političnih okoliščin ste oklenili kupčijo -s Sir Terencom, kupčijo, ki bi vključevala veliko krivico. — Jaz se je nc zavedam, moj lord. — Vsled tega hočem osvežiti spomin vaše eikscelence glede dejstev. Da se potolaži regent ski svet ali pravzaprav, da se omogoči meni doseči odstranjene Souze, «te stavili kot pogoj zagotovilo, da bo dotrčni čajstnik ustreljen, ko ga bc*lo prijeli. — Trenutek, gospod. To ni postopanje angleške pravice in Sir Terence ni imel iprav, ko je privolil, čeprav v polni meri upo-štvam aijegovo lojalnost do mene, resno željo, da mi pomaga. To ga je do vedlo do dejanja, katerega ne morem odobravati. Krivica pa je tičala v tem, da je bil vsled te ioblg'ube angleški častnik sojen vnaprej. Postal naj bi krvava žrtev in iti bi moral v smrt, kakor-h*tro bi ga prijeli, da se na ta način potolaži razburjenost naroda. — Odkar se je zgodilo to. sem bil obveščen o vseli dejstvih, ti-kajočih se te zadeve. -Povedati vam hočem tuKli to, da se nahaja do-tični častnik v mojih rokah že več kot eno uro, da sem -ga natančno zaslišal. Zakrivil je nekaj, kar ne bo mogoče prisililo odvzeti mul 7 sanjar komisijo njegovega veličanstva, a to vedenje ni bilo tako. da bi za-j 1 služilo .smrt. Grešil je v glavnem vsled neumnosti in pomanjkanja-sodbe. To obnašanje obsojam na najstrožji način ter obžalujem njegove po-dediče. Teh posledic pa so bile krive nune v Tavori v prav tako veliki meri 'kot on sam. Njegov vlom v samostan je bila enostavna zmota, napravljena v veri, da ima pred seboj moški samostan. — Beseda, katero vam je dal Sir Terence na vaše absolutne zahteve, nas je izročila krivičnemu postopanju, kateremu nočem slediti, Moj pogoj je, da nas vaš svet oprosti vseh obligacij v tej zadevi ter pusti nam samim pravico, da kaznujemo Mr. Butlerja na tak način kot se nam zdi primerno. V povračilo zato, vaša ekscelenca. obljubljam, da ne bo nobene nadaljne preiskave glede sramotnih poslov, s katerimi se je ipe^.ai ^ vaši efcsceleiici posreči i prepričati svet ter dobiti njegovo dobrenje. dosežemo lahko uravnavo. Resnost je v istem trenutku izginila z obraza Don Miguela. Privoščil si je celo smehljaj. — Moj lord. nobene ixitrebe ni obvestiti o tem svet. Svet mi je dal pobio poblastilo. da dobim vaše privoljenje, da se popolnoma zatre afero Samo vala. Brez obotavljanja sprejmem nadaljm no-goj, ki ga sta vi j ate. Sir Terence se lahko smatra oproščenim svoje besede v zadevi poročnika Butlerja. — In potem labfco smatramo zadevo za zaključeno. — In srečno zaključeno, moj lord. Don Miguel je vstal ter imel naslednji poslovilni govor: — Ničesar drugega mi ne preostaja kot zahvaliti se vašemu lordstvu v imenu sveta za uljudnost in popustljivost, s katero ste »prejeli moj predlog ter ugodili naši prošnji. Ker poznam kristalni čisti potek angleške pravice, ker vem, kako si prizadeva nastopiti v polni luči dneva, se tudi v fcolmi meri zavedam vrednosti koncesije, katero ste dali čustvom družine grofa Samevala in portugalske vlade in zagotavljam vam, da bodo vsi temu primerno hvaležni. — To je bilo zelo gracijozno rečeno, Don Miguel, _ je rekel lord, ki je tudi vstal. Taijnik sveta je položil svojo roko na srce teostavo — kdo se briga za žensko, ki je brez teh krasot? Številne ženske gredo skozi življenje ter neprestano trpe. misleč, da morajo trpeti vsled svojega spola. To je pa velika neresnica. Trpeti ni potreba, kajti ce imate kako nerednost, so zato zdravila tukaj, da jo odpravijo. Mrg. Anton iz MeKeesport pravi. da. je trpela nad dvanajst let, ozirom izza. časa. ko je dorasla ter se poročila. Njena čiščenja so bjla tako muCna, da niti domačega dela ni mogla opravljati. « čemer seveda njen mož ni bil zadovljen. Čiščenje je imela prepozno, in zdelo se ji je. da so njene eno miljo za njeno glavo. Nekega dne ji je omenila soseda Laxvibur. Ker je pa že .dosti zdravil poskusila je i»ila nezaupna. Soseda jo je končno pregovorila. da je poskusila. Laxvibur. to slavno zdravilo zoper ženske bolezni. Xa-ročila je zdravljenje, in sedaj, ko uporablja Laxvibur vsak mesec tekom šestih let. smatra za svojo dolžnost povedati sleherni svoji prijateljici. koliko dobrega ji je Laxvibur storil. Pravi, da ie tutli pridobila 22 funtov na teži. da se Ljobro počuti da sama kuha in pere. Najbrž se tudi vam lahko pomaga. Najbrž se lahko tudi vi izognete zdravnikovemu nožu. Vaša. dolžnost je. da si po-magate in vaše telo potrebuje najboljše zdravilo, ki ga je mogoča kupiti za denar. Ne varajte se z nakupom cenenih zdravil, ker ne morejo vsebovati dragih sestavin, kakoršne zahteva pravo zdravilo kot je laxvibur. Naročite danes zdravljenje Laxvibur za $10.48 in postanite jutri drugačna ženska. Laxvibur Drodaja samo Lamcco Laboratory, 535 Lameco Biti g., Box »63, Pittsbur^'* Pa. Za zavarovanje zavojčka pridenite 25 centov posebei Po C. O. D. ne pošiljamo. —AdVt. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 «no že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali ved tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj aaroči, iker ga je le še par eto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki ie niso aaročili koledarjev, naj se požn* rijo, da ne bo prepozno. SLovENio PUBiJSHnra oo., 82 Cortlandt St.. N. 7. O. Victor Lisjak Piano Co 6630 ST. CLAIR AVE., ' CLEVELAND. OHIO Ali ste ze slišali nove role z besedami: SpavaJ, spavaj Milka moja. Ciganska sirota: S pomladni dih: Hej Slovani: Sveta noč; Kolo In Valček za gospe. Cena vsaki s potšnino vred 80c. Z na« ■ ročitom «e more poslati denar. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo s&dovoljni, da oglainjejo v lista "Glas Naroda". 0 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda' Prav vsakdo— kdor kaj Oče) kdor kaj ponnja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh « -lfAT.T OGLASI ▼ "Glas Naroda" ROJAKI, NABOCAJTE SB NA 'GLAS NAHODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH« Kretanje parnikov - Shipping News IS. aprila: Berenffarla, Cherbourg: Ce Grass«, Havre; America. Cherbourg In Br»- 16. aprila: Cleveland. Boulogne ln Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg ln Antverp: Columbus. Cherbourg in Bremen. 18. aerlla: Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington, Cherbourg 1b Bremen; Orbita. Cherbourg. SI. aprila: Belgenland. Cherbourg ln Antwerp^ 2Z. aprila: Mauretanl*. Cherbourg: Suffren. Havre. O. aprila: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg; Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg ln Bremen. tS. aprila: Lapland Cherbourg ln Antwerp-Luetxow, Bremen. <•- aprila: Aqultanla. Cherbourg. 36. parila: Ohio, Cherbour* In Hamburg; Albert BalUn. Boulogne ln Hamburg. 2. maja:, I-eviathn.n, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam; Minnekahda, Boulogne. 5. maja: Resolute. Cherbourg, Hamburg: — Stuttgart, Cherbourg. Drmenc 6. maja: Berengaria, Cherbourg: La Savoie. Havre; Pres. Harding, Cherbourg Bremen: Arabic. Cherboui— Hamburg. 7. maja: Zeeland, Cherbourg in Antwerp. 9. maja: Olympic, Cherbourg: France, Ham; Veenda.m, Rotterdam: Duilo. Genoa. 12 maja: Pres. Wilson. Trst. 13b. maja: MauretaJiia, Cherbourg. 14. maja: De Grasse Havre; Columbus, Cherbourg. B-emen; Heutschland, Buu-lgne. Hambug. 10. maja: Paris, Flavre. — 8 tem parnlkotn bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. 19. maja: Relinace, Cherbourg, Hamburg; Rre. men, Bremen. 20. maja: Aquitania. Cherbourg: America, Cherbourg in Bremen. 21. maja: Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. maja: 23. maia: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherboug; New Amsterdam, Rotterdam: Orca, Cherbourg: Colombo Genoa: Andania, Cherbourg in Hamburg. 26. maja: Muenchen. Cherbourg. Bremen 27. maja: Berengoria^ Cherbourg; SuffrenT, Havre. 2S. maja: Belgenland. Cherbourg Antwerp; Cl-veland. Boulogne, Hamburg. 30. maja: Olympic, Cherbourg; France. Havre: President Roosevelt. Cherbourg, Bremen: Orduna, Cherbourg: Minnekahda, Boulogne. 30. junija: Pres. Wilson, Trat; s tem parnt kom po spremljal pptnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bajik. I -.r POZOR JUGOSLOVANI Velik izlet v Jugoslavijo Odpluje iz NEW Y0RKA sredo 27. MAJA Pod vodstvom gos. S. M. Vu- NA PARNIKU « BERENGARIA"?, £2 70n t n kovič-a, jugoslovanskega zastop- s^./u ion nika Cunard proge v New (pr"' Cherbourga—Francija) Yorku. AJi n. j.vate to spomladi ali poletje potovati na obisk k svoji dragi ro&bini v uomovinu? Če nameravate, se pridružile skupini izletnkov, ki odpotuje s slavnim parnikom "BERENGARIA". Potujte po vodstvom gos. VUKOV1ČA, ki vam bo brez dvoma na potovanju v veliko uslugo. Skrbel bo, da boste brez skrbi in čim najbolj ugodno dospeli v domovino. Pomnite, da je ta usluga brezplačna. Za nadaljna navodila se I"" obrnite na našega agenta v vašem mestu, ali pa pišite v ( svojem, slovenskem jeziku na — \ CUNARD LINE 25 Broadway New York KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH HAPAG Iz New Yorka d o LJUBLJANE in nazaj in amer. vojni davek. Izborna prilika se vam nudi, da obl-SCete staro domovino v 3. razredu za tja ln nazaj po ZT:12anl izletniški ceni. Ka5i potniki se vozijo iz Hamburga 9 posebnimi vlaki na njibov cilj v družbi spremljevalcev. Tukaj nastanjeni tujci se lahko vrnejo tekom enega, leta ne da bi bili podvrženi kvotnim predpisom. Zajamčite si prostore zgodaj. Parn.'k CLEVELAND, odpluje dne 16. aprila ob 10. dopoldne. Za povratna dovoljenja in druge podrobnosti vprašajte lokal, agenta ali UNITED AMERICAN LINES 35 - 39 BROADWAY NEW YORK OPOMIN ROJAKOM, ki mi kaj dolprujejo, da ml v kratkem času vrnejo, ker jaz nameravam potovati v stari kraj. Frank Obreza, Box 838, Rich-wood, W. Va. SLOVENSKO DEKLE dobi pri meni delo v kuhinji. Plača po dogovoru. Katero veseli tako delo, naj vpraša pri: Joseph Susha, 1036 Penn Ave., Sheboygan, Wis. še nekaj iztisov- Slovensko-Amerikan-ikega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov« Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co* 82 Cortlandt Street New York ' ■ ■ ADVERTISE in GLAS NARODA - ' -i-: - i , Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam jih samoresm dati vsled naše dolgoletne izknfinje Yam bodo gotovo v korist; tudi pil* poročamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi v ITT, razredu. Glasom nove nasdnlike postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamarejo tudi nedr$avljaiii dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja gene ralnl naselnlSki komisar v Washington, D. C. ProBnjo sa tako do voljenje se lahko napravi tndl i New Torku pred od potovanjem, ter se po&je prosilca v stari kraj gla som nanoveJSe odredbe: KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAEEGA KRAJA Kdor Sell dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj naoi prej piše za pojasnila. Is Jngosla vije bo prlpuSCenih v prihodnjih' treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa sam ore J dobiti sem Zene ln otroke do 18. IS ta brez, da bi bili Stetl v kvoto. T-. rojene osebe se tudi ne Štejejo [ kvoto. StariSl In otroci od 18. 0* 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Ptfltti a pojasnila. Prodajamo voene liste sa vsa pt* ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. Hew York HIS MASTWS V0«€ Prave glasne VICTROLE od $2&5» do $399.00. Slovenske, hrvatske, nemške Victor'plošče, kakor tudi najbolj, še Slovenske, nemške, hrvatske in ameriške PIANO ROLE od GOe do $L06 dobite vedno pri IVAN PAJR 24 Main Street, C*emangh. p*.