Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. : Štev. 3. V Ljubljani, v sredo 12. januvarja 1898. Letnik III. ' Yp~t ; ' ■ --i - ■ T~iiiv j iTiFnirr iT~ir~nrrT—iTiiTiiTi ------------------mriSi.... „ Slovenski List11 izhaja v sredah in sabotah. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka številka stane 5 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefr&nkovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacijo in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista" v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Oradliče itev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Slovenija vstaja! Glas vpijočega v puščavi ni bil glas »Slo-venskega Lista". Smešili in blatili so nas leto dnij znani naši »prijatelji", ko smo klicali: »Proč zveza z Nemci! Slovenci, združimo se“! In danes p6je soglasno z nami isto pesem vse časopisje slovensko, razen jednega lista, ki je nehal biti glasilo. »Edinost", »Soča", »Domovina", »Slovenski Gospodar", »Primorski List", »Mir", »Slovenec", »Učiteljški Tovariš" — vsi so na naši strani in mi na njihovi. Jedino »Slov. Narod", nekdaj glasilo absolutno-narodne ideje, se lovi kakor pijana muha, zaletava se celo v drž poslance svoje stranke in šteje gumbe: sloga, nesloga, sloga, nesloga! Uradnik mu je za slogo, Slane za neslogo, kmet za slogo, in, da je na pare, mora biti Tavčar za neslogo. Takč ta list uganja burke v sedanjih resnih časih. Tudi zloben je in piha v žerjavico, da mu poka meh. A vse nič ne pomaga. Curek prihaja za curkom! Podpihovalec pa postaja od dne do dne bolj smešen v svoji klaverni ulogi. Kakor Feniks iz pepela vstaja prerojena ideja slovenske vzajemnosti, ideja vseslovenskega shoda. Odkrito povemo, da nam je prav dobro dejalo, ker so v odločilnem trenotku pokazali rodoljubno zavest tudi učitelji kranjski. Kri ni voda! Pod naslovom: »V ime sprave" je prinesel »Učiteljski Tovariš" v zadnji številki lep članek, v katerem pravi, da ne bodimo ne liberalci in ne klerikalci, ampak pošteni Slovenci, ter sklepa Članek tako: »Prvi pogoj k vsaki spravi je gotovo medsebojno spoštovanje. To pa smo v zadnjih brezobzirnih bojih do oela izgubili drug do drugega. Srca nam razjeda le sovraštvo in srd, to pa ne more roditi dobrega sadu. Prepad med nami je vedno širji! Nazaj, dokler ni prepozno ! — Spomini na Galicijo. Piše Vasilij Demkov. (Nadaljevanje.) Od Peste do Lvova. Drugi dan ob osmih zjutraj sedel sem že v kupeju ogerske državne železnice. Ozlovoljen sem bil sam nad seboj, da sem tako malo časa prebil v Budapešti, a vezan sem bil na to, da naglo pridem v Lvov. Jedno dopoldne bi bil sicer še lahko ostal v Pešti, pa ker sem imel namen, še pri dnevu prevoziti najromantičnejo progo čez Karpate, sem se odločil, da odpotujem dopoldan. In glej nesreče! Niti ta želja se mi ni izpolnila. Kako je to prišlo, povem pozneje. S svojo novo družbo v kupeju se nisem seznanil. Vozili so se večinoma krajši čas in niso imeli potrebe po znanstvu z menoj. Usojena mi je bila tedaj uloga tihega opazovalca. Moja družba je bila sledeča. Duhovnik, mlad, živahen mož, in dama s svojim možem. Vsi trije so bili v živem razgovoru. Gotovo stari znanci. Govorili so madjarski. Meni nasproti pa je sedel mož v dobrih tridesetih letih in nekoliko mlajša dama, — parček, kakoršnega naletiš tudi drugod. Govorila sta nemški. On, z dobrodušno židovsko fizijognomijo, je bral sedaj knjigo, sedaj gledal skozi okno, kmalu zopet mazal si senci in čelo z dišečo vodo, glavno pozornost pa je obračal na boljšo polovico svojo, na ženo, Zahteve v smislu nemškega pregovora »biegen oder brechen" so v sedanjem času, ko se razvija individualiteta posameznih stanov tako krepko, neizpeljive, če ne smešne! Odjenjajmo vsak nekoliko! — Med tem, ko se mi bijemo in butamo z glavo drug ob drugega, sejejo drugi nevarni sovražniki svoje pogubonosno seme med narod naš, seme, ki je zanj to, kar strup in smrt! In mi? Mi se pa tačas razgrevamo v malenkostnem prepiru, kdo je kriv vse naše nesreče! Iz srca želimo, da se vse slovenske stranke složijo, da se vrne v naš rod toli potrebna je-dinost, brez katere ni mogoče nobenega pozitivnega dela. Saj je ravno nam dobro znano, da i uspehe našega delovanja najbolj ovira nesloga v našem narodu. Sprave torej želimo zaradi sebe, in zaradi napredka našega naroda. Pričakujemo pa tudi, da se pri tem uvažuje naše špecijelno stališče, da se i nam omogoči okleniti se sprave brez zlih slutenj za svojo bodočnost. Dvojno znamenje na slovenskopolitiškem nebu nam priča, da se bližamo važnim, morda usodnim izpremembam za narod slovenski, Zna biti je ravno zdaj najugodnejša prilika, da se zopet pobratimo, da združeni v bratski harmoniji — vsak v svojem delokrogu — zastavimo svoje moči za »inferijorno pleme" — narod slovenski! In v to ime bodi nam pozdravljena ideja sprave Slovencev!" Kranjski deželni zbor. n. Iz oportunitete bi ne bilo napačno, ako bi se molčalo o lanski obravnavi v deželni zbornici glede volilne reforme. A ker je resnica Bogu in ljudem ljuba, bodemo govorili jasno in naravnost in objektivno. ki je sedela poleg njega. Ponujal ji je sadja, dišeče vode, ali pa jo je opozarjal na pokrajino. Po moji sodbi ona ni bila Židinja, temveč Nemka, Bog si vedi od kod. Brala je malomarno iz knjige in na laskave prigovore svojega soproga hladno, ravnodušno odgovarjala. V njenem obnašanju je bilo videti precej razuma in naobraženosti, še več pa domišljavosti. Mogoče je, da je kot go-vernanta ali kaj takega zašla na gornje Ogersko ter našla tu — moža. Sicer je pa to le moje domnevanje, in mogoče je, da je bilo drugače. Mož je bil, kakor sem že omenil, jako uslužen in postrežljiv proti svoji s >progi, in kar smilil se mi je, da je našel tako malo hvaležnosti. Celo karala ga je, da ni ,.anstandig“, ko si od dolgega časa ni vedel pomagati in si je počel trebiti — nohte. \ Člani te družbe so drug za drugim zapustili kupej in nekaj ur sem si sam moral preganjati dolgčas. In res je bilo dolgočasno! Sama ravnina krog in krog. Bilo je sredi avgusta in v pokrajini je bilo jako malo premembe. Sama prazna strnišča, sem ter tje kakšno koruzno ali s tabakom obsajeno polje. Strn je bila že pod streho, o tem so pričali veliki kupi in stogi slame na polju. Tod nisem videl shramb za slamo, kakor jih imamo pri nas. Preveč imajo slame, da bi jo spravljali pod streho, Še le uro vožnje pred Munkacsyjem sem dobil v kupej družbo treh oficirjev. Ti so bili Ker se je šlo za direktne in tajne volitve v kmetski kuriji, in samo za to se je šlo, imeli so zastopniki te kurije, oziroma katoliško-narodna stranka, pomisleke zoper uvedenje direktnih in tajnih volitev, vkljub temu da se je za nje ogreval »Slovenec", in vzlic temu, da sta bila za to poslanca Kalan in dr. Žitnik. Od tedaj je stranka zavzela drugačno stališče in letos ne bode tej reformi nikakega nasprotstva od prej imenovane strani. Zakaj se je protivila stranka lansko leto, ne vemo, vender slutimo, da se je bala, da se volilci odtegnejo osebnemu vplivu. Ako je stranka iz tega vzroka se protivila reformi, tedaj iz strankarsko-egoističnih ozirov, storila je s tem politično napako. Da je bilo to zavlačevanje politična napaka, svedoči tudi sklep odbora katoliškega političnega društva, kateri se izreka za direktne in tajne volitve. Zanimiv je bil govor dr. Tavčarja glede te volilne reforme. V polemiki z dr. Žitnikom je dr. Tavčar omenjal, da se v obstoječih razmerah d& v kranjskem deželnem zboru doseči jedino le ta sprememba, za drugo spremembo pa bi ne bilo dobiti poslancev nemškega veleposestva. Kaj pomeni ta izjava ? Ta izjava pomeni, da je kranjsko veleposestvo pripravljeno za vsako volilno reformo, katera njihove strankarske pozicije ne spremeni. Po besedah samega dr. Tavčarja zastopajo poslanci kranjskega veleposestva goli strankarski egojizem, in čudno je le, da dr, Tavčar sam tega kot Slovenec ne vpošteva. Vprašanje je sedaj opravičeno, kako stališče je zavzemala narodna stranka glede volilne reforme. Poslanec dr. Majaron kot poročevalec v zadevi volilne reforme je sicer zatrjeval, da je njegova stranka za razširjenje volilne pravice. Za njegovo osebo ne dvomimo, ker ga od drugod poznamo, da je mož socijalnopolitično-naprednega jako prijazni družabniki in iz pogovora ž njimi sem izvedel, da tod stanujejo sami Rusini lepo mestih in večjih trgih so Židje. Na mojo opombo, da hočem še danes do Lvova, so mi odgovorili, da bodem pač še le jutri tam, ker gre ta vlak le do Munkacsyja, od Munkacsyja pa odhaja vlak še le ob polujednajstih zvečer. Jaz sem ugovarjal ter se skliceval na svoj vožnji red, ki sem ga nosil v žepu. Ali nič ni pomagalo, oni so imeli prav, in obtičal sem v istini v Munka csy ju. Moj vožnji red je bil za pol leta zastarel. Bil sem potrt vsle