Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt l«ta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob *,'s6. uri popoludne. Štev. IX*. V Ljubljani, v torek 25. maja 1886. Letnik XIV. Zakon o zavarovanji delavcev ti nezgodam. proti ii. Enako pretirano in neizpeljivo je pa tudi načelo, ki delavcem priporoča, da naj si pomagajo sami brez vtikanja in sodelovanja državne oblasti. Da bi to tem laglje dosegli, priporočajo jim varčnost in štedljivost, da prihranijo denar, ki ga za zboljšanje svojega revnega stanu potrebujejo. Varčnost in štedljivost ste gotovo jako lepi čednosti, ki niste koristni samo delavcem, ampak vsakteremu človeku; prav je toraj ti čednosti ljudem na srce pokladati; ali veliko laglje ji je delavcem priporočati, kakor pa izvrševati. Po raznih deželah sostavili so statistične izkaze o denarjih, ki jih delavska družina v tem ali onem kraji, za vsakdanji živež, obleko in druge neobhodne potrebščine potrebuje. S temi zneski so primerjali Zaslužek, ki ga delavci dobivajo, in skoraj povsod se je pokazalo, da počrezni zaslužek delavčev komaj zadostuje za najsilnejše vsakdanje potrebe, in da se precej pokaže najžalostnejše siromaštvo in hudo pomanjkanje, ako se v družini prikaže bolezen, ali pa morda celo preživitelja zadene kaka nesreča. In pri teh žalostnih okoliščinah, ko n. pr. tkavec v nekterih okrajih na Ceskem zasluži komaj eden goldinar na teden, naj bode delavcu mogoče štediti in toliko na stran dejati in prihraniti, da ni le preskrbljen za čas bolezni ali neprevidene nesreče, ampak da se more celo meriti in poskušati z mogočnimi bogatini, ki so si s svojim denarjem podvrgli vse kroge in vravnavajo vse okoliščine javnega življenja 1 K siromaškemu življenju pridrnžuje se pa še neka druga za delavce silno žalostna prikazen, ki je tudi razvidna iz statističnih izkazov. Kakor preslavni škof baron Ketteler poroča v svoji izvrstni knjigi: „Die Arbeiterfrage und das Christenthum", delili so na Angleškem, kjer najbolj cvete industrija, prebivalstvo v tri razrede, namreč premožne, srednje premožne in reveže, k kterim se prištavajo delavci. V prvem razredu počrezna dolgost življenja znaša 85—44 let, v tretjem razredu pa le 15—19 let. V Muhlhausenu, kjer je veliko tkavcev in predilcev, je v času od 1. 1823 do 1834 do leta starih delavčnih otrok pomrlo še enkrat toliko, kakor enake starosti otrok tovarnarjev in kupcev in polovica vseh delavčnih otrok je pomrla, preden so bili leta stari. Od 100 tovarnarjev in kupcev jih je 32 doseglo starost čez 50 let, od 100 tkavcev pa le 8 in od predilcev celo le trije. V nekem tovarnarskem mestu na Angleškem znašala je pred napravo tovarn ali fabrik počrezna dolgost življenja 312/s let, ko se je pa pričelo fabriško delo, padla je ta počrezna dolgost na 19V2 let. Razun revščine in pomanjkanja, delavcu toraj preti še jako rana smrt. Se je toraj čuditi, ako delavci s tem stanjem niso zadovoljni, ako se zvijajo kakor črv, ki si nanj stopil, ako se razsrjeni napenjajo, da bi razdrobili verige, v ktere so jih ukovale sedanje družbinske razmere, iu ktere bi morali za zmerom nositi, ako se jim ne posreči teh razmer predrugačiti? Ali se je mar čuditi, ako delavci sim ter tje vstajajo in si skušajo celo s silo pomagati ? In čim bolj se razširja industrija, čim gosteji so stolpom podobni tovarniški dimniki, v čim črnejših oblakih se smrad-ljivi dim iz njih vali proti nebu in kuži prej zdravi in čisti zrak, čim bolj se širi raba raznoterih novih iznajdb in mašin, tem veči je število ničneimajočih, število delavcev, število siromakov, tem veči pa je tudi nevarnost, ki žuga prekucniti razmere javnega in družbinskega življenja. Pomoč in zboljšanje žalostnih razmer, v kterih živi delavsko prebivalstvo, sta toraj neobhodno potrebna. Ali od kod naj pride ta pomoč in to zboljšanje? Ze prej sem omenjal, da država sama ne more pomagati, in da je enako prazno, pomoči in zboljšanja pričakovati od delavcev samih. Kakor marsikje drugje, mislim, da tudi tukaj velja stara prislovica: V sredi, zlati skledi! Najprimernejši se mi zdi srednji pot, ki ne tirja pomoči od države same, pa tudi ne od delavcev samih, ampak se ozira na oboje in od obeh tirja, da si vsak po svojem poklicu, po svoji dolžnosti in zmožnosti prizadeva sedanje žalostne razmere delavskega prebivalstva zboljšati. Država je dolžna pomagati, pa v prvi vrsti ne materijalno, da bi dajala denar, ampak nravno po svojem splošnjem poklicu, ki ji naklada dolžnost, z modrimi postavami varovati slabejšega pred napadi močnejšega, skrbeti za to, da mogočnejši in bogatejši ne zatira revnejšega, da njegovega pomanjkanja in njegove stiske ne obrača v lastni prid in lastni dobiček, da ž njim ravna kakor s človekom, ki je z njim vred otrok Božji in brat Kristusov, ne pa kakor z brezumnim živinčetom; država mora vsled svojega višjega poklica skrbeti za naprave, kjer delavec v bolezni ali nesreči najde potrebno pomoč; ona mora s svojo oblastjo nje, ki imajo dobiček od delavcev, prisiliti, da take zavode napravijo, in da en del svojega dobička obračajo v pomoč delavcem, ki pri delu zgube zdravje ali pa celo življenje. Ko bi država ustanovo takih naprav ali zavodov prepuščala prosti volji podvzetnikov in bi jih ne hotla siliti k temu, ako bi se sami od sebe branili, bi zanemarjala svojo dolžnost in bi bila sama kriva, ako bi vsled socijalnih prekucij sama prišla v nevarnost. Pa tudi industrija in delavski stan morata pomagati. Po mojem mnenji je čisto prav in naravno, da podvzetnik, ki si prilastuje poroštvo za vsestranski dobiček, kterega kaka industrija daje, prevzame tudi poroštvo za vsestransko zgubo in škodo, ki jo napravlja ljudem bodisi na zdravju, blagu ali življenji. In ker je ta škoda, zlasti kar se tiče nezgod, kakor pričajo čedalje veče številke v dotičnih Statističnih izkazih, skoraj neizogibljiva posledica vedno rastu-jočega razcvetanja sedanje industrije, zdi se mi prav in primerno, da tudi industrija skupno ali solidarno prevzame poroštvo za te nezgode. Kdor se podil med industrijalne podvzetnike, kdor hoče iz industrije dobivati dobiček, ki ga obeta, mora s svojimi dru-govi vred skupno porok biti tudi za škodo, ki se utegne primeriti vsled industrijalnega dela. Industrija, to je podvzetniki, morajo toraj v prvi vrsti skrbeti za odškodnino pri nesrečah, ki se utegnejo vsled nevarnega dela po tovarnah itd. primeriti. Ako tega nečejo, pomnožujejo svoj dobiček na zgubo LISTEK. Levograška povest. Spisal V&cslav Boncš-Trebizsky. (Dalje.) XV. Bil je vernih duš dan, tih in žalosten, kakor navadno niti drugačen ne more biti. Kedar sije solnce na grobove, na kterih povsod tuguje kdo z zarosenimi očmi, in v glavi, bodisi stara ali mlada, z milim spominom, tedaj mnogokrat ne ve prav človek, kako mu je pri srcu; ali kedar je nad glavo vse sivo, po na pol velih drevesih okoli niti listič ne zatrepeta in kedar odmeva od kraja do kraja lepo ubrano inlagano: počivajte v miru, kedar celo spremlja miloglasno petje votlo klenkanje z očrnelih zvonikov, vzlasti ko odpevajo žalosten „re-quiescant", kaj čuda. da se takrat vzro marsikaka dobra, verna glava po veli travi, kje bi mogla najlažje odpočiti... Na planjavah Lipskih so ta dan leta 1642 brezštevilni topovi gromeli grozen „requiescant" padlim vojakom. Padala so telesa na tla, kakor pre-zrelo sadje, ktero vsak najmanjši vetrič otrese. Merila se je tukaj cesarska sila s švedsko, da so kosti pokale v hrbtancih. Ravno pred desetimi leti, le nekaj dni pozneje, sta se tudi na tem mestu ista dva sovražnika borila. Bitka razvnela se je ua vseh straneh z največo razjarjenostjo. Generalissimus švedske vojne stal je ua mali višini, kjer je z mahom zaraščen kamen kazal mesto, kjer so našli kralja razteptanega od konjskih kopit, od krvi oskrunjenega, da ga ni bilo moči spoznati, oropanega vse obleke, kakor najzadnjega vojaka njegove armade. — Že precej časa ni spregovoril besede. Le oko mu je lesketalo zmeraj bolj in bolj. Odgovarjal ni niti na vprašanja falcgrofa Karola Gustava samega. Kroglja iz topa mu je ravnokar odtrgala kos jopiča, odnesla glavo grofovega konja, ter težko ra-nivši Martina Kvasta in enega polkovnika prestrelila vrsto kraljevskega polka. Falcgrof je urno zasedel druzega konja in generalissimus je rosno nagrbančil čelo. Cesarska vojna se dozdaj niti za korak ni umaknila. Pehota, kteri je že pošla municija, branila se je z narobe obrnenimi puškami in stala vedno kakor živ zid, v kterem ni mogoče napraviti najmanjšega predora. Generalissimus s falcgrofom odjezdi na desno krilo, kjer je vdarila na švedska krdela vsa konjiča cesarska. Med kirasirji se je s hrabrostjo posebno odlikoval še precej mlad cesarsk častnik. Falcgrof je že dvakrat nameril s pištolo nanj ali vselej se 11111 je vmaknil v silni gnječi. Naeukrat trči na švedskega dragonca, kterega črna perjanica na čeladi se jo skoraj videla povsod, kjer je bil boj najhujši. Zdelo se je, da sta se oba iskala, ker večkrat sta celo v stremenih na konjih vstavala in z bistrim očesom gledala okoli sebe. . V tem trenutku spustilo se je nekoliko cesarskih jezdecev v beg in isti čas začul se je ob-upliv klic: »Rešite se, kteri morete!" Torstensonovo čelo se je zjasnilo. Cesarska konjiča je bila res zgubila glavo in-kirasirski častnik jo vedno bolj naglo vihtel meč. drugim, v prvi vrsti na zgubo delavcev, ki so se pri njih vsled nevarnega dela ponesrečili in prišli ob zdravje, in zaslužek, ko bi bili pri drugem delu še trdni in zdravi, potem pa na zgubo občinam, ki bi bile primoraue takega ponesrečenega delavca pre-živiti in zanj skrbeti, ko ga morda prej ljudje še nikdar niso ne videli, ne poznali, ali še zanj ne vedili, in je vso korist in ves dobiček od njegovega dela imel fabrikant, ki ga je pohabljenega občini na vrat obesil. Pa tudi delavec mora po svojih slabih močeh in pičlih dohodkih pomagati, da bode preskrblje-vanje nesrečnih kolikor mogoče ugodno in blagodejno. Večino doneskov morajo pač plačevati pod-vzetniki, ali delavci se nikakor ne smejo in ne morejo oproščevati, da bi tudi sami nekaj ne plačevali, naj bo to tudi le nekoliko krajcarjev na leto. Prvič so omenjeni zavodi odločeni ravno za podporo delavcev, toraj bi ne bilo prav, ko bi ravno delavci sami ne hotli nič pomagati za zboljšanje in polaj-šanje žalostnega stanja svojega ponesrečenega tovariša, ampak vso pomoč pričakovali od drugih ljudi. Delavci morajo pokazati, da se zavedajo svoje vzajemnosti, svojih skupnih korist, in da tudi oni po svoji slabi moči pridejo na pomoč, ako kakega tovariša zadene nesreča. Vinar je le, kar morejo delavci plačevati v primeri s podvzetniki, ali kakor je imel po izreku Kristusovem vinar, ki ga je žena darovala v tempeljnu, več vrednosti, kakor obilni darovi farizejev, ker ga je radovoljno podelila od svoje revščine, ravno tako bodo imeli tudi mali s krvavimi žulji prisluženi doneski delavcev večjo ceno in morda tudi več blagoslova Božjega, kakor doneski podvzetnikov, kterih se morda dostikrat drži krivica in kletev na zaslužku prikrajšanih delavcev, njih ubogih vdov in sirot. Dalje bi bilo za delavce jako trdo in razžaljivo, ko bi se jim oponašalo in podtikalo, da je odškodnina, ki jo bodo dobivali iz zavarovalnice, nekaka miloščina, do ktere nimajo nobene pravice, ker so jo le njih gospodje skupaj zložili, in ki jim jo sedaj iz milosti dajejo. Ako delavci po svojih slabih močeh donašajo k zavarovalni premiji, si s tem pridobe pravico do podpore, pa tudi pravico oskrbovati dotično blagajnico in skrbeti za to, da se vse godi pravično in pošteno. Podpora za nje ni več miloščina, ampak je postavno pridobljena pravica, ki jim je nihče ne more odrekati. Tudi bi ne bilo prav med podvzetniki in delavci delati nekako brezno; drug so na druzega navezani; ne samo podvzetnikom, ampak tudi delavcem je na korist, ako je v kaki tovarni manj nesreč, ako zamorejo pri delu malo prosteje dihati, ako jih ne peče in ne nadleguje vedno grenka misel: Kaj bode z menoj ali z mojo družino, ako me zadene kaka nesreča! Prav je toraj, da se te skupne koristi kažejo tudi pri skupnih doneskih in pri skupni upravi zavarovalnih zavodov. Ko bi delavci ne plačevali nič in bi zarad tega tudi pri oskrbovanju zavarovalnic ne imeli nič govoriti, bi z nekako nezaupljivostjo gledali na podvzetnike, bi natolcevali njih poštenje in bi drug drugemu postajali čedalje bolj tuji, ako morda ne celo sovražni. Kari Klun. da naj zapuste bojišče ... Med jezdeckimi regimenti je nastal nered, kteri je postal osodepoln za celo armado. Prvi je bežal polk valonski in za tem so drug za drugim spodbodli konje, da bi ž njimi prišli, kamor jih oči poneso. Nadvojvoda Leopold se stavi bežečim na pot, Piccolomini proklinja, Puldski opat zastonj skuša z zlatim križem uhajajoče vstaviti in le edino oni mladi častnik s polnega grla kliče kar more najmočneje: „Naj beži, kdor more! — Rešite svoje življenje!" — Potem je iztrgal nekemu trobaču tudi trobo in oster nje pisk je klical k odstopu. Nje glas bil je na ušesa nadvojvodu samemu. Zdelo se je, da zaduši celo rožljanje pušek in grmenje topov. Nadvojvoda roti preplašene komete, se podaja v smrtno nevarnost, Piccoliniju se od same besnosti belo pene usta, in opat Fuldski preti z groznimi mukami; ali vse nič ne pomaga. Čaroben glas jezdecke trobe napravi v cesarskih vrstah zmešnjavo, kakoršne bi niti najostreje švedske krogle ne mogle učiniti. Torstensonu se bodeče oči svetijo vedno jasneje in bistreje, suh obraz mu zaliva rudečica in njegov Govor gosp. državnega poslanca Pfeifeija o odpisovanji zemljiščnega davka. Mnogobrojne žalostne iskušinje, ki sem si jih nabral vsled obilnih vremenskih nezgod, ktere se v moji domovini skoraj leto za letom ponavljajo, silijo me do predloga, da naj bi se nekoliko več ozira jemalo na posestnike vinogradov, ktere je toča tako oklestila, da več let ne bo nobenega pridelka. Predlog, ki je danes na dnevnem redu, dovoljuje pri gozdih odpis davka za ves čas, dokler gozd ne daje nobenega vžitka, toraj na več let; pri drugih kulturah se pa odpisnina davka le na leto škode razteza, kedar je namreč vremenska nezgoda pridelek na dotični parceli vničila ali vsaj prikrajšala. Temu nasproti izrazil se je gospod glavni govornik, ki se je za predlog oglasil, tako, da bi se to že samo po sebi razumelo, da odpis davka veljd za toliko časa, kolikor let ni nič pridelka na poškodovani parceli. In ravno pri vinogradih so take škode mogoče, po kterih leta in leta ui nobenega pridelka. Med drugimi se še sedaj britko spominjam 1878. leta, kedar se je grozna toča vsula po Novomeškem in Krškem okraju čez vinograde, ktere je tako oklestila, da je koža v cunjah od lesa visela in še celo les je bil dostikrat razbit. Da bi tak les poganjal in rodil, na to niti misliti ni bilo. Prav iz novega morali smo vinograde pomladiti, če smo hoteli zopet kaj vžitka imeti od njih. če toča pridelek na njivi razbije, se ondi pri umnem kmetovanju in ugodnem vremenu ob bodoči žetvi že zopet lahko žanje in dohodek je navaden. Do celega zbit vinograd treba je pa leta in leta z velikim trudom obdelovati preden ima človek zopet kaj vžitka iz njega. Da posestnik ves ta čas niti računiti ne sm4 na kak pridelek, je vendar jasno. Vsak vinogradnik Vam bo to potrdil, če ga je le kdaj v življenji kaka taka nesreča zadela. Sicer ima postava z dne 23. maja 1883 drž. zak. št 83 (o razvidništvu zemljiškega katastra) določila za take slučaje, v kterih se zemljišča za več ali manj časa dohodku odtegnejo, če na pr. produktivno površno plast, pesek ali posipnina zaspe, če se zemlja vdere, če voda rodovitno zemljo pobere itd. V takih slučajih postava dovoljuje olajšavo pri davku za vsa tista leta, kar jih je potreba, da se vzrok nerodovitnosti odpravi in dotična parcela zopet oplodi. Za odpis davka po taki škodi, po toči, kakor sem jo ravno prej omenil po vinogradih, pa v dotični postavi ni prav nič prostora in naj bi vinograd tudi leta in leta ne dal nikakega vžitka. Ne bilo bi toraj prav, če bi se ne ozirali pri današnji razpravi na slučaj, za kterega se postava z dne 23. maja 1883 nič ne zmeni. Kajti pri škodah po gozdu postava odpis davka dovoljuje, če treba, tudi za več let, kar je popolnoma prav, kajti gojzd, ki ga je ogenj vničil leta in leta ne bo nobenega užitka dajal. Prav enako naj bi se postopalo pri vinogradih, kedar toča les tako razbije, da še bodoče leto ne bo nobenega pridelka. Vsaj je pri obeh ena in tista „ratio legis". Kjer ni pridelka, konj, kakor bi slutil radost svojega gospodarja, razgeče in tepta s kopiti same nestrpljivosti, kedaj ga generalissimus požene v dir. »Kdo je ta dragonec s črno perjanico?" prašal je falcgrof že drugič. »Zdi se mi, da je on prvi povzročil nered med cesarskimi vojaki!" »Česk uskok, visokost! — Če se prav spominjam, vstopil je pri nas v službo pred dvema letoma! — Pri kraljevskih dragoncih je ritmajster!" »Glej! — Že oddajajo orožje in pehota je v sredi!" »Nov biser, kraljeva visokost, za vašo krono!" »Od tvoje roke najden in od tvoje rose vsajen !" Gospod generalissimus se je lahno nasmejal in Karol Gustav mu je gorko stisnil roko. Polagoma so se dimovi oblaki nad bojiščem razpodili v male, nizko plavajoče meglice. Cesarska armada se je bila vsa razpršila. K Torstensonu je prijezdil dragonski polkovnik. Zmaga, gospod generalissimus, je nad vse naše upanje! — Jetnikov je pol peti tisoč. — Cesarski generalvahtmajster s petimi najvišimi leži na bo- ondi ni dohodka in kjer ni dohodka tudi davka ne more biti. GospSda moja! Odkar so se začeli grebeni tistih gord briti, ki vplivajo ua vreme, obiskuje toča leto za letom cvetoče naše livade, posebno občutljivo pa vinograde. Kaj takega poprej nismo nikdar doživeli. Kakor vse kaže, bodo še leta in leta pretekle, preden se bodo goličave po gorah zopet na gosto zarastle, in preden bode drevje ondi vničevalo viharne oblake in taiste od naših kultur na-se vleklo. Dokler bodo pa vrhovi goni goli proti nebu kipeli, izročene so naše kulture, posebno pa vinogradi, milosti in nemilosti vničevalnemu vremenu. Dolžnost naša je toraj, da se na to plemenito kulturno vrsto (trto) kolikor se dd, oziramo. To je tembolj potrebno, ker že celo solidne zavarovalne zadruge dolenjskih vinogradov nečejo v zavarovanje sprejemati, ali pa le proti silno visoki premiji. Jaz sam in z menoj vred nekaj druzih zavarovali smo si pred nekaj leti naše vinograde proti toči. Toča res pride in nam zopet vse pobije. Ko smo odškodnino zahtevali, prišli so cenit, ocena se je likvidirala, izplačala se pa ni (Čujte! na desni), ker je društvu med tem sape zmanjkalo. (Veselost na desni.) Ker postava, ki jo danes pretresamo, že to priznava, da kjer ni dohodka, ondi se tudi nima kaj obdačiti, je razvidno, vsaj kakor se je bil načelnik davčnega odseka izrazil — da slučaj, kakor sem ga jaz omenjel, sam po sebi spada pod današnjo postavo. Da se pa v tem oziru vsak pomislek odpravi, prosil bi, da se napravi dostavek, da se poškodovanim vinogradom davek tudi še za bodoče leto odpiše, ako poškodovanje še na drugo leto vpliva. Preden končam, moram tudi jaz priznati, — kar je v poslednji seji dolenje-štajarski poslanec objavil visoki zbornici in cesarski vladi, da je namreč slana v začetku maja po Dolenjem Stajarju grozno veliko škodo napravila, ■— da po vjemajočih se privatnih sporočilih, in kolikor sem v naglici iz časnikov zvedel, na kar sem se požuril, osebno prepričati se, tudi po Dolenjskem letos slana ni prizanašala. Občutljivo škodo je napravila! Ker so razne vremenske nezgode v preteklih letih gospodarsko podlago dolenjskih vinorejcev silno omajale, vendar ni več dvoma, da bo najnovejša nezgoda revščino zdatno še povečala. Zato si usojam vprašati: Ali je visoki vladi že znano o škodi, ki jo je letos slana po Dolenjskem napravila in ali misli škodo takoj preceniti dati in med tem iztirja-vanje davka po oškodovanih krajih vstaviti? Pričakujem, da bo cesarska vlada vse tisto vkrenila, kar se ji bo potrebno zdelo, da se upliv najnovejše nesreče po možnosti omeji, kakor tudi, da visoka zbornica moj predlog za poslednjo alinejo v § 4. sprejme. Glasi se (bere): »Pri vinogradih po toči poškodovanih se davek odpiše tudi za bodoče leto, kedar vsled poškodovanja kljubu navadnemu obdelovanju vinograda v bodočem letu ni pridelka." (Dobro! na desni.) jišči. — Pustili so nam 46 topov, našli smo 69 praporov od konjiče in zastav od pehote do 120!" Falcgrof je z nova gorko stisnil roko vojskovodju. »Vse nadkneževo srebro in celo kanclerja samega smo vplenili! Sovražnik beži, kamor ga pete neso!" »Uničimo ga, generalissime! — Najugodnejši čas je zdaj!" Falcgrof je položil desnico Tortensonu na rame. »Naši regimenti, visokost, potrebujejo jako počitka ! — Kaj nam koristi, če pripravimo sovražnika še ob kaka dva tisoč teh pažev. — Na pomlad založimo mu nekoliko udarcev h krati! — In mi tudi nismo železni! — Vsa konjiča naj odsedla!" In kmalo potem se je razlegalo po lipskih ravninah zaleglo; včasih trepetajoče trobenje, ktero so celo konji z veselim rezgetanjem pozdravljali, češ, da jih vojaki nakrmijo. Jezdeci so utikali meče v nožnice, pištole pod sedla, skakali s konj ter jih privezovali, kamor je mogel kteri. Le majhen oddelek šel je iskat živeža. (Daljo prih.) V Ljubljani, 25. maja. Notranje dežele. Kdor pazno zasleduje gibanje v poslaniški zbornici na Dunaji, priznati nam mora, da se toliko kmetu na korist že zdarnej niso poslanci potili, kakor letos. Posebno naši slovenski poslanci storili so vsi od kraja svojo dolžnost, da človeka kar radost obhaja pri misli, da ima za gmotni blagor svojega naroda, za zboljšanje žalostnega kmetovega položaja tako vnete može na Dunaji. Dolgo časa je minulo, ko so se v državnem zboru edino le za narodnost in jezikovna vprašanja poganjali. Potrebno je bilo in potrebno je še vedno. A še po-trebneje je — to nam bo pritrdil, kdor praktično misli — zboljšanje neznosnih razmer, v kterih se po celi Avstriji kmetijstvo nahaja, je za kmeta veliko večje vrednosti, kakor pa marsiktero drugo vprašanje celega stoletja. Letos se je to zgodilo. Naši možje so se potegnili za tlačeni kmetski narod in so v prepričevalnih govorih stavili vladi nasvete, ki se jim primerni zde za olajšanje silnih bremen, ki kmeta od vseh strani stiskajo. Vsak je prišel in iz lastne skušinje kaj povedal, kar bi se moralo odpraviti, če hočemo res kmetu kviško pomagati. Slišali smo predloge, kako bi se dalo oslabelim Dolenjcem še na noge pomagati, če se jim namreč zboljšajo pota, gradijo železnice, da bodo mogli s svojimi pridelki na trg. Slišali smo dalje, kaj da bi bilo storiti, da se omeji razširjanje proletarijata po deželi. Dotični govornik je v sijajnem govoru dokazal, da se mora v dosego tega prosta ženitev omejiti, ter naj se dovoljenje za ženitev le takim ljudem daje, ki se iskažejo, da se ne ženijo na prazne roke, temveč imajo ali posestvo, rokodelstvo ali pa stalno službo. Tudi smo slišali pritožbe, da se vlada vse premalo ozira na kmeta, ako mu elementarne sile pobero, kar bi imel on v kašico spraviti. Trije govorniki so se v tem oziru za naše poljedelce potegnili in so dotični govori deloma že znani iz uvodnih člankov našim čitateljem, deloma jih bodo pa v kratkem čitali. Reči se mora, da je letošnja doba v državnem zboru taka, kakor bi morala vsaka biti! Želja po lastni, od Avstrije popolnoma neodvisni armadi Madjarom ni še ugasnila. Posebno radi se pa madjarski magnatje z njo pečajo, ker jo smatrajo za ,nekaj, kar dosedaj madjarska slava še pogreša. Oe ravno ti magnatje za nekaj tisoč, ali tudi sto tisoč goldinarjev davka že več let dolžni ostajajo, se ne brigajo toliko, kako ga ga bodo plačali, kakor pa, da bi si skoraj lastno vojsko na noge postavili. V gospodski zbornici imeli so te dni na dnevnem redu domobransko postavo. Domoljubno srce baronu Desideriju Pronaju ni dalo miru, da je moral zopet odločno zahtevati ustanovitev lastne ogerske armade, ktera naj z avstrijsko nima prav nič skupnega. Skupna armada je v dua-listični državi po njegovih mislih nesmisel, in Madjari ne smejo poprej mirovati, da se je znebe. Častniki, ki pri sedanjih ogerskih polkih službujejo, morajo se tudi v madjarščini strokovnjaško izobra-žiti. Madjarska državna ideja tako dolgo ne bo v pravem ponaenu trdna postala, dokler se ne bo pod krono sv. Štefana vse le v madjarščini čitalo in pisalo. — če pojde tako dalje, bodo ti preklicani Madjari konečno še tudi od Boga zahtevali, da jim mora madjarski grometi pustiti, tako so zagrizeni. Sicer pa niso vsi taki. Tega Desiderija je z velikim vspehom pobijal honvedski minister Fejervary in se konečno tudi domobran sprejel, kakor je v postavi določen. Ogerski državni zbor je v petek 21. t. m. sprejel v tretjem branji dokladne kredite za ministerstvo prometa; doklado splačevunja za leto 1883 in to, kar odpade še na Ogersko za leto 1885. — Potem tudi sklepne račune za leto 1885. V soboto je bilo na dnevnem redu pobotanje s Hrvaškem in Slavonskem za leto 1882—1883. — V gospodski zbornici je bil sprejet zakon o domobranu z vsemi glasovi zoper enega (Pronay-a), ki postave zarad tega noče sprejeti, ker te v nji dualizem premalo povdarja. Njemu je pomanjkljivost to, da ni zgolj ogerske akademije za vojaške častnike. Vidi se, da so nekteri doslednji še več, kakor je potreba. Vnanje države. Zarota na bolgarskega kneza ni iz trte zvita, temveč gola resnica. Ponoči 17 t. m. zbralo se je pri opozicijonalcu Garanovu 8 zarotnikov. Med temi je bil tudi bivši ruski kapitan Zobakov, dva Grka, jeden Črnogorec in jeden pravoslavni pop. Sklenili so kneza med Altosom in Burgasom napasti in če bo le mogoče, živega polastiti se. To je bil odbor. Izvršiti je pa imelo ta nalog 30 mož, kterim na čelu je bil dijak Ko bokov. Pri Kam-čiku so se namenili prežati nanj. če bi jim bilo ondi spodletelo, ponovili bi bili napad v Varni, preden bi se bil knez vkrcal. Dalje je bilo sklenjeno prvega ministra Karavelovega umoriti, brzojavne žice potrgati, revolucijo oklicati in Rusom pot v deželo pripravljati. Zarotniki so popu prisegli. Bil je pa jeden med njimi, kmet Mi hal o v, ki je zarotnike ovadil. Oblast je vse prijela in zaprla. Razburjenje po deželi je vsled tega neki silno. Knez je menda že včeraj srečno v Varno došel. Da ruska stranka v Bolgariji ne bo počivala, dokler se kneza Battenberga ne znebi, je prav verjetno, če bo pa tudi kaj vspeha imela, je drugo vprašanje, saj gotovo si po zarotah in zavratnih napadih ne bo pridobila spoštovanja niti naroda, niti vnanjih vlad. Grško vprašanje je že zopet zamotano, kakor je bilo ves čas, le nekaj malo dni ne. V Atenah so se ravno pripravljali, da bi orožje odložili, kar na meji puška poči, za njo druga in tretja in s tem je bil ves dober nameu pri kraji. Turki so Grke ob meji na straži stoječe napadli in so jim stražnico vzeli, iz ktere so se morali kmalo zopet vmakniti, kajti Grki so pritisnili z večjo silo. Če tudi je po grških sporočilih dokazano, da so Turki napad pričeli se vendar poslednji izgovarjajo, da to ni res, temveč je vsa rabuka nastala le vsled slabega sporazumljenja med grškim in turškim za-povednikom. Imenitno je tukaj vprašanje, kdo je Turka nahujskal k temu napadu? Ali so v Carigradu sami sprevideli, da bi ne bilo dobro, če Grška netepena orožje odloži? Turška vojska ob grški meji nakopičena, je turške blagajnice popolnoma vsušila. če bi se razoroževanje kar brez vsega vspeha izvršilo, bi se Turčija prav od nobene strani niti vinarja ne imela nadjati za yse velikanske stroške, kar jih je do sedaj imela, če bi se ji pa posrečilo, da bi Grke nekoliko našeškala, potem pa lahko zahteva odškodnino. Grki so se sami skrbno varovali Turke izzivati; če se hoče boj napraviti, jeden vendar-le mora začeti. Turki so ga hoteli imeti, zato so ga pa pričeli, če sedaj to v svoji okrožnici tajč, nima nobenega pomena. Tako se mora sklepati, če se poročilom Grkov kaj verjame; če se verjame nasprotnim tuškim, se vč, da se pride do nasprotnih sklepov. „Univers" razglaša manifest Von Carlosa, v kterem protestuje zoper razglašenje Alfonsa XIII. za kralja španjskega in povdarja, da ne bode nikdar odstopil od svojih pravic. — Odkar je avstrijska nadvojvodinja španjska kraljica postala in so sv. Oče obljubili kumovati, protesti Don Carlosa niso več tako nevarni. — Toda kdo ve, kaj nam prinese prihodnost, že v enem letu se veliko spremeni, kaj še le v tem času, ko bode Alfons XIII. zares španjski prestol zasedel. Poroka portugalskega kraljeviča s francosko princeso, hčerjo grofa Pariškega, dvignila je v Parizu neprimerno veliko prahu kviško, v resnici veliko več, kakor pa je to vredno bilo. Poroka sama na sebi bi morda še ne bila tako razburila republikanskih živcev sedanjim francoskim politikarjem, ko bi se ob tej priložnosti, tedaj namreč, kedar je hčerka z doma odhajala, ne bili zbrali prijatelji grofa Parižkega ondi, kjer so veliko demonstracijo napravili. Povabljeni so bili tudi poročniki vseh velesil in papežev nuncij, pa se menda nihče ni vdeležil slavnosti. Kljubu temu pa nekaj republikanskih listo? zopet z vso odločnostjo zahteva, da naj se vprašanje o izgonu princev spravi iz novega na dnevni red. Res so se nedavno ministri že zopet pomenkovali o tem neslanem vprašanji celo poltretjo uro. Drugi bolj zmerni in previdni listi se pa izgonu z vso odločnostjo upirajo, češ, da bi to vso zadevo le še na slabeje stališče spravilo. Listi orleanistov glede vsega tega sicer jako mirno, a silno zbadljivo pišejo. Izvirni dopisi. Senožeče, 27. maja. Zarad opravil sem skoraj pozabil pisati o slovesnosti, kojo smo obhajali pretekli teden; pa opozorili so me na to potniki, ki so ogledovali prekrasni slavolok, kojega je postavil naš velespoštovani župan, g. K. Demšar, o priliki prihoda premilostivega knezoškofa. V spremstvu g. dekana iz Postojne in g. tajnika dr. Lesarja prišli so k nam premilostivi knezoškof v sredo 19. t. m. Naproti šla sta jim g. župan in g. grajski oskrbnik — slednji v imenu patrona uaše cerkve. Pri slavoloku pozdravila jih je v imenu šolske mladine učenka Milika Kavčičeva. Vsi pa smo radostno gledali visokega gospoda, kojemu se že na obrazu bere ljubeznjivost in miloba. Ko se je zmračilo, bil je razsvitljen ves trg, zažganih mnogo raketov in umeteljni ogenj. Vse to priča, kako so se radovali Senožečani nad prihodom prevzvišenega vladike. V četrtek prišlo je več gospodov duhovnov — dva celo iz Tržaške škofije — »oveličat slovesnost. Godilo se je vse v najlepšem redu in okolo pete ure popoludne zapustili so nas visoki gospod, kojim smo pač srčno klicali v slovo: »Bog Vas ohrani mnogo let!" Da smo pa zamogli svitlega vladiko tako dostojno sprejeti, pripomogli so posebno: g. župnik, ki je skrbel za olepšanje cerkve; g. župan, gospodičina V. Demšarjeva s pripomočjo gosp. brata in g. Al. Mušiča. Slednji delali so po dnevu in po noči, da so napravili slavolok, kakoršnega ni kmalo videti. Črke na slavoloku bile so sestavljene iz samih listov umetnih cvetic, kar je dalo mnogo dela, — slavolok pa je posebno krasilo. Še nekaj naj omenim. Prodajalci sladkarij postavili so svoje stole prav k cerkvi. To je gotovo nespodobno, in zato nam je zel6 vstreglo cerkveno in občinsko predstojništvo, da je prodajalce odpravilo iz posvečenih prostorov. Dostavim naj, da so svitli vladika izrazili že poprej svojo uevoljo pri nekej fari, da se prodajalci vstavljajo tako blizo cerkve, ter so vernemu ljudstvu v napotje in dostikrat tudi v spodtiko. Prilično Vam pišem še kaj, ako Vam je ljubo, in odpravite tisti nenasitljivi koš. *) Z Bleda, 24. maja. Podružnica sv. Cirila in Metoda na Bledu je imala včeraj popoludne svoj prvi redni občni zbor. Sošlo se je bilo dovolj raz-umništva, posebno rodoljubi iz Gorij so bili dobro došli. Volil se je najprej stalni odbor. — Na predlog g. Zirovnika, nadučitelja, da se dosedanji odbor potrdi in le še denarničarju namestnik postavi, se sprejme soglasno. Ker se pa dosedanji denarničar, g. nadučitelj Troj ar, zarad druzih opravil temu poslu odpovč, se izvoli na to mesto gospodičina učiteljica Zupan. Iz poročil tajnikovih je razvidno, da družba vendar vedno napreduje; pristopilo je tudi pri tej priložnosti več novih udov. V noči od nedelje na ponedeljek je vtonil v jezeru A. Rozman, gostač iz Mlinov; kako je prišel v vodo, se še ne ve gotovo. Tujci so pričeli dohajati in lepo vreme jim vidno dobro dene v tem zdravem kraju. Ko bi imeli veče prostore, bi gotovo ostalo še več gostov, in za to bi se moralo skrbeti. Prilika lepa se ponuja zdaj. Vila in park baronice Ritmajer-jeve je naprodaj. To je oni lepi kraj od Malnerjevega hotela tje proti Grajski cerkvi ob jezeru; brez dvoma najpripravniši in vgoduiši leži. Kdo ga bo kupil? ne vemo, govori se pa, da so prišli z Dunaja ljudje — niso domačini — si vse ogledali in kmalo utegnejo kupčijo potrditi. Zato, rojaki, ki kaj premorete, skrbite, da ostane Bled — naš. Ko bi bil Bled na Ogerskem, gotovo bi ga Dunajski ljudje ne kupili — za to bi že porok bilo ogersko domoljubje — ker pa je na Slovenskem, nima kdo za poroka se postaviti, in tako zml se zgoditi, da bo vse obrežje jezera — v rokah tujcev. — Občina ne more nič storiti, ker nima denarja; naši magnati imajo denar, pa volje nimajo; toraj ne ostane druzega, kakor da naj dežela kupi ves prosti svet, zgube ne more imeti, ker mu od leta do leta cena hitro raste. Res, da naša dežela ni bogata, pa nekaj sto tisočev vendar premore in jih lahko tukaj dobro naloži. Domače novice. (Občni zbor) prve Ljubljanske podružnice sv. Cirila in Metoda v soboto zvečer se je izvršil na občno zadovoljnost. Predsednik notar g. Gogola ga je pričel s primernim nagovorom, kteremu ste sledili sporočili gg. tajnika prof. dr. Požarja in pa blagajnika Robiča. Prvi kazal nam je podobo društvenega delovanja v minuli dobi, drugi pa društveno premoženje, kterega se je nabralo 949 gld. 58 kr. pri 7 pokroviteljih, 27 ustanovnikih, 43 letnikih in 3 podpornikih. Le še tako naprej! (Pevski izlet) na Dobrovo in v Švico v nedeljo se je prav lepo izvršil. Pevci dospevši na Dobrovo, kjer so jih z zvonika slovenske zastave pozdravljale, odpočili so si pri zajutreku pri mežnarji. Ob 10. uri vdeležili so se službe božje, in so pri sv. maši peli tako krasno, tako milo, da te sv. maše ne bo nihče pozabil, kdor je imel srečo vdeležiti se je. Posamične pevske točke so bile tako primerno razdeljene, da so se oglasili zapored mešani zbor, moški zbor, žeuski zbor, moški kvartet in sopran, eden lepši nego drugi. Po službi božji dvignili so se pevci čez goro k Do-linarji na Švico, kjer jih je čakal slavolok: »Živili Slovenci, dobrodošli gospodje pevci in gospice pevke." Sprejem na Švici je bil posebno prijazen, obed pa Da, vselej ljubo, to Vara spriouje današnji list; a nona-sitljivega koša ne moremo odpraviti, ker je potreben vredništvtt in dopisovalcem. Vred. okusen, da je bilo kaj. Vdeležilo se ga je blizo sedemdeset ljudi. Po kosilu pričelo se splošno razved-rovanje s petjem in domačo godbo — na harmonike. Dva sta jih vlekla. Da med splošnjim veseljem tudi navdušenih napitnic in lepih pozdravie ni manjkalo, razume se pač samo po sebi. Zbrane pevce je popoludne tudi mnogo Ljubljančanov obiskalo in pa nekaj gospode iz Dobrove, med ktero omenjamo častita gospoda duhovnika in g. državnega poslanca dr. Poklukarja. Sploh se lahko reče, da je bila to zabava, kakor si je pošteno slovensko srce le želeti zamore. (Poročila) sta se včeraj dopoludne ob 11. uri tukaj pri sv. Florijanu g. Ivan Kavč ni k, mestni policijski komisar, in gospica Cecilija Pirnatova, hči tukajšnega hišnega posestnika gosp. Tomaža Pirnata. (Razpisane so): službi dveh kancelistov pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani in ravno taka pri c. kr. okrajni sodniji v Postojni. Prošnje do 28. junija. (Posebni iztisi iz deželnega zakonika) za voj-vodino Kranjsko nazivlje se ravnokar pri Klein in Kovač-u izišla knjižica, ktere obseg je razglasilo o pobiranji deželne naklade od vporabljenih žganih pijač. Knjižica bode posebno vstregla gostilničarjem, trgovcem, sploh prodajalcem žganih pijač. Veljii 10 kr. (Povozil je) včeraj popoludne dirjajoč lijaker na Poljanski cesti pri c. kr. finančni direkciji dečka, da ga je takoj po celem obrazu kri zalila. Hudo poškodovan menda deček ne bo, ker se je takoj pobral in grozno tuleč k Ljubljanici tekel, kri spirat. (Razpisana je slnžba c. kr. okrajnega sodnika) v Škofji Loki do 10. junija. (Nesreča.) Iz Škofje Loke se nam poroča: 22. maja je zgorela bajta pod sv. Volbenkom v Logu. Proti deseti uri zjutraj se je pokadilo iz pod strehe. Posestnik bajte je polegal na slami, si je prižigal pipo ter je gorečo žveplenico vrgel od sebe; slama se uname, mož hoče razprostirajoči se ogenj pogasiti, pa se mu ne posreči. H krati je celo poslopje v plamenu. Domača hči, 30 let stara deklina prihiti domu, teče v hlev, da bi rešila iz plamena dve kozi. Med tem se udere strop na hlevu ter jo podsuje. Vstala je urno ter vsa goreča tekla proti blizo tekoči vodi. Sedaj pa leži reva vsa opečena in ni upanja, da bi preživela strašne opekline. Poleg podopja je zgorelo revežem tudi nekaj denarjev. — Čujemo o mnogih požarih. Kdo je zažgal? Ali otrok ali pa tobakar. Pa kaj bi govoril, saj v tej zadevi ne pomaga nobeno opominjevanje. (Iz Kopra v Opatijo), pravijo, da se bo železnica delala. Imela bo navaden tir in pojde preko Buj , Montone, Gervolj, Opatije in Voloske v Matulje. (Polom) imeli so predvčeranjem na Tržiškem (Monfalkonskem) kolodvoru, kjer se je prazna lokomotiva z vso silo v stoječ tovorni vlak zakadila. Prišla je od zad in je vsled toga tudi poslednji voz popolnoma razbit,, pet druzih pa več ali manj poškodovanih. Z obema rokama pač lahko Boga zahvali delavec na postaji, ki je bil ob tistem času med vlakom skopljevajoČ ga, da se mu ni nič druzega zgodilo, kakor kožo mu je tii pa tam nekoliko opraskalo. Velika nesreča je pa kurjača zadela. Silna moč vrgla ga je s stroja in si je revež pri tem roko zlomil. Telegrami. Dunaj, 25. maja. V včeranji seji odseka za izdelovanje službene pragmatike za ne-soclne uradnike izjavil se je ministerski predsednik, da zadeva v smislu temeljnih postav ne spada v področje državnega zbora in jo je treba eksekutivni oblasti pridržati. Minister Gauč izjavil se je slično. Oba ministra sta se izjavila, preden se je odsek razšel, da se daljših razprav ne bodeta nič več vdeleževala. Odsek so je pa kljubu temu izrekel, da jo državni zbor kompetenten in so je izvolil pododsek, ki naj bo izdelal predlog, v kterem se bode plenum naprosil, da naj to reč razsodi, oziroma da naj se odsek pooblasti postavo izdelati. Atene, 25. maja. Izdal se je četam ukaz, da naj se od mejo odmaknejo in naj ondi le navadna posadka ostane. Atene, 24. maja. Dva nabora rezervistov sta se že domu spustila,, trije se bodo drugi teden. Prostovoljci lahko gredo kamor jim je drago. Catania, 24. maja. Lava so je jela vtrje-vati, podzemeljsko bučanje je vtihnilo. IJmrli so: 21. maja. Janez černivo, paznikov sin, 3 leta, Opekarska eesta št. 3, Rhachitis. 22. maja. Martin Leve, gostač, 65 let. bil je v Prulah mrtev najden. 23. maja. Janez Perme, krojačov sin, 5 let, Rožne ulice št. 33, jetika. — Marija Mlakar, podoborezea žena, 40 let, Kolezijsko ulice št. 10, jetika. — Ferdo Dobruta, kolarjev sin, 12 dni, Reseljeva eesta št. 1, božjast. V bolnišnici: 20. maja. Franc Ulčar, hlapec, 46 let, vsled telesne poškodbe. 21. maja. Marija Čandek, gostija, 68 let, kap. Tujci. 23. maja. Pri Maliču: Alf. pl. Penaranda, zasebnik, s soprogo, iz Belgije. — Schneider in Berger, trgovca, z Dunaja. — Jožef Ohme, tovarnar, iz Schonlinde. —■ Sorgi Jaklitseh, kolar, iz Gradca. — Kari Masseur, zasebnik, iz Gorice. — pl. Lenk, posestnik, iz Archa. — Anton Kutner, zasebnik, iz Litije. Pri Slonu: Fani Theuer, zasebniea, z Dunaja. — Kat. Sattler, uradnikova soproga, z drnžino, z Dunaja. — Seidner in Richter, trgovca, z Dunaja. — Arnold Altena, trgovec, iz Remscheida. — Kari Bonner, zdravnik, s soprogo, iz Brna. — Schuster, vodja, z družino, iz Gradca. — Marija Pichl in Franc Wciss, zasebnika, iz Trsta. — Ferd. Oppitz, o. k. stotnik, iz Gorice. — Anna Kandolini, soproga, c. k. sodnika, iz Kostanjevice. — Anton Železnikar, zasebnik, iz Tržiča. Pri Bavarskem dvoru: Alojz Meliohar, zasebnik, iz Budvveisa. — Janez Počivalnik, zasebnik, iz Kranja. Pri Južnem kolodvoru: Righeti in Rovaldi, inženirja, iz Verone. — Julij Foldiach, bankir, s soprogo, iz Budapešto. — Ferlič, zasebnik, s soprogo, iz Celovca. — Fischlcr in Gnedič, mlinarja, iz Radeče. — Bratje Zupan, iz Kamnegoriee. Pri Avstrijskem caru: Eugen Wilda, zasebnik, iz Berolina. — Jakob Janach, trgovski pomočnik, iz Mokronoga. — Martin Ropaš, posestnik, iz Franca. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 25. maja Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5 % ,, 100 „ (s 16 % davka) 4lo avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogerske banke Kreditne akeije...... London ....... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. eekini .... . . Nemške marke Vremensko sporočilo. 85 g). 25 85 „ 45 117 „ 35 101 „ 95 878 „ _ 284 „ 60 126 „ 75 10 l 02'/ 95 5 n 62 .. 05 Dani Čas Sta nje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 7. u. zjut. 737 26 +17-8 si. j vzh. jasno o-oo 24. 2. u. pop. 734-98 +26-6 si. j«S jasno 9. u. zveč. 734-86 +18-2 si. jvzh. | jasno Jasno, na večer nekoliko vetra in pa v kotu (svzp.) se jo vremenu bliskalo. Srednja temperatura 20 9° C., za 5'4° C. nad normalom :xxx: Za Binkošti, za prvo sv. obhajilo in za praznik sv. Rešnjega Telesa priporočamo našo veliko zalogo molitvenikov v slovenskem in nemškem jeziku. Vse priljubljene knjige imamo v velikih izbirih in raznovrstnih vezeh v zalogi. Imenike pošiljamo na zahtevanje brezplačno. Katoliška Bukvama V Ijjnb\juni »stolni ti-g- štev. CS. Izšla jo ter se dobiva v Katoliški Bukvami M v Ljubljani knjiga: Kmetom v pomoč. H Narodno-gospodarska razprava. |jj H Spisal 1 JU (33) IVAN BELEC, £ župnik. Ju Knjiga obsega 9 pol v osmerki. — Cena ji je 25 kr., •Jjjl' po pošti 5 kr. več, kdor jih vzame deset skupaj, dobi jf-jednajsto brezplačno. Krasne podobice in mM lističi ktere ima v zalogi Katoliška Bukvama v Ljubljani. Spomini prve svete spovedi: 100 kom. 1. Svitli (bronzirani)......................1-— 2. Črni . . .............................1.— Spomini svete birme: 1. Svitli (bronzirani)...........—.80 2. Na debelem papirji z lepim oljnatim tiskom (brez teksta)..............................7.— Spomini prvega sv. obhajila: 1. Svitli (bronzirani)...........—.80 2. Črni................1.— 3. Pobarvani............................2.50 4. Na navadnem papirji lepo pobarvani .... 3.60 5. Na čipkastem papirji z lepim barvenim tiskom . 4.50 6. Na debelem papirji z lepim oljnatim tiskom . . 7.50 7. Ravno tisto na še lepšem papirji......8.— 8. Veča oblika za okvir..........10.— 9. Lop ksilografični barvotisk: „Kristus s presveto hostijo" po načrtu baroninje Oer, v veliki obliki za okvir..............25.— Molitve, ktere naj se z nmšnikom vred opravljajo po vsaki tihi sv. maši ..................3.— Kratke molitve in zdihlje.ji................3,— Zaveza Marijine ljubezni ali velika bratovščina prečast. Device« Marije..................1.— Sv. Ciril in Metod........................1.50 Bratovščina naše ljube Gosp 6.......3.— Jezus! usmili se mene....................1.50 Bratovščina sv. Dizma....................3.— Bratovščina presv. Srca Jezusovega..........1.50 Bratovščina sv. brezmadežnega Srca Marijinega 1.50 Glej to Srce, ktero je ljudi tolikanj ljubilo! . 4,— Nadbratovščina Matere Božje Marije Tolažuice 1.50 Bratovščina Božjega Srca Jezusovega .... 1.50 Apostolstvo molitve......................1.50 Listek bratovščine živega rožnega venca 1 roža = 15 listov 60 kr. Razun tega imamo jako lepo, na kartonu v barvah tiskano podobo Jezusovega Srca, z rinčico, da se lahko na steno obesi. Okoli Srca je napis: „Stoj! Srce Jezusovo je z menoj! ji je cona(100 kom. za 1 gld.) jako nizka. (6) V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo tržnicah knjiga: Odkritje Amerike. Pridelal H. Maj ar. Trije deli, 436 strani, S" Vsi trije zvezki v platno skupc vezani / gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 63 kr. Ta knjiga je lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine' in književnosti nate hode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bambcrg knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu. A »Asi1