Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
: Štev. 3.	V	Ljubljani,	v sredo 12. januvarja 1898.	Letnik	III.
' Yp~t ;	'	  ■	--i	-	■	 T~iiiv	j	iTiFnirr	iT~ir~nrrT—iTiiTiiTi	------------------mriSi....
„ Slovenski List11 izhaja v sredah in sabotah. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka številka stane 5 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefr&nkovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacijo in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista" v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Oradliče itev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Slovenija vstaja!
Glas vpijočega v puščavi ni bil glas »Slo-venskega Lista". Smešili in blatili so nas leto dnij znani naši »prijatelji", ko smo klicali: »Proč zveza z Nemci! Slovenci, združimo se“! In danes p6je soglasno z nami isto pesem vse časopisje slovensko, razen jednega lista, ki je nehal biti glasilo. »Edinost", »Soča", »Domovina", »Slovenski Gospodar", »Primorski List", »Mir", »Slovenec", »Učiteljški Tovariš" — vsi so na naši strani in mi na njihovi. Jedino »Slov. Narod", nekdaj glasilo absolutno-narodne ideje, se lovi kakor pijana muha, zaletava se celo v drž poslance svoje stranke in šteje gumbe: sloga, nesloga, sloga, nesloga! Uradnik mu je za slogo, Slane za neslogo, kmet za slogo, in, da je na pare, mora biti Tavčar za neslogo. Takč ta list uganja burke v sedanjih resnih časih. Tudi zloben je in piha v žerjavico, da mu poka meh. A vse nič ne pomaga. Curek prihaja za curkom! Podpihovalec pa postaja od dne do dne bolj smešen v svoji klaverni ulogi.
Kakor Feniks iz pepela vstaja prerojena ideja slovenske vzajemnosti, ideja vseslovenskega shoda. Odkrito povemo, da nam je prav dobro dejalo, ker so v odločilnem trenotku pokazali rodoljubno zavest tudi učitelji kranjski. Kri ni voda! Pod naslovom: »V ime sprave" je prinesel »Učiteljski Tovariš" v zadnji številki lep članek, v katerem pravi, da ne bodimo ne liberalci in ne klerikalci, ampak pošteni Slovenci, ter sklepa Članek tako:
»Prvi pogoj k vsaki spravi je gotovo medsebojno spoštovanje. To pa smo v zadnjih brezobzirnih bojih do oela izgubili drug do drugega. Srca nam razjeda le sovraštvo in srd, to pa ne more roditi dobrega sadu. Prepad med nami je vedno širji! Nazaj, dokler ni prepozno ! —
Spomini na Galicijo.
Piše Vasilij Demkov.
(Nadaljevanje.)
Od Peste do Lvova.
Drugi dan ob osmih zjutraj sedel sem že v kupeju ogerske državne železnice. Ozlovoljen sem bil sam nad seboj, da sem tako malo časa prebil v Budapešti, a vezan sem bil na to, da naglo pridem v Lvov. Jedno dopoldne bi bil sicer še lahko ostal v Pešti, pa ker sem imel namen, še pri dnevu prevoziti najromantičnejo progo čez Karpate, sem se odločil, da odpotujem dopoldan. In glej nesreče! Niti ta želja se mi ni izpolnila. Kako je to prišlo, povem pozneje.
S svojo novo družbo v kupeju se nisem seznanil. Vozili so se večinoma krajši čas in niso imeli potrebe po znanstvu z menoj. Usojena mi je bila tedaj uloga tihega opazovalca.
Moja družba je bila sledeča. Duhovnik, mlad, živahen mož, in dama s svojim možem. Vsi trije so bili v živem razgovoru. Gotovo stari znanci. Govorili so madjarski. Meni nasproti pa je sedel mož v dobrih tridesetih letih in nekoliko mlajša dama, — parček, kakoršnega naletiš tudi drugod. Govorila sta nemški. On, z dobrodušno židovsko fizijognomijo, je bral sedaj knjigo, sedaj gledal skozi okno, kmalu zopet mazal si senci in čelo z dišečo vodo, glavno pozornost pa je obračal na boljšo polovico svojo, na ženo,
Zahteve v smislu nemškega pregovora »biegen oder brechen" so v sedanjem času, ko se razvija individualiteta posameznih stanov tako krepko, neizpeljive, če ne smešne! Odjenjajmo vsak nekoliko! — Med tem, ko se mi bijemo in butamo z glavo drug ob drugega, sejejo drugi nevarni sovražniki svoje pogubonosno seme med narod naš, seme, ki je zanj to, kar strup in smrt! In mi? Mi se pa tačas razgrevamo v malenkostnem prepiru, kdo je kriv vse naše nesreče!
Iz srca želimo, da se vse slovenske stranke složijo, da se vrne v naš rod toli potrebna je-dinost, brez katere ni mogoče nobenega pozitivnega dela. Saj je ravno nam dobro znano, da i uspehe našega delovanja najbolj ovira nesloga v našem narodu. Sprave torej želimo zaradi sebe, in zaradi napredka našega naroda. Pričakujemo pa tudi, da se pri tem uvažuje naše špecijelno stališče, da se i nam omogoči okleniti se sprave brez zlih slutenj za svojo bodočnost.
Dvojno znamenje na slovenskopolitiškem nebu nam priča, da se bližamo važnim, morda usodnim izpremembam za narod slovenski, Zna biti je ravno zdaj najugodnejša prilika, da se zopet pobratimo, da združeni v bratski harmoniji
—	vsak v svojem delokrogu — zastavimo svoje moči za »inferijorno pleme" — narod slovenski!
In v to ime bodi nam pozdravljena ideja sprave Slovencev!"
Kranjski deželni zbor.
n.
Iz oportunitete bi ne bilo napačno, ako bi se molčalo o lanski obravnavi v deželni zbornici glede volilne reforme. A ker je resnica Bogu in ljudem ljuba, bodemo govorili jasno in naravnost in objektivno.
ki je sedela poleg njega. Ponujal ji je sadja, dišeče vode, ali pa jo je opozarjal na pokrajino. Po moji sodbi ona ni bila Židinja, temveč Nemka, Bog si vedi od kod. Brala je malomarno iz knjige in na laskave prigovore svojega soproga hladno, ravnodušno odgovarjala. V njenem obnašanju je bilo videti precej razuma in naobraženosti, še več pa domišljavosti. Mogoče je, da je kot go-vernanta ali kaj takega zašla na gornje Ogersko ter našla tu — moža. Sicer je pa to le moje domnevanje, in mogoče je, da je bilo drugače. Mož je bil, kakor sem že omenil, jako uslužen in postrežljiv proti svoji s >progi, in kar smilil se mi je, da je našel tako malo hvaležnosti. Celo karala ga je, da ni ,.anstandig“, ko si od dolgega časa ni vedel pomagati in si je počel trebiti — nohte.	\
Člani te družbe so drug za drugim zapustili kupej in nekaj ur sem si sam moral preganjati dolgčas. In res je bilo dolgočasno! Sama ravnina krog in krog. Bilo je sredi avgusta in v pokrajini je bilo jako malo premembe. Sama prazna strnišča, sem ter tje kakšno koruzno ali s tabakom obsajeno polje. Strn je bila že pod streho, o tem so pričali veliki kupi in stogi slame na polju. Tod nisem videl shramb za slamo, kakor jih imamo pri nas. Preveč imajo slame, da bi jo spravljali pod streho,
Še le uro vožnje pred Munkacsyjem sem dobil v kupej družbo treh oficirjev. Ti so bili
Ker se je šlo za direktne in tajne volitve v kmetski kuriji, in samo za to se je šlo, imeli so zastopniki te kurije, oziroma katoliško-narodna stranka, pomisleke zoper uvedenje direktnih in tajnih volitev, vkljub temu da se je za nje ogreval »Slovenec", in vzlic temu, da sta bila za to poslanca Kalan in dr. Žitnik. Od tedaj je stranka zavzela drugačno stališče in letos ne bode tej reformi nikakega nasprotstva od prej imenovane strani.
Zakaj se je protivila stranka lansko leto, ne vemo, vender slutimo, da se je bala, da se volilci odtegnejo osebnemu vplivu. Ako je stranka iz tega vzroka se protivila reformi, tedaj iz strankarsko-egoističnih ozirov, storila je s tem politično napako. Da je bilo to zavlačevanje politična napaka, svedoči tudi sklep odbora katoliškega političnega društva, kateri se izreka za direktne in tajne volitve.
Zanimiv je bil govor dr. Tavčarja glede te volilne reforme. V polemiki z dr. Žitnikom je dr. Tavčar omenjal, da se v obstoječih razmerah d& v kranjskem deželnem zboru doseči jedino le ta sprememba, za drugo spremembo pa bi ne bilo dobiti poslancev nemškega veleposestva. Kaj pomeni ta izjava ? Ta izjava pomeni, da je kranjsko veleposestvo pripravljeno za vsako volilno reformo, katera njihove strankarske pozicije ne spremeni. Po besedah samega dr. Tavčarja zastopajo poslanci kranjskega veleposestva goli strankarski egojizem, in čudno je le, da dr, Tavčar sam tega kot Slovenec ne vpošteva.
Vprašanje je sedaj opravičeno, kako stališče je zavzemala narodna stranka glede volilne reforme. Poslanec dr. Majaron kot poročevalec v zadevi volilne reforme je sicer zatrjeval, da je njegova stranka za razširjenje volilne pravice. Za njegovo osebo ne dvomimo, ker ga od drugod poznamo, da je mož socijalnopolitično-naprednega
jako prijazni družabniki in iz pogovora ž njimi sem izvedel, da tod stanujejo sami Rusini lepo mestih in večjih trgih so Židje. Na mojo opombo, da hočem še danes do Lvova, so mi odgovorili, da bodem pač še le jutri tam, ker gre ta vlak le do Munkacsyja, od Munkacsyja pa odhaja vlak še le ob polujednajstih zvečer. Jaz sem ugovarjal ter se skliceval na svoj vožnji red, ki sem ga nosil v žepu. Ali nič ni pomagalo, oni so imeli prav, in obtičal sem v istini v Munka csy ju. Moj vožnji red je bil za pol leta zastarel. Bil sem potrt vsle<J te novice, a oficirji so me tolažili, da si bom že čas pregnal tudi v Mun-kacsy-ju, kajti danes je tam jako živahno, ker je sobota — židovski šabes.
V	Munkacsy prišedši, spravil sem prtljago na kolodvoru in se podal v pol ure oddaljeno mesto. V svoji tolažbi sem videl, da so se tako ogoljufali tudi še štirje drugi gospodje. Kakor sem pozneje izvedel, bili so italijanski zdravniki, ki so se vozili v Moskvo k zdravniškemu kongresu.
Munkacsy je po moji sodbi mesto, ki šteje šest do osem tisoč prebivalcev. Hiše so večinoma pritlične, le na glavnem trgu je nekaj jednonad-stropnih. Mesto ima svoj, na novo zidan gimnazij in dve vojašnici.
Železniški sprevodnik, ki je šel s kolodvora v mesto, me je spremil do »prvega" hotela v
mišljenja. Tudi o poslancu Hribarju ne dvomimo, da je za razširjenje volilne pravice. O tretjem in glavnem stebru dr. Tavčarju danes dvomimo, da bi se ogreval za peto kurijo, ker d£ pisati v svoj list zoper peto kurijo. A nočemo mu delati krivice; mogoče je vender, da je tudi on za peto kurijo. Bodemo videli!
Prepričani pa smo tudi, da nemško veleposestvo ne bode moglo upirati se taki volilni preosnovi, ker je državnozborsko zastopstvo istega veleposestva in celo sam baron Schwegel glasoval za obstoječo državnozborsko peto kurijo. Kar je bilo potrebno za državni zbor, koristno in potrebno je za deželne zbore.
Deželna zavarovalnica. Vprašanje glede deželne zavarovalnice zoper ogenj in druge elementarne nezgode visi že več let v deželnem zboru. Poslanec dr. Žitnik je potrebo deželne zavarovalnice zopet predlanskim jako na široko utemeljeval. Poslanec Iv. Hribar pa je zoper deželno zavarovalnico navajal mnogo pomislekov in poleg tega vender stavil predlog, da se napravi zavarovalnica zoper živinske bolezni. Marsikateri-krat soglašamo z nazori g. poslanca Hribarja in cenimo njegovo eneržijo, delavnost in talent v marsikaterem oziru, a v tem oziru ne soglašamo z njegovimi pomisleki, in mi celo trdimo, da so jednostranski, ker je poslanec Hribar zastopnik zavarovalne družbe in tedaj ni bil in ni mogel biti v tej zadevi objektiven.
Zavarovalnica, kot deželno podjetje, bode v vsakem oziru uspevala in mnogo mnogo denarja, ki ga gre sedaj na Dunaj, v Gradec, Trst in Prago, bode ostalo v deželi. Ne da se tajiti, da napravijo zavarovalnice pri nas najmanj stotisoč goldinarjev dobička na leto. Ves ta denar pa gre iz dežele. Ako se ustanovi deželna zavarovalnica samo kot konkurenčno, in ne monopolno deželno podjetje, bode gotovo donašala deželi saj četrtinko tega, to je 25.000 goldinarjev čistega dohodka na leto, in tedaj je že vredno, da se deželni zbor potrudi in ustanovi ta deželni zavod.
Upanje imamo celo, da se kmalu oživotvori ta zavod, saj se tudi prosto ljudstvo zanima za to stvar in razumeva njeno korist. Upanje imamo tudi zato, ker se je naj mlajši deželni poslanec, g. Božič, z veliko vnemo potegoval za deželno zavarovalnico na vipavskem volilnem shodu.
S tem smo končali naša razmotrivanja o dveh jako važnih zadevah, s katerima se ima letos znova baviti kranjski deželni zbor.
Izvirni dopisi.
Z Goriškega. 10. jan. — Te dni smo čitali po listih, da so ru3inski duhovniki sklenili, uradovati izklučljivo v rusinskem jeziku in odločno zahtevati od uradov, da rusinski odgo-
Munkacsyju. Pokazal mi je dolgo jednonastropno hišo s prostornim dvoriščem.
Tu je hOtel! Pred gostilniškimi vrati je velikanska roka, ki drži še večji vrček kot kazalo, da se tu toči pivo. Mislil sem si: Altri paesi’, altri costumi. Vsak po svoje! Mi obešamo pred gostilno oblanje, v Munkacsyju pa kositernast vrček kot znamenje, da se dobiva tu ječmenov sok — imenovan pivo.
Šel sem notri, da se odpočijem. A ni se mi dalo spati. Deloma zato ne, ker sem bil nataknjen zaradi spridenega vožnjega načrta, nekoliko me je pa tudi motil šum na ulici.
Šel sem k oknu in gledal, kaj se godi na ulici. Vse živo je. Stari in mladi Židje in Židinje, revni in bogati, vse se sprehaja po ulici v praznični obleki. Prodajalne so vse zaprte. Mladi ženski in moški židovski zarod se sprehaja po trotoarjih, stareji pa stoje v gručah v resnih pogovorih, katere spremljajo z znanimi gestami. Njihov pogovor gotovo velja kupčiji.
Od časa do časa pokaže se kak patrijar haličen obraz priletnega Žida. Kaftan — dolga suknja dopetača — zakriva mu vse telo in le kadar se prestopi, se zazna, da pokrivajo goleni nogavice. Glavo mu pokriva nizka čepica, ki je okoli in okoli obšita z dragocenim kožuhom. To pokrivalo ima nekoliko podobnosti s turbanom. Žid je rabi, ko gre v tempelj k molitvi. Izpod čepice se vije ob ušesih dvoje šopov dolgih las — »bajces" jim pravijo — obraz pa obdaja
varjajo in dopisujejo. To so češki duhovniki že davno sklenili, kakor tudi poljski. Na Češkem in Poljskem duhovniki samo v češkem in poljskem jeziku uradujejo. Ako se pripeti, da dobijo na Češkem od svetnih uradov kak nemški dopis, ga kar brez usmiljenja vrnejo. „Reichspost“ je v dopisih s Češkega večkrat očitala to katoliški stranki na Češkem. Tudi češki in poljski ordinarjati odgovarjajo na vloge v tistem jeziku, v katerem so pisane. Isto delajo na Slovenskem trije ordinarjati, mariborski, ljubljanski in tržaški. Kaj pa na Goriškem? Kaj v Poreču? — Sram nas je, o tem govoriti. Rajši bi molčali, ko bi ne bilo to uradovanje skrajno razžaljivo za Slovence. Slovenski duhovnik ne more priti do pravice na Goriškem, ker tu se glasi: „Wir befehlen!" ... Nesposobni možje že več let vladajo v duhovenskih krogih na Goriškem. Možje, ki niso bili sposobni kapelansko službo opravljati, dospeli so do visokih služb — in zdaj vladajo .... Na Goriškem ne velja več tridentinski zbor, ki jasno in odločno govori, da naj se častne službe podelč odličnim in zmožnim osebam. Starost in onemoglost odločujeta na Goriškem. Upamo, da bo novi prevzvišeni kne-zonadškof to krivico popravil, sebi v čast in sv. cerkvi v korist.
Konečno vprašamo one duhovnike na Goriškem, ki še vedno nemškutarijo v svojih uradih : „Quousque tandem!"
Ob Sočinih bregovih, 8. januvarja. Lenassijeva drva so menda splavala po vodi v Furlanijo. Vsled dežja in južnega vremena je Soča narasla ter v Solkanu podrla grablje in branove. V noči med 30. in 31. decembrom je lilo. Drva so kar h krati prihrumela v Solkan. Čudno je vsekakor, da Lenassi v najhujši zimi plavi drva in to ob velikih praznikih. Namesto da bi bili ljudje na novega leta dan pri službi božji, morali so pa v plohi mrzlo vodo broditi. Da so si nekateri delavci nakopali bolezen, ni čudno. Gosp. Lenassiju moramo povedati, da se nekje bere: »Posvečuj praznik!" — Lenassi je do zdaj trikrat planil drva po Soči. Prvi plav se mu je posrečil, dva zadnja pa ne. Kaj čemo ? Človek obrača, Bog pa obrne!
Smrt kanonika Košute je vzbudila Sočutje pri goriških Slovencih. Dasi rojen v Gorici, čutil se je vedno odločnega Slovenca. Mož tega nikjer ni skrival. Laški čifutski listi ga pitajo s fanatizmom, ker ni zatajil svoje matere, kar žalibog, drugi Goričani čestokrat delajo. In ako še to povemo, da je v znanih burnih časih vedno stal na strani sedanjega voditeljstva, mislimo, da smo dovolj povedali. Svetila mu večna luč!
Da ne bodo slovenski deželni poslanci vstopili v deželni zbor, to se je slutilo že davno. Čemu bi hodili v deželno hišo drug drugemu
dolga, osivela brada. Podoba starošegno napravljenega Žida je zanimiva orijentalska prikazen.
Šel sem na ulico in se pomešal med zbrano židovsko množico. Drugega tudi ni bilo na ulici. Toda pač! Opazil sem par bornih Rusinov v platnenih oblekah. Bosonogi so, čez pleča kožuh
—	ta zvesti spremljevalec Rusina po zimi in po letu, na glavi pa širokokrajni slamnik lastne izdelave. Prišli so na košnjo, kakor je kazalo njihovo orožje — kose. Velike, sestradane postave so bili ti Rusini in beda jim je zarila globoke brazde v njihov melanholični obraz. Kaj neki misli ta Rusin — ako sploh kaj misli — sem govoril sam pri sebi. Ali mu katerikrat šine v glavo misel, da je nekdaj njegov mehki, blago-doneči jezik gospodoval daleko tu okrog, sedaj pa še kmalu ne bode smel imenovati svoje rojstne vasi v jeziku svojem?! . . .
Šel sem dalje. Okoli tempeljna, ali sinagoge, ne vem kaj je bilo, se je gnetlo izvoljeno ljudstvo. Videti je bilo med ženskami več starih, kakor pa mladih pobožnih dušic.
Šabes — sobota — je Židu, pravovernemu Židu, velik praznik. On ti ne dela ta dan prav nič, in kakor je lakomen na denar, vender za celi svet ne prodaja ta dan, ker mu to prepoveduje talmud. Ko pa zaide solnce, neha se židovski praznik in on zopet gre na kupčijo, se veseli in gosti.
Nisem velik prijatelj židovstva, vender kot človek ne morem odrekati spoštovanja pravo-
metat polena pod noge in ljudstvo slepit. Tudi deželnem glavarju na ljubo kimati v mrzli deželni dvorani, ne kaže. Do zdaj se je mož naslanjal tudi na Slovence. Sebi je pripisoval zaslugo, da je delovanje v goriškem deželnem zboru tako mirno. Se vč, s tem se je prikupoval tam gori nekje na Dunaju, in naslanjajo se na Slovence pridobival vpliva, katerega je pa več let uporabljal proti Slovencem za Lahe. Čas bi bil, da bi tudi ta huda zagvozda izginila s površja.
V	nedeljo po novem letu sta gg. kapelana Knavs in Dermastia sklicala krščanskosocialen shod v hotel Suda v Gorici. Iz Ljubljane je bil prišel na shod g. Gostinčar. Povabljeni so bili na shod tudi goriški slovenski poslanci, ki so se vabilu odzvali. Tako pripoveduje »Primorec". Uredništvo opomni, da je bilo od sklicateljev netaktno, ker niso povabili tudi uredništvo »Soče" in »Primorca". Ako zdaj na Kranjskem na celi črti odmeva glas o spravi, zakaj bi se to tudi v Gorici ne zgodilo? Besede dr. Šušteršiča so jasne. »Kar je bilo, naj bo pozabljeno!"
Laški poslanci so izdali oklic na svoje vo-lilce, v katerem obsojajo postopanje slovenskih poslancev. Najlepša je ta, da jim očitajo, da ne marajo nič za 501etnico cesarjevo. Ha, ha! Sicer pa sami tega ne verujejo, kar so pisali. Sami so prepričani, da Slovenci so le preveč lojalni, zato so jih dobivali vedno po hrbtu. Neki poslanec je enkrat rekel v državnem zboru, $a v Avstriji le tisti dobi pri vladi, česar zahteva, ki ni lojalen. Skoraj da je imel mož prav. Ko sem prečital oni oklic v nekem italijanskem listu, začel sem se smejati. Cela stvar je preveč jasna in pozorna, da bi jo resno upoštevali.
Novi namestnik je bival dva dni v Gorici. Obiskal je baje dr. Gregorčiča, predsednika slov. kluba v deželnem zboru, in dr. Payerja, predsednika laškega kluba. Nekateri upajo, da se bo doseglo sporazumljenje. — Ogenj in voda! — Z drobtinicami se Slovenci ne moremo in ne smemo zadovoljiti!
Politiški pregled.
Naglo sodbo v Pragi so odpravili dne 10. t. m. zjutraj ob 6. uri.
Solidarnost Čehov se je lepo pokazala na shodu v Budjejovicah. Princ Frid. Schwarzen ber g je v lepem govoru naglašal vzajemnost vseh delov češkega naroda in vztrajanje pri programu državnozborske desnice. Pritrjevalo mu je 3000 poslušalcev. Poslanca dr. Engel in dr. P a c a k sta istotako apelovala na jedinost Čehov, ki je v tem resnem trenotku živo potrebna, in sta hvalila tudi postopanje katoliške stranke v desnici.
Jezik pri sodiščih. Sodišče v Hebu na Češkem je razsodilo, da se neka češka vloga
vernemu Židu, ki mu še veljajo postave in pro-roki. Gotovo je simpatičneja prikazen, kakor pa modernizovani Žid velikih mest, ki pozna le jedno — svojo samopašnost, kateri nima nobene kreposti svojih očetov, ampak le vse njihove napake.
Na večer mi je preostajalo še dosti časa. Vsled tega sem se dlje časa mudil in krepil na vrtu restavracije mojega hotela Tu je bilo na večer jako živahno. Vsa tako imenovana »boljša družba" se je shajala na tem vrtu. Honvedski in drugi oficirji v svojih lepih uniformah so posedali v družbah na vrtu. Zastopano je bilo uradništvo, in ker je bila sobota, tudi Židje — trgovci. Za zabavo je bilo tudi skrbljeno. Cigani so nam kratili čas s svojo strastno godbo. Nekaj posebnega, divjega, in vender lepega tiči v svi-ranju ciganskega goslarja.
S kako strastjo prebira strune in kako živahno mu teče lok! Tista mirnost, ki je sicer lastna goslarju - umetniku, tuja je ciganu, in, kakor da je tudi telesno, in ne samo duševno udeležen- pri svoji umetniji, spremlja z živahnim gibanjem in gestami svojo godbo. Sviranje cigana je treba videti in slišati, popisati tega ni lahko.
Ob zvokih ciganske godbe potekal mi je večer, in kakor sem z nevoljo prekinil svojo pot v Munkacsyju, mi konečno vender ni bilo žal. Videl sem zopet nekaj novega.
(Dalje pride.)
ondi ne sprejmi. Češki odvetnik se je pritožil na deželno nadsodišče, ki je pritožbi ugodilo in odredilo, da se češka vloga sprejmi. Nemški odvetnik se je nato pritožil na najvišje sodišče in to je pa njemu prav dalo, češ da je v Hebu v deželi navadni jezik nemščina in tedaj se po § 13. s. r. vloga ne sprejmi. — Na Slovenskem je mnogo sodnih okrajev, v katerih je v deželi navadni jezik notorično le slovenščina in vender Nemški časniki trdijo, da so s razsodbo najvišjega sodišča obsojene jezikovne naredbe za Češko ter ukajo veselja.
Deželni zbori, kjer imajo Nemci večino, so vsprejeli predloge, s katerimi se vlada po-zivlje, da jezikovne naredbe prekliče. Kaj se bode pa v deželnem zboru kranjskem storilo od slovenske strani, bodemo videli.
Jagičevega pisma, katero je poslal Momm-senu, nič kaj ne hvalijo slovanski listi. Poljski list „Riforma“ Jagiča hudo prijema, češ, da je pokazal, da se ne čuti sina slovanskega naroda, in ga odločno obsoja zaradi izjave, da so Nemci učitelji Slovanom. Tudi hrvatski listi Jagiču kaj rezko prigovarjajo „Obzor“ prihaja vsled Momm-senovega pisma do zaključka, da je treba Slovanom tesneje moralne jedinosti. Sredstvo za to jedinost je jezik ruski. Resno in naglo je treba lotiti se tega sredstva. Ruski jezik je danes najboljši pomoček, da se upremo pangermanstvu. Vladni krogi bi v interesu monarhije morali dati slovanski mladini priliko, da se v šolah nauči ruskega jezika.
V nižjeavstrijskem deželnem zboru je prosilo neko društvo, ki ima namen, pomagati ubogim priležnikom, da se oženijo, 100 gld. pod pore Poslanec dr Kronawetter (član Šukljejevega kluba!) je govoril proti pudpori, češ da je zelo vsejedno, če so priležniki oženjeni, ali pa ne, da so le sicer fldostojni“ ljudje. Dr. Lueger je pa povedal, da so tudi socijalni demokratje nasprotniki zakona, in da tedaj dr. Kronawetter drči za njimi.
Policija v Pragi se bode pomnožila za tretjinko, tako da bode štela Praga 1020 stražnikov pešcev, 70 konjikov in 40 nadzornikov. Čedno število mož, ki bodo delali mir!
V Lutomericah se je zbralo dne 10. t. m. 62 nemških državnih in deželnih poslancev s Češkega. Navzoči so bili liberalci, nacijonalci in dva poslanca kršč. soc. stranke. Sklenili so soglasno, da se udeležč sej deželnega zbora v Pragi in da bodo zbor zapustili korporativno, ako bi se ne upoštevale njih zahteve. Nato so se skupno odpeljali v Prago. Nemški liberalni časniki jim kličejo: »Hodite v politiki, katera pota hočete, samo da pridete do cilja; glavna stvar je, da se ne razdvojite, ampak da pokažete nasprotniku vso moč našega naroda. Pod tem pogojem bodete zmagali!" — In kaj piše naš liberalni »Slov. Narod" o slovenski jedinosti!
Poslanec Schonerer je hotel zadajo nedeljo napraviti pri Hebu shod. Spremilo ga je tja 35 kmetov na konjih kot častna straža. Toda na mestu, kjer bi moral biti shod, ga je pričakovalo 800 socijalnih demokratov in vsprejelo s huronskimi epfui"-klici. Schonerer je napravil — „Abzug." Zanimivo je le to, da so slovenski mokrači še danes „Sch5nererjanci“.
V Reki novoizvoljeni župan Mailander ni hotel priseči na nove postave Vladni zastopnik je prekinil sejo. _____________
Domače novice.
Osebne vesti. Poročil se je v Ljubljani 10 t. m. g. Anton Mejač, c. kr. sodni pristav v Ribnici z gospodično Marijo Rugerjevo iz Ljubljane. — Č. g. Anton Hribar, kapelan v Smledniku, je dobil od naučnega ministra umetniški štipendij v znesku 300 gld. — Za sušico je umrl g. Karol Cumar, c. kr. okrajni komisar v Tolminu. — V Mirnu je umrl č. g. Ivan P e licon. — G Viktor Parma, c. kr. nadkomisar v Logatcu in čislani slovenski skladatelj, je premeščen iz Logatca v Kamnik. — Na graškem vseučilišču je bil 11. t. m. promoviran doktorjem filozofije gosp. Jožef Tominšek. — Sinoči ob 11. uri je umrl v Borovnici č. g. župnik Oblak. Pogreb bode v petok ob 10. uri dopoludne. —
V	Ptuju je umrl 11. t m. gvardijan P. Klemen Šalamun.
Ta ni naš! »Edinost" hvali „Sočin“ članek, ki poudarja živo potrebo, da se napravi sloga na Kranjskem in dostavlja:	»Mislimo, da bode
e malo pravih slovanskih src, ki bi se ne strinjala z željo, da se jedenkrat doseže sprava; in če bi še bil kdo, ki bi se oglasil proti spravi,otembimorali misliti, daninaš!
Glasovi zoper slogo, katere prinaša te dni „Narod“ iz občinstva (!), so sicer grozni, vender coristni za — „Narodovce“. Vse, kar ima še iskrico rodoljubja, in sploh blažjega čuvstva v sebi, maje le z glavo nad temi glasovi. Mnogi dozdaj niso verjeli, kar smo mi že davno vedeli, da tako stoji z „Narodom". Ker »glasovi" sami govore, mi lahko molčimo. Rečemo le: Naročniki »Naroda", shranite te »glasove" na po ici, da bodo vedeli še Vaši vnuki, kakšno robo e prodajal leta 1898. list, ki »vestno in udano služi narodni (!) stranki". — Današnja »Edinost" 3ravi: »Premilo in tesno je pri srcu slovenskemu rodoljubu, ako mora čuti »glasove" toli cega bratomornega fanatizma. Mi smo ostali — verjemite nam — konsternirani na dejstvu, da je še kje slovenska duša, ki more tako pisati ob sedanjem položenju."
Nas članek, v katerem smo zadnjič precej asno pokazali, v čegav rog »Narod" mora tro-Diti, spravil je njegove visoko »poklicane" glave v »majhno" zadrego. To priča „Narodov" odgovor, ki se tolaži s tem, da smo mi listu priznali »velik vpliv". Kdor pa je čital naš članek, ta v6, koliko veljave smo mogli priznati listu, o katerem smo ravnokar bili razložili, kako sta ga tok časa in samoljubje degradovala od glasila slovenskega naroda doli na glasilo pičle koterije. Te istine nič več ne spremeni, če zdaj „Narodov" šefradekter (prav: šefakcijončr) piše: »Kedar pa potrebuje narodna stranka svoje glasilo, ima ga v našem listu, ki ji je od nekdaj včstno in udano služil". To se pravi: kakor različni nemškutarji in židje lahko svoje inserate v ,.Narodu" priobčujejo, tako ima tudi narodna stranka v » Narodu" lahko glasilo za svoje izjave. Za tako službo je »Narod" res pripraven list, dvomimo pa, da bi kaka stranka to smatrala za »vestno in udano službo". Mi tudi ne vemo, da bi zdaj kak drug poklican faktor narodne stranke izdal »Narodu" spričevalo, kakoršno mu je zgoraj napisal seveda dr. Tavčar. Naopak, od vseh poklicanih stranij se slišijo le obsodbe. Zadnjič tudi ni „Narod“ mogel drugače, kakor da je, odgovarjajo na naš članek, mahnil po »Danijelih" in mislil zadeti Danijela, kateremu, po tem soditi, pripisuje avtorstvo neljubega mu članka. Ta članek pa je le nekoliko višje na steno pribil samo to, kar je takorekoč občeznano. Ako bi pravi Danijel le hotel pisati o »Narodovih" razmerah, zvedeli bi res kaj posebno zanimivega, — saj je bil več let v »levnjaku" na Kongresnem trgu, iz katerega se je, hvala Bogu, še pravočasno zdrav rešil.
Shod v Ljubljani. Slovensko katoliško delavsko društvo priredi v nedeljo dne 16. t. m. dopoludne ob '/a10- uri j'iVen društveni shod v dvorani „Katoliškega doma" Turjaški trg št. 1. Na dnevnem redu je: a.) Narodna sprava in delavci. b) Volilna preosnova za občinski svet in deželni zbor. c.) Raznoterosti. K obilni vdeležbi vabi prijatelje in člane krščanske soc organizacije, kakor tudi vse poštene Slovence, odbor.
Ulični napisi v Ljubljani še vedno daj6 povod, da se delajo po ljubljanskih gostilnah razne opazke. »Liberalci" pravijo, da je dal župan Hribar nabiti dvojezične napise, ki kažejo svetu, da je Ljubljana na pol nemško mesto, ko se je poklerikalil. »Klerikalci" pa pravijo, daje to zna menje, da se bode župan kmalu zopet polibe-ralil. In tudi Nemci godrnjajo, češ da bode župan s samim kupovanjem novih uličnih tablic spravil mesto v dolgove. Mar naj bi bil tedaj župan pustil samoslovenske napise, da bi bil ustrege vsaj Nemcem! Zaradi samočeških uličnih napisov v Pragi je razsodilo te dni državno sodišče na Dunaju, da so samočeški ulični napisi zakoniti. Dvojezične napise je v Ljubljani zahteva g. dr. Tavčar, češ, da so le ti zakoniti. Sedaj se vidi, da so zakoniti v Ljubljani tudi bivši in tisti samoslovenski napisi, ki se do danes še niso sneli. Tako hodijo nekateri juristi na ljub-
ljanskem magistratu vsak večer z drugo blamažo spat. Gotovo se bode o uličnih napisih v mestnem svetu še govorilo.
Drobne novice. Desetletnice Einspieler-, e ve smrti se bodemo spominjali Slovenci 16. t. m. Dne 20. t. m. pa bodo koroški Slovenci imeli v Celovcu ob 9. uri v cerkvi sv. Duha slovesno sv. mašo zadušnico. — Na Koroškem prične Bauernbundov »Kmetski List" izhajati 15. t. m. Slovenci, naročajte in razširjajte »Mir!“
— Za okraj ljubljanske okolice se snuje društvo učiteljev in njih prijateljev.— V Komendi jri Kamniku ustanovili so kmetijsko podružnico.
— Nov poštni urad se otvori dne 16. t. m. v Vodicah. Zvezo bode imel z železniško postajo v Vižmarjih. — V stolni cerkvi v Gorici je prvi dan t. 1. odpadel precej velik kos stropa na vrhu prižnice. K sreči ni bilo nikogar v cerkvi. Stolna cerkev je 500 let stara. — Te dni je bil obsojen v Gorici Anton Knez na 14. mesecev eče, ker je zabodel mestnega tajnika dr. Danteja Vecchija. Pri obravnavi ni prišlo nič na dan o razmerju ubogega Kneza do Vecchija, tako »pre-vidno" se je vršila.
Narodna čitalnica v Ljubljani nam je poslala ta-le popravek: Slavno uredništvo! Z ozirom na notico o našej čitalnici v sobotni številki »Slovenskega Lista", sklicuje se na § 19. tiskovnega zakona, prosim blagovoljno sprejeti sledeči popravek ter ga objaviti v prihodnji številki cenjenega lista: 1.) Ni res, da inserira Čitalnica ljubljanska svoje veselice v »Laibacher Zeitung"; 2.) res pa je, da je prinesla »Laibacher Zeitung" dotičen inserat proti volji, brez vede in brez naročila čitalniškega odbora. Z odličnim spoštovanjem — dr. Karol Bleiweis vitez Trste-niški, predsednik. — Ta popravek z zadoščenjem zabeležimo, dostavimo pa, da pridejo take zmešnjave od tega, ker Čitalnica pošilja svoja vabila nemški „LaibacherZeitung", kijih »iz prijaznosti" inserira, našemu »Slovenskemu Listu" pa pošilja Čitalnica namestu vabil le — popravke.
Dr. Schmid, bivši državnega pravdnika namestnik, je imenovan sodnim svetnikom v Gradcu, in ker ni bilo mesta praznega, ustanovilo se je zanj začasno novo službeno mesto. Dr. Schmid, mlad človek, bil je pred dvema letoma še sodni pristav, a danes je sodni svštnik. To je karijera, katere bi se i sin kakega višjega predsednika ne sramoval.
Slovensko gledališče. Častni večer g. Fe-dyczkowskega seje sinoči izvršil dostojno za vrlega umetnika. Gled ilišče je bilo natlačeno polno. Korektno proizvajanje »Halke“ je občinstvo vsprejelo zopet s kipečim navdušenjem. — Jutri veseloigra »Pariški potepuh". Kot gost nastopi gospa Bohinc Polakova.
V	ljubljanskem „Katol. rokodelskem domu" imajo še vedno napise, na katerih zavzema prvo mesto nemščina Proč s tem ostankom starih nemškutarskih časov!
Mestna godba. Ravnateljstvo nemškega gledališča in pa filharmonično društvo sta odklonila ponudbo mestne občine glede uporabe godbe, katero namerava sestaviti mestna občina.
V	nemških krogih se trosi vest, da je vsled tega načrt mestne občine pokopan. Kaj bodo rekli k temu oni Slovenci, ki podpirajo že desetletja filharmonično društvo in posedajo lože nemškega gledališča. Prepričani smo, da je slovenski živelj v Ljubljani tako utrjen, in da je meščanska zavest v Ljubljani tako udomačena, da se bo proste volje toliko zložilo, kolikor bi plačala nemška društva. Slovenska Ljubljana, pomagaj si sama!
Krščanskosocijalni železničarji v Ljub* ljani so v nedeljo zvečer priredili v »Katoliškem Domu" veselico, ki je pokazala, da njihova organizacija hitro narašča. Za veselico je bilo po Ljubljani splošno zanimanje; ni čuda, da je bila dvorana »Katoliškega Doma" zopet znatno premajhna. Dvorana je bila okrašena z zelenjem, zastavami in jako originalno z vsemi železniškimi znamenji. Z galerije odmevali so zvoki vojaške godbe, vmes prepevalo je pevsko društvo »Zvon", po tomboli pa se je razvil živahen ples. Železničarje je zelo razveselilo, da jih je počastil s svojo navzočnostjo ljubljanski župan g. Hribar. Kje so pa ostali odličnjaki kato-
liško-narodne stranke? Burno je občinstvo pozdravilo od zagorskega shoda došlega dr. Kreka. Dr. Kr ek. je pozdravil železničarje s humorističnim govorom, v katerem je povdarjal, da plešimo i v javnem življenju dalje začeti ples tako krepko, da usopemo nasprotnike svoje. Splošno pozornost je vzbudila tudi vdeležba odličnih uradnikov z državnega kolodvora, dočim so oni z južnega kolodvora ostali doma. Imenom uradnikov je krepko pozdravil železničarje gosp. Jeglič, ter, jih navdušeno poživljal, naj vstra-jajo na poti, katero so nastopili s tolikim vspe-hom. Tudi mi upamo, da železničarji to store, vsaj simpatije občinstva so pri tem delu na njihovi strani. Krščanskosocijalno železničarsko društvo, naprej — prosto pot imaš!
Poročilo o shodu slov. učiteljic se glasi dalje K tretji točki dnevnega reda: o „materijelnem stanju učiteljic govorila je gdč Zupančič Vita iz Metlike ter poudarjala v svojem izbornem referatu važnost podpornega društva slov. učiteljic. Sprejel se je nje predlog za u|s t a n o v i t e v društva učiteljic v svrho materijelnih podpor in nadaljnega izobraževanja učteljic. Kot glasilo za objavljenje društvenih zadev in razprav izvolila se je BSlovenka“ — a poleg te naprosijo se tudi slov. dnevniki in tedniki za objavo nujnih in važnih zadev. — Nato se je vršila izvolitev zastopnic v posameznih okrajih
—	iz katerih se je izvolil ožji odbor^ Osno-valni odbor sestavi pravila, ter jih predloži dež. vladi v potrjenje. Predlogi gdč. Zupančič-eve so bili soglasno in z odobravanjem vsprejeti. Tej točki dostavil se je tudi sklep, da se potom okrožnice povabijo tudi štajarske koleginje k pristopu. — O samostojnosti slov. učiteljice govorila je v izborni sestavi gdč. Mlakar iz Planine. Ker se tudi ta govor v celoti objavi, opozarjamo nanj slov. učiteljice, ki so bile zadržane, udeležiti se shoda. Tudi ona opozarja na vzajemno delovanje učiteljic v lastnem društvu. Izrečno se je na tem shodu poudarjalo, da ustanova društva učiteljic ni opozicija dosedanjim učiteljskim društvom — temveč se ono poraja iz istinite praktične in duševne potrebe — iz gesla: v slogi je moč! Dandanes organizuje se vse, kar se zaveda svojega bitja. Zakaj bi učiteljice zaostajale? Kje dobe pomoči, ako jih dolgotrajna bolezen veže na bolniško postelj?! — Pri točki: nasveti in predlogi — stavi se pred vsem predlog, izreči gdč. Miklavčičevi ne. omejeno zaupanje slov. učiteljic na nje odločnem delovanju za naše pravice, — čemur zbor soglasno pritrdi — in nezaupnico g. G a n g 1 • u na njega neosnovanih, nesmiselnih napadih. Vsprejeto. — Jednako se vsprejme predlog, da se pošlje „Slov. učit. društvu" izjavo nezaup-nosti na njega slabem zastopanju interesov slov. učiteljic. — „Učit. Tovarišu" pa se izreče nezaupanje s tem, da se njega naročitev opusti. — Gdč. A. Milčinsky s Štajarskega predlaga, da se štajarske učiteljice potom okrožnice povabijo k pristopu društva, in poroča o nekaterih točkah društva „Selbsthilfe“, na kar se bode pri sestavi pravil hvaležno oziralo. Stavi se tudi predlog, da bi „Slovenka" — ako se bode dalo izposlovati — prinašala razpise učit. služb. Zborovanje je trajalo od ’/23.—6. ure popoludne. — Dostavek uredništva: Objavili smo to poročilo, ker smo mnenja, da naj tudi gg. učiteljice povedč, kaj jih teži, in ker smo nasprotniki načelu: „Moč je pravo". Želimo pa, da bi v blagor šolstva na Kranjskem napravila se kmalu sloga tudi med učiteljstvom. Zboljšajo naj se plače učiteljem in učiteljicam, kar je gotovo pravično, ker mnogim v resnici jako prede. Dostavljamo še, da bode v koroškem deželnem zboru letos prišel na vrsto predlog, da dob6 učiteljice nagrado za podučevanje v ročnih delih.
Stekel pes je v Trstu oklal 40 ljudij in več psov. Oklane ljudi bode poslala mestna občina na Dunaj v bolnico. — V Ljubljani na Poljanah je pa stekla mačka in ugriznila domačega sina, kateri je tudi šel na Dunaj v bolnico. Konjederec je pobral po Poljanah vse mačke.
Iz Rovt se nam piše: Dne 9. t. m. po de seti maši se je zbralo jako veliko število ljudij v našem šolskem poslopju. Ta dan so se namreč vpisovali udje in volilo se je nadzorstvo in na-
čelstvo v naše „Konsumno društvo". Udov se je vpisalo samo omenjeni dan blizo 200, kar znači, da se tudi naše ljudstvo zaveda koristi omenjenega društva. Do konca tega meseca se jih bode gotovo vpisalo še toliko, da bode nad 300 udov. Zadruga prične delovati, kadar bodo pravila potrjena.
Shod v Toplicah pri Zagorju je priredilo v nedeljo „Slovensko katoliško delavsko društvo iz Ljubljane." Socijalnih demokratov je pod vodstvom Čobalovim prišlo na shod kakih 150. Čobal je imel obstrukcijski govor. Ko je končal, popihali so jo „sodrugi," ker so se bali, da bi slišali resnico. Med navdušenim odobravanjem so govorili dr. Krek, dr. Žitnik, Gostinčar, Škerjanec. Socijalni demokratje so pobili nekaj šip, kar je gotovo pobalinsko.
V Kopru so italijanski učiteljiščniki, ki so štrajkali zaradi prof. Kožuha, zopet začeli hoditi v šolo. Laški listi menijo, da bi bilo dijakom, katerim se zdi, da profesor zgodovine v šoli premalo hvali laško kulturu, treba dati zadoščenja. — Ako bi slovanski dijaki kaj podobnega počenjali, bi dobili v zadoščenje — brzi korak.
V Gorici mestni očetje in šolski nadzorniki še vedno iščejo prostora za slovensko ljudsko šolo. Lahi hočejo v kozji rog ugnati vsa obla-stva in tišče in tišče slovensko šolo iz mesta. Na Kranjskem so pa glede zagorske šole in drugih nemških šol oblastva ugnala v kozji rog Slovence. Malo laške krvi bi mrzlim Slovencem ne škodovalo!
V deželnem zboru koroškem so Nemci izvolili samo Murija v brezpomembni verifikacijski osdsek, v ostale odseke pa niso volili nobenega Slovenca. Tako delajo Nemci! V kranjskem deželnem zboru pa komandira kranjski Abuja slovenske poslance, naj volijo barona Schvveglja za poročevalca v deželnem proračunu skoro popolnoma slovenske dežele!
Slovenski deželni poslanci v Trstu so sklenili, da se ne udeležž razprav v tem zasedanju ter opravičujejo ta svoj ukrep v spomenicah, izročenih včeraj deželnemu glavarju in cesarskemu namestniku. Ker mestni zbor, ki je identičen z deželnim zborom, na galeriji in pod galerijo uganja prava pobalinstva, v resnici slovenskim poslancem ondi ni obstanka, dokler se razmere ne spremene.
Tržaška skupina „Lege Nazionale“ je imela v minoltJm letu 18.689 gld. 48 kr. dohodkov. Koliko pa „Lega“ dobi še le denarja od drugod! Slovenci se imamo boriti ne-le proti ,,Legi“, ampak tudi proti „Schulvereinu“, ki ima okoli 200.000 letnih dohodkov. Ia to silo naj zmaga „Družba sv. Cirila in Metoda ' s 13 000 gld. letnih dohodkov! Slovenci podpirajmo krepkejše to družbo in zavedajmo se vsi, da se narodne smrti moremo rešitr le, če se tuji premoči postavimo nasproti kot jeden mož. — Evo mesta, kjer naj se porabijo tisočaki, mesto za agitacijo v medsebojnem prepiru!
Sedem ranjenih in dva mrtva. V nekem kamenolomu pri Kumnu na Krasu delalo je šest delavcev in jedna ženska. Naenkrat utrgal se je plaz nad njimi ter jih zakopal. Jeden delavec in jedna ženska sta bila takoj mrtva. Ostalih pet pa je hudo ranjenih.
Društva.
Koncert »Glasbene Matice". Občinstvo opozarjamo še jedenkrat na današnji koncert „Glas-bene Matice", ki se bode vršil ob 8. uri zvečer v »Narodnem Domu".
Slovenska krščansko - Bocijalna delavska zveza v Ljubljani vabi na občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo 30. t. m. Vspored: Ob 7* na 10. uro dop. sveta maša v nunski cerkvi. Ob 10. uri dop. v veliki dvorani „Kat. Doma" na Turjaškem trgu občni zbor z naslednjim vsporedom: a) Pozdrav predsednikov, b) poročilo tajnikovo, c) poročilo blagajnikovo, d) poročilo revizorjev, e) razgovor o društvenih pravilih, f) volitev odbora. Iz odbora izstopijo: dr. Debevec, Golobič, Jakopič, Pip, Štefš, g) raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Občni zbor delniškega društva „1 Narodni dom“ v Rudolfovem se bode vršil dne 22. ja-
nuvarja 1898 ob 6. uri zvečer v »Narodnem Domu". Vspored: 1.) Letno sporočilo, 2.) Račun in bilanca za 1. 1897. 3.) Odločitev dividende. 4.) Volitev upravnega odbora in preglednikov računa.
..Slovenska Matica** bode imela odborovo sejo v sredo dne 19. januvarja t. 1. ob petih popoludne v društvenih pisarniških prostorih. Vspored : .1.) Naznanila predsedništva. 2 ) Odo-brenje zapisnikov o 111. in 112.- odborovi seji. 3.) Poročilo književnega odseka. 5) Poročilo tajnikovo. 6.) Eventualia.
Razne stvari.
Nemška norost se je pokazala v šta-jarskem deželnem zboru. Poslanec Walzje prodajal med sejo na korist „Sudmarke“ koščke Badenijevega pulta, katerega so obstrukcijonisti v poslednji seji državnega zbora razbili.
Ubogi mokraški poslanci! Socijalni demokratje bodo morali odslej posegati še bolj globoko v žep, ker njihovim poslancem gre trda. Pritožili so se na državno sodišče, da bi dobili dijete za seje, od katerih so bili izključeni iz državnega zbora, a sodišče jim je reklo, da ima o tem govoriti predsedništvo državnega zbora.
Poljski umetnik Želazovrski gostuje na hrvatskem gledališču v Zagrebu. Ali je Zagreb tako daleč od Ljubljane, da ne more priti tudi k nam?
Eszterhazy je bil v Parizu od vojnega sodišča oproščen.
Razstava za kuhinjsko umetnost se je otvorila na Dunaju v navzočnosti cesarja in ministrov. Kar premorejo jedil in pijač najboljše kuhinje in kleti v Evropi, seje tu lahko ogledalo in okušalo ; razstava je velikanska. Predvčerajšnjim, ker je bil zadnji dan, je razstavo obiskalo 20 000 ljudij in pqtem so jo zatvorili. Kmalu potem je nastal ogenj, katerega so pa kmalu udušili. Začelo je goreti v kleti, kjer je imel Kleinoschegg iz Gradca šampanjca.
Saharin, slavni ruski zdravnik, je umrl v Moskvi dne 5 januvarja.
Nov letalni stroj je iznašel Gustav Koch v Monakovem. Nedavno je poročal o svoji iznajdbi na Dunaju.
Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo iskreno ljubljeno nepozabno soprogo in mater
Heleno Varl ,»j. Bakovnik
1 po dolgi in mučni bolezni v soboto 9. januvarja zvečer v, 47. letu svoje dobe.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Klanec pri Kranju, 10.januvarja 1898.
Martin Varl,	Ivan	Varl,
soprog.	sin.
Vsem, ki so naju tako v dolgi bolezni kakor ob smrti preblage ranjke tolažili, izrekava tem potom najtoplejšo zahvalo zlasti pa prečastiti duhovščini, gosp. glavnemu davkarju F. pl. Frankenu, kakor tudi mnogim- drugim.
Gostilno „KatoM Dn“
v Ljubljani
udano priporočava ob nastopu novega leta čestiti duhovščini in slavnemu občinstvu.
Točiva izvrstna ter pristna dolenjska, štajarska in istrijanska vina pa znano Kozlerjevo cesarsko pivo. Vsaki čas po-streževa z okusnimi, gorkimi in mrzlimi jedili.	*	6(3-3)
Na razpolago imava tudi snažno uravnane sobe za prenočevanje.
V	mnogoštevilen obisk se priporočava
Andrej in Ana Zalar.
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij ^Slovenskega Lista/ Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani,