Leto VI	V Celju, dne 16. marca 1911.	Št. 11.
lakaja TB»k četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Tae petiljatve (dopisi, reklamaoije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Siarodn! List" v Celju. — Reklamacije so p*Hnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Štev. 3.
Dveletna vojaška služba na račun kmečkega ljudstva?
Vojaška uprava hoče na rane, ki jih zadaje prebivalstvu z nezaslišanim zvišanjem vojaških bremen, dati »zdravilno mazilo«, v obliki dveletne vojaške službe. Tako bi se — pravi — vojaško breme vsem enakomerno in pravično olajšalo. Nismo sicer doslej še slišali natančnega in podrobnega načrta te reorganizacije v armadi, zato smo navezani samo na nekatere namigljaje in odlomke iz govorov vojnega ministra v vojnem odseku avstrijske delegacije, ki je v velikih obrisih označil pripravljano reformo. Namesto dozdajnih treh let bi — počenši morda že z oktobrom 1. 1912. — trajala aktivna vojaška služba samo dve leti in vojna obveznost rezervistov bi se znižala od 12 na 10 let. Seveda bi to ne bilo zastonj. Stanje aktivnega moštva v času miru se ne bo zmanjšalo, in posledica tega bo, da se bo moral zvišati kontingent novincev.* Sprememba se sicer ne zvrši naglo, vevdar pa precej hitro. Ze v prvem letu, ko bo v veljavi novi brainb-ai zakon, bo vzela vojaška uprava za 25.000 novincev več, tekom naslednjih štirih let se zviša kontingent od 50—60.000, to je za celo tretjino več novincev se bo pobralo ko dozdaj.
Ako bi se moglo reči, da je vojaška dolžnost res splošna in za vse državljane enaka, bi bila taka dveletna vojaška služba v resnici olajšava, in pozdravljali bi jo vkljub temu, da bo zahtevala neizmerne gmotne žrtve. Saj je naravno, da bo trebalo pomnožiti število častnikov, spremeniti položaj podčastnikov, katerih število (osobito »dalje služečih« četovodij in narednikov!) se bo naravno tudi moralo pomnožiti. Saj bo prišlo vsako leto do 170.000 novincev, katerim se bo v primeroma kratkem času moralo dati potrebno vojaško »izobrazbo«. Ker je v to svrho potreba velikega števila inštruktorjev, bo poleg večjega števila častnikov povečani zbo» podčastnikov pomenil stalni vojaški živelj. reorganizacija bo stala prvikrat 74 miljonov 900 tisoč kron, pozneje pa vsako leto 64 miljonov 850.000 kron. Minister je povedal te številke silno previdno, a dozdajne izkušnje nas učijo, da bodo za mnogo prekoračene.
A reforma brambnega zakona, kakoršno pripravlja vojaška uprava, ne more prinesti niti splošne niti enake državljanske dolžnosti. Vojaška služba je že po svoji naravi taka, da doseže le one, ki so telesno sposobni jo opravljati. Vojska zahtev« zdrav, odporen organizem. Že danes, v sedajnern stanju vojaške organizacije, vidimo, da vojaška dolžnost najbolj zadene kmečko ljudstvo. So celi polki, ki z malimi ijjemami rekrutirajo vse svoje moštvo iz zdravih kmečkih fantov. Kdor ne pozna tega stanu iz lastne izkušnje, naj le pojde ob prvi priliki kontrolirat k posameznim nabornim komisijam številke tistih, ki jih »vzamejo^. Le pogledati je treba k nabornim komisijam, ki imajo opravit) s fanti iz mest. Komaj 1 do 2% jih povprečno vzamejo. A glejmo po krajih na deželi. Iz krajev z mogočno industrijo (rudniki, plavži itd.) ni skoro novinca, ki bi ne bil po poklicu kmetovalec ali obrtnik na deželi. Dejstvo, da velikansko večino vsakoletnega rekrutnega kontingenta daje baš kmečko prebivalstvo, najbolj bridko čutijo kmetovalci sami in obrtniki na deželi, oziroma njihove družine.
Naborne razmere so torej za kmečko ljudstvu v sedanjem položaju slabe.4 če bi se uvedel bramb-ai zakon, kakoršnega si predstavlja vojaška uprava, bi se te razmere še poslabšale. Dozdaj vsaj del kmečkih nabornikov po osemtedenski vojaški vežhi pojde v nadomestno rezervo. Tudi to bi se & tem nehalo. Zdravi kmečki fantje bi naj s številom 60.000 vsako leto dopolnjevali armado na stanje, katero zahteva vojaška uprava — pri tem bi pa n|5!i \ellk del bil oropan dobrot dveletne vojaške službe. Kajti po izjavi voj. ministri bi veljala dveletna vojaška služba samo za peštvo, pijonirje, trdnjavske topničarje (pri poljskem topništvu samo za moštvo, ki ima opravka s topovi), za oskrbovalne in druge pehotne oddelke. Konjeništvo in jezno toprlčarstvo bi še nadalje imelo triletno vojaško službo.
* Rekrutni kontingent znači število novincev, katere, se ima pri vojaških naborih doseči. To število ima vsako leto določiti državni zbor.
„Narodni List" stane ca celo leto 4 K, aa pol leta 2 K, ca Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina ie plačuje vnaprej. — Posamezna ilevllka •tane 10 vin.
T^j^paeflfcroškodovanje kmetijstva in obrti na deželi na celi črti. Izdatke za vojsko hoče vojaška uprava neprimerno zvišati. Nova bremena zadenejo kmečko prebivalstvo mnogo hujše nego mesta. Ker na prvi pogled je očividno, da vojna uprava stremi s svojimi reformnimi načrti za tem, v prvi vrsti iti na roko industriji. A plačuje naj to še nadalje kmečko prebivalstvo s svojimi zdravimi telesi. Ker ne le da bi kmečka mladina dala ogromno večino onega za 60.000 večjega kontingenta vsako leto, ampak kot konjeniki in ježni topnič&rji bi služili kmečki fantje še nadalje 3 leta. Taka »olajšava« pač ne pomeni enakosti in pravičnosti vojaške dolžnosti.
Zato o reformi brambnega zakona pod takimi pogoji na škodo kmečkega prebivalstva ne inore biti niti govora. Kmečko ljudstvo hoče reformo in jo zahteva. A taka reforma ne sme pomeniti zanj dalekosežnega poslabšanja — ampak le splošno In v resnici enako vojaško dolžnost za vse državljane.
Pred glavno skupščino c. kr. kmetijske družbe za Štajersko.
(Slovenskim delegatom v resen prevdarek.)
Kmetijska družba kot najvišja in najpornenlji-vejša organizacija kmetijst"? je. kar je jako vesel pojav, v vseh važnih agrarnih vprašanjih v deželi jako merodajen činitelj.
Odbor kmetijske družbe, oziroma centralni odbor je sestavljen iz voljenih, kakor tudi iz virilnih' članov. Virilni člani so po sedajnih pravilih: oba ravnatelja deželnih kemičnih preskuševališč v Gradcu in Mariboru, deželni živinozdravniški referent, ravnatelji deželnih kmetijskih šol v Grotten-hofu in Mariboru, in glavni tajnik kmetijske družbe Jako pravilna je taka razdelba, da pripoznani deželni kmetijski strokovnjaki v centralnih odborih sodelujejo, kar je gotovo v interesu družbe.
Slovenci smo si s težkim trudom priborili za naš lepi Spodnji Stajer slovensko kmetijsko šolo. Deželni odbor je imenoval tudi na to šolo jako zmožnega moža za ravnatelja, dolgoletnega dež. potovalnega učitelja in državnega vinarskega nadzornika g. Belleta.
Ker so taki strokovnjaki kot virilisti navadno izvrstne strokovne moči v osrednjem odboru, bi bilo gotovo le pravično, da se da naši slovenski kmetijski šoli tozadevno ista pravica, kakor jo imate obe drugi enaki šoli, t. j. da je vsakokratni ravnatelj šentjurske kmetijske šole tudi virilni član centralnega odbora kmetijske družbe. Zato se pozivajo vse spodnještajerske kmetijske podružnice, da sc na letošnji glavni skupini družbe zajamejo za ta predlog, ki je stavljen, in da ga pri glasovanju podpirajo.
Na tej glavni skupščini bo stavljen tudi predlog, naj zastavi kmetijska družba ves svoj vpliv, da se uvede na šentjurski kmetijski šoli pouk o vinorejl.
Ta predmet, ki je poleg živinoreje najvažnejši za naše razmere, manjka popolnoma. Velika potreha je, da se poučuje na tej šoli tudi vinoreja. Kmetijska družba je šoli naklonjena, zato zastavite vsi spod-nještajerski delegati tudi tukaj svoj glas, da se kmetijska družba zavzame za vpeljavo pouka v vinarstvu na naši slovenski kmetijski šoli v Šentjurju ob j. ž. To potrebo moramo ob vsaki priliki povdarjati, in koristno bi bito, da se občine in okrajni odbori obrnejo na deželni odbor z enako prošnjo, potem se bode ljudski glas tudi upošteval.
Vinogradi dajo vedno več dela in je treba v to vedno več pouka, zato se moramo potruditi, da damo slovenskim fantom, ki posečajo to kmetijsko šoto, priliko, da se tudi v vinarstvu izobrazijo.
Starokopitno gospodarjenje se ne splača, tok časa tiria tudi pri kmetijstvu napredek, in napredek je doma le v izobrazbi.	>
To v uvaževanje vsem delegatom letošnje glavne skupščine c. kr. kmetijske družbe! I. D.
h političnega sMa.
Ljudsko štetje v državnem zboru. V proračunskem odseku drž. zbora je posl. dr. Korošec govoril o nezakonitostih pri ljudskem štetju na Spod.
Oglasi te računajo po IS vinarjev ena petit vrata. — Pri večkratnih objavah cnaten popnst po dogovora. Pristojbine ca oglase je plačevati po pošti na naslov: .far od ni List" v Celjn.
Štajerskem, Koroškem in v Trstu in je predlagal, naj se v svrho protesta črta postavka za ljudsko štetje v znesku 590.000 kron.
Nemški cesar namerava baje obiskati našega cesarja dne 26. t. m. na Dunaju ob priliki, ko se bo peljal preko Benetk na otok Krf.
SOletnica zedinjene Italije. Dne 14. t. m. je minilo 50 let, kar so si Italjani z orožjem v roki ustanovili svoje kraljestvo. Ustanovitev je pomenila zmago narodnostne misli. V Avstriji bi radi klerikalci izzvali vojno z Italijo, ker upajo tako obnoviti papeško državo. Siromak papež dobi vsako let® samo na milodarih (Petrov novčič) 12 miljonov kron, in gotovo že s tem »malim« zneskom lahko prav komodno živi. Poleg tega ima še nad 9 miljonov kron drugih dohodkov, in ker ima izdatkov na leto komaj krog 7 miljonov, mu ostane vsako leto čistega krog 14 miljonov. Mislimo, da siromak papež s tem že lahko živi in da ni potrebno, da bi na tisoče krepkih ljudi zaradi tega moralo žrtvovati svoje življenje.
Beležke.
Kupita se cela letnika 1908 in 1910 »Narodnega Lista«. Kje, pove naše upravništvo.
Iz šolske službe. Imenovani so: za nadučitelja v Jarenini JožefConč;kot stalni učitelj v Kapelah Jožef Jerše, v Jurkloštru Andrej Gostiša, v Šmarjeti pri Rim. Toplicah Kari D r o f e n i k ; kot stalni učiteljici v Kamnici Milka Wach in Pavla Baželj, v Ljubečni Viktorija Z o r e r in v Petrovčah Marija Confi-denti. Za okr. pomožnega učitelja za slovenj-graški okraj je imenovan Andrej Leskovšek iz Puščave.
C. kr. vzajemna zavarovalnica proti požaru v Gradcu bo volila dne 30. t. m. za dobo 6 let svoj odbor, ki šteje 24 članov. V to svrho doposlalo je ravnateljstvo volilno pravico imajočim zavarovancem volilno tiskovino, objednem pa tudi imenik 48 mož, izmed katerih se jih naj 24 izbere za bodoči "odbor. Da ravnateljstvo zatrjuje, da ni nikdo vezan na teh 48 predlaganih, je samo umevno. A to, da je predlagalo izkjučno nemške nacijonalce, to je taka goro-stasna netaktnost, ki zasluži, da se najljuteje ožigosa. 82 let obstoji ta zavarovalnica. Koliko slovenskega denarja se je v tem času že steklo v njene blagajne! A Slovenec v odboru jim mrzi! To je vzajemnost, ki jo le šovinizem zmore, nemški šovinizem. Prava vzajemnost pa vsebuje pravično proporcijonalnost v zastopih glede narodnosti in politične pripadnosti. Pa ne samo, da je to načeto temu zavodu neznano, bije on nas še huje, ker iz našega ozemlja predlaga kot odbornike može, ki so naši najbolj brezobzirni narodni nasprotniki. Poglejmo si jih! Girstmayr Franz, Gotz Anton, Kodo-litsch Oswald pl„ Lenko Josef, Moscon Alfredpl., Ornig Josef, dr. Schmiderer Johann, Stiger Albert, dr. Jabornegg Heinrich pl., Langer Alois, dr. Lede-rer Robert, Potoschnig Franz, Thurn Julius, Wib-mer Rudolf... Ali ni to cvet!? Znali smo se Slovenci osamosvojiti od nemških denarnih zavodov. Storimo to tudi glede vseh neslovenskih zavarovalnic! Dovolj nas je! Slovenska štajerska zadružna zavarovalnica proti požaru se mora ustanoviti! —
Sedaj razumemo! Sumljiva se nain je zdela skrb naših klerikalnih prijateljev za blagor naše slovenske tiskarne v Celju, ko je vlada vsled Ben-kovičeve ovadbe hotela to tiskarno uničiti. V kaki ljubeznivi slogi z nemškimi listi in s »Štajercem« so takrat klerikalci pripovedovali strmečemu svetu, da so »liberalci« spravili to tiskarno na rob propada; seveda niti 99% tistega, kar so klerikalci pisali, ni bito res. No, sedaj vemo, zakaj so se takrat tako zagnali v vsa naša gospodarska podjetja. V njihovih zavodih je pokalo, silno pokalo. »Gospodarska Zveza« v Ljubljani se je rušila — rešiti jo je morala vlada z 600-tisoč kronami; klerikalna »Zadružna Zveza« v Ljubljani je pokala — rešiti so jo morali z 700-tisoč kronami, ki jih je nabralo slovensko ljudstvo za slovensko vseučilišče, in kranjska dežela je morala prevzeti garancijo za 2 miljona kron za ta klerikalni zavod. Sedaj ko je vlada klerikalcem dovolila, da so smeli .svoje falit-ne gospodarske zavode na tak način rešiti, pa morajo biti vladi pokorni kot psički in v zahvalo za to ji sedaj pomagajo razbijati skupnost slovanskih
poslancev na Dunaju. Očividno je torej, da so klerikalci vpili zoper našo tiskarno tako strašno na eni strani za to, ker se jim je res šlo za njeno uničenje, na drugi strani pa so hoteli na ta način zakriti »pokanje« v svojih gospodarskih napravah. Kajti ne le »Gospodarska Zveza« in klerikalna »Zadružna Zveza« sta bili potrebni rešitve, ampak pokalo je in poka silno tudi v klerikalni »Katoliški tiskarni. Tako poroča ljubljansko »Jutro«, da ima ta tiskarna pri klerikalni »Ljudski posojilnici« v Ljubljani krog en miljon nevknjiženega posojila in da niti obresti 50.000 kron na leto ne moie plačevati. In ti ljudje, pri katerih je vse pred gospodarskim polomom, so si drznili nastopati neverjetno lažnive proti našim zavodom! Pribijemo danes samo: Naši zavodi so in bodo živeli brez vladne podpor«, klerikalne gospodarske naprave z ljubljanskim škofom vred pa bi že davno vrag vzel, ko bi jim vlada samo tekom zadnjih dveh tet ne bila priskočila z okroglo 3 miljoni kron na pomoč. Taka je resnica in nič drugačna!
Vedno nižje! S kakim pompom je r Štajerca svoj čas oznanjal, da je prišel reševat slovenske kmete klerikalne in gospodarske sužnosti. Ljudje, ki količkaj mislijo, mu že takrat niso verjeli. A od začetka se je vsaj držal svojega programa še kolikor toliko. Danes pa je postal »Štajerc« peto kolo nemške politike na Spodnjem Štajerskem, slovenske kmete tira v sužnost nemške gosposke, s svojo neumno politiko pa tudi pospešuje delo klerikallz-ma. Da je to res, potrjuje bivši socijalni demokrat in anarhist, sedaj po milosti Orniga urednik »Štajerca« Linhart sam; dne 4. t. m. je na nekem zborovanju nemških buršakov ta Linhart kvasil o zgodovini Slovencev in o štajercijanskem gibanju na Spodnjem Štajerskem. In v teh svojih otrobih je Linhart med drugim dejal, da so štajercijanci »prednja straža prodirajočega nemštva na Spodnjem Štajerskem«. To si zapomnite vi, slovenski kmetje, ko vas bo prišel Linhart zopet farbat, da hočejo štajerčijanci samo mirni sporazum med Nemci in Slovenci. Sporazum, da, pa na tak način, da Slovencev sploh ne bi smelo več biti.
Nepoštenost klerikalnega boja zoper napred-njake naj pokaže sledeči slučaj: V Zetalah pri Rogatcu je gotovo ena izmed najvplivnejših oseb g. Maks Berlisg, trgovec in poštar, kot Razumen mož seveda odločen somišljenik narodne stranke. Ker mu klerikalci niti.lani v volilnem boju niti sicer niso mogli kot odličnemu poštenjaku ničesar očitati, a so ga na vsak način hoteli pred ljudstvom oblatiti, so ga vzeli pod »nadzorstvo« kot poštarja. Zbrali so nekaj brezpomembnih slučajev in klerikalni poslanci niso imeli drugega dela, nego da SO v obliki intei-pelacije v državnem zboru sumničili g. Berlisga nepravilnega postopanja kot poštarja. Preiskava je dognala ničevost teh klerikalnih ovadb, a g. Berlisg si seveda zadoščenja iskati ne more, ker se klerikalni ovaduhi skrivajo za svojo imuniteto kot poslanci. Takšno je delo klerikalnih poslancev za ljudstvo! In pri tem dejanjskem položaju zahtevajo razni idejalisti od nas, da opustimo boj proti takim lumpom?!
Šolstvo na Štajerskem. Na Spod. Štajerskem je 332 ljudskih šol, od teh poleg mestnih ljudskih šol v Mariboru, Ptuju in Celju še 27 nemških. Od teh jih vzdržuje 23 dežela, dasi jih obiskujejo skoro lami slovenski otroci, 4 pa nemški Schulverein. Tako »slabo« se godi Nemcem na Spod. Štajerskem. Slovenci pa nimamo na celem štajerskem niti ene meščanske šole. '
CelJsKf oKraj.
Grobelno. Zadnjo nedeljo, dne 12. t. m. priredili so tukajšnji železničarji shod, na katerem se je razpravljalo o ustanovitvi podružnice »Društva Jugoslovanskih železničarjev.« Obiskali so shod zastopniki društva iz Trsta ter mariborske podružnice. Počastila pa sta shod tudi zastopnika socijat.-dem. društva g. Kopač in en sodrug iz Pragerskega, ki sta skušala odvrniti naše železničarje od pristopa k jugosl. žel. društvu. Ker nista dobila med našimi niti enega pristaša, sta kmalu odšla, in naši so na to izvolili pripravljalni odbor. S tem je podružnica gotova stvar.
Iz Žalca. Pogreb gospe Antonije Ježovnik, po dom. Šantlove, veleposestnice v Petrovčah je prav Jasno pokazal, koliko priljubljenost uživa ta narodna hiša- daleč naokrog. Med udeleženci pri pogrebu je bilo veliko število narodnih dam iz Celja. Petrovč, Žalca, Št. Petra, nadalje g. drž. poslanec Fr. Roblek s soprogo, nadučitelja gg. Brinar in černej, veleposestnik Janez Ježovnik iz Arjevasi, zastopniki celjskih trgovcev in obrtnikov, občinski odborniki, polnoštevilna arjevaška požarna bramba in dolga, dolga vrsta domačinov in drugih znancev. Ker je bila pokojnica velika dobrotnica šolskih otrok, se je udeležilo pogreba učiteljstvu petrovške šole z otroci.
V Gornjemgradu je v petek po dolgem boleha-hanju umrl tamkajšnji občinski tajnik g. Karel Mi-•kuš. Pokojnik je imel jako burno in zanimivo preteklost. Kot gimnazijec v Celju je popustil študije ter se napotil v Južno Ameriko, ne da bi komu kaj povedal o tem. Tako je prišel v Brazilijo. V družbi z nekim enako mislečim tovarišem je peš prepotoval vso Brazilijo ter prišel končno v Venezuelo. Silni napori so nekoliko umirili njegov vedno pu novem hrepeneči duh. V mestecu Sar. Paolo je vstopil kot vajenec pri nekem trgovcu. Ko ie svojo učno dobo končal, je pričel trgovino na svojo roko. S pridnostjo si je pridobil žc lepo premoženje. Toda izbruhnila je revolucija, ki je povzročila,
da je z drugimi vred izgubil vse premoženje. S pai sto dolarji, ki so mu še ostali, se je napotil nazaj v domovino kot zrel mož v 30. letih. Ko je prišel domov, so ga takoj prijeli in vtaknili v vojaško suknjo. Pri vojakih je kmalu obolel, da so ga morali pustiti domov. Od tega časa je vedno bolehal, kei mu najbrže navajenemu vročega ekvatorskega podnebja Ostri in hladni naš zrak ni več prijal. Pokojnik je bil navdušen naprednjak in zvest pristas narodne stranke. Blag mu spomin!
Sovodna pri Celju. Štravsovo hišo in gostilno je kupil celjski mesar Junger za 38.000 kron.
Vojnik. Urataričevo hišo ob drž. cesti je kupil orožn. stražmojster Vizjak.
Št. Peter na Medvedjem selu.. Kako daleč lahko duhovniška hujskarija zaseka rane celo v rodbinsko življenje, ste opisali v svojem listu že na mnogih slučajih. Tudi jaz Vam lahko od nas enega navedem. Neki tukajšnji posestnik je vrl pristaš narodne stranke. A mirno je pripustil, da je njegovo hčerko imel župnik v Marijini družbi. Sedaj pa se bližajo občinske volitve, in žena je možu nekega dne resno zagrozila: »ako boš proti župniku delal, si ne bova nič več svoja.« Tako daleč smo torej! Duhovniška hujskarija trga rodbinske in zakonske vezi. A bridko se bo to še maščevalo nad takšnimi oznanjevalci ljubezni!	;
Polzela. Za zadnjo božičnico slovenskim šolarjem je došlo 414K 30 v. daril, ne vštevši ona v blagu, in troškov je bilo 248 K 29 v. Torej prebitka 166 K 1 v, ki so se plodouosno naložile. Vsem darovalcem še enkrat: stokrat Bog plati! — Požrtvovalne Šentpavelčane pa prosimo, naj nam oproste, da jih doslej še nismo izkazali, ker nam dotični gospod, ki je tam nabiral, š e n i vrnil pole. -- Šolsko vodstvo Polzela.
Polzela. Občni zbor Ciril-Metodove podružnice se vrši v soboto 25. marca ob 3 uri popoldne v zgornjem salonu g. Cimpermana na Polzeli z običajnim vsporedom. — Odbor.
Iz Polzele. Zakonska Pavel in Antonija Grešnik se že dalje časa prepirata, ker mož preveč pije. Te dni je došel zopet pijan domu in žena ga je začela kregati. Y jezi je zgrabil za kuhinjski nož in je hotel ženb zabosti. Ta se mu je še o pravem času izognila in dobila le lahko poškodbo.
Dražba lova. Lovišče v okolišču občine Ljubno v izmeri 5336 ha se bo 21. junija ob 10. dopoldne dražbalo v občinski pisarni na Ljubnem. Izklicna cena znaša 200 kron za vsako leto. Lovišče se odda za dobo od 1. julija 1911 do 30. junija 1917.
Sv. Štefan blizu Šmarja. Naša slavna poštarica sc tako napihuje prčti naročnikom »N. L.«, kakor tista žaba, katera je^otela biti volu enaka. Pa kakšna je njena žmagg? ; Ako odbije ali odgrize dva naša naročnika, s tfem še ni popolna zmaga, ker iz dveh narastejo trije ali štirje, kakor se lahko sama prepriča. Vam pa, g; urednik, svetujem, da tej mi-lostivi malo jezik prikrajšate, če ne, boste imeli vedno sitnosti dovolj. Ker že ne izdajo njene besede več pri nas moških, kateri »N. L.« čitamo, se je pa spravila nad ženske. S tem je pač prokleto malo napravila za klerikalno stranko. Tudi pravi, da so hiše, v katerih se »N. L.« čita, malo vredne in nepbštehe. Ako misli, da je to resnica, potem je njena hiša, posebno pa ona sama, nepoštena, kei se brez dovoljenja polasti naših časopisov. Ali je to pošteno, da dopisnice in razglednice, katere so na nas naslovljene, ona prej prebere, oziroma njeni otroci, kakor pa mi? Ali je to pošteno, da je pismo, katero je bilo naslovljeno na g. 2., dobil mež-nar na Babnigori in ga je ta, spoznavši ga po vsebini, poslal odprtega pravemu v roke? Ali je to pošteno, da je dobil I. A. zaprto pismo, katerega je on odposlal neki tvrdki na Nemško brez svojega naslova, čez 4 dni zopet nazaj in sicer še čisto nedolžnega pred poštnimi pečati, da je bilo poznati, da od Sv. Štefana sploh ni bilo na nobeno drugo pošto poslano? Ali je to pošteno, da se peča poštarica z razprodajo pisemskih papirjev, kuvertov, razglednic itd., in tako škoduje tukajšnjemu trgovskemu podjetju? Še imamo veliko takih »poštenih« de! navesti, pa mislimo, da bo to zadostovalo c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Gradcu. Namesto da si za te časopise tako glavo beli, naj bi rajši svojo pešto bolj v redu držala; ako pride stranka vprašat, če ima kaj na pošti, pa pravi, ja, je eno pismo, pa začne iskati najprej v miznici, potem po oknih, v omari, slednjič ga vendar najde v omarinem predalu. Ali je to poštni urad? In kakšen red je to? — Tukaj porini tiste nepoštene besede, in videla boš, koliko smeti pred tvojim pragom leži. Pa ne mislite, g. urednik, da je to laž, ne, ampak gola resnica, katero lahko več prič pod prisego potrdi. Da bi nas ona komandirala in psovala, kakor bi se njej zljubilo, tako daleč še pa morda vendar nismo prišli? Eden, kateri vse vidi, in vse ve, pa pravi, da greh se delati ne sme.
Iz celjske okolice. Cenjeni gospod urednik! Sprejmite od nas ubogih voznikov par vrstic in jih napišite v Vašem cenjenem »Narodnem Listu«. — Kes, čudne so izpremembe na svetu. Če je ležal pred nekaj leti kamen na cesti, to je bilo kriča in vpitja. A sedaj je temu čisto drugače. V zadnjem času nas je c. kr. namestnija ali mogoče okrajno glavarstvo osrečilo s tem, da morajo ubogi cestarji precejšnje kamene in tako zvare stolice na vsakih 60 korakov nastaviti po cesti. A ubogi vozniki bi morali mučiti že itak ubogo žival, pa jo vleči sedaj na to in zopet na drugo stran. In kako ostro ie trpinčenje živali prepovedano. Na eni strani postava za varstvo živali, na drugi zopet postava za trpinčenje. Cestarji imajo tudi male knjižice, v ka-
terih so zabeleženi razni predpisi. Pač veli eden predpis: stolice se naj nastavijo v slučaju slabega vremena na 1 % km. A kje so dobili tisti ne vi moderni predpis, katera glava ga je iztuhtala, o tem še ni črhnil svet. In koliko nesreč se vsled tega zgodi. Pa poglej, kakšen gospodar, varčen, a skrben, je naša avstrijska vlada. Če se pelješ iz Celja v Konjice, ne vidiš kupa šute. Pa vprašamo našo vlado, s čim naj ubogi cestar posiplje cesto, če ne s šuto? Ali naj klobuk povezne na tire, ki so taki, da, če se pelješ, misliš, da ti duša uide. A naši poslanci brez razlike strank so pa tihi: vsaj dr. Ben-kovič bi bil moral videti, ker se je na svojem potovanju veliko krog Celja vozil, te kamene in stoiicc. Ali še spite, poslanci, zimsko spanje? Na delo! Mi ubogi davkoplačevalci nismo zato, da redimo vladne velikaše, mi hočemo tudi pravic za sebe, za našo žival. In te pravice nam brez razlike strank izposlujte, poslanci! — Voznik.
Pristova. Piše se nam: Zupana Verhovarja pri Sv. Emi se je že dlje časa sumilo, da podpira z izdajanjem živinskih potnih listov tihotapce, ki skrivoma spravljajo zlasti svinje čez mejo iz Hrvaškega. Orožniki pa so ga zasačili in ovadili. Napravila se je v občinski pisarni preiskava in je uvedeno proti županu disciplinarno postopanje zaradi zlorabe uradne oblasti.
Škofjavas pri Celju. Nemški in nemškutarski listi so svoj čas poročali o bivšem obč. slugi Francu Gorjancu v Škofjivasi, da je kradel občinski les in da je ponarejal podpise. Pri obravnavi, ki se je vršila v petek 10. t. m. pri sodniji v Celju proti Gorjancu, se je izkazalo, da občinskega lesa sploh krasti ni mogel, ker občina nima svojega gozda, in je bil Gorjanc v tej točki oproščen. Obsojen je bil za to, ker je v treh slučajih podpisal na neke listine župana, vkljub temu, da s tem ni nikogar oškodoval in da mu je župan podpisovanje njegovega imena celo; kakor Gorjanc trdi. dovolil. Dobil je za to pet dni zapora.
Sv. Štefan pri Šmarju. Ker me naša poštarica g. Kotnik zaradi »Narodnega Lista« nikdar nes. pusti na miru, sem prisiljen ji staviti sledeča vprašanja: 1.) Kakšen hudodelec pa sem jaz, da sem »lahko zadovoljen, če me hoče moj oče imeti pod streho«? Moj oče žalibog ni naprednjak, kakor seru jaz, in če imam »Narodni List« naročen, me, še ne bo moj oče iz hiše izpodil. Kaj takega bi bili zmožni samo Vi. 2.) Kdaj je še prišel moj oče,.yas za denar prosit, kadar je bilo kaj treba za mano plačati? Jaz mislim nikdar. 3.) Kakšna hudobija se je storila v naši hiši, da bi ne bila poštena, ako imam jaz naročen »Narodni List«? Za take izraze se boste, če ne bo miru, še pred sodnijo zagovarjali 4.) Pojdite vprašat g. župnika, , če pismo vsi. koščeni, ker ste rekli, da krščanska hiša nima »Narodnega Lista«. — V moje privatne zadeve se ne vtikajte, ker sicer bi se znalo zgoditi, da še boste imeli pote v Šmarje, in sicer tja, kjer je zapisano »c. kr. sod-nija«. — Štefan Seničar.
Gornjigrad. Gospod urednik, trdo; r.okq imam in nisem vajen pisati, vendar vzamem pero ter Vam napišem par vrstic. Ne zamerite, če ne bodo najlepše izpeljane; jaz sem, veste, še iz stare šole. Tukajšnje klerikalno bralno društvo je imejo 26. febr. gledališko predstavo v farovžu. Po igri so šli igralci in igralke, g. dekan in kuharica Mička, v Fišerjevo gostilno. Hej, kako so Vam igralci celi večer v stranski sobi plesali. G. dekanu in klerikalnemu agitatorju Joštu, ki sta bila skoro celi večer sama v svoji sobi, pa so se bridke solze cedile, ker so ju nezvesti plesalci tako zapustili. Kar se je med plesom godilo, zamolčimo na prošnjo obeh prizadetih igralcev. No ti klerikalni agitator Jošt, kaj porečeš sedaj k temu, ki ob vsaki priliki agitiraš in nadleguješ ljudi za bralno društvo in ga povzdiguješ v deveta nebesa?! Svetujem Ti: Sedaj še bolj agitiraj in nadleguj uboge ljudi za bralno društvo in reci: »ljudje božji, le prinesite denar, mi potrebujemo po igrah samo za zabavne večere po 30— 50 kron.« Potem bodo ljudje radi pristopali k vašemu društvu in namesto ene! krone dajali po 10 kron. Kaj ne, vrli igralci in kuharica Mička? Jošt bo že preskrbel, da bomo imeli v kratkem zopet take vesele urice in priliko, celi večer se imenitno zabavljati in plesati. A kaj porečejo k temu č. g. dekan? — Kmet opazovalec.
Sv. Štefan bliža Šmarja. V nedeljo 12. marca je sklicala tukajšnja kmet. podružnica poučno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 100 kmetov in kmetskih sinov. Predsednik kmet. podružnice za Sv. Štefan, Slivnico in Zusem, č. g. župnik sv. Šte-fanski je pozdravil g. predavatelja Ivana Beleia, ravnatelja kmet. šole v Šentjurju ob i ž., potem vse navzoče zborovalce, in je naprosil g. Beleta, da nas pouči v vinogradniški stroki. Smem reči, da ga nI bilo zborovalca, kateri bi ne bil pazljivo sledil go-vornikovim izvajanjem; vsakdo je bi! zadovoljen, in nikomur ni bilo žal, da se je udeležil nedeljskega zborovanja. Nato so se pregledali društveni računi, na kar se je zborovanje zaključilo. Lahko je podružnica ponosna na svojega vrlega predsednika. Opomniti moram, da je bil tudi slivniški župnik navzoč, kateri je to zborovanje porabil za svojo umazano agitacijo za bližajoče se občinske volitve na Slivnici. Kmetje so seve listke jemali od njega, a naskrivoma so mu pa prav obilne iige kazali. Prav tako! Bil je tudi navzoč deželni poslanec (brez pomena) Lončarjev Jaka iz Ponikve, kateremu je pa korajža nekam zlezla; pa ne vem, če je bal, da bi se mu taka zgodila, kakor dopoldne istega dne na Slivnici. Nekdo se je tako dakc sy-zabil, da ga je vprašal, če ga še kaj glava bol:. No,
če ima v Gradcu tudi tako korajžo, kakor tukaj pri nas, potem ni čuda, da tako trdno stojimo kmetje v vednih zadregah.
Rečica ob Paki. Z ozirom na naš zadnji dopis v št. ?, z dne 2. marca t. i. glede šolskih zamud in k rajnega šolskega sveta nam pošilja g. načelnik Fr. Steblovnik po domače Obat sledeči popravek: »i. Ni res, da bi g. nadučitelj z opravičevanjem zamud ne imel ničesar opraviti, res je, da ima isti kot šolski voditelj dolžnost vpisovati opravičbe strank, aji so zamude opravičene ali neopravičene. Še le na podlagi mesečnega izkaza zamore potem komisija določati in obravnavati o istih. — 2. Ni res, da bi bila, kakor dopisnik namigava, vseh kazni komisija kriva, ker jih ista predlaga, res pa je, da ista nj še. v nobenem slučaju predlagala kazni, pač pa v vsakem slučaju predlagala odpust kazni milost-n(rn potom. --3. Ni res, da bi v času, ko je imel .nadučitelj obravnavanje zamud, ne bilo toliko kazni jeakor zdaj, res je le, da je v letu 1909, ko je imel Še nadučitelj obravnavanje v rokah, plačalo kazni 49 strank v znesku 178 K; a sedaj t. j. v letu 1910, ko je obravnavala zamude omenjena komisija le 26 strank v znesku 108 K. — 4. Ni res, da bi bili nekateri nesposobni otroci za sposobne spoznani in potem kaznovani, res je, da je bilo nesposobnih spoznanih 9, a kaznovan še v tem letu dozdaj ni bil niti eden. — 5. Dalje ni res, da bi ne dobival prošenj in prizivov g. nadučitelj, res pa je, da jih isti dOTi v a kot voditelj šole, ter se mora o istih vzajemno s krajnim šolskim svetom izjaviti.«
Da, mi se hočemo dobro zabavati!
SloVcnjcgrajfti oKraj.
Sv. Janž na Vinski gori. Piše se nam; Tukaj b«do v kratkem občinske volitve. Klerikalci se z lažmi, obrekovanjem in ustrahovanjem mrzličnu pripravljajo. Naprednjaki, odbijte drzni napad!
Siovenjgraški okrajni zastop. Cesar je potrdil izvolitev g. Avgusta Guntherja za načelnika in gospoda Jakoba Pernata iz Meže ob Dravi za podnačelnika slovenjgraškega okrajnega zastopa.
Občinske volitve v Vuzenici so jim zadale drug udarec, dasi še prvega niso pozabili. Računili so na svojo večino v občinskem odboru, pa so se hudo vrezali. Volitve so bile minoli četrtek in lista Slovencev je zmagala sijajno v vseh treh razredih, četudi je mizar Ladinek letal cele dneve in noči okro&. Udeležba je bila posebno v tretjem razredu izvan-rednd velika. Na ta razred so še posebno računili Nemci. A udeležilo se je v tem razredu 86% volil-tev ter preglasovalo Nemce za 36 glasov. Za da-»es mizarja Ladineka Slovencem priporočamo ter ga rade volje prepustimo »Siidmarki«, da mu da za-njegov trud in poraz primerno nagrado, saj je je "krvavo potreben. Drugič več o tem.
Iz Slovenjgradca. (Volitve v šoštanjskl in tfarnberški okr. zastop.) Ker poteče dne 21. julija poslovna doba šoštanjskega in dne 3. avg. marn-berškega okrajnega zastopa, se bodo razpisale za obe korporciji nove volitve.
Meia oh Dravi. Dne 12. t. m. ob pol 11. uri zvečer je začela pri tovarniškem posestniku Viktoru Oolhl žaga goreti in je popolnoma zgorela. Zraven ile žage je tovarna in stanovalna hiša in se je samo ' orožnikom iz Meže zahvaliti, ki so tam blizo in su Hitro prihiteli tja in tovarno, ki je že skoraj gorela, pogasili ter tako zelo veliko nesrečo odvrnili. Mislimo, da r,a te orožnike ne bo oblast pozabila.
ptaj5l[f oHraj.
Ormož. Začasno vodstvo notarske pisarne dr. Oeršakove je prevzel 10. t. m. g. Milan Detiček, sin celjskega notarja g. Jurija Detička.
Občni zbor Ciril Metodove podružnice za Sre-tfščc in okolico se vrši v nedeljo 19. t. m. ob pol € uri zvečer v gostilni gosp. Zidariča v Središču. Po rborovanju se vrši tombola z bogatimi dobitki.
Svinjski sejmi v Ptuju in Ormožu se zopet prično.
letale. V naši lepi občini županuje sedaj Že nepretrgoma skozi 30 let naš vrli župan g. Anton Kolar. Tudi prej je bil že 9 let župan, tako da župa-Buje z enim presledkom menda že 40 let. To je gotovo redek in za to za našega gospoda župana, ki Je pri svojih sedemdesetih letih še čil, in tudi za našo občino časten slučaj.
2etale. Minolo nedeljo smo imeli občni zbor kmetijskega bralnega društva. Izvolil se je novi odbor. Predsednik je zopet kmetovalec Simon Potočnik. Pristopilo je ta dan lepo število novih članov. Kaplanova hujskarija je malo izdala. Ljudstvo se bo kmalu naveličalo hujskanja proti vsem koristnim domačim napravam. Društvo ima za to leto lepe načrte in jih bo tudi izpeljalo v prid našemu kmetijstvu. Vrlo naprej, brez ozira na desno in levo. Na občnem zboru sta urednik Spindler iz Celja in g. A. P e s e k iz Ljubljane na podlagi vzgledov iz zgodovine razpravljala o potrebi stanovske kmet-ske organizacije.
Sv. Miklavž. V eni in isti številki »Nar. L.« ei-tam, da menijo Svetinjčarji razširiti šolo in postaviti na farovž nadstropje. — Jaz vas svarim, Svetinjčarji, da se ne prenaglite! Gotovo vam ie še znano, posebno tistim, ki imate v naši občini gorice, kako smo plačevali pred par leti stroške za popravo fa-rovža. Komaj smo poplačali šolo, že smo morali znova globoko v žepe pseči. Ko je bilo že vse zgo-
tovljeno, smo se sicer nekaj malo proti stavili, a na zadnje smo le vsi plačali. Zato se postavite proti zdaj, dokler je čas, pozneje ne pomaga nič! Zidajte, kar je v resnici potrebno, za nepotrebne stvari p« ne dajte groša. Časi so predragi! — Brebrovničai.
V	Frankovcih pri Ormožu;,niso vlekli, kakor se je, to poročalo, »ploha«, je naglo umrl kmet Šulek, ki je ponesrečil pri vožnji. Fanti pokazali sočutje za blagega pokojnika, ki i(e Joil kot .voznik daleč na okoli priznan, ter so opustili šalb m resno molili za pokojnika, ki je zapustil žalujočo mnogo-brojno obitelj. N. v m. p.!	.,
Sv. Janž na Dravskem polju. Dne 12.. m. ni. se je- vršila veselica tukajšnje požarne brambe v gostilniških prostorih g. Lešnika. Ta prireditev se je nepričakovano dobro obnesla. Vse je poteklo v najlepši složnosti in veselju. Vsak gost (z eno izjemo!) se je vračal šele ob rani uri iz veselišča, meneč se s tovariši in tovarišicami, da smo se v Šentjanžu po dolgem zopet enkrat prav dobro imeli Videl si tukaj kmete s svojimi odraslimi člani obitelji iz samih boljših hiš, ki so si enkrat privoščili prav prijetne zabave. Tudi inteligenca iz domačega kakor iz sosednih krajev, celo iz Maribora, je bila častno zastopana. Kakor že omenjeno, našemu znanemu pevcu in domišljavemu klerikalnemu agitatorju ni bilo vse po volji, ker je na mah uvide!, da veselica nima klerikalnega značaja, zato se je v enem od druge osebe sestavljenem članku oglasil v mariboi-ski »Straži«. V istem javka in obžaluje šentjanške fante, češ, da trobijo v liberalni rog. K temu mu je dalo edino povod to, da so bile šaljive, karte kole-kovane s koleki C. M. D. — Dirnila ga je baje beseda, ki jo je slišal le on, nad sto drugih ljudi okoli njega pa ne. — Pa ta tudi zna lagati, ne samo prejšnji šentjanški klerikalni dopisnik A-r-š, pravijo si sedaj udeleženci veselice med seboj. — Oospodinc duhoviti dopisnik, le ohladite vašo vročo klerikalno kri, sicer bi morali iti k zdravniku, kakor drug vam v službi precej sorodni gospod, katerega tako hudo skli, da so šla na to veselico poštena starška dekleta, večinoma v nadzorstvu starišev, vkljub njegovi prepovedi. Le tako naprej, in kmalu zgubite popolnoma zaupanje, ki ste si ga dalje časa pridobivali, a sedaj gineva., r— O znani predpustni komediji, ki si jo že vrabčki pripovedujejo, prihodnjič veži. — Več članov požarne brambe.
Središče. Marijine device iz Vitaua pri Sv. Bolienku nas kaj rade obiskujejo. Začele so se prikazovati v pelerinah, češ, tako obleko si spravite, ve središka napredna dekleta. Pri. nas so si najele za pustni večer godca. Mislil sem si: dekleta so ja dekleta, ali plesati vendar ne smejo, ker so Marijine device. Komarof Mihalek je pisal, da so lot-merške puce takše kak je cvrtje, a vitanske device so še jakše, so nacirane in nafrkane kak torte. Vzamem potno palico v roko in vržem torbo čez ramo, in jo mahnem gor proti Vitanu. Ko pridem na Vitan, že ;slišim iz ne^e; pobožne hiše godbo: »hundrtar, hundrtar«. Podam se v hišo, in kaj Vidini. Plesale so te device, da je bilo dir in daj. Neumnosti pa kakšne, še kravi bi slabo postalo, če bi jin videla. Vodila je vse devica najčistejša L.. Nekaj ji je še pripomogel njen dobro došli N., ^ se je ska-zal v obleki kot kaki turški brusač. Ha, ha, ha, to je res lepa pobožnost vitenskih devic. Za to pobožno življenje si že dušožerec neti ogenj ip brusi kremplje. Kajti za take device kakor ste ve, ne pripravlja Kristus sedežev. Šrediški napredni mladini pa dajte odzdaj zanaprej popolnoma mir, -- Selški Balaž.
jtfarfoorskf oHraj.
Mlad roparski morilec. Poročali smo meseca januarja, da so 3. januarja našli na cesti iz llja v Ja-renino posestnika Jakoba Donko ubitega in oropa-nega. Donko je 2. jan. mesarju Celccrju v Št. IIju prodal telico za 280 kron. Kot morilca so zaprli takrat 17 letnega pekovskega gajšica Ivana Klobaso a Jarenine, ki je bil že dvakrat zaprt. Porotniki mariborske okrožne sodnije so dne 13. t. m. obsodili Klobaso na 18 let težke ječe. .
Nesramnost nemškega železniškega uradnika na Pragerskem. Iz Pragerskega nam poročajo: Dne 3. marca je zahtevala trgovka Jelica Kuharič iz Studenic na tukajšnji postaji vozni listek v slovenskem jeziku. Službujoči uradnik Sperber se je zadri nad njo: »KSnnen Sie denn keine andere als diese verfluchte chinesische Sprache?« (Ne znate nobenega drugega jezika, ko to prokleto kitajščino?) Nato je Jelica Kuharič odločno zahtevala pritožno knjigo, a uradnik je kričal: »Ich werde Ihnen schon helfen mit Ihrem Besc!iwerdebuch!« (Jaz vam bom že pomagal z vašo pritožno knjigo!) Ta slučaj znova dokazuje nesramnost in neolika-nost nemških železniških uradnikov na Pragerskem. Slovenci, poslužujte se na tej postaji samo slovenščine!
V	Smolniku pri Rušah je izvoljen zopet za župana gosp. Viktor Glaser, veleposestnik in leso-tržec. Castitamo!
Od Drave. Veliko se je kričalo in se še kriči po nemških listih, zlasti po »Tagespošti« in »Maribor-žanki«, kako se devastira zelene Pohorje po kranjskih podjetnikih. Ta predmet si je izbral kot referat g. Franc Dietirger iz Brezna, ki pri sejah c. ki. kmetijske podružnice očividno pretirava dejansko stanje in udriha po teh pokončevalcfii zelenega Pohorja, pozabivši, da se je z njegovimi gozdi ob času neke krize delalo ravno na ta način in še veliko hujše. V naši bližini na Smolniku imamo pa nemške podjetnike v osebah dež. poslancev Erber-l.angei -ja. Tudi ti gospodje sekajo baš več, kot je predpi-
sano in dovoljeno in nedavno se je tam mudilo trideset tesačev, da čim preje uničijo to nekdaj tako idealno gozdno posest. Opozarjamo torej c. kr. okr. glavarstvo v Mariboru, da tudi pri teh nemških gospodih gleda na natančno izvrševanje določb.
Nemška šola na Pesniti. Pesniški nemškutarji so sklenili rta občnem zboru krajevne skupine nemškega šulferajna zgraditi na Pesnici nemško ljudsko šolo. Prostor za stavbo se prepusti brez oškodn.me in posamezniki hočejo prevzeti tudi dovažanje ma-terijala zastonj. Nabralo se je za novo šoio že 740 kron ifrse bo nabiralo naprej. Pesnica je,zelo ogrožena in zelo važna postojanka nad Mariborom. Po lanskem uspehu pri občinskih volitvah bi se naj delalo in utrjevalo to važno občino za Slovence še naprej.'	n^uh
Samomor poštnega uradnika. Iz Pragerskega poročajo: Ustreli) se je tu 9. marca poštni oficijant Bogomir Gumzej. Poštni komisar iz Gradca ga je zasliševal zaradi ponarejanja poštnih nakaznic. Ko je stopil skozi vrata orožnik, da bi ga aretiral, sc je Gumzej ustrelil. Govori še, da je Gumzej v zVezi z velikimi sleparijami s poštnimi nakaznicami:
£jtttoiwrsHi oljraj. !
Iz Ljutomera smo sprejeli iz peresa strokovnjaka obširen dopis o tamošnji elektrarni, ki srno ga morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjo številko.
Malanedelja. Tukaj se je ustanovil pred dvehia letoma nov tamburaški zbor. Fantje so si težko nabavili drage inštrumente; mislili so si, da jih bodo njihovi vodji zmiraj naprej učili, da potem napravijo sebi in drugim kako malo zabavo. Ker pa sami še niso tako zmožni, da bi se vadili dalje, bi prosil njihove vodje, da jih ne pustijo in jih vadijo v naprej. Letos bi bilo lepo, da bi se naredila velika veselica k 251etnici našega kmetijskega bralnega društva. Cela stvar leži na tamburaših oziroma njihovih vodjih; delajte torej skupno za napredek društva. — Več udov bralnega društva.
Volitve v gornjeradgonski okr. zastop. »Sloga« poroča, da se volitve v gornjegrajski okrajni zaštop ne bodo tako hitro vršile. Slovenci so vložili proti celemu nepostavnemu imeniku veleposestnikov u-govor na c. kr. namestnijo.
SloVenci V tujini.
Novice iz Amerike. V Chlevelandu, (Ohio) je umrl dne 14. februarja Fran Zele. Doma je bil v postojnski okolici. — V New Yorku je umrla 15 letna Marija Hribar. Doma je bila iz Domžal. — Fran Košir, doma iz Kozarij pri Ljubljani, jc: prišel dne 6. februarja v Ameriko. Naselil se je v Leadville, Colorado. — Nekega dne je hotel iti z Josipom Novakom in Josipom obiskat nekega svojega prijatelja. Ker slučajno ni bilo doma tega prijatelja, so si hoteli ogledati pokrajino. Med potjo so srečali dva angleška farmerja, ki sta šla z vozom po drva. Eden od teh je ustrelil brez povoda proti njim ter zadel Koširja v levo nogo pod kolenom. Rana je bila tako težka, da je Košir čez nekaj časa umrl. Fant je bil v Ameriki samo poldrugi dan. — Dne 15. febr. je umrl v Aurori Josip Kolenc v starosti 47 let.
Jiajfo narodna obramba.
Za Ciril-Metodovo družbo je na Jožeiovi »of-ceti« v Rečici zavedna Bočanka Micika Levarje-va nabrala K 2.60. Čast bočkiin dekletom!
Ciril-Metodovi podružnici Šmartno ob Paki je
darovala rodbina gostilničarja Ant. Steblovnika in rodbina trgovca Ant. Bizjaka vsaka po 5 K mesto venca na grob umrlemu g. nadučilju L. Kožuhu.
Mariborska moška C, M. podružnica je poslala meseca svečana v Ljubljano sledeče prispevke: Darilo mariborske »Posojilnice« 200, članarine. 170. nar. davek (nabr. g. Majer) 20, nabrala gospiča Jelica Grizoldova kot ciganka pri trg. plesu 10.28, nabral g. Majer pri pustnem plesu v Nar, domu !0, nabiralnik v Nar. domu 18, v Medenovi gostilni 14 in v Vrtnikovi trgovini 1.50 K, skupaj K 443.78. Vsem darovalcem kakor tudi nabiralcem prisrčna hvala!	-t
Za Ciril-Metodovo družbo so nabrali V Bu-kareštu žjveči narodno misleči Slovenci. Darovali so: Gostilničar Kop (edini slovanski) 5 frankov, preostanek od »Slovenskega večera* 3 franki 70 bani, Ignac Radoš 2 franka, Franc šubelj 50 bani, gospa Angela Šubelj 50 bani, Maksi Radoš, učenec IV. raz. ljudske šole 5 bani, Marinka Radoš 10 bani, Nande Kokalj 50 bani, Marija Košak 50 bani, Franca Košak 30 bani, Fran Gabrič 40 bani, GustI Šubelj 40 bani, Reza Sare 30 bani, Pepca Janezič 20 bani, Cecilija Šinkovec 20 bani, Jožefa Belec 20 bani, Jožefa Florjančič 20' bani, Frančiška Kmetic 20 bani, skupaj 15 frankov 25 bani oz. v aVstrijski veljavi K 14.40. Zavednim Slovencem v Bukareštu vsa čast!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je
imela meseca februarja 1911. 1. sledeči promet: Dohodki: A. Redni: 1. prispevki iz nabiralnikov S7t"K 68 v; 2. prispevki podružnic: Kranjsko 772 K 31 v, Štajersko 1.263 K 88 v, Koroško 14 K, Primorsko 512 K 51 v; skupaj 2.562 K 70 v; 3. razni prispevki 3.407 K 55 v, torej skupaj 6.S41 K 93 v. — B. Izredni: 4. prispevki za obrambni sklad 2.108 K 53 v, vseh dohodkov skupaj je bilo 8.950 K 46 v. — Izdatki: A. Redni: 1. plače, remun. učit. osobju. razni računi itd. 8.622 K 32 v; B. izredni: 2. Naložitev na glavnico, ozir. na obrambni sklad 1.965 K 53 v, skupaj 10.587 K 85 v, torej primanjkljaja 1.637 K 39 vin.
Za Cirf-Metodovo družbo ie nabral na samski odhodnici g. Pranja Stanjka, načelnika ljutomei-skega Sokdta, g. Janko Horvat .10 K. Prav, da sc spominjamo pri raznih prilikah naše prekoristnc družbe.
Književnost in umetnost.
Slovensko-nemška meja na Kočevskem. Spisal Ant« Beg. Založi. L. Schwentner v Ljubljani. Cena 80 vin., po pošti 85 vin.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Veržej: V to številko žal ni moglo več prit«. Smo shranili za prihodnjič. Zdravo! — Gornjigrad: Ni mogoče danes, ker smo sprejeli šele dahes, ko fe list že v tisku. Pride! Zdravo!
LISTNICA UPRAVNIŠTVA. M. S., 4IS Florida St, Mfflwaukee Nis, Amerika: Vaš list je plačan z zadnjič poslanim zneskom do 1. junija 1911. Zdravo!
j)rn$Hene in drage prireditve.
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v soboto, dne 35. marca t. 1. ob 10. ari v celjski okoliški Soli. Dnevni red: 1. Zapisnik. — 2. Dopisi in razne društveno zadeve. —
3.	Poročilo računskih pregledovalcev. — 4. Izvolitev odposlancev za „Zavezo". — 5. Iz svoje botanične puščice razkazuje tov. Ivan Logar. — 6. PoroCilo zastopnika v okrajnem Šolskem sveta. — 7. Slučajnosti. — Ob 9. uri pevska vaja isto tam. Cenjene pevke in pevce prosimo točne in polno-številne udeležbe. Do cenjenih tovarišic. in tovarišev v sosednih okrajih, ki so obljubili sodelovati, se s tem že posebej obračamo r. najvljudneje prošnjo, da se blagovolijo potruditi k tej vaji. Žrtev je res velika, a smoter je lep.
V Šmarja pri Jelšah se vrši v soboto 18. in v nedeljo 19. t. m. ob 8. uri zvečer gledališka predstava v gostilni g. Habjana. Uprizorita se enodejanki: 1. „Kje je meja?" 9. „0če so rekli, da le". K obilni udeležbi vabi čitalnica.
Iz Bočne. Odbor prostovoljne požarne brambe Bočna čuti prijetno dolžnost se vsem, ki so na eden ali drug način pripomogli, da se je naša predpastna veselica tako vsestransko dobro izvršila ter da se je s tem tudi naša društvena blagajna za K 229*41 okrepila, najlepšo zalivalo. Posebno hvalo pa smo dolžni velesp. g. naduč. J. Bizjaku in njegovi blagi gospej soprogi, ki sta se največ trudila, da je igra, petje, ribji lov itd. vse tako dovršeno dobro izpadlo, ter sta tako zopet pokazala srce za napredek Bočne. Hvaledolžni smo blagi gospej Dedič za odstop prostorov, vrlim igralcem, ki so nam tako živo vprizorili „Mutastega muzikanta", cenjenim pevcem, vsem blagim darovalcem dobitkov in preplačil itd. Šo enkrat vsem srčna hvala! — Na pomoč!
Iz Ptuja. Dne 5. t. m. je predstavljala ženska podružnica „Sv. Cirila in Metoda" v ptujski čitalnici Meškovo tridejansko dramo „Mati" pod vodstvom gospe Kauklerjeve. Med igralci ge je izkazala gospodična Mohoričeva kot ciganka Silva, istotako gospodična Potočnikova kot Tinka, akoravno je v nekih prizorih malo nenaravna in jok ob glasovirju prisiljen. Gospod Majcen je bil kot Milan dober, tudi gospod Žiher kot cigan Šandor. Manjše vloge so bile v dobrih rokih, vsak igralec je storil, kar je bilo v njegovih močeh in tako je tudi izvzemši par malenkosti uspela dobro. — Želeti bi le bilo, da bi ptujski Slovenci pri teh dobrih močeh v kratkem priredili zopet kako igro.
Ženska Ciril - Metodova podružnica Lju omeni ima na Jožefovo, dne 19. t. m. v Franc - Jožefovi šoli ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor. Cenjene članice iz trga in okolice so vabljene k polnoštevilni udeležbi.
Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu si je izvolilo na svojem I. rednem občnem zboru letnega tečaja dne
4.	marca 1911 sledeči odbor: predsednik: Ogorevo Martin, cand. med., podpredsednik: VI. Vrečko, cand. med., tajuik: Marin Vilko, stud. med., blagajnik: Mikuš Rudolf, stud. med., gospodar: Krulej Brnest. cau. geod., knjižničar: Skasa Fran, cand. iur., odborniški namestnik: Šmid Josip, cand. iur., revizorja: Hrovat Anton, cand. med., Košan Janko, cand. iur.
Akad. teh. društvo „Tabor" v Gradcu si je za letni tečaj 1911 izvolilo sledeči odbor: Cand. teh. Fr. Fischer, predsednik, stnd. iur. Zv. Pernat, podpredsednik, stud. iur. Ig. Grandovec, tajnik, stud. phil. Gr. Čremošnik. blagajnik, cand. phil. K. Kranjc, knjižničar, cand. geod. K. Škrk. gospodar, stud. inr. Jul. Bučar, namestnik, cand. iur. Al. Trstenjak, — cand. med. R. Schober, — cand. chem. VI. Frankovič, pregledniki.
n ®
o. >
>«5 5 o ® o. i— ~
s §
c .52. -t-S
MB C
■- Cl>
c >C->
(O <v> --=-
5 "> o
.u = t. e
' n e
ffl c
oo e
Prostovoljna požarna hramba v Braslovčah uprfiori v
soboto, dne 25. t. m. na Legantu veliko narodno igro „Po-žigalčeva hči". Začetek ob rt. uri popoldan. Vstopnina: Sedeži po 1 K, 60 vin., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vabi odbor.
Podporno društvo za slov. visokošoice na Dunaju je
prejelo do 7. marca sledeče darove: 25 K: Dr. Jos. Stare v Ljubljani; po 10 K: Županstvo Ajdovščina, Gorje in Boh. Bistrica, J. Blasnika nasl.. ravn. Al. Cuha, dr. Ant. Gregorčič, dr. Iv. Jenko, dr. T. Kac, fin. kom. Janko Mac&k, dr. Ant. Medved in dr. Edv. Serko; 6 K: prof. Jos. Zupančič; po 5 K: dr. Ciril Ažman, trgovec Ju*. Berlisg, Andrej Gabršček, dr. Tom. Horvat sod. Josip Janša, trg. Franc Oset, sod. svet. Fr. Peterlin, Pravdo Rebek, prof. Al. Repič, trg. Fr. Repič, Vladko Ternovec, in dr. Fr. Žižek; po 4 K: sod. Iv. Hntter in šol. svet. Ant. Šantel; po 3 K: okr. glav. Štef. Lapajne, Franc Majdič. Al. Senčar. prof. Jož. Skrbinšek in gitrn. ravn. dr. Jos. Tominšek; po 2 K: dr. Ant. Dolar, Karol Marsohitz, dr. Anton Mnlej. Štef. Sušeč, dr. Iv. Šorli, J. Vecchiet. dr. A. Vilimek in Jakobina dr. Žitekova. Skupaj 240 K. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v p. Dunaj III., Relsnerstrasse 27.
Loterijske Številke.
Trst, dne 13. marca 1911: 18 84 33 8 47 Line, n „	„ 46 20 1 2 84
T
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 2 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči.	-
1
lahko zasluži vsakdo v mestu in na deželi, tudi v čisto malih krajih. Pošljite svoj naslov na do-——pisnici na tvrdko Jakob KSnig, Dunaj VII-733 (Postamt 63). 3 10-3
Stanovanje
(2 sobi, kuhinja in drugi pripadajoči deli) se' odda s 1. majem. — Vpraša se: Dolgopolje itev. I, Celje.
Stavbeni prostor
na lepi solnčni legi, 8 minut od mesta Celja oddaljen, se proda po zelo nizki ceni. — Vpraša se
v gostilni „Skalna klet" pri Celju. ___
V
7čtlličti f ®rez ST°je krivde ločena, jako lepa gospa, fcgniUf . 80 let starai 90.000 K premoženja v gotovini in najmanj 100.000 K gotove dedščine, se želi zopet poročiti. Samo resni ponudniki (premoženje postranska stvar), ki zagotovijo srečen zakon, naj pošljejo ne anonimno svoje ponudbe na: ,,Ideal") Berlin N. W. 7, poste restante. 143 1
Malo posestvo
se proda pri Petrovčah, 10 minut od železniške postaje; hiša je nova, zraven so gospodarska poslopja. — Več se poizve pri	154 2-1
Francu Sedmineku v Gornjih Rojah
p. Sv. Peter v Sav. dol.
Dabilo na
občni zbor
^Posojilnice u Ditanju"
registrouane zadruge z neomejeno zauezo,
ki se bo vršil
u četrtek, dne 30. marca 1911, ob 1. uri popoldne u lastni hiši.
DNEVNI RED :
1.	Poročilo nadzorstva in potrjenje računa za 1. 1910.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev načel-tva.
4.	Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika.
5.	Slučajnosti.
OPOMti.v: V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 1. uri, se isti vrši ob uri po-posoidne v zmislu § 35. (alin. a) zadružnih pravil.
T49	Načelstvo.
Tabimo na svoj
občni zbor
ki se vrši
147 2-1
t četrtek, dne 30. marea 1911 ob 1. uri popoldne t posojilnici pisarni.
DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. lA. Odobrenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze v Celju ter ukrepi vsled istega.
5.	Sprememba pravil.
6.	Nasveti načelstva in slučajnosti.
Hranilnica in posojilnica v ŠmarjL
registrovana zadruga z neomejeno zavezo ™ Ivan Debelak s. r. dr. Jos. Georg s. r.


w w w w »v >
Vabilo na
izredni občni zbor
ki se vrši
v soboto, dne 25. sušca t. I. ob 8. uri zj. v posojilnični pisarni.
Na dnevnem redu je :
1.	Sprememba pravil.	i« i
2.	Slučajnosti.
Hranilnica in posojilnica y Št. Pavlu pri Preboldu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Anton Herman	Ernest Marine.
. Ako ne bi prišlo ob določeni uri zadostno število udov. vrši se ob 9. uri drugi občni zbor, ki bode ob vsakem številu udov sklepčen.
Kovačnica
se da v najem f. aprila
pod ugodnimi pogoji. Zraven je stanovanje klet in en svinjski hlev. Kovačnica stoji tik Okrajne ceste I. razreda in je sedaj prenovljena. Več se izve pri:
Jožef Podgoršek p. d. Cestni Jože
Št. Jur ob južni železnici. i46 2-1
Lepo malo
posestvo
se proda iz proste roke; pripravno je aa
kakšnega rokodelca ali penzijonista, posebno tudi za izvoščeka (fijakerja) ali sploh za mirne starejše ljudi. Več pove
Anton Mraz v Šmartnem št. 38
p. Rečica na Paki (Štaj.) ibs 2-1
Skladiščarja in učenca
sprejme trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Norb. Zanier A sin,
Sv. Peter, Savinska dolina. — Ponudbam naj se spričevala prilože. 148 3-1
I
t
3 močne
ute
čisto nove, blizu kolodvora, se po nizki ceni prodajo. Več se izve v upravništvu Narod. Lista, Celje.
Zaradi bolezni sem prisiljen prodati svoje
posestvo.
Spravil bi rad vse v slovenske roke. Imam hišo z nadstropjem ob državni cesti, pri dragonski vojašnici, blizui kolodvora, pripravno za obrt (jekarijo) in trgovino. Hiša s sadnim in zcleujadnim vrtom me stane 48.000 K. Lovro S t ep lin i k, Slot. Bistrica.	131 2-9
Po ceni meso!
Vsak dan se sveže kolje; 5 kg govejega, telečjega (od stegna) ali ovčjega mesa samo 4 K, 5 kg svinjskega 5 K, strogo solidna postrežba, ker reflektiram na stalne stranke, franko po povzetju. — Meso je tekom 24 ur na mestu. Berkavlcs AUer, M. Hertncse, Ogrsko, m 3-3

se zaradi preselitve
proda ali da v najem.
5 sob, 3 obokane kleti, gospodarsko poslopje, sotivni vrt, sadonosnik, 1 plug polja, 5 minut od cerkve, na okrajni cesti v Zavrču. — Vpraša se pri:	132 3-2
Jožefi Barlič, Zavrč pri Ptuju.
naprodaj imam
okoli
100 klafter bukouih dru
ki so letos .cepljena in 1 meter dolga. Dobijo se pet minut od kolodvora v Mislinju ter bi se tam nalagala v vagone.
Anton Šplichal, Sv. IIj
pri Mislinju.
111 3-3
Veliko presenečenje!
V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3 80.	139 3-2
Krasna pozlačena prec. auker uta z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prs;an za gospode z imitiranim žiahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 nsnjata denarnica, 1 par man-šei.nih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije Šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 90 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z -uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80.
Pošlje se po povzetju ali Če se denar pošlje naprej.
Dunajska osrednja razpošiljalnica
Ch. Jungurirth, Krakov štev. B/103.
KB. če se naročica dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za nengajajoče denar nazaj.
Pozor pred ničvrednimi izdelki.
Toifiasova moka
je vsak čas in za vse rastline najboljše in najcenejše fosforno gnojilo. Za čistost, za množino fosforne kisline v celoti in one v citro-novi kislini razpustne in za finost zmletja Tomasove moke, pod znamko
.štiriperesna'
mane, ie nad 30 let rabljene in najboljše preskušane, jamči 113 15-3
prodajalna pisarna fosfatne moke čeških tovarn Tomasovo moko na Dunaju I., Bauernmarkt 13.
Najtrpežnejši
strešnik
iz cementa in zmletega apnenega kamenja se dobi vsak čas v Kitajščini t Šmartnem Ob Paki; rudeč in rumen zmiraj na razpolago, vsaka druga barva se lahko naroši pri zastopniku
Jos. Fr. 8kasa
V Rečici na Paki; en tisoč stane pri gradu 90 K, naložiti ga pusti oskrbništvo tovarne; s 15 komadi se pokrije n m strehe; vsak strešnik (cigel) se natančno zleže; jamči se za več let.	152 8-1
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je ns 25-3
„Ilustrovani tednik"
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K l'80. Zahtevajte ga povsod! Naročite
ga in Inserirajte v njeml Naslov: „llu8trovani tednik", Ljubljana.
5000 K zaslužka
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka
300 kosov za samo-6 K
ni priložnostni knp in sicer:
1 prava švicarska sist. Roskopf-pat. žepna ura.
dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni. ovratuiški in prsni gumbi) 1 amerik. žepni nož (5 delni), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fazone), 1 kiasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album 3»> umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*.—
Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od:
i. GELB, razpošiljalnica Novi Sandec 204.
Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali S najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen.	128 3-2
10 K,
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljne perj«:
I kg sivega, dobrega, puljeaega 9 K. boljšega 2 K 40 h; prima poi-belega 9 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 6 K 10 h; 1 kg velefinem, snežnobelega, pulje-; nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg paha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega najfinejši prsni pah 19 K. - Kdor vzame K kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
h gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega aan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 190 cm široka, a 9 sglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen i novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; ■apol puh 20 K; pnh 24 K: same pernice po 10 K, 13 K, 14 K, 16 K; zglavniki 9 K, 3 K 60 h, 4 K. — Porniee 900 cm dolge. 70 cm Široke K 13—, 14.70, 1780 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 em Širok K 460, 5 90, 6*70; podpornica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali samenjati franko. Za nengajoče se povrne denar. — Cenovnik sastonj in franko.	141 -1
S. Benisch, Oeschenitz, štev. 773, Šumava, češko.
Veliko presenečenje!
V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 420.	133 3-2
Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata sa gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasja elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski sapest-nici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 »krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom. 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 4*20. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej.
Dunajska osrednja razpošiljalnica P. LUST, Krakov štev. 534.

tamburice
Naj izvrstnejše in najboljše
Cjj	izdelnje in razpošilja
Prva sisačka tvorniea tamburic
x J. Stjepušin, Sisak
Hrvaško.
Odlikovan na pariški ras-stavi 1.1900 in na milanski r^V razstavi leta 1896. Razen tamburic in skladb za tamburice ima razna godala, kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, oka-rine itd., z« katera pošlje poseben cenik s slikami. Velik in ilnstrovan cenik se pošlje vsakemu franko in zastonj.
V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom BTambnrica", ki poleg pouka prinaša tudi krasne tamburaške skladbe in stane na leto samo 8 kron.	55 12-4
1

151 1
Zalivala.
Za dokazano blagodejno sočutje, tako ob bolezni kakor tudi povodom smrti
Karola Mikuš
notarskega uradnika in občinskega tajnika v Gornjemgradu,
izrekamo našo najtoplejšo zahvalo v prvi vrsti gospodu notarja Drukar-ju in blagi gospej soprogi; gg. trgovcu Prislanu, županu Kolencu, not. kand. Presečniku ter gospej Trobejevi, kakor tadi vsem prijateljem in znancem za tolažila ob bolezni, za mnogobrojno zadnje spremstvo in darovanje vencev, zlasti slav. obč. zastopa, slav. požarnim hrambam v Gornjemgradu ter drugim došlim iz okolice, sodnijskema in davbarskema nraduištvn, domačemu kakor tadi okoliškemu nčiteljstvu, domačemu pevskemu zbora za ganljive žalostinke in sploh vsem spremljevalcem k zadnjemu počitku.
G o r n j i g r a d, 13. sušca 1911.	Žalujoči ostali.
Št. 450
156 1
Razpis natečaja.
Službe učiteljev in učiteljic.
V političnem okraju Celje razpišejo se za sledeče ljudske šole službe učiteljev in učiteljic v stalno nameščen je:
Na šestrazrednici v Št. Pavlu pri Preboldu, II. krajni razred, mesto učiteljice, na štirirazrednici v Mozirju, na štirirazredniei na Rečici, na dvorazrednici pri Sv. Jederti nad Laškim in na petrazredni deški šoli v Hrastniku po eno mesto učitelja, (vse v H. krajn. razr.)
Konečno na trirazrednici v Šmartnem v Rož. dol., III. krajni razred, eno mesto učiteljice ali pa učitelja.
Pravilno opremljene prošnje se naj predpisanim službenim potom vložijo do dne 15. aprila 1911 pri doticnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet Celje, dne 15. marca 1911.	Mifflei*
po 1 K 60 v, razno drggo pletenino, tndi vrbove sadike (tisoč po 3 K) priporoča državna delavnica za košarstvo pri Sv. Barbari v Halozah. 127 4-2
$000 K zaslužka
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka
600 kosov za samo 6 K
ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska sist. Roskopf-pat. žepna ura,
dobro idoča in točno regul. s pismeno 31etno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 atnerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5delm), I eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica , 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov. 5 indijskih proroških hudič-kov, ki zabavajo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*—.	137 1
Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od:
JI, Gelb, razpoSIlJalnlca" Krakov 423.
Če se naročita ?; zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robce* zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen.
Vaš poklic
vas sili veliko sedeti. — Trpite na zaprtju.
DomaČe sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinknjočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in' zapečenogti kakor gore-fiico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak.	'
GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, o. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Mali strani 203, vogel Nerudove nlice. IV Pošilja se VBak dan 1 cela steklenica K 2"—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1 60. se pošlje mala steklenica, za K 2 80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsko monarhije. ——————
Zaloga v vkarnah Avstro-Ogrske.
S
XJ
13 bi
o >
KO 03
C 05
>0
E rt
M
Delano iz najboljših snovi!
Vse naše gospodinje
hvalijo in kupujejo le
Pfeifer-jevo milo
ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pteifer in znamka tiger.
IM
p»'
3
o<
(D
CD
vx JC o
ca. <"
o
m
CL
O
3
JU
o<
IM
a.
CD
CD SST
Delano iz najboljših snovi!
Čast mi je, cenjenemu prebivalstvu Celja in okolice naznaniti, da sem c otvftHl dne" 11. t: m: "
v Celju, Graška cesta 8.,
mesarijo. — Moja največja skrb bo čim najbolje ugoditi kakor glede kakovosti, tako glede cen in postrežbe, da si tako pridobim popolno zadovoljnost mojih eenj. odjemalcev in s tem njih priporočilo mojega podjetja znancem in prijateljem.
Z velespoitovanjem
Jožef Stelzer, mesar, Celje, Graška cesta 8.
Pojasnilo.
Ker razni naši narodni nasprotniki razširjajo vest, da ima podpisana posojilnica „ velikanske* vsote naložene pri propali „Glavni posojilnici v Ljubljani", povemo resnici na ljubo sledeče: ffaša posojilnica ima naloženega denarja pri „Glavni posojilnici* vsega skupaj 5000 (beri pettisoč) kron. Ta znesek pa ni izgubljen, ker ima „ Glavna posojilnica" neomejeno zavezo ter morajo njeni člani pokriti ves primanjkljaj; pa ko bi bil tudi zgubljen, bi ta zguba tako čvrst in premožen zavod kakor je vojniška slovenska posojilnica še nikakor ne ugonobila.	t«
Posojilnica v Vojniku, TfiSSE
dne 12. sušca 1911.
A. Brezovnik, načelnik. Ign. Samec, namestnik.
180 1

■	" * m ii ^ * * *- » , ^ ■	»11 ^.	B . 11 ^ |... - . | » * .	. - .. » j«-- -j—nr r jr rinr j^vjuvj jui
Stara renfltmrana zavarovalna družba^zoper požar m točo
sprejme v vseli mestih in večjih krajih dobre zastopnike proti najvišjim provizijam. Tudi v stroki zmožne
b j h
144 M
proti stalnim plačam. Ponudbe pod »Assekuranz-lfertreter F. 591 na anončno ekspedicijo Jos. A. Kienreich, Gradec.


Nagrobne ~ vence -
|E?
t raznih velikostih in eenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
31 -6
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — ^Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
==J
=11=
NAZNANILO!
Slavnemu občinstva naznanjam, da sem prevzel
brlvnico
v Tegelhoflovl cesti 22, v msf dr. ttaca.
Opozarjam, da je moja brivnica edino slovensko podjetje te vrste v Mariboru, potrudil se bom vedno, da bom občinstvu vsestransko ustregel. Zato se priporočam vsem narodnim krogom.
I. Gredlič, brivec.
37 -8
Svoji k svojimi
Svoji H svojim!
Ljubit Bornih
j*	' —— puškar ——
v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-Sevalnici in od meno preizkušene. — liustrovani ceniki zastonj!	ei 62 4
it do S f Bursik
tevljap V Celju, po<*B kapucinskega mosta
izdeluje vso različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi Ima tudi zgoto vljeno obutev.
Slikar in pleskar
prevzame vsa v. svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, crkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila.
Svoji k svojim! Svoji k svojimi

Diktor Beuc, Celje
Graška cesta šteu. 8.
49-8
■ saaaaaa Trgovina s papirjem, pisalnim^in risalnim orodjem ■■■■■■■■
Goričar & Leskovšek, Celje, SS?uUc'
■■■um Lastna iitoga iolsklli ln vseh tiskovin sa urade. ■■■■■■■■ Na debelo.	38 50-9	Na drobno.
.....
; g; Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, srebmine,	■ < i
■ trn ■	! O J
5*5 verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni.	■ ** ■
hi Za ženine in nevestine r^^nSitoce«^.^	[*!
: &S ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov Ltd. « < \
■ ®	! Q .
SmS 46 50-9	Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!	.m.
jli <R. Salmič, Celje. Nar. dom.]II
Edino delniško pivovarniško narodno podjetje
Delniška dražba združenih pivovaren Žalec iffLaški trg
Svoji k svojim! v I^bljatli	Svoji k svojim!
priporoča svoje
izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo «6	v sodčkih in steklenicah.	52-6
»t,
t. # «g, rA
.-> J,
Superfosfat
mineraiično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno.— Dalje amonljakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni nmetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrngah in društvih.	16 14-13
Bureaui Praga, Prikopi 17.
Ivan Berna
Celje, Gosposka ulica št. 6
priporoča
svojo boeato zalogo obuval za pomladansko, letno iu zimsko sezijo. — Vse vrste mošKih, datnskih iu otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. veduo v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevi je. Izdeluje se po meri v lastni delavnici,
sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 4H-5
Pri gnojenju travnikov, detelj išč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom
gnojenja s kajnitom ali 401« kalijevo soljo.
Pojasnila o teh, "kakor tudi drugib gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata d Fr. Mlulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14.
Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič v jCelju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljbbljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še ■ v. h., :pri mnogih drugih trgovcih.	75 46-6
Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K	Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 41/2 od sto brez odbitka rentnega davka. llloge v tekočem računu, sprejema ter jih obrestuje po 4 V2 od sto Od dne do dne. čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki •0 svojem imetju. J Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-8
Posojilnica u^ Celju registrovaua zadruga z neomejeno zavezo ' v lastni hiši »Narodni dom" v Celju. . p " i	
Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K '	
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko
r. z. z o. z.
y Celju
Ceniki in vzorci lia zahtevo zastonj in franko
Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po naj Bližjih censih
s
44 50-9
e88
Jfortia Jfolftfc
ceflfarsKI aejsier, Celje, Kfng (V noti pos«£teifai ligi) priporoča rtojo zalogo i« delaf-oico za nairazlifteifo obstalo po zmernih cenah.
36 50-9
93 98-10
Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc, ceije
,.Narodni dom" in Graska cesta.
Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, n i debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'.
Predivo in solnate vreče
se kupijo v vsaki množini.
i 6 toelib.
riuh, zelo debele po 21 m U , v p0
16 K, i. domačega i "^te irauko 1Z) m is K, p® 2 ^leiraovine
narodne veUtrjl r. StermecH« *
Velihonočne dopisnice
v veliki izberi dobijo se v trgovini s papirjem, pisalnim in risalnim ===== orodjem =====
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
34 50-9
*"**T' ■ f1 r r t ' ■ tmmm———————»sna
i k
Tira n DpVlAk Stavbeni In umetnl ključavničar. CE. U M\ UP Caf vodovodni lnSlatefer (Poljska m. t«
, Celje.
SCMJMMI'
se priporoča ia napravo železnih ograj, vrat, oken. stopnic ter za vsa Konstrukcijska dela. štedilnike, vseli vrst vodovode, vodnjake. kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brficken-wagen). - Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln nteže.
Vse po dnevnih cenah.
48 4« 6
Celje.
Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj ln franko.

Darujte dr. sv. Cirila in Metoda!
Za spomladansko gnojenje priporočam cenj. kmetovalcem
Tomasovo žlindro
znamko	. zvezdo	89 ^
SternJ^Marke
kot najboljše in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Vai ujte se ponarejanj! Zahtev ajte povsod izrecno Tomasovo žlindro znamko zvezdo.
Veletrgovina z železnino
„Merkur", 9. Majdič, Celje,
prodaja izdelkov tvrdke Thomasphosphatfabriken G. m. b. H. v Berlinu.
MmHžMIMjMjmjMžMžM 1 fcč * SgžjaSTOCTiTO^^
postne hran. ra«nn 6t. mjmk Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine 1
Telefon št. 48.	=—=— pri denarnih zavodih, Iti nudijo najugodnejše pogoje. I
,LASTMI D O IVI'
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
© © 0
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
95 51-10
co registrovana kreditna in stavbena zadruga ** z omejeno zavezo v Gaherju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- npf f|M	/C9/ \
nilne (vložne) knjižice in Jih obrestuje letno po rCI	9	/OJ
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni krodit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račan © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
Zuezna tiskarna u Celju.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — =========== Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ============
9 999 99999999999999 9999 99999999aS99SBB§§§9§
Lastnik in izdajatelj: Narodna naložba v Celjn.
Odgovorni urednik Vekoslav Spindler.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Priloga »Narodnemu Listu11 ftt. II.
LISTEK.
TastlKondelik in^zet Vejvara.
C*ški spisal Ignfit Hermanu. — Poslovenil Stanku Svetina.
XLIV. Na Katinko bi bili kmalu pozabili
Ura je bila že deset proč, ko je iz poslednjega električnega voza — ki ni prišel na konec tira pri Nuseljskih stopnjicah, ampak ki se je na postaji pred harmonijo vrnil nazaj — zlezel poslednji pa-sažer, ali bolje povedano pasažerka, ki je hitela s kurjimi koraki na konec Saiarikove ulice in zavila za oglom v poltemno, v tem času prazno ulico Ce-iakovskega. Drobna ženska postava, na katere velikem klobuku je trepetalo črno nojevo pero kakor na vitežki čeladi vojaškega pogrebnega voza, ko drdra po grapastein tlaku.
Ako bi mogli videti — kakor vidimo v poltemi to plapolajoče nojevo pero — tudi misli stopajoče postave, bi brali približno tole premišljevanje:
»Za noben denar bi me nihče več ne spravil ob tej uri v ta pekel — saj tu naravnost straši — nikjer nikogar — in hvala Bogu, da ni nikogar — zakaj kdor bi se sedaj tu potikal, bi gotovo ne imel dobrega namena — ko bi ne bila kakor na trnju, kam so vsi šli! Giem tja popoludne — zaprto. — Grem tja zvečer — zaprto, tema, in hišnica kakor torklja ne ve nič drugega kot: popoldne so šli proč in nihče se ni vrnil. — Fuj ,tajfl« — Jezus, Marija, to sem se ustrašila! Maček! Voha tu kakor hijena, človek nič ne vidi in naenkrat skok — te-le divje mačke bi morali vse zastrupiti. Srce mi tolče, čudno, da ne poči. — Kaj se je zgodilo pri Vejvarovih? Pa bi mi lahko naznanili! Toda takrat nihče ne ve o teti Katinki! Teta Katinka je samo včasih dobra, kakor garnitura k govejemu mesu. — No dobro, saj jaz vem, da mi ni treba biti peteršilj v vsaki juhi, toda tudi njim lahko še nekaj — za božjo voljo, tamle je pes — ne gane se, stoji in oči se mu svetijo. Ootovo je stekel! To je prijazen kraj po desetih ponoči! In stražnika nikjer! Sem se tudi stražniki bojijo iti. Samo da ne bi šel za menoj! — Morda je zavohal onega mačka. — Ampak Befki tega ne zamolčim. Tako sem se veselila današnjega dne. I no, stara teta! Vsak jo pomaže s kako lužo in jo zopet zažene v kot, niti izžme jo ne. Saj nočem ničesar, samo malo te sorodniške sloge. — Doma sem bila že na pol slečena in prijetno bi bilo sedaj v postelji - • za nobenega skrbeti. Sedaj je kanarček, revež, sam tam ostal — no, kletka je zaprta. Toda nisem mogla strpeti. Vedno me je zba-dalo: poglej, Kati, poglej, kaj se godi! — Hvala Bogu, tu sem slednjič. Zazvonimo torej. Samo da bi odprli pred nego oni pes — —«
I no, teta Katinka je bila to, seveda! Ozrla se je, boječe, ali ne teče pes za njo in ko ni ničesar videla, je odstopila od vrat pet korakov na ulicu in je pogledala na okna drugega nadstropja.
»Svetijo, torej sta pri mladih. No, ko bi povedali, bi bila tudi prišla. Saj sem vedno doma, kakor polž v svoji hiši.«
In hitro je zopet skočila k vratom in se oprla s hrbtom nanje, da se je zabranila proti vsakojakim napadom, ki jih je tu še čutila. Toda nič se ni gibalo. Se dvakrat je morala zazvoniti, predno je zaškripal v ključavnici ključ. Hišnik, gospod Paštika je pozdravil pozno obiskovalko.
»Bog daj dober večer, gospod »hausmajster«. Ali so pri Vejvarovih doma?«
»I seveda, gospodična«, je brbljal Paštika nekako težko, »kje pa naj bodo? Saj je priletela k njim štorklja!«
»Kaj pravite, očka?« je zaklicala Katinka.
»I no, štorklja, gospodična, štorklja. In če bi mogel še kaj povedati, bi še bolj gledali. Toda moja stara mi je prepovedala, gospodična. Torej prosim, da se ne bi mlada gospa ustrašila in zbudila, ako spi. Moja stara me je že kregala, naj bo v hiši tiho — in vendar moram ugasniti plin in povsod vse pogledati...«
Teta Katinka ni poslušala hišnikovega blebetanja, ki se je še vrtil v veži, ko je bila ona že davno v prvem nadstropju, in mahal je za njo s svetilko, kakor bi kropil, potem pa se je prijel stebra, zakaj na svoje noge se ni mogel popolnoma zanesti.
To hišnikovo stanje je bila prva posledica veselih dogodkov v prvem in drugem nadstropju in pravzaprav je bilo tudi njih predgovor. To je zakrivil predvsem goldinar, ki ga je hišnik dobil od gospe Kondelikove in katerega je danes že od obeda v neki nuseljski gostilni za oglom menjal za vedno manjši denar; ko pa je zaslišal novico o veselem dogodku pri Vejvarovih, je »vzel na to pedal«, kakor je rekla njegova stara, to se pravi, da je začel znova, in slednjič se je vrnil k svojim larom in penatom v razpoloženju, ki je bilo vzrok, da ga je soproga pozdravila z besedo, ki je bila velika pri-rodopisna pomota, zakaj njen mož je fmel le dve nogi in na njem niso rastle kocine.
Gospod Lojze se ni skušal nikdar v polemiki, v kateri ni bil svoji soprogi nikoli kos, zakaj njemu ni bil Bog dal daru jezika, s kakšnim je opletala njegova druga in boljša polovica. In gratuliral si je lahko za vse, kar se je zgodilo v prvem in drugem nadstropju in vsled česar je gospa hišnica prenesla svoje, delovanje v višje sfere in mu ni mogla povedati vsega, kar bi mu rada povedala. Sicer pa je
obljubila, da bo slišal jutri, kar mu ni mogla reči danes. In gospod Lojze je vedel, da je obljube te baže njegova draga žena še vedno spolnila. Opomnil je torej gospodično Katinko, naj preveč ne zvoni, ker se je bal, da ne bi še za to trpel. — Slednjič je pustil stebre v veži in ko je zbral ves spomin o legi hiše gospoda Kondelika, je potoval previdno v svoj brlog tam zadaj, pri čemur pa se je obrisal ob vse ogle, ki so mu bili napoti.
Medtem je hitela teta Katinka, kakor bi jo kdo podil, v drugo nadstropje in je komaj dihala. Sedaj je bilo res čudno, da ji ni srce počilo, ko je tako tolklo. Toliko stopnjic. In razun tega še štorklja!
• Pri Vejvarovih je imelo ta dan vse oči in ušesa, tudi vrata. Teta Katinka še ni dvignila roke, da zazvoni ali potrka, ko so se vrata odprla. Gotovo so notri slišali korake. V vsaki hiši, kjer se kaj podobnega zgodi, se zbistrijo vsi čuti, samo da ne bi preslišali vsak moteč šunder in ropot. In v nočni tišini se sliši obisk že od daleč.
Vejvara je teti odprl.
»Vejvara!« je zasopla teta Katinka. »Ali je res?«
»Res, teta. Hčerko imamo.«
O pravem času je končal. Dva vroča poljuba tetinih ustnic sta padla na njegova usta, daljši stavek bi mu bila pretrgala.
»Tako, Vejvara!« je rekla potem Katinka s takim naglasom, kakor bi dobil ta dva poljuba za kazen. Toda razume se, da ji ni prišlo nič takega na misel.
»Punčko!« je vzkliknila nato. »Vidiš, jaz sem vedno pravila, da bo hči. Princezinja!«
Vejvara se ni spominjal, da bi mu bila Katinka kedaj to prerokovala, toda sedaj ni bilo časa, da bi si belil s tem glavo. .Medtem je odložila klobuk z velikim nojevim peresom, slekla suknjico in je šla v sobo. Ni mogla dočakati Pepice in pogleda na malo.
Glej, tu ji je prišel nasproti mojster Kondelik, katerega je gospa Muknšnablova kmalu potem, ko je postal novi oče, odpravila iz sobe, da ne bi bil tam v napotje.
Mojster Kondelik ni rekel ničesar. Molče je podal teti roko in se je smehljal. Na prvi pogled je uganil, da tetica ne ve še vsega, in natihoma se je veselil, kako bo Katinko na to počasi pripravil, predno z zaključnim efektom preseneti.
Katinka je zavihala nos, nosnice so se ji zganile, kakor bi vohala in pritrdila je zadovoljno:
»Da, da, tukaj diši po porodu! Bog ti daj srečo, Venceljček! Vidiš, sedaj si ded. Štorklja je baje letela mimo okna.«
»Štorklja?« je rekel mojster. »Precej štorkelj teta, cela truma. Komaj smo jih sešteli.«
»Pojdi, pojdi«, se je namrdnila Katinka. »Tebi je vse le šala. No, in Pepica? Kje pa je? Pustite me torej slednjič k nji.«
Vsled nestrpljivosti se je Katinka tresla kakor žolča.
»Moraš počakati, Katinka«, jo je krotil mojste.. Pred kratkim je zaspala in mala tudi. Saj to ne bo dolgo časa trpelo.«
Katinka je sedla na stol, ki je stal najbližje vrat spalnice, da ne bi imela daleč, ko se Pepica prebudi. In kakor bi sedla na šivanke, je takoj vprašala:
»In kje je Betka, Venceljček?«
»Betka?« je zategnil mojster Kondelik. »Betko imamo zopet doli, v prvem nadstropju.«
Teta Katinka je izbuljiia oči, odprla usta ln čudno, da ni mojstra pojedla.
»Kje pa je tam. Kaj pa tam dela?«
Zakaj Katinka ni vedela o preselitvi gospe svakinje.
»No, le počakaj, Katinka, tudi k nji pojdemo pogledat. Samo da nam gospa Muknšnablova dovoli.«
»Gospa Muknšnablova?« se je čudila Katinka čimdalje bolj. »Kaj pa ta tu dela?«
(Dalje sledi.)
Muzikant.
Češki spisal Viteshv Hilek.
II.
če je bil Brožkov Janez priljubljen zaradi ve-selosti pri starih in mladih, pri fantih in deci, še bolj priljubljen je bil pri dekletih. Ne mogoče samo radi tega, ker je mladina najraje vesela, vendar pa brez dvoma tudi radi tega, ker si je mogoče mislilo marsikatero dekle: Takega moža imeti, ki ne uža-losti človeka nikdar, mora biti veselje. In v resnici je imel Janez pri dekletih neko prednost. Ako je vščipnil katero v lice, bodisi slučajno bodisi nalašč, vsaka je to videla rada in se nasmejala. Ako je med odmorom začel s katero govoriti, takoj so bila krog njega tudi druga dekleta, kakor bučele okrog cveta. A kaj še le, ako je s katero plesal. Ta je pripovedovala najmanj do prihodnjega plesa, da je zadnjič plesala z Janezom. Kakor je imel Janez vso godbo v krvi, tako je tudi plesal tako prijetno, in dekleta so se kar obešala na njega.
Janez ni mogel toliko plesati kakor drugI fantje, ker je bil muzikant in kot tak je moral sedeti za mizo ter igrati, kakor so drugi hoteli. Samo včasih je vstal izza mize ter šel plesat. Zato Se moramo še manj čuditi, če se je zdel dekletom
posebni dogodljaj v njihovem življenju, ako je katera plesala z Janezom.
Največkrat je plesal s Kroupovo Ljudmilo. Sčasoma pa samo z njo. Ljudmila Je bila iz mlina in ni bila jedini otrok; kajti imela je še tri brate in tri sestre. Ni se skoro čuditi, če se je govorilo, da bo stari Kroupa težko spravil vsakega otroka zopet do mlina. Toda starega Kroupa ni to prav nič brigalo, kaj ljudje o njem govorijo; kajti nosil je glavo vedno in povsod po koncu, in rad je videl, da mu otroci ne delajo sramote. Vsi njegovi sinovi so bili že dorastli in muzikantom so plačevali najboljše; zato so pazili muzikantje na vsak njihov migljaj in Janez je pravil, da bi si stari basar djal očali na konec nosu magari o polnoči, ako bi hoteli Kroupovi. Kroupova dekleta so tudi že priraščala in najstarejša - Ljudmila — je bila ravno zadnjo nedeljo stara sedemnajst let. Plesat sta hodili razen Liduške še dve mlajši sestri; najmlajša je morala ostajati še doma. Kroupova dekleta so bila vedno najbolj gizdava. Kakor so se nosila ona, tako so se vse iz cele okolice. Kroupova dekleta so vedno prinesla modo v vas; kako obleko so ona imela, tako je tudi morala šivati šivilja vsem drugim. Ljudje so si o tej paradi šepetali marsikaj; ali kaj ljudje! Ti bi si tudi šepetali, ako bi se Kroupova dekleta prav nič ne nosila.
Danes je bilo, kakor bi se preselila vsa vese-lost v Bučelovice. Brožkovi niso igrali danes drugje, ali kakor so temu pravili, črez polje; igrali so danes doma in zato je bilo v Bučelovicah vese-leje kakor sploh kedaj poprej.
Janez je začel danes plesati takoj, ko je godba zaigrala. Prvič, ker je bila Kroupova Liduška tukaj, drugič pa si je mislil, da ga bodo bolj kakor sedaj potrebovali pozneje, ko bodo muzikanti že zmučeni in bodo težko držali takt. A zato je plesal sedaj, kolikor se je dalo.
Pa kako so se mu smejali ljudje, ko je plesal! Janez je imel ta dar, da je znal vsakega v plesu posnemati, in 'o posebnost, da je to tako naravno naredil, da so ljudje takoj vedeli, koga oponaša. Da pa je bilo vse še bolj smešno, je posnemal njihove dobre in grde navade. In zato so se ljudje smejali, da ni bilo ne konca ne kraja in stari bajsar se je enkrat tako spozabil, da so mu padle očali z nosu in je moral prenehati igrati, ker ni znal polke na pamet. Komaj pa je Janez to zapazil, je nehal plesati in se postavil tako, kakor stari basar, ko ima očale na koncu nosa, ter začel igrati namesto njega. In dobro je bilo, kar je storil; kajti starega ba-sarja je smeh tako prijel, da ni mogel držati loka v roki in se je moral od smeha vsesti.
Zavladala je taka veselost, da si boljše nihče želeti ni mogel. Tudi Liduška se je zasmejala in pravila Janezu, ali v resnici ali v šali, da bi mu dala takoj poljub, ko bi ne bilo ljudi tukaj. Janez ji je pogledal v oči, pa na kipeče ustnice — aj v resnici, ko bi ljudi ne bilo, to bi se poljubilo, da bi poskočilo srce!
Ali sedaj je Janez plesal kakor za vadijo. Pritiskal je Liduško k sebi ln ona se ni branila. Prvikrat se je sedaj zmislil, da bi ji moral povedati, da in kako jo ima rad. Zdelo se mu je, da ne zadostujejo vsi ti dosedanji dokazi njegove naklonjenosti, da bi najbolje bilo, ko bi ji povedal to z besedami: »Liduška, jaz te ljubim!« in ko bi mu tudi ona odgovorila: »Jaz tebe tudi.«
Ali čudno — tukaj je Janez prvikrat — postal boječ! Nikakor ni mogel tega izgovoriti in misel, da bi Liduška odgovorila: »-Ali jaz vas nimam rada!« -— ta misel je udušila v njem vsako besedo.
(Dalje sledi.)
Kathreiner ^eippova
sladu kava
shdi zaradi svo-jih nedosežnih vriinvsakdanna milijone ljudem. Edina prava družinska kava! Po ceni in zdrava.
mm
mm
Gospodarji paberHi.
8 katerimi umetnimi gnojili naj gnojimo t spomladi?
Po lastnih izkušnjah napisal Vlčanskl Škerlec pri Veliki Nedelji.
Pogosto je slišati med kmeti na spomlad, da jim primanjkuje hlevskega gnoja, s katerim bi gnojili ovsu, detelji in jaremu ječmenu. Kupiti umetna gnojila je kmetu res težko pri tolikih plačilih, ki se mu dandanes nalagajo; to čutim tudi jaz kot kmetovalec. Znam pa tudi kakor drugi kmeti, da brez potrebne hrane ne more ne žival in nobena rastlina dobrih in povoljnih uspehov prinesti. Ker se pa veliko govori in piše o učinku umetnih gnojil, si dovolim tudi jaz, da naznanim cenj. tovarišem kmetovalcem, da se dobro povrnejo stroški pri kupovanju umetnih gnojil tudi pri spomladanskih rastlinah in to pravim iz lastnih večletnih izkušenj Da me bodete razumeli; umetna gnojila priporočam le onim, katerim primanjkuje hlevski gnoj.
Ce se torej hoče v spomladi ovsu ali jaremu ječmenu z umetnimi gnojili z dobrim uspehom gnojiti, tedaj se naj vzamejo gnojila, ki se v zemlji hitro raztope, da lahko rastline njih redilne snovi takoj užijejo in ki imajo vse tri redilne snovi v sebi; te so: kalij, fosfor in dušik. Ako bi gnojili v spomladi s takšnimi gnojili, ki počasi delujejo, nimamo pravih uspehov. Redilne snovi dotičnega. gnojila se v zemlji sicer ne izgubijo, ampak ostanejo ohranjene za sledeče kulture in tako dobi potem vsaka rastlina nekaj, nobena pa zadostne hrane. Ako bi hotel tukaj natanko povedati, koliko gnojil bo pač treba vzeti za to in ono in in za vsako kulturo posebej, potem bi bil članek zelo dolg in ker primanjkuje prstora, naj zadostuje kratko povedano sledeče:
Poskusi, ki sem jih napravil skozi več let na različnih rastlinah, so pokazali, da potrebuje oves in jari ječmen 150—200 kg kalijeve soli, 400—500 kg superfosfata in 150-- -200 kg čilskega solitra, priračunjeno na en hektar. Najboljše kaže, ako sv. kal. sol in superfosfat 14 dni pred setvijo plitvo podorjeta, ali pa 14 dni pred setvijo po vrhu zavla-čita. Čilski soliter se pa poseje: ena tretjina oo času setve, druga pa za tri tedne pozneje in tretji del čil. sol. se potrosi zopet za kake tri tedne, to pa vsikdar, ko so rastline suhe, kajti na mokrih soliter obvisi, ter jih lahko osmodi.
Pri poskusih z umetnimi gnojili, ki sem jih na-pravljal tudi skozi več let pri detelji, se je najboljše obneslo gnojenje:, 150 kg kal. soli, 500 kg superfosfata in 150 kg čilskega solitra gnojeno na 1 ha. Umetna gnojila se seveda lahko rabijo tudi tedaj pri zgoraj omenjenih kulturah, če se je dotična zemlja že z živinskim gnojem pognojila; zadostujeta pa potem približno dve tretjini prej navedenih množin.
RAZGLAS
glede oddaje subvencijskih bikov okrajem, podružnicam in občinam.
Osrednji odbor bo tudi v letu 1911 po razmerju državnih in deželnih sredstev, ki niso z naročili z preteklega leta, ki se zaradi pomanjkanja primernih plemenskih bikov niso mogla izvršiti, popolnoma izčrpana) sprejemal naročila za plemenske bike iz onih krajev, v katerih ni za redno bikorejo poskrbljeno niti s kako živinorejsko niti z bikorejsko zadrugo.
Plemenski biki se kupujejo pod strokovnim nadzorstvom deželnih strokovnih organov in uradnih živinozdravnikov v spomladi in jeseni 1911 \ domačih plemenskih okoliših, pri čemur se plačajo stroški za nakup in vožnjo iz subvencijskega fonda. Biki se oddajo od zaželjene železniške postaje, od katere naprej mora vse stroške za prevažanje plačati prejemnik.
Prošnjiki dobe bike za 60% kupne cene, pri čemer se varščina 50 K zaračuna. Prejemnik jamči za bika dve leti, to se pravi, pri pravilni oskrbi postane bik čez dve leti prejemnikova last. če pa prejemnik ne izpolnjuje dolžnosti, za katere se mora prej s posebnim reverzom obvezati, mora vrniti subvencijo. Tudi zapade njegova varščina v znesku 50 K, če zaprošenega bika ne prevzame.
Kmetje, ki želijo kakega bika, morajo to v prvi vrsti naznaniti okrajnemu odboru in Če ta odkloni posredovanje, bližnji kmetijski podružnici ali domačemu občinskemu predstojništvu in oo enem s prošnjo poslati varščino v znesku 50 K.
Da si kmetijska družba lahko pravočasnu oskrbi potrebno število bikov, je želeti, da ji pridejo prošnje za subveneijske bike vsaj najkasneje do konca aprila.
Družba se ne more obvezati, da bo bika dostavila ob kakem v naprej določenem roku.
Reverzi se dobijo pri kmetijski družbi ali pa pri okrajnih odborih.
Osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem.
Če se zelje noče skisati. Kisanje zelja povzročajo glive, ki delajo mlečno-kislo kipenje. Da se te-le v zelju prav razmnožujejo in se zelje torej hitro kisa, morajo imeti zadosti toplote. Če se zelje noče skisati, je potemtakem vzrok, ali da je premrzlo, ali pa da zelju manjka pravih gliv. Toplino zvišati zna pač vsak; za prave glive pa se poskrbi, ako se nekislemu zelju par litrov zelnice odvzame in toliko zelnice od dobrega kislega zelja prilije.
Pri novorojenih teletih se pogosto opazuje iz
redno hitro dihanje. To prihaja odtod, ker pride tele na svet z nepopolno razvitim osrčjem, kar ga sili, da popravi to napako s hitrejšim dihanjem. Če je tele drugače zdravo, se osrčje kmalu popolni, dihanje postane navadno, in tele je dobro za pleme, kakor vsako drugo.
Les postane precej varen pred ognjem, če se namaka nekaj dni v apnenem beležu. Še zanesljivejše je namakati les v zmesi, ki se naredi iz dveh delov klorovega cinka, 80 delov salmijaka, 57 delov boraksa, 5 delov kelja in 700 delov vode.
Gnojenje s Tomasovo moko. Mnenje, da je treba gnojiti s Tomasovo moko samo v jeseni ali v zimi, se je izkazalo po najnovejših izkušnjah kot nepravilno. Pri sejanju ovsa in ječmena treba pomniti, da pripušča hitra razpustnost Tomasove moke tudi spomladno gnojenje. Zadostuje moko v brazdo raztrositi in seme zavlačiti. Tako gnojenje je v prospeh nele razvoja, ampak je koristno tudi za poznejši sadež. Tudi travnike se lahko februarja in marca s Tomasovo moko uspešno gnoji — Tega gnojila češki izdelek (znamka »štiriperes-nik«) se dobi v poljubni množini. Glej inserat!
Mi nočemo trpeti na glavobolu, kožnem in zobnem bolehanju, trganju po udih, reumatičm hrbtni in mišični bolezni, ako rabimo Fellerjev fluid z znamko »Elsa-Fluid«. Tucat za poskušnjo stane 5 K franko. Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z znamko »Elsa-krogljice* pospešujejo krepost želodca, prebavljanje, tek, zabranjujejo krč in zaprtje. 6 škatlic stane 4 krone iranko. — Dobiva se pri E. V .Feller v Stubici, Elsin trg štev. 264, Hrvaško.
Vsak ima tak želodec, kakoršnega si zasluži, to se pravi, kakor si ga goji. Zategadelj moramo delovanje prebavnih organov redno opazovati in se morajo tudi najmanjše nerednosti odstraniti, da se iz teh ne izcimi težko boljenje. K pravilni gojitvi, to je, k stanovitni uredbi prebavnega aparata služi priznano najbolje uporaba že čez 40 let znanega dr. Rosa-balsama za želodec iz lekarne B. Fragnei-ja, ckr. dvornega dobavitelja v Pragi. — Isti se dobi v vseh tukajšnjih lekarnah.


oertlo	1
ts^Srss^,
P^SvredtV pred batnt.
Ji raznih sloMtih krajci
Iz Koroške. Guštanj — Tolsti vrh. — Dasi že malo pozno, vendar bi radi po naši veselici, ki jo je priredila CM podružnica za Tolsti vrh in okolico, poročali o uspehih , ki smo jih zadnji čas — odkar je prišlo podjetje Tolstovrške slatine v slovenske roke — doživeli nc vročih koroških tleh. Občinstva je bilo nepričakovano veliko, da so precej veliki prostori bili celo premajhni. Ne le iz bližnje in daljne okolice, ampak tudi od onostran meje so se zbrali rojaki ter nas počastili s svojim obiskom. — Igra »Trije tički« je vsem zelo ugajala ter so se naši mladi novi igralci res potrudili, da so svoje uloge kar najboljše rešili. V deklamaciji »Veljave dom« je g. Abraham iz Prevalj dokazal, kako se smešijo tisti, ki hrepenijo le po tujem, svoje domače slovensko pa zametujejo. Z Gregorčičevo »Domovino«' nam je gdč. Krista Močivnik iz Gu-štanja znala v srce segajoče opisati, kako tužna je in kako se mora tem bolj goreče ljubiti »vdova-« mati domovina. Tako zna le, kdor res čuti ljubezen do domovine. Igra »Trije tički« še vedno odmeva med ljudstvom ter se sliši popraševanje, kdaj bo zopet kaj enakega. — Pevski zbor iz Guštanja nam je pokazal, da dobra volja voditelja tudi iz pripro-stih grl ustvari izvrstne ter navdušene narodne pevce. Nad vse očarujoče pa nam je vrli pevski zbor iz Slov. Gradca pod vodstvom g. Koržeta pokazal vrhunec umetnosti. Ljudstvo se je divilo krasnemu tenorju g. Druškoviča, narodnega trgovca, in zvenečemu baritonu g. dr. Zeleznikarja, zdravnika iz Slov. Gradca. Res da se slovenjegraški pevski zbor lahko kosa z vsakim pevskim zborom in je na občinstvo, ki ni vajeno slišati tako krasnega slovenskega petja, napravilo zelo razveseljiv utis. D^si je ljudstvo imelo različnega užitka od veselice same, vendar je po istej z zanimanjem sledilo govornikom gg. dr. Gosaku, Pesku, Osetu, dr. Bratkoviču ter jirn pritrjevalo. Otvorila se je pri tej priliki tudi knjižnica. Obrazložil se je pomen
čitanja v današnjih časih, posebno na koroških
tleh, kjer nam krivična vlada ne da prilike, da bi se v šoli v maternem slovenskem jeziku izobraževali. Nismo sovražniki Nemcev, ampak hočemu, da se naš narod ravno tako razvija in izobražuje ter da bo imel pravico ue le davek plačevati, ampak pri vseh uradih in oblastih užival iste pravice, kakor tisti, ki se od našega slov. kruha debelijo. Proč z neumnostjo in ponižnostjo, ter z umom in ponosom varujmo in branimo naše pravice! — Po resnih razgovorih smo se še razvedrili ob mičnih komadih vrlih prevaljskih tamburašev, ki so z mi-lodonečimi strunami privabili marsikaterega, da se je zasukal -- po stari slovenski navadi. — Zabavali smo se imenitno pri rujni kapljici vrlega, tudi narodnega gostilničarja g. Peruša, ter se po-živeli pri najokusnejših jedilih izvrstne kuhariec g. Peruševe. Pozno v noč smo sedeli skupaj brez. razločka stanu ter delali načrte. Vsak je lahko iz-previdel, da je ta veselica nudila veliko dobrega, a nič slabega. Nas Slovencev naj ne loči meja in mi-: šljenje, temveč skupno na delo za rešitev tužnega Korotana — zoper načrte izdajalcev in sovražnikov slovenske domovine!
Celovec. V soboto dne 4. t. m. se je vršil občni zbor podružnice sv. C. in M. v Celovcu. Pose-tili so ga razen domačih Slovencev tudi gostje iz Špitžila in Jesenic. Poročilo blagajnikovo je dokazalo veliko požrtvovalnost celovških Slovencev za Ciril-Metodovo družbo. V novi odbor so izvoljeni: dr. Anton Gosak za predsednika, dr. Marko Stanjko, Josip Stuhec, pl. Kapus, Ivan Weber za odbornike. Po zaključku oficijelnega dela je poročal dr. Gosak o 251etnem delovanju družbe. Temu predavanju je sledila prav živahna zabava. Večer je v vsakem oziru prav dobro uspel ter je pridobil na slavnostnem značaju s tem, da se je obenem slavila 301etnica obstoja trgovine pridnega in vzoi -nega narodnjaka, trgovca Franca Sadnlkarja. — Za družbo se je nabralo 50 K.
Na glavni skupščini »Matice Slovenske« dne 5. t. m. v Ljubljani je bil izvoljen g. profesor Maks Pleteršnik, znani učenjak, ki si je pridobil za slovensko slovstvo in znanost nevenljive zasluge, za častnega člana.
Skupna starost 403 let, V Zgornjih Dolih pri Vratah na Koroškem živijo Skerbina Marija, 87 let stara, Nadrag Katarina, njena sestra, S4 let stara, Skerbina Josip, njen sin, 64 let star; pod isto streho so še Temel Uršula 86 let stara in Sch\varc Ana 82 let stara. Skupna starost vseh znaša torej 403 leta. Josip Skerbinc je še zelo trden in ne omaga pri svojem poklicu kot kmečki živinozdravnik. Videli so ga dne 25. svečana t. 1. ob pol 10. uri ponoči peš iti v Ovčjo vas preiskovat neko govedo, od kodei se je zopet peš vrnil v Ukve o polnoči.
Detomor. 9. t. m. so našli v Škofljici na Dolenjskem v bližini Ivan Košakove hiše v apnenici, napolnjeni z vodo, otroci med igro truplo novorojenega dečka. Mater so kmalu izsledili v osebi tamu-šnje posestnice Frančiške Košak, katere mož je že dalj časa v Ameriki. Otrok je bil plod pregrešne ljubezni z drugim. Zena je naenkrat izvedela, da se vrača mož v domovino, in je iz strahu pred njun izvršila nesrečno dejanje. Detomorilko so zaprli.
Raznt noVosti.
Prebivalstvo nemškega cesarstva. Po štetju dne 1. dec. 1910 ima nemško cesarstvo 64,896.881 prebivalcev proti 60,641.489 prebivalcev v 1. 1900.
Dva junaka umrla. Iz Macedonije je prišla nedavno vest, da je umrl eden izmed najznamenitejših macedonskih junakov, katerih smrt oplakujejo tisoči ubogih in tlačenih macedonskih sirot. Vojvoda GJorgje (Juri) Skopljanče se je imenoval junak, ki je bil strah Turkov. Dva spopada, ki ju je imel s Turki in v katerih je nepobitno dokazal svoje silno junaštvo, sta posebno znamenita. Kot 241etni mladenič se je 29. jan. 1905 v bitki pri Guljincih bojeval s 30 svojimi hajduki proti trem tuškim bataljonom. Po obupnem boju so Turki bežali in pustili na bojišču 800 mrličev in ranjencev, še zna-menitejši je boj 7. avgusta 1908 v Čelopku,, kjer je Skopljanče bil s svojimi 50 hajduki v imenovani vasi oblegan od 2000 mož broječega turškega oddelka. Po nepopisnem boju je Skopljanče odbil ttu-ški naval in Turčini so se morali z velikimi izgubami umakniti. Sedaj bo vsakdo razumel, zakaj uboga makedonska raja plače ob grobu tega junaka. — V Klerksdorpu v Transvalu je pa umrl bivši burski general Piet Cronje, znan izza vojske Bu-rov z Angleži. Poveljeval je 1. 1899 zapadnemu burskemu voju 6000 mož, je dvakrat odbil angleške navale, končno pa se je moral umakniti pred konjenico angleškega generala Frencha, in se je 27. febr. 1899, ker mu je zmanjkalo žiVil, Angležem udal. Angleži so ga z ženo in njegovim generalnim štabom vred poslali na otok Sv. Helene, ko pa je bil sklenjen mir, se je Cronje vrnil v Trans-vaal. —
Doma
»2 40-5
ki kaj drži na ohranitev zdrave ko2e, osobito, ki hoče odstraniti solnčne pege in zadobitl ter obdrlatl nežno mehko kožo in belo polt, se umiva samo
i Steckenpferd - lllljnomleinlm milom
(znamka Steokenpferd) od Bergmanna & Co., DeSin (Taachen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah.