POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Popust velja do 17.6.2007 I Otroške ò^sfecij majice Ženske majice Moške majice Ženska majica klasika do st. 50 Otroške kratke i hlače J l6v32 € »1514,52 SIT (e kratke Moške kratke hlače q. 7.9-21» 1.8WS5SIT od 4.72*€4 ESpStot od 6.3« i.5i4^rsir Dekliške in fantovske Popust se obračuna pri blagajni in velja za gotovino. ŠTEVILKA 21 LETO XXXIX 25. MAJ 2007 CENA 1.25 EUR (299,55 SIT) Prodajalne UNISEX ivgeoina za ose dužine Trgovina UNISEX Mozirje Trgovina UNISEX Ljubno OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE 1 Muzejski trg 1 a 3000 CELJE SN00Q32 „| Enosobno stanovanje v Velenju velikosti cca 43,00 m2, v 1. nadstropju oz. 2. etaži objekta na Kersnikovi cesti, leto izgradnje 1991, odlična lokacija, z vsemi priključki, zemljiškoknjižno urejeno, vredno ogleda,... CENA: 68.018,69 EUR/ 16.300.000,00 SIT - Poslovni prostor v Velenju velikosti cca 75 m2, v pritličju oz. 1. etaži - prenovljenega objekta v letu 1997 na Kidričevi cesti, z vsemi priključki, zemljiškoknjižno urejeno, možnost trgovine oz. pisarniške dejavnosti,... CENA: 48.500,00 EUR/ 11.622.540,00 SIT Šoštanju velikosti 59,49 m2 duplex, v mansardi oz. 3. etaži popolnoma prenovljenega objekta v letu 2006, v centru mesta z vsemi priključki, zemljiškoknjižno urejeno, vredno ogleda,... CENA: 54.162.50 EUR/ 12.979.501,50 SIT - Veliki vrh nad Šmartnom ob Paki - stanovanjska hiša, velikosti 230 m2, starost 2003, hiša na lepi sončni in mirni lokaciji, potrebna finalizacija fasade, kleti in okolice, vseljiva takoj, možnost financiranj,... CENA: 125.187,78 €/30 mio SIT oz. po dogovoru - Dobrna - 7.026 m2 kmetijskega zemljišča + 427 m2 stavbnega emljišča; nepremičnina leži na lep sončni in mirni lokaciji z lepim razgledom po dolini, možnost nadomestne gradnje, vsa infrastruktura je na parceli, vpisano v zemljiško knjigo, ... CENA: 47.988,50 €/11,5 mio SIT oz.po dogovoru ODDAMO: - Poslovni prostor v Velenju na Prešernovi cesti velikosti cca 238 m2, v pritličju oz. 2. etaži leto izgradnje 1974, dobra lokacija, z vsemi priključki, možnost bančne oz. pisarniške dejavnosti, vredno ogleda,... CENA: 12 EUR/m2 / 2.875,68 SIT _ _ ______ vam pomaga, svetuje in posreduje | t-J pk V-X i k pri oddaji, najemu, odkupu in 1 1C41 1 prodaji vseh vrst nepremičnin. upravljanje s stanovanji, d.o.o. da se nima smisla prepirati o nečem, kar še sploh ni dorečeno. V mislih je imel možne trase omenjene hitre ceste. Navidezni mir po moje ustreza Velenjčanom tudi zaradi tega, da bi lažje premostili obdobje javne obravnave pokrajinske zakonodaje in se v tem času čim bolj elegantno izognili strateškim vprašanjem, kot je na primer sedež regije. Poleg tega imajo v Velenju ogromno dela z usklajevanjem znotraj mestnega sveta, kjer koalicija SDS-LDS obvladuje položaj, če to le želi. Premier Janša in ministri se danes seveda ukvarjajo že z drugimi problemi, verjamem pa, da so z obiska v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini odnesli pozitivne vtise. Pozitivne v tem smislu, da smo tukajšnji prebivalci sposobni tudi sami kaj postoriti in da ne čakamo samo na miloščino države. Cela vrsta gospodarskih subjektov je, ki to dokazujejo v praksi, res pa je, da po drugi strani resnično pričakujemo podporo države na področjih, kjer so razmere skrajno zaostrene. V mislih imam poleg infrastrukture tudi lesno in tekstilno industrijo, toda žal se za slednji pri tokratnem obisku vlade ni našlo niti pet minut časa... OBISK VLADE Smer je jasna: naprej! Za nami je težko pričakovani obisk Vlade Republike Slovenije. Čeprav nekoliko skeptični smo vendarle z zanimanjem prisluhnili, kaj nam imajo povedati visoki gostje iz Ljubljane. Čudežev kajpak ni pričakoval nihče, kljub temu pa državljani na periferiji vendarle sami zase mislimo, da smo zaradi razvojne zaostalosti upravičeni do nekoliko večje pozornosti kot nekatere druge regije. Dejstvo je, da prihodnji razvoj Zgornje Savinjske doline ni odvisen zgolj in izključno od tega, kje bo potekala hitra cesta med Koroško in spodnjo Savinjsko dolino, vsekakor pa bo imela trasa te ceste neposreden vpliv na tempo našega napredovanja, verjetno pa tudi na samo obliko razvoja. Turizma brez sodobne prometne infrastrukture pač ne moremo graditi kot stebra naše perspektive, to je jasno že nekaj desetletij. Na sestanku županov bodoče regije Sa-Ša z ministroma za okolje in prostor Janezom Podobnikom ter promet Janezom Božičem je velenjski župan Srečko Meh že na začetku preprečil notranje razprtije z argumentom, IZ VSEBINE: Aktualno: Obisk vlade v Zgornji Savinjski dolini.4 Rečica ob Savinji: Zelena luč za delitveno bilanco tudi s strani Rečičanov...........6 Lokovica: Denarja za obnovo ceste ni........7 Mozirje: Nov prometni režim v trškem jedru.11 NSi na Gori Oljki: Peterle: "Želim biti vesel predsednik veselih državljanov"..........8 Galerija Mozirje: Prva razstava članov foto kluba Flosar Naša nova akcija: Stilski izziv.........................22 Rokometni klub Nazarje: Mlajše deklice B državne podprvakinje.25 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 21, 25. maj 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v urednišlvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. OBISK VLADE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Tudi drugi obisk vlade v znamenju zgodbe o uspehu Le slab mesec pred drugo obletnico obiska Vlade Republike Slovenije v Sa-Ša regiji je premier Janez Janša s svojimi ministri znova obiskal Zgornjo Savinjsko dolino. Obisk pred dvema letoma je dobil med domačimi podjetniki in politiki ugodno splošno oceno, v teh dneh pa se urejajo vtisi o uspešnosti drugega obiska slovenske vlade v naši dolini, ki jih bomo lažje ocenili, če se v mislih vrnemo dve leti nazaj in pogledamo, kaj se je takrat ob vladnem obisku dogajalo v Zgornji Savinjski dolini. povprašal po zdravju, ali se predstavniki vlade bojijo, da bi jih nazorski lesarji prosili za pomoč? V podobno težkem položaju je tekstilno podjetje Elkroj, ki sta ga predlani obiskala minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in Ob obisku vlade v Zgornji Savinjski dolini je minister dr. Milan Zver predal svojemu namenu podružnično osnovno šolo v Solčavi VLADA PRED DVEMA LETOMA SPREGLEDALA NEUSPEŠNE Pred dvema letoma je Vlada RS na čelu s predsednikom vlade Janezom Janšo regijo Sa-Ša obiskala 29. junija. Janša seje skupaj z ministroma za promet in visoko šolstvo, znanost ter tehnologijo mag. Janezom Božičem in dr. Juretom Zupanom udeležil novinarske konference v Lučah. Premierje takrat izrazil odločno podporo pobudi za formalno ustanovitev regije oziroma pokrajine Sa-Ša. Kot vse kaže, bomo pokrajino Saša kmalu res dočakali, je pa Janševa vlada ob prejšnjem obisku povsem obšla zgornjesavinjsko lesno industrijo, ki z izjemo pohištvenega programa preživlja težke čase. Zanimivo, tudi letos se nihče izmed ministrov, kaj šele predsednik vlade, ni okorajžil in prestopil praga Glinovega industrijskega kompleksa ... Se Glinovci bojijo, da bi jih kdo sedaj že bivši minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič. Ob predlogih takratnega vodstva podjetja o prestruk- turiranju, ki bi bilo možno le ob pomoči države, sta ministra ostala modro neopredeljena in tudi nista dajala nobenih konkretnih obljub. Danes je Elkroj v zasebnih rokah in že vidi luč na koncu temnega predora, žal pa Elkrojevci tokrat niso videli nobenega ministra. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA POKAZALA VELIKO NOVEGA Ob prvem obisku vlade v naši dolini je Janez Janša med drugim izpostavil problematiko cestne infrastrukture in se skupaj z ministrom za promet mag. Janezom Božičem udeležil odprtja novega mostu na regionalni cesti med Lučami in Solčavo. Minister Božič sije ogledal tudi gradnjo krožišča pred novim upravno-trgovskim centrom v Mozirju. Takrat se je z županom občine Mozirje Ivanom Suhover-šnikom in poslancem Jakobom Presečnikom pogovarjal o situaciji na cestnem področju v dolini. No, sedaj si je lahko vlada v Mozirju ogledala prvo krožišče v Zgornji Savinjski dolini, delno prenovljen in spremenjen mozirski trg, poleg Naša anketa Je vlada izpolnila pričakovanja? Pred dvema letoma je bila na obisku v naši dolini vlada. Ministrski zbor je tedaj opravil več kot 50 delovnih pogovorov s predstavniki političnega, gospodarskega in družbenega življenja v Sovinjsko-šale-ški regiji. Pii tem so ministri vse povprek obljubljali podporo pri reševanju problemov in ohranjanju delovnih mest. Zatrjevali so, da bodo podprli razvoj industrije v naši dolini. Soglašali so v oceni, da se kljub nekaterim razvojnim problemom regija lahko pohvali s pomembnimi razvojnimi potenciali, za njen prihodnji razvoj pa je predvsem pomembna boljša infrastruktura, ki naj bi jo posodobili. Pričakovanja so bila velika. Toda, kaj je bilo v Zgornji Savinjski dolini narejenega? WWK1 Angela Robida, Loke Zame osebno vlada ni storila ničesar. Veliko je še L;:M I potrebno postoriti na različnih področjih. Ceste so I še vedno katastrofalne, več bi morali narediti v gos-!■ ' M podarstvu in na zaposlovanju. Seveda pa bi nam Andrej Oblak Ljubija N--., ; r//' I Nekaj malega seje naredilo na številnih področjih, vendar kakšnega velikega napredka ni opaziti. Sicer pa je vlada na ključna mesta postavila svoje ljudi, ki so delali po njenih navodilih. Marija Pust, Mozirje Za moje zadovoljstvo vlada ni naredila ničesar. Ko pa takole razmišljam, se mi zdi, daje narod bolj oškodovala, kot pa mu koristila. Na področju gospodarstva v naši dolini ni občutiti pozitivnega vpliva. Kar pa se zdravstva tiče, sem zadovoljna zjavnim zdravslvom. Ceste so sicer boljše, kot so bile v preteklosti, vendar to ni rezultat zadnjih dveh let. Jožef Žnidarko, Mozirje V Mozirju je viden napredek v obnovi infrastrukture. Uredili smo trško jedro, imamo lepo krožišče, odprli smo upravni center, gradijo športno dvorano. Sedaj bi mogoče morali bolj razvijati turizem in na tem področju kaj več narediti. Prav tako je gospodarstvo v slabem stanju. Infrastruktura po dolini bi morala biti bolje urejena. Jožica Kumer, Loke Sama bolj malo spremljam dogajanja, zato tudi malo vem. Zdi pa se mi, daje v naši občini kar veliko postorjenega. Dobili smo urejeno krožišče, posodobljeni so nekateri odseki cest. Miran Ugovšek, Gornji Grad Pri nekaterih stvareh se vidi napredek, predvsem na infrastrukturi. Vendar se mi zdi, da ceste ne bi smele biti prvotnega pomena. Več bi morali narediti na področju sociale in poskrbeti za bolj humano družbo. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali boste zamenjali distributerja električne energije? Velika večina anketirancev zaenkrat ne razmišlja o zamenjavi distributerja električne energije. V anketi tega tedna vas na internetu sprašujemo: ali menite, da bo obisk vlade prispeval k hitrejšemu razvoju doline? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 29. maja 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. tega pa tudi na pol prenovljeno cesto čez Gorenjski klanec. Prijetno presenečen je bil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, kije v sredo prisostvoval slovesnosti ob odprtju nove podružnične osnovne šole in vrtca v Solčavi. Minister Zver je namreč najsevernejšo zgornjesavinjsko občino obiskal že pred dvema letoma, si takrat ogledal dotrajano šolsko stavbo in prisluhnil Solčavanom glede njihovih načrtov za gradnjo nove šole. Tudi sicer vse kaže, da Občina Solčavo kljub svoji odročnosti ni kar tako. Že pred dvema letoma je gostila kar štiri ministre in tudi tokrat so poleg ministra Zvera Solčavsko obiskali še minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar, minister za kulturo dr. Vaško Simoniti ter predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Ko že govorimo o napredku v Zgornji Savinjski dolini, je vsekakor treba omeniti tudi Zgornjesavin-jski zdravstveni dom oziroma zdravstveno postajo Nazarje, ki si jo je pred dvema letoma ogledal minister za zdravje dr. Andrej Bručan, tokrat pa bi jo lahko predstavniki vlade, če bi si vzeli čas, videli v novi preobleki z novo streho. Kot že pred dvema letoma, je vlada tudi letos obiskala nekaj uspešnih manjših podjetij in se prepričala o odličnem poslovanju nekaterih podjetnikov. Tako so si pred dvema letoma kartrije ministri, in sicer minister za finance dr. Andrej Bajuk, minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič in minister za pravosodje dr. Lovro Šturm, ogledali uspešno družinsko podjetje Mizarstvo Kovač v Ljubiji. Ker dober glas očitno seže vse do Ljubljane, je vladna ekipa na čelu z ministrom Bajukom obisk pri Kovaču ponovila tudi tokrat. Seveda si je, tako pred dvema letoma, tudi tokrat obisk vlade zaslužilo najuspešnejše zgornjesavinjsko podjetje BSH Hišni aparati Nazarje. Predlani sta si ga ogledala gospodarski minister mag. Andrej Vizjak in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, tokrat pa gaje v Vizjakovem spremstvu obiskal sam predsednik vlade Janez Janša. Občina Ljubno je pred dvema letoma gostila ministra dr. Ivana Žagarja, ki seje z županjo Anko Rakun in predstavniki lokalne skupnosti srečal v ljubenskem podjetju KLS, minister za kulturo dr. Vaško Simoniti pa seje v Gornjem Gradu pogovarjal s takratnim županom Tonijem Rifeljem in župnikom Lojzem Terna-rjem. Letos je Ljubno obiskal minister za okolje in prostor Janez Podobnik, v Gornjem Gradu pa sta se mudila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman in minister za lokalno samoupravo ter regionalni razvoj dr. Ivan Žagar. Več o obisku vlade v Zgornji Savinjski dolini v prihodnji številki SN čez teden dni. Tatiana Golob 0 TRETJI RAZVOJNI OSI V ŠOŠTANJU Opravila potekajo transparentno V Šoštanju sta se v torek, 22. maja, na delovnem sestanku mudila minister za promet mag. Janez Božič in minister za okolje in prostor Janez Podobnik, njuni sodelavci in predstavniki podjetja URBIS. Govorili so o dosedanjem poteku priprav na izbiro koridorja za III. razvojno os. zah in študijah. Župan Šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek je ob tem pripomnil, da v projektu ne bi smeli zanemariti vidika železniške pove- Dogodka so se udeležili vsi štirje poslanci v državnem zboru, prav tako so bili navzoči župani in županja občin savinjsko-šaleškega območja, številni gospodarstveniki in predstavniki lokalnega okolja. Navzočim so predstavniki podjetja URBIS najprej pokazali predhodno mapo s študijami variant severnega dela III. razvojne osi, to je od avstrijske meje do priključka na obstoječo avtocesto. Za koroški del so trase z nekaj manjšimi variantami bolj ali manj znane. Drugače je za savinjsko-šaleški del, kjer so izdelali predloge za tri variante in dodali podvarianto, ki sojo predlagali predstavniki Zgornje Savinjske doline. Gre za nekoliko zahodno pomaknjen zaključek sredinske variante mimo Letuša, za katero je predlog »Da bi zagotovili zadosten pretok informacij o izgradnji lil. razvojne osi, se bomo na lokalni ravni sestali še večkrat,« je dejal minister Božič (na sredini)(foto: Marija Lebar) podal poslanec Jakob Presečnik v začetku aprila na srečanju v Ljubljani. Tudi to podvarianto so vrisali in jo bodo upoštevali v nadaljnjih anali- zave, ki bi bila cestni komplementarna. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je menil, da je čas doreči štiri pomembne stvari in sicer; napisati rokovnik in nosilce, povedati, kdo odloča na nivoju lokalnih skupnosti, ne razpravljati o posameznih variantah, dokler niso znane strokovne analize vsake od njih, in določiti ukrepe za izboljšanje prometa na sedanjih cestah, kjer je stanje neznosno. Minister Božič je povedal, da kakšnih velikih vlaganj v obstoječo infrastrukturo ni pričakovati, njegovi sodelavci pa so predstavili izvajanje rekonstrukcij na državnih cestah vtem okolju. Prav tako so se vsi strinjali, da bi bilo lahko prezgodnje odločanje v prid katerikoli varianti škodljivo. Kot sta povedala ministra, vsa pripravljalna dela potekajo po dogovorjenih rokih in transparentno, zato pričakujeta, da bo v septembru, morda pa že konec avgusta izdelan predlog variante za nadaljnje vrednotenje. Od tu dalje pa bodo intenzivno vključene tudi lokalne skupnosti. Marija Lebar OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Zelena luč za delitveno bilanco tudi s strani Rečičanov Svetniki občine Rečica ob Savinji so na peti redni seji prejšnji četrtek soglasno sprejeli dogovor o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med Občino Mozirje in Občino Rečica ob Savinji na dan 31.12.2006 in s tem omogočili delitev premoženja bivše skupne občine med obe naslednici. Potrditev delitvene bilance obema občinama omogoča tudi sprejem letošnjih proračunov oziroma normalno financiranje, kajti trenutno se obe občini financirata po dvanajstinah lanskega proračuna Občine Mozirje. O poteku usklajevanj glede delitve premoženja sta rečiškim svetnikom na seji poročala župan Vinko Jeraj in predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Milan Cajner. Povedala sta, da so bili za delitev premoženja uporabljena trojna merila, in sicer splošni delitveni ključ oziroma število prebivalcev (Mozirje 63,53%, Rečica ob Savinji 36,47%), lega nepremičnin (lastnik je občina, na območju katere leži nepremičnina) in način dosedanje uporabe (lastnik je občina, katere prebivalstvu premoženje služi). Ker je imela Občina Mozirje na dan 31.12.2006 za 454,5 milijonov tolarjev neporavnanih obveznosti do različnih dobaviteljev, se je tudi ta znesek razdelil v skladu z omenjenimi merili, na Občino Rečica ob Savinji pa je »padlo« 98,7 milijonov tolarjev oziroma 412 tisoč evrov. Glede na pričakovan obseg občinskega proračuna Rečičanom torej letos ne bo ostalo prav veliko za razvojne projekte, ne glede na to pa so svetniki v krajši razpravi menili, da gre za razumno delitev, in jo tudi soglasno potrdili. RDEČA LUČ ZA ŠOLO IN VRTEC Med ostalimi točkami precej obsežnega dnevnega reda sta največ polemične razprave doživela finančna plana Osnovne šole Rečica ob Savinji in Vrtca Mozirje, ki kot organizacijski enoti poslujeta pod okriljem Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda občine Mozirje. Razprava se je razplamtela zlasti med ravnateljico osnovne šole mag. Vlasto Poličnik in ravnateljico vrtca Nušo Rebernik, kije sicertudi članica občinskega sveta. Poličnikova je svetnikom predstavila okoliščine, zaradi katerih so obratovalni stroški šole na Rečici sorazmerno visoki, resne težave pa pričakujejo v prihodnjem šolskem letu, ko se bo zaradi manjšega števila otrok zmanjšalo število oddelkov in posledično tudi delež sofinanciranja s strani države. Nujna so nekatera popravila na šolskem objektu, ki so posledica nekakovostne izvedbe, še posebej strehe. Rebernikova je opozorila na zelo visoke stroške dela v osnovni šoli in menila, da imajo za razliko od vrtca, kjer je zaposlenih kar pet ljudi manj od sistemizacije, briljantne pogoje za delo. Ravnateljica vrtca je v letu in pol, odkarje na funkciji, z izjemno racionalnostjo uspela sanirati zatečeno izgubo, v prihodnje pa ne namerava pristajati na slabše pogoje, kotjih bo Občina Rečica zagotavljala osnovni šoli. V razpravi je Milan Cajner opozoril, daje vsakršna razprava o finančnih načrtih obeh vzgojno-izobraževalnih enot pred sprejetjem občinskega proračuna preuranjena, Andrej Flere pa je izrazil razočaranje nad očitnim nesodelovanjem in nerazumevanjem med šolo in vrtcem. Župan Vinko Jeraj je navkljub mnenju Nuše Rebernik, da je JViZ občine Mozirje organiziran neracionalno, izrazil prepričanje, da se organizacijska oblika zavoda ne bo spreminjala, da pa bo potrebno zagotoviti večjo racionalnost, čemur je pritrdil tudi Milan Cajner. Franci Kotnik REČICA OB SAVINJI Priprave na prvi Na Rečici ob Savinji bodo prvi občinski praznik praznovali v nedeljo, 17. junija. Ker se omenjeni datum hitro približuje, je občinski svet na zadnji seji imenoval organizacijski odbor za pripravo praznovanja, ki ga bo vodil predsednik KUD Utrip Jože Skončnik, poleg njega pa bodo v odboru še Toni Strnišnik, Boštjan Kolenc, Branko Hriberšek in Jože Štorgelj. Najbolj odmevna prireditev v sklopu občinskega praznovanja bo 125-ietnica občinski praznik PGD Rečica, ko bodo rečiški gasilci razvili nov društveni prapor, verjetno pa bo do takrat zaključena tudi ureditev kanalizacije in dovozne ceste k stari šoli. Po besedah župana Vinka Jeraja obstaja možnost, da bi ob tej priliki predali namenu nov bencinski servis v Nizki, vendar investitor še ni potrdil, da bo objekt do takrat dejansko pripravljen za uporabo. Franci Kotnik ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE Zn bodočnost zadrug se ni bati Zadružna zveza Slovenije letos praznuje kar dva jubileja: poteka 135 let od ustanovitve prve zadružne zveze in 35 let od ustanovitve prenovljene zveze. 9. maja so se zato v Mozirju zbrali nekdanji in sedanji člani upravnega in nadzornega odbora zveze na priložnostni slovesnosti. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je v svojem nagovoru povedal, daje bila ustanovitev zadrug nuja, saj so se mali kmetje in podjetniki le tako lahko zoperstavili veleposestnikom. Tudi zadružna organiziranostje bila izpostavljena gibanjem v dnevni politiki, zatoje delovala zdaj bolj, zdaj manj uspešno. Vse od ponovne ustanovitve zadružne zveze leta 1972 pa se nadaljuje sedanji trend razvoja zadružništva in kmetijstva. »Ves čas obstoja je bila naloga zveze zavzemanje za ohranitev in razvoj našega kmeta, organiziranega zadružništva in slovenskega podeželja. Vidimo, da so sedaj zadruge ustrezen partner našemu kmetu in uspešno pokrivajo potrebe slovenskega podeželskega prostora tako z vidika prodaje pridelkov kot nabave in oskrbe z repromaterialom. V sedanjih razmerah globalizacije zadruge znatno pripomorejo pri uveljavljanju interesov slovenskega podeželja. Med novimi pristopnicami v Evropsko unijo so naše zadruge gotovo najuspešnejše,« je menil Vrisk. Ob tem je dejal, da bo glede na sedanje razvojne trende tako tudi v bodoče. Vendar bo uspeh delovanja odvisen od uspešnosti povezovanja zadrug v večje enote. Po njegovem mnenju je bilo razbijanje večjih zadrug po letu 1990 napačno. Le velike organizacije bodo lahko kos sodobnim tržnim težnjam v globalni konkurenci. Na področju povezovanja so že vidni nekateri uspehi, kot je na primer Koroška kmetijsko-gozdarska zbornica. »Povezovanje, zaupanje in inovativnost so tisti temelj, na katerem lahko gradimo našo prihodnost,« meni predsednik Vrisk. Sicer pa Zadružno zvezo Slovenije sestavlja kar lepo število članic. Vendar niso vse aktivne. Okoli 80 kmetijsko-gozdarskih zadrug ustvari okoli 85 odstotkov vsega prometa. Zadružna zveza pa je tudi lastnica Deželne banke Slovenije, kar vsekakor ni zanemarljivo. Marija Lebar LOKOVICA Denarja za obnovo ceste ni Čeprav se je število nesreč zmanjšalo, vozniki s cesto skozi Lokovico niso zadovoljni (foto: Jože Miklavc) Aktualno vprašanje, kdaj bo obnovljena temeljito razbrazdana cesta skozi Lokovico v dolžini skoraj treh kilometrov, je dobilo začasen negativni odgovor. Z Direkcije Republike Slovenije za ceste so nam odgovorili, da denarja za sanacijo te ceste v proračunu ni. Dejstvo, dajeta cesta v preteklosti zaradi dotrajanosti in specifičnih razmer terjala veliko težkih, tudi smrtnih nesreč ter materialne škode, je narekovalo nujne ukrepe. Ob pomanjkanju denarja je upravljavec ceste opravil radikalni poseg v cestišče z brazdanjem gladke površine. To je po zagotovilih Policijske postaje Velenje že zmanjšalo število nesreč, vozniki pa se pritožujejo nad preveliko omejitvijo hitrosti in zlasti še nad tresenjem vozil ter izrabljanjem avtomobilskih pnevmatik. Kot kaže sporočilo Ministrstva za promet, stanje še zlepa ne bo boljše. Jože Miklavc KMEČKA TRŽNICA V MOZIRJU Od solate do peciva V Mozirju, na parkirišču bivše papirnice, je bila 20. maja prva domača kmečka tržnica. Kupcem je bil na voljo širok prehrambeni asortiman, ki je tega dne obogatil marsikatero nedeljsko kosilo. Ker je bila tržnica organizirana prvič, so trgovci kupcem z veseljem namerili dobro vago (foto: Benjamin Kanjir) Kljub široki ponudbi tržnica še ni v celoti zaživela. Med solato, sadjem, kruhom, domačimi jajci, slastnim pecivom, siri in cvetjem se je sicer sprehodilo kar nekaj Mozir-janov in ostalih obiskovalcev, kljub temu pa je prevladalo dejstvo, da bi dogodek vsaj do njegove popolne oživitve veljalo promovirati v večji meri in izbirati primernejše datume, kotje bil slednji. Ob nedeljah namreč v Mozirju ni tolikšne frekvence ljudi kot na primer ob sobotah. Ker Mozirje stojnic še nima, si organizator, Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje, le-te sposojuje v Velenju. Tam je kmečka tržnica ob sobotah že zelo dobro zaživela, seveda pa istočasnost zaradi omenjenih stojnic ni mogoča. V bližnji prihodnosti bo zato veljalo zagotoviti lastne stojnice, tržnico pa prestaviti na sobotni čas. Uspeh v tem primeru ne bi smel izostati. Benjamin Kanjir KRAJEVNI ODBOR KOKARJE Določili prednostna dela Medtem ko so bile prve konstitutivne seje krajevnih odborov Šmartno ob Dreti in Nazarje opravljene že pred časom, je bila prva seja KO Kokarje v novih prostorih gasilskega doma v Lačji vasi sredi maja. Sejo je po odloku o delovanju krajevnih skupnosti sklical ter uvodoma vodil župan občine Nazarje Ivan Purnat. Po sestavi odbora je vodenje seje prevzel predsednik Stanko Flere in predstavil program dela. Po njegovem mnenju je prioriteta za ta man- dat odkop in ureditev ceste Potok-Kokarje. Kot naslednji cilj so si zadali ureditev lokalnih cest. Upajo na izboljšanje javne razsvetljave v Potoku. V načrtu imajo tudi urejanje športnega centra Laze in številne druge naloge. KO Kokarje kot kaže, čaka precej dela, vendar pa bo to po Fleretovih besedah uspešno ob finančni podpori Občine Nazarje in s sodelovanjem vseh izvoljenih krajevnih svetnikov. Marija Sukalo Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji organizira II. DAN ZGORNJESAVINJSKIH DOBROT sobota, 26. maj 2007, v prostorih Osnovne šole na Rečici PROGRAM: 11.00 Otvoritev kmečke tržnice s ponudbo kmečkih dobrot; 17.00 Razglasitev rezultatov ocenjevanja zgornjesavinjskega želodca za leto 2007 in podelitev priznanj; 18.00 Slovesna predstavitev nove knjige "Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline" avtorjev dr. Stanislava Renčelja in Marije Bezovšek in pokušina zgornjesavinjskega želodca in drugih domačih jedi. PRIJAZNO VABLJENI NA REČICO! NAZARJE Energetika Nazarje poleti ne bo ogrevala sanitarne vode Javno podjetje Dom Nazarje, Ki zaradi sklepa občinskega sveta o prenehanju veljavnosti januarja sprejetega Odloka o izvajanju izbirne javne službe distribucije toplote in hladu v občini Nazarje do nadaljnjega ostaja distributer toplotne energije v sistemu daljinskega ogrevanja, s 1. junijem prekinja ogrevanje sanitarne vode. Kot je v obvestilu porabnikom zapisala direktorica JP Dom Nazarje Vera Pečnik, so bili v ta ukrep prisiljeni zaradi odločitve proizvajalca toplotne energije Energetike Nazarje, ki sanitarne vode ne bo ogreval do 30. septembra. Direktor Energetike Nazarje Robert Hudournikje na prošnjo JP Dom Nazarje, da bi tako kot prejšnja leta tudi letos zagotavljali sezonsko ogrevanje sanitarne vode, odgovoril, daje obratovanje kotla v polet- nem času zaradi izjemno majhne porabe toplote iz tehničnih, ekonomskih in ekoloških razlogov nesprejemljivo. Takšne razmere so posledica izpada celoletnega odjema velikih industrijskih porabnikov, kot na primer tovarne ivernih plošč in sušilnice lesa. V neprijetnem položaju so se tako znašli vsi tisti gospodinjski odjemalci toplotne energije v sistemu daljinskega ogrevanja, ki doslej niso imeli primernega nadomestnega načina ogrevanja sanitarne vode. Da bi jim malce olajšalo izhod iz nastale situacije, jim je podjetje Energetika Nazarje prejšnji mesec ponudilo dobavo in montažo toplotnih črpalk, ki naj bi za-gotavljale cenovno najugodnejšo pripravo sanitarne vode. Toda ker je vsaka taka naložba povezana z rela- tivno visokimi stroški, porabniki nad predlogom niso bili posebej navdušeni. Večina jih je namreč ob priklopu na daljinsko ogrevanje in takratni investiciji v višini vsaj pol milijona tolarjev verjela zagotovilom, da bo oskrba s toplotno energijo stabilna in neprekinjena. Sedaj lahko le upajo, da se bo uresničila napoved direktorja Energetike Nazarje Roberta Hudournika v prvi letošnji številki Informatorja Občine Nazarje, da gre pri uvedbi kurilne sezone samo za začasni ukrep. Franci Kotnik SREČANJE NOVE SLOVENIJE NA GORI OLJKI Peterle: »Želim biti vesel predsednik veselih državljanov!« Tako je kandidat za predsednika države in evropski poslanec Lojze Peterle med drugim nagovoril zbrane na srečanju članov Savinjsko-šaleškega odbora Nove Slovenije na Gori Oljki. Tokratno srečanje je bilo v nedeljo, 20. maja, že šesto po vrsti, namenjeno svetovnemu dnevu družine, 15. maju. Lojze Peterle je udeležence srečanja seznanil o vzrokih in namenu svoje kandidature ter o smernicah delovanja v primeru izvolitve. »Družinaje vrednota, ki seje v naši stranki še posebej zavedamo. Zato si bom za dobro družine priza- deval tudi kot predsednik države. Doseči moramo, da se nihče v Sloveniji, ki živi pošteno, ne bo ničesar bal. Želim biti vesel predsednik veselih in srečnih državljanov. Menim, da je potrebno prenehati z neprestanim ustvarjanjem takšnih in ŠOLSKI CENTER VELENJE Dobro obiskan dan odprtih vrat V Šolskem centru Velenje (ŠCV) so v torek, 15. maja, pripravili dan odprtih vrat. Posamezne šole, ki poslujejo pod okriljem ŠCV so se predstavile v novih prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra, katerega uradna otvoritev je bila v torek, udeleženci dneva odprtih vrat pa so bili zlasti osmošolci in njihovi starši. O možnostih zaposlovanja je spregovorila direktorica območne enote Zavoda za zaposlovanje Tanja Stare Zapušek, ki je obiskovalcem predstavila položaj na trgu dela, kjer se izkazuje trend zmanjševanja brezposelnosti. Poudarila je, da so potrebe po kadrih v Savinjsko-Šaleški regiji največje na področju kovinskopredelovalne dejavnosti v strojni in elektro stroki, še pose- bej na nivoju četrte in pete stopnje izobrazbe. Narašča tudi zanimanje za poklice v storitvenih dejavnostih, kot sta trgovina in gostinstvo. Po predstavitvi možnosti izobraževanja na šolskem centru so si obiskovalci lahko sami ogledali prostore in sodelovali na promocijskih delavnicah posameznih šol, kjer so spoznali marsikatere zanimivosti, se razvedrili in tudi okrepčali. Franci Kotnik Lojze Peterle (levo) se je v družbi najvidnejših predstavnikov NSi, številnih članov stranke, romarjev in planincev udeležil maše v cerkvi SV. Križa (foto: Marija Lebar) drugačnih afer. Čeprav je Slovenija vstopila v evropske povezave, mora na tem področju še marsikaj postoriti. Slovenijo moramo v svetu dostojno predstavljati in večati njen ugled. Mislim, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami, voljo in energijo pripomorem k razvoju države, njenemu mednarodnemu ugledu in boljšemu življenju slehernega prebivalca Slovenije. Sicer pa se na takih volitvah ljudje bolj odločajo glede na osebnost kandidata, kotna strankarsko pripadnost. Slišati je, da se ostali kandidati že učijo igrati na orglice,« seje na koncu pošalil. Predsednik, ki sedi v svojem kabinetu, ni pravi, meni Peterle. Zato je obljubil, da bo še prihajal na Goro Oljko, kakortudi med ljudi drugod po Sloveniji. Saj lahko samo neposreden stik predsednika s prebivalstvom prinese rezultate. Lojze Peterle seje v družbi najvidnejših predstavnikov NSi, številnih članov stranke, romarjev in planincev pred tem udeležil mašne daritve v cerkvi sv. Križa. Maša in pridiga je bila posvečena vlogi družine v sodobnem svetu. »Vse bolj svobodni partnerski odnosi brez zakramenta zakona ne nudijo tiste trdne opore, ki jo sicer družinski člani, zlasti otroci, najdejo tukaj,« je v svoji pridigi poudaril pater Jezernik. Marija Lebar 0 OKROGLA MIZA 0 KULTURI IN POLITIKI NA REČICI OB SAVINJI Politiki brez kulture ne morejo uspevati Drugi majski petek so člani rečiškega Kulturno umetniškega društva Utrip v osnovni šoli pripravili okroglo mizo z naslovom Kultura -politika. Na njej so sodelovali govorniki z obeh področij. Pogovor z glavnim in odgovornim urednikom Savinjskih novic Francijem Kotnikom, vodjo mozirske izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ivano Žvipelj, županom občine Rečica ob Savinji Vinkom Jerajem in ravnateljem Osnovne šole Ljubno ob Savinji Rajkom Pintarjem je vodila študentka komunikologije, Danaja Oblak iz Cerknega. V debati so se gostje dotaknili tako kulture kot politike in njune povezanosti ter pripovedovali, kako se z njima soočajo pri svojem delu. Ugotavljali so tudi, kako kultura usmerja tok politike in obratno. Pravtako so analizirali, kako politiki kulturo uporabljajo za svojo promocijo. Po besedah Francija Kotnika se politika in kultura med seboj prepletata. In čeprav sta v časopisu enakovredno zastopani, so ankete pokazale, da je kultura med Zgornjesavinjčani bolj cenjena od politike. Verjetno tudi zato, ker so bralci tudi sami udeleženi v kulturi, predvsem ljubiteljski. In prav je, da ji v časopisu namenjamo veliko prostora, saj njegov namen ni samo informiranje, temveč tudi izobraževanje in gojenje narodne zavesti. S Kotnikom seje strinjala tudi Ivana Žvipelj, kije poudarila, daje ravno politika tista, ki ima škarje in platno pri razdeljevanju sredstev za kulturo. Čeprav imajo zgornjesavinjski župani velik posluh za kulturo, je sila težko iztržiti vsak cent za pokrivanje stroškov prireditev. Župan Vinko Jeraj, ki zase trdi, daje bolj kulturnik kot politik, saj seje do nedavnega večkrat tudi sam skusil na odrskih deskah, je mnenja, da tudi politika izhaja iz kulture. Slednja nam je bila z materinim jezikom položena že v zibelko. Po zatrjevanju Rajka Pintarja politika v šoli nima prostora. Že v vrtcu se otroci srečujejo z različnimi oblikami kulturnih dejavnosti, ki otrokom pomagajo pri izobraževanju, razvoju in oblikovanju osebnosti. Številni projekti s področja kulture pogosto služijo tudi različnim terapijam. Na lokalni ravni kulturna društva, kjer ljudje delujejo ljubiteljsko, v večji meri niso obremenjena s politiko, politično so obarvana le izjemoma. Pogosto postajajo prostor, kjer se ljudje lahko dokazujejo in pokažejo svojo ustvarjal- nost. Vsak je lahko tisto, kar je v resnici. Poleg tega, da se človek ob tem sprosti, je lahko tudi iskren, medtem ko v politiki iskrenosti ni. Po drugi strani pa politiki brez kulture ne morejo, saj za svojo promocijo izkoriščajo kulturnike. Vsi se zavedajo, da medijsko zveneče ime z dobrim kulturnim programom pritegne velike množice, katerim potem politik »servira« tudi svoj program. Ob zaključku okrogle mize na Rečici ob Savinji, v kateri so svoje kritične pripombe tako o politiki kot o kulturi dodali tudi nekateri poslušalci, so se nekateri sogovorniki strinjali, da politika ostaja v sozvočju s kulturo. To pa moramo ohraniti tudi našim zanamcem. Marija Sukalo DELAVNICA ZDRAVO HUJŠANJE V NAZARJAH Udeleženci so skupaj izgubili 175,5 kg V mesecu januarju so v zdravstvenem domu Nazarje pričeli z izvajanjem delavnice Zdravo hujšanje. Tovrstne delavnice potekajo povsod po Sloveniji v okviru nacionalnega programa CINDI in so brezplačne. V nazorskem zdravstvenem domu so jo tokrat izvedli prvič, ker pa so z rezultati zadovoljni tako izvajalci kot tudi udeleženci, so se odločili, da bodo jeseni delavnico ponovili. Kot je povedala vodja delavnice Maja Gosar, je delavnica trajala 14 tednov, njen namen pa je bil počasno izgubljanje telesne teže v daljšem časovnem obdobju. Cilj je bil zmanjšanje telesne teže za deset odstotkov. Delavnica je sicer namenjena ljudem z zmerno do zelo povišano telesno težo inje zaradi tega ogroženo njihovo zdravje, možnost vključitve pa imajo tudi ostali, ki želijo svojo težo izboljšati ali vzdrževati. »Ne svetujemo nikakršnih posebnih diet, kot jih že ogromno poznamo in jih ima, žal, večina jo-jo efekt, kar pomeni, da se teža povrne nazaj ali celo poveča. Zdravo hujšanje pomeni izbor zdravih živil, zdrava priprava hrane, večje število količinsko manjših obrokov (petkrat na dan) in seveda malo maščob, sladkih jedi ter slanih prigrizkov in pogosta telesna aktivnost. To so sicer splošno znani napotki, kijih večina od nas že ve, ampak se jih iz različnih vzrokov ne drži,« je pojasnila Maja Gosar. Vsako srečanje je bilo sestavljeno iz dveh delov, in sicer predavanja in telovadbe, ki jo je vodila fizioterapevtka inje bila prilagojena zmožnostim udeležencev. Na začetku so izvedli prvi test hoje na dva kilometra, ob koncu delavnice pa ponovni test, ki je bil hkrati tudi primerjalni. S testom hoje ugotovijo posameznikovo telesno zmogljivost oziroma kondicijo. Rednih udeležencev delavnice je bilo 28, prav vsem pa je uspelo znižati telesno težo. Sedem jih je doseglo in/ali preseglo zastavljen cilj (-10 odstotkov), največ izgubljenih kilogramov je bilo 16. Udeleženci so skupaj izgubili 175,5 kg in precej izboljšali svoje telesne zmogljivosti. Maja Gosarje ob tem dodala, da naslednjo delavnico Zdravo hujšanje načrtujejo v mesecu septembru: »Prijave bomo zbirali prvi teden v septembru, v četrtek, 31. maja, pa bomo za vse, ki želijo preizkusiti svojo telesno zmogljivost, organizirali test hoje. Začetek bo ob 16. uri pred zdravstvenim domom Nazarje. Pridite športno oblečeni in obuti. V primeru dežja test hoje odpade.« Franci Kotnik Piše: Aleksander Videčnik Obhodi trških meja V času fevdalizma so bili obvezni obhodi meja trgov in mest. Zaščitnikom trga (fevdalcem), seje potem poročalo o ugotovitvah pohodnikov oziroma svetovalca sodnika, ki je pohod vodil. V primeru Mozirja je bila zaščitna gosposka v Žovneku. Kot je zapisal Franc Hofbauer, dolgoletni trški sindik (pooblaščeni predstavnik), je bil zadnji obhod trških meja v Mozirju 3. junija 1835. Opisal je tudi vse podrobnosti poteka obhoda in potem drugi dan srečanje tržanov v Gmajni (tam, kjer je sedaj Mozirski gaj), to je bil neke vrste zaključek ali "veseli dan". Posebno natančno je Hofbauer opisal obhod meja, ki je potekal 20. in 21. maja 1801. Očitno so tedaj še veljala stroga pravila in naloge v zvezi s trškimi mejami. Razumljivo je, da je ob zadnjem obhodu bilo že marsikaj manj obvezno in strogo, saj se je moč fevdalcev že nekoliko omejila. Mozirski obhod trških meja so stoletja opravljali najurjevo, saj je to praznik farnega patrona. Obvezno so se morali pohoda udeležiti gospodarji s trškimi pravicami. Izjema je bila, če je gospodar zbolel. Takrat ga je lahko zastopal njegov bodoči naslednik (najstarejši sin). Pohoda se ženske niso udeleževale. Najprej so se zarana zjutraj zbrali pohodniki pred trškim rotovžem, kjer je sodnik predal trško zastavo svojemu svetovalcu, ki je vodil obhod. Hkrati je v kratkem nagovoru opozoril udeležence na resnost nalog, ki morajo biti opravljene med samim obhodom. Če je sodnik sam vodil pohodnike, jezajahal konja in se postavil na čelo sprevoda. Zastavo je ponavadi nosil trški sindik ali kateri izmed uglednih tržanov. Vedno sta jo spremljala dva hele-bardista. Ob odhodu iztrga so iz topičev izstrelili nekaj strelov, da so oznanili slovesnost. Da je bila zadeva zelo resna, je v sprevodu sodeloval tudi oddelek vojakov iz Celja. Naj še omenimo, kakšen je bil vrstni red v sprevodu. Najprej godci, nato grenadirji (vojaki), praporščak s helebardisti, potem na konjih trški sodnik (če je sodeloval), za njimi svetovalca sodnika in trški zdravnik. Čez župnijsko dvorišče so krenili za Foršt, kjer je stala velika mejna smreka, nato je sprevod krenil v smeri Trnavč, kjer so želeli biti dobro sprejeti, zato je poveljnik vojaškega odreda ukazal puške obrniti proti tlom, to naj bi pomenilo, da prihajajo Mozirjani zdobrimi in miroljubnimi nameni. Zato sojih vTrnavčah lepo sprejeli, nagovoril jih je vaški starešina, pri njem so se malo "podprli" zjedačo in pijačo. Mlajši pohodniki so krenili v strm hrib, ogledali so si skupni gozd tržanov in mejo pri Belih skalah. Nato so se pohodniki spet sestali pod Režekom in šli mimo Maksetovega travnika do Vahte (na začetku sedanje ljubijske ceste). Nadaljevali so obhod po breški poti v trg, kjer sojih veselo pričakali. Streljali so s topiči in vojaki so oddali častno salvo. Tu se je za prvi dan končal obhod. Naslednji dan so se spet zbrali in obšli mejo mimo Delejevega, Brčkega in Celinškovega posestva v smeri Prihovske lese. Tam so preverili v skalo vklesan križ (mejnik). Obnovili so ga, godci so igrali, vojaki pa izstrelili nekaj V beležnici znanega godca Brgleza (Žovne) s Primoža najdemo marsikatero okroglo nekdanjih godcev, tudi tole: »Ti Žakelj zakonske zveze - ti prijateljica vse sramote - ti sovražnica vse lepote - ti drevo hudih narodov - ti suša vseh polnih sodov - ti prekanjena lisica - ti zgled vse nesramnosti - ti priložnost nevarnosti - ti tužen stan lenobe - ti skrinja vse grdobe - ti sovražnica vseh revnih - ti Kajfežvseh pohlevnih - ti mojster vseh strupenih jezikov, ter malopridnih učenikov - ti kraljica temote - ti kraljica samote - ti kraljica grdote - ti strupena žila - ti žalostna sila...« Svatje so odpevali refren: »Proč od nas!« strelov v čast dogodka. Jezdeci so se podali preko Savinje proti Podgrušniku, ostali pohodniki so nadaljevali potna vozovih. Od Podgruš-nika so krenili do Zavodic, od tam pa do Podgradišnika, to zadnje so opravili mlajši pohodniki, starejši pa so krenili v Ločko gmajno, kjer je sledilo veselo praznovanje. Jedačo in pijačo so pripravile trške ženske. Del pohodnikov je krenil ponovno k Vahti, kjer so obnovili mejni kamen (znamenje na njem). Nato je sledil pohod v trg pred rotovž (sedež uprave in župana), kjer so predali sodniku trško zastavo, sodnik pa je obhodnike pohvalil in se zahvalil vojakom za sodelovanje. Za tem so se zbrali po trških gostilnah in kot je zapisal Hofbauer: »... so bili tega svečanega dne, Židane volje.« Danes nam ostaja le še spomin na nekdanje naloge tržanov in na tiste davne čase, ko so trške meje še strogo čuvali in skrbeli za mejnike, ki so označevali območje trga (s posebnimi pravicami) - Mozirja. Žovne je bil zelo duhovit človek in splošno priljubljen med ljudmi. Zato so ga radi vabili na ohceti, kjer je znal zagotavljati dobro voljo med svati, pa četudi je ohcet trajala teden dni. Pravijo, da takšnih "dolgih" ohceti včasih sploh ni bilo tako malo! Da so se svatje počutili udobneje, so hlapci že kar prvi dan prinesli "domačo" obleko in odnesli slavnostno (kmašno). Naši predniki so se držali strogih pravil, ki so veljala za obrede ob svečanih prilikah. Za to je skrbel na ohceti earner, ta je moral biti "vseh muh poln", tako so govorili poznavalci tistih časov. 3ščemo stare fotografije Šmihelski križavci in krancljevke okoli leta 1925. Sliko nam je poslal Franc Goličnik - Povh iz Jazbin. <3odčeuske roglje PRVA RAZSTAVA ČLANOV FOTO KLUBA FLOSAR V GALERIJI MOZIRJE Dela pospremljena z željami po uspehih in težavah Predavatelj Digitalne akademije Vinko Murko je avtorjem fotografij podal svoje mnenje o ujetih trenutkih v čas (foto: Ciril M. Sem) »Dobra fotografija je vsaka, ki predmet fotografiranja prikaže v estetsko najboljši luči. Odlična pa je tista, ki poleg tega nosi še sporočilo.« Tako je na otvoritvi razstave fotografskih del članov nedavno ustanovljenega foto kluba Flosar dejal Bojan Dobravc, predavatelj Digitalne akademije in gost na otvoritvi fotografske razstave v Galeriji Mozirje. Foto klub Flosar, ki ima sedež na Ljubnem ob Savinji, njegov predsednik je Milan Cerar, seje s fotografskimi deli svojih članov predstavil 17. maja, njihova razstava pa je v Galeriji Mozirje na ogled še do 31. maja. Na otvoritvi razstave sta o fotografiji in o poslanstvu fotografov spregovorila gosta večera, predavatelja Digitalne Akademije, Bojan Dobravc in Vinko Murko. Člane novega društva in vse zbrane, kijih fotografiranje privlači, sta spodbujala k ustvarjalnosti tudi z besedami, daje razlika med slabim in dobrim fotografom pravzaprav majhna, kajti z veliko volje in potrpežljivosti lahko vsakdo postane doberfotograf. Opozorila sta tudi na pomembnost sporočila v fotografiji in na, žal, slabo plat človekove narave, ker se ne potrudimo dovolj, da bi sporočilo v ustvarjenem delu znali prebrati. Članom društva sta zaželela še veliko uspehov in tudi težav pri svojem delu, kajti le skozi reševanje le-teh fotograf lahko napreduje. Ob otvoritvi razstave je pregovorila tudi Anka Rakun, ljubenska županja, kije fotografsko društvo nekako vzela pod svoje okrilje. Tudi Rakunova jim je zaželela veliko ustvarjalnih izzivov in plodnih fotografskih podvigov, nato pa je vse zbrane povabila k ogledu zanimive razstave. Za kulturno plat večera je tokrat poskrbel nadarjeni učenec Glasbene šole Nazarje, večkrat nagrajeni harmonikar Matija Veninšek, ki deluje pod mentorstvom Tomaža Gučka. Tatiana Golob NOV PROMETNI REŽIM V TRŠKEM JEDRU MOZIRJA Pomanjkljiva signalizacija Z otvoritvijo prenovljenega vhoda v mozirsko trško jedro se je na tem delu spremenil tudi prometni režim. Odslej je vožnja iz novega krožišča proti trgu prepovedana. V času fotografiranja je kar šest izmed sedmih voznikov zapeljalo v prepovedano smer (foto: Benjamin Kanjir) Prometni režim v novem krožišču v Mozirju poteka v skladu s tistim, ki velja za ostala. Prednost ima torej tisti, kiježevsamem krožišču. Posebnost tega je v dejslvu, da ulica proti trgu v nadaljevanju poteka enosmerno oziroma je prepovedano iz samega krožišča zaviti v njo. Edina možnost je torej vožnja proti Hribernikovi ulici oziroma knjižnici. Policisti so opozorili, da je prometna signalizacija v samem krožišču pomanjkljiva. Manjka več prometnih znakov. Med njimi prometni znak enosmerna cesta iz smeri ulice Na trgu proti krožišču in iz iste smeri tik pred samim krožiščem tudi prometni znak križišče s prednostjo z obvestilnim znakom krožišče. Tudi zavoljo pomanjkljivih ali slabo vidnih označb vozniki prepoved vožnje proti trgu bore malo upoštevajo. Policisti so med štetjem ugotovili, da znaka prepoved vožnje v eno smer ne upošteva kar 70 odstotkov vseh voznikov. Vsem tem bi lahko napisali položnico za plačilo kazni v višini 50 evrov. Benjamin Kanjir 10. OBLETNICA PR0M0T0RJA S kvaliteto do kupcev V Drešinji vasi pri Petrovčah so 19. maja odprli nov Moto center Pro-Motor z različno ponudbo motorjev, motornih čolnov in motoristične opreme. Z njo je podjetnik Vincenc Pilko obeležil deseto obletnico delovanja podjetja. Osnovna ideja, kije Pilka vodila k ustanovitvi podjetja, je bila prodaja motoristične zaščitne opreme, motornih koles in skuterjev. Z leti je ponudbo zelo razširil in danes lahko kupci na prodajnih policah najdejo dodatno opremo za motorje in so deležni tudi servisnih storitev. Uvoz poteka iz številnih držav in distribucija je ena od glavnih nalog podjetja. Njihovi partnerji so proizvajalci kvalitetne motoristične opreme po vsej Evropi. Postali so pooblaščeni prodajalci vozil in plovil Yamaha, in sicer za skuterje, štirikolesnike, gumijaste in plastične čolne, izvenkrmne motorje, vodne skuterje in vodne sani, ekipa ProMotorja pa zadovolji zahtevne kupce tako s svetovanjem kot prodajo in servisiranjem. Marija Šukalo Vincenc Pilko je z otvoritvijo novega centra ProMotor obeležil deseto obletnico delovanja podjetja (foto: Marija Šukalo) KAVARNIŠKI VEČER V MOZIRJU Majski pesniški sprehodi »Pesnik je tisti, ki že tisočkrat povedane besede zloži tako, da izražajo njegova osebna čustva, jih sestavi tako, kot jih ni še nihče pred njim,« je v četrtek, 10. maja, na prvem kavarniškem večeru rekel Josip Bačič -Savski, pesnik iz Velenja, ki se ga je kot obiskovalec udeležil skupaj z Vinkom Šmajsom, mentorjem Kulturnega društva Slap. V programu so namreč poleg pesnika Bojana Pevca nastopile tudi tri članice Slapa. »Menimo, da bomo s tokratnim večerom prebili led in razgibali mozirsko in zgornjesavinjsko kulturno dogajanje. Ker pa smo za podiranje meja, smo v goste povabili spodnjesavinjskega pesnika doma iz Ložnice pri Žalcu, Bojana Pevca. Rože cveto povsod, a vsak ne zna splesti venca, besede so v nas, a vsak ni pesnik,« je uvodoma povedala Biserka Povše Tasič, direktorica Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje, ki je v sodelovanju z Javnim skladom za kulturo RS - izpostava Mozirje priredil večer. Osrednji gost večera, pesnik Bojan Pevc in Ivana Žvipelj sta prebrala nekaj pesmi iz njegove zadnje zbirke z naslovom Pesniški sprehodi. Njegova poezija se dotika medčloveških odnosov, sicer pa je svojo prvo pesniško publikacijo v samozaložbi izdal že v srednji šoli. Dogodek je povezovala Ivana Žvipelj, svojo poezijo pa so predstavile Marjana Rihter, Ivana Žvipelj in predsednica Slapa Rozka Tkavc, kije tokrat tudi zapela. Za razgiban večer so na besedilo Marjane Rihter zapele še ljudske pevke Pušeljc. Marija Lebar Osrednji gost večera pesnik Bojan Pevc in Ivana Žvipelj sta prebrala nekaj pesmi iz njegove zbirke Pesniški sprehodi (foto: Ciril M. Sem) DRUŠTVO ZA PROSTI ČAS ČAR Za dvig kakovosti življenja Zgomjesavinjčani smo dobili novo društvo, v katerem se bodo člani lahko izobraževali, sproščali ali le družili z istomislečimi. Društvo za prosti čas Čar je na prvem občnem zboru v Jakijevi hiši v Nazarjah drugi majski četrtek izvolilo organe društva in predstavilo smernice za delovanje. Naloge predsednice je prevzela Vesna Velam, v pomoč pa ji bo podpredsednica Zdenka Zakrajšek. Po besedah Velamove je temeljni cilj društva združevanje članov in drugih ljudi, ki skrbijo za dvig kakovosti življenja in druženje v prostem času. Prav tako bo društvo dajalo pobude za izobraževanja, prirejalo srečanja in strokovne ekskurzije, prireditve in različne tečaje. Jeseni načrtujejo predavanje o digitalni fotogratiji. S predstavitvijo Zlatka Blažiča in njegove knjige Odvisnost od drog bodo posegli na področje zasvojenosti, dotaknili se bodo tudi zdrave prehrane in pripravili ročnodelske delavnice. Okviren program bodo dopolnjevali, v kolikor se bo za to pokazala potreba. Sredstva, ki naj bi jih potrebovali za svoje delovanje, bodo poskušali pridobiti na različnih razpisih. Marija Sukalo Po besedah predsednice Društva Čar Vesne Velam je njihov temeljni cilj združevanje članov in drugih ljudi, ki skrbijo za dvig kakovosti življenja in druženje v prostem času (foto: Marija Šukalo) VELENJE Ples maturantov za rekord Plesna zveza Slovenije je v sodelovanju s Plesno šolo Devžej iz Mislinje in Šolskim centrom Velenje priredila na Titovem trgu v Velenju plesno Ulično čelvorko 07 - Quadrille dance festival kot druženje slovenskih in tujih maturantov. V tem največjem sinhronem plesu, ki je v Velenju vsakoletna atrakcija, je letos nastopilo 316 velenjskih maturantov, ob koncu pa so se jim pridružili tudi devetošolci iz osnovnih šol Livada, Miha Pintar Toledo in Gustava Šiliha. Letošnja plesna prireditev, ki seje potegovala za Guinnessov rekord, je iz Slovenije ponesla kulturno poslanstvo tudi v Avstrijo, Italijo, Hrvaško, Madžarsko, Bosno in Hercegovino, Makedonijo ter Črno goro in Srbijo. Pod pokroviteljstvom Plesne zveze Slovenije in v organizaciji desetih plesnih šol seje odvijala na 44 mestih sedmih držav ter 23 mestih petih držav v organizaciji plesne šole Urška. V petek točno opoldne so na radijskih valovih posredovali znamenito Straussovo četvorko iz Netopirja, hkrati pa je zaplesalo več tisoč mladih. Jože Miklavc Tudi v Velenju so se mladi številčno udeležili plesa četvorke (foto: Jože Miklavc) EVROPSKA VAS V CELJU Spoznavanje narodov Letos so na dan Evrope že drugič zapovrstjo po devetih mestih v Sloveniji potekale predstavilve držav članic Evropske unije pod naslovom Evropska vas. Na celjskem območju je bila ta na Trgu celjskih knezov v Celju, kjer je 24 osnovnih šol in en vrtec predstavilo različne države. Učenci Osnovne šole Rečica ob Savinji so predstavili Ciper (foto: Marija Sukalo) Nosilec projekta, celjska druga Ljubenci pa Litvo, Delo na projektu osnovna šola, je v sodelovanju z je potekalo skozi vse leto. Pri tem so Evropsko hišo Maribor in šolo za učenci pri različnih predmetih ravnatelje želela pokazati države, spoznavali njihovo zgodovino, kul- Ljubenski osnovnošolci so skozi pantomimo prikazali značilnosti Litve (foto: Marija Šukalo) članice Evropske unije, kotjih vidijo mladi. Cilj projekta je bil spodbuditi medkulturno razumevanje, strpnost, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati zavedanje lastne kulturne identitete. Mladi so predstavili svoje misli in ideje o kulturnem mozaiku Evrope in Sloveniji kot delu tega mozaika. Iz naše doline sta bili med sodelujočimi osnovni šoli Rečica in Ljubno. Rečičani so raziskovali Ciper, turo, navade, običaje, narodne noše, glasbo, kulinariko in recepte za tradicionalnih jedi. Raziskave so potem predstavili na stojnicah, izdelali plakate in pripravili kulturni program. Tako so se Rečičani v Celju predstavili s plesom s Cipra, Ijuben-ski osnovnošolci pa so pripravili skeč, v katerem so skozi pantomimo prikazali značilnosti Litve. Na stojnicah je bilo moč tudi okusiti kulinarične dobrote obeh držav. Marija Šukalo PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Veseli vikend na Farban« Člani Planinskega društva Nazarje dvakrat letno za svoj podmladek organizirajo večdnevno spoznavanje planinskega načina življenja. Nazadnje so takšen planinski vikend za člane planinskega krožka OŠ Nazarje in POŠ Šmartno ob Dreti organizirali konec aprila. Podmladek nazarskih planincev se je zabaval na številnih ustvarjalnih delavnicah (foto: Tatiana Golob) Na Farbanci, kot nazorski planinci imenujejo svojo kočo v zavetju gozdov pod Čreto, seje zbralo lepo število otrok ki so planinski vikend preživeli zelo ustvarjalno pod skrbnim očesom »planinskih vzgojiteljic«, vodnic Anje Dobrovc in Lucije Grudnik mentoric planinskega krožka Vanje Hofbauer in Martine Zakrajšek, za dobro počutje v domu in lačne otroške trebuščke pa so skrbeli Stanka in Dušan Basti ter Zalka Grudnik. Lep petkov večer so mladi planinci izkoristili za nočni pohod do Golih Vrtač. Tam jih je pričakal lovec Uroš Benda ki jih je navdušil s pripovedmi o razburljivih lovskih dogodivščinah in jim predstavil živali, ki jih lahko srečamo v domačih gozdovih. V naslednjih dveh dneh seje podmladek nazarskih planincev sprehodil še po pobočjih Črete in vse do Križa nad Vranskim. Kadar otroci niso pohajkovali po gozdu, so se zabavali ob številnih ustvarjalnih delavnicah, ki so jim jih pripravile njihove mentorice, se s pomočjo vodnic spoznavali z osnovami orientacije in planinskih vozlov, v večernih urah, ko seje zunaj že shladilo, pa so se otroci zabavali ob igranju družabnih iger. Višek enega izmed večerovje vsekakor bil pravi planinski krst, kjer si je vsak sveži planinec zbral svoje planinsko ime in dobil botra. Tatiana Golob «MST £>m£cf Če#ifta0c> Tajdi Tamše Veliko sreče ki otroških sanj, prinese naj ti 5. rojstni dan. Na tvojih licih naj bo vedno nasmeh, nikoli pa solze v očeh. Vsi domači 0MG E mail: ascSOOO@siol.net d.aa, Praprotnikova 35 3330 MOZIRJE Tel.: 03-83 90 360 Fax: 03-83 90 361 TRGOVIMA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis Delovni čas: od 7.00 do 17.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure Instalacije za ogrevanje in vodovod Čeprav v Sloveniji hiše ne rastejo več kot »gobe po dežju«, kar je bilo značilno za drugo polovico prejšnjega stoletja, si še vedno veliko družin želi imeti svoj dom na svoji zemlji. Veliko tistih, ki se odločijo za svojo hišo, le-to kupijo, jo preuredijo ali pa se odločijo za nakup nove hiše, zgrajene po sistemu »na ključ«, kar pomeni, da podjetje poskrbi za vse gradbene faze, vse do vselitve. Ker je gradnja hiše zelo drag projekt, si marsikdo poskuša prihraniti kakšen tolartako, da se loti gradnje v lastni režiji. Za takšno odločitvijo pa mora stati veliko potrpežljivosti, časa in nenazadnje znanja. V tokratni prilogi o gradnji vam zato ponujamo nekaj opornih točk za nadaljnje pridobivanje informacij o samograditeijstvu. ogrevanja z ekološko prijaznimi napravami Izkoristite moč sonca za pripravo sanitarne vode Kotli na biomaso za čisto izgorevanje NAKUP PARCELE Gradnja hiše ne prinaša le veselja, ki ga čutimo ob lastništvu prijetnega doma, ampak tudi veliko odgovornosti ob sprejemanju številnih odločitev pred in med samo gradnjo. Ena izmed prvih večjih odločitev nas čaka, če pred gradnjo kupujemo tudi parcelo. Zagotovo ne bomo zadovoljni z vsako lokacijo, težko pa bo tudi najti idealno, zato najprej razmislimo, kakšne so naše potrebe in želje. Nam največ pomeni dobra dostopnostjavnih storitev, večja poseljenost območja ali bližina zelenega zaledja in mirno okolje z lepim razgledom na naravo? Po mnenju strokovnjakov so bistvenega pomena prostorske značilnosti parcele, predvsem njene naravne značilnosti, kot so osončenje, veter, vlažnost in druge mikroklimatske značilnosti. Nanje je pravzaprav nemogoče vplivati in jih spreminjati, zato je pomembno, da jih vključimo v naše videnje svojega bivanjskega okolja. Osončenje je odvisno od klimatskih pogojev. Čimbolj hladnoje naše okolje, bolj pomembna je dobra osončenost parcele. Vetrovna parcela vpliva na energetske dejavnike našega bivališča, tudi na pogoje rasti domačih rastlin. Tudi (pre)velika vlažnost zemlje vpliva na naše bivanje in seveda na način gradnje hiše. Zato si parcelo, kije vzbudila naše zanimanje, poglejmo v različnem času dneva in ob različnem vremenu. Ponavadi je vsakomur v prvi vrsti pomembna velikost in oblika parcele. Strokovnjaki pa pravijo, da sama oblika niti velikost nista med najbolj pomembnimi dejavniki, saj lahko dober arhitekt poišče pravo rešitev za gradnjo in dober izkoristek prostora še na tako majhni parceli nepravilne oblike. Vsekakor pa je pomembno, da pri nakupu parcele upoštevamo še naslednje vplive neposrednega okolja: možnost priključevanja na komunalno in drugo gospodarsko infrastrukturo, hrup in onesnaženost zraka, dostopnost parcele, bližina javnega prevoza in javnih storitev, medsosedski odnosi in razgled na parcelo. Pred samim nakupom obvezno preverite zazidljivost parcele, pravno stanje zemljišča in zaprosite, vi ali prodajalec, za lokacijsko informacijo za promet z nepremičninami. NAČRTOVANJE GRADNJE Že med iskanjem primerne parcele razmislimo o tem, kakšno hišo želimo graditi in kakšno hišo sploh potrebujemo. Strokovnjaki ponujajo nekaj opornih točk oziroma vprašanj, na katera si odgovorite in si z odgovori pomagajte pred samo odločitvijo za vrsto in velikost hiše. - Koliko članov šteje vaša družina, se bo družina še povečala, bodo otroci kmalu odrasli? - Kakšne bivalne prostore potrebujete za domača druženja, kakšen naj bo vrt? - Ste veliko časa doma, kje se večinoma prehranjujete? - Imate veliko obiskov in zato potrebujete večjo dnevno sobo? Radi vabite prijatelje na večerjo? -Potrebujete veliko miru za spanje, boste te prostore uporabljali še v druge namene? Potrebujete sobo za goste? - Kako velika naj bo kopalnica in kaj naj vsebuje? - Kakšno povezavo želite z otroškimi sobami? - Kakšne funkcije bo imel vaš vrt? Boste imeli vrt, se boste v njem predvsem družili? Kakšno opremo želite imeti na vdu? - Kakšen vhodni del potrebujete, koliko avtomobilov boste imeli? - Potrebujete garažo in ali bo namenjena le avtomobilu? Na koncu še enkrat preverite vaše potrebe, jih uskladite z vašimi željami in seveda s finančnimi zmožnostmi. Dobro razmislite, kaj je res bistveno in Braslovče Obiščite nas gradbeni trgovin? Kjer vam po nudimo vijake, železo, barve, OBDARITE SVOJE NAJDRAZJE Z DARILNIM BONOM TRGOVINE CIZEJ PARIŽLJE. Poleg standardne ponudbe materiala za centralno ogrevanje in vodovod vam nudimo celotno adaptacijo kopalnice - kopalniška galanterija Jf' - keramične ploščice *’■0 ' armature ARMAL in HANSA arna oprema nujno potrebno ter najprej zagotovite sredstva za to, nato pa ustrezite še svojim največjim željam. KAJ MORA VSEBOVATI NAŠ DOM? Strokovnjaki poskušajo ob načrtovanju enodružinskih objektov upoštevati nekaj osnovnih vodil, ki lahko ob določenih situacijah precej olajšajo življenje uporabnikov hiše. - Dnevna soba naj bo vedno v pritličju. - Prostori, v katerih se največ nahajamo, morajo biti dovolj prostorni za obračanje invalidskega vozička. -V pritličju naj bodo tudi sanitarije s pripravljeno vodovodno in kanalizacijsko inštalacijo. Tlorisna oblika kopalnice mora zagotoviti lahek dostop. - V dvo- aii večnadstropni hiši mora biti v pritličju prostor, ki se lahko uporabi tudi kot spalnica. - Okna morajo biti vgrajena na način, ki omogoča lahko odpiranje in zapiranje. GRADBENIŠTVO Ribezi Samo s, .p. • izkopi • prevozi • kanalizacija • rezanje • tlakovanje betona • asfaltiranje • storitve s * razbijanje kompresorjem Pusto polje 5, Nazarje GSM: 041/631-174 -Stikala in vtičnice v stanovanju morajo biti na višini od 60 do 120 cm nad tlemi, da so tako uporabna vsem uporabnikom. ZA KAKŠNO GRADNJO SE ODLOČITI? Glede na upoštevanje konstrukcije, poznamo dve vrsti gradnje; masivno in lahko, torej klasično in montažno. Odločitev, za katero se odločiti, ni lahka, saj imata obe vrsti gradnje svoje prednosti in pomanjkljivosti. Masivna gradnja poteka z uporabo mokrih postopkov, torej zidanja in betoniranja, ki sta vezana na uporabo večjih količin vode. Voda delno ostane v konstrukcijah in se izloča daljše obdobje. Temu se pri masivni gradnji ne moremo izogniti, zato je treba prostore po vselitvi pravilno prezračevati in jih pregrevati. Izhlapevanje vlage, ki seje nabrala v konstrukciji objekta, namreč zviša relativno TISLERJEV PRUH KRIVEC Janez s.p. Cesta na Rožnik 49, 3330 Mozirje, GSM: 031 682 669 Nudimo Vam: - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM vlažnost zraka v prostorih, kar lahko ob pretiranem naraščanju privede do površinske kondenzacije. Vodne kapljice se lahko nabirajo na notranjih površinah sten, na stikih sten in tal in vogalih. Montažna gradnja poteka bistveno hitreje od klasične, kar pravzaprav marsikomu finančno ne ustreza. Elementi montažne hiše so izdelani že v tovarni, na parceli jih nato sestavimo v končno obliko. Mokri postopki so pravtako del postavljanja montažne hiše, vendar pa gradbene faze potekajo bistveno hitreje. Hitro delo je tudi potrebno, saj so elementi montažne hiše veliko bolj občutljivi na vremenske vplive, kar pomeni, daje treba vse postopke izpeljati kar najhitreje. Pomembni prednosti montažne hiše sta njena velika potresna trdnost in dobra toplotna izoliranost. Po drugi strani pa ima masivna hiša večjo sposobnost shranjevanja toplote, zato se segreva in ohlaja počasneje, kar ugodno vpliva na klimo hiše poleti in na način ogrevanja pozimi. PRIPRAVE NA GRADNJO Natančen potek gradnje opišemo že v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki zatorej vsebuje natančen popis vseh del s količinami materiala, seveda v zaporedju opravljanja posameznih del na gradbišču. Potrebujemo tudi projekt za izvedbo, kije pravzaprav v podrobnostih obdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. ZAČETEK GRADNJE - Pred začetkom gradnje je objekt potrebno zakoličiti v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja. Zakoličenje izvede pooblaščeni geodet, ki občino o tem tudi obvesti. Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladoeje! Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roeflx ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!! 5 LETNA [GARANCIJA!] Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643] Jj|B IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO o POŠLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/642-643, E-mail: termo.sgd@email.si www.termosgd.com - Petnajst dni pred začetkom gradnje o tem obvestimo pristojno inšpekcijo za delo. Gradbišče označimo s tablo, ki vsebuje podatke o gradnji. - Na gradbišču moramo zagotoviti gradbeni nadzor. Tega lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za nadzornika. Navadno se pri gradnji samostojne enodružinske hiše gradbene storitve delijo na pet gradbenih faz: I. gradbena faza vsebuje pripravo gradbišča, zemeljska dela, izdelavo temeljev in temeljne plošče. II. gradbena faza zajema dodatna zidarska dela, če je objekt delno ali v celoti podkleten. III. gradbena faza zajema gradnjo vseh posameznih delov objekta, ki imajo funkcijo nosilnosti. Če to fazo podaljšamo, se v njej izvedejo vsi zunanji zaščitni elementi objekta. Torej fasadni sistem, vgradnja vratin oken. Naredijo se balkoni, terasa, tlaki in delna ureditev okolice. S to fazo objekt trajno zavarujemo, seveda z rednim vzdrževanjem. TGM Janžovnik Aleš s.p. Zavodice 1, Nazarje Tel.: 041/631-395 Nudimo vse vrste izkopov za - novogradnje - ceste - dvorišča - kanalizacije... Izgradnja greznih jam; Storitve ali izposoja kompresorja; Rušenje objektov in / odvoz ruševin; Razbijanje z udarnim kladivom P <4 U Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8, 3331 NAZARJE _______________Tel.: 03/ 58 33 626____ - STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO, IZDELAVA RAZNIH KLEPARSKIH IZDELKOV - KLJUČAVNIČARSTVO, IZDELAVA KOVINSKIH VRAT, STOPNIC, OGRAJ, LAŽJIH KONSTRUKCIJ ITD - RAZREZ IN KRIVLJENJE PLOČEVINE, CEVI, ... -VARJENJE ALU IN RF PLOČEVINE TRADICIJA+KVAUTETA-GARANCUA IV. gradbena faza pomeni, daje objekt grobo zidarsko zaključen, ima streho, okna, zunanja vrata, notranje omete in grobi razvod inštalacij. V. gradbena faza zajema še preostala gradbeno-obrtniška in montažno-inštalacijska dela. IZBOR MATERIALOV ZA GRADNJO Pri izboru materiala sicer lahko izrazimo svoje želje, potrditi pa nam jih mora projektant arhitekt v sodelovanju s statikom, strokovnjakom s področja gradbene fizike in ob posebnih situacijah še s kom. Sicer pa pri materialih primerjamo razmerja med njihovo ceno, trajnostjo, energetsko učinkovitostjo, potrebo po pogostosti vzdrževalnih del itd. Pri tem je potrebno upoštevati še zakonska določila, ki določajo naslednje zahteve za gradbene objekte: mehansko odpornost in stabilnost, varnost v primeru požara, higiensko in zdravstveno zaščito ter varovanje okolja, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom in varčevanje z energijo in ohranjanje toplote. Tržišče gradbenih materialov je zelo dobro založeno, na voljo so zelo različni materiali, ki zagotovo zadovoljijo še tako zahtevnega kupca. IZBOR KONSTRUKCIJE HIŠE Poznamo več vrst konstrukcijskih sistemov: skeletne, okvirne, stenas-te, mešane, palične, statično določene in nedoločene itd. Kateri je najprimernejši za vašo gradnjo, naj določi projektant, ki bo ob tem upošteval načela estetike, racionalnost, energetsko učinkovitost, prijaznost do uporabnikov in podobno. Odločitev za pravo izbiro torej sprejmimo le s pomočjo strokovnjaka, predvsem pa je potrebno vedeti, da je vsako spreminjanje konstrukcije hiše med gradnjo nevarno. Če se zgrajeni objekt zelo razlikuje od projektiranega, je lahko vprašljiva celo njegova statična primernost. Vir: Priročnik za gradnjo hiše v lastni režiji (Sendi Richard, Cotič Boštjan) - Jame za gnojevko - Stolpni in koritasti silosi - Vodni zbiralniki V •___________________ www.kleparstvo.si info@ptpdiana.si gaiy ag gy a i a m oj ; išapleskarskadela ; ,f(!A ZUNANJIOPLESKI ft* * -OPLESKI^LAZURNIMI i RREMAZ^andólinf^elJop, J - BELJENJE FASAD • POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV — -IZPOSOJA DELOVNIH ODROM ^EbSelava GIPS plošč r - OSTALA ZAKLJUČNA DELA ^^GRADBENIŠTVU«. _ Fax:03 838 IX 34 GSM: 041 465 744 NUDIMO X^ YÜDiiMÄI^SpJpEiEVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGAlfe ZA'VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (Izvedba po sistemu RÖFIX in DEMIT s stiroporom in kameno volno) (zaključni sloj po sistemu RÖFIX in DEMIT, 500 barvnih odtenkov) Smo pooblaščeni izvajalci termoizolacijskih fasad s stiroporjem in kameno volno za TIM Laško (demit) in RÖFIX. Izdelava originalnih predračunov. 4* GRAFIČNE STORITVE ■juniciraf - BARVNO in ČB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst f (spiralne, termo, diplomske naloge...) f - izdelava tiskovin f (vizitk, vabil, letakov...) § - plastificiranje I - sprejem zahval, čestitk in | malih oglasov za Savinjske novice j 0) in 'ČT Delovni čas: I od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 | o Vabljeni! 1 ^IbProMotor Slike so simbolne! AKCIJA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG Drešinja vas 15, Petrovče, tel.:03/ 5707-151 Delovni čas: PON-PET: 8-19h - SOBOTA: 8-13h Kredit Leasing Položnice motorna kolesa štirikolesniki gumijasti izvenkrmni čolni motorji cena d /1KZ7 MM nn Nova cena R (1.435.443,60 Sit) Najmlajši razvedrili varovance Otroci iz vrtca so v gornjegrajskem centru starejših vedno dobrodošli prijatelji (foto: EMS) CENTER STAREJŠIH OBČANOV GORNJI GRAD Otroci iz vrtca na Ljubnem obSavin-ji so v gornjegrajskem centru starejših občanov že stari znanci in po odzivu sodeč tudi dobrodošli gostje. Skupaj zvzgojiteljicami so pripravili pol ure prisrčnega programa, tako kot zmorejo to narediti samo otroci s povsem izvirno pristnostjo. Temu primeren in pričakovanje bil odziv stanovalcev, saj je vsaka prireditev sprememba v sicer utečenem urniku domskega življenja. Iskrena zahvala direktorice Francke Volerjebilavresnici vabilo za ponovno srečanje, saj so, tako Volerjeva, v centru vedno dobrodošli. Nastop otrok z Ljubnega je bila tudi svojevrstna čestitka najstarejši stanovalki doma Vidi Pariš, ki v teh dneh praznuje 101. leto življenja, in uvertura skromni slovesnosti, s katero bodo najstarejšo Gorn-jegrajko in očitno tudi Zgornjesavin-jčanko počastili. Savinjčan Lučani med najboljšimi V Kočevju je 10. maja potekalo Srečanje lutkovnih skupin Slovenije. Na zaključnem festivalu se je zvrstilo dvanajst predstav. Med nastopajočimi so bile tudi lutkarice Eci peci Osnovne šole Blaža Arniča Luče, ki so o svoji kvaliteti prepričale selektorico na regijskem srečanju v Celju. Pozitivna energija lutkaric vložena v izdelavo junakov je prispevala k uspehu (foto: arhiv OŠ Blaža Arniča Luče) SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE 2007 Tako je lutkovna igra Danila Vranca Volk in kozliči pod mentorstvom in režijo Jožice Podkrajnik in ob pomoči glasbenikov na Orffovih instrumentih pod vodstvom Tadeje Robnik navdušila tudi v Kočevju. Tam jih je spremljal strokovni svetovalec za lutkovno dejavnost pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti RS Matjaž Šmalc. »Za kvalitetno predstavo je pomembna ustrezna uporaba lik- ovne tehnike in izvirnost pri izdelavi lutk in scene. Pomembno je tudi, da se celovito pristopi k študiju vlog, načinu interpretacije in animacije, glede na vlogo in koncept uprizoritve. Ocenjuje se kvaliteta mentorskega dela z otroki ter njihov delež in sodelovanje pri gradnji predstave. Vse te pogoje smo izpolnile. Lutkarice se vesel- ijo tega uspeha. Kar pozabljene so bile težave, to, da je mentorica »tul težila«, da so bile ves popoldan v šoli in žrtvovale svoj prosti čas,« je nastop v Kočevju ocenila Podkra-jnikova. Da njena trditev res drži, dokazuje uspeh lučkih iutkaric, ki so se že drugo leto prišle v družbo najboljših. Marija Sukalo PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Številni pohodniki na Travniku Tretja majska nedelja je na pobočje planine Travnik privabila številne pohodnike, ki so se udeležili tradicionalnega, letos že 28. pohoda, ki ga organizira Planinsko društvo Ljubno ob Savinji. Tudi mladi planinci so uživali na Travniku (foto: Franjo Atelšek) Po oceni organizatorjev je kar preko sto najbolj zagnanih planincev opravilo s celotno predvideno potjo, ki se prične v Rastkah pri Ljubnem, mimo nekdanje partizanske bolnišnice pod Komnom do tri ure oddaljenega cilja pri Koči na Travniku. Priljubljeno izletniško točko Ijuben-skih planincev je v prelepem pomladnem vremenu tega dne obiskalo preko dvesto pohodnikov, med katerimi resda večina ni imela opravka s celotno potjo, kot prej omenjeni. Vsi, stari in mladi, od blizu in daleč pa so prišli na svoj račun, saj je to prvo pomladno srečanje prijateljev planin prava priložnostza sproščen klepet, obujanje spominov in delanje načrtov. Načrtov za še kakšno prijetno srečanje na planinskih poteh, ki bodo s prihajajočim poletjem zopet oživele. Franjo Atelšek ùnlief äsv&UißtP K okroglemu rojstnemu dnevu čestitamo Jakobu Ugovšku Vse, kar upaš, naj se ti izpolni, vse, kar iščeš, naj se ti odkrije, vse, kar si želiš, naj se ti uresniči, in vse, kar v srcu čutiš, naj se ti v osebno srečo zlije. ISKRENO ČESTITAMO! Vsi tvoji ŠOLA VARNE VOŽNJE SELAAAR CELJE Kar bi moralo biti obvezno Avtohiša Selmar iz Celja je organizirala spoznavanje in praktični preizkus avtomobilov BMW z nemškimi inštruktor]! na poligonu pri Šempetru v Savinjski dolini. Izvedba je bila nemško vzorna, najbolj pa je seveda navdušil praktični del, kjer se, po domače povedano, avtomobilov ni »šparalo«. V sklopu teoretičnega dela smo se udeleženci seznanili z aktivnim krmiljenjem, dinamičnim nadzorom stabilnosti, aktivnim volanskim mehanizmom, Efficient Dynamics (zmanjševanje porabe goriva in čistejši izpuh s povečanim pritiskom vbrizga in izkoriščanjem energije zaviranja), XDrive pogonom in ostalimi zadevami, ki naj bi nas prepričale, da bi se odločili za nakup vozila BMW. Na poligonu v Šempetru smo se razdelili v tri skupine, ki so preizkusile štiri temeljne sestavine varne vožnje in novosti vprogramu BMW. Na razpolago smo imele modele od serije 1 do serije 5 touring, manjkal pa ni niti kabriolet. Temu primerno pestra je bila tudi motorna paleta, kije segala od dizelskega 118d, ki ima po novem več kot 140 KM, vse do 540i. Prvi preizkusje bil tako imenovani los test. Pri hitrosti okrog 60 km/h ali več seje bilo treba na hitro izog- niti oviri. Preizkus zgleda preprost, vendar v resnici niti ni tako lahek. Vozniki smo menjavali vozila in se pletli med stožci. Še sreča, da so bili iz mehke gume. Sledilo je zaviranje pri hitrosti 60 km/h in ustavitev čim bližje postavljeni oviri. Sliši se lahko, vendar je kar 90 odstotkov voznikov v prvo podrlo oviro. No, potem smo postali bolj previdni. Med stožci smo vozili slalom in preizkušali razliko med dinamičnim in klasičnim podvozjem ter med aktivnim volanom in klasičnim volanskim mehanizmom. Razlika je zelo velika, zato lahko pri vožnji z aktivnim volanskim mehanizmom in aktivnim podvozjem z lahkoto obvoziš oviro in si precej hitrejši. Zadnji preizkusje prikazoval nov sistem ustavljanja motorja. Ko se pripelješ do semaforja in prestaviš ročico menjalnika v nevtralni položaj ter spustiš sklopko, motor takoj ugasne. Ko znova stisneš sklopko, zaganjalnik takoj zažene motor in se odpeljemo naprej. Vsekakor velik prispevek k čistejšemu okolju in porabi goriva. In zakaj naslov Kar bi moralo biti obvezno? Preprosto zato, ker država toži zaradi velikega števila mrtvih na cestah, nihče pa ne uvede obveznega treninga varne vožnje za pridobitev vozniškega dovoljenja. Kaj šele, da bi kdo podprl gradnjo dirkališča oziroma cen- tra varne vožnje! Če ste pazljivo brali, sploh ne gre za krotenje divjakov, kajti vse se je dogajalo pri hitrosti 60 km/h, pa smo kljub temu podrli prometni znak in poškodovali BMW 540L Lahko bi bil kdo od gledalcev... Torej kdo bo tisti, ki bo dvignil roko? Je že res, da je lažje zapisati »umrl zaradi neprilagojene hitrosti«, vendarto pa najbrž sodi že med pisma bralcev, kajne? Igor Pečnik Ustvarjamo avtomobile »1-541 TEAM SPIRIT RENAULT ! ajo NOVI CLIO STORIA Wrcam ka in bogata oprema ZE ZA 7.600.00 EUR ■■■■■■■■■ IZJEMNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL Z O KM |Q_, R.L.S. Levec, d.o.o.. Telefon: 03/425-45-14 03/425-45-16 leveč Levec 56/c, Petrovče 85. rojstni dan bo praznoval stric in boter Ferdo BMNJOVC Želimo mu veliko zdravja in veselja med svojimi domačimi, lovci in čebelarji Hvaležni nečaki: Katka, Tonče, Danica in Marička z družinami. Veliko sreče, zdravja in veselja vama želimo! Marovčevi 22. maja sta praznovala rojstni dan Marika Obojnik in Peter Alen Terbovšek JU-JITSU KLUB SAMURAJ Samuraji z vrsto uspehov na državnem prvenstvu Drugo majsko soboto seje okrnjena odprava gornjegrajskega ju-jitsu kluba v Globokem borila za čim boljše uvrstitve na državnem prvenstvu v ju-jitsu borbah za člane in v duo sistemu. Na tekmovanju je nastopilo okoli 45 tekmovalcev iz osmih ju-jitsu klubov Slovenije. Barve kluba je kot sodnik zastopal tudi Tadej Stergar. Andreja Čuk in Petra Golmajer sta dosegli drugo mesto vduo sistemu, saj sta imeli vfinalni borbi za nasprotnici tekmovalki iz Društva borilnih veščin Katana, ki sta izkušeni mački. Pri članicah do 55 kg je prvič nastopila Tina Berk. Kljub svoji neizkušenosti je ugnala nasprotnice vse do osvojenega tretjega mesta. Med člani do 69 kg je Miha Pančur v prvem krogu uspešno premagal nasprotnika iz PKBV Celje. V polfinalnem dvoboju je suvereno premagal tekmovalca iz ŠD Ninja Črnomelj. V boju za prvo mesto pa je moral v zadnjih sekundah borbe priznati premoč soborcu in s tem osvojil drugo mesto. Gregor Ročnik, člani do 77 kg, je v prvem kolu gladko premagai nasprotnika iz Sevnice in se uvrstil v borbo za vstop v tinaie, kjer je zaradi manjše napake izgubil. V borbi za bron pa je nas-protnika iz Celja premagal z največjim izkupičkom možnih točk. Barbara Virant Grega Ročnik pri izvajanju meta te-guruma (foto: Tadej Stergar) Štuka da te kap Doslej največjo ščuko, dolgo 81 centimetrov in težko štiri kilograme, je v mozirskem ribniku v soboto uspelo uloviti Alanu Šemencu iz Nazarij. Ščukino selitev na suho je skupaj s prijatelji proslavil kar ob njenem starem bivališču. ànticf đMfiHffb Lidiji Kopriva Tisoč zvezd na nebu blesti, e nocoj le ena za tvoj 50. rojstni dan žari, in ti kup sreče, zdravja in še mnogo let želimo vsi, ki te imamo radi Vsi tvoji Čestitamo mamici in očku! Mnogo sončka, veselja, zdravja in harmonije v družini želimo ob rojstvu naši mali Karin. Družini Janžovnik in Krajner NAZARJE Vrtiljak v športni dvorani Eksperimentalni studio Televizije Slovenija bo zaključek razvedrilne TV oddaje Vrtiljak pripravil v četrtek, 7. junija, ob 18. uri v športni dvorani v Nazarjah. Nastopili bodo Alenka Godec, 6 finalistov sobotnih TV karaok, Atomik Harmonik, Sebastjan s plesno skupino, Ljerka Belak, Jernej Kuntner in mnogi drugi. Prireditev bosta vodila miss Slovenije 2003 Tina Zajc in Matjaž Šeško, obisko- valce bo pa nagovoril »predsednik države«, morda pa tudi »predsednik vlade«. Televizija Slovenija bo prireditev posnela in jo v soboto, 23. junija predvajala na prvem programu TV SLO. Vstopnice so že v predprodaji v Muzeju Vrbovec in Knjižnici Mozirje, s pravilnim odgovorom na nagradno vprašanje in malce sreče pa si lahko zagotovite brezplačno vstopnico! 5mm NAGRADNO VPRAŠANJE: Ali je ekipa oddaje Vrtiljak letos gostovala tudi v Zgornji Savinjski dolini? a) DA b) NE Pravilen odgovor lahko najdete v letošnji 7. številki Savinjskih novic. Kupon z obkroženim pravilnim odgovorom nalepite na dopisnico in jo do torka, 29. maja 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Seznam srečnih dobitnikov bomo objavili v prihodnji številki časopisa. 4i Tednik Najprej smo se odpravile v frizerski salon MARJANA v Loke pri Mozirju, kjer nas je pričakala lastnica Marija Rahten. Barvo las je prebarvala v temnejši odtenek rdeče bronaste barve, z dodatkom blond in oranžnih pramenčkov. S striženjem je oblikovala lase v krajšo modno pričesko. Poskrbela je tudi za barvanje trepalnic in obrvi. V trgovini z modno konfekcijo Kar=in je sledilo stilsko k preobraženje od elegantnih do športnih oblačil. Ker je Martina I k bolj športen tip ženske, se je stilistka Karin odločila za I is športno kombinacijo oblačil, v katerih se bo najbolje počutila. Trgovina a modno konfekcijo Kar=in it» izziv v V soboto, 19. maja, smo pričeli |r s prvim stilskim izzivom. Izmed a« številnih kandidatk, ki so se fl *1 prijavile na naš izziv, smo tokrat izžrebali Martino Slatinšek iz Radmirja, * ki jo je v našo rubriko prijavila njena hči Barbara. . vv Trgovina z obutvijo Jurček Center IZOLES, 3331 Nazarje Seveda zraven sodi primerna obutev. Agica Novak, lastnica trgovine z obutvijo Jurček, je našo Martino obula v udobne usnjene čevlje in mehke natikače za vroče dni. Trgovina z modno konfekcijo Frizerstvo MARJANA Rahten Marija s.p., Cesta v Loke 14, 3330 Mozirje Na trgu 25. 3330 Mozirje d £*W% Gozdni bonton ob tednu gozdov DAMJAN JEVSNIK, vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Na Zavodu za gozdove Slovenije pripravimo vsako pomlad, v času, ko je rast najbolj bujna in je vegetacija najbolj zelena, teden gozdov. To je čas, ko s prireditvami, članki in še s čim opozorimo na gozd in na naš odnos do njega. Letos je tema tedna gozdov »gozdni bonton«. Tema je zelo široka, nekatera področja so se v preteklih letih našega nenehnega kulturnega razvoja že uredila in danes niso več problem. Prešli smo na novo kulturno stopničko. Gozdarji vemo, da je danes v gozdu manj smeti, starih avtomobilov, ni več pisanja z nožem po drevesih. Urejen način odlaganja odpadkovje postal običajen tudi na podeželju. Odmetavanje odpadkov po tleh ali v potoke in tlačenje praznih konzerv pod kamen velja danes med ljudmi kot nekaj slabega, nekulturnega. Pred dvajsetimi leti pa je bilo precej običajno. Divjih odlagališč v gozdovih je danes precej manj. Zadnja leta odlagajo v gozd svoje smeti le še zakrknjeni posamezniki, ki so se zaradi svojih osebnih lastnosti izognili splošnemu kulturnemu napredku, ljudje, ki težje razumejo novosti, bolj grobega značaja, ki se jih pogosti prispevki v medijih, spomladanske čistilne akcije in splošno javno mnenje še niso dotaknili. Vedno manj je takih. Letos bi želeli izpostaviti dva huda problema na področju našega odnosa do gozda in narave: najprej so tu vožnje z vozili v naravnem okolju, s štirikolesniki, motokros motorji poleti, pozimi pa z motornimi sanmi. Vse vožnje, ki niso nujne za gospodarjenje z zemljišči, zakonodaja prepoveduje, škodujejo pa zlasti divjim živalim. Nekatere živalske vrste zaradi stalnega nemira v zadnjih mirnih območjih izginjajo za vedno. Zavedati se moramo, daje bilo s človekovim razvojem, z odprtjem gorskih predelov s cestami, že narejeno ogromno škode. V Sloveniji je izumrlo ali je pred izumrtjem kar 237 od 423 znanih vrst vretenčarjev (56%), večinoma zaradi spreminjanja življenjskega prostora (Mršič, 1997). Človek je spremenil že praktično vse površine, ravno zato stalni nemir v zadnjih doslej mirnih predelih pomeni pomemben razlog, zaradi katerega bo verjetno izginilo še nekaj vrst gozdnih kur, kakšna sova in kakšen duplar. Naši potomci bodo o njih lahko brali v literaturi. Podobno vpliva množično nabiralništvo. Tukaj zakonskih omejitev še ni, razen za gobe: do 2 kg, na primeren način, če pa uredbe so, se redko upoštevajo. Nekaterim ljudem predstavlja prodaja gozdnih sadežev restavracijam pomemben vir dohodka. Poleg tega, da nabiralništvo povzroča stalen nemir v delu leta (spuščeni psi, prevozi, hoja izven poti), in s tem ponavljajoče se motnje v hranjenju živali, pa v svojih ekstremnih oblikah, ko ljudje poberejo skoraj vse borovnice, na primer poleti okoli Smrekovca, pomeni tudi težje dostopno hrano za živali. Vse skupaj povzroči slabšo pripravljenost živali na zimo in manjše možnosti za preživetje. Zlasti je nemir škodljiv v spomladanskem času, v času mladičev (npr. gozdne kure), ko žival z begom naredi sled in izpostavi sebe in svoje gnezdo plenilcem... Osrednja prireditev z glasbenim gostom, risanjem po asfaltu in ob tednu gozdov bo v petek, 1. junija, ob 16. uri pred Osnovno šolo Šoštanj. Prireditev je namenjena zlasti otrokom in njihovim staršem, veseli pa bomo, če se bo oglasil tudi kdo iz Zgornje Savinjske doline. Skrbno z gozdom! Ob tednu gozdov vas v soboto, 26. maja, vabimo na dan odprtih vrat na naših učnih poteh. Ponujamo vam brezplačno vodenje: - Naravoslovna učna pot Samostanski hrib Nazarje: ob 9h in lih, začetek pred Muzejem Vrbovec, 041 657 628. - Gozdna učna pot Konovo - Debrca Velenje: ob 9h in lih, pred domom krajanov na Konovem, 041 657 630. - Gozdna učna pot Tičjak Gornji Grad, ob 9h in 11 h, pred upravno stavbo Petelinjek, 041 657 652. - Gozdna učna pot Logarska dolina, ob 9h in 11 h, pri vstopu v Logarsko dolino, 041 657 642. Skrbno z gozdom! Zavod za gozdove Slovenije OE Nazarje frmo..., 40 /eti ... ODPRT HOTEL ŠTORMAN -RANČ VENIŠE Na Venišah v Lačji vasi so slovesno odprli nov hotel, ki je zrasel tik ob objektu dosedanje restavracije. To je sedaj že sedmi lokal po vrsti v verigi Štormanovih gostišč. V prekrasnem vzdušju pred hotelom je goste otvoritve najprej pozdravila voditeljica Ida Baš, gostom se je za obisk zahvalil tudi Zvone Štorman, v imenu države pa je otvoritev novega hotela pozdravil državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. Po njegovih besedah se slovenskemu turizmu obetajo boljši časi, podjetniki, kot je Zvone Štorman, pa so tisti, ki vlečejo voz našega turizma naprej. 20 /eH ... EKOLOGIJA, ENERGIJA IN VARČEVANJE Občinska konferenca SZDL Mozirje je ustanovila problemsko konferenco na temo: Ekologija, energija in varčevanje. Naloge konference so oceniti stanje, sprejetje usmeritve na področju varstva okolja, energije in varčevanja. Glavni poudarek bo na varstvu zraka, voda, varovanju prostora, zaščiti gozdov, varstvu pred hrupom, ravnanju z odpadnimi snovmi in učinkovitosti ter uspešnosti razreševanja najbolj perečih ekoloških problemov. 3 O /eH ... SREČANJE MLADIH V soboto, 27. marca, je bila v Kokarjah javna radijska oddaja Spoznavajmo svet in domovino, ki sta jo organizirala RTV Ljubljana in OK ZSMS Mozirje. V letošnjem ciklusu tekmovanja so domačini proti ekipi OK ZSMS Krško dosegli že drugo zmago. Pred tem so premagali zamejske Slovence in Gorice v Lučah s prepričljivim rezultatom 10:6. V četrtfinalnem srečanju v Kokarjah je bilo težje, saj so tekmovalci naše občinske konference, že poznani mladinci, Jože Ciraj, Iztok Benetek, Roman Klemenak, Alojz Kokovnik in Igor Paravan, le za točko v dodatnih vprašanjih izvlekli zmago in si s tem pridobili pravico nadaljevati v polfinalnem srečanju z ekipo OK ZSMS Koper. Pripravila Tatiana Golob v___________________________________J ČETRTFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA OSNOVNIH ŠOL V NOGOMETU Lučki nogometaši polfinalisti državnega prvenstva Kidričevo je gostilo četrtfinalni turnir osnovnih šol v malem nogometu za fante, kjer so poleg domačinov OŠ Borisa Kidriča sodelovali še osnovnošolci iz Gornje Radgone, Krškega in Luč. Varovanci lučkega športnega pedagoga Rajka Rudnika so z veliko znanja in borbenosti še enkrat več gladko pometli z vso konkurenco in se po petih letih ponovno uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Tu bi jim lahko ob podobnem pristopu in s kančkom športne sreče uspel še en velik met, nastop v finalu. Osnovna šola Blaža Arniča iz Luč je zagotovo najuspešnejša športna šola, ne samo Zgornje Savinjske doline, ampak celotne Savinjsko-šaleške regije. Njihove selekcije osnovnošolcev tako v kategoriji dečkov kot deklic so že kar nekaj let prisotne v samem vrhu državnih prvenstev, pa naj si bo to na področju smučanja, malega nogometa, odbojke, namiznega tenisa in še bi lahko naštevali. Dobro sodelovanje športnega pedagoga z vodstvom šole daje tudi v tem šolskem letu izjemne rezultate in po uvrstitvi odbojkaric v finale državnega prvenstva se to nasmiha tudi njihovim vrstnikom v malem nogometu. V Kidričevem so bili v četrtfinalnih srečanjih razred zase, njihovo premoč na igrišču pa nazorno pokaže rezultat in visoka zmaga nad favoriziranimi domačini, za katere nastopajo predvsem igralci nogometnega kluba Aluminij, kije pri vzgoji mladih talentov med vodilnimi v Sloveniji. Poleg prvega mesta in osvojitve »fair playa« za najbolj športno in »ter« ekipo imajo Lučani v svojih vrstah tudi najboljšega igralca in strelca. To sta kapetan in novopečeni državni reprezentant Rok Ošep ter kralj strelcev Gregor Zamernik. Vodja in trener lučkih nogometašev Rajko Rudnik je po velikem uspehu svojih varovancev povedal: »Iskrene čestitke fantom, ki so ta izjemen rezultat dosegli z zares lepo, borbeno in učinkovito igro ter vsem v dvorani pokazali, kako seje potrebno boriti za uspeh svoje ekipe. S strani sodnika in organizatorjev turnirja smo dobili tudi pohvalo za najbolj korektno in »fair« ekipo, kar nam je vsem v ponos. Naše misli so seveda že uprte v polfinale, kjer bo hud boj za najvišje mesto, ki vodi na finalni turnir. Verjamem v svoje fante, s pristopom, kot so ga prikazali v Kidričevem, pa vsekakor niso brez možnosti.« Franjo Pukart Rezultati četrtfinala: - OŠ Jurija Dalmatina Krško : OŠ Blaža Arniča Luče 2:4 - OŠ Blaža Arniča Luče : OŠ Gornja Radgona 4:2 - OŠ Borisa Kidriča Kidričevo : OŠ Blaža Arniča Luče 1:7 Končni vrstni red: 1. OŠ Blaža Arniča Luče 9 2. OŠ Gornja Radgona 6 3. OŠ Borisa Kidriča Kidričevo 3 4. OŠ Jurija Dalmatina Krško 0 SMUČARSKI SKOKI Primož Piki ostaja v A reprezentanci Zbor za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo je na zadnji seji sprejel načrt dela in sestavo ekip za sezono 2007/08, ki jih je predlagal novi športni direktor Franci Petek. Na čelu izbrane vrste ostaja Finec Ari-Pekka Nikkola, ki mu bo ob dosedanjem pomočniku Gorazdu Pogorelčniku poslej asistiral še Matjaž Triplat. V reprezentanci A bo poleg Jerneja Damjana, Roberta Kranjca, Primoža Rogliča, Jurija Tepeša, Roka Urbanca in Petra Žonte tudi član SSK Ljubno BTC Primož Piki, vrata pa so odprta tudi Roku Benkoviču, če bi se morda odločil nadaljevati športno pot. Primoža Peterko so premestili v ekipo B, katere trener bo Goran Janus. Trener deklet ostaja Primož Rychiy, ki bo imel v reprezentanci A Evo Logar, Katjo Požun, Anjo Tepeš in Majo Vtič, kar pomeni, da Monika Pogladič iz SSK Ljubno BTC vsaj na začetku sezone ne bo članica elitne slovenske druščine smučark skakalk. KF KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE kJ. Annelies Verbeke: Spi! Tematika romana je nespečnost, kiji ni zdravila. Pisateljica odkriva nočno življenje glavnejunakinje Maje. Ta na svojih nočnih potepanjih, ko večina »normalnih« ljudi spi, sreča sorodno dušo, nespečneža Be-noita. Med njima se razvije simpatija, ki dela njuno vsakdanjost znosnejšo. Kaj vse se dogaja ponoči v mestu in kaj v dušah glavnih junakov, boste izvedeli ob branju romana Spi! Šport, Pisma bralcev ( ROKOMETNI KLUB NAZARJE Mlajše deklice B državne podprvakinje! Pretekli vikend so mlade rokometašice iz Nazarij dosegle izjemen uspeh, ki bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino zgornjesavinjske-ga športa. Na zaključnem turnirju letošnjega državnega prvenstva v dvorani na Galjevici v Ljubljani so osvojile drugo mesto in tako postale državne podprvakinje. V letošnji sezoni je v starostni kategoriji mlajše deklice B (letnik 1995) v rednem delu ligaškega tekmovanja nastopilo 28 ekip, na zaključni turnir pa so se s štirih polfinalnih turnirjev uvrstile najboljše štiri ekipe: DRŠ Inna Dolgun iz Ljubljane, ŠD Maestral iz Izole, RK Burja iz Škofij (sekcija Koper) in RK Nazarje. Prve nasprotnice Zgornjesavinjčank v soboto so bile igralke Burje. Rokometašice iz Nazarij so srečanje začele odlično in zanesljivo vodile vse do zaključka tekme, ko so Primorke slabe pol minute pred koncem tekme izid izenačile. Nazarčanke so v svojem zadnjem napadu zadele vratnico, nasprotnice pa so v protinapadu dobesedno v zadnji sekundi tekme srečno zabile zmagoviti gol. To je bil prvi poraz nazorskih rokometašic v celotni letošnji sezoni. Marsikateri igralki so glede na takšen razplet na lica pritekle solze, toda časa za obupavanje ni bilo, saj so jih takoj po prvi tekmi čakale še močnejše tekmice z Obale, igralke ŠD Maestral iz Izole. V prvih minutah srečanja se je videlo, da Nazarčanke še niso povsem pozabile šoka iz končnice prve tekme in so zaostajale za nasprotnicami vse do zaključka prvega polčasa, ko so nasprotnice le ujele. Z izjemno srčnostjo in kolektivnim duhom so v drugem polčasu narekovale tempo in vodile do samega finiša srečanja, ko pa se je ponovila zgodba iz prve tekme in nasprotnice so z golom iz protinapada v zadnjih sekundah rezultat izenačile. Zadnje srečanje proti ekipi DRŠ Inna Dolgun iz Ljubljane so Nazarčanke odigrale v nedeljo. Ljubljančanke so si z dvema zanesljivima zmagama proti Primorkam že zagotovile prvo mesto in so hotele domačim gledalcem s še eno zmago pokazati, kdo je najboljši v Sloveniji, Zgornje-savinjčankam pa bi poraz ali neodločen rezultat prinesel končno četrto mesto, zmaga pa bi jih povzdignila do drugega mesta. S fanatično borbenostjo in disciplino v igri so držale korak s favoriziranimi Ljubljančankami in jim v končnici prvega polčasa ušle za par golov. To prednost so za razliko od prvih dveh srečanj, kljub bučnemu navijanju Ljubljančanov in Primorcev za nasprotno ekipo, znale obdržati do konca in na koncu zmagati za velike tri gole. Veselje med igralkami, trenerji in zvestimi navijači, ki so jim stali ob strani skozi celotno sezono, je bilo nepopisno. Igralke so si takoj po tekmi dale duška s tradicionalnim zmagovitim plesom na sredini igrišča. Končni vrstni red turnirja: 1. DRŠ Inna Dolgun, 2. RK Nazarje, 3. ŠD Maestral in 4. RK Burja (sekcija Koper). Koje kapetanka nazorske ekipe Lucija Rose iz rok najboljše rokometašice zadnjega svetovnega prvenstva Ljudmile Bodneve prejela pokal za drugo mesto v državi, je bil trud za vso minulo delo vseh v klubu krepko poplačan. Zasluga zgodovinskemu uspehu gre v prvi vrsti izredni generaciji igralk in trenerskemu delu ekipe ter marljivim delavcem nazorskega rokometnega kluba. Prav gotovo pa jim to ne bi uspelo brez številnih sponzorjev, ki so pripomogli, da je nazorski rokometni klub v tako kratkem času prišel v sam slovenski rokometni vrh. Tista pičla sekunda, ki je nazorskim dekletom zmanjkala, da bi se povzpela do državnega naslova, pa naj bo velika motivacija za naslednjo sezono. Franci Kotnik Manipulacija g. Žerovnika Kdo je glavni in kdo misli daje glavni v občini Gornji Grad vedo že vsi občani in še izven občine Gornji Grad so zelo dobro seznanjeni. Ker gre ponovno za manipulacijo in poskus dis-kreditacije mene osebno se ne bom spuščal v številke, ampak bom počakal na revizijsko poročilo, katerega pričakujemo. G. Žerovnik meša dve stvari ki jih je potrebno ločiti, nekaj tega pa sem predstavil tudi na zboru krajanov 13.5.2007. Ima pa vsak proračun prihodke in odhodke ter zapadle in ne zapadle terjatve. Bi bil pa že skrajni čas, da bi se lokalna politika vobčini Gornji Grad pričela ukvarjati z prihodnostjo in kaj bodo v prihodnje naredili. Poznamo tudi sredstva, ki niso vezana na proračun in jih je mogoče pridobiti za razvoj. Pa očitno o tem ni tema v naši občini. Takšna pisanja in napadi pa zelo negativno vplivajo tudi na sam ugled občine. Taje v zadnjem času povsem na dnu predvsem zaradi novih oblastnikov. Ko g. Žerovnik omenja posameznike o nosilcih razvoja v občini pa zavaja in piše ter omenja ljudi, ki sploh niso sodelovali. Točno se vidi kako lahko nepoznavanje, privede do manipulacije in laži. Sicer kdor pozna g. Žerovnika si lahko svoje misli. Zaposleni v občinski upravi vedo in znajo dobro delati, so vestni in spoštujejo red in so delavni. Jaz si ne predstavljam kako bi bilo, če bi vsak župan ko bi bil na novo izvoljen zamenjal vso občinsko upravo. Mislim, da bi si župan nakopal težav za cel mandat. Trdim pa, da je potrebno zamenjati računovodstvo v občinskem podjetju, ker obstaja sum izdaja dokumentacije v politične namene. Upam da bodo vodilni ukrepali. Občan občine Gornji Grad Toni Rifelj Attemsov trg 9 Gornji Grad / N OBVESTILO V Savinjskih novicah z objavo tega pisma zaključujemo polemiko na to temo. Uredništvo Zgodovinski naslov slovenskih podprvakinj so si pod vodstvom trenerjev Jaka Mikeka in Bojana Voglarja ter vodje ekipe Urške Finkšt priborile: Sandra Melavc (najboljša strelka turnirja), Manca Ocvirk, Lucija Rose, Deja Praznik, Kaja Repenšek, Katja Krajner, Klara Jurjevec, Nika Finkšt, Eva Sedovšek, Staša Remic, Zala Čanžek Časi, Katja Žurej, Špela Kramer Štiglic, Janja Skok in Mojca Cigale, (foto: Marinka Remic) Pisma bralcev, Oglasi Odgovor na članek : Veliko kritik na račun domačega Članek, ki govori o nezadovoljstvu občinskih svetnikov z domačim zdravstvom v zadnji, 20. številki Savinjskih novic,je kartako maio povprek in počez poln insinuacij in obtožb, ki letijo na račun neimenovanih zasebnih zdravnic. V zdravstveni postaji Mozirje delam že 21 let, zadnjih 11 let kot zasebna zdravnica in mije problematika vtej hiši dobro poznana. Tako ne morem mimo napisanega, saj je članekzame, kotzasebnozdravnico, ki delam v teh prostorih, žaljiv. Sprašujem se na koga so se obrnili občinski svetniki, ko so se pojavljala vprašanja o delu zdravnikov in kdo je bil njihov sogovornik, da bi se morebitna nezadovoljstva na občinskem svetu pojasnila in razrešila. Doslej nisem bila še nikdar vabljena na nobeno sejo občinskega sveta, niti mi niso bila postavljena kakršna koli vprašanja vzvezi s problemi, ki očitno ljudižulijo. Izčlanka povzemam, da gre za nevednost ali sprenevedanje posameznih občinskih svetnikov ali za nepoznavanje relacij v organizaciji zdravstvene službe. Zato bom skušala kratko in enostavno pojasniti, kako so stvari urejene med posameznimi protagonisti zdravstvenega varstva na splošno. 1. Ministrstvo za zdravje določa t.i. zdravstveno mrežo, s katero je opredeljeno kje in koliko zdravnikov potrebujemo na nekem področju. 2. Organizacija zdravstvene službe v okviru postavljene mreže, je prepuščena občini, ki joorganizira preko javnih zdravstvenih zavodov, to so zdravstveni domovi in zdravnikov zasebnikov, ki jim tudi podeli koncesijo za delo. Tako smo vsi zdravniki del javne zdravstvene mreže, ne glede na to kakšen status imamo ( zaposleni ali samostojni zasebniki ) in opravljamo enako dejavnost, kije posebnega družbenega pomena in kot taka že v osnovi neprofitna. To pomeni, da smo za svoje delo financirani s strani države ( preko ZZZS-ja ) in s količino opravljenega dela ne moremo vplivati na večanje lastnih dohodkov. 3. Občina je lastnik zdravstvene postaje Mozirje, z njo pa upravlja Zgornjesavinjski ZD Mozirje. 4. V prostorih ZP Mozirje delamo trije zdravniki zasebniki, ki imamo vsak svoje delovne prostore v najemu in zanje plačujemo najemnino ( ki ni ravno majhna ) občini, torej lastniku zdravstva hiše. Z ostalimi prostori razpolaga Zgornjesavinjski ZD ( reševalna služba, ortodont, dežurna ambulanta itd. ), ki pa zanje ne plačuje nobene najemnine, kot upravitelj in dober gospodar pa je dolžan poskrbeti, da hiša funkcionira - skrbi za ogrevanje, komunalne storitve, čiščenje in sprotno vzdrževanje ostalih prostorov. Pripadajoči delež teh stroškov krijemo tudi najemniki. Kaj je naloga lastnika, ki pobira najemnino, kajje naloga upravljalca, ki s hišo razpolaga in kaj so dolžnosti najemnikov je določeno z medsebojnimi pogodbami. Problemi vzdrževanja hiše, ki kaže po dvajsetih letih adaptacije že prve znake iztrošenosti, so na vidiku. Prav tako niso urejeni parkirni prostori niti za zaposlene, kaj šele za pacijente, katerim sem že večkrat pomagala, da so se z zdravniškimi potrdili rešili plačila globe za neustrezno parkiranje. V resnici sem skeptična, da se bodo tekoča vzdrževanja hiše financirala iz najemnin, kot tudi dvomim, da bo probleme mozirskemu lastniku hiše reševal Zgornjesavinjski ZD, ki ima upravo v sosednji občini. Želela bi, da župan občine Mozirje najde sogovornika za reševanje problemov v ZP Mozirje. Pred tremi leti, predenje bila podarjena zadnja koncesija mozirski zdravnici za opravljanje zasebne prakse, sem opozorila tudi na dejstvo, da Mozirje in mozirjani potrebujejo za polno zdravstveno oskrbo dva cela zdravnika. Tako je bila za potrebe Mozirja že pred 30. leti, ko en zdravnik ni več zmogel obvladovati vsega dela, še za časa pokojnega direktorja, razširjena zdravstvena mreža na dva zdravnika. Zgodilo pa seje, seveda ob soglasju občinskega sveta Mozirje, da je bila polovica koncesije tako rekoč podarjena občini Gornji grad za potrebe doma ostarelih ( DEOS ). Tako so v Gornjem Gradu lahko zelo zadovoljni, saj so prišli do polovice zdravnika brez truda, mukotrpnih dokazovanj in elaboratov na Ministrstvu za zdravje. Sprašujem se, kje neki se bo vzel zdravnik, ki bo, če bo, skrbel za ostarele v morebitnem mozirskem domu ostarelih. Mozirjanom sta tako namreč ostali samo še zdravnica in pol in slednja dela samo polovičen delovni čas v ZP Mozirje. Delovni čas mora po zakonu biti objavljen na vratih vsake ordinacije. Koliko ga posamezni zdravnik/ica upošteva, pa je znak odnosa do lastnega dela kot tudi spoštovanja do svojih, opredeljenih pacijentov. Moj delovni čas je že leta enak in moji pacijenti vedo kje in kdaj me lahko poiščejo. V vseh teh letih dela, ko sem se trudila zgraditi z njimi dober odnos, sem spoznala,da je za bolnika najpomembnejše, da je njegov zdravnik/ica dober človek in da je zanj dosegljivtakrat, ko ga potrebuje. Tako v poplavi številnih kongresov, seminarjev ipd. skušam kritično ovrednotiti katero izobraževanje je vredno moje odsotnosti v ambulanti. Zato morajo imeti članki, ki kritizirajo, rep in glavo, dejstva pa je potrebno preveriti pri vseh sodelujočih, kot zahteva dobra novinarska praksa. Sicer vse ostane na nivoju natolcevanja in deluje destruktivno na nadaljne odnose. To pa seveda ne pripomore k učinkovitemu reševanju problemov. Karmen Fürst, dr. med. specialistka splošne medicine Savinjska c. 6,3330 Mozirje Slovo od Marije Ročnik Pevci so peli Ave Marija nad odprtim grobom. Trenutki slovesa... Dolgi, sedlasti hrib mojega zahodnega pogleda, skrivnostno upognjen v meglicah, je odkrival, bi rekel, težo dogodka in ob tem nekaj togega, neizpovedljivega, seje usedalo tudi na moje čute V ozadju tega sedlastega hriba, dovolj težkega, obzorje je bilo... saj zazdelo se mije obremenjeno, z bolj impresivnim in daljšim mojemu zahodnemu pogledu, višjim hribom. Ta drugi hrib je bil videti veliko težji od tistega prvega, za moj neupogljivi pogled pa tudi bolj zahteven in bolj spoštovanja vreden v mojem pogledu. Da, to je bila v sedlu mojega pogleda zelo visoka planina, hladno-bela, mrzla, žalostno mogočna, mar zaradi trenutkov na pokopališču v Bočni pri Gornjem Gradu? Tokrat sem slikal jaz, namestofotogra-fa, Jožeta Miklavca. On je bil žalosten in ne morem si predstavljati koliko pogledov je obremenjevalo njegove čute. Zaradi izgube... zaradi izgube njegove predobre tašče Marije. Tokratje bil zvesti Jožetovfotoa parat v mojem pogledu, v mojih očeh le svinčnik in papir-slika dogodka zame argument, za Jožeta in vse druge pogrebce spomin. Saj, Jože, fotograf, poslika množico dogodkov v nekaj sekundah, ki so ljudem nepopisni spo-minivslikah. Moj, poleg mene navzoči prijatelj mi reče: Jože je videti globoko užaloščen. Da, sem rekel in naprej premišljeval o trenutkih, ko Jože pritiska na sprožilec fotoaparata, a bolj globoko občuti izgubo kot bi govorile vse njegove fotografije. Tudi sam sem čutil zmedo trenutkov izgube človeka v svojem pogledu. Saj sem spoznal in poznal ob nekaj srečanjih topel, prijateljski pogled, toda ne le pogled v smislu besed, temveč nekje po svoji duši in srcu čutno Marijo, ki je zaradi tega svojega človeškega fenomena imela vedno lepo - naravno nasmejan pogled med prijatelji literarnega društva Slap in drugod. Prav ta in takšen njen pogled je ostal v mojem spominu. Sem pomislil... si povedal...grem tudi jaz pospremiti to čudovito osebo na njeni zadnji poti. Še v pogrebnem sprevodu sem pripomnil prijatelju: poglej, kako je to, ko umre takšen človek kot je Marija iz Podhoma. Veliko se nas je udeležilo na njeni zadnji poti v slovo. To so slike pogledov ljudi, ki bodo vidno in nevidno ostale v ljudeh, ohranjene v dušah, srcih in umih. V tem skrivnostnem trikotniku človeških pogledov, je velika teža nedorečenega hriba. Močno nedojemljivega, skoraj fantastično krasnega, nekaj, karvtakšnih trenutkih prebuja vero v zveličanje in ob tem tudi nekaj usodno-neizpov-edljivega, ko se človek v različnih pogledih izgublja v molku... do solz. Josip Bačič - Savski Goriška c. 44 3320 Velenje MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 . - v. Zahvale, Oglasi ) Vse življenje trdo sigarai, vse za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Napomladni dan nitiposlovil se nisi. Odšel si, kot da se boš vrnil. A Božja volja - nam vsem nerazumljiva, mnogo solz inprazen dom mm jepustila. Namesto tebe - k nam seje žalost naselila, ki nikdar ne bo minila. ZAHVALA ob nenadni smrti našega Antona ZAGRADIŠNIKA (25.3.1968 - 7.5.2007) iz Krnice Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in za maše. Posebna zahvala g. Gračnerju in Vikiju Košcu za lep poslovilni obred, hvala pevcem, govornici ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Slovo od Jožeta IVANUŠE (1925-2007) Bila je sončnamajska sobota, 12.5.2007, ko ste se, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in sodelavci od blizu in daleč prišli poslovit in pospremit našega nepozabnega in skrbnega moža, atija in dedija k zadnjemu počitku. Poslovilne besede njegovih čebelarskih prijateljev, gospoda Čoparja in gospoda Purnata, ter spoštljive in lepe besede slovesa gospe Kojčeve, ki jih je prebrala gospa Skornškova, so orosile prenekatero oko. Na to pot je odšel ob častni straži njegovih dragih čebelarskih tovarišev, obdan s prapori čebelarskih društev, društva upokojencev in društva Zveze borcev. Mozirski pevski zbor je pel njemu ljube pesmi, iz ozadja je trobenta oznanj ala večno tišino. Vsi njegovi se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali že v času, ko se je naš dedi, kot smo ga zadnja leta vsi klicali, še pogumno boril z zahrbtno boleznijo. Zahvaljujemo se vsem, ki mu namenjate lepe misli, vsem, ki ste nam segli v roke in nas objeli, vsem, ki ste darovali za svete maše, mu prinesli cvetje, sveče, ki bodo še dolgo gorele na njegovem grobu, in vsem, ki ste nam pomagali na dan slovesa. Hvala gospodu župniku Sandiju Korenu za cerkveni obred. Vsi njegovi Ljubezen ne umre, samo ljudje. Zatorej, ko bo od mene ostala samo še ljubezen... Me dajte drugim... ZAHVALA Po kratkotrajni in hudi bolezni je za vedno zaspal v Bogu naš ljubi mož, ati, brat in stric Edvard BREZOVNIK po domače Golobov Edi (13-10.1951 - 15.5.2007) mizar v Jelovici, Škofja Loka Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili težke trenutke žalosti. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, rože ali sveče, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, čeprav je preteklo že dolgih 32 let, odkar je zapustil Gornji Grad in se preselil v Kranj. Ostal pa je zvest svojemu rojstnemu kraju, ki ga je ljubil, in se je tja vedno rad vračal. Žalujoči vsi njegovi Mama, vseskozi si nam bila pomlad, cvet, roža in ljubezen, že takrat, ko si nas rodila. In v novi tej pomladi, brez cvetenja zate še zadnjič nas grela tvoja je bližina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Marije ŽEROVNIK (19.5.1930 - 14.5.2007) iz Nove Štifte Vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, prinesli sveče, cvetje, darovali za svete maše ter cerkvene potrebe in nam kakorkoli stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: Vsi njeni ^OO^BME STO Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Pridni kot sršeni Po razpravi glede cestne povezave v Sa-Ša regiji sta se razgovorila naključni gost in predstavnik vlade. Občan ugotavlja: "Meni se je že ob prvem obisku vlade v naši regiji zdelo, da se vaše obljube ne bodo izpolnile..." "To ne drži," ugovarja sogovornik. "To je zavajanje. Naši podatki govorijo, da gre tudi pri vas na bolje." "V mislih sem imel cesto tretje razvojne osi. Če bi hoteli hiter začetek izgradnje hitre ceste, bi jo morali imenovati tretja razvojna čebela." Z razumevanjem Zgornjesavinjčani bomo povsem razumevajoči, ko bodo politiki želeli obnoviti svoj vozni park. Sredstva za nove avtomobile bodo dobili brez problema vsi, ki bodo v zahtevi vpisali, da so se vozili po naših lepih cestah. Preizkusna doba Lepotci na plan! Manekenstvu v Sloveniji se obetajo lepi časi. Večina srečanj gospodarstvenikov in Občinarjev z vlado je potekala za zaprtimi vrati. Potem je sledil fototermin za novinarje brez izjav za javnost. Po tem sodeč želi vlada prekvalificirati novinarje v svoje dvorne fotografe, toda s tem sama sebi koplje jamo, saj vsi vemo, kdo je glavni maneken med politiki. Barbika Puhor --------------------------- Vlada je bila spet na obisku v naši dolini. Ali so kaj prinesli ali pa so prejšnjič kaj pozabili pri nas? Obdarjeni s posluhom Naj nihče ne trdi, da vlada nima posluha za gospodarstvo! Kdo s tako izbranim okusom pa bi hotel prisluhniti podjetjem, kjer samo tanko piskajo? Samo Sprožilec "Nov delodajalec mi je dal preizkusno dobo enega leta," se žali odsluženi politik na zavodu za zaposlovanje. "Ali ne obstaja za to omejitev samo parih mesecev?" Uslužbenka: "Ali vam nisem rekla, da ne smete napisati, da ste bili na prejšnjem delovnem mestu politik? Kakšen politik pa sploh ste?" Šef kje hodi Janša z ministri? Jaz sem že zasedel položaj in naredil prostor za tiskovno konferenco! Opozorila, da naj bodo občine pripravljene na razpise za državni in evropski denar, so zalegla. Ali bodo zdaj opozorila občin, da razpisov in denarja ni, je vprašanje, saj, kot kaže, nihče ni računal, da bodo občine opozorila vzele zares. Zaslužni samo za uspehe Zdajšnji vladajoči politiki ugotavljajo, da za vse pa vendarle niso zaslužni samo oni. Če imate kakšne probleme s težavami, jih lahko pripišete prejšnji vladi. v-------------------------y Žejni čez vodo? KULINARIČNE ZADEVE Marija Bezovšek, strokovnjakinja za domačo prehrano: »Stanko, zdaj mi je pa jasno, kako si lahko napisal toliko knjig, saj ti pero res gladko teče Dr. Stanko Renčelj, strokovnjak za prehrano: »Ah, Marija, to je zgolj stvar rutine. Sicer pa v mojih letih ni nič narobe, če kakšen stavek zapišem dvakrat...« ADRENALINSKE ZADEVE Franci Podbrežnik, voditelj javnih dogodkov (levo): »Odkar se ukvarjam s prevažanjem županov z mopedom, imam nekaj težav s frizuro, ampak to ni nič v primerjavi z zadovoljstvom, ki ga občutim, ko se sopotnikom na sedežu tresejo hlače...« Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »Glu, glu, glu ... Čigave hlače?« STRANKARSKE ZADEVE Rajko Pintar, ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji (levo): »Ne vem, zakaj me vedno sprašujete za mnenje kot bivšega člana LDS. Ljubše bi mi bilo, če bi me kaj vprašali tudi kot bivšega urednika Savinjskih novic...« Vinko Jeraj, župan občine Rečica ob Savinji: »Še sreča, da nisem član nobene stranke, tako tudi bivši član ne morem biti...« SESTAVIL PEPS PISAR (STAR.), SRIBAR STOPNJA PRIDEVNIKA, PRISLOVA POBOŽNOST V ČAST MARIJI, MESECA MAJA LASTNIK VELIKO LADIJ APNENEC ZRNASTE ZGRADBE, IKRNIK KRATICA ZA BRITANSKO LETALSKO DRUŽBO VISOKA IGRALNA KARTA AFRIŠKA ANTILOPA KRAJ NA NORVEŠKEM KAR JE PO VREDNOSTI ENAKO DRUGEMU HRVAŠKI PISATELJ IN ČASNIKAR- IVAN JUGOSLO- VANSKA LETALSKA DRUŽBA DEVETO ZNAMENJE ŽIVALSKE- GA KROGA RJAVA KRAVA Z BELIMI LISAMI CALVIN KENDALL NAPRAVA ZA BRISANJE NA AVTOMOBILSK. STEKLIH ŽOGA IZVEN IGRIŠČA 60 MINUT «4° JAPONSKI POLITIK- HAYATO KEMIČNI SVINČNIK JESS-i- ROMUNSKA TELOVADKA- SIMONA ZVRST JAMAJŠKE GLASBE TONE KUNTNER REDKO ŽENSKO IME PRETEP, KAVS (EKSPR.) LUŽA, MLAKA KOS SUKANCA GRŠKI BOG VETROV SLAVNOSTNA DRŽAVNA PESEM ALMA KARLIN BARVA KOŽE, POLT VINORODNA RASTLINA CENT, UTEŽNA MERA AMERIŠKI KITARIST- STEVE SPODNJI DEL PROSTORA ODŽAGAN KOS DEBLA ATENSKO ŠPORTNO DRUŠTVO SIDRO, KOTVA, MAČEK IME VeČ KRALJEV BURUNDIJA CLAUDIO ABBADO ANTON AŠKERC DELUJOČI VULKAN NA SICILIJI REKA V SIBIRIJI, RUSIJA RIMSKI HIŠNI BOG Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: IRENEJ- oče dogmatike NTARE- ime več kraljev Burundija ADRANO- mesto na Siciliji BEA- kratica za Britansko letalsko družbo LIVNICA- livarna Agrarna skupnost PETELINJE« Gornji Grad PRODAJA BUKOVA DRVA ZA KURJAVO Cena za m3 je 42,00 EUR franko gozdna cesta Zainteresirane kupce prosimo, da pokličejo na telefonsko številko 03 584 30 70 ali 041 783 625. Agrarna skupnost PETELINJEK, 3342 Gornji Grad. Maks Mermal, Spodnji trg 20, Gornji Grad. Vaša naročila bomo sprejemali do razprodaje drv. Napovednik • Petek (25. maj), ob 10.00. Gostišče Firšt, Logarska dolina Prireditev ob 140-letnici zapisa ljudskega zdravilca Vida Strgarja____________________________________________ • Petek (25. maj), ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Odprtje razstave čipk Vjeke Miklavc______________________ • Sobota (26. maj), ob 10.00. Telovadnica OŠ Ljubno Zaključni turnir v odbojki za starejše deklice (od 5. do 8. mesta) • Nedelja (27. maj), ob 10.00. Športna dvorana Šoštanj Košarkarska tekma ■ Hektra Šoštanj : Input Nazarje A (pion.) • Nedelja (27. maj), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Input Nazarje B : Velenje (pion.) ŽIVALI - PRODAM Prodam brejo telico, simentalko; tel. 588-59-38, gsm 031/774-520. Prodam bika, čb, tež. 90 kg; prodam tudi avto prikolico - živ.; gsm 051 / 821-719. Prodam bikca, sivca, starega 1 teden; tel. 839-07-71. Prodam teličko, pasme šarole, težko 140 kg; gsm 031/855-186. ŽIVALI - ODDAM Oddamo psa, nemškega ovčarja, starega 8 tednov, brez rodovnika; gsm 051/415-331. DRUGO - PRODAM Prodam bukova in mešana suha drva; gsm 051/302-934. Prodam cepljena, suha, bukova drva in dva kozlička - burska; tel. 584-16-78. Prodam hladilni bazen za mleko -160 I; v pašo vzamem telice; gsm 041/324-416. Prodam kritino - dvozareznik 272 (2.700 kom) in manjši gumivoz; gsm 051/210-076. Prodam gradbeni les, 20 mm in 25 mm (zračno suh); gsm 041 /324-409. Prodam bukova drva ali smrekova drva, razžagana in razcepljena; gsm 031/422-924. Drva bukev, gaber, cepljena, metrska, klaftre - prodam; gsm 031/ 585-735. Puhalnik tajfun z elektro motorjem in cevmi - prodam; gsm 031 /407-442. Prodam športni, otroški voziček -abc design, več inf. na gsm 031/ 534-716. Prikolico za os. avto, dimenzije 1,60 X 4 m - prodam; gsm 031/695-208. Pajek sip 4,5 m - prodam; gsm 041 / 793-604. Prodam drva ali menjam za bale in seno; gsm 031/608-286 in 031/ 608-318. DRUGO - KUPIM Kupim rabljeno stiskalnico za grozdje in mlin; tel. 584-30-77. NEPREMIČNINE V okolici Šmartnega ob Paki prodamo gradbeno parcelo (700 m2); gsm 041/411-188. Najamem manjše stanovanje (lahko v hiši) v širši okolici Ljubnega; gsm 031 /309-060. Kupim starejšo hišo v Zg. Savinjski dolini; gsm 040/157-480. OSEBNI STIKI Iščem skromno dekle, za skupno življenje; gsm 031 /807-376. ČRNA KRONIKA • PRETEP NAMESTO SPANJA Mozirje: 14. maja ob 22.35 uri je bil dežurni Policijske postaje Mozirje obveščen, da se v gostišču Val de Petrus pretepajo. Na kraju je bilo ugotovljeno, da seje v gostišču pretepalo več oseb, ki so pri tem dobile telesne poškodbe. BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 1. junija 2007, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. 4M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. KOLESARSKI SERVIS - MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@email.si. PROCES- PDF d.o.o., Brezje 9, Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. IZKOPI Z MINI BAGROM tlakovanje in urejanje dvorišč, postavitev zaščitnih in okrasnih ograj, manjša gradbena dela. Gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. smer Simer d.o.o., Ipavčevaj22, Celje tel.: 03/42 55 800; info@simer.s P.E. Ljubljana, Brnčičeva |, Ljubljana tel.: 01/563 34 38; sflTierlj@sirner.si P.E. Koper, FerramMMu&r tel.: 05/630 10 %lmer^p®simer.si tioorffi 5TEVII (((« 08010 27 ) www.simer.si spomladanski popust na PVC- elemente do 12% na okna FUTURA do 8%!!1 Privlačni pogoji nakupa za modele vozil BMW serije 3, ki se jim ne boste mogli upreti. Uspešen posel temelji na pravih odločitvah ob pravem času. Vaša možnost, da se pridružit;: enkratni zgodbi o uspehu je zdaj lažja kot kadar koli - omogočajo jo privlačni pogoji nakupa za modele vozil BMW serije 3, vključno z enkratno možnostjo vplačila za zamenjavo vašega zdajšnjega vozila. Uživajte v testni vožnji z vozilom BMW s: 3 in doživite lahkoten tek motorjev in nove rešitve ob izjemno živahnem v, . Odločite se modro in stopite naravnost po poti svojega osebnega uspe; ,;i ponudba velja le določen čas. fffrrm Z vsakim avtomobilom BMW ............serije 3 boste kot del ì y , '— j standardne opreme prejeli Service Inclusive, ki vključuje brezplačen redni servis za obdobje 5 let ali prevoženih 100.000 kilometrov. Pooblaščen trgovec: Selrnard.o.o., Mariborska cesta 119,3000 Celje, telefon (03) 42 44 000, vwwv.selmar.si BMW serije 3 Veselje do vožnje Oglasi POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ - RADIO GOLtS Saviniski val www.radiosA>ldi.si 106,2 Mhz m FREKVENCA - STARI P8JÄIU V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz Q_ Q_ Q_ Q_ >c/3 cn co TRGOVINA Z MODNO OTROŠKO KONFEKCIJO OBLAČIL, OBUTVE IN IGRAČ _ m Tednik ^ ponujata Otroški Stilski i«w do konfekcijske št. 12 Izzivamo vse otroke, s konfekcijsko št. od o do 12, ki bi radi bili modni in cool. V trgovini z modno otroško konfekcijo BIMBO poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim. Starši! Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite fotografijo vašega otroka ter vse skupaj najkasneje do petka, 1. junija 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. 3= j Spodaj podpisan si želim novega videza svojega otroka, zato ga prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine BIMBO in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo njegovih fotografij. IME IN PRIIMEK OTROKA: NASLOV: POSTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: PODPIS STARŠEV: TELEFON: Priloga: barvna fotografija celotne postave . SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1 Zg. Jarše, 1235 Radomlje Celje - skladišče D-Per 7/2007 sam 5000020039,21 COBISS s Za male in velike mojstre. Bogata izbira na oddelkih PC Latkova vas Latkova vas 85, 3312 Prebold tel.: 03/70 32 700 fax: 03/70 32 710 gradbeni material sn vodovod barve, laki vijaki, okovje vrtni program - omejen asortiman np keramika in kopalniška oprema e ektro PE Nazarje Lesarska 26, 3331 Nazarje tel.: 03/ 83 92 760 fax: 03/83 92 765 gradbeni material vodovod barve, laki keramika in kopalniška oprema — ' • i PE TRBOVLJE L www.sam.si OSREDNJA KNJ. CELJE