187. štev.
fahajn razen me«še!£ Sn ppasnEkcu v s e k el a n ©E? 1©, &?f* sfsgse&drae.
Uredništvo je v Ljubljani, 'FrsneGskanskn ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise ec ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 nun X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—, Pri večjem naročilu popust.
Polfnlna platana v gotovini.
tf Uubčianl, v soboto 20. aveusta 1021,
afirinnTi^i^BjI——m n Tin m Ih a——m..i imm i. i n. i - m - mi —— ■— ——l — —gg— lil ill 1— —I r ~Ti f ■ i —II ■■ l
HT Pc&araezns štev. K H
Glasilo Jugoslov. socilalno • tieiRGfcietilne strani
c®.
Leto
Teflonska it. 312,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list bo poštnine prosta.
Opravaištvo e v L ubijan?,
Frančiškanska ulica sl.s > (Jčiie? s'ca liskama.
SOESS^RSBBSI
Stanovanjska mizerija.
Po vsem svetu, po vseh večjih in manjših mestih, zlasti po krajih, kjer je doma industrija, je zavladala stanovanjska mizerija z neverjetno obsežnostjo in pospeševala še sil-nejše smrt po neštetih ranah, zadanih vsem slojem po vojni in postajala izvor različnih nezadovoljnežev. Vsaka vlada je smatrala za prvo in najsvetejšo dolžnost, odstraniti ali vsaj po možnosti omiliti to bedo. ki je nastala v prvi vrsti vsled svetovne preosnove državnih lic in vsled večletne vojne stavbene in industrijske stagnacije. Nekaterim državam, ki so močne po svojem ustroju, se je tudi kmalu v pre-cetfnji meri posrečila rešitev tega vprašanja, pri nas pa stojimo na istem, ali še slabšem stališču kot fcred tremi leti.
žalostno jc poglavje, s katerim začenjam, žalostno v prvi vrsti za našo vlado, ki kljub neštetim klicem iz različnih slojev prizadetih, kljub ostrim kritikam po časopisju in kljub lastni večletni praksi ne more uvideti, da tako ne more naprej, da je treba temeljite preosnove na tem polj« od zgoraj in od spodaj. Imeli smo dosedaj že nešteto stanovanjskih naredb. Premikalo sc je ljudi iz stanovanja v stanovanje, izgnalo se je vdovo z otroki vred iz mesta, ker ni imela sredstev, da plača advokata in ker ni imela ljudi — prorektorjev, ki bi se zavzeli zanjo na uplivnih mestih. Metalo se je Nemce iz stanovanj, ki so jih zasedli zopet blaženi protežiranci. Va-gonar je ostal v vagonu, delavec z obilo rodbino po kleteh in raznih vlažnih brlogih, nešteto uradnikov in drugih brez stanovanj, kot pred leti. In za vse to početje je bil potreben velikanski aparat visokih In nizkih uslužbencev, papirja in drugega materiiala se ie porabilo od sile. ljubljanski državni urad je zidal celo svojo hišo — vse skupaj za prazen nič. Brez dvoma bi se tudi na rodlagi stariii naredb sjtorilo lahko mnogo dobrega v zmanjšanje stanovanjske bede, če bi se izvrševale v socijalnem duhu, pravično, pošteno in nepristransko. Orehi, ki so se grešili na tem polju, kričiio do neba. Prva dolžnost gospoda Kraljevega namestnika bo. da pokliče odločilne faktorje, ki jih vsak pozna, temeljito na odgovor in obračuna ž njimi po njihovi zaslugi.
Namen državnega stanovanjskega urada je gotovo lep in njega načelnik je imel najkrasnejše polje, kjer bi lahko razvil svoje zmožno-
sti (v kolikor ga niso ovirale nepremagljive razmere celotnega ustroja) in si stekel neminljivo zaslug za eejo mesto In njega prebivalce. Zato je potrebna zadostna iniciativa, mož mora biti prepojen socijahisga čuta. ne sme le majati z rameni, se cinično smehljati in pričakovati le ukazov od zgoraj, ne sme biti birokrat in se držati strogo le suhih paragrafov. Ce je stopil človek v stanovanjski urad, kot je bil v licejskih prostorih, mu je postalo kar tesno pri sircu. Akti so imeli svoj prostor na še obsežnih podnožjih licejskih oken. deloma Pa so ležali po mizah, stolih in celo po tleli. Evidence ni bilo nobene, o katastru ne duha ne sluha. Vsak pameten človek se je moral vprašati, kako se tu sploli uraduje? Na naisramotneiši način, na podlagi denunclacit. Vsakemu vsaj neikoliko socijalno čutečemu človeku se mora upreti ta način nizkotnosti. — a če trpiš leta. če trpi s teboi tvoja rodbina in če ie to edini izhod, moraš seči po tem sredstva: stikati sam po privatnem življenju drugih, odkrivati razne intimnosti do .skrajne golote in javljati svoje lepe uspehe stanovanjskemu uiadu. In če človek nima nadalje nobene protekcije ali znanja pri sosvetu, je ves trud zaman. Stanovanjski urad ima sicer seznam prosilcev celo v lepo vezani knjigi, a to le bolj aro forma, ker iz seznama se prosilci do sedaj sploh niso še izbirali za izpraznjena stanovanja. Ni čuda. če se iz tega kaosa po-gostoma rodijo različne nerodnosti.
Proti odlokom državnega stanovanjskega urada je bila le ena pot. Z zaupanjem v srcu. da morda le dospejo do za žel jene pravice, so se stranke obračale do Poverjeništva za sociialno skrbstvo kot druge in zadnje, instance v stanovanjskih zadevali. Medtem ko je v prvi instanci razsojal sosvet, obstoječ iz načelnika in večjega števila prised-nikov s strani interesentov, je bila do sedaj v najvišji instanci poverjena absolutna odločitev le eni sami osebi! Že to dejstvo samo ne more dati jamstva za pravičnost, če se pa upošteva še okolnost. da pride na tako mesto zagrizen s*r£.Ti-kar. potem pa pač ni menda treba drugega komentarja. Ni čuda. če je postavljena v tako smešno luč cela naša uprava, če ii nikdo ne more zaupati. če se smatra poverjeništvo za nezakonsko dete naše vlade. Odloki poverjenika so imeli tako malo veljave kot cunje, ker so se izpremi-
njali in preklicevali, kot se je komu zahotelo. Zgodilo se jc celo, da je bil. ko se je predrzni! sosvet staviti svoj veto proti sainolastnim odredbam. kratkouialo razjpuščen.
Kdo se more še čuditi, da je toliko ljudi nezadovoljnih, da kljub § 104. ne morejo že več brzdati svojih besed! Čudno pristransko postopanje še slepcu ne more ostati prikrito.
Spustili so v svet novo uredbo in govorili, da bo sedaj bolje. Nova uredba se v bistvu prav nič ne razlikuje od starih naredb, z novo uredbo ne stopimo niti za .korak bližje k izboljšanju grozne mizerije.
S svojimi določbami glede zaščite najemnih cen pa je uredba segla naravnost v sršenovo gnezdo. Posledice se že vidijo, završalo je po celi Sloveniji, hišni posestniki so privili najemnine do skraine višine in večina ljudi, ki so vezani v svojem poklicu nji poslovue prostore, preklinja zakonodajalce do neba. Trumoma bodo . prihajale pritožbe na stanovanjski urad. ki bo moral svoje osobje podesetoriti. če bo hotel biti kos svoji nad vse težavni nalogi. Smejejo sc edino advokati,
ker ie uredba pisana kot nalašč zanje in bodo povišek, ki jim ga nalo-že njih gospodarji za njihove poslovne prostore, z lahkoto pokrili pri zastopanju strank po novi uredbi,
O slavnem pravilniku, ki sega daleč preko uredbe in je celo proti uredbi, se je pisalo dovolj. Čudno se nam zdi, da je naknadno celokupna deželna vlada, v kateri sedi vendar več uglednih juristov, z lastnoročnimi podpisi vseli potrdila tak pravilnik.
. Ne vem. ali so vsi naši poklicani faktorji gluhi in slepi, ali ne vidijo, da ie tak način poslovanja obsolut-no brezploden in obenem zvezan z velikanskimi vsotami, ki bi se bolje porabile za druge namene? Kdini Izhod Vi mizerije. je zidati, zidati in zopet zidati. Vlada naj posnema vzgled Cehoslovaške. poizkuša naj na vsak možen način dvigniti stavbeno gibanje in mizerije bo konec. Začasno pa se' naj uvede red v stanovanjske urade, kjer naj sc z energično roko odpravijo šikane in razne protekcije in kjer naj zavlada pravičnost.
Nov sovražnik povietske Rusre.
LISTEK.
Skoro vsa Evropa ie več ali manj prizadeta od suše, najbolj pa ruske centralne pokrajine ob Volgi. Na teritoriju, na katerem živi okoli dvajset milijonov ljudi, je suša uničila vse pridelke In jned kmečko ■prebivalstvo se ie naselil obup, glad in kužne bolezni.
Ljudstvo iz prizadetih pokrajin se trumoma seli proti Sibiriji, Tur-kestanu in v kubansko provinco. Umakniti se hoče umiranju od glada, pa beži v kraje, kjer je narava postopala milostne je z muziki.
Suša v tako velikem obsegu ni zadela Rusijo prvič. Že večkrat je. bila katastrofalna za cele pokrajine. Kdor je čital Gorkijeve črtice in povesti drugih ruskih pisateljev, le lahko izprevidel. kako grozne posledice pušča za seboj suša v primitivni deželi. Cele vasi so izumrle. Okostnjaki so ležali po stepali, na kupe jih je bilo. Ljudje so bežali, pa omagali na potu v srečneiše kraje, katerih niso mogli doseči. Obležali so. pomrli, in le okostnjaki so pričali o njihovi nesreči. Moril jih je glad, gladu so sledile še kužne bolezni. ki so trebile stotisoče prebivalcev V državi, kjer že od nekdaj primanjkuje zdravnikov, kjer ie hi-szijena na zelo nizki stopinji, ie boj proti kužnim boleznim težak in le
Papini — Magrini:
Pravi kristjan.
(Konec.)
>Jn kaj se vam ne zdi,« (e zapo-čel s spravljivim glasom ter skoraj Dovdarjal besedo za besedo, »se 11 vam ne zdi, gospod, da je vaše hrepenenje po peklu, dasi morda izvira iz nekake uglajgnosti in Pohvalne delikatnoi*i čuvstva. povse.n diaboličnega značaja in zategadelj a pri-°ri nasprotno krščanskemu duhu, namreč oni veri. ki jo, kakor pravite gojite?«
Debeli človeček je zmajal z gla-nekako-2 1ZTaZ0m s°čutja mrmral
»Ne razume me niti on!«
>;Oprostile,« je dodal bolj glasno, »jaz nisem prišel k vam. da izrečete .vaše mišljenje o mojem krščanstvu, femveč, da mi svetujete v prav določeni točki:	mislite li, da sem po
vsem tem. kar sem vam povedal, vreden pekla ali ne? To je problem. Ce mi hočete pridigovati. za to imamo še časa,«
• Zaničljivi in prepotentni ton ne-poznanca ni malo vznemiril kanonika. Norec razumu nikakor ni bil dostopen in postajal Je vedno nevarnejši. Da ga ublaži, ni pr e os tajal o drugega, kakor ga zadovoljiti in potem odstraniti.
»Dobro.« je rekel Don Angelo, »če smem odkrito povedati svoje mnenje, vi ne morete biti pogubljeni. Bog odipusiti še tako zakrknjenim srre-šnikom. če se le količkaj poke-Sai’° in on ne bi mogel odpustiti vam, čigar duša je ryyavno razpoložena za dobro, ki tudi dela dobro mki, ce|e tudi zablodila tako da-icc, ta vrši neizrekljive in strašne giehe izvisuje vse to z izrecnim In Zavestnim, namenom, da postane enaka našemu odrešeniku! Vaša tankovestnost je^ po mojem mišljenju malo preveč pretirana. Gotov sem. da boste še pred svojo smrtjo priznali zmote, ki ste jih napravili v dobro svrho in da boste kot dober krščan sprejeti v krilo Gospo-i dovo!«
Kanonik je bil mnenja, da bedo (e besede, ki so naravnost odgovarjale probiemu ncpoznanca. in ki bi ga morale dovesti do lega, da raz-
pozna brezuspešnost svoje bedarije, pomirjajoče uplivale tor dokončale razgovor. Toda vspeh je bil nasproten. Nepoznanec ie očividno oslabel. Dosedaj je stal, ker mu kanonik v zmedi Presenečenja ni niti ponudil sedeža, ah sedaj se ie vrgel na stol in njegov obraz je poblcdel do skrajnosti. Kanonikov odgovor se je dozdevno dotaknil nečesa, kar ga ie dosedaj še vzdržavalo.
Sedel je s sklonjeno glavo, nepremičen skoraj nad eno minuto. Ko povzdigne glavo in svoje rdeče, mokrotne in s krvjo podplate oči. so bile te videti kakor oči živali, ki čuti nož nad svojim grlom in zid za seboj.
... »Ali ste res uverjeni?« vpraša naposled s hripavim glasom prestrašenega duhovnika. »Ali niste uverjeni? In kai naj tedaj storim, za boga. kaj naj storim? Povejte mi1 Povejte mi dotični neodpustljivi greh! Vi ga morate poznati!«
Don Angelu ic prihajalo slabo. Prizor ga ie utrudil.
--Storite, kar hočete!« je rekel, izgubivši še ono malo potrpljenja, ki nui je preostalo, »zažigaite hiše, ro-Piijie, umorite onega, kj vam ni sto-
malo uspešen. Ali se bo ta tragedija ponovila v Rusiji?
Pomanjkanje je v Rusiji; zdravil ni; zdravnikov ie malo. Toda suša ni zadela vse Rusije. V Ukrajini je bila letina dobra, ravno tako v Sibiriji in nekaterih drugih krajih prostrane Rusije. Ampak tistih zalog, ki so za prehranjevanje po suši prizadetih ljudi potrebne, danes Rusija nima. Kar ie bilo odpravljeno Špe-kuliranie z žitom, so se stare zaloge večinoma izčrpale. Kmetje so znižali svoje pridleke, ker trgovina s poljskimi pridelki ni bila dovoljena, na so v prvi vrsti gledali, da pridelajo dovoli živil le za svoje potrebe. Tudi so se bali rekvizicij od strani sovjetskih oblasti, pa so znižali pridelek. Trgovina je v Rusiji zopet dovolicna. kajti mužike se ne more v kratkem času pridobiti za ideje, ki jih zastopa zaveden proletarljat. V tistih krajih Rusije, kjer je letina dobra, se bi lahko dobilo mnogo živil za izvoz, če bi bila prometna sredstva zadovoljiva. Kor niso. mora trpeti pomanjkanje celo prebivalstvo v mestih, dasiravno imajo vsai večja mesta precej dobre in redne železniške zveze z deželo.
Rusija apelira. Vsa Rusija kliče na pomoč. Apelirala je na Anglijo v imenu človečanstva, naj pomaga pri
■ LjrJml 1' lj ' ifaja g
ril zla... Ni nic lažjega, kakor biti pogubljen, če imate že to namero!«
Nepoznanec je postal čimdalje bolj besen. Vzdignil se je s stola in zrl v duhovniha z ognjevitim! pogledi zaničevanja in grožnje.
»Kaj ste rekli? Vi hočete tedaj, da storim zlo drugemu? Tedaj po vašem mnenju ni drugega sredstva? Kopati, zažigati, moriti... Dobro! Tako se ne more nadaljevati — dosti sem že storil — kar je rečeno, je rečeno. Hočem iti, razumete? In če ic potrebno, bom ropal, užigal in morji. Ali mislite, da nisem v stanu tega storiti? Ali menite, da mi primanjkuje moči, da premagam zadnjikrat svojo prekleto dobroto.? Pazite se!...«
Po teh besedah je planil kakor strel nad kanonika, vzdignil njegovo glavo raz zglavja, izvlekel iz žepa bodalo ter ga tri- ali štirikrat sunil v suha spovednikova prsa. Na obupni krik priteče v sobo služkinja. Cim pa zagleda v postelji v krvi ležečoga gospodarja, umolkne ter se umakne proti vratom. Morilec jo zapazi in že prodre njegovo bodalo tudi njen črni jopič; o jena kri brizgne celo sij pr^-ogo, kj je bija pred
rekonstrukciji ruskega transportne^ ga sistema. Ruska komunistična Stanka apelira na komunistično dc-lavstvo izven Rusije. Tretja Internacionala apelira. Maksim Gorki Je poslal apel narodom in državam po-, toni pisateljev A »atola Francea, Ger-harda Hauptmanna ia Blasco Ibane-za. Za pomožno akcijo se ie v Rusiji organiziral poseben odbor, ki ima najširše pravice. V njem so pristaši različnih strank in n a zi ra n j. Poleg komunistov so v odboru člani bivšega Kerenskijevega kabineta; v .njem so člani stranke kadetov, so-cijalni revolucionarji, buržoazni in-, telektualci itd. Ta odbor bo skrbel, da se pri pomožni akicji »e bo favoi riziralo kakega posebnega dela prebivalstva na škodo drugemu delu, oziroma na škodo tistim, ki niso pristaši sedanje sovjetske vlade.
Prva država, ki se ie odzvala klicu za pomožno akcijo, je bila Nemčija, ki je sama okusila pomanjkanje in bolezni tekom vojne. Poročilo iz Berlina pripoveduje, da so so vsi krogi v Nemčiji odzvali ruskemu klicu. Zdravniške skupine sc organizirajo. da odpotujejo v Rusijo. Na* birajo se zdravila in druge zdravilske potrebščine; vrši sc kampanja za nabiranje prispevkov, s katerimi so bo nakupilo živila, da se jih pošlje v vsled suše prizadete kraje.
Tudi Amerika jc dobila apel. Hughes odgovarja, da predno bo Amerika kaj pomagala, mora sovjetska vlada osvoboditi državljane Zedinjenih držav iz zaporov. V l^usiji ja menda okoli 20 državljanov te republike v ječah vsled raznih prestopkov proti. Rusiji. Večinoma so ti prestopki ruvanje proti sovjetski vladi.
Odgovoril je tudi Hoover kot načelnik znane American Relies Ad-ministration, ki je sicer sedaj neodvisna instituciia. ki pa ima najtesnejše stike z vlado. Ta institucija ima najboljši aparat za pomožna akcije, in je bila, oziroma je šo aktivna v raznih krajih sveta. Na Gorkijev apel je odgovoril Hoover, ki je obenem tudi komcrcijahii tajnik v Hardingovem kabinetu, da bo Ameriška pomožna administracija pomagala bednemu prebivalstvu Vi centralni Rusiji, preje pa mora moskovska vlada izpustiti vse ameriške državljane iz ječ. Drugi pogoj je. da se mora izvoliti odbor za razdeljevanje potrebščin, ki bo samo-, stojen in ne pod vplivom komunistične stranke ali sovjetske vlade, Hoover je odgovoril Gorkiju ne kot član vlade, ampak kot načelnik Ameriške gomožne administracije. Kako stališče bo zavzela napram'
■agcare..,-------------1-r-------   ,
mramontatiin umivalnikom. Oba ranjenca sta le še hropela^
Grešnik ju gleda z izgubljenim pogledom;
»Sedaj sem gotov!«
Kakor da bi bil utrujen, se vrže nad kauapč. ki je stal ob vznožju postelje ter zapre svoje oči. Ko jih ip zopet odprl, so bile črnomodro d od pl ute in usta so se mu penila« Pred njim je viselo zrcalo.
»In kesanje! Ce bi se kesal! C o bi se resnično in globoko kesal?. Vse bi bilo izgubljeno, moja žrtev bi bila brezplodna! Ne. ne. Ne bom sa kesal! Ne izgubimo časa!
Stopi k oknu ter ga odpre. Kanonik je stanoval v četrtem nadstrop** iu in hiša je bila visoka, še enkrat; se ozre morilec na svetličasto mar-, čevo nebo ter se vrže vznak v globočino. kričeč besede, ki jih nikdo ne čuje. Truplo zabobni ob tlaku, oškropeč s svojo krvjo več mimo-i idočih.
Dve url pozneje, ko je sodnik sestavil zapisnik, so črnooblečenj možje nesli v bolnico kosa trupla1 zadnjega resničnega kristjana.
Stev. 187.
ameriškim pogojem sovjetska vlada, sedaj še ni znano, vendar oa je gotovo. da se ne bo brezpogojno uklanjala diktatom iz Washigtona.
Boljševiki niso odgovorni za sušo, kakor ni bil za prejšnje odgovoren carizem. Da pa ie sedanje pomanjkanje toliko občutneiše. so v .veliki meri krivi kapitalistični elementi, ki so z blokado Rusije in s kontrarevolucijami povzročili še večje razdejanje ruskega ekonomskega življenja. Kar potrebuje Rusija najnujnejše, je rekonstrukcija transportnega sistema. Kuni živil ne pomagajo mnogo, ako ni sredstev, da se žili prepelje v kraje, kjer se jih najbolj potrebuje. V državi, kakor je Rusija, z njenim ogromnim teritorijem. so pomožne akcije težke, ker ni zadostnih prometnih sredstev.
Vsled blokade je nastalo v Rusiji veliko pomanjkanje zdravil, in zdravniških priprav. Vse to je Rusija preje intpor tirala iz. inozemstva, Brez zdravil in zdavniških potrebščin pa je zdravnikom onemogočeno uspešno zoperstavljenje epidemijam. In tako se .ie pojavil v sovjetski Rusiji nov sovražnik, glad na deželi v centralni Rusiji, kateremu so sledile epidemične bolezni, te zveste spremljevalke lakote in vojne
Reakcionarne caristične sile v Parizu in nijhovl zavezniki francoski bankirji pa špekulirajo s to rusko nesrečo. Ali ie dovoli močna, da bo vrgla sovjetski sistem? Kajti glad dela iz ljudi zveri in če bo do- , volj velik, tedai bo vsled ljudske : nejevolje morala pasti sedanja vla- j da. Toda ali bo? Z blokado ni bilo \ nič. O. da. rusko prebivalstvo se je izročilo pomanjkanju mnogoterih j potrebščin, ki jih je preje dobivalo j iz inozemstva. Kolčaki, Denikini, j Horwati, Wranglt in Semenovi ni- 1 so uspeli. Toda povzročili so, da je padlo na tisoče sinov sovjetske Rusije. Poljska armada ni prišla v iMoskvo. Toda odtegnila je delu na ruskih poljih več sto tisoč mož. Vsi dosedanji poizkusi strmoglaviti sovjetski sistem so se končali s fia-skom. Ampak Rusija je trpela in si izčrpavala svoje moči. Ali bo mogel napraviti glad to. kar ni mogla blokada, poljska armada in kontrare-volucionarji? Če obstoji taka možnost. tedai naj odrečejo evropske in druge države vsako pomoč! To je želja reakcionarjev. Med njimi pa so tudi taki. ki se vprašujejo, kdo bo nasledil sovietsko vlado, ako pade? V Rusiji ni niti ene organizirane stranke, ki bi bila sposobna prevzeti vlado. Diktatura boljševikov je vse nasprotne stranke oslabila ali uničila. Ker je temu tako, bi sledila anarhija, kakršne še ni videla zgodovina. Progoni proti Židom bi se vršili v obsegu, kakor še nikdar poprej v Rusiji. In kdo naj bi v takih razmerah vladal državo, ki ne bi bila država, ampak razvalina države?
Državniki evropskih vlad pa se vprašujejo:	Če odklonimo pomoč,
ali se bodo kužne bolezni ustavile na mejah Rusije? Ali bodo divjale naprej preko ničnih mej v naše države in morile naše ljudstvo?
Sovjetska vlada, delavske organizacije. kooperative in druge ruske institucije so na delu, da s svojimi močmi store kolikor mo-eio za <d-pomoč tistim milijonom ruskega prebivalstva. ki trpi glad in med katerim so se že pričele pojavljati epidemične bolezni. Delavstvo po me-sfih se ;e odreklo gotovim deležem živil v korist prebivalstva v provincah ob Volgi. Zdravniki napravijo od svoje strani vse kolikor je v njihovih močeh. Ampak pomoč od zunaj je potrebna. Vladajoči faktorji po Evropi in drugod se obotavljajo. Vedo. da ni stranke, ki bi mogla naslediti boliševike in organizirati vlado. ki bi bila vlada. Vedo. da lakota ne bo tako huda. da bi spravljala v resnično nevarnost sovjetski sistem, vendar pa bo povzročila nepopislji-vo gorje, če ne pride dovolj vplika pomoč. Vedo. da se kužne bolezni ne bodo ustavile na ruskih mejah, ampak se bodo širile v druge evropske in azijske dežele. Španska influenca ie našla pot v vse dele sveta. Take epidemije se lahko ponove. Sovjetska vlada ne prosi. Gorkijev apel ni mila. ponižna prošnja. Gorki povdarja. da je 'Rusija dala svetu Ze mnogo, da ie dala svetu veliko mož, ki ostapejo za vedno zapisani v zgodovini kulture in civilizacije. Ta Rusija je vredna, da ji svet prihiti na pomoč v njeni stiski, kakor bo Rusija pomagala drugim, kadar bodo v sili čut človečanstva zahteva, da liudstva pomagajo Rusiji. Ne gre se za poiiu., boljšo vikom, atrr»ak za
pomoč gladnemu ljudstvu, kateremu ie suša uničila letošnji pridelek.
Tudi kapitalistične vlade bodo pomagale ker je v njihoyem interesu. da pomagajo. Anarhija gladnega ljudstva prostrane Rusije ns bi ko-risiila kapitalizmu. Širjenje kolere bi bilo katastrofalno tudi za druge dežele. Torej morajo pomagati. Ampak pri tem bodo držale revolver na prsa Rusije in narekovale svoje zahteve. Dne bodo ugodene, druge ne, kajti Rusija ni na kolenih, Kompromisi pa so vedno posledica tam, kjer se tepejo enako močne sile.
Glavna gmotna pomoč Rusiji ne bo prišla od delavstva, ker delavstvo pač ni posedovalni razred. Toda delavstvo mora dati Rusiji vso moralno pomoč, ki ji ie v teh kritičnih časih potrebna. Froli silam reakcije mora delavstvo nastopati s svojo moralno silo.
V raznih krajih so se tudi med delavstvom organizirale pomožne akcije. V Ameriki se pomožna akcija še ni organizirala v večjem obsegu. Vzrok temu je, da ie ameriško delavstvo kolikor se ga zaveda da je delavstvo, navidezno zelo radikalno, toda nikjer organizirano. Za vsako večio akcijo oa ie treba močne in sposobne organizacije. Proletarec bo podpiral vsako pomožno akcijo za
po lakoti prizadeto prebivalstvo v Rusiji. In kadar se v Zedinjenih državah omogoči pomožno akcijo v večjem obsegu, sp ji bo gotovo pridružila tudi J. S. Z. Ne gre se samo za pomoč prebivalstvu, ki trpi pomanjkanje. ampak gre se za pomoč državi, v kateri vlada delavsko ljudstvo. Proti delavski Rusiji ie naperjen ves boi svetovne reakcije in kapitalizma. Prizadeva ji mnogo težav in mednarodno delavstvo ie poklicano, da ji staii ob strani.
Sovjetska Rusija ie de laja napake; to priznava Lenin sain. Ekstremni elementi v Rusiji so mnogo zakrivili. ako ne največ, da .ie delavska solidarnost skrahirana. seveda Ie začasno, in ker je delavstvo razdraženo. ne more nuditi Rusiji tiste pomoči, ki bi bila zanjo potrebna, čas bo zacelil tudi te rane. Ampak nobene pretveze ni. zakaj ne bi smeli pomagati Rusiji povsod, kjer je polnoči potrebna. Zavedno delavstvo ii bo pomagalo v sedanji krizi. Pomagalo bo ruskemu prebivalstvu v kraiih, kjer si je ustanovil svoj dom glad. In pomagalo bo delavski Rusiji v njenih bojih proti vsem temnim silam, ki streme za zrušitvijo prve delavske republike na svetu.
Oz »Proletarca«).
V počast onim, ki so padli za domovino . . .
Goriški »Proletarec« je zadnjič objavil članek, ki se sicer na na'a na Italijo, njene žrtve tekom vojne in ki je slika moralne gntl-obe njene buržoazije — toda, ker mislimo, da so družbinl temelji in načela povsod enaki, da nam moralne propalosti In srčne omejenosti v meščanstvu ni treba iskati samo med Italijani, temveč pri nas Slovencih — če hočete magari Jugoslovanih — v nič manjši meri, si nismo mogli kaj, da bi tega članka ne podali svojim bralcem:
Dne S. avgusta 'o slavili v Gorici spomin na dan 8. avgusta 1916., ko ie italijanska vojska prvič zavzela mesto. Posebno slavje pa je bilo na bojišču okoli Podgore, kjer so v strahovitih bojih potoki krvi močili zemljo in pripravljali poraz avstr., ogrs. sovražnika. »L’ Avvenire d’ It ah'a« je objavil pred slavnostjo odprto pismo na vojnega ministra Gasparottiia. Iz pisma posnemamo:	»Podgora,	kne	krvoprelitia
in slave, neznanskih žrtev dveh vojska, grobišče Junakov, ti gora. napojena od solz in krvi, ostaneš za vedno sveta v spominu Italijanov. Vojna je minula, minul je strah. Sedaj pa glejte ostudno rajanje med mrtvimi. Slavi se spomin na zavzetje strašne Podgore, gore smrti in na program oflci-jelnih slavnosti, ki Imajo namen, da kdo dobi kak vitežkl križec, je poleg zvenečih govorov Iz ust tistih, ki znajo delati in se boriti samo z jezikom — tudi ne eden, ne
dva, ampak kar trije javni plesi. To se je vršilo na grobišču junakov, v kraju strašnega klanja. Moški ki ženske, ki so bili došli iz bližnjih krajev, oblastva in različna zastopstva, vse je plesalo, na eni in isti zemlji, na kateri je umirajoči vojak jokal svoje zadnje obupne solze, ter izdahnil svoj zadnji bolestni vzdih, preden se mu je ulila srčna kri. Visoki podpetniki plesalk so se vtiskali nalahno v isto zemljo, ki le sprejela zadnji poljub, umirajočega vojaka, ki ga je pošiljal v trpljenju materi in rodbini. Na mestu največjih žrtev so se sklepale Ijubavne zveze, so se dogovarjali iju-fcimski sestanki, so se pripravljala prešest-va. Vlačuge Italije — naprej! Spričo Podgore danes plešejo . . . Kaj nas briga vojna s svojim trpljenjem, svojimi žrtvami, pet-stotisoč mrliči, s pesTotisoč ranjencev, in z vsemi bojevniki, z nje materami, ki so izgubile svoje sinove, s soprogami, ki so izgubile može, s sinovi, kV so izgubiti očete? Danes spričo Podgore — plešejo. Plešem pa le tisti, ki so se v času skupnih žrtev strahopetno. skrivali, ali pa vzgle-duhi, tatovi, izdajalci; — med ženskami pa tiste, ki so soproga v strelskem jarku sramotile . . . Tisti in te bodo plesali. Drugi in druge, ki tvorijo pošteno in hrabro Italijo, zavedajočo se svoje moči, svojih pravic, svojih velikih žrtev, vsi ti bodo obračali poglede v stran, polni gnusa in ozlo-voljenja, in bodo pljuvali na tla . . .«
PoSitifn«ve*tl.l
+ Ministrska »veta v Jugoslaviji In Bolgarki sta Zvezi narodov predala ratificirane statute stalnega soda mednarodnega pr^ v osodstva,
+ Mir med socialisti in fašisti ne drži popolnoma. Kakor smo že poročali. Je med fašisti močna struja, ki ne priznava podpisanega sporazuma in res poročajo iz Bologne, Bergama in drugih mest o strehh fašistov na socialiste, iz Bergama celo o razdejanju socialističnega sedeža, pri čemer je bilo tudi več človeških žrtev.
+ Mussolini Izstopu tz faustovskega izvršilnega odbora. »I! Resto del Carlino« poroča, da ie Benito Mussolini, voditelj italijanskega fašizma. izstopil iz osrednjega faši-stovskega izvršilnega odbora. Mussolini sč ie odločil za ta korak vsled tega. kor so ie med fašistovskimi organizacijami v posameznih pokrajinah pojavilo močno gibanje proti v mirovni« pogodbi med fašisti in socialisti, ki jo Mussolini smatra za svoje delo. Neposredni povod za izstop Benita Mussolinija iz vodstva italijanskega fašizma pa so dali sklepi fašistovskih shodov v Emiliji in Romani,ii. ki so izrecno nasprotni Mussolinijevi politiki.
+ Sedanji španski ml.iistrstri preds^J-nlk Manra Je delavstvu kaj znana oseb nost, če radi drugega ne, vsaj rada političnega umora, ki ga le dal izvršiti nad Franciscom Ferrerom. Zanimivo le, da seda] nastopa kot nevtralca oseba, ki ii gre ie za nestrankarsko in koalicijsko vlado --«i, stari monarhist in Ijutl sovražnik delavskega gibanja; on, ki je doslej vseli petkrat, ko Je vladal kot ministrski predsednik, z brezobzirno roko potlačil vsako gibanje, ki je stremito k svobodi! Zlasti ostane vsakemu delavcu v trajnem spominu njegovo paševanje 1907—1909, ko ie z oboroženo silo nastopil proti anarhističnemu in socialističnemu delavstvu, ki je — kakor danes — zahtevalo konec brezmiselnim avanturadam v Maroku. Takrat se je tudi zgodil umor, ki smo ga zgorai omenili. Ves civilizirani svet se ie tedaj zgru-ial — In Maura jc moral odstopiti, Toda
nlesov vpliv ie traial dalle. Vlade, ki so prišle za njegovimi, so korakale po njegovih potili in mu pripravljale tla, da je še danes kot sedemdesetleten starec mogel spet na prizorišče. To se je zgodilo v času, ki je soroden onemu 1. 1909., s tean razločkom morda, da ie danes proletarsko gibanje na Španskem močnejše kot takrat in bolj kot takrat pripravljeno na — krvav odpor. Iz tega razloga, ker se tam pripravljajo morda stvari, ki bodo našle odjeka v vsem proletarskem svotu, smo napisali par besed o nositelju španske proti-proletarske reakcije.
+ Znani emir Fajsal iz Damaska se namerava proglasiti za mezopotamskega kralja na podlagi plebiscita, ki so ga v njegovo korist napravila mesta in arabski rodovi med Evfratom in Tigrisom. To bo spet nekaj novih neprijetnosti za Angleško hi nič manj za Ameriko, ki še vedno špekulira za mezopotamskim petrolejem.
Jugoslovani izpraznili Peeuh in Bara no.
MINISTRSKI SVET.
Kulturni vestnih-
Ustava kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. Zbirka zakonov snopič I. v Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Cena K 12.—, po pošti 1 K več. Pravkar ie izšla »Vidovdanska ustava«, katera se naroči pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Sodna ul 6.
Dr. Ivan Tavčar, Zbrani spisi. VI. zv., uredil dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1921. Izdala in založila Tiskovna zadruga. Strani 435. Cena 74 K, .po pošti 5 K več. V zbirki slovenskih pisateljev, ki io izdaja Tiskovna zadruga je pravkar izšel I. zvezek Tavčarjevih zbranih spisov, ki jili ureja dr, Ivan Prijatelj. Knjiga je baš izšla za 70 letnico pisatelja in prinaša poleg urednikovega uvoda in njegovih opomb Tavčarjevi najboljši deli iz zadnje dobe Cvetje v jeseni in Visoška kronika, ki sta vzbudili splošno vzornost hi priznanje ko sta izhajali v Ljubljanskem Zvonu. Tiskovna zadruga se dr. Tavčarju ni mogla lepše oddolžiti — kakor, da je začela izdajati njegove spise, kateri so urejeni Po istih načelih in na enak način kot druga izdaja Jurčičevih zbranih spisov. Da je izdaja res prvovrstna, pove Se Ime urednikovo. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica
Evakuacija Baranje.
LDU. Belgrad. 18. avg. Danes dopoldne .ie bila seja ministrskega sveta, na kateri se je v prvi vrsti razpravljalo o bolezni kralja Aleksandra. Vlada je sklenila, da se od-pošljeta iz Belgrada v Pariz dva zdravnika, špecijalista kirurga, in sicer dr. Vojislav Subotič in dr. Koen. Za tem se je govorilo o evakuaciji Baranje. Prevladovalo je mnenje, naj se Baranja ne ovakuira, dokler Madžarska ne izvrši vseh obveznosti na podlagi trianonske mirovne pogodbe. Po trianonski pogodbi mora Madžarska izvesti razorožitev svoje vojske ter evakuirati zapadno Madžarsko, ki ima po isti pogodbi pripasti Avstrijk Medtem se je na popoldanski seji ministrskega sveta, ki je bila nenadoma sklicana za 16., ponovno pretresalo
Ljudstvo se izseljuje.
hi Pečuh- 19- avS- Po nared-bi vlade se je davi ob dveh pričelo izpraznjevanje Pečuha in Baranje, ki se bo končalo jutri zvečer Veliki župan se poda jutri ob 20. z vsemi svojimi uradniki v Dardu. Naše čete bodo zapustile evakuacijsko področje v ondeljek pod nadzorstvom ententne komisije. Prebivalstvo je silno razburjeno. Do pet tisoč oseb je zaprosilo našo vlado za dovoljenje, da bi se smele naseliti v naši državi. Vlada je ukrenila vse potrebno za naselitev. Izmed pečuških rudarjev jih ostane na delu še kakih tisoč, tritisoč pa se jih bo s posebnim vlakom odpeljalo v Jugoslavijo.
MADŽARI O PREVZETJU PE-ČUHA IN BARANJE.
LDU Budimpešta, 19. avg. Madžarski dopisni urad poroča iz Ka-pošvara:	Feldmaršallajtnant Soos
vprašanje izpraznitve Baranje. Ker j je sprejel danes po angleškem poL
je naša vlada lani meseca junija prevzela in podpisala obveznosti, na podlagi katerih ima izprazniti Baranjo v času med 18. in 24. avgustom t. I.. .ie vlada po ponovni razpravi in zaslišanju eksportov sklenila na popoldanski seji. da se izda nared.lA Do kateri se ima pričeti z evaltuaei-id Baranje. Evakuacija se mora izvršiti po navodilih, ki so bila že prej določena. Evakuacija bi se imela na podlagi obveznosti, podpisanih od naše vlade, pričeti že danes ob 12. Radi tega se bo pričelo izpraznje-vanje Baranje takoj, ko prejmejo naše pristojne oblasti v tamošnjih kraiih sklep vlade o izpraznjenim Nadalje ie bilo na ministrski seji določeno besedile kraljevega manifesta, ki se bo izdal na narod. Manifest ie kratek in vsebuje med drugim obvestilo, da bo kraljevo oblast vršila do povratka kralja vlada. Manifest bo natisnjen v »Službenih Kovinah«, ko pride odobrenie iz Pariza.
Lovniku v Pečuliu poročilo, da se je izpraznitev evakuacijskega ozemlja po srbskih četah že pričela. Prvi dan vojaških operacij bo 20. avgust. Madžarske čete ne smejo prekoračiti demarkacijske črte pred polnočjo od 20. na 21. avgusta. Vendar pa sme odposlati madžarska vlada že 20. opoldne 50 mož pod vodstvom enega častnika v Bajo„ Teh 50 mož je namenjenih za stražo tamošnjih voidnih naprav. Madžarski upravni uradnki so danc-s prevzeli npavo po srbskem vladnem komisarju. Glede razpoloženja prebivastva v Pečuliu prihajajo pomirljive vesti. General Soos je pismeno naprosil ententno misijo \ Pečuhu. nai razoroži teroristično tolpo, katero vodi neki Kainrad. To tolpo je preteklo noč deloma razorožila že srbska posadka pod povfSjstvon:	polkovnika
Gcondjevica. Ukrenilo se ie vse potrebno, da se ne bodo vršile even-! tuelne politične demonstracije ali ‘ obhodi.
Bnolstfi,
ZBIRANJE MINISTROV.
LDU. Belgrad, 18. avg. Danes .
popoldne sta na brzojavni poziv od- ■ potovala iz Sarajeva v Belgrad muslimanska ministra dr. Mehmcd Spaho, minister za trgovino in industrijo in dr. liamzija Karamehme-dovlč, minister za narodno zdrav- ; je. Sedaj so v Belgradu zbrani vsi ministri, razen ministra za konstitu-anto dr. Marka Trifkoviča. ki se nahaja v kopališču v Nemčiji. Njegov prihod se pričakuje tekom jutrišnjega dne. Muslimanska ministra ter ostali ministri, ki še niso položili prisege zvestobe novemu kralju, bodo zapriseženi na eni izmed prvih sej ministrskega sveta.
TEŽKOČE KRALJEVE ZAPRISEGE.
LDU. Belgrad, 18. avg. Ustava predvideva za slučaj smrti kralja rok desetih dni. v katerem mora novi kralj priseči narodu na ustavo in zvestobo. Ker pa so nastale ovire radi bolezni kralja Aleksandra, se sedaj razpravlja o načinu, kako bi novi kralj mogel položiti svojo prisego. Zato je tajnik narodne skupščine izdal objavo, v kateri napoveduje, da se sestane narodna skupščina v soboto 20. t. m. Mnenje nekaterih je, da bi se morala odposlati v Pariz posebna deputa-cija vlade in parlamenta, pred katerimi bi novi kralj kot pred zastopniki države položil prisego na ustavo. Po drugem mneniu se sodi, da je krali odsoten od države radi iačje sile. ki je povzročila bolezen in da bi ne mogel v takem stanju položiti prisege, tudi ako bi bil v Belgradu. Vsled tega bi se morala prisega odložiti do njegovega okrevanja. Kateri izmed teji dveh predlogov naj se uveljavi, ima sklepati narodna skupščina na svoji seji v soboto.	*
člen 65. ustave določa namreč glede zaprisege kralja:	Če kralj
umre ali poda ostavko, prevzame prestolonaslednik, ako je polnoleten. takoj vlado ter objavi to narodu s proklamacijo. V roku desetih dni Drisežc d red narodno skupščino, kakor je predpisano. Če je bila narodna skupščina prej razpuščena, nova pa še ni Izvoljena, se skliče stara narodna skupščina.
KRALJEVA BOLEZEN.
LDU. Belgrad, 18. avg. Tekom včerajšnjega dne se stanje bolezni kralja Aleksandra ni poslabšalo niti zboljšalo.
KREDITI POLJEDELSKIM ZADRUGAM.
LDU Beograd, 18. avg. Glavna zadružna zveza je povodom vprašanja poljedelskih kreditov imela prednostni krediti. Resolucija se ie sprejela resolucija, ki zahteva, da se poljedelskim zadrugam preskrbijo pccmostni kediti. Resolucija se je takci poslala poljedelskemu ministru Puclju. Minister je obljubil, da se ho uredba o poljedelskih kreditih revidirala in sicer tako, da se bodo poljedelski krediti razdelili v dve skupini, na kredite za organizirane delavce in na kredite za neorganizirane kmetovalca. Od celokupnega kredita se bo določilo 25% onim poljedelcem, ki so imeli škodo vsled poplav ali p.cžara. Zadružni krediti se bodo dajali naravnost preko uprave fondov. Izvolil se je poseben odsek za definitivno rešitev. v katerega so bili imenovani zastopniki poljedelskega ministrstva '111 zadružne zveze. Rešitev bo izšla v najkrajšem času.
ZAHTEVE ANGLEŠKIH RUDARJEV.
LDU London. 19. avg. »Daily Mail« poroča, da se' je sklenilo na letnem občnem zboru zveze rudarjev v Llandudnu zahtevati od lastnikov uradnikov nastopno: Uvede naj se trideseturni tedenski delavnik. Rudarji zahtevajo vsako leto 15dne-ven dopust, med katerim se- jim izplačujejo cele plače. Rudarji zahtevajo nadalje 20 šilingov penzije po izpolnjenem 60. letu starosti ter da se pri vsakem rovu zgradi kopališče. da se bodo mogli rudarji pri odhodu iz rudnika kopati.
EKSPOZEILOYD GEORGEA.
LDU. London, 18. avg. V poslanski zbornici ie podal Llovd George poročilo o državni konferenci, katere so se udeležili ministski predsedniki vseh dominijonov in zastopniki Indije. Lloyd George ie izjavil, da je prostovoljno sodelovanje, ki so ga ponudili različni dominijoni med vojno vladi materinske zemlje, dokazalo. da britanska država ni le stvar fantazije, temveč dejanska resnica. Srečni smo. da moremo računati na sodelovanje zastopnikov svojih dominijonov pri izvedbi državnih zakonov. Lloyd George je naio pojasnil različna vprašanja zu-nanjg in britanske politike, s katerimi se je bavila državna konferenca. Glede angleško-japonske zveze je izjavil Lloyd George, da ni na-
Stran 3.
frerjeiia zoper nikogar, Kotovo pa ne zoper Zedinjene države. Anglija hoče živeti z Zedinjenimi državami v Istem soglasju kakor z vsemi drugimi diržavami. Sicer pa bi bilo Angležu težko smatrati Američana za inozemca.
IRSKI OREH.
LDU. .London, 18. avg. Kabinet se je danes dopoldne sestal k seji, da se posvetuje o irskem vprašanju. »Kvening Standard« doznava, da ne ;namerava vlada niti, ako pride do preloma pogajanj z Irska ukiniti premirje. Ako bodo sinfajnovci nasilno nastopali, bo vlada pozvala odgovone sinfainovske oblasti, naj to preprečijo Ako se izkaže, da so potrebne vojaške odredbe, bodo te ostrejše kakor so bile doslej in bodo združene s pomorsko blokado.
LDU. London, 19. (Reuter.) Radi negotovosti glede irskega vprašanja se parlamentarno zasedanje ne bo zaključilo, temveč se bosta obe zbornici odsodili do 18. oktobra in ako bi bilo treba, vsak čas lahko zopet sklicali.
POMOČ RUSIJI.
LDU. Washington. 18. avg. Po Hocevrjevem sporočilu so se pogajanja v Rigi končala s popolnim spo-
razumom dede pomožne akcija za
Rusijo.
MEDNARODNO SODIŠČE.
LDU. Nauen, 18. (Brezžično.) Tiskovni urad z vene narodov javlja, da » obstoj
stalnega mednarodnega sodišča zagotovljen, ker se je izjavilo zanj 24 držav.
ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA.
LDU. Stockholm, 18. avg. Medparlamentarna konferenca je sprejela z 42 glasovi proti 18 glasovom Brantingov predlog za omejitev oboroževanja.
BOJI NA ORIJENTIJ.
LDU. Atene, 18. avg. Turki so se umaknili do reke Sakaria.
LDU. Atene, 19. (Havas.) Grško prodiranje, ki je naperjeno v glavnem prot! severu, je doseglo razdaljo 100 km. Večina turškega prebivalstva zapuščaivaja sela la sledi kemalistični armad!.
LDU. Atene, 19. (Havas.) Uradno sa poroča: Grška armada le na svojem pohodu dosegla črto, kd vodi vzhodno od Mu-haliča preko višin vzhodno od Slvrihlsarja in preko trdnjave Fotomglu na Sakarljl v okolici Amoriuma. Proti vzhodu so bili odbiti znatni sovražnikovi konjiški oddelku Sovražnik na umikanju ra žira mostove in ceste.
Zahvala. Podpisani s« iskreno zaim«
Sinjem vsem sorodnikom, prijateljem Iti znancem za lepo udeležbo ob pogrebu moje ljube soproge Ane In za podarjene vence ter Izraze sočutja. Ljubljana, 20. avgusta 1821. Jožef Rijavec.
Dnevna kmnika.
Revizija maksimalnih mesnih cen v Mariboru, Komisija za določevanje' maksimalnih cen v Mariboru je svoj sklep z dne 11. t. m. z ozirom na gospodarske posledice revidirala v toliko, da velja meso pitanih volov z nad 50f) ki? žive teže v stanju PiiDravijenem za klanje, t. j. da se Jired klanjem kakor običajno 6 ur iprej ne krmi in ne hrani, prednji del 20 K. zadnji del 22 K. Če voli ne dosežejo 500 kg, se dodelijo v drugo kategorijo, katerih meso se sme ipi oda ja ti po IG K. Telečie meso ve-k» 12 do 14 K. Običajna priklada pri govejem in telečjem mesu znaša kakor doslej 20%.
Zopets Prepovedani listi. Ministrstvo za notranje stvari je s sklepom od 14. avgusta t. L prepovedalo v naši državi razširjanje lista »Tribuna Sanatulul«, ki Izhaja v Iemesvaru, ker piše preti interesom naše države. — Ravnotako je prepovedalo v naši državi razširjanje Usta »A Nap«, ki izhaja v Budimpešti, ker piše proti interesom naše države.
Odkritje spominske Plošče Pod-limbarskemu. V nedeljo 28. avgusta se odkrije na slovesen način spominska plošča Podlimbarskemu Francetu Maslju, pisatelju romana »Go-spodin Franjo« v Spodnjih Lokah pri Krašnji nad Lukovico. Odkritje spominske plošče se bo izvršilo dopoldne ob H. uri.
Inšpekcija rada (prej obrtno nadzorništvo) v Ljubljani se je preselila iz £>t. Jakci>skega trga v evangelijsko župnišče na Gosposvetski cesti stev. 9.
Ministrstvo narodnega zdravja je izdelalo naredbo za pobijanje spolnih bolezni. Ta narcdba je bila predana zakonodajnemu odboru v pregled.
Železniška nesreča prJ Krškem. Ravnateljstvo južne železnice poroča:	Dne
18. t. m. ob 5. popoldne je na prosti progi pori ten 33.5/9 v neposredni bližini ta sicer zahodno postaje Videni - Krško skočil s tira brzovlak, prihajajoč z Dunaja, štev. 507 s tendcrjera in vsemi vozovi. Mrtev
*Jl ranjen ni nihče. Pomožni vlaki so do-61 Zagreba, Zidanega mosta in Maribora. Promet bo 19. t. m. popoldne zopet Vzpostavljen. Komfctja, ki naj preišče vzroke iztirjenja. je na Licu mesta Začas-
^t!SekenrS iAf6531 konkrct^ domne-llavp rart ' ** Proga na ^50 metrov da-
fti nl r in S0 Sledovi ^risuui, ter se tud, ne da več ugotoviti, ali so posamezne okvare vzra3i ali 2e posledice iztir-. Jenja.
- Včeraj zjutraj ie simplonski orjent_ ekspres radi železniško nezgode, ki se je zgodila v Rajhenburgu, vozil preko Karlovca.
Vzpostavljen promet. Obratno ravnateljstvo Južne železnice naznanja, da je .>d Včeraj z vlaki 507, 503 In 518 zopet vzpostavljen redni romet med ostajama Rajhen-burg in Krško - Videm. Ovire so odstra-Mli. Tovori za to m preko te proge se zo-Pet sprejemajo.
Umrl Je danes ob pol 12. uri poaioči 14-k!!i JVo	staregšl	sin sodnija
»kamu n‘roJl,ei£a sti>vca v »Učiteljski ti-
bratT lV2a1>r,adni,KZSUbi 'JubeKa 811111 in brata Izrekamo rodbin! nage sožalje N
v m. p.l	'
III. porotno zasedanje se prične pri deželnem sodišču v Ljubljani v ponedeljek dne 29. avgusta 1921, doslej so se odredile sledeče razprave: na ponedeljek due 29. avgusta zoper Marijano Krekovo in Katarino Alcksejevičovo zaradi hudodelstva umora; na torek dne 30. avgusta 1921 zo-Per Jakoba Avšiča zaradi hudodelstva po-
in zoper Alberta Schiegla zaradu hu-
dodelstva goljufije; na sredo dne JI. avgusta 1921 zoper Martina Ravnikarja zaradi hudodelstva uboja in zoper Josipa Guzelja zaradi hudodelstva ropa; na četrtek dne : 1. septembra zoper Ljudevita Kosa In pa zoper Julija Derganca zaradi hudodelstva tatvine, ena razprava se na ta dan 8e razpiše; na četrtek dne 2. septembra 1921 zoper Mihaela Friškovca zaradi hudodelstva umora in «oper Jerneja Splrna zaradi hudodelstva uboja; na soboto dne 3. septembra 1921 je razpisanih več razprav zaradi pregreškov zoper varnost časti Izvršenih po tiskovinah; na ponedeljek dne 5. septembra 1921 zoper Alojzija Tomažiča zaradi hudodelstva umora ta na torek dne 6. septembra 1921 zoper Florijana Muleja In Franceta Meršola zaradi hudodelstva umora. Daljne razprave se še odrede, čim postanejo obtožnic« pravnomočne.
No.v list. Sedal so že tudi hišni posestniki pričeli izdajati svoj društven list. List se imenuje »Moj dom«. Ponovno ime. — Ali so se tudi oni s samim seboi skreeali?
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Maribora, Ptuju in Murski Soboti, je Iskalo v preteklem tednu od 7. do 13. avgusta 1921 dela 273 moških ln 115 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 209 moških in 130 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 170. Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, natakarji, natakarice, trgovski sotrudnikl, prodajalke, gozdni čuvaji, tesarji, slikanj, kolarji, dninarji, dninarice, krojači, čevljarji, boln. strežnice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle za polje in živino, mizarji, čevljarji, tesarji, usnjarji, krojači, šivilje, slikarji, pleskarji, zidarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Nabori v Mariboru. Letošnji glavni nabor se bo vršS za mesto Maribor v Mariboru v Gambrinovl dvorani dne 5. in 6. septembra 1921. Nabor se prične vsak dan ob 7. url zjutraj.
Izpred sodišča. V enomesečni policijski zapor so bili obsojeni Marcel Žorga, Ivan Makuc In Franc Perdan, ker so hujskali proti ob3to!ečemu redu države«. Obsodba je bila potrjena po pokrajinski upravi v Ljubljani in po ministrstvu v Belgradu.
Nesreča v Vodicah. Dne 16. t. m. ]e kopalo v Rojčevi Jami v Vodicah 18 deklet pesek. Ob četrt na eno opoldne pa se je podsula okrog 2 metra visoka plast zemlle. ki je popolnoma zasula Maketo Achnetovn iz Bukovice In Marjano Novakovo, do pasu pa Angelo Bidovo. Ob takojšnji pomoči so Marjano Novakovo izkopaft še živo, dočim je bila Marjeta Achnetova že mrtva
Poneverbe v carinarnici v Novem Sadu. Finančno ministrstvo je poslalo v Novi Sad inšpektorja, da preišče vse nepravilnosti uradnikov tamošnje carinarnice. Radi teh nepravilnosti je oškodovana država kakor tudi privatne osebe za večje vsote, ki se Imajo šele ugotoviti.
.	Predor.	Na	novi	železniški pro-
gi žice — Šargam je prebit v skalnati steni drugi predor v dolžini 200 metrov.
Na tej progi bo vsega skupaj 18 železniških predorov dolgih skupaj tri kilometre. V predorih delajo podnevi ki pojiool in jih sedaj že sedem vrtajo In tudi ostaja dela na progi Intenzivno napredujejo.
Novo kopališče v Dalmaciji. Ceškoslov. banke iu hotelirska zveza so kupile poleg Dubrovnika v Kuparih več zemlHSč ob >norju, kjer bodo zgradile več sanatorijev, bolnišnic, vil in morskih kopališč.
— Otvoritev telefonske centrale na Rakeku. Prt poštnem in brzojavnem uradu Rakek se je otvorila dne 11. t. m. telefonska centi ala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
Orsanizadlslii
ix sts*spk©.
Ptui. V nedeljo 28. avgusta se vrši javen shod soc. dem. stranke, na katerem poroča poslanec sodrug R. Golouh o delu naših poslancev v konstituanti in o političnem položaju. Shod se vrši v »Društvenem domu« ob 10. uri predpoldne. Sodrugom iz Ptuja in okolice priporočamo, da razvijejo za ta shod čim večjo agitacijo ln da pridejo polnoštevilno na shod.
V®stnek Svobode.
Seja telovadne podzveze »Svobode« se vrši v t.orek dne 23. t m.
ob 6. uri zvečer v društvenem prostoru. Aleksandrova 5.
Sestanek telovadnega odseka / Svobode« Vlč-Glince se vrši v soboto dne 20. t. m. v društvenih prostorih. Telovadci in telovadkinje 1 Pridite in pripeljite tudi prijatelje in prijateljice s seboj»
Sospedcrstve.
Po svetu.
— Prost uvoz cerkvenih zvonov.
Včerajšnji »Slov. Narod« poroča, da je gospodarsko - finančni komite sklenil dovoliti prost uvoz cerkvenih zvonov. — Čudni nacijonalni ekonomi so naši gg. ministri. Od Si oicv. ki so tako krvuvo potrebni za povzdigo naše industrije in gospodarskega položaja države, se zahteva ogromna carina, toda uvoz zvonov, ki so luksuz in samo pove-čavajo deficit naše trgovinske bi-lancc, ie oa prost. Ob takem roipo-darienju oz. upravljanju države ni čudno, da vsled padanja vrednosti dragi.nia vedno boli raste. Toda največ trpi pri tem seveda le ubogi delavec in kmet.
= Državni dolirovi. Direkcija državnih dolgov je sedaj sestavila natančni pregled vseh predvojnih in medvojnih dpkov. ki obremenjujejo celokupno jugosl. kraljestvo. Dol-erovi znašajo 3 milijarde 456 milijonov frankov.. 40 milijonov dolarjev, 3?7 milijonov avstr. kron. 1 milijardo 306 milijonov jug. kron in 639 milijonov dinarjev. Od predvojnih dolgov odoade na Bosno in Hercegovko 250 milijonov K. na Hrvat-sko. Slavonijo 403 milijone, na Slovenijo 82 milijonov in na Dalmacijo 4 milijone. Vojni dolg Srbije znaša milijonov in 1 milijardo in natura.
— Celokupna tonaža brodov. ki jih imamo dobiti od reparaciiske komisije. znaša 117.000 t. med temi je 24 broJov preko 2000 t :i.
— Urad »Ljubljanskega velikega sera- I nja« izda povodom semnja oiicijelen sejm-ski katalog, ki bo obsegal vse podatke o razstavljajočih trvdkah in bo izboren pripomoček za trgovske stike s tu- in ino-aeimstvom. V katalogu bodo razvrščene j finme v tri oddelke in sicer bo prvi odde- j lek obsegal seznam razstaviteljev po za-porednih številkah paviljonov, drugi odde- ' lek bo obsegal abecedni seznam razstavi- I teljov z navedbo ,javil}wia in številke ki jo imajo v paviljonu. V tretjem oddeik-i pa bo abecedni seznam kategorij Izdelkov, ; ki jih razstavljajoče firme razpečavajo, i Kakor samo po sebi umevno bo katalogu ' pridejan vodnik po sejmišču in najnovelšl načrt Ljubljane. Obsegal bo tudi velik re- , klanini del. Tiskan bo v vseh Jugoslovan- . skih narečjih.
— Zveza srbskih poljedelskih zadrug bo imela 15. in 16. septembra zborovanje i v Velikem Bečkeretu. Dva dni prej bo tam kongres vojvodinskih zadrugarjev, na ki-terem se bo izvršilo ujedinjenje s poljedelskimi zadrugami v Srbiji.
~ Stagnacija v žitni trgovini na Češkem. »Narodni Llsty« opozarjajo na ofici-elno poročilo žitnega trga v Brnu z dne 17. t. m., o katerem je cena žitu zelo padla, ker mlini ne morejo prodati starih zalog.
— Po naročilu nemške vlade se napoti tnžener Hebnan v Bclgrad, da prične tam pogajanja radi dobave lokomotiv, ki jih hoče Nemčija prepustiti na račun reparacij.
— Rusjja kupuje Industrijske proizvode v Nemčiji. Sovjetska vlada je poslala v Berlin Stomonlakova, da nabavi industrijske proizvode za eno milijardo mark.
— Zastoj v ruski Industriji. Kakor javlja »Politlken« lz Moskve, je omejeno delo na vseh uralskih plavžih.
— Srebrni drobiž v Rusiji. Iz Moskve poročajo, da so že pričeli s kovanjem srebrnih novcev. Dnevno izdelajo 60.000 komadov srebrnih rubljev. V kratkem pričnejo s tavanjem srebrnega drobiža po 50 kopejk.
— V tržaški okolici so karabinerji aretirali več oseb, ki so se bavile z lepim poslom nabiranja kosti v vojni — padlih vojakov in jih potem prodajale v industri-alne svrhel
— Ponarejate! lir. V Rimu so aretirali nekoliko ponarejevalcev denarja. Našli so pri njih za več tisoč ponarejenih bankovcev po sto lir.
— Stavka na Grškem. Radi stavke kurjačev in mehanikov počiva od srede vse delo v pirejski luki.
— Slovaški pesnik Hvlezdoslav je bil predložen ta priporočan za Noblovo nagrado.
— Kuga v Parizu. »Petit Journal« piše, da so v mesecu juliju bili v Parizu trije slučaji kuge. Vsi bolniki so ozdraveli. Začetkom avgusta je bil ugotovljen nov slučaj kuge. Bolnike so odposlali v epidemično bolnico.
— Francozi so spravili v film Verna roman »Novi grof Mont e Christo«.
— Velika železničarska stavka v Srednji Nemčiji je končana.
— Značilno vzbujanje Spominov. John Rockefeller, ameriški imliarder in bivši angleški vojni minister Haldaue sta pred kratkim posetila mesto GOttlngen na Nemškem, kjer sta obadva v mladih letih živela kot dijaka. Sir Haldane, kot pr a'vi Anglež, je obskal samo znana mu izletišča v bližini, John Rockefeller, praktični Ameri-kanec, je spojil koristno t ugodnim, posedi nekoliko industrijalnlh podjetij na Harzu in Jih — kupil.
— Konec osemmesečne stavke. V četrtek Je bila končana stavka ladijskih tesarjev v ladjedelnicah pri Londonu, ki Je trajala osem mesecev.
— Ta je pa skoro lepal Angleški kruli Jurij je londonski zbornici predložil poročijo o finančnem položaj« angleškega dvora. Pri teni Je ugotovil 45.000 funtov primanjkljaja. Kralj pa ni zahteval zvišanja civilne liste, temveč J« predlagal, naj parlament skrči Število In poenostavi sijaj raznih dvorskih svečanosti Predlagal je tudti, naj se proda del kraljevih posestev v Lauca-shireu. Toda vlada ni hotela o teh predlogih nič slišati ln ne dopusti, da bi se na ta način zmanjšal ugled ang like krone. Kralj s svoje strani obstaja na stališču, da ne sme državna blagajna prispevati za te stroške. AH se bosta kralj in vlada tožarl-la? Če nista med sabo domenjena, bi imeli pred sabo redek slučaj, da je kralj naprednejši kot njegova vlada.
— Belgijski jezikovni zakon. Belgijska zbornica je pravkar sprejela jezikovni zakon, glasom katerega ne more poslej nr>-ben Belgijec dobiti državne službe, ko ne zna obeh deželnih Jezikov:	francoskega in vlamskega. Zakon je Valonce zelo zadel, ker med njimi skoro nihče ne pozni vlamščine, dočim zna vsak Vlamec oba jezika.
— Poljska siročad na Japonskem. Japonska je prejela drugi transport poljskih slro*, ki je prispel v Japonsko pristaniške Curugu. Vsa deca Je bila odposlana v
Tokio, kjer je nastanjena v posebnem azilu.
— Maksim Gorki Je bil, kakor poroča
brzojavka iz Stockholma, izvoljen za ljudskega komisarja za prehrano.
— Aleksander Block, znani ruski pes-j nik mlade stru e, je umrl pred kratkimi
dnevi v Petrogradu.
—13t).0i)t) oseb umrlo za kolero. Dopisnik »Alg. Handelsblatta« Iz Rusije poroča, da Je tam umrlo meseca lulija za kolero 130.00 oseb.
Delavska sila t Chicagu po naro<l-
I nostih. »Chicago Tribune* navaja sledeče ! številke z ozirom na Število delavcev v j Chicagu po narodnostih v zvezi s svojini poročilom, da je Chicago največji »delavski irgs v Ameriki. Število ni popolno, Ket S manjkajo Kitajci in nekatere druge narod-, nosti. Američanov ie 752.111 (31%), Nem-' cev 399.077 (16%), Poljakov 231.346 (10%). Rusov 166.134 (7%), Ircev 146.650 (6%) Švedov 118.533 (5%), Italijanov 108.160 : (9%), Čehov 102.749 (4%), »Avstrijcev«
| 58.483 (2%), Zamorcev 54.557 (2%), Nor-! vežanov 47.496 (2%), Angležev (Britan l) 45.714 (2%), Kanadčanov 44.744	(2%),
Madžarov 31.863 (1%), Litvincov 24.650 (1%), Dancev 223'M (1%) in Škotov 17.662 (1%). — Z besedo »Anotrican« so mišljeni seveda Srbi, Hrvati In Slovenci, kajti ameriški statističarji se še niso otresli te grde spakedranke, kadar majo opraviti z narodnostmi bivše Avstro - Ogrske. Gornje številke predstavljajo 97 odstotkov prebivalstva v Chicagu po zadnjem ljudskem Štetju in dokazujejo, da prevladuje delavski razred v ogromni večini. Ako bi bila ta velika masa pametna ta bi se zavedala Interesov svojega razreda, bi lahko vladala v mestu, namesto da vladajo ostali trije odstotki
— Papež Benedikt je imel v tem mesecu mašo za vse delavce sveta. Ob tej priliki je izdal svoje svarilo proti lažnji-vkn prerokom, ki Izpodkopavajo vero s propagando, odtujujejo delavstvo Krlstu in ga navajajo na pota nemoralnosti ta ateizma. To je vse, kar more storiti papež za delavstvo. Ampak ena maša, niti milijon maš, ue bo dalo dela milijonom ljudi, ki so brez zaslužka. Papež Jo prišel s svoiim svarilom ob napačnem času. Moral bi priti, kadar so »d-nbri čsslc. V sedanjih ruz-
merali ni treba drugega, kakor pokazati delavstvu, kje so vzroki, da milijoni nimajo dela in zakaj trpe pomanjkanje, medtem, k0 je na svetu vsega dovolj. To so seveda pregrešni nauki, toda stotisoče delavcev jih posluša in tisoči jih razumejo. Tisti, ki jih razumejo, so za vedno izgubljeni za papeževa svarila.
HriiiiMefie vestf.
Združen} delavci iz Hrastnika
prirede v nedeljo, dne 28. t. m. peš-izlei v Rimske Toplice s sledečim sporedom: Ob 7. urj zjutraj zbirališče pri konsumnemu društvu rudarjev v Hrastniku. Ob pol 8. uri zjutraj od tam odhod z gedbo. Ob 2. uri popoldan javen shod pri Stari Pošti v Rimskih Toplicah. Po shodu presta zabava iu ples. Nastopi tudi delavski telovadni naraščaj. Vstopnina za osebo 2 dinarja. Otroci in žene vstopnine nrosti. Igra rudarska godba iz Hrastnika in tamburaško društvo vSloga« iz Hrastnika. Vabi se sodruge iz Trbovelj. Zagorja. Zi-danetra mosta, Celja, Hudeiame itd. — Torej v nedeljo 28. ,t. m. vsi v Rimske Toplice.
n. redni občni zbor slov. pevskega društva »Krakovo - Truovo« se vrši dne 4. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih gospodične Julije Smolo v Kolezijl z običajnim dnevnim redom. Tem potom se vsi društveni člani vabijo, da se zanesljivo udeleže občnega zbora, k
Ml ste že naročili ,.Kres?“
Cel letnik »Kresa« Vam pošlje upra* va (Ljubljana, Aleksandrova c. 5) zastonj, če dobite
10 naročnikov
po 80 K! Delavci, v Vaših domovih naj n« manjka ta krasni, ilustrirani mesečniki
l> opisi.
Trbovlje. Gospod Daks sj je zadrrHfl izposodil tudi našo organizacijo, da bi se za njo skrival. Par tesarjev se je namr;5 pogodilo, z zidarskim mojstrom, da mu na-, pravijo stol za malo hišico za enega delav* ca, seveda v svojem prostem času. Mož le poslal dotlčnemu mojstru pismo, da organizacija to prepoveduje, da ne smejo de* lavci več delati kot 8 ur. To je storil zan-ditega, ker pri rudniku nočejo opravljati nadurnega dela, meneč, da bodo potem Zo delali nadure. Ker pa organizacija nočo kratiti nikomur osebne svobode, tako kot le to poizkusil gospod tažener, mu svetu, jemo, da naj preveč ne izziva delavstvo, ker, kdor seje veter, žanje vihar. — Prizadeti delavci.
Phil. Pred nekaj dnevi je »JugoslavU Ja« priobčila »Poslano«, v katerem zahteva petnajst Ptujčanov, naj kraljevi namestnik Hribar uvede proti vodji okrajnega glavarstva k. dr. Pirkmajerju preiskavo. Oni, ki so »Poslano« podpisali, se sklicu« Jejo na razne očitke, k1 so jih objavili nekateri listi, očitke, ki jih dr. Pirkmajer u! nikdar zavrnil. V »Poslanem« se nadalis zahteva, naj se zaslišijo razni uradniki in tudj zastopniki političnih strank ter razne priče, ki so na razpolago. »Jugoslavija« poroča, da je vsled omenjenega »Poslane« ga« že uvedena proti dr. Pirkmajerju ob« šli na preiskava In da je to zbudilo v Ptuju splošno zadovoljnost. Afera je vsekakor zanimiva, posebno radi tega, da se in precej časa šepeta o raznih zanimivostih lz hiše na Srbskem trgu. Glede preiskava same sl mi ne delamo nobenih iluzij, da-sl bi bilo v interesu uprave same, da -s# glede osebe dr. Pirkmajerja nalije javnosti čistega vina. Bojimo se namreč, da dobi pieiskava močan »tu?« In zadeva izgine kakor kafral
izjava *
Bilo bi pod moio častjo, ako bi hotel odgovarjati na obrekovanja, katera objavlja o meni v zadnjem času »Jugoslavija«. Samo k trditvi v »Poslanem«, da se nisem skusil svo-ječasno braniti glede očitani v »Straži &. ugotavljam, da sem poslal vsak članek v pogled svoji nadrejeni oblasti, g. odgovornemu uredniku pa popravke, katerih do danes ni priobčil Objave istih tudi sodnim potom ni bilo mogoče izsiliti, ker vsa tozadevna pisma na g. odgovornega urednika tavajo med Mariborom in Beogradom ne da bi zamogia dospeti v roke naslovljenca.
Predaleč bi dovedlo, ako bi se ifot uradnik na eksponiranem mestu hotel v bodoče pečati z vsakim časopisnim napadom; zato izjavljam, da na nje sploh ne bom reagiral in ie stvar moie nadrejene oblasti, da me sodi ali ščiti.
Dr. Ot. Pirkiuaier.
vodja okrajnega glavarstva Ptuj.
Za vsebino je uredništvo odgovoru«
le v zmiidu. tisk. zakona.
V-
Stev. 187.
COSULICH-LINE
(prej A U S Y f} O • N E M K A N fc)
prevaža potnike v New-York redno 1 ■	BEršOS 3 krat, v Južno-Anieriko po 1 krat
mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
CIM AM IT M F TFT Slavni zastopnik za Slovenijo
v3 S 1*1 v 1^9	v	Ljuiljani, Kolcdvcrsfca ulica 20.
Odplov brzo parnika Presideut VVilson . .... 18. septembra,
„ poštnega parnika Argentina ...... 80. avgusta,
,,	„	„	Beivcdera.........22.	oktobra.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakfmne veznih kfles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
lilia litei la plifini jtei in lit Liti«
s==—— Kolodvorska ulica št. 6	.....
«
0
S)
o
s
a
S a « h S Jt
a
e
*
F. BUUM&l
LJUBLJANA
T
Manufaktura in tkanine.
Mestni trg 25.
N
l
W Edina razprodaja vseh vrst specialnega *VI
za celo kraljevino SHS tvor-nie: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puch-berg, Auseewiese etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun KOST A NOVAKOVIČ, veletrgovina mavca,
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
■I
BI
B
m
p
m
m
u
mr Naiwe?ia ishfra
najnovejših, naiNneiSih in naicenejših
¥ trgovinS
0. Bematovič
Mastmi tm it. 5»6*
V zalogi tudi meški klobuki in kožuhovina.
m
m
m
m
m
m
m
m
Ob 30
m
S30
m
m
m
m
m
m
■MHMUBMEHUBBUBSflIM
Priporoma se tvrdka
Večletna
garancS|a.
Peteline,
ilubllana,
Sv. Petra nasip št. 7,
Popravila se sprejemajo.
■  . ii	.1	m.»minr«..K)
edina tovarniška zaloga
šivalnih sfroiev v vseh opremah, iKatesriial in izvršba	1
vojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-Vrtltlna |li»ntlja steme, Igle, olje na drobno in debelo. Večletna pacciji!
- Ugodni plačilni pogoji.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti
——W—MW ——I ———B——» ————W———■MB——
vsake vrste, eskompt in inksso menic ter kuponov, nakazila v
UUllU41Nii» Prešernova ulica št. 50« v B@$tntm poslopju
===== ErezcjavKi kksI©w : KREDIT L S M B L J A K A. - Telefon Sl. 40 in 457.	—- ■-
tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd
Vetika zaloga:
žički, šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. BAVJEL, Ljubljara, Stari trg it. 28. Sprejme se v polno popravo, ta emajliranje z ognjem in ponikianje: dvokolesa, otročji vozički, Šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica Karlovška ccsta 4,
Jirasek i
Fiiozofiska historiia
K SO.
gjajni Mstoričlii i ljubavni roman. Upi ai O izažao. Nama ti si udmah kod ČeŠkojugoslovanske naklade bbsbks J. Herojk, Zagreb, tmmm
Ruska književnost.
Tražite ejenike ruskih originalnih knjiga od
»Ceškojugoslovenske naklade**:
J. HEREJK, Zagreb.
MMe raktin =
umjetničke, historičke i ljubavne i. t. d. PAPIR svake vrsti uz vrlo jeftine cijene nudi
feikoiugssl. hnjižara J. Herejk. Zaoreb.
m
^ vseh vrst ^ CIRIL SITAR
LJUBLJANA ^Ira c©*!?
KAJO DELIČ,
zlatar In draguljar
Ljubljana BB«i«mi.i
m r««"1«*
odej, gotovih oblek, dežnikov iti
po znižanih cenah se prodaja pri
J. TRPIN, Maribor,
Olavnl trg Sl. 17.
priporoča svojo
ilataiths ii Manin ieMta
za nova dela ln popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine In srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Ii«!
se iščejo.
Eden za veliko delo v delavnici, res izborna moč, dva za prvovrstno malo delo na domu (izven delavnice). Ponudbe na upravo „Naprej-a“.
Avg. UgnoSa
Ljniiliana. Danita cesta II
priporofa svojo zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Sleklo za okna vseh vrst vedno v zalogi.
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR,
v Slflbu. goila Bratih pri Ljubljani.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer bo tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ...................
Eva zlimi, samostojna
fnrja
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
Kranjske tovarne
lelm, IfljočavtiiMe in kovinske robe
i,TITAN" d. d.
Krojaški
pomočniki
se iščejo.
1. izborne moči za veliko delo v delavnici,
2. Uborne moči za prvovrstno malo delo na domu (izven delavnice.
K. Pučnik, krojaški atelje, Ljubljana, Sodna ulica 8.
VEU$
ANT.CERNEm,
liiai
ta Črko s likar sivo
Ljubljana
Mektaodteu uttt 1, ..Hali! Balit“.
^ Sele talona ulita 5. j»
Citajte velezanimivo študijo Or. Oto Bauer - Uratnlk
Pot k Socijalizmu.
Cena K 2*—
Naroča se v upravi „NAPREJ*.
Dragan Vučkovič
posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnic, deviz in valut Zagreb, Sv Duh 19.
Telefon 6-69.
Brzojavi; Vnčkov Zagreb.
Medič, Rakove & Zanki,
prej A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov
Centrala: Ljubljana, d z o. z Skladišče: Navisad.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64
Emajlnl laki. Prav« firneL Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gipe), mastenec (Federw«i8), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski Jopici, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „]V1ERAKL“, Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. „MERARLa, Emajlni lak. ,MERAKL“, Brunoline. ============ Ceniki so saCasno ne raspoSiljajo! r ■ /sa
Išče se:
Jamski paznik,
samec ali oženjen.
Zidarski polir,
samec, svoje stroke popolnoma vešč, samostojen delavec. Ponudbe naj se pošljejo e prepisi spričeval na upravo „Naprej-a“ pod šifro „Premog*.
Naročajte „NAPREJ“
Krojači
samostojni, vestni in natančni delavci dobijo takoj in trajno delo. — Popraša se Emonska cesta 8, Ljubljana.
Kje kupim dober in fin
Gramofon,
plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni?
Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov
A. RASBERGER,
Ljubljana — Sodna ulica št. 5, (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike.
vse neuporabne ZLATE PREDMETE, verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane itd-, kateri predmeti Vam leže doma, ki jih ne nosite, tvrdki
UUDUU> ».VAV.A*«
FifiHjaJ^n trgovina ur, zlat-t %|lU6il9 nine In srebrnine
Ljubljena, Prešernova ul ca št. t. -m
Zopet
Mk
■
I
ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka _	R.	Stermecki	v	Celja,	j
in sicer volne, cefirje, tiskanlne, etamina, balista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za	moške obleke,	belega	in pisanega platna za
perilo,	klota, cviihs, robcev, svile in že	mnogo	raznega ciruzega blaga,
katero	se prodaje, zr.radl	nakupa v velikanskih	množinah po čudovito
nizkih	cenah. Razentega,	vedno velika	zaloga	lastnega izdelka srajc,
predpasnikov, bluz, kril, ženski!), moških *«nt°vskih oblek, po ze o nizkih cenah. Čevlji,	ženski,	moški	1"^''^"“ v vel,kanski zbiri, ®
pristno	ročno	delo	od	lastnih	čevljarjev.	220
Ilustrovanl cenik zastonj 1	Na	debeI°	samo	v	1	"^stropju	■
CELJE ST. 314, Slovenija.
H VELETRGOVINA	T? J
g RazpoSiljalna	Ul
R. STRMECKI
a c E n i i!? c §law*5l«a
m
Eleserve okrofiCo K 43,000.000—
Sprejema vloge na knjf-llce !n tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
Ljubljanska kreditna banka
mssi Brzojavni naslov: Banka. PoorBŽSiUo: V Splitu,
v LJyb8Jani.
CeSovs&s, Trstu, Ssrsic^K, CerSeS, €eS!«5s
Telefon št. 261 in 413. «== Harifeepia, BiSFovliaSi* Pt-^ž«
In Br@žieaN.
Prodaja srežk
razredne loterije.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira srarieno dobave ia uovoiinjo — vsakovrstne kredite« ■
J/dai'i!elj: Ivan Mlinar.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
,0'Jgovorni urednik: Jak. Vehovec