LETO III, ST. 21 CENA 20 DINARJEV IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LJUBLJANA- SiSka — UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: FRANC Bergant TISK: železniška tiskarna v LJUBLJANI Občinski' GLASILO SZDL OBČINE LJUBLJANA- SISKA Uttsmujm toldevt Mve ustave V začetku junija so se prvič sestale novoizvoljene občinske skupščine. Konec junija pa so se sestali na svoja prva zasedanja tudi poslanci nove fepubliške in zvezne skupščine. Razen tega je začela delo tudi nova okraj-Ba skupščini našega okraja in Mestni svet, v katerem so delegati vseh občinskih skupščin okraja oziroma mestnih občin ljubljanskih. S konstituiranjem novih skupščin — od občinske do zvezne — je zaključeno obdobje intenzivnih predvolilnih priprav in uresničena ena izmed temeljnih zahtev nove ustave. Izvolili smo namreč nove družbeno politične organe, katerih dolžnost bo uresničevati na vseh ravneh ostale zahteve in določila ustavnih dokumentov. Bogato obdobje razprav o Predosnutku ustave ter misli, želje in zahteve, izražene na predvolilnih sestankih, zborih občanov, javnih tribunah, so dovolj obsežno in tehtno gradivo, iz katerega bodo nove skupščine, tako tudi naša, izoblikovale svoj delovni program. Novo izvoženi ljudski odborniki in poslanci so na nedavnih volitvah Prevzeli odgovorno dolžnost, usmerjati družbeno življenje v skladu z novo ustavo. Uresničenje temeljnega zakonika našega družbenega življe-nja terja od ljudskih odbornikov ter celotne skupščine intenzivno delo ter sistematično in prizadeto sodelovanje. Dosedanje izkušnje nas uče, da lahko uspešno opravlja svojo dolžnost le tisti odbornik, ki je tesno Povezan s svojimi volivci, hkrati pa ima pred očmi probleme in program razvoja celotne občine, da bi tako lahko stalno usklajeval lokalne zahteve z možnostjo celotne občinske skupnosti. Zdaj začenjamo obdobje utrjevanja teh novo izvoljenih družbeno Političnih organov. Zato je neposredna naloga priprava in sprejetje ob-mskih statutov, statutov del. organizacij in krajevnih skupnosti, kot nepo-Srešljivih elementov naše ustavnosti. S temi »lokalnimi ustavami« bomo ustvarili tudi podrobno obdelano zakonsko osnovo vseh lokalnih inštituti družbenega in delavskega samoupravljanja. Zato bi bilo napak po tntenzivnem volilnem obdobju prekiniti to aktivnost, temveč jo moramo takoj usmeriti v uresničenju omenjenih nalog. NOVI PREDSEDNIK MIRAN GOSLAR Novoizvoljeni predsednik občinske skupščine Miran Goslar je bil rojen 5. I. 1928 v Ljubljani. Ze med vojno je kot dijak aktivno sodeloval z naprednimi mladinci v NOB. Po vojni je dokončal ekonomsko fakulteto v Ljubljani, nato pa je opravljal več pomembnih družbeno političnih dolžnosti. Bil je direktor gospodarske organizacije MEDEN, nato pa direktor SLOVENIJA VINO, tajnik Zbornice za industrijo, nazadnje pa je opravljal dolžnosti načelnika oddelka za gospodarsko sodelovanje s tujino pri Gospodarski zbornici SRS. fia/a sefa nove (Minske skufascUte Tretjega junija se je zbrala novoizvoljena občinska skupščina na svoje prvo redno zasedanje. Zasedanje je imelo predvsem slavnostno obeležje s prisego novoizvoljenih odbornikov, z izvolitvijo novega predsedstva skupščine ter odbornikov za Okrajni ljudski odbor in poslancev za Republiški in Zvezni zbor. Na tem zasedanju je naša občinska skupščina izvolila za novega predsednika Mirana Goslarja. V Okrajno skupščino je skupščina iz svojih vrst izvolila za štiri letno mandatno dobo naslednje odbornike: Franca Dejaka, Zoro Ogrizek ter Ivana Brumna, za dvoletno mandatno dobo pa Jožeta Kušarja, dr. Danijela Brezica in Franca Hribarja. V mestnem 'svetu 'bodo našo občino zastopali: Dušan Gvardjančič, ing. Boži Košir, Dare Krajšek, Dušan Pirnar, dr. Miloš Levičnih za mandatno dobo štirih let, z mandatno dobo dveh let pa Anton Petrovčič, Neva Miladinovič, Miran Goslar, dr. Vida Kobal ter Andrej Kurent. Skupščina je izvolila za predsednika Občinskega zbora Majdo Kropar, medtem ko je postal novi predsednik zbora delovnih skupnosti Viktor Meglič. Oba predsednika sta bila letos prvič izvoljena v občinsko 'skupščino. PLAN IN FINANCE: RIBNIKAR Miran, predsednik BIZANT Ivan BEZEK Anton KOŠIR inž. Božo OGRIZEK Zora BLANKO Mija PLEŠA Miro TRAMPUŽ Mojca VERLIČ Mimi KOROŠEC Maks RODE Bernard SVET ZA INDUSTRIJO: KUŠAR Jože, predsednik Černivec Franc DEJAK Franc JANČAR Tone DOBRAVEC Tone MEDVED Marjan MIHLER Zoran MLAKAR inž. Franc HAFNER inž. M:lan VICELIJO Leon SVET ZA URBANIZEM: LEVICNIK dr. Miloš preds. BRUČAN Olga BIZJAK inž. Jože CELARC inž. Marko GROŠELJ Olga LAPUH inž. Milivoj SIGULIN Tone TRPIN Peter TRATNIK inž. Bojan SVET ZA KOMUNALNE ZADEVE: l PIPAN Franc, predsednik CEDILNIK Valentin CERNILA Anton DOLNIČAR Karel DANlClC Ljubo LIPlCAR Rado MEZNARIČ Alojz MESEC Draga PLANINC Emil SVET ZA DELO: PITAMIC inž. Albin, preds. FROLOV Mira BUH Lado HOČEVAR Miro JAKHEL Rudi KUKOVEC Rado LANGERHOLC Franc ŠUŠTERŠIČ dr. Boris RA JER Alojz SMOLA inž. Roman SVET ZA ŠOLSTVO, KULTURO IN PROSVETO BORCNIK Štefan KURENT Andrej Ostale 61ane imenujejo šolski sveti, upravni odbori nekaterih šol, občinski komite ZMS, občinski sindikalni svet, občinski svet Svobod ter upravni odbori nekaterih večjih gospodarskih organizacij SVET ZA TELESNO KULTURO: MILITAREV Andrej BREŽIC dr. Danijel Ostale člane imenujejo športna društva ter občinska zveza za telesno vzgojo. SVET ZA TRGOVINO: SMOLE Janez, predsednik BRGLEZ Dušan, LOŽAR Marinka PODLOGAR Ivan STEPIŠNIK Vida VASLE inž. Lidija ZUPANČIČ Pavla TOPOLŠEK Jelka NAGODE Ančka SVET ZA TURIZEM IN GOTINSTVO: NOVAK Franci, predsednik BUKOVEC Jože ČERNETIČ Stane GANTAR Mirko JURMAN Franjo KUŠAR Toni KOBAL dr. Vida MERJASEC Franc ŠTRUKELJ Jože PAPEŽ inž. Stane VADNJAL Marjan DETELA Milan SVET ZA ZDRAVSTVO OKRŠLAR Anica, preds. BEZRUKOV Igor CAVIC dr. Djordje KERNC dr. Tine PEROVŠEK Vinko ŠIŠKO Marija TAVČAR Marjan ZADNIK-NOTAR dr. Ana ŽUŽEK inž. Boris MI J ATO VIC dr. Miljenko FELE Friderik SVET ZA SOCIALNO VARSTVO: MILADINOVIČ Neva, predsednik DIMNIK Julči DEMŠAR Majda BOŽIC Ljubo JAKULIN Savo KUKOVEC Ivanka ŠKOFLEK Ivan PIRNAT Miha ROŠELJ Tončka VIDMAR Franc POGAČNIK Hedvika OBČINSKI ZBOR 1. Vida Stepišnik, 527 — 256 (Milena Levak 148, Pavla Mencelj 116), 2. Lojze Dolenc 621 — 280 (Franc Belak 145, Jože Rojc 164), 3. dr. Miloš Devičnik 634 — 377 (Alojz Mehle 75, Samo Marčič 145), 4. inž. Roman Smola 802 — 372 (Gusti Likovnik 159, Miran Ribnikar 233), 5. Janko Pirkovič 1008 — 891, 6. Ivan Brumen 475 — 456, 7. Andrej Kurent 643 — 602, 8. Jelka Topol-šek 808 — 762, 9. Janez Ne-dog 869 — 832, 10. Anton Peternelj 449 — 439, 11. Milan Zagorc 968 — 429 (Danilo Sbrizaj 312, Bogdan Melihar 205), 12. Alojz Ra-jer 737 — 365 (Vinko Pe-rovšek 342), 13. Rafael Pe-čirer 781 — 355 (Savo Pe-takovič 128, Štefan Jurak 251), 14. Julči Dimnik 877 — 433 (Mila Grundner 401), 15. Ivan Božič 559 — 346 (Anton Robežnik 185), 16. Pavle Rozman 477 — 464, 17. Lovro Krašovec 1005 — 987, 18. Majda Kropar 709 — 422 (Hilda Batista 255) 19. Miran Goslar 901 — 444 (Janko Celar 258, Mirko Ivanc 179), 20. Ivan Bizant 588 — 546, 21. Marjan Vadnal 1127 — 1060, 22. Milan Krmelj 623 — 261 Mirko Damjan 238, Aleksander Brajnik 105), 23. Olga Bručan 763 — 311 (Ivanka Vipotnik 245, Darinka Hlede 139), 24. Anton Kušar 726 — 437 (Ignac Završnik 122, Jože Flere 122, 25. Janez Dobnikar 426 — 202 (Karel Dolničar 127, Franc Kušar 60), 26. inž. Božo Daničič 891 — 346 (Joža Posavec 312, Franc Jakopič 190), 27. Ljubo Daničič 703 — 240 (Jože Medved 221, Janez Debevec 206), 28. Martin Škofijanec 1129 — 1056, 29. dr. Tine Kern 699 — 515 (Peter Juvan 91, Ivanka Snedec 59), 30. Janko Kopač 475 — 254 (Rok Aleš 183), 31. Franc Zavodnik 538 — 209 (Mirko Pleša 137, Ivan Račič 163), 32. Marjan Medved 522 — 190 (inž. Marjan Sever, Ludvik Šarf 141), 33. Marjan Pangerc 759 — 336 (Franc Šuštaršič 277, Leon Šuštaršič 256, Stane Buh 150, 34. Janko Zebo-vec 569 — 535, 35. Ivan Kušar 504 — 227 (Albin Jerman 141, Franc Zebovec 80), 36. Franc Logar 637 — 301 (Valentin Hočevar 282), 37. Stefan Borčnik 577 — 202 (Franc Stupar 185, Miha Kranjc 103, Ivan Jež 36), 38. Jože Rozman 715 — 439 (Vinko Čebašek 163, Pavle Vovk 117), 39. Andrej Militarov 1008 — 363 (Igor Bezrukov 306, Predrag Stojanovič 311, Ludvik Gorički 308), 40. Dare Krajšek 808 — 405 Drago Oblak 178, Anton Jelnikar 172), 41. Milan Tehovnik 617 — 226 (Jože Ločniškar 112, Niko Dimc 72), 42. Andrej Rebolj 891 — 438 (Vinko Cvajnar 271, Vinko Žagar 92), 43. Andrej Likar 643 — 297 (Vinko Peklaj 232, Vinko Veber 155). ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 1. Pavel Zupančič 448 — 433, 2. Dušan Gvardjančič 555 — 509, 3. Rudi Jakhela 878 — 834, 4. Franc Dejak 566 — 532, 5. Velimir Netig 467 — 451, 6. Ivan Podlogar 451 — 441, 7. Justi Božič 449 — 423, 8. Lojzka Jerman 456 — 322, 9. Mira Frolov 433 — 400, 10. Dušan Pirnar 621 — 598, 11. Franc Hribar 462 — 357, 12. inž. Albin Pitamic 452 — 380, 13. Zora Ogrizek 294 — 284, 14. Anton Dobravc 536 — 517, 15. Zoran Michler 527 — 517, 16. Miroslav Strle 540 — 521. 17. Marija Šiško 282 — 271, 18. Rudi Jesenšek 423 — 390, 19. Alojz Mežnarič 693 — 640, 20. inž. Marko Celarc 502 — 486, 21. Jože Kušar 543 — 510, 22. Franc Langerholc 539 — 497, 23. Peter Koleša 416 — 378, 24. Stane Cerar 566 — 526, 25. Draga Mesec 628 — 561, 26. Mimi Verlič 432 — 353, 27. Franc Zontar 487 — 430, 28. Jože Vonta 450 — 418, 29. Viktor Meglič 498 — 477, 30. Jože Pur-kart 480 — 178 (Niko Curk 156, inž. Franc Mlakar 104), 31. Mija Planko 553 — 476, 32. Anton Petrovčič 590 — 565, 33. Nevenka Miladinovič 225 — 222, 34. Božena Pavšek 218 — 216. 35. Slavka Dermaš 131 — 129, 36. Anton Sigulin 376 — 373, 37. Marijan Tavčar 132 — 131, 38. dr. Boris Šuštaršič 77 — 75, 39. Franc Vidmar 156 — 154, 40. Anica Okrš-lar 136 — 133, 41. dr. Vida Kobal 79 — 78, 42. dr. Daniel Brežic 156 — 153, 43. Slavica Pavlič 315 — 314. Števlke za imeni kandidatov pomenijo število volivcev, ki so glasovali za kandidate in število glasov za posameznega kandidata. Sestav ostalih občinskih svetov bomo objavili v prihodnji številki TAKO NE GRE State tistima fteed svojim fttapam Po reorganizaciji službe vzdrževanja cest je cestno podjetje Ljubljana izgubilo delovno področje na območju naše občine. Zaradi tega ni hotelo skleniti pogodbe samo za zimsko službo pluženja in posipanja cest. Komunala Šiška, ki je prevzela vzdrževanje cest, pa ni imela potrebne mehanizacije za zimsko službo v mestnem predelu. Po dolgotrajnih pregovorih je cestno podjetje naposled sprejelo pluženje cest na mestnem območju do meje Djakovičeva — Šišenska cesta. Kljub dogovoru pa cestno podjetje ni povsem izpolnilo svojih obljub, saj je plužilo ceste površno z velikimi zamudami. Vzdrževalna služba cest je tesno povezana z zimsko službo pluženja in posipanja cest in zato so občinski organi mnenja, naj bi cestno podjetje v letošnjem letu prek vsega leta vzdrže- valo ceste do meje Djakovičeva—Šišenska cesta. Prav tako ugotavljamo, v letošnji zimi, da so bile kolesarske steze zelo slabo či-ščeno in da tudi hišni sveti niso v redu opravljali svojih obveznosti za čiščenje pred njihovimi stanovanjskimi hišami. Sodnik za prekrške je doslej kaznoval 90 ljudi z denarnimi kaznimi od 500 do 3500 dinarjev. Lanskoletne izkušnje so pokazale, da je denarna kazen dosegla svoj namen, saj je bilo letos v zgornjem delu, kjer je bila lani boljša kontrola, manj kaznovanih. Občani! Sodelujte s svojimi prispevki v svojem časniku IZPOLNJEVANJE PLANA V NAŠI OBČINI PteduMeimia m m(M Že nadvse ugoden start industrijske proizvodnje v naši občini v začetku leta je dal slutiti, da bo tudi v naslednjih mesecih dinamika proizvodnje dosežena in da predvidevanja v družbenem načrtu ne bodo šla po vodi. To nam kažejo tudi uspehi v prvih petih mesecih letošnjega leta. Celotno gospodarstvo občine je uspelo uresničiti v petih mesecih 40.3 odstotke predvidene proizvodnje. Ta podatek sicer še ne pomeni, da bo ob takšni mesečni dinamiki letni plan tudi dosežen, vendar menijo odgovorni gospodarski činitelji, da predvideni načrt ni v nevarnosti. Tembolj zaradi tega, ker so bili letošnja proizvodnja in uspehi gospodarstva precej večji kot v enakem razdobju lanskega leta. Odstotek povečanja 26.1, v primerjavi z enakim razdobjem lanskega leta, nam to dovolj zgovorno pojasnjuje. Zgolj industrija je dosegla v tem času 40.1 odstotek celoletne proizvodnje, kar pa je za 27.3 odstotke več kot lani v istem času. Kmetijstvo ni doseglo dinamike proizvodnje v prvih petih mesecih, to pa predvsem zaradi sezonskega značaja proizvodnje. Potmesečini Pokazatelji kažejo, da so v tem času kmetijske gospodarske« rganizacije dosegle le 32.6 odstotka letne proizvodnje, kar pa je še celo manj kot lani, in sicer za 13.2 odstotka. Tudi gradbeništvo, zaradi podobnih razlogov, ne dosega mesečne dinamike, saj so izpolnili svoje planske obveznosti le s 25.6 odstotki, kar pa je še vedno za 6.3 odstotka več kot lani v istem razdobju. Preseneča v nekem smislu dejstvo, da sta trgovina, gostinstvo in obrt v veliki meri povečala Obseg svoje dejavnosti, kar je tudi razvidno iz povečanja prometa v primerjavi z lanskim letom. Zlasti to velja za obrt! Vendar obstaja mnenje, da je Obrtna dejavnost, da so tovrstna podjetja in gospodarske organizacije vsa preveč previdno planirale povečanje obsega proizvodnje v letošnjem letu, v primerjavi z lanskim. Ne glede na to, pa je treba te kolektive pohvaliti, saj to v prejšnjih letih ni bil primer ... Pri tem pogledu nazaj, na prehojeno petmesečno pot v gibanju proizvodnje v letošnjem letu, pa je treba le omeniti dejstvo, da pa je bila vnovčena realizacija proizvodnje, v primerjavi z doseženo proizvodnjo (40.3%>) precej manjša. Znašala je le 36.40/o! To kaže na staro slabost: podjetja se še vedno med seboj kreditirajo in ukrepi, ki so bili v lanskem letu storjeni na tem področju, polagoma v praksi ža izgubljajo na svoji veljavi. Ne glede na vse težave, okoliščine, take ali drugačne narave, pa menijo gospodarski činitelji v občini, da bo polletni družbeni načrt naše občine dosežen. Dosežen tudi zaradi tega, ker so v sporazumu in na podlagi priporočil Zbora proizvajalcev podjetjem in gospodarskim organizacijam, v letošnjem letu sklenili pravilneje organizirati dopuste v delovnih kolektivih, tako da proizvodnja, njena mesečna izpolnitev in rast, ne bi trpela. I. A. Se bolj razveseljivi pokazatelji so v pro.-metu: ta veja gospodarstva je dosegla v petih hiesecih že 47.2 odstotka letnega načrta in celo prekoračila lanskoletni Uspeh v istem obdobju za 64.4 odstotke. V naslednjih gospodarskih dejavnosti in vejah pa so bili doseženi taki uspehi: • trgovina je dosegla v petih mesecih letošnjega leta 41.9%> letnega načrta (v primerjavi z lanskim letom za 16.9°/o več), gostinstvo 40.3°/o ali za 21.8%> več kot lani ter obrt 43.5°/o letnega načrta ali za 34.4°/o več kot lani v enakem obdobju. V posameznih podjetjih in gospodarskih organizacijah pa je položaj dokaj različen. Predvsem naj omenimo »Litostroj«. To Podjetje pomeni, glede svojega proizvodnega načrta, kakor tudi zaradi specifičnosti reali-zacije proizvodnje (dolgoročno delo za posamezna naročila!) v naši občini — posebnost svoje vrste. Ce v tem podjetju nekaj mesecev ne realizirajo, zaradi prej omenjenih razlogov, svoje proizvodnje, je to za občino (ter za po-kazatelj uspeha) odločilnega pomena! »Lito-stnoj« je v petih mesecih letos ostvaril proizvodnjo s 36.3°/o, vendar še vedno za 41.4°/o več kot lani. Zaostaja za dinamiko rasti pro-zvodnje za posamezni mesec, toda to ne pomeni, da ne bo izpolnil letnega načrta, saj so napovedi in dejanski dogovori ter sklenjc-n*a pogodbe mnogo večje in ugodnejše kot katerokoli leto doslej! Naj omenimo še nekaj podjetij, ki zaostajajo za predvidevanji: "■SKip,, iz Vižmarij je dosegel v letošnjih Petih mesecih 39.9% predvidene letne proizvodnje (7.7% več kot lani v istem času), "Avtomontaža« 38.6% ali 83.8% več kot lani, šaIfI“ 37-6°/o ali 250/0 več kot lani, »LEK« ■6°/o ali 2.4% več kot lani, »Pivovarna« j?!2 /o in slednjič »Rašica« iz Gamelj 28.1% za 22.8% manj kot lansko leto. enem mT*}, te?' Podjetjih — razen morebiti v Povedi d-> n°h pa ni bojazni, glede na načrta a n,e bi celoletnega družbenega na- vedn,f^V?dnje ^Polnila. Sicer obstajajo še ietiih .ločene težave, ki v nekaterih pod-obir«lrt,m g0sPodarskih organizacijah niso le nevi Jrnxga’ marveč predvsem subjektiv-vorni čna+I?', T.oda tudi Pri tah so se odgo-odpravilLltel i Ž° zavzeli> da bi jih čimprej V OBISK V AVTOMONTAZI Janez II m pakadu Prav gotovo ste obiskali minuli drugi sejem motornih vozil na Gospodarskem razstavišču. In prav tako ste — gotovo — bili priča zelo velikega zanimanja za razstavljeni avtobus, s »tipično našim« imenom: Janez II«. Ce pa ste se še zanimali za proizvajalca, ste lahko prebrali napis: »Avtomontaža« — tovarna karoserij Ljubljana. To podjetje v naši občini, ob Celovški cesti, je v zadnjem času, ko se je preselilo v novo tovarniško halo, naredilo zelo lep razvoj. To je dejstvo, čeprav na njegovi poti ni bilo in ni malo težav. Ze lani namreč so precej močno občutili nove gospodarske ukrep®, ki so imeli za posledico zmanjšanje uvoznih kvot in seveda ustreznih deviz. Tudi letos ni mnogo bolje, čeprav so težave drugačne: dobave s strani kooperantov so v letošnjem prvem polletju precej manjše od predvidenih. Vendar v tem kolektivu ne mečejo puške v koruzo. Prvi uspehi ki so jih dosegli, jih še bolj prepričujejo, da so na pravi poti: »Janez II«, avtobus s samonosno karoserijo, se je uveljavil in pomeni prvi velik uspeh kolektiva. Slednjič so le prišli do tega, da je postal prototip avtobusa, ki ga bodo v prihodnjem letu začeli že serijsko izdelovati. Zdaj je namreč še edino problem pripraviti vse potrebno za proizvodnjo, ki bo konec leta v celoti stekla na tekočem traku. V prihodnjem letu predvidevajo, da bodo proizvedli 200 komadov teh ličnih, dobrih avtobusov, za katerimi je veliko povpraševanje. Hkrati bo to tudi iz avtobusne »bratovščine« edini avtobus, ki ga bodo izdelovali. Kakšne so možnosti razvoja tega kolektiva nam tudi jasno kaže naslednji podatek: v letošnjem letu predvidevajo ostvariti bruboprodukt v vrednosti 2 milijardi 163 milijonov dinarjev, medtem ko naročila presegajo vrednost 2.5 milijard dinarjev! Seveda jim je cilj, da bi tudi toliko proiz- vedli, kar pa je za sedaj le še želja, ki bo morebiti ostvarjena. Na podlagi sedemletnega načrta razvoja našega gospodarstva si »Avtomontaža« še posebej prizadeva, da bo njihov bruto-produfct znašal 4.5 milijarde dinarjev. Ne bodo pa Ostali zgolj na sedanjem proizvodnem programu: izdelava avtobusov, specialnih majhnih vozil in majhnih prikolic, grelnih naprav in profilov gradbenih elementov — namreč pripravljajo že za prihodnje leto posebnost, ki bo, kot trdijo, vzburkala gladino na avtomobilskem tržišču: sedeži za avtomobilsko industrijo (za vse vrste vozil), kakor tudi za ladjedelništvo in razna železniška vozila, predvsem za motorne vlake! Ugotovljeno je namreč, da je največ »mrtve« teže (kot se izražajo strokovnjaki) prav pri sedežih vozil. Pripravljajo namreč tako konstrukcijo sedežov (v lastnem konstrukcijskem biroju!), ki bo pomenila pravo revolucijo v tej smeri. Trdijo, da bodo ti sedeži za polovico lažji od sedanjih, na udobnosti pa bodo še pridobili. Tudi cene so omenili: pravijo, da bodo sprva na sedanji ravni, pozneje pa precej nižje! To bodo dosegli s serijsko, tipsko proizvodnjo, kajti zavedajo se, da brez serij in večjih količin ni mogoče priti do pocenitve proizvodov. Podjetje ima z razvejano kooperantsko mrežo in proizvodnim sodelovanjem z drugimi sorodnimi podjetji v državi, trdno podlago za razvoj in uresničenje svojega proizvodnega načrta, ki temelji na obdelavi tanke pločevine, za vse vrste tovrstne dejavnosti. In če bodo tudi uresničili zastavljene naloge, potem se ni treba bati, da ne bi ta štiristopetdeset članski delovni kolektiv v prihodnje ne dosegel svojih zamisli. Naša komunalna skupnost pa bo lahko ponosna na kolektiv, ki si je s samo-premagovanjem zgradil sodobne tovarniške prostore, kjer bo tudi proizvodnja tekla na industrijski način. (ai) DINAR, VREDEN TRIKRAT TOLIKO Vas Sora leži ob severni meji naše obCine. Prijetno naselje je. Cisto in z veliko rož na oknih. Nemara bolj ipomembno kot to je dejstvo, da deluje v Sori ena izmed najboljših krajevnih skupnosti naše občine. Predsednik vaškega odbora SZDL Andrej Plešee je, na vprašanje, kateri je najvažnejši problem vasi, odgovoril: »Gradnja doma, v katerem bi imeli bife, kegljišče, trgovino, mesarijo in dvorano za kulturne ter športne prireditve. Sodim, da se bo življenje v naši vasi potem, ko bo dom zgrajen bistveno spremenilo!« LETOS DO PLOŠČE Misel o gradnji doma se je porodila že pred leti. Nedvomno je, da dom, ki bi bil nekakšno kulturno, športno in trgovsko središče ne samo Sore, marveč tudi okoliških naselij, prebivalci zelo pogrešajo. Sedaj nimajo v vasi nobene gostilne in le star predelan hlev, v katerem se lahko v sili zberejo na kakšni prireditvi. Pravzaprav vse od Medvod pa do Škofje Loke ni nobenega gostišča! Tone Kopčaver Stara in tesna trgovina v neprimernih prostorih Letos kani jo zgraditi prvo fazo: zabetonirati temelje in položiti p! *?.osžo- Proračun, ki so ga sestavili pred tremi leti, je predvideval 18 milij«*-. 1}ar' jev stroškov za gradnjo eno etažnega poslopja. V treh letih so se gra"1 str°-ški podražili in 18 milijonov dinarjev verjetno za dom ne bo dovolj' MATERIAL SO ŽE ZBRALI »Vaščani si zelo prizadevajo, da bi bil naš dom čimprej zgrajei|'ako 80 doslej zbrali že ves potreben les, izkopali jamo za temelje in nav^ ®rccej drugega gradbenega materiala. Doslej so vaščani k pripravam frra,lnj<> našega vaškega središča prispevali že več kot 3 milijone dinarjev!p dal Tone Kopčaver, šolski upravitelj in eden izmed najbolj aktiv? °lanov vaškega odbora SZDL v Sori. Razen tega imajo pripravi jenih okoli 1,600.000 dinarjev za začetfra^nie-To pa je vsekakor premalo. Morda bo zadostovalo za prvo etapo1' Toda, kaj bo pozneje? »Upamo, da nam bo občinski ljudski odbor pomagal. Mislim, ifm? si to pomoč zaslužili. Ne glede na to, da zares potrebujemo dom, ki graditi, (sedaj se sestajamo v stari dvoranici, ki so jo pred okoli Pre~ uredili naši očetje iz starega hleva) pa so naši vaščani doslej vložili r‘Prav' Ijalna dela že toliko truda in sredstev, da bi za njih pomenilo vel%azoča' ranje in padec morale, če bi po vsem tem ne dobili nobene pome* nam ■•e povedal Andrej Plešee. PREDRAGA PREUREDITEV Nekaj časa so vaščani Sore razmišljali o tem, da bi namesto P v* n°' vega doma, poskusili preurediti staro dvorano, ki jo uporabljajo se^rvf1^31-pa so kmalu spoznali, da bi bila ta preureditev predraga in se ne C i, la glede na vložena sredstva. Zato so se raje odločili za gradnjo no' ma- ŠTIRI MEDVOŠKE ..MALENKOSTI Zemljišče je že odkupljeno, načrti pripravljam, nabavili pa so tudi že gradbeno dovoljenje. »V našem novem domu bo tudi šolska telovadnea, ki jo dijaki osnove šoto v Sori že dolgo pogrešajo,« je pripomnil Tone Kopčaver. Trgovina, ki naj bi jo, po načrtu, odprli v novem domu, bi bila lahko podružnica ljubljanskega »Mercatorja« ali škofjeloške »Loke«. S predstavniki teh dveh podjetij 'so imeli že nekaj uvodnih razgovorov. Kot kaže, bi »Mercator« celo prispeval nekaj sredstev za gradnjo doma, v katerem bi kasneje tudi opremil svojo trgovino. »Sora ima sedaj le majhno, tesno in neprimerno trgovino, katere se poslužujejo prebivalci obširnega področja: vasi Trnovec, Topol, Govejek, Dol in Sora,« sodi Andrej Plešee. NAVDUŠENI VAŠČANI Vaščani so za gradnjo doma pripravljeni prispevati še kakšen dinar. Razen tega pa bodo, zagotavljajo v Sori, večino gradbenih del opravili 'sami. Tako bi bila gradnja dosti cenejša, kot če bi jo izvajalo eno izmed gradbenih podjetij. Kdaj bo dom zgrajen, ne ve v Sori nihče. Vaščani so.sicer za gradnjo žeto navdušeni, vendar pa se zavedajo, da doma ne bo moč zgraditi v enem letu. Zato so pripravljeni gradnjo nadaljevati po etapah. Letos do prve plošče. Prihodnje leto do druge. In tako naprej... »Te dni bomo poskusili od občinskega ljudskega odbora dobiti zagotovilo, da nam bodo, vsaj v skromnem obsegu, pri gradnji našega doma zares pomagali. Potem bomo priredili več delovnih akcij, ki se jih bo, prepričan sem, udeležilo veliko prebivalcev našega kraja«, je ob koncu razgovora o gradnji doma v Sori povedal predsednik vaškega odbora SZDL Sora, Andrej Plešee. VEČJA POMOČ — VEČJI UČINEK Jeseni leta 1961 je krajevna skupnost Sora dobila od tedanjega občinskega ljudskega odbora Medvode 66.500 dinarjev. S to, pravzaprav majhno vsoto denarja, so prizadevni vaščani veliko storili. Zgradili so most čez Ločnico, pri čemer so vaščani prispevali ves potreben les za gradnjo mostu. Porabili pa so le 36.000 dinarjev gotovine! Predlanskim so vaščani razširili in nasuli pot od Sore do vasi Dol. Poprej v to vas niso mogli voziti tovornjaki. Sedaj pa lahko in cena za razširitev te več kot kilometer dolge poti, je res smešno nizka: le 15.000 dinarjev! Toda k tem moramo prišteti še okoli 200 prostovoljnih delovnih ur, ki so jih vaščani rade volje prispevali, ker je šlo za razširitev poti, ki jo vse uporabljajo. V Podhomu so uredli hudourniško strugo. Nasuli in razširili so pot od Sore do Ločnice. Popravili cesto v središču vasi. Pri vseh teh delih so vaščani porabili le nekaj tisoč dinarjev gotovine. Prispevali pa so nekaj sto prostovoljnih delovnih ur. »Cim v«č denarja dobimo iz občinskega proračuna, tem več učinka je. Vsak dinar, ki ga dobimo, pomeni za nas dva ali tri dinarje. Ljudje radi delajo pri rečeh, ki so pomembne za vso našo vas«, je pribil Tone Kopčaver. KDOR JE PRIPRAVLJEN VEC DELATI, VEC DOBI Vaški odbor SZDL pripravi vsako leto načrt dela. Tako bodo letos s 115.000 dinarji, ki so jih dobili od občine, uredili strugo hudourniškega potoka, ki teče s Homa skoz vas v Ločnico, popravili cesto v Dol, zgradili dva nova mosta čez Ločnico, uredili vaški klanec in popravili več vaških poli. Vaški odbor razdeljuje sredstva po načelu: kdor je več pripravljem delati, bo dobil več sredstev. Kadar skupine vaščanov iz tega ali onega zaselka s področja krajevne skupnosti Sora izdelajo natančen načrt delovne akcije* se vaški odbor sestane in določi, koliko denarja iz vsote, ki jo ima vaški odbor, lahko dobijo ljudje iz te ali one vasi. Potemtakem je pobudi vaščanov samih prepuščeno, koliko bodo prispevali materiala in prostovoljnih delovnih ur, ker vedo, da bodo dobili toliko več denarja iz sredstev vaškega odbora, kolikor več bodo sami vložili v to ali ono delovno akcijo. PRIKJUClTEV Krajevna skupnost Sora bo morda priključena h krajievni skupnosti Medvode. Kaj sodijo o tem ukrepu vaščani? Povprašali smo nekatere izmed njih. Večinoma nimajo nič zoper priključitev krajeve skupnosti Sora k Medvodam. Sodijo, da utegne biti ta ukrep primeren in dober za nadaljnje delo bodoče večje krajevne skupnosti. Vendar pa, dodajajo, bo treba potem sredstva pravično razdeljevati in sicer po načelu: več naj dobi tisti, ki je pripravljen več tudi sam prispevati. Vaščani Sore, smo slišali, v tem primeru nikakor ne bodo ostali praznih rok... Kaiies šota m pmi? Na zborih volivcev so volivci že večkrat spraševali, kaj je s šolo na Jami? Po prvotnem programu bi morali začeti z gradnjo šole že lanskega oktobra, vendar do danes še niso začeli s težko pričakovano gradnjo šole. Prav zaradi tega smo se pozanimali kaj pravzaprav ovira začetek gradnje šole in kje so vzroki, da do sedaj še nismo pričeli z gradnjo. Kot smo izvedeli, je bilo vzrokov za zakasnitev več. Načrti za gradnjo šole so bili sicer pravočasno pripravljeni, o njih je tudi razpravljal Svet za šolstvo, kasneje pa se je izkazalo, da projekt ne ustreza, ker je predvidel premajhno zmogljivost šole. Po tem projektu bi imela šola le 14 učilnic, ter bi lahko sprejela v eni izmeni samo 420 učencev. V dveh izmenah se bi lahko zvrstilo v novih šolskih prostorih nekaj več kot 800 učencev, kar pa je mnogo premalo z ozirom na vedno večje potrebe po šolskih prostorih. 2e sedaj namreč imajo osemletke v naši občini večje število učencev kot je zmogljivost šolskih prostorov, tako da so morala šolska vodstva izkoristiti prav vse uporabne prostore ter jih spremeniti v učilnice, če so se hoteli izogniti tretji izmeni. Zaradi vsega tega je moral provotni projekt v arhiv, kjer čaka, da ga bodo uporabili morda v kakšni drugi priliki in na drugem mestu. Svet za šolstvo pa je naročil pri ing. arh. Emilu Novinšku nov projekt, ki naj bi upošteval povečane potrebe po šolskih prostorih. Idejni projekt za novo šolo je bil pripravljen lani decembra, prav tako pa investicijski program, ki ga je svet za šolstvo tudi potrdil in sprejel. Nenadoma pa so nastopile težave, ko je bilo treba dobiti lokacijsko odločbo. Z ozirom na gostoto učencev se je bilo treba odločiti, ali bodo na tem prostoru stale tri ali dve šoli. Prvotna zahteva, da bi imeli tu osemletko, gimnazijo in glasbeno šolo se je sedaj umaknila že sprejetemu idejnemu konceptu, ki predvideva zgraditev osemletke, kasneje pa šole druge stopnje. Naslednja težava se je pojavila v obliki pripombe bolnišnice, češ, da najbrž ne sodi v neposredno bližino šola. Zdaj je tudi to urejeno. In naposled predno je bilo moč dobiti lokacijsko odločbo, ki jo je oddelek za šolstvo sedaj vendarle dobil, je bilo treba urediti še vprašanje lastninskih odnosov za parcele na katerih bo stala nova osemletka. Nova osemletka na Jami, ki bo imela štiri nadstropja, 21 učilnic z vsemi potrebnimi delavnicami in kabineti za praktični pouk, dve telovadnici, igrišče ter prostor za parkiranje, bo lahko sprejela v dveh izmenah od 900 do 1200 učencev. Zgrajena naj bi bila v začetku 1965, tako da bi s praktičnim poukom pričeli v šolskem letu 1965—1966. Računajo, da bodo gradnjo pričeli koncem septembra ter da bodo že letos lahko zgradili šolo vsaj do prvega nadstropja, za kar bodo porabili 65 milijonov dinarjev (seveda pod pogojem, če bo sedanji projekt na reviziji odobren in če bo vreme graditeljem naklonjeno). Krivec zakanistve tako zaželjene šole na Jami je najbrž napačna ocena potreb tega šolskega okoliša. Tudi svet za šolstvo, ko je sklepal o prvotnem načrtu, ni računal na tako močan razvoj stanovanjske gradnje na tem območju, v zvezi s tem pa na tako močan priliv šoloobveznih otrok. Razen tega pa ni, ko je bil naročen prvotni projekt, nihče računal na zazidavo tega področja z drugimi objekti, ki danes že stoje. Upajmo torej, da bo sedaj gradnja šole le začela potekati po predvidenem programu, za kar so danes vsi pogoji kot tudi so zagotovljena denarna sredstva. Turistična sezona je pred vrati. Skozi Medvode potuje vsak dan nekaj tisoč ljudi, izmed katerih se jih sicer ustavi v 'kraju med Soro in Savo malo, vendar pa še vedno dovolj, da bi veljalo za podobo Medvod in okoliških vaseh bolj skrbeti. V Medvodah je namreč več malenkosti, o katerih bi veljalo pisati v rubriki »zakaj tako?« Naštejmo jih: Kino Medvode ima več omaric, v katerih so razstavljali nekoč kino spored in slike iz posameznih filmov s tega sporeda. Že nekaj mesecev pa lahko Mcdvodčani preberejo na lepaku le ime filma, pa še to napisano z navadnim črnilom. Slik, ki bi malce bolj seznanjale obiskovalce z vsebino filma, že dolgo ni več... Redke hiše v Medvodah imajo na oknih rože, pred hišo pa urejen košček vrta! Podobno je tudi v okoliških vaseh (čeprav prebivalci v teh naseljih bolj skrbijo za zunanji izgled svojih hiš) Preski, Vašah, Goričanah, Pirnicah in drugod. Škoda, da je tako, Škoda zato, ker bi lahko bile Medvode na pogled dosti lepši in prijaznejši kraj, kot so sedaj. V lepšem in prijaznejšem kraju pa sc ljudje radi ustavljajo. In zapravijo kakšen dinar... Zelenica sredi Medvod je bila nekaj časa hudo zanemarjena. Potem so jo zopet uredili. Na žalost lahko ugotavljamo te dni, da je spet zapuščena! Količki nizke ograje so izruvani, trava ob robu parka poteptana! Morda bi kazalo tiste, ki teptajo travo, podirajo količke in uničujejo nasad rož, kaznovati. To bi verjotmo pomagalo. Toda vsekakor bo treba najprej urediti park: zasaditi travo in rože [irna^r.^* n°vo ograjo. Parke in nasade v Modvod^bo'?0 sklepu nekdanjega občinskega ljudskega ,e.. ' na skrbi, če se ne motimo, Komunalno podi! je Turistično društvo MedV i . LU Medvod. Turistično društvo v ^5'robesilo ,ani mnogi pohvalili, ker je na svojo vozne rede na avtobusnih postajah. jti Se en,w ^ Pripravljeni smo jih poTCcosti kV ‘ • Opozorili smo na štiri nedvomna niso naj-vočji problemi v občini, s«/ta turistih malenkosti, ki kaj rade vržejo slabo Ulili. a Prizadeva- nja. Prav lahko bi jih odP^h pisali dnio-^* Potem bi lahko o teh sh^dvoških eosfij/eu Ta'ko, kot lahko pišemo o dveh ffr so z last?^ • lh’ ‘Pri kolodvoru« in »Na klancu«/Jen tega ,,^7, sredstvi preuredili svoje prostore ^ui še lično terase V brodili še lične se pred gostišči. *>ro počuti i, takem gostišču se gost to ne bi mnpr, i° snažno in prijetno urejeno. In z:/i še za r_5u (v Primeru, da bi se izboljšale) zatfuah: ecl> ° katerih smo govorili v prejšnjih vfS vso pohvalo Taka prizadevanja zasiti al° • STRAN 6 fHm^a fteedfogev in žefya m km^mrn kafcvMk skufdtesU V tem mesecu so se zbrali volivci krajevnih skupnosti, da bi razpravljali o problemih stanovanjskih skupnosti ter izvolili nova vodstva ter predstavnike v šolske svete. Največ vprašanj in predlogov volivcev se nanaša na komunalne probleme njihovega območja. Marsikaj od tega se bo verjetno dalo urediti v krajšem času, marsikaj pa bomo lahko uredili šele v prihodnosti. Zelje so včasih pač večje kot pa trenutno razpoložljiva sredstva. V krajevni skupnosti Hinko Smrekar so bili volivci mnenja, da je tržnica v Šiški zelo slabo izkoriščena, zlasti prostor v zadnjem delu trga, kot tudi upravno poslopje. Ponovno so načeli vprašanje javnega kopališča v Šiški, kar so utemeljevali s tem, da se je prebivalstvo močno pomnožilo, medtem ko nismo v vsem tem času pridobili v Ljubljani niti za enega novega kopališča. Prebivalci so tudi zahtevali, da je treba otroško igrišče Živžav, kjer so sedaj začeli gradnjo stanovanjskega bloka, prenesti na kak drug kraj. Predlagali so, naj bi igrala prenesli iz dosedanjega otroškega igrišča na prostor bivškega gozdarskega tehnikuma. Kritizirali so tudi nenehno naraščanje cen ter predlagali, da na to vprašanje potrošniški sveti javno odgovore v občinskih razgledih. Prav tako so tudi zahtevali, naj se formira odbor za gradnjo doma družbenih organizacij. Prebivalci stanovanjske skupnosti Šercerje-vo so se zavzeli z ureditev Kebetove ulice, za boljše vzdrževanje parkov in igrišč ter za ureditev razsvetljave. Ponovno so opozorili tudi na plačevanje amortizacije v starih hišah, ter predlagali da Stanovanjska skupnost izdela predlog za znižanje amortizacije v teh hišah. Več predlogov je bilo tudi v zvezi z gradnjo garaž. Stanovanjska skupnost naj bi preskrbela tudi za ustanavaljanje takšnih servisov, za katere se stanovalci najbolj zanimajo. Volivci krajevne skupnosti Ljubljana-Šent-vid so opozorili na nevarnost, ki preti zaradi nezavarovanega prelaza preko železniške proge na Poljanah. Stanovanjska skupnost naj bi posredovala pri železnici, da se tu namestijo zapornice. V okviru stanovanjske skupnosti naj bi ustanovili tudi sklad za vzdrževanje otroškega igrišča. Nekateri so predlagali ustanovitev komisije, ki naj bi imela nalogo organizirati razne servise, ki jih potrebujejo tako hišni sveti kot stanovalci. Predvsem bi potrebovali servisno delavnico za drobna popravila. Na zboru volivcev krajevne skupnosti Milana Majcna so kritizirali ukinitev železniške postaje Zgornja Šiška z obrazložitvijo, da se v Šiško vozi z Gorenjske mnogo delavcev, ki so zaradi tega ukrepa prizadeti. Predlagali so, da je treba čimprej začeti gradnjo železni- škega postajališča pri Litostroju. Kritizirali pa so storitve dimnikarskega podjetja, češ da izstavlja račune, četudi dela ne opravi. V zvezi s tem so predlagali, naj bi stanovanjske skupnosti prevzele dimnikarsko podjetje v Šiški kot svojo servisno dejavnost. Po mnenju volivcev naj bi sklad za gradnjo stanovanjskih hiš prevzel tudi stroške za popravilo vodovodnih in plinskih cevi v primerih, če so bile te nepravilno speljane že pri sami gradnji. Hišni sveti za takka obsežna popravila prav gotovo nimajo denarja in končno ni njihova krivda za storejene projektantske napake. Največ kritike zaradi vzdrževanja cest je bilo slišati na zboru volivcev krajvene skupnosti Dravlje. Zlasti so se pritoževali, ker ne škrope z lužino Sojerjeve ulice, Dražgoške ulice ter ceste Na Korošici. Sicer pa so skoraj vse ceste na območju Dravelj zaradi močnega tovornega prometa izredno slabe. Bili so mnenja, da bi bilo treba asfaltirati Podutiško cesto, ki ima močan promet iz Podutiškega kamnoloma, kar ne bi bilo le v korist prebivalcev Dravelj, temveč tudi cestnemu podjetju, ki največ uporablja to cesto za prevoze iz kamnoloma. Mnogo predlogov in želja, marsikaj od tega bo moč uresničiti, če bodo krajevne organizacije z lastnim prizadevanjem pomagale k ureditvi teh vprašanj. Krivca: Agrokombinat in KZ Odkufi fotOVMC Pirniče. — Pred nekaj tedni je 29 kmetov v Pirničah prejelo drugo položnico za plačilo akontacije za zemljo, ki so jo lani spomladi in jeseni dali v odkup ali pa prodali Kmetijski zadrugi in Agrokombinatu. Pred tem so od davčnega urada naše občine dobili že položnico za plačilo prve akontacije. Med kmetovalci, ki so lani odtujili svojo zemljo v korist kmetijske zadruge in Agro-kombnata, pa so letosi prejeli položnico za plačilo davka za to zemljo, je bilo v minulih dneh zaradi tega precej razburjenja. Zakaj so kmetje dobili nalog, naj plačajo davek za zemljo, ki so jo že lani dali zadrugi? Na občinskem ljudskem odboru smo zvedeli, da sta kmetijska zadruga in Agrokombinat dostavila odločbe o arondaciji in odkupu zemlje v Pirničah občinskemu ljudskemu odboru Šiška šele pred nekaj dnevi, čeprav so kmetje zemljo prodali ali dali v najem že lani. Pred tem je davčni urad poslal položnice z navedenim zneskom (ki ga morajo kmetje plačati kot akontacije) zaradi tega, ker sploh ni vedel, da ta zemlja ni več v posesti kmetov, krivda je torej na kmetijski zadrugi in Agrokombinatu, ki sta prepozno obvestila katastrski urad občine, ta pa potem davčni urad, da so nekateri kmetovalci v Pirničah svojo zemljo že oddali. In kaj bo sedaj? Kakor smo zvedeli, bodo kmetje, ki so neupravičeno prejeli prvo in drugo akontacijo, plačali, v primeru, da so že nakazali denar za prvo in drugo akontacijo, toliko manj davka ob tretji in četrti akontaciji Ker pa je med kmeti tudi nekaj takih, ki so oddali vso svojo zemljo, pa so pred dnevi vseeno dobili položnice z navedenimi zneski, ki jih morajo plačati davčnemu uradu občinskega ljudskega odbora Šiška kot prvo in drugo akontacijo, bodo ta denar dobili nazaj. To seveda le v primeru, če so akontacijo že vplačali. Nekaj podobnih primerov je tudi v Smledniku. Tudi za njih velja isto. Denarja, ki so ga vplačali kot prvo in drugo akontacijo, sicer ne bodo dobili nazaj, vendar pa bodo zaradi tega plačali toliko manj davka pri tretji in četrti akontaciji. Sora. — V naši občini odkupujejo borovnice. Včeraj smo srečali Sašo in Bojana Oblaka iz Sore, ki sta prišla s »tovorom« borovnic, ki sta jih nabrala v gozdu na odkupno postajo v Soro. Kmetijska zadruga odkupuje borovnice vsak dan. Za kilogram borovnic dobijo nabiralci 110 dinarjev. Lani je bila letina bolj slaba. Na odkupni postaji v Sori so nam povedali, da so zbrali le 228 kg borovnic. Predlanskim so nabiralci zaslužili z borovnicami dosti več. V Sori so jih prodali več kot 800 kg. Največ je med nabiralci žensk in otrok. Letos bo, tako sodijo izkušeni nabiralci, borovnic kar precej. Vsekakor več kot lani. »Komaj dva litra sva nabrala včeraj s sestro,« je povedal Bojan Oblak potem, ko je oddal borovnice na odkupni postaji kmetijske zadruge Medvode v Sori. Največ je doslej nabrala borovnic v enem dnevu njuna mama, in sicer 26 kg. To velja v Sori za rekord. Sicer pa nabere pridna obiralka od 15 do 20 kg borovnic dnevno. Pogoj za to pa je seveda spretnost in pa poznavanje terena. Hašičani o delo v mladinski organizaciji naše občine zopet normalno zaživelo. Gradivo z letnih konfe-renc, napotki in sklepi.k i so jih sprejeli na njih, •‘odo kažipot za delo v jeseni in pozimi. Ucmuh o&iksltefa kmtteia totadiM Ljubljana. — V občinski sejni sobi je bil junija plenum občinskega komiteja Zveze rUadine Slovenije občine Ljubljana Siška-Mod-£°de, na katerem so razpravljali o gradivu s P*tega plenuma CK ZKJ. Zbranim mladincem J1 fniadinkam je o jugoslovanskih zunanji polipi in o naših stališčih do najvažnejših med-prodnih problemov govoril sekretar občinskega [Phiiteja Novak. Mladinci so na plenumu zastali tudi več vprašanj v zvezi z našo zunanja 'ulitiko, na katere je odgovoril Novak, sekretar učinskega komiteja ZK. To je bil zadnji plenum občinskega komiteja Nadine pred poletnimi počitnicami. 700 PIONIRJEV V MLADINSKI ORGANIZACIJI Ljubljana. — Mladinski aktivi občine Ljubljani Šiška-Medvode so organizirali pred koncem Šo-' sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo na ■novnih šolah. Na devetih osnovnih šolah je lo v mladinsko organizacijo sprejetih več kot 'demsto pionirjev in pionirk. Ob tej priložno-i so bile na šolah svečane prireditve. Pred spre-nnom pionirjev v mladinsko organizacijo so ladinski aktivi na šolah razvili močno politič-? aktivnost: s pionirji, bodočimi mladinci, so beli več razgovorov, na katerih so razpravljali Ualogah in delu mladinske organizacije. Hledmka ktenika OSVETLJENI GORICANSKI GRAD • Ta mesec so Medvod-čani in turisti lahko prvič ob večerih opazovali raz-scetljen goričanski grad. Osvetlitev gradu v Goričanih pri Medvodah sodi k prizadevanjem za večjo turistično privlačnost Medvod in okolice. Vsekakor je ta ukrep, čigar pobudnik so organi zavoda za spomeniško varstvo, dobrodošel pred začetkom letošnje poletne turistične sezone. ASFALTIRANA CESTA V SREDIŠČU MEDVOD • Pisali smo že o začetku del pri izgradnji ceste od tovarne »Color« do doma telesno-vzgojnega društva »Partizan« v Medvodah. Junija so cesto dogradili. Približno 200 m dolga in 4 m široka cesta, ob kateri so pošta, kino . mlekarna, kmetijska zadruga, samopostrežna trgovina in banka, je naposled potolažila Medvodčane, ki so doslej na malone vseh zadnjih zborih volilcev zahtevali njeno izgradnjo. Predračun stroškov za gradnjo ceste je znašal nekaj nad dv^ milijona dinarjev, sredstva pa je prispevala občina Ljubljana Šiška-Medvode. Žal, so graditelji pozabili urediti tudi zemljišče ob asfaltirani cesti, ki je polno gramoza in ostankov ograje, ki so jo podrli, ko so začeli graditi cesto. Medvodčani sodijo, da bi bilo treba urediti tudi to. PREUREJANJE TRGOVINE • Trgovske prostore v poslopju nasproti tovarne »Color« že nekaj časa pre-urejujejo. Predvidoma bodo tod že naslednji mesec odprli preurejeno trgovino z tekstilnim blagom, ki pa bo prodajala tudi pisarniške in šolske potrebščine. Skupaj s prodajnim oddelkom bodo preuredili tudi skladiščne prostore. Sredstva prispeva trgovsko podjetje »Veletrgovina Loka« iz Škofje Loke, s katerim se je pred časom združilo medvoško trgovsko podjetje. SLAŠČIČARNA OSTANE • Pred časom je Medvo-ščane presenetila vest, da bodo zaprli edion slaščičarno v kraju, v prostorih slaščičarne pa uredili proda- jalno vina. Vendar pa do tega ne bo prišlo in bo slaščičarna v Medvodah ostala. Slaščičarna je namreč med Medvodčani zelo priljubljena, saj je edini tovrstni lokal in nadomešča kavarno, ki jo prebivalci precej pogrešajo. NOVA STANOVANJA • Gradbeno podjetje Tehnik« iz Škofje loke zaključuje dela na 24 stanovanjskem bloku v novem bloku naselju pod Svetjem v Medvodah. Razen tega so prav te dni pokrili dva pet etažna stolpiča (ki sta mimogrede povedano, trenutno najvišji stanovanjski stavbi v Medvodah) in začeli z obrtniškimi deli v tri etažnem stanovanjskem bloku v novem naselju. Prvi stanovalci pa so se že vselili tudi v šest stanovanjski blok med Soro in glavno cesto. Mimo tega bodo letos dogradili svoje hiše tudi številni graditelji. Stanovanjska izgradnja se je v Medvodah zadnja leta, predvsem po zaslugi občinskega stanovanjskega sklada, izredno razmahnila. NOVA PODOBA MEHANIČNE DELAVNICE • Mehanično delanvico so ometali in obarvali. S tem so poslopje mehanične delavnice na severnem koncu Medvod olepšali, hkrati pa z novim napisom opozorili nase mimoidoče voznike. Škoda, da kazi lepo podobo začetka naselja na tem koncu Medvod razbita steklena stena na avtobusni postaji Neznanci so jo razbili in doslej jo še nihče ni nadomestil z novo! Koščki stekla so še vedno na tleh pred avtobusno postajo, kjer se vsak dan ustavi nekaj deset avtobusov! ZADNJE ŠOLSKO LETO V GASILSKI ŠOLI • Letos bodo zaprli gasilsko šolo Gasilske zveze Slovenije v Medvodah, kjer so se šolali člani prostovoljnih gasilskih društev iz vse Slovenije, šolo, kjer so gojenci dobili naziv gasilskega podčasnika, je doslej obiskovalo več kot tisoč članov malone vseh gasilskih društev Slovenije. Ni še znano, kaj bo v velikem poslopju, kjer je bila šola. nekateri sodijo, da bi bilo moč tu urediti gostišče s prenočišči, ki jih sedaj v Medvodah ni. PRIZIDEK PRI DOMU »PARTIZANA« • Pri domu telesno-vzgojnega društva »Parti- * zan« v Medvodah so začeli graditi prizidek. . V prizidku bodo 'sanitarije, garderoba, majhna dvorana za orodje in igraje ping-ponga ter društvena pisarna. Predračun gradnje je 2.5 milijona dinarjev, vendar pa pomagajo gradnji tudi člani društva, kar bo stroške gradnje vsekakor zmanjšalo. TVD »Partizan« iz Medvod je bil pred leti proglašen za najboljše partizansko društvo v Sloveniji. MESTNO GLEDALIŠČE V MEDVODAH • V začasnem domu v Medvodah je v juniju gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane. Nastopili so z literarno satiričnim kabaretom »Mala žehta«, ki so jo Medvodčani toplo sprejeli. Letos bodo člani Mestnega gledališča iz Ljubljane nastopili v Medvodah še nekajkrat. Razen tega bodo tudi člani medvoške »Svobode« naštudirali eno ali dve gledališki deli ter tako izpopolnili kulturno življenje v Medvodah. POSTAJA LJUDSKE MILICE SE JE PRESELILA • Postaja Ljudske milice v Medvodah se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov v hiši ob cesta prvega reda v nekdanje občinsko poslopje. V njihovih dosedanjih prostorih je sedaj stanovanje. V nekda-so sedaj razen tega še krajevni urad Medvode, krajevni komite Zveze mladine, DPD Svoboda, Komunalno podjetje in nekatere družbeno politične organizacije. NAPISNE DESKE • Turistično društvo .Smlednik je postavilo več novih desk, ki opozarjajo na camiping »Zarica« v Dragočajni, smledniški grad grad in Zbiljsko jezero. Prvi gostje so camplng »Zarica« v Dragočajni že obiskali in turistični delavci v Smledniku sodijo, da bo obisk letos dosti boljši kot lani, ko je canping v Dragočajni obiskalo približno tri tisoč turistov. VMas-tobsl Uawtw,alnefya pasiopka Tržna inšpekcija je v minulem letu usmerila svoje delo predvsem v skladu z obveznimi navodili zveznih in republiških organov tržne inšpekcije ter delno tudi po smernicah občinskega ljudskega odbora in njihovih družbenih organizacij. Na osnovi tega je bilo opravljenih več pregledov v trgovini in gostinstvu, znatno manj pa na področju drugih dejavnosti. Del teh pregledov je tržna inšpekcija opravila v sodelovanju z drugimi pristojnimi inšpekcijami, pretežno sanitarno in deloma tudi veterinarsko inšpekcijo. Tako so opravili 66 pregledov v trgovini, 61 v gostinstvu, 63 v obrti, 8 (od tega 4 skupaj s tržno inšpekcijo okraja) v kmetijskih organizacijah, 3 preglede v komunalnih organizacijah in 7 pregledov v ostalih gospodarskih organizacijah. Pri rednih preglednih so vložili proti gospodarskim organizacijam, njihovim odgovornim osebam in posameznikom 69 prijav, od tega 58 sodniku za prekrške, ostale pa javnemu tožilstvu. • Od tega je bilo že rešenih 49 prijav. Pri kaznovalni potiliki na osnovi prijav tržne inšpekcije ugotavljajo, da je učinkovitost kazenske sankcije odvisna od hitrosti reševanja posameznih zadev. Za minulo obdobje pa ni moč reči, da je bilo to reševanje ažurno. To je bil tudi vzrok, da je bilo do konca leta rešeno le 26 “/o vloženih predlogov pri občinskem oziroma okrajnem sodniku za prekrške. Sodniki za prekrške so vse preveč obremenjeni z ostalimi predmeti kaznovanja, predvsem s prometnimi, zato tekoče reševanje zadev iz gospodarstva zaostaja. Holci