Leto LXXVM St. 150
Spedirione In
Po&tnlim plufana v rotori«!1
URSDNlflTVO 1M UPRAVA: LJUBLJANA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a* OflMt H
DN10NX PUBBLICITA ITALIANA S.
Vittoria aerea
Nelle ultime due giornate il netnico ha perduto
I08 apparecchi
11 Ouartirre Cirneral** delle Forze Armatc ccmunica in data di ">. luglio il seguente bo lettino đi cuerra n. 1136;
Formazioni ncmithc hanno ssranciato hcmbe su Catania. Sciaeea, loialita minori della Sicilia et sul Ca^liaritano causando lievi danni e pochc vittime.
L/aviazione dc'IAsse anche ieri ha va-lidnrronte intereeltato j velivoli incursori imrr^nandrlr in aspri oombattmenti. Nosili rcparti da carcia. non successivi at-tachi. abhrjttcvano venticinque aerei dci Qiiali 18 sulla piana di Catania a<l opera dri raccialori del quatro stormo. A'tri 21 pppareeihi vcnivano distruti tlalla caccia tede>ca.
Le batterie contraeree italiane e tede-sche. cen il lom prerijo tiro. facevano in-olre precipitare 10 velivoli.
Alle perdite avversarie. sepnalate nel Bollcttino di ieri. vanno aggiunti due ae-
rop'ani abbattuti on preaso le isole lonie et uno in t err i tori o di Algrhero.
Nelle ultime due fH orna te il nemieo ha rosi perduto complessivamente. nello scac-chicre italiano. 108 appareechi. in «xan parte plurimotori.
Gli aerei abbattuti dalle batterie contraeree sono caduti:
Uno a Gerbini. 2 tra Gerbini et Lentini. 2 a Plaia. nella zona di capo Mulini. 2 tra Caltagirone et San Michele (Localita della Provincia di Catania). uno a Sciacca CAcrigento).
Le incuursioni citate dal bollettino odi-erno hanno causato nella popolazione civile le seRuenti vittime finora accertate: a Catania 4 morti e 7 feriti: a Gerbini 3 morti e 9 feriti; nel Cagliaritano 2 morti e 2 feriti.
Letalska zmaga
V zadnjih dveh dneh je sovražnik Izgubil los letal
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 5. juMja naslednje 1136. vojno poročilo:
Sovražni oddelki so metali bombe na Catani.ui. Sciacco. manjše kraje na Siciliji ter na cagliar^ki cknliš. Povzročile so lahko škodo in malo žrtev.
Osno letalstvo je včeraj silovito pre-streglo napadajoča letala ter se zaplelo z njimi v hude boje. Oddelki naših lovcev So v zaporednih napadih sestrelili 85 letal, od teh 18 nad Catanijo; to so -torili lovci 4. jate. Nadaljnjih 25 letal so uničili nemški lovci. Italijanske in nemške protiletalske baterije so s svojim točnim stre-Lianjem zbile razen tega še 10 letal.
Sovražnim izgubam javljenim v včerajšnjem vojnem poročilu je treba dodati še
dve letali, eno je bilo zbito blizu Jonskih otokov, drugo pa v okolišu Alghera. Zadnja dva dneva Je sovražnik tedaj izgubil skupno na italijanskem bojišču 108 letal Po   večini večmotornikov.
Letala, ki so jih sestrelile protiletalske baterije, so padla: 1 v Gerbiniju, 2 med Gerbinijem in Lentinijem. 2 v Plaji. 2 v okolišu Campomolini, 2 med Caltagironi-jem in S. Michelejem (v pokrajini Catani-je). 1 pa v Sciacci (Agrigento).
Poleti, omenjeni v današnjem vojnem poročilu, so povzročili med civilnim prebivalstvom doslej naslednje ugotovljene žrtve- v Cataniji 4 mrtvi in 7 ranjenih, v Gerbiniju 3 mrtvi. 9 ranjenih, v cagli-arskem področju 2 mrtva. 3 ranjeni-
Italija je pripravljena
Triestinski list o bodočem razvoju dogodkov
Trieste, 4. julija. Iz raznih znakov se da r%. epati. da jc sovražnik bbzu, da poskusi x- Sredozemlju svoje velik., naipadalno podjetje na evropsko celino. V resnici je neprijatelj nakopičil silne množice moštva, orožja ter bobnih sredstev na severni obaJi Afrike ter na ozemlju Male Azije, zlasti na raznih odsekih, ki bi lahko služili kot izhodišče za prevoz preko morja. K temu je treba dodati močno osredotočenje vojnih ladij. Razen tega. se opaža shajanje generalov, politikov in raznih predstavnikov, ki podajaj oporočila. navodila ter se udeležujejo raznih parad, kakor da bi dajali poslednje napotke za odločilna podvig-. Obenem
se obnavlja silovito letalsko bombardiranje, pa tudi propaganda je v mrzličnem delu proti Italiji.
Rekli smo že večkrat, da je italijanski narod tako trden in strnjen kakor še nikoli ter da je pripravljen zoperstaviti se sovražnemu poskusu, naperjenemu proti materinskemu ozemlju ali proti drugim delom južn-M}vropske obale ter ga popolnoma razbiti. Pri tej svoji odločilni obfsmbni in napadalni nalogi ima Italija, v zvezi z Nemčijo  na  razpolago vsa  potrebna sredstva.
Njena vojska je nedotaknjena ter navajena vojne, izguoe na moštvu in vojnem bia^u.
Ki so posledica triletne vojne na afriških tleh, »» v obilni meri nadomeščene. Italijansko oro™je se je pojaeilo tako glede kakovosti kakor glede količine. Razne obrambne črte so izpopolnjene ter ojačene s primerno razmestitvijo človeških s-1 in b»jnih sredstev. Zadostujejo ta kratke navedbe, da se potrdi dejstvo italijanske duhovne pripravljenosti za dogodke bližnje bodočnosti. Italija, je pripravljena ter je daleč od zloma, ki ga slika nespametna sovražna propaganda.
Kje in kdaj se bo izvršil angloamerički poskus, je seveda neznano? Pač pa se lahko predvideva, da se bo vnela bitka tudi na vzhodni fronti, kjer se bodo Nemci in Rusi odločilno pomerili v ogromnem in dramatičnem spopadu.
Toda tudi na Daljnjem vzkhodu lahko prde do izjemnih dogodkov. Osredotočenje vojne v Srerozemlju. ki jo je hotel neprijatelj, je dalo Japoncem dovolj dolg odmor in dovolj miru. da so v Tihem oceanu in ob Idijskem oc?anu utrdili najvažnejše strateške postojanke ter poslali tja dovoljno število svojih sil. Začetek velikega anglo-amer^škegn poizkusa za napad na Evropo Japoncev ne ho našel nepripravljenih in nedelavnih. marveč bodo slednji gotovo izkoristili izredno ugodno priliko, da 9e udeleže borbe sil trojnega sporazuma proti anglosaškemu suženjstvu. «XI Piccolo).
Vloga italijanskega vojnega brodovja
Madrid, 4. jul. s. Tedenska prjloga lista >Pueblo« posveča pozornost itaUjanski mornariški politiki. Članek prikazuje okoliščine, v katerih se je imašla italijanska trgovska in vojna mornarica po prvi svetovni vojni. Nato navaja besede Curzona na washingtonski konferenci, ki prikazujejo tragični položaj Italije, zaprte v tako zva-nem notranjem" morju, čigar dohodi so pod nadzorstvom drugih držav in ki «o tako zapirali Italiji pot~ do prehrane, svobode in življenje. List nato poveličuje Mussolinije-vo pomorsko politiko, ki je ustvarila trgev-ako in tudi vojno brodovje- v skladu * po-
membnostjo politrke. ki jo je Italija morala voditi v Sredozemlju in na evropski celini. S tem je bila narodu dana možnost.
da je uspeSro lahko nastop11 v sedanjem konfliktu. Članek, ki osvetljuje nadalje dosedanjo akcijo fašističnega brodovja in se zaključuje s trditvijo, da bo v bodočih in bližnjih vojnih operacijah to brodovje predstavljajo mogočen činitelj in bo v odločilni fazi konflikta odigralo najpomembnejšo vlogo.
ItaUjanski pešci budno
Bolojrna, 5. jul. s. V Bologni se je vrsii med pokrajinski sestanek poveljnikov bataljonov italijanskih pešcev pod vodstvom poveljnika polka polkovnika inž. Gina Dal-
lare. To pot so se razen mestnih oblasti
na Čelu s prefektom, županom, kvestorjem in zastopnikom poveljnika teritorijalne obrambe udeležili poročila tudi vsi pokrajinski inšpektorji Toscane, treh Benečij, Furlanije. Emilije in Mark. Poveljnik polka se je najprej zahvalil prefektu, nakar
je cial poročilo, ki se je zaključilo s potr-dit\-ijo vere pohote v visoko usodo domovine. Po poročilu so se vsa zastopstva na
čelu z odilelkom 35. pehotnega polka to praporom bataljona peščec »Bok>gna« podal; k položitvi vencev pred spominsko ploščo v vojni padlih in pred svetišče za. Revolucijo padlih v fašističnem domu. kjer je zvezni podtajnik v imenu zveznega taj-mka v«? udeležence tovarisko pozdravil.
Rooseveltova odgovornost za vojno
Berlin, 5. jul. s. Ponedeljski listi se vračajo na vprašanje odgovornost Rooaevelta in njegove klike za priprave sedanje vojne, odgovornosti, ki je dokumentirana ▼ brošuri posebne konVsije zunanjega ministrstva Rajha pod naslovom: >Rooseveltova pot k izbruhu vojne.« List >V61kischer Be-obachter« in >Zwolfuhrblattc. ki edina izhajata v ponedeljkih, edina uporabljata to priliko za komentarje, v katerih ponovno poudarjata, da so se angrlesko-ameriški vlastoddržci zmoti ki v presoji lastnib možnosti in možnosti sil Osi kakršne so ponovno dokazala dejanja. V zvezd z letalskim terorizmom, s katerim so Anglosas« mislili, da bodo lahko uklonili narode Osi,
je bil razvoj precej drugačen kakor no ga pričakovali sovražniki Stalno jačanje urota letalske obrambe ima za. posledico, da je nadaljevanje letalskih napadov na civilno prebivalstvo vedno težje in dražje. Berlinski dnevniki objavljajo v tej sve* podatke o čedalje bolj naraščajočem številu sestreljenih sovražnih letal v zadnjih dneh v zraku nad Nemč'jo in Italijo.
Nazadovanje proizvoda antracita v Zedinfefiib državah
Lizbona, 5. jul. s. Rudarski urad Zedi-nienih držav je objavil da se je proizvodnja antracita v zadnjem času znatno zmanjšala in da ni bilo v Zedmjenib državah 5e nikdar tako nizke stopnje proizvodnje, kakor v tednu, ki se je končal 26. junija tega leta. V tem tednu J« namreč proizvodnja antracita znašala 294 000 ton, med tem ko je v istem tednu leta 1942 znašala še 1.246.000 ton.
Odmev Ducejevega govora
Novo potrdilo neomajne odločnosti za borbo do končne
Bukarešta. 5. jul. s Rumunskj listi so objavili prve izvlečke Ducejevega govera z vidnimi poudarki. Najbolj značUna mesta so Se posebej podčrtane. V prvih komentarjih poudarjajo, da vse nacionalno delovanje na področju notranje politike v Italiji pcpolnoma odgovarja potrebam sedanjega zgodovinskega trenutka. Tri leta vojne so potrdila razne organe, ki predstavljajo polticno in gospodarsko notranjo zgradbo, kakor so potrdila tudi poslovanja teh organov Stranka, ki je gonilni in ravnovesen*; organ slehernega delovanja, izvaja  danes  svojo  nalogo  v   popolni zavesti
zgodovinske ure, ki jo preživlja narod. Na med narodnem področju pa je Duce hote" potrditi odločno voljo italijanskega naroda da vztraja, saj ve. da je prav v odporu skrivnost zmage. Prskus sovražnika, da bi napadel Evropo bo naletel na 46 milijonov Italijanov kot vojakov, ki bodo trdno odločeni, da se zoperstaviio vdemikom. Listi nadalje poveličujejo realističnega duha. k: ga kaze sleherni Ducejev govor in ki je eden izmed razlogov granitne solidarnost: vsega italijanskega naroda s svojim voditeljem.
Odmev Antonescovega obiska v Rimu
Bukarešta, 6. jul. a. Nocoj ob 24. uri se je vrnil v Bukarešto prof. Mihajlo Anto-nescu. začasni predsednik i umunske vlade, s potovanja po Italiji Na postaji so g« sprejeli števttnj člani* vlade ter vse višje osebje italijanskega poslaništva z odpravnikom poslov Gerborijem na čelu.
Zahvala Duceju
Rim, 6. jul. s- Duce je prejel naslednjo brzojavko:
Ko zapuščam gostoljubna tla Italije, bi vam rad izrekel svojo zahvalo za sprejem, ki ste mi ga priredili in za doživetje, ki je obogatilo moje življenje. Prosim vas, da ljubeznivo sprejmete zveste poklone Latin-ca ter izraze moje vere v veliko usodo la-tinstva. Srečen sem, da sem lahko ponesel s seboj Ducejeve spoštljive besede o Rum liniji, o maršalu Antonesca jn njegovih vojakih —  Mihajlo   Antonescu, predsednik
ministrskega sveta in zunanji minister.
Bukarešta. 5 jul. s. Vsi rumunsk: listi objav Ijajo na vidnem mestu uradno poročilo o obisku podpredsednika vlade Mihaela Antonesca v Italiji. Listi objavljajo podrobna poročila o Antonescovem bivanju v Rimu n poudarjajo v komentarju izredno prisrčnost ki je označevala obisk rumun&kega predstavnika v italijanski prestolnici. Antonescov obisk je po pisanju listov nov dokaz bratskega duha. kri je vedno označeval odnose obeh latinskh narodov. Skup na borba in skupna politična smer sta danes nov nagib, ki utrjuje :sri izvor Italije in Ru-munije. Listi zlasti opozarjajo na razgovore med Antonescom in Ducejem v kraju Rocca delle Caminate. razgovor, ki je potrdil pcpolno istovetnost pogledov, tako cjledc sedanjega položaja kakor glede nadaljnjih razvojev na političnem in vojaškem področju To je nov razlog za gotovost, da bosta oba latinska naroda vo* dila borbo proti skupnim sovražnikom do njenega zmagovitega zaključka.
Nastopna avdijenca novega nemškega poslanika pri Vatikanu
Vatikansko mesto, 5. jul. s. Svetost Pij XII. je sprejel davi v slovesni avdijenci v on Weiseckerja, ki mu je predložil poveri Ina pisma, s katerimi je akreditiran kot veleposlanik Nemčije pri Sveti stolici. Novi predstavnik Rajha se je pripeljal v Vatikan z avtomobilom, na katerem je bila zastavica s kljukastim križem in vatikanska belo-rumena zastava. Odpeljal se je s poslaništva z dostojaistveniki papeževega dvora. V spremstvu diplomata so bili prvi svetnik in dva tajnika poslaništva. Na dvorišču San Damasa je bil razvrščen odde.ek švicarske garde, ki je poslancu izkazal čast. Pred častnim stopniščem je veleposlanika pozdravil komornik in je nato sprevod v spremstvu drugih ceremonijalnih zastopnikov in švicarske garde dospel do Benediktinske dvorane, kjer je veleposlanika pričakoval podtajnik ceremonijala monsg. Dente. ki je gosta peljal skozi sobe, kjer so bili predstav-
niki oboroženih papeških zborov, ki so izkazali gostu čast.
V tajni predsobi je gosta počasti višji komornik monsgr. Arborio Mella di San Elia. ki ga Je peljal v prestolno dvorano, kjer ga je pričakoval papež, obdan s svojim spremstvom.
Ko je veleposlanik izročil poverilna pisma, je v nemškem jeziku na kratko izrekel nekaj poklonitvenih besed papežu, ki mu je tudi odgovoril v nemškem jeziku. Pii XII. je nato povabil von Weiseckerja v svojo knjižnico, kjer ga je zadržal v prisrčnem razgovoru, ki je trajal približno pol ure. Veleposlanik je nato predstavil papežu svoje spremstvo.
Po obisku pri papežu je nemški diplomat obiskal državnega tajnika kardinala Maglioneja. s katerim je imel razgovor. Ko se je vrnil na poslaništvo, mu je kardinal Maglione vrnil obisk.
Duce na seji korporacijskoga odbora
Rim, 5. jul. s. Danes se je v palači Ve-nezla sestal pod predsedetvoim Dnceja osrednji korporacijski odbor. V razpravi so bila vprašanja tega. dnevnega reda: 1. Poročilo o delovanju korporacij. 2. odobritev načrta o koncentraciji industrije konzerv. 3. odobritev načrta o koncentraciji strojarske in Čevljarske industrije. 4. preureditev korporacijske organizacije. 5. razširjenje enotnih določb na zasebno industrijo. 6-sprememba sindikalne uvrstitve umetnikov in gledališlv'b delavcev, 7. odobritev dopolnilnih pokrajinskih gospodarskih dogovorov za mlačvo žita. 8. odobritev korporacijske uredbe Za disciplino proizvodnje in prodaje ••dpadkov, 9. gospodarski sporazum za oranje z motorji, 10. razna vprašanja.
Odposlanstvo GUF-a v Budimpešti
Bndimpečta, 4. jul. s. Včeraj je prispelo semkaj odposlanstvo GUFa ped predsedstvom profesorja Paglia-a. Na postaji so odpcslantvo pozdravil šef; madžarske vse-učiliške zveze in organ-zacije Lcvante. Odposlanstvo GUFa, ki je gost madžarske vseučiliške zveze, se bo jutri udeležlo ita-lijansko-madžaiskei;a kulturnega zborovanja.
Sovražne bedastoće
Rim. 5 uii. s. Neka j prmerm sovražnih bedastoći »\e\vs Ch rone le« objavlja iz Gla»-£C\va dopis, v katerem podaja razgovor z nekim mornarjem britanske trgovske mornarice Arehib:ildom. ki se je nedavno vrnil iz Italije-Razgovor je poln ob'čnj^h »odkritij« o želji, ki da jo nn.iio Italijani, da bi čimprej videli priti angleške KHnroooditeljo«,
»Dailv Ma I« ma na skoraj vsej prvi strani tel naslove: »Duce je sprožil nov val terorja v Italiji«. »Italijanska policija bo imela polno oblast«. Pod tem naslovom je z vidnimi črkami objavljena tale beležka uredništva: Policijski teror suvereno vlada pc vsej Italiji. Mu*»o* Pni je dal včeraj šefu italijanske policije izredna pooblastila, da ojači notranjo fronto in zagotovi javni red.
Londonski radio je 3. t. m. obja\il: »Prejeli smo vesti o novi stavki v Italiji, in sicer med pristaniškimi delavci v Tricstu, ki so zapustili delo. da bi dosegli povi'anje plač Stavka se je začela v marcu in zdi se. da jc neposredno sledilo stavki 50.000 dekvcet voine industrijo v Turinu.
Uspešni boji ob Kubatiu
Živahnejše delovanje na nekaterih odsekih vzhodne fronte 7410 sovražnih čolnov uničenih ali poškodovanih
Iz Hitlerjevega  glavnega stana, 5. jtii.
Vrhovno pcvelv:ni?x.vo nemške vojske je objavilo  danes   ria^leOnjc poročilo:
V nekcteHh   odsekih   vzhodne   fronte je
hilo včeraj bojno delovanje nekoliko bolj živahno kakor prejšnje dni.
Z uspešnimi napadi v lagurmh ob kubanskem predmestju, ki »o bili javljeni 4. Julija, so s« začasno končaJi veotedenski trdi boji na posebno težavnem ozemlju. Sovražnik je izgubil 2000 padlih fn ujetih ter mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja. V sodelovanju 1 letalstvom je bilo
zaplenjenih, uničenih ali poškodovanih skoraj 700 sovražnih eolnov.
Nemški lovci so odbili preteklo noč po-skuseni napad oddelka sovražnih torpednih lertal na konvoj v vodah visokega severa in uničili pri tem brez lastnih izgub 2O sovražnih letal. Pri tem je dosegel poročnik Weissenberger 7 zmag v zraku.
V Sredozemlju m nad zasedenim zapadnim ozemljem je angleško in američko letalstvo, ki Je zaman poskušalo napast, letalska oporišča, prometne zveze in industrijske naprave, utrpelo v hudih letalskih bojih ponovno težke izgube. Nad italijanskim ozemljem Je bilo sestreljenih 56 letal. Izmed teh 28 po zaslugi nemškega letalstva, nad zasedenim »podnim ozemljem pa £9 nadaljnjih letal aJi vseh skupaj 85 letal, po večini težkih stirimotornih bombnikov 9 nemških lovcev se ni vrnilo s poleta.
Pet posamič letečih sovražnih bombnikov Je odvrglo v noei na 5. Julija nekaj bomb as zapadno nemško ozemlje. Skoda je ne-
upoštevanja, ako se pomisli na teren, na katerem je bil dosežen. Lagunsko podrocie kubanskega   mostišča   tvori    namreč ne-
skončno število malih jezer okrog katerih je ozemlje polno rastlinstva m seveda tudi
močvirnato. Tu tudi mi nobenih cest za motorni promet, dočim so dniga pota takšna.
da se pogTeza5 v blato do kolen. V teh okoliščinah zavzema borba svojstven značaj, Ker je sleherna skupina hermetično
prepuščena sami sebi in prihaja zelo po-g-osto do dvobojev od moža do moža. Ako se nadalje upošteva močan sovražni odpor, na katerega so včeraj naletele nemške čete pri izvedbi svojih napadalnih načrtov, lahko se bolj ocenimo pomen dosežensg-a uspeha, k:; ga je treba pripisati dvema oddelkoma neznanega števila, ki se jima je najprej posrečilo v hudih bojih osvojiti ozek pas ozemlja med dvema jezeroma in sta nato korakala naprej, eden proti severo-zapadu drugi proti severovzhodu, dokler se včeraj popoldne nasta spet združila. Sovražni oddelkj znatnega števila in temeljito oboreženi so tako bili obkoljeni jn nato ujeti. Rasen številnih ujetnikov je bilo zaplenjenega tuda veliko orožja in streliva.
Nova Žrtev znanosti
Carigrad, 5. jul. s. Vsi tukajšnji listi se poklanjajo doktorju Izetu Tammerju ki so mu odrezali roko zaradi bolezni, ki si
jo je pridobil z znanstvenimi poizkusi. Dr. Izet se je skozi 26 T=*t pečal z radiološkimi poizkusi, zaradi katerih je sedaj izgubil roko. N
Nemške podmornice so potopile na Sredozemskem morju po hudih borbah z moćno zavarovanimi konvoji 5 ladij s skupno 21.000 br. rejj. tonami.
Važen uspeh ob Kubatra
Berlin, 5. jul. s- Kakor je javilo včeraj-*nje nemško vojno poročilo, je odlična izvedba duhovito pripravljenih načrtov, ki •o jo izvršili nemški vojaki, pripomogla k znatnemu izboljšanju n emške bojne črte na peščenem področju kubanskega mostišča. Ce tudi je ta ukrep samo krajevnega pomena, je vendar tudi v taktičnem pogledu pomemben, kakor poudarjajo v tukajšnjih vojaških krogih, in  tembolj vreden
Ankaw. 5. jul. s. Iz Bevrutha poročajo o težavah s prehrano prebivalstva, zlasti z oskrbo mesa in zelenjave, to Pa zaradi najnovejšega prihoda znatnih kontingentov vojakov v Libanon. 2e nekaj časa sem so s trgov izginila vsa živila, ki niso strogo racionirana. Tudi prevozi za potrebe civilnega prebivalstva so popolnoma ustavljeni.
General Sikorski smrtno ponesrečil
Lalinea, 5. julija, s. Poročajo, da je pri odletu z nekega letališča pri Gibraltarju strmoglavil angleški bombnik tipa »L.ibe-rator« in se razbil. V bombniku je med drugim bil tudi Sikorski, predsednik tako imenovane poljske vlade v Londonu s svojo hčerko. Pri nesreči sta bila °ba ubita. Generala Sikorskega je spremljal general Klomecki  in   drugi  sodelavca   v njegovem
peneralštabu. Vsi so se pri nesreči ubili, razen pilota, ki je nevarno poškodovan.
Lizbona, 5. ju!, s. h Londona javljajo, da je zaradi smrt j generala Sikorskega prevzel predsedstvo poljske imenske vlade v Angliji Stanislav Mikclshozvk. vrhovno poveljstvo poljskih
oboroženih sil pa vojni roini&tei v isti vladi Kukier.
stOekholm, 6. jul. 9. Med poljskimi izseljenci v Stockholmu prevladuje vVs, da ima pri letalski nesreči, v katen »o prt&u
Ob Življenje general Sikorski njegova b£t ter  nekaj   njeg-ovih   sodelavcev,  svoj delež
tudi Intelligence Service. Med poljskima izseljenci jih je bilo, ki so bili že davno
prepričani, da bo moral general Sikorsk* z življenjem plačat; poskus da bi zavzel neodvisno stališče glede umora poljskih oficirjev, poklanih v Katvnu ter vztrajal prt poljski zadevi po zadoščenju. To stališče
je angleško vlauo spravilo v zelo hud precep. Da bi položaj rešila jn se izognila sporu s sovjetsko zaveznico, je zelo verjetno, da je poegla vmes angleška tajna policijska služba Inteliigence Service.
Spori okrog francoskih generalov
Lizbona, 5. jul. s. Brititnaki list >Datty Telegraph^ objavlja dolg članek Eustaceja Wareing"a pod naslovom ^Resnica o dveh francoskih generalih«, članek predstavlja v bistvu obtožnico zlasti proti De Gaullu. O Giraudu pripominja, da ne uživa mnoge naklonjenosti -v alžirski javnosti. Arabeko prebivalstvo Severne Afrike ne knže prav nobenega zanimanja za politična in vojaška vprašanja..
List -Nevvs Chronicle^ objavlja dopis i« VVashingtona m sicer z vidnimi poudarki na treh kolonah, v katerem poroča, da je razdraženost pr»~>ti De Gaullu dosegla več ameriških uradnih krogov in da, tudi nekateri ameriški listi kažejo resno zaskrbljenost zaradi polemik okrog obeh generalov, ki da bi mogle resno ogrožati vojne pore zaveznikov.
Ukrepi prod Srni boni
Stockholm, 5. juL s. Na Švedskem so izdali določbo, po kateri se prav tako kaznuje tisti, ki kupi na čmi borzi, kakor tisti, ki prodaja.
Pasivni odpor proti Stalinu
Stockholm 5. iul. s Moskovska »Pravda« objavlja uvodnik, v katerem kritizira sovjetsko časopisje, češ da navzlic težkim trenutkom ni na višini svoijh nalo«. Obtožuie nadalje liste, da tiskajo poročila, ki nikogar ne zanimajo, in da se ne brigajo dovolj za življenje množic, zlasti pa ne skrbe za to, »da bi množicam nakazovali nove domoljubne naloge«. Ker je »Pravda« že večkrat prej napisala podobne obtožbe. ;e mogoče domnevati da nczanimanja množic ni mogoče prip^ati pomanjkanju prr> pagande. temveč pasivnemu odporu teh množic proti imperialistični politiki Stalina.
»SrOVENSKI NAROD«. *we*. «. *mja lfttOOa.
!rei im leti
© začele izhajati „Novice"
LcC^s je raitofto 7S let, cđliar izhaja „Slavenski narcđ14
Ljubljana, 6. julija. Kako dolnjo jc stoletje, nam kaže najbolje ta primer — stoletnica BIc vvcisovlh
-Nov;; : Le sto let je minilo, cdkar izba-jajo  slovenski   listj   nepretrgomn. vendar
je minila dolga dobi. V sto letih se ni r.c.c lrro razvil le n?š tisk. tei - već je tudi Ju-hovno :lc zorel fla, nared. — Ble vve . r>-ve »Novice« so začele Izhajati kot > kranjski« list. namenjen »Kranjcem« In p^san v »kranjskem Jeziku . kar je naglašeno skora; v s^hr-rnem stavku uvodnika prve številke, Oznnn ta«. J>. hstn veje deželna zavest; mmen/n je izobrazbi kranjskoga 2 kmetove vna < In »rokodelza«. Četudi so ustan:\1telji prlpiscvali še tako v. lik pomen SVOjemtl listu. nn:MZ niso mogli nit! slutiti, da so polagali temc!je slovenskemu novinstvu, pa tudi kulturi sploh, ne lo izobrazb: kmeta in rokodelca. Čeprav je prvi slovenski I st za Tel izhajati že L 1707 (Vodnikeve »Lub!anske Novizc«), vendar se je slovensko novinstvo začelo razvijati v pravem pomenu besede šele pred sto leti. Tega se nam ni treba sramovati; celo ponosni smo lahko. da. da je ledina, ki je biLa preorana tako pozno in kljub vaem oviram, začela tako kmalu obilno roditi ter da smo se uvrstili tudi s tiske m med kulturne narode.
»Kmetijske in rokodelske novice« so začele izhajati 5. julija 1S43. Bile so glasilo Kranjske kmetijske družbe:;, kar že samo mnogo pove. Namenjene so biie namreč predvsem člane m kmetijske družbe, zato je bila naglašena strokovna stran. Predvsem so hoteli poučevati kmeta, da bi z večjim uspehom obdelovat zemljo. Ne smemo pa pozabiti, da je list začel izhajati v fevdalnih časih. Zato tudi ni bil namenjen sam? kmetu, temveč predvsem lastnikom zemlje, to se pravi graščakom. oskrbnikom graščinskih in cerkvenih posestev. Posebno značilno Je, da je bilo med naročniki nad 600 duhovnikov, terej večina, kajti list je začel Izhajati v 1000 izvodih. Kmetov je prejemalo »Novicer 149 in med njimi je bilo 21 županov. M^d naročniki je bilo 24 gra-ščakov in 15 graščinskih oskrbnikov. Lahko bi reklf. da so bile »Novice« glasilo premožnejših, posestniških plasti. Ne sme nas tudi zavesti pridevnik »rokodelske«; rokodelec je bil obrtnik, in sicer v tem primeru ugleden, premožen obrtnik, a ne rckoclel-ki pomečnik. Dandanes imenujemo obrtniške pomočnike rokodelce. Med naročniki -Novic« pa ne najdemo nobenega rekodelca v dandanašnjem pomenu besede, pač pa 55 obrtnikov in med njim! 19 gostilničarjev. Razen tega je list prejemalo 7 tovarnarjev. Kljub temu ne smemo podcenjevati pomena sNovicj: za ljudstvo. Stinktura prebivalstva jc bila tedaj drugačna kakor dandanes in kot čitatelji so bili drbro zastopani vsi, ki so tedaj sploh čitali. Večina kmečkega prebi-
valstva je pa bila še nepismena, kljub nedeljskim  in navadnim  ljudskim šolam.
Kljub temu »Novice   svetijo na pot k
izobrazbi našemu ljudstvu. Da je bil narod t^dai že zrel za wvoj tisk. se je Izkazalo pač najbolj v tem. da se Novice« prestale začetne težave ter so se lepo razvijale. Toda ne le to: »Novice« so utrle pot našemu tisku sploh. Začele so izhajati v politično neugodnem Času. ko bi politični Ust sploh ne bil dovoljen, po 1. 1848 so pa vznikali čedalje bolj razni slovenski listi, predvsem pobtični; vendar Je vprašanje, ali bi bile za ta razveseljiv razvoj le spremenjene politične razmere, če bi ne opravile pionirskega dela »Novice«. Naslov Novic« zveni prozaično. Zdaj bi lahao trdili, da bi se > Novice« lahko imenovale tudi Narodne novice* ah kako drugače. V resnici niso bile stre kovni list v strogem pomenu besede. Sčasom so se razvile celo v izrazito politični list. vsekakor ie pa treba opozoriti zlasti na njihovo kulturno nalogo — n? le kot izobraževalnega strokovnega lista, namenjenega kmetom (prav za prav kmetovalcem, to se pravi, lastnikom zemlje) in obrtnikom: »Novice« so oblikovale naš jezik, da je postal plemenito orodje izražanja ter se je razvil do popolnosti sedanje književne slovenščine. Navadno podcenjujejo vlogo tiska za razvoj ter izpopolnitev jezika in naglašajo. da le pesnik polaga temelje književnemu jeziku, kar je pa zgrešeno. To bi lahko potrdil jezikoslovec, ki Je proučil jezik »Novic« ter ugotovil, koliko novih besed je sprejela književna slovenščina prav s posredovanjem tega našega lista, čeprav ga v jezikovnem pogledu, po jezikovni lepoti, ne moremo uvrščati kratkomalo v vrsto s Prešernovimi pesmimi.
O pomenu »Novic« za našo kulturo, politično in gospodarsko življenje 90 govorili dovolj že raziskovalci, predvsem pa Blei-weisovi življenjepisci; ni naloga časopisja, da se spušča v podrobno raziskovalno delo in ocenjevanje. Zato samo opozarjamo na datum in pomembnejše ugotovitve v zvezi s pojavom »Novic« ter z njihovo vlogo v našem narodnem življenju. Nedvomno ni tudi brez pomena in prav je, da naglasimo hkrati ob stoletnici >No\ic«: letos je minilo tudi tri četrt stoletja, odkar izhaja najstarejši slovenski dnevnik, •Slovenski narod«. To obletnico, ki je bila 1. aprila, smo prezrli, a na njo je treba opozoriti vsaj ob tej priliki, ko govorimo o začetku »Novica ki so izhajale 59 let (1. 1902) ter torej niso živele tako dolgo kakor naš list. S tem se seveda pomen »Novic« nič ne zmanjša, pač pa še pridobi, kajti zgodovina razvoja našega tiska je vendar hkrati zgodovina slehernega našega lista, ki jc zaživel v prejšnjem stoletju.
B
Lofze Perko in Martin Krpan
- cv z znanim slikarjem, ki je uspešno ilustriral Levstikovo knjigo
Ljubljana. 6. julija. Naše lepoel: ve je spet obogatelo za novo knjigo, ki je izšla iz poreda novinarja in pisatelja Vladimirja Levstika, opremljena z uspelimi risbami slikarja Lojzeta Perka. >:ova izdaja a Martina Krpana« je vzbudila ž ve pozornost med ljubitelji našega leposlovja, vendar je treba obžalovati, t1 a je izčVi v omejen« izdaji. Ni dvoma, da bi bili zelo dobrodošla med najširšimi ljudskimi plastmi
Naše br atce1 ra bo nedvomno zanimalo, kako je nastal zanimivi venec risb, ki je
tudi za oko Driredil ušesu tako blagoglasno Levstikovo besedo, in čekrzuje, da je mladi ilustrator na pravi poti. Lojze Perko je med d rus:'m dejal:
— So ljudje, ki se zelo boje, ali pa Imajo v sebi toliko ljubezni, da pravijo: Da, Perka bodo zdaj močno hvalisali s tem Krpanom, ni pa moža, ki bi ga opozoril, da si ne bo česa domišljal, da je s tem šele na začetku svoje poti Da, točno, tudi jaz sam od nekdaj to pravim in iskrena hvala za priznanje, zakaj dolga je bila pot in polna trpljenja, lakote in odpovedi, do tega začetka. Veruj mi, da si nisem še nikoli domišljal. Kakšen nesmisel je to. Nisem hlastal in-ne bom se boril za priznanje »modnega umetnika«. Čutim v sebi podzavestno slo, da moram slikati, to je instinkt, ki nai bo dodeljen človeku po vseh naravnih zakonih. Vem. da nosim v sebi poslanstvo, ki mi je sveto, pa naj bo
to tista iskra nevidne sile, kateri smo vsi zemljani podrejeni, ali hotenje individualnega objekta. Na to divjo slo, ki kljuva v prsih, sem edino ponosen in hvaležen Bogu, nisem pa nikak domišljavec, ki bi se opajal ob tem skromnem začetku. Ali ni nesmisel zabavljati čez druge? Pojdi, •...t. r-'ić: s sk'cirko v življenje in tam boš našel ves odgovor na vsa zamotana vprašanja. Tam bo dovolj borbe, ki te gleda odkrito v oči, brez krinke, in ti napove boj. Sprejmi ga z odprtimi dlanmi, ki se krčijo v pesti in sprejemaš ter daješ udarce. Lepo se je boriti. Kadar se čutiš premaganega, so grenka usta in v očeh je tako žgoča bolečina, da se slep zaletavaš* po ulici v ljudi, ki se ozirajo za teboj: glej, nerodo! In Če bi imel zaslutiti, da se ti je posrečila ena dobra poteza čopiča, te je tako prokleto sram te zavesti kadar stojiš pred mojstrovino Vincenta, V. Go-gha in drugih svetovnih mojstrov, ki so poznali le eno: delo brez debat. Ne izključujem pa resnega študija, ker ga je še potreba. Kako majhen, res majhen je človek. Polni smo spletk, zavisti, prerekanj ... Mislim, da je to najvažnejše vprašanje vseh tistih, ki se podajo na to vzvišeno in sveto pot; urediti in ukloniti vse nelepe medsebojne poteze in drug ob drugem se izpopolnjevati ter iskati vsak svoj izraz. Priznaj drugu, kar je dobrega, z dobrim nasvetom mu črtaj in retuširaj slabe strani. Popoln ni nihče. Genij pa še do danes
Sprememba v civilnem komesarijatu za kočevski okraj
Z <\i  kom  današnjega dne  je nadomestil
Eksc. Visok: komisar dr. S:sgorca Giovannia v   funkeji   civilnega   komisarja   za kočevski
okraj in je poveril začasno zastopstvo v ^stem komsarijatu scnirrju Prostovoljne milice za nacionalno \ a most Ludcviku Maffei.
ni nihče padel z neba. Mi pa debatiramo in se vse vprek preganjamo. Na tej poti se ne more roditi nič lepega. Spominjam
se pokojnega mojstra Jakopiča, ki mi je dejal nekega pomladnega dne: Fant. še mlad si. še vse je pred teboj, le eno je, kar si velja zapomniti, kar sem že napisal: človek je le toliko vreden, kolikor ima v sebi ljubezni... Le pogum, življenje je najboljša šola — delaj in opazuj življenje, le tako boš dosegel svoje iskanje.
Kaj naj ti povem o Krpanu? Povedal sem že, da sem se skušal približati našemu Levstiku, ki nam je položil krasen lik slovenske besede v svojem Martinu s Sv. Trojice. To veš. da sem Notranjec in da mi je bilo to delo posebno pri srcu. Pri moji veri. ni mi bilo do zaslužka. Spet je tu vprašanje denarja... Ne morem slikati naročen, za denar, denar ... Žalostno, pa resnično, da mora biti... Prav res, če doživim, občutim — delam brez misli, ali bom delo prodal ali ne... Hodim iskreno in pošteno po tej poti. Zavedam se, da bom le tako nekaj dosegel.
Poidiva nocoj h Krpariu. Preveč dolgo bi se zamudila, na bi t: povedal, koliko je bilo treba truda, i^kar.ra motivov, študij Ad.. preden mi je kakšna skica odgovarjala.. Sedaj knjigo kaj hitro prelistaš — okrog šestdeset slik. risb — in konec, pa vendar ni bilo tako.,. Res ie. da sem se inspiriral med svojimi ljudmi in med njimi izklesal b'k Krpana, nekoliko idealiziran. Skušal sem podati našega Človeka in pa naslanja, sem se na Levstika. Preko LeVstikcl nisem smel niti mogel, zato sem skušal, kolikor imam moči dati iz sebe.
Kako je pa nastal cel venec rizb, ti povem. Ha sem najprej dovršil zadnji del in šele potem prvi, izvzemši samega Krpana. Po Levstiku mišljeni 'ibotapec ni debel niti zalit, ampak tršav. keščat, plečat, ogromne postave. Vzpostavil sem vez med njim in kobilico — kar poglej jo, kako topota z gospodarjem na hrbtu V boj. Tudi kobilica je bila živa, pa je revica poginila cd samega napora, toliko časa sem jo preganjal. Hotel sem imeti nazorno podano podobo, kako bi se zadržala, če bi jo vlekli za rep. Zbralo se nas je šest fantov in smo imeli s kljusetom pravi cirkus. Misliš, da se je ganila? Hudiča! — nrej bi ji rep spullli. kakor da bi jo pripravili do tega. da bi se premaknila; malo se je ozrla nazaj čez vrat. kaj se dogaja za njo. Nič. sem si dejal, treba bo uporabiti fantazijo in tako je tudi bilo. Kljuse je kljuse. koščeno pa žilavo, je klel sosedov Matevž, presneta trma, še zmenila se ni, ko ji je s palico Stel rebra. Ko je pa šel mimo nje. ga je za zahvalo zgrnbla za pleče, dn se mu je obraz skrem-žil. kakor če bi bil popil pol litra čistila. Režali smo se na vsa usta in smo šli zalit rtaš »USOefl« k Zgoncevj rnnmi. Matevž je vedno zibal z ramo in'se držal nagnjeno, tiho zmerjajoč hudo kobilo... Ko ga je natakarica Micka vprašala, kaj hodi tako »poševno*, ji je rekel, da ima revmatizem. Mi pa smo se muzali in suvali pod mizo, da ne bi kdo izdal naše skrivnosti. Matevž je pa zalival svejo bolečino, in na koncu smo dodali še pesmico: Imam tri ljubice...
Kar žeja me spet po vaškem življenju, kjer vonja po svežem senu in cveteči naravi.
Naitežja naloga je bila podati dvor — to mi ni ležalo in sem se prav primoral k temu. Pokazati tisto puhlo življenje v lažnem sijaju, je bilo vprašanje, dočim sem narisal igraje vse dogajanje z Brdavsom, ki me ni toliko zamudilo kakor r-ce-sarica«. Poglej risbo, k! prikazuje Krpana, ko kuje mesarico. Zame je to najmočnejša risba, polna dinamike in življenja, če se smem tako izraziti. Delal sem jo kar v koračnici. Mojster je mrko pogledoval proti kotu. od koder sem ga skiciral; mislil sem si. kar tolči ob nakovalo, čim bolj boš razbijal, tem bolje bom risal. Sicer bodo že kritiki spregovorili strokovno besede zame kot ilustratorja in za arhitekta, ki je knjigo opremil. Mislim pa, da ie bo narod vesel.
Kaj naj ti še povem? Da ljubim slovensko zemljo, zlasti svojo Notranjsko. Vesel sem, da je to delo moj nov korak, ki naj mi vlije novega poguma in volje, da bom stopal vkljub vsem oviram, ki se porajajo in nastajajo, nevzdržno naprej proti namenu, —mir.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda. 7. julija, ob 19.3<f: Jesen. Red A. Zadnja uprizoritev.
Četrtek, 8. julija (generalka).
Petek, 0. julija, ob 1».30: Nevesto s krono.
Premiera.  Red Premierski.
OPBftA
Sreda, 7. julije, ob 19: Tiha voda. Opereta. Red Sreda.
Četrtek, 8. julija, ob 19: Prodana nevesta. Red Četrtek.
Petek, 9. julija: Zaprto. Sobota, 10. julija, ob 19: Mrtve oci. Premiera. Red Premierski.
Trebnje
— Zamenjava osebnih izkaznic. Občina
objavlja: Vse osebe moškega spola od 15. do 50. leta morajo zaprositi v popisnem uradu občine, v hiši g. Rogelj Alojzija v Trebnjem zamenjavo stare osebne izkaznice z novo. V ta namen morajo prizadeti predložiti popisnemu uradu tri doprsne fotografije in izpolniti obrazec prošnje. Osebam nad 50 let in ženskam se bodo osebne izkaznice zamenjale kasneje, kar bo občina pravočasno še objavila. Vsi, ki bodo prejeli nove osebne izkaznice, naj iste skrbno hranijo, ker popisni urad duplikata ne bo izstavil v nobenem primeru. V svrho vlaganja prošenj za izstavitev nove osebne izkaznice nai se moški od 15. do 50. leta zg'asijo V popisnem uradu po sledečem vrstnem redu: v torek 6. julija: vas Blato ob 8. uri in vas Hudeje ob 14. uri: v sredo 6. julija: vas Crni potok oo 8. uri Križ ob 11. uri. Križka reber ob 11 uri in Vrhovo ob 16. uri; v sredo 7. julija: Račje selo ob 8. uri, Mala Sevnica ob 11. uri in Velika Sevnica ob 14. uri; v četrtek 8. julija: Belšinja vas ob 8. uri, Gnč ob 11. uri in Breza ob 14. uri; v petek 9« julija: Gorenja Nemška vas ob 8. uri. Pristava ob 11. uri in Pluska ob 14. uri; v soboto 10. julija: Rožni vrh ob 8. uri in Studenec ob 11. uri. Razpored za prihodnji teden bomo objavili kasneje. Radi nemotenega poslovanja naj se prizadeti brezpogojno drže objavljenega vrstnega reda.
i
Iz Srbije
— Ureditev prometa z žitom. Centrala J za žito v Beogradu je na novo uredila zbi- j ranje. razdeljevanje in mletje žita, stroč- i nic in krme za Srbijo vključno Banat, j Centrala prevzame ves promet z žitom j (pšenico, ržjo. ajdo, ječmenom, ovsom, prosom in koruzo, stročnicami in proizvodi iz žita) v gla\*nem moko; kruhom in testeninami, krmo ter senom in slamo in proizvodi iz njih. Pridelovalci so dolžni fesročiti centrali za žito te pridelke izvzemši količine potrebne za človeško in živalsko prehrano v svojem gospodinjstvu in za seme. Vsak drug promet s temi pridelki je prepovedan. Centrala za žito bo v sporazumu z ministrstvom za prehrano določila v poedinih pokrajinah in okrožjih količine poljskih pridelkov, ki jih je treba oddati. Poljske pridelke je treba oddati centrali takoj po mlačvi. Centrala bo v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo in prehrano določila, koliko moke je treba razdeliti dnevno za prehrano prebivalstva in kako se bo mešala pšenica s koruzno moko. Krušno žito se ne sme uporabljati za živinsko krmo. Naredba centrale za žito določa, da veljajo isti predpisi glede zbiranja, razdeljevanja in predelave žita, proizvodov iz žita. stročnic, krme. sena in slame, kakor za staro Srbijo tudi za Banat.
Iz Hrvatske
— 80 letnica pevskega društva »Kolo«.
Včeraj teden je imelo hrvatsko pevsko društvo »Kolo« svoj 80 letni občni zbor, na katerem je bilo prečitano obširno poročilo o delu v zadnjem letu. V vrsti uspehov, ki jih je društvo doseglo, je tajnik naglašal zlasti veliko turnejo v Nemčijo in umetniško proslavo 80 letnice obstoja društva, prirejeno lani.
— Dnevi hrvatske knjige. Matica Hrvatska ima največ zaslug, da se je zanimanje za hrvatske knjige tako povečalo. V stolctth dvojega obstoja je izdala Matica Hrvatska okrog 800 knjig, ki najbolje govore o njenem marljivem delovanju. V dnevih hrvatske knjige Je Matija Hrvatska vedno nudila s svojimi deli hrvatski javnosti najnovejše pridobitve duhovnega ustvarjanja in mnogo pripomogla k širjenju hrvatske knjige med najširše sloje.
— Nadzorstvo nad spravljanjem žita. Ministrstvo narodnega gospodarstva Je izdalo naredbo o mlačvi, po kateri mera vsak  lastnik  mlatilnice  sodelovati  z njo
TJn forte dramma che vi commuovera
Pretresljiva drama
^0
sPI**
vol" .
Premiato alla XI Mcstra Cinematogra-fica di Venezia   —   Film nagrajen na XI. beneški filmski razstavi
Con — Igrajo: ROBI RAPP LEOPOLD BIBERTI
PETRA MARIN
Režija^1     EDMUND HEMBERGER
Produz:one - Produkcija: C.otthard F»ln.
Esclusivita   -   Izposojevanje: Lux-FUm
OGGI — DANES AL CIMENA — V KINU
II
pri miačvi. žito se bo mlatilo pod nadzorstvom in kmetovalci bodo morali oddati določene količino istega dr;::ivn:m zbirališčem.
KOLEDAR Danes: Torek. 6. julija: Izaijn, Bogocn^eu,
D A N ASUJE VRI K KDIT V E Kino Matica; Maria Malibran. Kino Sloga: Trije orli. Kino Fnlon: Glas krvi.
DB2URNELEKARNE Danes: Mr. BakarčlČ. Sv. Jakoba trg P; Ramor, Miklošičeva cesta. 20; Murmavcr, Sv. Petra cesta 78.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 0f kl vcija po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko nasleilnje cene na drobno (z všteto trošnnno):
1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1 000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne m<>ke 3.90 lire za kg: enotna pšenična moka 2 70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; rtž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2. Jedilno olje «olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 Ure za kg: slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3. R's, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4. Mleko 2.50 lire za liter: kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za d^zo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 Ure.
6. Mehka drva, razžagana. franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblancl (Zamanje), približno 1 m 1olgl, franko mestno skladišče 40 Ur za gtot; trda razžagana drva 40 iir za stot; onotno milo, kj vsebuje 23—27% kisline, 4.10 Ure zo kg.
__-.     -   —----i        ,i mm
Prebrisana cesarica
Kublaj-kan. vnuk krvoločnega Džingi?-kana. ki je zarezal svoje ime z mečem v zgodovino, ni prišel na svojih mnogih vojnih pohodih od Kitajskega zidu do Slezije do tega. dn bi se bil ukvarjal z znanostjo. Ko je torei po strmoglavljen^' vladarskega rodu Suns zasedel kiraiski prestol, je dobila Kitajska cesarja, ki ni znal niti č:tati niti pisati, kar se je zdelo Marcu Polu. ki je posetil dvor tega mongolskega barbara, mani čudno in zaničevanja vredno kakor domišljavi kitajski literati.
Kakor je W1 cesariu S'-Cu — tako so imenovali Kublaj-kana Kitajci — sport literatov odvraten, kajti kdor ne zna brati, zna poslušati, tako se je zdelo tudi brezupno niemu. ki si je bil podjarmil pol sveta, podvreči si še tistih pet in štirideset tisoč kitajskih črk. Ko ie torei zvedel, da je izumil neki monsolski menih abecedo, obstoječo samo iz petinštiridesetih črk. ga je dal takoi poklicati in imenoval je Baš-baha — ali Pasepa. kakor so ga nazvali Kitajci v svoiem kapljastem jeziku — za svojega učitelja.
Nai so bile stene cesarske palače §e tako visoke, njeni vrtovi še tako prostrani in njene straže še tako molčeče, klepeta-vost literatov ne pozna nobene meje, ona je liki prah. dvigne in razprši se nad vsem kitajskim cesarstvom. In kitajski literati, najbolje vzgojeni literati na svetu, so bili pozabili na vsako previdnost in na vse pretege zo se norčevali iz cesarja, ki se je hotel učiti pri mongolskem menihu.
Si-Cuja se je bila pa polastila Solarska domišljavost in otroška objestnost, odkar je znal brati. Zapovedal je svoji straži, naj poišče naj predrzne j še zasmehovalce in jih prižene v palačo.
— Posmehovali ste se mi! Hočem vam izbiti posmehovanje iz glave, vi opice!
— Vsemogočni sin neba! — so za jecljali prestrašeni literati, — od veselja smo se smehljali, ker je tvoja vzvišenost zamenjala krvavi meč z nežnim čopičem.
— Poberite se mi izpred oči! — je zaso-pihal po tem taktnem odgovoru potolaže-ni cesar, — in zapomnite si, da velikemu vojskovodji ni lahko naučiti se štiriinštiri-desetih znakov.
Ali so slišali literati prav? Štiri in štirideset znakov? Previdno je najpogumnejši med njimi dvignil glavo: — O, sin neba, o kolikih znakih govori tvoja vzvišenost?
Si-Cu. ki še nI bil povsem trdno pođ-ko\-an v novi vedi. Je poklical BaŠbaha: — Pouči ti te tepce. BaŠbah!
Bašbah je pojasnil literatom svojo abecedo, toda ti ljudje niso mogli več zadrževati smeha: — Štiri in Štirideset! Hahaha! Ko imamo vendar samo temeljnih znakov pet sto, sestavljenk iz njih pa pet in štirideset tisoč. Mar hočeš varati vzvišenega sina neba, ti smrdljivi menih, mar ga hočeš vleči za not a svojimi beraškimi znaki?
Cesar je tudi sam že začel dvomiti: — Bašbah, ali govore ti psi resnico?
— 2al govore resnico, sin neba. saj zapravijo pol življenja s tem, da se nauče
tolike množice znakov, ko vendar vsem drugim narodom sveta zadostuje komaj trideset črk.
Cesar je sklenil enkrat za vselej odpraviti to navlako in dati kitajskemu narodu podobno abecedo, kakor jo imajo drugi narodi, na svetu. Pet literatov pa, ki je bila njihova predrznost večja od njihove modrosti, je dal obglaviti. — Štiri in štirideset! — se je še zarezal eden, ko mu je že odletela glava s trupa. Klic, ki je še dolgo potem krožil med literati.
Cesarica, kitaiska princesa iz vladarske hiše Sung, strmoglavljene po Kublaj-ka-* mi. ki se je morala poročiti s tem barbarom iz državnih ozirov, zaradi svoje žrtve v mnogih pesmih* opevana ln pomilovana, je kar pihala od jeze in sramu, ko »o ji vse to sporočili. Solznih oči se je spominjala velikega sežiganja knjig pod barbarskim cesarjem Činom, spomnila se je, kako so pokopali pet sto literatov živih, ker so hoteli rešiti svoje knjižnice.
Se iste noči se je dala odnesti v jurto svojega moža. kajti ta grča je raje taborila pod drevjem na vrtu kakor pa med stenami svoje palače. Skozi preproge se je Še videla luč. Tam je sedel norec in se učil od svojega smrdljivega meniha brati.
— Sin neba! — je vzkliknila cesarica in objela Si-Cujeva kolena. — slišala sem in kar verjeti ne morem, da hočejo preveč vneti uradniki uničiti rrašo staro abecedo in jo nadomestiti z novo. piškavo.
— Tako je zapovedano. Vojščaki nimajo časa naučiti se tolikih znakov.
— Vzvišeni soprog, poslušaj in poglej, preden prekolneš! — Cesarica je iztrgala
Bašbahu čopič iz roke in narisala z njim majhen lok. — Mar ne more vsak otrok narisati takega znaka? Mar to ni podobno uhlju? Da, podobno je, gospodar moj strogi, in to je znak za uho. Če pa potegnem tu eno in tam drugo črtico — mar niso to vrata? Glej. vzvišeni, to je tudi res znak za vrata. Zdaj pa postavim ta enostavni znak za uho kraj še enostavnejšega znaka za vrata — in kaj pomeni to? To pomeni — in vsak otrok lahko razume sličico — slišati.
Cesar   je  zamišljeno   zmajal   z glavo:
— Bašbah. zdaj pa napiši ti to. — Ker rab! Bašbah za vsak glasnik in samoglasnik poseben znak, ie bilo njegovo pisanje besede »slišati« mnogo daljše.
Cesarica se je zaničljivo nasmehnila: — Vzvišeni, glej še dalje: ta-le znak! Saj je vendar čisto enostaven. To pomeni konj Trikrat skupaj napisano pa pomeni galop ali galonirati.
— Sin neba, — si Je dovolil pripomniti Basbah, — samo takih temeljnih znakov, kakor so ti tu. je pet sto. Iz njih se pa sestavljajo tisočeri drugi znaki, sestavljenke.
— Ne govori, temveč piši! — ga je posvaril cesar.
Cesarica je pogledala menihu čez ramo:
— Grozno! Toliko znakov! V naši pisavi Je to te cel roman. Sin neba, samo še en primer! Ta četverokotniček s tremi repki, enostavno tako, da lahko vse to nariše otrok v pesek — to je znak za ženo.
Cesar, ki Je še vedno risal pred seboj znak za galop in ki je bil zadovoljen s seboj, je komaj dvignil glavo. Cesarica ga je morala potegniti za rokav: — Ce pa na-
pišeš znak za ženo dvakrat, pomeni to — prepirati re.
Kublaj-kan ?e ie na ves siti? zasmejal in dokazal s tem, da je laže zavojevati svet kakor pa učiti se lepega vedenja. Cesarica se je pa delala, kakor da je vesela te neo'e^anosti in nadaljevala je: — Ce pa napišeš znak za ženo trikrat, pomeni to klepetavost, čenče, opravljivost.
In temu se je moral Kublaj-kan smejati še bolj. kaker so se vljudni literati štiridesetim plškavim znakom. Tedaj je pa moral Bašbah pokazati svdjo umetnost, napisati je moral te tr: bescHe drugo pod drugo in nastalo je zveriženo, dolgočasno pisarenje.
— Bašbah. ti si'me nalagal! — je za-rohnel cesar. — Cesaričine pisave se nauči človek hitreie in laže. V kratkem sem se naučil pisati — daj da poštejem — devet besed.
— Vzvišeni. — je zašepetala cesarica svojemu sepregu na uho, — mar Je dovoli eno varati bogovom enakega gospodarja?
Tega vendar nihče ni smel!
— Baibah. — je zapovedal cesar kratko, — pojdi k poveljniku moje telesne straže in sporoči mu moj uka*» da $u mora čez pol ure poslati tvojo lažnivo glavo.
In tako se je tudi zgodilo. Bašbah, tepec, je izgubil svojo glavo. Kitajci so pa ohranili svojih pet sto temeljnih znakov, ki z njihovo pomočjo lahko pišejo pet in štirideset tisoč sestavljenk, ki se je Kublaj-kan naučil samo veselih med njimi, pa še te je v prihodnjih vojnah kmalu zopet ' pozabil-
»SrOVEVSICT   NAROD*, torek, «. julija 194S-3DCI.
Stran $
Pf vi nastop lahksatle
V pokrajinskem izbirnem tekst Ilirljan Franc Jereb v 11«?
Ljubljana. 6. julija.
Prvi Ictc/infi nasb.p ljubljanskih lahko tletnj je bil po kakovostih zelo podoben enakemu moškemu tekmevanju pred OVCAM tednoma. Nastopile «o samo novinke, dekleta ki so komaj začel j ftvoje športno ude j*t\ovan jc. Ne* katere so pekr/aic :c mnogo tekmovalne neizkušenosti in nc/nanja in je b.lo oCitnc, da je bil njihov nast'»p preuranjen in premalo pripravljen. Od nekdanjih atletinj, ki «o se pred dvema letoma obvladale v«* tckmc\*lne proge s prav dobrimi rezultati, ni bilo na startu niti ene. pač pa nekaj med gledalci.
Včeraj «e je tekmovalo za klubske prvenstvo. NottOpflj atletinje Tobačne tovarne in Hermcsi. Prijavljenih je bilo skupno 16. startalo pa je 11 atletinj. V splošnem so pokazale skoraj Vtf mnogo nadarjenosti in sc bodo pod primernim vomst\om z marljivim >*cžbanjcm basoma razvile v prav de brc moći.
Organizacija in potek tekmovanja sta bili Tčeraj nekoliko ohlapnejši kakor pred 14 dne-"vi. Nekoliko je bilo temu vzrr>k križanje dveh prireditev. Gledalcev je bilo *e manj kakor prvič. Vodstvo tekmovanja bi jim moralo po-Strcči vsaj z razglašanjem izidov, ker je s ecr tako tekmovanje začetnikov fc dolgočasne j ^e. kakor je nujno, da je. Tekmovanje sc je pod vodstvom geometra rerncu začelo nekaj mi* nut po pol 10. Ob 11.15 se ic že končalo.
Prva točka je bil tek na 100 m. >Vcd tekmujočo četvorico jc b:!a najhitreHcrmc-žanka Jožica Kienova. ki bi bila dosegla še za nekaj desetin k sekunde boljši čas. ko ne bi ie kmalu po začetku predla iz notranje pre^e skoraj v sredo tekali^ča. Po praviiih bi jr> mo* rali skupno z drugoplasrano Zajčevo diskvalificirati. Ker pa ni nihče protestiral, so rezultati obveljali nespremenjeni.
Sledili so predteki na 60 m. Devet prijavljenih so razdelili v dve skupni. V odločilno tekmovanje sta se uvrstili po dve najboljši iz vsakega predteka. Zmagali sta Hesrmežanki Pavla Sede Jeva in Silva Jaz-bmškova. obe z 9.1 sekunde. Dobra je bila is drugega predteka Kobavova z 9.3. Kot četrta je prišla v zaključno tekmovanje ^ermežanka Mučičeva z 9.8.
Finale je bil zanimiv, ker pričakovana borba med Sede je vo in Jazbinškovo ni iz-tertala. Za desetinko sekunde je bila Sede-jeva urnejša, čas pa je bil za prav toliko Slabši kakor v predtekih. Edino Kobavova 3e ponovila svoj prvi uspeh. Mučičeva* Je od-
I>ruge tekmovalne točke so bile manj za-rđmive. V metu krogle je Sanda Kobavova <4) kot edina tekmovalka dosegla 7.12 m. Pi-i skuku v visino sta se poskusili dve, eni pa je že pri prvem skoku spodletelo. Pavla Sede jeva je dosegla prav zadovoljivo višino 1.36 m. živahnejše je bilo pri zaključni točki, pri skoku v daljino- Med še-jstimi skakač i ca m i je bila zopet Sede jeva nar/boljša. Svojo klubsko tovaiiSico Jaz-bin^kovo je prehitela za 3 cm in dosegla m.
Tehnični rezultati so:
tek na 100 m: 1. Jožica Kien (H) 16.2, 5. Ivanka Zaje 17.3, 3. Slava Džuraškovič 18.6 in 4. Francka Dečman (vse Tob tov.) 19.8;
tek na 600 m: prvi predtek: 1. Pavla Se-dej 9.1, 2. Angela Mučič (obe H) 9.8, 3. Marija Erdenje 10.4, 4. Ivanka Zaje (obe T. t.) 10.6 — drugi predtek: 1. Slava Jazbin-šek 9.1, 2. Sanda Kobav (obe H) 9.3. 3. Amalija Tomše (T. t.) 10. 4. Olga Marincič (H) 12.2, 5. Francka Deeman (T. t.) 13 — finale: 1. Sedej 9:2, 2. Ja/binsek 9.3, 3. Kobav (vse H) 9.3;
met krogle: 1. Sanda Kobav (H) 7.12 m:
skok v višino: 1. Pavla 8edej (H) 1.36 m;
skok v daljino: 1. Pavla Sedej 3.84. 2. Slava Jazbinšek 3.81. 3. Sanda Kobav 3.78. 4. Jožica Kien 3.39. 5. Olga Marinčič 3.02 in 6. Angela Mučič (vse H) 2.97.
na Igo m J«
Za izbirni tek na 100 m se je prijavilo 30 tekmovalcev Ilirije, Hermesa, Planine, GILL-a in neorganiziranih. Nastopilo jih Je samo 13. Izostala je vsa GILL-ova ekipa. Razdelili so jih v tri skupine po 4 oziroma 5 tekmovalcev. V predtekih je bila največja borba med Planincem Kad uncom in gimnazijcem Šofteričem. ki sta oba pretrgala nit na cilju s Časom 12.5. V prvem predteku je sigurno zmagal Iliri-Jan Jereb z najboljšim Časom 12.2. v drugem pa njegov klubski tovariš Zarkič z 12.4.
Tako je bilo le pred finalom, v katerega sta se uvrstila iz vsakega predteka dva najboljša mogočo slutiti, da bo končni zmagovalec Jereb. Zmagal pa ni prav lahko. Žarkič ga Je temeljito zaposlil in šele v zadnjem delu proge je dobil toliko prednosti, da je zadostovalo za desetinko sekunde naskoka. Medsebojna borba je povzročila, da se je zelo izboljšal čas. Jereb le Sel celo pod 12 sekund in je dosegel 11.9. Lepo je tekel tudi tretjeplasirani So-šterič z 12.4. Na medpokrajinskem semi-finalnem teku nastopita Ilirijana Jereb in ZurkiC.
Tehnični rezultati so:
prvi predtek: 1. Frane Jereb (H.) 12.2.
2. Bojan Galien (H> 12.6. 3. M. Bezlaj (H) 13.1. 4. Leon Končan (Vič) 13.5;
drugi predtek: 1. Žarkif (II.) 12.4, 2. Jože Hribar (univerza) 12.7, 3. Marjan Mozetič (H) 13.2;
tretji pređtek: 1. Albin Kadutic (Pl.) 12.5. 2.  Ivo  šolteriČ (II. gimnazija* 12.5.
3. Rafael Poljšak 12.8. 4. Janez Krapcš 13.1, 5 Franc Zupane (vsi H) 13.2.
Finale: 1. Jereb 11.9. 2. Žarku- (oba II.) 12. 3. Šošterič (II. gimn.) 12.4. 4. Galien (H) 12.9, 5. Kadunc (Pl.) 13.1, 6. Hribar (univerza) 13.1.
Pokrajinsko juniorsko tekmovanje
1. Lahkoatletska zveza razpisuje za 11. julij Pokrajinsko prvenstvo juniorjev.
2. Tekmovanje bo na športnem igrišču Her= mesa v Sp. Sihki. Tekmovalci, ki sc pozivu ne bodo odzvali, ne bodo pripuščeni k tekmovanju.
Razdelitev >tcvilk in poziv bo ob 9. uii.
3. Program tekmovanja je sledeč: tek na 100. 300 m 1000 m: tek z zaprekami na 110 m; !>kok v višino in v daljavo; met krogle (5 kg), diska (1.3 kg), kopja
kopja (600 gr).
4. Prijave sprejema Zveza do 9 julija dc 18. ure na BIc!\veisuvi eesti lav Zvez-nem tajništvu.
5. Vsak atlet sme startati največ v dveh panogah.
6. Tekmovanja se lahko udeleže atleti, ki 6o člani kluba, včlanjenega v lahkoatletski z\ez: ter imajo športno izkaznico.
7. Po pozivu bodo sprejeli zastopniki klubov tekmovalne številke za,svoje atlete ter jih morajo vrniti Zvezi po končanem tekmovanju. Za vsako »tevilko, ki bi se izgubila, se mora plačati 3 lire.
8. Za primere, ki niso predvideni v tem raz; pisu, veljajo pravila Lahk<atlet6ke zveze.
9. Morebitne pritožbe zaradi tekmovanja sc morajo oddati vrhovnemu sodn ku na licu mesta, to pa največ 15 minut po končanem tekmovanju, ob priložitNj takse 25 lir, ki se vrne. ako bi bilo pritožbi ugoderfo.
10. Lahkoatlctska zveza ne odgovarja za poškodbe, ki bi jih mogli dobiti tekmovalci ali oMali pred. med ali po tekmovanju.
Navodilo. K juniorjem sc prištevajo spr.Ttn:ki. roicni po 31. XII. 1925. Kdor želi imeti na izkaznici označene kategorijo »junior«, mora predložiti 1 ntkolkovani krstni list.
DNEVNE VEST
—- Razpust upravnega odbora Rudarsko-lopilniške strokovne zadruge za okoliš Rudarskega glavarstva v Ljubljani. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: upravni odbor Rudarsko-topilniške strokovne zadruge za okoliš Rudarskega glavarstva v Ljubljani se razpusča. Za izrednega komisarja te ustanove se imenuje z nalogo izvesti njeno likvidacijo ing. Seguiti Tvnij. na katerega preidejo vse pravice, ki so doslej pripadale redni upravi in skupščini.
— Iz »Službenega lista«. ^Službeni list za Ljubljansko pokrajino* kers 53. z dne 3. julija 1943-XXI. objavlja naredbo Visokega komisarja: sprememba predpisov za promet in javne obrate v mestu Ljubljani in odločbo Visokega komisarja: razpust upravnega odbora Rudarsko - topilniSke strokovne zadruge za okoliš Rudarskega glavarstva v Ljubljani *
—- List Uuljanske mladine. Zvezno poveljstvo GIL-a izdaja, kakor znano, svoj polrnescčni^ ; Ljubljanska mladina <. Te dni je izšla 13. številka omenjenega po!-mesečnika. ki vsebuje zelo poučne, zabavne čianke in prispevke. Vsak od njih je objavljen v obeh jezikih, slovenščini ter italijanščini, tako ca se mladina lahko mimogrede priuči italijanščini. Na prvi strani je šest slik iz smešnih prigod malega poredneža. Na drugi strani je XII. na: daljevanje o Ducejevem življenju. Sledi sporočilo o novem Visokem komisarju za Ljubljansko pokrajino, nato pa č'anek >Umetnost in sporte poročili o srednješolskem telovadnem nastopu za leto XXI. ter zaključnem telovadnem nastopu v letu XXI. Uvrščeni So v tej številki še prispevki ^Mladini«. >Kolo dvanajstih bratov«. *Pcvec sv. Rešnjega telesa«. »Cvr-£ek mravlja«, »Dora«. »Laž in njegova žena« in »Krastača*. Omeniti je še drobne vesti, potem posebno stran za igre in zabavo. Na zadnji strani je šest slik o doživljajih fotografa zmede.
— Zap'enjena jajca. Karabtnjerji iz Marsciann so zaplenili Josipu Antonelliju 1225 jajc in ga zaprli, ker je imel namen prodati omenjena jajca izven pokrajine po pretirani ceni. Jajca so na razpolago za normalno potrošnjo.
— Počastitev Luke BeltramUa. V pri-Četku avgusta bodo počastili v Milanu spomin znamenitega italijanskega arhitekta Luke Beltramija ob 10-letnid njegove smrti. Beltrami je zasnoval načrt za številne zgodovinsko umetnostne stavbe v fcomfaartiiji. Udejstvoval se je tudi kot
!lf:W£J?l
Skl
KINEMATOGRAFI
KINO MATICA FIlm o življenju in tragičnem koncu •lovite pevke preteklega stoletja
Mari a MaUbraa
Marta Cebotari  poje  arije iz oper RoMlntja In Belimija. Sijajni Igralci: BiHuano   Brazzl.   Renato Cialente, Tina Lattanzl
Predstave: ob delavnikih ob 16., ?8.S0, 23.30
ulica 2. *Wga Je namenjena aamcukem
ki se ob točr.em upoštevanju predpisan.h navodil z lahkoto nauče italijanskega jezika: Mehsnično-sugestivna metoda.
—Ij Združenje vejnih invalidov v Ljubljani poziva svoje čl^ne. ki nameravajo naročiti premog in drva. naj prinesejo v pisarno nakazila za kurivo najkasneje do 15. t. m. Opozarjamo č anstvo. da so uradne ure v društveni pisarni {Petrarcova ?$) v ponedeljek, terek in sredo cd 9. do 12. ure. — Odbor.
KINO SLOGA
Visoka pesem tovariske ljubezni v letalskem filmu
Trii« orli
Letalska visoka iola, akrobacije, zabava, ljubezen, vojna V glavnih vlogah: Leonardo Cortese, Mtrliela Belmonte
Predstave ob: 14.( 16., 18. in 20 uri
KINO t'NION
Pretresljiva usoda mladega kmečkega dekleta — švicarski film. nagrajen na XI. beneški filmski razstavi
Glas Krvi
V glavnih vlogah: Robi Rapp, Petra Marin
Predstave ob: 16.30. 1S.30 in 20.30 uri
Iz pukrojlse Garizia
— Otvoritev počitn *kih kolrnj.   Te dni
s«« bile otvr.i:re počitniška kemije, crga-: ':rane po fv.nkcr; ih istmtingkeg.i (J. I. I.-a. V teh k-^onlj h bo nastanjenih v pcletn h mesecih v Izmeničnih turnih md 7.000 rjtgaAtzlratieev iz grsrlzljske pokrajine. 360 članov B;jille je odpotovalo v koloniji v Oradu in Gradišci dl I^onz^. Ob mimohodu mTmo L'ktoi =kega doma v Go-rizi ji j:h jo pdJttfr&vU gorizijskl Zvezni fj-nik d'Este, ki se jo odpeljal v Giadisco in Grado, da si ogloda kclcr.ljske ureditve n
da da potreton: '      ^ A-
gentom ter pcmcžne.vu osebju tej priliki je n^Jri .J Zvoani tajnik d' Er.e pokrajinsko vzgjj-lišće G. I. L.-a v Gr^eUsci.
— OfcHcJcr.. Pred gorizijskim scdižčem je bil ofe ->jen Lo.etni Anten Pegcraro na Štiri mesece :n 1L dni zrpora ter 1000 lir gloee. ker je ukiaud k- io. ki ga je hotel proJati V Go:1eiji pri nekem starinirju. k: pa Je sumljivega rrolaji'.m naznar.il ob'n^J.
— Nove tvrdke, V juniju so b.'e v geri-zijskt pokraj :u na novo vpi jne seleče tvrdke: Albert Vlsintin. Cormons, mehanična r.eJavn ca; Aldo Cuilm*«. Tolmino. prodaja vina. piva in drugin p o č; Fnl.'::^ ReiK-ie. G<^rir!a. gostilna: Friderik Stiuhe i. potujoča trgov na, Gortsia: ini. FJamlnij Chetubini. Gcrlzia. sLi\bno prdjet„e: Ivan podl>e:s!g. Gorizl-. prcoV ja pnlje l-lskih ptrejev; "-Fitdeiilca Riavec. Oj:;2LA. manufakturna trgovina
PR1L02NOST
Mož: — Kako hrepenim po letovišču, po.-cbno po šumenju vaškega I
2cna: — Če šumenje tuko rud pollUgali mi kupi svileno ob cko.
Muh* raznašalke nalezljivih hslzzrA
pisec v raznih dne\mikih in periodičnih listih. Umrl je v Rimu. ki mu je posvetil celo vrsto študij, nanašajočih se na Tibe-ro. Forum, most Sant'Angelo. spomenik Viktorja Emanuela. Panteon in kupolo sv Petra. Tudi vatikanska pinakoteka je njegovo delo. Poverjeno mu je bilo po njegovem prijatelju Ahilu Rattiju. papežu Piju XI.
— Prijave v stavbni stroki, službeni list v Rimu objavlja ministrski odlok, ki odreja da morajo v?i delodajalci" stavbne stroke v netih dneh sporoči i korporacijskim pokrajinskim svetom seznam delavskega, tehničnega in upravnega o=ebja z označbo starosti in strokovne kvalifikacije. Tudi imajo predložiti sezname strojev ter opreme v njihovi posesti
— Red drugega pridelka. Službeni list objaviia ministrski odlok z d ne 1. julija 1943-XXI, ki urejuje letošnji drugi pridelek koruze, krompirja in suhega sočivja. Za družino in domačo živino smejo obdržati poljedelci 60"« koruze. 50 kg krompirja za vsakega družinskega člana, 4 kg sočivja za vsakega družinskega čiana. Ostale količine pridelka se imajo izročiti zbirališčem.
— Za industrijsko delavstvo. Iz Rima poročalo: Predsednik fašistične konfederacije industrijskih delavcev je zbral k raportu tajnike nacionalnih federacij in ravnatelje konfederalnih služb. Ob tej priliki so bili obravnavani problemi socialne preskrbe. Direktor konfederacijske podporne službe je očrtal pereče skrbstvene naloge ter razne pobude, ki so bi'.e storjene v zadnjem času. Zatem je razpravljal o "položaju raznih zavarovalnih poslovodstev ter sodelovanju delavske organizacije z zavarovalnimi zavodi. Podrobna razprava, ki je sledila, je pokazala, kako živahno zanimanje posveča organizacija vsem problemom zavarovanja in skrbstva.
— Rimske umetnostne razstave. V rim-skii umetnostni galeriji Cairola so razstavili svoje umetnine Renzo Bertoni. Marino Marini. Sassu. Manzu, Mafai, Šaetti, Guttuso, Vedova, Mi gnečo. Cantatore. Bi-rolli, Breviglieri, De Rocchi. Mirco. Cassi-nari, Afro, Tomea. Pmo Ponti, G. Bolza-ni, Albanec Kodra. Pozzi. Rosi. Vaccari in Nela Castellucci. Rimsko kulturno občinstvo si z zanimanjem ogleduje razstavljene slike in kipe. -
— Prenos slave sv. Katarine. Iz Siene poročajo: Po pripravljalni tridnevnici je bil obred svečanega prenosa glave sv. Katarine, italijanske zavetnice. Glava je bila
prenesena na varen kraj. Slovesni procesiji so se pridružili številni sienski od ič-niki, prefekt, poveljnik posadke, zastopnik zveznega tajnka in župan. Veliko je bilo v procesiji tudi narodnih noš.
— Kulturni sestanek italijanske in ogrske vseuči'iške mladine. Te dni bo otvor-jen v Budimpešti kulturni sestanek italijanske ter ogrske vseučiliške mladine Sestanku bo prisostvovalo italijansko zastopstvo sedmih članov s prof. Pag'.ianom na čelu. Sestanek bo otvor i 1 ogrski prosvetni minister, ki bo uvodoma spregovoril o odnošajrh med italijansko in ogrsko vseučiliško mladino.
— itaMjanski novinarji na Tatri. Skupina italijanskih novinarjev, ki se mudijo na povabilo slovaške vlade na Slovaškem, ie bila v spremstvu propagandnega šefa ministra Gasparja na Tatri. Nato so obiskali Ružomberok. kjer je deloval pokojni HLnka kot župnik in položili venec na Hiinkov grob. Med potovanjem je sprejel italijanske novinarje obrambni minister acnera Kat.os. Potovanje italijanskih gostov se je zaključilo v Bratislavi; vrnili so se v Italijo. Ob odhodu so jih pozdravili na bratisavskem kolodvoru minister Gaspar. uradniki propagandnega urada in osebje Kr. italijanskega poslaništva v Bratislavi
— Iz trgovinskega registra,   pri Salv>
d. d. se izbriše član u t ravnega sveta mr. ph. Koželj Ivan.
— Iz zadružnega registra. Kreditna zadruga trafikantov, zadruga z om. jamstvom v Ljubljani: izbrišejo se člani upravnega odbora Novak Jernej, Lunđer Bcris in Ahčin Izabela, vpišejo pa se člani upravnega odbora Štrukelj Leopold, trafikant, Ciril Metodova ul. 37. Pečar Franja, trafikantinja. Povšetova ul. 17 in Kmetic Ivana, trafikantinja. Gcsposvetska cesta. — Nabavna zadruga mestnih uslužbencev, zadruga z om. jamstvom v Ljubljani: Izbriše se izredni komisar Snhauer Rudolf, vpišejo pa se člani upravnega odbora: ing. Zajec Slavko, inženier mestne elektrarne, Mihe"čič Stanko, mestni komisar. Stanič Ciril, mestni tehnik. Ig"ić Vlado, mestni knjigovodja. R^kt« Marij?, mestni pisar ofirktl, Jezovšek Leopold, mastni poduraflnlk, Por Franc, uradnik Mestne hranilnice vsi v Ljubljani. Rejnik Franc, mestni d? avec, Zgor. Hrušn.i in Sefic Ludvik« skladiščnik mestne zastavljalnice.
— Mrbilizacija delovne službe. Iz Rima poročajo: Odrejena je bila mobilizacija delovne službe, ki se nanaša na upravi za davke in potrošnjo, nacionalni zavod svile na nac. zavod fašistične kulture ter na nac. zavod za destilacija vina.
— Žrtvoval sveje življenje, da reši tovariša. Kakor poročajo iz Barija, se je neki mehanik, ki je bil zaposlen pn ureditvi motorne črpalke v globinah premo-gokopa. onesvestil. 26-letni Vincenc Latina se ie spusti* na dno rudnika, da pomaga tovarišu, ki je bil na tem. da se zaduši. Ovil ie vrv okoli trupla onesveščen^:. tovariša in dal znamenje za vzpon dvigi la. Onesveščenega mehanika so obudi*: k življenju. Latino pa je umrl zaradi zadu šenja s smrtonosnimi plini.
— 60.000 lir draga kopel. Po=estnik Ka-rol Zanardi iz Castelmasse pri Rovigu se je šel kopat. Nenadoma pa je opazil, da je zginil s prsta na -evi roki dragocen prstan z draguljem, vreden nad 60.0b0 lir. Zanardi je takoj obvestil o tem kooilisčno osebje, ki je pričelo z iskanjem pri kopanju izgubljenega prstana. Iskalcem <o ^ pridružili še drugi kopalci, ki jim p-i ni bila sreča mila.
— Obilen Pe:rcv b?a?or. Pri Valenzi so imeli ribiči ki so vrgli svoje mreža v reko Po. nenavadno srečo. Z enkratnem riboo-vom so nalovili najrazličnejših rib za nad 50 metrskih stotov Med zajetimi ribami so bile tudi večie. težke po 2 kg. Ribe so bile prepeljane v domačo ribarnico, pa tudi ribarnice okoliških me=t so bite deležne bogatega ribjega blagra.
IZ LJUBLJANE
—lj Jug je prinesel zopet det. Jug* Je pihal že v nedeljo popoldne, vendar je vreme ostalo še lepo tudi včeraj podnevi. Včeraj popoldne je bil veter že zelo mo. čen in bilo je soparno. Zračni tlak je z?.čel naglo popuščati kakor navadno pred nevihto. Ko se je stemnilo, se je začelo bliskati in grmeti in po mečnem pišu se je vlila silovita ploha. Kljub dežju je pa ie ostalo precej soparno. Po nevihti se je zgostila megla. Davi je bila minimalna temperatura še precej visoka; znašala je 15.2°. Maksimalna temperatura je pa znašala včeraj 28.4° ter je bila malo višja kakor v nedeljo. Zračni tlak je ponoči zopet začel naraščati, davi je pa bil usta. ljen.
—li Ali se hočete naučiti italijanski brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov Italijanski tečaj za Slcvence, ki ga. dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, delonburgova
Ljub'jonski mestni fiz'kat je vsako leto po večkrat, zlasti pa spcm!rdi opozarjal javnost, kako nevarne s»> muhe, ker prenašajo kali najraznovrs/.ncjših nalezljivih bolezni in tudi k Ii najbolj nevarnih ku2nlh bolezni. Vri tem je mestni fizikat prebi-vaistvo vedno opominjal na snago, ki je najučinkovitejše orožje v borbi zoper rm.hc
Setlaj seveda še ni veliko muh, pač pa ni izkljuten«'. .la se. kakor pred leti, tudi letos paleti ob veliki vročini po j. vi jo večje množine muh v splošno nadlego in nevarnost.
Kakor rečeno, je najboljša obramba in najučinkovitejše *red»t*o zoper muhe najpopolnejša snaga v stanovanju. n.\ dvonšču in vi lu. Greznice in gnojišča n^j boJo dobro pokrite, stranišča, hlevi, zajčniki in kurniki naj bodo snažni. V bližini mlakuž kamor ljudje r*»di mečejo raznovrstne odpadke, se muhe zbirajo v velikem številu
Mestnemu fizik a tu je bilo že naznanjenih nekaj primerov malomarnosti pri Izvajanju higienskih predpisov. Kjer vsak dan ne brišejo prahu in redko umivajo ti?, kjer pogosto ne menjavajo posteljnega in drugega perila, kjer so dvorišča nepospravljena in nepometena. posebno pa tam. kjer razni odp?dki ali celo gnoj leži ob hiši. ali pa tam, kjer so stranišča zanemarjena in umazana, prav tako pa tudi tam, kjer se '-vinjaki in hlevi slabo zapirijo in malomarno sn: žijo, tam imajo polno muh, ki pomenijo največjo nevarnost za vso oko!l-eo* Posebno opozarjamo tudi rejce maoJl živali, zlasti pa rejce kuncev in kokoš*, naj z vso vestnostjo pezijo, da se ne zarede, saj muhe pienašajo tako človeške kakor tudi živalske nalezljive bolezni.
Rar.iskavanja so dognala, da v zanemarjenih kiajih nosijo posamezne muhe na seH ali v svojem črevesju 500 milijonov katl, med temi kalmi pa do 333 milijonov takih, ki se navadno nahajajo V človeškem ali živalskem blatu. Po snažnih krajih so pi ugotovili sjm-i po 100.000 k?.li, a mel temi kalmi je bilo samo po 100 do 10.000 takih
iz 2ivalskega ali človeškega blata Samo s enim poletom h«liko \ MMBe posamezna muha nad 303 milijemu m ittlfjB ?ir*. .ir-nlh kali. Muha pa lahko leti pa\i:ug ktlo-meter daleč ter (Z i kuŽtene ai.se p. v. e bolezen tudi v najoo j sniži.c hlšv ti 6R# same muhe se afclCd v i nrm palcijtl /.i'Odt ur ^nilljone muh. ki zopet vse p/eaaiajO rrtvesne n lezjiv > bolezni ^ > -i
rame legarje *.a fire/eni k Lir. ki poleti pc bere pi ecej  loj >ni kov.
Muha je ved'Ui *elik« ntvumosl tu rase zdravje in z-»to IŽStakOf ne MUCSM tr|<tti i.esuage.   Vsi   p'. stori i       i  »   tO ra.c
oili snainj. HfWa pa nr\ir*jQ biti ceJl % tal* drvarnice n hlev] lar počejena vi=a okolica hiše. Stranišče se nori dati tesno zapreti gnojne jame in Bnojnic<a pa motajo biti pop«»lnoma pokrite. OSkm i V -b* imb-h. straniščih in hlevih naj bodo' t .n.r. z.-m»» n gosto mrežo Živi a pokrivajmo /. ninžiio ah s steklenim poki iva'. »;n. vs,_, - pilo«, da jib muhe ne morej'> •<'»/..ri.
V kupih gnoja lahko jajCeea »li liCinke muh uničimo s premetav. njem. ZR«>mji sloj, kjer je zaleg-i. pride tako v notranjost kupa. kjer vroOina pogosto naj i.»te na 50 do 50° C in pokonča zalego. Isto dosežemo, če gnoj poripam«' BfMU90tm pr i-hom ali prstjo. Za pokonča vanje muh po stanovanjih imsmo sicer po'no ni v zlč-nejših pripomočkov, v« ndflff je pa najcenejše In najtM>lj učinkovitu s»rrd«t\o 7<»p~r muhe — snaga.
Kjer pa ne pomagajo niti pio.An.ie niti opomini in kjer ni zavesti odgovorna*!! /.a zdravje in dobro sočloveka in skupnosti, tam morajo na f.alost sem in tja občutiti ostrino zakonov in pTStfpllOV, isJanih /a varstvo in korist narodnega zdravja.
Prebivalstvo |»ro«*ini«», naj ntro^o pa/i n% snapro. primer«1 neob/lrne malomarn^ntl po-eduicev naj pa •/ Mvarnih ni/.hg»v. n- pa morda iz nagajivostl aH osebne ho\ r;i/m/*ti, naznani meMnemu županstvu. Obenem že danes opozarjamo na prihodnji • l.inek. ki ga bomo o tej zadevi objavili v kratkem.
Sr^&ja štajerska
— Zaključna svečanost celjske glasbene šole. V dvorani Heimatbuncla v Celju je bila v torek 29. jnnlja zaključna sveč n"«t celjske okrožne gla-sbene šole. Nastopili so najlK'jši gojene'-. Šola je zaključila leto z velikim uapehom. Zaključni svečanom so prisortvov: li tudi povabljeni gostje. Okrožna glasbena šola v Celju deluje že dve lati
— Nastopno   predavanje    prof. Surie.
Vseučil ški profesor dr. Balduin Saria je imel v sredo na grnški univerzi predavanje o Rimu in juga zh-du v starem veku. Dekan filozofske fak.lt te :i. Maull je v svo-em jjevom ne glasa! pomen graške univerze za proučevanje jugovzhodne Evrope. Prof. Strm se je najprej zahvalil graski univerzi, da mu je omogočila nadaljevanje dela. posvečenega proučevanju jugovzhodne Evrope. Jugovzhodne dežele so b le že v starem veku v kulturnih stikih s Podu-navjem ln pod njegovim odločilnim vplivom. Prcf. Saria je na graški univerzi ravnatelj arheolotko-cpigrafičnega seminarja.
— Učiteljsko zborovanje. 30. junija so ime i Učitelji okrožja Maribor-mesto letošnje zaključno zborovanje. Sol?ki svet-ntfc Petz ie novnril o uspehih v letošnjem šolskem letu. Govornik se je zahvalil vsem tovarišem in tcvarišicam. ki bi že lahko uživali zasluženi pokoj, pa še vedno vztrajajo na svojih mestih.
— Zlata poroka. V7 St. Lenartu pri Brežicah ie praznoval oni dan upokojeni nad-učitelj Josip Perz s svojo Joprogo Marijo rop Hutter zlato poroko.
-w Nesreče. 65!etnega posestnika Franca Vie'čnika iz Snod. Hoč je fcrrnli konj in mu zlomil levo nogo. 391etni delovodja Er-vn I!r:lmnnn iz Maribora se je zaiejt2l v odprta vagonska vrata in si prebil žilo na ghvi. Na košnji se je pripetila v Šoštanju zadnje dni že druga nesreča. 15!etna Ervina Dobe šak si je prerezala desno roko, tako da je izgubila mnogo krvi. Pri zdraviliški upiavi v Dob:ni z'poslenl 311etni Ignac Jave mik je padel s skednja in si zlomil ključnico. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico.
21.50: Romrntični Dunaj. _ Orkester vodi dirigent Petralia. 22.15: Kln^ičnl orkester vodi dirigent Monno. 22.45: P« rcčlla v italijanščini.
SREDA. 7,  jri.ITA lfM3-XXI
730i Lahki glasba, *|;<> Ns|j w i - • pf>* ročfli v ;P5)ij.m;ćin:. 12.20 lv Je 1X30: IV ročila v tktvetdčlni. li43: Lahki glasba. I3.00j Niipevcd taSši pfrrfsčMa v HalljinsČrnl 1.V10: Poročih- Vrhovnciin PoVelJst I I M 1 COfcflftl S'l v slo\cn:čini. 13.12: Orkester vodi dirigent IV-rriha. M i**. Poročiti \ rtalijanSC iti 14.10: koncert Maiegi orkestra, \n di d t gettt \.c* sk. 15.00: PofoeHa v itaHjitiičinl. 17.00: MipovCfl časa: poročila v !t.il:jun:čini. 17.15: Krmccrt violinistke Francke Rojcc-Omikcrvc; pr k'avir-jj Marta Hi/rak-Valjalo. 17.35: koncert p'a-nistke Lilije Carajan in &opran:?tkc UtOVSfinČ Leu//i 10.»Coivcrimo ItđMjfl •: potiču* je prof. dr. Stanko Lcbcn \93Q\ V< ' 1 bi v slovenščini 1°.45: I'olitični kenientar \ slr.vcn->Čini. 20.00: Napoved ča^a; pOfOČilfl ' .M,;;in-šćini. 20.20: Pomlad . . večna pomlid — fan-t:i/;ja; vcnli dirucnt Pctral;:i. SlaOO: KOOCtii Ad:imiJevc<ja ».rkestra. 21.30: Klasični < rkester vodi dirigent Manno. 20.00: Predavanje v slovenščini. 22.10: .Orkester (Ictra m j ili _ ;t Barz//a. 22 45: Poročila v itali(aniČ'm.
_____] Ji .     .   . ■ . ii. »g ■!■  ■■   n       ■ nmmzm
Mađio Ljubljana
TOREK, 6. JULIJA 19*3-XXI.
12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Ita!:jonska glasba v narečju. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ftijanec. — Pissna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved Časa. — Poroc la V Italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Plošča »L.a Voce del P^drone — Columbia«. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: izvor pesmi Italijanskih dežel. 21.10: Orkester pesmi vodi dirigent Agelini.   21.40: Predavanje v slovenščini.
POŠILJKE IZ ITALIJE
v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
MAHCHESI LOMBARDA S. AM MILANO,
VIA A K N ALDO DA BRESC1A 8
Enkrat tedensko zbirni vagon Milano • Ljubljana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu.
Zastopstvo ▼ LJubljani:
n a. j k o t u a k,
VILHARJEVA CESTA STEV. 33
5* t™ 4
»SLOVENSKI   N A R O D«, tore*, S. Julija 1943-XXI.
Da m mladina vzljubila delo
zaposlili — Potrebujemo
mm
Dijake b! naj med v obrti in industriji
Ljubljana. 6. julija. Ob koncu šolskega leta zopet stopa živo v ospredie vprašanje izbira poklica. Morda je bilo o tem. kakšna bi naj bila srečna izbira poklica, povedano že vse; o tem lahko sedijo najbolje vzgojitelji in strokovnjaki pri pok.icni svetovalnici. O sami izbir; poklica zdaj ne nemara varno govoriti. Gre za nekaj drugega, kar je še mnogo pomembnejše od samega izbiranja poklica: predvsem je treba v mladini zbuditi ljubezen do dela in. preden mladega človeka postavimo ored cd]očitev. naj sj izbere poklic, bi mu morali nuditi priliko, da bi se v njem razvil nagib za poklic, ki bi se mu naj r>osvetil
Mladina se navdušuje za tehniko
Danes pievladuje prepričanje, da se dečki navdušujejo za tehniko ter da je torej prav. če si izbirajo tehnične poklice. Vendar mladim ljudem ni tako povsem jasno, kaj prav za prav hočejo in kaj je treba razumeti Dod tehniko. Tudi meščani imajo precej nejasne pojme o tehničnih Doklicih in navadno mislijo, da se njihovi sinovi, ki so vneti za tehniko, smejo posvetiti samo mehaniki ali študiju na tehnični fakulteti. Med tehnične poklice je pa treba šteti tudi mnoge obilne stroke, predvsem stavbne. Ce ima dijak res nagib in nadarjenost za tehnični poklic ter če si ga naj izbere, to ugotove strokovnjaki v poklicni svetovalnici. 2ai na tam ne morejo tudi dognati, alii ima mladi človek tudi dovolj ljubezni do dela ter če se mu vnema za poklic *ne bo ohladila, ko bo moral začeti premagovati neprijetnosti življenja v delavnici. V resnici ;e dandanes mladini v splošnem tehnika vzor. Zato bi se nam r>a moralo zdeti tem bolj čudno, zakaj roditelji silijo svoje sinove predvsem v srednje šole. kakor da se morajo izučiti vsi za uradnike, učitelje in orofesorje. Ne navajajo jih ročnega dela in ne spoštujejo dovolj obrtnika: niti obrtniki sami nekateri nimajo primerne samozavesti, da bi svoje otroke lahko navadili ljubezni do trdega, zaniceva-nega ročnega deia ter da bi jih učili delati z rokami Drav tako kakor z glavo. Ce je oče obrtnik, ki se je kvečjemu šolal strokovno, mori sin vsekakor na univerzo, da postane inženjer, čeprav bi ne bilo izgledov za zaposlitev. Sin bi imel najlepšo priliko, da bi spoznal poklic svojega očeta temeljito V-ct vajenec, oomočnik. delovodja in mojster, toda presedeti mora vso mladost, v šolah, delavnice si pa niti dobro ne ogleda. Ne zna vzeti orodja v roke. postal bo morda »tehnični ravnatelj* in uči se višje matematike. S pravim življenjem ter delom na s poklicem se bo sezu anii šele. ko bo imel že diplomo v žepu. Tedaj bo pa preučen, da bi lahko prevzel od očeta obrtno podietje; kot podjetnik bo najbrž moral še zaposlovati mojstra in o samem delu bo več vedel preprost pomočnik kakor on.
Kako bi naj mlade ljudi učili delati
Nedavno sem prisluhnil pogovorom razumnih obrtnikov, ki gledajo rta življenje stvarno. Postali so podjetniki po dolgih letih težkega ročnega dela. ne le po kratkem šolanju. Niso tudi podedovali delavnic po očetih: s svojimi močmi, marljivostjo, vztrajnostjo, razumnostjo in podjetnostjo so se dvignili na površje. Začeli so kot vajenci. Kot pomočniki so se šolali na delovodskih šolah. Potem so bili zapo-steni še dolga leta kot delovodje pri večjih ali manjših podjetjih. Mnogi so položili mojstrski izpit, a se niso takoj osamosvojili. Tudi sam mojstrski izpit še li dovolj in ni vzor; potrebna je še podjetnost, sposobnost z.a samostojnost in razumevanje za gospodarsko življenje. Predvsem je pa potrebno res pravo veselje za poklic, vnema, ki nriganja človeka vedno k napredku, razmišljanju, kako bi izboljšal to ali ono. izpopolnil metode dela, vodstvo podjetja itd. Veselje do dela in poklica se pa ne zbudi Sele. ko že mojster. Delati se moraš naučiti že kot vajenec ali še celo prej. To jc mnogo bolj pomembno kakor se zdi na prvi pogled. Kdor se ne nauči trdo delati mlad. ne bo nikdar dovolj spoštoval dela: zaničeval bo rokodelce, gledal zviška na delavce in obrtnike, a sam bo ostal vse Življenje omejen lenuh, ki mu tudi duševno delo ne bo nikdar dišalo. Namestu. da ha delal z veseljem ter v tem našel smisel življenja, mu bo delo le muka. lenarjenje na ideal. Tako mislijo obrtniki, ki so se povzpeli do podjetnikov od vajencev in pomočnikov. Zato pa tudi mislijo, da bi bilo nujno potrebno mladino naučiti delati; tudi dijake, ki bi se radi posvetili kakršnemu koli tehničnemu poklicu, pa tudi dijake, ki jim je še nejasno, za kaj se bodo odločili. Med šolskimi počitnicami bi naj zaposlili dijake, ko napravijo malo maturo v delavnicah, tovarnah in na stavbiščih.
Tako bi se izkazalo, ali ima mladi človek res veselje do dela, ki bi se mu naj pozneje posvetil, če je sposoben za ta poklic ali ne. Dijaki bi se tako naučili spoštovati delo. pa rudi tiste, ki si z ročnim delom služijo j kruh. Morda bi potem tudi ne bilo več tako velikega prepada med izobraženci in delavci.
Izpopolnitev strokovne izobrazbe
Naši razumni obrtniki poznajo nekatere napake strokovnega šolstva in predvsem se zavedajo, da je nadaljevalno šolstvo nepopolno. Želijo, da bi bij pouk na strokovnih nadaljevalnih šolah bolj praktičen, prilagođen poklicnemu delu. bolj strokoven. Teorije bi naj bilo le toliko, kolikor jo je neobhodno potrebno. Najbolje bj pa bilo. kakor mislijo nekateri, da bi posamezne obrtne stroke prirejale same tečaje za svoje vajence kakor n. pr. pri nas obrtniki elektrotehniške stroke. Velikega pomena bi bilo že. da bi se najboljši vajenci iz vse dežele zbrali vsako leto na skupnem tečaju v Ljubljani ter se seznanili med seboj. Tako bi nastale vezi. ki bi jih vezale tudi pozneje, ko bi bili žc mojstri, dd bi imeli več razumevanja za vzajemno stanovsko in gospodarsko delo. Vajenci z dežele b? medtem tudi spoznali Ljubljano z njenimi gospodarskimi in kulturnimi ustanovami, obiskali bi pomembnejše industrijske obrate ter videli marsikaj, česar bi sicer ne mogli. Pri teh strokovnih tečajih bi se tudi izkazalo, kateri vajenci so res nadarjeni, tako da bi jih kazalo poslati v delovodske šo'e. V posebnem vajenskem tečaui za vajence elektrotehniške stroke se tečajniki nauče v nekaj tednih več kakor vajenci v strokovno nadaljevalni šoli vse leto — pravijo obrtniki.
Potrebujemo mnogo dobrega strokovnega naraščaja
Obrtniki naglašajo. da bomo kmalu po-erebovali še mnogo več dobro usposoblje-
nih ročnih delavcev, pa tudi delovodij in mojstrov. Usposobljenih »kvalificiranih« delavcev ne bo pri nas nikdar preveč. Zdaj je čas. da bi pomnožili čim bolj vrste dobro usposobljenih strokovnih delavcev. Baje bo po vojni primanjkovalo tudi mojstrov. Ze zaradi tega. ali hočemo resno zatirati šušmarstvo. bi bilo treba poskrbeti, da bi dobili čim prej več dobrih mojstrov. Ko bo mnogo dela. se ga bodo lotili tudi neizkušeni pomočniki, ki bi kot šušmarjl nastopali v vlogi mojstrov. Zato bi bilo prav. da bi sposobnim pomočnikom omogočili položiti mojstrski izpit. Pomočnik, ki je zaposlen predpisano dobo po svojem izpitu v obrti, ima pravico do polaganja mojstrskega izpita, čeprav ni obiskoval delovodske šole. Med pomočniki je precej sposobnih mož za mojstre, vendar izpita ni tako lahko položiti brez primerne teoretične priprave. Zato bi kazalo prirediti mojstrske tečaje. Mojstrske tečaje so pri nas prirejali že prejšnje čase za posamezne stroke — vselej z velikim uspehom. — Tečajniki so vselej zelo resni, navadno že zreli možje, ki se oprimejo učenja z veliko vnemo ter marljivostjo. — Obrtniki ne nasprotujejo, da bi mojstrske izpite položilo čim več pomočnikov iz kakšnega strahu pred konkurenco. Pravijo, da tekmujejo lahko le sposobni, dovolj podjetni mojstri. Vsi mojstri se nikdar ne osamo-svoje. Nikakor pa ne škoduje, če imamo čim več ljudi z mojstrskimi poklici, kajti potrebni so v obrti kot delovodje, -icer pa je prav. Če pomočnik ve kaj več.
Tako tore i mislijo o izbiri poklica, o delu, šolanju in živ jenju napredni obrtniki. V tem se nedvomno skrivajo bogate živ-ljenske izkušnje, ki jih je treba spoštovati, zato so pa zamisli, kako bi naj učili mladino delati in preizkušati dijake, ali so sposobni za tehnični poklic ali ne ter ali bi jih kazalo pošiljati še v šolo po mali maturi ali ne — vredne vsega upoštevanja.
Na morskega zakričati
pa ne napade človeka Studenta Hassa
IŠađi dunajski potapljač in raziskovala morja Hans Hass. ki je njegova piva ekspedicija v globine Karibskega morja 1939. vzbudila veliko pozornost po svetu, se je vrni. nedavno z nove ekspedicije, na kateri je raziskoval Egejsko morje. Opravil je novo važno znanstveno delo in prinesel seboj tudi mnogo zanimivih filmskih posnetkov. Hans Hass je dunajski študent, star komaj 24 let. Čudna usoda ga je napotila, da se je začel zanimati za morje in življenje V njeni. Nekega dne jc slučajno videl, kako je neki športnik na Sredozemskem merju s sulico lovil ribe. Poganjal se je za njimi v morje in jih nabadal na sulico, in Hass je tudi hotel poskusiti srečo, ker mu je ta način ribolova ugajal.
Iz prvih poskusov se je razvila prava strast. Ne samo -ulico, temveč tudi s podvodno kamero lastne konstrukcije je začel Hass prodirati v morje. Prvi njegovi poskusi so bili bolj športnega značaja, polagoma so se pa razvili v pustolovske. Hass je hodil v trepičnih morjih zapadne Indije s sulico na lov tudi na morske pse in druge nevarne ribe. Obenem je pa pridno uporabljal filmsko kamero, in posnel mnoge lepote južnega Koralnega morja, ki jih človeško oko še ni videlo. Načrt je bil tako drzen in nevaren, da SO ga vsi strokovnjaki in filmski operaterji odklanjali kot izrodek bujne domišljije. Hass se pa za njihova svarila ni zmenil, šel je na delo in z ždlavostjo pravega fanatika je dosegel svoj cilj.
Našel je dva enako pogumna in za pustolovščine vneta tovariša in z njuno pomočjo je zbral n^kaj denarja, da so se lahko odpeljali v Curacao v Vzhodni Indiji, ze doma so ljudje majali z glavami, ko so slišali, kam so namenjeni, trije dunajski mladeniči. Se bolj so se jim čudili v Curacau, kjer sploh niso hoteli verjeti, da imajo resne namene, temveč so jih smatrali sa nemške vohune. Šele ko so dokazali, da res nimajo nobenih drugih namenov kakor loviti v morju ribe in snemati za film morske lepote, so jim holandake oblasti izdale potrebno dovoljenje. Haasa in njegova tovariša so doma črni   v  Curacau   kmalu   nazvali ribji
psa je treba
— Izkušcfe dunajskega
ljudje« in vsi presenečeni so hodili gledat, kako se poganjajo mladi študentje s sulicami za morskimi psi. Hass je večkrat plaval B sulico na razdaljo 3 m do morskega psa. kjer ga jc fotografiral.
Brez trika to ne gre. je pripovedoval smeje, človek se ne sme bat' morskega psa. č? hoče ednesti pred njim zdravo kežo. če se pa požene ta morska pošast proti človeku, jo je treba pošteno nahru-liti in takoj se obrne. To se sliši neverjetno in vendar je res. Hassu in njegovima tovarišema je kr čanie na morska pse večkrat rešilo življenje. Kakor vre ribe. so tudi merski psi za zvočno valovanje prd vodo zelo občutljivi. Hitro reagirajo na človeški krik. ustrašijo se in opuste napad.
Na prvem filmu, ki ga je prinesel Hass s svoje ekspedicije na Karibsko morje, se to zelo lepo vidi. Ne Iv izstreljenemu torpedu se je pognal morski pes proti drznemu lovcu. En sam krik — na filmu se jasno vidijo zračni mehurčki, prihajajoči iz plavajočih ust. — in že se je morska pošast obrnila ter oplavala nazaj.
Če je bila prva Haasova ekspedici/.a še čisto športnega značaja in če je prišlo do nje bolj iz hrepenenja po pustolovščinah, je služila zad ija, ki se je z nje nedavno povrnil že izključno znanstvenim namenom. Mladi študent in športnik, ki je študiral najprej tehniko, je presedlal zdaj na biologijo in morjeslovje. Za svojo stre ko si je izbral proučevanje tropičnih morij, njihovih globin in v njih živečih živali. Njegov film iz globin Karibskega morja, prkazuje edinstvene posnetke življenja v morskih globinah in njegovih lepot, kakršnih še ni vedelo človeško oko.
Ribolov v Romuniji
Rumunski državni zadružni zavod, ki obsega pretežno večino rumunskih zadrug in je postal važen nosilec romunizacije domaČega gospodarstva, je zadnje čase posegel tudi ribolov ustju Donave. Ustanovljena je b"ila v Tulcu posebna organizacija za nakup rib. To je dalo ribičem pobudo da so se še z večjo vnemo lotili dela. In kmalu se je pokazalo, da ie rodilo   prizadevanje  državnega Zadružnega
Prisega vojaških novince* fropnffckega. polka
zavoda dobre sadove. Leta 1940. so nalo-
j vili ribiči v ustju Donave 2.000.000 kg I rib. predlanskim 4.000.000. lani pa že 8 j milijonov. V Bukarešti so bile pa zgrajene ' velike  hladilnice,  kamor spravljajo ribe,
da se ne pokvarijo. Zavod ima na Donavi
več ladij za prevoz rib.
Dvujna letina v egejskem po dre« j u
Bolgarsko kmetijsko ministrstvo javlja da ro v vsem Egejskem področju že poželi pšenico. Ker predelujejo v trh krajih tudi najboljši cigaretni tobak na svetu so bili storjeni ukrepi, da hodo takoj za>. s tobakom vso polje, kjer je bila posejana pšenica. Pogoj: za pridelovanje tobaka so v letošnjem poletju izredno ugodni. Kmetijski minister, ki je nedavno potoval po teh kraj h, je izjavil. da lahko računa država tudi s p; (dobivanjem 15 milijonov kg soli Iz Egejskega področja.
&meriški gospodarski pritisk na Argentino
Združene države so se odločile za gospodarski oritisk na Argentino, da bi ^e uklonile njihov j politiki. Zadnje čase Argentina ni več dobivala i/. USA premoga, kar ni posledica pomanjkanja prevoznih sredstev,  temveč  gospodarskega pritiska.
Združene države so tudi sklenile, dr» bodo letos uvažale rz Kanado in Avstralije, ne pa iz Argentine, kakor druga leta. Argentina letos tudi sadja ne bo mogla izvažati v Združene države. Tako je Argentina prisiljena posušiti del sadja, ki ga 3* oridelala 719.000 ton.
Pridobivanje zlata in srebra v Rumuniji
Rumunska rudniška družba Miea ugotavlja v svojem poslovnem poročihl, da je bil položaj domače industrije lani zadovoljiv, če upoštevamo razne težkoče v zvezd z vojno. Zlasti razveseljiv je bil r ; !<ik v industriji parita, bakra in svinca. Pač je pa nazadovalo pridobivanje zlata in srebrn. Lani so pridobili v Rumuniji 2081 kg zlata, predlanskim pa 2129. srebra lani 1338, a predlanskim 2019 kg. Poslovno por-rilo omenja dalje, da je začela sctiska družbo, Aur lani pridobivati živo srebro.
MOTNJE
Dve prijateljici gresta skupaj v gleda-1 šče.
— No. kako sta se zabavali? — ju vprašujejo drugi dan.
— V začetku imenitno.
— A pozneje?
— Poneje so nama sosedje to — preprečili.
Križanka št. 93
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. suženi v Sparti. 5. igra na karte. 9. brez. kosanja nima prave vredenosti 15. mali k. oboževanec. 17. piod, pridelek. 19. edinstveni dogodek za časa Noetovega življenja. 20. lučaj. 21. nočni lokal. 23. velika po.-od;:. 25 je iz snega. 26. pol mane 27 oblika pomožnega glagola. 28. jezera na Finskem 29. priprosta utrdba. 31 plemič. 33 izumrla velika žival. 35 Drediog. 36 knjiga pisatelja dr Bartola. 38. zarodek življenja tO. eden izmed dvojčkov, ki Sta ustanovila Rim. 41. Šahovski izraz. 42. osebni zaimek. 43. Mas-senetova opora. 45. velike skupine ptic. 46. drag kamen. 47. prebiva v zasilni sta-novanski zgradbi 48. umetnostni slog 17. stoletja.
Navpično: 1. gorovje v Aziji, 2. angleški zunanji minister 3. svetopisemska o-eba. 4. stara beseda za pivo. 6. premica, okoli katere so vrti te"o. 8 italijanski vezni k 10 glasbena kratica. 11 petelin. 12. šon -lame. 13 nasilni odvzem 14. majhen pristroj. 16. barij, 18. predlog. 21. moško ime. 22. zapadnoevropska reka. 23. Noetov sin. 24. Jurčičev roman. 27 brez družbe. 30. goru na Posavju. 31. osnova, oporišče. 32  sredi note. 34. površinska mera, 35. po-
[ tem, zatem. 37. slovenski pisale i (»Bmtt> j bovci«>. 38. oziralni zaimek, 39. del orozia
divjakov, 41. dva kosa, 43. začetek maia,
44. predlog. 48 lilnica.
RI SITE V   KRIŽANKE   ST. 92.
Vodoravno: nik.   16.   otopeti. I rokav. 21. motala, značaj. 28. sniman.
1. kc'osalen. 9. saiat-r. abeceda, 19. si, 20. 23. oteta, 25 Oka, 26. 29  veren, 31. veselica,
34. ak. 36. bizaren, 38. SA. 39. CC. 40. n,.d. 42. Peca, 43. nag, 44 IV, 45. Drin, 46. senator. 48. laket, 51. ido, 52. da, 53. Or, 54. velevati. 56. ji. 57. ?o. 58. vsako. 60. ar. 61. Anam. 63. dr.. 64. Ra. 65. Isol. 67. na. 68. atek. 69. atavizem. 71. pet. 72. zlet, 73. Agata. 74. anatomi,
Navpično: 1. Kcromandija. 2. otok, 3. lokav, 4. opa. 6. at. 7. limanice, 8. narava. 9. sel. 10. Aca. 11. le. 12. Adonis, 13 tatica, 14. ista. 15. klanec. 18. bajer, 22. oč, 24 Ema. 27. nebesa, 28. si, 30. Er. 32. Senovo. 33. Enare. 35. kardinal. 37. zanos. 39. cvet, 41. dio, 44. Ikar, 47. Ara-rat. 48. le, 49. aval, 50. tirati. 52. da, 55. lesen. 57. ^met. 58. vrag, 59. kava, 62. Ate. 65. Iza. 66. Ema. 67. nem, 70. ta, 71. jo
P. G. WOPEHOUSeT|
m^ala pepita
Ha moriš ti četi
V trenutku med tem vprašanjem in mojim odgovorom mi je nejasno zarojilo po glavi, kdaj in pil kakšni priliki bi bil utegnil govoriti S CintijO 0 Au-drevi; a hitro sem izprevidel .dft je tO nemogoče. O A u dre ye vi namreč nisem govoril nikoli Z nikomer.
Tudi pri ljudeh najvišjega uma najde* često trohico praznoverja. Za svojo osebo se ne morem pohvaliti z zelo visokim umom, in tako bo praznoverja menda več kakor samo za zrnce. Prepaden sem pb*tal. Odkar sem bil poprosil Cintijo za roko, se mi je zdelo, da se je Audrev vrnila v moje življenje.
>Moj Bog!« sem vzkliknil. »Kaj pa ves ti o Au-
dreyi Blskovi?« Spet se je odvrnila.
»Kakor je videti, te njeno ime močno preeunja,« je mimo dejala,
Opametoval sem se.
>Če vprašaš stare vojake.« sem odgovoril, »ti vsa'-; pove, da tudi zdavnaj saeeljene rana, časih še MSkei: človeka.«
»Ne, če je res zaceljena.«
»Da, če je res zaceljena in če se niti več ne spominjaš, kako si mogel biti tako nespameten, ds si jo dobil.« »
Nič ni rekla. Tedaj sem nadaljeval:
*A kako si zvedela o . . . tej stvari?
• Kmalu po tem, ko sem te spoznala, od nekega tvojega prijatelja . . . Slučajno smo govorili o tebi... Tvoj prijatelj mi je torej povedal, da si bil z:i ročen z neko Audrevo Blakovo. Dejal je, da bi ti bil m^ral iti za. pričo; a lepega dne si mu pismeno sporočil, da ne bo s poroko nič, in potem se tri leta n.'si več pokazal."
>Da, vse to je res.
»Stvar je morala biti po tem takem jako resna. Reči bocem . . . ena tistih stvari, ki jih človek težko pozabi.«
Poskusil sem se nasmehniti, a vedel sem. da je moj nasmeh očitno posiljen. Ta pomene k o Audrev i mi je bil mučen, zelo mučen.
»Točno,« sem rekel, »pozabiti je skoraj nemogoče, razen če ima človek zelo slab spomin. *
»Ne, tega nisem hotela reči. Sam veš. v kakem smislu sem rabila izraz .pozabiti'.«
»Da, vem.«
Naglo je pristopila k meni. mi položila roke na rame in mi napeto pogledala v oči.
»Torej praviš, da ne stoji med nama t« »Ne, sem odgovoril.
Dobro sem čutil, da je imela ta enozložnica ne-
iskren zvok. Bilo je, kakor bi mi jo nekaj v moji podzavesti branilo izreči. Peter!
Sladek smehljaj j; je ozarjal obličje; in ker ga je dvigala k mom. sem jo objel.
Toda Ointija se je smeh ma izmuznil.!. Njeno vedenje je b:io zdaj povsem izpremenjeno: decela različna se mi je zdela od tiste, ki rni je pravkar še tako rosno gleda a v cči.
Oh. drčko moj. kako si močan!   je vzKliknila. Strahovito močan. Kar zdrobil si me. živo si zamišljam, kak zvezdnik si mrral biti pn .footballu' - krikor gosTio«.i Hr >stcr. t Ni=cm ji takoj odgovori*. Kadar mi je duša globoko   razburjena,  se  ne  morom  takoj  otresti. Če vidim,  da  je treba  ubrati  dru^o struno. Tudi tO pot sem se !e pooasi prilagodil novemu obratu po-menka.
Kdo je ta  BroStcr?'  sera vprašal nazadnje.
Bil je Učitelj ... ' Okrenila me je, pokazala nekam v sobo in nada jevala r i Učitelj tegale.
Zagledal sem sliko, ki je slonela na stolu. Že pri vstopu sem jo bil opazil, le da se nisem bil zmenil zanjo. Ko mi jo je Cintija pokazala, sem jo pogledal. Bila je strahoten zmazek in predstavljala je dečka, odurnega da nikoli tega.
-To ti je pa res nesrečnež!' sem odvrnil. ^Nu, vsak ima svoje križe, kaj ne? A povej mi. kdo je ta grdoba? Menda vsaj ne tvoj prijatelj?-*
^Ogden je. sin gospe Fordove. To ti je tragedija ...«
Morebiti mu pa slika ni pravična. Ali je res tako grd. ali se je samo slikar pošalil?«
t Nikar jih ne zbijaj, prosim te. Izguba tega dečka trga Nesti srce.«
Zasramoval sem se svojih besed.
O! Umrl je ? 2al mi je, rc s mi je žal . . . Ko bi bil vedel, ne bi bil tako govoril
»Ne, fant je Živ in zdrav, le zanjo je toliko kakor mrtev. Sodišče ga je priznalo očetu.
Sodišče ?«
Da. Oospa Fordova je bila žena gospoda Klmerja Forda, ameriškega multimilijonarja. Ločila Sta SC nekako pred letom dni. * Razumem.
Cintija je ta čas gledala sliko. ^Ta deček je v nekem pogledu slavna osebnost je dejala.   V Ameriki ga imenujejo .malo Pepito'.« Kako to?
.»Malopridneži, ki SC obrtno pečajo z ugrablja-njem otrok, so mu vzdeli priimek, ker so ga že tolikokrat skušali odvesti in prisiliti očeta, da bi jim plačal odkupnino.
Cintija se je prekinila in me čudno pogledala. Potem je nadaljevala:
Tudi jaz sem napravila tak poskus, Peter. Peljala sem se na deželo, kjer je bil, in ga ugrabila.« -Cintija! Za Boga. kaj hočeš reči?« »Ne razumeš? čaradi Neste sem to storila. Srce se ji je trgalo, ker ni mogla do njega, da bi ga videla, pa sem šla ponj in sem ga privedla semkaj.«
Urejuje Josip Zupančič. — ?* Narodno tiskarno Pran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani