-taborniška revija
XXXXI/I	7&OSIT
i: VETROVKE^
pi: ZMAJEV ROD, LJUBLJANA
nami GG
ZVEZNI DÔGÔDKI
SESTANEK PROJEKTNIH VODIJ
V za~etku januarja je komisija za program organizirala sestanek projektnih vodij, na katerem so ti dobili zadnja navodila za prijavo programskih projektov ZTS na Urad RS za mladino. Po preoblikovanju dela programskih komisij v projektne skupine je to prva resnejja naloga za projektne vodje. Seveda je najpomembnejja kakovostna izvedba programa, to pa lahko zagotovimo tudi s pomojo sredstev, ki nam jih bo namenila dr"ava. Glede na odziv projektnih vodij in vsebine projektov lahko v leto{njem letu pri~akujemo veliko zanimivega in privla-nega programa za vse ~lane Zveze tabornikov Slovenije.
TABORNISKI ŠTUDENTSKI KLUB
Velik del tabornikov iz razli~nih krajev po Sloveniji se po kon~ani srednji {oli odlo~i za {tudij v enem od univerzitetnih mest v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Koper in Kranj). Seveda s tem na nek na~in v -asu {tudja izgubi stik s svojim rodom, s tem pa tudi s taborni{tvom. Kerje po mnenju teh {tu-dentov pomembno, da tudi v tem -asu ohranjjo stik z organizacijo, so v Ljubljani ustanovili taborni{ki klub {tudentov. Ta zaenkrat deluje {e poskusno ("under construction"), na prvem sre~anju v Ro"ni dolini (v bloku 13 - hvala Tea) pa so se {tudenti dogovorili, da se bodo sre-evali na razli-nih aktivnostih družabnega zna-aja (rekreacija, kulturno-dru"abni dogodki,
TABOR
brucovanje, ...). Oglasna deska je na sede"u ZTS, "ilegalci" pa v~asih na kak{en faks prilepijo tudi plakat - vabilo. Bodi pazljiv na razpoznavni znak -ambulantni vozel.
JACQUES MOREILLON V SLOVENIJI
Na obisk v Slovenijo prihaja generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije Jacques Moreillon. Ugledni gost je po rodu [vicar, njegova najpomembneje hobjja pa sta planinar-jenje in rodoslovje (veda o prednikih, drevesni strukturi rodov). V preteklosti (1975-88) je bil generalni direktor mednarodnega Rde~ega krfa, danes pa poleg {tevilnih ~astnih funkcij opravlja funkcijo generalnega sekretarja WOSM-a, sodeluje pa tudi v upravi Svetovne skavtske fundacije.
Njegovo bivanje v Sloveniji bomo izkoristili za promocijo Zveze tabornikov Slovenije v vseh sferah družbenega "ivjjenja (predstavnikov dfave, mednarodnih organizacij, sponzorjev in medijev), velik del ~asa pa bo preživel tudi v na{i družbi. Jacques je namre~ zelo družaben ~lovek, zato ga bomo v ~asu bivanja povabili medse in z njim prijateljsko poklepetali. Jacques Moreillon se bo v Sloveniji mudil predvidoma od 4. do 7. marca 1998, pred tem pa bo obiskal tudi hrva{ke skavte.
NOV ROD V CERKNEM?
Četa aragonitnih ježkov iz Cerknega je tik pred ustanovitvijo svojega rodu. Klemen Kenda, načelnik čete in bodoči načelnik Rodu
piše Pugy
aragonitnih ježkov je za Tabor povedal naslednje:
Kaj je botrovalo skoraj{nji odcepitvi od Rodu kranjskega jegli~a?
Prvi razlogje v tem, da ~eta deluje v drugi ob~ini, kar poraja te"ave z identiteto in financiranjem dela ~ete. Poleg tega pa se odstop Jo{ka Podobnika, na~elnika RKJ, pozna tudi pri delu rodu. Najbolj{a re{itev za rod je tudi po mnenju na~elnika ZTS odcepitev in ustanovitev rodu v Cerknem. To pa ne pomeni, da zapu{~amo potapljajo-o se barko, saj bomo z njimi {e naprej sodelovali.
Kdaj pri-akujete dokon~no ustanovitev rodu?
V ~eti je trenutno 116 -lanov, od tega okoli 90 MA-jev in GG-jev. Toje za ustanovitev rodu vsekakor dovolj. Naslednja koraka sta ustanovni ob~ni zbor in registracija dru{tva. @elimo si, da bi osmo{olci tudi po kon~ani osnovni {oli ostali kativni ~laniAaka nas {e ustanovni ob~ni zbor in pa registracija rodu pri upravnih organih.
Ali pripravljate kak{no novo akcijo v blTnji prihodnosti?
Za leto{nji maj pripravljamo tekmovanje z gorskimi kolesi v okolici Cerknega, podrobnej{e informacije in razpis pa boste na{li v enem izmed naslednjih Taborni{kih vestnikov.
Upamo da bodo -lani novoustanovljenega Rodu aragonitskih jelkov (RAJ) z odcepitvijo res pri{li v "RAJ"!
VSEBINA
UVODNIK
Str. 6: Medotova stran
Stran za Medota in Gozdovnika bo odslej v Taboru barviti kotiček za tiste, ki težko čakajo novih številk naših dveh prilog. Prvič smo dali prostor medvedkom in čebelicam, in sicer Kavbojcem iz Rodu soških mejašev (Nova Gorica), Jelenom iz Rodu gorjanskih tabornikov (Novo mesto) in vodu "Tiho buod'" iz Rodu jezerske ščuke (Cerknica), ki so poslali risbice svojih vodnikov.
Str. 5: Premaknilo se je
Premaknilo se je to, da smo v okviru ZTS končno aktivirali skupino za delo z "drugačnimi" v taborništvu. Skupino smo ustanovili sicer že pred enim letom, vendar nikakor ni mogla narediti prvih korakov. Oktobra pa smo z vso resnostjo in veliko vnemo začeli z delom. HURA, KONČNO!
Str. 18: Ozrimo se v nebo
Asteroid 3753 je približno 5 km v premeru velika "skalica", ki pa, če ne upoštevamo njene čudne poti, ni nič posebnega v vesoljnem prostoru. Njegova posebnost je prav njegovo gibanje. Asteroid 3753 se sicer vestno podreja gravitacijskim zakonom in tudi ima "veliko željo" obkrožiti Sonce. Toda tu se je našel nesrečni planet, ki mu njegovi prebivalci pravijo Zemlja. Vsakič, ko se Asteroid 3753 želi približati Soncu in ga obkrožiti, in to se zgodi vsakih 385 let, mu ta nesrečna Zemlja prekriža pot.
Str. 41: Dvanajst ožigosanih
Na štirih prispelih kupončkih so vsi štirje pošiljatelji glasovali za Uhvati ritam, ki je tako absolutni januarski zmagovalec in ga objavljamo v izvirnem besedilu. Na lestvico pa uvrščam tudi štiri predlagane novosti, ki se bodo na lestvico neposredno uvrščale vse dotlej, dokler ne bo Dvanajst ožigosanih popolnih.
V NASLEDNJI ŠTEVILKI TEST OPREME: NAGLAVNE SVETILKE
ŠKARJE IN NALEPKA
Ko boste prebrali gornji naslov, se boste verjetno malce za~udili, saj prvi hip med obema pojmoma ne boste videli nobene povezave. No, da vas radovednost le ne bo predolgo mu~ila, naj povem, da bo to spet eden tistih uvodnikov, v katerem vas bomo prijazno povabili k pla~ilu leto{nje naro~nine na Tabor.
V uredni{tvo smo po izdaji prve leto{nje {tevilke Tabora prejeli kar nekaj pripomb zaradi "tiste grde nalepke, ki kazi naslovnico". Na nalepki so lepo napisani va{i naslovi, nalepka pa je tam zato, ker je to najcenej{a mo"nost naslavljanja in odpreme take revije kot je Tabor. Nalepka seje tam zna{la zaradi vedno bolj razprtih {karij. Tisti malce starej{i ste se verjetno "e sre~ali s pojmom odprtih ali razprtih {karij, ki ka"ejo na razmerje med stro{ki in prihodki. Bolj kot so razprte, slab{e je. In lani so se le-te {karje v zvezi s Taborom do konca razprle. Te"ave smo imeli zaradi nesprejetega dr"avnega prora~una, stro{ki, ki se ti~ejo izdajanja na{e revije (papir, tisk, odprema, honorarji -ti {e najmanj), pa so po~asi, a zanesljivo nara{~ali. Tako smo pridelali kar obilno izgubo, kijo "mora" v okviru financiranja mladinske periodike pokriti dr"ava. Ko se bo to zgodilo, se bodo {karje kar precej zaprle, da pa jim ne bi dali povoda za ponovno razpiranje, smo se morali odlo~iti za cenej{o mo"nost po{tne odpreme - in na Tabor nalepili nalepke.
@al se nismo mogli izogniti niti tradicionalnemu dvigu naro~nine ob za~etku koledarskega leta, zato pa smo seveda pripravili vse tiste novosti, ki stejih, upamo, z veseljem prebirali vjanuarskem Taboru.
Tako, drage bralke in spo{tovani bralci! Nujna obveznost - enkrat letno napisati tak uvodnik - je za mano, ena oziroma dve nujni obveznosti pa sta {e pred vami. Prva je, da redno prebirate Tabor, druga pa, da ~imprej pla~ate polo"nico z letno naro~nino, kijo boste letos izjemoma dobili "e februarja. @elimo si, da ne bi predolgo le"ala v predalu. ,uk¿g . .	Pa hvala za zaupanje, seveda.
iniotomjZaJ°bB^il	Igor Drakulič
• Tebruar igg¡j r .
^iirokig.
taborniška revija	51
^j^ojoK
-taborniška revija
xxxxiii	4988
Glavna urednica: Mateja Šušteršič Dimic Odgovorni urednik, v.d.: Igor Drakulič Urednik za ideje in priloge: Miha Logar-Malus Predsednik izdajateljskega sveta: Jože Petrovčič
Uredništvo: Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
NASLOV UREDNIŠTVA:
Revija Tabor, Parmova 33,1000 Ljubljana. Telefon 001/313-180, fax 061/1321-107, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/ —ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naročnina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM.
Tekoči račun: 50101-078-47184. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto.
TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS štev. 415-300/92 sodi med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Grafična priprava: Tridesign, Ljubljana Tisk: Tiskarna Skušek, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Naslovnica: Pugy

nenje
Dragi rumeni daljnogledniki!
Mu~i me huda radovednost ali bo tole pismo pristalo nekje v Taborovem ko{u ali pa ga boste na katerikoli strani v katerikoli rubriki morda celo objavili.
Skratka, prav {okiralo me je branje januarskega Tabora, nekega nagnusno rumenega ~lanka o A. In nisem si mogla kaj, da ne bi kak{ne besede njemu v prid zapisala kar vjavnosti. Tak{nijavnosti, kakr{nije bil ta A. tudi predstavljen. Splo{no znano je namre~, da A. veliko govori ... S tem se strinjam. Tak pa~ je. In je tudi splo{no znano, da gre ta A. zaradi tega marsikomu na "ivce. Vendarje ta A. le eden izmed ostalih tiso~erih slovenskih tabornikov, ki ne delajo NIA, pa zaradi tega {e niso na o~eh vsem ostalih, izpostavljeni v nekem nadvse provokativno rumenem ~lanku, da gaja ne zgre{i{.
Domnevam torej, da se je moral na A. spraviti nekdo, ki ga dobro pozna, je njegovemu govorjenju celo nasedel in seje potem u"aljeno spravil nanj na najbolj nizkoten na~in - z obra~unavanjem v Taborovih vrsticah. Res izvirno! Ali pa ima ob A. simpati~nem, modrookem in komunikativnem, nekdaj RS@-ml.-jevcu, danes RSO-jevcu (jutri ?) manjvrednostni kompleks? Morda gre za zamero iz mladosti, ker muje ta speljal vse so{olke? Ah, kdo bi vedel!
In da ne bo pomote, nisem A., ki bi sam sebi v bran pisal odgovor~ek temu u"ajjencu. Niti njegova mami, ki seje "zasekirala", kak{nega sina ima - delujo~ega NIA, niti njegova ljubimka, ki ga nagonsko {~iti, pa~ pa le ena izmed tabornic, ki A. pozna tak{nega kot je.
Me pa resni~no zanima, kdoje ta, ki dela VSE, vse za tabornike?
Temu VSEvednemu, nadVSE pametnemu piscu rumenega ~lanka v bodo~e svetujem samo {e tole - naj se sprehodi malo naokrog in poi{~e {e kak{nega A., ki dela NIA. Ko bi vedel, kolikojihje!
Pozdrav A.
Pripis uredni{tva: Ta VSE je Malus!
ZIMOVANJE ZMAJEVEGA RODU NA PLANINI
NA KRAJU ALI KAJ SPLOH POČNEMO
Zmaji smo v pobo"i~no-prednovo-letnem ~asu ponovno izvedli rodovo zi-movanje. Tokrat smo bili na Planini na Kraju oziroma v {ir{em smislu na Kom-ni, saj se Pl. na Kraju nahaja le ~etrt ure dalje od ve~inoma vsem znanega Doma na Komni. Na Pl. na Kraju se nahaja tudi Ko~a pod Bogatinom, vendar smo mi zimovali v enem izmed sosednjih
Z.
PREMAKNILO SE JE !!!
Vsak se je gotovo vprašal kaj in na tiho pomislil, da se je premaknilo tisto, kar si najbolj zeli. Vendar ...
Premaknilo se je to, da smo v okviru ZTS kon~no aktivirali skupino za delo z "druga~nimi" v taborni{tvu. Skupino smo ustanovili sicer "e pred enim letom, vendar nikakor ni mogla narediti prvih korakov. Oktobra pa smo z vso resnostjo in veliko vnemo za~eli z delom. HURA, KONTNO!
[tevil~no smo se precej okrepili in se "e ve~krat sestali. Aeprav je vsak za~etek te"ak, se z veliko zagnanosti, energije, ustvarjalnosti ter seveda dela prebijamo skozi za~etne te"ave ... Zastavili smo si pomembne cilje, ker se zavedamo, kako potrebnoje kaj narediti na tem podro~ju v taborni{tvu. Pa ne "zgolj" za dobro otrok, ampak pred-
objektov. Vreme je bilo ugodno, relativno toplo in v glavnem son~no.
@al je tokrat nekoliko razo~arala udele"ba (vzrok bomo morali poiskati med nami samimi) in takoje bila akcija bolj podobna dru"abnemu sre~anju raz{irjene rodove uprave kot pa "na{ponanemu" zimovanju za PP-je. Saj ne, da ni bilo prijetno, prav nasprotno, bilo je odli~no. A morda ni smisel na{e organizacije in vodstva enot prirejati akcije namenjene njim samim. Zdaj bo verjetno marsikdo porekel, da javno perem na{e lastno umazano perilo. Prav gotovo jih bom tudi dobil po bu~i v lastnem rodu, ~eprav sem njegov stare{ina. Vendar vidim vsaj dva opravi-jjiva vzroka za moje pisanje. Prvi~, menim, da rezultat zimovanja in splo{na situacija v rodu ni dovoj zaskrbela na{ih lastnih funkcionarjev in bom morda na ta na~in le pritegnil njihovo pozornost, ter drugi~, menim, da
vsem zato, da taborni{tvo naredimo ~imbo|j odprto za vse.
In ~esa smo se lotili?
*	Za~eli smo pripravljati priro~nik za delo z "druga~nimi" v taborni{tvu.
*	Pripravljamo taborjenje v sodelovanju z Zavodom za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika.
*	Navezujemo stike s tujimi skavt-skimi organizacijami, ki imajo "e vklju~ene otroke s posebnimi potrebami. @elimo se namre~ udele"iti kak{nega tabora ali posveta pri tujih skavtih, ki na tem podro~ju "e dolgo delajo, in si s tem pridobiti znanje in izku{nje.
*	Pripravljamo obse" no osve{~evalno akcijo, s katero "elimo opogumiti in vzpodbuditi vse rodove, da za~nejo z organiziranim vklju~evanjem
se podobne zadeve v zadnjem ~asu vse prepogosteje dogajajo tudi znotraj drugih enot in v vsej ZTS. Seveda bo verjetno marsikdo rekel, da spet te"im. Toda pravico imam do svojega mnenja in dokler sem na ~elu ene izmed nekdaj najve~jih (in najboj{ih) taborni{kih enot v Sloveniji ter {e ~lan izvr{nega odbora MZT, moram te"iti. Na drugi strani obstajajo tudi povsem demokrati~ni na~ini, da se me vsaj kot funkcionarja uti{a.
Gornje vrstice se tako ne nana{ajo samo na moj Zmajev rod, temve~ tudi na druge ljubljanske enote in na celo ZTS. Zakaj? V zadnjem ~asu se pogosto dogaja, da bolj ali manj prizadevni organizatorji pripravljajo in organizirajo kopico akcij, od katerih pa kasneje marsikatera izpade precej klavrno. Bod-isije slabo obiskana ali pa slabo organizirana. Najslab{eje seveda, ~eje akcija slabo organizirana ob relativno dobrem
otrok s posebnimi potrebami v svoje vrste oz. "elimo ponuditi pomo~ rodovom, ki imajo te otroke "e vk|ju~ene.
*	Alani na{e skupine bomo predavali o taborni{tvu in "druga~nih" na vodni{kih in in{truktorskih te~ajih.
*	Pripravljamo poseben te~aj za rodove.
To so na{e najpomembnej{e naloge, ki smo si jih zastavili za za~etek. Na zalogi pa imamo {e pooolno idej ...
Torej, vesoljna taborni{ka javnost, to se je premaknilo. Ae te je ta novica razveselila, ali so se ti porodile kak{ne ideje ali vpra{anja, te vabim, da se nam oglasi{ ali pa se vklju~i{ v na{o sredino.
Jasna Trapečar, vodja skupine za delo z "drugačnimi" v tabornistvu
Ker bo redakcija februarskega Tabora končana
prej, kot bo mogoče dobiti reportaio in rezultate
i ZO 'SS, objavljamo naslov WWW strani, kjer bodo ti rezultati na internetu. REZULTATI ZOT 98
http://atlantis.jump.org/~xisnoubb
obisku. Ustvarja se mi ob~utek, da smo na{o celotno dejavnost preve~ razpr{ili. Tako ob kopici aktivnosti in vedno ve~ji le"ernosti dana{nje mladine na eni strani zmanjkuje udele"encev, na drugi strani pa ho~e "e vsakdo, bodisi sposoben ali nesposoben, nekaj orgnizirati, kar pove~uje {tevilo vse pogosteje ne ravno posre~enih akcij.
Zelo me zanima, ~e ima {e kdo v Sloveniji podoben ob~utek in bi hkrati rad tudi kaj storil. Morda bi se morali ponovno vpra{ati o smislu na{e organizacije, njenih ciljih in prioritetah. Nato pa se za~eti malo bolj medsebojno dogovarjati, usklajevati in sodelovati?
RIFLE
TABORNIŠKA REVIJA	53
Stran za Medota in Gozdovnika bo odslej v Taboru barviti kotiček za tiste, ki težko čakajo novih številk naših dveh prilog. V letu 1998 bosta izšli dvakrat - Medo aprila in novembra, Gozdovnik maja in decembra -vse ostale mesece pa se bomo srečevali na tej strani.
Prvi- bomo dali prostor medvedkom in —ebelicam, ki so se odzvali na vabilo v drugi {tevilki Medota. Kavbojci iz Rodu so{kih meja{ev (Nova Gorica),
Jeleni iz Rodu gorjanskih tabornikov (Novo mesto) in vod "Tiho buod'" iz Rodu jezerske {—uke (Cerknica) so poslali risbice svojih vodnikov. Iz vsakega voda sem izbral po dva izdelka, ve- bi jih namre— te"ko stla— ili na to stran. S stricem Franetom sva se odlo—ila, da tokrat nagradiva kar vse - po po{ti boste dobili vsak svojo kapo. Hvala vsem za trud in dobro vojol
vaš urednik Malus
Tjaša in Eva iz "liho buod'" sta narisali vodnico Anči
TABORNIŠKA REVIJA
^kTOV SVET
KAKO SE LOTITI IZDELAVE
3"
Pri ustvarjanju glasila pride skoraj vedno, razen če se ne zalomi že kje prej, do tehničnih težav. Ker je ponavadi v rodu manjše število tabornikov ampak recimo 200 izvodov), je smiselno razmišljati o fotokopiranem glasilu, ki glede uporabnosti (razen (ne)prepoznavanja zelo majhnih obrazov na skupinski fotografiji, fotokopirani na polovično velikost) prav nič ne zaostaja za tiskanim.
Za kak{ne ve~je obletnice se tiskano glasilo res spodobi, vendar je temu primerno ve~ dela. Priprava je obvezno ra~unalni{ka, ne predstavlja pa ve~jih te"av (razen zrcaljenje izpisa pri programu, ki tega ne podpira, prav tako pa te motnosti nima gonilnik za tiskalnik). Potem se pojavi vpra{anje priprave za tisk - paus papir s papirnice je sicer res poceni, vendar njegova kakovost v ve~ini primerov dopu{~a le zavijanje mesa in raznih pekarskih umetnin; poliestrske paus folije so precej draje, vendar ob tem odpadejo razni tiskarjevi izgovori, daje bila osnova slaba. Filmi so zanimivi le za ve~je fotografije (naslovnica) in barvni tisk; izdelava celega glasila (približno 40 strani A5) s filmi bi bila predraga.
Pri fotokopiranju teh te"av ni. Osnova je le zrcalo (prazen list s ~rtkano ozna~enimi stolpci ter prostori za naslove in oblikovano glavo in nogo s prostorom za {tevilko strani), ki ga "do-voljkrat" izpi{emo ali fotokopiramo in potem enostavno iz urejevalnika besedil na primerno {i r i no izpisane stolpce ~lankov lepimo na papir (s tiskarskim lepilnim trakom mle~ne barve). Morebitne nepravilnosti popravimo z belilom. Prednost izdelave fotokopiranega glasila je v na{i stalni prisotnosti. Ves
GLASILA
~as nastajanja smo zraven in vemo, kaj nastaja. Pri tiskarju odda{, ~aka{ v strahu in sprejme{, kakr{enkoli izdelek je tiskar pa~ naredil - pri fotokopiranju tega strahu ni, je pa neprimerno ve~ dela.
In {e nekaj. Kljub res odli~nemu in urejenemu videzu glasila, kije v celoti narejeno z ra~unalnikom (naslovi, noge in glave, razne sli~ice iz CD-RO-Mov) pa se sku{ajte omejiti le na ra~unalni{ko oblikovano besedilo, kije resni~no bolj berljivo. Naslovi, ilustracije, celo okvirji naj bodo narejeni z roko in s tem tudi prijaznej{i.
Nekaj ve~ o sodelavcih in piscih ~lankov vam svetujeta tokratna Taboro-va svetnika.
Matija Tonejc <matija.tonejc@guest.arnes.si> Kvedrov rod, Ptuj
1. odgovor
Odkar sem tabornik, tudi ~e opravljam funkcijo na~elnika ~ete, {e nisem doživel, da bi v na{em rodu iz{lo glasilo. To ni majhen projekt, in potrebuje nekoga, ki ima dovo|j ~asa in kije sposoben sam voditi ustvarjanje glasila. Verjamem, da obstaja kar nekaj rodov, kjer je tako osebo te"ko najti (pri nas npr. razen na~elnikov, ki pa so preobremenjeni, te naloge ne bi hotel prevzeti nih~e. Pravzaprav je tako, tudi ~e je pri{lo do tega, da smo dobili glavnega urednika, se glasilo ni premaknilo z mrtve to~ke.).
Kako dobiti sodelavce? Spet po moje napa~no vprajanje. Ni veliko rodov, ki bi lahko med sabo iskali "sodelavce". V rodu z npr. 60 ~lani je to sploh nemogo~e. Jasno je, da bodo morali za glasilo, ~e so se zanj "e odlo~ili, skrbeti na~elniki in vodniki. V ve~jih enotah je seveda druga~e.
Naj povem naj primer. V ~eti (skorajjnjem rodu) si "elimo izdati glasilo, vendar se nih~e izmed PP-jev ne more odlo~iti za urejanje. Bodisi ima "e tako ali tako preve~ dela (to velja za na~elnike in nekaj vodnikov), bodisi mu tabornijtvo ne pomeni dovolj, da bi sprejel tako delo (ostali vodniki in PP-ji). Stvari se sedaj gibljejo. Med starejjimi GG-ji smo najli nekoga, kije sam izrazil "eljo, da bi urejal glasilo. Zakaj ne? Glasilo bo pa~ temu primerno, hkrati pa bo najbr" iz jtevilke v {tevilko boljje. Lep napredek predstavlja tudi "tabornijki" ra~unalnik, ki smo ga prejeli pred kratkim. Tako dvignemo raven motivacije. Ko bo led prebit, bo najbr" vse steklo veliko la"je.
Kar se ti~e tiskanja oz. fotokopiranja je pa~ potrebno opraviti nekaj ra~unanja. Glasilo z nekako 50 stranmi (A5) bi natisnjeno (~rno-belo) po mojih izkujnjah stalo okoli 40.000 tolarjev (jtevilo izvodov niti ni tako bistvenega pomena, glavni dele" prispeva izdelava matric), ~e pa najdemo tiskarja, ki nam je pripravljen je kaj pomagati, se lahko ta strojek je zni"a (pomembno je seveda, da nekdo izmed nas poskrbi za tehni~ne podrobnosti, tako daje tiskar-jevo delo edinole tisk).
TABOR
18836320
^keT OV SVET
Tako se morda za manj{e naklade spla~a glasilo fotokopirati (seveda Izgubimo na kakovosti), sploh ~e nam kdo nudi svoje storitve ceneje ali nemara celo zastonj.
Na kratko. Glavni problem pri glasiluje ekipa, ki bo zanj skrbela. Ae te med vami ni,jo boste bolj te"ko na{li.
Klemen Kenda <klemen.kenda@guest.arnes.si>
Rod Kranjskega jegliča, Spodnja Idrija
Četa Aragonitnih ježkov, Cerkno
2.odgovor
Za rodovo glasilo je najprej treba pridobiti zadosten krog resnih sodelavcev. Ti pa naj si razdelijo delo:
" eden naj skrbi za pridobivanje gradiva od vodov. Vsak vod naj, ~e se le da, priskrbi en prispevek, lahko pa tudi ve~. Vendar naj ta urednik pazi, da ne bo celo glasilo rezultat dela enega voda. Urednik naj tudi sam doda 'koti~ke' (vici pa take stvari), ki popestrijo glasilo;
" drugi naj skrbi za zunanji videz glasila. Oblikuje naj naslovnico, kazalo, {tevilke strani, razvrsti naj gradivo (prispevki, oglasi, ...), ga preuredi, ~e je potrebno, doda datum, {tevilko, letnik glasila, kdo ga je delal, nekaj izvodov pa naj ohrani v arhivu;
" tretji naj zbira fotografije, dodaja komentarje, v glavnem naj bo v stiku z ljudmi. Zbira naj {e mnenja, ankete in take stvari, kijih dobi{ direktno od drugih ljudi;
" glavni urednik seveda vse skupaj vodi, poskrbi za sponzorje (najbolje je imeti lokalne firme, ~eprav to ne pomeni, da drugih sponzorjev ne sme biti. Jih boste pa teje na{li, npr. Union), uredi naj tiskanje in je odgo-
voren za glasilo. Na koncu pregleda prototip glasila in ga odda v tisk.
Vsak vod naj si sam zamisli svoj prispevek, priporo~ljivo pa je, da je originalen. Vsak urednik pa mora opraviti svoj del naloge ~imbolje.
Vzpodbudne besede: Ae si lepo razdelite delo, bo vse {lo kot po ledu.
Žiga Virk <tomo.virk@guest.arnes.si> RST - Rod skalnih taborov, Domžale
¡KUPON ST. 2:
■ Ime in priimek:
■ ZADENITE KNJIŽNO NAGRADO!
| Naslov: | Kraj in po{ta: I Rod: j Datum: ■ Podpis:
IZSEL JE KOLEDAR SPORTA ZA VSE 1998
Koledar športa za vse izhaja pri Športni uniji Sloveniji že pet let. S skromnih sto podatkov je danes prerasel v knjigo s 456 stranmi, na njih pa se nahaja več kot 5000 informacij o dogajanjih na prireditvenem in vadbenem področju v ljubiteljskem športu.
Leto{nji Koledar {porta za i/seje torej v vseh pogledih najobse"nej{i doslej. @e po tradicijije razdeljen na ve~ sklopov, s tem pa pridobi na preglednosti. Prireditve so razporejene po dnevih in po panogah; tudi pri vadbije zaradi ve~je preglednosti uporabljena nova »formula« - razporejenaje po panogah in v okviru teh po krajih oziroma {e po ponudnikih (v okviru vadbenih programovje mogo~e najti tudi ponudbe organizatorjev proste - individualne, nevodene vadbe); dodana sta {e sklopa tujih prireditev in ponudba programov [portne unije Slovenije.
Poudariti velja, da bo v prihodnje najveji izziv snovalcem Koledarja {porta za vse, predvsem izpopolnitev rubrike o vadbenem podro~ju. To bo odslej lo~evalo vodeno in prosto vadbo (bazeni, trim steze, tenis igri{~a, ...). Vse zainteresirane organizatorje {portne vadbe in lastnike (upravljalce) {portnih objektov in povr{in zato obve{~ajo, da podatke {e vedno
lahko sporo~ajo na [portno unijo Slovenije (brezpla~ne vpisne liste lahko naro~ite po telefonu 061/311-728). Vsi podatki iz Koledarja {porta za vse 1998 (in tudi tisti, ki bodo pri{li naknadno), bodo »romali« na spletne strani (www ,k2 .net/ sportzavse/ - kjer bo mogo~e tudi brskanje po najrazli~nej{ih kriterijih in seveda »interaktivno« povezovanje na ostalih petdeset medijev, ki tovrstne podatke uporabljajo v rubrikah »{port za vse«.
Brez zveste in prijazne pomo~i pano'nih in ob~inskih {portnih zvez, agencij za {port, {portnih dru{tev in klubov, podjetij in posameznikov, prijateljev in sodelavcev ter seveda medijev, nam tako obsednega dela gotovo ne bi uspelo pripraviti.
Koledar {porta za vse 1998je mogo~e naro~iti na [portni uniji Slovenije, Tabor 14, 1000 Ljubljana, ali po telefonu (faksu) 061/311-728, 061/1319-277, e-po{ta: sportna.unija@sportna-unija.si
Žiga Černe
• 9
TABDRNISKA REVIJA
EJGA,ZVEZA,2A«VA„.
1"
VEŠČINE
-	"Kaj je z veščinami?"
-	"Ali so zaživele?"
-	"Zakaj na akcijah in srečanjih na krojih vidimo tako malo oznak osvojenih veščin?"
-	"Ali se veščine sploh osvajajo, ali se priznavajo, ali pa se samo ne podeljujejo?"
-	"In končno - zakaj je tako?"
Ob razmi([janju o zgornjih vpra{anjih se sprva zdi, da so nametana brez pravega ob~utka in s pomanjkanjem kon-struktivnosti. Vendar ni tako.
Dve letije minilo ob izdaje TP "Taborni{ke ve{~ine" in od izdaje oznak taborni{kih ve{~in. Po prvih "porodnih" te"avah, ko oznak ni bilo, in je to bil razlog slabega dela na programu taborni{kih ve{~in, temu od lanskega taborni{kega leta daje ni ve~ tako. Oznak je dovolj. Na vodni{kih in in{truktorskih te~ajih dobijo te~ajniki kot sestavni del literature TP "Taborni{ke ve{~ine". Same ve{~ine se v tem obdobju niso spreminjale, novih ve{~in nismo izdali. Zmede z nepoznavanjem torej ne bi smelo biti.
Vendar pa je res, da na ve{~inah v rodovih le redkokdo dela. Oznak za ve{~ine na{i ~lani na krojih ne nosijo, rodovi jih ne kupujejo. [tevilo oznak, ki jih Zadruga ZTS proda na leto, je stvarni podatek, ki to potrjuje.
V ~emje torej problem?
Vpra{ajmo se, komu so ve{~ine namenjene. GG-jem, PP-jem? Da, toda kot smo "e ve~krat povedali, so namenjene predvsem njihovim vodnikom in in{truktorjem kot motiva-cjjski pripomo~ek pri izvajanju osnovnega programa. Mislim, da ni dale~ od resnice trditev, da ~e se program taborni{kih ve{~in ne obnese, tudi z osnovnim programom ne more biti druga~e. V svojem bistvu je program ve{~in le podpora izvajanju osnovnega programa preizku{enj. Kakoje torej mo"no, da rodovi vsako leto vsaj tretjini ~lanstva priznajo novo preizku{njo, ve{~in pa ne osvajajo? Ali so izbrali mnogo te"jo in za ~lane manj motivacijsko metodo dela? Te"ko verjamem. Bolj blizu resnici se mi zdi trditev, da se pri osvajanju znanj iz osnovnega programa sre~ujemo z istim problemom.
Zakaj ve~ vodnikov s svojimi ~lani ne dela na programu in? Zakaj in{truktorji, na~elniki dru"in in klubov ne
naredijo dovolj pri motiviranju svojih vodnikov za delo na programu ve{~in? Ali se tu skriva na{ problem?
In zakaj in{truktorji, na~elniki in vodniki ne delajo na programu ve{~in? Ker no~ejo?! Ker se jim zdijo ve{~ine neumne, nepotrebne? Mislim, da ne. Verjetno je razlog preprosto v tem, da niti sami ne vedo kako in ne znajo prakti~no izvesti programa ve{~in. (Seveda je jasno, da ni mo"no, da bi vsakdo obvladal vse ali ve~ino ve{~in!)
In ~e je to res, kaj storiti? To vpra{anje je te"ko in nima enega samega odgovora. Jaz predlagam vkju~itev prakti~nih znanj in primerov osvajanja ve{~in v programe vodni{kih in in{truktorskih te~ajev. Aeje problem v znanju, ki ga ljudje nimajo, jih je treba izobraziti. V mestni zvezi (MZT) smo k re{evanju tega problema pristopili pred dvema letoma s prenovo vodni{kega te~aja za vodnike GG, ki vkju-uje prakti~no izvedbo ene ve{~ine. Vsak te~ajnik si izbere ve{~ino, kijo izvede skupaj s svojimi "sotrpini" v vodu. Ae vod na te~aju {teje osem ~lanov (kar mora biti maksimum), vsak te~ajnik vidi in do"ivi prakti~no izvedbo osmih ve{~in. Rezultati, ki jih imamo, so ve~ kot razveseljivi. Poskusite tudi drugod!
In kje je Zveza s svojimi in{truk-torskimi te~aji? Govorov o vkju-itvi programa ve{~in v in{truktorski te~ajje bilo "e doslej dovolj. Razmi{yanj o teoreti~nem predavanju na temo ve{~in tudi. Kje je praktikum, pa {e nih~e ne ve. Ali bodo in{truktorji na te~aj pri{li z ustreznim taborni{kim predznanjem (na kar ra~una vodstvo) paje taborni{-ka znanstvena fantastika, ki z realnostjo nima prav nobene zveze.
Aleš Posega, načelnik MZT
TABOR
VETROVKE
TEST
OPREME
Tokrat sem se za vas, dragi bralci, v rubriki Test opreme lotil vetrovk. Vetrovke so vedno in povsod aktualen kos oblačila za vse, ki se kakorkoli gibljejo v naravi. V tem trenutku pa sta aktualna razloga za "test" vetrovk še dva: bližajoči se vedno mokri NOT in novost iz Zadruge ZTS - taborniška vetrovka. Sam se že mnogo let preganjam po naravi in v zadnjem času predvsem po gorah. Mnogokrat sem bil že moker in še mnogokrat verjetno bom, kajti popolne vetrovke ni! Toda ravno zato sem se mnogo naučil o vetrovkah in svoje znanje bi rad podelil z vami, dragi bralci.
Vetrovka je zunanji, vrhnji kos obla~ila, ki naj bi opravljal naslednjo nalogo. [~ititi nas mora pred vetrom in zunanjo vlago, hkrati pa mora ~im boj prepu{~ati na{o lastno vlago (znoj) navzven. In v tem se ravno skriva razlog nepopolnosti vetrovk in ve~no mokrega stanja. Neprepustnost za zunanjo vlago in prepustnost za na{o lastno, sta dve nasprotujoči si lastnosti. Dejansko stanje se vedno vrti le okoli boj ali manj posre~enega kompromisa in nekje med manj{o in ve~jo stopnjo dejanske zmo~enosti na{ega v realnih situacijah uporabe vetrovke obi~ajno izmu~enega trupelca. Popolnoma noben problem ne bi bil izdelati za zunanjo vlago povsem vodotesno obla~ilo, a kaj ko bi se potem uporabnik oble~en vanj "e pri sedenju "skuhal" v lastnem soku.
GLAVNE ZNAČILNOSTI
Preden se lotimo podrobnosti prehajanja tak{ne in druga~ne vlage noter
in ven, si poglejmo dve glavni zna~il-nosti vseh vetrovk, o katerih moramo razmisliti pred nakupom vetrovke. To sta material vetrovke in njen kroj. Prva in najpomembnej{a zadeva je material vetrovke. Material mora zagotavljati ustrezno za{~ito pred vetrom (vetrotes-nost, zrakotesnost), za{~ito pred zunanjo vlago (vodotesnost), prepustnost za notranjo vlago (dihanje), odpornost na mehanske po{kodbe (robustnost) in v kon~ni fazi mora imeti sorazmerno majhno te"o.
Za{~ita pred vetrom najve~krat niti ni problemati~na in temu pogoju uspe zadostiti ve~ina vetrovk iz najrazli~nej{ih materialov, od obi~aj-nih "{u{kavcev" pa do sofisticiranih modernih vetrovk (razni tex-i). Problemi se za~nejo pri kompromisu med za~ito pred zunanjo vlago in "dihanjem" samega obla~ila. Na tem mestu ne bi rad izgubljal besed o razli~nih mate-
I Zgodba povezana z laminati se je menda I začela (tako pravi legenda) v 60. letih v I laboratorijih NASE, ko so izumili I dihajoco membrano (npr. Gore-tex I membrana oziroma druge tex mem-I brane). Gre za tanek film posebnega I materiala, ki prepušča vlago samo v I določeni smeri. Današnje dihajoče I membrane so izdelane iz politetraflu-I oretilena ali poliuretanov. Tanek film je I nalepljen ali nanešen na nosilni material I iz poliamida ali poliestra in vse skupaj se
imenuje laminat.
rialih, ki so bo|j ali manj stvar preteklosti (npr. obi~ajen "polivinilasti" nylon), temve~ bi se rad posvetil najsodobnejji tehnologiji - lamina-tom. Zakaj? Zdravje je preve~ dragocena stvar, da bi pri njej var~evali z denarjem, in kdor se "eli nekajkrat na leto preganjati naokoli po de"ju, kot npr. na ROT-u 96, ali pa skorajda vsako leto na NOT-u, naj si ~im prej omisli dobro vetrovko.
fefc
k
11
TABORNIŠKA REVIJA	59
LAMINATI
Zgodba povezana z laminati se je menda za—ela (tako pravi legenda) v 60. letih v laboratorijih NASE, ko so izumili dihajo—o membrano (npr. Goretex membrana oziroma druge tex membrane). Gre za tanek film posebnega materiala, ki prepu{—a vlago samo v dolo—eni smeri. Dana{nje dihajo—e membrane so izdelane iz politetraflu-oretilena ali poliuretanov. Tanek filmje nalepljen ali nane{en obi—ajno na nosilni material iz poliamida ali poliestra in vse skupaj se imenuje laminat. Membrana se torej obi—ajno nahaja na nosilnem materialu inje vsaj z zunanje strani obla—ila ni nikdar videti. Pri tri-slojnih laminatih membrane ne vidimo niti z notranje strani obla—ila, ker se
nahaja med dvema slojema nosilnega materiala oziroma med nosilnim materialom in podlogo. Pri dvoslojnih laminatih jo vidimo z notranje strani, kjerje za{—itena le s pri{ito vise—o podlogo - mre"ico. Pri manj obi—aj n i h enoslojnih laminatihje dihajo—a membrana nane{ena kar na podlogo. Razli—ni izdelki razli—nih proizvajalcev pogosto uporabljajo enako membrano. Vsa obla—ila z oznako Gore-tex uporabljajo enako membrano (Gore-tex), saj jo proizvaja le dolo—en proizvajalec (Gore), ki ima za{—iten patent. Obstajajo seveda {e druge membrane drugih proizvajalcev s podobno funkcjo, katerim je pogosta skupna kon—nica tex. Toda kopica najrazli—nej{ih obla—il z Gore-tex membrano je zelo raznolika.
3"
TABOR
J Jr
Skrivnost je v vrsti nosilnega materiala in v na—inu tkanja le-tega, pomembni so {e kroj, {ivi in ostale podrobnosti ... Razmislek nas pripelje do sklepa, da na lastnosti vetrovke vpliva predvsem nosilni material in ne toliko sama membrana.
Membrane so lahko porozne in neporozne, na nosilni material pa so nane{ene s premazom ali z lepljenjem. Dihajo vse. Nekatere prepu{—ajo molekule vodne pare navzven po fizikalni poti in druge po kemi—ni poti. Podrobnej{e seznanjanje z membranami niti ni pomebno, pomebnej{aje seznanitev z laminati.
Omenil sem "e eno-, dvo- in trisloj-ne laminate. V —emje razlika? Enosloj-ni laminati so prej izjema, kot pravilo. Njihova glavna zna—ilnostje, da so zelo mehki in kot tak{ni udobni, a tudi mehansko slabo odporni. Pri trislojnih laminatih je teoreti—no gledano problem relativno tanka plast obla—ila. Temperaturaje zato pribli"no enaka na zunanji in na notranji steni obla—ila in tako se pot skondenzira v kapljice pogosto "e na notranji strani obla—ila. Tanek film vodnih kapljic polze—ih navzdol po notranji steni obla—ila zama{i pore in onemogo—i dihanje. V praksi so stvari videti nekoliko druga—e. Vedeti moramo, da membrane dihajo dovolj samo takrat, kadar oble—eni v vetrovko zgolj sedimo in se torej potimo sorazmerno malo. Pri vsaki ve—ji telesni aktivnosti (npr. hoji z nahrbtnikom v klanec) se potimo tako mo—no, da nobena membrana ne uspe ve— odvajati vse vodne pare navzven. Dvoslojni laminati teoreti—no dihajo skoraj za tretjino bolje (to so dokazovali vsi testi v preteklosti), so mehkej{i (ker so tanj{i) in so zaradi podloge tudi toplej{i. Toda ravno zaradi podloge so teji in draji
od trislojnih. Hkrati vas opozarjam, da morate paziti na material podloge - mrežice. Mrežica naj bo poliestrska, saj se bo le tako dovolj hitro posu{ila (tudi na notranji steni dvoslojnih vetrovk se kondenzira del vlage - posledica je mokra mrežica). Nekatere dvoslojne vetrovke imajo mrežico iz materialov, ki se ne posuj ravno hitro, zato imamo lahko pri ve~dnevnih turah precej{nje te"ave. In zakaj pravim, da dvoslojni laminati samo teoreti~no dihajo boje? Ker to dr"i za sam material, za obla~ilo pa ne.
Najnovej{i testi temeljijo na druga~nih izhodi{~ih in izhajajo iz vseh uporov, ki se pojavljajo na poti od telesa navzven. Pomemben upor pri prehajanju vodne pare navzven predstavlja tako tudi zrak med mrežico in membrano dvoslojnih laminatov, ki tako pove~uje upornost obla~ila. Posledica je slab{e dihanje. Generalnega pravila ni! Razmerje med vodoodpornostjo in dihanjem je razli-no od obla~ila do obla-ila.
Mehanska odpornost oziroma odpornost na obrabo naj bi bila pri obeh vrstah (dvo- in trislojnih) teoreti-no enaka (za enake nosilne materiale), sajje le-ta odvisna predvsem od zunanjega sloja - nosilnega materiala. Ravno tako naj nebi bila razi i~na tudi zaf-ita pred zunanjo vlago (ponovno pri enakih materialih). Ne glede na povedano pa 'e dolgo med ljudstvom kro" i rek o bo|j{i vodotesnosti in slab{em dihanju trislojcev ter obratno za dvoslojce, ki morda le ni iz trte izvit. Vsekakorjeodlo~itevva{a. Vsaka varianta ima dolo~ene prednosti in slabosti.
KROJ
Druga izredno pomembna zna-ilnostvetrovkeje kroj. Omenil sem "e razli-ne na~ine nana{anja membrane in tudi obdelave nosilnega materiala. Toda to so zadeve, pomembne za sam laminat. Ne glede na to, iz katerega materiala oziroma iz kak{nega
Neprepustnost za zunanjo vlago in prepustnost za našo lastno, sta dve nasprotujoči si lastnosti. Dejansko stanje se vedno vrti le okoli bolj ali manj posrečenega kompromisa in nekje med manjšo in večjo stopnjo dejanske zmočenosti našega v realnih situacijah uporabe vetrovke običajno izmučenega trupelca. Popolnoma noben problem ne bi bil izdelati za zunanjo vlago povsem vodotesno oblačilo, a kaj ko bi se potem uporabnik oblečen vanj že pri sedenju "skuhal" v lastnem soku.
Kvalitetne vetrovke se izkažejo v ekstremnih situacijah, zato tudi Berghaus svojo najkvalitetnejšo kolekcijo imenuje extrem (Taborov "tester" s soplezalcem na bivaku cca 3300 m visoko v severni steni Les Droites, Centralne Alpe, Francija ob prvi slovenski ponovitvi Direktne variante SV stebra).
laminata je vetrovka narejena, je pomembnih {e kopico "krojnih" lastnosti, ki si jih bomo ogledali v nadaljevanju. Dol"ina vetrovkeje od modela do modela razli~na. Dalj{e uporabljajo planinci in gorniki, kraj{e (tehni~ne modele) zahtevnej{i uporabniki kot so alpinisti, turni smu~arji, gorski kolesarji. Za obi~ajno taborni{ko uporabo so primernej{i dalj{i modeli. Kapucaje dodatek brez katerega vetrovka ni vetrovka. Pomembna je njena velikost, zatezne vrvice, dobrodo{el do-datekje {-itek nad o~mi. Pri izbiri moramo biti pozorni {e na glavno zadrgo, njene prekrive, sisteme prilagajanja oblike vetrovke telesu (zatezne vrvice, je" ki na zapestnikih), zunanje in notranje "epe. Bolj{i in zahtevnej{i, tako imenovani tehni~ni modeli, imajo {e zadrge pod pazduhami (za pospe{eno prezra~evanje), posebne v{itke pod pazduhami, ki prepre-ujejo "kraj{anje" rokava ob dvigovanju rok, notranjo gama{o, ... Ve~ina tabornikov teh posebnih dodatkov, ki vetrovko tudi precej podra"jjo, ne potrebuje.
ALBATROS
PRIPOROČILO
Osebno priporo~am vsem tabornikom kakovostno vetrovko iz dvo- ali trislojnega laminata, pri -emer ni nujno, da gre za enega izmed drajih modelov. Ve~ini bo zado{~al verjetno "e kateri izmed preprostej{ih in cenej{ih modelov, toda preden ga izberete, se morate nujno odlo~iti {e za proizvajalca. Sam trdim, da je bolj{i cenej{i model katerega od kakovostnih in priznanih proizvajalcev, kot {e tako drag in zapleten model nekega neuveljavljenega proizvajalca. Pri vetrovki (in lami-natih) je koristno pla~ati ime ("firmo").
1
■NADALJEVANJE PRIHODNJIČ
■ (P.s.: V prihodnjem Taboru bomo navedli nekaj konkretnih primerov oziroma modelov. Pri I vseh bo naveden proizvajalec, modeli pa bodo razvrščeni glede na ceno, ki je bolj ali manj I okvirna, saj so cene v različnih trgovinah različne, hkrati je možno več različnih načinov | plačila - gotovina, čeki, naročilnica, količinski popust, sejemske cene, ...)
TABOR
ZLATA ZABIČA IN GRCEPIJADA USP
NEPOZABNO DOŽIVETJE NA ROGU
Dru"abni dogodek, ki ga je v svoj okvir zabele"il moj fotoaparat, ima datum 25.januar 1998. Na fotografijah bo mo~ spoznati nekatere tekmovalce, zaslu"ne organizatorje, zimsko idilo in kopico nasmejanih ter zadovoljnih obrazov tabornikov, ki so mrzlo zimsko nedeljo pre"iveli na Rogli. No, da ni bilo premrzlo, so skrbeli gostitelji iz Rodu zelene Rogle (tokrat bele) z okrep~ilnim ~ajem in okusnim gola"em, seveda pa je bilo zelo vro~e tudi na sami progi, kjer so odlo~ale sekunde. Mestna zveza tabornikov, kije pripravila Zlato "abi-co, se je {e posebej potrudila z ~isto pravim merjenjem ~asa (hvala Bla"u in Timingu Ljubljana), [tajerci pa so presene~eno opazovali tudi prihod nabito polnega avtobusa (beri 14 udeležencev) iz Ljubljane (ostali so verjetno smu~ali na bli"njem Krvavcu). Rezultate si lahko ogledate v Taborni{kem vestniku, vseeno pa velja omeniti, da so se v spretnostih med koli~ki najbolj izkazali taborniki iz Pokjju{kega rodu iz Gorj.
Sicer pa bi bil za "smu~arske" Gorenjce hud udarec, ~e bi jih premagali ""abarji".
P.S.: Edini, ki sem re{eval ~ast snowborderjev, pa se
sprajujem: "Kje ste borderji?"
PUGY
Kjer pamet nekaj velja!
HERMES SoftLab Litijska c. 51, 1000 Ljubljana tel.: + 386 61 1865 200 fax: + 386 61 1865 270 http://www.hermes.si
taborniška revija
15
x Nasveti in ideje
AKCIJA, SREČANJE, DRUŽENJE, POTEPANJE IN ŠE KAJ
Vsakotedenska srečanja so zagnanemu taborniku in vodniku seveda veliko premalo. Sledi program akcij, ki zajema različna dogajanja na sledeč način: akcije v okviru programa, ki ga pripravijo različni rodovi (zapisan v Taboru), rodove akcije in nazadnje akcije družine in voda.
Akcije pripravimo glede na letni ~as, vremenske razmere, izku{nje, starost in fizi~ne sposobnosti ~lanov ter namena in cilja izletov.
Zapisala bova le nekaj mcTnih izletov:
' No~ni izlet Je primeren za zgodnjo pomlad in poznojesen, koje drevje golo inje vidljivost ve~ja. Priredimo ga lahko v blfnji okolici, vsekakor pa pot dobro poznamo. Na izletu spoznavamo zvezde in se orientiramo, si vzamemo ~as za no~no igro, zakurimo ogenj, prepevamo, ... ' Kolesarski izlet Je primeren za manj{e skupine. Drsimo se stranskih cest, s seboj pa imejmo rezervno zra~nico, zemljevid, ali pa na~rtujmo izlet s pomo~jo kolesarskega priro~nika. Pripravimo kro'no pot, ali pa se v eno smer popeljimo z vlakom. Ae {e ni toplo, da takoj sedemo na kolo, pa preglejmo zavore, lu~, odsevnike,
3"
' Kdaj pa kdaj povabimo na izlet s seboj star{e. Tako bolje spoznajo smisel taborni{tva. Mogo~e nam lahko pomagajo pri sponzoriranju. Slovenija ima ~udoviti kras in nekaj rek, ki jih lahko spoznavamo na naslednji na~in: ' Poleg približno 20 turisti~nih jam je dostopnih veliko drugih jam brez posebne opreme. Podatke o Ma~kovcu, Vranjijami, Marijinem breznu in drugihjamah, ki bi bile zanimive za nas, najdemo pri jamarskih dru{tvih. In 'e pripravimo izlet, kjer bo blatno, kjer se bomo plazili, svetili z baterjjo, se preskusili v orientaciji labirintov, premagovali razli~ne
ovire. Marsikaterijamar nam bo rad ustregel in nas popeljal na novo dogodiv{~ino. Po razli~nih odsekih Krke, Kolpe, Save in drugih rek se lahko podamo s splavom. Pomemben je dovolj velik in {irok splav, zgradba splava, kjer lahko kombiniramo stare zra~nice in plasti~ne sode. Seveda se ~isto brez izku{enj ne moremo podati na pot, kajti vrteti se v krogu, ali potovati kot reka ho~e, tudi ne gre. Za splavje slabo edino to, da z njim ne moremo prek ve~jih brzic, pregrad (Kolpa). V teh primerih splav raztovorimo, opremo prenesemo.
4	TABOR
DOMIŠLJIJA IN TOPOGRAFSKI ZNAKI
Pred kratkim sem bil znova pred tem, da svojim gozdovnicam "utrujam" s topografskimi znaki. Spet bi jim kazal zemljevide, risali in učili bi se znake, jih skupaj iskali po karti ... Eh, rahlo dolgočasno in standardno, se vam ne zdi? Meni se je vsekakor zdelo. Na srečo pa sem dobil idejo ...
Na prvem sestanku sem jim na tablo narisal nekaj temeljnih topografskih znakov in dopisal njihove pomene. Potem sem jih prosil, da iz teh znakov sestavijo vas, mesto, pokrajino po lastnem okusu. Punce so se hitro navdu{ile in si res dale du{ka. Nastali so labirinti avtomobilskih cest, letali{~a sredi osamljenih dreves, {olska pokopali{~a, {tadio-ni na gri~evjih in podobno. Med topografskimi znaki se je zna{la tudi kaka narisana krava. Vsekakor so se zabavale.
Njihove izdelke smo najprej primerjali s pravo topografsko karto in ugotovili, kateri je najbliji resni-nosti. Nato sem na osnovi njihovih risb napletel nekaj domi{[j|jskih in {aljivih zgodb, ki so se trudile pojasniti -uda na papirju. Tudi dorisali smo kaj skupaj.
Na naslednje sre~anje sem vsaki prinesel snopi- z vsemi topografskimi znaki. Zopet so morale ustvariti vas, a tokrat po mojih navodilih. Napisal sem jim, kaj vse mora biti v vasi in okoli nje (20 hi{, cerkev, "elezni{ka postaja, severno od vasi gri~ z gradom in spomenikom, opu{~en rudnik na vzhodu itd.). Najprej so malo jamrale", ~e{, spet bomo delali isto stvar, nato pa se ogrele za to "igro", za~ele vneto brskati po gradivu, iskati znake in urejati vsaka svojo domi{ljijsko vas. Brez krav tudi tokrat ni {lo.
Skratka, nekoliko bolj ustvarjalno in zabavno u~enje topografskih znakov seje precej dobro obneslo. Za naslednje sre~anje pa se bo treba domisliti kaj novega ...
MALUS
Nasveti in ideje <0
v %
l; T;.
Šaljivi primerek
~[izt
Dalj{e izlete, pohajkovanja in potepanja so primerna za letne po~itnice. Seveda jih temu primerno pravo~asno na~rtujemo in pripravljamo.
' Nekak{ne "ekskurzije" po zamejstvu z ogledi Knejega kamna, gradov in jezer na sosednjem Avstrijskem, ali pa le "veplov izvir v Malborghettu (vonjave) ...
' Ve~ in ve~ tabornikov potuje na razna mednarodna sre~anja in taborjenja po vsej Evropi in {e dlje, lahko pa se v taborni{kem stilu lotimo evropske pe{ poti.
Naslednji- ve~ o tem, kako izra~unamo ceno izleta, kako se na izlet pripravimo, nekaj o opremi in varnosti na izletu. V~asih pa smo primorani akcijo preprosto spremeniti ali celo kon~ati.
Simona Kos, Aleš Ferenc Žerjavov rod, Dolsko
ASTEROID 3753
18
Gravitacija je sila, ki določa gibanje zvezd, planetov, galaksij in drugih teles v vesolju. To je sila, ki jo povzroči privlačnost neke mase. Tako so tudi Zemlja in ostali planeti Osončja ujeti z gravitacijsko silo Sonca. Luno privlači gravitacijska sila Zemlje, Sonce pa je skupaj z vsemi svojimi planeti ujeto v gravitacijski ples okoli jedra neke galaksije, ki ji pravimo Rimska cesta. Praviloma so poti, po katerih krožijo manjša telesa okoli večjih, podobne krožnicam ali elipsam. Kot pri vsakem pravilu pa se najdejo tudi tukaj izjeme. Ena takih je Asteroid 3753.
Toje pribli"no 5 km v premeru velika "skalica", ki pa, —e ne upo{tevamo njene —udne poti, ni ni— posebnega v vesoljnem prostoru. Njegova posebnost je prav njegovo gibanje. Asteroid 3753 se sicer vestno podreja gravitacijskim zakonom in tudi ima "veliko "eljo" obkro"iti Sonce. Toda tu se je na{el nesre—ni planet, ki mu njegovi prebivalci pravijo Zemlja. Vsaki—, ko se Asteroid 3753 "eli približati Soncu in ga obkro"iti, in to se zgodi vsakih 385 let, mu ta nesre—na Zemlja prekri"a pot. Preve— se pribli"a Zemlji, da bi njegova pot vodila naprej okoli Sonca. Gravitacija Zemlje ga pritegne k sebi in mu drasti—no spremeni tirnico. Potem Asteroid 3753 posku{a znova. Sonce sku{a po zakonu gravitacije obkro"iti z druge strani. Toda glej ga zlomka! Spet naleti na Zemljo, ki seje medtem "e tudi premaknila po svoji poti okoli Sonca. Asteroid 3753 tako odnese spet stran od
Nenavadna pot Asteroida 3753 po Osončju
Sonca v vesolje. In to se ponavlja vsakih 385 let. Asteroid 3753 so odkrili leta 1986, lansko leto pa je preletel Zemljin ju" ni pol v pribli"no stokratni oddaljenosti Zemlja-Luna. Kljub temu, da se je tako pribli"al Zemlji, ni bil viden niti v srednjevelikih teleskopih. Bilje deset tiso—krat manj svetel kot najbolj medla zvezda, kijo {e opazimo s prostimi o—mi.
Asteroidom bi lahko rekli tudi majhni planeti, in ni —udno, da se jih je oprijelo tudi ime planetoidi. V na{em
Oson—ju so jih na{teli "e blizu deset tiso~. Najve—ji z imenom Ceres meri v premeru tiso— kilometrov in obkro"i Sonce v dobrih {tirih letih in pol. To je bil tudi prvi asteroid, ki so ga odkrili. Odkril ga je Giuseppe Piazzi leta 1801, ravno na Novega leta dan. Samo dva asteroida sta {e, ki imata premer ve—ji od 500 km. To sta Palas in Vesta. Ostali pa so manj{i. Prakti—no bi vsako skalico v vesolju lahko imeli za asteroid. V—asih kak{en pade tudi na Zemljo in za seboj pusti sled v obliki kraterja. Zadnji je menda padel decembra na Grenlandijo. Menda je bil velik kakih 100 m v premeru, potres pa so —utili celo na Islandiji. @rtev ni bilo, saj je padel na ne-
V IV J
■ ■ fi^-T m
i V, l
TABOR
Asteroidi so le redko pravilne okrogle oblike
LUNINE MENE:			
prvi krajec	03.02.1998	ob	23:55
vv" šcip	1 1.02.1998	ob	11:24
zadnji krajec:	19.02.1998	ob	16:29
mlaj	26.02.1998	ob	18:28
ZNANE IZJAVE
Sem rojen u-enec! Kar obstaja je moj u-itelj!
(Kahlil Gibran)
naseljeno podro-je. Lahko pa si predstavljamo, kaj bi bilo, -e bi padel na kak{no evropsko velemesto, saj je imel udarec nekajkratno mo- hiro{imske bombe. Skrb, da novica ne bi pri{la v javnost in povzro-ila paniko, govori o resnosti zadeve. Kljub temu seje novica zna{la na straneh -asopisov "e v sredini januarja letos. Manj{i, in tehje najve-, pa zgorijo v zemljini atmosferi in zasvetijo kot utrinki. Tem ponavadi pravimo meteoriti, saj si njihova velikost ne zaslu"i ve- imena "skalica" ampak kve-jemu "kamenje", -e ne celo "pesek". Ve-ina poznanih asteroidov se zadr"uje v orbiti okoli Sonca nekje med Marsom in Jupitrom. Tej orbiti pravimo tudi "Pas asteroidov". Neka hipoteza celo pravi, da je na tem mestu nekdaj kro"il planet, ki seje zaradi nam zaenkrat {e neznanega razloga razletel na ko{-ke, ti ko{-ki pa so danes asteroidi. Nih-e pa ne ve, ali so na tem domnevnem planetu morda "ivela tudi ljudem podobna bitja, ki so morda izumila atomsko bombo.
POPOLNI SONČNI MRK
Popolni son-ni mrk bo nastopil 26. februarja in bo najbolje viden na
podro-ju Srednje Amerike in severnega dela Ju"ne Amerike, saj se bo zgodil ravno okoli poldneva po tamkaj{njem -asu. Kot delni mrk bo viden v ZDA in Mehiki ter srednjem delu Ju" ne Amerike. Mrk pri nas na "alost ne bo viden, lahko pa nas potola"i dejstvo, da
lahko razmislili tudi v Sloveniji, saj popolni son-ni mrki lahko pritegnejo veliko turistov, hkrati pa lahko pomenijo promocijo na{e dr"ave.
VENERA KOT DANICA
Veneraje "e najutranjem nebu.
Tako nekako je, ~e na Zemljo pade asteroid
bomo "e drugo leto v avgustu do"iveli podoben popoln mrk v Sloveniji, prav tako okoli poldneva. To bo hkrati tudi zadnji son-ni mrk v tem tiso-letju. Za-nimivoje, da na Internetu "e lahko najdemo turisti-no ponudbo v nekaterih dr"avah, ki bodo dele"ne tega nebesnega spektakla na ta dan. O tem bi
Kot predhodnica Soncu sveti zjutraj na vzhodni strani neba. Ker je najsvetlej{a, zadnja zbledi v jutranji zarji. Kot Danica bo svetila tja do poznih poletnih dni, proti koncu leta pa bo spet gost na ve-ernem nebu. Takrat ji bomo spet lahko rekli
Ve-ernica.	Primož
taborniika revija
m
E
o O
ZMAJEVSTVO JE KONGLOMERAT DUHOVNOSTI IN EKSTREMIZMA
Ne bi našli prav veliko slovenskih tabornikov, ki bi na vprašanje: "Ali poznaš Zmajevce oziroma Zmajev rod iz Ljubljane?", odgovorili negativno. Ljubljanskih Zmajevcev se pač ze dolga leta drzi nek poseben sloves, nekako nedotakljivi so, nad ostalim taborniškim zivljem. "Furajo" neko svojo posebno zmajevsko taborniško smer in se na njej počutijo kot doma. Ne moremo reči, da so člani Zmajevega rodu najbolj priljubljeni taborniki v Sloveniji, zato pa lahko z gotovostjo trdimo, da postavljajo kakovost taborništva kot ideje in dejavnosti na prvo mesto.
Ljubljanskih Zmajev pa nismo obiskali samo zaradi tega, pa~ pa nasje zanimal tudi njihov notranji organizacijski ustroj. V zvezi z Zmajevim rodom je namre~ znano, da ima svojo notranjo strukturo precej samosvojo in da so posamezne ~ete znotraj Zmajevega rodu dokaj samostojne. "@e dolga leta je znano, da je Zmajev rod prava valilnica novih kadrov in novih enot. Ker delujemo na ve~ osnovnih {olah v Ljubljani, nam nikoli ni primanjkovalo taborni{kega podmladka, prav zato pa ob~asno pride do prevelikega {tevila na{ih ~lanov. Kriti~no to~ko smo doslej dosegali z okrog 350 ~lani in takrat se iz na{ega rodu ponavadi 'izvali' nova enota. Seveda ne brez posledic za oba, saj vemo da rojstvo iz~rpa tako mamo kot nedo-no{en~ka, vendar se rane hitro zacelijo in 'ivjenje te~e dalje,"je uvodoma povedal stare{ina Zmajevega rodu Ra-
Rodova uprava na taborjenju leta 1996 v Logatcu
fael Kalan, ki ga mnogi poznajo pod vzdevkom Rifle.
VALILNICA NOVIH ENOT
Tako so iz Zmajevega rodu v preteklosti iz{le enote kot Rod Sivega Volka, Rod trnovskih reglja~ev, najmlaj{i po sta"u je @erjavov rod iz Dolskega, kmalu pa se bodo verjetno osamosvojili tudi ~lani ~ete Samorastniki, ki "e {teje pribli"no toliko ~lanov kot matica -Zmajev rod, to je okoli 120 tabornikov in tabornic, ki so razporejeni v 20 do 25 vodov.
Zakaj torej za Zmajev rod velja, da ima tako samostojne ~ete, ki bi bile lahko skoraj samostojni rodovi, sem vpra{al Rifleta in Ale{a Fischingerja-Fischota, na~elnika ~ete Arni tulipani. Besedo je spet prevzel Rifle in povedal, da so se ve~je "osamosvojitvene te"nje" za~ele s krepitvijo ~ete Samorastniki. Tako se je Zmajev rod kar naenkrat
soo~il takoreko~ s petimi enotami znotraj enega rodu. To pa je pomenilo razbitje temeljnih elementov, ki rod sploh dr"ijo pokonci in skupaj. Po Ri-fletovem mnenju gre za naslednje elemente: izobra"evanje in kadrovanje, skupne finance, skupna oprema, skupno ime s simboli in skupno glasilo. Rifle si kot rodov stare{ina zdaj uspe{no prizadeva spet ~imbolj poenotiti delo vseh ~et (Triglavska ~eta 1 in 2, Aeta Arnih tulipanov in Aeta Viharniki), seveda pa bo preteklo {e kar nekaj ~asa, da bodo vsi ~lani Zmajevega rodu sprejeli to novo usmeritev.
ZATZ
Z Zmajevim rodom pe je poleg notranje samostojnosti povezan tudi ta-koim. ZATZ - seveda gre za znamenito Zmajevsko akademijo taborni{kih znanosti, ki "e leta in leta uspe{no "proizvaja" kakovostne zmajevske
20
TABOR
KDO JE KDO V ZR
Stare{ina rodu: Rafael Kalan, 27 let Na~elnica rodu: Mihaela Hojker, 22 Stare{ina TA1: Maja Blejec, 21 Na-elnica TA1: Bilijana Hacin, 21 Stare{ina TA2: Vasja Krotko, 19 Na-elnica TA2: Katarina Ker"i{nik, 18 Stare{ina aaT: Marko Oblak, 22 Na-elnik aaT: Ale{ Fischinger, 21 Stare{ina AV: Nina Orlij, 19 Na-elnik AV: Jure Brankovi-, 18 Gospodarica: Ne"a Bodlovi-, 23 Blagajni-arka: Karmen Kurent, 23 Tajnica: Jana Miklav-i-, 18
kadre. Pri ZATZ-u sicer ne gre za klasi-no izobra"evanje kadrov, pa- pa bolj za neke vrste PP klub, ki se v rodu trudi zadr"ati vse tiste, ki niso postali vodniki, jih pa zanimajo druga specialisti-na znanja (plezanje, prehranjevanje v naravi, pohodni{tvo, orientacijski tek, ...). Ti specialisti svojega znanja ne zadr"ijo zase, ampak ga trosijo naokoli ter tako ustvarjajo bogat program za vse generacije. Mali ZATZ sprejme svoje "u-ence" "e v 7. razredu, veliki ZATZ pa jih prevzame, ko so v 2. ali 3. letniku srednje {ole. Rifle je ob tem {e dodal, daje ZATZ pravzaprav tisto, kar se ZTS zdaj trudi vzpostaviti s sistemom specialistov in obogatitvijo programa za starostno skupino popotnic in popotnikov.
AKCIJE IN ZMAJEVCI
Kot "e re-eno - Zmajevci se ni-esar ne lotijo na pol, kar {e posebej velja pri njihovih rodovih akcijah. "Mi smo stalno na robu ekstremizma in sku{amo tu tudi ostati, seveda pa pri tem postavljamo varnost vedno na prvo
mesto,"je ob tem izjavil Rifle. Alani Zmajevega rodu se lahko pohvalijo, da 10-dnevna taborjenja vsako leto organizirajo na drugem tabornem prostoru; da imajo skoraj gotovo najvi{jijambor in da pridejo na prazen travnik, kjer je treba {e vse urediti. No-ejo ni- podarjenega, vse ho-ejo narediti sami, sta povedala sogovornika. Podobno je tudi z zimovanji za starej{e, saj gredo skoraj vedno v visokogorje, kjer si uredijo bivak in v njem tudi spijo. In -e se odlo-jo, da bodo med zimovanjem nasko-ili bli"nji vrh, kije visok ve- kot 2.000 metrov, jih slaba vremenska napoved ne bo ustavila. Pri Zmajevcih cilj opravi-uje vsa sredstva, volja pa odstranjuje vse morebitne ovire, bi lahko rekli malce po makiavelisti-no. Poleg tega, da jim je tako pojmovanje aktivnosti "e zdavnaj zlezlo pod ko"o, vedo povedati tudi to, da bi PP-ja brez zelo {irokega spektra razli-nih dejavnosti zelo te" ko zadr" al i v taborni{kih vrstah. Razli-ne dejavnosti, pome{ane s taborni{kih duhom - to je pravi recept za starej{e starostne skupine, torej za popotnice in popotnike, ki kar naprej uhajajo iz taborni{kih vrst.
Zmajevci delajo vse na veliko - jambor pri tem ni izjema
ČIČ IN BELA SLED
Zmajev rod ne bi bil to, karje, -e ne bi bil tudi organizator akcij. Tako "e leta in leta prirejajo Ai-ev memorial, v spomin na njihovega nekdanjega -lana, ki je tragi-no preminil v gorah. Ai-je v bistvu u-na tekma za Zmajevce, saj ga organizirajo in na njem tudi tekmujejo. Seveda so k udele"bi vabljeni tudi drugi rodovi, ki pajihje zadnja leta manj, saj so na njihov termin (zadnji vikend v septembru) malce nepo{teno uvrstili sedanji ROT. Ker je bil ZOT nekaj -asa v resni krizi, so se odlo-ili tudi za zimsko orientacijsko tekmovan-
Vasko pred znamenito Zmajevsko pečjo za peko kruha
TABORNIŠKA REVIJA	¡k
ZMAJI
l
Zmajev rod izdaja glasilo Zmaji, ki	|
naj bi iz{lo 10-krat letno. To se sicer zgo-	|
di le v najbojj{ih letih, vsekakor pa so	|
Zmaji povsem zgledno glasilo. Glavne	|
rubrike so uvodnik na~elnika rodu,	|
strokovni ~lanki iz ZATZ-a, kronika s pro-	|
gramom ter Zmajepis (utrinki in spisi z	|
akcij).	|
je, ki so ga poimenovali Bela sled. Letos bo "e tretji po vrsti, obe akciji pa ob kakovostni izvedbi vabita tudi zaradi relativno nizke {tartnine in neznansko dobre hrane z dunajskimi zrezki, princes-kinimi krofki in podobnim. Taborni{ki gurmani, ne zamudite od l i~ne priložnosti za tekmo v krogu prijaznih tabornikov.
FINANCE
V eni od lanskih {tevilk Tabora smo odprli zanimivo temo o v i {i n i ~lanarine, ki naj bi jo pobirali rodovi. Resje, da vsako leto pride iz pisarne ZTS informacija o pr iporo~en i v i {i n i ~lanarine, ki pajo Zmajevci zadnja leta ne upo{tevajo ve~. Prvi so orali ledino tudi na tem podroju in postavili - za marsikoga - astronomsko visoko ~lana-rino v vi{ini 5.000 tolarjev. "Tabor-ni{tvo ni socialna dejavnost, saj je treba imeti v sodobnem taborni{tvu 'e precej ne preve~ poceni opreme. S svojim predlogom smo prodrli tudi v Mestni zvezi tabornikov, tako daje v 'klubu 5.000' vse ve~ ljubljanskih rodov. Verjamemo, da bodo do leta 2.000 vsi,"je poudaril Rifle.
Zmajevci si ustvarijo z zbrano ~lanarino res zdrave temelje za razli~ne aktivnosti. Vsak ~lan dobi s pla~ano ~lanarino rodovo majico in na{itek, bodo~im kadrom (po osem za vodni{ki e~aj MZT in in{truktorski te~aj)
pla~ajo vse stro{ke izobraževanja, iz skupne blagajne pa gre tudi za {tartnine na razli~nih tekmovanjih. Pri tem je treba povedati, da so Zmajevci pravi tekmovalni fanatiki in da se pojavljajo povsod, kjer je tekmovanje organizirano na dostojni ravni. S pametno finan~no politiko jim ostane kar nekaj denarja tudi od tabornin, tako da brez prevelikih te"av prekrmarijo finan~no leto, sproti pa dopolnjujejo tudi skupno opremo.
Kljub trenutni krizi, ki jo je izpostavil Rifle, je Zmajev rod {e vedno eden od najboj{ih in najbolje organiziranih enot v Sloveniji. @e dejstvo, da vsakih nekaj let postanejo tako mo~ni, da iz enega rodu nastaneta dve enoti, pove dovolj. Ni~ nismo spregovorili o mednarodnem sodelovanju Zmajevcev, kije bilo mo~nej{e v preteklosti, v drugi polovici 80. let (poljski harcerj i, angle{ki skavti in francoske skavtinje), seveda pa ni treba izgubljati besed o tem, da sta ~lanom Zmajevega rodu na taborni{kih akcijah povsem tuja kajenje in pitje alkohola. Rifle in Fischo sta njun rod dodobra predstavila meni, upamo pa, da zdaj Zmajevce bolje poznate tudi vi, dragi bralci.
laor Drakulič
IZJAVI
Fischo: Vodstvo Zveze tabornikov Slovenije premalo pro-movira taborni{ke akcije kot {portne prireditve, saj je tridnevno orientacijsko tekmovanje izredno naporna f i zi~n a in ps i h i~na preizku{nja za vse tekmovalce. Ae bi javnost kaj ve~ vedela o na{ih tekmah, bi organizatorji vsekakor laje dobili kak{ne sponzorje.
Rifle: Ena od ljubljanskih {ol se je obrnila na Zmajev rod, da bi jim organizirali teden prave taborni{ke {ole v naravi. Ugotovili so, da jih bo to pri{lo ceneje kot druge oblike, pa {e za strokovno plat jim ne bo treba toliko skrbeti. Menim, da je to lahko za taborni{ke enote zelo dober na~in za zaslu"ek, saj morajo biti take izmene komercialno naravnane.
Foto: Arhiv ZR
2'
Zimovanje '94 v "vili" Rožca pod Golico: umivanje zob na prostem
TABOR
TABORNIŠKI VESTNIK
Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV
FEB '98
SEMINAR ZA TABORNA VODSTVA
DATUM IN KRAJ
Seminar bo potekal od 20 do 21. marca 1998 v Gozdni
{oli v Bohinju.
NAMEN
Seminar za taborna vodstvaje namenjen organizatorjem taborjenj in izvajalcem programa na taborjenjih. Ker bo delo potekalo v dveh skupinah hkrati, je zaželeno, da rod po{[je ve~ udeležencev. PROGRAM
Seminar bo potekal v dveh skupinah razli~nih vsebin, in sicer:
•	seminar za organizatorje taborjenj (pravilnik o taborjenjih enot ZTS, kije zelo pomemben za pripravo in izvajanje taborenj in drugih aktivnosti na prostem; tehni~ne priprave na taborjenje; finan~na konstrukcija in dolo~itev vi{ine tabornine),
•	seminar za programske vodje (v program taborjenja bomo poskusili vplesti ~im ve~ elementov osnovnega programa, ve{~in Ma in novih ve{~in za GG in PP ter nanizati idejne re{itve za izpeljavo le-teh).
Poseben poudarek bomo namenili tudi tabornim objektom (vhod, totem, ...), odnosu in o~uvanju okolice tabornih prostorov ter {egam in navadam na taborjenju. POGOJI
•	starost najmanj 18 let za organizatorje in najmanj 16 let za programske vodje
•	osnovno znanje prvega vozla PRIPOROAENA LITERATURA
Priporo~ena literatura, ki najjo udeleženci poznajo in prinesejo s seboj,je:
•	Pravilnik o taborjenjih ZTS
•	Osnovni program, Delo z Ma, Taborni{ke ve{~ine
•	[ege in navade
•	Na{ tabor - del narave
Navedeno literaturo bo na seminarju mo~no tudi kupiti.
AAS PRIHODA IN ODHODA
Seminar se bo pri~el v petek ob 18. uri (tabornik ne
zamuja), sklenil pa po kosilu v soboto okoli 14. ure. KOTIZACIJA ZA SEMINAR
Kotizac|ja za seminar zna{a 4.000 tolarjev na udele~enca in vklju~uje bivanje, prehrano, topografske karte obmo~ja, kjer taborite (~e bodo na razpolago) in nekaj literature. Kotizacijoje treba nakazati na ~iro ra~un ZTS {tevilka 50101-678-47184, sklic na {tevilko 2112+{ifra rodu ob prijavi, sicer slednje ne bomo upo{tevali. [TEVILO UDELEŽENCEV IN ROK PRIJAV [tevilo udele~encevje omejeno na 40, zato zaradi pove~anega interesa prijave po{ljite ~im prej. Prijavo na pred^enem obrazcu po{jite na sede~ ZTS najkasneje do 1. marca 1998 (glej splo{ne pogoje v razpisu te~ajev in seminarjev G[ 98 - Tab. vestnik 12/97).
Bnačičevi dnevi
Leto je naokoli in ker vemo, da ste nas mo~no, mo~no, mo~no pogre{ali, smo se (milostno) odlo~ili, da znova organiziramo najbolj fino in super in oh in sploh tekmovanje: Bra~i~eve dneve!
Letos se bodo Bra~i~evi dnevi dogajali, odvijali in zavijali -ne boste verjeli - v Slov. Konjicah, in sicer 14. marca, leta gospodovega 1998-ega. In kaj bomo po~eli? Malo se bomo sprehajali, malo bomo risali, malo bomo signalizirali, malo se bomo povijali, malo bomojedli (!), malo bomo vozlali, veliko se bomo zabavali! Fino, ne? Ja, {e malo "tehnikalij": zbor ekip bo ob 8.00 zjutraj pred Obmo~nim poveljstvom Slovenske vojske (v neposredni blfini cerkve). Rok prijaveje do dneva "ena - do 8. marca 1998. (Torej, ko boste svoji izbranki, "eni, ta{~i ali ljubici kupovali ro"ice, se {e spomnite, da morate prijaviti svojo ekipo na Bra~i~eve dneve!!!). Cena te neverjetne avantureje borih 6.000,00 SIT, za ekipe, ki bi rade pri{le en dan prej in ga {e malo po"urirale (tradicionalen "ur zagotovljen!), pa enegajurja ve~. Za to ceno dobite kosilo, na{itek in poleg dobre organizacije {e lepe nasmehe na{ih sexy kontrolorjev in kontrolork. Prijavite se lahko po telefonu (063/754-070) ali po po{ti (Rod Belega konja, p.p. 55, 3210 Slov. Konjice), tolar~ke pa naka"ete na ".r.: 50720-678-72429, s pripisom »Za Bra~i~eve dneve«.
Torej, ne pozabite se prijaviti pravo~asno (zamudniki bodo
TABORNIŠKA REVIJA	¡k
FEB '98
TABORNIŠKI VESTNIK
Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV
pla~ali enegajurja ve~!!!). Propozicije dobite po po{ti (po pr[javi), za vse dodatne informacije pa vamje na voljo zgornji telefon.
Vodja tekmovanja, Matjaž E.
STPM 98
Tudi letos [TPM bo! Zgodil se bo, kot ponavadi, v {ir{i okolici Velenja, in bo trajal od 8. do 10. maja 1998. Udele"i{ se ga lahko s svojo pet~lansko ekipo, kije podkovana v orientaciji in podobnih taborni{kih ve{~inah terje v povpre~ju stara vsaj 13 let za kategorijo Babyface ali 18 in ve~ za Seniorje. Ae te zanimajo propozicje,jih lahko dobi{ na naslovu: Andrej Bra~i~, Ko"eljskega 1, 3320 Velenje, tel.: 063/852-370. Vse ostale potrebne informacije bo{ lahko prebral v naslednjih {tevilkah Tabora. Se vidimo!
Jezerski Zmaji
BORZA TABORNIH PROSTOROV
GORNJI GRAD VABI
*	taborni prostor za 70 oseb
*	hladna voda, WC, kuhinja
*	prosti termini: 20.junjj - 28.julij, 18. avgust - 31. avgust
*	info : rod XI. SNOUB, Verstov{kova ulica 4, 2000 Maribor
062/222-482 (Windy), 062/417-416 (Arnc)
RAZPIS
Izvr{ni odbor ZTS ponovno vabi k sodelovanju kandidate za delo ODGOVORNEGA UREDNIKA REVIJE TABOR. Kandidati morajo imeti izku{nje pri urejanju revij, od njih pri~akujemo aktivno znanje angle{~ine in ustrezno strokovno izobrazbo.
Delo odgovornega urednikaje honorirano.
Prijave z dokazili sprejemamo do 28. februarja 1998 na
naslov ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana.
24
¡UM ŽABICA
REZULTATI Kategorija medvedki:
Uvr. Priimek in ime
1.	Rus Miha
2.	Fajs Luka
3.	Brglez Nejc
4.	Kernc Jernej
5.	Hrovat @iga Kategorija ~ebelice: Uvr. Priimek in ime 1. Hrovat @iva Kategorija gozdovniki: Uvr. Priimek in ime
1. [inkovec Uro{ Kategorija gozdovnice:
Uvr. Priimek in ime
1.	[travs Meta
2.	Koren Sonja Kategorija popotniki: Uvr. Priimek in ime
1.	Podboj Martin
2.	Robi~ Grega
3.	Hafner @iga
4.	[tandekar Matic
Kategorija popotnice:
Uvr. Priimek in ime
Rod	Najboljji
PR Gorje 44:33 RBS Ljubljana 51:02 RBS Ljubljana 56:51 RBS Ljubljana 1:12:94 RBS Ljubljana 2:55:87
•as
Rod
Najboljji ~as
RBS Ljubljana 58:03	
Rod	Najboljji ~as
PR Gorje	41:39
Rod	Najboljji ~as
PR Gorje	42:41
PR Gorje	44:51
Rod	Najboljji ~as
RKV Postojna	35:91
PR Gorje	36:36
RTT Ljubljana39:99	
RR Ljubljana 45:93	
Rod
Najboljji
as
1.	Lepej Dujanka	RSG Koper	35:78
2.	Likar Tjaja	RKV Postojna	40:94
3.	Aasar Breda	PR Gorje	41:87
4.	[irca Maja	RBS Ljubljana 43:88	
Kategorija gr~e:			
Uvr. Priimek in ime		Rod	Najboljji ~as
1.	Pan~ur Rok	PR Gorje	31:86
2.	Majcen Boris	RZR Zre~e	32:44
3.	Pec Peter	RZR Zre~e	32:89
4.	Maru{i~ Damir	RZR Zre~e	33:96
5.	Jesen{ek Matja"-	Jessy PR Gorje	34:56
6.	Gale Matja"	PR Gorje	34:74
7.	Ver~kovnik Peter	RJZ Velenje	35:35
8.	Hren Bo{tjan	RZR Zre~e	35:68
9.	Zaninovi~ Vice		35:88
10.	Strajnar Toma"	RSO Kranj	35:95
TABOR
TABORNIŠKI VESTNIK
Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV
FEB '98
RGT Novo Mesto RR Ljubljana 38:50
37:0
Rod
PR Gorje RJZ Velenje RZR Zre~e
Najbojjji ~as 35:87 36:12 40:08
11.	Mohori~ Gregor
12.	Su{nik Rok Kategorija gr~ice: Uvr. Priimek in ime
1.	Pan~ur Mateja
2.	Zagožen Mojca
3.	Majcen Tanja Uvrstitev rodov: Uvr. Rod
1.	Poklju{ki rod, Gorje
2.	Rod Bi~kove skale, Ljubljana
3.	Rod zelene Rogle, Zre~e
4.	Rod kra{kih viharnikov, Postojna
5.	Rod jezerskega zmaja, Velenje
6.	Rod Robnik, Ljubljana
7.	Rod srebrnega galeba, Koper
8.	Rod tr{atega tura, Ljubljana
9.	Rod strašnih ognjev, Kranj
10.	Rod gorjanskih tabornikov, Novo mesto
Prehodni pokal Zlata @abicaje osvojil Poklju{ki rod iz Gorij. Za pomo~ pri izvedbi smu~arskega tekmovanja Zlata @abica se zahvaljujem RZR Zre~e, RTC Rogla in {e posebej Mateju
Kotniku, RZR Zre~e.
Blaž
RAZPIS ZA NOT "98"
21. no~no orietacijsko tekmovanje bo letos v no~i z 28. na 29. marec. Zbor ekip bo v soboto, 28. 3. 1998, ob 1700, kraj pa
NEPREKLICNO NARO
IE IN PRIIMEK ROD
ULICA: ___ARO
POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20%
bo objavljen v naslednji {tevilki Tabora ter na teletekstu. Kot vsako leto boste pred za~etkom tekmovanja re{evali topo teste in vrisovali KT, med samim tekmovanjem boste signalizirali, se trudili prehoditi minsko polje, re{evali test iz prve pomo~i ter prehodili hitrostno etapo. Tekmovanje bo tokrat potekalo v petih kategorijah: popotnice od 15 do 18 let (let. roj. 80 - 83) in popotniki od 15 do 20 let (let. roj. 78 do 83), gr~ice nad 18 let (let. roj. 79 in starej{e) in gr~e nad 20 let (let. roj. 77 oz. starej{i) ter korenine. V kategoriji korenin lahko sodelujejo me{ane ekipe, katerih ~lani so starej{i od 30 let (en ~lan ekipeje lahko mlaj{i) in so bili neko~ aktivni taborniki. Tekmovali bodo na progi enake doTine in težavnosti kot "enske ekipe, od njih pa ne pri~akujemo divjanja skozi progo (~asovnica bo zanje daj{a), ampak predvsem znanje, ki ga bodo pokazali pri ostalih nalogah. Ae ne boste uspeli sestaviti ekipe, vseeno pridite, pa se boste na{li na samem tekmovanju.
Prijave po{ljite do torka, 24. 3. 98, na naslov: MATEJA OBLAK, Abramova 19, 1000 Ljubljana. Prijava ekipeje veljavna le, ~eje poleg prijave {e fotokopija položnice o pla~ani {tartnini in zagotovilo na~elnika oz. stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe na tekmovanju vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. [tartnina zna{a 8000 SIT. Naka"itejo na naslov: Taborni{ki rod Mo~virski tulipani, Splitska 13, Ljubljana. [t. "iro ra~una: 50101-678-52373. Vsak rod lahko prijavi v kategorijo po eno ekipo, razen rodu, kije lani v kategoriji zmagal. Maksimalno {tevilo ekip v kategorijije 30, kar pomeni, da bodo imele prednost ekipe,
ki se bodo prej prijavile. Na tekmovanje vabimo tudi ekipe Združenja katoli{kih skavtinj in skavtov, ki bi se rade udele~ile tega zanimivega no~nega orientacijskega tekmovanja.
MT
TABORNIŠKA REVIJA	¡k
0£
TABORNIŠKI VESTNIK
Ureja: IVO ŠTAJDOHAR. leto XLV
Poročilo s tekmovanja Glas Jelovice 98
Tekmovanjeje bilo v soboto, 10.januarja 1998, v Bukovici. Tekmovaloje 34 ekip: 15 ekip gozdovnikov, 4 ekipe gozdovnic, 12 ekip popotnikov in 2 ekipi popotnic.
REZULTATI JELOVICE 98
Gozdovniki
Mesto	Ekipa	Rod	topo	PP	»VN	~as hitr.	hitrost	KT	~as iz ~as.	kazen	skupaj
1	115	ZR	21	45	80	860	30,1	600	0	0	776
2	103	ZR	8	20	80	574	60	600	59	-118	650
3	104	PRG	19	45	75	2390	0	600	72	-144	595
4	102	RS@ml	0	50	75	960	19,65	500	30	-60	584,7
5	112	RSM	7	45	80	730	43,69	600	97	-194	582
6	114	RSM	4	25	65	900	25,92	600	79	-158	562
7	105	RDV	4	45	75	1822	0	600	84	-168	556
8	107	RZ»	13	50	75	9999	0	500	73	-146	492
9	101	RPEJ	3	30	65	749	41,71	500	76	-152	487,7
10	109	RJS	6	0	75	9999	0	300	3	-6	375
11	110	RS@ml	16	0	70	9999	0	400	71	-142	344
12	116	PRG	1	40	90	9999	0	300	49	-98	333
13	108	RZ»	3	25	75	9999	0	400	87	-174	329
14	106	RJS	29	30	80	9999	0	300	58	-116	323
15	113	RST	5	20	75	9999	0	300	121	-242	158
Gozdovnice											
1	201	RaR	22	40	80	540	60	600	3	-6	796
2	204	ZR	43	45	80	9999	0	500	100	-200	468
3	202	RPEJ	19	10	60	9999	0	600	133	-266	423
4	203	ZR	10	40	75	9999	0	200	76	-152	173
Popotniki											
Mesto	Ekipa	Rod	topo	PP	»VN	ranjenec	-as hitrost hitrost		KT	~as iz ~as.	kazen skupaj
1 304	RSO	61	50	80	100	275	49,49	850	0	0	1190,5
2 302	RSO	40	50	90	100	234	60	850	0	0	1190
3 308	RZJ	36	45	75	100	245	57,18	900	23	-46	1167
4 305	RZ»	20	50	85	100	315	39,23	850	19	-38	1106
5 310	RR	26	50	85	100	320	37,95	800	33	-66	1033
6 303	RSM	7	50	80	100	420	12,31	850	86	-172	927,31
7 307	RST	28	50	80	100	420	12,31	800	74	-148	922
8 309	RaR	20	40	90	100	300	43,08	800	112	-224	869
9 301	RZJ	29	45	65		432	9,231	800	129	-258	690,23
10 311	RPEJ	11	0	90	100	1512	0	600	74	-148	653
11 312	RAM	1	0	90	100	1810	0	650	117	-234	607
12 306	RJZ	11	0	75	0	480	0	400	47	-94	392
Popotnice											
1 401	RSO	50	50	80	100	1050	60	750	68	-136	954
2 402	RZ»	24	45	85	0	9999	0	400	43	-86	468
2.«
topo - topotest PP - prva pomo-N - "ivljenje v naravi
TABOR
hitrost - hitrostna etapa KT - kontrolne to~ke -as iz -as. - -as iz -asovnice
OGLASNA DESKA ZA KOMISIJE
MEJA
prejemu @e rnrranjEN
Llpe{no smo zabeli z delom v komisiji za odnose ZTS z javnostmi. Rvo sre-anje v sredini januarja je prineslo predvsem razdelitev dela in oblikovanje projektnih skupin, lako so nastali ekipa za zalo'ni{ki program, ekipa za pripravo izobraževanja propagandistov v rodovih ter osem projektov v sklopu obve{~anja:
obve{~anje in sodelovanje s -asopisi (Delo, Dnevnik,■ .)
• sodelovanje in pokrivanje dogodkov z radijskimi in W hi{ami
bor)
spletna stran 2lS na Internetu
pretok informacij znotraj organizacije (glasila, revija la-
podatki o ZTS na zgo{-enki 'Join in jamboree' 'v reviji labor
propaganda (prenovljena sraj-ka ZlS, sraj-ka v {pan-skem jeziku, propagandni materiali za podporo drugih podro-ij, ■)
promocija (sodelovanje na sejmih, promocijske akcije — 22 april, ■.)
Vtem -asu se projektne skupine 'e sestajajo, tako da bodo na naslednjem sre-anju H februarja "fcfcfc, predstavile svoje naloge in cilje. Nk sre-anju smo premleli {e nekaj sve'ih idej, ki bi jih bilo smiselno pripraviti, zaenkrat pa naj ostanejo {e skrivnost.
Mateja [u{ter{i~Dmic
Ogenj je pri^gan. Pridi in prisedi, da bomo skupaj zakiju~iii dan.
Dosti si hodii. Trdo si deiai. Jutri ...je dan, ki ti pripada in iz katerega iahko naredi{ kaj iepega.
Auti{ vonj, ki se dviga iz mokre zemije? Auti{ veter, ki piha med drevjem? In gias pti~a, ki ieti mimo? Jutri, zgodaj zjutraj, bo{ vstai in bo{pei kot siav~ek, smejai se bo{ kot otrok, skakai po travnikih. Vidi{ sence, ki se podaj{ujejo? Tako^ pride no~.
Besede povedo tamil^^	drugega kot hrup.
Ti{ina pa je giasba; je ne^no petje, je najboj preprosta in najboj ~ista od vseh moiitev.
poglavar Doneči slap
@ft£HNDVrCDMCAISUAHMMD>
Kbmisija za mednarodno dejavnost je po jesenskem posvetu pridno pljunila v roke - pravzaprav vodstvo MMD/bolj bdi nad delom, ki so se ga lotile posamezne podkomisije.
Podkomisija za posameznike pod vodstvom leje leodorovi—pripravlja vrsto novosti, namenjenih u-inkovitemu informiranju posameznikov o {tevilnih mo'nostih, ki jih ponujajo mednarodne povezave 2lS. M-4na novosti bo predstavljena na Internetu - na doma-ih straneh 2lS. ludi pri tabornikih uporaba ra-unalnika postaja neizogibna ...
rod taktirko M9je Gek podkomisija za velike akcije pripravlja predlog kriterijev, po katerih bomo v bodo-e izbirali udeležence velikih akcij -zaradi velikega zanimanja in omejenih motnosti bomo v prihodnje za mednarodne dejavnosti izbirali le najbolj perspektivne tabornike, ki so tudi v organizaciji 'e dali kaj od sebe.
Podkomisija za seminarje, ki jo vodi Ne'a Ekd-lovi-, pripravlja metodologijo za izbolj{anje posredovanja in arhiviranja izku{enj, pridobljenih na seminarjih v tujini. Gj tega dela je, pove-ati koristnost seminarjev v tujini za celotno 2lS.
"Mlenjska''podkomisija za rodove je jeseni v vse rodove poslala vpra{alnik o njihovi mednarodni dejavnosti - odziv je bil prav boren, zato bo treba vajo ponoviti. MSUnarodne dejavnosti 2lS ni mogo-e uspe{no voditi in koordinirati, ne da bi informacije tekle v obeh smereh. Na-elniki rodov, brez vas ne moremo ni—na pomo—_
E vsem tem in {e o -em bo tekla beseda tudi na naslednjem dvodnevnem posvetu celotne MMD, ki bo predvidoma 3 in 4 marca *EEB- na posvetu bo nekaj prostih mest tudi za nove "mednarodne gara-e" Adrej lav-ar
22. februar - Founders day Dan ustanovitelja skavtstva,
Roberta Baden Powella
izredno resna rubrika za družabno kroniko in druge norčije
I
!
deavi:
THE TABORNIKS V VSAKO SVETOVNO VAS!
Za primer nam slu"i ena zgodbica:
Dogaja se v Ameriki v nekem majhnem mestu z okoli 3000 prebivalci. Na sestankuje zbrano deset skavtov, ki se u~jo o organiziranosti WOSM-a. Vodnikjim predava iz nove knjige "In all the world are scouts, but in Slovenia are the taborniks". Na ta na~in lahko tudi mi taborniki prispevamo k promociji na{e dfave.
Radenska 3 polejna (objavljeno avgusta 1995 v glasilu In[trukTOR)
Nova ureditev skavtske organizacije:
WOSM
/\
SCOUTS
THE TABORNIKS
Za ponatis besedila smo se odlo~ili zato, ker se bli'a Dan ustanovitelja. Ae ga boste izkoristili za navezovanje stikov s tujimi skavti, vam bo teorja o THE TABORNIKS vsekakorpri{la prav. Zagotavljamo vam, da boste z njo v hipu pritegnili njihovo pozornost, Sloveniji pa bistveno pove~ali mednarodno razpoznavnost. Ja, seveda, {e bolje bi bilo, ~e bi tujcem 'e pred 22. februarjem poslali kar omenjeno knjigo. A to ne bo {lo. Kupec, kije 'e pred dvemi leti odkupil celotno naklado, je ostal anonimen. Utemeljeno pa lahko sumimo ZSKSS in Urad vlade RS za informiranje.
novo: IOJAEK!
io JAEK {t.1
NE-TABOR ZA PRAVO RESNIXO
Izvr{ni odbor (IO) ZTS je z navdu{enjem sprejel novico, da v mar—evski {tevilki Tabora ne bo nove priloge o taborjenjih. Kon—no seje ponudila prilo"nost, da se v Taboru objavi PRAVA RESNICA! V nadomestni prilogi "IOJAEK" boste na{li vse tisto, kar ste doslej pogre{ali, pa zlobni uredniki Tabora niso hoteli objaviti. Hkrati bo zado{—eno tudi pravici: zakaj bi samo MA-ji in GG-ji dobivali priloge, —e jih pla—ujemo vsi?! "IOJAKA" na 48 barvnih straneh bodo poslali vsem slovenskim PP-jem in gr—am.
POSLUŠAJ SVOJE SRCE
Naše življenje so trenutki. Lepi. Tihi. Bogati. Neznosni. Polni. Srečni. ... Neskončno jih je in v vsakomur od nas so zataknjeni le njegovi. Ti trenutki smo mi: on, ti, jaz.
Zdaj, da, prav zdajle obllkujej nov trenutek In z vsako od "mlsllc" na tej strani sl poskujaj ustvariti prav poseben trenutek. Ko sl sam. Na ve~ernem klepetu s prijateljem. Na vo-dovem sre~anju ... Ij~l. Brskaj. Odkrivaj nove dimenzije.
•	Neko~je stal mlad, krepak mo" sredi "ivahnega trga in se je zdel sam sebi odve~. Tedaj je prljepala po ulici stara "enlca s te"ko kojaro in mu podarila kar mimogrede mo"nost ne biti odve~.
•	Nikoli ne doblj "elje, ne da bi dobil tudi mo~, da jo uresnl~l{. Vendar moraj vseeno nekaj narediti za to. (R. Bach)
•	Stati moraj med nebom in zemljo kot pokon~no bitje, katerega noge ne zgubijo stika navzdol in katerega ~elo se dviga v odnos navzgor.
•	Ae izmenjava jabolki, bova {e vedno imela vsak eno, ~e pa izmenjava misli, bo vsak imel obe. (Bernard Shaw)
•	Vse razlike, vsi nesporazumi, vse druga~nostl pri ljudeh tostran in onstran prepada so premostljivi z malo dobre volje. Z voljo do dobrega. Brez te volje pa nlh~e ne pride niti ~ez najmanjjo razpoko.
•	Ljubi vsakogar tako, kakor ljublj sebe, najprej pa moraj biti sam v sebi poln, da lahko sam sebe prav ljublj. (Fynn)
•	Pusti ml, da bom dober s teboj. Ae ne bom JAZ, kdo bo potem? Ae ne bom ZDAJ, kdaj se bo to zgodilo? Ae ne bom dober S TEBOJ, kaj bo potem z nama?
•	Razpravljaj o lastnih omejitvah in res bodo tvoje. (R. Bach)
•	Za vsake sanje, ki so ostale v "ivljenju neizpolnjene, obstaja izpolnitev, o kateri sl nikoli ne bi upali niti sanjati ...
•	Pazi nase, na to, kaj mlsllj, na to, kaj ~utlj, na to, kaj po~nej, na to, ~esar ne storlj. Na to, kaj imaj rad, na to, kaj pustlj neljubljeno. Le kdor pazi nase, se lahko spojtuje.
•	Svet je tvoja bele"nica. Na straneh podajaj svoje zaklju~ke. Ni resni~nosti, ~eprav lahko resni~nost tam izrazij, ~e "elij. ... Pijej lahko tudi neumnosti ali la"i ali trgaj strani. (R. Bach)
•	Roman, ki ga pijemo na papir, se pije la"e, kakor se "¡vi "ivljenje. Kljub temu nikoli - ~etudi bi obsegal ve~ knjig, kot jih gre v celo knji"nico - ne bo upodobil prekipevajo~e polnosti ~lovejkega "ivljenja.
•	Zakaj moram poslujati svoje srce? Ker ga nikdar ne boj prepri~al, naj obmolkne. Aetudi se boj pretvarjal, da ne poslujaj, kaj ti govori, bo v prsih vedno ponavljalo tisto, kar misli o "ivljenju in svetu. (P. Coelho)
Lrga
taborniška revija
¡k
GLASILA
Slovenski taborniki v Italiji so v uvodniku svojega glasila MODRI VAL napisali, da so opise, vtise in mnenja zbrali z namenom, da bi bralci izvedeli kaj več o taborniškem delovanju, "predvsem pa, da bi bolje razumeli taborniški duh, katerega bistvene poteze so vedrina, ljubezen do narave in prijateljev, težnja po zabavi in odkrivanju novih stvari." Taborniki Rodu veselega vetra v Murski Soboti so sprejeli nov znak rodu, glasilu pa so dali novo ime METEOR (prej Rdeči maki, Odmevi narave, ...). Nekaj prispevkov iz obeh glasil boste lahko prebrali tudi vi.
Marta
vojeni listi in preizku{nje to dokazujejo. Verjamem, da bo marsikateri od njih tudi dober vodnik. Radovan in Mojca sta z opravljenim vodni{kim te—ajem "e zelo blizu temu, druge pa to {e —aka.
Moram priznati, da mi bo zelo "al, ko ne bom ve— njihov vodnik, kajti tak{nih vodovje zelo malo - doslej sem sre—al kake tri, pa sem "e zelo dolgo tabornik.
NAS! JUNAKI (Meteor, december 1997)
3"
Vod Majmuni je najstarej{i vod v na{em rodu, pa hkrati relativno mlad. Kako re{iti to uganko? Preprosto. Ta vod pravzaprav obstaja "e osem let, ko so za—eli s taborni{tvom Radovan, Milo{, Mojca, ... Pozneje so sejim pridru"ili {e Du{an, pa Mi{a (kije bila prej tabornica na tretji {oli). Od letos je vod bogatej{i {e za Mateja, Uro{a, Matja"a in Andreja (prej so bili v drugem vodu).
Vodnik, ja, vodnik sem jaz (Ale{), prej pa sta jih imeli pod komando obe Kouretovi deklici - Mirjana in Brankica.
In kaj najraje po—nejo? Pravzaprav so najraje na kakem taborjenju ali zi-movanju. Po mo"nosti vodovem. Lani so celo pripravili sre—anje z vodom iz Rodu Vidra iz Lendave.
Zelo radi tudi {pi—ijo kake naga-jivosti. V tem so neprekosljivi mojstri. Ae bom kdaj sivolas ali ple{ast, bom to zaradi njih. Radi tudi streljajo z lokom (in uni—ujejo pu{—ice), nekateri so celo v lokostrelskem kro"ku na {oli.
Orientacije ne marajo preve—, zato pa tem bolj pe—ene banane s —okolado. Ko semjim prvi— dal banane, so najprej govorili, da me—em stran banane in —okolado Milka, ko pa so poskusili ...
Ko smo "e pri hrani, naj povem, da e na vodovih taborih pogosto domisli-
mo kake specialitete. V—asih je to ri"ota z morskimi sade"i, spet drugi— pica.
@al mi je le, da jih je tako te"ko spraviti na vodova sre—anja. Vsi so zelo zasedeni, zaljubljeni, pozabljivi. Kljub temu so dobri taborniki. Os-
Naj za konec zapi{em le {e to, da upam, da bodo ostali tak{ni kot so (no, ja, malce bolj ubogljivi), "elim pa jim {e veliko sre—e v "ivjenju in uspeha v taborni{tvu.
Asam
TABOR
Glasi
KAM SKRIVAMO HRANO NA
TABORU (Modri val, december 1997)
Tabor je prostor, kjer se predvsem dela, spi In zabava. Zato pa je nujno potrebna dobra prehrana, ki nam jo nudi na{a Imenitna kuhinja. Okrogli ekonom in njegovi okrogli kolegi se neprestano potikajo po razli~nih trgovinah, da bi nam preskrbeli najbolj{o, najbo[j energijsko, najokusnej{o hrano. Pri skoraj vsakem obroku, ne vem zakaj, so vsi vedno pri grmih. Mislim, da to po~nejo iz bojazni, da jim kdo ukrade njihov odli~ni obrok. [e najbojj se taborniki potikamo po grmovju, koje za kosilo ali ve~erjo servirana preokus-na gobova krema.
Zaradi tega na tabor ni treba prina{ati odve~ne hrane. Vsakdo pa ima v marsikaterem trenutku dneva voljo po ne~em sladkem, zato ni slabo imeti s seboj tudi nekaj "extra" hrane kot npr. bi{kote, nutelo, ~okolado, merendine. Ker pa vodstvo odve~no hrano poberejo je treba skriti. Zakajjo pobere? Ker no~e, da bi se taborniki preve~ zredili, kajti preve~ rejen tabornik s te"avo opravlja dela po taboru in preve~ polni latrine.
Zato bom dal tistim tabornikom, ki bi hoteli imeti poleg imenitnih obrokov tudi odve~no hrano, nekaj nasvetov, kam naj to hrano skrijejo. Najbolj primeren prostor za skrivanje je gozd. Pri tem pa je treba upo{tevati nekaj morebitnih zapletov. Ker marsikateri tabornik ho~e gnojiti v ne"nem oddihu v naravi, namesto v latrini, je nevarno, da pognoji tudi na{o hrano, kije tam skrita. Drugi problem je prisotnost "u"elk, mravelj in gozdnih "¡vali (v~asih tudi medvedov), ki hrano zavohajo, in je nevarno, da jo {e pojedo. Dalje, tudi vremenske razmere lahko
povzro~ijo, da pride do pred~asnega razkroja hrane, ki postane vsa mokra in blatna. Zgodi se lahko tudi, da pozabi{, kjeje skrivali{~e hrane, sajje gozd velik, spomin pa kratek. Tudi jaz sem neko~ skril dve konzervi tune, ko pa me je "elodec pripeljal na njihovo sled, nisem ve~ vedel, kje sta skriti. Nazadnje pa se lahko zgodi, da brat ali sestra, ki se sprehajata po gozdu, nehote zagledata hrano in se zahvalita naravi za ta nenavaden dar.
Iz teh razlogovje treba pomisliti na druga skrivali{~a. Eno je gotovo {otor. Glede slednjega je cela vrsta mo"nosti: pod {otor, na dno nahrbtnika, v ~evlje (~e noge neprijetno di{jo, se to ne spla~a - z izjemo sira, ki dobi {e boj{i okus), v spalno vre~o. Ob kontroli pa lahko vodstvo to skrito hrano najde. Ni pa nujno, da jo pobere, predvsem, ~e je skrita v umazanih spodnjih hla~ah in v pet dni zaporedoma no{enih nogavi-
cah. To pa odsvetujem, ker bi tudi vi sami ne pojedli te hrane.
Zatoje moj kon~ni nasvet ta, da pojemo vso hrano takoj, po {otoru pa skrijemo le malenkosti. Vemo pa tudi, da nam bodo star{i ob obisku prinesli novo zalogo hrane.
[pik
v
! Vod vodom ali Silčki v Kamniški Bistrici
I	Vod [il~ki z leto{njega vodni{kega
I	te~aja "Obljubljan~anov" se je neke
I	zimske sobote odpravil po pe{ poti ob
I	Kamni{ki Bistrici vse do njenega izvira.
I	Zbrali smo se z namenom, da se spet
|	sre~amo in malo pogrejemo s poletnimi
|	spomini, ter tudi, da se na{i novi vodi
|	MA-kov spoznajo med sabo. Mogo~e sta
|	bila kriva rahlo turobno vreme in vlaga
|	povsod naokrog, da je bilo medvedkov
|	vsega skupaj za en vod. So se pa ti med
|	seboj bolje spoznali in smo se vsi skupaj
|	res dobro imeli.
|	Najmlaj{i so 10 km dolgo pot prav
|	juna{ko premagovali. Vse prepadne ste-
zice, spolzke mosti~ke in blatne lu"e. Vmes pa si je vsak na{el tudi nekaj najlep{ega zase. Od "ivo zelenih mahov, zasneženih gora do kristalne mo-drozelene barve in {uma Bistrice.
Ko je utrujenost "e za~ela porajati vpra{anja, kot: »Koliko je {e do konca?«, nas je predramil pre~udovit kanjon Predaselj in nas o~aral od spodaj in od zgoraj.
[e topel ~aj in plezanje po skalah pri izviru, pa je bilo "e treba domov. Manjkajo~i [il~ki, vam je kaj "al?
Mojca Mele
taborniška revija 3
Danes vam ponujam nekaj predlogov za izlet v del naše domovine, kjer je razgibanost terena precejšnja kljub temu, da vrhovi hribovja ne segajo ravno visoko. In v času druge polovice zime, ko marsikdaj ne vemo, kaj in kam bi z našimi člani, so tukajšnji griči kot nalašč. Semkaj se lahko odpravimo skorajda brez skrbi tudi z najmlajšimi. Nekaj večjih in bolj ali manj redno oskrbovanih postojank nam omogoča prijetne dvodnevne izlete. Hkrati relativno dobra cestna mreža omogoča pomoč pri organizaciji in izvedbi akcije z vozilom.
POSAVSKO HRIBOVJE
LISCA
Lisca je 947 m visok zelo razgleden travnat vrh severovzhodno od Save nad Bregom in Sevnico. Na Lisci stojita dva doma. Prvije bil postavljen "e leta 1902 in se imenuje Jurkova ko—a. Tod smo imeli Zmaji "e ve— dvodnevnih akcij in tudi manj{e —etno zimovanje. Ko—a je odprta bolj ali manj po dogovoru in je ravno zato za nas zelo primerna, sajjo lahko dobimo za povsem samostojno
uporabo. Omogo—a udobno ve—dnevno bivanje vsaj tridesetim tabornikom. Informacije dobimo na telefonski {tevilki 0608/82-959 (gospod Lojze Motore). Drugi domje Ton—kov dom na Lisci. Ta je stalno odprt (glej tudi Tabor 12/97, telefon 0608/81-171) in ima 39 postelj ter 18 skupnih le"i{—. Domova sta drug od drugega oddaljena le nekaj metrov, postavljena pa sta na koncu asfaltne
ceste, ki je pozimi redno plu"ena. V bli"ini domov je manj{e smu—i{—e z dvema vle—nicama. Za tabornike bi bil zanimiv tudi obisk meteorolo{ke postaje vrh Lisce.
Za tabornike sta primerna predvsem dva dostopa na Lisco, ki sta z izhodi{—em vezana na "eleznico. Od "elezni{ke postaje Breg bomo hodili pribli"no dve uri, iz Sevnice pa tri ure.
NEKAJ ZA LJUBITELJE ZIMSKIH GORA
Vsem zagretim gornikom, ki radi zahajate v gore tudi pozimi, namenjam nekaj naslednjih vrstic.
Za marsikoga leto{nja zima ni prava zima in kdor je ves —as v dolini morda res nima pravega ob—utka. Toda v gorah vlada pravo zimsko razpolo"enje ob sicer nekoliko tanj{i sne"ni odeji, a vendar. V prvi polovici januarja leto{njega leta so predvsem na ju"nih pobo—jih gora vladale idealne turne smu—arske razmere. Kdor se ni odpravil v vi{je lege, lahko le ob"aluje. Prilagam nekaj utrinkov leto{nje zime.
Foto: Albatros
4	TABOR
Turni smu~arski vzpon na Debelo pe~
KUM
Kumje vi{ji od Lisce, saj je visok 1220 m in je zato tudi nekoliko bolj divji. Planinski domje odprt vse leto (telefon 0601/26-219) in ima 20 postelj ter 8 skupnih le"i{—. Dostopenje tudi z vozilom po dobri makadamski cesti. Glede plu"enja ceste nimam informacij, a "sumim", da jo redno vzdr"ujejo. Prav gotovo vam s to informacijo lahko postre"ejo na gornji {tevilki. Razgled z vrhaje precej{en, sajje vrh gol. In ravno zaradi njegove goloteje v okolici doma tudi precej idealnih toda neurejenih smu{kih terenov (za-etek turne smuke?). Vrh Kuma se nahaja tudi dale- v dolino viden televizijski stolp. Dostopov je ve-. Od "elezni{ke postaje Rade-e bomo hodili 4 ure, kak{ne pol ure manj od "elezni{ke postaje Zidani most. Lahko pa si za izhodi{-e izberemo {e Hrastnik, Trbovlje ali Zagorje - od povsod nas -aka 3 -3,5 ure hoje.
MRZLICA
Drugi najvi{ji vrh v Zasavju med Savinjsko in Savsko dolino je Mrzlica. Vrh sta pravzaprav dva vr{i-a, med katerima stoji Dom na Mrzlici. Dom je na vi{ini 1110 m inje stalno oskrbovan ter vsaj za vikende redno odprt. Do njega vodi nekoliko slab{a cesta, toda {e vedno prevozna z osebnim vozilom. Ta cesta v zimskem -asu najverjetneje ni plu"ena, sicer pa lahko natan-nej{e informacije v zvezi z domom in cesto dobimo na {tevilki 0601/41-535. Na voljoje 45 postelj in 61 skupnih le"i{—, kar zadostuje za dvodnevni izlet ve-je taborni{ke enote. Tudi ta vrhje lep razglednik in tudi tuje mo"no ugodno smu-anje na neurejenih terenih. Dostopje najugodnej{i z "elezni{ke postaje Hrastnik, v kombinaciji z lokalnim avtobusom pa sta do vrha {e 2 uri hoje. Na Mrzlico lahko pridemo tudi iz [empetra v Savinjski dolini ter skozi Prebold (3 h) ali s [mohorja (2,5 h) oziroma s Partizanskega vrha (2 h).
Poleg omenjenih treh vrhov in planinskih postojank je v Zasavju {e veliko bolj ali manj zanimivih vrhov ter kar nekaj planinskih postojank. Spodnja tabela vsebuje vse preostale postojanke posavskega hribovja in telefonske {tevilke, kamor se lahko obrnemo v zvezi z informacijami glede njih.
Danes je moj predlog za vse organizatorje taborni{kih akcij torej izlet v posavsko hribovje.
ALBATROS

Smučanje s Kuma Foto: Pugy
Planinska postojanka	telefon
Zaveti{-e v Pe-icah (417 m)	0608/77-314
Ko-a na Bohorju (898 m)	0608/70-475
Ga{perjeva ko-a pod Velikim Kozjem (436 m)	0601/83-600
Planinski dom na Resevni (645 m)	063/741-411
Dom na [mohorju (781 m)	063/732-818
Ko-a na Kopitniku (865 m)	063/737-020
Planinski dom v Gorah (762 m)	0601/41-500
Planinski rudarski dom na Kalu (946 m)	0601/41-832
Planinski dom na Bukovici (568 m)	063/714-249
Dragov dom na Homu (605 m)	063/711-237
Dom pod Re{ko planino (664 m)	063/723-723
Planinski dom na Zasavski gori (846 m)	0601/64-543
Planinski dom na Aem{eni{ki planini (1120 m)	0601/77-125
Zaj-eva ko-a (742 m)	063/726-595
Planinski dom na Jan-ah (792 m)	061/669-029
Bivak na Kamniku (856 m)	063/712-187
Bivak na Gozdniku (1090 m)	063/712-187
taborniška revija	¡k
IZ SLOVENIJE ...
... IN OD DRUGOD Dobrovoljci smo praznovali svoj 43. rojstni dan
Kaj neki se je tokrat dogajalo? No, saj veste, kaj se dogaja na takih zadevah. Pa vendar, samo nekaj za ilustracijo. Dobrovo|jci namre~ vsako leto praznujemo svoj rojstni dan v decembru, to~neje 18. 12. Da pa se na ro-dovem dnevu ne bi basali samo s tortami, na ta dan podeljujemo vsa zaslu"ena priznanja in osvojena znanja ter osre~ujemo nove ~lane z rutkami.
Kon~no smo v ~etrtek, 18. 12. 1997, le do~akali na{ te"ko pri~akovani rodov rojstni dan, za katerega je bilo potrebnih kar nekaj dni priprav in igralskih sposobnosti. Ker nas je v rodu tako veliko, se pa~ vsi nismo mogli stla~iti v prostor, v katerem imamo redne sestanke in smo morali najeti kar celo dvorano v blTnjem domu upokojencev. Bilo nas je kar 57, od tega 25 radovednih MA-jev, 10 navdu{enih gozdovni-kov in gozdovnic, 15 z delom prezaposlenih PP-jev, 5 mamic in o~kov ter na{a zvesta umetnika, fotograf Wulfi in snemalec Kocka.
Za~elo pa seje takole. Najprej nasje na{ stare{ina Ale{ prjazno presenetil s kratkim pozdravom, nato pa prepustil prostor in besedo na{i igralski skupini, sestavljeni iz vseh navzo~ih PP-jev. Igra, s katero smo predstavili taborni{ke zakone, je bila zasnovana na podlagi zgodbe Alica v ~ude"ni debeli, le da je bila taborni{ko obarvana. Mala Alica Je hotela postati tabornica, zato jo je v
4	TABOR
taborni{ko debelo odnesel vihar. Alica je na svoji poti do ~arovnika Ale{a sre~evala nesre~ne"e, ki so se "eleli svojih slabih navad (le-te so tudi zaigrali) znebiti. (Nekdoje hotel postati veder, drug spo{tjiv, ...) Na sre~o so se teh napak vsi zavedali, da pa bi pokazali, kako se kesajo, so morali pihati v pojo~o travico. Navsezadnje so Alica in ostali prispeli do ~arovnika, ta pa jih je poslal za ~arobno zaveso in na koncu so vsi pokukali izza zavese v krojih in nasmejani, ker so postali taborniki.
Medtem, ko se je ~arovnik ukvarjal z ~aranjem za ~arobno zaveso,je sledila predstavitev vodov - tako starih kot novih. Lepoje bilo videti, da so se potrudili prav vsi in da so nekateri celo zapeli pravo vodovo himno ali pa zaigrali ske~.
Navdu{enje je nara{~alo in napo~il je trenutek, ko so najprej mali medvedki in ~ebelice z navdu{enjem sprejeli rutke in s tem postali pravi taborniki. Toje veljalo tudi za gozdovnike in gozdovnice, ki so svoje rde~e rute zamenjali za zelene. Seveda nismo pozabili na vsa zaslu"ena priznanja, ki so si jih ~lani med letom prislu"ili. To leto smo sprejeli med starej{e vrste tudi nekaj PP-jev, ki so kon~no dobili svoje modre rute.
Na koncu je sledilo {e petje rodove himne, ki smo jo seveda znali vsi, in himne medvedkov in ~ebelic. Ker pa je ostalo {e nekaj posnetkov v fotoaparatu , je sledilo mno"i~no slikanje z na{o papirnato maskoto (Gardaland, skrj se!!).
Tako, dan seje "e dodobra prevesil v no~ in iz dvorane so odhajali zadovoljni, nasmejani obrazi, kijim bo leto{nje praznovanje rodovega dne zagotovo ostalo v spominu. No, konec tedna seje odvijala {e bolj glasna -ajanka, ampak o tem kdaj drugi~.
Nadja Džankovič, RDV
JelKOvanje	1
| V soboto ob 12. uri smo se taborniki zbrali pred {olo in se	|
I skupaj odpeljali v dom na Vane~o, kjer smo pre"iveli dva dni	I
I med po~itnicami. Za~elo se je z izdelovanjem okraskov za	I
I jelko, kijoje nadome{~ala smrekova veja. Po okra{evanjuje	I
i imel na~elnik Danijel pogovor z novimi taborniki, ve~erji pa	i
i je sledil {e slavnostni del, na katerem so taborniki-za~etniki	i
■	zaprisegli. Pred tem so morali biti nekaj ~asa oble~eni v	■
■	{otorko in po obrazu namazani s sajami. Po procesu smo	■
■	imeli {e nekaj ske~ev in sodi{~ni obred, kjer smo nekaterim	■ . tabornikom izbrali taborni{ka imena.	. J ... pa se skupno poziranje pred fotoaparatom ... Mateja, RBŠ	\

ZIMOVANJE V ZELŠAH
Med zdaj "e lanskimi bo"i~no-novoletnimi po~itnicami smo Lakotniki do"iveli nekaj izjemnega in nepozabnega - zimovanje v Zel{ah pri Cerknici. Pet GG-jev - @iva, Neva, Ines, Silvi in Rok smo se z vodnico Mojco pridru"ili petdnevnemu zimovanju postojnskih tabornikov. Sicerje res, da smo bili vsi skupaj najprej rahlo "alost-ni, ker nam zima ni privo{~ila snega, a smo "e po prvem dnevu pozabili na to. Vsa do"ivetja in nova prijateljstva so nas prevzela. Pome{ali smo se med postojnske prijatelje ter skupaj z njimi ustvarjali, se igrali taborni{ke igre, tekmovali, prepevali, izdelovali ~estitke, slikali na majice, se spu{~ali z balkona, pri~akali dedka Mraza, ... Po izletu v Rakov [kocjan in ogledu Postojnskejame ter Predjamskega gradu smo bili o~arani nad lepotami kra{kega sveta. Pet dni dru"enja s Kra{kimi viharniki pa je obrodilo {tevilna prijateljstva. Polni idej in nepozabnih do"ivetij smo "e med potjo proti domu ugotovili, da so bile to ene najlep{ih po~itnic, kar smo jih do"iveli doslej. Zato {e enkrat - HVALA vsem RKV-jevcem za lepe trenutke, ki smojih pre"iveli v va{i dru"bi.
LAKOTNIKI, RJZ Velenje
TABORNIKI SMO SE UDELEŽILI SKAVTSKIH ZAOBLJUB
13. decembra 1997 se nasje nekaj tabornikov iz Rodu gor-janskih tabornikov (~eta Pore~ani iz [mihela) odzvalo vabilu in se udele"ilo sve~anih skavtskih zaobljub. 15 novincev
novome{ke dekan[je je bilo ob osemnajsti uri zve~er pri ve~erni ma{i v "upnijski cerkvi sv. Mihaela v [mihelu sve~ano sprejetih med skavte. Poleg tabornikov so bili prisotni {e star{i ter njihovi doma~i, skavti iz Grosupljega in Starega trga ob Lo"u ter {tevilni drugi farani. Pred skavtskim praporom pri oltarni mizi v cerkvi so dali novinci skavtsko zaobljubo. Kojoje novinec izrekel, mu je voditelj nadel skavtsko rutko, ki izra"a pripadnost skavtskemu gibanju. Po sve~anih zaobljubah smo se taborniki in skavti {e igrali, nato paje sledila pogostitev. Posladkali smo se tudi s torto, na kateri je bil medvedek, kajti ime njihove skavtske skupine je GORJANSKI MEDVEDI. Pos-netekje s pogostitve.
Besedilo in fotografija: Helena Murgelj Četa Porečani, Šmihel, RGT Novo mesto
Mflfkd _.-"W~ HP l-V - ■ I j^T i
Vi
taborniška revija
v
Odslej v tabornem vodstvu Rodu Črno jezero več mladih TABORNIKI SO ZIMOVALI IN PRAZNOVALI V SVOJI KOČI NA ŠMARTNEM
Nekateri taborniki Rodu Črnega jezera iz Slovenske Bistrice so si "pričagali" novo leto v svoji koči na Šmartnem na Pohorju. Seveda šele, ko so v njej sklenili zimovanje GG-ji ter nekateri PP-ji.
V	~asu zimovanja so se ukvarjali s topografijo, izdelali novoletne vo{~ilnice za prijazne sponzorje, streljali z zra~no pu{ko, osvajali ve{~ine (kuhar, ra~unalnikar, topograf, novinar, ...) ter u"ivali v orientacijskem in no~nem pohodu v soju bakel. Popravili so tudi kaipot v stilu M.A.S.H.-a, ki vas od taborni{ke ko~e natan~no usmeri proti Londonu, New Yorku, Sydneyju in drugim svetovnim mestom, za katere na Pohorju enostavno morate vedeti, druga~e ni pravega "ivljenja, ob tem pa je na kažipotu zapisana tudi oddaljenost, ~e bi slu~ajno krenili na pot. Ae poznate na{o kuharico, lahko morda dobite kak{en "lan~ paket".
Spet so se krstili (pa ne tega me{ati s cerkvijo) in poro~ali. To najbr" pomeni, da bo v kratkem velik nara{~aj murnov. Ker otroci rastejo, so bili starej{i MA-ji sprejeti med GG-je, ti med PP-je, slednji pa v gr~e. Da bodo pripravljeni na vse hudo, so se nekateri ob sprejemu lahko posladkali s surovimi lignji.
Stare{ina taborjenja je bil tokrat na{ zlati Iztok Utenkar, taborovodja David Mogu, programerja za gozdovnike Gorazd Utenkar in za popotnike Nata{a Poto~nik, s kuhanjem pa jih je razveseljevala Arina Ravnjak.
V	minulem letu so izvedli tudi tradicionalno iskanje novoletnega drevesca v gozdu, ki se ga je udele ilo sedemnajst medvedkov in ~ebelic ter {est vodnikov. Kljub temu, daje ta dan lilo kot za stavo, so novoletno drevesce kar v gozdu okrasili in ob njem zapeli. @e uvodoma smo poudarili, da je v novem tabornem vodstvu, ki so ga izvolili v lanskem letu, ve~ mlaj{ih, kot jih je bilo doslej. Takoje stare{ina rodu Nata{a Poto~ni k, na~el ni k Iztok Utenkar, na~elniki za murne Mojca Kodela, za Ma Nina Tom{i~, za GG Gorazd Utenkar, za PP Nata{a Poto~nik ter za ~eto Are{njevca David Mogu. Gospodarje ostal Janko Mlakar, njegov pomo~nik je Marko Strehar, bla-
TABOR
gajnikAlej Grobler, tajnica Nina Krevh, za propagandista pa so obdr ali mojo malenkost. Mentorice v osnovni joli v Slovenski Bistrici so Marjeta Lozinjek, Diana Sla~ek in Andreja Novak, na Arejnjevcu pa Elica Repnik.	Drago JoviČ
Zajtrk je najpomembnejši obrok
NOVOLETNA ČAJANKA MEDVEDKOV IN CEBELIC
V ponedeljek, 22. decembra 1997, smo se trije vodi MA iz ~ete Pore~ani zbrali na novoletni taborni{ki ~ajanki. Pri{lo nasje le 16, ~eprav nasje v~lanjenih dvakrat toliko. Aajanko smo pripravili v lepo okra{eni u~ilnici na O[ [mihel v Novem mestu.
Na za~etku -ajanke smo vsi skupaj zapeli taborni{ko pesem Dviga plamen se iz ognja. Nato sta se dve ekipi vodov Jeleni in Tigri preizkusili v kvizu, kije obsegal vpra{anja o poznavanju taborni{ke organizacije. V prvem delu sta bili obe ekipi kar uspe{ni. V drugem delu kviza pa so re{evali naloge, kjer so se morali med tremi odgovori odlo~iti za pravega. Ekipi sta re{itev objavili s pomo~jo A, B, C karton~ka. Vsi ostali smo tekmovalce bu~no spodbujali. V prvem in drugem delu kvizaje bila uspe{nej{a ekipa voda Jeleni, kije postala zmagovalka.
Po kvizu smo izvedli ve~ {aljivih iger, ob katerih smo se vsi prijetno zabavali in se od srca nasmejali. Za pravo razpolo"enjeje poskrbel gospod Lojze z diatoni~no harmoniko, kije prav po{teno raztegnil meh in odigral nekaj melodij. P° kvizu, igrah in glasbi smo kon~no do~akali pogostitev, na kateri smo se okrep~ali z obloženimi kruhki in sokom. Celotno prireditev smo posneli na kaseto, ki smo sijo pozneje ogledali na sestanku.
NOVOLETNI ODMEVI
Vsem, prav vsem hvala za čestitke in dobre zelje, ki ste jih zapisali na novoletne voščilnice. Nekaj smo jih dobili iz sosednje Hrvaške in nekaj od domačih rodov (društev). Uspešno delo nam želijo izvidžači OIP Uljanik iz Pulja, Tornadovci iz Zagreba, pomorci Brodosplita iz Splita, OIP Smjeli iz Umaga in Ahmed Hrapovi® v imenu abc Stripa, abc Sporta iz Sarajeva. Vse voščilnice, ki smo jih dobili iz rodov po Sloveniji (nekateri imajo že novi žig Društva tabornikov), so izdelali taborniki sami. Veliko se jih je podpisalo na voščilnico Rodu Sergeja Mašere v Piranu. Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta nam na domiselni voščilnici želi ne le srečno ampak tudi nadvse zabavno leto 1998. Lepe želje so nam izrekli tudi taborniki Pokljuškega rodu iz Gorij, iz Rodu Črnega jezera, ki deluje v Slovenski Bistrici pa smo dobili kar dve voščilnici. Eno nam je posebej poslal Drago Jovič, ki želi vsem srečo, uspeh in "ful" ljubezni v novem letu 1998. Še trikrat: hvala, hvala, hvala!
Marta
taborniška revija
¡k
DOSJEJI RD: PREPLAH V TABORU (2) pi{e: Malus, ri{e: [eki
4	TABOR
NADALJEVANJE PRIHODNJI'
SKAVTSKI CENTER MARINDOL
&
TABOR
V*-*_ t .
Bela krajina leži na JV Slovenije in je stisnjena med Gorjance in reko Kolpo, najtoplejšo reko v Sloveniji. Slovi po svoji zgodovini, tradicionalnih šegah, navadah in obrteh, pa tudi po kraški pokrajini, vinogradništvu, brezah. Med prijaznimi ljudmi in v neokrnjeni naravi smo našli svoj prostor tudi taborniki. Taborniški dom leži na tipičnem kraškem, vrtačasto kamnitem svetu, v neposredni bližini Adlešičev, ki so etnološka in folklorna zakladnica Slovenije.
Tu imate mo~nost spoznati belokranjske obi~aje, folkloro in na~in življenja. Ogledali si boste ro~no tkanje lanenega platna, iz katerega izdelujejo narodne no{e, sami pa se boste preizkusili v izdelovanju belokranjskih velikono~nih pisanic.
Na dvodnevnem potepu boste odkrivali krajinski park Lahinja (predstavili ga bomo v naslednji {te-vilki revije Tabor), kjer so na majhnem mestu zbrani naravni, kulturni in zgodovinski spomeniki. Tako boste pri{li v stik s prostranimi brezovimi gozdovi, pticami, ki so na{le zavetje v mo~virjih Lahinje, in ljudmi, ki tem krajem dajejo poseben pe~at.
Poleg omenjenih vam nudimo {e {portne aktivnosti: plavanje, lokostrelstvo, streljanje z zra~no pu{ko, odbojko, nogomet in druge taborni{ke igre.
Veseli pa bomo tudi va{e pomo~i pri pripravi poti za gorsko kolesarjenje v okolici taborni{kega doma.
Dobrodo{li pri sooblikovanju prvega Evrokoraka v Sloveniji.
Informacije lahko dobite pri vodji projekta Tomažu Strajnarju - Blondiju (tomaz.strajnar@guest.arnes.si) ali na Internetu: http://www2.arnes.si/ ~krztsrso2/index.html
Pugy
r — — — — — — — — — — — n
Taborni{ki dom v Marindolu premore I leži{~a za 60 oseb, skupne prostore zal najrazli~nej{e dejavnosti, kuhinjo,jedilnico in I sanitarije. Bivanje je mogo~e tudi v {otorih na | tabornem prostoru, ki se nahaja ob | taborni{kem domu, in sprejme 80 ljudi. Infor- | macije: Zveza tabornikov ob~ine Kranj, Stri- | tarjeva 5, Kranj ali Danilo Kodri~, Pestotnikova | 9, Kranj, tel. 064/246-589.	|

v
Zivjo!
DVANAJST OŽIGOSANIH
(ali THE BEST OF ...)
Odkar za TABOR pripravljam pesmice z akordi, si nisem nikoli delal utvar, da z njimi navdušujem vseh tistih nekaj tisoč naročnikov in da širim taborniško pevsko kulturo. Še več, kar nekajkrat sem se zalotil, da pripravljam nek komad zgolj zase, "za dušu". A tako pač je. Sicer pa sem vas opozoril že na začetku. Lestvica, kot novost te rubrike, je zato poskus združevanja naših glasbenih okusov in želja.
Na {tirih prispelih kupon—kih so vsi {tirje po{i[jate[ji glasovali za Uhvati ritam, ki je tako absolutni januarski zmagovalec in ga objavljamo v izvirnem besedilu. Na lestvico pa uvr{—am tudi {tiri predlagane novosti, ki se bodo na lestvico neposredno uvr{—ale vse dotlej, dokler ne bo Dvanajst o"igosanih popol-
'dvanajst OŽIGOSANIH (2)""
Glasujem za:-----------------------------------------
nih.
Uhvati ritam (Parni Valjak)
Pri—a o Vasi Lada—kom (D". Bala{evi— Hotel California (Eagles) Najlep{e pesmi (Hazard) Jagode in —okolada (Rok'n'Band) Poi{—i me (Prizma, D. Kocjan—i—) Mentol bombon (Z. Predin, [ukar) Zobar (Auki) One (U2)
UHVATI RITAM (Parni Valjak)
A	cis	h	E
Ne govori nista, prepusti se, uhvati ritam, A	cis	h	E
zažmiri i zaželi cijeli svijet, uhvati ritam, h	E
sanjas o lijepim stvarima, h	E
zar ne znas, da su one u nama. A	cis	h	E
Igraj svoju igru, opusti se, uhvati ritam, A	cis	h	E
nitko nam nista ne može, uhvati ritam, h E h	E
prije ili kasnije, bit če svima jasnije.
A cis	h E
Slusaj ljubav kako dolazi, A	cis	h E
ljubav če nas jednog dana voditi,
Predlagam novost:
Ime, priimek: ■ Naslov:--------
A	cis	h E
iz daljine ponekad se čuje glas, A	cis	h E
strpi se jos malo doč' če red na nas.
Ti i ja, sunčan dan, eto razloga za smijeh, mislit' svojom glavom, ponekad, nije grijeh, kad bi mene pitali, svi bi samo plesali ...
Igraj svoju igru, ma boli te, uhvati ritam, nitko nam nista ne može, uhvati ritam, prije ili kasnije, bit če svima jasnije.
Slusaj ljubav kako dolazi, ljubav če nas jednog dana voditi, iz daljine ponekad se čuje glas, strpi se jos malo doč' če red na nas.
TABORNIŠKA REVIJA
¡k
NA LASTNI KOŽI
LJUDJE IN OBIČAJI
Prvotni naseljenci Aila so Mestici (90%). Tujci so za—eli Aile naseljevati iz razli—nih razlogov. Najprej so pri{li v 16. stoletju {panski kolonialisti, potem je zlata mrzlica in ekonomski polo"aj v za—etku 19. stoletja prinesel emigrante iz Srb|je in hrva{kega Primorja, predvsem evropski trgovci in trgovski agentje pa so Aile za—eli naseljevati v za—etku 20. stoletja. Od takrat naprej se v de"eli —uti mo—an evropski vpliv - v pozitivnem in negativnem smislu. V pozitivnem zaradi urejenih gospodarskih in politi—nih razmer (najmo—nej{i gospodarski veji sta industrija in trgovina, ki pokrivata kar tretjino vse dejavnosti), v negativnem smislu pa, ker —lovek zaradi te urejenosti sploh nima ob—utka, daje v Latinski Ameriki.
Aileje dr"ava mladih, sajje ve— kot 48% prebivalstva mlaj{ih od 25 let, vendar pa je njihova izobrazba zelo nizka,
4	TABOR
JAl^r ¿
piše, fotografira in raziskuje PU
saj skoraj polovica mladih kon—a samo osnovno {olo. Dru"ina je v "iv|jenju Ailencev zelo pomembna, skrbijo pa tudi za svoje potomce (nataliteta je pribli"no 1,6%) Dve tretjini delovne sile je mo{kih, vendar se v zadnjem —asu za te vrste enakopravnost zavzemajo tudi "enske. Ailenci skrbijo za svoje bogato kulturno izro—ilo in to odra"a tudi dejstvo, da iz Aila izvirata dva Nobelova nagrajenca za knji"evnost, in sicer Gabriela Mistral (1945) in Pablo Neru-da (1971). Tudi dru"enje in praznovanje s plesom je obvezni del "iv|jenja starih in mladih, tradicionalni ples "Cueca" pa bodo udele"encijamboreeja naj-br" {e spoznali. Pa {e koristen nasvet: rokovanja v a||u ne poznajo, |jub{ijim je objem in po|jub—ek.
OD ARIKE DO OGNJENE ZEMLJE
ŠPANŠČINA S PRIMESJO
Za popotovanje po Ailu je nujno potrebno vsaj osnovno znanje {pan{—ine. Angle{—ina bo pri{la prav le v ve—jih mestih, pa {e to samo tam, kjer se gibljejo turisti. Ker se bomo v —asu na{ega obiska sre—evali s skavti Latinske Amerike (na jamboreeju jih bo ve— kot polovica), skupaj z njimi pa bomo pre" iveli tudi del —asa pred jambo-reejem ali po njem, vam priporo—am, da se odlo—ite za osnovni te—aj {pan{—ine. Nekaj ponudbe te—ajev {pan{—ine objavljamo v naslednji preglednici.
|[OLA	TERMIN	KDA	U, KOLIK	O UR	SKUPINA, KRAJ	CENA (SIT) I
MAJA za-etni	marec-maj 98	1x	tedensko	19.-21. ure), 20 ur	10-20, Parmova 33, Lj	6.000
MAJA nadaljevalni	oktober - december 98	1x	tedensko	19.-21. ure), 20 ur	10-20, Parmova 33, Lj	6.000
BERLITZ za-etni	marec -junij 98	2x	tedensko	po dogovoru), 40 ur	8, Gosposvetska 2, Lj	38.710
BERLITZ nadaljevalni september - december 98		2x	tedensko	po dogovoru), 40 ur	8, Gosposvetska 2, Lj	38.710
[OLT za-etni	od 23. 2. naprej	2x	tedensko	pon - sre ob 18.30), 30 ur	9, Ro'na dolina, Blok]	10.000*
[OLT za-etni	od 24. 2. naprej	2x	tedensko	pon - sre ob 18.30), 30 ur	9, Ro'na dolina, Blok]	10.000*
[OLT za-etni	predvidoma konec aprila	2x	tedensko	{e ni razporeda), 30 ur	9, Ro'na dolina, Blok]	10.000*
*cenaje za {tudente, za ostaleje 14.000 tolarjev Informacije in prijave v pisarni ZTS, Parmova 33, Ljubljana; tel.: 313 180
PRIDRUŽIMO SE
MLADI DOPISNIKI
V ~asu jamboreeja bo za udele'ence izhajal tudi ~asopis. V njem bodo imeli mo'nost sodelovati tudi mladi dopisniki. Tako vabimo k sodelovanju udele'ence, ~lane slovenske odprave, ki bijih zanimalo to delo. Delo bo potekalo izven ~asa predvidenega za programske aktivnosti. Kandidati morajo biti komunikativni, sposobni oblikovati ~lanke v angle{kem jeziku (lahko tudi francoskem ali {pan-skem) na ra~unalniku (v programu Word), dobro pa morajo poznati tudi mednarodno skavtsko gibanje in temeljna na~ela.
Ker ima slovenska odprava glede na {tevilo udele'encev na voljo dve mesti, bo organizacijski odbor po prispelih prijavah opravil izbor, ostale pa vkju~il v priprave (delo dopisnika pred odhodom v Aile). Prijave po{ljite na sede' ZTS, Parmova 33, 1116 Ljubljana, s pripisom "Mladi dopisniki" do 15. marca 1998.

z
"KAJ DOGAJALA?"
JUŽNA AMERIKA IN ČILSKO SKAVTSTVO
Pred mikrofonom: Mr. Rolando Fuentes Riquelme, starešina Čilske skavtske zveze (Asociacion de Guias y Scouts de Chile)
Nam lahko predstavite skavtstvo v Ailu?
Ailska skavtska zveza je ~lanica interameri{ke reg[je, v katero spadajo dfave severne, srednje in ju"ne Amerike. V organizaciji izvajamo lo~en program za de~ke in deklice v najmlaj{i starostni skupini, medtem ko program za starej{e temelji na sovzgoji. V organizaciji imamo dobro razvito infrastrukturo, imamo pa tudi dobre pogoje za delo (veliko izobraževalnih centrov, tabornih prostorov) in sistem izobraževanja vodij.
Ailska skavtska organizacija je v zadnjih letih prepoznavna predvsem po okoljski vzgoji in projektih razvoja lokalne skupnosti, predvsem pri izobra~evanju in organiziranju prosto~asovnih aktivnosti za mlade. Pomembno vlogo igra tudi pri izvajanju programov vlade s podro~ja dela z mladimi.
Kako kot predsednik organizacije gostiteljice gledate najamboree?
Podpora ideji, da jamboree organiziramo v Ailu (za Aile je glasovalo ve~ kot 75% ~lanic WOSM-a), pomeni veliko priznanje in zaupanje na{i dr~avi. Te odgovornosti se zavedamo in bomo storili vse, da bodo udele~enci od{li z lepimi spomini. Sevedaje zelo pomembna tudi povezava skavtstva z razvojem dr~ave. Po jamboreeju bo prostor postal izobraževalno-po~itni{ki center za mladino s socialnega roba in lokalno skupnost. Na{a usmeritevje kju~, zakaj nas tako mo~no podpira predsednik in ~ilska vlada (v ~ilskem "Skavt-klubu poslancev"je kar 40 ~lanov) ter ministrstvo za turizem, kmetijstvo in {olstvo. Prav slednje vzpodbuja napredek v {olskem sistemu in jamboree pomeni približevanje k temu cilju.
Z leve proti desni Rolando Fuentes, Patrick Lyon in predsednik Čila Eduardo Frey
Aile bo ob koncu tiso~letja, v ~asu jambo-reeja, postalo svetovno mesto mladih. Opazovali nas bodo milijoni, kako znamo živeti brez napetosti in stresa, drog in drugih tegob dana{nje mladine. Gradimo mir skupaj in pokažimo, kako trdni so lahko na{i zidovi.
OSEBNA IZKAZNICA
Leto ustanovitve: 1909 Prva skavtska organizacija v Ameriki [tevilo ~lanstva: Skupaj okoli 70.000 ~lanov, od tega 34.407 v WOSM-u (podatki iz aprila 97) Skavtskih skupin (rodov): ve~ kot 800 po celi dfavi Starostne skupine: Lobatos/Golondrinas Scouts/Guias Pioneros/Caminantes Moto: Siempre listo (Vedno pripravljen)
7-11 12-16 17-20
INTERNET
Internet odslej ponuja doma~o stran slovenske odprave na 19. svetovnijamboree. Stranje namenjena obve{~anju udeležencev o novostih v zvezi z udeležbo, hkrati pa bomo stran uporabili tudi v podporo programa "Pridruži se".
Naslov stranije:
http://www2.arnes.si/~ljztsi/index.html.
Pripombe, mnenja in predlogi so zaželeni in jih bomo sproti objavljali, na vpra{anja pa poiskali tudi odgovore.
PRIDRUŽITE SE TUDI VI!
taborniška revija
¡k
INFORMACIJE IZ SVETOVNEGA SKAVTSKEGA KOMITEJA
Na drugem letnem srečanju svetovnega skavtskega komiteja konec
septembra 97 v Ženevi so člani sprejeli naslednje sklepe:
•	Znesek, ki ga Svetovna skavtska fundacija prispeva za delo Svetovne skavtske organizacije, naj bi se v letu 199798 pove~al s 850.000 na 1.1 milijona {vicarskih frankov.
•	Po sedmih razli~nih opozorilih so zaradi nepla~ane ~lanarine v preteklih letih za~asno izklju~ili 6 skavtskih organizacij. 30 organizacij bo izgubilo pravico glasovanja in predlaganja kandidatov, lahko pa bodo po{iljale mlade na svetovne akcije in dobivale Scoutpak (informacije WOSM-a).
•	Organizacijam, ~lanicam WOSM-a, se po{lje dokument o vzgoji mladih "Izjava za prihajajo~e XXI. stoletje", ki ga je pripravil WOSM ob sodelovanju WAGGGS (svetovno zdru"enje vodnic in skavtinj), YMCA in YWCA (mladinsko kr{~ansko zdru"enje mo{kih in "ensk), Red Cross Youth (mladinskega Rde~ega kri"a) in International Award Association (mednarodno zdru"enje za posebna priznanja). Z dokumentom "elijo organizacije poudariti prisotnost in verodostojnost neformalne vzgoje mladih. Izjava je napisana v {tirih jezikih.
•	V strate{kem na~rtu skavtstva v naslednjem obdobju je tudi prilagoditev "Izjave o namenu skavtske organizacije". Do konferenc skavtskih regij v letu 1998 naj bi na-
cionalne organizacije pripravile svoje predloge in dopolnila (za osnovo so jim izhodi{-a dveh komisij, ki sta delovali v okviru pretekle skavtske konference v Oslu 1996), kon-no obliko pa naj bi -lanice sprejele na naslednji svetovni skavtski konferenci leta 1999 v Dur-banu v Ju"noafri{ki republiki.
V	postopku sprejemanja v -lanstvo WOSM sta dve novi dr"avi. Gruzija in Slova{ka izpolnjujeta pogoje za polnopravno -lanstvo, po-akati pa morata tri mesece, v katerih -lanstvu ne sme nasprotovati ve- kot 10% -lanic organizacije.
V	Manilije avgusta 1997 potekala druga skup{-ina Svetovne skavtske parlamentarne unije. Na skup{-ini je sodelovalo 165 predstavnikov (80 parlamentarcev) iz 45 dr"av, ki so sre-anje ocenili kot uspe{no, pohvalili pa so tudi gostitelje, skavtsko organizacijo s Filipinov. Evrazijska regionalna skavtska organizacija (Regional scout organization of Eurasia), {esta regionalna skavtska organizacija, je dobila zeleno lu- za za-etek samostojnega dela. Njene-lanice bodo postale Armenija, Belorus-ja, Gruzija, Kazahstan, Kirgizja, Moldavja, Rusija, Ukrajina in Tad"ikistan. Tako se bo priklju-ila Evropski, Afri{ki, Arabski, Azijsko-pacifi{ki in Interameri{ki skavtski regiji.
PUGY
SOJUZ NA IZVIDNICI NA MAKEDONIJA
TUDI URADNO ČLANI SVETOVNE SKAVTSKE ORGANIZACIJE
44
Zdru"enje izvidnic in izvidnikov iz Makedonije je do-akalo tudi uradni sprejem v Svetovno skavtsko organizacijo. Pod {tevilko 146 se v dosjejih WOSM-a skriva organizacija, katere korenine segajo v leto 1921, ko je bil v Skopju ustanovljen prvi steg. Razvoj se je nadaljeval leta 1923, ko je bil ustanovljen steg v Kumanovem, kmalu atem pa {e v drugih krajih v regiji ob
reki Vardar. Med drugo svetovno vojno je bilo delovanje prekinjeno, leta 1953 pa ponovno osnovano pod dana{njim imenom. Po osamosvojitvi Makedonije je organizacija za-ela s prenovo statuta, prisege in zakonov, program paje prilagodila potrebam dana{nje mladine. Oktobra 1995 je bila organizacija priznana kot mladinska nevladna organizacija, lansko jesen pa tudi kot
uradna ~lanica WOSM-a.
V Makedoniji je danes okoli 3.500 izvidnic in izvidnikov v {tirih starostnih vejah. 28 stegov je raztresenih po dvanajstih mestih po Makedoniji, imajo pa tudi 4 stege pore~anov. Sede" organizacije je v Skopju, makedonski izvidniki pa imajo svoje taborne centre {e ob Ohridskem in Prespanskemjezeru.
PUGY
TABOR
asisik-
KANDERSTEG
»DOM SKAVTOV« PRAZNUJE 75. OBLETNICO
Skavtski center Kandersteg letos praznuje svoj 75. rojstni dan. Ob tej priložnosti so pripravili poseben program, prilagojen letnemu ~asu. Ker je uradni datum obletnice 12. februar 1998, so v tem ~asu za obiskovalce pripravili ugodnosti in presene~enje - veliko zabavo. Spomladi bodo organizirali "Mednarodni mini tabor" (od 17. do 23. maja) za popotnike stare od 18 do 25 let, poskrbeli pa bodo za posebno vzdu{je. V poletnem ~asu je na tabornem prostoru v Kanderstegu "e obi~ajno ve~ kot 1000 skavtov z vsega sveta, {e posebej sve~ano pa bo 1. avgusta, ko bodo tudi v drugih krajih po [vici praznovali Dan dr"avnosti. Jeseni bo ~as za pospravljanje in obnovo, zato v centru vabijo prostovoljce na "Mednarodni delovni teden", poskrbljeno pa bo za namestitev in prehrano.
Pester program kar sam vabi, da se katere od ponujenih dejavnosti udele"imo. [e vir dodatnih informacij: http:// www.kisc.ch
EVROKORAKI 98
PRAVA EVROPSKA AVANTURA
Letos so Evrokoraki bogatej{i za nekaj novih projektov (12 ve~ kot lani), predvsem pa je razveseljivo, da se je letos dr"avam, ki organizirajo Evrokorake, pridru"ila tudi Slovenija s skavtskim centrom v Marindolu. Skupajje sedaj na seznamu 22 evropskih dr"av.
Iz leto{nje izdaje predstavljamo:
MLYN - Češka republika
Prvi~ so Evrokorak pripravili tudi v Ae{ki republiki, in sicer v bli"ini Brna, drugega najvejega ~e{kega mesta. Mlyn bo mladim ponudil pregled ~lovekove zgodovine odjam, ne-andertalskega ~loveka, keltske in slovanske hi{e, srednjeve{kih gradov, baro~nih cerkva in Napoleonovega bojnega polja do civilizacije dana{njega ~asa. Poleg tega ponuja taborni center nacionalne skavtske organizacije Junak tudi neokrnjeno naravo, v kateri seje mo"no preskusiti v razli~nih skavtskih ve{~inah.
BUCHER BERG - Nemčija
Taborje v najvejem naravnem parku v Nem~iji. Zaradi tegaje veliko delavnic vezanih na raziskovanje in o~uvanje narave, seveda pa so na voljo tudi izleti s kolesom, kanujem, hajki, obiski jam ali potepi. V blfnjem mestu imajo naravoslovni muzej, kjer so predstavljene krajinske zna~ilnosti, razli~ni biotopi in "ivjenje v njih ter geolo{ke zna~ilnosti. Ker je tabor geografsko postavljen v sredi{~e Evrope, ga obiskujejo skavti iz vse Evrope, kar mu daje {e poseben ~ar. Poleg tega pa je mo"no v taboru delati kot ~lan prostovoljnega osebja. Ae vas ta oblika pre"ivljanja prostega ~asa poleti veseli, pohitite s prijavami - sedaj je pravi ~as.
PUGY
Z ZNANJEM DO PRAVEGA ODGOVORA
10.	Ae ma{ujejo predstavniki {tirih kr{~anskih cerkva, se ma{a imenuje: M - multireligiozna, I - ekumenska, J - quatrolateralna.
11.	Lu- miru, kijo skavti raznesejo {irom po Evropi, pri gejo: O -na Dunaju, C - v Betlehemu, a - v Atenah.
12.	Kako bi naslov "Ejga, zveza, zakva ..." prevedli v knjižno sloven{-ino? E - "Aqj, zveza, kak' to.", L - "O{tja, zveza, kaku tu.", N - "Zveza, zakaj.".
13.	V Dolskem deluje: P - Rod Sivega volka, R - @erjavov rod, T -Rod zelenega "irka.
14.	Na~elnik komisije za program ZTSje: A - Darko Jenko, N -Jo"e Zagorc, G - Emil Mumel.
Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. Arko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ prebral naziv taborni{ke akcije. 1. Kajje supernova? U - naziv taborni{ke akcije, P -mo-na eksplozija neke zvezde, G - skavtska igra.
2.	RSOje kratica za: A - Rod svobodnih obrtnikov, Z - Rod samotnih ostrigarjev, O - Rod stra"nih ognjev.
3.	Vod bo dobro deloval, -e: C- bo imel vodnik vsaj visoko izobrazbo, H- bo vodnik vedno v kroju, K- bo vodnik dobro poznal svoj vod.
4.	Glavna funkcija gama{je: A- prepre-ujejo vdiranje snega v -evlje, V- varujejo gle nje pred mrazom, B- zaradi "ivahnih barv nas varujejo pred lovci.
5.	Reka Krupa izvira: L - v Beli krajini, F - na Kozjanskem, @ - v Prekmurju.
6.	Aileje v: a - srednji Ameriki, [ - Aziji, Z -ju ni Ameriki.
7.	22. februarjaje: T - dan razmisleka, B - dan tabornikov, I - dan Zemlje.
8.	Rod mo-virskih tulipanov organizira tekmovanje: S - Bi-ikleta "ur, @ - NOT, C - Bra-i-evi dnevi.
9.	"Gozdovnik raziskuje Slovenijo"je: B - nov projekt ZTS, D -vsakoletna akcija predvojne gozdovni{ke organizacije, K -raziskovalni projekt Gozdarskega in{tituta.
REŠITEV IZ ŠTEVILKE 1/98: SEMINAR ZA TABORNA VODSTVA
1	2	3	4	5	6
5	4	7	4	8	4
9	10	11	4	12	4
13	2	14	5	10	□
je
40
Kon-no smo izvedeli, zakajje zdaj "e skorajda pozabljeni kuharski upravnik oziroma upravni{ki kuhar Ivek "potegnil {puro" nazaj v rodno mu [tajersko in zapustil ni- hudega slute-e tabornike s praznimi "elod-ki v bohinjski Gozdni {oli. To namje sam Ivek razodel v tajnem telefonskem pogovoru, .takoj ko je mariborski "upan Kri" man v {tajerski prestolnici spet vzpostavil telekomunikacijske povezave z ostalim svetom. Glavni razlog za Ivekov odstopje bil, po njegovih besedah, skrivni hobi, ki ga goji na{ Frane. Na{ Frane je namre- zelo malo doma, ker ima tako zelo veliko dela in zaradi tega nikakor ne pride do izraza tisti njegov hobi. Da, uganili ste, gre za kuhanje!! Frane je bil Iveku stra{no nevo{-[jiv, kerje slednji kuhal s takim zanosom, s tako predanostjo, naravnost z ljubeznijo do tega plemenitega opravila.
Frane je tako skoval pravo zaroto, kako bi se znebil Iveka, da bi lahko kon-no sam poprijel za kuhalnico, lonce in kuhinjske krpe. V ta na-
menje v Gozdno {olo naselil polhe, da so pono-i stra{ili Iveka in mu niso dali spati, tako da se je zjutraj zbujal s -rnimi podo-njaki pod o-mi in kljub najbolj{im namenom ni mogel kazati sicer veselega, odprtega in optimisti-nega zna-aja nadobudnim tabornikom. Franetu je ukana povsem uspela in Ivek je bil prisiljen zbe"ati iz Gozdne {ole, tako da je mesto glavnega kuharja ostalo prazno. Frane zdaj rad odrine v Bohinj, saj ve, da ga tam ne -akajo samo te"ave, pa- pa tudi prijetno in antistresno mesto za {tedilnikom. A ni lepo, ko se -loveku izpolni njegova "elja? Uf!
Vaš stric Volk
TABOR
<C
Rešitve so:
		
Reševalec:		
		
cd
<c
nagradna! IŽANKA
KRALJICA [PORTOV
TONE BUTALA ENAKI "RKI
DAMA ZA 5.000 SIT (IVANA)
TIBETANSKO GOVEDO ZA VLEKO
ZADNJICA
ANAKA
BLA@ILNIK UDARCEV PRI AVTU
KONJIČEK
IME, NIKOLI NI SITA
NAJDALJ[A REKA NA SVETU
KRANJ
RADIOAKTIVNI ELEMENT
IGRALEC NICHOLSON
AVTOMATIZIRAN STROJ
ALENKA PINTARI*
KILOGRAM
ZAHODNA SOSEDA SLOVENIJE
TUDI SLEP PETELIN KURO NAJDE
LITIJ
SKAVT
JAZ, TI IN ON
ENAKI *RKI
STRAH
EDO *RNEC
KOT MED SEVEROM IN TO*KO
RAZGALJENEC
SLOVENSKI JEVGENIJ
IZBRANCI, ODLI*NE@I
TROJANSKI JUNAK
RADIJ
CILJ LOKOSTRELCA
SANI GRS
VZKLIK PRI BIKOBORBAH
«IVLJENJSKA TEKO1NA
MEDNARODNI STANDARD
NJEGA
JANEZ BOLJKA
KRI@ANKA: FRANCI PAV[ER, ML.
MESTO V DALMACIJI (VOJNA)
ADUT
PRVI SLOV NA EVERESTU BREZ KISIKA
SPEVI ZA SOLISTA V OPERI
PREBIVALCI ARABSKEGA POLOTOKA
LESK
NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS ŠTEVILKA 2
Pravilno izpolnjen kupon {t. 12je poslalo 29 bralcev TABORA, pravilne re{itve so SANKANJE, RMAN, KOLENO, KOTLIČEK in RAAKA, "reb paje izbral naslednje: knji"no nagrado (podarja zalo"ba DZS)je prejel An~e Svo[j{ak iz [kofje Loke. Baseball -epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.) so dobili Mojca Majerle iz Limbu{a, Maja Pergovnik iz [o{tanja in Alenka Verbu- iz Nazarij, tri DROGINE majice pa so prejeli An"e Jenko iz Ljubljane, Sandra Aerme[j iz Postojne in Urban Gr~ar iz Zre-. Podjetje JAZON, d. o. o.je obdarilo Jo"ico Heber iz Dravograda.
Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z "rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji"no nagrado DZS, tri baseball -epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d. o. o in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{jjite najkasneje do 15. marca 1998 na naslov: Rev[ja TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.
TABORNIŠKA REVIJA
¡k