ClTATELJI! Prosimo, poglejte na itovilke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteča. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Ctm Matter
List slovenskih delavcev t Ameriki.
15th. l»4t at Um P«t Offlet at htm tiri N. S-
Aet mt
mi March M. lttt.
SA NEKAJ llC KOT
na dan dobivate... C 'GLAS VAB ODA'1
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM OmeH Mbet, oeddj i*
CITAJTB, KAB VAS ZANIMA
No. 187. — &tev. 187.
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 22, 1942 — TOREK, 22. SEPTEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
NEMČIJA BO UNIČENA IZ ZRAKA
BRIOADNI GENERAL C. EAKER, ŠEF AMERIŠKEGA BOMBNEGA POVELJSTVA V ANGLIJI JE ČASNIKARSKIM POROČEVALCEM REKEL, DA JE MOGOČE NEMČIJO UNIČITI IZ ZRAKA IN DA BODO ZAVEZNIKI"KMALU IME LI V ANGLUI DOVOLJ LETALIŠČ, DA BODO MOGLI PRIČETI S TAKIM PODJETJEM
Neprestani boji v Jugoslaviji
Generalu Eakerju je na časnikarski konferenci stavil vprašanja Colin Bednall, poročevalec lista 4 4The Daily Mail", kateremu je rekel, da bodo zavezniški napadalni aeroplani tin bombniki dan in noč uničevali nemške kraje in da ne bo nobenega kotička v Nemčiji, katerega zavez-iški aeroplani ne bi dosegli.
Ko je general Carl Spaatz prevzel vrhovno poveljstvo nad ameriško zračno silo v Evropi, je napovedal, da bodo ameriški in angleški aeroplani dan in noč napadali sovražne kraje, češ, "če znajo ptici leteti, znamo tudi mi."
General Eaker je rekel, da more sovražna zračna .-»i-biti uničena, ako bodo njespove tovarne, ki izdelujejo aeroplane, porušene, in da bodo armade vstavljene, če bodo bombardirane lmmicijske tovarne in prometne erte.
"Ako uničinko njegove lad edelniee, je zanj nemogoče, da bi gradil podmornice," je rekel general. Kar je mogoče uničiti s topom, je mogoče uničiti z Jbonibo."
Dalje je Eaker rekel, da je v Angliji dovolj letališč, ali pa so v delu, da morejo biti na njih nastanjeni vsi za a ezniški aeroplani. ki so potrebni za uničenje Nemči e.
Poizvedovalni aeroplani bodo natančno preiskali vse kraje v Neuaciji, ameriški bombniki bodo imeli toeadevna vež banj a in ko bo vse to doseženo, se bo pričelo veliko uničevalno delo Nemčije. Eaker je rekel, da v nekaterih «»zirih zračna sila še ni dovolj močna za tako veliko podjetje. da pa bo to kmalu nadomeščeno.
UeiM-rml Eaker je rekeL da an glee k i aeroplani napadajo ponoči, ameriški pa podnevi, tako da sovražnik nima nikdar nobenega odidi ha.
Po mnenju generala Eakerja je zračna sila najmočnejše srestvo, s katerim bodo zavezniki zmagali.
"Seveda moramo uporabljati vsako orožje — ne samo eno — toda v tej vojni bo zmagal oni. ki ima največjo in najučinkovitejšo zračno silo," je rekel Eaker.
Delavske vesli
Delavci zahtevajo višje plače
(Vesti izraznih virov.)
Po hudem porazu, ki so ga nemške čete doživele v bitki na Sifenici, so .se začeli nemški zavojevalci pripravljati na novo ofenzivo, ter so začeli dne 14. septembra prodirati iz Banja Luke v smeri proti Mrkonjič-Gradn. Gverilci nuso mogli od-
Hitra zmaga potrebna za obrano evropske civilizacije
Po vesteh iz Bostona j« l7lJO ^prevodnikov pouličnih želez-'biti vsoh napadov, ter so se u-nic in voznikov busov odgla-' »laknili h Sitniee, katero so sovalo za stavko, s katero ho- Nemci zasedli dne 5. septeni-čejo Lzpcrslovati povišanje j>!ač bra- S spretnim manevri ranjeni in gotove s<premeitf>e v delov- P» jugosl. čete uspete, daj
nih razmerah.	j	"emSke in uptake vanski predstavniki s0 ^^
Stavka se bo začela, ko hitro oddelek zopet nazaj do Banja larjaU dejstvo da s'e labko se bo sestal svet delavskih za- I^e Sovražnik se je umakni | * ^ ^	.. . np
upnikov, ki bo konferiral s v velikem nereou m je vgM-^ , u osii6nim silam upi.
Overseas News Agency poroča iz Londona, da se večina predstavnikov zamejskih vlad strinja z izjavo in svarilom Samuela Hoarea, da bo zavlačevanje zmage nad osi-ščem utegnilo nevarno ogrožati evropsko civilizaciio, katero bi hitra zmaga morda se rešila pred popolnim poginom.
Francoski, češki in ju^oslo
predstavniki transportacijskiii na bojnem polj« velike družib.	jlie vojnega materijala. G-ueril-
Delavci zahtevajo. da se jim <*i Sitnico zopet zasedli, plača poviša na dolar na uro	•
in se jim dovoli 15 minut Časaj Koncem avgusta se je boril na evropski celini je, v celot-
t rati v nedoglednost ali dokler t zavezniki ne bodo pripravljeni | na odprtje druge fronte.
Plast junaških bojevnikov- pre-
vladovati mnenje, da vse žrtvovanje je zaman.
Andre Philip, francoski komisar za delo in otranje zadeve, je tekom pro£lega tedna večkrat izrazil slišno nmenje jrledc upornosti ljudstva v
dnevno, da lahko napišejo -vo-' Večij oddelek liških je dnevno poročilo, ki ga mo- borcev prcrti laškim
svobodo-četam v
nem emishi rečeno, zelo tanka
i je uho n"	ft" oun-t-v fji uu	' in odstotek ljudi, ki so pri vo-
I rajo vsak dan izročiti upravi,tbližini Udbine. Guerilei so pre- ]j; risfeirati svoje življenje, ni j — Družlba je pri volji povišati; trgali zvezo med laško kolono po6^bno visok v splošnem po-plačo za šest centov na uro. Se-j jn njenim izliodiščem, nakar je	besede.
dan j a uro.
m
plača je 88 centov naj italijansko vrhovno poveljstvo ^ Xaeijf&e maščevalnosti
napotilo dne 26. avgusta iz Go- ka7ni ter usmrčenja, kakor tu-spica velika ojačenja v pomoč ^ prese]jevanje ljudstva na
Stavke končane
napadli ta ojačenja, ter jih poj1IW>d ijndstvi. ako pomoči dol-Depew. N. Y. — Roditelji Uisdih spopadih prisilili* da *ef ^ nr ^ ^ pričelo prevrnejo nazaj. Italijani so iagu bili 900 mrtvih in ranjenih.
t-lavkujočih delavcev tovarne za izdelovanje baterij so naznanili, da bodo šli delavci nazaj na delo, ter da bodo njih zahteve za povišanje plač prešle v roke posebnega posredovalca, katerega je imenoval War Labor Board.
Glede Rusije prevladuje mnenje, da ji bo zopet priskočila na pomoč zima, a glede uru^rih (podjarmijenili držav pa je težko reči kako dolgo se bodo mogle upirati sovražniku na svoji zemlji s sabotažo in direktnim uporom spričo preteče
obkoljenim četam. Ličani pa ^debelo, more ubiti uporni duh lakote in zime, ki bo letos huj-
nann^i; tn flia^piiifl ter iih DO I____j 1	„An) Z- -—JI rvnm a v* it umQ 4rtn1o n_
I>odatne vesti o borl>ali v o-kolitf Kmprewa, poročajo, da so guerilei zrušili sovražno lwmbno letalo s streli iz liava-i dnih pušk. Letalec je bil prisi-' ljen pristati v 'no man V land', j med jugosl. in sovražnikovimi postojankami. Pod zaščito noči, se je guerikka četa prikradla do letala ter za zapalila. m
Boji v bližini Travnika in
da junaško bori in da je v silovitih pouličnih bojih zopet padlo več sto Nemcev. Nemci J fi^riSa^ntrala/' še^no imajo tako velike izgube, da svojih mrličev ne morejo sproti pokopavati in odnesti svo- trajajo. Sovražnik je imel ve-
ša radi pomanjkanja tople o-blolte in kuriva. -—
NEMŠKO DIVJANJE V PARIZU
Boji po ulicah Stalingrada
Rusko vrhovno poveljstvo nazanja na 32. dan obleganja Stalingrada, da se rdeča arma-
Poročila iz Francije naznanjajo. da je bilo koncem tedna v Parizu aretiranih 5000 Francozov in sicer, ker so osumljeni, da so bili vdeleženi pri napadu na neko gledališče in je bil ubit en nemški vojak, ali pa ker so se pregrešili proti odredbi, po kateri v gotovih časih nikdo ne sme stopiti na uli-
truuo držt Ob Črnem morju, jugovzhodno od Novorosiska.
Pri Sinjaviiiu. na fronti pri Leningradu, so Rusi otlbili več neniških napadov ter pognali Xeuice lz mnogih utrjenih postojank.
jih ranjencev in da jim kupi mrtvih služijo za kritje.
Polnočno rusko vojno -poročilo pravi, da so bile na nekem kraju ruske postojanke izboljšane, ko so bili Nemci pognani nazaj ter je bilo uničenih 12 njihovih tankov in'dve stotnije infanterije. Na nekem drugem kraju je nemški infauterijski regiment s jKnnočjo več tankov večkrat napadel, toda je bil slednjič odbit z velikimi izgubami.
Nemci so pričeli na Stalingrad streljati tenkimi topovi, Rusi pa so na na<*protni strani Volge raz|K>stavili svoje težke topove na železniških vozovih ter pripeljali v bližino več oklopnih vlakov. V svojem naporu, da bi zdrobili močni ruski odpor, pošiljajo Nemci v
Nov val aretacij na Norveškem
Poročilo iz Htoekholma navaja, da vse izgleda, da se bodo zopet pričele masne aretacije ljudi po Norveškem. Do t zadnjega so Nemci imeli ječe i in ta«bori*ča tako natrpana, da I ni bilo prostora za nove'jetni-j ke in internirance, ali zdaj je Lz A ilka re došlo poročilo . bilo mnogo interni ranee-v in pravi, da so albanski krogi v. političnih ter dragih jetnikov Turčiji zvedeli, da so alban&ki' poslanih na prisilna dela pri
Albanci razstrelili italjansko tovarno
like iagube tndi v odseku Imot-$ki-Li\"no.
•
Krdela prostovoljskih skupin, ki vodijo boje v okolici Šiška so razpršila več manjših ustaških posadk Med laškim vojaštvom se vidno širi malo-dušnost, vedno češče se pojavljajo nepokornost in prestopki vojaške discipline. Število de-zerterjev vidno narašča. Prav posebno velika nezadovoljnost flada v divizijah "Bergano" in "Se-sori", katere so pretr-
co.
Kot pravijo poročila, ki pri-
iiajajo na mejo, se po celi Franciji zelo množijo upori.
Jean Terray, uradnik viehy-iske vlade, ki nadzira poslovanje pošiljanja francoskih delavcev v Nemčijo, je zaradi nove odredbe za prisilno delo v Nemčiji odstopil. Terray je nečak markija de Vogue, predsednika odbora družbe Šaleškega kanala.
hteva odcepljenje s k?.
od Bo Iga r-
Nova preganjanja v v Jugoslaviji
A P poroča iz Londona 17. septembra, da je britanska Časnikarska agentura Reuters poročala iz Carigrada o novem valu nacistične strahovlade v Paveličeve oblasti so zašle- Jugoslaviji. Iz Beosrada poro-
V Novem Sadu je bilo 6 Madžarov zaradi stikov s srbskimi četniki obsojenih na smrt.
dile v zagrebških šolali protifašistično delovanje, ter so a-retirale veliko število uradnikov in dijakov, med katerimi s*o krožili lepaki.
Lz Berna ^»oročajo, da se Nemci in Bolgari pritožujejo,
von p apen v berlinu
Ko je pred dnevi nemški poslanik v Ankari Franz von Pa-pen iz Ar/kare odpotoval v Berlin, so diplomatski krog; takoj uganiti, da je bil von Papen poklican v Berlin zaradi nekaterih nasprotij z vna-njim ministrom Joachimom v. RiibibentroT^om.
Pred svojim odhodom je von Papen rekel, da hoče obiskati svojega sina, ki je bil ranjen na vzhodni fronti.
Tiho se pripoveduje, da je žena Alberta Jenke, svetovalca nemškega poslaništva, ki je sestra von Riiblbentropa, obdolži la von Papena, da ni dober na-cij. Ravno tako je von Papen razsrdil nacijske kroge, ker je zahteval, da je odpoklican časnikarski . atašej v Ankari dr. Franz Schmidt Dmnont.
Dr. Dumont je v Ankari u-15 let in neprestano kritizira poslovanje poslanika von Papena. Dr. Ihunond in gospa Jenke sta sedaj na potu v Berlin, da povesta svoje mnenje.
Ženska kandidatka se Izrekla proti apizarstvu Franei je in Španije •
Clare Booth Luoe, republikanska kandidatka za kongres-
nico v Conaeoticutu, je kritizirala administracijo v Wa^h-ingtonu radi popustljivega stališča, katerega se zavzema v pogledu Francije in Španije, ter je dejala, da se v tem stališču skriva .stari način apizar-stva, pod novim. imenom.
Za primer je navedla pogajanja vlade s Francom za o-|i ran j en je štpanskih zakladov umetnosti.
^Odvratna stvar pri tem predlaganem projektu ohranje. nja španske umetnosti je to, da kaže, da bo ostal general Franco v sedlu v Španiji tudi po vojni," je reki a kandidatka, ki je še pripomnila, da ako bo ostal na moči, katerikoli fašistični diktator v Evropi po vojni, to znači, da smo mir že izgubili.	... N
pr, pele izredno težke izgube v bo- da so sovražna letala ponovno WI ^ 1Q	1(bra ^
patriotje to poletje razstrelili utrdbah in se že tudi pri-j jih v Liki iu Južni Dalmaciji, spuščala vojno opremo in leta-, ^^	(>}, priliki je
italijansko tovarno za i>oprav-| pravlja nov jx^gon na prebi-. V Mostam so Italijani pred ke upornemu jugoslovanskemu 0<yini!0 vei;'ko levilo mladih ljanje tangov in strojnic blrzuj valstvo. Vsa stvar inui en sam kratkim ustrelili 8 laških voja-! prebivalstvu, ki se wiaj nahaja , ^jj, xa^nikov na .pot« v
T:______ _l_________1 Jkn I___1__!_	i-__■ 1L:_____1____ u: ______cnl^Armili tnul	lu-.l irn retn ' ' '/ U L/-! t n ''	"
čajo, da so Nemci ubili vse moško prebivalstvo 4 jugoslovanskih vasi, a žene in otroke zaprli v koncentracijska taborišča. v znak maščevanja za uničenje nekega nemškega vojaškega vlaka.
Vlak je bil polu nemških vo-i jakov in vojnega materijala in
Tirane, glavnega mesta Aiba-I namen in ta je, pridobivanje
nije, ki je sedaj pod laško okupacijo. V Tirani sami je bil u-ničen hotel in fašistično skladi-
boj vedno nove tanke, ki se za- ^	bilo zažffaT10 Y
letujejo v ruske postojanke
preko svojih mrličev in ranjencev.
Ru-i tmli poročajo, da so bile iz Stalingrada poslane vse žene z otroci.
zastonj^ke delovne sile za na-cijski vojni nai{>or.
Norveški kvizlinšiki minister
kov, ki so bili pobesmili med ]>od bolgarsko "zaščito bitko.
Po ostrih l>ojih med italijanskimi in ustaskimi oddeliki. so iguerils^ke skupine iz Krajine
Iz Londona poroča UP, da >e na Balkanu na stotine bol-
Lippestad je odredil, da mora-l w ,	v . p.,- „ garskih domoljubov pridružuje
-vrgle "sovra-zniKa iz v iuma, Ter
/./ifn!3l-i vniA'i (Kiiior!i!n llriiin
Afriko, kjer bi bili imeli oja-Čiti vojsko maršala Erwina Rommela.
— Jugoslav Intornpfon Ce iter
'Zadnji me^ec so gnerilci tudi nafpadli laške vojaške konvoje na Kruja—Bur. rel cesti, ter so Lahom napravili zelo oibnutno škodo in izcu-
albanski norVe^Ie firme odstopiti eno tretjino svojih delavcev za delo pri utrdbah in oblačilna industrija mora Nemcem prispe
j mu prizadele velike izgube.
Zadnje poročilo roškega vr- ^
hovnesa ,>ov,ljstva pravi da	Bteplarija v prej omenjeni
je samo en ruski odoelek pobil	»J nov/ročila veliko 230 Nemcev in uničil 24 motor-^ po^ooiia veiiRO
... . ... , , .v *	slkodo, poleg tega pa je bilo u-
n b vozd ter v bojih	^	itali1a^kih
tri baterije moznawv. J delavwv? ^ bUi rf|(poJljeili v
Pri Mosloku se Rusi bore v tovarni. Dva albanska častni-manjšini proti sovražjiibu, ki ka, preoWecena v italijanske pa je pri vsem tem doživel tež-! uniforme, sta podtaknila eks-ke iagnbe. Rdeča armada tudi plozive.
Na progi Siisak-svobodObon!i vrgli
iNoviska so iz tira vo-
jčetnlški voj>ki generala Draže;
I Mibajloviča in da se vidno bliža splošna balkanska vstaja proti nemškemu in italijanske-
vati eno petino svojih delovnih ^ vlak y blfiini Travnika n™ go****^.
c i I	iJTu cvrJio	..	____, . .
sil v iste svrhe.
- Isti minister je tudi izjavil, da bodo morale ženske prevzeti mnoga dela. ter da bodo celo ženske, ki so uposljene, kot služkinje, morale iti na delo na kmetije in druge ženske, ki niso za težja dela v tovarnah in na polju, bodo na razpolago za hišna dela. — (ONA.)
in Buarojne se nadaljujejo srditi boji, v katerih je bil sovražnik znova prisiljen, da se umakne.
•
Iz Sofije prihaja preko Londona poročilo iz macedonskih virov, da je v Skopi ju položaj skrajno napet, ter da prebiva 1-stvo cezdalje bolj odločno za-
Upor bi imel izbruhniti še-
Stimson star 75 let
Henrv L. Stimsom ameriški vojni tajnik, je v pondeljek obhajal svoj 7o. rojstni dan. ki
le pozimi, bo pa morda, zaradi P« ^ obhajal s tem aa je poslabšnega položaja na ruski ves.dan ^	Pn
fronti izibmhnil že prej. Te ve-i	nuz3 m f,e!ah
^ti zatrjujejo, da uporniki do-! ("'astniki generalnega štaba bivajo orožje iz Rusije s po-' in visoki državni uradniki so
močjo letal, ki zalaisrajo svobo-doborce tudi s potrebno muni-cijo.
— Jugoslav Information Cent ar
ga obiskali v njegovem uradu, da mo čestitajo; drugače pa je bil zanj rojstni dan kot vsak drug dan.
NA BALKANU VRE
Lz Londona je prišlo poročilo potom UP (dne 18. sep.), ki pravi, da romunski guerilei delujejo v bližini jugoslovanske meje, ter so se se že ponovno sj>opadli 7. rumunsko vojsko. V teh bojih je poginilo pre«-ej romunskih vojakov.
Nemci izvršujejo mnežen-stvene poboje na Grškem, da bi z r.iimi zadušili podzemeljski pokret, Id izvaja sabotaže nad prometnimi sredwrvi. Tudi Italijani so baje odpravili vojaške kolone v albanske gore. da razprše guerilske skurpine, ki vedno bolj vsmemirjajo njihove posadke in motijo promet.
Nacisti so vzeli v Jugoslaviji na stotine novih talcev. Jugoslovanski domoljubi rušijo mostove in železnioe. Največ sabotaž je na prog: iz Sarajeva v DtAxrovnik.
Nemci so ustvarili v Srbiji potrebno polioijo. takozvano goffpodarsko poličko, katere edini namen je, da ščiti žet^v namenjeno Nemčiji, pred napadi sr^bskifo kmetov.
—ParoC» JngosL Info ne on Center
^lir naroda'
?*tamotubn im
"GLAS NARODA
99
<»oi« or' u« kotli;
\
Owned and J^ubllshed by Slfivenlc Publlshift* Company, (A Corporation) Frank	President; Ignac Hode, Treasurer: Joseph Lapuha. Sec.
Place of btidnes* of tbe corporation anfl addresses of abore officers: 216 WEST lStH STREET, NEW YORK. N. Y.
49 th Year
"Glas Naroda" is Issued every day except Bitordays, Sunday« and Holiday*.-
Subscription Yearly	Advertisement on Agreement
Za celo leto eelja list za AmerlWo in , Kanado $6 —I aa pol leta $3.—; *a®trt leta fl -V).. — Za New Y»rk za celo leto $7.— : za pol lete Za inowmstvo «a cela. leto $7.—v ea pol let«1 $3.50.
"Ola« Naroda" izfcaja vsaki flail izvzema robot , nedelj In praznikov.
-GLASt NARODA"
JI« WEST 18th STREET,, . NEW YORK, N. 3L Telephone: CHelsea. 3—1242
GOVOR PODPREDSEDNIKA VLADE --DR. M.
(Zakasnelo poročilo.) (JIC.) — Dne 3. sept. bo tre- do zavezniki zadeli svojemu go-
JAPOWCI REffEN SOVRAŽNIK
Ameriški poslanik v Toki-o Joseph C. Grew, ki se je nedavno vrnil iz Japonske, kjer je bil poslanik več let in .1 aponee dobro poena, je prod dnevi v.svpjem govoru re kel, da je Japonska* zelo močna sovražnica Združenih držav in celo mnogo bolj "tough"—bolj trdoživa, kot bi re
kli — kot Nemčija.
'Nemčija-se je leta 1914* zlomila in (bo zlomljena tudi -odaj," je rekel Grew, "tocla Japonska se bo borila, do-Kler ne bo uničena."
tja obletnica sedanje svetovne vojne. V soglasju e pozivom, kralja Juraja VL je ta dan pro glasen v Amgliji za dan molitve. Ves angleški narod bo. v -svojih cerkvah moli! za odrešenje in za zmago. ♦ Povsod bodo javne molitve za pokoj o-niih/ ki so sirom sveta padli v boju za svobodo.
Ves angie&ki narod bo molil za osvoboditev podjarmil jenih narodov. Angll^ke matere -bodo molile za življenje ovojih sune v bojujočih se v vojski, mor narici in zrakapkyvstvu,- za ■ama : go angleškega in zavezniškega omžja, za tiajen in pravičen niir svobodnih narodov.
Med narode, ki so vključeni v te molitev ispadaano tudi mi Jugoslovani. Ves imperij ve, koliko krvi je prepojilo našo zenfljo. Žrtve, ki jih dnevno doprinašajo Jugoslovani, vzbujajo občudovanje in sočutje.
vrainiku odločne u daree v teku ieta 1943. Isto je že pred enim letom izjavil britanski premier Churchill. To znači podjarnfljenim narod o<ut mnogo staaJnega in neizbežnega trpljenja, ki bo aahtevalo mi*-čeniške trajnosti, junaške modrosti in vere v zmago onih, ki bodo vztrajali do konca in se borili do posleVinjega .udan-ca. Mzt^ajajte. dragi moji Slovenci, da boste med onimi srečnimi. ki bodo po teh strašnih izkušnjah zasedli svojo zemljo v novi iiiiiioijuibiii Evropi
iRRRY KOPRXVSEK la ortester m ----
Teraxlska PoUta
Na planinca b—vaMek fttv. M «7» ■ in OUQUKKE (JMIYSRSITT
TAMBURICA — it v. M 571 4 Za tax. cenik in cene ploK M obrnite na: JOHN MARSICH Inc. «63 West 42nd Street. Ne« York
KMETJE SE NE DAJO
PKEVARXTI.
JO.) — Kmetje. na>. Balkanu ne turnejo hraniti žita doma,!
Piie Anna F. Krasna
V a s j a
Zadnjič sem čitala zgodbo o Vasji, ruskem dečku, ki ima-11 let, ter je-guerilski vajenec, če se more uvajanje v ta j>ofclic (bojevanja tako imenovati. Vasja se .ni do izbruha te
temveč ga morajo oddati držav, vojne či.'-to nič razlikoval od nim uradom, kjer ga melje jo v j <i nudili dečkov, a potem >o vdr-prisotnoBti nacističnih jiadaoir-Jji v ven, kjer je živel s svoji-
OBJAVA.
New York State Dewey for Governor Committee, naznanja naslednje:
iSewell T. Tvng, prominentni odvetnik in "bivši ponnotžni o-krajni pravdnik pod Thomas E. Defweyem, je bil imenovan
za predsednika Vne-omeri&kega Angleška javnoet je dobro ob- odbora po Herbert BrowneWu,
ti leta
Grew, ki je bil leta 1917 ameriški diplomat v Berlinu :ta 1941 poslanik v Tofcio, pravi, da se zelo čudi, ko'
Amerikancd splošno govore, da bo, kaj lahko obračunati z Japonsko, ko bo enkrat Ktsmčija poražena.
Po njegovem zatrdilu bo nemška morala po nekaterih večjih porazih popolnoma razpadla, ne bo pa razpadla
•apontska morala.
Japoncev ni mofcoče zlomiti, ne moralno, ne psihološko. ne gospodarsko, pa če jim poraz zija naravnost v obraz, pravi Grew. Samo z dejanskim uničenjem in popolnim izčrpanjem vojaštva in vojnega materjala inore biti Japonska premagana.
To je razlika med Nemci in Japonci
Za Amerikanca, ki ni živel na Japonskem, ni mogoče vedeti, kako neizmerno vero in zaupanje ima japonska armada in mornarica v svojo veliko silo, ki ni zmožna podjarmiti samo velikega deia Azije, temveč tudi velik del ameriškega kontiiieaita.
"Pomnite, da so Japonci že na Aleutskid otokih,? je vekel-Grew, "jie daleč od Alaske. To omenjam samo zato, da poveuv-kaj Japonci upajo in nameravajo napraviti s - vx>jo vojaško silo. Najprej nameravajo bombardirati važna ameriška industrijska središča in mesta, nato pa tudi rpasti v Ameriko.
■"Ne smemo pa se varati v svojem domnevanju, da so to samo sanje, ki jih ni mogoče vresničiti. Japonci se nam morebiti zde fanatiki, mogoče tudi barbari. Toda, ko so gradili svo.io armado, so bili do skrajnosti praktični in premišljeni ter so s tem napravili najmočnejši naerod na • ^vetu."
Japonci so se dolgo leto smotreno in trdo vežbali in pripravljali na veliko moderno vojno.
Posebno so se izvežbali v spretnosti, da si izberi jo a svoj cilj pot, ki se splošno zdi kot nemogoča; navado .majo vdariti na kraju, kjer se sovražnik čuti najbolj varnega in. zavarovanega.	. : . .
Japcmski vojak je fanatičen, njegov duh neupogljiv, zaverovan je v zmago in je prepričan, da ga njegovi voditelji peljejo samo do slavne zmage.
Pravijo, da je japonski vojak neustrašen in se ne boji >inrti- Tudi japonskemu poveljniku in. niti vladi smrt vojaka ni nič posebnega.
»Tako .pripoveduje Grew, da so mu kitajske oblasti sporočile, da želi nek japonski vojak, ki je bil vjet, sporočiti svojim ljudem na Japonskem, da je zdrav in da se mu dobro godi.
Grew je to sporočil japonski vladi v Tokio, .ki mu pa je odgovorila:
"Za taka obvetrtila se ne zmenimo. Kar se tiče vlade, kar se tiče družine, ta mož je uradno mrtev . . . Kdor se pussti vjeti. se je osramotil in osramotil je svojo domovi-.no."	• • ,	-
Tako poslanik Grew predstavlja Japonsko kot zelo irdogiavo, trdoživo "tough" sovražnico. Pri vsem tem pa Grew pravi, da je Japonska ranljiva in zelo ranljiva, nam--ra&-glede ladij, kalerih ne more nadomestiti, ako jih iz eubi. Tu je na jvečja slabost Japonske. Kadar bodo uničene njene ladje, bo prišel njen poraz. Zato pravi Grew, da •je trdfoa najprej Japonce pregnati z otokov, katere so zabeli. nato pa sistematično uničevati njene ladje, nato pa bo—padla.
Toda Japonska je mnogo bolj "tough" kot pa Nemčija. . /f. . . :•.,....
veSeena o zločinski strahovladi v Sloveniji in ta dan bo izvedela še več o njej. Trpljenje našega umirajočega naroda pretresa srca milijonov na teh otokih. TlaČenje in divjaštvo, katera je še pred kratkim, marsikdo tukaj smatra neverjetnim in nemogočim, so tako narasla, da zdaj že vsakdo ve, da so gola, žaloletna. in resnična dejstva.
Jr., kampanjskem upravniku za republikansko državno listo, na gtavnem uradu. 41 East 42nd St., New ork City.
"VWe-amerfSki odbor, ki sestoji iz tujejezačnih skupin, bo shržil "kot centralni vir informa tivnega materiala, se kandidatov republikanske
hikov, ki odtegnejo količino za izvoz v Nemčijo.
(Klnietje\«eve<lapov!*od poeku naj o oibiti te določbe. , V nekaterih delili Jugoslavije, posebno na Hrva&ketil, so oblasti iz-jarvile, da bo oeloknpsia žetev ostala v domačem ozemlju, toda kmetje tudi tej vabi nočejo nasesti. (Skrivajo in spravljajo svoje zaloge, ter se, kjer potrebno, z orožjem v roki upirajo komisijam os it*'a. ki izvršujejo nemiSke ukaze o zapUenv 'bi žetve. .
ŠPANSKI BEGUNCEK NAŠEL OČETA.
Trinajst let star španski de-tikajočega ček Kerman Iriendo, ki je bil prepeljan v Anglijo po bom-
univ/v	prtjpt'ijan v ^vjt^TJj,
državne liste, ter l>o pomagal| ^ardiranju Bilbao," v Španiji, volilcem inoizemiskog^i porekla v letu 1937, je te "dni nenadno
pri registratciji, ter pri iscpoelo-vanju. glasovnic za one, ki so odsotni in sthwbujejo v ameriški armadi. .
Mr. Tvng je služboval v urada Mr. Tli. E. Dewey a tekom poteibne investigacije rafketir-
ia New
nastavljen kot zastopnik okraj nega pravdnika. Tekom- prve svetovne vej»e-je služil v Franciji od meseca maja do meseca septeroftra 1919, ko je bH častno odpuščen, kot nadporoo-nrk.
Angleži so tudi zvedeli za najnovejša ubojstva, katera v Sloveniji izvrlštajejo Italijani. Znajio jim je, da Italijani vsak dan ubijajo talce, brez tnxEbe in brez opravičenja, kakor klav no živino — da ubijajo na stotine žrtev, zato da bi slovenski živelj za vedno uničili. Strahotno rušenje stotin slovenskih jtih, v leki 1938, je bil imenovan vasi, ki jih pali in podira ita-'za iijanska vojska, jok nedolžnega in mirnega kmečkega prebivalstva, katero fašistični divjaki pobijajo z bonibami in strojnimi puškami, stokanje nedolžnih žen in otrok, trpljenje deseteric tisoče v Slovencev, ki umirajo po laških koncentracijskih taboriščih, vse to se sliši tukaj, v oddaljenosti, kakor ekupen vsdihljaj umirajočega naroda, ki je skoei 13 stoletij de danes tako mirno živel na svoji zemlji da svet niti ni vedel, da živi
•Od obal svetovnih morja bo zdaj odmevala živa in vroča molitev, naj Večna Pravičnost, ki odloča o usodi narodov, in ki je dopustila ta strašna hudodelstva, pretvori naše mučeništvo v seme novega mladega življenja
V t<?j molitvi in v tej sliki nac^tično^alšisticnega pekla, too odmevala skozi ves evet volja največjih narodov, volja, da vstrajajo, volja do zmage in požrtvovalne borbe in trdna odločnost za pravičen mir in za ^vcibcdo M&eh, ki trpe, umirajo in čakajo vstajenja •
Vstopamo v četrto leto svetovne vojne. General Smuts, predsednik južno-afriške unije, je izjavil pred kratkim, da bo-
izvtdel, da mu še živi oče, ki težko pričakuje Vesti od nje^a.
Mlladi begunček je eden od 511 španskih otrok iz Basque, ki so dobili zatočišče v Angliji, ter žive v koloniji, katero po-
cimvecjo ini stariši, Nemci, katere je
začudeno in radovedno gledal, ne da bi <taitil -do njih sovraštvo, niti s*e jili ni bal. Bili so mu tujci, tujci, ki so napadali Bnsijo iir proti katerim se je »bilo treba boriti. Dečkov oče jo bil eden od onih, katere so Nenvi takoj obdolžili sodelovanja s guerik'i in v nekaj dneh po ujih prihodu ista bila starša malega Vasje aretirana.
Drugo jutro jh> aretaciji so soi#edje reSkli Va^ji, naj ne gre posloviti od svojih starišev, ter naj pazi, da ne l>o pokazal no-l>enega vidnega znaka žalosti, ker drugače bodo ubili še nje-
Vasja je šel, da se poslovi od svojih starišev, pa je videl, da visita mrtva raz vislic postavljenih na vaški trati. Pri tem ni pozabil, kaj so mu rekli sosedje. Držal se je motfko in taval na videz brezbrižno okrog vasice ... v resnici je iskal primernega orožja, da maščuje nasilno smrt ljubljenih stari-
stva v letu 1935-36. Nato se je nLa^° Tavati takoimeno-povrnil v svojo privatno ^ .vam kmmi starsi, ki «o se za-vetniško prakso, a po dveh iJ vezal, da adopt.rajo P^amez-, , —~ . . ., -	ne od teh otrok na ta način, da
sev.
Končno je Vasja našel, kar jo iskal—ročno granato. Jutro
AMERIŠKI ČASOPIS O JUGOSLOVANIH.
(JIC.)
potem je zopet navidezno ne-brižno taval okrog šolskega p"-slopja, kjer so bili nastanjeni nemški častniki. Skozi odprta okna je-vide? kako se »acijiski vojaški gospodje šetajo gor - in dol po v«eh prostorih poslopja ali pti po$?e<lajo in se ixnnenkn jejo v posameznih skanpinali. Vasja je»midel, da bi njego^a ročna granata napravila malo škode, če Ibi jo zagnal v posl^. pje^ ko so častniki rast res. ni okrog po sobah. Zato je po-to. pal okrog in čakal.
Proti večeru so se častn kl zbrali k skupni večerji in takrat je mali Vasja vrgel granato . . .
Bežeč je slišal eksplozije., a učinka ni mogel doznati, k« r --to ne bilo varno in p«, k^r >• bil namenjen, da so pridruži gnerilcem. Od teh je bil eli>a!, da zahtevajo od vsakega, ki -: jim hoče pridružiti, 'da pr"n^ se seboj lastno orodje in tkii. je bežal v smer, kjer je imo! skrito pnSco, ki1 jo je na&c\ " je .stikal okrog za- ročno gr -nato.
- S pnsko na šibkih mladih ramah je taval po gozdu vsomo'* in Lskal guerilce. Proti jutra .ic naletel na predstražo "-pai -tizanov,T in to so ?ra odvedli k poveljniku, kateremu je Va«;'.t dejal, da bi se rad pridm/". isruerilski skupini. "Prerr.-i'-hen si,,T mu je rekel poveljn r. Vasja pa mu je povedal, da nima-več nikoarar na svetu, ter da bo pobijal Nemce, ako gr ne vzamejo medse jznerilci, so
STANOVANJA
po 2, 3 ali 4 sobe se dajo v najem. Vse prenovljeno; znižana najemnina, en mesec prosto stanovanje.. 418 WBST 4fith STREET NEW YORK CITY
9—22, 24, 25
na svojo roko. Nato je oovedal j kaj je napravil v va*i in ka> "Michigan Newts'^ je potem ubežal in iskal part -
Poveljnik. Vi ~ dečkovi odU'\ pobijal Nem<
Boosevelt in pisma ter darovi, front tiMi zelo pomembne no- ^ y> j^aj zresnil in dejal, da ki jih je prejel od nje so nje- vice o boibali na postranskih V^gja sprejet v. odd< !<- -gova najdTažja posest.
Dečkom* oee. Manuel Iriendo, je pred kratkim obiskal ame-
Ijondojia.

Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
Nemški polkovni general von Kleist ubit
divizije na Poljsko, v Jugoslavijo in zdaj na Kavkaz, ter je bil smatran za brilijantnega
Poročilo iz Mofckve naznanja, da je bil ubit na fronti pri Xoidoku, na Kavkazu nemški tančni poveljnik, polkovni general Paul von Kleist, znani Hitlerjev prvak v rojevanja s tanki.
Yon Kleist je vodil pancer tovni vojni.
stratega pri. tančnem bojevanju; —^ Starge bil 61-let^ ter je Inl poveljujoči častnik še v kajzerjevi armadi v zadnji sve-
Najnovejša izdaja splošno znane slovenske koračnice
SOLDIERS ON PARADE
(MLADI VOJAKI) Priredil za PIANO HARMONIKO
Jerry W. Koprivšek
Cena 40 centov • • «
Naročila lahko pošl jite na
Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th. St., N.Y. C.
I ■ ... ■	je
'bojnih poljih. f	j merilcev, toda samo pod pojrO-
•"Na Balkanu se junaški čet jem? <ja, .«e resničnili bojev j?« niki generala Draže Mihajlovi-'^ udeleževal. ,	. fča neprestano odlikujejo v bor-,	^ ^j] poRJan v za-
r^ko i>oslaniStvo v Bi bao, in ,bah proti svojhn žilnim ^>-flodje, kicr Vr *a s-nravili v k ,-30 potom organaacMje krufemh,^^^^ fonfid njihovih kc> otroško zavetišee. je Vasv, Ntai>ev izvedel, kje se nahaja ,pred kra1JkLlll izvedb podje-j prietal na povelinikovo zahk, -Ujtgov sm. <^n^i je tudi i«-|tij> najl>cd.j Z11ačilna zasedaj 1n osttal pri skupini.
Tovariši so mu dali napraviti uniformo in sedaj Vasja-p^--maga pri delu v kuhinji, v bolnišnici in drugod; Edine.Norice. ki jih. vidi, so ujetniki. Vaški nčtelj, ki je ostal v zap!*"- -ni vasi. da pomaga part^a-nom, ga poučuge v zjrOdovhi", literaturi >n zemljepisju. . fr^ir -rilski oddelek -ga smatra -/a svojega posinovljcnca in k.T<ia r bdo vpraša Vasjo, kaj da ponosno pove,-da je-on 14pa -zaji."	• •
Kadar daje poveljnik ul.a-z^ in navodila zar napa*ie. je vselej poleg tudi Vasja, kateremu trori v očeh neodoljiva	da
•bi mu bilo dovoljeno iti z odn-limi tovariši nad zverskega sovražnika, ki mu jesramc^j o usmrtil očeta in mater.
SLOVENSKA NAROJ PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAY SKA
vodel, da bi bil njegov sinček;,v katero s0 zval>ili večjo-itali-s-koro ubit, ko je padla bomba;	vojaško kolono. V tej
pretf hišo, v kateri je spal vjbitflri j0 hii 1>obit italijanski ba-noči^ težkega bombardiranja taljon ^	niocŽa. a nj<v
gov štab ujet.
Ker so eetniki uvedli izmeno ujetih italijanskih častnikom* za vojno opremo katere jim silno primanjkuje, si moramo želeti le to, da" bi 'bi;la Omenjeni častniki čira vitjih činov, da ibi '^kupčija", ki bo«le-' ^dila, doprinesla čimveč koriti srl>skim junakom. .
Ne zametujte ničesar, ker to pomeni tratenje denarja — potraten denar pomeni v sedanjem čaehris^roibo življenj. Vsak dolar, ki ga prihranite in investirate v vojnih bon-dih pomaga dqpolniti kvoto določeno sa vašo državo.
PODPORNA USTANOVA 1
Sprejema možke in ženske v letih od I 6. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
KUHARSKA KNJIGA;
ČLANSTVO:. 60,000
PBEM02ENJE;$ 10,000,000.00 |
Za ožje informacije glede zavarovanja^ vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ,( Glavni stan:
2657-59,S- Lawndale Aye., i GKicago. Jli;
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
i h
^lIliiiiiillllitl^ailHIililllllil.^
iiBy*Knjiga je trdo vezana in ima ^r^tranir^^i
| A Kecepti so napisani v angleškem jeziku- ponekod pa^so' j J | tudi v jezika naroda, ki mu je kaka jed po3cbno v navad/ j
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo ra^ ............... ^
|i|> kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveib&ti V# izpopolniti.
KNJIGAiftNl SLOVENIC PUBLISHWG CO. 216 Wert 18th Street	Hew 'York, N. Y,
*Q L Al R A I O D i" u
1 ).\m
TUESDAY, SEPTEMBER 22,1942
up II Ijfl—gyaeI I II, > ■ II	■
WPUW
VRUIOTLJDI
SLOVENIJA—KAM PLOVEŠ?
\IAR1JA KMETOVA:
Tako bilizu in vendar tako daleč nii je Tret
6e ga vidkn: prostrana pk>-V-a morja, ki se izpreminja hip za hipom. • Zdaj je težka in siva in tako tiha, da «i kotita j upate do najtanjše misli. pa
T. F. IL
\
(Zakaj je moralo .priii do teh la kakih ikazij. Tu ne pomaga stragnih reči v Sloveniji T Indben aprtianizfem, nobeno skli-Vzroki nifca od včeraj, niso cevanje na njegovo nekrivdo^ nastali čez notS. Vzroki niso nobeno zauqmnjo v "pravičnost
PISMO
;sanjane, do- dna duše vse ža-Towtne . . .
Ali spomladi!
Rdže, rože, rdeče, drolmte, drhteče a ože, do opojnosti .dehteče akacije, kakor misel . «e
vonjajo gikwu je in barve in (misli na večere, kakor je bila' »racano. Slovenec na svoji1 kom zgodovine, čeravno bi ibi-
.	J	-	.............	_	___i-;___•____j .j___.__- 1«.	w»nsl™rjli>" Hn rwtfiTiP.
pet »vse rožasta in tenka, ka-^ tisto nebo -r- tako modro, mod-
kor bi bilo w<e morje šesta v-).ieno iz saaniih drubnih, drobnih, bujnih, rožnatih lističev; pa «pet zelena in liiasta, kakor bartšun mehka in nad nje>so~ga-l«>bi. beli, iskreči se, z zatogikn ulason* kričeči. In potem jadra: rumena, rdečkasta, 'zibejo-ča se, ra-na in temna kakor, zamišljena du>a. -— In obrežja.vidrin, ki so narisana tako nalahno, tako tenko, kakršne risbe na japonskih vazah. Za-tenhiijo iv večerih. so rožaste v jutrili in nedosežno n«ehke -V dneh megla. .
In potem vse tisto mesto* oV morju; težke, kamenaste gruče «rvkaste zgradbe kakor za vednost (postavljene in nad vsemi •Sv. Just kakor mimo, resno oko, zriiče in n vod reče na morj^i in me.-to in lLlasto okoJico.
ro — ah, Tmt, kje si! Pa tista prva, prva pomlad. kako mi je; v&tkthtolo janoe kako se mi je vabeeila misel ob pogledu na lahne, lahne, bledorožaiste, kakor krila metufljev tenke in než ne čafcioe mandeljevega cvetja.
-Kako biissuisi:nid Trst in vendartako'dateč!	i.-
preprosti. an<pak zelo, zelo za-^pffeteni. Niso zrasli samo do-j Lma, ■ na. domačem. ozemlju,. ampak se tioejo cele Evrope.
Majhno je Slovene k o otzean-lje, nismo ga vajeni,-pre^odo-('^zaslužil'' take usode in je bil t&e vt-m: najhujša je bila mi- vati v luči cele Eyorpe. Slo-j^ "nilad" in "zdrav" in ni sel, da bi morala od tam, da biinočemo od nikogar n^^komur delal krivice morala iz Tiwta. Ni bilo huj-EanK> pri mim naj nas avet i mli sanj v nočeh, ne bridkejče «ti. Tako in podobno se radi! - O,' kaj je s
zgodovine. 'Naj si moraffilst ali zgodovinski -prot^aatist Malaga stvar tako ali tako, prav nič nr-mogoiaftga rti, da kak narod
izgine kot na<rod. čeprav ni
iže vse izginilo te-

misel, da bi ne bila veo v Tr- zemlji svoj gospod, stu. Z dušo in s srcem sem bi-'®8^6 ^knbe
drugi naj 11> boVj 1 * zaslužilo" da ostane, __^ ^ #	.kot iso zaslužili. tisti, ki š«e date privezana, prižeta na we to' Saj to je ravno! Res je «i-|nes gnjavijo sveft! Nikar ne TTKfc-'to, na- vse one drobne, tudi to. da danes niti ne gre mislimo, da so uagmili le kaki drobno dušice, ki smo bili z samo za kako Evropo ali za ka- mettkužni. Ognili" Rimljani, njimi dan za dnem. Kje 60 terikoli posamezni -kontinent, fcV-J zdaj ? Kje je ona deea, takrat danes je ves svet samo ena še majhna in nebogljena! r~ «na jhna žoga, s katero se igra-
Babilonci. Asirci, Egipčani in dragi nekdanji narodi^— prav tako so izginili polabski in ki-jjSki Slovani, in 3e,iopogi drugi narodi, ki«e jim o "tgmlofoi" prej-omepjenihnarodov še sanjalo ni.
Nevarnost je otgrorauna in njot-ben "zgčdovinfc&r" dokaz ne more • zmanjšati, še mnogo manj pa kaka r5nak oil 6 en t i mentalnost in prigoyarjenje "notranjih čutov." Resnici po-gledati v obraz prav taki kot je, to edino jo na mestu. Razum mora na površje, zrela j>a-fnet mora do besede. Veer kar je v izvezi z oseftmimi nagnjenji in privatnimi željami in s pri-, vzgojenimi. sentimentalnostmi, je danes brez pomena. Vse tf^ ke reči se morajo podrediti' živi. objektivni resničnosti.
euiiiiiiiimniiRiniimiiiiiniiniinii
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Ijepo je bilo — in vem, nikoli J Kaktena ji .je. življenja pot? -Da jo najrazličnejše sile. Da bi da-
več ne l>o talko lepo. . Iu v mesečini zasanjene. kako so bile aneihke, kako nežne. 81»vvki so drhteli v lju^eoefi-skili glasovih, šli *o ti glasovi po hminlh žarkimi in so se <vzpen Dali po evetja in zadi&li in se spet skrili v senci najtanjših •lističev in *bv»bhihT drobnih ve-iie.
bi jrbilo ddbro. da bi ji sijalo kdo Slovence pri n>iru pa-šobvce, tako žarko, tako zlato, 9til, pa naj b'i bili aa^eljeni že kakršno je le solnce ob obali kjerkdli na tej fevetovni žogi, nyvcje ...	j^ ^aj težko mdsliti. Kadar
"KAJ PRAVI WASHING-TON SKI VRTILJAK.
(Pravijo, da medtem; ko je senatni finančni odbor odločno odkilanja! odobritev in sprejele (predsednikovega priporoči-
lu zima je «daj —bozic. 'kot je vaplamtel pred na^ni?bodki	na $25.000 na le-
iSvfta noc v— da bi vam tudi	v teh dnehr ^ takorekoč se ^ po drugi strani zbrale
dnevi *vetu, sveti m svetli . .	košček snAe zemlje "stra-j^nke kažejo, da se pla
(JIO.) — Pred kratkim je ti ,1» . . rr\__ i -	v Ameriko nova jusgo-
1 "ko	^ m rtlovanaka (»loveoska) wtniska
vendar — tako blizu. Kaj ne m z.	ki
h od hm po aiestu? Ka.i ne siwim,uU,lojaa ^daixiih bojev, delom* prelomnega ^ven.ia, kaj me.ne ^ po zma^i. To pesem omaidrja pwtra mnoiiea, ljud! ^^ y kratkwil	na fe.
»n barv? Iu.j mene slep.jo razj^^^ ^^ Kafi)ov -m kosne izl«	ne vabijo ka- . ^	6Q.	se
varne m bb>*-era se in v rez-irodf„ p^^ napravila 1 ^ohotu strmeča okna? ' jiSloveik5ka dijaka. Oddaja na Iva k or bi bila gredi »vsega te-j radiu Združenih držav bo pri-ga. se mi zdi. .	.	ipomogla tudi k širjenju te pes-1
Tam /trg.	|mi-Jargd«lirviji,- kjer narod zve- i
Rožf. rože, same rože, in «to poshsSa vse svobodne radio J vrvenje, vrščanje, ropot in to- oddaje.
• (JIO.) — Znani dramatik in satirik Bernard Shaw je napisal o Churchillu, da se mu ni-kdar nt bi bilo posrečilo,, da brez vojne doseže najvišjo čaist prvega ministra britateka via-de, Ce«, da so ga vedno, sumničili da je njegov namen,-oa — dela. Ta opomba M z^lo značilna. Churchillov'dinamični značaj se ne-bi mag^ed uveljaviti, ako bi ne bilo vogne. Kljub svojim 60 letom jei živahen in •£ letalom peta je- iz Londona v Moskvo. Nistp nvu dovolj telegraf in telefon, on hoče/ vodi-vina in zendjepisje in' druge-letala, je.-dobila, za en bilijon^ti-boj ia. ozadja, ter klju|> osei>-
•	• •	__^ " 1 1______' m IHiVtTA MM	« /jl««	v. #-. 1 Vi
Mir in Bo? z varni iz vsega ^ffi^na toieka." Saj še o vfca-rtfo^ raznim ravnateljem an srea pozdrav! '	[kent more-kem valu in .o vsaki j predtsednikoon velikih družb
-plasti zraka velja taka beseda, jp,rav .mastne planes ki celo nad-
___^	Le če bi se mogla slovenska kriljajeio tozadevno zlato do-
SLOVHWKA PSSEM KA AfCBRIflKT.M RADIU. deklica preseliti na luno. bi ^ ^Sdgeve korporacijske
^bilo nekaj več upanja — toda frr(>3perjtpte. To velja za veli-i je sledeče; še v tem primeru bi se čilovek družbe, ki imajo vojne kon-
sL-nrai CTnrnanl • IrsL-rv HrtVrri? 'J___
skoraj vprašal: kako dolgo? i trakte.
Kljub temu je pa res,-agodo-1 Unutaba Ourtiss, ki izJdeluje
VBČtgLAV VLDER O ' CHtTRCHlLLOVtH j IZJAVAH.
P I AN O -HARMONIKO al! ' KLAVIR
BflEEZKH OF si'KINO
"SLOVENSKI K A NT J K	
VSE BOM PRODALA	t
PO JEZERU	
KO L O	
OfirfO VALLET	
RTLTIA POLKA	t
TAM NA VRTNI ti RED I *AW»QH WALtZ
ftl'A VAJ MILKA MOJA ' OUPHAN WALTZ
dekle na vrte p.t. mariCka. pfgijaj
barčica i.adi- k apktank
ORKMO NA STAJERHKO
StajeriS
Besedilo te pesmi
Zdrami se. rodi Bliža se dan,
da se ti nova svoboda	_________f
zaLsmeje! take znanstvene panoge nas dolarjev vojnih naročil, kar ne^ Kvišku povspd,	j ude, da so ^i Slovenci ob oami daje nobenega posebnega dela
stopi na plan!	-,. , (svoje naselitve na svojem se- v siiiisln zastopništva, a kljub
Tujca sovražnega vrzi | d an jem ozemlju - iaJbraH-. silno tejnu je bila plača (predsedni-6ez meje I tBoden položaj med raaaiinri ka te družbe. G»uy Vaughana •Svo boda vstaja za gorami, i evropskimi narodi. Bolje re- -povišana od $25.000 v letu 1935
fčeno -r— potek zgodovinskih do- na $175X)00 v leitu 1941. Ta
pot in živa igovorica *ftoter2h in stotei-ih glasov. Vse vi-
.P<a-em je prinesel sem r ameriški drža VIj an, ki jo pred krat
dim. vse mi je tako živo predikLm pobegnil iz Jugokavije in < črni. vse tisto, ki mi jebilo ta-1 jo v -New Yorku oddal ministru i™	tab«	A™™ ^ p Snojii Koračnico 1k> igrala
godba ]>od vod^tvem Jaše Hercoga. Izdana bo na plošči "Keynote Recordingii?" v skup nem albinuu s sedmorico drugih čotniških pesmi.
ko ljubo, tako nadvse drago in HiTiu.
!In potem okolica: navkreber srrede pota. krotr njih 90 trd^, mrki, v težkih •življenjskih bojih preizkušeni borovci. In ciprese, tihe žene, temne«, za-
H VA2NO ZA NAROČNIKE ((
Poleg anion Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva iter lika pomeoi mesec, druga dan In tretja pa leto. Da nam prlbra-alte scpotrAncp dela lir trettoT, Vra provtmo, da afcUlate narOM-no priToftno poravnati. PoAlJIte naročnino naravncat aam ali J« pa plačajte naVnr-o zastopnike ▼ Valem kraja aH pa kateremu iame4 aastopnlkor, k».jib Imena ao tlskua' tf AMUM MaiiU ker ao npravi-Cenl obiakatl tudi drage naselMna, kjer kaj aaKlfa rojakov I tM> Vain n»%i»0 potmtio m
tjenlb Zaatop«.k
C&i,.. ORNI A:
Saa franctaco, Jarek LawWi
COLORADO:
Pueblo, Peter Call«. Waiaeuburg. M. J. Mayak
INDIANA: IsdlanapoUa: Frank to pa art*
ILLINOIS: Chicago Jj^ MMk Cicero, J. Fablaa (Chicago, Otoaea
la nilaolai JoUet, Jennie Bamblek La Salle. J. Spellrb
Mascoutali, Martin Dole'ic
North Chicago la Waakegaa. Matfe
Plata no naručnlae

Cleveland. AnUw Bobek.
liater. ?acot» feaalk. airatxi. Anton Nagod* Lorain. Lonia Rata at. juba KumK Aatoa KlkaU
Koaiar
OBSOON: Oregon city. J.
PSNN8XLVANIa :
John Jernlkar
njen sij nas zarno ze
obseva in misel ena v tj em med
z	nami
v edinosti srce ogreva. JOviSfcu ves rod, <v vrste povsod! -Strni ee v čete mogočne,
hrumeče.
Dvigni preplah! Svatb. Madžar, L<ah v smrtni naj- grozi pr*d
tabo trepeče. Izplahne tuja naj
po vodenj, izgradimo dom sri nov.
svobodem! Od Rabe v Jadran, v vire Drave, meje gredo' einovom
slave!
ni nevarnosti obiskuje bojna polja, pregleda poiožaj in ee bliskovito odloči.
V fihrtu semi - videl prihod CburohiHa v Moskvo. Na<4iki je videti kako je^pod avpjonom zlezel na drugo stran, me^to da
danjem — in -nakdanjem t-o&emiju, toda nikoii se ni zgostila v tako «trašno napetost, kot ravno v našem času.
IZAtA JE SOVA KNJICA V AS-o ŽIVLJENJU AMERI-J A ČINE POD N.\8LOV<JM
I
AMERICAN
WILD L
Coverdale tn okolica. j os. Pa^r&el
UARILAND: Kltamiiler, Ir.
MICHIGAN:
Detroit, L. Pil a kar
MINNESOTA;
Chlabolm. J. Lukaaicb m. Joa. J: Peaiel Rrelelh. Londa' <3«Ma
■ UJUbort, Loma VaaMl Blbbtug. Jobn Porie
MONTANA: * naailup. M. M. Paalaa Wjiaboe. L. Champa
NRBRA8KA:
Omaka. 1*. Rmterlr.
tnvr tuKt:s v*
.Little rana; woireater, Pe4et OHIO:
•FatroU. Jerry Okora roreat City, Natl KaaMa
Blodnikar Oreenaburg. JTrank Norak Homer City, Vr. Ferenchak
Imperial, Vence Palcich
Job net own, Jehu Hliali
Krayn, Aat. Tanketj Loaerne. frank Balloefe Midway. Jiiua int Pittabargh In okoltaa. Pbllla rrega* ^t^eWki/A." Hren
wisconsin .
Milwaukee.
Weat AUia, ft.
Rack SpitagC 1
vr»Ja(.
V knjigi Je natančno popisano življenje .posameznih živaU, živetih na suhem,1 t morju in t zraku, tako da bo Tsdkdo, ki Uubl naravo ln njeoo pestro -livalutvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej na Sel marsikaj Iz življenja divjih živaU, mu doaedaj Se ni bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to ve-
gedkov jim je tak usodni polo-1 mastni povišefe je bil omogočen bi šel pes okoli letala. Britan-
.	-1 ______ t -____i »i t\1	qia kaiti Kač. tabčniuvo
žaj iabral	i po vojnih naročilih, ali senat-
In.vse do »tja -segajo koreni-1ni finančni odsek onemogoča ne za danainjo katastrofo ^ck! uvedbo ipredwednikovega načr-venskega naroda. Vse do tja | ta za omejitev velikih dohod-sega tudi novamost za nadalj- kov, kar -bi pomenilo, da bi se
ni cfb^toj našega naroda. Ta nevarnost, je - visela-nad inašim
dcft>ro plačanemiu "Vaughanu moglo odvzeti $150,000 na lah-
narodom že prav od prvih ča- ko iprisluženih dolarjih, katere sov njegove nasefitve na se- bi se moglo s pridom porabiti
v »vrhe vojnega prizadevanja.
Se nekateri drugi preplačan-ci te vrete e?o predsedniki in
ci ploskajo, kajti baš takšnega vodje ei žele za svojo demokratično državo. Naraven in spreten ^e Chnudhill znajde v vsa-kem fpokwaja in ana povedati resnieo brez vsakega prikrivanja. V nekem svojem govorti je izjavil, da mm je težko govoriti obonem za Veliko Britanijo in za zaveznike. Kadar odkriva1 napake, ki jih je storila Anglija, vzbuja morda ne-
HAPPT POLKA Cf NA TUJKU
15
centov komad ,== 3 za $1.
M<U tJlERLE JR SB MLADA Pa Ž5c kimaj:
NaroČita pri kN JIO A KM
SLOVNIC I'C IILlSHINt; CO Jig ffM IRth	New Vark
ravnastelji druab in podetij,) zaupanje podjaraiflijenih naro-
a t al	•	-r^ _ _	/t..__at*	OA \ rwnclo^am fnlrčnA
-Nekateri se tolažijo: Nak!J kot ^nencan Bosch Oorp. ki
Narod ne u nuje kar tako. Na-I^^	JZS?*^
rod, ki je sam v sebi zdrav, «e P- He^m $100.000 letno. Tihe, » konca tekom par let! ^encan Machine and Found-Šlovenci so preživeli že celo vr- 7	B"
sto strašnih katastrof, tudi se^*??-0^ letno;	^
danjo bodo. Tisočleten pritisk
rnen^va jih ni uničil. Tristo-Oo. od 50 do 120 tisoč dH W -tili^asila'Vjimnimo-l^nev letno svojim trern pred-gla do živega. In tako daJje.l^"1^11- T Amerrcaii Rolling Toda ne pozabimo, da jim jejCo. plača svojemu pred.j
neaiski-fpritifck vendarle- odje-del oefi dve tretjini nekdanjega ozemflja in najbrž — relativno — tudi dve tretjini nekdanjega
^ednilcu 22 tisoč dolarjev. Bohn Aluminium and Brass Co. plačuje <5. B. Bohuu oot 44 tisoo dolarjev letne iplaee in ravna-.
pritisk je bil nad njimi v v^ drugačni-obliki kot je danes. Turška sila, recimo, je res bila nad deželo kar naprej skozi kakih tristo let. Toda Tuiki liko d^io izdati V petih knjigah, toda!p^ielH in Odšli, odvedli s ee-
Je slednjič izgta v eni sami knjigi, ki	----
pa pri| rsern arojem skrCenju prtttagA POPOLNI POPtS ftVUENJ A AM& HrSKt DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lavec, ker navajaj in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno ln prepovedano streljati;
ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naStete VSE HIBE, KI 2IVE V AMERIŠKIH VO-uah.	' -
rfie&'poij^Unejfa. popisa ln
l vsebuje knjiga. 221 SUH, Xfo-r ff rifk v narandb tamh. v ¥elMti «He »Mi, 778 _ X C iarev. Hnjlga opiiuje ttenarre. ptiU, ribe, ka-Ca ln liv^L ki ao ravnotake na-------
števila. Bes je «cer, da nekdaj M* J-f	^ ^^
morda Številčno slovenski^^ na, doTan^; ^d WheeJ Co. rod ni bil večgi kot je danes, ^ E O. Budd-n »to tiso«do-toda tudi njegovi zatiralci so|1^v 1(*tk> in Cerro de Fawo bili Številčno neprimerno manj.^W^^ družba pa plaea H. šd kot- so danes. In nj&wtKulepmillu $75.000 letno.
Dnižba General Motors, ki je dobila za dva (bilijona dolarjev vojnih naročil, nadkriljuje vse dozdaj navedene "siromake**, kajti njen predsednik A. P. Sloan prejema $200,000 letno, drugi predsednik C. E. Wilson pa $288.178 O. E. Bunt, tudi eden od predsednikov, prejema
b©>«ieer cele tisoče, pobili dru ge tisoče, potem pa vsaj nekaj ; podaka&,< da Be je aemlja spet napolnila. In poleg tega niso nikoli -pritisnili obenem na celo ozemlje, ampak zdaj tuy ladaj tam.
frandanes je drugače. V«a In <oela slovenska zemJja je ^v
tujih rokah, ves-natod ja poataUFhiiUps $55.000 letno.
dov. d očim so Angležem takšne izjave, v vzpodbudo.
Ko je Toforuk-padel, se je za. čel angle&ki ndrod puntati. V parlamentu je bil celo stavljen predlog, da &e vladi odreče zaupanje. Churchill je odkrito priznal, da je padec T obroka najbolj ianenaldil vodstvo an-^e@ke vojske v Kairu, ter je poveljnika izmenjal. Najbolj močan je vedno . oni.ki more prenašati resnico. .
V svojem zadnjem govoru se nt zavil v lepo doneče besede, da preslepi skksalice, čes, da so bili njegovi razgovori v Moekvi prežeti razrrmevajnja. .Priznal je. da je ruski zaveznik zameril Almeriki in Britaniji, da imi ne <pdšiljate -dovolj pomoč ,toda povedal je tudi -da • je Stalina prepričal o zvestobi njegovega angleškega zaveenika. Povedal je, da je Hitler sam ustva, ril <skufpnest tSovjet»ke ■zveji^, 23druženi5i jri Velike Britanije, zvezo, ki ga bo podrla1 in kaznbvnla
auuiuiuiiHuniiuuiuiiHifliiiiiuiHum
pri izdelavi in uix>raft>i tanka ki je toKko pripomogel k zmagi.
ILeta 1933 je Angležem govoril, naj se. pripravljajo na boj za svojo, pravico in naj skrbe za to, da bo njihova udarna ei-la enaka ei^ diktatur. Prerokoval je, da bo najslavnejše Ft rani angleške zgodovine naj-brže Šele- treba napisati. Takrat je bila njegova hfc-seda glas vpijočega v puščavi. Danes pa je vedno bolj verjetno, da .bo on sam napisal tiste slavne strani, ne le britanske, temveč -svetovne -zgodovine.
Tudi v »pogledu Jugoslavije jo Churchill preroško videl v bodočnost. Ko je prišlo-v letu 1937 do sporaEuana med srbski-jni in 'hrvaškimi demokrati, ko je bil grajen temelj za raayvoj boljše in. močnejše Jugoslavije, je napisal Churchill članek, v katerem je pozdravil iskfep in sporazum in ga označil -zelo 'značilnim in važnim za ve» Balkan Olanek ibi bil imel biti natisnjen v distu "Nova Bi ječ'* a je bil od Stojadinoviea v cenzuri zaplenjen.
J Ako bi bil princ Pavle poslušal Churchilla, bi se bili dogodki čisto drugače obrnili. Leta 1941, ne bi bil potreben izbruh. narodnega ogorčenja, -da
*1 reši evo ja d ušo, ?J kakor je .izjavil -27. ntarca GhurchiU. Vsi oddelki -nase vojs-ke bi- bUi oporni, kakor tso danes uporni Braža Mibajlovič in njegovi četni ki o
eden od predsednikov, prejema ,	^^ ki je največje važnoeti za osi-
$235.000 in Albert Bradley do- ^ ter Vii tudi prtikbi^a-k;,.. M^nm	•	Jbka«* vojekcvndje ^farlbor-	___.J^ i__: v.
biva $205.000.
International 'Business Ma-ohines plača svojemu šefu Th. Watsonu $462.519 F. Ni-chdls dobi ^$K>4.000 in J. G.
-LoriWheadAlir6wrft Co.^placa «efui>B/ E. /3-ro*su'$l25.0GCkna
isuženj. Človek bi dejaiS, da se je ves p rštisk na stoven»ki-na^
rod. ki se jeTiekdaj pora»deije--->eto C. A: ®aTker Jr.$90.000;
_______________val na dobo-tisoč let in ffr aa- Yellevr Traok- aiid Coaeh Corp.
kot v viki dona. —"vekana'je v moCao i letel «daj v toy«daj.vono plat,|plača B. Babcoeku^$127.000
O X iiKattmi totemL	Mandat** -Kg«fetil v en^ kratek^etroin ^t^WaSd WaraWs-daje
pcuuklix-e, to' knjjgo lahko t j^g «dattjo»ti4n zajel vse JSJo- J. S, Knowlesomb^91:0001etno.
DOBITE SEDAJ ZA CENO:
^ Strgaj M
nosuite . . . knjig akni slovenio- fcbw6hing ccupanx
vence naenkrat, -^oibeniga -dvorna
ni, da^da-
■ celota Jprav -re«en. boj za dbfeta-

-V tsen&tnerrt finančnem odboru, ki bi moral rešiti problem
. ' i • i'»« . ' a^v * t	_ • _ - ____ y • .
fies bije:, slovenski«: narod kotTveliteihMp8ač, ki baje=e^ro6ajo Garolina; Walter Oeorge iz -ogrožali
VaMtno stabilnost, ^o sledeči:
NEVTRALNO ČASOPISJE O BORBAH V JTOOSI-AVDI.
(JIČ.) — British Laforma-tion Center priua^a iz,i»vBdskih in. švicarskih, virov ji »katere vesti o bojih v Jugoelaviji. - CetnLako 'bojevanje v Jxvgo-slaviji je z^lo vafeio zaradi, te-
Oiurchiliovim beldam je^.ker mot). Promet^rogo
rouc'h-a in sin Ameriksmke - je s sabljo... in .-. peresom uregteS r**e težave in mnke vojaka. "V t>rvf svetovni vojni si je nabral veKkih zaskfg-ker je pomagal
rv Byrd j® Virginije; milijonar Peter (terry iz Bhode Island; milijonar Bolbert Taft, iz Ohio; Jqq OufiCy, desna roka pi-tts-benških Melhmov;, milijonar-J.
Georgia in Arthur Vanderbei^ iz Kichigati.
nje različnih surovin, hirez-kar terih je^zek) težko hvesti: red.".	£
Iz Švice. — Med velesibraii cteiŠča in mari jcmetnkni vlada mi vladajo velika nesoglasja. V PavelifČevi Hrvatski ee siri od Nemoev zanetena nezadc-voljnost zaradi [Dalmacije, katero'je. Italija prtkJopila ^voji državi. .
Iz Švedske. — HrvaŠka vlada je iddaia z»i»n ne^adeai
Davis iz Pfeuney6fvanije^3 kon-tervativec Jofeialh BailBy iZ'Nob -k)6a v-^»čadn'ddg®dkav, ki4n
strožje nedolžne ljudi •
o drfavo. naj-* za. popolnoma

■flCIS NARODA'
Mr T«
TUESDAY, SEPTEMBER 22,1942
TRUE RODOVI
Zanimiv nemški dokument
Dngo.lki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBEET GANGL
Friee -f je vazpravil In legel v posteljo.
J>iugi dan se je zbudil pozno, in glava ga je bolela. Tolik- vedel, da je prišel pozno domov, da ga je Jetlfca čakala in da se je nagovarjal iz n;o. A pomnil ni vee, kaj je govoril. Preveč je pil sinoči. .
Jelka je bila bleda in žalostna. Nič ni govorila.
"Kaj ti je da si taka jo je vpra&al Price. Plašno m-u je bilo, tvutll je, da ni nekaj bilo prav. "No, kaj ti je?" jo je vprašal we enkrat.
"Xič mi ni! Kaj bi nii tudi bilo, ko si bil zmeraj tako ljubezniv," je vendar izpregovorila.
"Potem je doibre, če sem bil ljubezniv. A ti misliš naj-lu ž drugače kakor govori-."
očital si mi, da zanemarjam dom in da si iwoem zabav** drugod. Potem si dejal, da mi moraš dokazati, kdo je g.)>j»odar v hiši--"	i
"Newnflnost! To se ni zgcdilo namenoma samo tako — no, ker je bilo sinoči preveč veselo," se je izgovarjal Frice, "a enkrat ni nobenkrat!"
"Enkrat ni nobonkrat," je ponovila Jelka., "zakaj si pa rekel, da pojdeš zopet noctj. Samo da te ne bodo zbadali tovariši ,da *>e brez mojega dovoljenja se okreniti ne smeš. Seveda, tovariši i-o ti več nego jaz, žena."
Frice ni vedel cdgovora. Opravil se je in odisel v vojašnico. IXisi ni imel n obe pega opravka tam. je vendar odšel 7. doma. Neprijetno mu je bilo. Bal se je. da bi mu žena kaj drugega ne povedala, kar ji je morda izblebetal v omotici. Mo:a:I je na zrak, d« se mu razvedri glava.
e	*	*
Dogodilo se je večkrat, da je odhajal Frice zvečer v druž-
Plasti v začetku mesrca, ko je bilo denarja v žepu. Ka <iar je začel denar jx.liajati. je ostajal mož doma, se dobrikal /čni, bil vljuden in prijazen, da popravi, kar je zagrešil. Tožil je tudi, da imajo častniki premalo plače, da ne morejo niti :-anu izhajati z njo. Tako je govori zategadelj, da bi omehčal -JvBvo in izvabil iz nje kaj denarja. A skrbno je hranila žena -veje knjižice in nič ni bilo dobiti iz njenih rok.
4'Svojo plačo imaš sam zaise, to ti je likenda dovolj pri-boljška, ko ti ni treba nič >krbeti za domače potrebe. Svo-j. jra denarja ne sinem načenjati, ker človek ne ve. kaj pride."
Tako je umevala tčetov nai/k o branibi svoje veljave in v umirjeni odločnosti. .
Xastala je nape t«M med njo in možem. Bolelo je Jelko v srcu, a prikrivala je 1h>1, da bi je ne videl oče. Baila se je, da bi Frice zopet ne začel ;grati.
Povila je otroka, hčerko Nadino. .
Zdaj sta se mož in žena zopet zbližala. Otrok, majben in «iroban. je izravn.il na-~j:rotje*<iued očetom in materjo.
Jelka je o^W»elp in je morala na zdravnikov nasvet iz-premeniti zrak. Frice -i je izposloval dvame*ečni dopust in toe .je preselil z ženo in otrokom domov v očetov dtin. .
Tu je Jelki jako prija'o. Lica so se ji zopet začela rdečiti >ibk< vs t je izginjala. Dovolj je bilo prilike za gibanje pod milim nebom. Vaibili so ju travniki,in gozdovi, trtje in po-ije. Najprijaznejše >e ji je zdelo na domačem vrtu pod smrekami med cvetočimi grmi.
Staremu Zavinščaku se je zdelo, da se je vse okrog gradu polepšalo, pomladilo, i zip rt. menilo tako kakor je bilo svoje dni, ko .je. še živela gespodinja. Biio je zopet, kakor da se je vrnila Lenka. In pa kako prijazna je bila sinaha. Ijepo se gaje oklenila za roko, in r. njo moral hoditi po vrtnih stezah, z njo jo moral hoditi povs-od. koder je hodila ona, ji razkazovati, prifu vedovati vse, česar ni vedela in umela. Kdaj je videla
v Zagrebu, kako se obdeluje i>olje, kako se ravna trtje? In koliko življenja, koliko tajnosti in lepote je tam, kjer ustvarjajo čudo t v orne pritodne -iJ-e! Jelka je bila vsa srečna in okrt pčana. V-ako iirfcro .ie natrpala na a-rtu cvetja in ga ne-^la na grob Krieetovi materi. Hvaležno jo je gledal stari ZavLrfJČak; ljubil ,jo .ie kakor bi ne mogel bolj lastne hčere.
Tn pa vnukinja, prelepa Nadina, kako se je razvijala v zdravem zraku. Že je iztezala ročice in se nasmihala visako-iimr. kdor se je nagnil nad njeno zibelko. Vse okrog nje je bilo lepo in vabljivo V prnd, ki je bil videti zaklet in pozabljen, >e je vrnilo novo življenje. Tiho je bilo, srce-je čutilo njegovo blago smrlko-t, zato je bilo toliko lepše.
Hitro se je r a znesel -/las o dobroti in plemenitosti mlade grajske )?ospe. Ubogi ljudje so prihajali k nji; tolažila jih .ie in jim lajšala trpljenje.
"P saj tudi lahko." so govorili ljudje. . 1
"Bogata je," so sodili. .
V Zavinkoveih so s* zbirali nedeljski misleci, kmetijski modrijani. Nabralo se j-* za razpravljanje dovolj snovi. .
"Kdo bi si mislil, da -p tako izpremene razmere? To je kakor i »o dolgih, dobrih -labili letinah zopet ena sadov begata, vesela jesen!" je govoril istar očanec. *
*4&vet je kakor njiva, ki jo je pierastel osat in plevel.! Sama žalost, kamorkoli li pogleda oko. A izmed osata in} plevela priklije vendarle tu in tam zdravo, in plodovito zrno. Toliko lepša je njegova rast, ker je vee daleč naokrog žalostno in puščobno. In tako je tudi z nllado grajsko gospo. A kajj
Iz domovine sta dospela fotostateka posnetka dvc»i listov, oziroma strani iz nemškega zapisnika, ki se tičeta gestapovskega početja s slovenskim narodom. Sliki obeh listov prinašamo, obenem pa priobčujemo poizkus razlage, v kolikor je mogoče razbrati smisel iz dokumenta samega in iz poročil, ki smo jih med tem prejemali v večji ali manjši meri iz domovine.
Predvsem opozarjamo ne nekatere reči. Iz domovine ni prišla z dokumentom vred nika-
ka razlaga. Vse, kar bomo rekli gledte teh papirjev, je sad našega lastnega študija. Veljalo bo, kolikor bomo mogli dokazati. Nekatere reči bodo ostale pri golem ugibanju. Drugače za enkrat ni mogoče.
Pisanje na obeh papirjih je v nemškem jeziku z izjemo ene same opazke, ki je v srbohrvaščini. Nemščina je videti dobra, pisava pa deloma tako slalba, da je nekaj vrst ali vsaj jM>saineznili besed naravnost nečitljivih. Druge so pa tako nerazločne, da se je bilo treba
. 't :: :5sss ^jg neuradnega vira.)
zateči k ugibanju.
Vse kaže, da je bil zapisnik sestavljen najkasneje maja mesece 1941. Po našem mnenju ga je sestavil neki geetapovec, ki je bil v "soli" in je poslušal navodila višjih nemških oblasti, kako je treba postopati s Slovenci potem, ko bosta Štajerska in Gorenjska dodobra zasedena po Nemcih. Najbolj primerna se nam zdi ta razlaga. Rekli bi, da sta lista iatrgana iz "zvezka", kamor si je gestapovec zapisoval svoje "note" ali opazke.
Zdaj sledi prepis najprej v nemškem jeziku. Nekatere besede smo označili z vprašanjem; ker se ne upamo garantirati nost. Kjer nismo mogli prečitati, stoji opazka: nečitljivo.
VSEBINA ZAPISKOV V NEMŠKEM JEZIKU
za ]>opolno pravil-
7. VI — 5. VII.
M.TH — 30.VTH
13. IX — 31.X.
(iau Sleiermark 5,00« polttisrti> belaslt-tc und InteOffctualMi
rtrea 300	Geinltirfae nach Kroatien __t
Kxtrsrag (?) andere (?) narb Serbien
Gm Kamini — 4.00« Intellektuellr — St. Vcit nacb Artodjdovu
und die IntelMttaellen von Vigaun nach Si. \eii Untersetirrmarh	25,000 narb liWitljivo)
n«fh Knwliw—fbfiifiOTifl Serben auoprlf-
trn irk Agramer I .agrr
(iendum«, Branite
(Agramer Lager) UNTKRSteiecmartt
68.000 l msifdlounpil»gfr in Rajbeokarf
_ narh Kroatien (?)
pol. belastete von St. Veil nadt Serbirn
(nečit.) c.ristlirhe nacb Serbieo
ebensoviet Serben aun (rWit.) und	30.000 Serben iwh Serbten
veHcilt (?)
(notit. dve hwrfl) — l^m^iedlerung^lager — (Samrnetlager) Prage der (netfi.) _
Lebens (?) — Spezialamt fner I-nrrrdienstf BauerendienM e
DRUGA STRAN
(Prrl dve Trsti morJa Citljlrl, pa je težko najti rvtto z	T>et>ltio)
bis. 1«.
genaoe Dalco	/
Name. FamlliemnitgUeder der Gendarme
neberprnefen die Daten bezuegtich politiseber Tactffkoh
Finanzer
Zon
PoUsei
ebeoso

(?)
Kuehe
eecen (?) newl. — neeit.
Gau Kafnitm
80,000
(netit.)
liste der HOP fieiwtlirhen ie ehrer s<hreiben
i
5 tu 2
(St. Ve4t)
a.) Well seistliebe in 10 Tagen aufsrhreiben b.) Orrlengoistlirhe ab 18. VI.
(Zumindesien) mrl de die Gefaelirliehsten (neelt.) (nerit.)
Verhindungiiofflzier
meWen zu (netit.)
Tel. Nurnmrr 85—34
3.)
__ taegtich am halb zwoelf j nrufeo persoenl i rhe_V erbindung
Eisenbalmbcdi«flt«te —
a.)	Arbeiler and Profeaiotialle
b.)	niedere AnfesteOt«
titrassenbahn
a.)	Arbeiter und Profe»ionalle
b.)	niedere Ange«te(lt«
Vred za iraeftvanje Liate anderer Grnppeti
ob Kommunisten ob .Uentaebfeindlirb
(Wni«terMTO udrnfbe)
ab
IKjrnaira! Plevel in o^at ženeta bahato rast, hitita kvi»kn. Slovenska prestava in rasla^a.|?rtuj{)1jh) Oni, ki so zaprti v Celju.. Skupaj jih je bilo res !<ij'ia zemlje zdrave -ouove. in rast klenega zrna se dtuši,| <>d 7 junija do G. julija jeiBeganjah, se imajo preseliti v, kakih M00 ali še celo več. Ptive
Tako vam povem, možje, tudi mJadaj tneba pi-e»eliti iz Štajerske
I»eša, usiha in usahne.
^ra.tska gofapa nnora usahniti, ker je vse okolo nje družeče,! 5.ooo poTitixhiih osuanljencev in run t orno. Stari arajski z;<"»cvi hranijo toliko teumega v sebi, intelektualcev. Med temi ima la mora v tistem zrakn oveneti vsaka dobra in koristna rastlin«." je .pripovedov al drug možak.
"A vendar se dogajajo stvai-i. ki bi človek codil o njih, ia se ne bodo nikolt. Kdo je kdaj mififlil, da bo stari Zavin-ičak nosil smehljajoče se .ice? Tako je bil že oetaren in mračen, da ni bilo čuti od njega priiazne besede. A' zdaj taka iz-premen»ba! Mislitm, da je to dobro znamenje!" je ogibal net j i iwmed drotibe.
(Nadatjeviuge prihodnjič..
biti okoli 300 duhovnikov, ki naj bi se odpeljali s posebnim vlakom. Preseljeni imajo, biti na Hrvatsko. Drugi, torej laiki. pa imajo biti poslani v Srbijo. i
V istem času je treba iz Ko-ro*?l4e poslati v pregnanstvo 4.000 intelektualcev ia Št. Vida v Arandjelovac (pod Beo-
Št. VKL	j dni junija >0 one i<z Maribora
'Pripombe: — Pričnjtči zapi- najprej za nekaj tednov pre-ski se .skoraj dobesedno uje-! peljali v Bajhenbui'g, kmalu aa majo s jjoročili, ki so nam med njimi (28 junija) še one iz Oe-tem prihajala iz domovine. jlja, potem pa v prvi polovici
poročilu iz Beograda smo resjah (Viigaun.) Od tam «0 mora-čitali, da je mnoga Slovencev.li najprej v 61. Vid pri Lguiblja iz Štajerske naBeljenih v Aran-j ni. v kolikor niso bili poslani djeloven in sosednjih vaseh ter naravnost tja (iz krajev okoli okraj ifh.	i Vodic in Komende.) Ko so oni
Kar se tiče navodil za K o ros-' iz Št. Vida odhajali na jug, — ko, moramo najprej vedeti, da [največ v Slabijo — bo dovažali Takoj prve dni po zasedbi je julija vse skupaj na Hrvatska.; je bila vsa Gorenjska pridelje- nove v Št. Vid iz Begunj. Du-ilo več tisoč razumnikov are-1 (Ni jih pa odpeljal poseben na Koroški in se zdaj imenuje
bilo
tiranih na Spodnjem Štajerskem in so bili dolgo zaprti v melj-iki vojašnici v Mariboru. Med njimii je b ilo okoli 260 duhovnikov, med katere pa ni »Iteti onih, ki so bili zapiti v
vlak. kakor je znano.)
Ostale raanounike so prepelje val i iz Maribora naravnost v (Srbijo, deloma iz postaje Slovenska Bistrica, deloma naraivjkoj aretirali in jih zaprli v prerj ; Mari«bora, V nekem 9nji ženaki kaznilnici v Begtm-
'SGau Kaernten.** Zopet ne navodila ujemajo s poznejšimi dejstvi.
Na tisoče razumnikov so ta-
n ost iz
hovniki iz Gorenjskega tu niso posebej imenovani, vemo, pa iz poročil, da so z drugimi vred bili pregnani v Srtrijo.
(Nadaljevanje prihodnjič.)