Štev. 6.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
10. februara 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Gda se odpre naša železnica?
Narodni poslanec g. Klekl so že lansko leto napravili energične stopnje, da se naša železnica od Sobote do Ljutomera te odpre, kda ona od Ljutomera do Ormoža. Nešteri so najmre šteli, ka bi se od Ljutomera do Ormoža prle odprla. Poslanec Klekl so proti tomi protestirali i zahtevali, ka naj se ednovremeno odpre železnica i če bi se šteri deo prle odpro, te náj to bo od Sobote do Ljutomera, ar se ta železnica predvsem za nas Prekmurce gradi. Potrebno je to z gospodarskoga i tüdi političnoga pogleda. Odgovora pol leta ne bilo. Zdaj je prišo i glasi se etak: „Ministerstvo prometa kraljevine SHS. Broj 30068/23. 16. januara 1924. v Beogradi. — Gospod poslanec! Čast mi je odgovoriti Vam na Vaše pitanje, štero ste blagovolili staviti na mojega predhodnika dr. Vel. Jankoviča prek predsednika narodne skupščine od železniškoga prometa na progi (liniji) Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Celi deo proge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož se v ednom vremeni odpre i izroči javnomi prometi 1. septembra l. 1924. kak je to odrejeno z rešenjom ministerskoga sveta od gradbe te proge, ár se v tom časi vso delo lehko dovrši okoli graditve. Deo linije Murska Sobota—Ljutomer ne more biti gotov pred 1. septembrom l. 1924. zavolo mosta prek vode Müre, šteri de k redi samo 1. julija prišestnoga leta.“ (Odgovor je na lansko pitanje. Vr.) Minister prometa Dr. Kojič. — Z toga odgovora vsaki lehko vidi, ka se železnica ešče letos odpre i naša stranka si zapečati ž njov en stalen i zahvalen spomin v zgodovini Slovenske Krajine.
Govor nar. poslanca, g. Jožefa Klekl, dec. 5. na 7. seji narodne skupščine od sekvestriranih veleposestev v Prekmurji.
Jaz sem omeno te reči samo zato, da g. minister pokaže dobro volo i da preiskati vse to na hasek države i našega prebivalstva i njemi pride na pomoč. Edno pa morem povdariti, kak sem prle omeno, da naš narod nema zavüpanja v večino uradnikov i to zavolo toga ne,
ar uradništvo davle netočna,večkrat celo neistinska poročila. Kak sem že povedao, je m?nis-trstvo za agr. reformo javilo, da so se Prosilci niti ne javili za zemlo. Istina pa je to, da sem jaz sam pošilao brezračuna imen prosilcov ministrstvi za agr. reformo i zahtevao, da se njim da zemla. Tüdi drügi dogodki so mi Znani, da so agr. uradi poslali popolnoma napačne podatke ministrstvi za agr. reformo. Zato naš narod nema zavüpanja do večine uradnikov i zato zahtevam, da se nam pošle Parlamentarna komišija, da preišče i spozna istinske žele i zahteve našega naroda. Državi na hvsek je, da bo na severnoj meji naše ljüdstvo zadovoljno.
Ka se pa tiče sekvestrov Samih, mislim, da je namen tistih v prvoj vrsti to, da se odstrani nevarnost, da bi podaniki tüjih držav, ki majo svoja posestva v našoj državi, teh ne hasnüvaii na kvár naše države, v drügoj vrsti pa, da se skrbi za to, da bodo Veleposestva nosila v novoj državi bar teliko kak so nosila prle. Odkrito povdarjam, da je nevarnost izvoza odstranjena po agrarnoj reformi — drügoga svojega namena pa sekvestri nikak ne dosegnejo. Ve Znamo, da so skoro vsa sekvestrirana Veleposestva pasivč na. (To je menje dohodkov nosijo, kak se trošt na nje. Vr.) Zato bi jaz predlagao,: ,,da se s posebnim zakonom določi, da se vsi sekvestri Odpravijo, — če se pa obdržijo, naj se vsi obdržijo". Nikak pa neide to, da bi se edni razbili, drügi pa nej. Kajti s tem spadne sumnja (menča) na predstaviteie naše države. Ne trdim toti, da se vršijo korupcije (da se proti zakoni jemljejo ./penezi, Vr.). Ali sum brez dvojnosti obstoji i te škodi ne samo ministrom, nego ugled! cele naše države.
Jaz bi s tem dokončao svoj govor. K dokonča pa ešče ednok zahtevam, da gospoda ministra pravde i za agrarno reformo na hasek države i našega prebivalstva data preiskati vse pritožbe, tičeče se njihovoga delokroga v Prekmurji, i to ne po naših uradnikah, nego po parlamentarnoj komisiji, štera se naj vte namen vküppostavi, da bo naš narod zadovolen i da bo naša držáva s tem na severnoj meji dobila veliko pporo i obrambo. (Odobravanje i ploskanje na desnici.).
NEDELA.
V. po Treh Kraljih. Evang. sv. Mataja Kili. 24—30. Prilika od dobroga semena. Sejaj dobro semen, dobro reč vošči bližnjemi, da povrže
pot greha i na dobro stopi. Ljübezen do bližnjega to zahteva od tebe.
Ljübézen do bližnjega.*)
Sramotno je, Či smo ljüdje dostakrat celo pri molitvi tak — sebični. Molili bi samo za sebe, samo za sebe i prosili, da bi Bog pomagao nam, da reši nas, da zveliča nas — či tüdi na stroške drügij . . . Tak pa ne govori krsčanska ljübezen. Moliti za sebe, moliti za drüge — to je dužnost I moliti za bližnje, posebno za njihove düševne potrebe —; za pravične, da v pravičnosti ostanejo, za grešnik?,- da se spre-obrnejo — O, kak velko delo krščanske lübezni je to 1 Što zna, kelko je v nebesaj takših, ki so prišli v nebesa po molitvi drügih. O prelepa molitev — molitev za drüge! Kda se z verov i vüpanjom zdrüži šče lübezen, i podigne svoje roke i oči k nebesom za bližnikov časno, posebno pa za večno blaženost. I to sredstvo molitve mamo v rokaj vsi; ž njim vsi lehko skažüjemo bližnjemi dühovno delo smilenja . . . Vsi lehko. I « lehko, eli smo ne dužni? Eli ne zapovedava lübezen tak. Istinsko, da zapovedava!
Predragi! Nišče z med nas naj ne pravi: Ka me briga düša i zveličanje drügoga! Od takšega, ki tak misli, pravi sv. Janoš, da tüdi svojo düšp žmetno zveliča. O t tistoga pa, ki je goreči za zveličanie drügoga, pravi Sveto Pismo: Bratje moji! Či što z med vas zajde i ga što povrne, naj zna —da što grešnika pr-vrne od njegove krive poti, reši njegovo düšo smrti i pokrije velki broj (tüdi svojih) grehov. Amen.
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dolnja-Lendava postala samostojno glavarstvo. Glavar novoga glavarstva je dozdajšnji komisar dr. Kandrič? Gda njemi Čestitamo za odliküvanje, njemi Želemo puno blagoslova na njegovo ravnanje, ka bo to zadovoljilo celi naš Okraj, i slovenski narod i podanike madjarske materne reči.
Če što šče kaj za Novine i M. List pisati, ali teva naročiti, spremembo naslova naznaniti, naj piše samo na uredništvo »Novin" v Črensovce. — Ki pa g. nar. poslanci Jožefi Klekl šče kaj naznaniti, naj njim naravnost v
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj
„Kak misliš to?“
„Jaz sem hvaležna Bogi, da sam sirota, slabo, božno oblečena, da püsto jem, ár sem s tem i v tem tak bole spodobna svojemi mladoženci J. Kristuši!“
„Ti deklica, ti, si se že li privčila vsem tem praznim bedarijam?“ pravi Sodnik nikelko nevolen „ve pa zato ne moreš hvaliti Boga, da te je stvoro slepo?“
„Zato šče najbole, vsaki den, vsako vöro Ga hvalim zato, da sem slepa.“
„Kak? Ti se zovéš za srečno, ár ne vidiš svetloga sunca, lepe zemle, lüdi. itd.?“
Vsega toga zaistino ne vidim, ali pred očmi šče mi je bole svetlo, lepše sunce; vsigdar glédam Onoga, šteri je vse to stvoro, ka ste imenüvali, mam svojega nebeskoga mladoženca, šteroga lübim tak, da z Vün njega ne želim .nikaj drügoga vitieti.“
„Beži, beži, s takšimi rečimi. Poslüšaj casara, če ne boš, bom nikaj probao . . ., ka te bo malo bolelo i te spreobrnolo k pameti!“
„Bolečine?“
„Bolečine, da, ali si šče ne trpela bolečin, šče te ne nikdar níšče vdaro?“
„O ne, krščeniki se ne bijejo!“
Sodnik je namigno Katuli, da jo položi na ležalo. Rabel je napno sirotico na razteznico, na roke i noge ji vrže zanke i roke je raztégno ober glave. Slepa deklica je ne čütila nikoga drügoga i je mislila, da to vse dela z njov ravno tisti, šteri je prlé z njov gučao.
Okoli stoječi so komaj zadržali sapo i Smej i so gledali siroče, šteroj so vüsta šepetala jočečo molitev.
Šče ednok te opotim, prlé kak te začnemo mučiti; darüj bogovom!“
„Ne trplenje, ne smrt me ne 'bo ločila od Jezuša Kristuša. Jaz ne morem darüvati drugomi, nego edinomi pravomi Begi i té dar sem jaz sama!“
Sodnik namigne, rabel zavrti na razteznici voža, na šterij so bile privezane roke i nogé, se napnejo vsi udje, čeravno šče ne stopijo iz sklepov i celo telo čüti močno bolečino, štera je bila telko vekša, ár je ne znala, ka se godi z njov. Vse prejk je čütila močno bolečino!“
„Aha, ali zdaj čütiš? Naj bo to dosta, zdaj bár se spreobrni!“
Cecilija niti ne čüla njegovij reči, nego je molila: „Lepo se ti zahvalim, o Gospod Jezuš Kristuš, da si me spoznao vredno zavolo Tebe trpeti. Jaz sem te Iübila v sreči, sem te v veselji i zdaj v trplenji šče te lübim bole. Kak sam vesela, ár sem zdaj po trplenji postala Spodobna šče bole kak v živlenji po sirmaštvi i nevoli.
Ti mi ne odgovarjal? Norca se delaš z mené? Le počakaj, bomo probali šče kaj hüjšega,“ zakrili razčemeren Sodnik. „Katul prinesi vžgano baklo i pritisni ji na kožo!“
Gledalcom se že je prlé smilila sirota, zdaj pa se njim je sodnikovo delo ostudilo i začeli so muviti i kazati svojo nevoló.
   Cecilija je šče komaj zdaj zapazila, da je ne sama i da jo obdaja množica lüdstva. Krv jo polijé po lici zavolo sramote, štero je bilo pred kratkim belo kak marmor. Sodnik se je zdro nad gledavci i zadüšo njihovo čütenje, med tem kda je deklica pa molila: „O moj Bog vsigdar sam Ti bila vörna, dáj mi trpeti vse trpljenje, samo osramočenja pred lüdmi me brani Prosim, vzemi me k sebi včasi, da mi ne bo trbelo iz sramežlivosti zakrivati svojega obraza, kda bom stala pred Tebov.
Gledalci so pa začnoIi nevolno muviti. Dale.
2
NOVINE
10. februara 1924.
v Beograd (parlament, jugoslovenski klub broj 20.) piše.	
Licencanje plemenskih žrebcov se vrši v D. Lendavi 12. februara ob 9. vöri prí gostilni Deutsch, drügi den, febr. 13. pa v Soboti pri gostilni Benko tüdi ob 9.
Dačne knjižice se dobijo pri davčnom uradi. Cena edne en dinar.
V Kanado spravlja ljüdi neki zagrebečki agent i peneze pobira vküp v té namen. Ne dajte se zapelati. Opitajte angleški konzulat i našo oblast prle i samo po danom pojasnili se pogajajte.
List „Murska Straža,“ kak javlja glasilo naše krščanske stranke „Slovenec“ pa tüdi mariborska „Straža,“ ne je več list naše stranke.
M. Sobota. Potom, ka je radikalna „Istina“ vmrla v D. Lendavi, namenijo radikali pri nas probati srečo i davati vö novo radikalno glasilo. „M. Krajina“ se njim ne vidi zadosta pametna.
Štiri belice koštajo letošnji M. Listi z kalendarom vred, ar jajce košta 10 koron. V mérnom časi je koštao list z kalendarom vred v tom časi dvajseti belic. Gda je bio dragši. — Katoličanci, Bl. D. Mariji na čast, gda njeni dar, M. List v 20. leto stopi, štiri belice ne dati za toga, bi slabo znamenje bilo. Ve ljübite jeli Dev. Marijo, mater svojega božega Odküpitela? Te pa širite njeno čast, küpite sebi i sirotam njeni list.
Na „Martinišče“ so nabrali drüžbanje i starišini na gostüvanji Mesarič Alojza i Forjan Marije pri Mesarič Matjaši v Bratoncih í Forjan Martini v Lipovcih Din. 122* na svadbi Balažic Alojza i Barbarič Marike pH Vinkovič MihaIi v Lipovcih pa nabrao Bobovec Martin z Lipovec 30 Din. 75 par; v Filovcih nabrano na gostüvanji pri Tőrk Števani 26 Din. 50 par, pri Ošlaj Matjaši pa 11 Din. 25 par. Darüvali so nadale v dinaraj: I. Roža rožnoga Venca z Brezovice 10, Ftičar Katá, Hotiza 10, N. Beltinci 5, Horvat Janoš' nabrao v Trnji 239.75. N. Beltinci 5, Matjašec Matjaš Od Lipe nabrao, 137 Din. — Bog plati. O le naprej, ka dober Jezuš kem hitrej dobi pá edno Svetišče.
Trdkova. Naša šola tü na meji je že edno leto brez vučitela, Čeravno je popravljena? „Narodnjaki“ zakaj se nas bojite? Pridite g. Španger, dobro de se vam pri nas godilo. 
Slovo prijatelce. Spreminolo se nam je staro leto. I ž njim nas je povrgla tüdi daleč okoli poznana Marija Koštric, (rojena Haklin). Bila je rojena v Žižkih, v črensovskoj fari. Že v svojoj cvetočoj mladosti je bila sloveča pesmarica v črensovskoj cerkvi. Če se zmislim na tiste vesele dneve, ki smo jih preživela na svojem rojstnom domi. Srče ce mi krči od žalosti, če še zmislim, kélkókráf je naznanjao njeni glaš Prihod Gospodov, gda smo svetili vesele božične ali vüzemske svetke. O, te smo stopali veseli iz naše mile domače cerkvice, v šteroj so nas nešternokrat navdüšile krasne Slovenske pesmice, štere so privrele iz dekliških grl. Med temi je bila tüdi tisti čas nam nepozablena Marija Koštric. Kak milo je doneö njeni glas,
i nam naznanjao veseli čas. Ali naslednje pa le naša prijatelca dobila veselje iti tüdi v Ameriko. Pa se je tüdi poslovila od svojih lübih starišov, sester, bratov, ino tüdi prijatelje. Kak težka je bila njena ločitev, to vam nemorem popisati. Naj žalostnejše pa njoj je bila ločitev od naše lepe cerkvi, štero je Pokojna tak rada z veseljom večkrat obiskala i v njoj nájveč tolažbe zajemala. To mi je sama pravila, telkokrat je nazaj glédala, dokeč je mogla viditi domačo cerkev, pa si je mislila, lehko jo zadnjikrat vidim, ino pri teh mislih so se njoj Vlejale znova suze iz oči. Pa hitro nato so spopeva!! milo mrtveške pesem naši zvonovi nekomi farniki. I gda jih je čüla, se je polastila miseo, mogoče pojejo meni tüdi za zadnjoíkrat na večni čas. Pa, glejte, tak se je ravnozgodilo. Z žalostjov vam naznanjam, da je nega več med živimi. Čarna zemljá že jo je zakrila. Zdaj spi že svoj večni sen; v tüjinskoj deželi jo je čakala njena zadnja postela. Pokojna je živela v Chicagi. Potem pa je mogla vö iz Chicage za volo bolezni. Živela je j Porteri. Ind. Tam je zaspala mimo v Gospodi po. sv. spovedi ino po preje-tili sv, svestvah za vmirajoče, decembra 18. 1923. leta, v dvajstisedem leti svoje starosti. Pokojna je bila omenjena 11. mesecov. Zasebov zapüšča maloga žalüjočega smeka, 18. dni staroga, ino moža Janoša Koštric. Pokojna je vse mirno trpela. Vsigdar je’'molila na čast sv. Tereziji. V trplenji jo je miseo na sv. Terezijo tolažit na zadnjo vöro, da se je vesela ločila toga sveta. Sprevod se je vršo 20. decembra ob 9. vöri v Cerkvi sv. Križa, štero je Pokojna večkrat obiskavala. Slüžila se je tű sv. meša za njo. Potem pa smo jo sprevodili k Večnomi počitki. Pét automobilov je vozilo ljüdi na pokopališče. I edem posebni pa je pelao njeno telo. Pokopana je na sv. Petra pokopališči v Chestertoni. Ind. Pokojna je živela v tretjem redi sv. Frančiška že od mladih let. Pet let se je že
ravnala po navodilah redovnoga oče sv. Frančiška, zdaj pa se že sveti njeno oblačilo med zvoljenimi pri sv. Franciški Asiškom v nebesah, jo v molitev priporočam vsem tretjerednikom i je oprosim, ka opravijo svoje dužne molitve. Naj počiva v miri. Bodi njej lehka tüjinska zemlja. Ljübi Jezuš, sprejmi njeno düšo. Ti pa ljüba prijatelca, vživaj sladki mir tam gori med zvezdami. Zapisala pokojnoj v spomin ljübeča jo prijatelica: Antonia Horvat.
Wilson, bivši predsednik zdrüženih držav Severne Amerike je mro v Washingtoni 3. februara ob 11. vöri 15 minut (amerikanski čas). Srce njemi je začnolo pešati, na to je betežnik zgübo zavest. — Njegovo smrt so včasi javili po celom sveti.
Uradna naznanila.
Kelko trebe plačati procentov pri odaji ali küpili? Po novom taksnom zakoni od gibajoče vrednosti 2%, ali što plača te procente, küpec ali odajalec, ne je določeno. Vsi trgovski sklepi plačajo teva 2%. Za negibajočov vrednostjov se pa plača 6%. Ali računajo se ti procenti ne od pogodbene cene, nego od prometne vrednosti blaga odanoga (to je kakšo ceno ma poprek tista reč v okolici). Če štera oblast z cenov nej zadovoljna, komišija določi ceno na stroške küpca, če je več kak 20% razlike med naznanjenov i pogodbenov cenov. Plačata pa pri toj priliki i küpec i odajalec zvün 6% ešče trikratno šumo one takse, štera spadne na razliko vrednosti. Za ustne pogodbe to je pogodbe z rečjov nega takse. — Županje so dužni v desetih dnevah dati oblasti izjavo, keliko je vredna pitana reč. Če to ne včinijo, plačajo štrofa od 100 do 500 Din. Če pa krivo ceno naznanijo, od 500 do 2000 Din.
Politične drobnije.
Svaja v političnoj svadbi. Gospa posposnehalja „M. Krajina“ so se v 3. št. preci grobiansko obregnoli na g. mladoženca „Szabadság“. To pa zato, zakaj je vüpao Hartner kak dober zaveznik radikalne stranke proti toj pisati: Celo se tanačiva tomi: „Minolosti pa dajte mir na vsak način, g. Hartner Geza! Ne odgrnite dobrotiven šlar pozabljivosti, šteri telko veseféle pokriva.“ (Mi podčrtali)! Dober tanač, a ne samo za gospode okoli „Szabadság“, nego tüdi okoli „M. Krajine“. Oboji majo jako — jako dosta pokritoga, štero odkriti i na svetlo postaviti bi jako nevarno bilo za oboje.
Domača politika.
Proračun se razpravlja zdaj v parlamenti. Naša stranka je po poslanci g. Pušenjaki naznanila vladi, da bo proti proračuni glasala, ar so krivični terhi navrženi na Slovence i Horvate.
Pokazala je kopita radikalna stranka. V Beogradi je začeo shajati novi list „Beograd“. Te list hvali glasilo radikalne stranke „Samouprava“. Pa zakaj? Zavolo programa toga lista. Kakši program pa ma té list? Poslüšajte: 1) krao more vladati brez parlamenta, to je brez poslancov; 2) vsi narodi države moro postati Srbi; 3) vse vöre v državi se more spremeniti v srbsko pravoslavno vöro. — Istina, ka te novi program, niti teliko ne zaslüži, ka bi njemi figo pokazali, a odkriva pa jako-jako dosta. Odkriva, ka nas radikalna stranka šče oropati naše vere i našega materinoga jezika. Vsaki Prekmurec, ki ljübi svojo vero i svojo materno reč, jo more zato iz dna srca zavrčti. Da se odpravi kuluk, je naša stranka ponovno napnola vse moči, a radikali so pali glasali, ka kuluk mora ostati. Ka pove na to radikalna „Mörska Krajina.“
Gospodarstvo.
Kak naj začnemo z globokim obdelavanjom? Če ščemo spraviti vnogo spodnje rodovitne plasti na površje, te vzememo najbole dva plüga. V toj priliki orjemo z drügim plügom v istoj brazdi za prvim. Nova spodnja plast pride na té način gor na staro gornjo; pri prihodnjem oranji se zemljá obej plasti med sebov pomeša Te način glcbokoga obdelavanja se priporoča samo tam, kde je spodnja plast jako rodovitna to je bogata na redilnih snovah.
Če pa je spodnja plast jako püsta, te bomo pri vsakom cranji samo mali deo te plasti pomešali med gornjo. To bomo večkrat ponavlali i vravnali plüg pri vsakom oranji malo globše v zemlo. V par letih bomo meli brez škode jako rődovitno gornjo plast, v šteroj se bodo rastline tüdi v süši dobro razvija^. Mele bodo tüdi obilno hrane, ár se bodo hranilne Snovi pod vplivom zraka spreminjale ino pre-vajale iz težko raztopne oblike (forme) v lejko raztőpno obliko, v šteroj je drobne koreninice
vcecajo. Če bi pa s preglobokim oranjom spravili naednok preveč püste zemlje na površje, bi rastline v prvoj dobi ne dobile zadosta potrebne hrane ino bi se lehko pripetilo, da bi si prvo žetev s tem le poslabšalo
Z globokim obdelavanjom pa zemljo lehko tüdi pognojimo. Paziti je pri tom na to, da ne pride gnoj pregloboko, posebno v težkoj zemlji, kde bi ostao brez haska. Gnoj spravljen pregloboko v zemljo ne more sprneti, ar menka zraka za.to. Prnenje se vrši, kak znano, najhitrej pod vplivom zraka, važnosti ino toplote.
Poleg raznih drügih činitelov lejko tak tüdi-z globokim obdelavanjom zemlje, kde je to na mesti, zvišamo naše polske pridelke.
Cene silja doma.
Pšenica	100 kg.	K.  1000—1200.—
Žito	  „	„	 „	1000.—
Ječmen	„     „	„	900.—
Oves	„	„	„	900.—
Kukorica      „	„	„	  1000.—
Cene živine.
Govedina	1 kg.	K. 100.—
Teletina	 „	„	„  120.—
Svinjsko meso	 „	„	„  100.—
Mast                    „   „	„	 180.—
Slanina	 „	„	„  160.—
Zagrebečka borza
dne 5. februara 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar	K	332.—
Austrijska krona 100 K	K	48.—
Čeho-Slov. krona 1 K	K 9 40
20 kronski zlat	      K 1200.—
Francoski franc 1 frank	K	15 40
Madjar. K 100 (nova em.)	K	1.—
Švic. fran. 1 fr.	K	59.—
Talijanske lire 1 lira	K	 14.—
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6 75
Sčista novi umetni mlin
na Müri v Gornjoj Radgoni se včasi oda i ma: 3 pare valikov, 1 par kamenja, 3 cilindre, mašin za pucanje grisa, mašin za pucanje zrnja, mašin za proso i drüge k tomi spadajoče stvari.
Mlin je na bregi i ma vsikdar zadosta vode obila dela i nosi več kak edna kmetija. Poleg je zidana hiša, velke grede, njiva po dogovori.
Dva tretjiva tala mlina koštata. 1 miljon 250 jezero kron, hiža pa 450 jezero kron.       Natančnejša pojasnila da 
ALOJZ HIBLER, G. RADGONA.
V Malom Koti pri sv. Martini se oda na falate 40 plügov senožati, v Bereki pri Selnici 30 plügov senožati v Gradišči 40 plügov loga
i hrastov les za pintare
i kolje, v Gradiščaku 3 plüge goric, vse po jako fal ceni i na rate. Što želi küpiti, naj se obrni na Mihala Buzgo, bilježnika pri Sv. Martini.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
„Martinušič i drug v Ljutomeru
podružnica na ČANKOVI
naznanja cenjenomi občinstvi, da zavolo opüsta podrüžnice oda do 15. II. vse vrste leder po jako znižanoj ceni. Nišče naj ne zamüdi lepe prilike; tü se lehko küpi celi inventar.“
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava