teto tIL
Glasilo Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo

Izhaja vsak iSet tek.
Naroinina:
celoletno .................K 50*—
uletno .................. 25 —
osamezna številka.............. 1-—
poli Poj
Kmet. pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase..............
uradne razglase ....;......«
reklamo . ...............
K 1--, 1-50 . 2-
UredniStvo in upravniStvo lista le v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9 (naproti dvorca).
Seja izvr&eualnega od&ora SRS.
bo dne 2. februarja 1921. ob devetih dopoldne v Celju v dvorani Narodnega doma s tem-le dnevnim redom:
1.)	Poročilo načelništva.
2.)	Poročila tajništev.
3.)	Poročilo blagajnikovo.
4.)	Poročilo o političnem polo-
žaju.
5.)	Poročilo o organizaciji.
S.) Smernice za nadaljnje delo.
7.) Raznoterosti.
Te seje se udeleže vsi izvoljeni člani izvrševalnega odbora, po en odposlaneo vsakega okrajnega in po en odposlanec vsakega krajevnega odbora. Vsak udeleženec naj ima pri sebi legitimacijo svojega odbora, podpisano po odborovem načelniku iu potrjeno z odbo rovim pečatom.
Po seji se bo vršil prav tam sestanek funkcionarjev okrajnih pisarn.
Brez legitimacije dostop k seji ni dovoljen. ■ ir ošabna pismena vabila k tej seji se ne bodo razposlala.
II
v sevniškem, kozjanskem in brežiškem okraju bo v nedeljo dne 23. januarja ob desetih dopoldne v prostorih g. Pefinika v Brežicah. — Ker so na dnevnem redu važna gospodarska vprašanja, se saj zborovanja udeleže vsi krajevni odbori polno-štsvilno.
Načelništvo SKS.
Ustavotvorna skupščina.
\\Beogradu, dne J 2. januarja 1921.
Danes popoldne je bila prva seja po praznikih, na kateri se je določil samo dnevni red za prihodnjo sejo, ki bo v petek dne 14. januarja. Izmed slovenskih klerikalcev so zdehali na svojih sedežih nekateri kmetski poslanci, voditeljev pa ni bilo blizu. Vidi se, da je gospoda, v silni zadregi. Predsednik zbornice dr. Ribar je imel temperamenten žalni govor za pokojnim finančnim ministrom Kosto Stojanovičem, ki je umrl med prazniki. Govor je zbornica poslušala t>toje. Po zaključitvi seje so imeli skoro vsi klubi svoje seje. Ministrski predsednik Pašič se pridno pogaja z vsemi strankami, da bi kaj dobil za svojo večino. Tudi nas klub je vsak dan pozvan na pogovor. Naši poslanci imajo vrhutega še posla čez glavo z raznimi intervencijami po ministrstvih. Zaradi davčnih pritožb so bili v finančnem, zaradi »Kmetijske družbe" v poljedelskem in notranjem, zaradi izvoza konj in živine v poljedelskem ministrstvu. V tem zadnjem so na svoje veliko začudenje našli vlogo „Impexa", naj se izvoz ne. dovoli (.'.'). O tem bomo že še govorili. Tudi glede nevarnosti, ki preti našemu vinogradništvu z odprtjem meje za italijansko vino. so napravili naši poslanci energične korake na vseh zato pristojnih mestih.
Glede zahtev nekaterih naših obrtnih organizacij so bili pri ministru za trgovino in industrijo. V prihodnjih dneh opravijo še druge važne stvari. Ob tej priliki moramo omeniti, naj se posamezniki obračajo na poslance SKS. le potem krajevnih odborov in ljubljanskega tajništva, nikakor naj pa ne pošiljajo nekolko-vanih vlog, ki so namenjena uradom kar poslancem. V davčnih zadevah morajo vloge po uradnem potu, le glede intervencij naj se poslance opozori po naših organizacijah.
V Beogradu, dne 14. januarja 1921.
Za današnjo sejo je vladalo že v zgodnjih jutranjih urah veliko zanimanje. Pred parlamentom se je zbralo na tisoče ljudi in za vstopnice na galerijo parlamenta se je razvnela prava bitka. Na dvorišču je bila postavljena častna stotnija garde z godbo in praporom, na ulici nasproti parlamentu pa so se postavili pešadi-ja in topništvo, konjička garda in gojena vojne akademije. Razpoloženje v zbornici je bilo r^s praznično. V diplomatski loži pestre uniforme diplomatov tujih držav in vojnih atašejev, ministri v gali, z redovi sv. Save s polnimi dekoracijami. Poslanci so bili polnoštevilno zbrani, in sicer zemljoradnički klub, demokratje, ra-dikalci, muslimani, narodni klub in narodni socialisti; slovenskih klerikalcev je bilo prisotnih desetero. Odsotni so bili le komunisti, socialisti, štirje republikanci in pa štirje klerikalci. Med temi je bil tudi ribniški Škulj, ki je popival v buffetu s komunistom drjem. Lemežem. Bog zna, če bi bil ta ribniški republikanec in nekdanji kočevski okrajni glavar popival s komunisti tudi tedaj, če bi nam govoril prestolni govor v tujem jeziku kak Korel ali France! Habs-burg. Ribnica je resnično lahko ponosna. Korošec pa se je vsedel v prvo vrsto klopi in je Aleksandra pri vstopu prav očividno in pozorno pozdravljal, čeprav še noče položiti obljube. Čez sedem let vse prav pride, si je mislil Korošec. Tudi kmetje-poslanci SLS. so Aleksandra navdušeno in živahno pozdravljali, kar se mora pohvalno omeniti. Ko je vstopil prestolonaslednik, je zaorilo po ogromni dvorani navdušenje, ki se ni hotelo poleči. Aleksander je vstopil pri tretjih, srednjih, vratih v parlament, spremljan od ministrov in predsedništva zbornice, ter se podal takoj prožnih korakov na predsedniško tribuno, kjer je z močnim, svežim glasom takoj prečital prestolni govor, katerega so od časa do časa prekinili hrupni pozdravi poslancev, ki so bili očividno zelo ginjeni. Tudi po končanem govoru odobravanje kar ni hotelo ponehati Živahno aklamiran in spremljan od vseh ha-vzočnih, je Aleksander zapustil zbornico, pred katero ga je burno pozdravljala kakor morje prostrana množica.
Prihodnja saja bo jutri ob petnajstih popoldne. Na' tej seji se bo volil odbor za izdelavo novega poslovnika in pa ustavni odbor. Potenci zemljoradničkog kluba bodo vložili interpelacijo v zadevi davčnega urada v Ljutomeru. Daljše poročilo prihodnjič.
Občni zbor »Kmetijske dražbe".
Dohaja nam mnogo vprašanj glede odgodenega občnega zbora „ Kmetijske družbe". Na to izporočamo:
1.)	Napravili smo vse potrebne korake, da se bo občni zbor čim preje vršil, in sicer s starimi delegati.
2.)	Vlada se za stvar zanima in bo odredila, da bo občni zbor v šestih tednih, in sicer s starimi delegati.
3.)	Ako bi se ta občni zbor v od vlade odrejenem času ne izvršil, od-nosno ako bi pri pogajanjih, ki jih vodi vlada, ne prišlo med strankami do sporazuma, tedaj bo vlada dosedanji neupravičeno poslujoči družbeni glavni odbor razpustila in postavila komisarja, Ki bo nemudoma izvedel občni zbor s starimi delegati.
Lanske delegate in one, ki so se za vršeče občne zbore zanimali, nujno prosimo, naj nam nemudoma izpo-roče vsa nasilja, ki so se vršila proti našim pristašem s strani klerikalnega načelništva podružnic ali pa s strani glavnega odbora. Zlasti pa nam izporočite (iz,v.n Slovenije) vse tiste slučaje, ko so bili naši možje izvoljeni za delegate, pa niso dobili legitimacije za udeležbo na občnem zboru v Ljubljani, bodisi da jih glavni odbor ni hotel priznati, bodisi da jih ni mogel priznati, ker mu klerikalno podružnično načelništvo ni hotelo poslati uradnega poročila o izvršenem podružničnem občnem zboru in o izvolitvi naših pristašev za delegate. Vsa ta poročila iz Štajerske in Kranjske pošiljajte samo na tajništvo naše stranke v Ljubljani, Kongresni trg št. 9! Storite pa to takoj ter zadevo natančno opišite in jo po potrebi podprite s pričami! _
Klerikalne lumparije.
Vodo v morje nositi ali opisovati klerikalne lumparije je pravzaprav vseeno, ker toliko jih je, da bi mogli z njimi napolniti vse številke kmetijskega lista» in vendar bi bili šele pri začetku njihovega opisa. Zato se pa omejimo le na najsočnejše, t. j. na tiste, ki posebno osvetljujejo vso politično nepoštenost klerikalcev.
Na dve stvari so klerikalci zlasti ponosni; te sta njih «zaščita* vere in njih «delo» za kmeta. Kako branijo vero, so pokazali na Štefanovo in na dan sv. Treh kraljev, ko so iz-premeniii skoraj povsod cerkve v prave politične beznice, tako da sedaj skoro vse verno ljudstvo glasno zahteva, da se naredi tej brezbožni zlorabi vere konec.
Kako »skrbe» za kmeta, pa so najlepše pokazali s svojim delom pri «Kmetijski družbi*, najbolj stanovski organizaciji, kar jih sploh ima slovenski kmetovalec.
Sedaj delujejo z vso paro, da uničijo to družbo, ker so jim ljudske koristi deveta briga, edino merodaj-ni pa njih umazani strankarski cilji. Že iz prvih šusteršičevih časov je bilo to njih geslo in temu so ostali zvesti tudi sedaj, ko jim grozi nevarnost, da vzame ogorčeno ljudstvo vodstvo «Kmetijske družbe» iz njihovih rok.
Temu se pa klerikalci naravno upirajo na vse kriplje, ker bi imeli radi
še nadalje ^Kmetijsko družbo» in ž njo tudi kmeta za molzno kravo. Ker pa ni bilo to izvršljivo na postaven način, so se klerikalci zatekli k lum-pariji.
2e tedaj, ko so določili občni zbor «Kmetijske družbe» na dan 29. decembra, tik pred koncem leta, je bilo slutiti, da nameravajo lumparijo, češ če nam bo slabo kazalo, pa odgo-dimo občni zbor in oblast bo še nadalje v naših rokah. Leto 1920. je pri kraju in s tem ugasnejo tudi pravice leta 1920. izvoljenih delegatov, vodstvo družbe pa ostane v naših rokah in ni vraga, da ne bi dobro izvežbani v volilnih sleparijah dosegli v letu 1921. večine. In da je temu tako, nas prepričuje «Domo-ljub», ki je ves iz sebe samega veselja, češ da pravice delegatov z novim letom ugasnejo. Temu lažnivemu «zastopniku» kmetskih koristi ni ma-ri dejstvo, da bi z novimi volitvami izgubil kmet brezpotrebno čas in denar, ker bi se opravljalo še enkrat že izvršeno delo občnih zborov podružnic, prav nič ga tudi ne briga, da z zavlačevanjem izvolitve novega odbora zastaja delo pri »Kmetijski družbi", vsled česar je kmet gospodarsko oškodovan, in niti najmanj ga ne motijo pravila družbe, ki jasno in brezdvomno žigosajo to klerikalno delovanje kot protiljudsko in brezvestno lumparijo. Lumparija gor, lumparija dol, samo da pomaga, tako si mislijo naši klerikalci.
Če pa bo tudi lumparija pomagala, je veliko vprašanje, ker sklepi občnega zbora „Kmetijske družbe" z dne 20. maja 1920., ki jih je vlada odobrila dne 15. junija 1920., št. 5899, pravijo nesporno, da se more uresničiti klerikalna lumparija samo, le vlada ne stori svoje dolžnosti.
Odločno povemo vladi, da mi nobene kritike zakona ne pripustimo in da ne bomo samo nastopili proti vladi kot taki, če bi se iz morebitne bojazni pred klerikalci bala energičnih korakov, ampak da bomo nastopili enako odločno proti vsem tistim u-radnikom, ki iz kakršnihkoli ozirov ne poskrbe, da pride zakon do veljave. In če bo to šef vlade, nam bo to prav vseeno.
Sicer pa tudi že sami klerikalci niso nič kaj prepričani, da bodo imeli s svojo lumparijo uspeh, kajti oni poizkušajo svojo srečo z novo nečednostjo. Vbiti hočejo „Kmetijsko družbo". Na Dolenjskem agitira neki znani lisjak, naj ljudje ne pristopajo h »Kmetijski družbi", temveč k »Gospodarski zvezi", ki vidi vse kmet-sko delo v tem, da na vse pretege uvaža banatsko vino. Kaj mari tem ljudem korist dolenjskih vinogradnikov, naj poginejo ali naj žive, to jim je vseeno. Saj so že odkrito govorili, naj vinogradniki sade na svojih vinogradih fižol. Res, čedni zastopniki kmeta!
Da bi imela njih agitacija proti »Kmetijski družbi" več uspeha, so hoteli z modro galico podkupiti ljudi. Kako pa [e s to lumparijo, pa v naslednjem članku.
v Nemčiji in v celjski državni cinkarni. Iz Celja je imela dobiti družba 18 do 20 vagonov galice, in sicer kilogram po 18 kron. Naravna posledica tega bi morala biti, da zniža družba ceno galice vsaj na 21 kron, kakor je to storil »Ekonom". Zgodilo pa se je čisto drugače.
Družba je sicer plačala vso galico, dobila je pa vendar ni. ker so jo rabili klerikalci za agitacijo. Na Dolenjskem so namreč, povsod kjer so propadli pri volitvah delegatov v »Kmetijsko družbo", v župniščih prodajali galico ceneje, kakor ji je bila cena določena v »Kmetovalcu". Vsem članom »Kmetijske družbe" je prodajala družba galico kilogram po 24 kron. Da morejo torej loviti volil-ce za SLS., so odrli člane »Kmetijske družbe" za tri krone pri kilogramu in tako naredili velikanski do-biček, pri vagonu od 30 do 40 tisoč kron.
In ko so tako ociganili kmeta za mastne tisočake, so takoj storili novo lumparijo in govorili: Poglejte, kako škodo imate, ker so podružnice v rokah neklerikalcev. Tako plačujete galico kilogram po 24 kron, pri nas v župniščih pa jo dobite kilogram za 22 do 23 kron.
Tako je torej »delo" klerikalcev za ljudstvo. Poznamo, gospoda, vas in vašo lakomnost na denar, ki vam je edino netilo za »gospodarsko delo za kmeta". Ni denarja, tudi vašega dela ni več! Pa bolje, da ga ni, živeli bi ceneje, ker tako slabo in brezvestno mi samostojni ne znamo gospodariti.
Od gospoda Jana pa zahtevamo, da nam vso stvar pojasni. Kot bivšemu poverjeniku za kmetijstvo in kot predsedniku »Kmetijske družbe" mu mora biti to znano. Kajti če molči, postane sokriv, in zato je n jegova dolžnost, da se o tem izjavi.
Klerikalci in modra galica.
Kakor znano je kupila letos »Kmetijska družba" galico na dveh krajih:
Korošcem!
V času Vašega največjega trpljenja, ko je postalo preganjanje najne-znosnejše, Vam pošiljamo prisrčen pozdrav in v uteho Vam sporočamo značilno pismo, ki smo ga sprejeli od bivšega predsednika naše plebiscitne komisije, gospoda Jova Jovanoviča. Pomenljivo pismo se glasi:
Dragi gospod urednik!
Naša vlada je podala dne 13. oktobra m. 1. na seji mednarodne plebiscitne komisije v Celovcu izjavo, da ne bo nikoli pozabila in zapustil;! onih Korošcev, kateri so dne 10. ok tobra, na dan plebiscita, storili svo jo dolžnost. Ljubo mi je, ker vidim, da isti Korošci tudi naprej vrše svoje dolžnost, čeprav so pod oblastjo Nemcev. Sporočam Vam, da bodo ve deli Korošci, da mi spremljamo s simpatijami njihovo prizadevanje in da jih nikoli ne zapustimo: Vprašanje Koroške še ni odstavljeno z dnevnega reda Evrope ter mora še enkrat priti na dnevni red in mora biti rešeno na podlagi pravičnosti. V Beogradu, dne 14. januarja 1921.
Vaš Jovo M. Jovanovič s. r.
Z zadoščenjem objavljamo to pismo, ker kaže, da se v Beograd u nikdo ne zanima tako za Koroško, kot ravno zemljoradniki. Pa to tudi
Ko si prečital list, ga ne zavrzi, ampak daj ga citati še drugim!
Kmetje, vpošievajte veiiko važnosi, ki Jo Ima sa vas „£konom" I
čudno, ker na Koroškem je v prvi vrsti preganjan kmet in zato ga razume tudi srbski kmet najbolje. To pa tudi dokazuje, na kako skalnatih temeljih bo država, ko bo slonela na skupnem delu srbskega, hrvaškega in slovenskega kmeta. Bo to nova do. iba Stare pravde, ki donese svoj sad ftidi Vam, Korošci. Zato vzhajajte!
2a kmetijsko šolstvo.
Važna naloga naših poslancev in
vsega kmetijskega prebivalstva je, da se zavzamejo z vso odločnostjo za u-stanavljanje novih kmetijskih šol. V ;useh državah se temu vprašanju posveča največja pozornost, ker se povsod uvideva, da pomeni prospeh kmeta tudi raze vit države. Napredek kmetovalca pa je zopet samo tedaj mogoč, če je.kmeč popolnoma.kos svoji težavni nalogi in če je dovoij na-obražen. Zato zavisi' blagostanje kmetovalca od števila in od kakovosti kmetijskih šol, katere ediite mu morejo dati pravo naobrazbo.
Ker primanjkuje dandanes pri nas potrebnih strokovnih šol. zato moramo gledati, da' si jih čim preje priborimo.
' Dosega tega cilja nikakor ni tako lahka, ker ji klerikalci z vso silo nasprotujejo, dobro vedoč, da izhajajo ravno iz kmetijskih sol najodločnejši pristaši,.Samostojne kmetijske stran, ke". In čisto naravo. Fant. ki se je naučil kmetovalstva tako, da more sam vse določiti, tak fant je tudi privajen samostojno misliti, kakor mu pravijo njegovi možgani in ne kakor mu prišepetavajo razni gospodje. Kakor hitro pa misli kdo samostojno, *edaj je že tudi pristaš naše misli. In •zato ie odpor proti kmetijskim šolam pri klerikalcih tako velik.
Ta odpor pa je treba zlomiti in ker zahteva blagor dežele tako, zato bo tudi zlomljen. V raznih graščinah pa bi se pri malo dobri volji našli potrebni prostori.
Poleg kmetijskega .šolstva pa je ^eba razviti na deželi tudi poljudno znanstveno delovanje. Fričeti se morajo^ predavanja, osnovati je treba knjižnico in ustanavljati se morajo ^poučni tečaji. Vse to se mora zgoditi um preje, ker le tako bo kmetovalec kos drugim stanovom, ki so vse to že dosegli.
Naloga krajevnih odborov je, da' Ke o predstoječem posvetujejo in da v skladu krajevnih potreb zastavijo svoje delo in svoj vpliv, da se dvigne duševno delp na deželi. Ker je zamujenega: že vse polno, zato ne odlašajte z delom!
Pitafliske vesti.
(Plenarna seja načeluistva SKS.)
ije bila pri dobri udeležbi v sredo dne 12. t. m. v Ljubljani. Storili so se važni zaključki glede organizacije in notranjega dela v stranki. Sklenilo te je, da bo due 2. februarja v Celju shod izvrševaluega odbora SKŠ., meseca februarja pav Ljubljani občni izbor stranke. Obravnaval se je pro-sjram zemljeradnikov, ki naj bo enoten za vso državo. Na seji so tudi odločno nastopiti člani načelništva proti sedanji zlorabi vere. Potreba „kancelparagrafa" postaja vedno očitnejša in politiziranju v cerkvi je treba narediti konec. V tem pogledu ho se poslala našim poslancem navo-idila. Ko se je ša vsestransko preso-idil političen položaj in se poslalo .uspehe debate našim poslancem, je zaključil tovariš Pipan lepo uspelo tejo.
(Izpremembe v našem ljubljanskem tajništvu.) V predzadnji seji strankinega načelništva je dosedanji tajnik dipl. agr. A. Jamnik zaprosil načelništvo, da ga edveže tajniških oolžnosti, ki jih zaradi prevelike zaposlenosti ne more več redno in točno izvrševati, neredno poslovanje pa bi bilo stranki samo v škodo. Izjavil je, da se delu za korist stranke nikakor ne odteguje, ampak bo tudi zana-prej še vsak dan redno brezplačno delal v strankini pisarni. Nato je predlagal imenovanje novega tajnika. Načelništvo je prošnji tovariša [lannrika z zahvalo za njegovo dosedanjo požrtvovalnost ugodilo in na predlog člahoy načeluištva imenovalo za strankinega tajnika tovariša \Janka Bukovca iz Velike Loke, dobrega našega pristaša. Novi tajnik je pred leti dovršil visoko šolo za na-
rodno gospodarstvo in je izvrsten strokovnjak na narodnogospodarskem polju. Tovariš Bukovec je svoj posel nastopil z novim letom in bo odslej naprej za ljubljansko tajništvo podpisoval. Toliko v vednost vsem našim pristaša«, da ne bi kje nastalo mnenje kot da bi se zgodila izprememba zaradi kakega nespo razumljenja. S tem je stranka pridobila svoji pisarni eno moč več in upati smemo, da bo vse njeno delo odslej še toliko hitreje in boljše u spevalo in da bomo v uspehih našega boja za Staro pravdo še bolj napredovali.
(Demokrati) čutijo v poslednjem
času zlasti potrebo, da venomer smešijo sebe a tvojim modrovanjem o naši politiki. Kaj vas vendar boli, če delamo mi .,nezrelo in neumno" po litiko. Saj je io dobro za vas, se boste saj lažje berili proti nam. Sicer vam ■pa čisto edkrno povemo, da so vsi vaši nauki in nasveti odveč. Ker mi smo trmasti in gremo raje z glavo skozi zid, kot da bi poslušali vas. Vemo namreč predobro, da bi nam vsi vaši nasveti ne prinesli drugega, kakor to, da bi imeli pri prihodnjih volitvah Še mi samo tri mandate. Zato prihranite učenost zase!
(Tako so delali.) Da ne poreče „Lažiijub", da govorimo kar tako, pa navedimo nekaj primerov. Župnik Zemljič pri Sv. Tomažu pri Ormožu se je ponašal na občnem zboru podružnice v Vičancih tako, da mora celo klerikalni glavni odbor „Kmetijske družbe" označiti njegovo postopanje kot jako čudno, da si je neupravičeno prisvojil knjige tuje podružnice, kar bi iahko imelo za nje* ga zelo neugodne posledice, da je nerazumljivo, kako more tajnik (župnik Zemljič) priti na občni zbor druge podružnice in ga razbiti. Sedaj pomislite, kadar klerikalen odbor svojemu vrlemu pristašu piše uradno take levite, v katerih mu naravnost žuga s sodnijo! Vse to smo izpisali i$ uradnega pisma »Kmetijske družbe" z dne 27. oktobra 1920., gtev. 54.952, na katerem je podpisan sam Jan. Naša trditev drži torej popolnoma.
(Še en slučaj.) V Kozjem je bil izvoljen za delegata na občni zbor »Kmetijske družbe" naš pristaš Franc Jevžnik. Klerikalni načelnik podružnice. Maček, mu ni hotel izročiti poveri mice. Ko je Jevšnik zahteval po-varilnico, mu je odgovoril Maček, da je ne da. Tako so delali! Razbijali občne zbore, če pa to ni šlo. pa niso izročili poveri klic.
(še bolj ste pregrešni!) Učeni in cinični »Naprej" poroča o pogajanjih zemljoradnikov z vlado. Ne zdi se mu umestno, da bi navedel zahteve zemljoradnikov, čeprav so te za bodoče javno življenje v državi največjega pomena. Pač pa konča svoje poročilo z nesramnostjo, ki se glasi: „Tu imena (dr. Avramovič iu dr. Vošnjak) skoraj da garantirajo, da bodo šli zemljoradniki z vlado. (Kakor se vidi pri „Napreju", tudi že „skoraj" zajca vjame.) Plačilo seveda ne bo izostalo. Če se gre v vlado, se mora nekaj dobiti. Seveda samo za' stranko — bog ne daj, da mislimo na kaj drugega! Tako pregrešni nismo!" Gospodje sodrugi, ali ne veste kaj klepetate v svojem ciničnem samodopadajenju, ali pa ste zlobni in ogabni čestilci znanega latinskega izreka „Semper aliquid", ker tretjega ne moremo uvideti. Rečemo samo eno! če kdaj, je sedaj morebiten vstop zemljoradnikov v vlado odvisen le cd načelnih ozirov in to veste tudi vi in vendar vaš nekvalificiran izpad proti ljudem, ki jim ne morete prav ničesar očitati. V resnici, dostojni ljudje ste Vi, gospodje sodrugi!
(Ustavna komedija,)' tako piše „ Naprej". Prav ponižno vprašamo učeno glasilo socialnih demokratov, kaj pa so v tej komediji njihovi po-'slanci. Pa vendar ne pajaci!
(Domoljub se hvali,) da je večina za občni zber »Kmetijske družbe" izvoljenih delegatov klerikalna. Najmanj od 150 do 200 delegatov imamo večine, laže „Domoljub". Radi ventjemo, da bi morali imeti klerikalci tako in še večjo večino, če bi jim uspele vse sleparije, ki so jih uganjaii pri volitvah delegatov. Ampak posrečile so se le nekatere in zato bo občni zbor že še dokazal, kje da je večina. Sicer pa, ali ste res tako
neumni, da se bojite občnega zbGra, kjer imate večino?
(Čudakom.) So ljudje, ki se prištevajo naši stranki, vpoštevajo pa le to, kar piše „Domoljub", »Slovenski Gospodar" in drugi klerikalni listi. Sedaj govore: Tako pišejo ti listi čez samostojne poslance, ti se pa ne zagovarjajo. Takim omahljiv-cera povemo: Klerikalni listi so nam sovražni in zato je njihova strankarska dolžnost, da napadajo naše poslance na vse načine. Kdor je naš človek, se na te napade ne ozira, ko je vendar že več kot jaSno, da klerikalci zaradi strankarskih ozkav store vse, tudi najostudnejšo lač. Si eer pa pojasnjuje ..K^fSj^i 2ist<; itak vsa pereča vprasante'.
(Zamorca pere) „Dšmolijub" v osebi znanega hujfitača patra Pavla že v drugič. Da ne bo zamorec nikoli bel, če ga že tako žajfajo, q tem se bodo menda tudi malo brihtni novomeški klerikalci kmalu prepričali. Saj je zadeva že preveč dobro znana. Priporočamo jim torej, naj raje molčijo, ker drugače bo še bolj smrdelo. Čudimo se le. da aam niso še pojasnili, zakaj je Šel p. Pavel pravzaprav kar naenkrat na štajerski »štraf-posten"? Ali iz zgolj ne ljubezni do novomeških tercijalk, ki še danes ne morejo umeti grdega greha svojega generala? Zakaj nc objava ...Domoljub" ovadbe novomeških klerikalnih dijakov, ki je bila tako huda in tehtna, da je ta škofov ljubljenec ter duševni in telesni vodja teh dijakov moral kar na mali izginiti s pozo-rišča? Bolje je, da molčite — stvar je pregrda, da bi se vlačila na solnčno svetlobo. Pustite torej zamorca, da gre v Ameriko med sorodne duhove!
(Za tiskovni sklad SKS.) je nabral v veseli družbi v Žumrovi gostilni v Cerknici naš vrli pristaš Jožef Bra-nisel 110 kron. Živel! Posnemajte!
(Krajevni odbor SKS. na Krki) je nabral na svoji zadnji seji za tiskovni sklad SKS. 200 kron. Živel!
(Na Telčeh) je nabral naš pristaš Ivan Mrgole za tiskovni sklad SKS, 140 kron. Posnemajte!
(Tomišelj.) Tu je Umrl splošno spoštovani in obče priljubljeni posestnik Josip Milavic. Bil je zvest pristaš naše stranke. Vsem prizadetim naše sožalje! čast njegovemu spominu!
(Šenčur pri Kranju.) — Zahvala. ■ Navajen sem bil dajati, sedaj se uioram navaditi — jemati. To je križ! V svesti si, da se ne spodobi duhovniku vmešavati se v strupene strankarske politične boje, služil sem vestno le svojemu stanovskemu poklicu, zato sem pa zaslužil — razrešitev iz duhovniške službe in s tem združeno stradanje, oziroma smrt od lakote... Nahajajo se pa še blaga srca, ki hočejo, da se ne izpolnijo nakane naših nesrečnih brezdomovincev in med ta blaga srca so se uvrstili nekateri plemeniti Šenčurjani, ki so mi poslali zajedno s čestitkami tudi lepe novoletne darove. Hvala Vam, dobri rojaki! Bog povrni obilno! — Na Visokem pri Šenčurju, dne 5. januarja 1921. — Anton Berce, župnik v pregnanstvu.
(Bohinjska Bel*.) Molčali smo, ko se je pred volitvami v konstituanto z leče tako umazano agitiralo proti naši stranki, molčali smo tudi, ko je gospod župnik letal od hiše do hiše in nesramno lagal, da1 je naša SKS. brezverska, molčali tmo, ker smo bili v dobri veri, da se po volitvah gospod župnik umiri iu se omeji le na svojo častitljivo službo. Ne moremo pa dalje molčati sedaj, ko vidimo, da sta g. župniku prižnica in v« sveti evangelij samo za to, da ruje venomer proti naši stranki in našemu listu. Mi smo stranka kmetov, gospodarska kmetska organizacija, ki ima čist in neomadeževan program. V to stranko spadajo vsi kmetje. In čeprav je danes še mnogo zapeljanih, pride vendar še čas, ko bodo vsi kmetje združeni v njej. Sedma točka strankinega programa se glasi izrečno: „Stranka bo varovala verski čut slovenskega ljudstva" in to načelo stranka tudi zvesto izpolnjuje, Zato pa zahtevamo, da tudi g. župnik ne izrahljk svete vere za politične namene, za orodje umazane klerikalne politike proti naši čisto stanovski organizaciji, ker zanemarja s tem svoje dolžnosti v dušnem pastirstvu. V božjem hramu ni več tistega reda, kakršen je bil svoje dni. Vino ni pripravljeno, h osti j ni in sve.
te maše ni ob določenem času, ampak ta se vrši tako neredno, da morajo ljudje oditi, ne da bi ji prisostvovali. častiti gospod župnik naj pomisli večkrat tudi malo na bolnike. — To naj zadostuje, ker ne maramo osebnega boja, dasi, bi imeli za to obilo gradiva. — Pribijamo samo eno: Cerkev je naiK ker smo jo zgradili mi in naši predniki Bogu v čast in v oznanjevanje božje besede. Ni kakor pa ne dopuščamo, da bi se hram naših očetov oskrunjeval z grdo posvetno politiko. Ker vzdržujemo mi cerkev in gospoda župnika, zato smo tudi upravičeni, da glas no izrečemo svoje ogorčenje nad takim nizkotnim rovarenjem proti našemu kmetskemu stanu iu na noben tia&a si ne pustimo potem svete vere vsiljevati poguboflos?i£ga in povsem oraadeževanega kleriiaOzma. Farati.
(Klerikalen obiskovalec obsojen.) Kakor se nam poroča iz Mokronoga: je bil pred tamkajšnjim sodiščem obsojen Alojzij Bukovec iz Straže pri Št. Rapertu na 500 kron globe in v povračilo vseh pravdnih stroškov, ker je v volilni borbi obrekoval posestni ka Franca Zupančiča iz Rakovnika in pa »Samostojno kmetijski stran ko", češ da sta ta dva kriva visoke osebne dohodnine.
(Sv. Križ pri Kostanjevici.) Tukaj je misijon. Kakor vse kaže, ni namenjen vernikom, temveč le volilcem. Pridno se udriha" čez našo SKS., k? jo obrezujejo kot brezversko. Laž ima kratke noge in čeprav se širi na misijonu.
(Velike Lašče.) V nedeljo dne 9. januarja je priredil krajevni odbor SKS. v Velikih Laščah pri tovarišu Podlogarju kmetsko veselico, ki je nad vse dobro uspela. Vsi prostori. so bili nabito polni. Vse je rajalo in se veselilo v prosti zabavi. Ljudstvo je od blizu in daleč posetilo veselico. Vsa čast zavednemu ljudstvu! Od čistega dobička v znesku 2642 kron se je določilo 600 kron za tiskovni sklad SKS. Končno bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala veseličnemu odboru in vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli do tako sijajnega uspeha veselice.
(Iz Dobrepolj.) Na dan sv. Treh kraljev smo imeli na Vidmu pri Ber-davsu shod naše SKS.„ na katerem je poročal naš poslanec Pucelj o delovanju naših zastopnikov v Beogradu. Poslušalcev je bilo nabito polno, ker je tudi dobrepoljski kaplan med svojimi zvezarji agitiral za shod, čeprav le z namenom, da bi njegovi pristaši ugovarjali in tako razbili shod. In res je prišlo nekaj zvezar-jev, ki pa so bih. dasi le priprosti kmetje, bolj pametni kot kaplan ter so se lepo in mirno obnašali. Edino znani Lipe je poizkusil motiti zborovanje. Po končanem govoru pa ga je pozval ^poslanec Pucelj, naj pove, kar ga teži. Tedaj pa je temu skaza-kmetu padlo srce v hlače in pričel je tako nerodno govoriti, da se mu je vse smejalo. Dejal je, da je bil pet let med samimi barabami in da njega nihče ne pregovori. Dobro mu je odgovoril poslanec Pucelj, ko mu je dejal, če ga ni sram to povedati, ker potem ljudje tudi njega ne bodo imeli za dosti boljšega'. Ker se je Lipe še naprej lovil, mu je pa dejal načelnik našega krajevnega odbora tovariš M aster, naj vendar že neha, ker se bo drugače še Čisto osmešil. Lipe jo je nato v resnici ves zmeden oclkuril. — Popoldne pa je bil shod ,,Kmetske zveze", na katerega se je pridno vabilo s prižnic, posebno ženske. Kot prvi je govoril Lipe, tisti, ki se je hvalil na našem slioau, kako dolgo da je živel med barabami. Blebetal je o poslancu Puclju, končno pa se je spravil tudi na našega načelnika krajevnega odbora tovariša Mustra ter mu očital, da je kot župan 25 let. komandiral občino kompoljsfco. Pa je imel zopet smolo! Kmetje so se mu začeli posmehovati in mu dejali, da je moral biti Muster pač dober župan, če je bil tolikrat izvoljen za župana, ker drugače bi bil pač samo tri leta in konec bi bilo njegove županske slave. Dali so tudi Lipetu zelo dober nasvet, češ naj se najprej nauči, kako se kmetu je, potem pa naj šele prodaja svojo »kunšt-no&t" naokoli. Če mu pa to ne diši, naj pa gre med barabe, kjer je tako zadovoljno živel, da se še sedaj hvali s tem. Saj za njim ne bo nihče žaloval. škoda le, da je toliko časa trga! hlače po šolskih klopeh in da se vse-
eno ni naučil drugega, kakor da te živel z barabami. Njegovi druščini : dober tek!
(Posavje.) Noge bi si človek lahfct obrabil, preden bi našel tako zaveden okraj in tako žilave samostojneže ka* kor v brežiškem okraju. Vsem krajem na čelu pa so Ortiče. Klerikalci si tu ne upajo prirediti niti shoda, ker jinl je še živo v spominu, kako se je go* dilo Marinčiču, ki je lani prihlačal brezupešno v Dolenjo vas. Sicer je tudi tukaj nekaj klerikalcev, kakor „ekonom", „čuk" in drugi, ali vel« m?že privoščimo klerikalcem iz vsega srca. Čast pa našemu župniku, ki je v resnici dušni pastir in ne tak, Icakor oni v Zdolah in Sromljah, Zadnjič je za volitve osnažil vse kljuke, premešal vse cestno blato in rotil vse, da volijo klerikalno, toda naši so ostali zvesti nari misli in so volih kmeta Ureka. Vsa čast Zdoianom, ki se niso'ustrašili-dolge poti in prišli na volišče zaradi Stare pravde. Vi bodoče pa mora biti uspeh še večji 1 Zato pa vsi ua delo! Pristopajte k SKS. in naročajte njeno glasila »Kmetijski list"!
(Šmarje pri Jelšah.) Dne 31.de« ce^nbra nas je obiskal naš poslanec tovariš Drojimk. čeprav ni bil na« povedan poseben shed, se je zbralo vendar vse polno naših zavednih' mož in fantov, prišlo pa je tudi do« kaj nasprotnikov, tako da je imel poslanec Drofenik veliko število poslu« šalcev. V lepem govoru nam je po« jasnil dosedanje delo poslancev in: nam orisal politični položaj vseh' strank. Vsi smo spoznali, da imajo poslanci SKS. resno voljo, zmožnost in tudi silo, da varujejo kmetske in« terese. Saj vedo sami in saj so sami ža velikokrat občutili, kaj teži in M tlači kmeta, in da je tu na prvem mestu klerikalna strahovlada, ki nas je leta' in leta vklepala v svoje verige. Vsaki taki zlebnosti je treba napraviti konec in z izvolitvijo naših poslancev je storjen prvi začetek. Za« to jim želimo obilo uspeha, somišljenikom pa kličemo: Na delo, da dado prihodnje volitve popolno zmago zeleni zastavi! Živela samostojna!
(Sv. Marjeta ob Pesnici.) Tukaj bo v gostilni g. Jakoba Kramber-gerja v nedeljo, dne 23. januarja ob treh popoldne tombola in veselica s sledečim sporedom: 1.) Pozdravni govor; 2.) godba; 3.) tombola s krasnimi dobitki; 4.) šaljiv nastop; 5.) plesni venček. Nato sledi prosta zabava s, petjem, šaljivo pošto itd. Vstopnina 4 krone. Polovica čistega dobička je namenjena invalidom, polovica pa tiskovnemu skladu SKS. K številni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
(Presiolm govor regenta.) Prostor nam žal ne dopušča, da bi v celoti prinesli blagodejno vplivajoči in nad vse razveseljiv regentov govor, ki kaže toplo ljubezen do naroda in globoko umevanje vladarskih dolžnosti* Pa tudi že sam izvleček govora do kazuje, da je Jugoslavija lahko za« dovolj na. ker jo vodi regent Aleksander. Po iskrenem pozdravu vseli poslancev je povdaril regent, da je orožje doseglo svobodo in ujedinje« nje, modrost narodnih poslancev pa naj krona to veliko delo. Težko trp« ljenje je bilo potrebno, da je bila domovina' obvarovana pred sovražniki z vzhoda, zapada in severa in samo globoka vera v lepšo bodočnost je dala moč za končno zmago. Ustava ima biti obdana z vsemi modernimi pogoji trajnosti in nadaljnjega razvoja. Preizkušajte in določite, gg. poslanci, te pogoje! V tem so vaše pravice in vaša svoboda popolnoma zajamčene. Obračam pozornost na naj« važnejše, t.j. na pravico, pravico vsem delom našega naroda, pravico vsem veram, pravico velikim in malim, močnim in slabim, pravico vsem, ki niso našega imena in plemena, pa so naši sodržavljani. Po« sebna pozornost pa veljaj gospodarski pravici. Gospodarska borba se bo poostrila, ako ne zanesemo v vse misli, delo in odnošaje v gospodarskem in socialnem življenju teženj po pravici. Le tako bo ustvarjala možnost tudi n a j s i r o m a š n e j-_ e m u, da s svojim delom in umom pride tudi do najvažnejšega mesta v državi. Verni padlim junakom, moramo zagotoviti narodno in državno
S om
išJjenikl, ne poasafeite na naš tiskovni sklati \
Stranka brez tiska je kakor vojska brez orožja. Xato nabirajte za tiskovni sklad SKS. 2
je pa takoj ogenj v strehi in razpor vsak dan občutnejši. Ena kot druga stran išče novih zaveznikov; po pre- j teku nekaj let je občina ali župnija razdeljena v dva tabora. Konec vseh ; koncev je večni prepir med občani, pri katerem večina niti . ne ve, za j kaj pravzaprav gre. In kdo vleče zopet kratki konec? Kmet sam in | nihče drugi, kajti takoj, ko je obči- j na razdeljena, se občane lažje drži j v šahu, poleg tega pa se s pomočjo . vere od gotove strani.
Temu pa, da se dobe tudi med j kmeti posamezniki, ki so več ali manj mlačni v verskem oziru, je kriv zunanji, rekel bi mestni vpliv, preziranje z gotove strani in »lično. In to se zopet zapazi takoj samo pri „&am.ostojnežih", pri ljudeh, ki spadajo k drugi politični skupini, pa je vsak, tudi najčrnejli slučaj dober, 6e ie ne popoln Iz tega pa sledi zopet drug pojav, t, j. dvojna mera.
Ni moj namen, zagovarjati vere, vendar pa ne morem dosti naglasati, j da versko življenje do danes še prav' nič ne trpi, o čemer se more vsakdo prepričati, če le nekaj tednov preživi med kmeti.
Ako pa bi se duhovščina zavedala svojega vzvišenega poklica in svojega prvotnega namena in bi učila le to, kar je njena naloga, bi pa bilo ua vsak način boljše.
Tudi med kmeti se dobi človek, ki se še na. kaj dragega razume, kakor samo na kramp in moti ko, vendar pa tak navadno opušča vsako drugo dejanje^ ki ne spada v njegov delokrog. Recimo, da bi se ta ali oni kmet poprijel poučevanja vere. Vse bi bilo po koncu. To pa, da se župnik vtika v občinske posle in s tem, mimogrede omenjeno, neposredno gospodari kmetu, naj po njegovem mnenju zabiti kmet kar molče vtakno v žep. Da, celo tako daleč ^mo že prišli, da je vsakemu vfe dovoljeno, le kmjet -naj samo dela, gara in moli, a ugovarjati pa Bog obvaruj, kajti vsak trenotek &e lahko odpre pekel in ga živega pogoltne. Vsaka pokora in zatajevanje, da bi zavrženi zopet za-dobil milost, sta zaman, ker rešitve ni nobene in stanje se slabša dan za dnem, zato pa trpi vera.
Po mojem skromnem mnenju bi vse to odpadlo in tudi vera bi ne bila v nevarnosti, če bi se vsak stan kot Taneteki zavedal le svojih dolžnosti, obenem pa vse drugo opustil. Prepiri bi izostali in složno delo bi do-vedlo ravno kmeta do blagostanja, katerega je tako zelo potreben. Da jo le v slogi moč, tega pa menda pač ne bo nihče tajil. " Tomatovc.
Taki so.
S kakšnim veseljem so nam klerikalci pred nedavnim podtikali vsa mogoča razbojništva, ko je neki naš pristaš v pijanosti ubil svojega tovariša.
Povemo, da dotičnik ni bil pri nas rakaka vodilna osebnost, ampak se je samo izdajal, da je naš pristaš. Mi že dalj časa nismo radi videli, da bi pripadal naši stranki, ker smo zvedeli, da je imel mož to slabost, da je rad pil. Naši pristaši so se ga ogibali.
Sedaj pa vračamo klerikalcem mi lo za drago. Klerikalci, le oglejte sami sebe!
Te dni je stal pred sodiščem župnik Jerišič, ki je ubil svojega duhovnega sobrata in mu že mrtvemu s. sekiro odsekal glavo.
Pred kratkim je bil v zapor in na izgubo doktorata obsojen neki doktor, jako hud klerikalni petelin, ker je spolno zlorabil petletno deklico.
Gospodje klerikalci, vidite, ko ne bi vi iskali vsakega ivera, tudi ne bi vi naleteli na priliko, da se pred vas vrže bruno.
Mi župnikovega in nemoralnega doktorjevega zločina ne bi nikoli očitati vaši stranki kot taki. ako ne bi vi bili tako nesramni z udarjanjem po naši stranki.
Pomnite pregovor: „Špot v ne drije pade"!
Pokrajinske vesti.
(t Luka Svetec.) Starejšina slovenskih rodoljubov, notar Luka Svetec, je izdihnil svojo blago dušo. Bil
je živa priča vsega našega narodne- ] ga življenja od leta 1848. dalje, iz} katerega se je dvigalo njegovo idc-j alno delovanje kot skala sredi morja, kamor nikdar ne udarijo nizki valo- j vi življenja in kjer vladata večen op- ■ timizem in vedno mlad patriotizem. Njegove zasluge za narodno prebu jo so ogromne in naše manjšine so izgubile v njem svojega najboljšega prijatelja. Tudi v slovenski, književ ' nosti si je pridobil pokojni Luka Sve tec častno mesto. Večna slava spo minu nestorja naših narodnih delavcev!
(Iz seje vodstva SKS.) Na seji z dne 24. t. m. sta poročala o političnem položaju tovariša poslanca Ku-šar in Majcen. Vodstvo stranke je vzelo poročilo z odobravanjem na znanje in izreklo svojim poslancem za sedanje delovanje v skupščini za- ^ upnico. Obenem pozivi je vodstvo stranke poslance, da tudi nadalje j enako odločno nastopajo v zmislu j strankinega programa za koristi i kmetskega in obrtnega stanu, da pa j pri tem vpoštevajo dobrobit države.
(Udeležnikom seje izvrševalnega odbora v Celju,) ki bo na Svečnico, sporočamo, da odpelje vlak v Celje: iz Ljubljane ob petih zjutraj in dospe v Celju ob osmih. Prav tako odpelje vlak iz Maribora tudi ob petih in dospe v Celje nekako ob polosmih. Popoldne, odnosno zvečer, imajo ude-ležniki zopet ugodne zveze za po-vratek v Maribor, oziroma v Ljubljano.
(Zaradi odprave carine) na izvoz žrebet je posredoval pri ministrstvu poslanec Raj ar, in sicer z uspehom. Carina se je za gotovo število žrebet znižala tako, da je sedaj dosegljiva primerna cena za žrebeta. Konje rejci, poslužite se prilike, ker dosedaj je bilo izvoženih šele 30 žrebet!
(Prost izvoz živine.) Tudi glede tega so posredovali naši poslanci, v svoje začudenje pa slišali, da gotovi krogi v Ljubljani, in sicer ljubljan ski „Impex", nasprotujejo prostemu izvozu živine in prašičev. Razumemo, da bi „lmpex" najraje kupoval živino brezplačno zaradi svoje to varne za konserve na Vrhniki, ki bi jih potem na račun kmetskih žuljev drago prodajal v Italijo. Ali interes celote je pred interesom kapitabstič-nega „Impexa". Zagotavljamo, da bodo znali naši poslanci to dokazati in da bo „Impex" svojo vlogo na finančno ministrstvo še presneto obžaloval.
(Zaradi previsoko odmerjenih davkov) v ljutomerskem in radgonskem okraju so z uspehom intervenirali naši poslanci. Rubež je finančni minister brzojavno ustavil in nato odposlal delegata, ki bo vse preiskal. K uspehu so znatno pripomogli prizadeti, ki so predložili obsežen do kazilen material.
(Glede aprovizacije v Mozirju) so dosegli naši poslanci preiskavo.
(Pri ministru za kmetijstvo) je interveniral poslanec Mrmolja glede živine, ki naj jo dobi naša država kot vojno odškodnino od Nemčije. Ker je pri nas dovolj živine, za katero padajo cene vsled zabranjenega izvoza živine, je predlagal poslanec Mrmolja, naj Nemci plačajo odškodnino v denarju, s katerim bi se pri nas kupila živina in se tako tudi prihranili ogromni izdatki za prevoz živine. Gospod minister je obljubil, da bo to poizkusil izvesti. Ker pa je neverjetno, da bi Nemci hoteli sprejeti ta predlog, bo poizkusil prodati živino Francozom in Angležem, s čimer bi bilo mogoče izvesti predlog poslanca Mrmolje.
(Enako je interveniral poslanec Mrmolja) glede visoke takse na žganje-huho v Sloveniji. Gospod minister je pojasnil zadevo tako-le: Beograjska vlada je dovolila prosto žganjekuho iz sadja in grozdnih ostankov. Da je v Sloveniji drugače, to je odredila pokrajinska vlada v Sloveniji. Tako torej! Naša vlada je kriva, da mora kmet zavreči že spravljeno sadje in tropine. V Banatu pa se pušča, da se kuha iz žita špirit. Vse iz same ljubezni do svete vojske. Pomnite, gospoda morale: Abstinenca ni čednost, ker se je lažje vzdržati popolnoma, kot pa zauživati zmerno. Šele zmernost je čednost. Sklicujte se na Ameriko, ki ste jo hoteli posnemati. Prav! Ali posnemajte Ameriko tudi v tem, kako ustvarja nove tovarne, v katerih se dela iz sadja in grozdja brezalko-
holne pijače, da ni kmet oškodovan! Dokler pa tega ni, pa ne bomo trpeli nobenih šolskih poizkusov na račun našega kmeta.
(Energično so tudi intervenirali) naši poslanci pri vojnem ministru glede orožnih vaj in vojaških opro-! stitev.
(Ponovno opozarjamo,) naj se pošiljajo našim poslancem prošnje pravilno sestavljeue in zadostno kolke-verne. V vseh zadevah se naj obrača na tajništvo v Ljubljani, ki. rade volje postreže pri sestavi prošenj in pritožb. Vsaka prošnja (na državne urade, ministrstva itd.) mora biti kolkovana s kolkom za 8 kron. Ako prošnjo podpiše več oseb, mora biti prošnji priložen za vsak podpis osemkronski kolek. Kdor želi dobiti na prošnjo odgovor, naj priloži še kolek za 20 kron. Vse prošnje in vloge morajo biti overjene od krajevnega odbora dotičnega okraja, kamor je prosilec pristojen. Opozarjamo tudi krajevne odbore, da ne potrjujejo prosilcem prošenj, ki niso iz okoliša krajevnega odbora.
Kmetje! SEM
bodisi na veselicah, shodih, sestankih ali svatbah, za svojo, t. j. SKS., prispevke, ki jih pošiljajte ali s položnicami »Kmetijskega lista" ali pa s poštnimi nakaznicami na na-čelništvo SKS. v Ljubljano, Kon-. grešni trg št. 91 Za vojsko je treba namreč treh reči, t. j. denarja, denarja in denarja. Naše delo ]e najpotrebnejša vojska za Stsro pravdo. Sar daste za stranko, daste sami 3ebi. Poglejte delavce, kako podpirajo svoje organizacije, in posnemajte jih I Noben kmet naj ne pozabi, da je edino v samopomoči njegova rešitev.
(Naznanilo:) Ker nam prihajajo iz več krajev pritožbe, da je bojkotno hujskanje proti »Kmetijskemu listu" po cerkvah naravnost gnusno, smo vložili pri predsedništvu pokrajinske vlade, potem pri ministrstvu za notranje zadeve m pri ministrstvu za prosveto tozadevne proteste. Tudi naši poslanci si bodo to gonjo bolj natanko ogledali.
(Obvezno za nas.) Svojim cenjenim dopisnikom sporočamo, da so vsled sklepa društva jugoslovenskih novinarjev osebni napadi na urednike tudi politično nasprotnih listov prepovedani. Vsled sklepa istega društva se mora za objavo veselic in zabavnih prireditev plačati v korist penzijskemu fondu društva za vsako besedo 20 vinarjev. Prosimo vse dopisnike, da to uvažujejo in da pri-iože dopisu potreben znesek, ker drugače dopisa ne moremo priobčiti.
(Bavbav!) Po deželi se pojavljajo zadnje čase različni špekulanti ter vinski in živinski trgovci, ki strašijo kmetsko ljudstvo, češ da bo smela odslej Italija uvažati k nam vino, meso itd. S temi bajkami hočejo izsiliti od kmetovalcev čim nižje cene. In res se opaža v mnogih krajih nemalo razburjenje lahkovernega ljudstva pred tern „bavbavom". Opozarjam vse tovarne kmetovalce, da že vendar enkrat prenehajo s takimi lahkovernostmi .i da vprašajo, predno se razburjajo in nasedejo raznim špeku lantom, našo organizacijo. Saj za to je vendar naša stanovska organiza cija iu, da brani ktretski stan prsd izkoriščevalci vsi:'.'e vrste. Vedite pa tudi, da ne bomo rikdar dopusMi, da bi katerakoli država uvažala k nam stvari, ki jil» pridelamo v na v. državi mnogo več, kakor jih pa potrebujemo. Tak uvoz bi bil seveda po godu vsem meščanskim strankam, kakor tudi socialistom in komunistom, ki hočejo uničiti kmetski stan in na njegov račun počen! živeti. D:-nam pa bo mogoče vse take in podobne nakane krepko in odločno po bijati, zato pa vsi pod en krov — v eno stanovsko kmetsko organizacija — Ivan Drek, narodni poslanec.
(Klerikalci in komunisti.) O na ših klerikalcih obstoja mnenje, da bi se zvezali tudi z Luciferjem, samo da bi dosegli svoj namen. Vseeno pa je še dosti ljudi, ki verjamejo, da je klerikalno bevskanje na komuniste odkritosrčno. Toda temu ni tako. kajti klerikalci se v Beogradu s komunisti očitno bratijo, doma pa trosijo njiho-
vi časopisi ljudem i>esek v oči, ker pišejo, da so komunisti protidržavna in protiverska stranka. Mariborska „Straža" je pisala dne 12.januarja iako-le: „Vendar, vendar se je izdajalskim komunistom prav čvrsto stopilo na rep, a le žal, da samo na rep a ne tudi na glavo. To gad j o zalego treba popolnoma ugonobiti. V dosego tega smotra so vsa sredstva dovoljena. ,Riba smrdi pri glavi' in tako je tudi pri tej brezdomovinski dru-hali. Protidržavno in protiversko hujskanje in rovarenje brezverskih agitatorjev itd." Ko pa je bilo treba v Beogrardu pozdraviti prestolonaslednika in v zbornici poslušati njegov prestolni govor, so se nekateri klerikalni poslanci, kakor n. pr. faj-mošter Škulj, skrivali v bufetu v družbi drja. Lemeža in drugih komunistov.
(Klerikalci beže — pred križem.) Znano je še, kako so klerikalci agi tirali s trditvijo, da branijo vero in zlasti križ v šoli in doma. Človek bi mislil, da je to res. V parlamentu pa jo klerikalci uderejo ven, kakor hitro se pojavi katoliški župnik, prečastiti g. Wagner, s križem in svečo v roki, ker se boje prisege. Dne 15. januarja je nekaj pozneje došlih poslancev, kakor gg. Brandner, profesor Reis-ner i. dr. priseglo. V zbornici je bilo nekaj klerikalcev, ki samo zijala prodajajo. Med njimi je bil tudi pobožni Stanovnikov atek iz Horjula, to je oni poslanec, ki je začenjal svoje shode o Božiču s »Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Ko pa je pobožni mož zagledal beograjskega župnika s križem v roki, jo je tako hitro popi hal iz zbornice, da se je kar kadilo. Zares, resničen je pregovor, da hu dič beži pred križem.
(Kmete je potegnil «Domoijub>.) «Edino pravi kmetski list», kakor se rad baha o sebi «Domoljub», je prav nesramno potegnil kmete. Poročal je, da bo v Ljubljani dne 24. januarja, na dan sv. Pavla (ki pa je 25.), sejm za kože. Brezštevila kmetov je verjelo tej vesti in prišlo v Ljubljano, kjet so spoznali, da ni o sejmu niti govora. Ni verjeti «Domoljubu» in ne brez vzroka mu je dalo ljudstvo ime «Lažiljub». O tem so se morali pre pričati sedaj tudi njegovi najvernejši pristaši. Upamo, da bo drago plačan nauk pomagal.
(Prazna je ta.) «Slpvencu» je silno neprijetno, da je bila «Kmetijska družba» najboljša tedaj, ko je bil njen glavni ravnatelj še g.Pirc. JDa bi spravil to neprijetno resnico s sveta, je pogruntal dve zaslugi sedanjega odbora -»Kmetijske družbe». Ljudje, čujte in strmite! Prva zasluga je, da «Kmetijska družba» še nikoli ni imela toliko članov kot sedaj. To je sicer res, a ne po zaslugi sedanjega odbora, temveč zato, ker preje Štajercev še ni bilo v družbi. Veliko članov pa je dobila v zadnjem času «Kmetijska družba» ne zaradi svojega dela, temveč zaradi strankarstva, ki se je zaneslo v družbo. Druga zasluga je še bolj od muh. «Slovenec» pravi, da ima sedaj ^Kmetijska družba» največji promet. Kar se prometa v kronah tiče, bo morebiti že res, ker je veljava kroni tako padla, da danes celo milijon kron ne pomeni tistega, kar je pomenilo včasih 10.000 goldinarjev. «Slovenec» naj raje pove, koliko je bilo prometa v kilogramih sedaj in preje. Potem bomo pa naprej govorili. In tedaj uvidi morda celo «Slovenec», da se zasluga vendar ne da spraviti s sveta.
(Za tiskovni sklad SKS.) so nabrali udeleženci strankinega sestanka v Škofji Loki v gostilni tovariša Zakot-nika 620 kron. V isti namen je darovala škofjeloška podružnica «Eko-noma» 1000 kron, skupno torej Škofja Loka 1620 kron. Živeli!
(Šmartno ob Savi.) V veseli družbi pri Tinčku v Hrastju je nabral naš tovariš Dolničar za tiskovni sklad SKS. 325 kron. Tovariši, posnemajte ga!
(Čatež, p. Velika Loka.) Na svatov-ščini Antona Kozlevčarja je nabral tovariš Anton Urbančič za tiskovni sklad SKS. 100 kron. Tovariši, s prispevki za tiskovni sklad počastite najlepše svoje poroke!
(Iz Komende.) Dne 16. t. m. je bil občni zbor tukajšnjega krajevnega odbora SKS. Sedanje razmere je temeljito pojasnil tovariš Komen. Poslušalci so sledili njegovim izvajanjem z vso pozornostjo in živahno
odobravali njegov govor. Razjjolo-ženje na občnem zboru je bilo najlepše, debata živahna in stvarna. Koncem občnega zbora se je nabralo za tiskovni sklad SKS. 528 kron, kar naj služi klerikalcem v dokaz, da stojimo čvrsto in trdno za našo »Samostojno" in da bodo še dolgo čakali, preden „zdihnejo" pri nas sa-mostojneži. Kmetom pa svetujemo, da ne pozabijo tega, da so morali oddajati živino za polovico ceneje, kakor njihovi tovariši v drugih deželah, ker so tako „skrbeli" klerikalci za njih blagor. Svoje suhe denarnice naj pogledajo in potem spoznajo, kdo je njihov prijatelj.
(Iz Tuhinjske doline.) Otročji voziček pred okrajno sodnijo. Nedavno sta imela tuhinjski milijonar Hvale in njegov sosed Hribar obravnavo zaradi motenja posesti. Kakor smo že poročali, je Hribarjev fantek peljal svoj otročji voziček jdo javni stezi, ki drži čez Hvaletovo njivo. Milijonar Hvale, ki je kuhal že davno jezo na svojega soseda Hribarja, je pograbil to priliko in tožil očeta za škodo, ki jo je naredil s tem fantiček. Kar hitro je šel k advokatu v Kamnik. Advokat je poslal opomin in zahteval 140 K, ki jih pa Hribar samoumevno ni hotel plačati. Ker advokat ni hotel tožiti, zato je vložil tožbo Hvale sam, zanašajoč se na svoje sladke besede. Obravnava je bila določena na dan 31. januarja. Hribarja je malo skrbelo, kako bo, ker ne zna tako sladko in prefrigano govoriti kakor Hvale. Končno pa js uganil pravilno: Vzel je vrečo in spustil vanjo voziček, mati pa je umila otroka - in hajdi vsi trije pred sodnika. To je bilo smeha, ko je izvlekel Hribar voziček iz vreče, še gospod sodnik se je smejal, ko je zagledal ta „corpus delieti". Hvale, ki se je prestrašil, ker ni mislil na to, da bi Hribar avto in šoferja kar pod pazduho k sodišču prinesel, je segel hitro v žep po drugo orožje, o katerem je bil prepričan, da ga bo rešilo, toda je bilo še bolj nesrečno. Pomolil je namreč gospodu sodniku listič in rekel: Tu je uradno potrdilo, da so ti ljudje že od nekdaj proti meni. Gospod sodnik je prečital prepis medsebojne poravnave, sklenjene pri občinskem mirovnem sodišču leta 1912., zaraditega, ker je baje Hribarjeva žena razžalila Hvaleta. G. sodnik pa je dejal, da je stvar že zastarela, in zadeva poravnana ter pristavil, da je sprevidel, da preganja Hvale Hribarja zgolj iz sovraštva, kar ni lepo. Zato je zadeva končana in Hribar ni Hvaletu ničesar dolžan. Sedaj bi lahko tožil Hribar zaradi povrnitve stroškov, pa se je izkazal kot pameten in dober človek, ki ne dela bližnjemu po nepotrebnem stroškov. — Pripomniti moramo k temu. da ne gre, da daje mirovni u-rad izpiske iz poravnav na razpolago za nove tožbarije. Izpiski niso kubična mera, ki se izposojuje naokoli, kdor tega ne ve, naj pusti svoje mesto. Ko se je v Šmartnem ustanovil občinski poravnalni urad, so bile volitve za dobo treh let. Kramarjev ata pa so sodnik kar naprej. Zato v pokoj s takim občinskim sodnikom, ki dela namesto sloge zdražbo! Gotovo ste že čitali o oslovi senci. Dragi tovariši kmetje, veliko ljudi se tožari in pravda za oslovo senco ali današnji slučaj je veliko hujši, zato pa tudi jako poučljiv, ker vidimo, kako skuša sosed soseda spraviti v nesrečo. Zategadelj pazite, tovariši, da ne pride nikoli tak človek v našo čisto SKS.! Taki smejo biti samo zaupniki „Kmetske zveze" ter člani SLS., katerim gospodje lahko sproti grehe odpuste, nam pa tega ne morejo, ker beremo ..Kmetijski list". Zato moramo na drug način biti pošteni, d? greh branja odvagamo z dobrimi deli ter tako tudi mi pridemo enkrat v sveta nebesa.
(Iz Črnomlja.) V zadnjem času so se vršila zborovanja zaradi železniške zveze Slovenije z Bakrom. Na teh zborovanih se je poudarjalo, da se zgradi proga preko Kočevja. Fro ti temu mnenju smo prejeli dopis, ki ga rade volje priobčujemo že zaradi tega, da se sliši tudi drugo plat zvona. Dopis se glasi: Železnica se naj gradi iz Črnomlja preko Vinice na Split. Na vsej progi bi ne bilo nobenih terenskih težkoč, ker bi tekla proga povsem po ravnini. Železnica je strategično važna in, kar je glavno, tudi absolutno varna. Vsega
Meščanske trdnjave so banke, kmetske trdnjave so zadruge. Zato vsi v zadruge!
4
Molitev pomaga v nebesa, šola in naobrazba pa k zemeljski sreči.
tega v kočevskem projektu ni. Pri kočevskem projektu so velike terenske iežkoče in je na južnem koncu dosegljiva od laških kaionov. Ne sme se pa tudi prezreti velikega gospodarskega pomena železnice, ki bi šla iz Črnomlja. V Črnon dju se otvori pre-mogokop, katerega premog je za 100 kalorij jačji od t boveljskega premoga. Poleg tega > o okoli Črnomlja bogati rudniki želeja in aluminijeve rude. Zategadelj laj gre železnica iz Črnomlja!
(Zaradi zgradbe železnice Kočevje-Brod) je sklical d ie 20. januarja sta-rotrški župan občinsko sejo. Občinski odbor je sogl; sno izvolil župana za svojega deleg, ta, ki se naj obrne v imenu občine j »a g. drja. Tavčarja kot predsednika odbora za zgradbo železnice iz Kočevja na Brod, da bi se nameravana železnica zgradila bliže poljanske coline. V istem zmis-lu se bo posredi -valo tudi pri naših poslancih.
(Vinarska in sadjarska šola v Mariboru) sprejme prvovrstnega vini-čarja z najmanj štirimi delavnimi močmi za tik p) i Mariboru ležeče posestvo «Grajsk log». Prošnje do dne 20. februarja i a omenjeno ravnateljstvo.
(Iz ptujskega okraja.) Kmetijska šola pri Veliki fliietji. Leta 1919. se je sprožila za nas kmetovalce ptujskega in ormoškega okraja kakor tudi za kmetovalce sosednih okrajev zelo važna n.isel, da bi se ustanovila enoletna kmetijska šola pri Veliki Nedelji v gradu nemškega vitežkega reda. Tam je dovolj zemlje za vsako gospodarsko panogo, poslopje bi se dalo primerno urediti, učencev pa bi bilo več kot dovolj. Kmetovalec se posebno za enoletne kmetijske in gospodinjske šole zanima. In zakaj ? V enem letu se kmetski sin nekako oživi in spoznavati prične boljši napredek kmetijstva. To hoče tudi že takoj uveljaviti, ko pride domov še vedno kot „kmetski sin". Nekaj izkušenj si je pridobil, naučil se je bolje umevati kmetijstvo, priučil se je tudi čitati kmetijske knji ge in druge spise, zadobil takorekoč zanimanje in si razširil obzorje. V enem letu pa se tudi ne „pogospodi". Ravno tega pa se naši kmetje, ki bi dali sinove v kmetijske šole, najbolj boje. Če gre sin za tri leta ali več v šolo. potem mu ni obstanka doma, ker že misli, da zna preveč za svojo domačijo. Glejte, v tem leži vzrok, da imamo tako malo kmetijsko nao-bfaženih ljudi na kmetih, ker tisti, ki so študirali, gredo po svetu, četu di je bil namen starišev, da bi jih vzgojili za lastno domačijo. Iz tega vzroka se mi kmetje tudi poteguje mo za enoletno kmetijsko in gospodinjsko šolo. To smatramo za zače tek našega kmetijskega napredka in nočemo delati skokov, ki bi nam bili v kvar, kakor je to zgoraj povedano. V ptujskem okraju je vsaka občina v svoj proračun postavila neko vsote za pripravo kmetijske šole pri Veliki Nedelji, ki bi jo država nato vodila in tudi prevzela. S temi prispevki so hotele občine same priskočiti na po moč in pomagati dotično posestvo preustrojiti za kmetijsko šolo. Pa kaj se je potem zgodilo! Vlada sama nam je ni privoščila, iz kakšnega vzroka nam ni jasno, vidimo pa, da je ta šola padla v vodo, čeprav sta se ves ptujski in ormoški okraj pote govala zanjo. Opozarjamo svoje po slance na to zadevo, ker se jo da mogoče še rešiti.
(Št. Vid pri Ptuju.) Protestne shode proti uvozu italijanskega vina prirejajte samostojno! Če prirede nasprotniki tak shod, tedaj se ga udeležite tudi vi polnoštevilno, zahtevajte pa zastopstvo v predsedstvu in določite svojega govornika! Za reklamo pa ne bodite nasprotnikom! Sicer pa pomagajte, da bo protest čim odločnejši in čim glasnejši, ker gre za korist vseh vinogradnikov in viničarjev!
(Okrajni odbor za ljutomerski o-kraj) bo imel dne 2. februarja svojo sejo ob pol devetih dopoldne v kopališki restavraciji v Radencih. Krajevni odbori se opozarjajo, da se seje udeleže polnoštevilno.
(Šmarje pri -Jelšah.) Dne 5. januarja je bil tukaj obsojen Ivan Turk, bivši zastavonoša Marijine družbe. Bil je strasten agitator .,Kmetske zveze" in posebno pri volitvah se je izkazal s svojo sirovostjo. Zelo rad je preklinjal našo SKS., ki mu je bila
trn v peti. Po volitvah je pokazal svojo hrabrost s tem, da je vračajoč se z volišča streljal z vojaško puško. Orožništvo je zaradi tega uvedlo pri njem hišno preiskavo, ki pa je bih brezuspešna, pri drugi preiskavi pr so našli puško. Zaradi tega je dobi! ta junak pet dni zapora.
(Pri Sv. Jakobu v Slovenskih gori cah) je legel k večnemu počitku ugleden posestnik Alojzij Lorber. Velikanski pogreb, ki so ga priredili številni znanci pokojniku, je pričal, kako velik ugled je užival rajnik povso-di in kako težko občuti vse njegovo prerano smrt. Čast njegovemu spominu!
(V Tibolcih pri Moškanjcih) se je
zgodil na dan 20. januarja velik zločin. Uglednega trgovca in našega zvestega pristaša g. I. Klemenčiča je udaril zvečer, ko se je vračal domov, neznan zločinec s tako silo po glavi, da mu je razbil glavo. Napadenec, ki je skoraj na to izdihnil, je bi! splošno priljubljen mož, vzoren gospodar in vedno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Prebivalstvo mu je priredilo lep pogreb ter tako pokazalo svoje spoštovanje do pokojnika. Lahka mu žemljica!
Politične vesti.
(Pogreb vojvode Mišica) se je vršil v Beogradu z veliko slovesnostjo in ob ogromni udeležbi vsega prebivalstva v najzgovornejši dokaz, kako globoko si je osvojil pokojni vojvoda s svojimi sijajnimi deli ljubezen in spoštovanje vsega naroda. Pogreba so se udeležili regent in princesinja Jelena, vsi generali, državniki, diplomatični zbor, vojska in občinstvo vseh slojev in stanov. Poslovilne govore so imeli patrijarh Dimitri, general Jovanovič, predsednik konstituante dr. Ribar, Pašič in drugi. Zastopniki francoske, angleške in laške armade so položili na krsto vence.
(Rodbinama) vojvode Mišica in Koste Stojanoviča bo izplačevala država državno podporo, ker sta oba umrla brez vsakega premoženja. Tako je sklenil ministrski svet.
(Za naslednika vojvode Mišica) bo imenovan vojvoda Peter Bojovič, komandant prve armijske oblasti, v bojih proslavljen general.
(iz ustavotvorne skupščine.) Dne 22. januarja je bila važna seja poslovniškega odbora, na kateri se je sklepalo, ali ostane prisega ali ne. Demokratje so odločno zantevali, da se besedilo prisege ne izpremeni. V imenu zemljoradnikov je govoril poslanec Rajar, ki se je izjavil za ne-. izpremenjeno prisego. Odločno je poudarjal zvestobo jugoslovenskega Kmeta in ostro zavrnil mahinacije klerikalcev, ki nam očitajo, da smo «prodali Slovenijo Srbom.» Pri glasovanju, katerega se pa muslimani niso udeležili, je bil sprejet predlog, da ostane prisega taka, kakršna je bila.
(Dr. Korošec) je s tem v silnih škripcih. Če priseže, bodo vsi spoznali, da so delali klerikalci samo komedijo v Beogradu. Če pa ne priseže, potem pa je vsa klerikalna stranka na dilci. Ali tako, ali drugače, vedno sta križ in težave. Ubogi Korošec, ki mora trpeti zaradi sitnosti dr. Gosarja, tega krščanskoso-cialnega komunista.
(Kdaj bodo nove volitve?) Parlamentarni krogi sodijo, da konča ustavni odbor svoje delo do konca meseca marca. V zbornici bi trajala ustavna debata štiri mesece. Potem bi prišel na vrsto volilni red, tako da bi se nove volitve mogle vršiti že v jeseni.
(Kraljevi namestniki.) «Novosti» poročajo iz Beograda, da bodo za prehodni čas, ki nastopi po sprejetju ustave, postavljeni na čelo pokrajin kraljevi namestniki.
(Revizija carinskih tarif.) Minister za trgovino je sklical za dan 3. februarja gospodarski svet, ki naj med drugim sklepa tudi o reviziji carinskih tarif. Pač skrajni čas!
(Dr. Vesnič odlikovan.) Francoska vlada je odlikovala našega prejšnjega ministrskega predsednika drja. Vesniča z velikim križem francoske republike.
(Odlikovanje Beograda.) V Beogradu pričakujejo prihod francoskega generala D'Espereya, ki naj izroči mestu Beogradu red častne le-
gije. Ob tej priliki se bodo vršile v Beogradu velike svečanosti.
(Za naša zastopnika) pri likvidaciji Avstro-ogrske banke sta imeno vana dr. Milan Teodorovič, načelnik trgovskega ministrstva, in Slovenec dr. Miroslav Ploj.
(Za finančnega ministra) bo imenovan vsled sklepa demokratske stranke Voja Marinkovič.
(Narodne garde,) ki so jih osnovah v Bosni v obrambo države, bo do razpuščene, ker se je izkazalo, da so nepravilno nastopale. Krivci bodo kaznovani.
(Ogromno tihotapstvo bankovcev) so odkrili v Dalmaciji. V sodih za zelje, v časopisnih ovitkih in na vse mogoče načine so utihotapljali neži-gosane avstrijske krone v Dalmacijo z upanjem, da jih bo naša vlada po prevzetju zasedenega ozemlja za menjala za naše krone.
(Za prehrano zasedenih krajev) v Dalmaciji in Istri je dovolilo ministrstvo za prehrano in obnovo šest milijonov kron.
(Reški begunci v Zagrebu) so na velikem sestanku zahtevali, da seod-lože za dan 28. februarja napovedane reške volitve tako dolgo, dokler ni omogočen vsem beguncem po-vratek v Reko. Obenem so odločno protestirali, proti generalu Cavigliju, ki ni držal svoje obljube, da se bodo mogli vrniti vsi begunci.
(D'Annunzio) je vendar zapustii Reko, potem ko se je še solzavo poslovil od mesta. V Reko je prišel " brez vsega, iz Reke pa odhaja z milijoni v žepu in desetinami zabojev najraznovrstnejših stvari. Vse to je nagrabil kot pravi cestni ropar, zaslepljeni Italijani ga pa slave kot narodnega junaka. Lep junak, ki krade kot sraka! Sramota za laško vlado, da nima toliko čuta za pravico, da bi kaznovala brezvestnega in nasilnega bandita, kar je bil dAnnun-zio. -
(Aneksija zasedenega ozemlja) se
izvrši, kakor poročajo, dne 6. februarja. Slovenci, ta dan bo dan žalosti za vse Jugoslovene. Nabirajte prispevke za «Jugoslovensko Matico*, prirejajte protestne shode proti nasilju! Ta dan naj bo jadranski dan za zasedeno ozemlje.
(Italijanska zbornica) bo sklicana na dan 26. t. m. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bo Giolitti razpustil parlament, ker bi bile nove volitve vsled razporov v laški socialistični stranki zelo ugodne za Vlado.
(Laški socialisti) so se na svojem zadnjem zborovanju v Livornu dobro razprli. Stranka se je razdelila na tri krila, ki se medsebojno strastno napadajo. Komunisti osnujejo lastno stranko.
(Bivši cesar Karel) je precej opas-no obolel na španski influenci. Sedaj biva v zdravilišču Disent blizu Go schenena.
(Središče habsburške propagande) se nahaja, kakor zatrjujejo laški listi, v Varšavi, kjer jo je organiziral princ Windischgratz. Z njim delujejo tudi grof Andrassy in cela vrsta grofov, baronov ter slične gospode, ki bi zopet hoteli dobro živeti na račun ljudstva. Podružnice te propagande se nahajajo v Pešti in na Dunaju. Poljski konservativci podpirajo to protiljudsko akcijo odkrito, da morejo ti Karlovi agenti iz Varšave nemoteno vplivati na evropski tisk in na evropsko javno mnenje.
(Aretacija komunistov v Gradcu.) Ker sta graška komunista Heiner in Kotzinger agitirala, naj nihče ne plača davkov, jih je policija zaprla. Istotako je bil aretiran komunist Bartsch. Posredovanje komunistične stranke je bilo brezuspešno.
(Za francoskega ministrskega predsednika) je imenovan Briand. Ker je dobila njegova vlada v zbornici veliko večino (475 poslancev proti 68), jo imenujejo v Parizu vlada velike večine.
(Pariška konferenca,) o kateri smo poročali že v prejšnji številki, se je pričela v ponedeljek.
(Brezposelnost v Angliji) je z vsakim dnevom večja. Sedaj je uradno zabilježenih že nad en milijon brezposelnih. Od dne 1. t. m. se je število brezposelnih povečalo za 197.000.
(Resnica o boljševikih.) Amerikan-ski socialist Schvvartz, ki se je vrnil te "dni iz Rusije, je izjavil, da je odšel v Rusijo v trdni veri v sposobnost sovjetske vlade, da osvobodi
j delavstvo, iz Rusije pa se vrača kot j [ odločen nasprotnik boljševikov, ali j j kakor se sedaj nazivljejo, komuni S : stov. Na Ruskem ni ne svobode tiska j j in ne mišljenja, pa tudi ne verske j svobode. Javni shodi so prepoveda- j | ni kakor tudi vsi sestanki. Sodišča | I sodijo za zaprtimi vratmi in brez za-! govornikov. Povsod vlada strašna j beda in po državi so se razpasle I bolezni.
Koliko stane živinorejca kilogram mesa žive teže?
(Piše Ivan Urek, posestnik in narodni poslanec.)
Ker se slišijo vedno psovke in očitki na naslov našega kmeta, češ da je oderuh, ki nesramno dviga cene svojim pridelkom in si s tem nakupičuje ogromno bogastvp, da se mu sedaj godi „nebeško" dobro, naj služi sledeči račun za dokaz, kako „izborno" življenje ima naš kmet in kako »krasno" je plačan za svoj trud:
Izdatki za pet let staro živino (vola):
Prvo leto: Mleko skozi 14 tednov, dnevno po 81, skupaj 784/po 4K, znaša ....... K 3.136-—
Seno za ostalih 267 dni, dnevno po 5 kg, skupaj 1335 kg po 1 K, znaša .... „ 1.335-—
Drugo leto: Seno za 365 dni, dnevno po 10 kg, skupaj 3650 kg po 1 K, znaša .... „ 3.650-—
Tretje leto: Seno za 365 dni, dnevno po 15 kg, skupaj 5475 kg po 1 K, znaša .... „ 5.475-—
Četrto leto: Seno za 366 dni, dnevno po 20 kg, skupaj 7320 kg po 1 K, znaša .... „ 7.320-—
Peto leto: Seno za 365 dni, dnevno po 20 kg, skupaj 7300 kg po 1 K, znaša .... „ 7.300-— Žito za dopitanje v zadnjih treh mesecih, t. j. za 90 dni, dnevno po 5 kg, skupaj 450 kg po 4 K, znaša .... „ 1.800'— 4%ne obresti vsakoletno vložene glavnice (stroškov):
za prvo leto .... „ 715-36 za drugo leto ... „ 438-— za tretje leto ... „ 438-— za četrto leto . . . „ 219-60
Skupaj . . .
5%na izguba zaradi nezgod ......
K 31.726-96
„ 1.586-34 V&i izdatki ... K 33.313-30 Dohodki pet let starega živinčeta (vola): V najboljšem primeru 800 kg mesa žive teže.
Ako delimo izdatke z dohodki: K 33.313-30 : 800 kg — K 41-64, uvidimo, da stane 1 kg mesa žive teže živinorejca samo v njegovih izdatkih = 41 K 64 v. Pri tem pa ni vračunjen ves njegov petletni trud za rejo živinčeta. Vračunane niso ne stelja, ne obraba in vzdrževanje hleva, ne orodje i. dr. Recimo, da je živinorejec vse te nevračunane stroške pokril z vrednostjo gnoja in dela, ki ga je opravljal z živaljo na do mačiji. Pripomnim pa, da sem vra-čunil mnogo prenizko dnevno množino sena in tudi po prenizki ceni, ker stane v resnici danes kilogram sena 2 do 3 krone. Kdor uporablja žival za težje in redno delo, ta po rabi še enkrat toliko sena in teža petletnega vola (tudi v primeru, da se krmi brez žita) doseže komaj okoli 600 kg. Bistveno se torej končni računi ne izpremene in je torej označena vsota K 41-64 najnižji strošek živinorejca za kilogram žive teže.
Dandanes pa prodajamo živino kilogram po 8 do 14 kron. Imamo torej pri vsakem kilogramu od 17 do 23 kron izgube.
To so torej tista »nebesa", ki nam jih zavidajo rdečkarski fanatiki in I
v katere nas je spravila naša ljuba vladajoča gospoda, kateri bi se moral kmet klanjati še vnaprej, ako noče, da je brezverec. To dobroto so tebi, slovenski kmet, preskrbeli tvoji »sveti" zaščitniki — Korošec, Jan-kovič in vzor-kmet Roškar — ko so kot trije kralji ministrovali v Beogradu in ti zaprli izvoz živine in vseh pridelkov v Nemško Avstrijo, kjer se plačuje kilogram mesa po 150 do 200 nemških, torej 40 do 50 naših kron, samo da so mogli oni poceni dobiti meso, četudi pri tem tebe, tvoje gospodarstvo in tvojo družino — hudič vzame. Zapomni si za vedno, dragi tovariš kmet, kako so nas »samostojneže" ti kmetski odrešeniki v »Straži", „Gospodarju", »Slovencu" in »Domoljubu" zmerjali z veriž-niki, izvozničarji, barantači, meše-tarji, kravarji itd., ker smo vedno in povsod zahtevali svoboden izvoz živine, vina, sadja i. dr., torej pridelkov, ki jih imamo doma v izobilju. Živino pa prodajamo naravnost po sramotni ceni. Kmetovalec, ki vidi in sliši sam ter čuti na lastni koži vse te »sladkosti" pijavk, ki so nam vladale do danes, še ne ve, kako krvavo nam je potrebna stanovska organizacija, t. j. neodvisna »Samostojna kmetijska stranka", ki mora iti v boj proti tem nesramnim izkoriščevalcem. Judež in izdajalec svojega stanu, samega sebe in svojih otrok je, kdor dela proti tej stranki. To naj si zapomni tudi moj klerikalni prijatelj iz »Malega vrha", ki me je vprašal pred nekaj dnevi, če je res »izdajalec kmetov", ker je petolizec onih, ki so mu nastavili nož na prsi. —Tovariši kmetje! Ali ni skrajnji čas, da tudi mi rečemo svojim izkoriščevalcem: »Zadosti!" Tovariši, le z vašo zavednostjo, z vašim pogumom, s samoobrambo in s samopomočjo bo »Samostojna kmetijska stranka" storila vse, da se nevzdržnim razmeram in šikanam našega kmetijskega ljudstva z lepa ali z grda naredi konec. Ker je dovolj naše suženjske ponižnosti, zato bodite vztrajni in pripravljeni ter vedite, da le, če si sami pomagamo, nam bo pomagal tudi Bog! Zdravi!
Saditev tobaka v Sloveniji.
Ministrstvo za finance je dovolilo za leto 1921. gojenje tobačne rastline v Sloveniji, in sicer na Kranjskem v črnomeljskem, novomeškem in krškem okrajnem glavarstvu, na Štajerskem v konjiškem, celjskem, brežiškem, ptujskem, mariborskem in ljutomerskem okraju ter končno po vsem Prekmurju. -
V	prejšnjem letu so se izvršili po spredaj omenjenih okoliših samo po-izkusni nasadi tobačne rastline, letos pa se bo tobačno rastlino gojiio v večjem obsegu.
Pripravljata se ustanovitev urada za tobačno kulturo v Ptuju in po potrebi ekspozitura za Piekmurje. Ako se bo izkazalo veliko zanimanje za tobačno kulturo na Dolenjskem, oziroma v Belokrajini, ustanovil se bo tudi v Novem mestu enak urad.
Vodstvo ljubljanske tobačne tovarne upa, da se bo že početkom meseca februarja 1.1. moglo pričeti s prijavljanjem sadivcev v vseh spredaj naštetih okrajih.
V	katerih okrajih, oziroma v katerih občinah in selih, bo dopuščeno sajenje tobaka, bo odvisno od števila prijavljenih sadivcev. Za začetek bo dovoljeno zasaditi enemu kmetu najmanj pet arov, t. j. 500 m2, oziroma 2000 sadik.
Dobro bo, če se v enem selu večina kmetovalcev oprime te kulture, ker bodo kmetje tako bolj varni pred tatvino in si lažje medsebojno pomagali.
Za Slovenijo je namenjena saditev velikolistnih ogrskih vrst tobaka. Te vrste dado obilno žetev in so za ljubljansko tobačno tovarno zategadelj posebno potrebne, da more tovarna slednjič zadostiti zahtevi konsumen-tov po tobaku za pipo in za žvečenje. Finejše vrste tobačne rastline se bodo za sedaj gojile le za polzkušnjo. Velikolistnih vrst tobaka se pridela na enem hektaru od 1800 do 2000 kilogramov. V dobrih letinah pa znaša pridelek še preko 2000 kg na hektaru ali na enem in treh četrtih joha.
Monopolna uprava je določila za Slovenijo v letu 1921. nastopne od-
Silen Je, kdor je vedno pripravljen. Zato delajte neprestano za SKS.!
s
Kmetje vso Jugoslavije, breg razlike vere, plemena in narodnosti, združimo se!
edinstvo in v to ime naj bo srečno tlelo skupščine, ki ga naj Bog blagoslovi v srečo vsega naroda Da živi narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Da živi naša mila domoviaa! Da žive vsi državljani naše mlade domovine!
(Pogoji zcmljoradaikov za vstop
V	vlado.) Prvič se je zgodilo, da je zahtevala politična stranka kot pogoj svojega vstopa v vlado načelne pogoje ne pa ministrskih stolčkov. Zemljoradnikom gre čast, da so kot prvi varovali svoje poslanske dolžnosti in da se niso dali omamiti od vladnih korit. Kot pogoj svojega vstona so stavili 20 točk, od katerih omenjamo najvažnejše. Volitve naj
, se vrše po stanovih. Poslance lahko volila odpokličejo. Uradniki so odgovorni za svoje delovanje. Brezplačna sodnijska pomoč. Vojna in duhovna sodišča se naj ukinejo. Policija naj preide v roke samoupravnih uprav. Vojaška služba naj bo taks, da bo podobna narodni šoli. Ves pouk mora biti brezplačen. Skrb za narodne zavode in brezplačna ba-bična pomoč. Zaradi vere se ne sme nikogar preganjati. Vse vere so enakopravne. Agrarna reforma sc izvede
V	duhu zahtev zemljoradnikov. Zadružništvo je obvezno. Promet , se uredi po potrebah vasi. Preskrba vojnih sirot Uvedba progresivnih davkov. Poljedelstvo je treba predvsem oodpreti. Konstiruanta je suverena. Narodno in državno edinstvo. Ena zbornica-saraouprava občin, okrogov in oblasti. To so ljudske ^ahteve, na katere opozarjamo vse pristaše, da se vedo ravnati, če bo kdo lagal o naši stranki, češ da ne zastopa ljudstva.
(Črnogorski poslanec) Spasoje Pi-letič, ki je kandidiral kot nestrankar, je vstopil v zemljoradnički klub.
fNzsi klerikalci propadli.) Pašič je odklonil zahteve drja. Korošca z značilnim stavkom: «če to sprejmemo, zakaj smo se pa borili za uje-dinjenje*. Klerikalne glorije je torej konec in Korošec ne bo tako kmalu minister.
(Izenačenje zakonov.) V Beogradu se vrše zborovanja strokovnjakov za izenačenje zakonov po vsej državi.
(Protestirajo.) Republikanci in so-ciamf dcaaokraije protestirajo proti prcstolnemu govoru. Pa jih menda vendar ne jezi točka, ki govori za gospodarske pravice naibednejših. Seveda, če bi bilo odpravljeno današnje nezdravo stanje, da je v rokah nekaterih vse, v rokah drugih pa ničesar, kdo bo še potem za gospodarsko revolucijo.
(Klerikalci za monarhijo.) Kakor pravi «Slovenet>, pomeni dejstvo, da so klerikalci prisostvovali pre-stolnemu govoru, da so monarhisti. Prepozno! Korošec vseeno ne bo minister, t
(Avstrija pred poginom.) Avstrijski listi kriče vedno bolj, da je Avstrija pred banlcerotom.' Ker jim ne diši vojna odškodnina, ki bi jo morali plačati, zato hočejo sedaj, da bi jim plačali zavezniki potrebno hrano. Mislimo, da se Avstrijci silno motijo, če mislijo, da osleparijo zaveznike. V Parizu so brihtni in izku-hali iim bodo tako juho, da bodo £e obžalovali svoje delo za lasten bankerot.
(V Franciji) je nova vlada. Za ministrskega predsednika je imenovan senator Perret Nova vlada je odločno nacionalistična.
(Vprašanje Vilne.) Odbor «Zveze narodov» je zahteval od generala Zeligovskega, da nemudoma izprazni Vilno, ki jo je zasedel brez vsake pravice.
(Grkom) se v Mali Aziji godi vedno slabše. Njih ofenziva proti uarkom se je ponesrečila, zaradi česar jih pritiskajo sedaj Turki na Smirno.
(Komunisti) niso pripravljali za noc od dne 28. na dan 29. decembra vstaje samo pri nas, temveč tu-di na Madžarskem in v Avstriji, kakor je razvidno iz zaplenjenih komunističnih dopisov. Ves načrt vstaje je bil tako otročje pripravljen, da bi celo avstrijska vlada vstajo z lahkoto udušila. Bilo bi samo mnogo nesrečnih žrtev. Pa kaj briga to komuniste! Zato pa je prav, da je naredila vlada njih brezvestnosti konec-
(Italijani") nadaljujejo s svojim terorjem po zasedenem ozemlju. Menda hočejo izrabiti še zadnje trenut-
ke pred izpraznitvijo nam pripadajočega ozemlja.
(Vesti o odgoditvi) rapallske pogodbe so neresnične. Italija namreč ni zahtevala odgoditve.
Gospodarstvo.
(Auketa o kmetijskih šolah.) Pri
poverjeništvu za kmetijstvo se je vršilo dne 30. decembra p. 1. glede ustanovitve novih kmetijskih sol v
Sloveniji posvetovanje, ki so se ga udeležili ravnatelji kmetijskih Šol, ravnatelj ..KniHIiske družbe" in dva strokovna referenta poverj bistva. Posvetovanju je pradsejrvdl vodja poverjeništva, dvorni svetnik dr. Vr-tačnik. Poročevalec je bil kmetijski svetnik Rohnnan. Anketa se jc izrekla r.a. ustanovitev srednje kmetijske šole v Mariboru in za ustanovitev nižjih kmetijskih šol v Prekmurju in na Gorenjskem. Tozadevni predlogi so bili po širši debati soglasno sprejeti.
(»Slcvostlca banka".) Pred kratkim se je ustanovila v Ljubljani »Slovenska banka" z začetno glavnico 30,000.000 kron, ki se lahko po sklepu občnega zbora zviša na 90,000.000 kron. Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil dne 20. decembra 1920., so bili izvoljeni v upravni svet gg.: Rado Legvart, ravnatelj v Ljubljani (predsednik); Fran Vokač, veleiržec v Ljubljani (podpredsednik)dr. Josip Regaii v Ljubljani; Janko Predovič, veleiržec v Ljubljani; prof. Evgen Jarc v Ljubljani; Alfred Del Fabro, ravnatelj „Konservne tovarne" na Vrhniki; Dragotin Hribar, veleindustri-jec, predsednik ^Kranjske hranilnice" v Ljubljani; Jean B. Pollak, ve-leindustrijec v Ljubljani; Karol Kauschegg, zasebnik v Ljubljani; v nadzorstveni svet pa gg.: Fran Stu-pica, veletržec v Ljubljani; Josip Kubelka, linijski kapitan v p. v Ljub-ljani; dr. Anton Andrejčič, odvetnik v Ljubljani; dr. Viljem Nessel, pod-ravnatelj „ Praške kreditne banke" v Pragi; Božidar Henrico, generalni inšpektor „Anglo-avstrijske banke". Za ravnatelja je bil imenovan g. Gjuro Rašica. Banka je pričela s poslovanjem začasno v Ljubljani na Krekovem trgu št. 10. Več pove današnji oglas.
(Novi odbor Z veze slovenskih zadrug) se je konstituiral tako-le: predsednik dr. Milko Brezigar, podpredsednik Josip Tribuč, veleposestnik; odborniki: dr. Janko Kersnik, rav-
natelj »Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico", Ivan Pipan, posestnik v Vižmarjih in Adolf Ribnikar, +ržni nadzornik v Ljubljani.
(Cene mleka v Ljubljani.) Vsi kmetovalci ljubljanske okolice brez razlike strank uvidevajo potrebo, da se cene mleku na ljubljanskem trgu primerno urede, kajti pri sedanjih cenah nikakor ne morejo izhajati. Kmetovalci, zlasti tisti, ki žive od prodaje mleka, so se že začeli zadolževati. Dekla dobi na leto od 4000 do 5000 kron, hlapec seveda še več. Kje so pa še druge potrebščine? Kar se drugega pridela, se doma porabi, poleg tega se mora še živež dokupovati. Skrajni čas je, da se kmetovalci ljubljanske okolice organiziramo in določimo pravo ceno mleku. Prej smo imeli v »Kmetijski družbi" ognjevito zagovornico svojih teženj, a ta je sedaj postala mrtva in pripetilo se je celo, da je kmetijski strokovnjak kot zastopnik poverjeoiltva za kmetijstvo nastopil proti nam glede cene mleku. Zato nam nc preostaja dragega, kakor da si sami pomagamo. V boj za naše težnje! Sami si moramo pomagati, kaiti poklicani krogi so nas zapustili in se ne zavedajo, da trgajo v svojih pisarnah hlače na naše stroške.
(Dražba.) V jahalnici državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani bo dne 27. januarja 1.1. dražba 1 mrzlo-krvnega in 4 toplokrvnih žrebcev.
(Važne zadeve.) V dragi številki „ Kmetijskega lista" smo brali važne sklepe „Vinarskega in sadjarskega odseka ,Kmetijske družbe' v Mariboru4'. Že z več strani se je predlagalo, naj bi »Slovenska kmetijska družba" v Ljubljani ustanovila samostojen odsek za sadjarstvo in vinarstvo po vzoru svojega konjerej-skega odseka, kajti vsakdo, ki so mu gospodarske razmere v Sloveniji znane, ve, kako velikega pomena sta te dve kmetijski panogi za naše kmetijstvo. A vse zastonj! Gospoda, ki se danes krčevito drži svojih stolčkov pri »Slovenski kmetijski družbi" proti volji velike večine zavednih slovenskih kmetovalcev, se ne gane. Za talce res potrebne stvari nima ne zmisla, ne časa, kajti njen glavni namen in njena glavna naloga sta, da da ostane »Kmetijska dcužba" klerikalna domena, čeprav na škodo slovenskega kmeta Zdaj, ko se bodo sklepale trgovinske pogodbe z Italijo, je gotovo največjega pomena, da ima naš vinogradnik v največji strokovni kor(K)raciji, MKmetijski družbi", mogočno oporo. V celotnem od-
boru ni iz Kranjske ne enega vinogradnika in tudi ne enega kmetijskega strokovnjaka. To zapostavljanje vinogradniov pri tako važni zadevi si bomo kranjski vinogradniki zelo dobro zapomnili.
(Proti draginji.) Izbrana je posebna vladna komisija za pobijanje draginje. Samo da bi bil tudi skoraj uspeh!
(Izložba banatskUl vin.) Ker je po. vpraševanje po banatskih vinih silno padlo, priredi gospodarsko društvo v Vršcu v drugi polovici meseca januarja razetevo vin, ki naj poživi zanimanje brr?1;!*- vina. Letošnja vina so boljl' od lanskih,
(Za povai&e rib-r&h-a v Slove-'l *"Velcd	poverjeništva
j "a kmetijstvo z up^viL.Ijstvom Ken-i cave graščine na Bledu, bo imelo poverjeništva spomladi na r?zpclago približno 92.000 r.nfctvi -r.Kdic, ki se bodo loco Bled od^-vi^u po ceni 80 kron za 1000 m^die Naročila sprejema do dne 20. Jebiuarja pover-jeni^vo za kmsti^ivo v Ljubijru, Polj<anska cesta št. 26.
(Propadanje naše žeiezne indt st« je.) V Kamni gorici in Kropi je naša železna industrija skoraj popolnoma ustavljena. Že meseca junija je bilo delo silno omejeno, sedaj pa dela samo še kakih 20 delavcev.
(V Kranju) se je osnovala nova lesna delniška družba Baumajer in sin z glavnico štirih milijonov kron.
(Vnovčevalnica za živino in mast) v Ljubljani bo likvidirana. Prevzela jo bosta konzorcij mesarjev in mestna občina ljubljanska. Likvidacija se bo izvršila polagoma.
(V Novi Gradiški) se je ustanovila vinogradniška in sadjarska šola.
(Davek na glasovne) namerava upeljati finančno ministrstvo. Zveza zagrebških godbenikov zahteva, da se od davka o proste vsi, ki si z godbo služijo svoj kruh.
(Kolkovna pristojbina) za tovorne liste je zvišana od 20 par na 1 dinar.
(Lnlca za našo trgovino z Ameriko) naj bo, kakor priporoča naše pooblaščeno trgovsko društvo v Ameriki, v mestu Nevv Orleans, ki leži ob mogočni reki Misisipi. Trgovinsko ministrstvo se o predlogu še ni izjavilo.
(V Solun) je dospelo pet parnikov iz Liverpoola, Hamburga in Ant-vverpna z blagom za Jugoslavijo.
(20dicarski bankovci) se potegnejo tekom treh mesecev iz prometa. Tako je odločil upravni odbor Narodne banke. Če bodo namesto teh bankovcev izdani drugi, še ni znano.
(Izvoz iz Nemčije) na Angleško
raste neprestano. Nemško blago je do 50 odstotkov cenejše kot angleško, poleg tega je pa tudi delo boljše. Angleški podjetniki kličejo zaradi tega že vlado na pomoč.
brtnik.
Obrtniške vesti.
(Občn< ilior »Pomočniškega odseka ,Obr+r'i* društva za Novo mesto in okolico'' ) je bil pri dobri udeležbi v soboto dne 8. januarja v Novesn mestu. Po obširnem poročilu predsednika h odbora so se vršile volitve no"eg~. odbora. Pri slučajnostih je bilo z odobravanjem sklenjeno, da se v »Obrtnem društvu" ustanovi tudi za vajence poseben odsek, kateremu želimo že sedaj mnogo uspeha Za predsednika pomočniškemu odseku je bil izvoljen gosp. Andrej Agnitsch.
(Slovensko obrtno društvo v Brežicah) sklicuje za nedeljo dne 23. ja-v.?t *ja ob desetih dopoldne v Narod-i do a v Brežicah obrtni shod. Po shodu bo društveni redni občni zbor. Obrtniki! Udeležite se tega shoda polnoštevilno!
(Obrtno društvo za Novo mesto in okolico) sklicuje svoj redni občni zbor za nedeljo dne 23. januarja ob pol dveh popoldne v društveno dvorano Narodnega doma Tovariši obrtniki! Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, je Vaša dolžnost, da se občnega zbora vsi udeležite. Prinesite s seboj tudi izkaznice posmrtne družbe, da se natisnejo številke zadnjega umrlega člana! Pripeljite seboj tuci nove člane!
(Obrtna društva) opozarjamo, da je vse članke kakor tudi vse društvene vesti, ki naj jih obiavi »Kmetijski list" pod poglavjem'„Obrtnik", pošiljati na „Obrino organizacijo za Slovenijo" v Novem mestu, ker bo sanjo to objavljeno, kar se bo poslalo na ta naslov. Obrtnim društvom in zadrugam tudi priporočamo, da sporočijo »Obrtni organizaciji" novoi-izvoljene načelnike in prepise na občnih zborih sklenjenih resolucij.
(Vse obrtnike in oscfcito vsa obrtna društva) pozivljemo, naj pazno prečitajo v letošnji prvi številki »Kmetijskega lista" pod zaglavjem »Obrt. nik" priobčeni članek »Neznosno stanje" ter naj stavijo na svojih zborovanjih in občnih zborih članky primerne resolucije.
Častna izjava.
Podpisani brat Silvester Šustoršic iz kapucinskega samostana v Celja obžaluje, da je žalil ob priliki brnje s trošenjem Šaljivih in neresničnih govorio narodnega poslanca gospoda Josipa Drotonika iz St. Jurija ob južni železnici ter se mu zahvaljuje, da je opustil nadaljnje zasledovanje.
Ta izjava se objavi v mesecu prosincu 1921. v „Slovenskem gospodarju" in v .,Kmetijskem listu" na stroške podpisanega.
V St. Juriju ob jninl železnici, dno 4. proeinoa 192L
Fr. Silvester Šusteršič.
plačujemo po najvišji ceni. SEVER & K0MP„ LJUBLJANA. WoHova ulica št. 12.
Vabilo na reda! oboal zbor »Društva voznikov za prevoz tovornega blaga v Cerknici",
ki bo dne 28. januarja ob eni popoldne v gostilniških prostorih Fr. Braniselna v Cerknici s sledečim dnevnim redom:
1.)	Nagovor predsednika.
2.)	Porožili tajnika in blagajnika.
3.)	Raznoterosti.
Pridite na občni abot gotovo vel, zlasti rožclki iz Dolenje vaei! V Cerknici, dno 9. januarja 1931.
Za odbor:
Franc Branlsel s. r., t. č. predsednik.
Podpisani okrajni odbor proda od ostale množine £0 ca sukca po svoji nabavni ceni. Krajevni ali okrajni odbori, ki potre bujejo sukno, naj blagovolijo to eukno takoj
naročiti.
Okrajni oGbo? SKS. v Slov. Bistrici, Jos. Novak, t č. načelnik.
za krajevne odbore SKS. in kmetijske organizacije oddaja meseca januarja proti plačilu v	W naprej, le v celih vagonih, franko vse želez-	w niške postaje v Sloveniji,	^
d. d. Ekonom v Ljubljani. ^
Drugim se oddaja ta modra galica pod istimi ^ pogoji kilogram po 21 kron. Za manjša naročila, toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo ta cene % franko kolodvor Ljubljana.
K	s
^	^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ sa
Velika zaloga vsakovrstnega teniškega ia inozemskega manuiakturnega blaga, kakor: moškega sukoa. belega, pisanega platna, hlačevine,. tiskovine, barfcanta, moškega ia ženskega perila, moških in ženskih nogavic, navadnih, in svilenih rut ter krojaških potrebščin na debelo in na drobno.
Pohištvo domačega izdelka
v vseh modernih slogih, zlasti iz trdega in tudi iz mehkega lesa, vedno v zalogi. Izvršujejo se tudi vsa stavbna
mizarska dela. Tvornica lesenih podplatov itd.
SoiisSno «te3o!	Paf* Ser© smerne!
3troJno mizarstvo s parno silo
Ekliassitca« esesta št.
Slovenske eskomptne banke
Ljublja
Telefon
ht. št. 3
Telefon Int. št. 3
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vioge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.

©fertnSkl In ©fci*tn?ce3 naredite se na Kmetijski !?st" l

Miklošičeva cesta št. !6
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.

Pomagajmo zasužnjenim rojakom — podpirajmo »Jugoslovansko Matico"!
Posluje po vsej državi. Ustanovljena leta 19t3.
»Jugoslavija"
Delniška glavnica 3 milijone din. v zlatu.
splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani
sklepa:
1.)	požarna zavarovanja,
2.)	življenska zavarovanja,
3.)	nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4.)	zavarovanja proti Škodam vsled tatinskega vloma,
5.)	transportna zavarovanja,
C.) zavarovanja proti ikodam vsled razbitja stekla, 7.) zavarovanja proti škodam po toči.
Največji tu delujoči domači zavod. — Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnioe" in od zavarovalnih dražb „Feniks" (požarni oddelek) in „Franco-Hongroise" ves njih kupčijski obstoj v naSi državi.
Najnižje tarife, takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarnico nadomeščajo polioe »JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike.
Pisarne se nahajajo začasno
ulici 1 (Feniks) in na Gosposvetski cesti 2 (Ctraška).
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, budiljke, zlatnino in srebrnino
kupite najceneje pri trvdki
Ivan Pakiž v Llubljanl, Stari trg št. 20.
Posestvo na prodaj!
Na Spodnjem Štajerskem je na prodaj kmetija, obstoječa iz njiv, travnikov, sarto-Bosnika. vrta za sečivje, z dobro zidano hišo in gospodarskim poslopjem s hlevom. Ka po-sertrn se lahko redi 5 do 6 glav živine Ve« se izve pri
Jožefu Božiču,
pasestulku in 2opina v Stopah pr! Sevnioi.
Haj mora tet vedeti o polifilsl?
»Samostojna kmetijska stranka za Slovenijo" je založila knjižico z gorenjim naslovom, ki vsebuje v glavnem vprašanja in poglavja, kakor o političnih strankah, kaj je narod, kaj ljudstvo, kaj država, kaj naloga države, kaj državna ustava, kakšna so oblike držav, kaj vsebuje ustava, kdo izdaja zakone in kdo naredbe, kaj ja vladar, kaj parlament, kaj ustavo-tvorna. _ skupščina, dalje o državni upravi in ministrstvih, avtonomiji, občinah, volilni pravici in načinn volitev itd. Splob tolmači knjižica politiko in delovanje državno uprave in političnih strank.
Knjižico, ki stane 6 kron, po pošti pa 40 vin. več, razpošilja proti predplačilu
npmništvo »Kmetijskega lista"
v Ljubljani na Kongresnem trga št. 9.
Kmpi
večje posestvo
* vsem gospodarskim orodjem takoj ali pozneje.	v Ponudbe s ceno na upravo »Kmetijskega Usta*.
Ženitne ponudbe
posreduje z gotovim uspehom »Gospodarska pisarna" v Mariboru, Mlinska ulica 32. V " Tajnost zajamčena. ==
hlode, deske, trame, drva in oglje kupuje
Ma F. Skrbeč i Ljubljani,
MikloSifieva cesta št 8/1. (nasproti hotela <Union>).
! Pozor mlinarji!
Ravnokar došla prvovrstna volnena in svilena mlinska sita (pajtelni) vseh vrjt se dobe v trgovini AVGUST ČADEŽ, Ljubljana, Kolodvorska ulica it. 35,
nasproti „5tare Ti&larjeve gostilne".
nska banka v Ljubljani.
Dovoljujemo si naznaniti, da je naš novoustanovljeni zavod ,, Slovenska banka" s 30 milijoni kron delniške glavnice pričel poslovati začasno v prostorih na Krekovem trgu Št. 10. Pozneje se preseli v lastno hišo, Stritarjeva ulica št. 7.
Naš zavod se peča z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli ter:
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih najugodneje obrestuje;
eskomptuje in vnovčuje menice, čeke, kupone in izžrebane vrednostne papirje;
financira industrijska in trgovska podjetja;
kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in tuj denar;
daje predujme na vrednostne papirje in na knjižne terjatve;
prevzema vrednostne papirje v shrambo in oskrbo;
izvršuje vsa borzna naročila;
izdaja čeke in akreditive na banke v tuzemstvu in inozemstvu.
V poslovni zvezi smo z največjimi amerikanskimi bankami ter smo ustanovili poseben amerikanski oddelek, kateri vnovčuje na našo banko izdane čeke amerikanskih bank in posreduje vnovčevanje čekov in nakaznic, izdanih na druge zavode.
Upravni svet »Slovenske banke".
Specialna trgovina angleškega snkna.
VELIKA ZBMfl ! Solidne cene ! BOBfjTfi IZBIHfl
manufakturnega in	|))(||||]j flf&iijp v01)165 testnegi izdel-
modnega blaga ter	LUUli" ",UUiSS ""»»Ju« Ua po najnovejšem
vsakovrstnih klo-	Srajce, samoveznice kroju, površnikov in
. . . bokov . . .	(kravate), nogavice itd. • • zimskih sokenj..
Prva kranjska raspol^lalna
S€HWAB & BiZJUl
| LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno.
je velika pošiljatev raznih za suknje, igel, modnega potrebščin in orodja.
In na drobno.
Za obilen obisk se priporoča fcvrdka
tovarniška zaloga šivalnih strojev v UUBLJAš«i, Sv. Petra nasip št. 7.
Kose Molnovke
od 55 do 80 cm nudi po K 24'— do K 30-— komad
A. SUŠNIK, železnina, Ljubljana.
Pnevmatike za avto in kolesa v vseh dimenzijah,	§y| ^ «© H $*pS 01
gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno	• !% M S l ■ i Si §
napeljavo, elektrotehnični material in vsako-	Ljubljana, Dunajska cesta it. 28; telefon St. 470.
vrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah	Podružnica: Maribor, luriliževa ulica št 9.
EKONOM, d. d. v Ljubljani, |
Stf^šaci ulica št. 3,
priporoča raznovrstna lita, kckor pšenico, oves, lepo staro koruzo, potem ravse ailevske i2Če&e iz pšenice in koruze, dalje fini dvo-kronski petrolej, morsko so! in druge gospodarske potrebščine. Pri odjemu celih vagonov dovoljujemo znaten popust.
Zahtevajte oenovnibe! "^Sg