PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV,—VOL. 724.	CHICAGO, ILL., 28. julfla (July 28th), 1921.	LETO—VOL. XVI.
Upravništvo (Office) 3689 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
I ALI MORE KAPITALIZEM REŠITI PROBLEM
BREZPOSELNOSTI?
Mnogo se govori in piše o brezposelnosti. Kapitalistični listi prinašajo članke, v katerih povdarja-[jo, da je treba najti izhod iz industrialne krize. Kakšen naj bo ta izhod, ne povedo.
Zakaj je miljone delavcev brez dela in v po-; mankanju ter v obupu ? In kaj naj svet naredi, da jto delavstvo zopet zaposljeno, da bo zadovoljno, da bo imelo vsega, kar potrebuje za življenje?
Socialisti imamo načrt, ki bi, če se ga izvede, odpravil brezposelnost in s tem pomankanje, tugo in glad. Ampak ljudstvo še noče našega načina rešitve. To je pokazalo pri zadnjih novemberskih volitvah, ko se je izreklo proti zdravilu, katerega mu ponuja za ozdravitev družabnih bolezni socializem.
Iver je temu tako, pozabimo za moment na socializem in poslušajmo, kaj nam morejo ponuditi i nesocialisti. Kaj nam imajo oni povedati? Kako t naj zavlada zopet prosperiteta in zadovoljnost, kakor je bila n. pr. v vojnem času, ko so se miljoni mož klali med seboj ?
Izgledalo bi, da imajo tisti, ki že leta nasprotujejo socializmu, in ki vladajo današnjo družbo, ■ vendarle nekakšno rešitev iz položaja, v katerega je | zabredel svet. Če ne marajo socialističnega načina ■rešitve, kaj nam torej morejo ponuditi od svoje . strani !	,	•
Nasprotniki socializma večinoma molče, kadar se jim stavijo taka vprašanja. Res je, da še ved-| no napadajo socialiste, obdolžujejo jih izdajstva in |jih psujejo z različnimi imeni, kot rdečkar, agita-f tor, sanjač, bolševik, bedak in številne podobne rejci. Gotovo pa je, da s psovanjem socialistične manjšine še ni dan odgovor na vprašanje, ki ga stavlj.a ves svet vladajoči kliki.
Kako se lahko najde pot za zopetno otvoritev obrata v naših tvornicah, in se da miljone ljudem delo? Anglija, s svojimi miljoni brezposelnih, stav-lja to vprašanje. Ravno tako Francija ; isto Italija ; > in Nemčija; Japonska ima enak problem- imajo ga Zodinjene države; in vse druge dežele.
Predsednik Harding je nam sugeriral, da mora-"mo biti ekonomični, da moramo varčevati. Ampak ekonomiziranje pomeni, da moramo zmanjšati nakupovanje potrebščin na minimum. To pomeni manj obrti; manj zahtev po izdelkih; manj dela; še več brezposelnosti.
Nekaj mesecev nazaj- je bilo zdravilo "producible več". Ta klic je sedaj utihnil. Celo nasprotniki socializma so spoznali, da se s takimi gesli ne da I več zavajati delavstva. Bedasto je sugerirati de-
lavcu ,ki berači za delo, da naj se zaposli in "več producira".
Torej, sovražniki socializma, kaj je vaš odgovor? Kaj nam je storiti? Čitamo strokovne liste finančnikov in industrialcev, v katerih pripovedujejo, da se stvari obračajo na bolje. Pogledamo v te liste do šest mesecev nazaj, pa najdemo isto povest. In pri tem se nam porajajo sumnje, da se ti žurnalisti norčujejo s seboj in z nami.
"Inozemska trgovina," — pravijo — "to je, kar potrebujemo".
Tako? Ampak s kom naj trgujemo? Evropa je bankrotna; ona ne more plačevati niti obresti od svojih vojnih dolgov. Z bankrotnim odjemalcem pa se ne more trgovati drugače, kakor proti takojšnjim izplačilom v gotovini. Postopati drugače ne bi bilo zdravo za trgovino. Poleg tega ne smemo pozabiti, da mora tudi Evropa obnoviti svojo industrijo in tudi ona potrebuje inozemski trg za prodajanje svojih proizvodov. Evropa hoče prodajati za gotov denar ne pa kupovati za gotov denar. Tudi je valuta denarja evropskih držav tako nizka, da bi bilo za njih katastrofalno kupovati a-meriške izdelke. Britskih $5 je vrednih danes samo $3.78; francoskih 20 centov samo 8 centov; italijanskih 20 centov samo 5 centov; nemških 25 centov samo dva centa; avstrijskih 20 centov samo eno petino centa. Tuje države si enostavno ne morejo dovoliti trgovati z Ameriko v kaki večji meri.
Gospodje iz trgovskih zbornic, povejte, kaj naj se stori, da se vposli delavstvo in mu s tem omogočite kupovati izdelke, katere ste nagromadali po vaših policah. Socializma ne marate, torej kaj nam svetujete vi?
Seveda dajejo gospodje nasvete. Cikaški "Journal of Commerce" sugerira, naj se del ameriške industrije preseli na Kitajsko, kjer je delavna moč še poceni. Proizvajalni stroški bi se na ta način znižali, ker bi bile plače zelo nizke, če se to zgodi, bo ameriško delavstvo revoltiralo in plenilo vaše prodajalne, ali pa bo mirno sedelo in čakalo, da pogine od glada.
V prvem slučaju izgubite vaša podjetja in trgovine, v drugem pa vaše odjemalce. Gotovo imate vi, premeteni ttrgovci, sposobni industrijalci, povzdigovani srednji razred, slavljen kot hrbtenica naroda in države, gotovo imate kako sugestijo za rešitev naraščajoče brezposelnosti in za nadomestitev slabih časov z boljšimi razmerami.
Nobene sugestije nimate? Ne soglašate med seboj, da se mora ekonomija praktično izvajati. Če bi, bi prenehali oglaševati vaše travme in podjetja. Jasno je, da hočete od ljudstva, da zapravlja in kupuje. Niti ne verujete, da mora delavstvo več pro' ducirati. Mi vemo da ne, ker preklicujete in znižujete vaša naročila. Torej se še preveč producira. Mi vas obdolžujemo, da ste prišli v zagato, iz katere ne veste ne naprej ne nazaj. Nobene sugestije nam ne morete nuditi. To je za vas preveliko vprašanje in vi se tega zavedate.
Dobro torej. Povrnimo se nazaj k socializmu, kajti končno bomo morali priti k njemu. Socializem ve, da je kapitalizem pred zrušitvijo. In tako socialisti zopet izjavljajo,da ne bo svet nikdar srečen,da ne bo zadovoljstva na zemlji, takega zadovoljstva, ki je med ljudmi mogoče, dokler se ne odpravi sistem profitarstva, in se ga nadomesti s sistemom kooperacije. Raditega predlagajo socialisti, da se velika industrija in naravna bogastva podružabijc, namesto da ostanejo še v nadalje v posesti par ljudi. Nadalje predlagajo, naj bodo vsi koristni delavci deležni produktov svojega dela; ne samo, da dobe del svojih produktov, ampak, da dobe vse, kar producira jo.
Na ta način bi se iztrebilo profitarje. Delavstvu bi se pa omogočilo, da kupi in porabi vse svoje produkte. To bi ustvarilo redne zahteve in redno oskrbo potrebščin. Poslovanje bi prišlo v reden tok.
Vi, nasprotniki socializma, tu imate priliko pomagati, da se uvede tak sistem. Ali ste pripravljeni žrtvovati profite in neumestne predsodke, da napravite ta svet varen za Vas in za vaše otroke?
Če ne, in gotovo je da niste, tedaj ostanejo še take razmere kakršne so, dokler se ne bo' ljudstvo spametovalo in vas pustilo na cedilu. Vi ljudstvu niste potrebni. Ljudstvo pa je potrebno vam. Ko bi se tega zavedalo, bi ne bilo danes več brezposelnosti, ne pomankanja, ne vojne in glada.
Socializem ima svoj načrt za rešitev problemov, ki tišče današnje človeštvo k tlom. Nihče drugi ga nima in nihče drugi ne bo izvlekel družbe iz njene mizerije in kaosa. Toda ljudstvo mora priti v socialistične vrste, boriti se mora, da premaga sistem, ki je zastal in ne more ne naprej ne nazaj.— (Po "Reading Labor Advocate.")
V Washingtonu imamo vlado, katere člani niso revni ljudje. Državni tajnik Hughes ima poL miljo-na dolarjev premoženja; nekateri drugi člani kabineta, kot Henry Wallace, $500,000; H. M. Daugher-ty, $1,000,000; Albert D. Fall, $2,000,000; John W. Weeks, $5,000,0000; Herbert Hoover, $20,000,000; Andrew W. Mellen, $500,000,000. Mellen je razun Rockefellerja najbogatejši človek na svetu. Celo delavski tajnik v Hardingovem kabinetu ima pre-, moženja v vrednosti pol miljona dolarjev.
Če ta vlada ne bo prijazna delavstvu — in da ne bo vemo — naj se ameriško delavstvo nikar ne pritožuje čez vlado, kateri je samo pomagalo na krmilo. Sebe naj graja. Ampak tudi zato ni dovolj pametno. Pa naj se tolaži z rokoborbami in žogometnimi igrami.
Rusija in washingtonska konferenca.
Kot smo že poročali, poziva predsednik Harding v Washington zastopnike zavezniških vlad na konferenco, na kateri se bo razpravljalo o omejitvi oboroževanja in o vprašanjih daljnega vzhoda. Če se namreč hoče napraviti kak sporazum za omejitev gradnje bojnih ladij, je v prvi vrsti potreben .sporazum med Japonsko, Zedinjenimi državami in Anglijo, ki so tekmovalke v imperialistični politiki v Aziji in na Pacfiku. Japonska nima volje popuščati v prilog Zedinjenih držav, Anglija pa bo menda posredovala, da se med Zedinjenimi državami in Japonsko nekoliko ublaži napeto razpoloženje, azijski trg in koncvesije pa naj se razdele tako, da bo volk sit in koza cela. To se seveda ne zgodi, ampak s konferenco bodo vseeno poskusili.
Ruska sovjetska vlada pa je sporočila zaveznikom, da ne bo priznala sklepov, ki jih bo sklenila zavezniška konferenca v Washingtonu, ker ni bila tudi ona povabljena, dasiravno se vprašanja daljnega vzhoda direktno tičejo Rusije. Sovjetska Rusija pa nima v Washingtonu niti malo simpatije, kakor jo ni imela pod Wilsonovo administracijo. Kar tjavendan pa' tudi ameriška in zavezniška diploma-cj ne more ignorirati sovjetske Rusije, kajti če ona izjavlja, da ne bo vpoštevala nobene rešitve, dogovorov in sporazumov, ki bi se nanašali na probleme daljnega vzhoda in Pacifika, je "to vendarle precej trd oreh, ki se ga ne more tako lahko streti. Rusija ni Dagestan ali San Marino. Rusija je ogromna država z močno armado in velikim vplivom ter zmožno diplomacijo. Tako se lahko zgodi, da bi bili vsi sklepi, sklenjeni brez ruskega sodelovanja na wash-ingtonski konferenci, postavljeni na pesek, ki bi jih odnesel prvi večji ruski val. Kaj bodo sedaj storili v Washingtonu? Nič. Rusije ne marajo in jo ne bodo povabili, razun, čo bi dopustili, da pride na konferenco kak "neoficialen" sovjetski zastopnik. Ker pa upajo, da so dnevi sovjetski Rusiji in bolj-ševiškemu režimu šteti, bodo delali sklepe, če jih sploh bodo, brez Rusije. Kapitalistična politika v sedanjem vrtenju sploh ne more biti drugačna.
"Ameriški metodisti so na svoji konvenciji sklenili poslati kongresu zahtevo, da odpravi vse delo ob nedeljah; vlaki naj ne vozijo, časopisi naj ne izhajajo, poštni obrat ob nedeljah naj se ustavi. Seveda bo vlada ustregla njihovi zahtevi. Ker je ustregla zahtevam prohibicionistov, bi bilo nepravično, ako bi odrekla metodistom. Ko se to uredi, bodo morda metodisti, potem ko bodo ustavili delo sedmi dan, našli kako pot, da bodo preskrbeli delo petim miljonom ali kaj takega za drugih šest dni.
"Pravi problem v deželi je delo čez teden, ne pa ob nedeljah." — A. Brisbane.
Na tisoče slovenskih delavcev v Ameriki še ne pozna socialističnih naukov. Pridobite jih, da se na-roče na "Proletarca".
Korupcijski gnoj v Spring-fieldu.
Illinoiški governer Len Small, podgoverner Fred E. Sterling in bankir Verne S. Curtis so obtoženi poneverjenja do dva miljona dolarjev, ki so jih pridobili s 'špekuliranjem denarja illinoiške države.
Ko je bil sedanji governer Small še državni blagajnik, je v sporazumu s prej omenjenima obtožencema špekuliral z denarjem illinoiških davkoplačevalcev in pri tem prislužil nad pol miljona dolarjev; podgoverner je baje na ta način pridobil $700,000 in ostala svota dobička je bila razdeljena sporazumno med vse tri osebe. Uradniki, ki so bili izvoljeni, da služijo ljudstvu, so si, kakor pripoveduje obtožnica, utvarili postranske dohodke s tem, da so z denarjem v državni blagajni vodili različne kupčije in pri tem zaslužili (?) nad dva miljona dolarjev.
Ta korupcija se ni izvršila šele včeraj. Bilo je znano, da se z denarjem iz državne blagajne poljudno razpolaga v privatnih špekulacijah prej o-menjenih oseb. Niso poneverili denarja, ki je bil v državni blagajni, ampak s tem denarjem so kupovali razne vrednostne papirje, ki so Jim prinesli do 7 proc. dobička, od katerega so dali državi 2 proc. kot "obresti". V teh kupčijah so imeli večkrat. vloženih do petnajst miljonov dolarjev, kar je precej čedna svota.
i Znano je, da divja v republikanski stranki v Illinoisu že dalj časa brezobziren boj med frakcijo čikaškega župana Thompsona in frakcijo, okoli katere so zbrane velike čikaške korporacije. Slednji sta pridružena tudi republikanska dnevnika Daily News in Chicago Daily Tribune. Pri zadnjih gover-cerskih volitvah je prodrl Thompsonov kandidat Len Small in od takrat se je frakcijski boj še poostril. Za illinoiškega generalnega pravdnika je bil izvoljen Brundage, ki je, dasiravno republikanec, velik sovražnik Thompsonove frakcije In sedanji vodja korporacijskih republikancev. Ker se je Small preveč udinjal čikaški politični mašini, ki vlada v Mestni hiši, je Brundage sklenil, da se ga spravi iz urada. Raditega sedaj ta "škandal" o ponevrejenju državnega denarja.
Socialisti so ob vsakih volitvah pravili volilcem, da ni Thompsonova skupina nič boljša, kakor pa kaka druga frakcija republikanske stranke. Vse so korumpirane do mozga. Vse so nasprotne delavstvu. Tudi Thompsonovi policaji znajo razbijati po glavah štrajkarjev, kar so že premnogokrat pokazali. Lum-parije, ki so se godile v Springfieldu, ne bi prišle nikdar na dan, če ne bi bilo med republikanci frak-eijskih bojev. Ker so se razvili do skrajnosti .izvajajo tudi skrajne konsekvence, ne glede, koliko to škoduje ugledu stare republikanske stranke in bo pri volilni kampanji koristilo demokratom. Ljudstvo pa se bo iz te šole malo naučilo. V njem se utrjuje enostavno mnenje, da so vsi politiki enaki in ne dela razlike ,za katere ljudi glasujejo. Enkrat republi-
kance ,potem demokrate. In res je, da so oboji enaki, dasiravno se ne more reči, da se more vsim njihovim politikom očitati korupcijo v tisti meri, kakor jo razkriva sedanja obtožnica proti najvišjemu illinol-škemu uradniku. Ampak obe stranki sta protiljudski, protidelavski in obe zastopati v prvi vrsti privatne interese in šele potem prihaja v poštev publika.
Socialisti niso iznenadeni, kadar se razkrijejo taka dejanja, kakršnega so razgalili politični nasprotniki governerja Smalla. Jasno je, da kandidira mnogo kapitalističnih politikov v javne urade z namenom, "da si naberejo denarja". Za svoje volilne kampanje navadno potrošijo mnogo več, kot pa znašajo njihove plače, če so izvoljeni, skozi ves termtn. "Postranske" dohodke je torej od nekje treba dobiti, ali pa morajo prispevati v žepe takih kandidatov in pozneje uradnikov korporacije, to je, privatni interesi, za to pa pričakujejo "usluge", s katerimi zastopniki v leigslaturi in drugi uradniki ne štedijo.
Če bi znalo ljudstvo misliti, bi pri prihodnjih volitvah pomedlo z vsemi pristaši kapitalističnih strank in osvojilo urade za tiste zastopnike, ki so res ljudski zastopniki. Taki zastopniki bi bili le socialisti, kajti socialistična stranka ni kontrolirana od kapitalističnih interesov in ni vezana zastopati koristi ene ali druge korporacije, ker je vseskozi delavska stranka in zastopa le interese splošnosti. Dokler pa bodo ljudje drli za korumpiranimi politiki republikanske stranke, se bodo "škandali" kakor je sedanji ponavljali ,toda vsi ne bodo razkriti, korporacije pa bodo nemoteno praznile ljudske žepe.
Iz Romunije poročajo, da bo v parlamentu predložena predloga, ki bo dovoljevala, če bo sprejeta, Romuncem po dve ženi. Romunija še ni bolj-ševiška država, zato tudi ni bilo v Ameriki tistega zgražanja, ki bi bilo, če se bi kaj takega ponovno očitali ruskim boljševikom.
Prestolonaslednik se je svoječasno poročil z gledališko igralko Zizi Lambrino, ki je imela to napako ,da je bila navadna plelbejka. Rumunsko kraljico je to zelo ujezilo, pa je intrigirala na vse pretege, da bi razdrla ta zakon. Prestolonaslednik se je umaknil z lepo Zizi v Odeso, toda se je pozneje na prigovarjanje kraljice matere vrnil, Zizi pa pustil, za katero je sklenila skrbeti rumunska kraljevska hiša. Da bi prestolonaslednik pozabil svojo srčno bol, je bil poslan na potovanje v Ameriko. Ko se je vrnil, so ga oženili z grško princenzinjo Heleno. Preje pa je morala rumunska zbornica sprejeti še poseben zakon, ki je omogočil drugo poroko prestolonasledniku. Zizi pa še vedno noče slišati o kaki razporoki, pa tudi prestolonaslednik še ni pozabil svoje morgan-tične žene. Sedaj pa bi radi napravili zakon, ki bi mu dovolil imeti dve ženi; ker postaja Romunija "demokratična", bi veljala ta pravica tudi za druge Romunce.
Kadar dobite tirjatev iz upravništva, da vam je naročnina potekla, ne odlašajte s ponovitvijo. Poleg svoje pošljite, ako le mogoče, še eno novo.
Zadnji dolar.
Ben Hecht. Prevel J. M.
Jay Walkott mu je bilo ime in v žepu je imel dolar, ko je šel v mesto. Predno je zapustil svoje dvosobno stanovanje, je rekel ženi:
—	Danes bo, mora biti. Ne skrbi.
Nato je odgriznil malo tobaka, prostodušno zaklel in zamrmral:
—	Na vsak način moram dobiti nekaj.
Dva dečka sta odprla zaspane oči in zažvrgo-
lela:
—	Zbogom, pap!
Žena se je ozrla nanj s trudnimi očmi.
—	Kaj? Dobro. Čas je že. Zdi se mi, da imam jutri perilo, ampak ne vem za gotovo. Ali imaš voz-nino?
—	Imam.
Bilo je lepo jutro, hladno, jasno — pravo mestno jutro, kadar hiše in ceste cveto v solčnih žarkih, kakor da so zrastle iz tal in da jih niso zgradili delavci.
# * *
Jay Walkott je hodil. Kadar človek takole hodi lepega jutra v mesto, tedaj pozabi na svoje križe. Drugače je, kadar strmi vanj neizrazit obraz njegove žene, njene trudne oči; takrat ve, da ima križe. Toda zdaj ni žene blizu. Delal je dolge korake in kapo je pomaknil bolj na eno stran, tako da so se na drugem sencu pokazali siveči lasje. Težke, grča-ve roke je potegnil iz žepov in jih pustil, da so svobodno mahale po zraku.
Tlak, tlak, tlak brez konca in kraja, zagrajen in križkražan s hišami; nepretrgane vrste oken; steklo, morje stekla je odsevalo v solncu; ljudje za okni, pohištvo, plinske peči, pokonci stoječi glaso-virji, kuhinjsko posodje za okni — vse te reči je lepo gledati in lepo razmišljati o njih. Tedaj je cvet zamrl nekoliko. Hiše so rastle višje in višje, tlak je izgubljal svojo intimnost in za okna so pričela skrivati nekaj za seboj. Okna in vrata so postala bojišča, za katerimi so službe utrjene. Jay Walkott je izgubil indentiteto, kot človek, ki hodi na jutranjem solncu, in bil je kurjač, ki išče dela. V njegovem žepu je eden sam, zadnji dolar. Pomislite na ■generala Custerja, stoječega z revolverjem, ki še laja, sredi kupa ležečih mož, okrog njega pa Indijanci, ki se bližajo in bližajo v obročih, obroč za obročem — in jasno vam bo, kako se počuti kurjač z zadnjim dolarjem v žepu, kurjač, ki ima'ženo in dva
otroka in kateri je že štiri tedne brez dela. # * *
Roke so šle nazaj v žep in prsti so se ovili zadnjega dolarja. Mesto je tukaj.
Jay Walkott se je rodil v New Orleansu pred devetintridesetimi leti. Pred sedemnajstimi leti je prišel na sever in dvanajst let je kuril v jeklarskih tovarnah v Južnem Chicagu. Prišla je vojna in Jay je poslušal godbo in gledal vihrajoče zastave. Nekaj ga je poščegetalo. Vojna je velika reč. Pogra-
biš puško in hajd "čez vrh". Hura st?ic Sam! Pariz, Flandrija, morje, zakopi, "Roža na ničegavem svetu" — vse to je bilo več kakor pa plavž in zakajeno stanovanje ter žlindra. Jay Walkott se je poslovil. Prestar za letalca, nezmožen za na konja, ploščata stopala za pešča. Kljub temu so ga vzeli za — kurjača. Kuril je na transportnem parniku med New Yorkom in Brestom. Bilo je stokrat slabše kakor v tovarni in veliko več žlindre . . .
Tako je vojna ogoljufala kurjača Walkotta. # * #
Delo? Dela ni!
Kako to 1 Delo mora biti. Kako naj živi človek drugače? Kako naj je in kje spi? In kaj bo z ženo in dvema otrokoma? Kako, da ni dela?
—	Stvar je sledeča, je pojasnil vodja osme posredovalnice, veliko ljudi je brez dela, služb je pa malo. To je jasno kakor na polici.
Dobro, mož, gremo pa od hiše do hiše.
Dol in gor po ulicah, glavnih in stranskih ulicah, velikih in malih ulicah. Oči se napenjajo, da bi zagledale kak napis, da potrebujejo kurjača ali kaj drugega, naj bo kar če. Dol in gor, ven in noter in ven.
—	Ali si neumen, človek? Vsak dan jih od-slavljamo, tako hitro in na gosto odstavljamo delavce kolikor moremo. Čemu vprašuješ za delo, bedak?
Mesto skače gor in dol kakor kavčukasta žoga. Hiše godrnjajo in promet poka z neskončnim tru-ščem. In ljudje. Veliki krogi ljudi in — vsi so na lovu. Jay Walkott lovi sam, neoborožen v divjem,
zaraščenem kraju. Poldne. Obeda ni.
# * *
Posredovalnica v LaSallovi ulici je zadnja. Jay Walkott je tu že star gost in David Hallinan, upravitelj posredovalnice, je malone že star prijatelj. Dobro je tu. Cela vrsta stolov, starih in oguljenih, in ko sediš, te obkroži par sto drugih lovcev, ki strme v prazno črno tablo na steni. Na tabli se včasi pokažejo s kredo zapisane besede, ki vprašujejo, če je v množici kak kuhar, ki se razume na potvieev-sko pecivo ali gentleman, ki pozna avtomobil spredaj, zadaj in v sredi.
Jay Walkott se je odpočil, kar se tiče njegovih nog. Ampak sedenje v posredovalnici utrudi nekaj drugega. Walkottove oči so temnele in telo mu je drgetalo; malo veselja je ostalo za nadaljni lov tistega dne.
Mož črnih oči kot on, sedeč v kotu, se je začel hudovati.
—Kdor pravi, da ima človek, ki je bil vojak, kakšno prednost, je tepec in lažnik. Vsa dežela je velika laž. Bogatini se valjajo v šestih limozinih, mi pa še enega dela nimamo.
Jay Walkott ga pogleda in v kotu njegovega očesa se je malce zabelilo.
—	Ne boš! Ti si najbrž eden tistih komuni-jonistov, kakršne imajo v Rusiji, ali nisi? Reci, samo reci, da je Rusija boljša od Amerike! Ne boš meni pravil, da je delavec tam gospod. Goljufija je
povsod. Bil sem v uniji pa sem jo pustil. Zakaj? Zato, ker so bile volitve odbornikov iii glasov ni smel nihče šteti kakor odborniki sami. Ali ni to goljufija? /Amerika je all right, samo če ima človek dve roki in je voljan prijeti za pošteno delo.
Oni se je zaničljivo nasmehnil.
* * #
Popoldne. Mesto je še vedno skakalo gor in dol, promet je pokal. Jay Walkott je rtrZal roke v žepu in stiskal zadnji dolar.
Kaj bo, kaj bo? — Dva otroka, žena, stanarina, živež, obleka — in samo en dolar. Jay je zablo-(lil v Zapadno Madisonovo ulico. Velika truma ljudi: oguljene suknje, raztrgana obuča, udrti, bledi in kosmati obrazi. Strašno! — V Despltnnsovi ulici enako. Dela ni več, pa tudi volje za delo In ponosa ni več. Truma se potepa od jutra do večera in berači za drobiž. Ponosa ni več, današnjega dneva ni več, samo jutršnji dan je še in — smrt, Ampak nekoč so tudi ti ljudje imeli delo, žene in otroke . . .
Nekaj mrzlega je stisnilo Walkotta za srce, kakor da je solnce zašlo sredi neba in pustilo na svojem mestu kos ledu.
* * *
—	Tisto perilo, ki mi je bilo obljubljeno, je šlo, je rekla žena, ko se je Jay Walkott vrnil domov. Otroka sta se igrala zunaj pred prodajalnlco.
—	Ne vem, kaj jima dam za večerjo, Je vzdih-nila žena,
K - Je ze dobro, saj imam še denar.
Posegel je v žep in ponudil ženi zmečkan, zelen papir. Zadnji dolar je šel. General Cusrer je izstrelil zadnjo kroglo in obroči rdečekožcev so se stisnili. Kaj bo jutri.
Ampak dežela je all right, samo če ima človek dve roki in je voljan prijeti za pošteno delo . . .
Iz evropejskih kovačnic laži prihajajo poročila, da Rusija mobilizira, ker se pripravlja na vojno pioti Poljski in dragim, obmejnim državam. Resilience bi se glasilo, da se razne sile pripravljajo na nove kontrarevolucije in vojno proti sovjetski Rusiji. Iz propagande, ki je zadnje čase razvijajo kapitalistične agenture proti Rusiji, je razvidno, da imajo njeni nasprotniki v načrtih nove vpade v Rusijo. Upajo tudi na velike notranje upore, ki jih bo po njihovem mnenju podžgalo pomankanje med kmeti v po šuši prizadetih pokrajinah. Rusija ne bo imela miru. V Evropi ne bodo zavladale stabilnejše razmere, dokler ne bo poražena Rusija ali pa zapadno evropski kapitalizem. To je eno mnenje, ki ima pristaše med kapitalisti in med ruskimi boljševiki. Drugo mnenje je, da se bodo oboji utrudili ne da bi bil kdo odločilno poražen ,pa bo moral slediti sporazum. Predno pride do tega, pa t^o morala sovjetska Rusija dati kapitalizmu nadaljne koncesije. Če pa ho to kapitalizmu končno koristilo ali škodi-1". je zopet vprašanje, ki si ga prizadeti tolmačijo vsak po svoje. Možno je le, da se v normalnejših razmerah stvari uravnajo v tok mirnejšega razvoja, ki pa ne bo v korist kapitalizmu .četudi mu za gotovo dobo podaljša življenje.
Jugoslavija ima ustavo.
Dolgo časa so se prerekali v jugoslovanski ustavo-tvorni skupščini pri kovanju ustave in končno so jo sprejeli pod streho. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je torej postala ustavna, dedna monarhija. Dne 28. junija je bilo glasovanje o ustavi, za katero so glasovali srbski radikalci, demokrati, samostojni kmetje iz Slovenije, Turki iz Bosne in oni iz Macedonije ter dva zemljoradnika. Proti ustavi pa: socialisti, republikanci, narodni socialisti, zemljoradniki, radikalec dr. Momčilo Ivanič in dr. Trumbič. Skupaj je bilo oddanih 223 glasov za ustavo in 35 poslancev je glasovalo proti sprejetju ustave. Za ustavo je glasoval samo eden s hrvaškimi glasovi izvoljen poslanec in dvanajst Slovencev. Od 419 poslancev je glasovalo 258 poslancev. Glasovali niso ,ker niso bili v zbornici Radičevci, komunisti, klerikalci in narodni klub, skupaj 161 poslancev. Pred glasovanjem so podale posamezne opo-zicionalne grupe (socialisti, republikanci, zemljoradniki) izjave, v katerih so naglašale motive, zakaj da bodo glasovali proti ustavi. V imenu socialističnega kluba je podal izjavo s. E. Kristan, v kateri je med drugim dejal, da bodo socialisti glasovali proti ustavi, ker
". . . socialno demokratična stranka je zastopnica delavskega razreda in prvoboriteljica za njegovo emancipacijo, ki se more realizirati le potom nadomestitve sedanjega kapitalističnega družabnega reda s socialistično ureditvijo, osnovano na popolni enakopravnosti vseh in na gospodarskem sistemu, ki naj služi družbi kot celoti in s tem vsem njenim članom v najpopolnejši meri, ne pa le nekaterim gospodarsko privilegiranim posameznikom, ki si morejo, posedujoči produktivna in distributivna sredstva, prilaščati produkte dela, ne da bi sami vlagali svoje delo v produkcijski proces.
Socialno demokratična stranka hoče osvoboditi ogromno večino naroda materijalne bede in večne skrbi za najelementarnejše življenske potrebe, in s tem razvezati doslej uklenjene narodne moči za višje oblike življenja in za čistejšo kulturo. Pogoj za dosego tega obče narodnega in obče človeškega cilja je rešitev večine iz gospodarske sužnosti neproduktivne manjšine. Tej nalogi služi delo socialno demokratične stranke, ki je, dokler obstaja razredna družba, delavska razredna stranka, tudi v tej zbornici.
To je glavni razlog, da socialistični poslanci ne morejo glasovati za ustavo, ki služi kapitalističnemu sistemu in ga utrjuje.
Ne glede na načelno stališče pa moramo nagla-siti, da ustavni načrt, ki je sedaj na glasovanju, tudi kot instrument sedanjega družabnega reda, ki ga delavski razred ne more izpremeniti, dokler ne doseže sam dovoljne moči za to in dokler se ne. izpolnijo •splošni zlasti gospodarski pogoji, ne ustreza potrebam delavskega razreda. Lojalno priznavajoč, da se je socialističnim poslancem in drugim opozicionalnim skupinam v Ustavotvorni skupščini posrečilo doseči nekatere uspehe, ki pomenijo zboljšanje prvotnega načrta, moramo vendar naglasiti, da so reakcionarnim stru-jam napravljene tako znatne koncesije, da dobiva u-stava skrajno konservativen, v političnem, zlasti pa v socialnem oziru pa mestoma naravnost reakcionaren značaj.
Resne pomisleke v tem oziru so govorniki naše skupine izražali v načelni debati in v podrobni raz-.
pravi .trudeči se, da bi dosegli zboljšanje načrta v zmi-slu prave demokratične ideje in naprednosti. Na tem mestu nam ni treba ponavljati nasprotij med našimi nazori in posameznimi določbami te ustave.
Toda glasujoči proti načrtu, s katerim se v važnih rečeh ne moremo strinjati, ne moremo dovoliti, da bi se naše glasovanje od kogar koli izrabljalo v zmislu, ki ga nima. Pridržujemo si pravico ,da se tudi nadalje bojujemo proti vsemu, kar je po našem prepričanju škodljivo za narod, da se bojujemo tudi za izpremem-bo ustave v zmislu našega programa, ne trpimo pa, da bi se naše obrazloženo glasovanje razlagalo kot demonstracija proti narodnemu edinstvu, temveč še enkrat slovesno naglašamo, da je, kakor smo že večkrat na' najnedvoumnejši način izjavili, to edinstvo eden velikih pogojev za uresničenje naših ciljev in smo zaradi tega pripravljeni braniti ga proti vsem napadom in intrigam od katere koli strani."
Sprejetje ustave je napravilo v inozemstvu utis, kakor da je ogromna večina ljudstva z njo zadovoljna .Tega utiša ne bi bilo, če bi se opozicionalne stranke udeležile glasovanja. Najbolj smešno vlogo igrajo Radičevci, ki demagogirajo, umikajo pa se vsakemu resnemu, konstruktivnemu delu.
Ko je bila ustava sprejeta, je prišel v zbornico regent Aleksander, ki je prisegel na ustavo. Zakaj tudi ne, saj je preskrbela službo njemu in njegovi rodbini. Pripeljal se je pred zbornico v kočiji, v katero so bili vpreženi štirje belci, godbe so svirale* ljudstvo ga je pozdravljalo. Ko se je vračal yje bil nanj izvršen atentat. Iz neke hiše je bila vržena bomba, ki pa ni ranila Aleksandra ali njegovega spremstva, pač pa je poškodovala štiri druge ljudi. Toda z atentati se ne bo izboljšala jugoslovanska država; drugačnih potov se bodo morali posluževati tisti, katerim je na izboljševanju družbe. Kajpada je bil ta atentat vporabljen za pretvezo za zopetno preganjanje delavstva. Ko je prisegel na ustavo regent, so nanjo prisegli tudi poslanci. Socialisti so pri tem podali sledečo izjavo: "Polagajoč prisego, predpisano po Ustavi .izjavljajo poslanci socialističnega kluba, da s tem dejanjem, ki je pogoj za njihovo vršenje poslanske dolžnosti ,niti malo ne zapuščajo svoja načela v pogledu oblike vladavine." Pri-' sega se je izvršila brez katoliških duhovnikov, pravoslavnih popov in turških svečenikov, kakor je bil običaj v srbski zbornici preje. Konstituanta se je s tem pretvorila v zakanodajno skupščino. Ker so tudi komunistični poslanci ostali v zbornici, so menda tudi oni podali podobno izjavo kakor socialisti. Vendar pa iz listov1, katere prejemamo iz starega kraja, nismo opazili podobne vesti. Vsekakor je gotovo, da komunisti niso za to ustavo in bodo proti nji v opoziciji in se bodo bojevali za svoj program.
Sedanja jugoslovanska ustava je reakcionarna; socialne zahteve so našle v nji le malo mesta. Stroga je proti "nelojalnim "elementom. Dala je močno podlago za razvijanje militarizmu. Država je centralizirana, razdeljena na pokrajine z od 700 do 800 tisoč prebivalci, ki imajo omejeno avtonomijo. Višje funkcionarje bo imenoval kralj, kakor je bilo preje v Avstriji.
Jugoslavija še dolgo ne bo redna država. Večina njenega ljudstva še ni zrela za zdravo politiko, zato pa je razdeljeno na številne stranke in strančice, ki pa imajo bolj osebne kakor pa načelne razlike.
Dasiravno je bila opozicija proti vladnemu načrtu močna, je bila edina le v opoziciji proti vladni ustavi, ni.pa imela niti malo skupnosti za kak svoj načrt
ustave. To je že navada pri opozicijah ,ki obstoje iz različnih struj.
Kako bo Jugoslavija napredovala z ustavo? V splošnem prevladuje med političnimi krogi mnenje, da je navsezadnje boljša tudi slaba ustava, kakor pa nohtna ustava. Raditega ni bil boj proti vladnemu načrtu ustave končno tako ljut, kakor pa je bil en čas pred odsekom in pozneje na razpravi v zbornici.
Delavstvo bo moralo konsolidirati svoje sile, če bo hotelo, da se ne bodo instrumenti, vključeni v novi ustavi .uporabljali proti njemu še bolj kakor so se do sedaj izjemni zakoni. V tem pogledu se kažejo znamenja ,da prihaja polagoma streznjenje med jugoslovanski proletariat. Če smo prav informirani, še vrše dogovori med socialističnim in komunističnim klubom za skupno nastopanje v zakonodajni skupščini, kjer bo tako nastopanje mogoče. Tak sporazum bo le koristil delavski stvari in ublažil pota za še tesnejše sporazume. To se je pokazalo že pri občinskih volitvah in pozneje pri županskih volitvah v Sloveniji.
Sodrug Kristan je impozantna osebnost v skupščini. Od početka so ga od vseh strani napadali, toda s svojim nastopom, vsled svojega globokega znanja in bogatih izkušenj, si je priboril rešpekt vseh, razun kakih mešetarjev, ki so se po golem naključju pririnili v zbornico, ne da bi imeli le malo zmožnosti za poslanske službe. Tako je Kristan tudi gladil pota za zbliževanje jugoslovanskega proletariata in zdi se, da bo v bližnji bodočnosti nastala v Jugoslaviji močna zeiii-njena stranka razredno zavednega delavstva. Če bo, in bo prej ali slej. se bo morala reakcija, ki je sedaj še v sedlu, umikati. Delavstvo ima moč ,da jo v to prisili. Toda svoje moči mora združiti za boj proti svojemu sovražniku, ne pa jih porabljati za medsebojne hoje.
V Kaliforniji vlada veliko sovraštvo proti Japoncem. Nahaja se na čelu protijaponske politike in zvezino vlado je že parkrat pripravila v neprijetne diplomatične komplikacije. Ampak kadar se gre za cenene delavce ,so tudi kalifornijskim podjetnikom in posestnikom japonski delavci dobrodošli, če so pripravljeni delati cenejše, kakor pa belopoltni delavci. Pred kratkim so belopoltni delavci prišli v farmarsko okrožje, kjer so imeli famarji vposljene v sadnjakih japonske delavce »katere so deportirali. Japonci so se pozneje pritožili, da so njihovi preganjalci z njimi zelo brutalno postopali in zahtevajo, protekcijo. Te ne bodo dobili od strani države, ne še sedaj, pač pa jo bodo dobili od strani delodajalcev, kar pa bo še povečalo sovraštvo belopoltnih delavcev do Japoncev .Poročilo pripoveduje, da so izganjalci Japoncev člani unije sadjarskih delavcev. Iz tega bi se lahko sklepalo, da so na stavki, gospodarji pa so najeli Japonce, da z njih pomočjo zlomijo stavko .
Tisti, ki govore o bratstvu in enakosti, bi morali iz takih slučajev spoznati, da je do bratstva in enakosti še dolga pot. Ko bodo že odstranjeni vzroki, ki porajajo sedanja sovraštva, bodo mržnje, sistematično vsesane tekom stoletij v kri naroda, še dolgu ostale in prepiri in spopadi se bodo še dolgo dogajali. Izabrazfoa je stvar, ki se je ne doseže v 24. urah. Civilizacija narašča le za malo stopnjo z vsako generacijo.
SEM I NT J A.
Policijski plin. — Puelicherjevo izobraževanje. — Ljudstvo moli. — Papeževo svarilo. — Indijanska zvezda.
V Philadelphia je policija preizkusila plin, ki se ga bo v prvi vrsti vporabljalo proti izgrednikom. Kadar bodo nemiri, demonstracije, štrajki, ne bo treba več streljati v množice. Policija bo izpustila v množico plin, ki omamlja. Ljudje se bodo onesvestili, popadali bodo po tleh, in ko se prebude, bodo ostali mirni, bolečin ali drugih težjih posledic, ki jim povzroča plin. kakoršnega so rabili v zadnji vojni, pa ne bodo čutili. Plin za krotenje množic, kadar demonstrirajo po ulicah, torej ni nevaren zdravju. Dosegel pa bo svoj namen s tem, da jih bo napravil brezmožne proti oboroženi sili oblasti, ki ukazuje in zahteva, da se jo uboga. Dosedaj so v nepokorno množico streljali; v
bodoče jo bodo mamili s plinom.
* '* *
Direktna akcija množic se bo lahko potlačila s — plinom. Par policajev bo zadostovalo. Prvi eksperimenti so bili zadovoljivi in časopisje iz tega izvaja, da se ni bati ničesar pred "rdečkarsko" propagando. Kadar postane masa nezadovoljna in prične razgrajati, jo bo par varuhov javnega reda omamilo s plinom. Ali
pa bo potem "vse dobro"?
* * *
J. H. Puelicher, podpredsednik American Bankers' Association, je v svojem poročilu ameriškim bankirjem dejal med drugim: ". . .Mi kot bankirji in kot razred nismo dobri propagandisti. . . Mi ne izobražujemo ljudstva kot bi ga morali. . . . Zgradili smo ogromne marmornate palače, v katerih živimo mi in naša srca, ljudstvo pa smatra, da so naša srca mrzla kakor marmor, iz katerega so zgrajene naše palače. . . Taki nazori se lahko odpravijo. Pomislite, koliko bi pomenilo, če bi se v naših šolah, recimo v 100,000 šolah obdržavalo prihodnje leto deset predavanj o ekonomiji in o uspehih ter o oportuniteti." Bankirjem svetuje, naj opozore predstojnike višjih šol, da se od njih pričakuje povabilo bankirjem, da predavajo dijakom
v višjih šolah vsaj enkrat na mesec.
* * *
Bankir Puelicher imenuje taka predavanja "izobraževanje". V resnici so propaganda; taktično so plin, za omamljenje ljudstva mnogo nevarnejša, kakor
plin, ki so ga iznašli policijski krogi v Philadelphiji. * * *
Zavajanje ljudstva je najtežja ovira napredku. Z zavajanjem ljudskih množic se vzdržuje kapitalizem. Z zavajanjem so se vzdržale stare, mogočne mo» narhije. In vsi so pričeli z zavajanjem v šoli, kolikor koli so jih imeli. Puelicher si dela nepotrebne skrbi. Vzgoja, kakršno si zamišlja on, se izvaja v ameriškem šolskem sistemu. Nihče ne postane vsled pouka, ki ga je deležen v ameriških šolah, socijalist, pač pa nasprotnik socializma. Plin za duševno omamljenje torej deluje, toda mnogi se pozneje zbude, te naj bi telesno omamil policijski plin, kadar bi postali preveč predrzni. Ampak ta plin ne bo deloval, kakor niso puške, ječe in vislice. Proti takemu plinu ni naperjen naš boj. Strup, ki se ga vliva v ljudske duše v šolah, ali potom časopisja, v cerkvah, na shodih, ali s stoprocentnim patrijotizmom, ta je strup, proti kateremu vodi svojo borbo naše izobraževalno delo. Drhal, ki razgraja po ulicah, ni nevarna vlastodržcem. Izobrazba, prava izobrazba, pa spravlja v nevarnost njihov obstoj. Ignoranta je torej edini resnični nasprotnik vsakemu napredku in proti nji je socializem v boju.
Irci, ki so že utrujeni od boja proti Angliji, molijo za zmago. Ko je prišel De Valera, predsednik irske republike, ki pa šele bo republika, v London na pogajanja z Lloyd Georgem, ga je pozdravljalo tisoče Ircev. Mnogi so klečali na ulicah in molili rožni venec. Na Irskem pa so se brale maše in vršile procesije za srečen izid pogajanj. To ni dobro znamenje. Močni ne molijo in ne prosijo. Le slabi, omaganci, ki si niso sve-sti svoje zmage, se zatekajo k molitvi in prosijo neko tujo, neznano silo, da jim pomaga. Po raznih krajih Evrope vlada šuša; ljudstvo moli, ker danes še ne pozna druge poti za odvrnitev šuše. V pokrajini Quebec, Kanada, so se vršile procesije in pobožnosti v katoliških cerkvah, da pošlje Bog dež in da ustavi gozdni požar, ki je grozil uničiti kolonije v prizadetih pokrajinah. V centralni Rusiji je suša, kakršne že ni bilo desetletja; in ruski mužik si z molitvijo teši svojo nesrečo, ki je večja, kot si jo more marsikdo predstavljati. In vse je kazen božja. Vedno pa so prizadeti le tisti, ki imajo najmanj grehov, ki ne žive nikdar v izobilju, ki delajo takorekoč od rojstva do groba. Čemu zadeva
kazen božja le revne ljudi?
* * #
Stoletja in stoletja se človeštvo že zateka k molitvi — v sili. Dokler te ni, ne misli, ne prevdarja in ne računa na bodočnost. Povprečen človek živi le za danes; kaj se lahko zgodi jutri, kaj se mora zgoditi prej ali slej, to ga ne briga. Zato se tudi za socializem ne briga. Briga pa se, kadar je brez dela, kadar je bolan in brez sredstev, kadar mu polje žgo solnčni žarki, kadar mora umirati na bojnih poljanah. Tedaj se briga in ker ni nikdar nič mislil, moli, ker ne pozna druge pomoči. Z molitvijo pa se ne prikliče dežja, z njo se ne ustavljajo gozdni požari, ona ne otvarja tovareh. ne nasičuje žen in otrok, ne ustavlja vojn. Kljub temu jim je molitev edina tolažba v njihovi nesreči. Ali vera v molitev vendar ne igra več tiste vloge, kakor nekdaj. Moderna tehnika je obledila čudeže, ki jih je prinašala molitev in živa vera. Dobe pa se še cele pokrajine, kjer je ljudstvo v tem oziru še "nepokvarjeno" in zato tudi najbolj revno. Tam se mnogo moli in še več strada. Pl&čila na tem svetu ne pričakujejo! to pride po smrti.
* * *
39,000,000 ljudi v Zedinjenih državah je še združenih z raznimi redigijami. Na podlagi te statistike je v tej republiki toliko vernih ljudi ali 37 odstotkov od celokupnega prebivalstva te Unije. Med temi je 15,000,-000 katoličanov, ampak jih ni. Pri ljudskem štetju so jih toliko našteli, toda par milijonov se jih lahko odšteje, ker niso nič, niti katoličani ,niti kaj drugega. S tem, da človek preneha hoditi v cerkev, še ni postal "napreden", kot si nekateri tolmačijo. Mesto religije potrebuje kake druge ideje. Kadar človek izgubi vero v razna božja razodetja, v dogmo o večnem izveliča-nju itd., tedaj mora njegov duh dobiti večji razmah za opazovanje stvari, ki se gode na tem svetu in ki se lahko odpravijo, popravijo, ali pa spremene. Vera ne dopušča takih misli. Vera je konservativna in hoče, da ostane vse tako kot je, kajti to je "božja Volja". Če človek postane le indiferenten za religijo, s tem nihče nič ne pridobi, najmanj pa še napredek, ki se ne more niti najmanj zanašati na brezbrižne ljudi.
* * *
Papež Benedikt je imel v tem mesecu mašo za vse delavce sveta. Ob tej priliki je izdal svoje svarilo proti lažnjivim prerokom, ki iizpodkopavajo vero s propagando, odtujujejo delavstvo Kristu in ga navajajo na pota nemoralnosti in ateizma. To je vse, kar more storiti papež za delavstvo. Ampak ena maša, niti miljon maš, ne bo dalo dela miljonom ljudi, ki so brez zaslužka. Papež je prišel s svojim svarilom ob napačnem času. Moral bi priti, kadar so "dobri časi". V sedanjih razmerah ni treba drugega, kakor pokazati delavstvu, kje so vzroki, da miljoni nimajo dela in zakaj trpe pomanjkanje, medtem, ico je na svetu vsega dovolj. To so seveda pregrešni nauki, toda stotisoče delavcev jih posluša in tisoči jih razumejo. Tisti, ki jih razumejo, so
za vedno izgubljeni za papeževa svarila.
* * *
V Deauville, Francija, se vrše orgije, prava Sodoma in Gomora. Na plese prihajajo moški in ženske skoro nagi. To še ni tako, slabo, ako se ne bi okleka
krojila tako, da ugaja boginji pohotnosti. Ob mesečni hvečerih pa je pravo rajanje v kopališčih.
šampanjec teče od miz, po sobanah se širi duh dragih likerjev, parfumirane, napol oblečene dame se sprehajajo po parku, v igralnicah se trošijo stotisoči in miljoni. Ameriška denarna aristokracija dominira v tem letovišču, ki ga lastuje neki francoski sindikat. Denar, ki se ga troši v Deuvilleju in v vseh drugih podobnih resortih, je produkt dela, toda ne dela tistih, ki ta denar zapravljajo. Papež naj bi naslovil svoje svarilo ljudem, ki zapravljajo čas in denar v raznih letoviščih v vseh krajih sveta. Tega ne bo storil, in če se kedaj obregne ob degenerirano gospodo, ki ne pozna dela niti vrednosti dela, napravi to zelo oprezno, da se ne zameri stebrom sedanje družbe.
« * n
Indijanci z rezervacije Onondaga so poklonili predsedniku Hardingu ameriško zastavo, na katero pa so prišili eno zvezdo več, kakor jih je na navadni ameriški zastavi. Zaeno s to zastavo so mu izročili apel, s katerim izrekajo željo, naj se ameriški zastavi pri dene še ena zvezda, ki bi predstavljala indijansko pleme. Zvezda ameriških Indijancev se je že davno utrnila. Novo pleme je prišlo iz Evrope, močnejše od njih, in jim je vzelo vse zvezde. Indijancem ni nobena ostala. Tudi, če bi belopoltno ameriško ljudstvo, ki vlada ta nekdaj indijanski del sveta, ugodilo želji Indijancev iz Onondage, bi to ne izbrisalo dejstva, da so Indijanci pleme preteklosti. Nobena zvezda jim več ne prikaže poti nazaj v življenje in moč.
Čudna je zgodovina. Videla je plemena in narode, ki so živeli, bili mogočni, ki so podjarmljali in sanjali o vladi na vse večne čase, pa so prišli drugi, jih premagali in nekdaj mogočni narodi in države so izginili iz pozorišča. Kakor narodi, so vladali v raznih dobah različni sistemi. Vsi so bili zavarovani z zakoni, z armado, z božjo pravico. Bilo je izdajstvo, kdor se jim je upiral. Pa so kljub temu izginili. Tako bo izginil tudi kapitalistični sistem. In izginil je kajzer in car in cesar, trije najmogočnejši vladarji najmogočnejših držav do leta 1914. Kdor hoče spoznati razliko, zgodovino, evolucijo, upore in revolucije, mora iti nazaj v zgodovino. Potem bo ložje mislil naprej in človeštvo bi hitrejše korakalo v civilizacijo.
Atentat na Draškoviča.
V Delnicah na Hrvatskem je bil dne 21. julija u-streljen minister za notranje zadeve Draškovič. Strel je bil smrten. Napadelc, baje komunist iz Bosne, je bil prijet. Vlada je pričela še strožje nastopati proti komunističnemu delovanju v Jugoslaviji. — To so posnetki brzojavk, ki poročajo o atentatu na Dračkoviča. Draškovič se je proslavil z zloglasno "obznano", naperjeno proti komunistom in v splošnem proti vsemu delavskemu gibanju v Jugoslaviji.
To je v kratkem že drugi atentat v mladi državi. Zadnji je bil izvršen p'roti regentu Aleksandru, ki pa ni dosegel svojega smotra. Ampak z atentati se ne bo reformiralo jugoslovanske ustave, niti niso atentati priporočljivo sredstvo za pridobivanje pravic delavstvu. Atentati v mnogih slučajih še poslabšajo položaj zatiranih. Preganjanja postanejo hujša in teroriziranje se poveča. To se bo izvajalo tudi v Jugoslaviji. Delavska propaganda ne sme sloneti na atentatih in tudi jugoslovanski komunisti se ne opirajo nanje. Dobe pa se vedno ljudje, plod razmer, ki se zatekajo k atentatom. Odgovornost za njihove čine pa se vali na ves delavski razred ,kakor je valila prejšnja Avstrija vso krivdo za umor prestolonaslednika Ferdinanda na Srbijo in ji končno napovedala vojno.
Socializem ne pride v Ameriko iz kake druge dežele. Bitke zanj mora izvojevati ameriško delavstvo samo. Razredno zavedno delavstvo v drugih deželah nam lahko le pomaga, toda njihova pomoč ne ho odločilna. Nauk: Zanašaj se le na svojo moč v boju proti svojemu tukajšnjemu sovražniku .
Zakaj je Debs v ječi?
EUGENE VICTOB DEBS je kljub apelom iz vseh delov Amerike za izpustitev iz zapora, še vedno jetnik v atlantski zvezni jetnišnici.
PONOVNO in ponovno so prišla poročila, da se v Washingtonu pripravlja oficijalni pardon za Debsa. Ponovno in ponovno je izjavil justični tajnik Daugher-ty,»da se "kmalu' 'predloži neko priporočilo v slučaju Debsa — in ponovno in ponovno sta vsem vestem sledila molk in nedelo.
ZAKAJ? Dozdevno je Debs v ječi zaradi govora, ki ga je imel proti vojni, ko je bila vojna na svojem vrhuncu. Ali vojne je že davno konec. Dvaintrideset mesecev je že minulo odkar je bilo podpisano premirje in naposled je zdaj vojna končana tudi tehnično. Mirovna rezolucija je bila podpisana. Vzlic temu je Debs še vedno jetnik zaradi svojega protivojnega govora?
DEBS sam pravi, da ni! Tukaj Debsovo lastno pojasnilo, zakaj je še vedno zaprt:
"NISEM v ječi zaradi besed, ki sem jih izgovoril p Cantonu meseca junija 1918, pač pa sem tukaj zaradi besed, ki jih lahko še izgovorim, kadar bom prost. Tu vem tako trdno kakor Vem, kako mi je ime. Ako we danes izpuste iz ječe, bom takoj prijel za delo v interesu delavcev in socializma tam ,kjer sem ga moral pustiti. To vedo moji sovražniki, ki bi me seveda že davno izpustili, ako bi jim obljubil, da se potem posvetim privatnemu življenju in opustim delo za socializem. Tega pa nočem storiti, nobene obljube za odkupljenje moje svobode ne maram podpisati. Nobena svoboda ne bi bila, če bi kaj preklical ali obljubil; takšna svoboda bi bila hujša od vsake sužnosti."
KAJ pravi na to justični tajnik, gospod Daugher-ty? Kaj poreče mr. Harding? — "The New York Call".
Brezposelnost, ako traja dolge mesece, tira mnoge delavce v obup. Že mnogo se jih je usmrtilo. Nekateri pa si baje pomagajo z biblijo lajšati svoje težave. Založniki biblije pripovedujejo, da se je trg za to sveto knjigo zadnje mesece zelo izboljšal. Pravijo, da se ljudje vsled slabih časov vračaju k Bogu. Le da ne bi ti ljudje, ki kupujejo sedaj biblijo, naleteli na novo razočaranje. Biblija jim ne bo preskrbela ne dela ne jela. Ne bo jim plačevala stanovanj, niti jim oskrbela obleke. V bibliji je sicer zapisano, da Bog skrbi celo za ptice pod nebom; torej skrbi tudi za ljudi. Stoprocentni Američani trdijo, da nas živi dežela, čez katero nekateri zabavljajo. Ampak ne Bog in ne dežela ne skrbi zame in zate. Delati morava in od najinih produktov nam vrnejo gospodje, ki posedujejo delovna sredstva, mal del v obliki plače. Kadar narediva preveč, več kot se more prodati, naju odslove in nihče več se ne briga, "kaj bova jedla in kaj bova pila". V tej družbi bo vedno tako. Spremeni se šele ,kadar se jo nadomesti s socializmom.
Krim, svoječasno sedež Wranglovih aktivnosti, je proglašen za samostojno sovjetsko republiko v okvirju Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Nasprotja v revoluciji 1. 1848.
Ko so leta 1815. združene vojske evropskih, vladarjev končno do dobra premagale Napoleona in zavzele Pariz, je nastal v Evropi mir, t. j. oni abso-lutistično-fevdalni mir, ki je vladal pred 1. 1789 (prva francoska revolucija). Zveza treh vladarjev takozvana sveta alijanca ruskega, avstrijskega in pruskega kralja je bdela nad tem mirom, njegov angelj varuh za vso Evropo pa je bil avstrijski kan-celar knez Metternich.
V	času tega mira je stopal gospodarski razvoj i velikanskimi koraki naprej. Prišli so v promet prvi stroji, moč pare se je začela umno izrabljati, zidale so se prve večje tovarne, gradile so se prve železnice, finančni kapital je ustvaril veliko industrijo in z njo industrijski proletariat. Delavstvo se je grozovito izkoriščalo olb pretirani delovni dobi (14 do 16 ur), zloralbljale so se žene in otroci pri tovarniškem delu. A ne le delavstvo, tudi malome-ščanstvo, mali o!brtnik in rokodelec sta trpela po ii'vem kapitalističnem razvoju. Vsled teh razmer se je porajala velika nezadovoljnost med evropej-skim ljudstvom in je zorela čim dalje bolj. Bilo je treba le povoda, da se je tleča iskra razpihnila v požar. Ta povod je dala slaba letina, ki je pritisnila 1.1847. po vsej srednji Evropi. V februarju naslednjega leta je izbruhnila revolucija v Parizu, v marcu na Dunaju. Pred njo so morali bežati oziroma se poskriti zastopniki absolutizma in fevdalizma.
Revolucija v letu 1848. je imela torej svoje vzroke v kapitalističnem razvoju. Do tega časa so se namreč pod vplivom nastajajočega kapitalizma popolnoma razvili vsi stanovi oziroma vsi razredi človeške družbe. Na eni strani imamo fevdalno gospodo, t. j. veliko duhovščino in plemstvo, ki sta združena z absolutističnim prestolom in varujeta svoje koristi in koristi prestola, ki so ene in iste, istovetne napram koristim vsega ostalega ljudstva, meščanstva ali tretjega stanu, kakor sta je prva francoska revolucija imenovala. Toda ta tretji stan že davno ni enoten; razcepil se je po eni strani v velemeščanski (velekapitalistični) in malomeščanski razred, ki sta se zopet oba smatrala za celoto, buržvazijo, imajoeo menda skupne nasprotujoče koristi proti zadnjemu gospodarsko najnižje stoječemu razredu, proletariatu. Slednji se je leta 1848. že zavedal svojega razrednega stališča, francoski delavec je vihtel na barikadah 1. 1789. le francosko trobojnico, 1. 1848. pa poleg nje že tudi rdečo zastavo.
V	prvem veselju, ko je padel stari absolutistic-no-fevdalni sistem, ko je odpadlo tlačanstvo in desetina, ko se je proglasila politična svoboda, ko so stara gesla bratstva in enakosti prevzela osvobojena srca — v tem prvem trenotku se je vele- in malo-meščanstvo čutilo eno z delavstvom. Ali le malo časa je trajalo to bratstvo. Že nekoliko dni po revoluciji se je meščanstvo v Parizu razdvojilo. Vele-in malomesčanstvo je začutilo, ida ima nasprotne interese od delavstva ter ga je začelo od sebe odbijati. S težavo je pariško delavstvo 'doseglo dva zastopni-
ka (Alberta in Louis Blanca) v narodnem zboru. (Proglašena je bila medtem seveda republika). V tem sta onadva takoj začela povdarjati gospodar-sko-socialne zahteve proletariata. Otvorile so se narodne delavnice, v katerih so dobili brezposelni delavci dela in zaslužka; v LuksemJburgu pri Parizu se je otvoril zavod za proučevanje socialnega vprašanja. Ali le malo tednov potem, in že najdemo združeno vse meščanstvo proti — delavstvu. Narodne delavnice se zapro in v mesecu juniju je že nad 10,000 delavcev poklala nastopivša meščanska reakcija. Novi socialni delavski razred je vse ostale prestrašil, da so se združili proti njemu. Zatajitev svobodomiselnih principov se je kmalu maščevala na meščanstvu. Prvo je prišlo malomeščan-stvo na vrsto, ki je bilo kmalu izključeno od zastopstva v narodnem Zboru po velemeščanih. A tudi to se je kmalu začutilo šibko, balo se je tudi maščevanja malomeščanstva in delavstva, edino rešitev in oporo je videlo v krepki vojski, zato se je podvrglo popolnoma generalu Napoleonu (nečaku prvega Napoleona), ki se je kmalu nato. 1. 1853. proglasil za francoskega cesarja in uvedel zopet staro absolutistično vojaško vlado.
Podobno usodo je imela revolucija na Dunaju in drugod, enaka znamenja pri njenem postanku in podobne posledice. Do 1. 1850. je bila po vsej Ev-x'opi revolucija potlačena.
Zapuščina iz te dobe nam je ostala v Marx-En-gelsovem komunističnem manifestu. Ko je revolucija ugasnila, je Marx prvi spoznal, da so 1. 1848. socialna protivja igrala prvo vlogo, da so se borili različni razredi ne za kakšna fantastična gesla, marveč za moč v državi. Marx je spoznal, da izvirajo vsi politični dogodki iz gospodarskih nasprotij.
V	Južni Dakoti so pričeli zopet preganjati člane I. W. W. Pripisujejo jim par umorov, ki so se dogodili zadnje čase, zato je treba ta "nezakoniti" element iztrebiti. Ta organizacija je že par let izipostav-ljena najhujšim preganjanjem, ki jih še ne bo konec.
V	Moskvi pa se je boril njen bivši gl. tajnik W. D. Haywood za podporo njegovi organizaciji od strani komunistične Internacionale in komunistične In-ternacionale strokovnih in industrialnih unij. Večina ameriških delegatov, ki se nahajajo na kongresu zastopnikov industrialnih in strokovnih unij in preje na kongresu tretje internacionale, so nasprotni I. W. "W. in Haywoodov boj je bil v prvi vrsti napovedan njim. Ti so zagovarjali stališče, da I. W. W. nima pogojev za življenje in ne bo mogla pridobiti ameriškega delavstva za svojo organizacijo in svoj program. Nekateri delegatje so zastopali stališče, naj ameriško radikalno delavstvo deluje v Ameriški delavski federaciji, da pridobi v nji kontrolo in jo potem vpo-rablja za svoj program. Proti I. W. W. nastopajo tudi zastopniki ameriške zedinjene komunistične stranke, ker sta to dve separatni organizaciji, katerih vsaka zagovarja svojo taktiko za dosego svojih
ciljev. Če bo končno dosežen sporazum med nasprotnimi elementi, je še vprašanje. Tudi, če se doseže v Moskvi, bi še to ne bil-sporazum, veljaven za radikalno gibanje v tej deželi; sporazum bi moral biti najprvo dosežen med prizadetimi faktorji tukaj, katerega pa ne bo toliko časa, dokler bo vsaka organizacija trdila o sebi, da je le ona zveličavna in postavljena, da reši proletariat.
Prosperiteta se še ni povrnila v Zedinjene države. Brezposelnost narašča. Mnoge tovarne nadaljujejo 2. odpuščanjem delavcev, drugim pa znižujejo plače. Tudi mesarski kralji so skušali ponovno znižati plače za 5c na uro, toda sodnik, ki odločuje v sporih med klavniškim delavstvom in mesarskimi baroni, je to znižanje odklonil. Dal pa je družbam druge ugodnosti, kar bo delavstvu vseeno povzročilo občutno znižanje plač. Boj za odprto delavnico se po raznih krajih Unije nadaljuje. Organizirano delavstvo se upira, toda v teh časih brezposelnosti, ko je vse polno ljudi pripravljenih delati tudi tam, kjer so stavke, je boj zelo težak in kompanije imajo v tem boju ugodnejšo stran. Unije bi morale skrbeti za več razredne vzgoje med svojim članstvom, pa ne bi bilo toliko stavkokazov in toliko mlačnosti med organiziranim delavstvom.
Vlade velikih "civiliziranih" držav rade očitajo Mehiki barbarizem. Sicer menda niso toliko naivne, da ne bi poznale vir mehiških revolucij, ki so plod intrig tujezemskih oljnih kraljev in drugih kapitalistov. Kljub temu je mehiška vlada pripravljena plačati škodo, povzročeno po revolucijah tujim kapitalistom. V ta namen je poslala prizadetim vladam noto, v kateri jih poziva, naj imenujejo komisijo, kaj naj na licu mesta preračuna škodo ki so jo trpele tuje korporacije vsled nemirov v Mehiki. Ko bi bila Mehika mogočna kot ni ,bi ne pošiljala takih not, ampak bi proglasila mehiška naravna bogastva za družabno last. To je že poskušala, izvesti pa ni mogla in tudi ne bo, dokler bo v Zedinjenih državah neomejeno vladal kapitalistični režim.
Vse ameriško časopisje, politiki in kdove kaj še ,so izkoriščali patriotične sentimente ljudstva in bivših vojakov z ozirom na bonus. Vojaki so bili "pripravljeni preliti kri za domovino." Kljum temu jim ni država dala več kot dolar na dan, medtem ko so tisti, ki so bili doma, služili lepe svote. Kajpada so bili vojaki veseli v svojem upanju, da se bo pa-triotičnim kongresnikom in senatorjem posrečilo spraviti pod streho predlogo, ki bo prinesla vsakemu vojaku po par sto dolarjev. Stvar je bila prignana tako daleč, da se ni upal že skoro nihče v senatu ali kongresu nasprotovati predlogi, pa je moral to vlogo prevzeti Harding sam in apelirati na zbornico ,naj ne vrže dežele v še večji ekonomski kaos. Bogata ameriška Unija torej ne more nagraditi svojih bivših vojakov, po zatrdilu Hartdinga ne še sedaj. Morda pozneje, ko bodo zavezniki plačali svoje dolgove. Dobro je, da vojaki ne vedo, koliko mi-ljonov 90 dobili razni stoprocentni kapitalisti za
gradnjo letal, katerih niso nikdar izdelali, za razne druge potrebščine, ki niso bile nikdar dostavljene armadi, oziroma vladi, in kako hitro jih je vlada oškodovala, ko je vsled premirja preklicala nekatere kontrakte. Če bi bivši vojaki to vedeli, ne bi izganjali Kate O'Hare in ne bi razbijali socialističnih shodov in uganjali drugih nasilstev proti svojim resničnim prijateljem. Tisti, ki ne vedo, so imenitno orodje v rokah reakcije. Lahko se zgodi ,da bodo vsled ponesrečene akcije za bonus nekateri vendarle spregledali. Nekaj iih bo gotovo. Tudi to je dobro, kajti tisti, ki bodo spoznali igro z bonusom, bodo v doglednem času postali soeialisti.
Tisti, ki se samo jeze nad delavsko neslopro, sami ničesar ne'store za združevanja delavstva v socialistični organizaciji. Ne vprašujte toliko, zakaj je tako in ne drugače, in delajte več, da bo tako, kot hoče tisto delavstvo, ki skuša organizirati proletar-ske mase v okvirju socialistične stranke.
Kompiticija je vojnik; monopol je osvojevatelj; kooperacija je osvoboditelj. — /Appeal to Season.
Drobiž iz Jugoslavije.
—	Dne 28. junija se je vršil v Ljubljani občni zbor Slovenske Socialne Matice, ki izdaja mesečno revijo "Naši Zapiski", knjige in brošure. Ustanovljena je bila kot socialistična institucija, ki pa je pozneje zelo trpela vsled razkola v socialistični stranki. Pozneje je prešlo vodstvo iz rok komunistov zopet v roke socialistom. Toda prišla so nesoglasja med uredniki revije in pa strankinimi elementi. Uredniški krogi so se približevali politiki klerikalne stranke, v kolikor se tiče njene smeri glede avtonomije Slovenije ,in so kritizirali stališče in zadržanje poslancev socialističnega kluba v konstituanti. Na prej imenovanem občnem zboru je prišla Slovenska socialna matica zopet pod popolno socialistično upravo, toda štab dosedanjih urednikov je odstopil. Smer, ki je odtujila Naše Zapiske socialističnemu gibanju ,vodi bivši sodrug Prepeluh.
V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Filip Uratnik, predsednik; Karol Kisovec, podpredsednik; Franc Svetek, tajnik; Zvonimir Bernot, blagajnik; Stanko Lik#r in Franc Skobi, odbornika. V nadzorstvo pa: Albin Lajovic, Ivan Tokan in Josip škor-pik.
—	Dne 29. junija je umrl v Ljubljani Emil Vodeb. dolgoletni urednik ljubljanskega dnevnika "Slovenski Narod."
—	Ne mine skoro teden, da ne bi jugoslovanska vlada prepovedala kakega inozemskega lista. Če bo šlo tako naprej, se ne bo v Jugoslaviji kmalo našlo nobenega inozemskega lista ,razun reakcionarnih.
—	Naredba o "redu in radu" je menda stopila v veljavo in kakor poročajo nekateri listi, jo je regent meseca junija že podpisal. "Naprej' piše: "Naredba je simbol režima, črn madež na vse, kar se dogaja pri nas".
—	Velika povodenj v Bosni je napravila nad sto miljonov dinarjev škode.
—	V Višnji gori, ki je znana vsled svojega priklenjenega polža, so pri poštnem uradu odprli telefonsko centralo in javno govorilnico. —- Če bi bila Višnja gora v Zedinjenih državah, bi imeli v vsaki hiši po en ali več telefonov. Tudi v Višnji gori ga bodo imeli, ko se enkrat pri ljudstvu udomači in bo telefon postal vsakdanja potreba.
—	Anton Kristan je odložil svoj poslaniški mandat, ker je odšel kot upravitelj na posestvo v Belje. Odložil je tudi svoj urad pri Nakupovalni zadrugi in pri Splošnem kreditnem društvu. Poslaniški mandat je dobil sodrug Anton Tokan.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
Zaključki socialističnega kluba št. 69, J. S. Z.
HERMINIE, PA. — Klub št. 69, JSZ., je soglasno glasoval za preložitev kongresa naše Zveze na spomlad in proti temu, da bi se vršil o Božiču ,in to iz sledečih razlogov: V sedanjih razmerah je naša Zvez: prešibka za obdrževanje kongresa, katerega bi poselilo zadovoljivo število delegatov. Kongres pa bo uspešen, če bo na njem zastopanih mnogo klubov ,kajti le tak bo potem mogel vršiti pojačano agitatorično delo : med jugoslovanskim delavstvom.
Vsled tega vzroka smo glasovali, naj se kongres \ preloži na spomlad, na jugoslovansko delavstvo po na-; selbinah pa apeliramo, naj ustanavlja nove klube in pomnoži članstvo v starih, da bomo imeli v spomladi vsaj dva tisoč članov. Potem bo naš zbor res kongres ; zastopnikov jugoslovanskega delavstva, kajti vse, kar je med našim delavskim ljudstvom intelegentega in j zavednega, bi bilo organizirano v J. S. Z.
Naš klub je sklenil pomagati stranki tudi v njeni kampanji za zbiranje fonda $20,000 in v ta namen do-i ločil iz svoje blagajne svoto $41.00. Vta namen priredi socialistična organizacija Westmoreland County veliko veselico in piknik na Delavski dan (Labor day.) Sklenjeno ,da delujemo z vsemi močmi, da bo udeležba na tej priredbi kar največja. Program te priredbe bo pravočasno objavljen v Proletarcu.
Apeliram na klube v Westmoreland County, naj pošiljajo svoje zastopnike na seje okrajne socialistične organizacije prej imenovane county ,ki se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne na Irwinu. Dosedaj so le trije naši klubi vprašali za čarter, seje pa se je udeležil le en delegat, namreč s. Sprohar iz Pleasant Valley. Treba bo, da se bolj zanimamo za skupno delo poedinih klubov, da se pripravimo za kongresne volitve prihodnje leto .
Na zadnji seji so bili nominirani kandidatje za volitve v okrajne urade (county ticket). Čas je, da pričnemo misliti zopet na ofenzivne boje za okupacijo političnih uradov. Ti so tisto, kar nas tepe. Mnogo naših bitk je izgubljenih, ker so sodišča in drugi politični uradi v rokah naših nasprotnikov.
Na tiste naše delavce, ki še nimajo državljanskih pravic, apeliram, naj se potrudijo, da jih dobe. Med vojno je bik) to težko, totfe razmere so se v tem oziru sedaj vsaj v teh krajih ublažile. Nobena posebna težava ni sedaj dobiti državljanske papirje. Zato naj vsakdo, ki ima že dovolj časa prvi državljanski papir, napravi potrebne korake, da dobi še drugega. To je za delavca zelo dobro orožje — ako ga rabi za svoje interese, ne pa za koristi svojih sovražnikov.
Anton Zornik.
CHICAGO, ILL. — Na zadnji seji kluba št. 1, JSZ., je bilo z večino glasov sklenjeno, da je naš klub za preložitev kongresa naše Zveze na spomlad.
Iz blagajne je bilo določenih $10.00 v fond $20,-000, katerega zbira stranka za svoje obveznosti in y agitacijskc svrhe. Ob enem se bo v ta namen po možnosti nabiralo tudi prostovoljne prispevke.
Sodruge, ki večkrat izostanejo od sej, opozarjam, naj jih rednejše obiskujejo. Seje so zanimive in za člane je potrebno, da so prisotni. Na dnevnem redu so poročila raznih odborov in pa delegatov kluba v raznih okrajnih in drugih odborih. Za vsakega sodruga in sodruginjo je važno, da je poučen o delovanju svojih zastopnikov in o gibanju sploh.
Redne seje našega kluba se vrše vsak tretji petek v mesecu ob' 8. zvečer v dvorani SNPJ.
Ker je naša naloga vzgajati nove sodruge in so-druginje, da vrše socialistično delo, moramo skrbeti za pridobivanje novih članov in Članic našim klubom. Tu v Chicagu bi se dalo v tem oiziru še veliko napraviti. Agitirajte med znanci, da pristopijo v klub. Vsakdo lahko pridobi enega ali več članov na leto, le nekaj dobre velje je treba. Doba energičnejšega dela
mora nastopiti tudi za slovensko socialistično delavstvo. — Tajnik.
ČLANOM J. S. Z. NA ZNANJE.
Klubi J.S.Z. dobe v kratkem od držaynih tajnikov glasovnice za glasovanje o zadevi mednarodne priključitve Socialistične stranke. Kakor je bilo že poročano v Proletarcu, je detroitska konvencija .sprejela glede tega vprašanja predlog štev. 4, ki pravi, da je treba najprvo stranko učvrstiti, in da dokler stranka ni jač-ja, se ne priključi nobeni mednarodni organizaciji, ali Internacionali.
Sodrug Kruse, ki je zagovarjal na konvenciji predlog št. 2, to je, da stranka poskuša dobiti za pristop k moskovski Internacionali nove pogoje, je dobil od ene tretjine delegatov podpise, in sedaj gresta oba predloga na splošno glasovanje. To je edina zadeva, ki pride z detroitske konvencije na glasovanje. Naši člani bodo glasovali naravno za predlog št. 2, pa proti predlogu št. 4. To je stališče, ki ga je zavzela tudi ekse-kutiva J. S. Z., še pred detroitsko konvencijo.
Glasovnice morajo klubovi tajniki vrniti v kraj, od koder so bile poslane. Na tajništvo J. S. Z. ni pošiljati teh glasovnic.
Tajništvo J. S. Z. Iz socialističnega in delavskega sveta.
V New Yorku znajo.
Pri mestnih volitvah v newyorski mestni svet leta 1919 sta dobila po zatrdilu socialistov Algernon Lee in E. F. Cassidy, kandidata za aldermana, večino oddanih glasov, toda pri štetju so uradniki našteli večino glasov za protisocialistične kandidate. Socialisti so zahtevali ponovno štetje, ki se je pričelo pred teden dni, torej 17 mesecev po volitvah. Seveda bodo tudi sedaj našteli večino za tiste kandidate, katere hočejo imeti v mestnem svetu velike korporacije. Za socialiste je le ena pot; in ta je, da imajo na voliščih pri štetju glasov dovolj svojih zastopnikov, ki pazijo pri štetju. To bi bilo izvedljivo, če bi imeli socialisti po vseh mestnih okrajih močne organizacije, ne pa samo volilce. Socialistični boj se more uspešno vršiti le s pomočjo organizacije. Kjer te ni, tudi veliko število volilcev ne pomeni mnogo. Zato vsi v organizacijo v vrste aktivnega članstva.
Socialistična organizacija v Denverju se je obnovila.
Za časa konvencije Ameriške delavske federacije v Denverju so delegatje, ki so člani socialistične stranke, prirejali sestanke, na katere so povabili bivše člane socialistične organizacije v Denverju, z namenom, da se socialistična postojanka v coloradskem glavnem mestu reorganizira.
Pristopilo je veliko članov in novi odborniki upajo, da bo organizacija kmalo imela več stotin članov, kakor jih je imela pred razpadom.
J. Louis Engtiahl odstavljen od uredništva "The Chicago Socialist".
J. L. Engdahl, vodja struje v socialistični stranki, ki propagira brezpogojno pridruženje ameriške socialistične stranke k moskovski Internacionali. je bil odstavljen od uredništva socialističnega tednika "Chicago Socialist". Nato je s. Engdahl podal tudi resiguacijo kot tajnik socialistične organizacije za okraj Cook (Chicago in okolica).
Sodrug Engdahl je postal urednik "American Socialista' 'v letu 1914, ko je bil list ustanovljen. Kot urednik je bil Obtožen z drugimi odborniki socialistične stranke in obsojen po sodniku Landisu v vojnem času na dvajset let ječe.
Engdahl je prenehal biti urednik tega lista po konvenciji v septembru 1919. Za tem je postal urednik
"Chicago Socialista", ki je nasledil "American Socialistu", katerega je bivši glavni poštar Burleson potlačil. Izvoljen je bil tudi tajnikom okrajne strankine organizacije.
Minnesotska delavska federacija proti spremenitvi prohibicionistične postave.
Na svoji konvenciji je Minnesotska delavska federacija porazila predlog, da se apelira na zvezin kongres, naj dovoli varenje piva in izdelovanje lahkih vin. Večina drugih ameriških unij vodi propagando za olajšanje prohibisionistične postave v toliko, da bi se dovolilo varenje pive. Nekatere so tudi za lahka vina.
"Butte Bulletin" pričel izhajati kot tednik.
"Butte Buletin", ki je 1. maja prenehal izhajati kot dnevnik, je pričel izhajati kot tednik. Kadar si zopet opomore iz finančnih zadreg, v katere ga je pripravila velika brezposelnost v Butte in drugod po zapadu, postane zopet dnevnk. "Butte Bulletin" je bil radikalen delavski dnevnik in za delavstvo v Montani je vsekakor škoda ,da je moral prenehati z vsakdanjim izdajanjem.
Kapitalistične stranke v Buffalu se boje socialistične zmage.
Socialistična kampanja za mestne volitve v Buffalu se vrši z energijo in navdušenjem ,kakršnega se je opazilo le pred vojno in prva leta v vojnem času. številni socialistični shodi so dobro obiskani. Napredne unije kooperirajo s socialistično stranko v tej agitaciji. Kapitalistični politiki skušajo pridobiti bivšega socialista Perkinsa, da bi sprejel kandidaturo za župana, ker upajo stem cepiti delavske glasove. Perkins, ki je med delavstvom v Buffalu zelo znana oseba, je izjavil, da bo glasoval za socialistično kandidate. Vendar pa se stranka ne zanaša mnogo na njegove izjave. Verjetno je, da se bo Perkins premislil in sprejel kandidaturo, da onemogoči socialistično zmago. Buffalski kapitalistični listi sodijo, da bodo socialisti zmagali v desetih volilnih okrajih (wardih).
Židovska federacija se morda loči cd stranke.
Večina eksekutive židovske federacije je za odstop od socialistične stranke, ker je na svoji konvenciji v Detroitu zavrgla predlog za pridruženje k tretji In-ternacionali. V ta namen se obdržujejo v New Yorku konference, na katerih se bo odločilo, dali židovska federacija še ostane pri stranki ali ne. Mnogi židovski klubi nasprotujejo korakom, ki jih je podvzela njihova eksekutiva in groze, da ostanejo vseeno v stranki. Trdijo, da je večina židovskih sodrugov zato, da federacija ostane v stranki.
Za osvoboditev političnih jetnikov.
W. F. Krusse, tajnik socialistične stranke za Illinois, poroča, da je mnogo kongresnikov in senatorjev, kakor tudi zveznih uradnikov, ,za izpustitev političnih jetnikov na svobodo, pa se boje kritike kapitalističnega časopisja, če bi napravili ta korak. Razne "stopro-centne" organizacije bi dvignile velik hrup, če se politične jetnike osvobodi. Če se hoče osvoboditvi naklonjene kongresnike, senatorje in uradnike pridobiti za stvar, jih je treba prepričati, da ljudstvo hoče osvoboditev političnih jetnikov. Po Krussovem mnenju mora delavstvo hrup nasprotnikov udušiti s svojim hrupom. Ta hrup pomeni ,da mora delavstvo napraviti na vse merodajne faktorje tako močan pritisk, da ga bodo v Washingtonu morali vpoštevati. Shodi, resolucije, pisma kongresnikom in senatorjem, članki v časopisju, letaki, vse spada v to akcijo za pridobitev javnega mnenja v prilog osvoboditvi političnih jetnikov. Dasi-ravno se ta akcija tudi sedaj ne zanemarja, je vendarle še velik del delavskih unij indiferentnih in ne dajo kampanji za osvoboditev Debsa in drugih političnih jetnikov nikakršnega življenja. Te se mora šele pridobiti za energičnejšo akcijo.
Nasilstva proti delavstvu v Španiji.
V Barceloni na Španskem se vodi že dolgo časa teror proti radikalnemu delavstvu. Več delavskih voditeljev je bilo umorjenih. Reakcionarna španska vlada
se vzdržuje s terorjem, Španija pa propada. Njeno ljudstvo trpi pomanjkanje, plemstvo in duhovščina pa nadaljuje z srednjeveško inkvizicijo in politiko. Tudi za Špance pride še dan.
Angleška Delavska stranka za novo international!).
Angleška Labour Party, ki je imela svojo konvencijo proti koncu junija, je poslala vsem socialističnim in drugim delavskim strankam poziv na konferenco, ki se bo vršila, kadar bo to omogočal odziv. Konvencije delavske stranke, ki ima 4,500,000 članov, se je udeležilo tisoč delegatov. Resolucija, ki jo je sprejela konvencija z ozirom na odnošaje mednarodnega delavstva, se glasi:
"Z ozirom na sedanjo pozicijo delavskega gibanja po vsej Evropi in z ozirom na spremembe mednarodnega socialističnega tajništva, nalaga ta konferenca eksekutivi, naj podvzame take korake, ki so potrebni, da se pozicija druge Internacionale utrdi, nadalje, da se njena demokratična načela, ki so v nasprotju z diktaturo, ponovno sprejmejo, nadalje, da se pošljejo vsem delavskim organizacijam in socialističnim strankam po vsem svetu povabila na konferenco, katera bi omogočila ustanovitev obsežne Internacionale mednarodnega delavstva; nadalje nalaga ta konvencija eksekutivi, naj napravi primerne korake, da stopi eksekutiva druge Internacionale v dogovore z delovno skupino socialističnih strank s sedežem na Dunaju, da se najdejo pota za zbližanje in se prepreči nadaljno razdruže-vanje".
Organizacijski fond J. S. Z.
-
III. izkaz.
SPRINGFIELD, ILL.: Jos. Grobelnik $1; po 50c: j F. čopi, B. Remšak, J. Kus, U. čuk, .1. Potnik, J. Perko, A. in Mary Kremžar; po 25c: F. Kalan, M. Bizjak, 1. Petje, A. Pekel, M. Dolinar, J. Brus, M. Berčinč, S. Robnik, J. Usman, F. Kermel, T. Volk, J. Ovca, F. Poleh- ■ ner, J. Planinšek, M. Roter, H. Smith, F. Kramzar,-$8.75.
GREENSBURG, PA.: Po'$l: J. Krofina in J. Bm-men; po 50c: L. Palčič, Marv Mihevc, J. Tome, Man Tome, F. Ausec; J. Zupančič 25c. — $4.75.
MEADOWLANDS, PA.: Jugosl. socialist, klub št. 182 JSZ. $2.; M. Premrov 50c; po 25c: A. Premrov, N. Krašna, A. Virt, J. Bizjak, A. Martinčič, J. Bizjak, P. Dolenc in L. Lenassi. — $4.50.
NOKOMIS, ILL.: JSZ. klub št. 128 $5.00.
MADRID, IOWA. — JSZ. klub št. 217 $1.50.
PULLMAN, ILL. — G. Ule $1; po 50c: P. Vrhov-nik, F. Pretnar, J. Pucel, F. Ovijach; po 25c: A. Tome in J. Jelene; Mary Vrhovnik 30c; J. Florjančič 2,"c. -$4.00.
WELEETKA, OKLA. — V. Ločnikar 50c.
Skupaj v tem izkazu...................$ 29.00
V zadnjem izkazu dne 15. junija 1921 ....... 118.6:1
Skupaj do 25. julija 1921 ............$147.63
Tajništvo J. S. Z.
_
Vsaka slovenska naselbina bi morala imeti poleg drugih organizacij tudi socialistični klub. Ako ga še nima, se ne more ponašati, da je napredna.
Dasiravno je na Dunaju beda in je izginil ves prejšnji sijaj cesarskega mesta, se imajo novopeče-ni dunajski bogataši prav dobro. Na konjskih dirkah zapravljajo ogromne svote. Kupujejo pohištvo in druge re i od članov habsburške hiše, za kar plačujejo miljone. Med in po vojno profitarstvo je obubožalo prebivalstvo na korist nekaj deset tisoč novih miljonarjev. Seveda so stari še bolj pomnožili svoja premoženja, ki so aristokracija med miljo-narji. Mednje nimajo novi miljonarji niti pristopa.
	fa	
Slov. delavska		podporna zveza
Iktuavljana dn* M. avfiuta 100ft.		Inkorporinna 22. aprila 1909 v državi Pum.
Združena s Slovensko Narodno Podporno Jednoto. CHICAGO, ILL.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113,
West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
1 Pom. taj.: FRANK PAVLOČIČ, 634 Main St., Johnstown, Pa.
2. Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH, R. F. D. 7, Box 4,
Johnstown, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 5602 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Pom. Bjagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVAZNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 955 Addison Rd., Cleve-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GRO&ELJ, 885 137th St., Cleveland,
Ohio.
POROTNI ODBOR: Perdsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 135, West Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Spring-
field, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 2657—59 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago. 111. PROSVETA. 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proštni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se poSlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj m naslovljajo: Bias Novak, in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom« nainanijo uradu glavnega tajnika, da se ▼ prihodnj« popravi.
IZ GLAVNEGA URADA S. D. P. Z., ZDRUŽENA Z S. N. P. J.
Sklicanje združitvene konvencije.
V zmislu združitvene pogodbe je skupni združevalni odbor določil, da se takozvana združitvena konvencija prične dne 12. septembra 1921 ob 9. zjutraj v Clevelandu, Ohio.
To konvencijo ima sklicati glavni predsednik S. X. P. J. za vse organizacije, ki se združijo na podlagi potom splošnega glasovanja sprejete združitvene pogodbe.
Glavni predsednik SNPJ. je tozadevno obvestilo oziroma sklic te konvencije priobčil v Prosveti dne 20. julija 1921, s katerim dnem je torej veljavno voliti delegate za to konvencijo.
Združitvena pogodba določa, da zamorejo biti na isti zastopana vsa društva vseh združenih organizacij, in sicer na način, da izvolijo društva, ki štejejo najmanj sto dobrostoječih članov enega delegata ona nad dvesto članov dva delegata in da se društva katera štejejo manj kot 100 članov zamorejo združiti z drugim bratskim društvom v dosego 100 članov z namenom, da jim je na ta način omogočeno izvoliti skupnenega delegata.
Razumljivo je, da se morejo združiti v svrhe iz-voljenja skupnega delegata društva S. D. P. Z. le z društvom S. D. P. Z. in društva S. N. P. J. le z društvom S. N. P. J.
Volitve delegatov za to konvencijo se zaključijo z dnem 11. septembra, to je zadnji dan pred začetkom konvencije. Delegat ali delegatinja zamore biti vsak (a) dobrostoječ(a) član(ica).
Dnevnice in vozni stroški delegatov bodo pokriti iz upravnega sklada SNPJ. oziroma zveznih delegatov iz nabranega konvenčnega sklada, kateri je prenešen v upravni sklad SNPJ.
Na drugem mestu priobčam imenik društev po naselbinah in številno članov, kar zamore služiti raznim društvom kot navodilo v združevanju v svrhe volitve delegatov.	Bias Novak, tajnik.
ZLRUŽENJE PODPORNIH JEtDNOT IN ZVEZ.
SLOVAN, PA. — Že leta se deluje za združenje naših podpornih organizacij. Mnogo denarja je bilo že potrošenega v ta namen, mnogo prostora v listih popisanega in mnogo časa zapravljenega, vsega tega veliko brez potrebe. Komu je pripisati krivdo? Nekateri mislijo, da je temu počasnemu združevalnemu delu krivo članstvo prizadetih organizacij. Ne bomo oporekali, da ne leži del krivde tudi na članstvu, največ pa so krivi glavni odbori. Na konvencijah jim je članstvo poverilo vodstvo organizacij, da jih vodijo po najboljših potih za interese članstva, toda v mnogih slučajih se ni vpoštevalo toliko interese organizacij kakor kake cilje posameznikov, zato je bila naša pot v združenje tako počasna. Davno je že članstvo odglasovalo za združenje na podlagi enakopravnosti, to se pravi, da mora dobiti članstvo združenih organizacij enakopravne pravice, da se ne bi poizneje očitalo, da je ena organizacija podjarmila drugo. Ako je kje kaj napačnega, naj članstvo razmotriva o zadevi sedaj, dokler je še čas. Po loči zvoniti je prepozno.
V 106. številki Prosvete sem čital poročilo predsednika združevalnega odbora glede konvencije. Ne verjamem, da se bo članstvo SDPZ. strinjalo z njim. Na seji društva Slovan, št. 150, SDPZ. dne 17. julija je bilo njegovo poročilo prečitano in po daljši disku-ziji smo prišli do zaključka, da se društvom SDPZ. omejuje pravico do zastopstva na združevalni konvenciji. Ni povedano dovolj jasno, kjer se pravi, da pošljejo organizacije za vsakih sto članov po enega delegata, dali velja to za posamezna ali združena društva. Moje mnenje ie ,da združena društva še ne morejo pošiljati skupnih delegatov, ker se združenje še ni izvršilo v taki meri. Ker je temu tako, bi bilo na združevalni konvenciji zastopanih le 13 društev SDPZ., organizacija pa šteje 156 društev, v katerih je okoli sedem tisoč članstva. Vsem društvom, razun omenjenih bi bilo onemogočeno poslati zastopnike na konvencijo.
Nadalje se omenja, da se plačajo dnevnice in vožnja delegatom iz jednotine blagajne. Kaj pa bo s tistim fondom, v katerega je plačevalo članstvo SDPZ. za konvencijoJ V tem fondu je menda okoli $6.675.00, katere je plačalo naše članstvo za pokritje stroškov konvencije naše organizacije, kadar bi se vršila. Sedaj pa ni opravičeno do zastopstva na združevalni konvenciji. Ali bo naše članstvo zadovoljno s takimi pogoji. . Po mojem mnenju ni to urejeno na podlagi enakopravnosti. Sedaj je še čas, da se taki nedostatki popravijo, da se ne bo egodilo tako, kot se je Slovencem in Hrvatom v Jugoslaviji.
Nadalje je naše društvo na svoji seji razmotriva-lo tudi o pravilih za združeno organizacijo in prišlo do sledečih zaključkov:
1)	Združena organizacija naj dobi novo ime, katerega naj ji izbere konvencija.
2)	Vpelje naj se toliko razredov, kolikor jih je potrebno za 'pokritje zavarovalnine, kakoršno ima tisti članstvo, ki je zavarovano pri sedaj združenih organizacijah. V tem naj se ozira na posmrtninske in bolniške razrede.
To so naša mnenja, katera tu objavljamo v pojasnilo članstvu prizadetih organizacij.
Za društvo Slovan, št. 150, SDPZ., Mike Klenov-šek, predsednik.
IZKAZ DOBRO S TOJEČIH ČLANOV IN ČLANIC S. D. P. Z. PO DRUŠTVIH V RAZNIH DRŽAVAH KONCEM MESECA JUNIJA 1921.
	DRŽAVA		75.	Wyane	14
Pennsylvania:			78. 79.	Miller Bun Bon Air	19 00
št. dr. Kraj St.		članov	80.	Philadelphia	13
1.	Conemaugh	95	81.	Bishop	28
2.	Johnstown	72	,87.	Bentleyville	12
3.	Franklin	58	91.	Greensburg	35
4.	Lloydell	60	97.	Rhone	23
5.	Ralphton	84	99.	Herminie	38
6.	Garrett	12	100.	Forest City	171
7.	Claridge	74	101..	Meadway	34
9.	Johnstown	36	102.	Farrell	22
10.	Brownifeld	64	104.	Luzerne	4r
11.	Dunlo	66	105.	White Velley	49
12.	Heilwood	10	107.	Homer City	40
13.	Baggaley	62	111.	Duryea	02
14.	Orient	45	116.	Willoek	81
18.	Braddock	77 '	117.	Broughton	236
24.	Iselin	41	122.	Imperial	23
26.	Export	41	125.	Burdine	52
29.	Meadow Lands 49		127.	Irvin	22
34.	Yukon	46	134.	Vandling	40
36.	South Fork	55	149.	Universal	Tii
39.	Darragh	20	144.	Grays Landing	SU
40.	West' Newton	28	146.	Penns Sta.,	33
43.	Portage	10	148.	Cuddy	23
44.	Cliff Mine	39	150.	Slovan	34
45. 47.	Johnstown Avella	04 37	152.	Johnstown	28
55.	Crabtree	12	153.	Southview	21
56	Pittsburgh	153	Ohio:		
60.	Moon Bun	150			
63.	Haekett	4	35.	Lorain	71
67.	Seminoie	20	37.	Barberton	23
70.	New Derry	14	38.	Bridgeport	121
71.	Bessemer	27	41. 51.	Cleveland Cleveland	125 137
73.	Smithield	44	53.	Fairpoint	18
74.	Falls Creek	10	57.	Wooster	10
59.	Maynard	3b	Wyoming:	
62.	Cleveland	69	25. Rock Spring«	113
83.	Cleveland	32	27. Diamondville	17
126.	Cleveland	is*	136. Dietz	S
149.	East Palestine	34	141. Sublet	35
156.	Cleveland	6	Montana:	
Kansas:			103. East Helena	20
21.	West Mineral	40	106. Bear Creek	25
30.	Breezy Hill	85	155. Klein	19
50.	Franklin	116	Michigan:	
66.	Yale	71	17. Akron	17
82.	Bingo	71	112, Detroit	35
85.	Skidmore	no	131. Calumet	3r
90.	Gross	22		
92.	Girard	do	Iowa:	
109.	Cherokee	37	16. Buxton	14
119.	Jacks Ville	2«	69. Madrid	33
118.	Flaming	26	West Virginia:	
147.	Frontenac	41		133
			23. C&keton	
Illinois:			84. Farmington	17
22.	La Salle	85	Indiana:	
42.	Oglesby	57	61. Gary	23
48.	Aurora	21	68. Clinton	36
52. 65.	De Kalb Staunton	4 36	128. Indianapolis	69
86.	Livingston	29	Maryland:	
88.	Nokomrs	37	89. Eckhart Mine	20
98.	Standard	19	143. Dodson	27
123.	Springfield	61	Canada: 58. Canmore, Alta	
145.	Joliet	75		13
Colorado:			72. Bankhead, Alta	27
15.	Sopris
32.	Palisades 124.	Primero 133.	Leadville. 135.	Oak View 138.	Somerset 151.	Dalagua
Minnesota:
96.	Duluth
108.	Chisholm
120.	Gilbert
130.	Eveleth
140.	Pineville
Arkansas:
20.	Huntington
33.	Jenny Lind 46.	Alex
110.	Hartford
30 20 23 27 4 13 40
16 60 37 81 17
22 66 12 13
New York:
121. Little Falls
New Mexico:
154. Sugarite
Alabama:
114. Bloekton
Oklahoma:
93. Bryant
Wisconsin:
64. Milwaukee
Washington:
31. Boslvn
Utah:
95. Standardville 142. Winter Quarters
Mesečni	račun med glavnim uradom		27. .		24.65..			58. . . .	____ 24.70.....	__
S. D. P.	Z. (združene s	S. N. P. J.) in	29. .		.. 83.77..		-.-	59. . . .	.... —.—.....	10.0O
krajevnimi društvi za mesec junij 1921.			30. .		.. 149.78..		79.00	60. . . .	____ 238.38.....	So.tiii
			31. .		16.11..		—	61. . . .	____ 51.69.....	48.00
Št. dr.	Vplačano	Izplačano	32. .		.. 44.63..		—.—	63. . . .	6.72.....	... — .—
1. .	. .. .$ 194.92.	.......$ 585.00	33. .		.. 114.17..		86.00	64. . . .	____ 98.79.....	. . 206.00
2. .	____ 131.18.	--	34. .		. . ^ 61.41. .		—.—	65. . . .	____ 60.82.....	—.—
3. .	.... 120.54.	....... 41.00	35. .		—.—. .		io.oo	66. . . .	.... —.—.....	. .. 144.00
4. .	.... 115.10.	....... 142.00	36 .		.. 115.76..	. r. •	10.00	67. . . .	____ 47.00.....	... 15:011
5. .	.... 165.65.	....... 221.00	37. .	. ...	37.49. .		—.—	68. . . .	____ 93.98.....	... 19.™
6. .	____ 21.57.	__	38. .		.. 215.88..		. 575.00	69. . . .	____ 50.97.....	
7. .	____ 117.58.	....... 51.00	39. .		37.02..		80.00	70. . . .	____ 28.98.....	11.00
9. .	.... —.—.	....... 55.00	40. .		.. 57.70..		27.00	71. . . .	.... —.—.....	30.00
10. .	.... —.—.	....... 37.00	41. .		.. 212.53..		71.00	73. . . .	—.—.....	... 85.00
11. .	____ 120.79.	....... —.—	42. .		.. 106.28..		58.K5	74. . . .	.... 20.83.....	—.—
12. .	____ 29.44.	....... 41.00	43. .		19.26..		30.00	75. . . .	____ 27.13.....	. , , 14.00
13. .	.... 108.80.	....... 101.00	44. .		64.05..		71.00	76. . . .	9.19.....	—.—
14. .	.... —.—	....... 43.OU	45. .		—.—		30.00	79. . . .	.... 134.64...	—
15. .	.... 59.06.	....... —.—	46. .		24.91..		—.—	80. . . .	____ 26.28.....	— —
16. .	.... 22.75.	....... 60.00	47. .		80.60..		—.—	81. . . .	____ 52.98.....	.. 16.00
17. .	29.53.	..... —.—	48. .		42.23..		—.—	82. . . .	.... 115.27.....	—.—
18. .	.... —.—.	....... —.—	50. .		.. 204.55..		38.90	83. . . .	____ 57.07.....	45.00
20. .	____ 41.55.	....... 31.00	51. .		.. 257.51..		—.—	84. . . .	____ 41.25.....	82.00
21. .	.... 62.81.	....... 28.00	52. .		7.69. .		—.—	85. . . .	____ 37.25.....	... 24.00
23. .	.... —.—.	....... 500.00	53. .		.. 32.08..		—.—	86. . . .	____ 45.72...,	65.00
24. .	____ 90.90.	....... 67.00	56. .	. % ..	--		54.50	87. . . .		
25. .	____ 197.31.		57. .		18.69..		8.00	88. . . .	____ 60.49...	60.00
90	39.47......	__	144. . . . .	.... 19.32.....	... 62.00
	68 67		116 . . ..	.... 111.54.....	39.00
92	83 98 ____	18 00	117.....	.... 351.54.....	.. . 430.00
93	37.88......		118.....	.... 32.50.....	.. . 21.00
	58 54	7.00	119. . ..	____ 33.72.....	.— —
96	34.25......	20.00	120.....	.... 60.52.....	--
97	32.18......	45.00	121.....	____ 71.48.....	—.—
98	28.80.....	52.00	122.....	.... 39.75.....	... 12.00
99	70 10 ...	..58.00	123.....	____ 92.20.....	38.UU
100	251 91.....	83.00	124.....	48.61.....	—.—
101	58 00		125. . . . .	__	68.00
	39 87		126.....	__	74.00
103	15.85.....	... 150.00	127.....	_____ 31.32.....	25.0U
104	69 01.		130.....	.... 132.38.....	—.—
105	73 16	59.00	131.....	..... 57.58.....	.. . 60.00
106	42 61 ....	27.00	134.....	.... 62.23.....	—.—
107	66.82.....		135.....	..... 10.32.....	—.—
108	109 03	70.W	136. . . ..	..... 12.30.....	--
	51 08	84 00	138.....	..... 21.50.....	__
	21 27		139. . . .		13.00
111		65.00	140.....	..... 23.54.....	—.—
112.....	57.99_____		141.....	..... 51.84.....	—.—
14	2......... 51.10................65.00
14	3......... 44.78................— .—
14	4......... 61.60................— .—
14	5......... 135.70................—.—
14	6......... 40.56................-r-.—
14	7......... 64.37................9.00
14	8......... 37.11................36.00
14	9......... 47.81................—.—
15	0......... 57.53................24.00
15	1......... 120.94................82.00
15	2......... 85.62................80.00
15	3......... 41.50................18.00
15	4......... 71.54................46.00
15	5......... 47.69................—
15	6......... 15.13.............—.—
Skupaj.....$8516.75........$6538.50
Opomba. — Mesečnine onih društev, ki niso tu označene, so ctoSle v glavni urad prepozno, t. j. po 30. juniju.
Bias Novak.
Imena in naslovi uradnikov društev S. D. P. Z.
Združeni s Slovensko Narodno Podporno Jednoto.
Borite! j, štev. 1, Conemaugh, Pa.
Predsednik: Fr. Dremelj, 453 Chestnut St.; tajniki BL iek, box 802 ; blagajnik: Martin Jager, bo* 302. Vsi v Conemaugh. Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Aiojsija.
"Pomočnik", »t. 2, Johnstown, Pa.
Predsednik: John Zupan, 417 Woodland Ave.; tajnik s George Ras potnik, 411 Linden Ave.; blagajnik: Lawrence Ziuderiifi, R. D box 14A. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Delavskem Domu.
"Zavemik", it. 3, Franklin Conemaugh, Pa.
Predsednik: Jacob Gabrenja; tajnik in blagajnik: Louis Krtina, box 218, Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Inobra-ževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", it. 4, Lloydeli, Pa.
Predsednik: Frank Cebron; tajnik: George Jakopin, bo« 76; blagajnik: Frank Svelc, box 191. Vsi v Lloydeli, Pa. Seja vsako 1. nedeljo.
Nova Doba, it. 5, Ralphten, Pa.
Predsednik: Frank Kumerdaj; tajnik: Martin Korošec, box 255; blagajnik: Frank Bizjak, box 122. Vsi v Ralphton, Pa. — Seja viako prvo nedeljo.
"Zvesti Bratj«", it. fl, Garrett, Pa.
Predsednik: Joe Grahonja; tajnik in blagajnik: John Kralj, boi 227. Vsi v Garrett, Pa. — Seja vsako prvo nedelj«.
"Jedinost", it. 7, CUrldge, Pa.
Predsednik: Frank Zorman; tajnik: Mihael Baloh, P. O. box 212: blagajnik: Martin Bratkovič, box 173. Vsi v Claridge, Pa. — Seja vssko drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Domu.
"Zavedni Stajerc", it. », Johnstown, Pa.
Predsednik: Fred Horvat; tajnik: Adolf Debeljak. box it; blagajnik: Karol Cerjak. box 56. Vsi R. F. D. 7, Johnstown. Pa.— Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa.
"Jasna Poljana", it. 10, Brown field, Pa.	.
Predsednik: Frane Penič; tajnik: Anton Steržaj, box 454, Union-town, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Brownfield. Pa. —Seja vsako drugo ned. v mes. ob 2. pop. v Hrvatski dvorani.
"Zarja Svobod«", »t. U, DunU, P«.
Predsed.: Andrej Milavec, box 1; tajnik: Frank Kavcic, 1». 283: blagajnik: Frank Ileršič, Box 73; vsi v Lunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v drvorani Slov. Izabr. Doma.
"Danica", it. 12, Heilweod, Pa.
Predsednik: Frank Korelc, box 74; tajnik: Joseph Tomato, box 55; blagajnik: Joseph Zuraj, box 283. Vsi v Hell woo*, Pa, —Soja Tiako 2. ned. t mes. ▼ prest. Je«. Tomniina.
"Veiemica", it. 13, Baggal«y, Pa.
Predsednik:: Frank Segula; tajnik: Jacob Povie, box 141, Hos-tstter, Pa.; blagajnik: Joseph Zabkar, R. F. D. 1. b. S2-a, Latrob* P«. Seja vsako drugo nedeljo ob 2. pepel, v Slov. Hrr. M. Domu. Hoitetter, Pa.
"Sl«inl Bratje", »t. 14, Orient. Pa.	, „ ,
Predsednik: Frank Granc, Box 206, Republic, Pa.; tajnik Joe Kovač. Box 294, Republic. Pa.; bagajnik: John Hudoklin, Box 151, Orient, Ps. — Seja vsako drugo nedeljo v Hrvatskem domu. Republic, Ps.
"Slovam", it. 15, SoprU, Cel*.
Predsednik: Anton MarimSi«; tajnik: Silvester BartMattn; bi«.: Joseph ValeniW. Vsi box 192. Sopris, Cele. — M« vsako pno nedeljo ob ». uri ajutraj v prostorih »obrata Ivam KoostU« v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", it. 1«, Bunten. lom.
Predsednik: Frank Kriitof, box 24; tajnik: Perdinand Koievar; blagajnik: Felix Raspotnik. Vsi R. 1, KddrrflK Iowa. — Be J« viako drugo nedeljo v prostoru »obrat« Felix Raspotnik*.
"Zora", it. 17, Akron, Mich.
Predsednik: Gasper Volk; tajnik in blagajnik: Anton Maurieh. box 95. Vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Združeni Bratje", it. IS. Braddock.Pa-
Predsednik: Eugen Mosetič; tajnik: John Rednak, 1013 Talbot Ave., rear; blagajnik: Frank Saje, 609 N. Main St.—Vsi v Brad-dock. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v litvinski dvorani, 818 Washington Avenue.
"Nada", It. 20, Huntington, Arkansas.
Predsednik: John Morse; tajnik: Frank Herman, box 2*7; blagajnik: Matija Ogrady. box 89. Vsi v Huntington, Arkansas.— Seja vsako tretjo nedelja v Šolski dvorani.
"SokoJ", it. 21, West Mineral, Kansas. Predsednik: Martin Oberzan; tajnik in blagajnik: Vincent Zalo-kar, box 61. Vsi West Mineral. Kans. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Pete Russellnovi dvorani v E. Mineral, Kans.
"Od boja do zmago", it. 22, La Salio, HI.
Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Frank Gargovlč, 885 Croeat St., La Salle, 111.; blagajnik: Frank Volk, 302 — 8th St., La Salle, HI. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Slov. Nar. Domu.
"Slovenski Bratje", it. 23, Coketon, W. Va.
Predsednik: Anton Pajntar: tajnik: Fr. Kocian, box 272; blagajnik: Ignac Ponikvar, box 32. Vsi v Thomas, W. Va. — Seja vsako 1. ned. v mes. v Comp. dvorani.
"IUHJa", it. 24, Iselin, Pa.
Predsednik: Ivan Šuštar, box 52; tajnik: Math. Zadravee, box 211 i blagajnik: Michael Londar, box 267. Vsi v Iselin. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobr. I. Roglja.
"Delavec", it. 25, Rock Springs, Wye.
Predsednik: Val. Jugovic; tajnik Mat. Leskove* box 847; blagajnik: Mathew Ferlič, 211 Sherman St. Vsi v Rock Springs. Wyo. _ Seja VBako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
"Šmarnica", itev. 2«, Export, P«.
Predsednik: Frank Merlak; tajnik: Math. Torkar, b. 417; blagajnik: Anton Martiniek, b. 126. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v delavskem domu.
"Mlroljub", Itev. 27, Dlamondville, Wyo.
Predsednik: John Kodevar, b. 71; tajnik: Vincenc Lumpert, b. 62; blagajnik: Jacob Petek, box 61. Vsi v Diamondvilie, Wyo. — Seja vsak« prvo nedeljo v Slovenskem domu v Diamondvilie, Wy«.
"Jutranja Zarja", itev. 2», Meadow Lands, Pa.
Predsednik: Anton Premro; tajnik: Andrej Posega, box 675; blagajnik: Frank Baje, box 675. Vsi v Meadow Lands, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v Bar HalL
"Trpin", itev. SO, Bnexy Hiil, Kana.
Predsednik: J. Homec, box 160; tajnik: Stephen Arh, box 3; blagajnik: Josip Žibert, box 116. Vsi R. F. D. 2. Mulberry, Kansas.— Seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri pop. pri brafu A. Adamichu.
"Dani ae", itev. 31. Roeiyn, Wash.
Predsednik: Luka Notar; tajnik in blagajnik: Anton Adamlch. b. 16. Vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2. ari pop. pri bratu A. Adamichu.	.
"Zeleni vrt", itev. 32, Palfiaini, Cel«.
Predsednik: Jacob Trojar; tajnik: Anton KladoSek. box 612; blagajnik: Jernej Benedik, box 674. Vs v Palisades. Celo. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Jakoba Trojarja.
"Slovenska Zastava", itev. 33, Jenny Lin d, Arkansas.
Predsednik: Louis Grilc, box 86; tajnik: Joe S ad ar. box <1; blagajnik: Frank Kline, box 117. Vsi v Jenny Lind. Ark. — Šefa prvo nadel j o ob 1«. uri dop. v druit. dvorani.
"E«ne*t", itev. 34, Yukon, Pa.
Predsednik: Frank Omejc; tajnik: Anton Laurld, box 8; bla-rajnik: Frank Medved, box 40. Vsi v Yukon, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Delavskem Domu.
"Pianinaki Kaj", itev. 35, Ltnh, Ohio.
Pred.: Michael Virant; taj.: Jacob Hepdar, 1649 E. ti. St.; blagajnik: Ivan Primoili. 1712 E. Slst St. Vsi v Lorain. Ohio.— Seja vsake drugo nedelj« v prostorih K. Virant«. 170» GMm Ave.
"Zdruiltelj", itor. 3«, South Fork, P«.
Predsednik: Jakob Govekar, box set; tajnik: Jacob Rupert. 112 Mapi« St.; blagajnik: Mirko Grgurich, b. 4»>. Vsi v 8*. Itak. Pa. — S«ja vsako tretj« n«d*lj« r dvorani SI« T. Isebr. Sou
"Ljubljana", štov. 37, BarWtao, O.
Predsednik: Joe Lah; tajnik: Andrew Repar, 1109 N. 4th Street; blagajnik: Frank Skraba, 520 Van St. — Vsi v Bar-borton. Ohio. Seja vsake druse nedelje ob t. uri popol. na 11(9 M. 4 th St.
"Dobri Bratje", itev. 38, Bridgeport. Ohio.
Predsednik: Frank Androjna; tajnik: Martin Kos, R F D. 2. box F; blagajnik: Franc Vo^ko, box 462. Vsi v Bridgeport, Ohio. Seja vsake prve nedeljo ob S. uri dopoldne v društveni dvorani. Bay ds villa, Ohio.
"Prva Zvezda", itev. 39, Darragh, Pa.
Predsednik: Js. Jelovič, Darragh, Pa.; tajnik in blagajnik: Frank Golobič, R D 2, b. 57, Greensburg, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold.
"Orel", itev. 40. West Newton, Pa.
Predsednik: Andrej Povirk, box 27; tajnik: Frank Merella, R. F. D. 2, box 68; blagajnik: Jožef Zorko, RFD. 2, box 114. Vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za prihodnji mesec v Slov. Domu v Collinsburg.
"Slovenski Bratje", itev. 41, Cleveland, O.
Predsednik: Joseph Blatnik; tajnik: Martin Martinček, R. 2. b. 84, Bedford, O.; blagajnik: Frank Kokotec, 7728 Osage Avenue, Cleveland, O. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
"Mladi Slovenec", itev. 42, Oglesby, I1L
Predsednik: Frank Nadvešnik; tajnik: Hubert Dular, box 297; blagajnik: Joe Legan, b. 11. Vsi v OgleBby, 111. — Seja vsako
prvo nedeljo v doraniv Mihaela Preskarja.
"Sava", itev. 43, Portage, Pa.
Predsednik: Karol Mejak: taj. in blag.: Fr. Zeman, RD 1, b. 83; Vsi v Portage, Pa. — Seja vsako 2. ned. v mes. v prostorih sobr. Fr. Zamana.
"Preieren", itev. 44, Cliff Mine, Pa.
Predsednik: Alojzij Vidmar, box 57; tajnik: Frank Pivk, bos 16; blagajnik: Ferdinand Pregel, box 17; Vsi v Cliff Mine, Pa. — »iieja vsako drugo nedel)» v mesecu ob 10. uri dop. v Narodni dvorani.
"Mirni Dom", itev. 45, Johnstown, Pa.
Predsednik: Frank Slabe; tajnik: Joseph Intihar, 409 Eight a ve.; blag.: Gregor Hreščak, 407 — Eight Ave. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Zveza", itev. 46. Alix, Arkansas.
Predsednik: Mat. Starman; tajnik: Mat. Znidarsic, RFD., box 79; blagajnik: Jurij Kokal, RFD., box 77. Vsi v Altus, Ar k. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Bratje", itev. 47, Avella, Pa.
Predsednik: Tom Svetlik; tajnik: John Vidmar, b. 76; blag.: Frank Shine, box 167. Vsi v Avella, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo pri Martinu Obedu.
"Slovenski Mladeniči", itev. 4S, Aurora, UL
Predsednik: John Aister; tajnik: Gasper Ahačič, R. F. D. 1, box 228; blagajnik: J. B. Verbič, 686 Aurora Ave. Vsi v Aurora, 111. — Seja vsako drugo sredo v mes. v Fox River Social Klub.
"Proletarec", itev. 50, Franklin, Kant.
Predsednik: John Pance, b. 145; tajnik in blagajnik: Gasper Leskovitz, box 289. V s i v Franklin, Kans. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani John-a Krenkerja.
"Delavec", itev. 61, Cleveland, O.
Predsednik: Edward Branisel; tajnik: Ivan Zaletel, 6402 Orton St.; blagajnik: John Ferjančič, 1098 Norwood Rd. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. Nar. Domu St. Clair ave.
"Ljubljanski Grad", itev. 52, DeKalb, 111.
Predsednik: Frank Prebil; tajnik: Franc Keržič, 1317 Market St.; blagajnik: Franc Keržič, 1817 Market St. Vsi v DeKalb, 111. Seja vsako drugo nedeljo pri sobratu Fr. Keržiču.
"Slovenski bratje", itev. 53, Fairpoint, Ohio.
Predsednik: Frank Rezek; tajnik: Florjan Odlazek. b. 502; blagajnik: Franc Koss, box 492. Vsi v Fairpoint, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu J. Lekšanu.
"Vrh Planin", itev. 55, Crabtree, Pa.
Predsednik: Martin Jereb, box 92; tajnik in blagajnik: Andrej Jereb, box 92. Vsi v Crabtree Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Andr. Jereba.
"Združeni Slovani", it. 5«, Pittsburgh, Pa.
Predsednik: Anton Hrovat; tajnik: Joseph Dekleva, 5609 Wickliff St.; blagajnik: Vincent Arh, 1 Rickenbach St., N. S. Vsi v Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v K. S. D. v Pittsburgh, Pa.
"Caven", itev. 57, Wooster, Ohio.
Predsednik: Martin čermel; tajnik: Ciril Stibil; blagajnik: Frank Čermelj. Vsi box 289, Wooster, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina Čermelja.
"Rudar", itev. 5S,Canmore, Alta, Canada
Predsednik: Mihel Brijš; tajnik in blagajnik: Anton Polutnik, box 185, Canmore, Alta. Canada. — Seja vsako drugo nedeljo t prostorih sobrata Anton Polutnik ob 2. uri popldne.
"Slovenski Fantje", itev. 59, Maynard, Ohio.
Predsednik: Jos. Bajda, b. 55; tajnik: Max Jerchin, box XS4; blagajnik: Joseph Bajda, b. 66. Vsi v Maynard. O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. J. Hrabaka.
"Slovenski Tabor", itev. 60, Moon Run, Pa.
Predsed: Frank Dolinar, box, 342; taj.: Frank Mochnik, box 133; blag.: Frank Avbelj, b. 135. Vsi v Moon Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1 uri popol. v društveni dvorani.
"Napredni Slovenci", itev. 61, Gary, Ind. ..
Predsednik: Frank Piškur; tajnik: Joseph Vuksinich, 2148 Jefferson St.; blagajnik: Sam Bunjevac, 1105 Jefferson St. Vsi v Gary, Ind.—Seja vsako 2. nedeljo v prostorih sobrata Max-a Use-liča, 1126 Washington St.
Žensko društvo "Sokol", itev. 62, Cleveland, Ohio.
Predsednica: Alojzija Milavec; taj.: Frančiška Trbežnik, 6615 Bonna Ave.; blagajnica: Frnčiška Lauae, 6121 St. Clair Ave. Vso
v Cleveland, O. —- Seja vsak prvi pondeljek v mesecu v Slov. Narodnem Domu.
"Adamič in Lunder", itev. 63, Hackett, Pa.
Predsednik: Anton Zrimšek; tajnik: Anton Zrimšek, R. D. 1, Venetia, Pa.; blagajnik: Frank Mejak, R. F. D. 1, box 104, Finley-ville, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo.
"Bratoljub", itev. 64, Milwaukee, Wis.
Predsednik: Frank Kordič, 444 So. Pierce St.; taj. in blag.: John Mohorko, 403 S. Pierce St. — Vsi v Milwaukee, Wis.—Sej« vsako drugo nedeljo v dvorani Martina Bevšeka, 477 National Ave.
"Bodočnost", itev. 65, Staunton, I1L
Preds.: Anton Buchar; tajnik: Anton Cop, box 216; blagsjnik: Frank Paulich, b. 313. Vsi v Staunton, 111. Seja vsako 2. n.-deljo v mes.
"Franz Schuhmeier", štev. 66, Yale, Kani.
Predsednik: Anton Radi; tajnik: John Roycht; blagajnik Marti« Kožuh, Vsi R R 8., v Pittsburg, Kans. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. popol. v John Dollar-jevi dvorani.
"Narodna Sloga", štev 67, Seminole, Pa
Predsednik: Nikolaj Zvonarig, box 63, Distant, P«.; tajnik: Emil Ganotzi, b. 65, Seminole, Pa.; blagajnik: Mike Buretich, box 55, Seminole, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo pri Emilu Ganotzi-jn.
"Združeni Balkan", itev. 68, Clinton, Ind.
Predsednik: Franc Bregei-a, box 737; tajnik: Ignac Musar, boj 441; blagajnik: Andrej Cizej, b. 404. — Vsi v Clinton, Indiana. Seja vsako 2. ned. v mes. pri Mr. Charles-u Moskovich-u, N. 7th St., ob 9. dopoldne.
"Orel", itev. 69, Madrid, la.
Predsednik: Frank Omerzu, R. 2. b. 32A; tajnik in blagajnik: Frank Omerzu, R. 2, b. 32 A. Vsi v Madrid. Ia.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Schneider.
"Zvesti bratje", itev. 70, New Deny, Pa.
Predsednik: George Stanovič; tajnik Jakob Pinoza, box 75; blagajnik: Jos. Penič, b. 22. Vsi v New Derry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v prostorih sobrata Jos. Peniča, v New Derry.
"Delavec naprej", itev. 71, Bessemer, Pa.
Predsednik: Joseph Jereb; tajnik Frank Leitl. box 327; blag.: Louis Hribar, box 128. Vsi v Bessemr, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina Mozija v Bessemer, Pa.
"Kosciusko", i tov. 72, Bankkead. Alta, Canada.
Predsednik: Joseph Spievak; tajnik: Mike Kubica, box 12; blagajnik: Peter Kubany, box 40. VBi v Bankhead, Alta, Canada. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Pod Triglavom", itev. 73, Smlthfleld, Pa.
Predsednik: John Nečemer; tajnik: Frank Klemene, R. D. 2, b. 129; blagajnik: John Eržen, R. R. 2. b. 128. — Vsi v SmithMd, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v prostorih Fr. Klemenca h. št. 86.
"Kranjski prijatelj", itev. 74, Falls Creek, Pa.
Predsednik: Louis Slak. box 201; tajnik: '^ouis Slak, box 101; blagajnik: Sophia Urbanč, box 668. — Vsi v Falls Creek, Pa. — S«ji vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popol. v prostorih »obrata
Alojzija Urbančiča, 35 Tenery Road.
"Naprej do Zmaga", itev. 75, Wyano, Pa.
Predsednik: John Golobic; tajnik: John Renko, box 432; blag.: Fr. Ravnikar, box 233. Vsi v Wyano, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v družbeni hiši štev. 96.
"Slovenija", itev. 78, MHler Run, Pa.
Predsednik: Ignatz Pajk; tajnik: Frank Sadar; blagajnik: Frank Sadar. Vsi box 1, Miller Run, Pa. — Seja vsako prvo nedelj«
v mesecu pri sobratu Antonu Beršanu.
"Bonairski Slovenci", štev. 7», Bon Air, Pa.
Predsednik: John Medle; tajnik: Peter Bukovec, b. 734, Cone-maugh. Pa.; blagajnik Frank Turšid, b. 153, Conemaugh, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri popi. v lastnem domu v Bon Air, Pa.
"Sloga", štev. SO, Philadelphia, Pa.
Predsednik: John Petan; tajnik in blagajnik: Joseph Kozo-le, 2666 Salmon St., Philadelphia, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ▼ mesecu.
"Prvi Maj", itev. 81, Bishop, Pa.
Predsednik: Jožef Rožanc; tajnik« Andrew Renko, box 141,
Cecil, Pa.; blagajnik: Anton Maslo, b. 143, Cecil. Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri pop. v S. N. D. v Bishop, Pa.
"Jezero", itev. 82 Ringo, Kans.
Predsednik: Mihael Pencel, b. 192; tajnik: Math. Setina, b. 115; blag. Peter Benedict, b. 172. Vsi Ringo, Kansas. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani Konzamnega društva.
"Terbanska Dolina", itev. 83, Cleveland, O.
Predsednik: Frank Vrabec; tajnik: Ant. Smith, 6028 St Clair Ave.; blagajnik: Anton Kašič, 1002 E. 61st St. Vsi v Cleveland 0. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani it. 2. ob 9. dopoldne.
"Radnlci naprej", itev. 84, Farmiagton, W. Va.
Predsednik: Geo. Kasunič; tajnik: Mata Lauš; blagajnik: Vid Kasunich. Vsi box 11, Broomfield, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v hiši štev. 46.
"Napredek", itev. 85, Skidmore, Kana.
Predsedmik: Simon Repovše, R. -R. 1, Weir, Kans.; tajnik in blagajnik: Ant. T. Jamnik, R R. 3, box 63, Columbus, Kans. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri J. Zakrajšeku.
"Naprej", Livingston, 111., it. 86.
Predsednik: Mike Cirar, b. 106; tajnik: Rudolf Pavliha, box 226; blagajnik: Mihael Straiič, box 677. Vsi v Livingston, m. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v prostorih Ferd. Gorecki.	......
"Rudeči prapor", itev. 87, Bentleyville, Pa.
Predsednik: Andrej Lovšin, b. 683; tajnik in blagajnik: Alojilj Humar, box 108. Vsi v Benthleyville, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu Louis-u Humarju.
"Naprej", štev. 88, Nokomis, III.
Predsednik: George Plahutnik, box 531; tajnik in blagajnik: Ivan Kranjc, box 672, Nokomis, 111. — Seja vsako tretjo nedelj« v
mesecu ob 2. pri popold. pri sobr. John-u Krainz-u.

"Slovan«/*, itev. 89, Eckhart Mina, M d-	_
Predsednik: Anton S toč in; tajnik: Prank Posenel, RFD. 1. lekhart Mine, Md.; blagajnik: Anton Komac, b. 66, Eckh&rt Mine, Hi. — Seja vsako drugo nedeljo v meseca ob 2. uri popold. pri sobr. Franku Poženelu.
"Vstanite Bratje", itev. »O, Gross, Kana.
Predsednik: Ivan Erjavec, b. 52; tajnik in blag.: Frank Honuu. ki 95; Vsi v Gross. Kans. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Gorjanski hrib", it. 91, Greensburg, Pa.
Predsednik: Florian Ausec: tajnik: Jos. šume, R. 1, box 6; blagajnik: Franc Pire, E. 7, box 140. Vsi v GreenBburg, Pa. — Istja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Mrs. Mihevc diortni v Haydenville.
"Združeni Slovani", itev. 92, Girard, Kans.
Predsednik: Anton Potisek, R 4, b. 183; tajnik in blag.: Frank Kravanja, R. 4, box 304. Vsi v Girard, Kans. — Seja vsako 8. aed. v mes. v dvorani North Edison.
"Zmaga", it. 93, Bryant, Okla.
Predsednik: Frank Pirman, box 170, Bryant, Okla.; tajnik in L blag.: Anton Potokar, box 110, Bryant, Okla. — Seja vsako prvo F nedeljo v mesecu v Union Hall, Victoria Camp.
"Sv. Barbara", it. 95, Standardville, Utah.
Predsednik: Marko Petri«, b. 1621; tajnik: Leo Pirnat, box 1654; blagajnik: Marko Petri«, box 1621. Vsi v Standardville, Utah. ; - Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prost. sobr. A. CeBar.
"Svobodni bratje", itev. 96, Duluth, Minn.
Predsednik: Ivan Pikuš, 9717 McCuen St.; tajnik: Frank PUkur, !0!-97th Ave. W.; blagajnik: Michael Spehar, 408—97th Av. W. Vii v New Duluth. Minn.—Seja vsako 3. nedeljo v mesecu w pro-itorih sobr. J. Pikusha.
"Temelj Naroda", itev. 97, Rhone, Pa.
Predsednik: Alojz Grošel, 322 Front St., Rhone, Pa.; tajnik: Frank Pipan. 130 Pine St., Nanticoke, Pa.; blagajnik: Mihael Jarh, 142 Espy St., Rhone, Pa.-—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorim Antona Wachules-a, 320 Front St.
"Slovenska Združitev", št. 98, Standard. IU.
Predsednik: Ivan Stare, box 232; tajnik in blag.; Ivan Urban-!ii, box 302 Vsi v Standard, 111. — Seja vsako prvo nedeljo po K. v dvorani Viljem Konstantine.
"Tiha Dolina", itev. 99, Henninie, Pa.
Predsednik: Frank Hribar; tajnik: Frank Stermlan, box 117; blagajnik: Frank Vozel, b. 347. Vsi v Herminie. Pa. — Seja vsako S. nedeljo v mes.
"Zvezda", itev. 100, Forest City, Pa.
Predsednik: Lorenc Kotar, box 246; tajnik Matija Kamin, box (91; blagajnik: Martin Muchitz, box 637. Vsi v Forest City, Pa. -Seji vsako prvo nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
"Združi se Slovenec", itev. 101, Midway, Pa.
Predsednik: John Leskovec, box 78; tajnik: Martin Strupek, boi 76; blagajnik: Jakob Rupnik, b. 462. Vsi v Midway, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani SNPJ.
"Vodnik", itev. 102 FarreU, Pa.
Predsednik: Matevž Steblaj, b. 841; tajnik: Jernej Okorn, 1108 Beechwood Ave.; blagajnik: Joief Germ, box 194. Vsi v Farrell, Pl — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. D. Doma, 1112 Beechwood Avo
"S. Ana", it 103, East Helena, Mont.
Predsednica: Kata Stipčič; tajnica: Ivana Andolsek, box 162; blagajnica: Marija Rigler, box 118. Vse v East Helena, Mont.
Seja vsak* prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
"Sv. Barbara", itev. 104, Luzerne, Pa.
Predsednik: Frank Podmenik; tajnik: Ant. Osolnik. 868 Ben-net Street; blagajnik: Joseph Sperlik, 864 Bennett Street. Vsi v Luzerne, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu T dvorani "Firemen't Bldg."
"Rdeči Orel," it. 105, White Valley, Pa.
Predsednik: Jurij Previ«; tajnik: Anton Rozima, S. R. No. 1, box 142; blagajnik: Andrej Bogataj, box 458.—Vsi v Export, Pa.—■ Seja vsaio prvo nedeljo v mesecu v Kr. Slov. Domu, White Valley.
"Livada", it. 10«, Bear Creek, Mont.
Predsednik: M. Rihar, b. 57; tajnik: Frank Golob, box 220; blmjnik: Jožef Tomšič, box 68. Vsi ▼ Bear Creek, M ant. Soja rako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Del. Domu.
"Slovenski Dom" it. 107, Homer City, Pa.
Predsednik: Filip Krašek, box 265; tajnik: Anton Glavan, box £75; blagajnik: Anton Kalister, b. 489. Vsi v Homer City, Pa. —Sej« vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Slov. N. D.
"Triglav", itev. 198, Chisholm, Minn.
Predsednik: Jos. Ostruh; tajanile: Anton Pustoslemšek, 213 W. Chestnut St; blagajnik: Frank Vidmar, 828 W. Popler St. Vsi v Chisholm, Minn. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Jana Graheka.
"Nova Domovina", itev. 109, Cherokee, Kana.
Predsednik: Leopold Preložnik, box 278; tajnik: Ivan Telban, b. 169; blagajnik: Frank Premk, box 21. Vsi v Cherokee, Kans.
Beja vsako 2. ned. v mes. v Leo Preložnikovi dvorani.
"Slovenska Navada", itev. 110, Hartford, Ark.
Predsednik: Frank Dolinšek, box 39; tajnik: Ivan Zimerman, RFD 1, b. 2, West; blagajnik: Jos. Hribar, box 1. Vsi v Hartford,
Ar. —Seja vsako 1. nedeljo v mesecu pri sobr. J. Hribarju.
Štev. Ill, Duryea, Pa.
Predsednik: Andrew Strukel, 276 Columbia St.; tajnik: John Milavc, 543 Green St.; blag. Jakob Brecelnik, 198 Cherry St. Vsi v Duryea, Pa. Seja vsako prvo soboto v mesecu v John Wasta Hall.
"Triglav", itev. 112, Detroit, Mich.
Predsednik: Anton Janežič, 519 Kern Ave.; tajnik: Jos. Belli, 161 Victor Ave. H. P.; blagajnik: Charles Perušek, 161 Victor Av., H. P. Vsi v Detroit, Mich. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Victoria Hall. 424 Ferry ave. E.
"Sloga", itev. 114, Blockton, Ala.
Predsednik: Frank Božič, P. O. B. 23 W; Rajnik in blagajnik: J. Kulovitz, box 253, West. Vsi v Blockton, Ala. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobr. J. Kulovitz-u.
"Svoboda", it. 116, Willock, Pa.
Predsednik: Ivan Jane, box 86; tajnik: Anton 8otler, box 212;
blagajnik: Anton Pire, b. 115. Vsi v Willock, Pa. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v dvorani Willock Social Ass'n.
"Za združenje", itev. 117, Broughton, Pa.
Predsednik: Mihael Mali, box 156; tajnik: John Dollnar, b. 16; blagajnik: Ivan Gitnik. box 186. Vsi v Broughton, Pa. Soja vsako prvo nedeljo v mesecu v lastni dvorani.
"Sv. Barbara", it. 118, Fleming, Kana.
Predsednik: Joseph Gerant; tajnik: Anton Skubic, RR 2, box 64, Pittsburg, Kans; blagajnik: Fr. Line, RR 2, Cherokee, Kans. — Soja vsako 1. nedeljo v mesecu v Fr. Speharjevi dvorani.
"Svoboda", it. 119, Jack's Ville, Kans.
Predsednik: Jakob Baloh, RR 8. box 88; tajnik in klagajaik: Silvester Sraj, R R 2, b. 199, Mulberry, Kans.
"Slovenski Bratjo", it. 120, Gilbert, Minn.
Predsednik: Frank Podržaj, box 94, Gilbert, Minn.: tajnik: Frank Press, box 627 Gilbert, Minn.; blagajnik: Jerney Maček, box 133, McKinley, Minn. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Združeni Slovenci", it. 121, Little Falls, N. Y.
Predsednik: Frank BorStnar; tajnik: Frank Malevasič, box 827; blagajnik: Anton Mlinar, 3 Cord St. Vsi v Little Falls, N. Y. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenem domu 18 Selley Island.
"Jugoslavia", it. 122, Imperial, Pa.
Predsednik: Joseph Ule, box 91; tajnik John Mahdel, box 13; blagajnik: Jakob Dolinar, box 226. — Vsi v Imperial, Pa. — Seja vsako 2. ned. ob 10 uri dop. v Slov. Domu.
"Lincoln", it. 123, Springfield, IU.
Predsednik: John Goršek, 414 W. Hay St.; tajnik: Josef F. Kren, 1900 E. Stuart St.; blagajnik: Anton Kužnlk, 1201 So. 19th St. Vsi v Springfield, 111. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
"Zlata Zarja", it. 124, Primero, Colo.
Predsednik: Ivan Tomšič, box 461; tajnik in blagajnik: Luka Rereant. box 411. Vsi v Primero, Colo. Seja vsako 2. ned. v mee.
"Rožna Dolina", itev. 125, Burdine, Pa.
Predsednik: John M ark o vitja, b. 243, Burdine, Pa. ; tajnik: Vincenc Vidmar, box 41-M, Presto, Pa; blagajnik: Ignac Krek, box 67, Presto, Pa. — Seja vsako prvo nedelje v mesecu v Slov. dvorani, v Presto, Pa.
"Sv. Barbara", it. 126, Cleveland, Ohio.
Predsednik: Anton Bokal. 727 E. 157 St.; tajnik: Vincent Bla-ško, 643 E. 160th St.; blagajnik: Frank Sašo, 679 E. 169th St Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako 2. ned. v mes. v Slov. Domu, 15819 Holmes Ave.
"Slovanski Bratje", št. 127, Inrin, Pa.
Predsednik: Jos. Benigar; tajnik in blag.: Matevž Breznik, RFD. 2, b. 132. Vsi v Irwin, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
"Slovenski Bratje", it. 128, Indianapolis, Ind.
Predsednik: Louis Banič; tajnik: Frank Luzar, 760 Haugh St.; blagajnik: Jacob Lekše, 929 Ketschan St. Vsi v Indianapolis, Ind. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v S. N. Domu.
"Sv. Barbara", it. 130, Eveleth, Minn.
Predsednik: Anton Rahne, b 178; tajnik: Ant. Fritz, 119 Grand Ave; blagajnik: John Rahne, 426 Fill ave. Vsi v Eveleth. Minn. Seja vsako 2 ned. v mes. v Moose dvorani.
"Sv. Barbara", it. 131, Calumet, Mich.
Predsednik: Jos. Dragman; tajnik: Joseph WeiBB, 4064 Accorn St. (Yellow Jacket); blagajnik: Joseph Srebernjak, 611 Sth St. Vsi v Calumet, Mich. — Seja vsako prvo ned. v mes.
"Zarja Svobode", it. 133, Leadville, Colo.
Predsednik: Joe Klun; tajnik: Mark Popovič; blagajnik: John Fajdiga. Vsi v Leadville, Colo., box 389. — Seja vsakega 12tega v mesecu.
"Slovenec", itev. 134, Vandling, Pa.
Predsenik: Jos. Čebular; tajnik: John Skrbeč, box 217; blagajnik: Joseph Jerin, box 88. — Vsi v Van dl ing. Pa — Seja vsaka prvo nedeljo v mesecu.
"Slaviek", it. 135, Oak View, Colo.
Predsednik: John Strumbel; tajnik in blagajnik: Alojzij Zupan, box 84 Vsi v Oak View, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Ojsterca", it. 136, Dletz, Wyo.
Predsednik: Tomaž Pire; tajnik: Ivan Pečovnik; blagajnik: Fr. Voler. Vsi box 52, Dietz, Wyo.—Seja vsako drugo ned. v mesecu, v Somerset dvorani.
"Sava", it. 138, Somerset, Colo.
Predsednik: Josip Krai, box 42; tajnik: Alojzij Zumek, box 157; blagajnik: Mihael Kamelj; box 134. Vsi v Somerset, Colo.— leja vsake 1. ned. v mes v Somerset Hall.
"Združeni Sobratje", it. 13», Universal, Pa.
Predsednik: Ivan Demšar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172; blagajnik: Tom. Previč, b. 12. Vsi v Universal, Pa. — Soja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. N. D.
"Slovenski Bratje", it. 149, PinevUle, Minn.
Predsednik: August Filipči«; tajnik: Frank Bezek, box 426, Bivabik, Minn.; blagajnik: Val Bezek, b. 231. Bivabik. Minn.— Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Val. Bezeku.
Prijatelj delavcev", itev. 141, Sublet, Wyo.
Predsednik: John Janišek, b. 126; tajnik: Jos. Rakun, box 85; blagajnik: Frank Kumpre, box 145. Vsi v Sublet, Wyo. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoL v Fr. Cirey dvorani.
"Zapadni Vrt", it. 142, Winter Quarters, Utah.
Predsednik: Vincenc Raunikar, box 191; tajnik in blagajnik: Leo Koss, box 116. Vsi Winter Quarters, Utah. —■ Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Antonu Pistotniku.
"Zvon", it. 143, Dodson, Md.
Predsednik: John Milavec: tajnik: Max Selak, box 45; blagajnik: John Milavec, box 55.—Vsi v Dodson, Md.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v hiši štev. 38.
"Slovensko-Hrvatski Bratje", št. 144, Grays Landing, Pa.
Preds.: Jos. Šaroc; tajnik: Jacob Županji«, b. 59, Masontown, Pa.; blagajnik: Martin Ziglar, b. 562, Masontown, Pa. Seja vsako
1. nedeljo v mesecu v dvorani M. Ziglerja.
"Sv. Barbara", it. 145, Joliet. IB.
Predsednik: Frank Hočevar. 112« N. Broadway; tajnik: Alojzij Martinčič, 1410 Center St.; blagajnik: Ignac Kostelc, 748 Sumeth Street. Vsi v Joliet, 111. — Seja vsako prvo nedeljo t mesecu v atari teli.
"Sobratje naprej", »t. 14«, P en na. Sta, Pa.
Predsednik: Simon GroSel, box 12»; tajnik: Tomai Salamon. k 123; blagajnik: Frank Pittner. box 104. Vsi v Penn Sta.. Pa. — Seja rsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski bratje", it. 147, Fnmteaac, Kana.
Predsednik: Ivan Tratar, box 97; tajnih John Kolar, box 216; blagajnik: Karol Slapšek, box 11. Vsi v Frontenac, Kana. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani zadružne prodajalne.
"Narodna Zmaga" it. 14«, Cuddy, Pa.
Predsednik: John Jenko; tajnik: Matija Galiji«, box 207; blagajnik: Lovrenc BaSel, box 131. Vsi v Cuddy, Pa. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 uri opold. pri sobratu L. Bašelu.
"Sloga", it. 140, Eaat Palestina, Ohio.
Predsednik: Anton Jurjavčič; tajnik in blagajnik: John Božič, P. O. box 162. Vsi v East Palestine, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. pri br. John-u Božiču.
"Slovan", it. ISO, Slovan, Pa.
Predsednik: Mih. Klenovšek. box 169, Atlasburg, Pa.; tajnik in blagajnik: John Pirh, box 77, Slovan, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Postojlnaka Jama", it. 151, Dalagua, Colo.
Predsednik: Anton Udov«; tajnik: Andrej Milavec, box 68; blagajnik: Anton Bergoč, b. 136. Vai v Delagua, Colo. — Seja rsako prvo nedeljo v mesecu v Union HalL
"Napredni Radaici", iter. 152, Johnstown. Pa.
Predsednik: Joseph Bačani; tajnik: Viktor Horvat, 726 Maple Ave.; blagajnik: Vincent Jagič, 122 Maple Ave. Vsi v Johnstown, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 726 Maple Ave.
"Rudeči Prapor", itev. 153, South view, Pa.
Predsednik: Anton Struna; tajnik in blag.: Ferd. Železnik. b. 8. Vsi v Southview, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Slov. Nar. Domu.
"Jugoslavia", it. 154, Sugarite, N. M ex.
Preds.: Ivan Kash, b. 116; tajnik: Fr. Lukančič, b. (I; blagajnik : Anton Podboj, box 8. Vsi v Sugarite, N. Mex. Seje vsako 2. sredo v mes. ob 7. uri zvečer.
"Jugoslavija", it»v. 155, Klein, Moot.
Predsednik: Max PolSak, L. b. 12; tajnik in blag.: Mike Krive, box 186. Vsi v Klein, Mont. — Seja vsako drugo ned. v mes. ob 2. uri pop. v Republic Hall.
"Šopek Vijolic", štev. 156, Cleveland, O.
Presednik: Aug. Botko; tajnik: Andrej Likar, 8601 Independence road; blagajnik: Jos. Zorn, 8826 Bading Ave. Vsi v Cleveland, Ohio. Seje vsako 3. ned. v mes.
Opomba: Tajnike društev, ki najdejo kakino pomoto, titotako tistih, katerih društveno poročilo je pomanjkljivo, prosim, da mi nemudoma sporoče, da se nedostatki v imeniku ki izide prihodnjič, popravijo.
S sobratskim pozdravom
Blaž. Novak, tajnik S. D P. Z.
Združena s Slovensko Narodno Podporno Jednoto.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ, se vrši 13. avgusa (drugo soboto v mesecu), v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rešiti. U-deležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov.
Organizator.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIJA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležujete sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji.
John Kresse, 396—4th Ave.
Tudi v kraljestvu filmov vlada brezposelnost. V Los Angelesu, kjer se izdeluje največ kinemato-grafičnih iger, je brez posla nad tri tisoč ljudi, ki se nahajajo v veliki bedi. Časopisje poroča o nekem umetniku, ki je do nedavno imel lepo plačo, da je omedlel na Holywood bulevardu v Los Angelesu od glada. In on ni edini med njimi, ki strada. Seveda, današnja družba je vzorna, ona varuje umetnost in umetnike! Socializem pa bo uničil umetnost, umetnike pa bo izročil pomanjkanju.
Kruh, potreba življenja.
Po noči in po dnevu se mučijo peki — za vsakdanji kruh. Težko je njihovo delo, težje kot si marsikdo predstavlja. Tisočeri peki so si nakopali neozdravljive bolezni pri svojem poslu, zato, da so lastniki pe-karij bogateli, zato, da so ljudje imeli svoj kruh. Z organizacijo so si peki zadnja leta nekoliko ublažili svoje delovne in življenske razmere. Trustjani pa jih žele potisniti zopet nazaj.
V	Chicagi stavkajo peki. Deset trustjanskih peka-rij je v boju proti pekovskemu delavstvu. Importiraie so stavkokaze in puškarje, ki napadajo štrajkarje, izmed katerih je bil do sedaj eden obstreljen, štirje so od puškarjev nevarno oklani.
Veliki kapital, ki lastuje spodaj označene pekarne v Chicagu, se je zaklel, da bo uničil pekovsko strokovno organizacijo in vspostavil v svoje obrate odprto delavnico. Ljudje, katerim brezdelje prinaša stotisoče dolarjev dobička, hočejo potisniti svoje delavstvo v suženjske delovne razmere in jih prikrajšati na vsakdanjem kruhu.
V	tem boju potrebujejo peki pomoč vsega delavstva. Vsakdo lahko pomaga s tem, da kupuje le kruh, ki ima
UNIJSKO
ZNAMKO.
h <>->v,. M
. "ECISTEREtt-
Mnoge manjše pekarije obratujejo z unijskimi peki in imajo pogodbo z unijo. Patronizirajte pri nakupovanju peciva le take firme, ki niso v boju proti uniji. Na njihovih pecivih je znamka pekovske unije.
Vplivajte na trgovce, na restavracije in na vaše stanovske tovariše, da ne kupujejo kruha od pekovskih tvrdk, ki obratujejo s skebi in puškarji, ki koljejo naše in vaše tovariše. Ako daste štrajkujočim pekom to pomoč, katera vas ne stane nič. bo stavka kmalo dobljena. In toliko lahko storite. TOLIKO MORATE STORRITI.
Pekovske firime, ki nimajo znamke pekovske unije na svojih pecivih, so sledeče:
WARD BAKING COMPANY SCHULZE BAKING COMPANY LIVINGSTON BAKING COMPANY H. PIPER COMPANY HEISSLER & JUNGE GRANT BAKING COMPANY GRENNAN CAKE CORPORATION ATLANTIC & PACIFIC TEA COMPANY VIENNA MODEL BAKERY CARL SULZER
SEIPP BAKING COMPANY AND BURNY BROTHERS.
Kupujte kruh, ki ga pečejo unijski delavci. S tem protektirate svoje zdravje in pomagate svojim delavskim tovarišem v njihovem pravičnem boju.
Med skebi ni sposobnih pekov. Njim ni za vaše zdravje, njim ni za interese publike. Prodani ljudje, kakor so profesionalni skebje in puškarji, poznajo le sebe. Za javnost jim ni. Poštene delavce streljajo in pretepajo.
Zato storite, kolikor morete, da nam pomagate v našem pravičnem boju za naš in za vaš kruh.
Štrajkujoče pekovsko delavstvo v Chicagu.
VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Prostomiseleci, št. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
ALI NE MORETE SPATI?
V tako vročem poletnem času kakoršnega imamo baš letos je ena izmed najtežavnejših stvari: držati svoje zdravje v redu. Vročina osobito vpliva Da naše vsakdanje razpoloženje in telesni počutek; skoro polovico noči ne morete spati; proti jutru ste pa utrujeni in slabotni. Ako bi pa malo bolj pazili na redno delovanje črevesja, bi s tem pregnali neljubega činitelja. Radi tega morate jemati Trinerjevo grenko vino, ki vam bo dajalo trdno spanje in bo utrujevalo ves vaš telesni sistem. Druga zdravila-katera so tudi v poletnem času izborna so: Trinerjev Antiputrin (izborna tekočina za izpiranje) vnetega grla in čiščenje ran) in Trinerjev Liniment, ki odpravlja hrbtobol in živčne bolečine, kot nobeno drugo zdravilo. Trinerjev Liniment je tudi izborno zdravilo za utrujene noge. Kadar kupujete Trinerjevo grenko vino, recite lekarnarju ali prodajalcu, da naj vam da samo pristno in originalno Trinerjevo grenko vino!
CENIK KNJIG
ki jih ima v zalogi Proletarec: Leposlovne knjige, romani, povesti in črtice.
Naša leta, (Milan Pugelj) ....................................................1.00
Krpanova kobila. (Jos. C. Oblak).....................65
Gadje gnezdo, (Vladimir Levstik) vezana v platno..	1.00
Kmečke povesti. (Florijan Golar).....................75
Zajedale!. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana
v platno.........................................................1.75
Anflsa. (Leonid Andrejev), drama v štirih dejanjih... .60 Jnrklca Agičeva, (Ks. šandor-Gjalski), povest, 360
strani, broširana 90c, vezana v platno........................1.30
Jug. (P. Chocholou&ek), zgodovinski roman, 616 strani,
broširana $1.10, vezana v platno..................................1.60
Vitez ii Bdeče hiše. (Aleksander Dumas star.), zgodovinski roman, 504 strani, broširana $1.00, vezana v platno...................................... 1-50
Udovica, (I. E. Tomiž), povest, 330 strani, broširana
flOc, vezana v platno............................ 1.30
Don Correa, (G. Keller), roman .................... .8®
Znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige is brošure.
Za staro pravdo. (Fran Erjavec)......................60
Naš jezik. (Dr. Joža Glonar), znanstvena razprava o
slovenskem jeziku ................................50
Slovenski pravopis. (Dr. A. Breznik)..................50
Zakon biogenezije. (J. Howard Moore, prevel I. M.).. 1.51 Svetovna vojna In odgovornost socializma. (Etbin
Kristan) .......................................80
V	novo deželo. (Etbin Kristan).......................30
V	dobi klerikallzma. (Liberatus)......................20
Katoliška cerkev in socializem. .......................30
Kdo uničuje proizvajanje v malem....................20
Socijal. knjižnica. (Dva snopiča) in "Naša bogastva" .10
Zadružna prodajalna ali konsum ......................10
O konsumnlh društvih................................15
Razno.
Najnovejše informacije o dobavi državljanstva Zedi-
njenih držav .................................... .40
Spoved papeža Aleksandra VI.........................20
Ameriški družinski koledar, vezan v platno, letnik
1919, 50c; letnik 1920, 65c; letnik 1921 mehko vezan 75c; vezan v platno ....................... 1.00
"Proletarec", vezan, letnik 1919, $6.00; vezan, letnik
1920 .......................................... 7.00
•	Angleške knjige.
100%. (Upton Sinclair). Povest patrijota .......... 1.20
The Brass Check. (Upton Sinclair). fitudija ameriškega
žurnalizma, broširana 60c; vezana v platno...'..... 1.20
The Profits of Religion. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese .............................. 1.20
"Debs, His Authorized Life and Letters". (David
Karsner), vezano v platno ..................... 1.20
King CoaL (Upton Sinclair). Povest iz zadnjega štrag-
ka coloradskih premogarjev, vezana v platDO.... 1.20
Naročilom priložite poštni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
PROLETAREC,
3639 W. 26th St.	Chicago, 111.
John PUiak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
Naročajte najboljši in najbolj razširjen socialistični dnevnik v Ameriki
"THE NEW YORK CALL"
112 Fourth Avenue,
NEW YORK, N. Y.
Naročnino za dnevne in nedeljske izdaje $12 za celo leto; $7 za pol leta; $4 za tri mesece; $1.50 za en mesec; samo nedeljske izdaje $3 na leto. Samo dnevne izdaje $9 na leto; pol leta $5; en mesec $1.25.
Ako si želite nabaviti knjige socialne, povestne ali kake druge vsebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaje knjig se porabi za pokrivanje stroškov pri listu.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto (6, pol leta pa $2.50.
Vstanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) je treba za uovo društvo. Naslov za list*in za tajništvo je: 26S7 So. Lawn-dale Ave., Chicago, III
EH^ ■ Vir" w^o..
Edini slovenski pogrebnik J
MARTIN BARETINČIČ	I
324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN. PA. (
JOSEPH C. WILIMOVSKY ^nlinnn Klaorn nn Tmprnin ppnan
1840 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. Tel. Canal 60
Solidno blago po zmernih cenah
Najstarejša zlatarska trgovina na Blue Island Ave.
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Beseda ženskam.
Nikar ne tehtajte svojega zdravja z zaneniarjenjem tistih nerodnosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite od svojega le-karja
S
evera s
Regulator
(Severjev Regulator). Ta regulator je blažilno delujoča tonika in zdravilo. Priporočljiv je za popravo tistih posebnih oslabelosti in neredov. ki so jim p dvržene ženske.
Gena $1.25.
Na prodaj po vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
CARL STROVER
LAWYER
and
COUNSELLOR
133 Wi Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
Tvorniška znamka reg. v pat. tir. Zdr. dr.
Slaven že več kot 50 \et.
Glejte za tvorniško znamko SIDRO.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
1919 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
H. L. BATEK in RUD. ŠEJNA,
Lastnika.
Telefon Canal 4340
Jugoslovanska trgovina s cvetkami
V trgovini vedno sveže cvetlice za plese, svatbe, pogrebe itd.
Imamo zaprte in odprte avtomobile za krste, poroke, pogrebe in za vse druge potrebe.
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, III.
Med Throop in Blue Island Ave.
Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj.
Občinstvu priporočamo v naklonjenost krojaško delavnico
Božidar Knafl
1313 West 19th M
Chicago, III.
Tel.: Canal 696.
!ene zmerne dels trpežno in Hint Popravljamo, čistimo in likamo
Kadar...
Kadar mislite na potovanj« * stari kraj;
kadar želite poslati svojim sta-rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drug po«el s starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAREK
70—9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
FARME
V PINETOWN, NORTH CAROLINA
ZA POJASNILA PIŠITE:
A. H. SKUBIC & CO., N. Carolina.