i a» ra*®n Bobot' ** "¿lj ia pr»*n»k<»v'
, ±ÜJ "^Pt Saturday«, ^ «ad Holiday«»
PROSVETA
«i
Razredni bej
^ ki danes pretresajo .o izraz razrednega
e MU ostrejši izraz, „J druge, mnejše foniie ILegaboja. Razredni boj "T v ja povsod in nepresta-ifftej in zdaj v oni for-'kjerkoli se ustali moderna, ¿Stična produkcija po-Lj„ Razredni boj je na-i, posledica razredne druž-a Kadarkoli in kjerkoli se Lio ekonomske in socialne Lre v katerih eden razred ^ izkorišča drugi razred, ^ biti med tema razredoma prestan boj.
Ko je pred poldrugim letom Ali Rooseveltova administra-
. h krmilu Združenih držav u začela izvajati "nekaj t»o-(new deal), so bili ame-|i kapitalisti in delavci poceni. da stopijo v partner-i vlado. Odslej bodo vsi ij ena sama družina! Par-ji! Da hitreje pridejo, so oboji __ podmazani. Kapi-iti so bili od vezan i od proti-goega zakona in delavci so Ha "sekcijo 7-a", katera jim ¿i, da se lahko organizirajo i «mi izvolijo svoj^ predstav-ia kolektivno pogajanje.
loosevelt je računal, da bo s idealistično potezo ukresal asko ljubezen med delodajal-i delavci v Ameriki. Niti ijtl ni, da se bo zgodilo baš a bo njegov program Irtnmtva" podkuril najhuj-rurednemu boju, kar so k videle Združene države.
klavci so se kajpada vneto
>ili "sekcije 7-a" in so se aieli organizirati ter zi(hte-' priznanje, naleteli pa so na «fji odpor pri delodajalcih.
listi so brž razglasili, da poznajo nobene "sekcije 7-a", ¿e ta sekcija pomeni samo inijske unije.
tedaj e izbruhnil konflikt.
i dobro vedo, kaj omenje-«kcija pomeni. Vlada je tudi toda vlada se je ustraši-hpitalisticnih "partnerjev" neje je stvar zavila, da *»)» pomeni, da delavci lahko Hvoje ali kompanijske u-' j»kre hočejo, vlado to ne popustljivost Roose-1 je okorajžila kapitaliste, ** P« ie bolj razkačila.
Jiledica tega so danes stavkajo po vsej deželi. De B imeti več zaslužka
¡fo Potrebujejo zanesljive ike l>ri pogajanjih z de-To je danes glavna konflikta v Ameriki. Ali *»vci «ami izvolili svoje 'ke, ali jih usilijo delav-^jm,racije s .svojimi komami unijami?
Ij*h industrijskih krajih
■ vrvenje in kujemo tre-E.^vstvo, ki se opira 1*7" hoče povsod i-ojoorganizacijo; povsod, ^zanikrnejAih delih A-ln vL ^JzanikrnejSih in-r.W niso še nikdar ^nije. delavci drami-«vojo organize ^ " f nastalo strahovi-J* ^ deMaj.lci in de-
__SLOVENSKE narodne podporne jednote
M c^Z. ua-a.	Chi<*go, H1M torek, 14. avgusta (August 14), 1S34.
Aoo^uaa. for m*^«t^i<tl ~ of portM# prori<Ud fff fa ^ ^ ^ ^
¿ul>*crtptloa 16.00
Ysarly
STEV.—NUMBER 158
IRIOMSTI PUŠČAJO FE JEIACUO
V Detroitu sta odstopili dve uni. jI od ADF in ustanovili neodvisno organizacijo. Velika nezadovoljnost s politiko federacije
P"«r«dovalci

v Wash-
* kakor na žrja J,ri! J" menda jasno, ' "H* "partnerstva
j ? d« Majalcev" Ala Pa breRmoii| dtb
i .,	Kdino
l"riii' J«4, da posre-mirijo .
Mi
.mi
tru,, \*š»]:*
»vhi
na
ngton je w,ji sredi mož-im-* v*> pamet "('J tej pamet 'u razredni bo h'41 dokler ho-r>» »Vetu.
,ravit¡ razredn
J "dpraviti iz
1017, authorised on Ju a« 14, 101«.
Detroit. — (FP) ~ Med organiziranimi avtnimi delavci je prišlo do prvega preloma z A-meriško delavsko federacijo, ko sta odstopili dve tovarniški u-niji in ustanovili novo centralno ali narodno organizacijo pod imenom Associated Auto Workers of America. Vse druge tovarniške unije v avtni industriji sta pozvali, naj • se jim pridružijo.
Delavsko federacijo sta zapustili uniji pri Hudson Motor in Olds Motor družbi. Prva šteje 7000 članov in je največja tovarniška ali federalna unija, druga je manjša.
Glavni vzrok tega odstopa od federacije je, ker slednja ne mara nič slišati o ustanovitvi centralne unije za vso " industrijo. Na konferenci avtnih unij pred več meseci je bilo to vprašanje vrženo z dnevnega reda, ni pa bila vržena "z dnevnega reda" zahteva za formiranje industrijske unije, v katero bi spadali vsi avtni de-avci, tudi kvalificirani.
Organizator Collins in Williams Green sta na dotični konferenci uspela z organiziranjem narodnega sveta avtnih delavcev, ki je pod popolno kontrolo Collinsa. Ko je nedavno on "forsiral narodni svet, da je zahteval odstop Richarda Byr-da iz avtnega delavskega odbora," se je utrgala nit in sta o-menjeni uniji prelomili stike s federacijo in Collinsom.
lOdpoklic organizatorja Collinsa je zahtevala tudi Detroit-ska delavska federacija, ampak Green se ni oziral na to zahtevo. Na zadnji seji eksekutive ADF je bilo mnenje, da tega odstopa ni jemati preveč resno in da bo federacija kmalu reorganizirala unije pri Hudson in Olds Motor tovarnah. Ekse-kutiva ni resno tega jemala najbrž vsled tega, ker odstopli u-niji takrat še nista ustanovili nove industrijske unije.
Nezadovoljnost s politiko federacije je opažati tudi pri nekaterih drugih federalnih unijah avtnih delavcev. Unije pri Chryslerju in Kelsey-Hays družbi sta na primer protestirali proti Greenovemu stališču napram generalni stavki v San Franciscu in kritizirali Collinsa, ki je glavni organizator federacije v avtni industriji, ker ni hotel dati moralne opore splošni stavki v San Franciscu.
Kako se bo stvar zaključila, je uganka. Prihodnja konvencija federacije, vršeča se v San Franciscu sredi oktobra, vsekakor ne bo mogla iti preko tega vprašanja. Ce ne bo avtorizi-rala ustanovitve industrijske unije med avtnimi delavci, je še večja konfuzija neizogibna, ker na tem vprašanju federacija ne more več dolgo sedeti, če hoče preprečiti razvoj dualnega uni-onizma v avtni industriji.
Proti industrijski formi so se v preteklosti borile poklicne u-nije, katerih je okrog par tuca-tov, ki si laste jurisdikcijo nad avtno industrijo. Tudi v kav-čukarski in nekaterih drugih industrijah, kjer je od lanskega poletja vzcvetel unionizem, je vprašanje industrijske forme v ospredju. Federalne ali tovar niške unije spadajo direktno k federaciji.
Tudi pregledovale I koten ine dobili pravilnik
Washington. — 20. avguaU stopi v veljavo pravilnik za pre gledovaice in izgofovit^lje tekstilnega blaga Fia. a na uro je j 4Gc, delov nik pa 40 ur ns teden
Nove aretacije nacijev v Avstriji
Zaprli so 219 nacijskih policajev. - V Italiji objavljajo nov Hitlerjev zemljevid
Dunaj, 13. avg. — Gonja proti hitlerjevskim elementom v Avstriji se nadaljuje in včeraj je bilo poročano, da so prijeli 219 policajev, ki se "niso prav obnašali" ob času zadnjega pu-ča. Vsi obtoženi policaji in žandarji pridejo pred vojno sodišče. Trebljenje nacijskih elementov v provincah je bo^j počasno.
Rim, 13. avg. — Fašistični
tisk v Italiji je objavil zemljevid "Velike nacijske Nemčije", kakršno si je zamislil Hitler in katera se ima uresničiti leta 1935, Na tem zemljevidu je v Nemčijo uključena Holandija, večji del Belgije, Švica, Ceho-sloVakija, Avstrija, Litva, Al-zacija in Lorena, velik del Poljske in vsa južna Tirolska do-čim je Primorska s Trstom in Istro vred priključena — Jugoslaviji. Velik del Štajerske in Koroške je tudi v Jugoslaviji Italijanski listi komentirajo, da je ta zemljevid "svobodno "krožil po Jugoslaviji ob času zadnjega puča v Avstriji, kar je "dokaz", da je Jugoslavija pomagala nacijem v Avstriji ir prijateljsko sprejela nacijske begunce na svojih tleh.
Nov rekord potapljata
Dr. Reebe in tovariš sta se po-greznila pol milje globoko v morje
Hamllton, Bermuda. — Dr.
William Beebe, znani ameriški raziskovalec morja, ki se je že enkrat prej potopil v železni krogli 2200 čevljev, je zadnjo soboto spet šel z Otisom Bar-tonom vred v globočino tukajšnjega oceana in njuna krogla se je pogreznila 2510 čevljev ali skoro pol milje globoko, kar je do danes največji rekord za človeka. Mudila sta se pod vodo tri ure in 17 minut. Ob po-vratku na ladjo je dr. Beebe povedal, da je bila voda okrog njiju v globočini 500 čevljev Še siva, nato je začela črneti in kmalu je nastala taka črna tema, kakršne ni še nikdar videl. Toda temo, ki sta jo opazovala skozi tri čevlje debelo okno iz kre-menca, so razsvetljevale švigajoče električne ribe ogromne velikosti. Te ribe, ki so nosile luč na čelu in zadku, so se zaletavale v kroglo kakor blazne.
Potapljača sta bila v stalni telefonični zvezi z ladjo, v krogli sta imela enakomerno toploto 70 stopinj in s seboj sta imela kisik za dihanje. Dr. Beebe izjavlja, da bodoči obiski te in še večje glohočlne morja odkrijejo neštet«' vrste novih podmorskih živali, kakršnih ni človek še nikdar videl niti sanjal o njih.
Zamorakl komunist izpuščen i/, ječe
Atlanta, Ga. — Angelo Hern-don, ki je lani dobil 19 let zapora edino vsled tega, ker je orga niziral brezposelne zamorce in belokožoe na jugu v skupno organizacijo, je bil te dni izpuščen na prosto pod kavcijo $16,000. Obsojen je bil po nekem zakonu, ki je bil v moči pr*d odpravo suženjstva.
Stavka relifnih delavcev
Alburquerque, N. M.—IVI rr-lifnem delu so zsutavkali vsi delavci, ki zahtevajo vzpostavitev starih plač. Znižane m jim namreč bik' s 60 na 40 centov na u-ro, nakar je nastala stavka
Tudi v drugih krajih Nove Mehike je pri relifnem delu stavka ali ps gr»»žnja s stavko. V Gallupu je zadnji teden zaatav-kak> 100 izmed 166 dejavwv |»ri FERA. V Katonu stavka 76 r»-lifnih težakov. M "d zastopniki PEHA in unijo so v t<'ku |*#ga-janja.
VLADNA GRAB-NJA "FARMSKIH MESTEC"
V nje bo naselila hrezpoMelne, da nekoliko zmanjša breme
Washington. — (FP) — Zvez-na vlada ima v konstrukciji 4£ "farmarskih mest", kamor naseli par tisoč delavskih družin, ki si naj na par akrih zemlje poleg nekaj dela v sezonskih industrijah napravijo eksistenco. Ta mesteca gradi zvezna Subsistence Homestead korporacija.
Vlada pričakuje, da bo v ta nasolišča zainteresirala tudi razne velike korporacije. Več teh je baje pripravljenih premestiti del produkcije v nova "farmar-ska mesteca". Pričakujejo, da bodo ti "homesteader j i" pripravljeni delati za vsako plačo, ker bodo privezani na mali "domačiji" in bodo brez izgledov za kak drug zaslužek.
Pri gradnji teh kolonij, ki so del programa za |x>bijanje brezposelnosti, se vlada ozira na krajevno arhitekturo. V Arizoni na na primer gradi hišice, ki so ih>-dobne mehiškim, v Floridi je videti pa senco Španije. V več krajih grade mesteca "homesteader j i" sami zaeno z obdelovanjem zemlje.
Te domačije bodo stale okrog $3000 in jih bodo lastniki, oziroma stanovalci odplačevali v lahkih obrokih skozi 20 let. Zgleda tudi, da bodo šli ti domovi v denar ko sveže žemlje. Blizu Dallas, Tex., kjer vlada gradi tako kolonijo, sestoječo iz 78 hiš, je prejela že pet tisoč prošenj ali ponudb za nakup.
Glede teh "newdealskih" pro jektov in velike brezposelnost *no nekateri pristaši administra cije mnenja, da bo Roosevelt raztegnil ta program in odredil zgraditev ne manj ko tisoč "farmskih mestec". Tudi če se uresničijo te napovedi in če se smatra to reševanje brezposelnosti za idealno, kar pa ni, bi to pomenilo le kapljo v morju. Kvečjemu bi mogla vlada naseliti v nje do 200,000 družin ali manj ko milijon oseb. V desetmilijon-ski armadi brezi>oselnih bi se to malo poznalo.
I^i Follette podpira ll<»oHevclta
Fond Du Lac, Wis. — Robert M. La Follette, nominalni vodja nove progresivne stranke v državi WiscoVsinu, je zadnjo nedeljo odprl svojo senatorsko kampanjo z izjavo, da bo podpiral Roosevelta toliko časa, dokler se bo Roosevelt držal "pravega programa". Ko je Roosevelt zadnji teden govoril v Green Bayju, Wis., Je toplo zahvalil I .a Folletteja. Nekateri sodijo, da je s to pohvalo predsednik odobril La Follettejsvo senatorsko kandidaturo.
Narodne banke večinoma I z lik v I-¿daclje
Washington. — Od vseh noll-cenziranih narodnih bank, ki so v bančnem "prazniku" lansko leto zaprle vrata, jih Je le še M, ki ne morejo odpreti ključavnic, |s>roča pomožni kontrolor A. G., Await. V "odtajanlh" je Ae mnogo premoženja zmrznjenega.
Stavkujoii delavci zaprli Mellonove tovarne v Penni
Siloa pritisk v NemtUi za "|a" glasove
Hitler zahteva, da vsi Nemci glasujejo zanj. Nihče ne sme ostat! doma!
Berlin, 13. avg. — Prihodnjo nedeljo bo Nemčija glasovala o spremembi ustave, da sta*predsednik in kancelar V eni osebi, kar pomeni, da bo Hitler obenem kancelar in prezident države. Volilci smejo glasovati le "jaM ali "nein" (da ali ne) — in zdaj Je v teku silovita ofi-cielna propaganda, da gredo vsi volilci na volišča in vsi glasujejo "Ja".
Propaganda je naravnost silovita. Na vse mogoče načine terorizirajo volilce, da ne smejo izostati od glasovanja — da tako Nemčija |>okaie vsemu svetu, da stoji kakor en mož za svojim "firarjem".
Tajna i>olicija je včeraj aretirala v Prusiji večje število protestantovskih pastorjev, ki nočejo priznati diktature državnega Škofa Muellerja nad evan-geljsko cerkvijo.
UrIJo se poteiille za od-slovljeitega učitelja
Šolski <»dhor je odslovil upravitelja šole radi knjige. "To pač potrjuje, kar sem napisal o razredni dominaciji šol", pravi profesor
Stavka v treh tovarnah Aluminum Company v plttsbur-škem distriktu je popolna. —• Vozniki v Minneapolis zavrgli pogoje boNHov
Winston-,Salem. N. C. — (KP)
—Novela "Just Plain Learn i n'" je stala profesorja Jamesa M. Hhieldsa, ravnatelja tukajšnje srednje šole, da je liil |s> Šolskem odboru za|Msien iz službe. Odslo-vitev je naznanil W. T. Black-well, predsednik šolskega odbora in viijji uradnik Reynolds Tobacco kom pa n i je.
"V svoji knjigi skušam predo-čiti, kako in zakaj denarni razred kontrolira šole", Je bil komentar profesorja Shieldsa." "Šolski odbor Je s svojo akcijo le |s»kji/al, «la 1m> z odslovitvijo nastopil proti vsaki rnu ra/.krin kanjo in hranitvi javnih šol prod deatrukcijo."
Za .Shieklsa m» je zavzels centralna unija, ki protestira proti (siliorovi akciji. On je bil ravna* telj sr«lnje šole 13 let In se priljubil staršem in otrokom vsled voje vestnosti In razumevanja tvojega poklica, pravi unija.
"Ta avtokratfčna gesta Šolskega odbora ograža temelje demokracije in vsak napredek šolskega sistema, ker zanikuje javnim učiteljem pravico do svobodnega Izražanja svojih nviali, nanašajočih *<• na katerokoli vprašanje v zvezi s Šolstvom,"
Centralna unija se Je tudi izrekla. da Is» pričela z agitacijo za lavi »lite v šolskega <*ll»ora. ("lani ao sedaj imenovani, pri čemer ima najvažnejšo Issedo Rey-rioldf Tobareo kompaniJAr-
Prkskuje se, da se za Shieklsa zavzame tudi American < ivil Libert i«*« unija in Učiteljska f«< derati js.
Hribovci prldigsr ae ponaša h "čudežem"
Hylva N C Kav, Albert Tees ter,' hribovski psstor neke llyrd rešen na Južnem tečaju
Washington, D < I«
Amerike na Južnem'tečaju
protestantovske sekte. Je pred
enim tednom med pridigo \iri- HH vlekel iz žaklja klopotačo rekoč, jj t( m. prUla radijska vest, da da Je z Jezusovo pomočjo varen Je partija tr*h mož na saneh, pr« d kačjim pikom. Ampak j kater* > vlekel traktor, sr^no kača ga Je VMeno pičila dvakrat doN|*-ls na točko 123 milj pr^ v roko, on ps J«- odločno odklo-iod glavnsg* taborišča Hyrdov« nil vsako zdravniško pomoč, *ksp«dlrije in r«*lls v«»dja «-ks-{■fk, da Jezu« ne dovolil, da |*<di< ij M ga kačji strup umoril. Teden dni se Je lioril » strufs»m In zad-f njo nedeljo j«- toliko okreval, da je lahko šel v cerkev in na-| znanil svoji čredi, da ga je Jezus "istdrsvil". Njegovi verniki z«laj verjamejo, da J«- Teater bil je zelo «lai», so so
da Ijali nazaj, na oporišče Ns z južnem tečaju je zdaj *«*»«t »»•••• i »«cev dolgs noč in sik i» mraz.
admirala Richarda K. ftyrda, ki J« tamkaj sam pr«*žl-vel zadnjih |wt mescev, odrezan i*l «vojih tovarišev. Byrd Je fte imel dovolj živeža in tudi za gorkoto «i J* dobro akrt*«l, vendar ga je samota |s»trla In lab, ko so km «Hi*
^ud'»delnik in pričakujejo, 1 tudi njihove, bolegfli ozdrav
I "Jezusovo pomočjo".
Pittsburgh. Pa. — Okrog 10,-000 delavcev v treh Mellonovlh tovarnah za aluminijeve izdelke v okolici Pittsburgha je dmuMa ustavilo obrat v teh tovarnah. Glavna tovarna, ki je v New Kensingtonu, je dliaVIK) olsla-na s stavkovnimi stražami. Stavka je bila doslej mirna, kajti družba še ni storila |s>skuaa za obratovanju s stavkokasl.
Organizacija delavcev zahteva priznanje unije in višjo mezdo v vsej industriji. Mellono-va družba trdovratno izjavlja, da se ne bo |>odala.
Minneapolis, Minn. — Dele-gatje stavkujočlh voznikov tovornih avtov so 13. avgusta odklonili Matije delodajalcev, ki so bili predloženi federalnima posredovalcema. Z a a t o p n I k 1 stavkarjev pdločno zahtevajo, da ne sme biti najmanjših diskriminacij proti stavkarjem. Prevozne družbe bi se rade Iz-neblle nekaterih voditeljev stavke, ki jih označujejo za "komuniste". Pogajanja so bodo nadsljevala.
Bossjo so doživeli hud poraz v soboto, ko so trije federalni sodniki (slklonili zahtevo za in-junkcijo proti governerjevemu razglasu obsednega stanja. Sminiki so izjavili, da je obsedno stanje legalno in |sitrebno.
Stavks, stara že mesec dni, je zdaj mirna. Milica še vedno straži trg in le oni delodajalci, ki podpišejo načrt dveh federalnih |s>arodovalcev in katerega so vozniki sprejeli, dobe dovoljenje, da smejo razvažatl blago.
Portland, Ore. — Okrog <100 voznikov tovornih avtov Je za* stavkalo v pondeljek zjutrsj. Vozniki zahtevajo zvišanje mezde za dolar dnevno. Zdaj prejemajo $1.25 za osem ur dela.
Odmevi delavskih bojev v San Fraaaisft«
Arbitrad Jak a komisija pričela z zaslišanji. — Unije protestirajo proli drhslakl gonji proti "rdečkarjem"
Han Francisco, — (FP) Ar-bltracljskii komisija, ki ima re. siti s|H»rna vprašanj« med pri-staniščnimi delavci na zapadni obali In podjetniki, J" že priče-la z zaslišanji obeh strank, (¿lavno s|s»rno vprašanje je kontrola prlataniš^nih ii|»oalevalnic, ki so sedaj, i» zaključku stavke, pod nevtralno kontrolo,
Fašistična gonjs oblasti in čuječnlkov proti "boljševlkom" Je pričela zadevati ns <sl|s»r. Odpor nastaja med zmernejšimi elementi in unijami, ki vidijo v tej gonji bizniških fašistov o-grožanje vseya ddavakoga gibanja.
V Sari J one ju J«' centralna u-nI ji* sprejela resolucijo, v kateri protestira proti divjanju vi-gllsntov in de|*irtacljl 15 ko-munistov iz okraja. Pri tem protestu «e ji je pridružil tudi «vet atavbinskih delavcev.
Skupina «slvctnikov pa namerava nastopiti na zveznem sodišču proti okrajnim s«slriikom, proaekutorju in polici Ji in Jih obtožiti zarote. Pravijo, da imajo za to dovolj «Videne« na razpolago.
Z gonjami «o oblasti in fašistični vigilant! napravili iz komunistov le močnike nekaj, ksr J* komunistom najbolj všeč. Ko J« Mednanslna ddavaka obramba (komunistična) hot«-Is (»oložiti zahtevano varš/irio za 'mm*m aretirancev, ao ti odklonili zapustiti Ječo, "dokler ne izpuste v*eh n zaporov."
PB08VETÄ
prosveta j Glasovi iz naselbin
THK FNIJC HTRNM KNT
LLAtllJt i* LASTNINA SUlVKNBSK NAftOOMI rourou»* JKDNOTB
Or... •» ^	**
N»o««»i Uri»<?»i s»»i»ir
N^.li.1 r» M'»»""
m! »I m « «trt M. -» «	»■
|7.M i* WU-. 13 .6 M. tau; i»»-
l»u.at*« $» 0'»	, _ __
*<U«rl|,tU« r»M : i"'	HUI"
CM-M» M.d '	M.* r-M. «b.r.** ..Ki t -.ru «7.M rnmrntrtm V"M) u" »•»'•
OM kUW-« <k*" "ru. ItufcopUl •• n»
Kill)«	M
Ad»»•*»	»irr«»»»«Bt.
will i.«/» U i»tu#i.»J
HMlo« trn »•». k*r im» «tik » IW<*>1
PROSVKTA
Hir-H H.. U«»4»W A.»- « MM«, lUtoaU. MCMBKB or THK KKIlKB ATED PBKaB
Zanimive beležke Is raualh krajev
Domač drobiž
Obbtk i razstave
Chicaga. — Svetovno razstavo in urad SNPJ ao obiskali; Anton Bolakar, Lambert Bolakar in Frances Hladdin, Weat Allis, Win.; Joe Terčak, Milwaukee, Wi«.
Nesreča v rovu
Somerset, C<>lo. — Kojak To-, maž Žakelj si je zadnj* dni zlomil nogo pri; delu v premogov-niku. Odpeljali ho k* v bolnišnico v Salt Uke City, Utah.
Nagla amrt
Oaage, W. Va.—Tu je umrl nagle amrti Jack Pt rko, atar 4« let in domu iz Petelinja pri St. Petru na Krasu. V Ameriki je bil 20 let in tu zapušča brata, v atarem kraju pa mater, dva brata in dve sestri.
Rojak UHtreljen
Cleveland. — Louis Novak, star 48 let, je bil te dni ustre-Ijen pred avojo konfekcijsko prodajalno. Ustrelil ga je Tom liorfer, njegov uslužbenec, v prepiru zaradi revolverja. Dor-fer je med pričkanjem naglo zgrabil za orožje v Novakovi roki in ga uatrelil v arce. Kaaneje ae je mirno podal policiji, ki ga je tal vedla v zapor. Pokojnik j a bil doma iz Ljubljane in '¿li let v Ameriki. Tu zapušča ¿eno in dva ainova.
Raportarji zahtevajo lastno organizacijo
Na "liberalnega" izdajatelja pri-tiska podjetniška organizacija
New York. — (FP) — Za vse
novinarje je večjegu pomena boj pri linlu New York World-Tek-gram, katerega Izdaja "liberal-na" Scripps-Howurdovu družba. Na tehtnici je namrtč Newspapermen's Guild, novinarska unija, s kutero ae druiba brani imeti kake atike.
Ko ho se poročevalci in drugi uslužbenci pri World-Telegramu organizirali. se je pričakovalo, da ne bodo imeli poaibnih slt-» niiHti z "liberalnimi" izdajatelji. Pokazalo ae je drugače. Roy W. Howard, glavni lastnik Kcripps-Howardovih časopisov, je uslužbencem «poročil, «In ne je pripravljen |H»gajatl, "ampak vsa-ka |N)godba, ki bo aprejemljiva za World-Telegram, lxi morala biti aklenjena med uslužbenci in delodajalcem" in ne med "zunanjo stranko".
V jedru t«» pomeni, da Scrlpps-Howurdovo časopisje priznava /.aM* le kompanljako unijo. Voditelji gilda ali ceha smatrajo, da za llouardom stoji Američan Newspaiter Publisher* aao-ciacija, ki zamenjuje svobodo govora 7a «><lprto delavnico in obratno.
Vsi uslužbenci pri World-Tele-gramu sti lasov al i, da lih na *e-stanku s llovvardom tastopa čas nikaraka unija. Svat a nek se vrši le dni in Ihi llovvutd prisiljen pokazat i svoj —liberalizem.
Na n.egov argument, da s«« ne bo |>ogujal z "zunanjo stranko", ¿luni gi!da odgovarjajo, ti» ta argument ne drli vtwl«», krr ima llf.uardnvo časopisje |Nigo«Hiii t vi mi liiikarskimi unijami.
M trgovino gre slabo
Washington. 'Trftt\ im« * ,«» ležim drolinjarijo in drugo ropo-. tijo, ki ae prodaja »d p«<t n ntm do i-m^ra dolarja, ao v juliju Imele sialyl biznia kit obilnim* v tnm mniifu, Ka\i porm-ilo trg».
\ inski-ga de|iartm«>iita.
O obKku Chicafiu in razatave
Brldgeville, Pa. — Pred kratkim aem til Cbkago, kjer a*m ai ogledal razstavo in »e ae-atal z mojimi prijatelji in znanci. Svoje vtiae, ki «em jih dobil na oblaku, bom nekoliko opi-
Bilo je prav lepo julijako jutro, fco amo dospeli z vlakom na Union poatajo. Prvi vti»« lii f«m ga ¿bil, ko M«m ogledoval po-atajo, je rea kazal nto let napreza. PoHtaja j» veliko in kra-hoo fiialopje, katerega ao poata-viTl pred nekaj leti. Človek prvi hip niti ne ve, kam bi ae obrnil. Bil aem v resnici v zadregi, kf-ko bom priafcl iz velikega i>oalop-ja na ulico. Mahnil aem jo vseeno po stopnicah, in ko nem dospel faa ulico, me je čakalo dru-go iznenadenje. Ulice na južni atrani postaje izgledajo namreč precej zapuičene in na več blokov haokoli je polovico hiA pra*^ njh, Zdi ae mi, da tam trgovina slabo uspeva, restavracij in gostiln pa je po mojem mnenju preveč. Izgledalo je, da je depresija hudo udarila Chicago, kajti videl aem napi&e pred hoteli, da aobe oddajajo po 15,• 20 in 26 centov, akoro zastonj.
Ampak ozreti ae je treba Ae na drugo atran Oh kuga, kajti to je ogromno in kraano mesto. V glavnem delu mesta je vaepolno veletrgovin, toda ljudje so ae začeli aeliti bolj na deželo. Vzeli smo buH, da hI ogledamo mesto. Prevozili smo 50 milj in videli kraane parke, ulice, poslopja, spomenike itd. Ogledali smo si tudi muzej in akvarij, ki se nahajata v bližini razstavi&ča. Videli smo vsakovrstne živali hi zgodovinske zanimivosti, kakr-Ane se najde le malokje. V akvariju človek vidi različne ribe in druge Vodne živali in se iz tega lahko marsikaj nauči.
Dne 29. julija so imeli Jugoslovani svoj dan na svetovni razstavi. Tisti dan sem čakal pri vhodu, da vidim pohed, ki je bil Ae precej dober. MoAki, ženske in otroci so prikorakali v slovenskih narodnih noAah in ljudje drugih narodnosti so jim ploskali v prijazen sprejem.
Na razstavi aem ae zamudil pur dni in si ogledal stvari, ki so me najbolj zanimale. I^ahko bi ostal tam ves Leden In še več, pa tta bi videl vsega, tako bogata je razstava.
Ker sem hotel videti tudi moje prijatelje, Hem se podal v u-rad SNPJ. Tam sem si ogledal tiskarno, zgornjo in spodnjo dvorano, tajniške, uredniške in druge urade. Našel som tudi svoje stare prijatelje, s katerimi sem se včasi prepiral, zabaval in zlK»roval, ko sem bil član gl. odbora. Godine in Cainkarja nisem dobil v uradu, ker sta bila na govorniški turi. V uredniški sobi sem pogrešal starega Jožeta, na njegovem stolu pa sem našel Molka, ki je še vedno čvrst in poln energije za SNPJ. Njega sem videl zadnjič pred desetimi leti in zdelo se ml je, da ae ni veliko izpremenil.
Tajnik Vkler je bil zelo zaposlen v svojem uradu In opazil sem, da so tudi vsi njegovi fantje zelo aktivni. V dobi 'M) let J smo rea veliko doaegll pri SNPJ. Ko bo jednotA stara ato let, bomo tudi mi lahko pokazali na stoletni napredek.
V spodnji sobi sem naiH /.ai-tsa, Malgaja in Ambrozicha, (Mane gl. nadzornega odaekn, pri pre-I gledovanju knjig. Svetoval sem I jim. naj kar enostavno ta p i Ae j o "okej" na zavitke, pa me ni.««» hoteli poslušati. Mialil
aem, d i liom I vede I, kje a«« drkl John Vogrkh 1 s tistimi milijoni, a ga ni hilo I v uradu. Pozneje rem ga ure al pri sosedu, kjt r sva vsak m -.«g» icuknila kot atara jnanca \ >-gričke še v dno korenjak surro zadnja bulegen ga je nekoliko i |Hitrta,
l<t»*eg pt.slopjj SNPJ ima l.r. Ikrger restavracijo in gosti no. Pri delil mil iMiiniiKajo n eg.ivc hčvi k ' in soproga. Rekel em. .lu i hI t.iJ monjal t njim, pa mi j<* ot|g«»vt»ril, da ae m* zanima po 1 mJiiio za |>eniiaylvanrke hnl*. /.raven Rergerja stanujt M. Tuik^ bivši tajnik SNPJ. (»n • L' pohvalil, da mu gr.» precej dobro In da »e tajnik več |n>i»o. Jilnlh in Uavlilntkih (*ru.Uev. Drla inm dosti in je nam svoj . "lioaa".
j Pogovor >e naiifiM'1 na J«4ina . \Vrtl rl-erja, ki jr bil (ud
let tajnik SNPJ. Turk je rtkel, da ga lahko obiičeva, nakar je vprege! avojo "liso" ki odpeljala sva se k VorderLerju v low Springs. Ko sva prišla tja, so nama povedali, da ga ni doma, da se mudi pri br. Potokar-ju, a da se bo kmalu vrnil. Njegov sin Budy nama j« potem razkazal pl^aiAče, kakrtr.ega jaz kot atara koat do takrat še nisem videl. Zdi ae mi, da ima Chi-cago malo plesišč, ki bi se dala primerjati Verderberjevemu. Jaz mu ga privoščim, ker ji bil kot, tajnik SNPJ varčen jn skrben gospodar. S svojim značajem si je pridobil tudi čikaško ljudstvo, ki v velikem tteviju posoča njegov« prostore. Ko amo ai vse ogledali, nam je njegova soproga postregla z dobrim pjji-grizkom in pijejo- Govorili sn)o o starih časih, ko smo kopali premog in o elevelandski konvenciji 8iNPJ, ko se je vsak bai urada pri jednoti. Takrat je bijo namreč zelo malo denarja in mnogi ao mislili, da bo vae skupaj vrag vzel. Toda dobra volja in ^tenM sta premagali vse zapreke.
Tako je potekal čas in treba se je bilo pripraviti <na odhodi. Pri slovesu mi je bilo žal, ker nisem mogel obiskati več svojih prijateljev. Upanje imam, da se bomo kdaj pogneje spet videli.
R. Pleternek, 6.
Slovenski dan v Pittsburghu
Plttsburgh, Pa. — Kakor i-majo po drugih naselbinah Slovenci ln druge narodnosti svoje dneve, tako se je tudi med tukajšnjimi Slovenci rodila misel, da prirede svoj dan. Slovenski dan bomo imeli v soboto, 18. avgusta, pod pokroviteljstvom dru&tv« Slovenski orel. VršU se bo v domu in na vrtu tega društva, ki bo obenem proslavilo tudi 2Metnico svojega obstanka.
To društvo so ustanovili člani raznih slovenskih tn hrvatskih organizacij in lastuje avoj dom na 5134 Carnegie ave. in lep vrt. Zato se bo prvi Slovenski dan vršil m«a teh prostorih kakor tudi proslava 26-letntae/ Zabava se prične ob 10. dopoldne in <bo trajala ves dan. Ob popoldne se bo fotografiralo člane tega društva in goste, ki se udeleže prireditve, pred druitve-nim domom. Ob 7. zvečer se prične ples ob zvokih dobrega orkestra. Za mladino in tudi starejše bo igral harmonikar Albert Moravec, ki igra tudi na radiopostaji WWSW vsak pon-deljek ob 2. popoldne, da bo vse veselo. Med zabavo bodo nastopili glavni uradnikj slovenskih ln hrvatskih organizacij v IPltts-burghu in okolici. Posebni odbor bo skrbel za dober prigrizek in izvrstno pijačo.
Uljudno vabimo Slovence in Hrvate, da se udeleže proslave Slovenskega dne in 25-letmice društva Slovenski orel. Vstopni na je samo 25 centov. Na svidenje dne 18. avgusta!
Jo«. Pogača r.
Prijatelju v spomin .
Bridgeport, O. Zelo me je pretresla žalostna vest, da je 'SI. julija umrl Andy Zlatoper U Meynarda, O. Z njim sem se seznanil pred leti na konferenci soc. klubov in društev Prosvetne matice in sva bila do konca najboljAa prijatelja. In kdo naj bi ne bil prijatelj človeka, kl ja ob vsaki priliki kazal uljudnost napram drugim? Njegov? L.»re-
de pri raznih razpravah so bile zmerne in preudarne. Nikdar ni bil Vsiljiv in je pazil, da se ne bi kemu zameril.
Pokojni je bil svoj čas tajnik soc. kluba to društva št 275 SNPJ in Je to d.lo vestno opravljal. Bil je tudi naročnik Prosveto in Prolctarca in ljubil svojo ženo in štiri otroke iz prvega zakona in tudi oni njega. Njegov starejši sin ;e bil najboljši učenec v višji šoli. K«r je bila re0 ščina v hiši, ga je poslal dr. Martin iz Clairsvilla na svoje stroške v obrtno šolo, katero je končal z velikim uspehom, čeprav je bil sprejet v šolo dva meseca po začetku pouka.
Pokojmi Zlatopgr je mnogo pretrpel kot rudar v stavkah, ker je moral skrbeti za deset o-trok. Bolezen ga je dol^o mučila in pred dvema Istoma ga je vrgla v posteljo. Moral se je podvreči operaciji in poafkusili so razne druge stvari na njem, a vseeno se mu zdravje ni izboljšalo. Zadnje upanje je bila klinika v Olevelandu, katera pa mu je prinesla smrt.
Pisal je več pisem prijateljem in znancem na isti dan, ko je ij-mrl. Tudi meni je pisal pismo, ki aem ga prejel-1 en dani pred njegovim pogrebom. V pismu Je opisal stanje bolezni in izrekel upanje, da ee vidiva. Ampak usoda mu je prekrižala račun in pokopali smo ga naslednjo soboto.
Pogreba se je udeležilo veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev od blizu in daleč. Tudi več članov organizacije Eagle, katere član je bil, je bilo navzo-čihv Marsikatera solza ss je u-trnlla, ko smo položili pokojnika v grob. Zapustil si nas, dragi pljjatelj, toda tvoj spomin ho o-sta|„med nami. Počivaj mirno v tuji zemlji. Iskreno soialje družini Zlatoper v Maynardu. I U	Joseph Snoy.
Piknik soc. kluba
Moon Run, Pa. — Delavske razmere v tem kraju so še vedno mizerne. Premogovnik Pitts-burgh Coal Co. obratuje eden ali dva dni v tednu in le redkokdaj tri dni, drugi manjši premogovniki pa skoro nič. Zdi se mi, da bo tu industrija sčasoma popolnoma prenehala z obratovanjem in to prej predno bodo rovi izčrpani. Jaz sploh nimam upanja, da se bodo razmere v tej industriji izboljšale.
Sicer se zelo naglaša, da je preveč rudarjev, kar pa ne drži. V resnici jih je mnogo manj, kajti novinci ne prihajajo sem, stare pa pobira smrt. Mnoigi so na Črni listi in njih življenski obstanek je nesiguren.
Socializacija industrij je potrebna, drugače ni upanja na boljAe čase. Delavci so izumili stroje, toda lastujejo jih kapitalisti. Producirajo dobrine, toda dobiček od tega ima vladajoči razred.
Volitve so pred nami in delavci morajo gledati, da pošljejo v javne urade ljudi, ki bodo zastopali njihove interese. Glasujmo za socialistične kandidate, ki bodo delali na to, da bodo indij-strlje čimprej socializirane in da tfe" tako izboljša življenski položaj delavcev. Citati moramo Prosveto IniPtoletana in dobre knjige ter se organizirati v socialističnih klubih. Daje takoveHkfc mizerija vsepovsod, je kriVa nezavednost delavstva.
Nekdo mi je nedavno zabrusil v obraz, da se bodo tudi tukaj socialistične glave kotalile po bregu kot so se v Nemčiji in A V. striji. Jaz nimam pred tem ni-kake bojazni, kajti bolje je u-
mr.ti v borbi za odpravo kapitalističnega suženjstva nego poginiti od gladu v obstoječih razmerah. Tisti, ki so zadovoljni s kapitalističnim sistemom, naj gu kar najprej podpirajo. Drugi, ki smo ga ie siti do grla, bomo oddali svoje glasove kandidatom socialistične stranke pri prihodnjih volitvah.
Klub št. 175 JSZ ima svoje sej-2 vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne v dvorani SPD. Rojake vabim, da postanejo č!ani kluba in da se z nami bore proti kapitalizmu. Marsikdo Jiicer dvomi v možnost spremembe družabnega reda, a se moti. Spr?memba bo prišla, ker jo bodo zahtevale razmere.
Omenim naj, da priredi soc. kJub št. 175, piknik dne 26. avgusta v parku na Portman Hil-lu. Vršil se bo v korist klubu in stranki na splošno. Udeležimo se ga v velikem številu, da s tem pokažemo tudi drugim narodom, da nam kapitalizem preseda in da vidimo edino v socializmu rešitev. Cul sem« da bomo Imeli tudi govornika ali govornico na tem pikniku» zato vabim vse občinstvo od blizu in daleč, da nas poseti na omenjeni dan.—M. Jerala, 88.
R&ne vesti iz Girarda
Girard, 0, — Obratovanje tukajšnjih jeklarn je pppet padlo skoro na n&lo. Kot vzrok navajajo nadprodukcijo, toda obrat je že navadno sezonski. Vsako leto, ko michijranski avtni mag-, natje napravijo nove modele, dobe tukajšnje jeklarne, ki upo-slujejo največ delavcev, večja naročila. Potem, ko so naročila izgotovljena, je treba spet čakati na nove modele.
Delo v jeklamah je silno težko. Vročina v poletnem času je kakor v peklu. Čeprav so jeklarski delavci nekoliko bolje plačani ko drugi, so vseeno na slabšem. Dokler ni prišla NRA, ni bilo glasu o nobeni uniji razen kompanijski. Sedaj je precej drugače. Organizatorji poročajo na sejah krajevne unije, da delavci trumoma pristopajo v u-nijo. Najslabše je pri Republic Steel Co. Citatelji Prosvete. se še lahko spominjajo izjave predsednika te 'kompanije, v kateri je rekel, da gre raje na svojo farmo, da bo • tam prideloval krompir ln jabolka, kakor da bi priznal unijo.
Meseca junija, ko se je pričakovalo stavke jeklarskih delavcev, je tu jako dobro izgledalo. To pa zato, ker imamo zelo dobrega voditelja, Clarenca Irwi-na, čigar sliko je prinesla tudi Prosveta. On je bil naš delegat na zadnji jeklarski konvenciji v Pittsburghu. Na tej konvenciji se je takoj pridružil militantom, ki so aktivni v gibanju, da se iztrebi starokopitneie iz organizacije oziroma vodstva. Takrat je rekel, da so člani že siti obljub in da zahtevajo akcijo.
Pozneje, ko se je vršila seja zastopnikov, na kateri naj bi se odločilo dan stavke jeklarskih delavcev, so prišli vladni zastopniki in z njimi W. Green, pred-sedni Ameriške delavske federacije. Imeli so pattfioti&e govore in apelirali na delavske zastopnike, naj se stavka odgodi, V tem so tudi uspeli, ampak po mojem mnenju bi bilo bolje, ako bi Cfrfeen in vladni zastopniki pustili delavce pri miru, da bi se lahko nemoteno izrekli za stavko, v kateri bi prav gotovo zmagali. Ako voditelji ne morejo preprečiti stavke, pa skušajo potem prepričiti zmago, kar vsak lahko opazi, če se malo ozre naokrog.

Slika kale, kako poktMičavajo a
, it u i	e«Si I mtmd hrlM
kemikalijami Iz aeropUnm »rčei. ki uaičuj* bombe* n« j«gu.
14. AVer«
Kadar izbruhne litlkl
^.Mlje svoje pcu^
ti dela vet m. Ako t«, K ' K priskoči šerifu na po Ji Kovcrner z drž^no Deluvak, raz:ej irna "a vseh straneh, kadar
vaje,.	8 *V°jimi *
Take stvari se s. vedi dogajale, ako bi bilo večnosti med delavci, v J( bodo vršile volitve šeril vernsrjev in drugih un zato je potrebno, du del dajo svoje glasove kanj ki bodo stali na njihovi kadur bodo zahtevali v« kruha, do katerigu so u ni. Delavci producirajo brine in ao torej njih la: se morujo delavci zavedi ju za izboljšanje svojci žaja.
Med tukajšnjimi Slov so skoro vsi uposleni,- n nega zanimanja za unij vorov je na koše. Nekat. izgovarjali, da ne gredo ski shod, 'ker stvari d razumejo. Potem, ko j< kem shodu govtoril pr< kompanije v prid kom uniji, so pa šli in so i razumeli. Kolikor je m no, se je vpisala ena trt istem času je tudi kompj ganizirala unijo in rezul je, da je pri delavski u zaspalo, kompanijska \ cionira s polno paro. T( ki se tiče Slovencev, ne njal, ako se ne bi mnojfi li v pogovorih z napr* Kadar je čas pokazati nost, se pa ne vidi nobei
10	tistih ne, ki so včasi
11	veliko vrednost delava nizacije. V resnem mon se pokazali le tUti, ki ir risti delavstva pri srcu mo na jeziku. Čast tint kom, ki se niso hali poka je barve, čeprav so si s kopali sovraštvo. Žalosti človek vidi, da delavci, I koriščani na vse mogoč* agitirajo za kompanij.sli
,Društvi št. 49 SNPJ ii JSKJ, ki sta včlanjeni svetni matici, sta se zd izvolili delegata, ki ju L pal na 10. rednem zlx> Delegat je Fr. Verbich, večkrat pokazal, da je delavec, dasi je še mlad.' članom obeh društev, k kazali, da še živi napre med njimi. Soc. klub št. na zboru zastopal Andre na, ki je pravi tip zavedi lavca. Treba je |>oudarit Girard še vedno |>okaž£ gre za koristi delavske reda.
Tukajšnji soc. klub piknik dne 19. avgusta vadnih prostorih. Na ru peliram, da se udeleže U nika, kajti prebitek 1 prireditev se vedno jx»ral rist delavstvu.
Dne 9. septembra bo ii nik Slovenski dom in < vseh delničarjev je, da t deleže, da bo uspoh ter Vsem je znano, da «e ve lajo zaključki glede |>rt poslopja in za to so p gmotna sredstva. 1'okaž smo za skupno dek> samo v govorjenju, p»
V bližnjem zdravilišču haja Frances Dobrovolec. SNPJ in soc. kluba. Ona va delavska žtna, ki ** : da ae more boriti t b stri proti obstoječemu kriv sistemu. Želimo ji skoraj okrevanja, ker jo »■!« I» mo.-_John Tancek. W
Vabilo na Norih ( hirago. I"
naselbina n- v tem ktu l atavlja s piknik, »n ^ « nas je "new deal" "« a™ ko m | ni je prirejajo i* bežni do delavcev sebno tistim, ki m. ~ 1 n kompanijski* unij«1
Tukajšnja zadrug mladinski in	'
zaostajati z* drutf'"^ priredila piknik d n« • ' v znanem p«r«u i" vetiAču. Prvi. tru» -pikniški prtu'4»' ' r dne in potem v** ' ' (
popoldne. f,i j( družni pr ^ f
Na prof ram «i ' ' n
in anfle-ki me in otr<<> *** poet rež« n;	»
lite s«- t
i
Atevilu. V
M
i,.14. AVGUSTA.
P RosyE TA
iit/iACI M«	Tj Omanih ni redkost, ker vemo,
f/ li IT /ifane/zvilflV	f8 martika^ musliman me-
£ Z \JUgOSlUVlJC I njtt' vei ;en kot hlač v /vjjem
" v	j ttvl^njtt, Anu'i .i-a.i ' p* očivtf-
vedo za nekdanje navade
,z Jutrovega in so seveda hoteli
d,»w»»	I» JaauaUvij« »
miilijjf' P iMHi.
F MAISTER
airl na U»«*
fer
- U|W|V,.PP	J
ka javnost pred-
•Hpet dekleta mi budiš?! j tu "prikazen" videti otabco Zjutraj bo pa vstati kril |cer staremu ni šlo pr ve- v »a-Alo f-Biri M—Domov in spat ! čun, a se je zaradi obljubljenih — I reeej pridem spet nazaj." ¡dolarčkov vendar vkrcal na pre-
Ulludulfa Maistra po-Kv^ka javnost pred
ter trdijo
1 general Maister pri-&*r Jugoslaviji, ozi-obranil s svojimi voli Avstrijci. Koj ob 1 ko je postavil v Ma-lgiovsiisko upravo, je iz-y poziv mobilizacije vsem L,, vojakom, ki ao se ¡vrnili iz strelskih jarkov ¿h,. Poziv je precej u-fjdtlej »e ka je držalo '«voboditelja Maribora". p pa je bil tudi po tem, i ji v njem družil vojak s l ukorkuli je to nena-^ Služiti hkratu bogu voj-i pesniškim muzam, to je h neverjetno, Vendar je k Haister pod psevdoni-[Vojanov objavljal že kot it pesmi v raznih sloven-ffvijah. Ko je izdal leta noje "Poezije", je bilo vidi pesniku je pod močnim p Aškerčevih balad in ro-|v zbirki je več vojaških, lbno-militarističnih pes-110 jih prosvetne uprave ¡1 kaj kmalu spravile tudi čitanke, kj«*r jjh je či-iladina. Vendar pa s to |rojo zbirko umetniško ni fbko uspel.
Bej<. je pesniško dozore-¡¿■uga in poslednja nje-jenniška zbirka "Kitica i...", ki jo je izdal leta vsebuje nekaj prav lepih L višek pa je dosegel go-r motivih iz Slovenskih v katerih okolici, v Ma-|» je preživel vsa popre-[leta,.
bi je bil general Maister lica 1874 v Kamniku, po
hi gimnazije v Kranj» «Hoiil za oficirski poklic bil vsem slovenskim voja-taJi kot dober predatoj-%ar četah so se zbirali i Slovenci, ki jih je teda-taik Maistur znal zmerom i ,
I nekaj dnevi je odpoto-na oddih, kjer pa je 1 tn <lni mora| ležati. Ge-■^tor je bil namreč že ^ težko bolan, da ako-ni zapuščal svojega Dne 26. julija po-lokr°K 2. pa je umrl.
I'M Iti, EG A PES-AU MAISTRA
kvniki fantje
l,a za v rs ki' fantje
S«'lce po j«.
M .slivami hramek
i
Maju Okenca tri, J", z« cvetjem pa Katri-
* a ¡,r,,<'«'j Zbudi, gtas zaženo:
poskuša, [	o posluša,
m,	močno.
1 lin i ..
nalašč prav
kt • • ,
" ">>'»io hramka
L
' pripojo.
. '* ' > fant je ve-
Pa ga ni , . .
V mesečini iz gorice > -beli se zaspano lice zidanice.
Viničar že davno spi. Le veseli atriček čriček še fantuje, piska, vriska in pritiska:
Letos solnce žge za tri, kar za tri, za trikrat tri! — Spet bo enkrat dober cviček.
Rahmetti Zoro-aga
Poslednje želje najstarejšega Človeka. — Vsaj še eno ženo bi bil rad imel, vsaj ¿e malo denarja. — Umrl je s posvetno željo na ustih. — Imel je samo dve ledvici, ne treh
V carigrajski bolnici je umrl Zoro-aga, o katerem so na dolgo in široko pi&al^,vsi svetovni časniki in mu prisojali 169 let Sicer lje smepio in ne i^orflmo trditi, da bi se bil zaradi njegove smrti odel ves Carigrad v ial-no ofeleko. Ttidi za turško republiko -to ni bjl usoden udarec, toda res je, da Turki ne bodo zlepa našli Človeka, ki bi bil enak Zoro-agi in ki bi ga Američan slavili za fenomen. Malo je bilo doslej na svetu takih ljudi, ki so doživeli njegova leta in vrh vsega preživeli 13 žena in si želeli na smrtni postelji še štirinajste Z Zopo-ago je stvar približno taka kot s kakšnim redkim dra gocenim kamnom. Več ko celo stoletje ju nikdo ni našel. Sicer je kamen res teže najti, ker je skrit v zemlji, toda zgodi »e ka kor z našim ago, da niti človeka, ki tepta zemljo že 156 let, ne "odkrijejo" kar tjavendan.
Zgodiilo se je, kakor se zgodi po navadi. Prišel je neki Američan, slišal o starem agi in ga "intervjuval". "Ugotovil" je, da je Zoro-aga star 156 'let, čeprav je pravil stari sam, da je do&ih-dob zmerom mislil, da mu jih je "samo" 120. Toda takih stodvaj-setlebnikov je po svetu še več, Američani pa hočejo zmerom le atrakcije in aga se je moral hočeš nočeš čez noč postarati za šest in trideset let, kajti ljudi s 115 in 120 leti je tudi v Jugoslaviji nekaj in tudi Bolgarom se. jih ne manjka. Tudi o tistih starcih so pisarili časniki in razkazovali v slikah njihove obraze, toda to že vemo, da Američanom mnogo bolj u-gaja Metuzalem iz slavnega Carigrada hego starček iz kakšne "mačvanske salendre" . . .
Torej tisti Američan je zmešal starcu glavo. Ko mu je pravil, da bi Američani dajali kar na veliko svoje dolarje, če bi mogli videti poldrugo stoletje starega človeka, je starcu kar poskočilo srce. Dovolil je Američanu, da mu Jijegova leta od stotega d^Uje pomnoži kar s 8.
Američan ie sporočil po kablu čez veliko lužo, da je našel tako
kemorski parnik. S svojim mi-«trun, ki ga .je cdki !l in ki ga je postaral kar aa &3 let, je pi s-potoval vso Ameriko in s: kazal radovednim zijalom.
Od mastne vstopnine, ki jo je "mister" pobiral, je starec debil menda bore malo. Todu tudi v senzaoij željni Ameriki so bili "Mctuzulema" kmalu siti. Zvedelo se je, da stare:* ni tako star kakor pravi miste-, in ker ni Lilo več tako mastnega zaslužka, se je naš aga vrnil v Carigrad.
V miru je preživel še tri leta, čeprav je bil zdaj sam prepričan, da je res 159 let star. Za zdravje mu ta namišljena starost ni nič škodovala. Domačini in tujci so stalno prihajali gledat človeka, ki se je rodil za časa francoske revolucije in preživel kar test sultanov. Seveda je vsak obiskovalec kaj odrinil, starec se pa ovenka živ dan ni branil. Tistim, ki so znali turški, je pravil, da je točno pred sto leti pre-pešačil pot od Carigrada do Beograda in nazaj ter se pridušal pri Alahu, da se ni vozil z železnico — to mu prav radi verjamemo, saj je takrat še bilo nI.
Starec je bil popolnoma prepričan, da bo še dolgo živel, najmanj ,pa do svojega 170. leta. Neprestano je pravil, da se pripravlja <na poroko, in trdil, da je zanj malenkost najti ai mlado in brhko ženloo. Teh avojih sanj se ni otresel niti takrat, ko ga je zdelala bolezen in so ga prepeljali v bolnišnico. Vštric s sanjami o ženi je'sanjal tudi o denarju. Stari je bil hudičevo lako-men. V bolnico so mu pisarili iz vseh vetrov. Zlaati ameriška pisma so ga zanimala, Odpiral jjh je s svojo roko in obračal ovitke, če bi morda ne bil kje skrit kakšen dolar. Kljub vsej trdni veri ni učakal 14. poroke niti denarja. Pobrala ga je neizprosna smrt. Vsa zdravniška veda ga ni mogla rešiti.
Okrog njegove krste se je zbralo vse polno članov njegovega sorodstva. Sina je imel samo enega, a še ta mu je s 97 leti umrl. Njegova edina hči Gulu Hanuma je stara 70 let. Ko je videla svojega mrtvega očeta, je bolestno kriknila:
"Dragi oče, zakaj že odhajaš s sveta, ko bi lahko še živel!"
Agovi sorodniki so se branili, da bi starca raztelesili, pa sta jih zdravnika dr. Beslm-bej toi dr. Schwarz vendarle prepričala, da je to za znanost neprecenljive važnosti. Pri raztelesenju je bilo mnogo znamenitih zdravnikov in znanstvenikov. Posamezne organe so poslali v analitični .laboratorij, da jih bodo natanko in znanstveno pregledali.
tNa pljučih so odkrili klice je-tike, toda ledvici so našli samo dve in ne tri, kakor so sprva poročali. Po mišljenju zdravnikov ni bilo Zoro-agi nikakor več ko 120 let.
Pokopali so ga na starodavnem pokopališču na Zlatflm rogu
*—■
KdloriM flttUMM.
Kralj Aleksander, diktator Jugoslavije, al ogleduje mešanico avoje armade, ki čaka na po-okost en ja k * ° V ttkCiJü, ^^ ^ ,,ekMp,od,r,l,w,, v	V®J*k ™ ** ""»«J UM kot
starega človeka na avetu, da so zanj starci s 110 leti smrkavci.¡na troške občine, ki namerava Poročal je o njegovih 13 ž^nah,' svojemu najstarejšemu občanu kar stcer za naše pojme pri mu-1 postaviti primeren pomnik
Pitno iz Glevilaoda
Peruškove slike. — Kje ae pra-*l Cankarjeva aoha. — Na "kulturni fronti" nič novega. — Jože toči krokodilove *p]*c za Dollfussom
• 11,/ 1.1 I >	}
Zadnje čase s^m a^ bolj zanimal za lepe stvari kakor za lokalno reševanje kulturnih in političnih problemov, kakršni se nam vidijo v naši metropoli, zato sem večkrat obiskal našega umetnika Peruška, čijega dela. tnimogrede povedano, zelo visoko cenim. S teh obiskov sem odnašal prav lepe vtise, saj sem vselej videl kaj novega in lepega, kajti PeruAek vzllc letošnji precej občutni vročini ni miroval, temveč ustvarjal nadaljna umetniška dela. Zelo se ml je dopadla na pr. velika oljnata slika "Zima na deželi", ki jo je ustvaril Šele pred kratkim. Kar nisem se mogel nagledatl, posebno ker je bil dan bolj kot gorak. Verjemite mi, da mi je ob pogledu nanjo postalo kar prijetno hladno, duši je bil dan vroč. Dalje ima Perušek v delu .večjo oljnato sliko "Človek in industrije", ki obetu biti nekaj izredno močnega in zgovornega, vmes je pa ustvaril več manjših del, ob pogledu na katera si človek ponovno zaželi, da bi jih mogel odnesti s seboj. Priden je naš Perušek, in njegova ustvarjalna sila je v polnem razmahu, fto bomo uživali
menda niti naziva "privatna mrtvašnica" ni zaalužilo. Dva naša rojaka sta mi namreč o stvari zaupala tole:
"Zvedela ava, da čaka ( an-karjeva aoha vstajenja v neki garali v Uordon parku in kar sva bila radovedna, koliko rea-nice je na tem sva ae odpravila tja da jo vidiva, lp res sva jo našla prav tam. Našla, kajti ni je bilo lahko najti mad različno umazano šaro, ki je bila nakopičena v omenjeni garaži. Da, strašanako imenitno bivališče je imela Cankarjeva so-ha . . ."
Naknadno sem zvedel, da se Cankarjeva aoha več ne nahaja tam, temveč nekje drugje — kje? ne vem —, to |sit nemara res v "privatni mrtvaš-
nici". Vzllc temu pa večkrat mislim, da bi Cankarjevi sohl če bi imela kaj občutkov, seveda vseeno precej bolj prijalo v baraki med staro šaro, kakor bi ji ugajalo lepo okrašeno mesto "na naši "kulturni" zaplati,
v soseščini indijanskega misijonarja Barage, posebno, ker je Baraglna škofovska tovarl-šiju v stari domovini s tako vhe-mo grenila življenje onemu, ka terega ta soha predstavlja . . .
Ml t
• * •
Naša "kulturna fronta" je bi la te dni jako mirna. Leviti, k so bili prifrbčenl v Knakoprav nosti in Prosveti našim "kultu-ro-vrtnarjem" na čast, dozdaj niso Izzvali še nobene vidni* re-
ob pogledu na nova njegovaKle-1 «krije. Nemara j»* sploh ne l«»-la. ki bodo še dolgo |>otem, ko j do izzvali, kajti včasih je molk ameriške Slovenije več ne bo, pričala Američanom, da se je nekoč priseli) v to deželo del mulo znanega slovenskega nu-roda, ki je dal Ameriki vsaj enega velikega umetnika.
Morda rojake zunaj Cleve. landa zanima, kje je spravljena soha Ivana Cankarja, ki je povzročila pri nas že toliko pre-kljanja in glavobola? Well, saj si niti večina elevelandskih rojakov nikdar ni bila na jasnem, kje jo drže naši slavni "kultu* ro-vrtnarji". Mislili smo si pač, da bo najbrž dobro in varno spravi jena, saj je !>Hn v rokah ljudi, ki Cankarja ljubijo s <W~ dovito nežnostjo in prisrčnostjo. Pa mendu ni bila tako vatf« no spravljena in njeno bivaliAOa
»a no"
" v
Srn*.*, farmarji r Mu	Na J'	hZ ) a. ú?, ^^.
/.««raj. „, lovi. J, \ kleli drfkr. kl »ak^.no rro «. «da), ^ fwl " ;.", da la «ZT
...... >"»•■ p- «*• ^L^Mrw'unJ:
ides«nja ne bodo zaman, ampsk da bu leUMja letma «mes» -
jako čislana lastnost . . . • * *
Jože Grdlna te dni opisuje v A. D. svoje romanje na čikaško svetovno razstavo, kjer je rep-rezenllral ranjkega škofa Ha rago. Opis sam je sicer jako podoben podobnim dolgočasnim opisom, na kakršne večkrat naletimo v naših listih, zanimiv pa se mi zeli uvod, v katerem jo Joži' pot oči I nekaj sentimentalnih solzic nad nesrečno smrtjo malega avstrijskega diktatorja Dollfussa, katerega oči-vldno zelo obžaluje. .Sentimentalni^ mrtvemu malemu diktatorju poiivečenl fožetoV uvod pa se mi vidi zanimiv samo zato, ker Jož« nI bil prav nič o-gorčen rajši vi-nel vsled masakra avstrijskih delavcev In njihovih žena in otrok, ki ko bili pobiti, |s>bošeni in nagnani v j<*če in ki»nc**ntra<-ijsk« taborišča na povelje istega Dollfussa, ki s<- Jožetu tako smili , , . 1'Jh, da, rabljev Je škoda, »e-
dolžnih žrtev pa ne, kajne J«iže? » • •
Ko je Anion Vehovar kandidiral za cleislandakega mesUie-iga meta,, narti je obljubil |»re 'skrbeti |#okrita jsistajali^iff (cestne letnice, da bi bili varni pred ploho, t«« o in snegom, ka-idar bi čukali na pou Ičmi železnico. lu obljuba Je bila gliv-i na tiičk« v Tonetovem "\uro-i gramu". In ta glavna tuéka i njegove |»latforme *<• vedno čaka uie-nH i-iijii Kal »e »<«*/ i Tone r<*'*> >< bo twmlil, nas m naše/a IjoIhyu zdravja 7
Ivan hm le/. f».T
m—^mmmmmMM .
Nrre.nl/nl kIiimsI
Nevesta: "Čudno, Pavle, nevo-ščljiv prijatelj Use širijo glanOve, da nrw minliA v/eti nam o zaradi 1 denarja "
Zenln: "Pa menda vendar t itn 'čenčam ne verjameš ?"
Kevaata: Kje inki? Kaj «pMi j nimam denarja? '
Neki Anglei je napisal celo knjigo <» smejanju ter je dej«I, d« j« smeh med najboljšimi zdravilnimi sredstvi in da se vae premalo smejamo. Prav tako o-poza rja dr. Pr. Krone v "Medl-ainiseho Welt" n« šaUbog aelo zanemarjeivi način »dravljenja potom smejanja. Internet Uoht-witz jo v svoji učni knjigi o no-traujl medicini pravtako opozoril mi zdravilno korist smejanja in pravi:
"Čeprav v sedanjih teiktli časih ni mogoči» dati vsem ljudem notranjega vasalja lil zadovoljstva, ki lajša življenje starim in mladim, pametnim in n* pametnim, zdravim In bolnim, moramo vendar, če ja treba, be-doma in iz prvotne globina ven uporabiti zdravljenj« a smejanjem. ki je v svojih duševnih ki telesnih vplivih tuko učinkovito".
Zdravstveni način «meha »pada v okvir splošnoga zdravljenja. Kako naj se to naradi, a«
voliče ne more reči; kar valja temu, ne velja onemu. Dubok je v tem smislu govoril o "duševni otrtopedlji". Vemo, kakšno Izredno vrednost Ima notranja veselost v svojih duševnih vplivih že za zdravega; vsekakor ga usposobi, da je proti marsikateri bolezni bolj odporen. In kako v»e drugače delamo, kako nam gre vse gladko In lahko lspod rok! Poiskati m oranžo vsak trenutek, ki nam obeta pošteno, a «mehom združeno razvedrilo. In smejati se moramo iz srca ven; potem Is» kaj zaleglo. Raziskovalci polarnih |Htkrajin jemljejo s seboj samo ljudi v«*se!e narave; narava tam gori ali tam doli je že sama na sebi dovolj čemar-na, in če bi KalII Ae ljudje čemerni, bi kmalu (»odlegli. Kakimi a« zmeraj smejejo, In Kitajci, ki se jim ne godi dobro, se tudi «mejejo; »drer bi bilo kmalu po njih.	»
Pri /obarju
"Za dretje »rš»a računate 50 Din? Kaj Jih v treh Rekuridah zaslužite!"
"Ce želite, vam ga lahko tudi INičasneJe Izderem!"
t * •
"(j os pod natakar, zobotrebec I" "Takoj bo pr«mt ravno Je v rokah!"
HMttHO IMHII
pril tna ženska, da bi v<sllla go-p'slinjst vo na farmi, kjar je go-«podinja pred nedolgo umrla. Vdovec Je star 1,1 I'1 'mM nov«, zato lahko tu<ll vpraša kaka. ki ima enega otroka; alužlm stalna. Oglasile m", Andy Kramer, N. 4. Kant Uon ewter, N. V. __(Adv.)
(iNtN KNIJA S\ PHOIIAJ
ua dobrem pr< metnvin mestu, »redi «lovenski na»elbiiie, ?a> Mtar znan prortor. Zs pnjamlla vprašajte pri lastniku; • Jo«. Povšič, 1010 Ki» 7od Kt., Mil-vvauke , Wl«.	(Adv.)
NA PIMihM J K
I'i<mU m» fariim, ki |iiM«iii* »»«)• mli^ii IHMI»«#fotwi tu iihš •»«)•» klljM»
l*l<*. Ol,*«*« II, I «|i(w«, Z« »ktov
bitma. Al«!« nun lOaKi, ¿f <rm#n-
llraa f Ink. iMlrkmim, |#i<»«ü#i mm umi-vanj* HrkUror, S w.l.n« k<ia, Ki krsv, 1 ki»ftja. KihiI iruk, •»• «»iirava aa Hiifkiui» in «w H"'"" kmriliik« uuttif m »truji m auai »» |7suo, takoj J«	|r | IM«» I m«in« Ui4l Hing» rann*.
mir A M K Iii', AI. rANU auknct
, III Main Mifti, Ow«»l«, N- V.
-
In res, navadno je grajala njegove ostre govore, imela ga je za preplrljivca. (Prav je, če hočejo ljudje, da jim delo plačajo, kolikor je treba; a čemu se ukvarjajo s tolikimi rečmi, z meščanstvom in z vlado? Cemu se mešajo v tuje zadeve, da so potem sami tepeni? Ali kljub temu ga je spoštovala, ker se ni nikdar opijanil in ji je redno plačeval tiatih pet in štirideset frankov za stanovanje in hrano. Ce se človek lepo vede, mu vse drugo lahko izpregledaš.
Štefan je nato govoril o republiki, ki bo dala vsem ljudem kruha. A Maheujka Je odkimala, ker se je domislila leta 1848, .pasjega leta, ko sta bila on in mož naga kakor črva v prvem času njunega zakona. Z zamolklim glasom in izgubljenim pogledom se je predala pripovedovanju o tedanjih težavah, medtem ko ji je hčerka Estella ob golih grudih zaspala na kolenih, ne da bi izpustila bradavico. Tudi Štefan se je zamislil in se nepremično zagledal v ta ogromna nedrija, katerih mehka belina se je odbijala od zdelane In porumenele polti obraza.
—	Niti beliča ni bilo, je mrmrala, ničesar za pod zobe, rudniki pa so se vsi ustavili. In kaj potem? Ubogi ljudje so ginevali kakor danes.
A zdajci so se odprla vrata in obadva sta umolknila od začudenja, ko je<pfstopila Katarina. Odkar je bila pobegnila s Chavalom, še nI ve6> prikazala T kolonijo. T«i[o zelo je bila zmedena, da je trepetala in molčala, ne da bi zaprla vrata. Nadejala se, da bo dobila mater samo; ko pa je zagledala mladeniča, je pozabila besede, ki se jih je spotoma naučila.
—	Kaj te je pa prineslo? je zakričala Maheujka, ne da bi vstala s stola. Ne maram te več, kar poberi se!
Tedaj si je Katarina prizadevala, da bi se spomnila besed.
_Mama, prinesla sem kavo in sladkor . . .
Da, za otroke . . . Delala sem čez uro in mislila nanje ...
Iz žepov Je potegnila funt kave in funt sladkorja ter se opogumila in ju postavila na mizo. Delala je v Jean-Bartu, a stavka v Vo-reuxju jo je skrbela in ni našla druge možnosti, da bi pomagala staršem, kakor izgovor da je mislila na otroke. Ali njeno dobro srce ni razorožilo matere, ki je odgovorila:
—	Namestu da nam nosiš sladkarije, bi bilo bolje, da bi bila ostala doma ter nam služila kruh.
Znesla se je nadnjo in se oddahnila, ko ji je zmetala vse v obraž, kar jI je ves mesec ležalo na duši. Pobegniti z dedcem, se mu s šestnajstimi leti obesiti na vrat, doma pa imeti družino, ki trpi pomanjkanje! Tako more ravnati le najslabša in najbolj zavržena deklina. Saj človek že odpusti kako neumnost, a take grdobije mati ne more nikoli pozabiti. Pa če bi jo bili vsaj držali na vrvci! Pa je niso, bila je prosta kakor ptiček, le to so zahtevali od nje, da hodi vsaj spat domov.
—	Kakšen satan te je le obsedel v teh letih?
Katarina je negibno stala kraj mize in poslušala s povešeno glavo. Drget je spreletal drobno telo nerazvitega dekleta in je skušala odgovoriti v presekanih stavkih.
—	Oh! če bi bilo meni kaj do tega ... On je hotel. Kakor hoče on, moram tudi jaz ho-teti, jel? Ker je, veš, on močnejši . . . Kdo pa ve, kaj se bo zgodilo? Sicer pa, kar je, zdaj se ne more več spremeniti, in če ne bi bil on, bi bil pa kdo drugi. Me bo moral pač vzeti.
Hranila se je brez odpora z vdano resigna-eijo deklet, ki so se prezgodaj podala moškemu. Mar ni to splošna postava? Nikdar ni sanjala o čem drugem, kakor o posilstvu za Nasipom, ko ji bo, otroku, šestnajst let, potom o pomanjkanju v zakonu, če jo bo njen ljubimec vzel. In ni zardevala od sramu, pač pa je drhtela le zato, ker jo je ogorčilo, da ravna
mati ž njo kakor s pocestnico vpričo tega fanta, čigar prisotnost ji je bila mučna in jo je spravljala v obup.
Medtem pa se je bil Štefan dvignil in se delal, kakor da hoče pregrebsti napol ugasli ogenj, da ne bi motil njunega razračuna vanja. Toda njegov pogled se je srečal z njenim, zdela se mu je bleda, izčrpana, a vendar lepa s svojimi svetlimi očmi in porjavelim obrazom. In pri tem je imel neki poseben občutek, jeza je izginila, le to je hotel, da bi bila srečna z možem, ki ji Je bil ljubši od njega. Občutil je potrebo, da se zavzame zanjo, željo, da gre v Montsou in prisili onega, da bo ž njo obzirnej-ši. A Katarina je videla v tej ljubeznivosti, ki ji jo je neprestano izkazoval, le usmiljenje, gotovo jo je preziral, ko jo je tako meril s pogledi. Zdaj se Ji je srce tolikanj stisnilo, da ji je zastal dih in ni, mogla izpregovoriti več nobene besede v opravičilo.
— Tako je bolje, da molčiš, je neusmiljeno nadaljevala Maheujka. Ce si prišla, da ostaneš, prav; drugače pa se takoj spravi in hvali Boga, da imam polne roke, sicer bi te nekam brcnila.
Kakor bi ae bila ta grožnja mahoma uresničila, je Katarina kar na lepem začutila brco v zadnjico s tolikšno silo, da je bila omamljena tod presenečenja in bolečine, «i* je Chaval, ki je skokoma planil skozi odprta vrata in se zagnal vanjo kakor zverina. Že minuto prej je zunaj prežal hanjo. v
—	O, ti lajdra! je zarjul. Sel sem za tabo, dobro sem vedel, da se greš vlačit ž njim! In mu še plačuješ, a? S kavo ga zalagaš za moj denar!
Maheujka in Štefan sta zastrmela in se nista ganila. Z divjo kretnjo je Chaval zapodil Katarino proti vratom.
—	Greš ven, strela božja!
In ko se je zatekla v kot, je navalil na mater.
—	Prekrasen posel, varovati hišo, ko je tvoja ciparska hči zgoraj in moli noge kvišku!
Naposled je zgrabil Katarino za zapestje, jo stresel in vlekel ven. Pri vratih se je vnovič okrenil proti Maheujki, ki je sedela kakor prikovana na stolu. Pozabila je vtakniti dojko v nedrlje. Estella je bila zaspala, tako da ji nos zdrknil globlje v volneni životec, in ogromna razgaljena dojka je visela prosto kakor veliko kravje vime.
—	Ce hčere ni, pa mati postreže, je kričal Chaval. O, kar kaži mu svoje meso! Saj se tvojemu nemarnemu najemniku nič ne studi!
Sprva je hotel Štefan oklofutati tovariša. Strah, da ne bi pretep vzbudil v koloniji razburjenja, ga je zadržal, da mu nI iztrgal (Katarine iz rok. Toda popadla ga je takšna jeza, da sta si ostala oba moža drug proti drugemu s krvavimi očmi. Izbruhnilo je ataro sovraštvo in dolgo prikrivano ljuboaumnje. Zdaj bi morala drug drugega zmleti.
—	Pazi! je zajecljal Štefan s stisnjenimi zobmi. Jo boš izkupil!
—	Poskusi! je odvrnil Chaval.
Nekaj trenotkov sta se merila tako od blizu, da jima je močan dih palil lica. Roteč je prijela Katarina svojega fanta za roko, da bi ga povlekla proč. „Tako ga je izvlekla iz kolonije in tekla ž njim, ne da bi okrenila glavo.
—	To je sirovina! je mrmral Štefan in zaloputnil vrata; bil je tolikanj razkačen, da je moral sesti.
Maheujka, sedeča njemu nasproti, se ni ganila. Na široko je zamahnila in nastala je dolga in mučna tišina zavoljo reči, o katerih nista govorila. Četudi se je upiral, so mu oči uhajale na njene prsi, na to kepo belega mesa, čigar blesk ga je zdaj motil. * i
(Dalj« prihodnjič.)
fikaška razstava: Vsak četrtek, ko je otroški dan na razstavi, je kakšna tekma Slika kaže tektoio, ko ženejo s palicami obroče.
odvezal od jasli in odgnal. Žena in otroci so še spali, zakaj soln-ce je komaj za las prikukalo izza Kačnika.
Martin je gnal osla, ki se je nekoliko obotavljal, na razpotje. Tam ae vedno kdo najde, ki bi mu tudi osel prav prišel, saj ga je sklenil Martin podariti.
Prvi je prišel kmet.
—	Hočeš o^a, dam ti ga zastonj f—je 4ejal Majrtfti.
Pa ril bilo nič, tudi zastonj ga, saj kmet ni vzel.
—	Osel je osel, kamor ga daš. Kaj mi bo? Ce drugega ni, tudi pela ne marapi*
Drugi je prišel cigan.
—	Hočeš osla zastonj ! —
Cigan je zaničljivo zmajal
glavo, izpljunil debelo slino, ki ae je nabrala od prvega čaka in jo mahnil dalje.
—	Z oslom danes ni zaslužka, — je zaničljivo dejal.
Takrat pa se je Martin ujezil. Brcnil je osla, da je v bolečini poskočil in ga pustil samega.
Osel je nekaj časa strmel za svojim gospodarjem, potem pa je začel muliti travo. Kmalu je zatrobil svojo gromovito budnico: ia, ia, da je Martin začuden obstal.
—	Trobiti zna, žreti tudi, a drugače ni za nobeno rabo več.
Doma se je cmeril Lojze. Mati mu je dajala jesti, a mu ni nič ugajala umazana brozga.
—	Osla sem se znebil, — je dejal Martin.
—	Koliko si dobil zanj? — ga je vprašala žena.
—	Za osla ne moreš danes dobiti nič, nima cene, je čisto zastonj, saj ga ne mara kmet, niti ga ne mara cigan. —
—	Kaj bo, saj ima povsod dosti in drugega ne potrebuje.
Martin se je ves tegoben odpravil k hlevu, kjer ni bilo nobene živine. Tako samotno je bilo v hlevu, kakor v grobnici.
V zgornjici »e je še vedno cmeril Lojze, spremlja/ti pa ga je začel še dveletni Petrček. To je bila godba, kakor nalašč v tem času.
Martinovina je dala dosti o-trok, danes jih ne more dati več, zakaj še osel nima nobene cene.
Ontijaz:
TABLA

Z80DBA 0 OSLU
da mora biti skrb samo na tvo-
jih ramah. Prositi ne bom hodi* "je že dva meseca grozila z odpo-
la, saj sem Rukovteva iz Dola, — je trdo pristavila. '"m »
—	To ti nič ne pomaga, mleka vseeno ne bo. —
—	In Lojze. Peter. Marjet-ka? —
Na večer je meaar odgnal kravo. Zona si je tiščala uAma, da m* bi aliAala žalostnega m ukan-ja. Mož je hodil nekje za hlevom in tiščal v žepu tiatih nekaj dinarjev, /i jih je skupil za kravo. Drugi dan so šli še dinarji. Davke je moral plačati, saj je od davna tako v navadi, tVtudi bd šla krava ia hleva in ne bi i-m«'li otroci nič mleka.
Samo osel mu je še ontal. Kaj bi počel z njim? Nekdaj je z njim vocil mleko v trg Tokrat je imel pet krav in polne gozde. Danes ima še oala in okleščene borovce v gori.
—	Se osla daj kam! — je dejala žena pri obedu.
—	Kdo bi ga pa kupil? — se je zamislil.
Kes je spraševal dakv «»krog, Kar prmeao, če bi kdo kupil osla. Toda ni-"l»kai in svet |kjer niso imeH denarja
Osel je danes potrata!
Pripoveduje Milan Vrtačnik
Martinu iz Gadje^a korita je tiste dni huda predla. Rubežen so mu napovedali, ker ni plačal davkov.
Gadje korito je vaa pod hribi, kjer usjievata oves in ječmen, nekaj sadnega drevja in krompirja. če je lertina dobra. Drugače pa raste planinska .trava kn l>ohotno poganja skalovje na sever in jug. Nekaj okleščenih borovcev Ae sameva na Martino-vini, hoje so že davno vse prodane.
Zadnjič je šel edini vol, k j je obdeloval nekaj njivic j>od hribom Čakala sta še krava in o-•»♦I svoje žalostne u»o<te.
—	Kri« bodtjl, kaj bomo dali otrokom, če proda* kravo? — je ječala žena in si otirala «obre
V ztbell je tivo g|.<|H| trimesečni Uijre. ki ga je sveta Kuni-gunda prineala k hiAi. Svetnice in svetniki nič ne \praAajo. če Je tak malček |M»tr<lM»n in, če bo Imel kaj jesti ker je to ie star ootva] in
ae m<»ra mnoAiti	<r______,______
—	Kaj bomo dali otrokom?— so mu dejali povsod. —- <>«el saje zmajal Martin - Kaj bomo im> žre. a ni za nobeno rai»o. Mo-dali? Kdo ve* -	Iftče bi «a prodal kje drugje. —
—	Kdo ve* H»\eds. m«t*ki nič) Martin je rabil denar. Tine it , ne pomislite, lena ti daj, kakor, |mesta mu je pisal zanj. V peto
šolo je hodil in gospodinja mu
vedjo.
(Zgodba o amerikanskem 'strahu.)
_ Ostali otroci ga niso ra-| y "Hramu" je počila čudna bili, saj «so si gA sami služili, ker novica, čudna in zamotana. Go-je tako potrebno. Poslali pa mu Lpod pri oknu, trajno obrit po tudi niso nič, saj so še sami ko- Vsej obli glave, se je nasmehnil, maj živeli.	odložil dnevnik, se lotil pljučk in
Anion je delal samo za hrano dejal na glas: in obleko.	"Zdaj jo pa imamo! Vojska?
Mica je dobila v tovarni po dva s kom? Pa kako in kaj? In kar dinarja od ure. Ko ne bi živela povprek, sto vprašanj, vmes pa pri teti, Bog zna kako bi šlo. U* tudl prve kletvice na koraj-Milka ae je zgubila tja doli na |n da se le dajmo in da bodo jug. 2e leto dni nI nič pisala. ¿e videli!
Takole je z otroki križ. če jim Oni svetli gospod pa se je na nimaš kaj dati. Okrog se razle- jgl&s amejal. nazadnje pokazal na žejo In vsak trpi po svoje. V mi- dnevnik in dejal: slih jim pa vedno blodi Marti-	tak0( ^ jt)0ij0 voljp, Nc
novima, tisti blaženi kraj. kjer uka vojska! Pač pa nekaj dru-so se rodili.	gaga ,,i*e tu: iz
Martin je prodajal osla. Po|mreč. \vieh sem njih ga je gonil, a povsod so le zmigovali z glavami:
cev sekati in copernice na grmadi sežigati! To bi bilo zdravo! In pa zmiraj bi bilo nekaj novega v teh pustih časih. Opolnoči boš lahko na dlani nosil jurje po mili volji kjerkoli, tujega blaga in žene se bo vsakdo bal ko ognja!
Oni gospod pa je med tem že Opravil, si obrisal brke desno in levu, nagnil ¡pivo in mirno pripomnil:
"Stvar je bolj kočljiva. Ne gre ta tatove, te ima sodnik v rokah. Za coprnioe pa ni takega zakona, tudi Še so, take ali take, Kleklje ali brez metle. Gre namreč za pivce, r Ta Amerika-nec jih imenuje pijance, zaprav-ljice, lenuhe, kvartavce, sploh sodrgo."
Tak zlodi! Pa kaj da hoče? Javno mnenje je napelo ušesa.
"Nič več in nič manj, nego da se popišejo vsi, ki pijejo. Koliko in kaj pije, vseeno.. To da je v nekaterih krajih v Ameriki že vpeljano. In če tak popisanec kaj blekne ali se mu zgodi kaka nerodnost — na občinsko desko pride, ker je pijanec in pri vseh krčmarjih je prepovedan in preklican. Niti za denar in niti treznemu mu ne smejo dati niti kaplje ne. Točno tako. Le berite!"
Nikomur se ni hotelo seči po časopisiK Več pogledov se je si-oei^taMlo na brezposelni dnevnik flavti, toda dejanja in branja se ni zdel nikomur vreden. Gostje, prej bučni in dobrih idej, so nekam zastali y besedovanju. Pa le za hip. In že je buhnilo na dan. Da še malo oddiha, odmora ne bi smel imeti človek? In pa ljudje niso vsi enaki: nekateri ga še povohati ne sme, če ne je takoj binglibongl kurja vas, drugi imajo pa »spet bolj resne potrebe in jih je treba vpoštevati. Zapravljivce pa tako sodnija kroti, če so preveč napoti in kar jih dobi. Le pravica mora biti in pa pametnim ljudem dati mir! Amerikanci naj kar sami imajo svoje norčije! Tega patrona, ki to pri nas raz-naša po časopisih in ene plaši, druge pa hujska — na smrt bi ga naj obsodili! In eden celo, da na smrt v sodu špirita, za kazen! Tako naj bo: kar kdo more in hoče, ne pa prangar!
Toda to je vse nekam dišalo po neki stranki. In zato se je v obrambo svobode takoj začel dvigati drugi dutr. Da je ta misel v naših bolnih časih jako zdrava! Šiba novo mašo poje! Da ne pije le delavec ali kak štu-
Amerike na Pa da bo tisto prišlo tudi k nam."
. J i Ti x -i*."	I	P® * tiMo? 80 *c ohrazi
— Osel, kaj ti je prišlo na um. ^iU proti govorniku.
da si ga kupil? Za nobeno rabo Ta xm 7j4rjwfi Hf>hrjh T
ni danes, požre ti pa za dva. Kra-vica. to je le nekaj, jo vsaj človek molze. Osel pa samo žre. — •Nič ni bilo z oslom. Martin je kar obupal. Zena ga je nekoliko tolažila, nekoliko zasmehovala: — Samo osel ti je oatal od Martinovine. vse druge je šlo in še osla ne more* prodati — * Potem je Martin sklenil končati vso žalostno zgodo (fc*I se mu je tako priskutil, da ira. niti videti ni mogel. Zjutra.» ga je
Ta pa zaradi dobrih pljučk kar ni mogel mnogo govoriti. Kratko se je odrezal: Prangar."
"Kaj?" je zašumelo po sobi In že so padala prva pojasnila kar kritem. Prangar — kakor v starih časih, sramotni steber po domače. Pred magistratom. Za tatove, za copernice in sploh vae potepuhe. In da je to čisto pametno in prav, je bila splošna sodb«. Kar na pr«nirar z njimi, pa tatovom roke do komoi-
dent ali pisar, temveč vi visoki gospodje. T« lo lepo videti na deski bilo nekatere kar dol upijaniti, samo da bi tabli zagledali beli d* bi jih kar sami plaka komedij, samo da \x Živijo tabla! Proč z j Vinograde iztrebiti ir v Savo in Dravo, ni g ti kaplje!
Pa je nastal velik h več ni poslušal, vsak z besedo na dan, oči i bliskale, roke so po zi prijemljivih kljuk ali dokazoval no trkale n ga ali onega, ki je ko na ostal žrtev nevstri da je to neumno, žalil ga čuta! In drugi zop v1 džungli red ne škod tiger na repu prinese dla prva po prvi glav La klobuk — v naglici po nesreči. Toda iskr< in ta iskra je padla Smodnika pa toliko! nekaj rok, nekaj pa l Mir in njegovi manjš tel j i so jo s klobuki brez obračunov pobra in zadnjih vratih. Na se je pa takoj — pri tih — pojavila nc stranka — stražniki se je polegel ko v »ve
In so bili zapisani r kdo ne more biti pn bili zapisani drugi -slednji bodo prvi in | nji. Izpraznila se je Cez nekaj časa pa se beli Jaka, naročil sve potolažil čemernega
'To so cepci! Za p tak ropot! Jaz se ^ ne bojim, čeprav je n* ga bom, dokler bom i bi srečal koga — prič."
"Jaka, tiho, je že c
je zabrusil krčmar.
Potem pa je bilo v
SLOVENSKA NARO PORNA JEDN izdaja svoje publika posebno list Prešteta ter potrebno agitai društev in članstva ii gando svojih idej. 1 ne za propagando d pomih organizacij, ganlzacija ima ©biča glasilo. Torej agitato in naznanila drugih organizacij in njih d ae ne poš"J»j° ,w-
TISKARNA S.N.I
SPREJEMA VSA
▼ tiskarsko obrt spadajoča
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnic knjige, koledarje, letake itd. v slovenskrm. slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezi
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA_ S.N.PJ., DA TISKOVINE NAR«' V SVOJI TISK AKNI
Vsa pojaanila d«je vodit»" Gene «merne, anij»ko d
lo p nt »I
n« nft*
Piiite po inform«'
S.N.P.J. PRINT*
2657-59 SO. LAWNDAl*
Telefon Beckwrf <*'4 CHICAGO. II I-
M Uljo tU* v-
Tam M dob«