Naš stik Revija slovenskega elektrogospodarstva ŠTEVILKA 2/2016 www.nas-stik.si Za menjavo Med ponudbo Pomembno Spajanje energetskih 20 46 50 plinskih blokov Energetike tudi je kakovostno trgov se uspešno vse nared. električna energija. vzdrževanje naprav. nadaljuje. Priložnosti Slovenija ima velik hidropotencial - lahko bi ga učinkoviteje izkoristili. STR. 28 ENERGETIKA in OKOLJE ’16 Vabimo vas na tradicionalno stičišče energetikov in okoljskih strokovnjakov, ker so trendi trajnosti tisti, ki danes krojijo vaše nove poslovne priložnosti. Pet razlogov za vašo udeležbo na forumu: Ker se edinstveno seznanite z novostmi na presečišču okolja in energetike. Ker spoznate praktične primere poslovno uspešnih trajnostnih energetskih rešitev. Ker bo z vami interdisciplinarne izkušnje delilo več kot 12 priznanih govorcev. Ker uspešno uvajanje OVE in novih energetskih tehnologij potrebuje dialog z okoljem. Ker srečate in se mrežite s ključnimi strokovnjaki in odločevalci na področju energetsko-okoljskih rešitev. Rezervirajte si 25. maj za vaše spoznavanje in doseganje učinkovitih trajnostnih rešitev v energetiki! Ceneje za hitre prijave in popusti za sodelavce Prijavite se do 6. maja 2016 in izkoristite ugodnosti za zgodnje prijave. Več o forumu in vaše prijave na www.prosperia.si ali nam pišite na info@prosperia.si. Pokrovitelji in partnerji trajnosti: Uvodnik Brane Janjić urednik revije Naš stik Neizkoriščena priložnost Dolgoročne smernice trajnostnega razvoja so jasne – energetska prihodnost mora biti v znamenju obnovljivih virov. Je pa do trenutka, ko bomo lahko potrebe po energiji pokrili zgolj z obnovljivimi viri, še dolga in trnova pot, na kateri bo treba sproti poiskati odgovore na marsikatero vprašanje. Med njimi tudi na enega ključnih, namreč kako ob izjemni muha­vosti narave vendarle zagotoviti potrebno in želeno zaneslji­vost oskrbe. Med trajnostne vire z dolgoletno tradicijo zagotovo sodi hidro­energija, ki ima dobre obete tudi za prihodnost, razen seveda v primeru, če bi podnebne spremembe povsem spremenile podobo našega planeta. Je namreč ena redkih energij, ki jo je moč ob pomoči akumulacijskih jezer in črpalnih elektrarn tudi skladiščiti in na ta način uspešno nadomeščati občasne izpade drugih obnovljivih virov energije. V slovenskem primeru pa je tudi ena redkih energij, s katero smo se v dosedanji bogati energetski zgodovini dodobra spoz­nali in za izrabo katere lahko s pomočjo domače industrije in domačega znanja še vedno večino potrebnih naprav izdelamo in večino del opravimo sami. Ob tem nam gre na roke tudi dejstvo, da smo ena redkih evropskih držav, ki ima na svojem ozemlju še precej neizkoriščenega hidropotenciala in s tem priložnosti, ki jih ne bi smeli kar tako izpustiti. Projektov, ki se nanašajo na energetsko izrabo preostalega dela reke Save, na Muro, pritoke Soče, Drave in številne manjše vodotoke, nam ne manjka in nekateri med njimi že dolgo ali celo predolgo ležijo v predalih. Kakšnega izmed njih bo ver­jetno treba še korenito novelirati in prilagoditi novim okoliš­činam ter spoznanjem, zagotovo pa si pri iskanju možnosti za zagotovitev trajnostne oskrbe z električno energijo vsak izmed njih zasluži svojo priložnost. Zato lahko upravičeno rečemo, da ti projekti na poti iskanja trajnostnih virov ostajajo naš resen izziv. Njihova izvedljivost pa bo v vsakem primeru odvisna predvsem od tega, kako us­pešno se bo pri vsakem izmed njih v prihodnosti izšel seštevek med ekonomijo, energijo in ekologijo. Kazalo Revija slovenskega elektrogospodarstva Naš stik Številka 2 22 Poslovanje v letu 2015 nad pričakovanji Skupina Elektro Ljubljana je minulo poslovno leto končala z okoli 15 milijonov evrov čistega dobička, kar je bilo precej več, kot so sprva načrtovali. Ugodni so tudi drugi poslovni kazalci, ki potrjujejo, da je finančna sanacija družbe na dobri poti. 14 Za menjavo plinskih blokov vse nared V termoelektrarni Brestanica bodo začeli z izvedbo ključnega projekta, to je zamenjavo dotrajanih plinskih agregatov. Vrednost naložbe je ocenjena na 35 milijonov evrov, končali pa naj bi jo v dveh letih. 18 Sprejem energetskega koncepta Slovenije je treba pospešiti Mesto izvršnega direktorja Energetske zbornice Slovenije je letos prevzel Anton Colarič. Kot poudarja, se v zbornici zavzemajo za čimprejšnje sprejetje energetskega kon­cepta Slovenije, saj celoten postopek poteka prepočasi. 20 Med ponudbo Energetike tudi električna energija V Energetiki Ljubljana so obstoječi ponudbi toplote in plina aprila dodali še električno energijo, s čimer so zaokrožili paleto storitev s področja oskrbe prestolnice z energijo. Energetika sicer pripravlja tudi nekatere druge ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka. Četrti blok TEŠ dobil dovoljenje za obratovanje Besedilo: Polona Bahun – Foto: Brane Janjić Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) je Termoelektrarni Šoštanj izdala odločbo o spre­membi okoljevarstvenega dovoljenja za četrti blok. Odločba podaljšuje življenjsko dobo blo­ka štiri, ki je pomemben tudi za zagotavljanje zagonske pare ob morebitni daljši zaustavitvi bloka šest. Potem ko na Ministrstvo za okolje ni bila vložena nobena pritožba nevladnih or­ganizacij na odločitev ARSO glede priznanja stranskega udeleženca v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja, je ARSO odločbo pač lahko izdal. Odločba omogoča, da se bo doba obratovanja bloka štiri v TEŠ podaljšala in da lahko blok štiri obratuje največ 2500 ur oziroma 90 dni na leto. Tako naj bi blok štiri do konca leta 2023 lahko deloval največ 17.500 ur. Odločba še ni pravnomočna, poleg tega pa za nadaljevanje obratovanja bloka štiri TEŠ pot­rebuje še dovoljenje Evropske investicijske banke, saj se je v pogodbi o posojilu za blok šest obvezala, da bo 1. januarja 2017 četrti blok nehal obratovati. Letos za naložbe skoraj 10 milijonov evrov Besedilo: Miro Jakomin V družbi SODO bodo letos v distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo inve­stirali 9,9 milijona evrov. Kot so pojasnili v vodstvu družbe, je v načrtu investicij pred­videna vrsta ključnih projektov v RTP Žalec, Ločna, Potniški center Ljubljana, Tolmin, Izola, Postojna, Plave, Dobrava in Ljutomer. Poleg tega bodo nadaljevali tudi z urejanjem lastninsko-pravnih odnosov in s preuredi­tvijo napajanja na kompleksu Nafta Lenda­va in na območju Poslovne cone Tezno (bi­vši Tam Maribor), ki je še posebej zahtevno. Sicer pa bo družba SODO tudi v prihodnje veliko truda namenjala ureditvi statusa elektroenergetske infrastrukture, ki ni v las­ti družbe SODO ali pogodbenih partnerjev, ima pa status javne infrastrukture. Pri tem bodo posebno pozornost namenili zaklju­čenim distribucijskim sistemom, ki zaradi neurejenih razmerij (marsikje namreč ni jasno lastništvo in vzdrževanje objektov) predstavljajo potencialno nevarnost oziro­ma tveganje za zanesljivo delovanje siste­ma in nemoteno oskrbo vseh subjektov na teh območjih. Prednostne projekte na tem področju bodo v družbi SODO določili v prvem letošnjem četrtletju, v naslednjih le­tih pa bo družba izpeljala tudi vse potrebne aktivnosti za izvedbo načrtovanih investicij, pri čemer bodo dodatno pozorni tudi na samo izvajanje javnih razpisov za realizacijo teh del. Iz energetskih okolij S 7. aprilom stekla druga faza poročanja po uredbi REMIT Besedilo: Polona Bahun – Foto: arhiv Borzena V začetku aprila se je končala druga faza poročanja po REMIT, s katero so bili k poročanju zavezani tudi vsi preostali ude­leženci veleprodajnega trga z električno energijo in zemeljskim plinom. Pogodbe, ki so predmet poročanja druge faze, so OTC standardne in nestandardne pogodbe o do­bavi in pogodbe o prenosu električne ener­gije ali zemeljskega plina. Novost, ki jo evropska zakonodaja prinaša na veleprodajne energetske trge z električno energijo in zemeljskim plinom, je registra­cija udeležencev, ki so dejavni na teh trgih. Z uredbo o celovitosti in preglednosti ve­leprodajnega energetskega trga (REMIT) so bili ti dolžni opraviti registracijski posto­pek, s katerim vzpostavijo pogoje za poro­čanje Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) v skladu s to uredbo. Registracijo so morali opraviti proizvajalci, operaterji prenosnih sistemov, operaterji skladiščnih sistemov, špediterji zemeljske­ga plina, veliki odjemalci, trgovci, opera­terji trga in vsi drugi udeleženci, ki vsto­pajo v transakcije na veleprodajnem trgu z električno energijo in zemeljskim plinom. Storitev poročanja po REMIT izvaja družba BORZEN, po opravljeni registraciji pri dr­žavni Agenciji za energijo ter po pridobitvi statusa RRM s strani ACER-ja. Prav status RRM, ki ga je Borzenu zaupal ACER in ga lahko pridobijo le pravne osebe, ki zados­tijo strogim pogojem Agencije za sodelova­nje energetskih regulatorjev, namreč omo­goča izvajanje storitev poročanja za tretje osebe. Uredbo o celovitosti in preglednosti ve­leprodajnega energetskega trga (REMIT) je Evropska komisija sprejela konec leta 2011. Uredba vpeljuje v EU nov koncept nadzora evropskega trga z električno energijo in pli­nom z namenom povečanja njegove trans­parentnosti in integritete, kar izvaja ACER. Zaradi velikega števila tržnih udeležencev, ki so zavezani k poročanju, je ACER predvi­del funkcijo agregatorjev poročanja. RRM je tako funkcija, ki jo opravlja pravna oseba, katera lahko agregira poročanje več posa­meznih poročevalcev. Na podlagi 8. člena uredbe REMIT je evropska komisija 17. decembra 2014 spre­jela izvedbeni akt, ki bolj natančno dolo­ča obveznosti, ki so določene z REMIT. S sprejetjem izvedbenega akta je bil pos­tavljen tudi datum začetka poročanja. Za tržne udeležence sta najbolj pomembna datuma 7. oktober 2015 (začetek poročanja standardnih pogodb, sklenjenih na organi­ziranem trgu) in 7. april 2016 (začetek po­ročanja standardnih pogodb, sklenjenih iz­ven organiziranega trga, in nestandardnih pogodb). Če udeleženec na trgu vstopi v transakcijo, o kateri se poroča po uredbi REMIT, pred tem pa ni opravil registracije, to pomeni kršitev določil te uredbe, za kar je po ener­getskem zakonu predvidena globa. Štorklji na Ljubečni dobili varnejši dom Besedilo: Maja Ivančič – Foto: Arhiv Elektra Celje Elektro Celje je v sodelovanju s krajev­no skupnostjo Ljubečna, občino Celje in Zavodom RS za varstvo narave februarja prestavil gnezdo edinega para bele štorklje na Ljubečni na nov drog brez golih električnih vodnikov. Ob tem je Zavod v sodelovanju s krajevno skupnostjo Ljubečna pripravil tudi predstavitev življenjskih navad štorklje in njenih značilnosti. Bela štorklja je zavarova­na vrsta v Sloveniji in, čeprav se je v zadnjih dvajsetih letih njihovo število povečalo, je še vedno zelo ranljiva vrsta. Pri nas sicer gnezdi okrog 200 parov štorkelj, največ jih je v seve­ Sredstva za pomoč mariborskim humanitarnim organizacijam Besedilo: Vladimir Habjan Elektro Maribor nadaljuje z novim ciklom že tradicionalne pomoči humanitarnim organizacijam, ki delujejo na oskrbnem območju družbe. Predsednik uprave Elek­tra Maribor mag. Boris Sovič je tako marca predal tri donacije v vrednosti po 1500 evrov Alojzu Kovačiču, sekretarju Rdečega križa Slovenije – Območno združenje Maribor, Darku Bračunu, generalnemu tajniku Nad­škofijske Karitas Maribor, in Božidarju Ra­ušlu, sekretarju Zveze prijateljev mladine Maribor. rovzhodni Sloveniji. Na Ljubečni pa par belih štorkelj gnezdi zadnji dve leti. Štorklje imajo sicer tudi širši pomen – so znamenje dobro ohranjene narave, saj za svoj obstoj potrebu­jejo bližino travnikov, polj in mokrišč, so pa tudi znanilke sreče, rojstva in blagostanja. Gnezdo, ptici in mladiči so krajane tako po­vezali, da so, kot so povedali sami, imele no­vice o štorkljah prednost pred vsemi drugi­mi aktualnimi novicami iz kraja in države. Da bi se letos štorklji vrnili v varnejši dom, so delavci Elektra Celje gnezdo prestavili s sedanjega dotrajanega električnega droga z golimi električnimi vodniki na nov drog s samonosnim kabelskim snopom. S tem so izločili vsakršno možnost dotika štorklje z napetostjo. V prihodnjih letih je predvide­no umeščanje novih distribucijskih vodov v zemeljski izvedbi in ne več v nadzemni izvedbi, kot je sedaj. Omenjeni drog pa bo kljub temu ostal kot oporišče za gnezdo belih štorkelj. Mag. Boris Sovič, predsednik uprave druž­be Elektro Maribor, je ob tej priložnosti povedal, da Elektro Maribor izkazuje svojo družbeno odgovornost tudi z redno podpo­ro humanitarnim programom, ki so name­njeni pomoči ljudem v stiski, saj zavzeto in plemenito delo humanitarnih organizacij cenijo in spoštujejo. »Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor se naši socialno najbolj odgovorni družbi v Mariboru zahvaljuje za razume­vanje in stalno spremljanje pri izvajanju letovanja otrok v Mladinsko-počitniškemu domu Frankopan Punat. Z donacijo družbe Elektro Maribor lahko na leto peljemo na morje vsaj 15 otrok iz socialno ogroženih družin, ki brez te finančne podpore ne bi videli morja,« je povedal Alojz Kovačič, se­kretar Rdečega križa Slovenije - Območno združenje Maribor. V imenu Nadškofijske karitas Maribor se je zahvalil Darko Bračun, generalni tajnik: »Nadškofijska karitas Maribor je že samo v prvih dveh letošnjih mesecih zabeležila povečano število tistih, ki prosijo za po­moč pri plačilu najosnovnejših življenjskih potrebščin. Pomoč v hrani in higienskih potrebščinah uspemo zagotavljati z raznimi donacijami v materialu ter z razdeljevanjem hrane iz pomoči EU. Zahvaljujemo se pod­jetju Elektro Maribor za donacijo, ki jo bomo namenili za pomoč družinam in po­sameznikom pri plačilu položnic, saj imamo trenutno pred sabo kar 103 prošnje.« Sekretar Zveze prijateljev mladine Maribor Božo Raušl pa se je zahvalil z besedami: »Od decembra leta 2013 na Zvezi prijate­ljev mladine Maribor razvijamo projekt Omogočimo sanje, ki omogoča otrokom in mladostnikom razvijanje ustvarjalnosti. V letošnjem šolskem letu smo izvedli že osem taborov, v katere smo vključili 113 otrok iz osnovnih šol. Novi tabori se nadaljujejo v aprilu in v času prvomajskih počitnic. Elek­tro Maribor v projektu sodeluje od samega začetka in je eden od največjih donatorjev. Z njegovo pomočjo projekt pridobiva na prihodnosti in stabilnosti, za kar smo pod­jetju Elektro Maribor in njegovim zaposle­nim iz srca hvaležni.« Iz energetskih okolij Lani z 1,3 milijona evrov dobička Besedilo: Brane Janjić Energija plus, hčerinsko podjetje Elektra Ma­ribor, je poslovno leto 2015 končalo z lepimi rezultati, saj so lani ustvarili kar 93 milijonov evrov prihodkov oziroma skoraj 1,4 milijona evrov na zaposlenega. Glavni vir prihodkov družbe predstavlja prodaja elektrike, ki so jo lani prodali nekaj manj kot 1,8 milijona MWh, vse bolj pa širijo tudi paleto drugih storitev. Opravili so tudi anketo zadovoljstva med kupci, ki je pokazala, da bi kar 95 % obstoje­čih kupcev Energijo plus priporočilo svojim prijateljem in znancem, kar potrjuje njihova prizadevanja za gradnjo korektnih in dolgo­ročnih odnosov s kupci. Kot pravijo, se ugodnejša gospodarska klima odraža tudi na porabi energentov, ki je na­rasla predvsem v industriji. Pri drugih sku­pinah kupcev pa so k manjši porabi energije pomembno prispevale vremenske razmere. Težave s pravočasnim poravnavanjem po­godbenih obveznosti se selijo na področje manjših poslovnih subjektov in gospodinj­stev. Družba si s svojimi aktivnostmi priza­deva nevtralizirati čim večji del negativnih regionalnem povezovanju trgov sistemskih storitev pomeni priložnost, po drugi strani pa pomeni tudi nevarnost, da bosta lahko imeli ključni elektrarni za sistemske storitve – za­radi nekonkurenčnosti proizvodne cene ele­ktrične energije (TEŠ) ali nekonkurenčnosti sistemske storitve (TEB) – po letu 2018 hude likvidnostne težave. Tovrstne elektrarne pa so, navkljub redki uporabi, z vidika sigurnosti obratovanja ključne za slovenski elektroener­getski sistem. »Družba ELES nosi tudi ključno vlogo ko­or dinatorja imp lementacije Omr ežnih kodeksov, katerih določila bodo bistveno spremenila prakso in način delovanja trga v Sloveniji,« je poudaril mag. Mervar in do-dal, da bo regionalni trg sistemskih storitev kmalu postal obveza. Zato ELES pričakuje ustrezno obravnavo tega področja tudi v Energetskem konceptu Slovenije. Mag. Janez Kopač je uvodoma predstavil de­lovanje Sekretariata Energetske skupnosti, katere trenutna prednostna naloga je vpe­ljava t. i. tretjega energetskega paketa. Kot je dejal, je v evropskih energetskih or­ganizacijah resnično zaznati aktivno vlogo Elesovih strokovnjakov, pri čemer ga še po­sebej navdušujejo projekti s področja uved­be pametnih omrežij in izjemno uspešno črpanje sredstev iz evropskih skladov in programa CEF, iz katerih bo ELES do leta 2020 pridobil preko 67 milijonov evrov ne­povratnih sredstev. Poudarek na optimizaciji sistemskih storitev Besedilo: Nadja Novak – Foto: Polona Bahun Slovenija ima glede zagotavljanja sistem­skih storitev določene specifičnosti, saj med evropskimi državami izstopa zaradi svoje majhnosti, a hkrati velikih potreb po sistem­skih storitvah. Zato ELES v zadnjem času izvaja vrsto aktivnosti, ki so usmerjene k op­timizaciji tovrstnih storitev. To je poglavitno sporočilo nedavnega srečanja predstavnikov Elesa z direktorjem Sekretariata Energetske skupnosti mag. Janezom Kopačem. Kot je bilo slišati, se Slovenija že in se bo tudi v prihodnosti soočala z nezavidljivimi razme­rami na področju proizvodnje električne ener­gije, saj je trenutno proizvodnja v klasičnih elektrarnah povsem nerentabilna. To pa po­meni potencialne težave na področju oskrbe z električno energijo, dvig končnih cen zaradi pomanjkanja energije in morebitne uvedbe prispevkov ter hkrati neobratovanje ključnih elektrarn, ki so pomembne za sigurnost obra­tovanja oziroma izvajanje sistemskih storitev. Kot je dejal direktor Elesa mag. Aleksander Mervar, omrežni kodeksi pred nas postav­ljajo velike izzive. Na eni strani zahteva po učinkov, ki vplivajo na doseganje postavlje­nih ciljev, hkrati pa si želi še tesnejšega sode­lovanja s kupci. Energija plus je tudi pomemben deležnik v okolju, ki ves čas prispeva h kakovosti biva­nja, boljši družbi in čistejšemu okolju. Kot je poudaril direktor družbe Bojan Horvat, se zavedajo, da soustvarjajo odnose v notranjem in zunanjem okolju, zato na različne načine ves čas raziskujejo želje, potrebe, pričakova­nja in zadovoljstvo soudeležencev ter skušajo tudi pomagati. Končano zbiranje ponudb za nakup obveznic Besedilo: Polona Bahun – Foto: Brane Janjić Holding Slovenske elektrarne je v začetku marca prejel bonitetni oceni »Ba2 stable« (bonitetna agencija Moody's) in »BB positi­ve« (bonitetna agencija Standard & Poor's). Bonitetni oceni, ki sta merilo kredibilnosti in finančne stabilnosti družbe, sta povezani s po­stopkom izdaje obveznic. HSE namreč name­rava v letošnjem letu izdati za 285 milijonov evrov obveznic z ročnostjo do sedem let. V tednu med 7. in 11. marcem je poslovodstvo HSE opravilo predstavitev družbe in obvez­nice zainteresiranim vlagateljem v glavnih evropskih finančnih središčih. Povpraševanje je oddalo skoraj petdeset vla­gateljev, posamezni tudi v višini 50 milijonov evrov. Skupno povpraševanje je bilo zadostno za likvidnostne potrebe skupine HSE, žal pa je bila dosežena obrestna mera za HSE višja, kot so si jo zastavili ob začetku postopka izdaje obveznic. HSE ima likvidnost zagotovljeno vsaj do kon­ca leta 2016. Ker pričakujejo, da bodo do konca leta potrebovali manj kot sedaj načrtovanih 285 milijonov evrov in da bodo, glede na zad­nje objave ključnih centralnih bank, ugodne razmere na finančnih trgih vztrajale skozi vse leto, so se odločili, da z refinanciranjem poča­kajo. V vmesnem času bodo znova določili obseg sredstev in način njihovega zagotavljanja, ki bo skupini HSE omogočil zagotavljanje vzdržne likvidnosti ob najnižjih stroških. Iz energetskih okolij Z obnovo MHE Goričane do podvojitve proizvodnje Besedilo: Miro Jakomin – Foto: Arhiv SEL V Savskih elektrarnah Ljubljana so se lotili obnove male hidroelektrarne Goričane, ki je bila nujna, saj je elektrarna s praktično nespremenjeno primarno opremo iz leta 1931 obratovala vse do decembra 2015. Lani so zato v družbi pripravili projektno doku­mentacijo za rekonstrukcijo MHE in prido­bili gradbeno dovoljenje. Kot je med drugim pojasnil vodja projekta Roman Modic, bo z obnovo v MHE Goričane vgrajena sodob­na, dvojno regulirana vertikalna turbina s sinhronskim generatorjem s pripadajočo sekundarno opremo, vgrajena bo nova hi­dromehanska oprema s hidravličnim čistil­nim strojem za čiščenje finih rešetk, elek­trarna pa bo vključena v 20 kV distribucijsko omrežje, avtomatizirana in daljinsko vo­dena iz centra vodenja SEL v Medvodah. Z zamenjavo opreme bodo povečali tudi moč elektrarne, in sicer z dosedanjih 200 na 310 kW, posledično pa bo precej višja tudi proiz­vodnja. Tako naj bi prenovljena elektrarna na leto proizvedla približno 2.100.000 kWh električne energije, kar je še enkrat več kot doslej. Delno gre povečanje moči in proiz­vodnje pripisati tudi načrtovani poglobitvi odvodnega kanala in rekonstrukciji fekal­ne kanalizacije, ki prečka reko Soro. V 80. letih izvedena kanalizacija namreč preplitvo prečka odvodni kanal in strugo reke Sore in je zato posegala v koncesijske parametre MHE Goričane ter negativno vplivala na njeno obratovanje. Aktualno Termoelektrarna Brestanica Za menjavo plinskih blokov vse nared Predstavniki termoelektrarne Brestanica so v prvi polovici februarja podpisali pogodbo s ključnimi dobavitelji opreme in izvajalci del za zamenjavo obstoječih dotrajanih plinskih agregatov. S tem se njihov ključni letošnji projekt lahko začne. Dela naj bi končali v dveh letih, vrednost naložbe pa je ocenjena na 35 milijonov evrov. Besedilo: Miro Jakomin – Foto: arhiv TEB Aktualno Termoelektrarna Brestanica zamenjava obstoječih plinskih agregatov v termoelektrarni Brestanica PB 1–3 (3 x 23 MW), ki obratujejo že od leta 1975, je bila nujna, saj se njihova tehnična življenjska doba kljub skrbnemu obratovanju, redne­mu vzdrževanju ter relativno majhnemu številu obratovalnih ur, a velikemu številu zagonov, neizogibno izteka. Starosti pri­merne so tudi njihove tehnične karakte­ristike, kar pomeni za današnje stanje teh­nike zelo nizek izkoristek ter relativno viso­ke emisije in hrup. Podaljševanje življenjske dobe je težko doseči zaradi težav pri dobavi rezervnih delov, pomanjkanja podpore za posamezne sisteme ter zaradi neracionalnih stroškov celovite obnove plinskih blokov. Predvsem pa je zamenjavo obstoječih plin­skih blokov treba izvesti zaradi zagotavlja­nja visoke stopnje razpoložljivosti in zane­sljivosti zagonov, kar posledično prispeva k zanesljivosti dobave električne energije porabnikom po vsej Sloveniji, pa tudi zaradi ekoloških razlogov, ker 40 let stara tehno­logija žal ne ustreza več sodobnim standar­dom varovanja okolja. Plinski agregati PB 1–3 so drugače izredno prilagodljivi, robustni in omogočajo zagon brez navzočnosti zunanjega vira napajanja, otočno obratovanje in napajanje porabni­kov na območju Posavja in Dolenjske. Zago­tavljajo pa tudi napajanje nujne lastne rabe Nuklearne elektrarne Krško v primeru havarij oziroma razpada elektroenergetskega sistema Slovenije in rezervno moč za izvajanje terciar­ne regulacije. Kot so pokazale številne študije pred začetkom projekta, bi zaradi vedno težje dobave speci­fičnih rezervnih delov z obstoječimi plinskimi agregati težko zagotavljali današnjo visoko stopnjo razpoložljivosti in zanesljivosti obrato­vanja. Zato so se v Termoelektrarni Brestanica pred leti lotili priprave projekta za zamenjavo omenjenih treh plinskih agregatov. V okviru projekta je bilo izdelanih več stro­kovnih študij, predinvesticijska zasnova, idejni projekt, občinski podrobni prostorski načrt, poročilo o vplivih na okolje (emisije NOx, CO2, hrup), projekt za pridobitev grad­benega dovoljenja in investicijski program, ki je bil v letu 2014 tudi noveliran. Rezultat te­meljito izdelane dokumentacije je bila okolj­sko in tehnično sprejemljiva ter ekonomsko upravičena zamenjava obstoječih plinskih agregatov PB 1–3, za katero so bila pridobljena tudi vsa potrebna dovoljenja in soglasja (ener­getsko dovoljenje, okoljevarstveno soglasje in dovoljenje ter gradbeno dovoljenje). V začetku lanskega leta je Termoelektrar­na Brestanica objavila mednarodni razpis za dobavo glavne tehnološke opreme. Med tremi ponudniki je kot najugodnejšega iz­brala Konzorcij Stenmark, ki ga sestavljata Siemens Slovenija in Siemens Švedska. Pri izbrani tehnologiji gre v osnovi za enako teh­nologijo industrijskih plinskih turbin kot pri obstoječih plinskih agregatih. Tehnologija iz 70. let prejšnjega stoletja in nova tehnologija sta neprimerljivi, saj gre za tehnologijo z bistveno boljšim izkoristkom, nižjimi vrednostmi emisij in nizkim obse­gom potrebnega vzdrževanja. Jedro glavne tehnološke opreme sta tako Siemensova industrijska plinska turbina SGT 800 (nazivna moč 53 MW) in generator električne energije. Del glavne tehnološke opreme je tudi dizel električni agregat, ki bo omogočal zagon plinske turbine v breznape­tostnem stanju (izvajanje temnega zagona), v okvir pogodbe pa sodi tudi dobava in mon­taža dimnika. Z dobaviteljem opreme je predvideno dolgo­ročno sodelovanje za zagotavljanje ustrezne podpore, servisnih storitev in rezervnih de­lov. Garancijska doba za dobavljeno opre­mo znaša tri leta, v pogodbo pa so vključeni tudi stroški rednega vzdrževanja in tehnične podpore v tem obdobju. Skladno s terminskim planom je začetek del predviden v aprilu, ko bodo začeli z ureditvi­jo gradbišča in pripravljalnimi deli. Zaklju­ček del je predviden maja 2018, ko bo nado­mestni plinski agregat pripravljen na začetek komercialnega obratovanja. Izvedba same investicije je sicer razdeljena na štiri glavne sklope: LOT 1 – dobava in montaža glavne tehnološke opreme; LOT 2 – elektro oprema; LOT 3 – pomožni sis­temi; LOT 4 – gradbena dela. Javni naročili za LOT 2 in LOT 3 bosta izvedeni tekom leta 2016. Lokacija nadomestnega plinskega agrega­ta je predvidena znotraj kompleksa Ter­moelektrarne Brestanica, in sicer na pro­storu nekdanjega prostozračnega 110 kV stikališča. Ta je bila z vidika že obstoječe infrastrukture, namenske rabe prostora in obstoječega namenskega daljnovoda tudi najprimernejša. Tomislav Malgaj TEB »Zamenjava plinskih blokov 3 x 23 MW iz leta 1975 je naš letošnji ključni projekt. Zamenjavo narekuje dejstvo, da so obstoječe turbine že na izteku svoje obratovalne dobe in ne zadovoljujejo več niti visokih ekoloških standardov. Projekt smo razdelili na štiri dele, ker smo želeli, da se vanj vključi čim več domače industrije. Finančna konstrukcija projekta je sklenjena, saj že imamo zagotovljenih 70 odstotkov lastnih sredstev, za preostalih 30 odstotkov pa bomo najeli posojilo, za katerega bo poroštvo izdala krovna družba GEN energija, ki ta projekt tudi v celoti podpira.« 35 milijonov evrov znaša ocenjena vrednost celotnega projekta. 18,5 milijona evrov bo šlo za dobavo in montažo glavne tehnološke opreme. 4,5 milijona evrov znaša vrednost gradbenih del. Aktualno Energetska zbornica Slovenije Sprejem Energetskega koncepta Slovenije je treba pospešiti V tem času je ena od najpomembnejših nalog Energetske zbornice Slovenije sodelovanje pri nastajanju Energetskega koncepta Slovenije. Med pomembnejše naloge pa sodi tudi tvoren ekonomsko-socialni dialog, ki naj bi kmalu pripeljal do nove panožne kolektivne pogodbe. Besedilo in foto: Miro Jakomin v začetku leta je bil za novega izvršnega di­rektorja Energetske zbornice Slovenije (EZS) imenovan Anton Colarič, ki je zamenjal do­sedanjega dolgoletnega izvršnega direktorja EZS Nika Martinca. V začetnem obdobju bo dal prednost še zlasti pogovorom z direktorji družb, ki so članice EZS. Prizadeval si bo, da bo EZS aktivno sodelovala povsod, kjer bodo potrebne spremembe, na primer glede zako­nodaje, organiziranosti energetskih področij in podobno. Anton Colarič se je rodil v Ljubljani leta 1954, obiskoval osnovno šolo Prule, nato Gimnazi­jo Poljane, zatem pa študiral na Pravni fakul­teti v Ljubljani. V dosedanjih letih je deloval na mnogih odgovornih družbenih, politič­nih in gospodarskih mestih, med drugim je bil tudi mestni svetnik in podžupan Mestne občine Ljubljana. Od leta 2004 do 2008 je bil zaposlen v Energetiki Ljubljana kot sve­tovalec glavnega direktorja, v obdobju od leta 2008 do 2011 je bil poslanec Državnega zbora, kjer se je posebej angažiral pri spre­jemanju Zakona o glavnem mestu, katerega nosilec je bil. Od leta 2012 pa je bil zaposlen v Energetiki Ljubljana kot svetovalec uprave. S problematiko energetike se je ukvarjal tudi v parlamentu; med drugim je sodeloval pri pripravi osnutka novega Energetskega zako­na Slovenije. Glede priprav na Energetski koncept Slo­venije (EKS) je Colarič dejal, da ta postopek poteka prepočasi, saj naj bi po terminskem planu šel EKS v dokončni sprejem v Državni zbor šele v drugi polovici leta 2017. O tem so razpravljali na UO EZS in ugo­tovili, da bi morali te zadeve pospešiti. Na tem področju je veljaven dokument še iz leta 2004, ki je seveda že povsem zastarel. S sklepi UO EZS so obvestili njihove partner­je, to je predstavnike vlade in sindikatov, s katerimi sodelujejo v ekonomsko-socialnem odboru za energetiko, ter jih pozvali k hitrej­šemu poteku priprav na novi EKS. Dinamika sprejemanja tega dokumenta je seveda odvis­na predvsem od pristojnega ministrstva in ne toliko od sodelujočih družb – članic EZS. Že lani so se vse članice Energetske zborni­ce odzvale na delovni osnutek EKS in v šte­vilnih razpravah izoblikovale pripombe na omenjeni dokument. Kot je pojasnil Colarič, se del pripomb nanaša tudi na sedanjo orga­niziranost elektrodistribucije. Za reševanje te problematike je bila v začet­ku leta ustanovljena medresorska skupina. Seveda so o tem, kot pravi Colarič, tudi raz­mišljanja posameznih članic EZS različna, kar je normalno. Drugi del pripomb na delovni osnutek EKS je Energetska zbornica oblikovala glede problematike daljinskega ogrevanja, saj je tudi pristojno ministrstvo ugotovilo, da se je temu področju doslej namenjalo prema­lo pozornosti. Da bi se stanje izboljšalo, so se po besedah Colariča v EZS pred kratkim odločili, da bi ustanovili posebno sekcijo da­ljinskega ogrevanja. Tretji sklop pripomb Energetske zbornice pa je povezan z investicijami v energetiki v nas­lednjem obdobju, kot so denimo projekti za dograditev verige hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi ter drugi energetski projekti. Novi direktor Energetske zbornice Slove­nije je tudi povedal, da namerava v kratkem obiskati vse družbe – članice EZS (trenutno jih je 59) ter se z njimi pogovoriti o njiho­vem delovanju in ciljih. Doslej je obiskal že več energetskih podjetij, med drugim tudi Rudnik Velenje, Elektro Gorenjsko in pod­jetja v Posavju. Dosedanji odziv s strani di­rektorjev je po besedah Colariča zelo spod­buden, saj cenijo, da nekdo pride k njim na teren, se zanima za njihova poslovna poro­čila, za njihove poslovne načrte, rezultate in podobno. S predstavniki podjetij je sicer redno v stiku tudi preko elektronske pošte, po njegovem mnenju pa je najboljši način prav neposredni stik na terenu. Glede samega načina dela na mestu izvr­šnega direktorja EZS pa je Colarič dejal, da mora v osnovi delovati na podlagi sprejetega programa EZS za leto 2016, ki je bil sprejet ravno na dan njegovega imenovanja. Seveda pa ima vsak direktor svoj način delovanja. Njegova poslovna filozofija je in bo ravno neposredni stik s predstavniki članic Ener­getske zbornice. Anton Colarič EZS »Uspešni rezultati so odraz dolgotrajnega in sistematičnega dela ter vlaganj v vsa področja tehnologije in organizacije, predvsem pa posledica zavzetega dela vseh zaposlenih. Doseženi rezultat, ki mu ob zanesljivosti delovanja dodatno vrednost dajejo izpolnjeni varnostni kazalci, visoka zanesljivost jedrskega goriva in dosledno upoštevanje vseh upravnih in okoljskih omejitev so odraz odločenosti, da bomo zgled jedrske varnosti in odličnosti na globalni ravni.« Aktualno Energetika Ljubljana Med ponudbo Energetike tudi električna energija V Energetiki Ljubljana so ponudbi toplote in zemeljskega plina aprila dodali še električno energijo. S tem po uspešno končani reorganizaciji, ki je sledila združitvi s Termoelektrarno Toplarna Ljubljana, uvajajo nov koncept celovite energetske oskrbe svojih uporabnikov. Besedilo in foto: Miro Jakomin v energetiki ljubljana v prihodnjih letih načrtujejo pospešen razvoj omrežij in zgoščevanje priključevanja na sistem daljin­skega ogrevanja in oskrbe z zemeljskim plinom kot dveh nepogrešljivih temeljev za okoljsko odgovorno in hkrati energetsko učinkovito os­krbo domov v urbanih okoljih. Oba sistema že vrsto let učinkovito prispevata k izboljševanju kakovosti zraka v Mestni občini Ljubljana. Kot je glede razvejanega sistema daljinske­ga ogrevanja in sistema oskrbe z zemeljskim plinom pojasnil direktor sektorja za trženje v Energetiki Ljubljana Stojan Smolnikar, oba sistema okoli 120.000 gospodinjskim in drugim poslovnim uporabnikom v Lju­bljani omogočata ne le cenovno ugodno, temveč tudi varno, dolgoročno zanesljivo in predvsem okoljsko odgovorno rabo energi­je. K izvajanju ukrepov s ciljem izboljšanja kakovosti zraka bodo prispevale tudi aktiv­nosti družbe na prometnem področju, in sicer s spodbujanjem uporabe metana kot pogonskega goriva in s postavitvijo novih polnilnic na območju Ljubljane. Storitve Energetike Ljubljana gredo že danes v smeri ugodnosti in koristi za uporabnike, njihov razvoj pa bodo v naslednjem obdob­ju še pospešili in usmerili v povezovanje storitev. Sicer pa je Smolnikar omenil tudi le­tošnji program spodbujanja energijske učinko­vitosti, za katerega bo Energetika Ljubljana gle­de na povpraševanje in načrtovane investicije v gradnjo novih in v obnovo obstoječih ener­getskih naprav (gre tudi za ukrepe učinkovite rabe energije) namenila do 250.000 evrov nepovratnih finančnih spodbud. Uporabnikom Energetike Ljubljana je na voljo več možnosti, da s povezovanjem storitev pri­dejo do celovite energetske oskrbe, ki bo zanje poleg drugih energetsko-okoljskih prednosti tudi cenovno ugodnejša. Glede na dejstvo, da Energetika Ljubljana v enoti TE-TOL proizva­ja elektriko v visoko učinkoviti soproizvodnji skupaj s toploto, je bila uvedba maloprodaje električne energije pričakovana. S tem je na­mreč uporabnikom omogočena stroškov­no in okoljsko najustreznejša kombinacijo energentov v urbanih okoljih, kakršno je tudi Samo Lozej Energetika Ljubljana »Prihodnost Energetike Ljubljana temelji na kakovostnih storitvah vseh zaposlenih. Dobri rezultati govorijo v prid odločitvi, da razvoja družbe ne gradimo na zmanjševanju stroškov dela, ampak na racionalnem organiziranju in predvsem razvoju novih storitev. Vloga elektrike pri tem je predvsem, da uporabnikom na enem mestu zagotovimo vse vire energije in na ta način do leta 2020 povečamo delež uporabnikov naših storitev s trenutnih 74 na 80 odstotkov. To je tudi eden izmed strateških ciljev za nadaljnje izvajanje ukrepov za boljšo kakovost zraka v Ljubljani.« Energetika Ljubljana prebivalcem Mestne občine Ljubljana zagotavlja dva temeljna sistema za daljinsko oskrbo z ener gijo, in sicer sistem daljinskega ogre vanja in sistem oskrbe z zemeljskim plinom. S sistemom daljinskega ogrevanja, ki sodi med okoljsko naj sprejemljivejšo energetsko oskrbo, se oskrbuje 57.000 stanovanj. Z zemeljskim plinom za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode ali za kuho pa se oskrbuje 63.000 stanovanj. Ljubljana. Elektrika Energetike Ljubljana je od začetka aprila tako na voljo vsem, še po­sebej ugodna pa bo za tiste uporabnike, ki jo bodo uporabljali v kombinaciji z daljinskim ogrevanjem ali z zemeljskim plinom. Energetika Ljubljana je prenovljeno ponud­bo uporabnikom predstavila tudi na novem spletnem naslovu (www.bivanjudajemoutrip. si). Središče ima tudi inovativni kalkulator, s katerim si lahko uporabniki sami izračuna­jo prihranek in preverijo druge ugodnosti ob izbiri celovite energetske oskrbe. Energetika Ljubljana oziroma njena enota TE-TOL je sicer največja visoko učinkovi­ta soproizvodnja v Sloveniji. Delež toplo­te v obliki vroče vode, ki jo proizvede za sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani, predstavlja kar polovico vse toplote, ki je v Sloveniji proizvedena za sisteme daljin­skega ogrevanja. Električna energija, pro­izvedena v soproizvodnji, pa pokriva tri odstotke vseh potreb po električni energiji v Sloveniji. Aktualno Elektro Ljubljana Poslovanje v letu 2015 nad pričakovanji Družba Elektro Ljubljana je predstavila rezultate lanskega poslovanja, načrtovane investicije in projekte na področju e-mobilnosti. V letu 2015 je poslovanje celotne skupine Elektro Ljubljana preseglo pričakovane rezultate in tudi rezultate preteklega leta, saj je leto končala z okoli 15 milijoni evrov čistega dobička. Besedilo in foto: Polona Bahun po besedah predsednika uprave Elektra Lju­bljana Andreja Ribiča so izpeljali za 27,6 mili­jona evrov investicij, v letošnjem letu pa bodo za posodobitev in obnovo omrežja namenili 26 milijonov evrov. Skupina je bila aktivna tudi na področju investicij v e-mobilnost, ki jih namerava letos še občutno okrepiti. Lan­sko poslovanje družbe Elektro Ljubljana, ki letos obeležuje 120 let obstoja, ocenjuje kot zelo uspešno, saj je po nerevidiranih rezul­tatih poslovanja Elektro Ljubljana leto 2015 zaključila s preko 12,5 milijoni evrov čistega dobička in skupina Elektro Ljubljana z okoli 15 milijoni evrov čistega dobička. »Ob približno dveh odstotkih višjih čistih prihodkov iz poslovanja (izkazani so bili v vi­šini 88,5 milijona evrov) je torej možno oce­niti, da bo družba v letu 2015 ustvarila 12,7 milijona evrov čistega nerevidiranega dobič­ka, kar za devet odstotkov presega ustvarje­ni dobiček leta 2014 in za kar 48 odstotkov pričakovanega,« je povedal izvršni direktor OE Računovodsko-finančne storitve mag. Marjan Ravnikar. Tudi v letu 2015 so v družbi Elektro Ljublja­na intenzivno izvajali strategijo finančne in stroškovne razbremenitve družbe in uspeli neto dolg družbe znižati za šest odstot­kov. Bruto denarni tok družbe je presegel 42 milijonov evrov, kar je močno izboljšalo kreditni potencial družbe. Poslovni izid je bil izkazan v višini 17,1 milijona evrov, kar za šest odstotkov presega ustvarjeni poslovni izid v letu prej oziroma načrtovani poslovni izid presega kar za 38 odstotkov. V lanskem letu so pri EIB uspeli dobiti ugoden dol­goročni kredit v višini 40 milijonov evrov, v naslednjem triletnem investicijskem ob­dobju pa nameravajo dodatno investirati še okoli 90 milijonov evrov v obnovo omrežja in v nove tehnologije. Mag. Marjan Ravnikar je kot pozitivno oce­nil tudi poslovanje celotne skupine, saj so vse družbe v skupini, v nasprotju z letom 2014 poslovale pozitivno. Ocene kažejo, da bo skupina dosegla okoli 15 milijonov evrov čistega nerevidiranega dobička družbe, kar pomeni, glede na težave, s katerimi se je družba soočila zaradi izgube hčerinske druž­be Elektro energija v letu prej, kar za 300 od­stotkov boljši izid skupine Elektro Ljubljana v letu 2015. Izvršni direktor OE Obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja Matjaž Osvald je izpostavil, da na področju investicij Elektru Ljubljana uspeva normalno slediti potre­bam po sanaciji omrežja po žledolomu leta 2014. Kot je dejal, bo tempo investicij letos podoben lanskemu. Na srednje- in nizkona­petostnem nivoju je kot najpomembnejšo investicijo v lanskem letu izpostavil zaključek izgradnje RTP 110/20 kV Mengeš, v katero sta vključena obrat Leka v Mengšu in Papirnica Količevo. S tem so na voljo tako povečanje moči za porast porabe obstoječih odjemalcev kot tudi možnosti za priključitev morebitnih novih odjemalcev na tem območju. V lanskem letu so v Elektru Ljubljana po daljšem času začeli tudi z gradnjo 110 kV daljnovodov. Tako letos nameravajo končati gradnjo 2 x 110 kV daljnovodov RTP Kleče– RTP Litostroj in RTP Potoška vas–Trbovlje. Najpomembnejši objekt pa bo izgradnja 2 x 110 kV daljnovoda RTP Bršljin–RTP Gotna vas v dolžini dobrih desetih kilometrov, ki bo sklenil novomeško zanko in napajal tudi novo 110/20 kV RTP Ločna. Naložba je oce­njena na 6,3 milijona evrov in je njihova daleč največja investicija v zadnjih letih. Nadalju­jejo tudi s sanacijo po žledolomu v celoti po­rušenega daljnovoda RTP Logatec–RTP Žiri. V Elektru Ljubljana povečujejo tudi delež kabelskega omrežja, približno za odstotek na leto. Trenutno ta delež na srednjenape­tostnem nivoju znaša 36 odstotkov, na niz­konapetostnem nivoju pa je vkopanih slaba polovica povezav. Na srednje- in nizkonapetostnem nivoju so obnovili oziroma postavili tudi blizu sto transformatorskih postaj. Načrtujejo tudi postavitev četrtega transformatorja v RTP Polje, s katerim na območju Vevč in Polja prehajajo na 20 kV napetost na območju mesta Ljubljana. Skupina Elektro Ljubljana ima za letos tudi veliko načrtov na področju e-mobilnosti. S povečanjem števila električnih avtomobi­lov se bo namreč povečevala tudi potreba po večjem številu polnilnih mest kot tudi po bolj organiziranih storitvah polnjenja. V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana je bilo v lanskem letu postavljenih pet do­datnih polnilnih postaj na javnih parkiriščih Parkiraj in se odpelji z javnim prevozom. »V prihodnjih mesecih bo po mestu zraslo še več polnilnih postaj, s katerimi želi MOL v letu Zelene prestolnice Evrope spodbu­diti uporabo električnih vozil. Do nadalj­njega je storitev polnjenja na polnilnicah, ki jih napaja naša Zelena energija, še vedno brezplačna, je povedala vodja službe za na­predne storitve Uršula Krisper. Poleg poso­dobitve portala elektro črpalke pripravljajo v družbi Elektro Ljubljana za uporabnike električnih polnilnic tudi novo aplikacijo za pametne telefone za registracijo in aktivaci­jo polnilnih postaj. 27,3 milijona evrov v skupni vrednosti je Elektro Ljubljana investirala v letu 2015: 8,7 milijona evrov od tega je znašala vrednost naložb v visokonapetostno omrežje, 15 milijonov evrov je znašala vrednost naložb v srednje- in nizkonapetostno omrežje. 26,1 milijona evrov naj bi za naložbe porabili letos: 6,7 milijona evrov bodo namenili za visokonapetostno omrežje, 11,6 milijona evrov bo šlo za obnovo in izgradnjo srednje- in nizkonapetostnih naprav. Aktualno Elektrodistribucija Prihodnost so investicije v pametna omrežja Pametna omrežja predstavljajo ključni člen za razvoj stroškovno učinkovitega distribucijskega omrežja Slovenije. Le takšno omrežje lahko uresničuje svoje temeljno poslanstvo, to je zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe odjemalcem električne energije v Sloveniji. Besedilo: Miro Jakomin pametna omrežja so nadgradnja obstoje­čega elektroenergetskega distribucijskega omrežja in predstavljajo trajnostno rešitev ter pomemben prispevek k prehodu Slo­venije v brezogljično družbo. Kot so se na nedavni drugi Strateški konferenci elektro­distribucije strinjali predstavniki vseh petih elektrodistribucijskih podjetij, domača elek­trodistribucijska podjetja v nobenem pogle­du ne zaostajajo za razvitejšimi državami. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da svoje znanje in izkušnje s tega področja neprestano nad­grajujejo s sodelovanjem v nacionalnih in mednarodnih razvojnih projektih. »Pametna omrežja so omrežja prihodnosti. Za njihovo učinkovito uvedbo je ključno usklajeno delovanje na tehnološkem, regula­tornem, ekonomskem in sociološkem podro­čju. Če se bo katerokoli od navedenih podro­čij zanemarilo, bo uvedba pametnih omrežij neuspešna, posledično pa bo zagotovo neu­spešno tudi izpolnjevanje evropskih zavez 20-20-20, ki se jim je Republika Slovenija zavezala«, je poudaril mag. Bojan Luskovec, predsednik uprave GIZ distribucije električ­ne energije. Eno od ključnih vprašanj je, kako zagotoviti zanesljivost in kakovost oskrbe z električno energijo v spremenjenih razmerah delovanja distribucijskega sistema. Kot je povedal Ma­tjaž Osvald iz Elektra Ljubljana, predstavnik delovne skupine za tehnične zadeve, z ra-zvojem obnovljivih virov električne energije vnašamo v distribucijski elektroenergetski sistem povsem nove vidike proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe električne energije. Obnovljivi viri s svojo naključnostjo ob tem, da električne energije načeloma ni možno shranjevati, proizvodnja in poraba pa morata biti usklajeni, vnašajo v obratovanje povsem nove zahteve za doseganje zaneslji­ve, varne in kakovostne oskrbe z električno energijo. Glede napredne merilne infrastrukture je zelo pomembno vključevanje sodobnih štev­cev električne energije, ki v Sloveniji poteka vse od leta 1996. Po besedah Igorja Volfa iz Elektra Ljubljana, predstavnika delovne sku­konca minulega leta je bilo z napredno me­rilno infrastrukturo na celotnem območju Slovenije opremljenih 44 odstotkov merilnih mest. Pomembno področje je tudi izvajanje učin­kovite informacijsko- komunikacijske tehno­loške podpore zahtevam izvajanja poslovnih in tehnoloških procesov. Kot je dejal Marko Rogan iz Elektra Maribor, predstavnik delov­ne skupine za informatiko in telekomunikaci­je, vsaka distribucija električne energije gradi in zagotavlja kakovostno optično omrežje na geografskem območju, za katero je pristojna. Zaradi pomembnosti področja je bila v letu 2015 imenovana stalna projektna skupina za telekomunikacije. Projektno skupino v bližnji prihodnosti čaka kar nekaj izzivov, kar izhaja iz tega, da so trije osnovni gradniki pametnih pine za odjemalce, je opremljanje merilnih mest na distribucijskem omrežju potekalo z vrha navzdol. Najprej so namreč bila opre­mljena merilna mesta na primopredajnih mestih s prenosnim omrežjem, nato je sledi­lo opremljanje industrijskega segmenta, tako da so bila v letu 2007 opremljena vsa merilna mesta s priključno močjo nad 43 kW. V tem obdobju so proizvajalci ponudili tudi prve celovite sisteme za množično opremlja­nje merilnih mest na nizkonapetostnem omrežju, tako da so bili izpeljani prvi pilotni projekti na različnih območjih. V Sloveni­ji se je uveljavil komunikacijski sistem PLC S-FSK, ki se je izkazal za robustnega in učin­kovitega, predvsem v delu osnovne dejavno­sti distribucije (zajem in obdelava merilnih podatkov za potrebe obračuna in analiz). Do V delovni skupini za ekonomiko in finance opozarjajo, da nezadostna vlaganja v elektroenergetsko infrastrukturo lahko kakovost in zanesljivost oskrbe z električno energijo na distribucijskem omrežju, ki se merita s kazalnikoma SAIDI in SAIFI, vidno poslabšata. To pa lahko dolgoročno pomeni tudi višje stroške za preventivno oziroma kurativno vzdrževanje omrežja, s tem pa tudi slabše poslovne rezultate elektrodistribucijskih podjetij. Vključevanje sodobnih števcev električne energije v Sloveniji poteka že vse od leta 1996. V letu 2007 so bila opremljena vsa merilna mesta s priključno močjo nad 43 kW. Do konca leta 2015 je bilo na celotnem območju Slovenije opremljenih 44 % merilnih mest s t. i. napredno merilno infrastrukturo. omrežij elektroenergetski sistem, informacij­ska podpora in telekomunikacije. Maks Burja iz Elektra Celje, predstavnik de­lovne skupine za ekonomiko in finance, je glede načrta razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji za desetletno obdobje od leta 2015 do 2024 med drugim povedal, da skupna ocena potrebnih finanč­nih sredstev za uresničitev načrta razvoja v naslednjem desetletnem obdobju znaša 1,398 milijarde evrov. Delež novogradenj predsta­vlja 62 odstotkov vseh predvidenih sredstev, za rekonstrukcije pa je namenjenih 34 od­stotkov vseh sredstev (pri tem so rekonstruk­cije v veliki meri namenjene tudi povečeva­nju zmogljivosti infrastrukture). Ostali štiri odstotki so naložbe v projektno dokumenta­cijo, odkup zemljišč in infrastrukture. V številkah Obratovanje in trgovanje Februar bolj naklonjen hidroelektrarnam Potem, ko je začetek leta zaznamovala precej slabša hidrologija od lanske, so se razmere drugi letošnji mesec precej popravile. Tako so elektrarne na Dravi, Savi in Soči februarja v prenosno omrež­je oddale 329,2 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za skoraj 39 odstotkov več kot februarja lani in celo za dobrih 43 odstotkov nad prvot­nimi bilančnimi pričakovanji. Dobre proizvodne rezultate hidroelektrarn gre tokrat pripisati predvsem objektom na Savi in Soči, torej na rekah, ki so bolj hudourniškega značaja, medtem ko je bila proizvodnja Dravskih elektrarn približno na lanski ravni. Uspešno je februarja obratoval tudi blok 6 v Šoštanju, ki je k pokrivanju potreb po električni energiji prispeval 265,9 milijona kilovatnih ur. Dodatnih 485,1 milijona kilovatnih ur pa je v prenosno omrežje oddala nuklearna elektrarna Krško, katere polovica proizvodnje je sicer last Hrvaške. Oddaja električne energije v prenosno omrežje v februarju 2016: NEK HE 485,1 GWh 329,2 GWh Boljša hidrologija vplivala na višji izvoz elektrike V prvem letošnjem trimesečju je bilo evidentiranih 27.502 zaprtih pogodb in obratovalnih pogodb v skupni količini 20.484 GWh. Od tega je bilo na mejah regulacijskega območja evidentiranih 7.126 pogodb v skupni količini 5.411 GWh. Skupni uvoz elektrike je znašal 3.069,8 GWh in je bil za 3,4 odstotka nižji v primerjavi z enakim obdobjem lani. Izvoz elektrike, se je v primerjavi z letom 2015 zmanjšal za 23,5 odstotka in je znašal 2.342,6 GWh. Največji delež zmanjšanja izvoza v letu 2016 predstavlja zmanjšanje izvoza na italijanski meji, ki se je v primerjavi z letom 2015 zmanjšal za 67 odstotkov. V prvem trimesečju letos je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani evidentirana nekoliko višja proizvodnja elektrike, kar je imelo za posledico nižji uvoz in višji izvoz elektrike v sosednje države. Višja proizvodnja je predvsem posledica boljše hidrologije v letošnjem letu, saj so hidroelektrarne v Sloveniji proizvedle za približno 17 odstotkov več elektrike kot v enakem času lani. Evidentirane zaprte pogodbe z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti Pripravili: Borzen in Brane Janjić Po dveh mesecih 0,7-odstotna rast odjema Slovenski odjemalci so v prvih dveh mesecih iz prenosnega omrežja prevzeli 2 milijardi 239,9 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 0,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Ob primerjavi letošnjih dvomesečnih rezultatov z lanskim letom je sicer treba upoštevati, da je bil letošnji februar za dan daljši. Drugače pa je bilo v prvih dveh letošnjih mesecih zaznati predvsem manjše povpraševanje s strani neposrednih odjemalcev, ki so skupno v tem obdobju iz prenosnega omrežja prevzeli »le« 333,7 milijona kilovatnih ur električne energije ali za 6,7 odstotka manj kot v enakem času lani. Odjem distribucijskih podjetij, ki so prevzela milijardo 834,6 milijona kilovatnih ur, pa je bil v primerjavi z letom prej za 1,6 odstotka večji. Več elektrike kot lani je v omenjenem obdobju porabila tudi črpalna elektrarna Avče, ki je s prevzetimi 71,6 milijona kilovatnih ur lanske primerjalne rezultate presegla za 17,9 odstotka. Prevzem električne energije iz prenosnega omrežja FEBRUAR 2015 FEBRUAR 2016 Neposredni odjemalci 170,9 GWh 164,5 GWh Distribucija 865,1 GWh 863,7 GWh ČHE Avče 27,6 GWh 35,8 GWh ODSTOTKI -3,7 % -0,2 % +29,7 % Na izravnalnem trgu več sklenjenih poslov kot lani V prvih treh letošnjih mesecih je bilo na izravnalnem trgu z električno energijo sklenjenih 1.208 poslov v skupni količini 55,8 GWh. Od tega je 13,6 GWh predstavljalo nakup izravnalne energije, 42,2 GWh pa prodajo izravnalne energije s strani sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Najvišja cena za nakup izravnalne energije je znašala 120 EUR/MWh, najnižja cena za prodajo pa -50 EUR/MWh. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je količina sklenjenih poslov povečala za slabih 63 odstotkov, število sklenjenih poslov pa se je povečalo iz 260 v letu 2015 na 452, kar pomeni več kot 78-odstotno rast. Količina in število sklenjenih poslov na izravnalnem trgu: Prodaja Nakup Št. poslov Poudarki: Februarska izplačila v letu 2016 so za 3% večja kot v enakem obdobju leta 2015. Povprečna izplačana podpora januarja in februarja je bila za 19% nižja od celotne povprečne izplačane podpore leta 2015. 46% celotne februarske proizvodnje v shemi OVE/SPTE je odpadla na soproizvodne enote na fosilna goriva. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je količina sklenjenih poslov na izravnalnem trgu povečala za slabih 63 odstotkov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število sklenjenih poslov na izravnalnem trgu povečalo za 78 odstotkov. V decembru 2015 in januarju 2016 so se cene za odstopanja znova nekoliko zvišale. Najvišji ceni za pozitivna odstopanja sta bili 755,9 EUR/MWh in 347,7 EUR/MWh. Prav tako so se v obeh mesecih pojavile negativne cene. Hidroelektrarne Slovenija ima še veliko neizkoriščenega hidropotenciala, ki bi ga bilo vsekakor vredno izrabiti. Priložnosti je še veliko tako na področju gradnje malih hidroelektrarn kot na velikih vodotokih, kjer pa za zdaj projekti tečejo nemoteno zgolj na spodnji Savi. Besedilo: Vladimir Habjan, Miro Jakomin, Polona Bahun, Brane Janjić Foto: Dušan Jež Fokus Hidroelektrarne je razvoja v Savskih elektrarnah Ljubljana, treba izbrati ustrezno izhodišče. Bruto energetski potencial predstavlja energijo ce­lotne vodne količine, ki odteče v enem letu na določenem odseku vodotoka, pri dani višinski razliki vodnega padca. Tehnično izkoristljiv energetski potencial je tako tis­ta količina energije, ki jo je možno izrabiti z znanimi tehničnimi rešitvami z upošte­vanjem vseh danosti in omejitev v okolju in prostoru. Ekonomsko izkoristljiv potencial pa je tista količina energije, ki jo je možno izrabiti s pozitivnimi ekonomskimi učinki. Bruto potencial na Savi z Ljubljanico je po teh merilih ocenjen na 4134 GWh/ leto, teh­nično izkoristljiv energetski potencial pa na 2794 GWh/leto. V Sloveniji je ekonomsko izkoristljivi ener­getski potencial ocenjen na 7000 do 8500 GWh/ leto (glede na bruto potencial vseh vodotokov 19.440 GWh/ letno in tehnično izkoristljiv energetski potencial 9145 GWh/ leto). Ekonomsko izkoristljivi energetski po­tencial je odvisen od različnih spremenljivk, kot so na primer razvoj novih tehnologij za HE, cenovna razmerja energentov ter stra­teških usmeritev za družbeni razvoj. Dejanska velikost energetskega potenciala, ki ga bo moč še izkoristiti, bo tako znana šele kot rezultat prostorskega in energet­skega načrtovanja na podlagi treh stebrov, to je okolja, družbe in ekonomije. Že sedaj pa je mogoče reči, da je reka Sava eden naših večjih potencialov, saj je v obstoječih HE na Savi sedaj izkoriščenega le 25,7 odstotka teh­nično izkoristljivega potenciala. Priložnost in izziv Izraba vodotokov za proizvodnjo energije sega daleč v zgodovino, saj se je denimo o energetski izrabi Drave začelo razmišljati že konec 19. stoletja, gradnjo prve večje hidroelektrarne na Dravi – HE Fala pa so začeli graditi že davnega leta 1913 in jo leta 1918 tudi zagnali. Z rastjo povpraševanja po električni energiji se je večalo tudi število elektrarn, vse doslej zgrajene hidro-elektrarne na treh naših največjih vodotokih Dravi, Savi in Soči pa danes prispevajo dobro tretjino vse doma proizvedene električne energije. Hidroenergija sodi med obnovljive vire energije in je zato njen pomen pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo tudi v prihodnje toliko večji. Če pa ob tem upoštevamo še dejstvo, da je v Sloveniji na Z novimi HE na Savi bi povečali delež OVE V Savskih elektrarnah Ljubljana ocenjujejo, da bi z dokončanjem načrtovanih hidroe­lektrarn na zgornji (doinštalacija HE Mo­ste), srednji (načrtovane pretočne HE in ena ČHE) in spodnji Savi (še preostali dve HE) ob inštalirani moči okrog 890 MW lahko prido­bili skupaj okrog 2600 GWh električne ener­gije na leto. Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju upo­rabe energije iz obnovljivih virov za Slove­nijo postavlja za nacionalni cilj, da se delež energije iz obnovljivih virov energije v konč- Foto: Vladimir Habjan ni porabi energije v letu 2020 dvigne na 25 odstotkov. Glede na to, da ima Slovenija do­volj ekonomsko in okoljsko sprejemljivega neizkoriščenega potenciala rek, je smisel­no, da se velik del nacionalnega cilja deleža energije iz OVE doseže ravno z razvojem v hidroenergetiki. Največji delež neizkoriščenega potenciala je sicer na reki Savi, kar ob že sprejetih pravnih podlagah (Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vo­dnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola, Zakon o pogojih za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save) pomeni prednost pri izrabi potenciala na Savi. Pri oceni neizkoriščenega hidroenergetske­ga potenciala je po besedah Blaža Piška,vod­ voljo še kar nekaj neizkoriščenega hidropotenciala ter da smo večino opreme in del, potrebnih za postavitev hidroenergetskih objektov, sposobni izdelati oziroma izvesti sami, se možnost izgradnje dodatnih elektrarn kaže kot dragocena priložnost, ki je ne bi smeli zamuditi. O tem, v kateri fazi so posamezni aktualni hidroprojekti in kakšne možnosti se nam na tem področju še ponujajo, smo se pogovarjali s ključnimi akterji in načrtovalci v energetskih družbah. Začetek gradnje HE Mokrice se oddaljuje Medtem ko je gradnja hidroelektrarne Bre­žice v polnem teku, se začetek izgradnje HE Mokrice, zadnje v verigi elektrarn na spodnji Savi, vse bolj oddaljuje. Čeprav se pričakuje, da bo v letošnjem letu zaključen čezmejni postopek in izdano okoljevarstve­no soglasje, sredstva v proračunu RS za leti 2016 in 2017 za infrastrukturne ureditve niso predvidena. Kot je znano, je bila uredba za državni pro­storski načrt za HE Mokrice sprejeta avgu­sta 2013, okoljsko poročilo in idejni projekt sta bila dokončana v prvi polovici leta 2013. Zaključena je tudi izdelava poročila o vpli­vih na okolje ter oddana vloga za okolje­varstveno soglasje. Postopek, ki teče na Agenciji RS za okolje, je začasno prekinjen zaradi preverjanja čez­mejnega vpliva z Republiko Hrvaško, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Hrva­ška je po oddaji vloge sprejela nova območja Nature 2000 ob Savi od meje do Zagreba, zato so v skladu z novimi dejstvi po besedah vodje službe razvoja in investicij v HESS Andreja Vizjaka morali določene zadeve do­polniti. Javna razgrnitev je na podlagi javne­ga razpisa na Hrvaškem potekala lani med oktobrom in decembrom, na katero se je od­zvalo le hrvaško društvo za proučevanje ptic. V HESS ob tem ocenjujejo, da bodo posto­pek uspešno zaključili še letos, saj so v zvezi z HE Mokrice z vsemi spremljajočimi so­naravnimi ureditvami upoštevali vse nove standarde, povezane z ohranjanjem narave. Žal to posledično pomeni tudi večje stroške, saj zagotavljanje vseh mirnih območij, na­ravnih habitatov in renaturacij pomeni nad­gradnjo obstoječega stanja. Gre pa pri tem za del infrastrukturnih ureditev območja in tako za obveznost države. Drugače je tudi Slovenija pred kratkim raz­glasila nova območja Nature 2000 od izliva Krke v Savo vse do slovensko-hrvaške meje, pri čemer je ključno vprašanje ribe platnice, katere populacija mora ostati povezana med Sotlo, Savo in Krko. V HESS so v sodelova­nju s strokovnimi inštitucijami to vprašanje temeljito preučili in so prepričani, da bo kljub načrtovani izgradnji pregrade za HE Mokrice ta cilj možno doseči in primerno urediti prehod za vodne organizme. V HESS pričakujejo, da bodo okoljevarstve­no soglasje pridobili še letos in tako lahko tudi nadaljevali z pripravami na gradnjo, zato je nujno, da država vsaj v letu 2017 za­gotovi začetek financiranja projekta. Pri tem gre v prvi fazi predvsem za odkupe ze­mljišč in pridobivanje dokumentacije, v nadaljevanju pa za ureditve, ki jih je treba izvesti še pred samo gradnjo energetskega dela, kot sta denimo ureditev izlivnega dela Krke in protipoplavna zaščita v Krški vasi in Velikih Malencah. HE Mokrice Število agregatov: 3 Tip turbin: dvojno regulirana horizontalna cevna s Kaplanovim gonilnikom Nazivna moč elektrarne: 28,35 MW (3 x 9,45 MW) Srednja letna proizvodnja: 128 GWh Zaradi neusklajenega elaborata razmeji­tve infrastrukturnih ureditev investicijski program še ni zaključen. Sicer je izdelan, vendar je odvisen od delitve investicije na infrastrukturne in energetske ureditve. Iz HESS-a so elaborat na MOP že posredovali, vendar ministrstvo z njim ni soglašalo, kljub temu da je bil pripravljen v skladu z zako­nom o koncesiji za spodnjo Savo in konce­sijsko pogodbo. Ker je bil idejni projekt izdelan v času, ko so bile cene v gradbeništvu višje, v HESS za izgradnjo HE Mokrice pričakujejo tudi ob­čutno nižje vrednosti. Ocenjena investicij­ska vrednost celotnega projekta sicer znaša približno 177 milijonov evrov, v HESS pa menijo, da bi z gradbenimi deli lahko začeli že v drugi polovici leta 2017 oziroma v začet­ku leta 2018. Obstaja sicer možnost, da se predvideni za­četek gradnje HE Mokrice, če država ne bi zagotovila potrebnih sredstev za infrastruk­turni del projekta, preloži v prihodnost. Vendar v HESS pričakujejo, da bo država izpolnila svoje obveznosti in pravočasno za­gotovila potrebna sredstva za ureditev tam­kajšnje infrastrukture. Kot poudarjajo, morajo vlaganja v HE ostati naša prioriteta, in to ne samo zaradi energe­tike, pač pa tudi zaradi upravljanja z voda­mi, dolgoročnega ohranjanja vodnih virov, zagotavljanja višjega nivoja podtalnice in protipoplavne zaščite. Fokus Hidroelektrarne Projekt izgradnje HE na srednji Savi povsem zastal Po nekaj začetnih in dokaj uspešnih letih dela na izgradnji hidroelektrarn na sred­nji Savi je projekt ta hip na mrtvi točki. Na podlagi sklepa ustanovitelja družbe HSE je bil pripravljen elaborat o izpolnjevanju te­meljnih ekonomskih kriterijev in pogojev za nadaljevanje projekta. Kot je znano, je vlada avgusta 2013 spreje­la sklep o pripravi državnega prostorske­ga načrta za prve tri HE na srednji Savi, tj. HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke, ter imenovala delovno skupine za pripravo dr­žavnega prostorskega načrta zanje. Holding Slovenske elektrarne je istega leta na tak­ratno Ministrstvo za infrastrukturo in pros-tor dal pobudo za začetek priprave drugega prostorskega načrta, za ljubljanski in litijski odsek. Sledili so postopki za pripravo strokovnih podlag, pripravljal se je predlog razpisne dokumentacije za objavo javnega razpisa za izvajalca za prostorski načrt in izdelovalca okoljskega poročila ter razpise za študije z namenom, da se ugotovijo osnovni okolje­varstveni ukrepi. Velik poudarek je bil dan predvsem zaščiti ribe sulec, kjer je investitor želel poiskati sinergije med energetskim iz­koriščanjem vodnega potenciala in varova­njem okolja. Pripravljale so se tudi smernice nosilcev urejanja prostora (lokalna skup­nost, ministrstva, zavodi, DRSC, Slovenske železnice …), ki bi jih bilo treba smiselno upoštevati v skladu z zakonodajo. Ker naj bi bile HE Suhadol, HE Renke in HE Trbovlje umeščene v ozek pas med Zidanim Mostom in Litijo, kjer je na eni strani cesta, na drugi pa železnica, se je investitor odločil za deli­tev na dva prostorska načrta. Od Kresnic ob Savi navzgor je zaščiteno območje Natura 2000, kjer bo po mnenju HSE potrebnega več dela. Dolvodno pa so bile ihtiološke raziskave že izdelane in so pokazale, da ni pričakovati večjih tveganj. HSE je tako novembra 2013 pristojnemu ministrstvu dal pobudo za za­četek izdelave državnega prostorskega načr­ta za ljubljanski in litijski odsek. V igri je bilo več različic, z energetskega vidika optimalna za ljubljanski in litijski odsek pa je bila tista s sedmimi HE. Šele v postopkih umeščanja elektrarn v prostor pa naj bi dobili odgo­vore, katera je dejansko sprejemljiva s teh­ničnega, okoljskega in ekonomskega vidika. Projekt je nato nekaj časa potekal z upočas­njeno dinamiko. Dr. Matjaž Eberlinc, ki je v HSE skrbel za projekt hidroelektrarn na srednji Savi, je namreč za eno leto prevzel vodenje TEŠ in se je nazaj na delovno mes­to pomočnika izvršnega direktorja Sektorja proizvodnje HSE in skrbnika projekta HE na srednji Savi vrnil decembra lani. V vmesnem času pa so vse nižje in nižje cene električne energije na trgu povzročile po­poln zastoj tega projekta. Slovenski držav­ni holding je septembra 2015 sprejel sklep, da poslovodstvo HSE s partnerji v družbi SRESA izdela in predloži elaborat o izpol­njevanju temeljnih ekonomskih kriterijev in pogojev za nadaljevanje projekta izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi, poleg tega pa naj v sodelovanju z GEN energijo pripravi tudi ekonomsko, pravno, davčno in tehnič­no analizo kapitalskega povezovanja SEL in HESS v enovito družbo. V omenjenem elaboratu so predstavljene tri aktualne različice izgradnje verige HE na srednji Savi, ki izhajajo iz pobude za začetek izdelave prostorskega načrta za umestitev HE na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save in iz dopolnitve pobude za prostorski načrt za HE Renke,Trbovlje in Suhadol. To so različi­ce, ki že deloma upoštevajo smernice nosilcev urejanja prostora in s tem tudi prostorsko, okoljsko in naravovarstveno problematiko. Ministrstvo za infrastrukturo je za oba ome­njena odseka na srednji Savi pripravilo in na Ministrstvo za okolje in prostor posredovalo pobudi za začetek priprave državnega pro­storskega načrta. Stanje v zvezi s tem pa je po informacijah z Ministrstva za okolje in pros-tor trenutno naslednje. Priprava državnega prostorskega načrta za HE Renke, Trbovlje in Suhadol na srednji Savi miruje na točki priprave razpisa za iz­delovalca dražavnega prostorskega načrta in okoljskega poročila, ki ga mora izvesti investitor. Ta pa se je v tej fazi odločil, da zaradi poslovnega tveganja do podpisa kon­cesijske pogodbe na projektu ne bo izvajal nobenih aktivnosti. Takšno odločitev na mi­nistrstvu obžalujejo, saj, kot pravijo, umešča­nje v prostor ni povezano s pogoji koncesijske pogodbe, bo pa to vsekakor pomenilo doda­ten zamik pri izvajanju tega projekta. Priprava državnega prostorskega načrta za HE na ljubljanskem in litijskem odseku na srednji Savi pa je v fazi medresorskega uskla­jevanja sklepa o pripravi državnega prostor­skega načrta. Usklajevanje glede vsebin, na podlagi katerih bo mogoče sprejeti sklep o postopku, so tema delovne skupine za uskla­ditev koncesijske pogodbe, ki jo je imenovala Vlada RS. Tudi priprava koncesijske pogodbe, ki je bila pred leti že v medresorskem uskla­jevanju, je zastala in ta hip nič ne kaže, da bi se postopek nadaljeval. Za prenos koncesij­ske pogodbe na SRESO je treba predhodno uskladiti vsebino koncesijske pogodbe ter rešiti določena pravna vprašanja glede pre­nosa koncesije na novega koncesionarja, kar je sicer v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. So pa investitorja na srednji Savi kot spremlje­valca projekta povabili k sodelovanju pri prip­ravi strokovnih podlag za ohranjanje habitata in populacije sulca na območju srednje Save. Naročnik študije je Ministrstvo za okolje in Foto: Vladimir Habjan prostor, izvajalec je Biotehnična fakulteta, katedra za genetiko. Študija se je začela že leta 2014 in naj bi jo končali letos. Kot so nam še pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo, gre razloge v zamiku izva­janja projekta iskati predvsem v posledicah poglobljene gospodarske krize, ki je omejila finančna sredstva tako na strani investitorjev kot tudi države. Drugi moment predstavlja­jo zgodovinsko nizke tržne cene električne energije in pričakovanja glede njihove rasti v bližnji prihodnosti. Razmere so tako z vidika doseganja ekonom­skih kriterijev, ki so podlaga za odločitve v zvezi z gradnjo novih elektrarn ne glede na njihovo vrsto, ta hip izredno neugodne. Kot posledica navedenih razlogov in tudi zadr­žanosti investitorja glede na trenutno raven tržnih cen pa so se večinoma zamaknili tudi drugi postopki, povezani s tem projektom. Se pa na Ministrstvu za infrastrukturo, kot poudarjajo, povsem zavedajo pomena hi­droelektrarn pri zagotavljanju deleža OVE v končni porabi energije, h kateremu se je zavezala Slovenija. Zato, pa tudi zaradi pri­čakovanih makroekonomskih učinkov, si prizadevajo, da bi kljub izrazito neugodnim razmeram na trgu ter omejenim možnos­tim zagotavljanja potrebnih financ projekt izgradnje HE na srednji Savi čim prej znova zaživel. V prid čim prejšnji odločitvi in začetku gradnje verige HE na srednji Savi govori vrsta pozitivnih makroekonomskih učinkov, med drugim tudi: Ob povprečni lastni ceni 30 evrov za MWh bi se cena električne energije v EES pri nespremenje­nem povpraševanju po električni energiji zniža­la za 10,8 %, pri povečanem povpraševanju za 1 do 3 % pa za 8,3 %. V času gradnje verige HE bi dodatno zaposlili 13.478 ljudi. Izgradnja HE bi vplivala na 667,53 milijona evrov večjo neposredno produkcijo slovenske­ga gospodarstva in 537,66 milijona evrov posredno ter 397,16 milijona evrov na povečanje DDV. Na ta način bi prihranili 1.339.200 ton premoga (1005 kilometrov dolga vlakovna kom­pozicija), 948.600 ton bi bilo na leto manj emisij CO2, 6342 ton manj emisij SO2 in 2501 tona manj emisij dušikovih oksidov. Bo nova organiziranost prispevala k enostavnejši in hitrejši gradnji MHE? Z letom 2016 je začela delovati Direkcija za vode – nov organ v sestavi Ministrstva za okolje. Njena ustanovitev predstavlja temeljito reorganizacijo na področju iz vajanja procesa upravljanja z vodami, ki sledi cilju zagotovitve učinkovitega in strokovnega načrtovanja in upravljanja z vodami. Skladno s sprejetimi sklepi vlade so v Di rekciji za vode združene vse upravljavske naloge Agencije RS za okolje (ARSO), In štituta za vode RS ter Direktorata za vode in investicije na MOP. Med drugim je ta direkcija prevzela pri stojnosti za izdajo vodnih dovoljenj za neposredno rabo vode za proizvodnjo električne energije v HE z inštalirano moč jo, manjšo od 10 MW (MHE). O primer nosti takšne reorganizacije je še prezgodaj govoriti, saj za zdaj pristojnosti organov ostajajo takšne, kot so bile. Še več, kar naenkrat se je izkazalo, da obstajajo štirje organi, ki odločajo in vo dijo postopke v zvezi z MHE, in sicer Di rekcija za vode, ARSO, Inštitut za vode RS in Direktorat za vode na Ministrstvu za okolje in prostor. Foto: Vladimir Habjan Gradnja na Muri možna le ob upoštevanju vseh omejitev Glede možnosti za izgradnjo hidroelektrarn na Muri je sklepna ugotovitev, da je na celot­nem območju koncesije potrebno koncepte hidroelektrarn kot večnamenskih objektov podrediti občutljivosti okolja, varovanje okolja pa pri načrtovanju in obratovanju upoštevati v največji meri. V primeru gradnje bo tako treba v celoti upoštevati omejitvene pogoje, ki bodo izhajali iz okoljevarstvenega programa obravnavanega območja. V zvezi z načrtovano HE Hrastje Mota (ta je z zdaj naj­bližje zgraditvi) so bile v letu 2014 naročene strokovne podlage, študija različic ter izdela­ne podrobne idejne rešitve, s katerimi bodo določeni pogoji in omejitve za izgradnjo te hidroelektrarne. V letu 2015 so bile zaključe­ne strokovne podlage za okoljsko poročilo, letos pa bo še javna obravnava omenjenega okoljskega poročila. Dravske elektrarne so sicer precej aktivne tudi na projektu za energetsko izrabo ob­mejnega območja Mure med MHE Ceršak in Sladki Vrh, kjer naj bi zgradili novo HE kot nadomestni objekt za MHE Ceršak. Tako so že izdelane tehnične rešitve, ki zajemajo iz­hodišča umeščanja HE v petih različicah ter preliminarno oceno presoje sprejemljivosti posamezne različice v okolju za vsako državo posebej. Zaključne ocene kažejo, da so posamezne različice HE okoljsko sprejemljive, tako da se lahko začne s postopkom priprave pobu­de na obeh straneh meje. Celoten predlog bo sicer obravnavan na meddržavni avstrijsko­slovenski komisiji za Muro še letos. Drugače pa se, čeprav zelo počasi, premi­ka tudi projekt izgradnje črpalne elektrar­ne Kozjak in daljnovodne povezave do RTP Maribor, pri katerem je končan postopek umestitve objekta v prostor. Za državni prostorski načrt je bil tako izdelan idejni pro­jekt, med njegovo revizijo pa je bilo predlaga­no, da se prouči še različice izvedbe strojnice v kaverni. V letu 2014 je tako bila izvedena strokovna recenzija zaključkov raziskav, ki je z dopolnitvami potrdila zaključke raziskav za vertikalni tlačni rov. Zaključki bodo pomenili izhodišče za dopol­nitev idejnega projekta v primeru nadalje­vanja projekta v fazi celovite presoje vplivov na okolje ter pridobitve okoljevarstvenega soglasja. Foto: Vladimir Habjan Andrej Tumpej Dravske elektrarne Maribor »Glede na obstoječo izkoriščenost na reki Dravi praktično ni več možnosti za nove objekte. Drugače pa je na njenih pritokih, predvsem v njenem zgornjem toku, kjer je nekaj večjih vodotokov, kot so Meža, Misli­nja, Lobnica, Radoljna. V zadnjih letih smo se v DEM aktivno lotili iskanja primernih lokacij za izgradnjo MHE in ob poveča­nih aktivnostih pridobili trinajst vodnih dovoljenj za energetsko izkoriščanje vode na različnih pritokih. Čeprav so to objekti manjših moči in proizvodnje, so nekateri kljub temu primerni in zanimivi za izvedbo. Glede na dejstvo, da je pri izgradnji in obratovanju treba upoštevati zahtevne okoljevarstvene pogoje, ki pomembno vplivajo na višino investicije, proizvodnjo in stroške med obratovanjem, je potreben dodaten trud pri iskanju ustreznih rešitev, tako da je zgraditev takšnih objektov tudi ekonomsko upravičena.« Fokus Hidroelektrarne Dr. Matjaž Andrej Blaž Pišek Eberlinc Vizjak Savske elektrarne Holding Slovenske Hidroelektrarne Ljubljana elektrarne na spodnji Savi »Projekt HE na srednji Savi je še vedno v začetni fazi in trenutno miruje, kar pomeni, da bo moralo za nadaljevanje projekta priti še do optimizacije investicij­skih stroškov, objektov in s tem celotnega projekta. V elaboratu o izpolnjevanju temeljnih ekonomskih kriterijev in pogo­jev za nadaljevanje projekta so tudi vse vrednosti privzete bolj konzervativno, zato se pričakuje, da bo z nadaljevanjem projekta prišlo do optimizacije investicij­ske vrednosti projekta in s tem izboljšanja ekonomskih kazalcev. Izgradnja verige HE na srednji Savi hkrati izkazuje tudi več drugih sekundarnih vplivov, ki jih je težko ovrednotiti, imajo pa posreden in nepo­sreden vpliv na povečanje donosnosti samega projekta.« »Ključno je, da kljub zaostrenim razme­ram nadaljujemo z ekonomsko učinkovi­timi projekti investiranja v izkoriščanje hidro energije, seveda pod določenimi pogoji. Prvi je, da so investicije ekonom­sko upravičene in na dolgi rok so po moji oceni vse investicije v hidro energijo ekonomsko upravičene. Drugo, da so okoljsko sprejemljive, in tretje, kar je zelo pomembno, da se načrtujejo in izvajajo v partnerstvu z državo, saj gre pri teh na­ložbah za večnamenske projekte. Ne gre zgolj za postavljanje hidroelektrarn, tem­več hkrati za ukrepe bogatitve podzemnih voda, vodnih virov, protipoplavne zaščite, skratka – za urejanje strateške dobrine, kot je voda. Dolgoročno tudi za ureditve, ki omogočajo razvoj kmetijstva, športa, turizma in podobno. Izračunali smo, da gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi z normalno dinamiko vsako leto prispeva h gospodarski rasti za okoli 0,2 odstotka.« »V SEL kljub zastoju na projektu izgradnje HE na srednji Savi računamo, da bo uspelo zagotoviti nadaljevanje projekta, saj tudi predlog usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije poudar­ja pomen in razvojne možnosti hidropo­tenciala v Sloveniji. Kot partner v skupni družbi za izgradnjo (SRESA) skupaj s HSE in GEN energijo si bomo prizadevali pred­vsem za prevzem vloge izvajalca optimal­nega obratovanja in vzdrževanja celotne verige HE na Savi. Za ta cilj ima družba kadrovski potencial. V okvir umeščanja HE na ljubljanskem in litijskem delu srednje Save je vključena tudi pobuda za tretji agregat na lokaciji Medvode. S tem bomo namreč dosegli obratovanje HE na reki Savi kot sklenjene verige. V letu 2016 je za to investicijo načrtovano okrog 3,5 milijona evrov. Gradnja HE na srednji Savi je sicer načrtovana za obdobje 2018–2032.« Možnosti za gradnjo MHE so tudi še na pritokih Drave Reka Drava je na območju Slovenije energet­sko praktično v celoti izkoriščena. Na reki tako obratuje osem velikih hidroelektrarn in tudi tri male hidroelektrarne, ki na jezovih v Melju in Markovcih energetsko izkoriščajo potencial vode, ki jo je pri obeh kanalskih HE Zlatoličje in HE Formin potrebno, kot ekološki minimum, prepuščati v strugo reke Drave. Poleg tega so Dravske elektrarne solastnik MHE Ruše na potoku Lobnica, ki je pritok reke Drave. Na reki Muri pa obratuje MHE Ceršak, ki je za zdaj edina elektrarna na slovenskem delu reke, medtem ko jih v sosednji Avstriji na reki obratuje preko trideset. Kot je povedal tehnični direktor v Dravskih elektrarnah Maribor Andrej Tumpej, je v zadnjem obdobju osnovna težava pri inve­stiranju v obnovljive vire v tem, da so cene na trgu električne energije izredno nizke, sistem podpor za proizvajalce električne energije iz OVE pa zelo omejen, tako da je zelo težko doseči ustrezno ekonomsko do­nosnost takšnih projektov. Kljub temu pa glede izgradnje novih objek­tov v DEM ostajajo optimistični, saj svo­jo prednost vidijo v možnosti angažiranja lastnega kadra v fazi načrtovanja in izgradnje objektov. Moč na pragu vseh velikih HE na Dravi je 587 MW, skupna moč MHE je 3,8 MW, skupna moč sončnih elektrarn je 955 kW, skupna moč elektrarn v lasti DEM pa znaša okrog 592 MW. Foto: Dušan Jež Trenutek SNK WEC in Energetska zbornica Preučujemo Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta in Energet ska zbornica Slovenije sta tudi letos pripravila odmevno mednarodno konferenco Razmislek o energetiki – Energy Policy Considerations, na kateri so se 11. marca v Ljubljani zbrali številni ugledni predstavniki ener getike iz domovine in tujine. Osrednja pozornost letošnje konference je bila namenjena vodenju okoljske in energetske politike v luči sklepov ne davne pariške podnebne konference. Kot je bilo slišati, so v času, ko sami pripravljamo nov Energetski kon cept Slovenije, tudi v EU vedno bolj jasni obrisi energetske unije, ki naj bi državam članicam zagotovila zanesljivost oskrbe z energijo tudi v prihodnje in hkrati omogočila izpolnitev zastavljenih podnebno­energetskih ciljev. Svetovna energetika dobiva novo podobo, v spreme njenih razmerah pa bodo preživeli le tisti, ki se bodo znali ustrezno prila goditi. Zato je na nacionalni ravni treba čim prej izoblikovati trajnostno usmerjeno energetsko politiko, ki bo odgovorila na vprašanje, s katerimi projekti in ob kakšnih pogojih lahko dosežemo nacionalne cilje, poleg tega pa je treba spodbuditi razpravo o tem, kako projekte oblikovati, jih povezati, financirati in ob tem v čim večji meri uporabiti domače znanje. Besedilo: Brane Janjić – Foto: Vladimir Habjan Pogledi dr. Leon Cizelj Piše: dr. Leon Cizelj Vodja odseka za reaktorsko tehniko, Institut Jožef Stefan Predsednik Evropskega združenja za izobraževanje v jedrski tehniki ENEN. Potrebujemo energetski čudež! s temi besedami je eden najbogatejših zemljanov Bill Gates pospremil svoje pismo, v katerem je utemeljil razloge za naj­višjo prioriteto sklada Billa in Melinde Gates v letu 2016: več energije. Gates nedvomno sodi med velikane razvoja in trženja iz­delkov visoke tehnologije. Njegovo prostodušno priznanje, da se je pri najtežjih odločitvah vedno zatekel k matema­tiki, utegne marsikoga presenetiti. Le kdo bi poskušal vso kompleksnost izpustov CO2 v energetiki razumljivo izraziti v preprosti enačbi s produktom štirih spremen­ljivk? Gatesu je to uspelo. Tudi zato se mu pridružujem v prepričanju, da je matematika tista abstraktna znanost, ki nam omogoča zapletene probleme preoblikovati v raz­meroma preproste in rešljive enačbe. Gatesova enačba ima preprosto in ne povsem nepričakovano rešitev: na planetu bomo v prihodnosti zagotovo potrebovali več energije. Če želimo hkrati imeti več energije in omejiti izpuste CO2, bomo praktično vso energijo morali pri­dobiti brez izpustov CO2. Torej tudi z jedrsko energijo. »Zadostno vlaganje v raziskave in izobraževanje v energetiki bi moralo postati stičišče prizadevanj vseh, ki se trudijo podnebne spremembe obvladati tudi z nizkoogljično energijo.« Danes se zdi pridobivanje energije brez izpustov CO2 pravi energetski čudež. A čudeži niso nekaj nemogočega in so se v zgodovini človeštva že dogajali. Gates mednje priš­teva osebne računalnike, internet in cepivo proti otroški paralizi. Hkrati opozarja, da so vedno bili posledica izda­tnih vložkov v znanost in raziskave. Vlada ZDA v energetske raziskave vloži skoraj 6 milijard dolarjev na leto. Toliko denarja prebivalci ZDA porabijo za avtomobilsko gorivo v manj kot tednu dni. Povedano drugače, vsak izmed prebivalcev ZDA v energetske ra­ziskave preko davkov vloži le 20 dolarjev na leto. Morda je ravno zato minister za energetiko Ernie Moniz, prej profesor na Massachussets Institute of Technology, pred dnevi napovedal podvojitev vložka do leta 2020. Po po­datkih National Science Foundation vsak prebivalec ZDA v znanost in raziskave na vseh področjih preko dav­kov vloži približno 300 dolarjev letno. K temu industrija doda še več kot 700 dolarjev na prebivalca. Tudi Gates vlaga svoj denar v raziskave in razvoj. Leta 2006 je usta­novil podjetje TerraPower, ki razvija nov jedrski reaktor. Prebivalec Slovenije je v letu 2009 v znanost in raziskave preko davkov vložil več kot 90 evrov, v letu 2014 pa le še 68 evrov. Javni vložek v energetske raziskave pa je v tem obdobju padel s 3 na dobrih 1,5 evra oziroma eno kavo na leto na prebivalca. Mimogrede, za 1,5 evra električne energije prebivalec Slo­venije porabi v dnevu ali dveh. Vložki slovenskih energet­skih podjetij v predkonkurenčne raziskave so žal praktič­no zanemarljivi. Potrebujemo torej energetski čudež. In čudeži potrebu­jejo infrastrukturo, tj. vlaganje v znanost in raziskave. Mi smo v ta čudež pripravljeni vložiti zgolj eno kavo na leto. Ste prepričani, da bo to dovolj? Naš stik —1/2016 Pogledi Andrej Souvent Piše: Andrej Souvent Vodja oddelka za vodenje in delovanje elektroenergetskih sistemov v EIMV Sodeloval je pri prvih slovenskih projektih s področja pametnih omrežij in je soavtor Nacionalnega programa uvedbe pametnih omrežij. Spremembe v EES – grožnja ali priložnost? e l e k t r o e n e r g e t s k i s i s t e m s e k o r e n i t o spreminja. Masovna integracija razpršenih (obnovljivih) virov ener­gije, močno spodbujena s subvencijami, je zamajala usta­ljene koncepte obratovanja in vodenja sistema. Za te vire je značilna ne samo določena mera nepredvidljivosti za­radi odvisnosti od vremenskih razmer, temveč tudi to, da se v omrežje priključujejo preko pretvornikov močnostne elektronike in tako ne prispevajo k inerciji sistema, kakor je to v primeru rotirajočih mas sinhronih generatorjev. Inercija sistema je tako vse manjša, kar pomeni povečano občutljivost na motnje, ki lahko hitreje povzročijo nevar­na stanja, v skrajnosti tudi večje razpade sistema. Nizke cene energije iz subvencioniranih virov izločajo iz tržnega boja klasične vire, kar problematiko le še povečuje. Z upadom subvencij se iščejo novi načini pospeševanja integracije obnovljivih virov. Na lokalni ravni se propagi­ra »samooskrba« z električno energijo, ki to v resnici ni. Tak vir za pokrivanje lastne porabe je še vedno priključen na omrežje in koristi vse njegove prednosti, od zagotavlja­ »Potreba za sistemskimi storitvami je vse večja, stroški teh čedalje višji. Pri tem mora EES omogočati učinkovito trgovanje z električno energijo – tudi na velike razdalje, kar za operaterje pomeni obvladovanje velikih čezmejnih pretokov energije.« nja zagonskih tokov ob vklopih naprav, zanesljive oskrbe v času premajhne proizvodnje lastnega vira, ustrezne kakovosti napetosti in nenazadnje možnosti oddaje viškov oziroma dostopa do trga. Tržni model t. i. neto meritev je naravnan tako, da se teh storitev omrežja ne plača. Pri teh spremembah je zanimivo, da so se te stroki kar ne­kako zgodile in sedaj smo soočeni z zelo resnimi problemi, ki jih je treba nujno in hitro reševati. Ne smemo namreč po­zabiti, da se masovna integracija razpršenih virov dogaja kar v »živem« sistemu, brez predhodnega študiranja, načrto­vanja, brez pilotnih projektov na testnih poligonih in vsega, kar spada zraven, ko se uvajajo novosti. S tem smo dejansko izpostavljeni velikim tveganjem, sploh v današnjem času, ko hitrost uvajanja novih tehnoloških rešitev še ne dosega hitrosti naraščanja problemov. Spremembe v EES so ireverzibilne. Zato je edina prava pot, da se s problemi, ki jih prinašajo, spoprimemo in jih vza­memo kot izziv. Če se omejimo le na tehniko, to pomeni na pospešene raziskave, razvoj in uvajanje novih tehnoloških rešitev. Lep primer sta dva projekta iz okvirnega programa Obzorje 2020: MIGRATE in FutureFlow, pri katerih sode­lujemo z Elesom in drugimi slovenskimi ter evropskimi partnerji. Projekta bosta prispevala kar nekaj pomembnih korakov pri iskanju rešitev za pereča vprašanja današnjega in prihodnjega elektroenergetskega sistema. Komentar izraža stališče avtorja in ne nujno inštitucije, v kateri je zaposlen. Naš stik — 1/2016 Pogledi Aleš Jurak Piše: Aleš Jurak Direktor splošnega področja na Borzenu Ukvarja se z razvojem energetskega trga in učinkovito rabo energije. (Ne) učinkovitost obstoječe zakonodaje država veliko vlaga v učinkovito rabo energije. Želimo si, da bi bili ukrepi usklajeni in usmerjeni k istemu cilju. Velik izziv pri energetski sanaciji predstavljajo večstano­vanjske stavbe, predvsem zaradi razdrobljenega lastni­štva in s tem povezanega sistema odločanja. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb namreč določa, da je za najem in odplačevanje kredita v breme rezervnega sklada potrebno stoodstotno soglasje lastni­kov. Ti imajo lahko različne interese, zato je potreba po usklajevanju upravljanja s skupnimi deli v solastnini večja kot pri drugih stvareh v solastnini. Določbe o najemu in odplačevanju kredita v breme re­zervnega sklada v SZ-1 ni. Argument za umestitev na­vedene določbe v Pravilnik lahko poiščemo v Stvarno­pravnem zakoniku (SPZ): Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje vseh lastnikov. Na hitro bi ta argu­ment zdržal, ker gre za skupno premoženje, zanj pa glede na SPZ velja tudi naslednje: Skupni lastniki skupno upo­ »Določba o stoodstotnem soglasju za najem posojila za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije ne ščiti etažnih lastnikov, temveč zgolj otežuje izvedbo prepotrebnih investicij. « rabljajo stvar in z njo razpolagajo ter solidarno odgovar­jajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Pa je res tako? Etažni lastniki se za investicijo skladno s SZ-1 torej lahko odločijo že s 50- ali 75-odstotnim soglasjem, vendar obi­čajno trčijo na vprašanje, ali je v rezervnem skladu dovolj sredstev? Navadno ne, zato obstoji več rešitev. Prva, za­devo odložijo za deset let, da se v tem času zbere dovolj sredstev. Druga, prispevek v rezervni sklad dvignejo na 10 EUR/m2 mesečno ter tako v nekaj mesecih zberejo do­volj sredstev. Tretja, najamejo kredit v breme rezervnega sklada, in četrta, poiščejo izvajalca, ki sprejme obročna plačila v višini mesečnih prilivov v rezervni sklad. Osredotočimo se na opciji tri in štiri. Glede na Pravil­nik potrebujemo stoodstotno soglasje etažnih lastnikov kljub dejstvu, da za samo investicijo zadostuje 50- ali 75-odstotno soglasje. A če se nekdo ne strinja z investici­jo, se bo še manj z najemom kredita. V praksi tako pogos­to ostane le še četrta opcija. Iz katerih sredstev bo izvajalec potem dobil plačano storitev? Iz sedanjih in bodočih sredstev rezervnega skla­da. In to je jedro celotne zgodbe. Kako se lahko izvajalec poplačuje iz teh sredstev, če pa ta predstavljajo skupno premoženje etažnih lastnikov? Ali ne velja tudi tukaj argument iz SPZ? Očitno ne. Če torej storitev vključno s stroški finan­ciranja, skritimi v končni ceni, plačamo izvajalcu, po­tem za razpolaganja z istimi sredstvi rezervnega skla­da zadošča 50- ali 75-odstotno soglasje. Če želimo s temi sredstvi plačati kredit, s katerim bomo pokrili to isto investicijo, pa potrebujemo stoodstotno soglasje. Zanimivo, mar ne? Naš stik — 1/2016 Pogledi mag. Bojan Luskovec Piše: mag. Bojan Luskovec Predsednik gospodarskega interesnega združenja za distribucijo električne energije Poznavalec razmer v slovenski distribuciji in širši energetiki. Naiven razmislek o napovedovanju prihodnosti z novo zasnovo trga namerava Evropska komisija izbolj­šati delovanje obstoječega trga z električno energijo, ki se je znašel sredi trajnostnih sprememb. Delež električne energije iz obnovljivih virov bo namreč v skladu s spre­jetimi zavezami do leta 2030 narasel s trenutnih 25 na 50 odstotkov. Pri tem je pomembno opozoriti, da bo zara­di povečanega deleža energije iz obnovljivih virov treba zagotoviti dovolj elektrike tudi takrat, ko ni ne sonca ne vetra. Hkrati je treba ustvariti pogoje za zanesljivo, kakovostno in cenovno dostopno oskrbo z energijo za vse državljane in podjetja v Evropski uniji. Pot k zastavljenemu cilju pred­stavljajo številne nove tehnologije, med katere sodijo tudi pametna omrežja. Slednja zagotavljajo ekonomsko učinko­vitost, nizke izgube ter visoko stopnjo kakovosti in zaneslji­vosti oskrbe za odjemalce. Uresničevanja sprejetih evropskih zavez se je leta 2012 aktivno lotila tudi Slovenija, ki je v okviru tehnološke platforme pripravila nacionalni program vpeljave pamet­ »Pametna omrežja so odgovor na potrebe vseh uporabnikov omrežja, saj med drugim omogočajo integracijo klasičnih in novih elementov v sistemu.« nih omrežij na področje distribucijskega sistema. Zadnji pregled stanja in opravljenih aktivnosti s tega področja pri­ča o tem, da imajo slovenska distribucijska podjetja na tem področju jasno strategijo razvoja. Prav tako smo na celotnem področju komunikacijskih tehnologij večinoma že prešli na testno fazo in si zagoto­vili sodobno komunikacijsko infrastrukturo. Na področju merjenja in vodenja elementov omrežja so sistemi v polni operativni uporabi, največji del razvojnega potenciala pa elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji ta hip usmerja­mo v nadgradnjo in integracijo tehničnih podsistemov. To bo omogočilo še optimalnejše izvajanje nalog sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Domača podjetja na področju vpeljevanja pametnih omrežij v nobenem pogledu ne zaostajamo za razvitimi državami, kar potrjuje dejstvo, da smo se številna pod­jetja s produkti, ki so bili razviti in preizkušeni v slovenskih distribucijskih podjetjih, uspešno uveljavili tudi na tujih trgih. Svoje znanje in izkušnje s tega področja neprestano nadgrajujemo s sodelovanjem v nacionalnih in medna­rodnih razvojnih projektih. Vsa naša prizadevanja potekajo v skladu s prioritetami slovenske energetske politike, med katere poleg zmanjševanja izpustov, večje energetske učin­kovitosti in boljšega izkoriščanja OVE sodijo tudi investici­je v daljinska in pametna omrežja, ki nedvomno prinašajo številne poslovne priložnosti. Odjemalci bodo tako lahko aktivno prilagajali svojo porabo razmeram v omrežju (npr. glede na ceno električne ener­gije) in kot lastniki malih proizvodnih enot nastopali kot ponudniki električne energije na trgu. S tega vidika upam, da bomo v Sloveniji za uresničitev vseh investicij našli tudi potrebna finančna sredstva. Naš stik — 1/2016 Na delovnem mestu Dravske elektrarne Maribor Kakovostno vzdrževanjepogoj za visoko razpoložljivost naprav V Dravskih elektrarnah Maribor so naloge obratovanja in vzdrževanja hidroelektrarn organizacijsko združene v delovni enoti Obratovanje in vzdrževanje elektrarn. V njej ob uvajanju sodobnih metod vzdrževanja skrbijo za njihovo zanesljivo obratovanje. Besedilo: Vladimir Habjan – Foto: Dravske elektrarne Maribor, Vladimir Habjan v preteklosti so na hidroelektrarnah delo­vale avtonomne skupine ki so v celoti pokri­vale potrebe za izvajanje operativnih nalog obratovanja in vzdrževanja posamezne hi­droelektrarne. Objekti so bili 24 ur zasedeni s posadko. Kot je povedal Tomaž Markelj, vod­ja delovne enote Obratovanje in vzdrževanje elektrarn, so imeli na vsakem objektu (na teh so bile posadke 24 ur) skupino za obratovanje in skupine za vzdrževanje. Z uvajanjem avtomatizacije in daljinske­ga vodenja se je težišče dela prevesilo v izvajanje nadzora obratovanja in rednega vzdrževanja ter obvladovanja visokih voda, ukinili so delovna mesta zaporničar, stroj­nik, stikalec, njihove funkcije pa so prevzeli vzdrževalci. Na večini objektov je stalna posadka navzoča samo v rednem delovnem času, stalna zasedba se uvede le še v času visokih voda oziroma v drugih izjemnih razmerah, ko je treba zaradi večjih tve­ganj z vidika zagotavljanja razpoložljivosti naprav, varnosti obratovanja in vplivov na okolje izvajati neposreden nadzor, uprav­ljati z napravami lokalno ter učinkovito in hitro ukrepati. Z reorganizacijo v letu 2007 so področji obra­tovanja in vzdrževanja na Dravskih elektrar­nah združili v eno organizacijsko enoto. Reka Drava je v Sloveniji dolga 133 kilometrov, elek­trarne so locirane od Dravograda do Formina, zato so vzpostavili tri vzdrževalne centre, in sicer na HE Vuzenica, Fala in Zlatoličje, vsak od njih pa pokriva tudi sosednje elektrarne. Odločitev o številu skupin je bila pogojena tudi z zagotavljanjem ustrezne dosegljivosti, pripravljenosti in odzivnosti v primeru ob­vladovanja visokih voda, ki je zelo dinamičen proces in zahteva stalno prilagajanje specifič­nim razmeram. Elektrarne so si zaradi fazne obnove po iz­vedbi in napravah različne, zato je izziv za zaposlene pri osvajanju nalog na več objektih večji in bolj izrazit. Združevanje ekip izvajajo postopoma, saj je za zaposlene to zahteven proces, ki zahteva dodatno usposabljanje, prevzemanje novih odgovornosti in nalog ter večjih obremenitev. Naloge obratovanja praviloma opravljajo elektrovzdrževalci, ki so dodatno usposobljeni kot upravljalci ele­ktroenergetskih naprav, kadar pa niso raz­porejeni na izvajanje nalog upravljanja, so Rezultat strategije vzdrževanja je med drugim porast znanstveno podprtega prediktivnega vzdrževanja z uvedbo sodobnih diagnostičnih tehnologij. vključeni v vzdrževalne skupine. Delavci iz strojnega vzdrževanja se v izrednih razmerah vključujejo v skupine za čiščenje naplavin, za kar so potrebna dodatna funkcionalna znanja in usposobljenost za delo z žerjavi, čistilnimi stroji, motorno žago, za vožnjo tovornjaka in traktorja. V vzdrževalnih centrih se izvajajo naloge priprave dela, ki vključujejo organizaci­jo dela v skupini HE, pripravo tehničnih podlag za nabavne postopke potrebnega materiala za vzdrževanje, opreme in rezerv­nih delov, vodenje operativne dokumen­tacije, zagotavljanje ukrepov za varno delo in požarno varstvo ter varstvo okolja. Vzdrževanje obsega izvedbo planiranih in neplaniranih vzdrževanj strojnih in ele­ktro naprav ter splošno vzdrževanje, ki zajema urejanje okolice, vzdrževanje objek­tov ter reda in čistoče na samih objektih. Pri­zadevajo si, da čim večji obseg operativnega vzdrževanja in vlaganja v zanesljivost proi­zvodnje izvajajo v lastni režiji, po potrebi pa angažirajo tudi zunanje izvajalce. V primeru alarmov, odpovedi in okvar ali ob razpadu elektroenergetskega sistema in v iz­rednih razmerah je izven rednega delovnega časa organizirano dežurstvo na domu. Na poziv dispečerja ali avtomatsko generiranih sporočil sistema SMS mora dežurni ustrezno posredovati ter prednostno zagotoviti lastno porabo in/ali sposobnost prevajanja pretoka. Ko je zagotovljena varnost objekta, de­žurni začne z iskanjem vzroka okvare in glede na ugotovitve začne z aktivnostmi za njeno odpravo. Napako lahko odpra­vi sam ali organizira aktiviranje dežurnih iz delovne enote Strokovna podpora in vzdrževalcev iz oddelkov strojnega in ele­ktro vzdrževanja. Za podporo vzdrževanju uporabljajo informacijski sistem Maximo, z vpeljavo katerega so začeli leta 2000. Kot je povedal Markelj, je njihova ciljna usmeritev zagotavljanje načrtovane razpolo­žljivosti pri gospodarnemu in zanesljivemu obratovanju elektrarn z optimalnimi stro­ški vzdrževanja. Rezultat njihove strategije vzdrževanja je med drugim porast znanstve­no podprtega prediktivnega vzdrževanja z uvedbo sodobnih diagnostičnih tehnologij, kot so termovizija, monitoring vibracij in op­letov, analize medijev z odvzemanjem vzor­cev, nadzor in analiza delovanja zaščitnih naprav, daljinski dostop do nadzornih sis­temov in vodenja ter uvedba modela CIM (splošni informacijski model) kot temelj­nega semantičnega modela za modeliranje elementov in procesov elektroenergetskega sistema v okviru koncepta pametnih omrežij za potrebe vzdrževanja elektrarn. Za razvoj in vpeljavo novih vzdrževalnih strategij in metod so zadolženi inženirji delovne enote Strokovna podpora, ki z visoko usposobljeni­mi kadri razvijajo specifično inženirsko zna­nje vzdrževalnih tehnik. Na delovnem mestu Dravske elektrarne Maribor Ob prenovi naših elektrarn smo pridobili dragocena znanja in izkušnje Tomaž Markelj, vodja delovne enote Obratovanje in vzdrževanje elektrarn Kako to, da ste se odločili za združitev funkcije vzdrževanja in obratovanja? Avtomatizacija, daljinsko vodenje in nadzor proizvodnih procesov in objektov so koreni­to spremenili naloge in način delovanja ope­rativnih skupin na HE. Z ukinitvijo delovnih mest v obratovanju se je zmanjšalo število delavcev, še vedno pa so bile potrebne naloge upravljanja elektroenergetskih naprav, ki so se tako prenesle na vzdrževalce, zato je bila združitev nekako nujna. Kakšni poklici in delovna mesta so v delov­ni enoti Obratovanje in vzdrževanje elek­trarn? V delovni enoti so zastopani različni poklic­ni profili, ključavničarji, tesarji, strojni in elektro tehniki, inženirji strojništva in elek­trotehnike. Zaposlene spodbujamo k dodat­nemu izobraževanju in usposabljanju. Vsa usposabljanja se izvajajo po sistemu men­torstva, kandidati dobijo čas in podporo za osvajanje novih področij dela, novih nalog in nabiranje izkušenj, da lahko sčasoma prev­zemajo samostojne naloge. Usposabljamo jih tudi za pridobivanje strokovnih nazivov stikalec v elektroenergetiki, vodja obratova­nja energetskega objekta in upravljalec male HE. Trajanje usposabljanja je odvisno od naziva in traja od treh mesecev do enega leta po predhodnih obveznih večletnih delovnih izkušnjah pri delu na elektroenergetskih objektih. Zaradi specifičnosti HE je uvajanje in usposabljanje zlasti novo zaposlenih dol­gotrajno. Na koliko časa so remonti in kako jih izvajate? Remonte agregatov na vseh elektrarnah izvajamo v triletnih ciklusih, vsako leto pa izpeljemo še revizije na drugih agregatih. Ta remontni cikel želimo spremeniti, ga podaljšati, vendar so glede na vedno bolj dinamične zahteve trgovanja z električno energijo proizvodni agregati vedno bolj obremenjeni. Število njihovih zagonov in zaustavitev se povečuje, s tem pa je tudi hitrejša obraba in staranje primarne opre­me, kar bo v prihodnje terjalo več vzdrže­vanja, zato bo tudi s tega vidika treba dobro pretehtati možnosti skrajševanja remontnih ciklusov. Naloge vzdrževanja so naslednje: ustvarjati pogoje za visoko tehnično zanesljivost sistemov in naprav, za ohranitev načrtovane razpoložljivosti ter za visoke izkoristke delujočih sistemov in naprav, povečanje splošne učinkovitosti njihovega delovanja ter učinkovito varstvo okolja. Anže Predovnik »Največja prednost spajanja trgov je, da s tem borznim udeležencem zagotovimo stabilen cenovni signal. Tako lahko lažje predvidijo cene in s tem optimizirajo svoj portfelj, kar pomeni, da z nižanjem stroškov tudi omogočajo nižje cene končnim odjemalcem elektrike.« Pogovor Anže Predovnik, regionalna energetska borza BSP Spajanje energetskih trgov se uspešno nadaljuje V letu 2015 smo bili priča velikim spremembam na področju borznega trgovanja z elektriko, ki je sedaj tesno vpeto v širše evropske okvirje. Že dobro leto je borza BSP integralni del večregijskega projekta spajanja trgov, lani pa je v skladu s krovno evropsko uredbo pridobila tudi status imenovanega operaterja trga z elektriko. Besedilo: Brane Janjić – Foto: Vladimir Habjan v s i t i k o r a k i i n t e g r a c i j e slovenskega borznega trga v enotni evropski borzni trg so prispevali k povečanju obsega trgo­vanja na borznem trgu, subjektom trga so omogočili lažjo optimizacijo portfeljev in zagotovitev transparentnih borznih cen v vsakem danem trenutku. V prihodnje se bodo ti pozitivni učinki spajanja trgov na slovensko-italijanski meji nadaljevali tudi na drugih mejah slovenskega elektroener­getskega sistema. Glede teh premikov in načrtov za prihodnost smo se pogovarjali z direktorjem regionalne energetske borze BSP Anžetom Predovnikom. Zadnje leto je bilo za borzo BSP po­membno zaradi vstopa v enotni evropski borzni trg za dan vnaprej. Kakšne spre­membe vam je to prineslo? Spremembe tovrstnega spajanja trgov ču­tijo predvsem kupci in prodajalci na slo­venskem borznem trgu. Sedaj jim je tudi v Sloveniji na voljo standardizirana evropska rešitev za trgovanje, kar pomeni, da tukaj veljajo enaka pravila kot drugod v Evropi. Začetek teh sprememb sicer sega v leto 2011, ko smo vzpostavili spajanje trgov na slovensko-italijanski meji. To so bila pomembna pripravljalna dela na poti do vstopa v enotni evropski borzni trg za dan vnaprej, ki se je zgodil 24. februarja lani. Za zagotovitev nemotenega prehoda v enot­ni borzni trg je bilo vzpostavljeno tesnej­še sodelovanje z italijansko borzo GME na tehnološkem področju, ki je borzi BSP omogočilo uporabo skupnega evropske­ga algoritma PCR za izračun borznih cen. Hkrati je bila uvedena prestavitev urnika zaprtja slovenskega borznega trga z 9.40 na 12. uro. Pred tem so tržni udeleženci raz­lične ure zaprtja trgov za dan vnaprej upo­rabljali za optimizacijo svojega portfelja, po uveljavitvi enotne ure zaprtja borznih trgov v Evropi pa jim je na razpolago drug segment borznega trga, to je trg znotraj dneva. Kaj pravzaprav pomeni »spajanje trgov«? Spajanje trgov je metoda za povezovanje dveh trgov z električno energijo, pri kateri hkrati učinkovito obvladujemo zamašit­ve pri čezmejnem trgovanju z elektriko. S to metodo se dnevne čezmejne prenosne zmogljivosti (ČPZ) med dvema državama ne dodeljujejo eksplicitno preko avkcije, Pogovor Anže Predovnik, regionalna energetska borza BSP ampak se dodeljujejo implicitno, skupaj z elektriko, s katero se trguje na borzi z elek­trično energijo v posamezni državi. To pomeni, da si kupec ali prodajalec, ki skleneta posel na borzi z elektriko, poleg elektrike zagotovita tudi zmogljivosti na meji. S pomočjo implicitne metode se do­seže, da se ČPZ dodeljuje vedno v smeri iz države z nižjo ceno električne energije pro­ti državi z višjo ceno. In kaj konkretno je vzpostavitev spajanja trgov prinesla slovenskemu borznemu trgu? Z vzpostavijo spajanja trgov se je povečalo število tržnih udeležencev, globina trga, obseg trgovanja in posledično tudi likvid­nost borze BSP. Letni obseg sklenjenih poslov na slovenskem borznem trgu od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2015 se je, zah­valjujoč večletnemu procesu spajanja trgov, na letni ravni povečal z deset odstotkov slo­venskega prevzema elektrike iz prenosnega omrežja na več kot 50 odstotkov. Največja dobrobit spajanja trgov pa je, da s količino, ki presega količino zgoraj omenjenih 50 od­stotkov prevzema, omogočamo stabilen ce­novni indeks na našem trgu. To pomeni, da tisti, ki sodelujejo na trgu, sedaj lažje pred­vidijo cene in s tem optimizirajo svoj port­felj, kar pomeni, da z nižanjem stroškov tudi omogočajo nižje cene končnim odjemalcem elektrike. Druga dobrobit tega procesa je razvoj segmenta trgovanja znotraj dneva, ki ga je borza BSP v sodelovanju z operaterjem trga in sistemskim operaterjem vzpostavila oktobra 2012. Vzpostavljanje skupnih pravil. Kljub dejstvu da je borza BSP ena izmed najmanjših v Evropi, se kot enakovreden partner uspešno vključuje v proces vzpostavitve enotnega evropskega borznega trga. Na segmentu trgovanja za dan vnaprej je vpeljala model enotnega trga kot sedma borza v Evropi in prva v centralno-vzhodni/jugovzhodni regiji, z začetkom implicitnih avkcij znotraj dneva pa skupaj s projektnimi partnerji celo postavlja pilotni projekt na tem segmentu. Ko ste ravno omenili trg znotraj dneva – kaj se je zgodilo na tem področju v letu 2015? Na tem segmentu borznega trgovanja se je za pravilno izkazala odločitev o združit­vi segmenta trgovanja znotraj dneva, ki izhaja iz optimizacije pozicij tržnih udele­žencev tik pred dobavo elektrike, skupaj z izravnalnim trgom, kjer sistemski operater optimizira del nakupa in prodaje elektrike za potrebe izravnave energetskega sistema. Glede na leto 2014 se je obseg trgovanja na tem segmentu povečal za več kot 60 od­stotkov, s 130 GWh na 210 GWh. Dodaten obseg trgovanja in globino trga na tem se­gmentu pa bo prineslo prihajajoče spajanje s sosednjimi trgi. Pravite »prihajajoče spajanje«. Ali to po­meni, da že obstajajo konkretni načrti za začetek spajanja slovenskega borznega trga znotraj dneva? Tako je. Smo v fazi vpeljave implicitnih avkcij znotraj dneva na slovensko-itali­janski meji. V skladu s projektnim planom bo omenjeno spajanje trgov operativno vzpostavljeno v začetku junija. Tržni ude­leženci tako ne bodo več sodelovali na ek­splicitnih avkcijah, ki jih izvaja evropska avkcijska pisarna JAO, ampak bodo dosto­pali do teh ČPZ preko sodelovanja na im­plicitnih avkcijah znotraj dneva na borzi BSP. Predvideno je, da bomo v začetku iz­vajanja implicitnih avkcij na omenjeni meji organizirali dve implicitni avkciji, pozneje pa se bo njihovo število po potrebi poveče­valo. Pri tem gre za vzpostavitev pilotnega projekta, ki bo postal model za druge na tem segmentu. Smo torej prvi, ki bomo na tem segmentu spojili dva sosednja borzna trga z avkcijami, kar bo dodatno prispevalo in okrepilo že prej omenjene koristi tovr­stnega načina dela za udeležence trga. Nedavno ste pridobili status imenovane­ga operaterja trga z elektriko v skladu z evropsko uredbo. Kaj je namen te uredbe? Decembra 2015 je borza BSP v skladu z Uredbo 2015/1222 o obvladovanju prezase­denosti omrežja pridobila status imenova­nega operaterja borznega trga z elektriko (IOTEE) in s tem pooblastilo za izvajanje spajanja trgov za dan vnaprej in znotraj dne­va na mejah slovenskega elektroenerget­skega sistema. Pred tem so borze delovale prostovoljno v teh procesih in ni bilo enot­nih pravil o tem, kako se stvari izvedejo. Sedaj so pravila jasno določena in od njih ni mogoče odstopati. S tem smo zadovolj­ni, saj je uredba povzela veliko idej, ki smo jih mi že prej zagovarjali in implementirali. Kako bo uredba vplivala na delovanje in razvoj slovenskega borznega trga? Prvi pomembni vpliv, to je zaprtje borzne­ga trga ob 12. uri, sem že omenil. Uredba med drugim ureja tudi razmerja med sis­temskim operaterjem in borzo pri dodelje­vanju ČPZ. Pri tem določa, da morajo bor­ze, ki želijo izvajati spajanje trgov, pridobiti status IOTEE. Za pridobitev tega statusa morajo izpolnjevati vrsto pogojev. Med pomembnejše sodijo tehnologija za izračun borznih cen in hkratno dodelitev ČPZ, sistem lokalnega in čezmejnega ob­računa in finančne poravnave, izmenjavo podatkov s sistemskim operaterjem in ne nazadnje nadzor nad tržnimi transakcija­mi. Seveda pa ne smemo izpustiti najpo­membnejšega namena te uredbe, to je poe­notenje obstoječih praks delovanja borznih trgov, ki so jih imenovani IOTEE obvezani povezati prek spajanja trgov. Kako vaš novi status vpliva na prizadeva­nja za spajanje trgov na drugih mejah slo­venskega elektroenergetskega sistema? Že vzpostavljenemu spajanju trgov za dan vnaprej na slovensko-italijanski meji in predvidenemu spajanju trgov znotraj dne­va na tej meji bo v kratkem sledilo spajanje trgov za dan vnaprej na slovensko-avstrij­ski meji. Vsekakor je lažje povezovati raz­lična okolja, ko ta delujejo v skladu s poe­notenimi pravili. Kot borza smo že opravili veliko predpriprav za celovito povezanost na vseh mejah slovenskega elektroenerget­skega sistema. Konkretno, povezovanje z Avstrijo smo začeli na pobudo Agencije za energijo in avstrijskega regulatorja E-Control aprila 2015. Trenutno smo v fazi vpeljave pot­rebnih sprememb za vzpostavitev in ne­moteno delovanje spajanja trgov na tej meji. Bistven element te implementacije na strani borze BSP je uspešna vzpostavi­tev čezmejnega obračuna in finančne po­ravnave sklenjenih poslov s klirinško hišo European Clearing Commodities (ECC). Z vzpostavitvijo čezmejnega kliringa bodo tisti, ki sodelujejo z ECC v Nemčiji, Avstriji, Franciji in drugih evropskih državah, ime­li tudi pri nas podoben sistem poravnave, kar spet omogoča poenotenje načinov dela, nižje stroške in številne druge koristi. Kdaj predvidevate, da bo povezava na slo­vensko-avstrijski meji zaključena? V skladu s projektnim planom bo projekt prešel v operativno izvajanje julija letos. Z vključitvijo slovensko-avstrijske meje v enotni evropski borzni trg za dan vnaprej bodo borzni tržni udeleženci pridobili ne­posreden dostop do elektrike z avstrijske­ga/nemškega trga. Kaj pa slovensko-hrvaška meja? Hrvaški borzni trg je začel delovati šele pred kratkim, tj. 10. februarja, in se seveda sooča z vsemi izzivi, ki jih povzroča pove­zovanje trgov. Na borzi BSP smo pred krat­kim uspešno končali te večletne procese in jim lahko z našimi izkušnjami pri tem po­magamo. Dogovorjeno je, da v fazi zasnove projekta pripravimo projektni plan in iz­vedbeni načrt za izpeljavo projekta. Zače­tek faze zasnove procesov je predviden po vzpostavitvi spajanja trgov na slovensko­avstrijski meji. In kako bo proces spajanj trgov vplival na ceno na slovenskem borznem trgu? Ceno na slovenskem borznem trgu dolo­čata ponudba in povpraševanje s strani tržnih udeležencev. Slovenski borzni trg je zaradi dobre vpetosti med sosednje trge zgodovinsko odvisen od povpra­ševanja s strani italijanskega borznega trga in od sezonsko pogojenih vplivov ponudbe s strani borznih trgov osrednje in jugovzhodne Evrope. Dosežena cena na slovenskem borznem trgu je od pred­hodno omenjenih prostih ČPZ in last­nosti sosednjih trgov odvisna tudi od niza drugih dejavnikov, kot so remonti elektrarn in električnega omrežja, me­teorološki pojavi, tržne strategije tržnih udeležencev, čas zaprtja borznega trga in podobno. In ne nazadnje, tako v Evro­pi kot tudi v Sloveniji v zadnjih letih pri določitvi cene elektrike na borznih tr­gih na teži pridobivajo obnovljivi viri energije. Če povzamemo, spajanje trgov poe ­nostavlja čezmejno trgovanje med borzni­mi trgi in kot takšno ni neposredno povezano z dejavniki ponudbe in povpra­ševanja. Zaradi vse večjega vpliva vključe­vanja obnovljivih virov energije na ponud­bo in s tem na ceno na borznih trgih pa bo treba razmisliti o morebitnih spremembah evropskega koncepta na področju subven­cioniranja posameznih proizvodnih vi­rov in s tem povezanega vpliva na cene na borznih trgih. V zadnjem mesecu sta bili na območju ju­govzhodne Evrope ustanovljeni dve novi energetski borzi. Poleg prej omenjene hr­vaške borze CROPEX še srbska borza SE­EPEX. Kaj to pomeni za slovensko borzo in njeno nadaljnje delovanje? Na osnovi omenjenih projektov in regula­tornih okvirov bomo z borzami v regiji so­delovali pri procesih vzpostavitve modela enotnega trga. Glede na to da v letu 2016 obeležujemo petnajst let izvajanja obraču­na in finančne poravnave sklenjenih poslov na organiziranem trgu v Sloveniji in pet let od prve vzpostavitve spajanja trgov, na borzi BSP razpolagamo s potrebnimi zna­nji in izkušnjami za naše nadaljnje delo na domačem trgu in pri povezovanju z ome­njenimi sosednjimi borznimi trgi. Evropski borzni trgi bodo v prihodnjih letih doživeli še kar nekaj sprememb. Na borzi BSP pa je odgovornost, da te procese prilagajanja us­pešno zaključi. Iz sveta Dejstva, zgodbe in novosti zunaj naših meja EU uvaža že več kot polovico energije Po podatkih Eurostata je energetska uvozna odvisnost EU konec leta 2014 znašala 53,4 odstotka, kar je več kot leta 1990 in nekoliko manj od rekordnega leta 2008, ko je ta znašala nekaj manj kot 55 odstotkov. Drugače EU že od leta 2004 dalje uvaža več kot polovico energije, uvozna odvisnost posameznih držav EU pa se zelo razlikuje. Tako je v približno polovici držav zaznati zmanjševanje odvisnosti od uvoza energije, v drugi polovici pa ta ostaja na približno enaki ravni oziroma pod 50 odstotki. V letu 2014 je odvisnost zmanjšalo devet evropskih držav, povečala pa jo je le ena. Slovenija je leta 2014 uvozila 44,6 odstotka vse potrebne energije, kar je blizu najnižje vrednosti, ki je bila zabeležena leta 1992 (41,5 odstotka). Največ energije pa je Slovenija uvozila leta 1999, in sicer 55,8 odstotka. Energetska odvisnost držav EU v letu 2014 v odstotkih: Najmanj odvisne države: Estonija 8,9 %, Danska 12,8 % in Romunija 17 %. Najbolj odvisne države: Malta 97,7 %, Luksemburg 96,6 % in Ciper 93,4 %. Najmanj odvisne države, ki porabijo največ energije: Združeno kraljestvo 45,5 % in Francija 46,1 %. Najbolj odvisne države, ki porabijo največ energije: Italija 75,9 %, Španija 72,9 % in Nemčija 61,4 %. www.ec.europa.eu/eurostat država delež (%) Belgija 80,1 Bolgarija 34,5 Češka 30,4 Danska 12,8 Nemčija 61,4 Estonija 8,9 Irska 85,3 Grčija 66,2 Španija 72,9 Francija 46,1 Hrvaška 43,8 Italija 75,9 Ciper 93,4 Latvija 40,6 država delež (%) Litva 77.9 Luksemburg 96,6 Madžarska 61,1 Malta 97,7 Nizozemska 33,8 Avstrija 65,9 Poljska 28,6 Portugalska 71,6 Romunija 17,0 Slovenija 44,6 Slovaška 60,9 Finska 48,8 Švedska 32,0 VB 45,5 EU teži k trajnostni in zanesljivi oskrbi z energijo Evropska komisija je predstavila sveženj za energetsko varnost, ki vsebuje potrebne predloge, s katerimi se EU lahko pripravi na svetovni energetski prehod in morebitne motnje v oskrbi z energijo. Energetska varnost je namreč ena izmed petih medsebojno povezanih in soodvisnih razsežnosti energetske unije. Ključni gonili energetske varnosti sta dokončno oblikovanje notranjega trga in učinkovitejša raba energije, vendar je energetska varnost EU tesno povezana tudi z odločitvami, ki jih v energetski politiki sprejemajo njene sosede. Sveženj določa širok nabor ukrepov za okrepitev odpornosti EU na motnje v oskrbi s plinom. Med njimi so zmanjšanje povpraševanja po energiji, povečanje proizvodnje energije v Evropi (tudi iz obnovljivih virov), nadaljnji razvoj dobro delujočega in popolnoma integriranega notranjega energetskega trga ter raznolikost energijskih virov, dobaviteljev in poti. Poleg tega predlogi prinašajo večjo preglednost na evropski energetski trg in več solidarnosti med državami članicami. Plin igra pomembno vlogo pri prehodu v nizkoogljično gospodarstvo in je še naprej pomemben v mešanici energijskih virov EU. Vendar sedanja odvisnost od EU zahteva, da poveča odpornost svojih trgov zoper motnje v oskrbi s plinom. Da bi lahko kar najbolje izkoristili likvidni in konkurenčni trg, je v EU treba izboljšati preglednost na trgu s plinom. Da bi se spopadli s to krhkostjo sistema, Komisija v uredbi o zanesljivi oskrbi s plinom predlaga premik od nacionalnega k regionalnemu pristopu pri oblikovanju ukrepov za energetsko varnost. Poleg tega predlog uvaja načelo solidarnosti med državami članicami, da bi tako zagotovili oskrbo gospodinjstev in osnovnih socialnih služb v primeru hude krize, ki bi prizadela njihovo oskrbo. EU mora zagotoviti tudi večjo preglednost medvladnih sporazumov, ki se nanašajo na zanesljivost oskrbe s plinom in ki jih države članice podpišejo s tretjimi državami, ter njihovo popolno skladnost z evropskim pravom. V ta namen sklep o medvladnih sporazumih uvaja predhodno preverjanje skladnosti s strani Komisije, države članice pa bodo morale pred podpisom sporazumov v celoti upoštevati mnenje Komisije. www.ec.europa.eu Smart bo dobil električni pogon V podjetju Daimler-Benz so napovedali proizvodnjo električne različice Smarta Fortwo in Smarta Forfour, saj so rezultati raziskav pokazali, da večina lastnikov teh avtomobilov z njimi prevozi do 50 kilometrov na dan. V družbi računajo, da jih bodo tudi s pomočjo subvencij, seveda ob sprejemljivi ceni lahko ponudili tudi širšemu krogu kupcev. Daimler-Benz bo električnega Smarta predvidoma prvič predstavil jeseni na avtomobilskem salonu v Parizu, naprodaj pa naj bi bil prihodnje leto. Proizvodnja električnega Smarta Forfour bo potekala v Novem mestu. www.avto-magazin.si Iz sveta Dejstva, zgodbe in novosti zunaj naših meja Lani rekordna vlaganja v vetrne elektrarne na morju Po podatkih Evropskega združenja za vetrno energijo so se lani vlaganja v vetrne elektrarne na morju, v primerjavi z letom pred tem, podvojila in so znašala 13,3 milijarde evrov. V Evropi je bilo lani na omrežje priključenih 3019 MW novih zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, kar je bilo za 108 odstotkov več kot leto prej. V letu 2015 je bilo tako postavljenih 419 novih vetrnih turbin, 53 od teh, s skupno zmogljivostjo 277 MW, pa še čaka na priključitev v omrežje. Vključno z vetrnimi elektrarnami v gradnji je bilo doslej v enajstih evropskih državah zgrajenih že 84 vetrnih elektrarn na morju. Največ vetrnih elektrarn na morju so lani zgradili v Nemčiji (2.282 MW), Veliki Britaniji (556 Od vseh novih vetrnih elektrarn na morju v letu 2015 jih 86,1 % leži v Severnem morju, 9,2 % v Baltskem morju, 4,7 % v irskih vodah. V Maroku raste največja sončna elektrarna na svetu V Maroku so svojemu namenu predali sončno elektrarno Noor 1, zmogljivosti 160 MW. Gre za prvo fazo projekta, ki bo, ko bo končan, imel zmogljivost kar 580 MW in proizvedel dovolj električne energije za 1,1 milijona ljudi. Celotni projekt je vreden devet milijard dolarjev, v prvo fazo izgradnje pa je bilo vloženih 3,9 milijarde dolarjev. Druga in tretja faza omenjenega projekta bosta sledili v letošnjem in prihodnjem letu, z javnim razpisom pa že iščejo izvajalca gradnje četrte faze projekta. MW) in na Nizozemskem (180MW), kjer so skupno zaključili štirinajst projektov. V vseh treh državah pa je v gradnji še šest vetrnih polj z 1,9 GW novih proizvodnih zmogljivosti. Ko bodo dokončane, se bo zmogljivost vseh vetrnih elektrarn na morju zvišala na 12,9 GW. www.ewea.org Maroko si je do leta 2020 zadal za cilj, da bo 42 odstotkov svojih potreb po električni energiji pokril z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, in sicer predvsem sončne in vetrne in hidroenergije. Do leta 2030 pa imajo še bolj ambiciozne cilje, saj naj bi iz obnovljivih virov pridobili kar 52 odstotkov vse potrebne energije. http://www.euractiv.com Hrvaška uspešna pri uvajanju obnovljivih virov Hrvaška je uresničila svoje nacionalne cilje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije do leta 2020. Največja zasluga za to gre hidroelektrarnam, opazen pa je tudi porast proizvodnje energije iz drugih obnovljivih virov, k čemur so pripomogle številne možnosti sofinanciranja Sklada za zaščito okolja in energetsko učinkovitost. Sklad je namreč v zadnjih desetih letih sofinanciral več kot 420 tovrstnih projektov, samo v zadnjih dveh letih 179. Gre za projekte v skupni vrednosti 200 milijonov kun, za katere je sklad zagotovil okoli 100 milijonov kun. Denar je bil namenjen projektom sončnih elektrarn, gradnji male hidroelektrarne v Pleternici ter mnogim projektom izkoriščanja sončne energije ali biomase v turističnih in javnih objektih. Poleg tovrstnih projektov sklad sofinancira tudi projekte izrabe obnovljivih virov energiji v gospodinjstvih. Samo v letu 2015 je tako sklad za te projekte namenil 18 milijonov kun. S tem je sofinanciral 1020 projektov postavitve sončnih zbiralnikov in kotlov na biomaso, poleg tega pa še okoli 30 projektov sončnih elektrarn. www.croenergo.eu EBRD z 8,5 milijona evrov podprla nadgradnjo elektroenergetskega sistema v BiH S temi sredstvi bo sistemski operater prenosnega omrežja BiH posodobil stari sistem vodenja, nadgradil informacijski sistem in zgradil potrebno elektroenergetsko infrastrukturo, kar od države zahteva ENTSO-E. Gre za pomemben projekt, ki bo močno izboljšal zanesljivost elektroenergetskega omrežja, zmanjšal izgube v omrežju ter pomembno prispeval tudi k zmanjšanju emisij energetskega sektorja. S tem projektom pa bo BiH tudi korak bližje evropskim standardom energetskega sektorja. www.balkans.com Zmage si moraš želeti Martina Pohar, zaposlena v družbi Elektro Ljubljana, se je iz profesionalne športnice prelevila v pravnico. Razloga za takšno odločitev sta bila predvsem dva: domotožje in želja, da bi v življenju počela še kaj drugega. Besedilo: Polona Bahun – Foto: osebni arhiv in arhiv Elektra Ljubljana martina pohar je postala del kolektiva Elektro Ljubljana julija 2015. Ker je zadnje leto športne kariere v klubu prevzela pravne posle, prehod iz profesionalne igralke namiznega tenisa v pravnico ni bil pretežak. Pretežak tudi ni bil zato, ker si ni želela ostati v namiznem tenisu, čeprav bi lahko. A ker je v življenju še toliko drugih lepih stvari, ki jih je treba spoznati, si ni želela celo življenje ukvarjati z namiznim teni­som. Pa ne, da ga ne bi imela rada, ampak jo je bolj zanimalo pravo, saj si je zastavila cilje tudi na tem področju. Kot pravi, ji je šport dal og­romno. Ne gre za odrekanje, ampak za popol­noma vzajemen odnos. Tisto, kar je ona dala športu, prav toliko ali še več je dobila nazaj. Kljub temu da ste se že prej ukvarjali s pra­vom, začetek dela v elektrodistribucijskem podjetju verjetno ni bil lahek? Gre za zelo specifično področje, a kolektiv me je lepo sprejel in mi tudi pomagal, za kar sem jim zelo hvaležna. Kaj točno je vaše delo? Ukvarjam se s pogodbenim pravom, torej s sklepanjem različnih pogodb, odpovedi, z izterjavo, izvršbami in odškodninskim pra­vom. Če povzamem, gre za področje civilne­ga prava. Gre torej za široko področje. Kdaj ste začeli igrati namizni tenis in koli­ko časa ste ga igrali? Začela sem, ko sem bila stara devet let. Doma sem iz okolice Radelj ob Dravi in takrat ni bilo veliko izbire športnih dejavnosti za mla­de. Namizni tenis pa je bil v tem okolju zelo zasidran. V namiznem tenisu sem se našla in sem z veseljem hodila na treninge. Igrala sem ga kar 25 let. Koliko naslovov in priznanj ste v tem času osvojili? Ne znam povedati na pamet, vem pa, da v namiznem tenisu ni discipline, v kateri ne bi osvojila državnega naslova. Na različnih Portret Pravnica in nekdanja profesionalna igralka namiznega tenisa 1 — V službi 2 — Sredozemske igre v Almeriji 3 — Trening 4 — S počitnic v ZDA domačih tekmovanjih (državno prvenstvo, top turnir, odprti turnir in številna druga) je bil zame vedno cilj zmagati ter nato naslov ubraniti. Predvsem pa so bili moji cilji po­vezani z igranjem in zmagami zunaj meja. Glavni cilj, ki sem si ga zadala, je bila medalja na evropskem članskem prvenstvu. In tudi to mi je uspelo. To je bila izpolnitev mojih sanj. Kako se je začela vaša kariera profesionalne igralke namiznega tenisa? Še zelo mlada, pri 14 letih, sem v mladinski konkurenci osvojila naslov evropske prva­kinje. Ker sem ta šport vzljubila, sem odšla v srednjo šolo v Ljubljano, da bi na ta način čim lažje usklajevala šolo in treninge. In potem so se stvari začele odvijati skorajda same od sebe. Kdaj vas je pot zanesla v tujino? Po maturi sem bila eno leto v Nemčiji, kjer sem igrala v Bundesligi. Potem sem dobila priložnost, da sem lahko živela in trenirala na Japonskem, kjer sem preživela leto in pol. Ponudila se mi je priložnost, da bi tam študi­rala, vendar si tega nisem želela. Vrnila sem se domov in se vpisala na pravno fakulteto. Nameravala sem končati študij, saj me je pra­vo, podobno kot namizni tenis, vedno priv­lačilo. Doštudirala sem, nisem pa prenehala igrati namiznega tenisa. Ves čas sem tekmo­vala, tako doma kot v tujini. Kje vse ste še igrali? Ko sem prišla domov z Japonske, sem tri leta igrala za klub v Kranju, nato pa sem spet odšla v tujino. Odločila sem se, da potrebu­jem dobre tekme, saj so tekme v tujini veliko kvalitetnejše kot pri nas. Tako sem najprej igrala eno leto v Španiji, nato pa sedem let v Franciji. Dejansko sem živela in trenirala doma, na tekme pa sem se vozila v Franci­jo. V tujini sem igrala vse do zaključka pro­fesionalne kariere. Ko sem bila mlajša, sem razmišljala tudi o tem, da bi živela v tujini. Z leti pa spoznaš, da je doma najlepše. Kakšno je igranje namiznega tenisa v profesionalnih klubih? To je v bistvu služba. Seveda ne gre za kla­sičen osemurni delovnik, čas si razporediš sam. Vsak trening pomeni napredek, korak bližje cilju. Zmage si moraš neizmerno žele­ti. V profesionalnih klubih se od igralca pri­čakuje, da ima stvari pri sebi urejene in da na tekmi pokaže res najboljše. Pravzaprav sem že pri 16 letih začela igrati v članski reprezentanci. Od 16. do 34. leta sem tako praktično tekmovala na vseh evropskih in svetovnih prvenstvih ter drugih pomemb­nih tekmovanjih. Seveda obstajajo v profesi­onalnem športu tudi močni pritiski, a z leti se naučiš, da je stres del športa, in se soočaš s tem bolj umirjeno. Sicer pa si športnik vedno sam naloži največ pritiska. Kateri so bili vaši največji uspehi? Na evropskem pr venstvu leta 2005 smo dekleta osvojila ekipno bronasto medaljo, ki je bila prva medalja za samostojno Sloveni­jo v ekipnem športu. Ta medalja je bila izje­men rezultat in vesela sem, da sem bila del fantastične ekipe. Na svetovnih prvenstvih je bil moj najvišji rezultat uvrstitev med 32 najboljših igralk. Zaradi azijske prevlade je na svetovnem prvenstvu zelo težko doseči odličen rezultat. Ste danes še povezani z namiznim tenisom? Do novega leta sem še delala kot trener­ka, sedaj pa mi čas tega ne dopušča več. Na mentorski ravni sodelujem z našo najboljšo članico oziroma na svetovni lestvici najbolj­še uvrščeno igralko. Pomagam ji, saj se mi zdi škoda, da ne bi svojih izkušenj, ki sem jih v vseh teh letih pridobila, prenesla na mlade. Sicer pa me dogajanje v namiznem tenisu zelo zanima in redno spremljam turnirje. Namizni tenis je prelep šport, v katerega se enostavno zaljubiš. Nagradna križanka EIMV 1 2 1 3 4 1 5 6 7 8 9 3 10 11 12 13 2 12 6 5 april 2016 ALKALOID, KI NASTAN. PRI GNITJU BELJAKOV. OPERA ANTONINA DVORŽAKA ELEKTRIN BRAT V GRŠKI MI­TOLOGIJI PRITOK LJUBLJA­NICE ZOFKA KVEDER JUŽNO­AMERIŠKI GLODAVEC IT. FILM. IGRALKA (LAURA) ANGLOAM. DOLŽIN. MERA ŽELATINA IZ ALG OBČASEN ATMO­SFERSKI POJAV OSKRBNIK KLETI AGAMEM­NONOV MORILEC, EGIST IZDELO­VALKA OKRASNA RASTLINA 3 4 VAS V SLO­VENSKIH GORICAH IZKUŠEN VOJSKO­VODJA BREZ­OBLIČNA GMOTA KRAJ PRI ŠTANJELU 5 STAROGR. VOJAK NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS ORIENT. GOSTIŠČE S PRENO­ČIŠČI 11 ORIENT. BARVILO ZA LASE, KANA TV-VODITE­LJICA IN IGRALKA (KATARINA) DRŽAVNIK DWIGHT EISEN­HOWER 10 OČESCE 1 SL. MOTO­KROSISTI, BRATJE NEOBČUT­LJIVOST ZA KAJ SREŽ, INJE LIJAKU PODOBNA PRIPRAVA PRI MLINU 6 7 HOMER­JEV EP NAGIB ISTA ŠTEVILKA POMENI ISTO ČRKO VODLJIV ZRAKO­PLOV MOŠTVO, POSADKA MILILITER LIT. ZGOD. (JANKO) GERMAN­SKI BOG NEVIHTE VOHALNI ORGAN ARABSKA NOMADSKA PLEMENA ŠPORTNA JADRNICA 12 GR.-RIM. BOGINJA PLAČILO NA RAČUN, AKON­TACIJA 2 ZAPRTJE IN ODPRTJE OČESA LOŠČILO FR. IGRALEC VENTURA STRAST, POŽELENJE JUNAK MAHA­BHARATE TELUR KIM NOVAK VISEČ SNEŽNI ZAMET 9 JAPONSKI NAČIN SAMO­OBRAMBE 13 PISATELJ VELIKONJA VRSTA ODRSKEGA PLESA 8 Iskano geslo nagradne križanke iz prejšnje številke je bilo Prelivna polja HE Brežice. Največ sreče pri žrebanju so tokrat imeli Gabriela Oberleitner iz Murske Sobote, Vilma Košuta iz Tolmina in Marijan Jeromel iz Kamnice. Nagrajenci bodo nagrade podjetja HESS prejeli po pošti. Novo geslo s pripisom nagradna križanka pričakujemo na naslovu uredništva Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, najpozneje do 25. maja 2016. Spomini Elektro Ljubljana 120 let elektrifikacije Elektroenergetsko omrežje sedanje družbe Elektro Ljubljana je za­čelo nastajati z elektrifikacijo Kočevja. Tu je leta 1896 Mestna občina Kočevje ustanovila občinsko podjetje Mestna elektrarna in vodarna v Kočevju. S tem se je začela doba elektrogospodarstva v Sloveniji, saj je sedanji elektroenergetski sistem nastajal tako, da so se med seboj povezovali lokalni sistemi. Elektro Ljubljana, ki je dedič teh daljnih začetkov, je s svojo 120-letno zgodovino danes največje slovensko podjetje za distribucijo elek­trične energije. Z učinkovitimi, inovativnimi in celovitimi rešitvami na področju oskrbe z električno energijo ostajajo vodilni partner pri razvoju energetike na nacionalni in lokalnih ravneh ter vodilna družba za upravljanje sodobnih energetskih infrastrukturnih omrežij. Besedilo: Kristina Sever – Foto: arhiv Elektra Ljubljana Montaža vodnikov na 35 kV daljnovodu Črnomelj (1962). V naslednji številki revije Naš stik 15. junija 2016 01 Pametna omrežja Katere prednosti prinašajo in kako daleč so posamezni projekti? 02 Gradnja hidroelektrarne Brežice Kdaj lahko pričakujemo prve preizkuse opreme in katere faze projekta nas še čakajo? 03 Prekmurska zanka Kako poteka gradnja 110 kV omrežja v Prekmurju?