Spoštovane občanke, spoštovani občani! Vsem vam in vašim najdražjim želim vesele velikonočne praznike! Vaš župan A loj z Kaučič SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI! Občina Juršinci pri svojem delu še zmeraj vztraja in sledi zgoraj predstavljenim ciljem. Z investicijami v infrastrukturo, izobraževanje, šport in kulturo želimo ustvarjati najboljše pogoje bivanja in življenja občank in občanom. Zastavljeni projekti Občine Juršinci se nadaljujejo s predvidenim tempom in če bo finančna situacija oziroma sofinanciranje državnega proračuna v dejavnosti občin v Republiki Sloveniji vsaj na sedanji ravni, bodo le-te tudi s strani Občine Juršinci izvedene. Kriza, ki v tem času trka na vrata mnogih družin, je neke vrste preizkusni kamen, ki postavlja vprašanje; ali bomo vsi skupaj zmogli obuditi in ohraniti moralne norme in vrednote, ali se bomo uprli malodušju in negativnemu občutku, ki vlada med nami in bomo skupaj zmogli z majhnimi ter s postopnimi koraki doseči sožitje bivanja in spoštovanja. Ob velikonočnih praznikih vam iskreno želim, da bi se ponovno ozrli vsak k sebi, z mislimi in dejanji, z vero in upanjem, v ljubezni do sebe, do svojih najbližjih, do soljudi. Ob koncu vam še enkrat želim blagoslovljene velikonočne praznike, kijih preživite radostno v dmžbi svojih bližnjih. Vaš župan, Alojz Kaučič bliža se čas praznovanja naj večjega krščanskega praznika. Prihajajo dnevi druženja v krogu družine in svojih domačih. Pomlad je pred durmi. Vse se prebuja v pričakovanjih in upanju. Ob praznovanju velike noči želim, da nam to praznično vzdušje da spodbudo, da delamo, se ravnamo, sobivamo po vrednotah, ki so nekoč krasile ljudi. Želim, da za hip postanemo in se vprašamo, ali lahko vsak od nas zmore graditi boljši in pravičnejši svet z vrednotami, kot so zaupanje, spoštovanje in strpnost. Želim, da se ponovno spomnimo pomena solidarnosti in vrednote bivanja s soljudmi. Novice____________________________________________________________ IZDAJATELJ: Občinski svet občine Juršinci ODGOVORNI UREDNIK: Damjan Šimenko UREDNIŠTVO: Dragica Toš Majcen, Ksenja Žmauc, Sandra Vaupotič, Vesna Krampelj, Alojz Kaučič in Miroslav Moleh. LEKTORICA: Ksenja Žmauc OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-2141 Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov. TISK: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. SPOŠTO VANI BRALKE IN BRALCI! Naša prva številka v letu 2011 prinaša zanimivo branje o dogodkih, ki so se zvrstili od novega leta dalje. Spomladanski čas je obdobje, v katerem so društva, organizacije in organi oblasti polagali račune za preteklo enoletno delovanje, zato so se občni zbori dmštev in organizacij kar vrstili. Veliko je tudi prispevkov, ki se nanašajo na aktualna dogajanja v naši občini. Novice so opremljene s slikovnim materialom in stranjo za razvedrilo. Zanimivega branj a je dovolj, želimo pa si še več vaših člankov in komentarjev na aktualna dogajanja v naši občini. Vsem občankam in občanom želim lepe in blagoslovljene velikonočne praznike. Odgovorni urednik Damjan Šimenko INFORMACIJA Z4 OBČANE V ZVEZI Z ODMERO SODNE TAKSE V postopku o prekršku stranke večkrat podajo pritožbo v obliki ugovora ali zahteve za sodno varstvo zoper izdani plačilni nalog za prekršek. Nekateri podajo pritožbo iz prepričanja, da prekrška niso storili, oziroma da dejanje ni prekršek, nekateri pa v pritožbah navajajo podatke, ki niso v povezavi s prekrškom, se sklicujejo na ustavne pravice, kršitve materialnih in procesnih postopkov in podobno. Pri tem se pogosto ne zavedajo, da jim bo v primeru neutemeljene pritožbe izdana odločba ali sodba, ki bo potrdila plačilni nalog. Stroški kršitelja se s tem bistveno povečajo in bodo morali za prekršek, kjer j e predvidena globa 40 evrov (polovični znesek globe 20 evrov), plačati 60 evrov ali več. V šesti točki prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je določeno, da med stroške postopka o prekršku spada tudi sodna taksa. V 45. členu istega zakona so določeni organi za odločanje o prekrških. Sodna taksa j e povračilo stroškov za delo sodišča in prekrškovnega organa. Način odmere in višina sodne takse sta določena v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS št. 37/08, ZST-1 A, Uradni list RS št. 97/10). V hitrem postopku in rednem sodnem postopku se upošteva pravilo, da se sodna taksa odmeri šele po tem, ko postane odločba oziroma sodba o prekršku, s katero je storilec prekrška spoznan za odgovornega, pravnomočna. Višina sodne takse je določena glede na vrsto postopka v osmem poglavju tarifnega dela ZST-1 (tar. št. od 8111 do 8408). Sodna taksa se odmeri tudi pri sklepih, s katerimi je odločeno o drugih vprašanj ih v postopku o prekršku. Iz tarifne tabele je razvidno, da za zavrnjeni ugovor na plačilni nalog in potrditev globe z odločbo višina sodne takse znaša 10 odstotkov zneska izrečene globe, vendar najmanj 40 evrov in največ 10.000 evrov. Torej bo za pritožbo zoper plačilni nalog, kjer j e bila izrečena globa do 400 evrov, prekrškovni organ pa jo je z odločbo zavrnil potrebno plačati sodne stroške 40 evrov. Češe storilcu prekrška,globa nadomesti z opominom se kršitelj u odmeri sodna taksa v višini 30 evrov. Nadomestilo globe z opominom ne pomeni, da kršitelj ni odgovoren za storjeni prekršek, le izrečena mu je milejša sankcija. Če se postopek o prekršku ustavi, plačilni nalog pa z odločbo odpravi, stroški postopka bremenijo proračun. S 1.1.2011 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1 A), kije med ostalim spremenil višino nekaterih taks. Tako seje povečala sodna taksa za zavrženje zahteve za sodno varstvo (tarifna številka 8211) s sedanjih 25 evrov na 50 evrov, sodna taksa za zavrnitev zahteve za sodno varstvo pa na 150 evrov. Pripravil Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, direktorica A lenka KORPAR KAJ VEM O PROMETU? l J Mesec marec oziroma topli spomladanski dnevi botrujejo k temu, da se tudi promet malce zgosti. Na cestah vidimo vse več kolesarjev, motoristov, pešcev—sprehajalcev. Slednjim se pridružujemo tudi mi, vrtčevski otroci z vzgojiteljicami. Lepe sončne dni izkoriščamo za daljše sprehode, orientacijske pohode, krajše izlete. Sprehajamo se po ustaljenih sprehajalnih poteh v središču Juršincev ali pa se podamo v bližnje hribe na Alelujo, Vinšak, do Herbesteinove kleti. Ker se pogosteje vključujemo v promet, se o tem tudi veliko pogovarjamo, spoznavamo prometne predpise, prometne znake in oznake, kijih kot pešci moramo poznati. V tem šolskem letu pa sodelujemo tudi v projektu Pasavček, ki poteka pod okriljem Javne agencije RS za varnost prometa — Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Cilj projekta j e povečati osveščenost in informiranost splošne javnosti, še posebej otrok 4—12 let oziroma njihovih staršev, o pravilni uporabi varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo z avtomobilom. Spoznali smo lik pasavčka in njegov slogan Red je vedno pas pripet! Izrezovali smo pasavčka iz kartona in deklamirali njegovo pesem. Vzgojiteljice smo otrokom demonstrirale varnostne sedeže skupine 0+ (košara za novorojenčke), skupine 1 (sedež, kije namenjen otrokom 9—18 kg) ter sedež skupine 11+111 (sedež za večje otroke — jahač z naslonom za hrbet), ki so jih imeli možnost spoznati preko igre. Otroci so spoznali, da za različno stare in različno težke otroke potrebujemo različne sedeže, vendar ne glede na starost moramo biti v avtomobilu vsi pripeti. Prejeli smo kartončke za spremljanje pripe-tosti otrok in odraslih, s katerimi se otrok v avtomobilu vozi. Razdelili smo jih med starše z namenom, da bi se otroci pogosteje pripenjali, posledično pa na morebitno nepripetost opozarjali tudi odrasle. Od Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Juršinci pa smo prejeli pobarvanke Policija svetuje, Varno napoti v šolo in domov ter odsevne trakove. V vrtec smo povabili policistko, ki seje z nami sprehodila po Juršincih, opozarjala na varno hojo, pravilno in varno prečkanje cestišča ter na uporabo odsevnih brezrokavnikov in odsevnikov (kresničk) ob slabši vidljivosti v mraku ali megli. Obiskali so nas policisti iz PP Ptuj, PP Podlehnik, kot presenečenje za nas vse pa so bili policisti PP vodnikov službenih psov in konjenikov iz Maribora. Otroci in vzgojiteljice smo uživali ob predstavitvi dela z dresiranimi psi in s policijskimi konji. Z merilnim kolesom smo izmerili dolžino in širino asfaltnega igrišča pri športni dvorani, postavili trio-pan znak, preizkusili merilec alkohola v krvi, slišali zvok policijske ..............'!T?J ‘JUm”*** iggigiggicsels* - a 0m&M '»•»(Risi ir1 sirene in opazovali utripanje modrih luči. Tiste najbolj nagajive pa so policisti vklenili v lisice; med njimi so bile tudi vzgojiteljice, vendar so policisti po predstavitvi vse osvobodili. Otrokom j e najbližji cestni promet, ker ga najpogosteje vidijo in so sami vanj vključeni. Otroke smo povprašali, kaj vedo o prometu. In kaj so odgovorili? Nina: »Promet vidimo na cesti. Lahko pa se peljemo po železnici, pa po vodi z ladjo ali motornim čolnom, po zraku pa se lahko letalo vozi.« Domen: »Tam se dvigne roka, ko gremo čez cesto, vidimo avte, lahko se zgodi prometna nesreča. Bele pa čme črte tudi obstajajo na cesti. Tam stoji poleg policaj, če kdor prehitro pelje, ga ustavi. Ne smemo prehitro voziti, ker se lahko zgodi prometna nesreča.« Marsel: »Promet za kolesarje, za tiste, ki hodijo po pločniku, pešci pa za pasavčka. Policisti gledajo, če se kateri avto zaleti, pomagajo pri prometni nesreči. Tudi motor se lahko zaleti v avto. Policijski kuža pa poišče tistega, ki se izgubi, ker policijski kužki dobro vohajo.« Hana: »Avti se vozijo in se morajo ustaviti pri rdeči luči na semaforju. Takrat imajo prednost pešci.« Jure: »Če se kaj zgodi, moramo poklicati policijo na 113, gasilci pa imajo 112.« Larisa: »Ko se avti »ruknejo« te majo policisti tisto za zmeriti cesto, lisice so nam tudi pokazali. Ko na semaforju vidimo zeleno luč, takrat lahko gremo čez cesto.« Eva: »Promet vidimo na cesti, lahko se dva avta zaletita. Vozimo se na zadnjem sedežu, pripeti v svojem sedežu.« Ivona: »Policija lovi roparje. Risali smo semaforje pa ladje pa vse pa vlake pa letala.« Valerija Mlinarič AKTIVNOSTI IN NASTOPI JUDO SEKCIJE Judo je šport in samoobramba, je borilni šport, ki seje razvil iz legendarnega jui-jitsa pred 120 leti. Danes j e to olimpijski šport, kjer so odpravljeni nevarni prijemi. Judoje primeren predvsem zamladino in predšolske otroke, ker se učijo samokontrole, samodiscipline, poleg tega pa še razvijajo motorične sposobnosti. Solarji se pri judu sprostijo in pozabijo na vsakdanje težave, zato so v šoli bolj zbrani in se lažje učijo. Tudi v tem šolskem letuje aktivna Judo sekcija mladih fantov in deklet, ki trenirajo in vadijo dvakrat tedensko v telovadnici naše osnovne šole. Od aktivnosti in tekmovanj, ki so sej ih udeležili v letošnjem letu, izpostavljamo naslednje: 1. Tekmovanje v judu »Pohorski bataljon« v Slovenski Bistrici 9.1.2011 V kategoriji do 29 kg je pri mlajših cicibankah nastopila Samanta Kajnih ter dosegla 1. mesto. Njen brat Deivisje v kategoriji do 46 kg pri mlajših dečkih dosegel 2. mesto. 2. Udeležba naših judoistov na Področnem prvenstvu OS v Beltincih 17.1.2011 Tekmovanja seje udeležilo 37 osnovnih šol iz Podravske in Pomurske regije. Rezultati učencev naše šole so naslednji: Cilenšek Niko - 3. mesto, Alen Marin - 5. mesto ter Deivis Kajnih - 5. mesto. 3. Na Ptuju SMO 16.2.2011 opravili izpite za višje šolske pasove Za beli pas - 9.kyu: Miha Žnidarič, Michael Gomzi, Patricia Mar, Pascal Gomilšak Za belo rumeni pas - 8.kyu: Rene Gomilšak in Samanta Kajnih Za rumeni pas - 7.kyu: Deivis Kajnih in Niko Cilenšek Za rumeno oranžni pas - 6.kyu: Alen Marin 4. Naš največji uspeh smo dosegli z naslovom MEDOBČINSKEGA PRVAKA OŠ, KI GAJE LETOS OSVOJILA EKIPA JURŠINC V soboto, 26. 3.2011, je v športni dvorani Center v organizaciji Judo kluba Drava Ptuj in Zavoda za šport Ptuj potekalo Medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v judu. Udeležilo se gaje 7 šol iz ptujske regije, in sicer: OŠ Breg, OŠ Ljudski vrt, OŠ Juršinci, OŠ Videm, OŠ Mladika, OŠ Hajdina, OŠ Olge Meglič. Po nekajletnih zaporednih ekipnih zmagah OŠ Ljudski vrt, j e v letošnjem letu uspelo prebiti led OŠ Juršinci, kije nastopila z najštevilčnejšo ekipo. Rezultati učencev naše šole: Učenci in učenke, 1., 2. in 3. razreda: do 25 kg: 3. mesto Pascal Gomilšak, do 30 kg: 1. mesto Samanta Kajnih, do 36 kg: 1. mesto Rene Gomilšak, Mlajši učenci, letnik 1999,2000 in 2001: do 46 kg: 1. mesto Alen Marin, do 60 kg: 1. mesto Niko Cilenšek. Mlajše učenke, letnik 1999,2000 in 2001: do 34 kg: 1. mesto Patricia Mar, do 46 kg: 1. mesto Janin Gomilšak. Starejši učenci, letnik 1996,1997 in 1998: do 44 kg: 1. mesto Sebastian Vučina, do 50 kg: I. mesto Deivis Kajnih, do 55 kg: 1. mesto Michael Gomzi, do73 kg: 1. mesto Izidor Gomilšak. Ekipno je pri dečkih zasedla 1. mesto OŠ Juršinci, 2. mesto OŠ Hajdina in 3. mesto OŠ Ljudski vrt. Pri dekletih je ekipno 1. mesto dosegla OŠ Juršinci, skupni zmagovalec med dekleti in fanti pa je v tem šolskem letu postala mlada, ambiciozna ekipa iz OŠ Juršincev. 5. MLADI JURŠINČANI USPEŠNI TUDI NA POKALU PTUJA Ekipa tekmovalk in tekmovalcev je sodelovala tudi na Pokalu Ptuja, tekmovanja v j udu, ki šteje za slovenski pokal ter pripomogla k skupni zmagi domačinov v starostnih kategorijah cicibanov in cicibank ter mlajših dečkov in deklic. Rezultati: Cicibani do 25 kg: Pascal Gomilšak - 5. mesto, do 34 kg: Rene Gomilšak - 1. mesto Cicibanke do 28 kg: Samanta Kajnih -1.mesto Mlajši dečki do 34 kg: Rene Gomilšak - 5. mesto, do 46 kg: Alen Marin-5. mesto, do 55 kg Niko Cilenšek — 1. mesto Mlajše deklice do 36 kg: Patricia Mar-2. mesto Starejši dečki do 42 kg: Sebastijan Vučina - 3. mesto ter do 46 kg: Deivis Kajnih - 3.mesto. 6. Udeležba naših tekmovalcev na Državnem prvenstvu Slovenije - starejših dečkov v Kopru 3.4.2011 Dva člana naše sekcije sta osvojila 7. mesti, in sicer Sebastijan Vučina v kategoriji do 42 kg ter Deivis Kajnih v kategoriji do 50 kg. Čestitamo! Treniramo dvakrat tedensko v telovadnici OŠ Juršinci, in sicer ob ponedeljkih ter sredah od 17.30 do 19.00. V judu uživamo že drugo leto. Zdrav in športen način življenja sta nam ljubša kot alkohol in cigarete. Šport je lahko zabaven - ne verjamete? Pridite nas pogledat in se sami prepričajte. S športom je življenje lepše. Silva Čuš, dipl. trenerka borilnih športov JURŠINSK1 ŠAHISTI OSVOJILI DRUGO MESTO V SLOVENSKOGORIŠKI ŠAHOVSKI LIGI 2011 Na turistični kmetiji Amur v Bodkovcih se je z zaključnim hitropoteznim šahovskim turnirjem, razglasitvijo rezultatov in s podelitvijo nagrad končala letošnja šahovska igra (SGŠL). Prvak lige je ekipa BAR DE-SETKA LESKOVEC. Na hitropoteznem turnirju (2x5 min.) je sodelovalo 32 šahistov, ki so poskrbeli za zanimive in napete dvoboje. Zmagal je Anton Zagoršek (Leskovec), pred Zlatkom Žerakom (Leskovec), tretji pa je bil Janez Vrbančič (Gorišnica). Četrto in peto mesto sta osvojila domačina Tonček Kukovec in Franc Cafuta. V SGŠLje sodelovalo 8 ekip, ki so igrale dvokrožni turnirski sistem vsaka z vsako. Vsaka ekipa je bila domačin oz. organizator enega turnirja. Najmočnejši v letošnji sezoni so bili šahisti ekipe BAR DESETKA, pred JURŠINCI in SPUHLJO. Te tri ekipe so osvojile velike šahovske trdnjave. Anton Lajh Foto: Juršinski šahisti-Sivipanterji. Od leve: Tinček Slodnjak, Anton Lajh, Franc Cafuta in Tonček Kukovec Končni vrstni red: L Bar Desetka Leskovec 38:18 12 m. t. 2. Društvo Sivi panter Juršinci 33,5:22,5 10 3. Šahovska sekcija Spuhlja 33:23 10 4. Šahovsko društvo Dornava 27,5 :28,5 8 5. Športno društvo Destrnik 1 31,5 :24,5 7 6. Športno društvo Destrnik 2 25:31 5 7. Šahovsko društvo Gorišnica 26:30 4 8. Športno društvo Sv. Tomaž 9,5 :46,5 0 ZGODBA O MAJHNIH IN VELIKIH VEVERICAH V pustnem času se lahko našemljeni sprostimo, zaživimo kot čisto druga bitja in s svojo domišljijo posnemamo tudi živali. Naš kraj se ne more pohvaliti z bogato pustno tradicijo, čeprav vsi bolj ali manj pogrešamo tovrstno druženje. Nad pustnim dogajanjem je še posebej navdušena Anica Žmauc, ki se je letos odločila, da bo poiskala ljudi, prav tako željne pustnega rajanja, in se z njimi predstavila na okoliških karnevalih. Skupina seje želela predstaviti z izvirno masko, ki na karnevalih še ni bila videna, zato smo se kmalu strinjali, da se bomo oblekli v veverice. Pohiteli smo z izdelavo kostumov, saj je celotna izdelava kostumov, vse od ideje do izvedbe bila kar zahtevna. Zadnje dni smo si uredili tudi prevozno sredstvo, da smo prikazali naravno okolje veveric. Obiskali smo karnevale v Sv. Tomažu, Dornavi, Ormožu in na Ptuju. Presenečeni smo bili nad gostoljubjem v Dornavi in na Ptuju, kj er nam ob številnih postankih s ponuj eno pijačo in okrepčilom res ni ničesar manjkalo. Se posebej smo se razveselili nagrade, ki smo jo prejeli na karnevalu v Dornavi. To je bil res dober uspeh, saj je na tem karnevalu sodelovalo večina na Ptuju nagrajenih skupin, nam pa seje uspelo uvrstiti med najboljših šest. No, če smo že pri nagradah, se lahko pohvalimo tudi s prvo nagrado, ki smo jo prejeli na veselici v Trnovcih. Še najbolj vesele pa smo občutka, daje občinstvo na vseh karnevalih občudovalo izvirnost naše predstavitve. Odzvali smo se tudi na povabilo OŠ Juršinci in rajali skupaj z otroci vrtca in šole. V skupini je sodelovalo sedemindvajset ljudi, med katerimi je bilo devet otrok, tudi enoletni niso manjkali. Mama veverica bo letos dopolnila oseminšestdeset let. No, to pa je družina! Veverice so priskakljale iz različnih vasi, največ pa jih je bilo iz Zagorcev. In za konec: našemljeni v veverice smo uživali, a žal bodo naši repi morali počakati vsaj do naslednjega pustnega časa. Morda pa bo skupina takrat presenetila s kakšno drugo pustno masko ... Lepo vas pozdravljamo veveričke. TOKRAT TUDI IZJURŠINCEV Medtem ko se izdelave skupinskih mask in večjih karnevalskih skupin zadnja leta za sprevod ptujskega kurentovanja lotevali predvsem v vaseh Ptujskega polja, so se zdaj, kot kaže po nedeljskem sprevodu po mestu, opogumile tudi skupine z območja Slovenskih goric. Skupina iz Juršincev se je letos sploh prvič organizirano pripravljala na nastop in sije izbrala lik iz domačih gozdov. Skupina seje namreč našemila v veverice. Na traktor so postavili velika orehova in lešnikova drevesa. Orehi in lešniki pa so kar leteli tudi med publiko, a jih je ta ujela bolj malo, saj so se zelo poskočne in borbene veverički s publiko zelo pogumno borila za slastna jedrca. V skupini veveric so bile tudi cele veveričje družine, saj so s seboj vzeli in našemili tudi majhne otroke. Darja Lukman Žunec (Večer) POSTAVITEV EKOLOŠKEGA OTOKA VBODKOVCIH Na srečanju vaškega odbora Bodkovci je nekaj članov posredovalo predloge in pobude vaščanov za postavitev ekološkega otoka, ki ga v naši vasi še ni. Idejo so člani soglasno in z veseljem podprli. V dobrobit vasi je del svojega zemljišča za ekološki otok v bližini svojega bivališča prepustil Stanko Viher. Po soglasju župana so se v mesecu marcu pričela prva dela. Najprej je bilo potrebno opraviti zemeljska dela, nato pa izpeljati še zidarska dela in vseje bilo nared za postavitev smetnjakov. Sandra Vaupotič Foto: Brez dvoma vaščani ekološki otok pogosto obiskujejo ... ČISTILNA AKCIJA VBODKOVCIH Vaški odbor Bodkovci je v aktivnostih za leto 2011 načrtoval tudi čistilno akcijo svoje vasi, kije bila realizirana 15. 1.2011. Kljub nizkim temperaturam sej e akcije udeležilopresenetlj ivo veliko vaščanov, ki so s skupnimi močmi odstranili na cestišče segajoče veje. S tem je vožnja skozi vas postala preglednejša in zato tudi varnejša. Delovna akcija je zahtevala moči vaščanov skozi celoten dan. Udeleženci akcije so se okrepčali z malico, za katero je poskrbel vaški odbor. Udeleženci so si skupaj preživeti čas kljub napornemu delu popestrili s smehom. Verjamem, da bodo tudi v prihodnje podobne akcije vaščanov dobro obiskane. Dve od teh sta postavitev ekološkega otoka in postavitev klopotca v jesenskem času. Vaški odbor je soglasno podprl tudi idejo o srečanju vaščanov, ki bo realizirana v poletnem času. Sandra Vaupotič RABOTA VHLAPONCIH USPELA Aprila smo se zbrali vaščani zaselka Hlaponcev in okolice z namenom, da uredimo brežine vozišča. V prvi vrsti pa smo posekali odvečno drevje, kije oviralo in segalo na vozišče. Ob tem smo počistili okolico in uredili brežine. Na delovno akcijo je bila temeljita priprava. Akcija je uspela ob pripravljenosti in pomoči vaščanov. Delovno akcijo ali raboto je popestrilo lepo vreme, ki nam je dobro služilo. Takšnih akcij si želimo več in s tem pritegniti še koga in združiti prijetno s koristnim, kajti delo, ki ga opraviš z zadovoljstvom, te poveličuje in zadovoljuje. D.Š. ŠPORTNO DRUŠTVO JURŠINCI NA BELIH STRMINAH CERKNEGA Peščica smučarskih zanesenjakov Športnega društva Juršinci se je naužila še zadnjih izdihljajev zime na cerkniških strminah. »Športni dan« smo 12. 3. 2011 pričeli zgodaj zjutraj. Po spodaj narisanih smučiščih so nekateri rekreacijsko, drugi izjemno resno švigali vse do poznega popoldneva, nakar smo dan zaključili tradicionalno — z večerjo v gostišču na Trojanah. Predvidevam, da naslednje leto ne bo potrebno veliko razmišljati o udeležbi na tako imenovanem »športnem dnevu« našega športnega društva. Seveda s seboj vabimo vse smučarske navdušence, tudi tiste, ki se tega srečanja letos niste udeležili. Sandra Vaupotič TURNIR V KARTANJU-KUKAVA PONOVNO ZMAGALA PRIDNE GOSPODINJE NA TRŽNICI V LJUBLJANI Društvo gospodinj »MARTA« Juršinci smo se predstavile na tržnici v Ljubljani, in sicer s kulinariko Slovenskih goric. Predstavile smo se z domačo marmelado od pomladi do jeseni, s kruhom, pecivom, z gibanico in vinom. V oddaji »DOBRO JUTRO« smo sodelovali z gospo Merljak, strokovnjakinjo za zdravo prehrano. Preživele smo lep dan, saj smo si nato ogledale Ljubljano z znamenitostmi. Vabimo vas, da se nam pridružite v društvo. Irena Pranič, tajnica društva Februarja smo v vaškem domu v Hlaponcih priredili TURNIR V KARTANJU. Turnirje potekal v znamenju prijateljstva med vasmi Kukava, Hlaponci, Rotman in Mostje. K uresničitvi zamisli smo pristopili na pobudo g. Šmigoca. Tekmovali smo v igri šnops. Zavidljivo je zmagala Kukava in s tem osvojila L mesto ter pokal. Drugo mesto so dosegli igralci iz Rotmana, tretje in četrto mesto pa sta si delila zaselka Hlaponci in Mostje. Za tolažilno nagrado je vasi Hlaponci pripadla »kahla«. Z obiskom nas je počastil župan Alojz Kaučič. Pomeril seje z nekaj tekmovalci in dokazal, da z njim ni šale - je zelo dober in izkušen igralec kart. Večerje minil v znamenju druženja in prijateljstva. Za glasbo in prijetno vzdušje so poskrbeli Kukavčani. Odlično je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Turnirje zelo lepo uspel in želja obiskovalcev je, da ga ponovimo ter da postane tradicionalen. Damjan Simenko m _ SJ>, KADETI SD JURŠINCI DRŽAVNI PRVAKI, ČLANI IN MLADINCI OSVOJILI BRON Najubilejnem 20. državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem, ki je v organizaciji SD Kidričevo potekalo 9. in 10. aprila v novi športni dvorani v Kidričevem, so strelci SD Juršinci ponovno dokazali, da so v odlični strelski formi v streljanju z zračno pištolo, saj so v vseh kategorijah, v katerih nastopajo na državnem nivoju, osvojili ekipne medalje. Članska ekipa SD Juršinci, ki jo sestavljajo Mirko Moleh, Ludvik Pšajd in Rok Pučko, je osvojila 3. mesto, Mirko Moleh pa je po odličnem streljanju v rednem delu tekmovanja nastopil tudi v finalu in osvojil 7. mesto. Ekipa mladincev v sestavi Marko Vorih, Jernej Pondelak in Niko Pšajdje prav tako osvojila 3. mesto. Ekipa kadetov, ki jo sestavljajo Ivan Druzovič, David Kekec, in Gregor Vesenj ak, paj e tudi na državnem prvenstvu ostala nepremagana in je osvojila 1. mesto. Ekipa kadetov v isti sestavi je v letošnji sezoni dvakrat izboljšala državni rekord in osvojila 1. mesto v državni ligi za mlajše kategorije. Juršinski strelci pod vodstvom trenerja Darka Pavlina in s podporo Občine Juršinci, ki nudi pogoje za treninge, brez katerih tudi večjih uspehov ni mogoče doseči, pa po končanih tekmovanjih v streljanju z zračnim orožjem ne bodo imeli časa za počitek, saj se že sredi aprila začenja mednarodna „INTER“ liga v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire, kjer sodelujejo ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. (mimo) LOVSKA DRUŽINA JURŠINCI VČERAJ IN DANES Lovska družina Juršinci (LD)je bila ustanovljena leta 1946. Njeni ustanovni člani so bili: Anton Slodnjak, Franc Mežnarič, Franc Ritonja, Štefan Gačnik st., Feliks Podhostnik, Pavel Kondrič, Anton Štebih, Janez Majerič st., Janko Majerič, Anton Vičar, Blaž Čuš, Janža Toplak, JožefVučak, Tomaž Bec in Franc Raušl. Tudi v Vitomarcih so v istem času ustanovili lovsko družino. Ustanovni člani pa so bili: Janez Pignar, Maks Raušl, Franc Šamperi in Anton Šamperl. Leta 1953 je iz lovsko-gospodarskih razlogov prišlo do združitve obeh družin v LOVSKO DRUŽINO JURŠINCI. Združeno lovišče velikosti 5300 ha seje razprostiralo v nižinskem delu ob reki Pesnici in pritokih, pretežno pa v gričevnatem delu Srednj ih Slovenskih goric. Od prisotne divjadi v lovišču je bilo v začetnih letih gospodarjenja LD največ male divjadi (zajec, jerebica, prepelica, fazan, lisica, jazbec, vidra, kuna ...). Srnjadi je bilo takrat zelo malo. Število članov v LD je iz leta v leto naraščalo. V želji, da bi se lovci bolje povezali in dobro delovali, so s prostovoljnim delom do leta 1972 zgradili svoj prvi lovski dom, ki smo ga pozneje razširili in dogradili do takšnega stanja, kot je danes. Z leti skupnega dela in gospodarjenja z divjadjo so se okrog leta 1980 v LD pojavila nesoglasja in trenja med andraševskimi in juršinskimi lovci. Andraševski lovci so hoteli spet na svoj e. Večina j ih j e takrat tudi odstopila iz LD Juršinci in odšla drugam. Teh trenj in nesoglasij, ki so se vlekla okrog 30 let, seveda nismo reševali sproti, oz. jih nismo hoteli medsebojno rešiti. Juršinska Stranje trmasto vztrajala pri svojem in igrala seveda na slabe karte. Med tem časom so se andraševski lovci dobro organizirali in se pripravili za dokončno ločitev oz. obračun z juršinskimi lovskimi strokovnjaki. Na končuje po vseh teh lovskih prepirih in tožbah glede lovišča država (Sklad za gozdove) naredila svoje. Pri določitvi mej novega vitomarškega lovišča leta 2006 so vzeli tistim, (Juršincem), ki so imeli več, in dali tistim (Vitomarcem), ki so imeli po tisti čudni izmišljeni hektarski kvoti premalo. Tako so andraševski lovci spet prišli na svoje, dobili so še več, kot so zahtevali. V lovski latinščini bi se izrazil tako: andraševski volk je bil s tem sit, juršinska koza pa ni ostala cela! Nekateri juršinski lovski poznavalci so se ušteli in bili »negiranj«, tako smo ostali brez polovice lovskega grunta! IN KAKO JE DANES ? Po podelitvi koncesij v letu 2009 gospodarimo danes na 2688 ha velikem lovišču. Od zastopane divjadi je najštevilnejša srnjad, ki je tudi najpomembnejša panoga pri gospodarjenju. Mala divjad, ki je bila zaradi intenzivne kmetijske pridelave v preteklosti v upadu, seje v zadnjem času številčno nekoliko opomogla. A kljub vsemu Juršinski lovci, prejemniki letošnjih lovskih priznanj in odlikovanj. Od leve: Zlatko Kekec, Franc Slodnjak, Srečko Kvar, Tonček Rižnar, Anton Šoštarič in Franc Pignarst. so nekatere vrste skoraj izginile (prepelica, jerebica, vidra ...)• Nasprotno pa so se roparice (kragulj, kanja ali kot rečemo po domače: jastrebi), pomnožile. V LD Juršinci je v letu 2011 včlanjenih 54 članov. Smo člani Lovske zveze Slovenije oz. Zveze lovskih družin Ptuj—Ormož, kakor tudi OZUL-a. Zdajšnje vodstvo naše LD si prizadeva, da na podlagi kapacitete lovišča po podelitvi koncesij dobro gospodarimo. Seveda v skladu z predpisi in lovskogojitveninri smernicami. Na letošnjem rednem letnem občnem zboru smo iz številnih poročil in razprav ugotovili, da današnje razmere niso ravno naklonjene naši lovski organizaciji, ki temelji predvsem na našem prostovoljnem delu. Lovci smo prvi, ki moramo biti varuhi narave in divjadi. Pri odstrelu moramo pravično posegati in jo odvzeti iz lovišča, kot nam veleva naš etični kodeks, ki smo ga podpisali. Biti lovec v današnjem času ni samo nošenje puške in streljanje divjadi. Kot člani zelene bratovščine moramo lovci še marsikaj postoriti. Tako mi večkrat pride na misel rek našega pokojnega lovca, socialista Janeza, ki je večkrat rekel: »Kdor ne goji, naj ne lovi!« Pa še kako prav j e imel. V letošnjem letu nas čaka veliko dela tako na gospodarskem kot na društvenem področju: • takoj spomladi bomo uredili remize, počistili okrog krmnih njiv in jih posadili; • zgradili in popravili bomo preže za varen odstrel srnjadi; • opravili obhode lovišča in obenem evidentirali divja odlagališča odpadkov; • konec jeseni pred skupnimi lovi bo potrebno zgraditi in popraviti krmišča za zimsko krmljenje divjadi; • nabaviti še moramo nekaj lovskih psov; • po planu odstrela bomo letos odvzeli iz lovišča 90 kosov srnjadi in nekaj kosov male divjadi. Tudi plenilce bomo držali na kratko. Tudi za društveno in družabno življenje bomo poskrbeli čez leto: • organizirali bomo našo tradicionalno meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe; • organizirali bomo lovski piknik, na katerega bomo povabili še ostale občane, lastnike zemljišč. Obenem bo tudi družinska tekma v streljanju na glinaste golobe za pokal občine Juršinci; • načrtujemo organizacijo lovskega izleta v Trst ali Munchen; • tudi naš lovski dom je potreben rednega vzdrževanja in obnove. Na koncu pa še nekaj glede škod po divjadi in na divjadi: • v lovišču prihaja seveda tudi do škod po divjadi, do katerih so upravičeni občani oz. lastniki zemljišč. Te škode so neznatne in jih rešujemo sporazumno z občani. Prav tako pa imajo upravljalci lovišča LD tudi dosti škode na divjadi: • nekaj vzame narava sama (vremenske razmere in plenilci); • intenzivna kmetijska pridelava (uporaba strojev in zaščitnih sredstev); • promet (povozi); • krivolov (tudi divji lovci si vzamejo svoje); • največ škode naredijo potepuški psi pozimi in v času visoke brejosti pri srnah. PRAV ZARADI TEGA JURŠINSKI LOVCI NAPROŠAMO LASTNIKE PSOV, DADRŽITE SVOJE HIŠNE PRIJATELJE NA KRATKO! Občani smo skupaj dolžni poskrbeti za zdravo in čisto okolje, kjer bo imela svoj prostor tudi divjad, da to, kar smo prejeli od naših dedov, ohranimo vnukom! Tajnik LD: Anton Lajh 72. REDNI LETNI OBČNI ZBOR PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA GRABŠINSKIBREG Kot že vsa leta doslej smo se člani Prostovoljnega gasilskega društva Grabšinski breg tudi letos, 4. marca 2011, zbrali na rednem letnem občnem zboru. Letno konferenco smo pričeli ob 18. uri v prenovljeni dvorani gasilskega doma v Zagorcih. Po pozdravu in nagovoru župana g. Alojza Kaučiča, predsednika Gasilske zveze Juršinci Franca Rateka, poveljnika Gasilske zveze Janeza Krajnca, članic in članov, gostov in vseh ostalih prisotnihje občni zborpričel predsednik društva Jože Horvat. Po uvodnem pozdravu so juršinske ljudske pevke zapele gasilsko himno in tako popestrile prijeten večer druženja gasilk in gasilcev. Sledila je izvolitev delovnega predsedstva, ki smo ga uskladili že na članskem sestanku pred občnim zborom. Delovno predsedstvo so sestavljali Stanko Holc kot predsednik in člana Drago Pintarič ter Roman Matjašič. Zapisnik j e pisal Robi Holc. Sledila so poročila o delu društva vpreteklem letu. Skupno poročilo predsednika in poveljnikaje podal predsednik Jože Horvat, sledila so poročila blagajnika, tajnika, nadzornega odbora in verifikacijske komisije. Vsi prisotni na občnem zboru so dobili možnost spregovoriti pri zadnji točki, razpravi. Najprej je bil izzvan župan g. Alojz Kaučič, nato predsednik Gasilske zveze Juršinci Franc Ratek in nato še poveljnik Janez Krajnc. Nekaj besed in lepih misli so dodali tudi ostali gostje: predstavnica Rdečega križa Juršinci, g. Marija Filipič, poveljnik Gasilske zveze Dornava, tovariš Starčič, in tudi ostali gostje. Naslednja točka dnevnega reda so bile nadomestne volitve, na katerih smo soglasno potrdili zamenjavo podpredsednika. Izvoljen je bil Matej Holc. Potrdili smo tudi podpoveljnika Aleša Frleža in blagajnika Avgusta Weingartnerja. Ker smo z izvolitvijo okrepili vodstveni kader, seje v nadaljevanju predstavil plan dela za leto 2011. V drugi polovici konference je sledila podelitev napredovanj in priznanj. Napredovanje sta prejela Sandra Horvat in Nino Sever za opravljen nadaljevalni tečaj za gasilca ter naziv gasilec. Priznanja za dolgoletno delo so prejeli: Milena Frlež, Anton Weingartner in Janko Berlak. Najbolj vesel dogodek je bil sprejem novih članov v gasilske vrste. Med naše vrste so pristopili: Tina Perša, Danijel Perša in Matej Muršič. Po uradnem delu je sledilo prijetno druženje vseh udeležencev občnega zbora. Za pripravo pogostitve sta poskrbeli naši članici Josipa Weingartner in Štefka Majcen. Da so bili vsi postreženi z večerjo in pijačo, smo gasilci poskrbeli sami. Kot že vsa zadnja leta, se nam je po uradnem delu pridružil ansambel Mladih 5, ki so z igranjem veselih viž dvignili razpoloženje in pritegnili plesalce na plesišče. Ob zvokih prijetne glasbe so se zavrteli gasilke in gasilci ter tudi ostali, ki so prišli v gasilski dom z namenom, da se poveselijo, sprostijo in preživijo prijeten večer v naši družbi. Ker je občni zbor potekal v času pustovanja, so se našemu druženju pridružile tudi maske in tradicionalno tudi skupina kurentov iz Bres-nice. Veselo pustno druženje seje zavleklo do zgodnjega jutra. Ker smo gasilci družabni ljudje in venomer pripravljeni pomagati, se že veselimo prijetnega druženja gasilcev in vseh vaščanov, ki ga bomo organizirali 30. aprila, na predvečer 1. maja, ob postavljenem majskem drevesu in prižganem kresu. Gasilci PGD Grabšinski breg VODA JE VIR ŽIVLJENJA Na šoli smo v okviru vsebin ekošole raziskovali vodne vire v okolici šole, njihovo onesnaženost, vire onesnaževanja in potencialne nevarnosti onesnaževanja. Na srečo večjih onesnaženj v naši okolici doslej še ni bilo, je pa kar nekaj divjih odlagališč, ki predstavljajo nevarnost. Določeno obremenitev podtalnih voda pa pomeni razvita kmetijska dejavnost v našem okolju: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in zelo razvito vinogradništvo. Ogledali smo si tudi gradnjo modeme čistilne naprave v našem kraju, ki bo odpravila težave odpadnih voda in zaščitila podtalnico. V šoli pa skrbimo, da pridno zapiramo pipe in tako zmanjšujemo porabo vode. Slavko Feguš, OŠ Juršinci PUHOVO KOLO V VOJAŠKI SLUŽBI Odkar imamo v občini Juršinci klub, ki nosi ime Janeza Puha, smo o njem izvedeli že skoraj vse. Dosti nam j e znanega tudi o mopedih in motorjih, ki sojih izdelovali v Gradcu. Le malokateri starejši občan se ne more pohvaliti, da ni bi imel vsaj enega od Puhovih vozil. Vendar pa so to vozila, ki so nastala po drugi svetovni vojni, dolgo po Puhovi smrti, za njihov razvoj pa so bili odgovorni inženirji, na katere Puh ni imel nobenega vpliva več. Največ svojega znanja in izvirnih idej je pokazal in dokazal na prelomu stoletja. V tehničnih krogih je bil res vpliven mož. V tem sestavku bom opisal čas, ko je Janez Puh pričel z izdelavo koles v Gradcu. Soočenje bil z zelo močno konkurenco. Vsak proizvajalec kolesje želel dobiti posel pri avstro-ogrski vojski, saj bi si s tem zagotovil finančno prihodnost. To je bil tudi čas prehoda iz nerodnih visokih koles na nizka, kakršna uporabljamo še danes. Pri teh kolesih in opremi zanj e j e Puh pokazal vse svoj e znanj e in ideje. Za svoj poznejši uspeh pa se mora zahvaliti ravno proizvodnji za vojsko, saj sije s tem izgradil finančne temelje za poznejši razvoj in izdelavo motornih koles ter avtomobilov. O tem bom morda več napisal kdaj drugič, sedaj pa bi rad osvetlil nekaj dejstev, kako je kolo začelo svojo kariero v vojaške namene. Pri iskanju novih možnosti prevoza je tudi vojska odkrila, daj im kolo zelo prav pride. Leta 1882 so prvič v zgodovini začeli uporabljati kolesa v Wiener Neustadt .Tam so osnovali oddelek »Militar-Fecht und Tumlehrer-Kurs«, ki ga je vodil nadporočnik Oskar Schadek iz Degenburga. Prvo turo j e oddelek leta 1883 prevozil preko Semmeringa do Mariazell in preko Lahnskega sedla spet nazaj ,250 km v štirih dneh, vsak mož pa je nosil še 20 kg opreme. Tudi v naslednjih letih je bila Štajerska »nadzorovana iz sedežev kolesarskega oddelka«. Tako so leta 1884 v smeri preko Brucka na Muri in čez Fischbacher Alpe potiskali pedale vse do Birkfelda ter se vračali nazaj čez Aspang. Leto pozneje je dvanajst oficirjev prevozilo 157 km poti do Gradca v 12 urah, in to z visokimi kolesi. V tem letuje pri Tullnerju na cesarskih manevrih kolo dobilo prvo »uradno« uporabo v vojski. Naslednje etape sojih vodile skozi Štajersko do Trsta, pa čez Salzkammergut (julij 1888), kjer so na 821 km dolgi poti bila v uporabi nerodna visoka, kakor tudi nova nizka kolesa. » Visoko » kolo GRADEC KOT CENTER ZA USPOSABLJANJE V poročilu beremo, da so leta 1890 bili na območju Judenburga in Knittelfelda izpeljani spomladanski manevri avstro-ogrske vojske. Izdali so odlok, da 11. pehotna brigada izbere tri podoficirje na kolesih. Pravi preboj v vojaške namene jim je uspel v dirki na razdaljo med Dunajem in Berlinom leta 1893. Odmevni članek v »Radfahr-Chronik« je zapisal takole: » ....želi v prvi vrsti pokazati, da kolesarski šport mladim ni le zabavna rekreacija, temveč je veliko bolj poklicna stvar, ki v službi očetovski domovini dokazuje svojo praktično vsestranskost ...« Demonstracija je uspela: v primerjavi s konjskimi dirkami med oficirji leto prej, ko je zmagovalec porabil 71 ur, je porabil najhitrejši kolesar manj kot pol tega časa. Prav tako demonstrativen značaj je imela relejna dirka v organizaciji vojske, kjer je 15 kolesarjev na relaciji Dunaj-Gradec-Celovec (391,5 km) razdaljo prevozilo v 17 urah. Ta uspeh j e prepričal tudi do takrat zelo skeptične nemške in avstro-ogrske činovnike. Avstro-ogrska armada je na pomladanskih manevrih leta 1894 kolesa temeljito preizkusila. Kot sedež izobraževalne ustanove so določili Gradec. Prvi tečaj 1895/1896je vodil poročnik Franz Smutny. V nasprotju z dosedanjim mišljenjem pa so lahko sedaj, čeje bilo potrebno, rekrutirali dovolj voznikov koles z njihovimi lastnimi »mašinami«. Tako so na tečaju v Gradcu, ki se gaj e ude ležilo večj e šte v i lo tečaj n iko v, izbrali 28 podoficirjev in vojakov, ki so si za cilj zadali postati aktivni vojaški kolesarji. V tem prvem in v nekaj naslednji tečajih so vojaki kolesarj i skrbeli predvsem za red in za prenos vojaških sporočil, nekaj pa tudi za naloge, ki jih je do tedaj opravljala konjenica. Na jesenskih manevrih na ogrsko-štajerski meji so bili tečajniki kot kolesarska enota »v polni bojni opremi« skupaj s konjenico karabinjerjev in pehoto z bajoneti pod poveljstvom nadporočnika Leberja dodeljeni v 31. »feldjager-Batallion«. (Takratna vojna policija). V času pettedenskega uvajanja so vsakič prevozili 2400 do 2800 km. Ob dejstvu, da takratne pnevmatike niso prenašale takšnih obremenitev, si lahko predstavljate, kako razkropljeni so bili na poti. Prvi vojaški kolesarski tečaj avstro-ogrske vojske v Gradcu Vojak v »naskoku« na kolo Tudi industrija je začutila svojo priložnost: avstrijska »Waffenfab-riksgesellschaft (OWG) iz Steyr-ja je ponudila brezplačno v uporabo »swift-Rader« kolesa, ki so imela bronirane gladke dele in višje postavljeno gonilo s pedali. Tudi kolesa, izdelana pri Johann Puch in Comp, so bila dobro sprejeta, medtem ko kolesa, ki jih je izdeloval Benedict Albi, niso ustrezala. Nič bolje se niso obnesla zložljiva kolesa graškega tovarnarja Albla in dunajskega Curjel und Greger. Rokovanje pri razstavljanju in sestavljanju koles je bilo zamudno, način nošenja pa neudoben in je vojaka oviral. Puhovo zložljivo kolo ZLOŽLJIVO KOLO V SLUŽBI AVSTRO-OGRSKE VOJSKE Kljub vsemu pa so konstruktorji kakor Puh nadaljevali z razvojem kolesa za potrebe armade in našli v Filippu Czeipeku, učitelju v graški pehotni kadetnici, gorečega sogovornika: v neki razpravi iz leta 1897 je zapisal, da so novi, s 26-colskimi kolesi opremljeni Puhovi modeli težki samo še 12,5 kg in se sestavijo v 30 sekundah, še hitreje pa se spet razstavijo za uporabo. Prav tako je možno , če je potrebno, za »sedlom« hitro namestiti še dodatni sedež za potnika ali lažjega ranjenca. In nedvomna prednost zložljivega kolesa: na terenih, pretežkih za kolo, se le to zloži in prenaša kot nahrbtnik. Četudi je bil preizkus uporabe koles na manevrih leta 1896 v nekoliko manjšem obsegu, je prinesel neizpodbiten dokaz, da so le zložljiva kolesa v vojni res uporabna. Vseeno je minilo še nekaj let, daje ideja prevladala: leta 1906 je vojno ministrstvo pooblastilo OWG in Styria-Werke za izdelavo replike italijanskegamodela Rossi-Melli. Obema tovarnama so v tem letu naložili izdelavo manjšega kompleta koles. Četudi so preizkusili še celo vrsto koles raznih proizvajalcev s trdnim okvirjem, med njimi tudi uveljavljene firme Noricum, je zložljivo kolo do prve svetovne vojne nadomestilo vse ostale modele. V začetku so bile kolesarske enote opremljene le s proizvodi ČWG in Puh. Puh je medtem dobil še patent za zložljivo kolo, kije služilo kot prevozno nosilo. Vojska ga je takoj uvedla v uporabo. Puhov patent: zložljiva prevozna »nosila« Napišimo še nekaj o razvoju uporabljanja koles v avstro-ogrski vojski: leta 1898 je bil v pehotnem polku št. 27 ustanovljen poizkusni kolesarski oddelek, iz katerega so nastale v letih od 1908 do 1911 tri kolesarske čete, od tega ena v Gradcu. Leta 1912 je prišlo do vzpostavitve stalne sestave: dotedanji bataljoni vojaške policije št. 11, 20,24 in 29 so bile preurejene v kolesarske enote. Ognjena moč seje povečala: zraven moštva z repetirkami sta bila sedaj mobilna še dva mitraljezca. V prvi svetovni vojni 1914-1918 so bile avstr-ogrske kolesarske enote prvič v boju pri Gorlicah na ruski meji. Nato so se spremenile v kolesarski »jagerbatallion« št. 1. (bataljon vojaške policije). Ta bataljon so nato poslali na italijansko fronto in ga razdelili po garnizijah na bojišča v Monfalcone, Cormons, Rovigno in Gradišče. Nek oficirje v svojem poročilu zapisal: »Kolesarje so poslali v Gorlice, potem pa še v italijansko visokogorje, kjer pa so bila kolesa za premike med boji povsem neuporabna. Zaradi napačne presoje poveljujočih in s tem preboja pri Kobaridu je padlo veliko število kolesarskih formacij, kar j e vredno obžalovanja.« Boj ob pokopališkem zidu Prav tako je bil iz prostovoljcev sestavljen »prostovoljni kolesarski bataljon«, ki so ga tvorila moštva, predvsem iz Gradca, Lipnice in Budimpešte. Ta enota j e bila nato uvedena v avstro-ogrski vojski kot »kolesarski bataljon št. 2«, preimenovana v »viharno enoto« in poslana v italijansko Piavo. »Tu je utrpela grozovite izgube in mnogi Štajerci počivajo na pokopališču kakšnih 12 km južno od San Dona di Piav,« poroča oficir, kije enoto vodil kot poveljnikov namestnik. V času prve svetovne vojne je v vseh službah vojske sodelovalo preko 250 000 vojakov na kolesih, predvsem so to bili poročevalci. TRAGIČNA BILANCA »Veliko pogumnih kolesarjev je ostalo na bojiščih in žalostno je, da so ljubezen do vožnje s kolesi plačali s svojimi mladimi življenji,« je po vojni v osmrtnico v »Steirischen Radsport« zapisal Michael Zu- zic. V primem kolesarskega kluba »Brucker Bycicle-Club« je jasno razvidno, kakšne izgube so utrpeli: od 113 moških članov j ih j e bilo 76 vpoklicanih, 14 jih je umrlo, 36 je bilo ranjenih, pet sojih odvedli v ujetništvo. Od tam se nista vrnila kolesarja »mojstra« Adolf Kofler in Franz Gfegl. V njuno čast so pozneje organizirali spominske kolesarske dirke. Medrekrutiranimikolesarjijebilo tudi veliko Slovencev, žal pa mi ni uspelo najti podatkov o njihovih imenih in usodah. Avstro-ogrski kolesarji na Schocklu 1915 leta Dirka izvidnikov Literatura: Burckhart, Julius: Das Rad im Dienste der Wehrkraft, in: Paul Salvis-berg (Hg.): Der Radfahrsport in Wort und Bild (Miinchen 1897), 2. erg. Nachdruck, Miinchen 1998. Czeipek, Filipp: Das Zweirad und seine militarische Vervvendung, Graz 1897. Krause, Alfred: Radfahrer im Weltkrieg. Das k.u.k. Radfahrer-Jager-baonNr.l im Weltkrieg, Artikelserie in: Der Radfahrer 1934/3. Ulreich, Walter: Das Steyr-Waffenrad, Graz 1995. Rabenstein, Rudiger: Radsport und Gesel lschalt. Ihre sozialgeschich-tlichen Zusammenhange in derZeit von 1867 bis 1914, Hildesheim, Miinchen, Ziirich 1991. Sieg iiber die Armee, in: Bike Culture, Nr. 13, York, August 1997, 18-20. Smutny, Franz: Anleitung zur Behandlung des Fahrrades und dessen praktische Venvendung insbesonders fiir militarische Zwecke, Graz 1896. Zuzic, Michael: Unsere Radfahrer im Weltkriege, in: Steirischer Radsport 26. 6.1926,13. Deutsch-osterr. Radfahrer II/l 7/1890. O. Illustrierte Zeitung 20. 5. 1897,20.7.1913. Radfahr-Chronik VI/35/1893, VIII/37/1895. Steirischer Radsport 25.2. 1934,8. Zapisal: Marijan Duh REZ POTOMKE NAJSTAREJŠE VINSKE TRTE V JURŠINCIH Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci je v nedeljo, 7. 3. 2010, po sveti maši v centru Juršincev opravilo rez potomke najstarejše vinske trte na svetu, vrste modra kavčina, ki j e od leta 2005 zasaj ena tudi v Juršincih. Prireditev je potekala pod okriljem Dmštva vinogradnikov in sadjarjev Juršinci. Predsednik Stanko Holc je pozdravil in nagovoril prisotne. Viničar Simon Toplak je povedal nekaj zanimivosti o potomki naj starejše vinske trte, razvoju in nastanku trsničarstva v St||| Juršincih ter o gojenju vinske trte. Rez sta simbolično izvedla dr. Po opravljenem rezu je sledilo družabno druženje. Člani in obisko- vinogradništva Stanko Vršič in viničar Simon Toplak. Nato so se člani valci od blizu in daleč so preživeli lep dopoldanski dan, ki pa seje društva ob glasbi premaknili do krožišča in tudi tam obrezali trto. raztegnil vse do popoldneva. Program so s pesmijo popestrili mladi muzikantje skupine Itak. V Damjan Simenko programu so sodelovali tudi učenci OS Juršinci. 15. OBČNI ZBOR OBČINSKE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA JURŠINCI V soboto, 12. februarja, so se zbrali člani 00 RK Juršinci v okrepčevalnici Pri Darinki v Juršincih. Sprva je bila otvoritev občnega zbora, nato so zapele ljudske pevke. Sledila je izvolitev delovnega predsedstva in branje poročil predsednice Marije Filipič, tajnika in blagajnika. Prisotne je nagovoril Aleksander Solovjev, ki je spregovoril o vrednotah človeka. Župan Alojz Kaučič je ob tej priložnosti še enkrat čestital vsem dobitnikom priznanj in odlikovanj. Ob koncu so se zahvalili darovalcem krvi in jim poklonili priznanje za darovano kri. Med vsemi je izstopal Franc Kump, ki je kri daroval že osemdesetkrat in je prejel posebno odlikovanje. Domači zdravnik Miro Lasbaher in Franc Kump sta vsem navzočim razdelila nageljčke. D.Š. PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU V petek, 25.3.2011, ob 17.00, je bila v Večnamenski dvorani Juršinci proslava ob materinskem dnevu, ki stajo pripravili Občina Juršinci in Osnovna šola Juršinci. V programu so sodelovali otroci iz vrtca, učenci in občani. Obiskovalce prireditve sta nagovorila župan Alojz Kavčič in predsednica Odbora za družbene dejavnosti Dragica Toš Majcen. Učenci 1. razreda so zaigrali glasbeno pravljico Srečni gozd, učenci 2. in 5. razreda pa skeč Sinovi. Učenci 5. razreda so zaigrali dve instrumentalni skladbi, zaplesala je folklorna skupina, za petje pa so poskrbeli otroški in mladinski zbor OS Juršinci, člani skupine Vokal is in kvarteta Bakus. Otroci iz vrtca in učenci razredne stopnje so recitirali, peli in plesali. Program sta povezovala Uroš Rajh in Rene Rižnar. Irena Petek Zebec Andreja Klarič OLIMPIJSKE IGRE V JURŠINCIH Olimpijske igre, ki se pričnejo z uradno in s svečano prireditvijo, lahko spremljamo vsake štiri leta. V letošnjem letu pa bodo olimpijske igre tudi v naši občini. Na OŠ Juršinci so si namreč zamislili nenavadno realizacijo športnih dni, saj bo od 24.5.2011 do 27.5.2011 olimpijski teden. V tem času bodo vse dejavnosti posvečene olimpijskim igram. Želimo, da z bogatim kultumo-zabavnim in s športnim programom na naši šoli ter občini zaživi olimpijski duh. Učenci in učitelji se na svečani športni in kultumo-zabavni dogodek že pripravljajo. Da bo vse potekalo po olimpijskih pravilih in v duhu olimpijskih iger, bo 23. maja na pot pospremljen olimpijski ogenj, ki bo potoval po občini. Nosilci plamenice bodo učenci in starši spremljevalci. Projekt bomo zaključili s prireditvijo ob dnevu šole, ko bo v večnamenski dvorani svečana otvoritev modemih olimpijskih iger. Spektakel se bo zgodil 27. maja ob 17. uri. Predstavo bomo obogatili s prižiganjem olimpijskega ognja, z zvoki fanfar, s svečanim mimohodom nastopajočih, z olimpijskimi simboli in s svečanimi prisegami športnikov ter sodnikov. Na svečani otvoritvi bodo ekipe predstavljali učenci posameznih vasi. Posamezna vas in učenci bodo kot ekipa predstavljeni s svojo zastavo, grbom, imenom in obleko. Na otvoritev olimpijskih iger so v Juršince vabljeni eminentni gostje iz kulturnega, športnega, političnega in zabavnega življenja, kakor tudi znani slovenski olimpijci. Vabljeni pa ste seveda občani in ostali iz širše okolice Juršincev, saj ne smete zamuditi priložnosti, da bi prvič v živo spremljali otvoritev olimpijskih iger v svoji občini. Športni pedagog in nosilec prireditve Stanko Podvršek OBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN VSKORBI Mlajša skupina navdušila z igro, starejša skupina gre naprej! V Skorbi je 5. aprila 2011 potekalo srečanje gledaliških skupin v organizaciji JSKD 01 Ptuj. Predstavilo seje osem gledaliških skupin iz ptujskega področja, med njimi sta bili tudi Otroški dramski krožek OŠ Juršinci in Gledališka skupina OŠ Juršinci. Otroški dramski krožek je v letošnjem letu uprizoril igro Vike Grabovšek Črno in belo, ki jo je režirala učiteljica Cvetka Vratič. Igralke, sicer učenke 4. razreda, so občinstvo v Skorbi navdušilezizvrstnimigranjem.Mladeigralke so: Marjetka Krajnc, Eva Slodnjak, Patricija Mar, Klara Marčič, Nina Slana, Urška Novak Kukovec, Urška Vučina, Špela Šegula, Špela Perko in Lea Majcen. Igrico so si ogledali tudi učenci prve triade domače šole, 9. aprila so se predstavili na Gledaliških uricah v organizaciji Kulturnega društva Skorba, maja pa bo skupina gostovala na OŠ Videm na zaključni prireditvi bralne značke. Starejša gledališka skupina se je pod men- torstvom Ksenje Žmauc na območni reviji predstavila že šestkrat, od tega se je dvakrat uvrstila na regijsko srečanje. Tokrat so se predstavili učenci osmega razreda, in to malo drugače. Ob obravnavi Prešernove Turjaške Rozamunde pri pouku so se odloči I i pripraviti dramatizacijo, s čimer so utrdili in nadgradili učno snov. Način delaje bil pri učencih zelo dobro sprejet, zato so ga razširili na ure, namenjene krožku, in se pripravili na nastop ob slovenskem kulturnem prazniku. Ker so se učenci želeli pokazati še komu, so se prijavili na srečanje gledaliških skupin kot primer razrednega gledališča. Kar niso mogli verjeti, da seje skupina že tretje leto zapored uspela uvrstiti na Regijsko srečanje gledaliških skupin, ki bo 19. 4. 2011 v Domu krajanov Grajena. Nastop juršinske skupine bo ob 11. uri. Vljudno vabljeni k ogledu, saj j e uvrstitev med najboljših osem iz območij Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart res velik uspeh za našo malo šolo. Strokovna spremljevalka vseh predstav, režiserka in igralka Dunja Zupanec, je igro učencev osmega razreda ocenila tako: »Zelo lepo domišljena predsta-vaje izredno poživila celoten festival v Skorbi. Igralci, ki so na oder prihajali z vseh strani, so nas izredno razveselili ter pri občinstvu vzbudili občutek pričakovanja in vprašanje, kaj vse so si še izmislili mladi igralci...« Ksenja Žmauc VABILO K SODELOVANJU »IGRE BREZ MEJA« V okviru večdnevne zabavno-glasbene prireditve »ŠOTOR TANC« pod velikim šotorom v Juršincih, ki bo od četrtka, 19. maja, do nedelje, 22. maja, pripravljamo tudi zanimive »IGRE BREZ MEJA«. Igre pripravljamo v nedeljo, 22. maja, s pričetkom ob 14. uri na zelenici ob šotoru. Igre temeljijo na iznajdljivosti, kreativnosti in ekipnem razpoloženju, pri vseh pa bo potreben tudi športni duh. Nekaj podatkov o igrah in prijavi: • ekipo sestavlja 10 članov; osem moških in vsaj dve ženski. Eden od članov je kapetan ekipe; • po možnosti ekipe nastopajo v enotnih oblačilih ali dresih; • v četrtek, 19. maja, bo ob 20.00 v šotoru posvet vodje tekmovanja in vseh kapetanov ekip. Takrat ekipe dobijo popolne podatke o igrah, opravljen pa bo tudi žreb; • posamezne igre se bodo točkovale, skupni zmagovalec pa postane ekipa, ki osvoji največ točk; • najboljšim trem ekipam bodo podeljeni pokali, za vse nastopajoče pa bo pripravljena pogostitev; • prijavite se na tel: 041 654 016 (Roman Šoštarič); • po končanih igrah bo v šotoru razglasitev rezultatov, podelitev pokalov in veselo druženje ob glasbi. Vabim vas, da se čim prej oblikujete skupine in se prijavite na IGRE BREZ MEJA. Lep pozdrav Roman Šoštarič PREŠEREN MED NAMI V Juršincih je 4. februarja 2011 potekala kulturna prireditev Prešeren med nami. Prireditev sta pripravili Občina Juršinci in Osnovna šola Juršinci, zato sta obiskovalce nagovorili ravnateljica Jelka Svenšek in podžupanja Dragica Toš Majcen. Učenci osmega razreda so uprizorili dramatizacijo Turjaške Rozamunde, za glasbene točke so poskrbeli učenci glasbenega krožka, ljudske pevke in gostje Zasebne glasbene šole Ptuj, ki so s čarobnimi zvoki harf in flavte prebudile nežna čustva ob ljubezenskih pesmih našega poeta Franceta Prešerna. Poseben gost prireditve, sam France Prešeren, je prikazal utrinke iz svojega življenja. Program sta pripravili in vodili učiteljici šole, Nada Spišič in Ksenja Zmauc. Organizatorji prireditve RAZVEDRILO ZA STARO IN MLADO Pobarvanka! RAZVEDRILO Z4 STARO IN MLADO Pomagaj najti zajčku pot do košare z jajčki! Trije morski psi, vsak iz drugega morja, se pogovarjajo o hrani. Vsi se strinjajo, da jim je najljubša hrana direktorsko meso. Pa pravi morski pes iz Atlantika pred Florido: “Fanta, ni ga boljšega kot naš, ameriški direktor. Se vidi, da so jedli le najboljše, ma Fanta vama povem, ko putrček!” Oglasi se morski pes iz ruskega severnega morja: “Ja, naši direktorji so isti: ma to je sama mast, poleg tega ima pa aromo po vodki in kaviarju.” Nazadnje se oglasi še naš morski pes, iz Piranskega zaliva: “Ma to ni nič, fanta. Pri nas so direktorji ravno tako sama mast, le da so še boljši, ker nimajo hrbtenice, torej so brez kosti. Pazit morš le, da ne pogoltneš cele glave, ker se zaradi preveč vakuuma ne boš mogel več potopiti, ampak vse to odtehta poslastica, ki jo moraš prihraniti za konec. Rit namreč, kajti v njej vedno najdeš vsaj še petdeset majhnih ljudi.” Kuhar vpraša vajenca: “Ali veš, kako se skuha voda?” “Seveda, naliješ vodo v lonec, daš vanjo malo masla, postaviš na štedilnik in kuhaš!” “In zakaj daš maslo v vodo?” se začudi kuhar. “Zato, da se voda ne prismodi!” V šoli se učijo, kako tvoriti stavke. Ob koncu ure j e čas še za nekaj vaje. Učiteljica: “Tvorite stavek, ki vsebuje besedo ananas.” Najprej se javi Špelca: “Ananas je tropski sadež.” “Pridna,” reče učiteljica. Metka: “Ananas je zelo dober.” Učiteljica: “Tudi dobro.’ Na koncu dvigne roko tudi Janezek. Učitelj ica mu da besedo. On pa: “Ataje jedel kosilo, ANANAS je čisto pozabil.” Janezek vpraša župnika: “Gospod župnik, kakšna je razlika med mamo in atom?” “To je pa težko razložiti,” odgovori župnik. Janezek še vedno vztraja, zato župnik popusti. “Dobro. Kakšno številko čevljev nosi tvoja mama?” “38.” “Kaj pa ata?” “43.” “No vidiš, Janezek, med nogami je razlika. 5 4 9 2 8 7 1 6 7 4 3 1 2 3 1 6 8 6 6 2 7 4 4 1 8 2 8 5 7 5 8 6 1 4 HORVAT www.gzd-horvat.si GSM: 041 563 478 - keramičarstvo - kompletna sanacija kopalnic Robert HORVAT s.p. Juršinci 20, 2256 Juršinci Postoi/na enota KUKI DOM SUPER MESTO tel: 02/7'68 19 10 MIZARSKI SERI/IS Kukodec Franc s.p. KUTVmjH Klavdija PIHLER s.p. 02 758 21 51 Delovni čas: pon, tor 08 -15 sre, čet 12-18 pet 10-18 sob 07-12 Olimpijada mladih na OŠ Juršinci Osnovna šola Juršinci vas v petek, 27. maja 2011, ob 17. uri vabi na zaključno slavnostno prireditev olimpijade mladih in otvoritev olimpijskih iger. Ob tej priložnosti smo na našo šolo povabili slovenske olimpijce in pripravili še druga presenečenja. Vljudno vabljeni. Olimpijski odbor OŠ Juršinci VABILO: DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ Tudi letos bo v začetku maja potekala vseslovenska akcija Dan druženja treh generacij. Nosilci dejavnosti so predvsem osnovne šole, ki k sodelovanju povabijo vse prebivalce lokalne skupnosti. Tako tudi na OŠ Juršinci na delovno soboto med svoje učence vabimo vse starše, brate, sestre, dedke in babice ter ostale sorodnike, znance inprijatelje. Ker ima akcija humanitarni značaj, so posebej vabljena vsa društva, ki delujejo v občini, da s svojo dejavnostjo in zgledom aktivirajo ter motivirajo čim večje število članov. Ta dan bo zanimivo predvsem na športnih igriščih, na svoj račun pa bodo prišli tudi pohodniki in kolesarji. Če želite tudi vi preživeti zanimiv, športen in zabaven dan, vas vabimo, da se nam pridružite v soboto, 14. maja, ob 9. uri na športnem igrišču v Juršincih, saj bo v vaši družbi še prijetneje, lepo vreme pa je ta dan zagotovljeno. Stanko Podvršek Sž iiB==3f« *yuršinc‘v Čebelarsko društvo naproša vse sadjarje in ostale, da v času cvetenja za zatiranje bolezni in škodljivcev v nasadih uporabljate okolju prijazna škropiva. V tem primeru bodo drevje in druge cvetoče rastline dobro oprašene, prav tako pa ne bo prihajalo do zastrupitev. Hvala za sodelovanje, Čebelarsko društvo Juršinci