Poštnina plačana v gotovini.
35. štev.
V Ljubljani, 1. septembra 1923.
Posamezna številka stane 1. Din
Leto V.
Uredništvo in uprava v Ljubljani,	MOD A H NI A CAPI IDI ICTIPISJI	TETvMII/	Naročnina: 4 Din., za inozemstvo
Gradišče št. 7. - Telefon št. 77.	linKUUnU-oULl	J/lLlO 1 lL-lll	1 CUl lll\	6Din. na mesec. Izhaja ob petkih.
Zopet kapitulacija.
Pravkar prihajajo vesti iz Rima, da smo za eno blamažo bolj bogati. Italijani so nas zopet ugnali v kozji rog. Paritetna komisija v Rimu, ki je toliko časa delovala za »sporazum« glede Reke, luke Baroša in Delte, je končala včeraj svoje delo. Z drugimi besedami: naša delegacija je dobila od vlade taka zadnja navodila, ki so ostala iz sedaj umljivih vzrokov strogo tajna, da je pred italijanskimi delegati popolnoma kapitulirala ter spoštljivo in hvaležno v celoti sprejela italijanski diktat.
Kako se glase posamezne klavzule tega sporazuma, še ni znano. Vsekakor se da iz vsega sklepati, da je Italija znala uveljaviti tak »sporazum«, da bo poleg Reke prej ali slej pograbila še luko Baroš in Delto. Na ta način je naša država na severu popolnoma odrezana od morja. Kake posledice bo to imelo za gospodarski razvoj severnih delov naše države, to je za Slovenijo in Hrvatsko, si lahko predstavljamo, ali bolje rečeno, si še misliti ne moremo.
S tem smo Slovenci in Hrvatje izgubili vse!-S centralizacijo naše države bo šlo sedaj seveda prav lahko, ker smo takorekoč že popolnoma »scentra-lizirani«.
Dolgo časa je delovala paritetna komisija in ves čas je naša vlada izdajala o pogajanjih najpovoljnejša poročila. Ves čas pa je tudi povdarjala, da v tem slučaju naši ne popuste Italijanom niti za las. Kako se je delalo v resnici, to nam navadnim zemljanom ni znano, naš parlament o tem ni smel nič vedeti, ni smel povdarjati ljudskih
Politične vesti.
Katoliški shod v Ljubljani.
Slovenska ljudska stranka je na katoliškem shodu, ki se je vršil v dneh od 25. do 28. avgusta zbrala velike množice slovenskega ljudstva. Program shoda je bil zelo raznovrsten in obširen. Propaganda za shod se je vršila v tem smislu, da se bo na shodu manifestiralo za vero in kako še bolj poglobiti katoliško versko čustvovanje med slovenskim narodom. Res se je o tem predmetu tudi na katoliškem shodu veliko govorilo in sklepalo. Vendar pa katoliški shod ni ostal samo v mejah ver* ske manifestacije, ampak je v svojem poglavitnem delu obravnaval, kako obdržati in še bolj razširiti politični klerikalizem, ki je vzel v zakup rimsko-ka-toliško vero. Čeprav rimski papež v svojih poslanicah priporoča, da naj ostane vera strogo ločena od političnih programov, se je oboje na katoliškem shodu v Ljubljani spojilo v nerazdružljivo celoto. V škodo verskemu čustvovanju in na korist političnemu klerikalizmu. Kakor nam niti na misel ne prihaja, odvzemati versko čustvovanje, prav tako Pa moramo najresneje opozarjati na škodljivost okov rimskega političnega klerikalizma, ki pomeni hlapčevanje interesom, ki niso v skladu z interesi našega ljudstva. Politični klerikalizem Pomeni nadvladje cerkvene buržuazije. Pomeni reakcijo in velekapitalizem. Največji del udeležencev ali bolje udeleženk katoliškega shoda je bil dostopen^ za razmišljevanja čistega verskega čustvovanja, zelo malo pa se jih je zanimalo za smotre političnega klerikalizma, katerega po svojem primitivnem pojmovanju niti ne razumejo. Če so navzlic temu dejstvu nezavestni udeleženci katoliškega shoda odobravali namere političnega klerikalizma, je Podan samo dokaz o politični nezrelosti našega naroda. Ko bo politična iz-šolanost ljudstva na višji stopnji, potem tudi govora ne bo moglo biti o
zahtev. Zato je vlada izbrala za delovanje paritetne komisije tak čas, ko je bil parlament na počitnicah.
Mussolini je izdal naši vladi ultima-tum in terininiral zaključek pogajanj s koncem avgusta. Francoski ministrski predsednik je temu dostavil tudi svojo zahtevo, ki je našim gospodom zaprla sapo, in glej: en dan pred Mussolinijevim terminom je bil dosežen sporazum pri vsestranskem zadovoljstvu in z blagoslovom reprezentanta naše prijateljice, Francoske republike.
Na en mah dve klofuti!
Vprašamo se, kako je mogoče preko rapalske pogodbe zahtevati nekaj novega, izpreminjati pravnoveljavno pogodbo v našo škodo?
Pri nas je vse mogoče! Ta sporazum ni nič drugega, kakor za nas ubož-no izpričevalo, ki kaže jasno ugled naše države v inozemstvu. Sedaj imamo zopet dokaz več za to, kar smo doslej vedno trdili, da nas nihče na svetu ne upošteva. Tega pa tudi zahtevati ne moremo pri razmerah, ki smo jih ustvarili, ki jih uvaja in jih je uvajal naš dosedanji režim.
Diletantska uprava državnega gospodarstva na vseh poljih, »zafurane« železnice, brezumno reguliranje davkov, uvozne in izvozne carine, škandalozno postopanje z državnim upravnim aparatom — državnimi uslužbenci — plemenski prepiri, sploh nezdrave notranje razmere so nam vzele v zunanjem svetu ves ugled, vse zaupanje. Zato se z nami tako postopa!
Kaj poreče k temu naš kuriozni parlament?
zborovanjih, kot je bil katoliški shod. Na delo za politično izšolanje našega ljudstva so poklicane vse stranke, ki se ne strinjajo s klerikalizmom, ki izrablja vero v svoje nečedne namene. Seveda pa mora biti to delo smotreno, zamišljeno in skrajno previdno izvrševano, ker je klerikalni sovražnik zahrbten in rafinirano premeten v svojih nastopih. Dosedanji boj proti klerikalizmu v Sloveniji niso dosegli posebnih uspehov. Upamo, da bo v prihodnjosti boljše.
Klerikalci proti socijalizmu.
Na katoliškem shodu je dr. Brejc kot glavni govornik izjavil, da je soci-jalizem smatrati kot megleno široko-ustje, da je socijalizem idejno poražen in razkrinkano socijalistično laži-mesi-janstvo. K besedam dr. Brejca je na nekem drugem zborovanju klerikalni podjetnik Ogrin dodal, da naj bo pridobivanje materijelnih zakladov svobodno, kar edino vodi danes do gospodarskega blagostanja naroda in države. Obe izjavi so zborovalci sprejeli z odobravanjem. Katoliški shod se torej ni samo izrekel proti socijalizmu, ampak je tudi naglasil potrebo strogo kapitalističnega gospodarstva, to je neomejenega pridobivanja posameznikov na škodo trpečega delovnega ljudstva. S temi izjavami niso klerikalci povedali nič novega. Drugega tudi od izrazito meščansko-kapitalistične stranke ni bilo pričakovati. Konstatirali smo izjavi samo zato, ker se še vedno dobe nekateri, ki na vsa usta trde, da so klerikalci »socijalisti«. Tako so na primer ljubljanski komunisti in soc. demokrati vsi srečni, da lahko sede skupaj pri eni mizi s klerikalci-socijalisti. V resnici se pa vežejo ljubljanski komunisti in so-cijalni demokrati z največjimi kapitalisti in reakcijonarci.
Včeraj tako, danes zopet drugače.
Do sedaj so prihajali klerikalci med ljudstvo z najbolj radikalnimi gesli. Prav posebno radi so se klerikalci iz-podtikali nad monarhizmom in navdu-
ševali svoje verne pristaše za Radičevo republiko. Čez noč so pa svoje mnenje izpremenili. Na katoliškem shodu so z najizbranejšimi besedami proslavljali navzočega kralja in kraljevi dom ter prisegali zvestobo vladarski hiši, kot največji monarhisti.
Na poti v vlado.
Na katoliški shod je povabila SLS tudi zastopnike vlade. Tako so se na klerikalno prijazno in udano povabilo katoliškega shoda udeležili odlični zastopniki radikalne stranke, kot funkci-jonarji vlade. Kakor vse kaže, so se klerikalci naveličali opozicijonalnega kruha in komaj čakajo, da dobe priložnost, sodelovati v beograjski vladi. Radikalci klerikalne pomoči ne odklanjajo. Radikalci uvidevajo, da stalno ne morejo obdržati vlade izključno v svojih rokah. Z demokrati se radikalci nočejo vezati. To pa zato ne, ker bi jim skupno vladanje z demokrati nalagalo obveznost, da ne nastopajo v Srbiji proti demokratom z ono brezobzirnostjo, kot se godi sedaj. V boju proti demokratom pa radikalci nočejo popuščati.
V	njihovem strankarskem interesu je, da popolnoma uničijo svojega demokratskega konkurenta v Srbiji. Zadnje občinske volitve v Srbiji so dokazale, da se bo radikalna namera, poraziti demokrate na stanje brezpomembne male stranke, tudi prav kmalu uresničila. V strankarskem interesu radikalne stranke je, ker rabijo pomoč, da se vežejo s klerikalci, ki ne segajo s svojo politično organizacijo v glavno torišče radikalne stranke, to je v srbske pokrajine. Poleg tega zadado radikalci s tem, da pritegnejo klerikalce v vlado, velik udarec hrvatskim separatističnim krogom, kateri so se doslej opirali na klerikalno moč v Sloveniji. Vsekakor bo z jesenskim zasedanjem v narodni skupščini nastala popolnoma nova politična situacija. Klerikalci bodo preko svojega avtonomističnega programa sodelujoči člani centralistične vlade in s tem gospodarji Slovenije. Nastaja samo vprašanje, koliko si bodo radikalci pridržali soodločevanja pri klerikalnem gospodstvu v Sloveniji. Za ves napreden živelj v Sloveniji gotovo ne bi bilo najbolj razveseljivo, če bi imeli klerikalci prvo in zadnjo besedo. S tem bi se reklo, da bi v kulturnem in socijal-nem oziru nastale za proletarijat razmere, ki bi daleč nadkriljevale najslabše čase, kar smo jih doslej doživeli.
Ne bo nič, gospod Kukovec!
Gospod dr. Vekoslav Kukovec ustanavlja politično društvo, ki naj združi v svojih vrstah pristaše vseh strank in zastopa predvsem interese mariborske oblasti. Z ustanovitvijo novega političnega društva hoče gospod dr. Kukovec uveljaviti svoj stari koncentracijski program naprednih strank. Sicer pravi g. dr. Kukovec, da bi se društvo prva leta posvetilo le načelnemu in politič-no-vzgojnemu delu brez udeleževanja pri volitvah; vendar zatrdilom g. doktorja ne moremo prav verjeti. Iz vseh utemeljevanj, kako potrebno je ustanoviti mariborsko politično društvo, posnemamo predvsem to, da se je gospod dr. Kukovec naveličal političnega udejstvovanja v JDS in hoče poskrbeti, da pride njegov politični talent pač drugje do veljave. Če mu bo to uspelo, je drugo vprašanje. Gospod dr. Kukovec bi si lahko zbral že kaj boljšega, kot ustanavljati društvo take vrste, ki nima primera nikjer na političnem svetu. Gospod dr. Kukovec hoče biti za vsako ceno originalen politik!
Konec Radičeve štorije.
»Predsednik hrvaške republike«, Stipica Radič, potuje in razlaga svoje nazore vsakomur, kdor ga sploh poslušati hoče. Samo to je hudo, da ga malo-
kdo posluša. V Londonu je Radiča sprejel samo ravnatelj lista »Times«. Ko se je pa hotel Radič še enkrat z njim »razgovarati«, se je gospod ravnatelj lepo zaklenil v svojo sobo in naročil gospodu Radiču povedati, da gospoda ravnatelja »ni doma«. Angleški politiki so odklonili vsak stik z Radičem. Iz Londona odhaja Radič v Švico. Toda tudi tukaj ne bo opravil kaj več. Radiču se torej ne godi po svetu tako dobro, kot doma med svojimi Seljaki. S svojim potovanjem je dosegel le to, da ga je njegov zvesti drug dr. Korošec, zapustil. Tako bo konec štorije ta, da bo Radič v mrzli Švici premišljeval o minljivosti »seljačke republike«, medtem ko bo dr. Korošec v Beogradu užival dobrote »monarhiz-ma«.
Iz marksističnega gibanja.
Gibljejo sc že, samo v pozitivnem smislu ne. Obe »oficijclni« glasili soci-jalnih demokratov: celjski »Socijalist« in krški »Naprej« se lepo kregata med seboj in očitata drug drugemu, kdo je bolj podkupljen od buržuazije in kdo je pravi zastopnik stranke. Ta kot oni imata še nekaj zvestih okoli sebe. Večina delavstva pa z ogorčenjem motri neplodno prerekanje gospoda Bernota in dr. Korun-Uratnika ter se vzdržuje vsake politične akcije v obrambo svojih proletarskih interesov. Seveda imajo od prepira in pasivnosti delavskih vrst dobiček kapitalisti! Žalostno, pa resnično!
SKS in zemljoradniki.
V	Čurugu se je vršil kongres zem-ljoradniškc stranke. Kongresa so se udeležili tudi slovenski, češki in ruski zastopniki kmetov. Poljakov in Bolgarov ni bilo. Na kongresu je bil dosežen sporazum, da se Slovenska kmetijska stranka združi z zemljoradniško in sprejme njen program. Poslanec Ivan Pucelj vstopi v zemljoradniški poslanski klub.
Svetovni pregled.
OBČINSKE VOLITVE V ČEŠKOSLOVAŠKI.
V	Češkoslovaški so razpisane občinske volitve za 16. septembra. Prvotno so nameravali razpisati občinske volitve za več nedelj po vrsti, vendar so to namero opustili, da se volilno razvnemanje omeji na kolikor mogoče kratek čas. češkoslovaške vladne stranke se bodo udeležile volitev ločeno, vendar z interesom, da se tudi z obč. volitvami dokumentira češkoslovaško enotnost. Nemške in madžarske stranke se še niso odločile za enoten nastop. Glede Slovaške so se češkoslovaške stranke v toliko sporazumele, da v nekaterih občinah sploh ne pride do volitev, ampak se bodo obč. zastopi sestavili po strankah samih. V drugih slovaških občinah bodo volili po listah: združenih socijalističnih strank (iz-vzemši komuniste) in združenih meščanskih strank. Demokratski »Narodni Listy« propagirajo misel, da se v narodnostno mešanih krajih postavijo skupne liste vseh narodnih čeških pol. strank. »Češke Slovo« objavlja z ozirom na občinske volitve članek, v katerem pravi med drugim: Državo hočemo zgraditi v smislu demokracije, da bo s tem država najgotovejše varstvo za obstoj ljudstva in varstvo za bodoči razvoj in napredek naroda. Temelj demokracije in naše države vidimo v dobro urejeni samoupravi, pri kateri bodo udeležene najširše ljudske plasti. Pri določevanju kandidatov, se mora ozirati predvsem na to, da se bodo vsi kandidati lahko pozitivno udeleževali dela v občinski upravi. Omejiti se mora vpliv onih, ki se predstavljajo
samo z zgovornimi besedami, a ne napravijo ničesar ter jih nadomestiti z odločnimi, stvarnimi in odgovornimi ljudmi. —
VOLITVE V AVSTRIJI.
Kakor smo že poročali, se v Avstriji vrše volitve v narodno skupščino in dunajski občinski svet mesca oktobra. Glavni volilni boj se bo vršil med soci-jalnimi demokrati in krščanskimi soci-jalci. Pri zadnjih volitvah so dobili krščanski socijalci skupaj 1,218.000 glasov in socijalni demokrati 1,011.000 glasov. Dosedaj so imeli krščanski socijalci v narodni skupščini skupno z velenemci in kmeti 84 mandatov. Tej enotni meščanski fronti je stala nasproti opozicija 69 socijalnih demokratov. Sedaj je zmanjšano zastopstvo narodne skupščine od 183 na 165 in mora bodoča vladna stranka imeti za seboj najmanj 111 mandatov, da bo predstavljala dve-tretjinsko večino. Razumljivo je, da se krščanski socijalci trudijo, da že pred volitvami stvorijo blok, kateremu bo gotova večina. Kršč. socijalci so že pridobili za svojo listo velenemce in upajo, da pridobe še ostale meščanske stranke. Socijalni demokrati1 so prav tako kot kršč. socijalci z vso vnemo na delu, da dobe večino. Največja nevarnost za soc. demokratični uspeh predstavlja drobljenje socijalističnih glasov po komunističnih. Komunisti, ki nastopajo samostojno pri volitvah, sicer ne bodo dosegli nobenih uspehov, ampak vendar lahko povzroče soc. demokratom izgubo večine v bodoči narodni skupščini. Volitev v Avstriji se bo udeležila tudi češkoslovaška narodno - socialistična stranka, ki upa dobiti nekaj mandatov.
FRANCOSKO - NEMŠKI SPOR.
Znani nemški socijalist Karl Kaut-sky je v dunajski »Arbeiter Zeitung« objavil članek, kjer zagovarja vstop socijalnih demokratov v berlinsko vlado in pravi glede francosko-nemškega spora tudi to-le:	Če razmotrivamo
vprašanje sporazuma s Francijo, ne smemo pozabiti, da je v resnici dvoje Francij. Ena Francija zahteva reparacije samo zato, da se v vojni razrušeni kraji znova zgrade in urede razdrapane francoske finance. Ta Francija hoče doseči svoj namen mirnim potom. Druga Francija je pa pijana zmag in hoče izrabiti onemoglost Nemčje v to, da jo popolnoma stre in potem zavlada nad celo Evropo. Tej Franciji so reparacije le izgovor, da doseže svoj dalekosež-nejši cilj. Ako noče francoska vlada ničesar drugega, kot da nemško ljudstvo pomaga francoskemu odstraniti vojne poledice, potem je pri pošteni volji sporazum mogoč. Ce pa hoče francoska vlada več, to je uničenje Nemčije, potem je izključeno, da bo Francija našla v Nemčiji vlado, ki bi mogla podpisati sporazum. V Nemčiji bo nastajal vedno večji kaos, katerega se tudi Francija nima vzroka veseliti, če radi zrušenega nemškega gospodarstva, delavec ne bo mogel več živeti, si bo pač delavstvo s plenjenjem in pogromi skušalo pridobiti vse najnujnejše za življenje. Vojna tolp bo sicer pokopala Nemčijo, obenem bo pa tudi prisilila Francijo, da okupira vedno več nemških pokrajin in s tem zveča svoje militaristične izdatke in izgube. In kaj bo dobila Francija za to visoko ceno? Izgubila bo vsak izgled, da se ji plačajo reparacije, obenem se bo pa še osovražila v celem svetu, ki je navezan na redni gospodarski razvoj Nemčije. Sovraštvo celega sveta bo pa Franciji prineslo v dogledni dobi maščevanje. Francija ima danes moč, da pokonča Nemčijo, vendar bo premagani potegnil tudi zmagovalca seboj v prepad. Tako se bo zgodilo, če bo ostala Francija neizprosna. Ni pa potrebno, da se mora tako zgoditi, če bo v prihodnjih tednih pokazala Francija voljo za sporazum. V veliki meri je seveda tudi izid te akcije odvisen od primernega nastopa nemške vlade.
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA V NEMČIJI.
V	industriji se vedno bolj množi brezposelnost. Radi zvišanja plač tiskarjem, je veliko tiskarn ustavilo svoje obrate, druge so jih pa omejile le na tri dni v tednu. V neštetih obratih so podjetništva odpovedala službo vsem zaposlenim. Komunisti izrabljajo težaven položaj nemškega delavstva za svojo politično propagando. Moskovska
strokovna internacijonala je dala nemškim komunistom na razpolago en milijon zlatih mark. Komunisti so razširili po Nemčiji ogromno tiskovno propagando in po Berlinu nastopajo v dnevnih in nočnih urah po cestah govorniki, ki hvalijo komunistični paradiž.
UMOR DASKALOVA.
Makedonski dijak Nikolov Atanas je dne 27. avgusta v Pragi ustrelil bivšega bolgarskega ministra Rajka Daskalova. Daskialov je bil naslednik voditelja bolgarske zemljedelske stranke, Stambo-lijskega, ki je bil, kakor znano, v zadnji bolgarski revoluciji tudi umorjen. Umor Daskalova se je izvršil iz političnih motivov in so že pred mesci objavili bolgarski in macedonski listi vesti, da je bil Daskalov od revolucijonarnega komiteja obsojen na smrt radi tega, ker je dal svojčas usmrtiti več odličnih ma-cedonskih revolucijonarjev in ker je organiziral v inozemstvu odpor proti novi bolgarski vladi s Cankovom na čelu. O namerah makedonstvujočih je bila poučena praška policija in je zato imela Daskalova pod stalnim policijskim varstvom. Navzlic vsem varnostnim odredbam se je atentat posrečil. Atentator Nikolov je sedaj v praških zaporih.
Strokovni vestnik.
RUDARSKA STAVKA.
Že peti teden so rudarji v stavki, že peti teden brez zaslužka in dnevno narašča beda in 'obup. Trboveljska družba ne misli ni malo popustiti in trdovratno vstraja na svojem stališču, da preko 3 dinarjev ne gre. Če pomislimo, da je vlada dovolila 5% povišanje premoga in da misli družba tudi ta velikanski dobiček pobasati mirno v žep, nam silijo prav krepke besede v pero, toda s temi bi ne bilo mnogo pomagano, ker ima družba dobro zabasana ušesa in noče nič slišati. Delavstvo vstraja dalje, čeravno z velikimi žrtvami. Stanje v revirjih je nespremenjeno in delajo le mesečno nastavljeni in pa nekaj stavkokazov. Edino v Kočevju je število stavkokazov veliko in se je bati, da se tam stavka ponesreči, če se spor takoj mirno ne poravna. Družba jc v zadnjem času dala ponovno izjavo, da si prisvaja pravico odpustiti vse one, ki jih smatra v stavki za hujskače. Celo nekaj stavkokazov ni hotela v Kočevju sprejeti' v delo, češ da so nepotrebni. Preveč, vse preveč se Trboveljska družba igra z bednim rudarjem, a upamo, da pride tudi za to »mogočno« kapitalistično družbo vendar dan obračuna, ki bo moral biti prav temeljit.
TOVARIŠI! Boj rudarjev traja dalje. Njih trpljenje je doseglo vrhunec, pomagajte jim, da v zadnjem trenutku ne obupajo. Mnogo jih je, ki se še niso oddolžili svojim bednim tovarišem. Dajte v zadnjem trenot-ku, pomagajte vsaj otrokom in ženam. Tovariši, pomagajte!
Litija. V tukajšnji predilnici imamo v zadnjem času neodvisne, komuniste, ki obljubljajo delavstvu že na tej zemlji raj. Tukaj obstoječo podružnico NSSZ so bombardirali od vsega početka in ji očitali nedelavnost ter jo imenovali škodljivko delavstva. Delavstvo pa dobro ve, da je ravno NSSZ vpostavila tu red in imela skozi par let kolektivno pogodbo z podjetjem. Odkar gospodujejo komunisti, so delavci brezpravni, ker so jim odjedli pogodbo. Raja torej na tej zemlji torej ni. Upamo, da spregleda delavstvo, kam ga tak komunizem vede in da bo z demagogi prav kmalu in temeljito obračunalo. V zadnjem času so komunisti pri-čeii utrjevati svoje pozicije tudi z dejanskimi napadi. Mi smo tu čuječl in bomo znali o pravem času vrniti zob za zob. To si zapomnite vsi, ki ste pri tem soudeleženi. Delavstvo spreglej, da te vodijo novi komunisti v pogubo, otresi se jih!
Izredni občni zbor podružnice NSSZ v Litiji se vrši v petek 31. t. m. ob 2. uri popoldne v predilnici. Na občnem zboru poroča predsednik osr. vodstva tov. Juvan iz Ljubljane.
Beda železničarjev. — Pred dnevi mi je jokaje tarnala železničarjeva žena, katere mož služi že približno 25 let, da ima bolnega otroka in da ji je zdravnik ukazal naj ga nemudoma prinese v ordinacijo. V ordinacijo ga pa mati ne more nesti, ker nima za otroka primerne obleke. PokazaJa mi je kup zastavnih listkov. Vse svoje borno premoženje ima v zastavljalnici. Nasvetoval sem ji, da s*i naj pri dobrosrčnih ljudeh izposodi otročjo obleko za čas ordinacije, da vsaj otroka reši težkih bolečin. — Na vseh koncih in krajih iščejo nesrečni
železničar^ posojila, posebno oni, ki imajo šoloobvezne otroke. Neusmiljeni faktorji pa so jim v tolažbo razposlali okrožnico v kateri določajo, da se mora štrajkujočim za dan 3. avgusta odtegniti v celem obsegu njihova plača. Imamo pač dobre predpostavljene, ki jih n1! prav nič sram!
Proslava SOletnice prostovoljnega gasilskega društva tkalnice Prebold.
Naš lepi Št. Pavel v Savinjski dolini je imel v nedeljo dne 26. t. m. svoj posebni praznik. Tamkajšnje najstarejše gasilno društvo je slavilo svojo 50-letnico in je to redko slavlje združilo v kaj lepo proslavo. Dopoldne se je vršil sprejem gostov, ki so prihiteli od vseh strani. Nekaj gostov je dospelo že v soboto zvečer med temi smo opazili zastopnike osrednjega vodstva NSSZ iz Ljubljane predsednika tov. Rudolfa Juvana in pa člana osrednjega vodstva tov. Luko Bizjaka, ki sta prihitela med svoje tovariše. Po dohodu gostov se je formiral lep sprevod, ki je odkorakal v cerkev, kjer se je vršila služba božja. Po maši se je sprevod ustavil pred občinsko hišo, kjer je z balkona pozdravil zbrane v imenu občine občinski svetovalec g. Julij Sadnik. Za njim je goste pozdravil načelnik društva g. Albin Petelinšek. Za pozdrave se je zahvalil župni načelnik gosp. dr. R. Bergman, okrožni zdravnik iz Žalca. Po pozdravih se je vršilo v tkalnici delegatsko župno zborovanje gasilske župe Savinjske doline. Popoldne sc je vršila nad vse dobro uspela ljudska veselica na prelepem prostoru Preboldskega gradu. Za zabavo je skrbela vrla rudarska godba iz Trbovelj, šentpavelske dame so pa v medsebojnem tekmovanju stregle mnogoštevilnim gostom in lahko rečemo, da je bila postrežba v ličnih in jako okusno prirejenih paviljonih nadvse srčna in izborna. Na plesišču je bil ves čas velik in živahen direndaj. Zvečer so žgali umetni ogenj in spuščali rakete. Z eno besedo: bilo je prekrasno in nadvse prisrčno, kakor more biti to le v prelepi Savinjski dolini. Vsa čast prirediteljem in sodelujočim. Vso zahvalo zaslužijo v prvi vrsti gg. Petelinšek, Temler in Šetor ter vsi mnogo-brojni ostali. Tudi zasluži vso pohvalo ravnateljstvo tkalnice, ki je materijel-no pripomoglo k krasnemu uspehu. Ne-male zasluge imajo pri tem tudi tkalni-ški delavci in delavke, člani NSSZ, ki so pomagali pri celi prireditvi; posebno so se odlikovale naše tovarišice, ki so stregle gostom. Društvo je ^a ta dan izdalo tudi svoj »Jubilejni list« pod uredništvom g. Sadnika. List je lepo urejen in prinaša »Tovarišem pozdrav« izpod peresa Franja Roša, poleg tega opis društvenega delovanja od g. Julija Sadnika in mnogo člankov o gasilskih vprašanjih. — Društvu, ki že 50 let deluje v blagor trpečemu narodu, želimo ob 501etnici vse najbolje, mu iskreno čestitamo in kličemo: Živelo!
Mladinski vestnik.
»Bratstvo« v Litiji priredi v nedeljo 2. septembra t. 1. družabni večer na katerega vabi vse brate in sestre. Na družabnem večeru svira prvič tamburaški zbor litijskega »Bratstva«. Na sporedu so tudi druge zabavne točke. Začetek ob 5. uri popoldne. Kdor se hoče par uric prijetno zabavati med brati in sestrami, naj ne zamudi pohiteti v nedeljo v Litijo. Na svidenje v Litiji!
Tedenske novice.
Cenjene naročnike, katerim smo pričetkom julija odnosno pričetkom avgusta t. 1. dostavili izpolnjene položnice, pa se jih doslej še niso poslužili, prosimo, da nam na položnicah označeni znesek čimpreje nakažejo. Z vplačilom na položnicah označenega zneska je naročnina poravnana do konca septembra t. 1. — Uprava.
K triletnici »Jutra«.
»Jutro« si je za svojo triletnico privoščilo uvodnik, kateremu se še marsikaj lahko doda. Zato ga hočemo izpopolniti in podati javnosti nekaj pojasnil.
»Jutro« predvsem konštatira, da je tako dobro fundirano, da ga ne podere nobena sila več. Prizna tedaj samo, da se je izplačalo njegovim ustanoviteljem sedeti v £asu, ko jim je šla pšenica v klasje, pri vladnih zakladih, iz njih zajemati s polno roko ter si ustvariti mogočno zlato rezervo. Zato nič čudnega, če je sedanji finančni minister Stojadinovič našel vse državne kase in po-
sebne, skrivne fonde prazne, ko je prevzel svoje posle od demokrata. »Jutro« je sicer znalo ta svoj položaj vedno maskirati ter je vedno navajalo »porast« novih naročnikov in »ogromno« naklado. Toda pri številnih glavah redakcije in uprave, ki prejemajo mesečno ogromne vsote in pri sedanjih tiskarniških stroških si od rednih dohodkov nobena uprava ne more »nagromaditi« v treh letih take rezerve, »da lista ne zlomi nobena sila«.
Dalje trdi »Jutro«, da bi bila državna oblika federacije začetek in konec Jugoslavije. In samo proti temu, da se je »Jutro« borilo in da je bilo samo radi tega pogosto preostro.
Tu se »Jutro« »moti«. Kajti spominjamo se, da se je borilo z vso srditostjo tudi proti avtonomiji, ki jo zahtevamo mi in SLS. Ako se pa ne moti, potem se je spokorilo in obrnilo plašč po vetru, ker ve, da je prej ali slej avtonomija Sloveniji sigurna. Mogoče je pa tudi to, da je »Jutro« kot »najbolj informirani« dnevnik izvedelo, da je sedaj zopet čas ugoden za kak »kšeft«. To bo najbrže držalo. Zato je sleklo strogo centralistično suknjo in obleklo unitaristično. Da, še več! »Z vso vnemo« zahtevajo ti demokrati upravno dekoncentracijo naše države, ki je ne imenujejo več »SHS« — ampak »Jugoslavija«!...
Značilen za naše demokrate je sledeči citat tega znamenitega uvodnika: »Dasi smo, odkar se zavedamo, ljubili Hrvata in Srba, kakor Slovenca, vendar smo se postavili z enako ostrostjo zoper izrastke Velesrbstva in Velelirvatstva, kakor zoper nezdrave pojave maloslovenske ozkosrčnosti«. — To pa je višek predrznosti jutrovske mladeži. Ali ni vsakemu Slovencu znano, s kakimi sredstvi je demokratska klika uvajala metode Pribičevičevega režima, ki je bil in bi bil še danes nad vse velesrbski, kar Pribi-čevič sam povdarja in priznava. Dobro vemo, kam pes taco moli! Demokrati klečeplazijo pred SLS in jo prosijo milosti.
To našo trditev dokumentira »Jutro« v prav istem uvodniku z besedami:	»Je
nujno, da se ustvari koncentracija vseh onih, ki so voljni in sposobni, da izvedejo v državi popolno enakopravnost državljanov.« SLS pa dajejo demokrati istočasno V »Jutru« blažen nasvet, da naj vstopi v vlado, ko pravijo: »V ta namen je potrebno, da opuste prečani svojo brezplodno politiko pasivnosti napram državni upravi ter z aktivnim sotrudništvom in v pravem umevanju patrijotizma store vse, da nastopijo za našo domovino čim preje konsolidirane razmere.«
K temu bi dodali samo še to: Ko bi demokratski mladini imeli svoj čas vsaj malo resnega namena za konsolidacijo države, bi bili morali upoštevati vsaj trohico kakega predloga, ki so ga v ustavotvorni skupščini predlagali naši in klerikalni poslanci. Toda tega niso storili. Čemu torej sedaj hinavsko po toči zvone?
Edino pravilno, kar pove slavospev o priliki »Jutrove« triletnice, je to, da so bili Jutrovcem poleg kulturnih in socijalnih interesov v mislih še »drugi interesi«! — In to so ravno njihovi osebni interesi!
Iz vsega tega se jasno vidi, da leži demokratska klika na tleh! Huli se in hlini klerikalcem, ki jih smatrajo za bodoče gospodarje Slovenije.
To je »Jutrova« pot v Canoso — ob slavni triletnici.
Vsi jadramo v radikalno stranko! — Najbolje informirano »Jutro« ve povedati, da so že vsi narodni socijalisti prešli v radikalni tabor. K temu dostavljamo, da so naši somišljeniki že davno v posesti novih radikalnih legitimacij z lepo, sivo Pašičevo brado. Ker pa je na potu še en zaboj legitimacij, smo v prijetnem položaju odstopiti en del teh legitimacij mladinom, ker že vsi komaj čakajo na ugoden trenutek, da se priključijo tej močni državotvorni stranki.
Žerjav je imel prav. — Demokrati so svojčas napenjali vse sile, da bi pridobili NSS za svojo politiko. Poskušali so z lepa in z grda. Prišli so najprej z raznimi obljubami, z denarjem, z raznimi stolčki itd. itd. Ko so videli, da se NSS ne uda, je padla Žerjavova prerokba:	»Za	JDS	in NSS v
Jugoslaviji ni prostora, ena ali druga izginiti mora!« Boj na nož! — Boj se je pričel, ljut boj in NSS ni omagala! Pač pa so omagali demokrati; potolkli so jih, kar jih je še nam ostalo, radikali pri sedanjih občinskih volitvah v Srbiji. — Žerjav je imel le prav!
Nova Kukovčeva koncentracija! Dr.
Kukovec snuje v Mariboru »Politično društvo«, ki bi naj bilo nadstrankarsko, za reditelje pa bi naj baje imelo »Orjuno«! Vstop v to organizacijo bi naj imeli pristaši vseh političnih strank, samo radikali ne,
vabi predvsem pristaše SLS v svojo družbo. To bo zanj najsrečnejši dan v življenju, če bo vsaj na ta način kaj skoncentriral. — Mi se za to koncentracijo dalje ne menimo. Po tem se bodo ravnali tudi naši pristašu
Persekucije zaradi enodnevne obusta-ve dela so se že pričele. Pred vsem prihajajo v poštev oni, ki so bili delegirani 'od svojih tovarišev javnih nameščencev v akcijski odbor, kjer so morali delovati po želji in navodilih članstva raznih organizacij. Persekucije se vrše pri južni in državni železnici ter pri pošti. Kot prva žrtev pošte je g. Milan Mušič, ki je prestavljen v Beograd. — Žalostna borba za ubogi trdo zasluženi kruhek. Ako bi imela naša državna uprava in slavna kraljeva vlada vsaj malo čuta socijalne pravičnosti, bi ne podvze-mala takih korakov. Gospodar, ki svojega hlapca tepe zato, ker zahteva zasluženega kruha, si gotovo ne pridobiva udanotsti in ljubezni svojih podložnih. To naj si pokličejo v spomin naši merodajni gospodje na vladi, ker sicer si bodo prav kmalu vzgojili
IV.	internacijonalo in to preko zakona o zaščiti države. To pa po vsej pravici, ker zakon narave daje vsakemu živemu bitju pravico do življenja, do borbe za obstanek.
Odprta knjiga g. Emila Stefanoviča. — G. Emil Stefanovič prvi in centralni tajnik radikalne stranke v Sloveniji je priobčil ta teden v »Jutranjih Novostih« svoj življenjepis. — Pa ne da bi bil gospod Stefanovič kaj pozabil! — Ljudje pravijo, da črtica ni popolna in da bo g. Stefanovič priobčil še to, kar mu je ušlo.
Bogastvo. Družina Pribičevičeva, kateri pripada slavni demokrat Svetozar Pri-bičevič, ima v Srbiji 2000 oralov najrodo-vitnejše zemlje, ki reprezentira vrednost nekoliko milijonov dinarjev. Svetozar Pribi-čevič je bil demokratski policaj-minister, njegov brat Adam je učitelj in drugi brat Milan je penzijoniran polkovnik. — Kdo od teh je prihranil toliko, da si je ta družina nakupila toliko zemlje? To zanimivo vprašanje stavi mariborska »Straža«. — Mi bi rekli, da odgovor ni težak.
Zopet volitve! »Balkan« ve povedati, da so se radikali odločili razpisati in izvesti sedaj po zmagi v Srbiji kar dvoje volitev. Jeseni naj bi se vršile volitve v oblastne skupščine, državnozborske volitve pa naj bi se vršile spomladi. Radikali upajo na tako zmago, da bi sami dobili nad polovico mandatov. — Privoščimo jim to tolažbo.
Umrla je na Bledu prva dvorna dama naše kraljice gospa Danica Hrističeva, ki jo poznamo iz našega socijalnega polja pri delovanju za ubogo deco.
Državna realna gimnazija v Ptuju. Šolsko leto 1923/24 se prične dne 11. sept. t. 1. Sprejemni izpit v I. razred se vrši 10. sept. od 9.—11. ure, priglasi za ta izpit se sprejemajo isti dan od 8.—9. ali tudi prej. Razredni izpiti bodo od 8.—10. sept. Dosedanji in novi dijaki se imajo priglasiti za vpis dne 11. sept. od 10.—11. ure.
Vojni invalidi, vdove in sirote sodnega okraja Slovenjgradcc in Marenberg se v lastno korist poživljajo, da se udeleže društvenega sestanka in veselice v nedeljo dne 2. septembra v Slovenjgradcu (Hotel Balkan) in na Malo gospojnico dne 8. sept. v Zgornji Vižingi pri Marenbergu (gostilna Razbornik poprej Pečaler) ob 9. uri zjutraj. Na veseličnem prostoru bo podružnica vojnih invalidov v Slovenjgradcu slikala one člane, ki ne posedujejo lastnih slik za legitimacije, ter popisovala in naložila matični list zamudnikov, ki se še do sedaj niso prijavili k popisu. Slikanje in popis se prične na obeh veseličnih prostorih ob 9. uri zjutraj. Ne zamudite priložnosti, ki se vam nudi. Ob 14. uri popoldne se prične društvena veselica s plesom V prid nabave usnja za najrevnejše vojne sirote. P. n. občinstvo se vljudno vabi k udeležbi. — Udruženje vojnih invalidov — podružnica Slovenjgradec.
Otvoritev III. ljubljanskega velesejma. Danes, v soboto, ob pol desetih dopoldne se v navzočnosti Nj. Vel. kralja slovesno otvori III. ljubljanski velesejm. Dostop imajo samo povabljeni gostje, kit se morajo izkazati z vabili. — Splošen obisk se začne Sele 1. septembra ob 13. popoldne. Vstopnice za enkratni obisk po 15 Din, permanentne po 50 Din se bodo prodajale pri blagajnah ob vhodih na sejmišče. Poleg tega se dobe tudi pri »Jugoslovanski zvezi za tujski promet« na Aleksandrovi cesti, pri »Kreditni banki« na Dunajski cesti, pri »Jadranski banki« v Šelenburgovi ulici, pri »Kreditnem zavodu za trgovino in obrt« v Prešernovi ulici in pri »Slovenski banki« v Stritarjevi ulici.
Ravnateljstvo Ljubljanskega velesejma sporoča vsem razstavljalccin sledeče: Kot že večkrat naznanjeno, se vrši slovesna otvoritev letošnjega Ljubljanskega vele-
sejma v soboto, dne 1. septembra točno ob pol 10. uri dopoldne. Iz tega razloga morajo biti vse koje do 31.. t. m. to je v petek ob 10. uri zvečer popolnoma dekorirane in blago že razstavljeno. Po tej uri se mora izprazniti ceio sejmišče in se na nikak način ne bo dopustilo nadaijne aranžiranje. \' soboto, dne 1. septembra mora vsak raz-stavljalec biti že najkasneje ob pol 9. uri dopoldne na svojem izložbenem prostoru z ozirom na to, da bodo pri otvoritvi navzoči najvišji gostje. Opozarjamo, da ta dan na sejmišče razstavljalci nimajo dostopa pri glavnem vhodu, marveč je zanje določen vhod na križišču v Latermanovein drevoredu, kjer se mora vsak razstaivljalec in eventualni uslužbenec legitimirati tam uradujočim policijskim organom z sejmsko legitimacijo in lastno legitimacijo (pasušem). Kontrola bo na ukaz policijskega ravnateljstva v Ljubljani zelo stroga in se bo prepuščalo ta dan dopoldne samo neobhod-no potrebne uslužbence na sejmišče. Ta dohod na sejmišče je razstavljalcem in uslužbencem odprt že od 7. ure zjutraj. Točno ob pol 9. url zjutraj se dohod zapre in se ne spusti nikogar več na sejmišče. — Za ves čas letošnjega velesejma bo poslovala na sejmišču tudi menjalnica Ljubljanske kreditne banke ter poštni urad.
V.	Jugoslovanski zadružni kongres v Celju. Dne 5., 6. in 7. oktobra letošnjega leta se vrši skupno s proslavo 40-letnice celjske Zadružne Zveze v Celju 5. jugoslovanski zadružni kongres. Kongresa se udeleže nele odposlanci vseh zadružnih organizacij v naši državi, temveč tudi odlični zadrugarji iz Francoske, Nemčije in Švice.
Obisk iz Srbije na velesejmu. Uprava ljubljanskega velesejma smatra za prijetno dolžnost naznaniti, da je prijavljenih iz Srbije toliko kupcev, kot še nobeno leto prej. Odlični srbski listi se zavedajo važnosti ljubljanskega velesejma, ki v veliki meri posreduje medsebojno zbližanje gospodar-- skih krogov cele naše države, kar je v največjo korist narodnemu gospodarstvu naše mlade kraljevine. Zato opozarjajo z mnogo-brojnimi noticami tamošnje pridobitvene kroge na ljubljansko prireditev. En sam list v Beogradu rovari proti velesejmu ali iz neinformiranosti ali šovinizma, vendar pa to nima pomena za resno srbsko javnost. — Pride čas, pride tudi drugo prepričanje!
—	Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najce-nejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta I
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden toden dinarjev
100 švic. frankov stane		1727-5 1735 —
100 franc, frankov	tl	535-— 530- —
100 laških lir		410-— 406-—
100 čeških kron	tl	280-— 276- —
100 nemških mark	»l	0-0016 0-0020
100 poljskih mark	H	0-0397 0-0399
100 avstrijskih kron	li	0-1348 0-1350
100 ogrskih kron	II	0-40 0-50
100 bolg. levov	II	82-050 81-50
100 dolarjev	It	9450-— 9450’—
100 angl. funtov	i,	43600-— 43700-—
I-čazpredelnico	čitajte tako: Kdor hoče	
kupiti n. pr. 100 avstr, kron, mora dati zanje ta teden Din 0.1348, pri tem ko bi bil plačal prejšnji teden Din 0.1350.
Curiška borza.
29. avgust 21. avgusta
		švicarskih frankov	
100 dinarjev je stalo 5.825			5-80
100 franc, frankov	II	31 75	30-85
100 laških lir	n	23-97	23-75
100 čeških kron	ii	16-30	10-175
100 nemških mark	„	0-000083 0-00009	
100 poljskih „	ii	0-0023	0-0023
100 avstrijskih kron		0-00783	0007775
100 ogrskih „	ti	0-031	0-0325
100 bolg. levov	ii	5-50	4-75
100 dolarjev	m	454-25	553-—
100 angl. funtov	ii	2520 — 2518 —	
Kdor je hotel 29. avgusta kupiti na cu-riški borzi n. pr. 100 avstr, kron, je moral dati zanje 0.00783 švic. frankov; pred enim tednom je stalo 100 avstr, kron 0.007775 švic. frankov.
THE REX Ca., Ljubljano
BradiSte 10. • Telefon St. ZEB int.
Strojeoisni papir.
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Nikjer v hiši ne gori več luč. Tudi obe deklici sta se že vlegli k počitku, toda do-čim je Molly že objel trden spanec, Bessy nikakor ne more zaspati. Nemirno se premetava po mehkih blazinah. Ne more in ne more zaspati in zaman si beli glavo, kaj je pravzaprav povod mučni bojazni, ki jo občuti.
Svidenje z Edvardom jo je vendar tako neskončno osrečilo. Kaj neki naj pomeni zagonetno vznemirjenje?
Nepojmljiv notranji nagon jo sili, da vstane, k čemur se pa ne more odločiti, pač pa napeto vleče na uho, če nebi mogoče začutila, s čimur bi mogla opravičiti svoj nemir.
Naenkrat postane pozorna. — Razločno zasliši škripanje vrat. Bessy misli takoj na Elizo, katere soba se nahaja v neposredni bližini njene. Čemu odhaja Eliza v tako pozni uri iz svoje sobe?
Namah se Bessy odloči. — Pogumna deklica ne pozna nobenega strahu več. — Dvigne se iz postelje. Ni se še popolnoma oblekla, ko ji mrzlična skrb narekuje, da nalahko odpre vrata svoje sobe in pogleda na hodnik. Zunaj je vse mirno in tiho. — Sijaj lune razsvetljuje hodnik, da se vidi daleč naokoli.
Zopet se zgane Bessy — tamkajle se plazi senca — v smeri hodnika, ki vodi k sobam, v katerih biva mož s krinko.
Nerazumljiva, Bessy sami zagonetna moč jo sili sedaj, da sledi senci. Nato, da bi vzela s seboj orožje, dasi ga ima v sobi, uiti ne misli.
Tiho, da je ne izda kak šum, se plazi po prstih za senco. Ko ta obstane, se stisne takoj tesno k zidu. — Sedaj zavije Bessy okrog ogla na hodniku ter vidi postavo prav blizu pred sabo. Seveda jo takoj spozna, saj ni senca nihče drugi kot — Eliza, ki se plazi naprej kot bi bila pripravljena k skoku- Sedaj se v luninem svitu zablišči svetel predmet. Bessy vidi bodalo, katero ima Eliza v svoji desnici. Toda lepa za-sledovalka vidi še mnogo več; zapazi tudi, da se Eliza bliža vratom tiste sobe, v kateri spi mož s krinko, kadar se nahaja v hiši.
Kot strela iz jasnega pade Bessy na um misel:	»Eliza hoče umoriti moža s
krinko!«
Sedaj velja njeno namero preprečiti. Ali naj kriči, vpije na pomoč?
Ne, tega noče. Saj ni izključeno, da se strašna ženska zakadi v njo, dočim je, če jo sama napade, na vsak način na boljem.
Ravno se hoče Eliza priplaziti prav do vrat. Lunina svetloba jo obseva. Bessy vidi, da se hoče ozreti okrog sebe. V tem hipu jo iznenada zgrabi. Liki mačka se oklene Elizinega telesa- S hripavo besnim krikom se ta obrne. Toda že jo drži za roke Bessy in to s tako močjo, ki bi je pač nihče ne pričakoval od mlade deklice.
»Pustite me!« sika Eliza, katere oči se divje svetijo. »Spustite me — sicer — —«
Bessy pa tem krepkeje drži upirajočo se Elizo ter ji skuša izviti bodalo iz rok. Eliza sedaj utihne, pa tudi ona napenja vse sile, da se oprosti iz neprijetnega objema toli osovražene Bessy.
Tako merita obe deklici svoje moči molče — a tem bolj razkačeno, pri čemur napenjata vse svoje mladostne sile.
Eliza se zvija kot kača, toda Bessy sledi pozorno vsem njenim kretnjam. Eliza se nikakor ne more oprostiti.
Hrope, iž oči v oči se gledata sedaj obe nasprotnici.
»Reva malopridna!« sika Eliza.
Bessy ne odgovori. Saj mora vso svojo pozornost obračati na to, da je nasprotnica s kako kretnjo ne prehiti in iznenadi. Še enkrat napenja Eliza vse svoje sile. Bori se kot zbesnela. Bessy se opoteče proti vratom.
Tedaj se vrata nenadoma odprejo.
Mož s krinko stoji pred borečima se deklicama. Strogozapovedujoče zakliče:
»Kaj se godi tukaj? Bessy — Eliza—!« Takoj nato utihne. Hitro priskoči k deklicama. Hip nato ima že bodalo iz Elizinih rok v svoji desnici.
Z besnim krikom ‘ se Eliza iztrga iz Bessynih rok in zbeži kot bi jo podil sam vrag.
Bessy sloni hropeče in upehana ob steni. Mož s krinko stoji pred njo. Njegove velike oči nepremično motrijo — — — —
»Pojdite z menoj, gospodična!« reče in pokaže pri tem na sobo. »Popolnoma onemogli ste.«
Bessy s kretnjo pokaže, da njegovemu povabilu ne more ustreči. Rdečica ji zalije obraz, ko opazi njegove strastipolne poglede (n se tudi zave, kako lahko in površno je oblečena.
»Dovolite, gospod, da odidem v svojo sobo. — Zjutraj vam hočem vse povedati.«
Iz njegovih kretenj je sklepati, kot da hoče lepo deklico v svoji strasti priviti k sebi, vendar se takoj obvlada.
»Ne, ne« šepeče, ne da bi ga mogla slišati Bessy. »Ona je Edvardova nevesta. Morda ti je s svojim pogumnim nastopom rešila življenje. WMiam, ali hočeš postati brezčasten podlež?«
»Jaz doženem vse,« izpregovori nato glasno. »Eliza je hotela* v svojem živčnem napadu, da, morda celo kot — mesečnica, oborožena z bodalom, udreti v moje sobe. Dobro, pa naj bi bila to tudi storila, imam posebne vzroke, da jo za enkrat radi tega še ne kaznujem. Toda vam, gospodična Wilkes, se hočem izkazati hvaležnega. Fri-liko boste imeli spoznati, da Jak tako uda-nost in zvestobo, kot je bila vaša, sijajno nagradi.«
»Ne zahtevam nikake zahvale. Saj sem vam tako velika dolžnica--------------«
»O tem pa kar tiho, gospodična WC1-kes. Vi ste Edvardova nevesta, ljubite ga, jaz pa hočem, da ste ž njim tako srečni kot zaslužite. Da, sedaj bii bil v stanu osrečiti s svojo naklonjenostjo svojo pogumno, lepo rešiteljico« — nadaljuje s šaljivim in vendar odmevajočim naglasom »kajti sedaj — toda ne — ne — jaz — jaz je ne morem pozabiti!«
Bessy posluša vsa zmedena te zagonetne besede.
Zopet upre Jak svoj pogled v Bessy, ki jo pred njegovimi svetlim1« očmi navdaja tiha groza.
»Lepa ste, gospodična Wilkes«, modra, pogumna in udana. — Edvard bo postal z vami zelo — zelo srečen. Zavidam ga — moža, ki vas sme nazivati svojo.«
Bessy ga milo, proseče pogleda; on razume njen pogled.
»Da, nočem vas še nadalje zadrževati, toda eno mi morate dovoliti. Hočem vas spremiti do sobe, kajti mogoče je, da čaka Eliza v kakem kotu na vas!«
Molče odhaja Bessy po hodniku proti svoji sobi, tesno ob njeni strani gre Jak.
Z bojazni polnim pogledom se Bessy od časa do časa ozre na svojega spremljevalca, kt pa sedaj ne upira, več vanjo svojih svetlikajočih oči. Da, zdi se celo, kot da se hoče izogniti zapeljivi lepoti krasnega de- , kleta.
Sedaj odpre Bessy vrata svoje sobe.
»Čakajte trenutek, gospodična! Samo prepričati se hočem, če je Eliza v svoji sobi.«
Hitro stopi k vratom njene sobe in jih močno potrese. Vrata so trdno zaprta. Od znotraj pa sliši šum — nekaj nerazumljivih besed.
Pomirjen se vrne in se približa Bessy, ki že stoji med vrati svoje spalnice.
»Lahko noč, gospodična,« reče in ji ponudi roko.
»Ne bojte se ničesar, Eliza je v svoji sobi. Jutri bom govoril ž njo,«
»Saj se nič ne bojim,« odvrne Bessy mi mu seže s svojo mehko ročico v ponujeno desnico.
Njeno roko potegne k svojim ustnicam.
»Jak se bo izkazal-hvaležnega svoji rešiteljici,« odmeva še v njenih ušesih, Jak pa je medtem že izginil. Bessy urno zaklene in zapahne vrata svoje spalnice. Nekaj minut na to leži že zopet v svoji postelji. Molly se medtem sploh zbudila ni.
Bessy ne more zatisniti oči. Venomer ji švigajo razne misli po glavi, v glavnem vprašanje:	Zakaj je hotela Eliza umoriti
tajinstvenega moža? Kajti, da je bila zato trdno odločena, o tem ni nobenega dvoma.
—	Bessy niti najmanj ni slutila, kako visoko leteče načrte ima ta častihlepna deklica.
Pa tudi Jakove besede ji ne gredo iz glave.
Saj ji je povsem odkrito izjavil, da bi jo sedaj ljubil, če ne bi bila Edvardova nevesta. Pri tej misli jo spreleti groza. Ne — Edvardove roke niso omadeževane s krvjo lahkoživih deklic. Samo njega ljubi, samo njegova in nikogar drugega hoče biti.
Bessy se spomni sedaj tudi še drugih besed, katere je izpregovoril zagonetni mož.
Ali mu je postala njegova nevesta nezvesta?
Da, tako mora bit1;. — Drugače si ne more tolmačiti njegovega govorjenja.
In on jo še vedno ljubi. Saj je vendar rekel, da je nikdar ne bi mogel pozabiti.
Zaman razmišlja Bessy, kako bi rešila to uganko. Zaman si beli glavo tako dolgo, da jutranja zarja razsvetli njeno sobo. Tedaj šele jo objame lahek spanec, ‘iz katerega jo prebudi Molly.
Eliza se dela blazno.
Zelo zgodaj zjutraj naletimo moža s krinko že pred vratini Elizine spalnice. Na-lahko pritisne na kljuko in že stoji v njeni sobi. Čudno se spa5i obraz ponosnega moža, ko zagleda Elizo, ki ždi oblečena v kotu svoje sobe.
»Eliza!« jo nagovori resno in strogo, »pridi semkaj!«
Toda ona se niti ne gane. Njene temne oči zro topo na ono točko, ko da se sploh ne zaveda, da je nekdo v sobi. Tajinstvenii mož stopi sedaj k njej in inirno nadaljuje: »Eliza, čemu si bila ponoči pri vhodu v mojo sobo?«
Ona upre srepo svoje odrevenele oči v njega.
»Jaz — jaz — jaz ne vem nič — čisto nič. Ah, moja glava, ta žge kot bi bila polna žarečega oglja!« se izvije jecljaje iz njenih ust. —
Okoli ust tajinstvenega moža je zapaziti sedaj skoro zaničljiv nasmeh. Tiho de: »Dela se nevedno!«
Prime jo za roko in jo dvigne.
»Eliza, name ne napravi taka potuhnjenost prav nobenega vtisa. Vem, da si zelo prenapeta oseba, katere strast jo more zavesti k raznim nepremišljenim korakom. Toda nikdar ne bi bil verjel, da bi se dala pregovoriti k tako prismojenemu činu.«
Vtideti je, da hoče Eliza pri teh besedah pošteno vzrojiti, pa se vsekakor takoj domisli vloge, ki jo igra, zato tudi molči.
Odgovorni urednik Anton Brandner.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
•
ranin i
v ieuur.z.zo.z.
Pisarna: CELJE, Aleksandrova ul. 4.
Najvišje obrestovanle vlog na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na daljše odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In 114 od 2. do 6. ure popoldne.
Gradbeno podjetje
<■B3EH
I
I	Ing. DUKIC in DBUE.
i	Ljubljana, Bohoričeva 20.
Enkrat
za vselej se Vam priporoča samo veletrgovina R. Stermeckl, Celje, ako hočete res dobro in poceni kupiti
ČEVLJE
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvor-niško, obleke za ženske, moško in otroke, perilo, klobuke, pletene jopo, čepice in šalo, kravate, rokavice, nogavico in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci engros- cene.
S
'Gostilna TEŽIM
nas!. VIDMAR
se priporoča vsem tulcem In domačinom, Na razpolago vedno prav dobra ter pristna vina, aorka In mrzla jedila.
Priznana prav dobra kuhinja.
Vsak petek sveže ribe.
Sprejemajo se abonenti na dobro, tečno hrano za dnevno ceno po Din 15. Za obilen obisk se priporoča
Ivanka Vidmar,
Ljubljana, Sv. 3akoba trs.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trs 20
Velika zaloga stenskih ur in budilk
svetovno znane tovarne „Jitnghaus“. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure, izbira zlatnine, srebrnine in jedilnega pribora. Ljubljana, velesejem, paviljon H, prostor 293.
j Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznih koles S a v
[ Tone Malgaj [
Ljubljana 7* S
S Kolodvorska ulica št. 6.
D9DR9N5K9 BflHKB- a. d. Beonrad
Delniška glavnica: Din 60,000.000*—
Rezerva: . . . .Din 32,515.000*—
Podružnice:
Bled
Jesenice Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Hercegnovi	Ljubljana
Jelša
Maribor
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb.
82
Amerikanski odio.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York City.
Veza za Južnu Ameriku:
BANCO YOGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
•••
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu in zlasti vsem bivšim članom „Splošne gospodarske zadruge11 v Celju, naznanjam, da sem s 16. avgustom otvoril v Celju, Samostanska ul. 4
v bivših prostorih ,,Splošne gospodarske zadruge1*
na novo opremljeno
el v
©
©
e
špecerijsko trgovino.
V zalogi imam vedno sveže špecerijsko in koloni-Jalno blago, deželne pridelke ter sploh vse življenske in gospodarske potrebščine.
Za obilen obisk se priporočam
Alojz Ploj.
o
11
Z
^■■■	iBaeai	iB3Bai~ 	naper B===3gEai
[[Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani!
m I llctannnl inna ftinn II	________1.	•>	II	..	.	1	li
Ustanovljena I90D H Delniška glavnica in rezervi zakladi cca K 150,000.000"— "[]
Ustanovljena 1900
Čekovni račun št 10.509* - Brzojavni naslov; BANKA, Ljubljana. — Telefon št 261 In 413.
Se priporoča za use v bančno strofta spadajoče posle. — — — Obrestuje vlage najugodneje- — — — Prodaja srečfte razredne loterije Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
§
Telefon 268
Ustanovljeno leta 1906
Najpopolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka
Gradišče št. 10
• Duga ulica 32
j Bj| misan ‘giierignfi JiAOiVNagg-o emAQBj|~ensj|>na|uo)| j