ixhaja rsak dan popoldne imemsi nedelje to pramflce — Lnseratl do SO petit UREDNI AT\ o D* UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. ljubljanska cea U. rrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S - večji inserati petit LIUBUAN Knafljeva ulica it. 6 telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon tt. 6A. rrata E>in 4... Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej. —' >Slovenski Narod« . , S1~ ,12s „ ^ podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. - JESENICE. Ob kolodvoru 10X relja mesečno v Jugoslaviji E>to 12.-, za inozemstvo Eto 36.-. Rokopisi se ne vračajo. 1U1LUUU. dl^, s m RaCun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.S51. Konferenca Male antante m balkanskega sporazuma: Po potih Viteškega kralja Aleksandra I. bosta Mala antanta in balkanski sporazum nadaljevala politiko mednarodnega sodelovanja in zbližanja, zahtevata pa mednarodne ukrepe zoper zločinske teroristične akcije Pristop Bolgarije k Mali antanti? Beograd, 20. oktobra, r. Včeraj so se sestali k izredni konferenci v zunanjem ministrstvu zunanji ministri Mate antante in zunanji ministra balkanskega sporazuma. Na obeh konferencah so proučili mednarodni položaj, ki je nastal po maršejskem zločinu ter sklepali o nadaljni akciji. Posvetovanja so pokazala popolno solidarnost vseh petih držav Male antante in balkanskega sporazuma ter popolno istovetnost v presoji situacije. Z obeh konferenc je bil izdan enako se glaseč komunike, iz katerega je razvidno, da sta Mala antanta in zveza balkanskega sporazuma trdno odločeni slediti po noti svojega velikega incijatorja in pobornika miru pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uediuitelja ter nadaljevati politiko mednarodnega sodelovanja in zbližanja. Enako odločno pa ob enem zahtevata, da se s splošno mednarodno akcijo zatre gnezdo zločincev, ki skušajo s terorističnimi dejanji in odvratnimi zločini zastrupljati mednarodno atmosfero. Mirno, hladnokrvno, a obenem jasno in odločno stališče, ki prihaja do izraza v komunikeju, je napravilo v vsej mednarodni javnosti velik vtis. Komunike, ki je bil izdan o včerajšnjih posvetovanjih, se glasi: Zgodovinski komunike Spričo tragičnih dogodkov, ki so zadeli Jugoslavijo in Francijo, je predsednik sveta Male antante sklical stalni svet Male antante k izrednemu zasedanju v Beogradu za 19. oktober. Stalni svet Male antante smatra za svojo prvo nalogo, da izrazi jugosloven-skemu narodu svojo globoko bol nad izgubo Njegovega suverena Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Stalni svet Male antante izreka istočasno svoje globoko sožalje francoskemu narodu ob izgubi velikega pristaša miru, pokojnega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Louisa Bar-fhouja. Proučujoč splošni politični položaj, se je stalni svet Male antante bavil tudi z okolnostmi. pod katerimi je bil izvršen atentat v Marseilleu. Pri tem je prišel do zaključka, da gre za zločin, ki glede na to, da se je zgodil pod vplivom sil, ki delujejo izven meja, spada v delokrog zunanje politike. V zadnjem času so bila izvršena številna teroristična dejanja, ki so imela za cilj. da zadenejo gotove države v mednarodnem položaju, ki so ga zavzele, in da države, ki so pred kratkim dosegle svoje edinstvo, oropajo osebnosti, ki so jim v največji meri služile in koristile. Ta mednarodna anarhija kuJminira v smrti Velikega kralja, od vseh spoštovanega in ljubljenega. Spričo take situacije smatra stalni svet Male antante za potrebno, da vse države brez izjeme sodelujejo pri pacifikaciji duhov v miru in objektivno, da bi se mogla ugotoviti aktualna odgovornost. Prav tako pa tudi zahteva, da se pod vzamejo ukrepi, ki bodo omogočili, da se v bodoče prepreči ponovitev takih dejanj. Ako mednarodni ukrepi, ki se sami po sebi vsiljujejo, ne bodo storjeni in ako ne bodo izvedeni s popolno lojalnostjo in s polno dobre volje, kakor je to nujno potrebno, smatra stalni svet Male antante, da more priti zaradi tega do še resnejših konfliktov. Karkoli bilo. Mala antanta ne bo dopustila, da bi se njena aktualna politika s takimi terorističnimi dejanji izpreminjala. Bolj nego kdaj, bo globoka bol, ki jo je zadela, še bolj učvrstila vezi, ki družijo države Male antante. Njihove vlade svečano izjavljajo popolno solidarnost z Jugoslavijo in se obvezujejo, da bodo z absolutno točnostjo izvršile prevzete obveznosti in z nezlomljivo energijo nadaljevale politiko, ki so jo vodile dosedaj. V ostalem je Mala antanta trdno odločena, da stori vse, kar je v n jetri moči in v interesu Male antante, da se nadaljuje politika sodelovanja in zbližanja, ki jo je započe I s toliko ljubeznijo ki rx>ž rt vo varnostjo Nj. Vel. pokojni kraij Jugoslavije, Aleksander L ki na čije ustvaritvi je sodeloval tutfi nokojni Louis Barthou. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je b*» realizator in simbol narodnega edin st v a Jugoslavije in veliki iniciator zveze držav Mate antante, in se je kakor Louis Barthou najodločnejše zavzemal za nedotakljivost nHboviti meja. Tri vlade držav Male antante vemo m s pieteto prevzemajo to veliko nasledstvo. Staln? svet Male antante se je predstavi' v kraljevskem dvorcu v Beogradu Nj Vel. rumunskemu kralju Karo-lu II. in Ni. Vis. knezu Pavlu, kraljevemu namestniku Jugoslavije, da rima obrazloži v podrobnostih sklepe te konference. Nj. Vel. kralj Karo! in Nj. Vis. knez Pavle, kraljevski namestnik Jugoslavije, sta izvolHa dati svoj visoki pristanek na te sklepe. V Beogradu. 19. oktobra 1934 Komunike držav balkanskega sporazuma ie identičen s komunikejem stalnega sveta Male antante ter vsebuje še dodatek, da se bo redni sestanek zunanjih ministrov držav balkanskega sporazuma vršil 30. oktobra v Ankari. Na ta način so Češkoslovaška. Ru-munija. Jugoslavija. Turčija in Grčija, združene v Mali antanti in balkanskem sporazumu, izrazile svojo popolno solidarnost m popolno istovetnost v gledanju na mednarodni politični položaj. Sofija, 20. oktobra, č. Učvrstitev prijateljstva med Soigarijo vn Jugoslavijo daje tukašnim političnem krogom povod, da mnogo razpravljajo o pristopu Bolgarije k Mali antanti. kar naj bi se zgodilo že v doglednem času. Napoti ie temu le še nekaj vprašan!, ki Jih je treba rešiti glede na bol g a rs k o-ran i unske odnošaje. Polition,: krogi poudarjaj glede na to. d-a bo mogoče ustvariti najboljše odnošaje med Bolgarijo in Rumutiijo, čim se uredijo vprašanja, ki se tičejo bolgarske manjšine v Dobrudži, Be-arabifi "n rumunskem Banatu. Na drogi strani so mnenja, da bo sporazum med Parizom in R mom znatno pripomogel tudi k zblJžaniu Sofije in Bukarešte. Takrat bo posta! pristop Bolgarije k Mali antanti se posebno aktualen. Francoska politika ostane neizpremenjena Pariz, 20. oktobra, g. V »Echu de Pariš« zagotavlj-a Pertina*. da se zaradi smrti Bartbouja m prevzema zunanjega min str-stva po Lavalu francoska zunanja politika ne bo izpremenila. Franco>ka politika bo še dalie skrbela, da se bodo ohranile pogodbe, prevzete obveznosti in da se bodo spoštovale človeške pravice. Z Rusvjo se mora od Barthou'a pričeto delo previdno Ja š rokogrudno dovesti do konca. Našel se bo način »sodelovanja obeh narodov v zraku«. Kar se tiče odnosajev do Italije, ie verjetno da v sedanjem trenutku potovanje novega iranco-keza zunanjega ministra v Rim ne prihaja v poštev. pač pa se morejo nadaljevati dirlomarska pogajanja. Francija je pripravljena dati Italiji nekaj koncesii v severn: Afr'ki. od Tfra'ije pa pričakuje, da bo uredila svoje odnošaje do francoskih prijateljev v srednji Evropi. Predsednik Lebrun Nj. Vel. kralju Petru II. Združeni v bolesti bosta Francija in Jugoslavija Se bolj poglobili svoje sodelovanje za napredek ideje miru Beograd, 20. oktobra. AA. Nj. eksce-ienca predsednik francoske republike, K. Albert Lebrun. je poslal Nj. Vel. kralju Petru II. z Rakeka ob odhodu iz Jugoslavije naslednjo brzojavko: Veličanstvo! Strahov ki zioč*n je zadel v srce Vaše Veličanstvo in jugostovenski narod, zločin, ki Vam ie vzel očeta ki jugosio-venskemu narodu ljubljenega kralja. BH je hraber vojak v dobi, ko sta se Vaša in naša vojska žrtvovali za splošno blaginjo, a po končani vojmi se je odlikoval kot velik državnik. Postavil se je v službo miru s svojim temeljitim poznanjem poetičnih problemov modeme Evrope in s svojo avtoriteto, pred katero se je vsakdo klanjal tem rajši, ker je znal brti v svojih plemenitih sklepih velik. Z enodušntm soglasjem svojega naroda je sedaj zavzel v vasi zgodovini mesto med vašimi največjimi heroji pod imenom Viteški kralj Uiedinrteli. Njegovo delo, ki je sedaj izročeno v varstvo Vašemu Veličanstvu, odgovarja popolnoma globokemu čustvovanju jugoslovenskega naroda, o čemer sem se mogel prepričati v teh dveh dneh, ko je ves jugosiovenski narod s solzami objokoval svojega izgubljenega vo-dttetja. Prijateljski in zavezniški Jugoslaviji pod močno vladavino Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra !. ostane prijateljska Francija še naprej trajna zaveznica Vaše kraljevine pod vladavino polne bodočnosti Vašega Veličanstva. Kralj Aleksander I. in Louis Barthou sta padla, ko sta naši vladi vnovič združili svoje sile za ohranitev sloge v Evropi« Žrtvi velikega# vladarja m uglednega zunanjega ministra ne bosta zaman. Združeni v bolesti, kakor še nikoli, bosta naši državi, če je to mogoče, še bolj poglobili svoje sodelovanje za napredek mirovne ideje. V trenutku, ko zapuščam Jugoslovansko zemljo, pošiljam Vašemu Veličanstvu, Nj. Vel. kraliici-materi, Nj. Vls. knezu-namestniku. kraljevski rodbini in n a mest ni št vu, vladi in vsemu jugoslovenskemu narodu bratski pozdrav Francije. Albert Lebrun. Film o pogrebnih svečanostih Praga. 20. oktobra. A A Kom cm orati vne svečanosti so bile v četrtek zaključene s predvajanjem f;ima napravljenega v Spi -tu. Zagrebu m Beogradu ob prihodu telesnih ostankov pokojnega kralja Aleksan dra. Filmu je prisostvoval tudi jugoslo vensk: poslanik dr Grisogono z osebjem poslaništva Pn tej priliki so mnoge ugled ne osebnosti, ki prej niso "»mele prložno stt za to. izrekle sožalje jugoslovenskemu poslaniku Predstav' so prisostvovali med drugimi tudi predsednik poslanske zbor niče Stanek mnogo drugih dostoianstve nikov, več generalov vodilne osebnost1 češkoslovaško-jugoslovenske 'ge in mnoan dra^li znanih prijateljev Jugo«:lavMe Dvorana kjer so predvajali Hm je bi!a vsa pregrnjena s črnim Pred predstavo so igrali jugoslovensko narodno h;mno Demisija vlade Vlada g. Uzunovica je podala ostavko, da omogoči sestavo nove vlade Beograd, 20. oktobra. M. Po smrti pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedmitelja m zaprisegi kraljevega namestništva, je predsednik vlade g, Nikola Uzunović, kakor znano, podal ostavko celotne vlade. Kraljevo na-mestništvo je takrat naprosilo predsednika vlade g. Nikolo Uzu novica, nad glede na izredni položaj, v katerem se nahaja država, dosedanja vlada nadaljuje svoje posle. Po pogrebu pokojnega kralja in po današnjem konstituiranju Narodnega predstavništva so odpadli razlogi za to začasnost ter se je predsednik vlade g. Nikola Uzunović ob 1130 odpeljal na dvor na ITedinje ter predložil kraljevemu namestništvu ostavko celokupne vlade, da bi mu omogočil na podlagi ocene celotnega političnega položaia ter državnih in narodnih potreb imenovati novo vlado. Kakor se doznava, se more rešitev vladne krize pričakovati v najkrajšem času. Otvoritev zasedanja Narodnega predstavništva Obe zbornici sta se danes na novo konstituirali -Predsedstvo ostalo neizpremenjeno Beograd, 20. oktobra. Ob 9. dopoldne se je po predpisih ustave sestal senat k novemu rednemu zasedanju. Sejo je otvori! najstarejši senator Ivan Hribar z lepim nekrologom o pokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Njegove besede so vsi senatorji poslušali stoje ter počastili velikega pokojnika z vzklikom »Slava mu!«. Za tem so sledile volitve novega pred-sedništva senata. Glasovalo je 70 senatorjev. Za predsednika senata je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik dr. Lijuba To-mašič. in sicer s 70 glasovi. Za podpredsednika sta bila izvoljena dr. Miroslav Ploj, ki je dobil 58 glasov in Uroš Krni j, ki je dobil 57 glasov. Za tajnike so bili izvoljeni dr. Gjuro Kotur, Miljutin Dragović in Asim Alibegović. ki so dobili po 58 glasov. Tako je bilo soglasno izvoljeno ponovno staro predsedništvo. Predsednik senata dr. Tomašić se je zahvalil senatu za izraze zaupanja ter je naglasil, da bo nadaljeval svoje delo T smislu smernic, ki jih je očrtal že v svoje-m lanskem govoru ob otvoritvi rednega z^sedanja. Pred nami stoje velike naloge, je dejal. Izpolnitev zadnje oporoke pokojnega kralja Aleksandra I. (vzkliki -Slava mu!*), da očuvamo Jugoslavijo. Senat se bo v svojem delu trudil, da bo med prvimi izpolnil ukaz pokojnega kralja. Beograd. 20. oktobra Daru-? se Js po predpisi ostave restala Narodna iktvpifti. na k svojemu rednemu zasedanju Sejo j« otvori] najstarejši poslanec Mita Isa'-covi(*. ki je novdarjal resnost trenutka, v katerem se sestaja parlament, kn žaluje ves jugosiovenski narod za pokojnim vol-kim kraljem Aleksandrom I. Zed kil tel jen Za tem je bila izvršena vol:fev novrza predstavništva Narodne ilnipftSflM ter je bilo izvoljeno z ogromno več j no crlasov zopet dosedanje predsedništvo. Odhod visokih gostov Snoči sta odpotovala iz Beograda rum unski kralj Karol in angleški princ Jurij — Slovo zunanjih ministrom dr. Beneša, Maksimosa in Buždi beja Beograd, 20. oktobra. AA. Snoči ob 22.10 ie odpotoval iz Beograda anglešk. princ Jurij s svojo zaročenko princeso Mariđio. Od visokih gostov so se na postaji poslovil prvi kraljevi namestnik knez Pavle, zunanji minister Jevtić, minister dvora Antič, prvi adiutant Nj. Vel. kralja general Ječ-rnenić, člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Na peronu je bila razvrščena 6astna četa. Niegovo kr. Vis. princ Jurij >e č€to pregiedal. nato pa se je poslovi! od Nj. Vis. kneza Pavla in od ostalih Ko ie pregledoval častno četo. je godba grah angleško himno. Snoči ob 23.10 sta s posebnim dvornim vlakom odpotovala iz Beograda Nj. Val. kralj Karo! in zunanji minister Titulescu. Od Nj. Vel. kralja Karola *o se poslovili Nj. Ve., knez Pavle, člani vlade, člani civilnega in vojaškega doma Ni. Vel. kralja, generali, admirali, predsednik občine Petrovič in upravnik mesta Lazarevič. Nj. Vel. kralj Karol je pregledal častno četo ob zvokih rumunske himne. Nato se je poslovil od Nj. Vis. kne^a Pavla in od ostai-h, nakar se je dvornč vlak odpeljal. Zunanj min.ster dr. Beneš >e odpotoval >noč: ob 23.10. Ob 23.15 je odpotoval gršk zurnani: minister Maksimos. Z istim v a kom sta pa odpotovalo tudi oddelka grške in turške vojske. Od obeh ministrov >o se poslovil zunanj: minister Jevtič, njegov pomočnik dr. Purić. načelnik ministrstva Bodi in drugi višj: ^uradniki zunanjega ministrstva. Na postaji ie bil tudi grš-ki noslanik Medias z osobjem grškega poslaništva. Davi ob 8. je odpotoval Iz Beoerrada v Ankaro turški zunanji minister Rudži bej. od katerega se je poslovil naš zunanji mi. nister dr Bogoljub Jevtič z višjimi uradniki zunanjega nr- -trstva Onvi ob 5.40 je z zemun-kega letališča odpotoval na Dunaj nadvojvoda Anton. Kalilci miru Razširjanje fantastičnih, neresničnih vesti po Evropi Ukrepi francoske vlade proti njihovim razširjevalcem Pariz. 20. oktobra. Agencija Havas poroča: Zadnje dni so krožile po Evropi in Parizu vsemogoče fantastične in seveda neresnične vesti Tako so trdili ljudje da »o uKili bolgarskega kralja Borisa, predsednika Lebruna avstri jskega predsednika vlade Schuscttnicgfl n mornariškega ministra Pietrija Vedel! s-o povedati da je Jugoslavija poslala ultimat Madžarski in da sta predsednik francoskega senata Teannenev in bivši predsednik francoske vlade CaWaux umrla skrivnostne smrti Francosk: 'ist; vseh političnih smeri so odločno m 7 ogorčenjem mstopili zo»per rnkšno k*ruo:in»n l-itere edini cil] ie ka-'iri evropsko atmosfere, ki je ze ;tak po rmrseHleskcTr. atentatu dovolj razburkat""^. »Oeuvre«c je včeraj zapisal, da so v današnjih razmerah taksne lažnive vesti zločinske. »Opinion« pa dolž' neko časopisno agencijo, da je te vesti razširila, ki pravi, da bo tožila neznano osebo, ki Je v nienem imenu razširjala lažnive veati. Da napravi konec vsem tem tendenčnitn glasovom ie francosk' notr.,ni minister izdal komunike, v katerem prav; med drugim: »Vlada smatra za svojo dolžnost, opozoriti lavnost. naj bo oprezna tn ntj ne naseda »%*h\mreno lažnivim vestem, k? so se razkrile zadnje dni. Vlada je ž« uvedla preiskavo da ugotovi krivce, ki »o hote!: s takšnimi tendenčn-imi vestmi vrne mirjati iavnost« Teroristi in atentatorji v preiskavi ? Na dan prihajajo podrobnosti o veliki zaroti proti vodilnim možem naše države Pariz, 20. oktobra. Ha vas poroča. Včerajšnje zasliševanje je odkrilo se enega pomočnika dr. Pavelića, čigar vloga v mar. seilleskem atentatu še ni pojasnjena. Gre za 28-letnega mizarskega pomočnika, ki je znan kot mednarodni terorist mnogim evropskim policijam pod imenom Mijo Bzik. Pravijo, da je on izrodil Malnvju. Benešu in Novaku lažne potne liste, da so lahko prišlj_y_FranciJQ. m Sušak, 20 oktoora, Veiiko pozornost je vzbudila tu vest, da ~so v Turinu aretirali dr. Ante PaveliCa Ln Evgena Kvaternika. Italijanski listi to vest potrjujejo. O Pave. liču pripovedujejo, da se j« mudil na Reki okrog:. 2o^ sejitenUara-iiL da Bfi je» sp.stal z_ znanim sovražnikom naše države Servaci-jem. Paveiič se je mudil tega dne tudi v Opatiji, potem je pa odšel neznanokam. V Opatiji se je sestal s svojo tajnico Lucijo Horvat, doma iz Karlovca, ki je tudi pred 10 dnevi ir.ginila iz Opatije; najbrž je to zagonetna ženska, ki je zapletena v mar seilleski -atentat Italijanski listi priobču-jejo vest, da je Paveliču dok3zano, da se je mudil v Marseilleu pod imenom Gjuro Paveliscu. inženjer rumunskih železnic. Ko so pokazali njegovo sliko uslužbencem hotela, kjer je stanoval ao vsi potrdili, da je to res mož. ki se ie izdajal za inženjerja Pavelesca. Iz teg* sklepajo, da ae je Paveiič pred atentatom mudil v Marseilleu. Pariz. 20. oktobra »Petit Parisien« pri. občuje podrobnosti p aretaciji dr. Pave-liča in Kvaternika v Turinu. Jugoslo venske in francoske policijske oblasti so bile že prej obveščene, da se je dr. Paveiič pred marseilleskim atentatom mudil v Milanu. Iz Milana je krenil s svojim zaupnikom v Curih. kjer so dobili ateitatorji zadnja navodila. Italijanska policija je dognala, da se je Paveiič zadnje čase res mudil v Mila. nu iji aačela ga je nadzorovati. Cim je to opazil, je odpotoval v Bologno. pa. tudi tam se menda ni počutil varnega ker je nenadoma krenil^v Turio, v torek se. je francoska policija telefonično informirala pri italijanski, al« se PaveHč mudi v Italiji. Pariz.. 20 oktobra. Francoske policijske oblasti zahtevajo izročitev terorista Pave. liča in njegovega pajdaša Kvaternika Predno bo mogla italijanska v'ada ugoditi tej zahtevi, bo treba ugotoviti, ali je ude ležba obeh aretirancev pri atentatu smatrati tehnično za politični" zločin ali ne.' Po dosedanji praksi političnih besruncev niso izročal vendar so bile pa mogoče izjeme v primeru umorov, zlasti vodim:b državni, kov ali po?lavar~ev držav Po aretacij je marseilleska policila dognala, da je Paveiič prekoračil fra-"o<5ko mejo 30 septembra z namenom pripraviti vse potrebno za atentat na na^ej^a kralia. Ustavni se je na neki' matttši" postali" blizu Marseillea in pri njem ie .bila. njegova žena. Tu se je pojavil pod tzmiš^'eriim ime. nom Pave^cn Paveiič ie osum'ifn. da je vodja revolucionarne oteaniz0 c"'je ki ie zasnovpia atentat na našega" kra^a. Kn-ternik pa da ie bil Heoniorriik dr. Pa veliča ni na *o jvV».a*iTueno. -kakšno vk-'jo je ikTaT nri map^il^k^m•- atentatu. Gre za 28 let otaretrn mfzarskesTfl pomočnika, ki ve!in za meditarodneea te-ori^ta M:. : :n evropskim policijam ie znan pod imenom Mio Btnk. Domnevalo, Ha ie on izroči.! Kralju Bem&u in Novaku r>onan>t**njp potne. Kf»te p kRterinri wj nrišli r Fr."jv:r» Pariz. 20 oktobra, ć. Policijski organi so aretirali nekega 29 let starega Venera Pravijo, da ie spašen medna ro3nl o tSi o lovec in politični terorist. Poimali <=o da - :e strokovnjak v ponarejanju potnih - listov. Domnevajo, da >e on v Laiiaanni preskrb d . atentatorju Georciievu, Post>Rffu. Rajiću n Kmlju ponarelene ce§Koalovaške i>otne liste. Venera bo;!o konfrontirali z aretiranimi teroristi Kralj jo že prirnal rl« ;° dobil Donarejeni jx»4ni 1 »t pd o?ebe. ki ;e no njegovem o:»:t=:.i zelo "eilcna Verta-m Mijo Kralj soudeležence pri atentatu Murseit!e% oktobra, d. Te dni so Mija Kra..;a lM - h\y) konfrontiraj; z .asniikcm hotela v A \u en Provence. Ker ie stanoval v kritični!] dneh. Kralj ;e .zrpvedai. da se je na dan atentata ob po> 5. popoldne vrnil v svoj Ji°tel, Lstnik hotela pa jrd:, da je prišel seje ob po! 7. Pre;skoya n, sod;-: k je Kra;;a_ opozoril na to časovno raz. ko. ker j\a/č inov-edba 'asttvka hotela, d«i le bil Krali bržkone pri atentatu udeležen * Preiskava švicarske policije Pariz, 30 oktobra, d. Švicarska pohe ja se omejuje ni iz.tivu, da podrobno proučuje mnogoštevilne Tstine. ki i Ti ie našla v prtlja?: atentatorjev. . zaplenjeni v Lau-an-ni. Lausannska noj-.cja po-udtirja, ^ da -ne more Dojaviti n<>bcn:b počitkov o tej sfva-ri v interesu n&đtijttfe prcr^Tve," dokler ne zaključ: ob>e/rrh po zvedb. Edino važnejše poroč lo lau«'innsice policije prav , da so videli dr. PaveP^a pred marseilleskim atentatom v Montreu.vu. kjer !e dvignil na pošti nanj naslovljen zavoj, doslej pa še niso m°£li ugotoviti, katerega dne se je to zgodilo. Med tem sc vneto nadaljujejo poizvedovanja Francoskih polici jsk h oblasti k so tud] /e mnogo napredovala Gotovo je da se je orr k:/ncu prrtrrklegar Tpeseca zbralo v Currhu pet teroristov. Izmed katerih so Raj:ebnem odde'ku, ki -j« obda-n -z. žičn ovirami--Tamkaj ostanejo več mesecev da-opravijo svoj »no vicijaU. Med tem se vodstvo taborišča informira o nj:hovi pferck'osti Novinci do "tltJTI"" tatn Tudr "^oTTfieno-teforTsticrro* vz«o " jo Po »nov cijatu« pridejo rekruti v pra vo taboreče, kjer prevlad"je docela voja ^ka _yz«oj i 1n disciplina Teroristi niorajo zgodaj vstajati ter dobijo po krark' molitvi svoj zajtrk Nato pričnejo strelske vaje. ki obstojajo v slavnem v tem. da mo-raj:j .»gojenci* _Stre'?a£L Oft, fiqar»^iz Jepen ke. k se hitro pnm^kajf nanrej Hetari morajt* tud; .ročne granate \>žbaio »e tudi v ravs^tjjij s stroincam' n m-lokav bersk'mi topovi O ;^cinlino v faboH'ću nadzira noseHno sodišče ki mu predse duje Perčec Kekrut' te »ak^d^nvie terorja« už;vajo to vzaoJ9 sest mesecev Po no-4ok«- re dobe «e po^-'Maio- -r^rrlnr,; m ,r |ci iz taboreča, da izvršijo atenjnte li .pa sodelujejo pri drugih terorističnih oraaniza cij«h - - Niti ^arote^ vodijo celo v Brazilijo Rio de Juneiro. 20. oktobra, k Ko se je fcVfMlHo. d?i ;p Porspi^l žive) tri |pta v Braziliji, ie policija v sao Pauln usedla Ufgr i^kavo. Icor ie v°-irla da ie tam ob^toio'a revolneionarna ori»ani7^riia ki ?=e zan> tila da bo ub'la iULTo^lovenr»keija vladarja Prj preiskavi '1oLTnali d« <=o *sp tpror?!i r-m 7vf».)^li 75 nr^nta* v Manmfleti raz boža ji in ooskrili RrazilsJoi ifklifiiao.^ Un' ugotovila: la e -tek t mlad? $enfike r»r^'< me<»r»ci orip'-*tnvnla v %verHTo Ta Jen.^kfl f imela potovarien df^ni kazalec kar so onn pili tudi nri ž^nsk k| # ie v nrvih \n(>>> m^fca nlctohra rnndfta v A'\n en ProvAn ce Preiskava sp *egled^lfl kra-e kjer" b' izvrši V fltenta. re bi 0**r<» pv t Vfars^dlen h«-prc=re?i1 \a lan atentata *ta hiTa v For-' t:vm»»b'orni Iz -x*i-hn'b »T**ai onr-SVih |^>!o^ Ftn zvpdeln da se v aten^al • Maftsei1l-» i ■ po^re^H in -zatri ^t'a t^tn^aia "čim' n're» io^e?1 ivVeafnfifi me^o T? ifma ni DoafeBrlo k-j ju ie r>rerods»*»f< ooUriia » -- - Teror s+ k' se izdaia za Ben^4a *e [2 javil hav>orv*-!T ta f re? Man tero«1 st^cri. orjjanizac ie k- tfpdi ru* if»niilie*i<( borbf o (> ti 5tf!>tviihv^»-' fh vnr?anizacTJa "re -obsfd^V-na smrt mnoge odlčn«- r>re»lWtaViitke Ji*^c on. reienr .potue 'ie»te ra/ne dokumente dena* in podrobryn riavodila -«vbf;h iefriv N;fwdragem ^a^r^dhtu' ni?»ta"^aretiram a hotela ničesar povedati -končno sla se pa le \dala in zoj>et je bil BeneS zijovorne;š od Novaka Pnlicijeketiiu komtssrur ie pra vil- Ko smo prispeli iz BudimoDeste ki^r sem ae iaP ivw mh«H1*do*%pfoveni naroč lu aem nai>ofi| v Munchen Rečeno na iii8 it> bilo da se <>estaneva v hotelu >I)eut seher Kaiser« z nionakov«kim ?ffom naše orsiamzaeiie k' natj\a bo \sl obširna navo dila glede dela v FrancJ'- V Munchenu ie nama dal šef madžarske potne 1 s^e za po-tovanie v £vico V C irihu je nama driis 5ef naročil naj tako- odpotujeva * LaoSan-no. kamor sra >r:spela 2S septembra Tam ie~ nama-nekd<- odvzel madžarske potne liste in nama dal ponarejene češkoslovaška za potovanje- v Francijo Naročil ie nann nai lakoi odpotuipva v Pariz Benes ie pripomnil, da ie res dobil p->-. narejen češkoslovaški potni Iv«, kakor mar-f=odle^k: .itentator Iz. Lausar.rie eva kren'Va preko Ženeve, ie nadaPeval Boheš. ip srečno prispela v Evian les Bain<=». odkoder wa xi-enila v Pariz: Iz Pariza sva odpo*ov^u trikrat v Marseille in Fonlainebleaih V Parizu* sva se morala zopet prnaviti "šefu teror stične organi7aciie. Ta nas ie razdelil v dve *»k.irvrnr Jaz in Novak p»va bila v eni. Kedemsn Suk in Silvester ^ilnj pa v druszi Zanimiva je. rta so atentatorjev! bejg&fl brdovraSni in da rioče-.To 'Izdati "svtf-h pra riti JTTirn Beneš Novak in Malnv-Silni sta trikrat menjala »-voje priznanje in vedno sta navajala nova imena S tem ta najbrž hoteli ovirati pre:t?kavo Policija je pa kmalu dognala, da se piše Beneš Ivan Ra jiliko prav okusn > Veliko srce iz zelenja ie BOsilo napis: »Čuvajte mi Jug' >!av:j !« __Pri žaln; sej__občinskega odbora se je g predsednik v lepem govoru spominjal tragično prem nu'ega Viteškega suverena ;n ko je še govoril -i Nj Vel kralju Petru II — so odbonvki ptIjž'Ii zaprisego njemu, ki je prevzel krmilo mlade države, da io vodi po začrtani pot: v Sokega Očeta. One 15 oktobra «e je pos'ovilo Soko!sko društvo od blagi»nokojnika \r zbran;h besedah' ie ptdri 4>r p*r>d m )gli vzdrževati solz. Čutil so veliko 'Zgubo V četr*ek ni pogrebni dan je daroval g žunn:k sv m iso k'tere so se ude'ežili vsi tukajšnji uradi Sokoli ga«dska četa s praporom "ol-k \ m'ad na druae ustanove ha o-gr mna mn<'/ea rJačinstva Vse je bi 10 odeto v gtoh »ko črn'no Strt'h src je v novork' kor.ikal • množ'ca n-o cest kjer so g »rele v črnino zavete žarnce v Sokolski dom Dvor-na je b;la okrašena da. se te vsak zavede« "renutka težkega slovesa Med knljevm beg nijam- deandr- n drur? m ze enjem te vsela krasna slika V'-te^.ke-mrt novemu vl-tlirju Nj \Tel krali" Petru 11 ravnot'Mco vdan 'n zvesti do smrti Viteškemu kr JU A'eksandru I l-edi- ntrlju — irečna >lava' Nit ž1 v- Nj Vel kra'j Pe*~r II N-^j /'v <»?avn roH K ara d j »rdjevićev. Kostanj ^»vica na Dale-ifsfcem: Kosff)n}e\nc» na Do* , 20 oktobra Vest o podlem atentatu v Marseilleu ie zav la vso Kost^injevco v g'uboko ža ost in v mestu m bilo.hiše ki ne b« razobesila črne zastave Mričn ;n strt^ so hodili 'jud ie vse dn' no uT-cab nihče nv mi>ge. prav ^'erjctK da «m( res izguh-' nagega viteške ^.i krajia Vest tukaj:nje nacijonalne >rga Tza.c-.je m razna društva so že ni "nule dnT priredile k on em< irac je k so bile viden 'zraz globoke hol- našega naroda V nedeip je bilo Ša^no /br»v^nie Sokola v dvor *n sokolskega društva govor1 ie ^dri\-n'k ir fvin«ević V oonedeiek se ie-pok'on manom pokojnega kra'is tukai R.ieč- knž v torek pa QMD Kakr»r drug(>d ie bil Da tud^ pr> nas če> *rtek dan oogreba ničega v'teškega kralja A ;eksandr" I 1'edn'teiia dan narodne 'a'nst Ob S zjutraj 'e župn-k bra* žalno *na5f v ♦•am- cerkvi natf se je oa vr<*'la aa Md'em ^rgu komem«-raci ja k' ^o M pnso-stvoval vsi predstvpik' oblast1 na vzoči so b'b S-^koi' v krojih gasilske ^ett n "stre'ska druž'na Pr- /a'n' svečanosti ie gbvor T nad«veTn;k g Kosi sledile so na razne prigodne žaine recitacne in dekli maci je rC;>s*an]evica se ]e v nezmern- tu gi i., s Dieteto posfovila od svojega vladina • ' Metlika; . .. Metlika. 19 oktobra Poročal' smo že. kako globoko in skreno ža'ost je vzbudila v Bd> Kraim- vest o smrt' kralja \!eksandra Od usodnega dne v >\:irse;Heu-dn pogreba na Opiencu je Be-'a Krajma skoraj *da mirovala Delo je zamrlo, a enako ljud-em smeh na obrazu Vsi so postaja'! ored .improviziran m» oltarčki s krfllievo sliko v». 'zložbah pos.nm-'znih tr-gdvin 'n s preziram obsojali gnusno deia-- n-je. Kmetje so v >:edno večjem številu pri h;*i"!- v mesto Jn-povnra^evab r>o podrob-nogtttb, ki so jir>r^ v° zanimale Ljudje so loka'i ;n nemo strjneli v Ie«pe jesenske dneve. • • *" Na dan pogreba se je .MLetltka se bolj po-greznila v črno žalost* Z vsake hiše so plapolale črne zastave tn okna so bila okrašena s čm:m .zastavicami' Otroci so zbegani šepetali: »1'mr' nam' je kralj« Se dopoldne je v Metliko pr spe;.i većina okoliških kmetbv in čakali so svečanosti pred mestne hišo. kjer so postavili svečano okrašen katafahk s kipom blagopokoj-nega kra'ja Vsi zvonovi so ob pričetku spominske svečanošt; žalostno. zazvonili, a ob kalafalku se je zbValo vse metliško uradn;štvo vs meščani, mnogo kmetov ter vsa metliška in okoliška društva' korporativno Posebno številno- je bilo -zastopano naše vrlo gasilstvo Po krasnem govoj .o blagopokojnem kralju, ki. ga je izrekel, metliški župan gospod Ivan Malešjč; je le. š.e redko.oko osta, lo nezasolzeno Godba je. zaigra'a več žalo >tink. a narod je- pričel .defilirati pred ka tafafkom da tako vsaj. v duhu pr sostvuje pogrebnim svečanostim velikega očeta naše domovine na Oplencu. Po svečanosti se je 'judstve m'rno priče'o razhaiati a tud' de'o se že skoraj normafno nadaljuje Belokranici se. dobro zavedajo svoje dr žavljanske dolžnosti in bodo sedaj s po-dvojeninv silami pričeT; delati za bratstvo n ed;nstvo Iugoslav;je pod vladanjem novega našega kralja Petra TI Lepa s.pomn=;ka svečanost v Metliki se je vsem vtisnila globoko v srce m spomin na. hlagopoknjnega . kralia Meksandra bo živel še' v poznih rodovih, ker bo rod oddajal rodu zadnje kraljevo sporočilo. Sorsko polje: Skofja Loka, IS oktobra. Ce so bile že vse dosedanje žalne prireditve v Skofji Loki in okolici Iskren dokaz visoke ljubezni, ki jo je gojilo naše ljudstvo do svojega kralja, moramo reči. da je bil današnji žalni zbor vsega prebivalstva Sorskega polja pravi triumf ideje, ki je zanjo naJT kralj delal, živel in prelil svojo srčno kri. Ob 9.30 se je zgrnila, množica v župno cerkev sv. Jakoba k cerkvenemu opravilu Obrežni prostori našega prekrasnega svetišča to pot niso mogli sprejeti vase vseh, Ef so prišli počastit spomin predragega vladarja. Službo božjo je z ostalo duhovščino celebriraj mestru župnik- Jernej Fodbevšek. Zastopane so'bile prav-^vse- oblasti, - uradi, mladina vseh škofjeloških šol. društva s Sokoli in gasilci v krojih, oficirski zbor, občinski odbori Škofje Loke, Stare Loke m Zminca. članstvo vseh organizacij, korporaciji in ustanov V častnem številu je bilo navzoče tudi naše ženstvo in pa industrijsko delavstvo iz tovarne S^šir. ki je prispelo korporativno Pred cerkvijo sta bili postavljeni dve čexi nadih planincev, ki sta že med službo božjo oddali troje častnih salv Pred mašo je spregovoril ljudem g župnik, po molitvah "a našega novega vla iarja Nj Vel kralja Petra K pa se je pričela na Mestnem trsu taina komemoracija, k ij' je pr:sij£t vovalo okrog 5000 ljudi Ljudje so oritisnili z vstb strani ln se zbrali pre 1 svečan m odrom pred mestno nišo, k: je b'la od drusze?a nadstropja doli prekrita s črnino Visok j oder je" bil debe sedno zasut z šetenjem in rožami 7. višine je gledala na množico kraljeva slika, pod njo pa je eorela na velikonočnem svečniku veiika luč Salva je zasrrmpla v sivo nebo in meščanska godba je iasvjrala žalno koračnico nato pa je soregovoril mestn' župan notar's Štev*. §mk. ki se je v najganljivej-šib besedah poslovil od našeea Vttešltoga vladarja Z vzklik*_ »slava * našemu nesmrtnemu vladarju je zaklučil svoj pomembni govor nato pa je občinstvo s klici oživio« ;zrarib> svojo vdanost Nj Vel kralju Petru II Državn- tvmni sta sledili dve deklamaciji učenca Frankota in učiteljiščnice Ho-manove Združen1 pevski zbori so zapel: ialostinki »Človek crlej!« in »Usliši nas Gospod!« Sppt je zadonela salva in svirala godba ko se je pričel mimohod Na čelu sprevoda so stopali sresk' načenilk Ivan Leeat. komandant polka Ivan I.ukič in predsednik občine Stevp Sinko. oficirski zbor duhovščina nato vojaštvo. Sokoli v kroju civila in naraščaj s nraporom. gasilci vsega škofjeloškega okrožja. potem •i-ai: ohčinsk; odbori vse Sole zastopnik1' vseh ostalih društev m sle Injič občinstvo. Ves 1an - fore!* f^rn^co. treVte v Črn-kopreno po vsem mestu na okna ^a so meščani namestili sveče ln zelenje, Obrati so vs' poč-lvali. na- Ljubniku pa je vihrala črna zastava Koroška BeL Javornik: Koroška Bela 1^ oktobra. Tragična *mrj velikega vladarka Alek« sandra I je globoko pretresla vse občane. Raz hi* olapo-Iajo žalne zastive. trgov-ske z!ožbe so okrašene s -likam poko-nega kralja na dan pogrena pa so žare-e u6ke na okn h velikemu kralju v spomin Z:utra: ob S se ie vrš'la v župni cer-kv žalna masa katere so se^udetežil za-. storn;k obć'ne ter vseh "društev in organizacij s čianstvorn dalje £oh*a -nrtaditfa 'n skorai vs- občani, tako da je b la prostrana cerkev nabito polna ljudi, k so s solzam -\ očeh oosluSal ia!n govor žup-n ka «• Žbontarja. k- >e epo onsa: življenje ;n smrt ve'ikega vladara Qb 14.^ se ie vršila v Sok. domu žalna -večanost za ookon m vladarjem V domu so ser zbral4 vsi k; so r>"lf zjutraj.v cerkvi, ^okolsk dom $e n:.k.ck>ž:ve takega nava'a kot ga ie 'mel na dan pogreba onl'ublfeaega vladarja. Smrt ve.ikega vojskovodje, državnika Wl tvorca miru ie združila vse občane n izravnala vs: nasprotstva Na. odru ie bV postavljen katafalk - sliko ciagopokpinega vladar;a. okrašeno z zeleni'em .in cvetjem, častno stražo pa so tvorili Sojtoli in gasilci. Spotrnnu poko^iega^ vbg^ria. sp. se..ys\ oddolžil: s petminutn m molkom, nakar je ; župnik g. .Matevž.. Žbontar v krasnem gor -voru. or:saa g^gant'ko in p'gdorrosno delo velikega vladarja kot voislcovodje. državnika r propagaiorja za mir-med narodi, ^voi govor je zaključil- <; -š^ava ' klici pokojnemu kraliu--in »2ve\ kralj Peter II.«. nakar sovs: sparno zapeli »Bože pravde« Kralievemu namestniku Ni Vi knezu P*v- 1 lu j.e blla v imenu vseh občanov poslana -oža'n3 brzd.avJta ob smrti kralia -Aleksandra z :zrazr vdanost1 -in zvestobe ■ no- ; vemo -kralo? P^tru l i Sokol: Sokolsko druStvo Jesenice'ie priredilo ▼ četrtek ob 17 uri v dvorani Šo*olsmega dxw ma žalno svečanost v počastitev" sponi in a blagopokojnega kralja Aleksandra* 1" Uedi nitelja Navzoči so bili predstavniki obla. sti. državnih ura'iav. občine KfP gasflcT učiteljstvo ter zastopniki in član^ narodno obrambnih športnih planinskih knl-turnih. pevskih in gospodarskih ter stanovskih Irnstev in korporaeij Dvorana je bila nabito polna občinstva iz vseh slojev prebi valstva Smrt viteakeea vladarja je strnila v globoki žalosti vse občane Na odru je bij postavljen ka.tafadk s kipom pokojne ep kralja Aleksandra ovitim v črnino, cvetjt-in zelenje Na ospredju katafalka je ležala naraAčalska zastava, ovita s črnim florom cb njej pa sta klonila in thtela nilad'Soko-Iič in Sokolića Ob *atafalku sta stiažila dva zastaja člana s sabljami, v dvorani na obeh straneh odra pa sta bili dve v:.-čianov v slavnostnih krojih Ko se je dvignil zastor, se je prikazala turobncveličasTna živa slika, ki Je maral k mu izvabila solze iz oči Mala Svk< ičica Na iica Crnkova je krasno leklamirala e viteškem kra':u Aleksandru. ;evei »Savo in Sekola to u!>ra*io zapeli »Spavaj sladko. SXt,e drago.*, sokolska godba pa je odiarala žalni koral Nato je droitvenj polstaresina trt (ir Janko Vovk v izklesanem govoru orisal pokojnega v Tenkega kralja kot voj. skovodjo. drža\fiika. človeka in borca za mtr Preč'tal je "tn fl poslanicv kralja Ale kaandra st'keistvu. ki je clobrko nretrrsla Godha jo zaigrala državno himno, s ka-vse nav/rče iero jo bila zaključena lepa ža'na sveča nost Mojstransfci Sckol žaluje Žalostno so tud: pr: n^s v deževno jutro zazvon lj zvonovi, zaplapo lit črne zastave raz nas h h š — mi pa >mo zaplakal -Globoko nas je presunila žaostna ve t, da n.sega dobrega \ .:Jaria ni vej med živimi. Se sedaj ne moremo verjeti, da Nj€-ga. ki je tako ljubil naše tr glavske planine! Njega, k: nas je posečal vsako leto ne bo več k nam. Nenadomestljivo zgubo pa smo utrpel nu Sokoli, ker smo z N im 'zgubli svojega natvečJego zaščtnik.:. zato se ie dne 13. oktobra vr5:!a v na§; soko'ski dvo-ram komemoracij.a v počastitev spomina našega b'agopokojnega V teskega kralja — Velkega Sokola Po uvodnih :ese-dah br starešine se je vršila žalna seja društvene uprave, tako' na to pa je bilo predavanje o blagopokojnem kralju A'eksandru 1 Ltotako Se je članstvo udeležilo na dan pogreba ža nih cerkvejn.h svečanosti, kakor tudi komemorac ie pred cerkvi-k> ln v «okolsk dvorani Po vseh oknih svo;:h stanovanj pa so mohtranskl Sokoh' pr žgali nešteto sveJ. tako da ie žalost predela tud> nai-boli zakrknjeno -rce- Sokolski žup: in Savezu sta bili odposlan: sožaln brzoiavki, v katerh »Sokol Mojstrani« izraža na'globlje sožalje nad velike izgubo dobrega "ladarja A'eksan-dra F., kakor tudi pr sega neomajno zvestobo ;n vdanost novemu kralju Nj. Vel. Petra IT. Čuvat* hočemo Jugoslavfjo. zato kličemo: »Sava V'iteSkemu kralju A'eksandru I. Ued n:tel;u! Naj živ-i Nj. Vel. kralj Peter rtU Ljutomer: Ljutomer. 19. oktobra. Nemogoče je popisati vtis, ki ga je napravila v torek 9 t. m. zvečer vest o groznem zločinu nad našim ljubljenim, dobrim kraljem AJeksandrom 1. Uediniteljem. Po ulicah na trgu in pred hišami, kjer je človek slišal glas iz radia, ^o se zbirale gruče meščanov in zamolklo pritajeno vpraševale: »Ai; je to mogoče?« — Bila je kruta resnica! V poslopju sreskega načelstva, v poštnih in žandarmerijskih uradnih sobah so zasvetile luči čuječnosti kot potrdilo in naznanjale ljudstvu, ki ni moglo k počitku, da se je zgodilo strašno dejanje. crne zastave na vseh hišah pričajo, da nimamo več očeta, nimamo tistega, ki nas je ljubil tako zelo. da je dal za nas svoje dragoceno življenje Narod žaluje, a pričakuje nestrpno dnevnih poročil o načinu atentata ln zločincih, ki jih preklinja iz dna duše ter jim upravičeno kliče osveto! Vsak dan do pozne nočj stoji ljudstvo pred zvočniki radia in sklonjenih g1, a v posluša besede bolesti. Občine, sole, društva prirejajo žalne sestanke in seje. v cerkvenih stolpih turobno pojo zvonovi zadnje slovo medtem so sc pripravljala odposlanstva k pogrebu v Beo^Tad. ki so se odpeljala tja v. torek, na čelu vsem predsednik občine Ljutomer mesto. Neizbrisen v spominu tuge In žalovanja pa ostane vsakemu 18 dan meseca oktobra leta 1934 V farno cerkev sv Janeza Krstnika prihajajo ob 8. ljudje, ki^ jih je iz mesta in okolice najmanj 3000 Zastopniki oblastev šol. ;n društfev zavzemajo svoja mesta — učeča se mladina vseh šol prisostvuje.; z\onovi se tužno oglase in pred oltar stopi v vijoličasti opravi duhovnik, da izvrši daritev za pokojnim očetom in kraljem Ljudstvo moli na glas molitve s prošnja zanj. ki ga ni več. V krasnem žalnem govoru izraža pred oltarjem duhovnik gospod Munda. bolest svojo, našo in ^sega naroda Jugoslavije nad smrtjo njega, i^i je to našo zemljo tako ljubil. . Pozi i a nas k zvestobi in ljubezni do . npvega-Nj.. Vel. kralja Petra II. ki nas bo gotovo SčiMl kakor njegorv veliki oče AJekaander I • $s'a Glavnem trgu je Dostavljen oder s sliko balgopokojnega kralja Aleksandra I., ves ovit v črnino Pred njim straža Soko lov in gasilcev s "sabljami in gorečimi bak-ljami v rokah. Na trgu pa tlsočg'avri m-no.' Šca naroda meri-pet minutni m mojkorcn'tjko in- vidno joče za- kraljem, -»četom . In Uub ljencem jugoslovanskega.naroda č^rar kra tek ziv'jen.iepisv. in v?e veliko de'o; žrtve m; še zadnje želje, naj čuvamo Jugoslavijo je v vznesenih; besedah iz katerih pa očime, ^a .globoka bol podal gospod šolski nadzornik Kar bas Pozno popoldne se razhala ljudstvo v oknih htJ in uradov pa" estanejo 'v črno ovite slike velikega kralja in 3reče oh niib eore še dalje v noč Kralj naš Aleksander I., ti ostane* tr»J no v srcih naših kot simbol ljubezni in pra vice! ★ Društvo absolventov državnih trgovskih šol za dravsko banovino v Ljubljani s r><> j odbori Ce\yj Marihor in Novo naeafo fi imelo dne 17 t m v Trarovskern lomu ta no. eejo. kjer je počastilo b1aeoT><">l<"u:'j-;-kralja 2 Ijo* prf^lae^i^Vj T>- ' nodDredgednika žlbeme. maršalaMi i-v Fteoarart n*» nosalo Žalno brzojavko Teroristi in atentatorji v preiskavi r Na dmn prihajajo podrobnosti o veliki vodilnim možem naše države zaroti proti Pariz, 20. oktobra. Ha vas poroča: Včerajšnje za»jise\anje je odkrilo Ae enega pomočnika dr. Pavelića, čigar vloga v mar. seilleskem atentatu še ni pojasnjena. Gre za 28-letnega mizarskega pomočnika, ki Je znan kot mednarodni terorist mnogim evropskim policijam pod imenom Mijo Bzik. Pravijo, da je on izročil Malnvju. Benešu in Novaku lažne potne liste, da so lahko priš!i_v_Francijo. ___ Su£ak, 20 oktobra,- Veuko pozornost je vzbudila tu vest, da ~so v Turinu aretirali dr. Ante PaveliCa in "EvgenaT Kvatermka. Italijanski listi to vest potrjujejo. O Pave. liču pripovedujejo, da ie je mudil na Reki okrQ£_ 26k spptprnbra in da M jfi ,fi£fital Z. znanim sovražnikom nase države Servaci-jem. Paveiič se je mudil te^a dne tudi v Opatiji, potem je pa odšel neznanokam. V Opatiji se je sestal s svojo tajnico Lucijo Horvat, doma iz Karlovca, ki je tudi pred 10 dnevi ifiginila iz Opatije; najbrž je to zagonetna ženska, ki je zapletena v mar seilleski -atentat Italijanski listi priobču-jejo vest. da je Paveliču dokazano, da se je mudil v Marseilleu pod irnenom Gjuro Paveliscu, inženjer rumunskih železnic. Ko so pokazali njegovo sliko uslužbencem hotela, kjer je stanoval ao vsi potrdili, da Je to res mož, ki se ie izdajal za inženjerja Pavelescjt. Iz tega sklepajo* da se je Paveiič pred atentatom miidil v Marseilleu. Pariz. 20 oktobra »Petit Parisien« pri. občuje podrobnosti aretaciji dr. Pave-liča in Kvaternika v Turinu. Jugoslovenske in francoske policijske oblasti so bile Že prej obveščene, da se je dr. Paveiič pred marseilleskim atentatom mudil v Milanu. Iz Milana je krenil s svojim zaupnikom v Curih. kjer so dobili att^tatorji eadnja navodila. Italijanska policija je dognala, da se je Paveiič zadnje čase res mudil v Mila. nu in načela ga je nadzorovati, čim je to opazil, je odpotoval v Bologno. pa tudi tam se menda ni počutil varnega, ker je nenadoma kre&tf^v Xurio,- V* torek se.je fran. coska policija telefonično informirala pri italijanski, al« se Paveiič mudi v Italiji Pari*- 20 .oktobra. Francoske policijske oblasti zahtevajo izročitev terorista Pave liča in njegovega pajdaša Kvaternika Predno bo mogla italijanska vlada ugoditi tej zahtevi, bo treba ugotoviti, ali je ude ležba obeh aretirancev pri atentatu smatrati tehnično za politični" zločin ali ne.' Po dosedanji praksi političnih bes-uncev niso izroča1 i vendar so bile pa mogoče izjeme v primeru umorov, zJas/.i vodilnih državnikov ali po?lavar-e\ držav Po aretacij je marseilleska policila dognala, da je Paveiič prekoračil fra-^osko mejo 30 septembra z namenom pripraviti vse potrebno za atentat na na^e^a kralia. Ustavil se je na Peki" matitsi" postaji"blizu Marseillea in pri njem je „bila. njegova, žena. Tu se je pojavil pod TzmišTiefrim ime. nom Pave1o?cu Paveiič je osum^^en. da je vodja revolucionarne oteraniz?cue ki je zasnovala atentat na našega kra^a Kvq. ternik pa da ie bil desna "roks Pa- eMča in da je nadziraj atentatorje pri njihovem r^u^nefn z^čTnu Nov Pavelićev pomočnik izsleden ? Pariz'. 20 oktobra AA Francoska polic -ja ie ugotovila, da obploj.i ie en - oomooriik dr. ■ Pa veliča ni pa 5o poin^nTeno. -kakšno vlono ]> iLTaT Pri inap^ille^ke-m - atentatu. Gre 7a 28 let <*lareirn mizarskemu pomočnika, ki vel?a za mednarodnega terorista Mn i !ii evropskim policijam le znan pod impaiom Mio Bank« Domnevam, da ie on izročil Kralju ■ Bpitpsu in Navnku nonareiione potne. t;f*e p kateriuil'jhh "orišlv v FV.«j\<*ič*. Pariz. 20 oktobra, č. Policijski organi so aretirali nekeua 29 let starega Ver era Pravijo, da ie ?pasen mednarodni p istolo-vec in politični terorist. Poimali eo da - :e strokovnjak v ponarejanju pomih - lisrtov. Domnevajo, da je on v Lauaanni preskrb d atentatorju Georuijevu. .Po^j»r*Hii. Rajiću n Kralju ponarejene feiko»kjva&k« potne liste. Verera bo;io konfrontirali z aretiranimi teroristi Krali je že priznal H-» *«» dobil ponarejeni potni 1 od o^be. ftJ ie no nie-novrrn opiej zelo^Slicna Venčni Mijo Kralj soudeležence pri atentatu Marseil'.e. oktobra, d. Te dni so -Mija Kraja IM : U\y) ^ konfrontirali z .asrnikom hotela v A xu en Provence. Ker te stanoval v kritičnih dneh. Kralj -je .zppvedai. da se je na dan atentata ob on. 5. popoldne vrnil v svoj ji >:cl, stnik hotela pa Jrd:_. da je "priše", "šele ob po-; 7. Prelskova n. soda k je Kralja opozoril na to časovno razlko. ker Jsažc ipov-edba lastnika Hotela, dtk ie bi. Krali bržkone pr» atentatu uoTeU&ei % Preiskava švicarske policije Pariz, 20 oktobra, d. Švicarska polic ja se omejuje na iz.avo, da podrobno proučuje mnogoštevilne Tstine. 'ki i Ti ie našla v prtlja -teW te dobe -ie po^'Hairr- 'z^rrfani m >r lei iz taborišča, da izvršijo atmj«te li .pa sodelujejo pri drugih terorističnih onjaniza Niti SArete- Vodijo celo v Brazilijo Rio de Janeiro. 2U. oktobra, k Ho. se je »vedelo, da >e Pošpi<^il žive! tn leta v Bra-eihji. je Dolična v Sao Pauln usedla ore i^kavo. ker ie vedela da ie tam obcdoia'a revolucionarna oruanizaciia ki se v zaro lila da bo ubda iU'joslovenHk^a v 1 a < 1 n r i ^? Pri preiskavi s^i dognali da *o tpmr?!i fim po zvedeli 73 arenta* v Manftilleu raz bežali in -noskrili R-a7i*lr>ka rr^licvv.^ Ud" ugotovila la -e neka mladp genske or^-t nte^eci odpotovala \ \všrHi0 Tn ?^nska e imela Dokv?r'pn de^ni knzalee kar .-*<> oon žili tudi nri žensk k: ^ ^ t prvih dneh mev>era oktobra mudiTa \ Ai\i'i pp Prbv**n ce Preiskava ?e *edan< nadapnie i velik' ri\ vninostio Domnevajo dp so v zaro!« zapleni tudi nek Vilcola Bobni in Kala rina StpIp nadalie Martn Wolf Rlaško m Josip Uermanar ter Adam Tišler FerorjHtie no »skupino »e vodil v Brazi'iu, ie t 19*32 neki Branim'r JePć Njihove prstne odtis*-sol dostavili iacresknenskemu konzulatu v ^LarseilJeu .... Kako je bil organiziran atentat 'Pariz 2ij ok+obra I^ronsla "BeneŠ tU Novak sta sv v ?ofetku oktobra . ^tala v Parizu r afteptaTorienj rieors.nip\'ini 1 pnvat nem stanovanju v ultn . \TassaL1 rand Po or^ijevem ^rn<»d . »- Maršeille sta se vec krat vozila r»ert Parizom d Fonlain^blean da b» si :>»*dlen n*-pot*re?il N'a dan atentata ^to: bfTa v Fo?' ta^^bfeaii Iz -^^^bn'h *7r*ai r>nr;5V^h |is>to* etr. zvedela da s«- h- atental ■ Marsel1l-»i-po^re^ir ib -zat(» ««Ta ^kn^ala "fini ore» lot*e* IvTeafsKii meio lv c»e tima ni posrečilo k.j ju -i^ prehike*^ pobija - - - Teror S* k' se izrfaia za B^n^ža *e \i iavi'1 na '-'^hiK*- « ia f rr»fr Man tero^■**t^?n-orLTanizaci> k- vo bilo da se s>estansva v hotelu >l)eui scher Kaiser« 2 monakovs>kim šefoni nase organizacije k' nama bo tal obzirna navodila elede dela v Frantjjri V Mijnrhenu ie nama dal šel madžarske potne 1 sje za potovanje v švico V Carihu je nama driifi §ef naročil naj tnko^ odpotujeva v Lau^an-no. kamor pra >risnela 2£ seotembra Tam if nama-nekdo odvzel m^dz.arskp potne h-&\e in nama dal nonarpipne češK.o#lovašk^ za potovanje- v Francijo Naročil ie nama na i takoi odpotujeva y Pariz Beneš je pripomnil, da \e res dobil p-> narejen češkoslovaški potni Psa. kakor mar-selles.k'' atentator Iz Lausopne eva'kron;Va preko Ženeve, ie nadaPeval Beheš. ip sretno prispela v Evian les Bains. odkoder *»va Arenlla v. Pariz: Iz Parira sva odpotoval*. trikrat v Man^eille in Fonta-inebledu. V Parizu- sva se morala zopet nriiavitl ^efu teror stične organizacije. Ta nas je razdelil v dve ^kapini* Jaz in Novak «*va bila v eni. KeMemsn Suk in Silvester- Silni pa v druili Zanimivo Je, ia so atentatorjev! naj^aš-trdovra^n4 in da rtočejo "Izdati ^0541 pra yjh_inite Beneš Novak in Malny-Silni sta trikrat menjala kvoje priznanje in vedno sta navajala nova imena S tem ta najbrž hoteli ovirati preiskavo Policija je pa kmalu doenala. da se piše Beneš Ivan Ra jić, Novak Je Posnišdl. Malnv ali Silni pa Mto Kralj. Po nrihpdu v Pariz so se aten tatorj: razšli. Poveličev zaupnik Kramei TCvaternik je stanoval v hotelu Como^ore Georarijev in Rajic* sta pa stanovala sku ,paj.' hotela ?ta se pa preseliti v hote ^Res^jia'^' *y hotelu ju je posetil neki Ti. hoinir >Jalis, ki je po atentatu brez s'edn izginil Dan pred atentatom so se sestali v hotelu Ke:emen-G?org:;ev in Malnv Silni Rajič temu sestanka ni prisostvoval Malny Silni je prinesel dva kovčeea in ene?a je izrodi! Georeijevu V tem kovče gVi. so bTli revolverji, bombe in naboji, k: jija je. vzel Geor«r!jev v Marse:lle. da bi izvršil .gnusni, zločjn ^Francoski Ust! trdijo, da je izven dvoma, "da- sta atentat organi zirala Povelič in Perčec. da pa je isrra; Perćec glavno ¥logo. . a Pavelić samo Pi> stransko Naš zadnji pozdrav kralju mučeniku Grosuplje: Grosuplje, 19. oktobra Globoko nas je pretresla vest o zločinu nad našim ljubljen;m vladarjem Onemeli od grozo smo hodil Sklonjenih glav in premis'jevali — ali je sploh bilo mogoče uničiti tako dragoceno življenje velikega vladarja: Crne zastave so zaplapolale in oznanjale . žalostno novico. Mno^i so postavili sliko kraja med cvetje in zelenje t£r_ prižgali sveč ce. Najlepši sliki v belem cvetu sta bili v oknu Gasilnega doma m v soli — kjer so male roke ljubečih šolskih otrok okradle sliko prav okusno Veliko srce iz zelenja ie nosdo napis: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« __Pr: žalni sej_. _^bč-nskega_ odbora seje g predsednik v lepenn govoru spominjal traaično premmu'eiia Viteškega suverena in ko je še govoril o Nj Vel kralju Petru II. — so odborn;ki pol ožfli zaprisego njemu, ki je prevzel krm;lo mlade države, da jo vodi po začrtani pot; v soke^a Očeta. One 15 oktobra «e je pos'ovilo Sokolsko društvo od blagopokojnika \T zbran'h besedah" ie prrd'rt +>r p>>d>tarnf ta ži\**3enje Nijvišjega z.iŠoitn;k' Sokola Priseali smo. da hočemo čuvati Jugoslavijo in tako izpolniti oporoko um rajočei?a kralja. Šolska m'ad'na k; je b:la snrot: obveščena o vseh važnih d «jli vzdrževati solz. Čutil so veliko »zGubo v četrtek nn pogrebni dan je daroval g žuonik sv mi^o k'tcre so se ude'ežili vs? tukaišnji undi Sokoli 2a«dska četa s praporom Šolska mlad na druge ustanove m oir -mna mmv'ca občinstva Vse je hi 10 odeto v n'nSoko ćrn'no Strt'h src je v povork' korakal? množica r>o cest kjer so g jrele v črnino zavite žarnce v Sokolski dom Dvorana ie bMa okrašena da. se ie vsak zavede« trenutka težkega slovesi Hed kraljevim beg nijam1 deandr- n druko]ov »n ga *:'eev Končna je PoamrniH nova bi' občin stvo naj nodn:še »S"»-.m nsk1 l:stw k' bo kaza' vd nost n zvestobo vladarsk' hiši 5e nožnim rodovom Z mm 'hod »m smo 'zkazil; b agonokoi n'ku ž idnjo' ča^t »n v srcu prisegali da b">-m0 novemu vl?diriu Nj \rel 'rga-ozac.je »n razna društva so že nrnule dn> nnredile kob'em 1 »rac je k so bile viden zraz globoke bol- našega naroda V nedeljo' je bde h^nr zb ;r->\^me Sokola v dvoran s"okolskega društva govor 1 je dne >a'ost- Oh S ziutfaj 'e župn-k bra' žalno mašr' v fanr cerkvi nat* se ie oa vršila oa Ma'em rrgu komemoracija ki so 11 prisostvoval - vsa predstvn^k- oblast1 na vzoči so h'b Sokol' v krojih gasilske ,čete n Stre'ska družma Pr- ža'n' svečanosti ie govor 1 nad«vern;k g Kosi sledile so na razne nngodne žalne recitacMe in dekli macije Kos'an ie vica se je v ne^zmern- tu g^ i., s D«eteto postovila od svojega vladarja - - ' Metlika s Metlika. 19 oktobra Poročal' smo že. kako globoko in skreno ža'ost je vzbudila v Bc'* Krajin- vest o smrti kralja \leksandra Od usodnega dne v MarseiHeu-db p*>^reba na Oplencu je Be-'a Krajina skoraj "da mirovala Delo ie za mrlo. a enake* ljud-ern smeh na obrazu Vsi so oostajah ored.omproviziran m* oltarčki * "kraMevo sliko v* izložbah pos^m^znih tr-gnv'n m s preziram obsojali gnusno deia-n-je. Kmetje so v >:edno večjem številu ori Had"!- v mesto jp-povpraševal' po podrobnostih, ki so jiiS^ vo zanimale Ljudje so iokaTi in nemo strjneli v ler»e jesenske dneve. " - >-r Na dan pogreba se je .Mjetlika še bolj pa-greznila v črno žalost* Z vsake hiše so plapolale črne zastave in okna so bila okrašena s črnimi .zastavicami' Otroci so zbegani šepetali: »1'mr' na.nV je kratj« §e dopoldne je V Metliko pr spe:a većina okbliskih kmetov in čakah so svečanosti pred mestna hišo. kjer so postavili svečano okrašen katafahk s kipemi blagopokoj-nega kra'ja Vsi zvonovi so ob pričetku spominske svečanosti žalostno . zazvonili, -a ob ka!afalku se- je zbralo vse metliško uradništvo -vs meščani, mnogo kmetov -ter vsa metliška in okoliška društva* korporativno Posebno številno, je bilo -zastopano naše vrlo gasilstvo Po krasnem govoj .0 blagopokojnem kralju, ki. ga je izrekel, metlišk' žu^an gospod Ivan Malešič, je le. š.e redko.oko osta. lo nezasoizeno Godba je. zaigTa'a več.žalo stink. a narod je pričel .defilirati pred ka tafafkom da tako vsaj. v duhu pr sostvuje pogrebnim svečanostim velikega očeta naše domovine na Oplencu. Po svečanosti se je 'judstve m'rno pričelo razhaiati a tud1 de'o se že skoraj normafne* nadaljuje Belokranjci se. dobro zavedajo svoje državljanske .dolžnosti in bodo sedaj s podvojenimi silami pričel' delati za bratstvo n edinstvo JugosIav;je pod vladanjem novega našesa kralja Petra II Lepa sponrnska svečanost v Metlik' se je vsem vtisnila globoko v srce in spomin ni Magoookoifiega, . kralia Meksandra bo živel 5e' v poznih rodovih, ker bo rod oddajal rodu zadnje kraljevo sporočilo. Sorsko polje: Skofja Loka, 18 oktobra, Ce 50 bile te vse dosedanje žalne prireditve v Skofji Loki in okolici iskren dokaz visoke ljubezni, ki jo je gojilo naše ljudstvo do svojega kralja, moramo re6i, da je bil današnji žalni zbor vsega prebivalstva Sorskega polja pravi triumf ideje, ki je zanjo naiT kralj delal, živel in prelil svojo srčno kri. Ob 9.30 se je zgrnila, množica v župno cerkev sv. Jakoba k cerkvenemu opravilu Obsežni prostori našega pnkrasnega svetišča to pot niso mogli sprejeti vase vseh, Ci so prišli počastit spomin predragega vladarja. Službo božjo je z ostalo duhovščino celebriraj meatoj župnik- Jernej Podbevšek. Zastopane «o.-bile prav.Mrse- oblasti. - -uradi, mladina vseh škofjeloških šol. društva s Sokoli in gasilci v krojih, oficirski zbor, občinski odbori Škofje Loke, Stare Loke in Zminca, članstvo A'seh organizacij, korporaciji in ustanov. V častnem številu'je bilo navzoče tudi naše ženstvo in pa industrijsko delavstvo iz tovarne Sešir. ki je prispelo korporativno Pred cerkvijo sta bili postavljeni dve čexi nadih planincev, ki sta že med službo božjo oddali troje častnih salv Pred maso je spregovoril ljudem g. župnik, po molitvah ra našega novega Vladarja Nj Vel kralja Petra K pa se je pričela na Mestnem trgu žalna komemoracija, k tj' je prisostvovalo okrog 5000 ljudi -Ljudje so aritisnili z vseb strani jn se zbrali pred svečan m odrom pred mestno hišo. ki je bila od drusega nadstropja doli piekrita s črnino Visoki oder je" bil dobe: seino zasut z *e!enjem in rožami Z višine je gledala oa množico feraljeva Slika, pod njo pa je gorela na velikonočnem svečniku veiika luč Salva Je zasrrmela v sivo nebo ln me. šeanska godba je zasvtrala. žalno koračnico nato pa je spregovoril mestn' župan notar's Stev<, šink. ki se je v najganljivej-šib besedah poslovil od naseera Viteškega vladarja Z vzklik-., »slava < našemu nesmrtnemu vladarju je zaklučit svoj pomembni govor nato pa je občinstvo s klici oživio« ;zrazijo svojn vdanost Nj Vel kralju Petru II Državn: tvmni sta sledili dve deklamacija učenca Frankota in učiteljiščnice Ho-manove Združen* pevski zbori so zapel: žalostink' »človek glej!« in »Usliša, nas Gospod!« Spet je zadonela salva in svirala godba ko 5=e je pričel mimohod Na čelu sprevoda so stopali sresk' načetailk Ivan Leerat. komandant polka Ivan Lukič in predsednik občine Stevo Sinko. oficirski zbor iuhovšodna nato vojaštvo. Sokoli v kroju civilu in naraščaj e nraporom. gasilci vsega škofjeloškega okrožja. potem l-al: nbčinsk4 odbori vse šole zastopnik' vseh ostalih društev m sle !njič občinstvo. Ve« -Jan gnrele žarnice, ovite v Croa kopreno po vsem mestu na okna na so meščani .namestili svvče in zelenje, Obrati so vš' poč-ivali. na- Ljubniku pa je vihrala črna zastava Koroška BeL~ Javornik: Koroška Bela 19 oktobra. Tragična vmrt velikega vladarka Aleksandra 1 je globoko pretresla vse občane. Raz hiš plapolajo žalne zastive. trgovske 'zložbe so okrašene s *likam pokojnega kralja na dan pogrena pa so žare-e učii-e na okn h velikemu kralju v spomin., : ..' ... Zjutra ob 8 se ie vršJla-v župni cer-kv žalna ma5a katere so *e-ude?ež:l- za-.storn.k obć'ne ter vseh "društev m organizacij s članstvom dalje š'oh'k/a - mlad.na 'n skorai vs- občani, tako da je b la prostrana cerkev Tatrto polna liudi. k' so s jST^zan?" "V- očeh poslušal žaln govor žup-nka g» Žbontarja. k >e epo orisa: življenje :n smrt ve'ikega vladarja. Db 14.30 se le vršila v Sok. domu žalna -večanost za ookoin m vladarjem V-domu so se-zbralr vsi k' so b"Ji zfutraj.v ce-rk\n. ^okolsk dom le n;.v,dož:ve takega nava'a kot ga re 'mel na dan pogreba pr-41'ub1fej3€ga vladarja- ... Smrt veiikega vojskovodje, državnika in. tvorca miru ie združila vse občane n izravnala v s.-, nasprorstva Na. odru ie b.n. postavljen katafalk s sliko clairopokojneg^ vJadara. okrašeno z zelenjem in cvetjem, častno stražo pa so tvorili Sokoli in gasilci. Spominu pokojnega- v.l^JlatJ9-S9.. se..vs oddoltžil: s perminutn m m-oikom. nakar je . žnpnik g. .Magtfvž... Žbontar v krasnem Spr - voru. orišaJ it-iranfko in p'9donit?sno delo . velikega vladarja kot vojslcovodie. državnika :r propagaiorja za m^r-»med flarodi. Svoi govor je zakli-učil- s -slava-"'kHci pokojnemu krai>u -Jn »Živel kralj Peter Ik*. nakar so"vs: skapno zapeli »Bože pravde« Kralievernu namestniku Ni Ws. knezu- Pa-v-: lu te bi'a v imenu vseh občaaov poslana ožalna brzojavka ob smrti kralia Aleksandra z izraz! .vdanost: in zvestobe • no-«emo -krapu petru 11 - Jeseniški Sokol; Sokolsko dru Stvo Jeaebtce'le priredilo v četrtek ob 17 uri v dvorani Šo*olftioega*djr> ma talno svečanoat v počaatitev sponiina blagopokx)jnega kralja Aleksandra" \- Uedi nitelja Navzoč; so bili predstavnik1, obla. sti, državnih ura'dav. občine KfP gasilci učiteljstvo ter zastopniki lrr član^ narodno obrambnih športnih, planinskih • kulturnih, pevskih in gospodarskih ter stanovskih drnštev in korporacij Dvorana je bila nabito polna občinstva Iz vseh slojev prebivalstva Smrt viteškega vladarja je strnila v .globoki žalosti vse občane Na odru je bil postavljep katafalk s kipom pcknjr.ee* kralja Aleksandra, ovitim v srnino, cvetje in zelenje Na ospredju katafalka je ležala nara&čajska zastava, ovita s črnim florom ob njej pa sta klonila in ihtela mlad'8oko-Iič in Sokolića Ob Ketafalku sta ftTažila dva zastavna člana s sabljami, v dvorani na obeh straneh odra pa sta bili dve rral članov v slavnostnih krojih Ko se je dvignil zastor, se Je prikazala turobnovelicasTna živa slika, ki le maral ki mu izvabila solze iz oči Mala SbkollOiCai Nadina črnkpva ;e krasno Reklamirala o viteSkem kralju Aleksandru, pevci »Savo in Sokola so ubrano zapeli »Spavaj sladko, Ufifi dragog, sokolska godba pa je odigrala žalni koral Nato je društveni po'starešina trt dr Janko Vovk v. izklesanem govoru orisal pokojnega viteškega kralja kot vojsko vod jo^ drža vi) i a a. človeka in borca za nrfr Pre?ital je *ufi poslanic^, kralja Ale ksandra sokoistvu, ki je giobrko pretresla Godba ;e zaigrala državno himno, b ka-vse navzoče tero je bila zaključena lepa žana svečanost Blojstranski Sckol žaluje Žalostno so tudi pri nas v deževno jutro zazvon tj zvonov., zapiapo ale črne zastave raz naš h h š — mi pa smo zaplakal -G.oboko nas ie presunila žalostna ve t, da n^šfcga dobrega vadaria ni več med živimi. Se sedaj ne ntoremo verjeti, da Njega, ki je tako ljubil naše tr glavske planine! Njega, ki nas je posečal vsako leto. ne bo već k nam. Nenadomestljivo zgubo pa smo utrpel nu Sokoli, ker smo z N:im izgubili »voje-' ga največjega" zaščitnika, zato se Je dne 13. oktobra vršila v naš' soko'ski dvorani komemoracija v počastitev spomina našega b'agopokoimega V teškega kralja — Velkega Sokola Po u vod n to besedah br starešine se je vršila žalna seja društvene uprave, takoi na to pa je bilo preda\an'e o blagopokojnem kralju Aleksandru I. l-toiako Se je članstvo udeležilo na dan pogreba žanih cerkveaiih svečanosti, kakor tudi komemorac ie pred cerkvijo in v sokolsk dvorani. Po vseh oknih svojih stanovanj pa so moj^transk: Sokoli prižgali nešteto sveč. tako da je žalost predela tudi najbolj zakrknjeno -rce- Sokolski žup: in Savezu sta bili odposlan: sožaln brzoiavki. v katerih »Sokol Mojstrani« ieraža naigloblie sožalje nad velike izgubo dobrega vladarja A^ksan-dra I., kakor tudi pr sega neomajno zvestobo in vdanost novemu kralju Nj. Vel. Petru IT. Čuvat' hočemo Jugoslavi-i-o, zato kličemo^ »Sava Viteškemu kralju Aleksandru I. Ued;n;telju!- Naf živi Nj. Vel. kralj Peter rtU Ljutomer: Ljutomer. 19. oktobra. Nemogoče je popisati vtis, ki ga Je oa~ pravila v torek 9 t. m. zvečer vest o groznem zločinu nad našim ljubljenim, dobrim kraljem AJeksandrom I. Uediniteljem. Po ulicah na trgru in pred hišami, kjer je človek sliSaJ glas iz radia. *o se zbirale gruče meščanov in zamoLkio pritajeno vpraševale: >A!i je to mogoče?« — Bila je kruta resnica! V poslopju sreskega načelstva, v poštnih in žandannerijskih uradnih sobah so zasvetile luči Cuječnosti kot potrdilo in naznanjale ljudstvu, ki ni moglo k počitku, da se je zgodilo strašno dejanje. Crne zastave na vseh hišah pričajo, da nimamo već očeta, nimamo tistega, ki nas je ljubil tako želo. da je dal za nas svoje dragoceno življenje. Narod žaluje, a pričakuje nestrpno dnevnih poročil o načinu atentata in zločincih, ki jih preklinja iz dna duše ter jim upravičeno kliče osveto! Vsak dan do pozne noči stoji ljudstvo pred zvočniki radia in sklonjenih g!av posluša besede bolesti. Občine, šole, društva prirejajo žalne sestanke in seje. v cerkvenih stolpih turobno pojo zvonovi zadnje slovo medtem so se pripravljala odposlanstva k pogrebu v Beograd, ki so se odpeljala tja v., torek, na ćelu vsem predsednik občine Ljutomer mesto. Neizbrisen v spominu tuge in žalovanja pa ostane vsakemu 18 dan meseca oktobra leta 1934 V farno cerkev sv Janeza KrstnLka prihajajo ob 8. ljudje, kijih je iz mesta, in okolice najmanj 3000 Zastopniki oblastev šol. ;n društfev zavzemajo svoja mesta — učeča se mladina vseh šol priso,-stvuje,; zvonovi se tužno oglase in pred oltar stopi v vijoličasti opravi duhovnik, da izvrši daritev za pokojnim očetom ln kraljem Ljudstvo moli na glas molitve s prošnja zanj, ki ga m več. V krasnem žalnem govoru izraža pred oltarjem duhovnik, gospod Munda, bolest svojo našo in '-sega naroda Jugoslavije nad smrtjo njega, ki Je. to našo zemljo tako ljubiL Pozida naa k zvestobi in ljubezni do . novega-Nj. Vel kralja Petra II.. ki nas bo gotoyo ščitil kakor njegqry veliki oče Aiekeander I - Na .Glavoeni trgu je Dostavljen oder s sliko balgopokojnega kralja Aleksandra I„ ves ovit v črnino Pred njim straža Soko lov in gasilcev s "sabljami in gorečimi bak-ljami v rokah. Na trgu pa tisočg'ava množica naroda med-petminutmm moJkom"tJko in- vidno joče za- kraljem, ipčetom . In ljub ljencem jugaslovenskega.naroda čigar kratek živ1 jeojepisv.;in vse..veliko de'o; žrtve in.se zadnje želje, naj čuvamo Jugoslavijo je v vznesenih besedah iz katerih pa odme.' *ra .globoka bol podal gospod šolski nadzornik Karbaiš " -. Pozno popoldne se razhala ljudstvo v oknih Mš in uradov pa ostanejo v črno jvite slike velikega kralja in sveče oh njih ?ore se dalje v noč Kralj naš Aleksander I., ti ostaneš, traj no v srcih naših kot simbol ljubezni in p--, viee! DruStvo absolventov državnih trgovskih sol za dravsko banovino v Ljubljani s port odbori Celjo Maribor in Nove mrs'n <♦ imelo dne 17 l. to v Trgovskem /lomu ta no. e«jo. kjer je počastile Matror>^k^t:-n kralja 1 zr>x< ■■ prei«f in' nodpredsednika Žlberne, maršala*!! dva v Reoarrad na r>oeTalo žalno brzojavko tev 239 ►SLOVENSKI NAROD«, dat ». oktobra 1984 4trmn &. Marite?; Maribor, 19. oktobra Apel NO za spomenik kralju Aleksandra Pod nepopisnim vtisom mucemške smrti našega vladarja in veličastnih ter mogočnih izrazov ljubezni, spoštovanja in hvaležnosti, ki jih je pokazal naš narod brez razlike stanu v teh strašnih dneh duševnega trpljenja, se je sestal »noči po končanih pogrebnih svečanostih mariborski oblastni odbor Narodne odbrane. Soglasno je sklenil takoj započeti akcijo za postavitev dostojnega spomenika našemu mučeniške smrti umrlemu viteškemu vladarju uedinite- Un. Spomenik naj bo viden izraz naše brezmejne ljubezni in vdanosti do velikega pokojnika in glasnik teh naših občutkov poznim rodovom. Naj bo večen srmbol naše zvestobe do njega, ki nam je prinesel mir in svobodo. Tako se mu hočemo vsaj skromno oddolžiti za njegova vel ka dela. za Jugoslavijo in naš narod. * V dneh težke preizkušnje se je mrtvemu kralju-mučeniku poklonila rudi zadruga prevozniških obrtov na žalni seji, ki jo je vodil načelnik g. Slu2a. Ta je tudi imel za •polnoštevilno zbrane odbornike in članstvo globoko zasnovan žalni govor, ki se je končal s prisego zvestobe našemu mlademu kralju Petru II. in z zaobljubo, da mora brti izpolnjen naš najsvetejši evangelij: »Čuvajte Jugoslavijo!« Te dni so se vršile tudi žalne seje krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru. Pevskega zbora Glasbene Matice. Ljudske samopomoči. Olimpijskega odbora v Mariboru, poverje-ništva JLAS in drugih društev. Z vseh žalnih svečanosti so bile odposlane seržalne brzojavke. * Mariborski poštarji bodo imel žalno sejo v torek, dne 23. oktobra ob 11. uri v frančiškanski cerkvi. Med žalno službo božjo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uedinite jem bo pel »Poštni rog«, poštna godba pa bo svirala žalo-stinke. /talne maše se bodo udeležili vsi član Združenja poštnih, telegrafskih in telefonskih zvaničnikov, pododbor v Mariboru, prav gotovo pa ne bodo izostala mariborska društva in ostalo občinstvo. * Ugledni mariborski industrijalec g. Marko Rosner je poklonil v počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. mariborskemu Sokolu, krajevnemu odboru Rdečega križa n krajevnemu odboru Jadranske straže vsakemu po 5000 Din. V posebnem pismu je plemeniti darovalec izrazil željo, naj bi sc zneski porabili r človekoljubne namene. Posnemajte! Zaprisega gasilcev škofjeloškega okraja Skofja Loka, 19. oktobra. Gotovo si gasilci škofjeloškega okrožja niso mogli izbrati pomembnejšega dneva za prisego svojemu vladarju Nj. Vel. kra-Ijn Petru n.. kakor včerajšnji dan, ko je legal njegov slavni oče k večnemu počitku. Gasilci so prispeli v škof jo Loko takoj v jutranjih urah in so prisostvovali veličastnemu žalnemu taboru na Mestnem trgu ter s« udeležili tudi mimohoda. Ko je bila komemoracija zaključena, so odš'e vse gasilske edinice v Sokolski dona. ki je v svoji veliki dvorani nudil najprimernejši prostor za sveto opravilo. Postrojene čete pod vodstvom tov. čemažarja so se uredile po posameznih prostovoljnih gasilskih četah, iz škofje Loke, Stare Loke, 2abnice, Sv. TJ>tma-Virmas in Godešica, skupno okrog 250 mož Okrožni načelnik g. Ivan Kavčič iz Škofje Loke je pomembno slovesnost otvo-ril z nagovorom, ki je v njem izrazil svoja in vsega gasilstva globoko bol nad strašnim udarcem ki je zadel 9. oktobra našo domovino. Pokojni kralj je gasilstvo visoko čislal kar dokazuje njegova reorganizacija, pa tudi to, da je prevzel njegov vzvišeni sin Nj. Vis. kraljevič Tomislav pokroviteljstvo nad vsemi gasilci v Jugoslaviji. Zatem je izpregovoril župni tajnik, gasil, ski veteran g. Friderik Kramar, ki je iznova opozarjal na oporoko umirajočega kralja.: Čuvajte Jugoslavijo! . . . Gasilci bodo vedno stali na braniku naše uedinjene domovine ter čuvali narodno in državno edin. srvo. Omahnil je v naročje smrti Sokol, a zakrilil je Sokolič, ki ga moramo podpirati in mu biti zvesti do konca Sledila je zaprisega. Pred sliko Nj. Vel. kralia Petra n. sta goreli dve sveči in gasilci so zaprisegli da hočejo vse.kdar služiti svoji domovini Jugoslaviji, ji biti najboljši državljani in nikdar ne grešiti proti smotrom gasilstva. SEJA Gasilska četa Brdo-Vič Prostovoljna g&s'.lsks čet* oa Brdu— Vien je imela v ponedeljek 15. t. m &aJno sejo v svojih poslovnih prostorih- Korporativno se je zbralo vse članstvo, ki mu je predsednik g. Fran Škof orisal' dalo in iivljenje kralja za narod ter njegovo tragično »mrt V nemi žalosti je članstvo poslušalo predsednikove besede in se nato poklonilo manom pokojnega kralja s trikratnim vzklikom »Slava!«. Po komemoraciji sc naprej pismeno. 2»to pa u«tmeno prisegli novemu kralju Petru H., zagotavljajoč, da bodo gasilci vedno pripravljeni izpolnjevati oporoko pogojnega kralja Ln čnvati Jugoslavijo — živel kralj Peter TJ. Mladina noče zaostajati fckofja, Lofca, 16. oktobra. Od. trenutka, ko je legla globoka. Žalost tudi. na naJfca najmlajša srčeca. j« mladina na delu, da kar najlepša počasti spomin svojega kralja. .. V razredih ao ovite vladarjeve alike v črnino, v vazah pa priča bogato cvetje o ljubezni naših otrok Iz dneva, v dan koprni deca po novicah, ki Jih oddaja radio Brez posebnih pozivov nosi deca "sah let in razredov na svojih oblekah državno trobojko s črnim trakom. Ves pouk prevevajo tragični dogodki, šolarji se v potankostih seznanjajo z marsejl slrrm zločinom. Včeraj so bile posvečene našemu vladarju svečane spominske ure, danes pa se je vršila v šolski telovadnici velika ke-memoracijska svečanost. Učitelj Horvat Je z odra, kjer se je poklonilo prejšnjega, večera svojemu viteškemu kralju 22 škofjeloških društev, izpregovoril deci in ji še enkrat raztohnačil junaško, legendarno crsb-cci Tiafs^a vot^de RJ« kralj« Aleksandra. Za zaključek je zapela mladi, na državno himno. Istočasno se je spominjala svojega najvišjega očeta meščanska šola v lepo okrašeni risalni dvorani. Učitelj Stancer je nanizal mladini venec krasnih besedi, potem pa je lzpregovorlta učiteljica Albertova. Stične zame proslave so imele tudi vse druge šole, jutri se bo prečit al a poslanica bana dr. Draga Maru-šiča namenjena prav posebej naši mladini v četrtek pa bodo vse sole priaost ovale veliki žalni manifestaciji, ki bo na Mestnem trgn s sodelovanjem vsega prebivalstva Sorskega polja. V Poljčanah V nedeljo dopoldne je bila v sokolski dvorani povodom smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja žalna svečanost, ki so se je udeležili deca. naraščaj in članstvo. Prvi je spregovoril in orisal njegovo vzvišeno delo in življenje prosvetar br. Ivan Kovic. Po njegovem govoru so vsi prisotni vzklikali: »Slava I« Za njim sta šc Za njim sta še govorila br. ste-fancioza in starosta br. Lipovšek. ki je zaključil s prisego novemu kralju Petru II. 2ivpl naš mladi kralj! Popoldne ob 16. je im^lo komemoracijo za kraljem istotam tukajšnje športno društvo Boč, kjer je turii nastopilo več govornikov z ganljivimi besedami, tako Mahorič Zmago, Požeg- in drugi. Tudi ta svečanost je bila lepo obiskana. ★ Zveza nastavijencev denarnih zavodov in velepodjetij v Ljubljani je imela v torek dne 16. t. m. v Mestn; hran Inici žalno sejo v počastitev spomina mučeniške smrti Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-telja. na kateri so vsi prisotni člani izrazili svoje največje ogorčenje in brezmejno bol zarad: gnusnega atentata na našega Viteškega kralje. P r segli so tudi neomajno zvestobo Nj. Vol. kralju Fetru II. — Dopoldne se je deputacija na banovini poklonila spominu velikega vladarja. Gerej^ki zimSkoSpOrtni podsavez je imel v torek žalno sejo ob trigični smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ministru za telesno vzgojo naroda g. dr. Andjelinoviču je bila poslana sožalna brzojavka in sklenjeno je bilo. da bo podsavez zastopal pri pogrebu predsednik mr. phr. Joža žabkar. Glavna skupščina GZSP bo z dovoljenjem g. sreskega načelstva v nedeljo 21. t. m. ob 15. pri Paaru z že objavljenim dnevnim redom. Pričakuje se polnoštevilna udeležba. SK Bratstvo je imelo v sredo zvečer v kazini žalno zborovanje za blagopokojnim kraljem Aleksandrom. Sklenjeno je bilo soglasno poslati ministru za telesno vzgojo naroda g. dr. Andjelinoviču sožalno brzojavko in da bo SK Bratstvo pri pogrebu zastopal v Beogradu odbornik tov. Pučko Janko. Društvo °brtnikov za Jesenice in okolico je imelo v četrtek dopoldne v svojih prostorih žalno svečanost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom. Svečanosti so se udeležili obrtniki z Jesenic in okolice v impozantnem številu ter s tem dokumentirali globoko žalost zaradi smrti ljubljene, ga vladarja in udanost novemu kralju Petru II. Preca>?dnik društva g. Gogala Ivan je v toplih besedah orisal ogromno in plodonosno delo velikega vladarja za narod, državo in mir med evropskimi narodi. Vsi navzoči so zaklicali trikratni »Slava« kralju Aleksandru in živel kralj Peter H. Žalna seja »Udruženja jugoslov. nacionalnih železničarjev in brodarjev« ter žel. pevskega društva »Sloga« podružnice na Jesenicah za blagopokojnega Viteškega kralj«. Dne 17. o«ktobra ob 18. zvečer je bila na Jesenicah v društveni sob širša žalna seja Udruženja JNZB skupno s pevskim društvom »Sloga«. Tov. Zupan Janez in tov. Mešiček Hugo sta v lepih rn izčrpnih besedah opisala delo. življenje m trud Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra L Uednrtelja. Vsi navzočni so zaklicali blagopokojnem« Vteđkemu kralju trikratni »Slava!«. Nj. Vel. kralju Petru II. pa trikratno »Živio! — Nato se je sklenilo, da se udeležijo dne 18. okt. vseh žalnih obredov, ki so se vršili na Jesenicah. Čuvajmo Jugoslavijo! Društvo tiskarnarjev in Združenje grafičnih podjetij za dravske banovino je imelo v svojih društvenih prostorih žalno sejo za blagopojnim Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I Uodiniteljem. Udruženje geometrov ln geodetov kraljevine Jugoslavije, sekcij« Ljubljana, je odposlalo s svoje žalne seje, ki se je vriila v počastitev spomina mučeniške smrti Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja meršalatu dvora sledečo brzojavko: »Presunjeni povodom smrti Nj. Vel. kralja in voditelja Aleksandra L izražamo siotH> ko sožalje in obljubljamo neomajno zvesto-bev Nj Vel kralju Petra EL« — Društvo privatnih ln trgovsfefe nameščencev v Zagrebu, podružnica v Lisb- Uaak je jmelo 12. t rru žalno sejo uprav-nega in nadzornega odbora, na kateri ae ie upravite1/ g Scarpa v izbranih besedah spominial blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Žalna seja ie bila za-kKu£ena s klic >slava« hla^ropokojnemn kralju. Na rristohno mesto ie bala poslana sožalna brzojavka. Živilski trg ljubita tu. 20 oktobra. Go'^odinie so u v torek ustrašile, da se začenja it zima n z mo v$e tiste brile na z viiskern trpL ko se vse podraiU kar Se sploh prodajajo- Danes so se pa zopet potolažile, ker je bfla na trgu tako lepa izbora, da si lepše niso mo^le želeti. Na -ad&i trg Še vedno dovažaio velike koli-Sine sadia ter tudi arozd.ia, na zeieni-ad-nem trsu pa bo tudi dovoli jnbere. dokler ne bo zapade! res višek sneg Perirtninsfc trg ie bi danes pracei boii zaseden kot prednje trfne dni Prodajale ie najbrž prvabla visoka cena Jajc toda b3š zato da™es niso mogle vztrajati pr: visok- ceni. Tudi peru*n*ne ie bilo mnogo, kot že neka i časa ne. Vendar mi«l:mo. da bi zaradi tega prodajalke ne smele rJači-ti piščancev v kletke, kot da pomno sode s statiki. Tu in tam so bili piščanci že y zadni'-h zd;hljaih. Prejšnje čase so tržni organi nadziral; prodajalke, da niso tako nečloveško mučite živaK, zdaj se pa zdi, da je vse dovoljeno. Ma?k> srčne kulture hi pač morali pokazati nadi na tr jru. Perutnino so danes prodajah po nespremenjeni cenah, jajca pa povprečno po 1.73 T>n nar. Na zeleniadnem trgu i« zadnje čase rudi že rrecei uvožene cvetače, ki jo prodajajo po h Din kg, ker :e zdaj tudi se dovolj domače, sicer bj bila dražja. Danes so nekatere prodajalke založile trg tudi še z raznimi posebnostmi, celo nekaj kumar ie bilo, ki j h gospodinje niso mogle več dobiti med tednom. Mnojr^ je pa še buč, ki j8i proda'ajo po nespremenjeni cenah, po 2 do 4 Din komad. Trnovčanke zalagajo trg še z letno salato, k- ie zadnje čase še cenejša, ker bi io rade spravile v denar pred zimo. Seveda ie pa izredno rrmosro endrvi-:e. Tako dobro je mend^ le redko kateri trg zaiožen z zelenjavo jeseni kot nas. Tudi glede cen smo lahko zadovoljni. Na sadnem trgu ni pr šlo ta teden do nobenih sprememb, saj prodajaio ie ceio hrrčke kot pred snegom, le da je merica dinar dražja, 6 Din. Res se zd".- pravi čudež, d.a so še zdaj na trm gobe, ko je že skoraj premrzlo za rast mrazovnic Na Sv. Petra nasipu ie b$o danes neko-tiko manj krompirja in ze*:a na prodaj na debelo, vendar pa prav tako poceni kot prejšnje tržne dni. Mesca m na>W>K vprašujejo po gorenjskem krompriu. ker :e baje trpežnejšu zato je za nekoliko par dražji od dolenjskega, ki ga dobiš po 66 par. Poštni dom pod streho je precej velik, saj znašajo gradbeni stroški nad pol milijona dinarjev Ljubljana. 20. oktobra Zs Bežigradom nasproti cerkve Cirila in Metoda, so zgradili takorekoč čez noč dvo-nad^tr^ni Poštni d^m. Poslmpje sicer ni veliko, kakršno so nameraval1 zigrad't; prvotno, vendar je organizacija poštnih uslužbencev lahko ponosna na svoje delo. dandanes č^d'ti. ko smo besedo kredit že črtali tz življenja, je še posebno težko in tvegano. Poslopje stoji ob Tvrševj ulici, kjer meri v dolžino 24 m, in ob Smoletovi ul ci ter meri v širino 10.30 m. Zazidana ploskev znaša okrog 247 m. Graditi so začeli sredi avgusta. Delo je prevzelo podjetje Anton Mavric, stavbnik. Teren je tam idealen z~a zidanje, dočim je nekoliko nižje s!abš;, kjer je bila včasih znana Tonnieso-va gramoznica, ki so jo delno zasipali s slabim nasipom. Razlika v talni višini (tla pad-ijo precej močno od ceste) je izrabljena tako. da je na dvoriščni strani kletna etaža skoraj povsem nad zemljo ter se zdi. da je poslopje trin^dstropno Klet je tu visoka nad 3 metre, ker bcAa v nji delavnici zadruge »Poštni dom«, tn sicer krojaška in čevljarska. Ob cesti je pa strop kletne eta/e pol metra nižje, s čimer pridobe na višini trgovski lokali v pritličju. V kleti ob cesti so zato drvanvce. Že tu se pozna, da so gra-d li ekonomično. V pritličju so projektirani štirje trgovski lokali, dva sta večia. Vsi imajo lepa skladišča in pritikl ne. V L nadstropju bodo tri pisarne, tri tujske sobe, eno dvosobno in eno eno!h hoianoske dc^&ovtne. ker bi nas stale prevod zato jih kupjmo pr. oafth trjovcib 5 semeni. Tel irnejo v resnici prav veliko izbiro da lahko uatrežejo v«eki želji. Pri tem p*, moremo se posebno podcrtati de v Ljubljani kupljen* čsbutiee hae-oiot tulip ie drugih čebulnic &ieo prav nič draBje in alabSe od imporriranih, temveč $e celo prav znatno cenejše hi iste kvalitete. Po tako nrzki ceni lahko proda^ejo čebulice naš trgovci zato ker jih pač ne.roee.jo v prav vel3cA kohčinab tn tako plačajo za preiskavo skoraj enako vaoto, kakor mora plačati privatnik za poeaineajne vmte čebulic. Tudi to izkušnjo snašao že Slovenci, da se zaredi carine rz inozemstva ne izplača rtaročati malih zavitkov katerekoli stvari, ker carina m carinjenje ceno pri malo količini skoraj podvojdta. Najhitreje prieilnno v cvet na poseben način preparirane hia-cinte, da nam nekatere vrste cveto ie pred božičem. Te vrste stanejo v Haarlemcz ne Holandskem po 30 in 35 nemflkib pfenigov. pri nas pa 6 carino in preiskavo vred le po 7—8 D ti Skoraj ob istem času bomo pa dosegli uspeh tudi z navadnimi hiecintami, ki jih v Ljubljani dobimo posamezne po 6.50 Din. zunaj bi jih pa brez carine in taks za preskavo morali plačati tudi najmanj po 30—3^ pfeni**ov in več. Danes plačujejo Iruhtianske banke nemško marko najmanj po 17 Din. zato pa lahko izračunamo, kje je boljše kupovati. Enako je seveda z vsemi ostalimi čebulnicami. Hiacmte se mnogim zde precej mrtvaške cvetlice, zato se pa vedno bolj šrrinjo cenejše in bohotne jše ter elegamfcnejse tu Upe, k* jih dobimo že prav v vseh mogočih barvah in tudi najrazličnejših obirkah. Zgodnje tu-lipe moramo v Ljubljani posamezne plačati po 2~25 Din. pozne so pa še cenejše. Tul-p nevedno ne naročamo posamezno, temveč vsej po 10 ali 20 čebulic iste vrste, ker pridejo najlepše do veljave, če jih je v pr'-mernib zeb o jčkih ali nJzknh posode h nasajenih po več skupaj. Že pri nabarvi desetih čebulic je cena spet nižja mnogo rarzja pa seveda še tudi, če jih kupimo 100 skupaj, ker storimo, če jih sadimo ne vrtu, kjer so naj efektne jsi m rud; najmodernejši ter najcenejši okras v zgodnji in pozni pomladi. O božicu nam cvete že nežno roma in nenavadno velrkocvetm Proserp'ne, ki jo nikakor ne pozebrte neseidnti. V cvete nam ostane ta vrsta 3 m tudi 4 tedne, kar je navada tudi pri drugih tuiapah, če cvetoče postavimo na hladno. Mnogo premalo pa pri nas ie vedno sadimo narcise, čeprav jih imamo tako silno i*di. Imamo jih polno najrazličnejših vrat z najrazličnejše oblikovanrmi belo. rumeno, oranžno barvnimi cvetovi n tudi z rdečimi Jcronfcami- Večkrat so cvetovi pnev orja-9co velfki z dolgimi trobentanv Poleg ner-em pa poizkusimo tuda z njim sorodnimi tecetami in poetec . ki imajo po več malih, narcisam podobnih cvetov na istem stebelcu. Vse tečete m poetaci, kakor tudii nežne Sotaktte, rroejo močen m deloma silno prijeten vonj. nesen tega ph pa lahko prav Zgodaj pripravimo do nafbrajncjecga cvetja, ki izredno doigo traja- Cene za narcise nrso nič višje od cen za. tulipe, deloma, pa se znatno n*»je. Ve pozeibimo pa t raznovrstnimi narcisami oirreeife badi ne&n vrtov in paskov! rfiecmtc, totipe m narcis* dajmo sedaj v lončke teko, de gledajo vtiHy*& čebulic doeti ir scanlje šn zato voda. ne more ve»je, da bi pričele flniti Lončke š čebulicami poeta-vimo v temno klet m jih puštamo 10 tednov popolnoma pri mira ter ghsjmo v tem časa edJOO n« to, da iroajo dosti vode. £e nimamo temne tople kleti. peadMvimp lahko Ion- đke to<£i kar v omaro ali jim pa poveznemo z zabojem, da ne pride svetloba do njih. S tem smo čeboHce preveri*, da mislijo, da so v temi pod zemljo Ko amejo po 8 aH 10 tedna, mogoče ae pa dogodi, da todi šele po 12 tedtetsh za 3 do 4 paste visoke arvetle-rumene poganjke, jm eečaei privadimo na svetlobo n toploto. Najprej jm namreč postavimo v teman kot prostora, ki no dosti kurjen, neto p« vedno bl«je okna v topli sobi. €e bi biten" in Hh takoj prinesli na toplo in na eelnee. bi cvet obetal med listi na naJe najVe&je razočaranja en ieso. Delajmo prej samo s potrpij emjem. a če se le nočejo premakniti, poatsvvimo trmoglavke blizu peči ali ceio vrh skedifatic*. da imajo 70 in tudi 23 stopinj toplote, potem se bodo pe ae omehčale m nsflln pognale. Ko je »teblo b^ioi-n: s popk^ popolnoma iz . _v. a tedaj jih damo šele na svetlo in jih počas privadimo na solnčno svetlobo, tulipani rn druge čebulnice p« niso tako občutljive Podobno delamo z fafranom ali kroku-som, ki njegove male čebulice lahko nasadimo kar v posodice za pepel. V te plitke posodice ali popolnoma n'zke skledice na-«uiemo navadne mivke ter nanjo pritisne« mo čebulice in dobro za?iiemo. pa je vse v redu. Ce so trmaarte, j% od izvoza na Madžarsko Narodni bank:, objavo o izvozu blaga v Nemčijo, objavo o uporabi začasno vezanih d;narjev za izvoz blaga, pojasnilo, katere stiskalnice spadajo pod št. 659 uvozne ^rlfe. odločbo prve plenarne seje kasač :skega sodišča kraljevine Jugoslavije o razlagi par. 222., odst 2.. zakona o jav-n"h notarjih, ratifikacijo treh mednarodnih konvenc:'. objavo o telefonskem prometu, odredbo o mojstrskih izpitih za mesarsk; in prek; ievalski' obrt in objave banske uprave o pob ranju občinske trošarine v letu 1934 — Uspeh fotoamaterja Cveta Svigljai > mesemstvu. Internacionalna revija za kritiko v Parizu je priobčilo v 6voji zadnji številki naelednjo oceno: Poslednjič smo opazili deia iutfoslorenpkpea fotoamaterja Cveta Sviglja na razstavi v Poznanju. S svojimi uspehi je ie večkrat nac=^ obrnil pozornem! ir. popolnoma zashizi sloves, ki sa uživa. Predvt*em e»e odliikuje v pokrajini in trotovo čo Pomladni večer;. >Slovensl^a pokrajina: m »Po viharju« dela harmonične in poetionf kompozicije. Cveto ^viseli ima v ostalem dar obvladanja svetlobe, kor mu omogoča uresničili najboli drzne impresije, ki so občudovanja vredne. Opozarjamo še posebno na 6*1 i k a > Asfalt*, kjer ie zdrjženo tehnično znanje in motiv v čudovito celoto. Žal na ni pro^lor ne dopušča, da bi &e izrazili, kakor bi lo zahteval ozir na umetnika, ki zasluži veo naso pozornost. Upamo, da ee nam bo iznova nudila prilika, da iz- — Ah. da. bila je napisana, ni pa bila podpisana, — ie odgovoril More- housč z ironično grimaso.--Najprej je preprečilo podpi-s tisto comatično stanje, potem pa ta umor. Ce bi bil le slutil, da bo tako tragično umrla. Toda razume se. da nihče izmed nas tega ni slutil. Baš jutri sem ji hotel predložiti novo oporoko v podpis. Zdaj je že prepozno. Prva oporoka os:ane v veljavi. — To bo treba proučiti. — je zamr-mral inspektor. — Oporoke delajo težave pri vsakem umoru... Ali je stara zabila mnogo denarja v Jannevevc znanstvene poskuse? — Zabila, to ;e prava beseda. — jc ponovil Morehouse. — Prepričan sem. da bi imeli mi vsi dovolj za vse življenje in da bi brezskrbno živeli z denarjem, ki ga je dala Abigail Janneyu za t skrivnostne poskuse. — Dejali ste. — .ie pripomnil Elle-ry. — da razen Janneva in Kneisla nihče ne ve. za kakšna raziskavama gre. Ali ie gospa Doornova vedela to? Zdi se nemogoče, da bi stara gospa, ki ie bila tako Drevidna v vseh trgovskih ndevah financirala nekakšen načrt, ne da bi vnapre* vedela vse njegove podrobnosti. — Vsak močan enačaj ima svoje slabe strani, — je odgovoril More-house. — Slaba stran gospe Doornove razimo najfc) misel. — Polee orene ie reproduciranih sest Svurl jevih slik — Odprt« planinske koča. Prva smuka se nudi planincem na Veliki Planini, kjer je zapadlo 30 cm suhega snega ter je nebo mirno Koča na Velik: Planini je vse pre-preskrbela za prve smučarje, katere pričakuje v obilnem številu sedaj v nede'.jo Prenočišča so zelo udobna in poceni. Enako vabi tudi Dom na Krvavcu s svojim krasnim razgledom. Vedno prijeten kotiček v Kamniški Bistrici je priporočljiv za enodnevno turo, Kjer si človek more privoščiti nedeljski oddih v Domu v Kamniški Bistrici. Pot je prav dobra, ker je nova cesta že skoraj dograjena. Pr.jeten z-prehod je iz Trbovelj k Domu na Mrzlici ter nazaj oa železniško postajo Laško. Ob Pohinjskem jezeru, ki ima tudi v jesen skem odelu svoje čare, vabi izletnike Zlatorog« ln »Sv. Janez«. Valvasorjeva voča je stalno oskrbovana. Odprte so tu li planinske postojanke v Logarski dolin' :er Mozirska koča. — Nov grob. Davi je umrl v Ljubljani znani trgovec g. Ivan Marchiotti. Pokojni je imei na Sv. Petra cesti lepo urejeno trgovino z usnjem. Kot trgovec je bil soliden in podjeten, v zasebnem življenju pa ljubezniv Pogreb ho v ponedeljek ob 14.30 iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 30. — Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno s*ožalje. irim !rvo^ItfKi **#»Ir^*n#l*3 iiaai aiaa tla aaajavi* vunviuuc Specialitete so: MLEKITA — mlečna čokolada, KAVITA — mlečna čokolada a prijetnim okusom kolonialne kave, MAŠLITA — desertna čokolada z obilno primesjo kakaovega masla, GRENKJTA — plemenita gorčica prave naravne čokolade. Zapomnimo si imena, da zamoremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. — V zavetišču v Ponikvah se sprejemajo vpokojene, stare in okrepčila potrebne osebe. Sta dva razreda. Cene zelo ugodne. V prvem razredu se plača nekaj več, a je hrana boljša in posebna sobica. Bolniki in osebe, ki imajo kako nalezljivo bolezen, se ne -o prispeli francoski in šv:carsk; strokovnjak;, da bi iskali nafto. Vsak dan orana, hodnikov ni bilo. Irevored je pa bil že ostarel Poleti so reguliral', cesto ter zožili eeatiSee hišni1 ;« tasta! SirO* pas. ki je uporabljen za hodnik in drevo red. Nasadili so drevesa, ki bodo maskirala naenfc^-** pvočelja Zdaj že nolacajo beton ske robnike za hodnik ob hišah Te dni tu di barvajo kovinske dele starega mostu ob koncu Cerkvene ulice. Okolica Gradaščice »o je vsa pomladila. —lj Umrli so v Ljubljani od 13. co IJ-t. m. Pregelj Vlasta. 1 leto, hči žel. revizorja Viktorja, Rimska cesta 9 M-^itilija Juda. 45 let, trgovect Rimska cesta 11 Pelko sestra Jožefa Gizela. 27 »et, ismi-ljenka Slomškova ulica 20. Košir Viktorija. 1 mesec, hči šivilje. Breg 16-K1. Zupan Josip, 33 let, upravitelj jetnišnice Miklošičeva cesta 11. Ekar An« roj. Kožah, 74, šivilja. Japljeva ulica 2. — V ljubljanski bolnici so umrli: Hlebš Frančiška. 72 let, posestnica. Dobrunje 31. Omahen Ana, 29 let, šivilja. Zaboršt 15. obč. št Vid, srez Litija, Hrovatin Ivana, 27 let, žena zidarja. Priinskovo 149 Breznik Marija. 47 let. vdova kovača. Preserje 29. obč. Homec, srez Kamnik. —lj Seznam o davčnih osnovah in o dnevib razprav davčnih zavezancev so na vpogled pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Mestni trg 2-1., soba št. 22 (mestna posvetovalnica) od 20. do 27. oktobra 1934 med navadnimi uradnimi urami. Hkrati se davčni zavezanci opozarjajo na določbe čl. 116., odstavek 6.. 7.. 8. in 9. zakona o neposrednih davkih —lj Opozorilo! Vse one tvrdke ki si še niso nabavile propagandnih tablic -Kupuj domače blago , obveščamo, da jih lahko na-roče v raš* pisarni, £e!enburgova ulica 3, telefon 210"9. — Akcija Narodne Odbrane -Svoji k svojim«. H Ceifa —c Za obrtno razstavo, ki bo prihodnje leto v Celju, vlada že sedaj veliko zanimanje med razsta vljalci. Posamezni odseki razstavnega odbora so pridno aa delu in pripravljajo vse potrebno, ia bo raistiva č'm lepše urejena ta čim uspešnejša. \'e-kar^ri ob miki so 2e začeli i »delovat: izr delkr za razstavo, la bo čim opoinejš5 —c Novi odbor sreskega učiteljega društva v Celju se je Konstituiral tako; pred. Scdnik i; Fran Roš učitelj v Celjn: podpredsednica ga Franja Hudlerjeva. učiteljica na Ljubečni; blagajnik gosn. Bogomir Zdolšek. šolski upravitelj v Celju. Društvo ima 19S članov in članic Društvu je doslej predsedoval g Josp Gosak. &o.*k opravi-telj na Teha'-ju, ki pa se je odpovedal ponovni izvolitvi. Novo vodstvo je izvoljeno za poslovno dobo treh let. —C Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 26 tm lokama »Pri Križu« na Kralja Petra cesti —c StranKine izkaznice. Občinska organizacija JNb za mesto Celje obvešča svoje Članstvo da so strankine izkaznice prispele in se dobijo proti plačilu 1 Din pri pisarniškem tajniku v Zvezni tiskarni. —c V*i rezervni, upokojeni i:i ne^prejeti oficirji se pozivajo da javijo mestnemu poglavarstvu v Celju vsako izpremembo bivališča, sicer jih bo zadela občutna kazen. —c ITmrla je v sredo v celjski bolnici 12-letna Vida špesova. hčerka trgovca g. Špesa v Vojniku. Pokojnico so prepeljali v Vojnik, kjer jo bodo danes položili k zadnjemu počitku Žrtve nesreč in pretepov Ljubljana. 20. oktobra. Na k rurgičnem oddelku ljubljanske bolnice leži več ponesrečencev, žrtev raznih prometnih nesreč, pretepov in tudi samomorilni kandidat, ki so jih zadnje dni pripeljali tja. Marija Žunk, 18-letna služkinja iz Borovnice, se je včeraj popoldne peljala s kolesom proti Ljubljani, zaradi spolzkih tal je pa s kolesom vred padi:1, in se občutno pobila po glavi in po telesu. — Ko se je protjovni delavec Vinko Pust. rojen 1 1907. na Malem vrhu. peljal s kolesom preko Turjaka, mu je priše! naproti neki neznanec in ga brez vsakega povoda pah-nU s kolesa. Pust si je nevarno poškodoval desno nogo. — Nj Vranskem sc je iaž je ponesrečila blagajničarka Anica Redna-kova z Kamnika ko se je peljala na mo tornem kolesu. Padla je in se nekoliko poškodovala na nogi- — Včeraj zjutraj se je peljal poštni uradnik Ivan Zalokar stanujoč na Stožicah v službo na pošto Ker se je kazalec že pomikai proti osmi je seveda krepko pritiskal na pedal-a Toda nesreča ne počiva n koli; Ko se je hote' v naglem diru umakniti nekemu pasantu. je za-vozil v drevo ob cesti n ob'ežal nezavesten na tleh Močno ie krvavel z nosa in iz ust Reševalci so ga takoj prepeljali v bolnico — V Grosupljab se je pa včeraj nopoldne ključavničar Ivan Gorsič iz Pod-gorice s kolesom trčil v drugega kolesarja in sta oba padla Gorsič ie dobil poleg vidnih zunanjih tud hude notranje po- škodbe, dočim je drugi kolesar odnesel zdravo kožo. PleakarsJci pomočnik France A. iz Ljubljane je bil hudo zaljubljen v lepo mladenko, ki ga pa ni marala Ves obupan je včeraj zagrabil za britev in si prerezal vrat. Vsega krvavečega so reševalci prepeljali v bolnico, kje sc pa ugotovil', da poškodba ni nevarna. Upati je, da si je France zdaj že nekoliko ohladil prevročo kri. V bolnico je morala tudi Marija Vogel-nikova. žena progovnega delavca iz Ljubljane, ki jo je včeraj neki hlapec s polenom udaril po roki n jo resneje poškodoval. — Žrtev hude nesreče je postal. 9-letn; posestnikov sin France Škvara od Sv. Jo-šta pri Horjulu- Ko je polagal drva pod kotel, v katerem se je kuhala krma za pre-šiče, je nenadoma izgubil ravnotežje in padel v kotel. Deček je dobil strahovite opekline po glavi in po vsem telesu. Njegovo stanje je resno. Naše gledališče DRAMA Zač?tok ob 'JO. nri. 22. oktobra, ponedeljek: zaprto 23. oktobra torek: Hlapci, premiera, red B 24 oktobra, četrtek: Mino. d<_*kle z Moni- parnae>a. rod Sreda 25. oktobra, četrtek: Hlapci, red Četrtek 26. oktobra, pvtek: Orli6, r^d C • Premiera Cankarjevih ."Hlapcev« bo v torek 23. t. m-, na kar opozarjamo ljubitelje Cankarjevega geni'a Predstavo režira g. Ciril Debevec. V »Hlapcih nam pokaže pisatelj poštenjaka Jermana, ki noče hlap-čevati oblatiti kot drjgi in n<* ujxvrne hrbla, dokler ne podleže v borb; ter noče za nobeno ceno zatajiti svojega prepričanja. Micro, dekle t. Montparna^a ie nai*l~>v Marcel Achardove trodeianke. ki jo ponovi drama v sredo 24. t. ni. Ljubezen je prizma, skozi katero gledajo vsi junaki te igre na življenje in ki i^meria v«»e njihovo dejanje in nehanje. Igro je zrež-ral prof. O ?^č»t, scenični okvir ji je dal arh. E. Prane. V režiji Cirila Dehevca se pripravlja Strindberaova trodejan^ka drama »Velika no,"- . OPERA Začetek ob 20 uri. 22. oktobra, ponedeljek- Svečani žalni koncert v počastitev spomina Vftešk »ga kralia Aleksandra I Zedinilelja v opernem gledališču- Izven 23. oktobra torek. Hovanščina. red C 24. oktobra, sreda: zaprto 25. oktobra, četrtek: »Hoffmnnnove pripovedke«, premiera. Izven 26. oktobra. petftk- ob 15. uri Rigoletto, di- -aška predstava Globoko znižane cene Svečani žalni koncert v operneni gledališču. V ponedehek 22. t. ni. zvečer ob 20. l>o v operi simfonični koncert pod vodstvom ravnatelja a. Mirka Poliča Kot uvod svečanega žalnega koncerta v spomin blaaopo-kojneea Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja bo govor bana dravske benoviae g dr Draga Marušiča. Za tem izvaja operni orkester naslednji spored: Beethoven: Tretja simfonija v Rs-durj — Eroika. dalje • Iva prizora iz VVa-gnerjeve opere >Parsifate in sicer Veliki finale- Svečana daritev in Car Velikega petka. Sledita dve- izvirni slovenski koncertni točki in sicer: Leskov-čev samospev e spremlievanjem orkestra na Gradnikove besede iz cikla De profan-dis in BravoiČarjev Hymnns Slavicus. svečani koral za orkester in zbor. Pri koncertu sodeluje io vsi cJOlisti in operni zbor poleg našega opernega orkestra, ki ie slavni izvajalec svečanega žalneja koncerta« Vstopnic^ so v predprodni od danes naprej pri dnevni blatrain: v operi. Opera ponovi v torek 23. t. ni. Mur^or*;-skeea »HovaažHnoc, opero, ki ima za snov bo.p med pristaši Petra Velikega in staro-verci To delo iz zgodovin*3 rasko-ca Ljudstva ;e doseglo pri nas izredno lep uspeh in odobravanje kritike Predstava je za red C Premiera >Hoffmaanpvi1i pripovedk*, naiboh prilmbliene Offenbachove opere, t^e vrši v četrtek 2o t. m Režira in dirigira a. Niko Stritof Opera se izvaja nn naSera odru prvič v originalni form? kot K> ie predpisal komponist namreč da pojp narttje Stelle Olinmije. GiulietU ;p Antonije ena sama pevka Te partije bo pela "*a. Zlata Oiungienac. Hoffnianna (lostič. Niklasa Eflo bo-ko znižanih cenah od 1" Din nsvzdol v Planici idealna! Planica, 20. oktobra. V Planici je zapadlo 25 cm snega, temperatura —5 do —8. Smuka idealna. Razbojništva treh brezposelni!* PoJjčane. 19 c'ctobra Kaj takega se pri na-> še ni primerilo kot te dn; v Cenju nad P i fcanaml V hiši bolehnega posestn ka Jožeta Turina so sc ! pojavili trije delamržneži in »e vedli tam kot pravi razbojniki Prišli so ob dveh popoldne. Tedaj je stopil samo eden v izbo ;n poprosil dcnari.i. kar je storil pajdaš bržčas zato. da bi si ogledal izbo zj pozneje. Z nastoprm mraka, okrog 6. zvečer, so se rokovnjač namreč zopet pojavil pred hišo. Zdaj pa niso več prosili. Dva po obrazu nama/ana. sta »topila v hišo. medtem ko je tretji ttsl zunaj na straži Oborožena s kolom in velikim nožem, sta počela pravcata grozodejstva. Ženi je eden nastavil nož na pr>: češ. da jo bo ubil. če se le gane ali za-krič . drugi je zahteval od 601etnega Turna, ki je ležal bolan v postelji denar, ter ga pretepal in nečloveško trpinčil. Po vsem tem sta še preiskala hišo. Vendar zaželjenega denarja n'sta našla. čcpr.iv sta se nadejala. cLi najdeta pri Turnu, ki je bil v Ameriki, veliko denarja. Našla ;n pobrala sta le tri ure. nekaj angleškega in italijanskega drobi/^. in tri prstane. Po tem so jo vsi trije popihali. Od strahu in groženj preplašena žena sploh ni upala javiti zadeve orožništvu. k: so za razbojništvo izvedeli šele od druge strani. Vestni orožnik^ so pa tolovaje že izsledil in bodo kmalu za mrežami So to trije brezposelni iz ptujskega in krške ga sreza. V vsem Cerju m daleč naokrog ne pomnijo take predrznosti. SOKOL — Vsemu članstvu So^olal, Ljubljana. Tabor! V ponedeljek, dne 22. t m. se vrši ob pol 19. uri v veliki dvorani Sokotekega doma na Taboru društvena komemoracija za Magopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem Pozivamo vse članstvo, ralo mnogo ljud:. k so s pozornostjo sledili burnemu poteku razprave, katero je vodi! okrožni sodnik g. dr Tombak. Z vidnim zadovoljstvom je vzela vsa mariborska nacionalna Javnost na zunanje popolno kapitulacijo obtoženca in njegovo r rano je. za ocprem&ljeno dejanje. Ob toženec je preklical iii obžaloval inkr!min;-rane besede sun>n;"Tnii in ob -ivil v mar-bopvkem .>\'ečem;5ku« prek^c ter obžalovanje. Tako je dobil g. Slavko Rej« popolno zadonjcnje in njegova naciona'na Sael :» oprana. — Ribji trg je bd v petek lelo slab-založen, tem večje pa je bilo povpraševale Prodajali so le menule po 14 cevole po po 24 Din. — Otrok od gladu umrl v materinem naročju. Pred dnevi je prišla k mariborske mu mestnemu fizika tu /ena brezposelnega mizar>ke;ca iz okolice Sv. Kungotc or«>nit pomoči za svoje mesec staro dete. Revni mater* pa ie otrok med potjo umrl. Zaradi nenadne detctove smrti je bila rzvršena sodna obdukcia, ki je ugotovila da je otrok umrl od gladu. Pač resno ^nameni'- duruišnih dni! — V gledališki šoli W$t9 5> £Z KOLEDAR Danes: Sobota ^0. oktobra kaclicani: Ivan Katicijan. Jutri: Nedelja ^1 oktobra katoličani: Uršula. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutn: Mi 1'star Selen i»u raova ulica 7. Dr. Kmet. T.vrševa ceats 41 in Trnki. Mestni trg 4 je bil baš Jannev. Toda vrag naj me vzarrre, če vem, da bi Jannev kdaj njeno naklonjenost izkoriščal. Ona o znanstvenih podrobnostih njegovih načrtov najbrž ni mnogo vedela. Vedeti morate, da sta Jannev in Kneisei delala na tem nepretrgoma dve leti in pol. — Oho. se je zasmejal Ellerv. — Stavim glavo, da stara gospa ni bila tako slaba, kakor jo opisujete. Morda baš zato, ker sta tako dolgo eksperimentirala, je hotela črtati določbo v novi oporoki. Morehouse ga je začudeno pogledal. Uganili ste. Oueen. Da. baš to je bil pravi vzrok. Najprej sta obljubila, da bosta s svojrm delom pri kraju v šestih mesecih, v resnici je pa trajalo to petkrat tako dolgo. Čeprav je bila še vedno v Janneva tako zaverovana, kakor prej, ie vendar deiala: — Ne bom več podpirala teh dolgih poskusov, ki nikamor ne -vodico. Zdai je trda za denar. Inspektor je naenkrat vstal. — Hvala, gospod Morehouse. Ne vem. kaj bi vas mogel še vprašati. Lahko greste. Morehouse je plani) pokonci, kakor etnik, ki so mu nenadoma sneli okove. — Hvala, zdai pa hitim k Doorno-vi, — je zaklical čez rame. Pri vratih se je usta-vil in zasmejal kakor deček. — In nj mi treba reči, nai ostanem v mestu. Talcih stvari sem vajen. Tn brez" ie odšel. Minchen Te neka' zašepetal Pllerv-ju, pozdravil je inšpektorja in tudi odšel. Na hodniku so se začuli koraki in Valie je brž pogledal, kdo prihaja. — Distriktni prokurator! — je zaklical. Inspektor je skočil k vratom. Ellery je vstal in se poigraval s ščipal-nikom. Vstopili so trije možje. Distriktni prokurator Henrv Samp-son je bil zavaljen, krepak mož, še zelo mlad. Ob njegovi strani je stopal njegov asistent Timotej Cron:n. suhljat, gibčen mož srednjih let ognjeno rdečih las Za niima je pa stopical star gospod lokavih oči s cigaro v ustih Klobuk je imel potisnjen nazaj in raz-kuštran šop las mu je padal na eno oko. Velie je prijel sivolasega gospoda za rokav tako; na pragu. — To ste vi, Peter? — je vzkliknil. — Kam ste namenjeni? Kako ste prišli sem? — A. to ste vi. Velie. Sivolasi mož, — bi! je novinar Pete Harper — je stresel s sebe krepko detektivove pest. — Ka' ne vid:te. da sem tuka: kot zastopnik ameriškega tiska na osebno povabil-o distriktnega prokuratorja. Hej, roke proč! Halo. inspektore1 Torej kaj >e s tem urno rekom? Ellerv Oueen. ti stari lisjak. Zadeva mora biti resna, da si se ie lotil tudi ti. Ali so že našli *ega lopova? — Kar potniitfe se. — je deia! prokurator Sampson — Halo Oueen. kaj ie? Sa: vam ni treba niti povedati, da imar? polne roke dela. Sede! ie vrge" klobuk na mizo in se radovedno ozrl oo dvorani Rdečeiasi mož ie stisni1 Edervju ;n inšpektorju roko. Novinar se je udobno zleknil na sto'.. — To je zelo zapleten zločin. Ellerv. — je deja> mspektor tiho. — Se nobenega žarka ni od nikoder. Gospa Doornova je bila zadavljena v trenutku, ko je bila onesveščena in ko bi jo morali operirati. Zdelo se je. da sc je rukd-o izdaja! za kirurga in tega sleparja ne moremo najti. In tako tavamo v splošnem v Lena. Današnje dopoldne je bilo vražie vroče. — Ta zločin ne sme ostati prikrit. Oueen, — je d.jai distriktni prokurator. — Zločinec, pa naj bo že kdorkoli, si ie izbral za žrtev eno najpopularnejši osebnosti Ne\v Yorka. Novinarji že oblegajo bolnico, rabili smo polovice moštva, da smo jih zadržal' nred vra- •ti — samo naš Pete Harper ima ta privilegij — in pred poldrugo uro mi je že telefoniral guverner države. Lahko si mislite, kaj mi je rekel: To ;e strašno. Kaj tiči za tem? — Osebno sovraštvo, blaznost, denar? — To bi sam rad vedel. Cujie, Henrv. je vzdihni' inspektor — Objaviti moramo uradn^ poročilo, pa prav za prav ne vemo. kaj povedati novinarjem Vi. Pete. — se ie obrni' nagio k sivolasemu gospodu. — vi ste ru samo do milosti Ce boste le enkrat izrabi".: naše zaupanie vam zapremo vsa vrata. Ne priobčuite ničesar, kar bi od-kloniF drusrim novina nem sicer ne Reporte- 9e 'e ta smej al — Vidite, Henrv. rak ie položaj ?dai! Insnektor e brž novedal distrikl- boste smeli več k nam. Ste razumeli? nemu prokuratorju. kai se je bilo zgodilo, kako daleč ;c preiskava in sploh vse. kar je moral vedeti. Ko je končal, si >e dal prinesti pero in papir, da je s nmkuratorievo pomočjo napisal kratko uradno poročilo z novinarje. Strežnica ie brž prepisala poroč'lo na stroj in Sampson ga ie podpisa!. Potem je po-slal detektiva Veha s poročiVom k novinarjem. Inspektor Oueen je stopil k vratom operacijske dvorane :n zaklical neko ime. V naslednjem hipu ve prestopila prag krepka postava doktorja Lucia Dmminga. Bil ;e nekam razburjen, oči so se mu iskrile, obraz je imel nekam tpačen — Končno ste me torej izvolili po-kliati. — je vzk!;kni! srdito Sivo glavo je strese^ na obe strani, zroč na vse nrisotne z izzivajočim. srenim pogledom — Morda mislite da nimam pa-oetneišev:.? dela kakor sedeti ainaj in :akati kdni se vam bo zbubilo pokli-^at; me Oohro povem vam enk-if 'a vselej gospodje — stopi' 'e k inšpektorju in mu zamahni1 s krepko vestjo nad ?!avo — da boste to |HJ6etfc V;dkn obžalovali. — Bežite no. doktore. — se e nasmehnil nspektor. se umaknil megov' TOSti m 7qrtr' vrata A«? «;? član v~u*^fr«tve drinske"'* Tolpa teroristov in atentatorjev Zgoraj ittve. i)r. Andrej ARTUBOV1Ć, eden izmed teror stov, ki je pred dvema letoma organiziral izgrede v Liki. — Gustav PERČEC. glavni organizator vseh atentatov, kar jih je bilo zadnja leta v Jugoslaviji. On je tudi organiziral zloglasno taborišče v Janka-Puszti. — Dr. Ante PAVELTĆ, vodja teroristov in duševni oče atentata na kralja Aleksandra. — Dr. Bran mir JELIĆ, desna roka dr. Pavelića, ki je urejeval vse terorist!čne publikacije. Ni izključeno, da je on tisti zagonetni »doktor«, ki je dajal atentatorjem ponarejene potne lis'e in jim preskrboval denar. Spodaj cd leve: Ivan MIHAJLOV, poglavar makedonske revoluciionarne organizacije, ki ga išče bolgarska pol cija, — Mijo BABIC, morilec Toniia Schlegla. Po atentatu je pobegni! s PospišMom v Italijo, pozneie pa na Madžarsko. — Evgen KVATERNIK,. član teroristične organizacije, čigar sledovi so bili odkriti v Ai.v-en-Province skupaj z zagonetno žensko ;n ki ie najbrž član trojice, ki je delovala v Marsettleu. — Zvon;mir pOSPTŠIL, član teroristične organizacije, pod drugim imenom Novak Perčecev Šofer. Udeležil so je z Babićem atentata na Schlc*'a. Zdai je bila niegova naloga izvršiti atentat na našega kralja v Parizu, če bi ae ponesreči! v MarseUleu. — Vlad mir SINGER, član teroristične organizacije, ki je bil pred dobrimi šestimi meseci obsojen na Dunaiu zaradi pošiljanja eksplozivnih snovi v mednarodnih vlak h v Jugoslav.io. — Tihomir NALIS ali Malnv ali Kralj, ki ie pobegni po at<*ntatu v Ma~seilleu v Fontenebleau. k:er so ga te dni prijeli. Prizna! je, da je bil skupaj z morilcem Georgi-jev'm v Marseilleu, kjer naj bi bil dovršil njegovo zločinsko delo, če bi ga sam ne bi! mogel. Naša uedinjena država se je morala boriti takoj cd začetka z velikimi težavami, z rovarjenjem onih plačancev, ki so bili prepričani, da bodo mogli za tuj denar izpodkopati in uničiti našo svobodo. To so bili ljudje, ki so si nekoč mnogo obetali od tako zvanega trializma nadvojvode Franca Ferdinanda. Ko se pa ta načrt ni obnesel, ko je zavzela enotna Jugoslavija važno mesto v jugovzhodni Evropi, so se ti ljudje potegnili nazaj ali pa pobegnili v inozemstvo. Šesti januar jim je zadal zadnji udarec. Izvajali so posledice in se zatekli v inozemstvo. Njihov vodja je bivši advokat dr. Ante Pavelić, njegov pomočnik pa bančni uradnik Gustav Perčec. V inozemstvu je živela ta gospoda na široko nogo kot največji bogataši. Avtomobili in razuzdano življenje, to jim je dišalo bolj, kakor pošteno delo. Živeli so zelo potratno in se vozili "brezskrbno v spalnih vagonih po svetu. Seveda sami niso tvegali nobenih atentatov, za to nimajo potrebnega poguma, pač so pa najemali poklicne zločince, ki so za denar vedno pripravljeni človeka umoriti. Dolgo je delovala ta družba prikrito, končno se je pa oglasila Per-čeceva daljna sorodnica Jelka Pogorel-čeva, mlado, črnolaso in črnooko dekle, ki jo je Perčec pregovoril, da je krenila z njim na pustolovska pota. Neizkušeno dekle ga je-ubogalo, - postala je njegova tajnica in tako je bila poleg Perčeca ona edina dobro poučena o mnogih tajnah. Oči so se odprle Pogorelčevi šele, ko je spoznala, kdo sta Perčec in Paveiič in kam je usmerjeno njuno delo. Videč, da so Perčecevi plačanci izvršili atentate in da je tekla nedolžna kri. je pobegnila od njega. Ona je dobro vedela, da je poslal Perčec svojega plačanca, da bi umoril-v Zagrebu'Tonfja" Schlegla. To je bil Zvonimir Pospišil, ki je zdaj zapleten tudi V atentat na kralja "Aleksandra:"Perčec in Paveiič sta agitirala med Hrvati v Franciji, Belgiji in v Ameriki, toda uspeha nista imela posebnega. Le v .Bel* gij) med hrvatskimi rudarji so jima nekateri najedli. Iz tega krožka so začeli kovati peklenske načrte in snovati zaroto proti našemu kralju. Prvo bivališče zarotnikov je bil Dunaj, kjer sta imela Perčec in Paveiič krasno stanovanje. Tu sta stopila v stik z makedonsko revolucijonarno organizacijo, čije vodja Tomalevski je živel na Dunaju, in sklenili so sporazumno organizirati teroristično organizacijo proti Jugoslaviji. Atentat na našega kralja se je pripravljal že lani. Dr. Paveiič in Perčec sta odpotovala pozneje, v Sofijo in Carigrad, da bi se podrobno domenila glede atentata z vodjo makedonskih re-\ olucijonarjev Mihajlovim. Vodje teroristov so si razdelili delokrog, dr. Paveiič je nadziral taborišče emiirrantov v Bresci, Perčee je pa nadaljeval svoje zločinsko delo na Dunaju skupaj z makedonskimi revolucijonarji. Imel je potni list na ime Matej Tomov, novinar iz S ^fije. Takrat je bila tudi bolgarska vlada pod terorjem makedonskih revo-.iicijonarjev. Na Dunaju so se udeleževali zarot-niških sestankov dr. Branimir Jelić, Jo-5ip Milkovič, Pečinkar, polkovnik Alfred Neumann-Furjaković. Poljak Kodanič in madžarski novinar Laszlo-Benes. Svoj tiskovni stan so imeli v Karolinen-gasse 7 v četrtem nadstropju. Tu sem so prihajali aerenti in sli, tu se je tiskalo tudi emigratsko glasilo »Grič«, ki ga je urejeval Kodanič. Obenem so organizirali zarotniki teroristične akcije na jugoslavenskih tleh. Ker so se pa bali, da bi jim dunajska potici ja ne stopila na prste, so kupili v Klingenbachu hišico, v kateri so bili pod vodstvom Franje Ši-mnnoviča organizirani atentati na naše železnice in na usrledne može. Tu so tudi izdelovali peklenske stroje. V dokaz, da so zločinci Paveličevega in Perčecovega kova najemali za svo- je zločine čruge, kakor je bilo v Marseilleu, sami so pa živeli brezskrbno in razkošno, naj omenimo dogodek iz njihovega sedeža v Kli igenbachu, kjer so Dimitrović, Seletkovič, Šimunovič in Kremzir očitali Pereecu, da obdrži vedno ves denar zase in ga zapravlja. Nekoč sta se Dimitrović in Perčec celo spoprijela in morali so ju miriti, da se nista stepla. Da bi bila Jugoslavija kompromitirana pred svetom, so organizirali atentate na naše železnice. Takih atentatov je bila dolga vrsta, in sicer vedno tako. da je bil položen v mednarodni vagon peklenski stroi, ki naj bi eksplodiral na ! jugoslovenskih tleh. Vrsta teh zločinov se je pričela 30. junija 1931. Prvi atentat sta napravila Stanko Hranilovič in Seletkovič. Peklenski stroj sta položila v mednarodni vagon na progi Schwarz-nach—St. Veit—Villach in navila mehanizem tako, da bi peklenski stroj eksplodiral v Jugoslaviji. Da bi imel Per-"ec kot duševni oče atentata alibi, se je odpeljal v Belgijo. Drugi kolovodja te zločinske tolpe ir. Paveiič je živel ta čas pod imenom Antonio Serdar v Pesaru. Tako je prišlo udi do atentata na vlak, kjer je eksplodiral peklenski stroj in ubil družino profesorja Brunetija Da bi bil alibi zarotnikov popoln in da bi ne padel na nje noben sum so zapustili Dunaj, Per-~ec je pa preskrbel Pogorelčevi mesto plesalke v nekem kabaretu v Sofiji. Tja ji je Perčec večkrat pisal in podpisoval se je kot »Stric«, »Str« ali »Liebling«. * Ko je nevarnost minila, se je Perčec vrnil iz Belgije ih ustanovil na madžarsko-jugoslovenski meji taborišče v Jtjika Puszti. Tu šo se zarotniki vežbali v streljanju in metanju bomb, potem so jih pa kolovodje pošiljali čez mejo v Jugoslavijo. V ta namen so najemali naše siromašne izseljence v TBelgfjI ~fn TužnT Ameriki. V Janka Puszti jih je bilo okrog 90. Perčeca in Pogorelčeve ni bi-lo-tam. Stanova4a sta v Budimpešti pod imenom Josef Štajner in Olga Štajner. Živela sta brezskrbno, veselo življenje. Končno je Pogorelčeva spoznala, komu služi, da je v službi zločincev in vohunov. K Perčecu je zahajalo več sumljivih tipov. Končno se je Perčec preselil in za njegovo novo stanovanje sta vedela samo Pogorelčeva in njegov šofer Pospišil. Tu se pojavi mož, ki je bil aretiran v Annemasse s potnim listom na ime Novak. Njegova naloga je bila skupno z Rajčlčem izvršiti atentat na kralja Aleksandra v Parizu, če bi se ne bil posrečil v Marseilleu. Dosedanja preiskava, ki jo vodijo fran. coske oblasti, je dognala po priznanju samih atentatorjev, da so se mudili večinoma v Janka Puszti blizu naše meje. Tam jih je učil streljati in metati bombe morilec našega kralja Vlada Georgijev Cernozem. ski. Večina atentatorjev in neposrednih krivcev je že pod ključem. Aretirani so PospLšil. Radič. Kralj, dr, Pav*'ič. Perčec, Kvaternik, Bzčk in še nekateri drugi teroristi, izmed katerih so bili nekateri že obsojeni na smrt in contumatiam. Med temi je kot prvi dr. Ante Paveiič bivši advokatt ~VwZagrebu. Rojen je bil leta 1S89 v vasi Ivanj planina v Hercegovini. Oženjen je z Mar o Loirrenčevič in ima tri otroke. Državno sodišče za zaščito države ga je obsodilo in contiimatiam "na smrtna vešalih zaradi teroristične akcije, ki jo je razvil v inozemstvu. Dokazano je. da je pošiljal v Jugoslavijo emisarje z bombami, peklenskimi stroji in revolverji, da bi or. ganizirali atentate na vlake, javna poslopja, javne delevee itd- Njegov glavni pomoč, nik in drugi kolovodja teroristov je Avjrust Perčec zasebni uradnik po poklicu. Rojen je bil leta 1885 v Valpovu in je še samec. Tudi on je bil že obsojen zaradi svoje teroristične akcije v sosednih državah, kjer je orga- niziral teroriste in jih pošiljal skrivaj v našo državo. Posebno znan je po svojem delovanju v Janka Puszti, kjer je imel okrog sebe zbrane najbolj zagrizene teroriste. Evgen Kvaternik je absolvent prava. Rojen leta 1910 v Zagrebu kot sin direktorja banke in bivšega avstrijskega generalštabnega podpolkovnika Sla\ka Kvaternika ki je zdaj interniran. Obtožen je bil, da je prinesel Kuglerju peklenske stroje, ki »o eksplodirali letos v aprilu v poslopju zagrebške policije. Lani jeseni se je izselil v Berlin, kjer je razvil živahno teroristično delovanje. Martin Nemec je po poklicu trgovec, rojen 1. 1890 v Koprivnici, oženjen. Z Bzikom in Kraljem je pobegnil na Madžarsko. Mijo Bzik rojen 1917 v Mučni Rjeci. srez Koprivnica. Lani je pobegnil s Kraljem in Nemcem na Madžarsko. Tudi on je bil med teroristi v Janka Puszti. Mijo Kralj ki so ga aretirale francoske oblasti v zvezi ž atentatom na našega kralja je bil rojen leta 1908 v Koprivnici in je po poklicu mehanik. Bil je znan separatist in lani je pobegnil na Madžarsko. Film o marsejski tragediji V torek smo poročali, da so filmski viperaterji posneli tragične dogodke v Marseilleu v zvočnem in nemem filmu. Ta film so pokazali v Četrtek popoldne It zvečer v angleških kinematografih, kjer je bi: nava. občinstva tako velik, da >e morala policija sproti delati red Približno 100 angleških kinematografov je dobilo film, ki kaže tragedijo v MarseiMcu. Ves ' film "so videh člani Scottland Yarda. velika skupina detek-rivov ki je napolnila v največjem londonskem kinematografu vso prostrano dvorano K predstavi ie poslalo policijsko ravnateljstvo najborjše detektive, v orv! vrsti zato. da bi morda opazili na filmskem platnu sumljive medna--odne tipe in zločince ^ilm ie teke; V Ta namen dokaj Dočasi. Angleže so zanimali rud varnostni ukrepi francoske ooHcije Film o atentatu v Marseilleu so poslale v London francoske ppl.ici.iske >biasti kot staro, že fradici.ionalno jslugo vzajemnosti Film so poslali i eta'om z 'etališča Le Bourget Tudi v Prago so poslal z letalsko posto v pe--ek ziutrai tri različne verzije tega filma Kemal pasa bo stanoval v vlaku Veliki reformator Turčije, predsednik turške republike Mustaffa. Kemal paša, v mars;čem posnema Sovjetsko Rusijo. Tako se je odločil tudi za petletko, od katere si obeta mnoge reforme, ki naj bi prinesle Turčiji izdatno zboljšanje razmer. Ker pa noče imeti v svou hitro napredujoči- državi Potemkinovih .vasi, se bo sam prepričal o vsem, kar se v Turčiji dela. V ta namen zapusti svojo vilo pri Ankari in sfanoval bo v posebnem vlaku, obstoječem iz petih Pullmannovih vagonov, v katerih bodo pisarne, manjše privatno stanovanje, arhiv itd. V vlaku bo tudi močna rad;oposta-ja, ki bo lahko oddajala poročila tudi med vožnjo, poleg nje pa več sprejemnih postaj, da bo Kemal paša neprestano v zvezi z zunanjim svetom..Telefonska zveza mejd.poedinirni vajKHiL bo avtomatična, toda brezžična, saj je Kemal paša nedavno sam izjavil, da človek naše dofce nirha boljšega zaveznika od radiotehnike. Grozna rodbinska tragedija V Franciji se je od*graia te dm pretresljiva rodbinska tragedija. V vaši Canrbron pri mestecu Abbeville je živel kmet Alfred Moncheaux, star oNo let, oženjen, oče petih otrok. U\\ je dokaj premožen in med prebivalstvom domačega kraja je užival veLik ugled. Toda govorilo se je o njem, da grdo ravna s svojo družino. In res so bili zadnje čase med njim in ženo prepiri na dnevnem redu in otroci so se bali očeta. Prepiri so bili vedno hujši, sledili so jim tudi pretepi, mož je postajal vedno brutalnejši. V četrtek teden sta se mož in žena hudo sprla. Pa prepiru je mož odšel s hlapcem na polje, od koder se je pa kmalu vrnil. Otroci so baš zajtrkovali v kuhinji. Marž je zaklenil kuhinjska vrata in odšel za svojo ženo v sobo. Tam sta se znova sprla, med prepirom je pa mož pograbil lopato in udaril ženo dvakrat tako močno po giavi, d* ji je zdrobil lobanjo. Nesretnica je kmalu izdihnila. Potem je odšel nasilnež v kuhinjo k otrokom. Cim so otročički zagledali razjarjenega očeta z okrvavljeno lopato v rokah, so popadali na kolena in ga sklenjenih rok začeli prositi naj jim ne stori nič hudega. Toda njihova prošnja je bila zaman. Podivjani oče je pobil z lopato vseh pet otročičev v starosti od 4—12 let. Po strašnem zločinu je zažgal obe sosedni hiši, da bi zgorela z njima tudi njegova, potem je pa odšel v skedenj in se obesil. Sodnik, ki se je sam obsodil V nekem manjšem kanadskem mestu se je sodnik Courts tako napil, da so ga ponoči ljudje pobrali na ulici in odnesli domov. Drugi dan, ko je prišel v svoj urad. je izrekel pred številnim občinstvom na seboj naslednjo obsodbo: »Courts. ti si sodnik in včeraj so te pobrali na cesti do nezavesti pijanega. Zakon pa velja za vse in zato te obsojam na denarno globo Glede na tvoje iskreno kesanje in na dosedanje neoporečno živlienje ti pa kazen oo svoji uradni moči odnuščam«. — Po razela-sitvi te originalne razsodbe ie iznajdljivi sodnik nadaljeval svoje delo. Lily Damita se omoži -Francoska frlmska igralka Lilv Damita se poroči s Hugom Brassevcm, ki ima to dobro in zavidanja vredno lastnost, da it milijonar in farmar. Lih Damita ali s pravim imenom Lillian Carrejeva je dobila 1929. službo v Hcl-lywoodu pri znanem filmskem podjeru Me tro Goldwyn. Toda v pogodbi je bilo rečeno, da se ne sme zaljubiti, dokler bo v službi pri tem podjetju. Pogodba je že potekla in zdaj se lahko omoži. Zadrte čase je nastopala v Angliji tudi v gledališču. Rojena je bila pred 29 leti v Parizu in kot Mletna deklica je bila že pri baletu. Potem je postala članica znanega gledališča Folies Bergers. končno se je pa preselila v Casino de Pariš. Ko ie-že imela za seboj u.sp-che v francoskih filmih, jo :e an^a/ rato amer-ško filmsko podjetje kot partnerico Ro-landa Golmana. Ko jo je Goldwyn Drvič zagledal, ni vedel, da je igralka. paT je pa izjavil, da je najlepša Renska, kar , jih je videl dotlej v Parizu. Ko je pa /vedel, da je povrhu še Igralka, ie br/ sklenil pogodbo z njo. Lepa Lilv je nedavno izjavila, da Je vse življenje potovala po svetu in da ne more ostati tri mesece v enem kraju. Rada ima izpre-mem-bo. en večer bi hotela preživeti z milijonarji in diplomati, drugi pa med siromašnimi študemi rtli pestOfiaei Sva-tba bo v Kaliforniji, potem pa odpotujeta mlada zakonca na /enhovanj-sko potovanje okrog sveta. Za ureditev osebnega prometa V osebnem prometu vlada v LJubljani taksna anarhija, kakršne menda nikjer na svetu ne poznajo . Ljubljana, 30. oktobra. Zadnje čase, ko smo začeli v Ljubljani urejevati s posebno vnemo cestna prometna križišča, ni nič manjša potreba po ure-drvi osebnega prometa. ,Mor.da"je še celo večja, kajti Ljubljana se lahko ponaša s takšno anarhijo v osebnem prometu, kakršne najbrž m nikjer drugje. Pri nas ni posebno živahnega voznega prometa. Ljubljana v tem pogledu Se dolgo ne bo velemestna. Ker pa tuđi naše ceste niso velemestne, zlasti v središču, kjer so tako tesne in zavite in kier so prometna križišča po stekališč;h cest n svojii legi tako nesrečna da so regulacije miine. ie potreba po uredHv* osebnega pometa še večja. In nedvomno sta bili potrebni reguTacH^Al7 dovšč*ne Marijinega trga. Vendar vse takšne velikonotezne refinii**^''' še vedno nmajo pravega pomena, dokler vlada v osebnem prometu prav takšna anarhija kot je prej Re^ulacHe nro-metrvli kri/i^č niso potrebne le za nredtev voznem prometa, temveč tudi zarad; osebnega. S tem na ni rečeno, da omenieni rc^uleoHi nista primerni Slede na rvcKni n-omet. nač r>a ie treba st>ravit: v živlienie r)i-;mp'en cestno polgr. n;majo pravega Domena. Če rv nobf*ne«e p»-edo:sa za pešce m da «=amo enostranska ureditev pro-meia se vedno dopušča anarhijo ter slabe posledice. .Na na&h ulicah ie v tem pogledu še vprav idilično. Pešec lahko prekorači cesto kadarkoli ki kieHcoli na lenem 1rr Še na misel mu ne pr;de da bi paz:l, če kdo vor proti njemu. Vozniki pri nas niso zavidanja vredni in ie treba priznat1, da so kaj spretni, ker ni več nesr<*r O^rar^ se mora.jp tudi na pešce ter se vp'-av boriti za vs^k meter ceste pred seboj. Tu in tam, celo na naj-prometne^ih cestah, se ljudje celo ustavljajo ter pomernkuiejo kot pod vaško lino. Po uredrtvi Marrjine«!a trga vlada še vedno anarhija v osebnem prometu. Ljudje hodijo čez trg križem krazem, ne glede na voz šče ob pTOTnetnenrotrrkiirn? glede na" vozove. Prvi poskus uvedbe smotrenosti v osebnem prometu *dede ria splošno prometno ureditev na Marijinem trgu je bil. da-so prepovedali hojo po sredniem mostu, ki je določen samo za voznio. Toda prenove.d m imela pjaktičnesa. pomena, ker. mnogi niti ne vedo za njo. Treba bo najti izhod, da se bodo pešci držali predtpisa. saj stražn ki ne morejo stari večno na mostu in dopovedovati ljudem, lakaj in kje ne smejo hoditi. In četudi b* končno odvadili ljudi hod;ti po srednjem mostu, bi to ne imelo posebnega praktičnega pomena, ako bi še vedno vladala anarlv ja v osebnem prometu na trgu samem. Če so končno odpravili nered med vožnjo na trgu, .ga bodo morali kmalu tudi v osebnem prometu, saj prav tako ne sme biti karembofov med vozovi fn pešci kot ne med -vozovi samiirrri. Takšen nered je tudi na Ajdovščini, a najhujši je nedvomno pred glavno pošto, kjer si Ljubljančani ne puste vzeti promenade kljub tramvaju. Vprašan fe ureditve osebnega prometa na našh ulicah se zdi trd oreh zlasti še. ker so pešci nediKciipTmrrani in ker so baS tam. kjer je najzrvahnejsV promet, naiožji hodniki (n. pr. v Prešernovi uI;cT) vendar se sa" morajo lotiti. Vsaj v glavnem je treba urediti o*.eb ni promet, da zajez'mo največjo anarhijo ter da se uveljavijo glavne smernice, ki po njih urejujejo promet v vseh večjih me stih. V tem pogledu je ic Maribor prekosili Ljubljano, dočim se z Zagrebom ne moremo niti primerjati. Ms'Jmo, da je najnujnejše določiti prehode za pešce na najpromctnejvh cestnih kr žisčrh, n. pr. na Marijinem trgu, Ajdovščini, pred magistratom pred pošto ;n pred unverzo ter ob železniškem prelazu na Tvrševi in Blei\ve:sov; cesti Odločno bi morali tudi prepoved iri postajanje na hodnikih, kjer je 2'vahen promet slasti pred pošto. Meščani bodo morali končno žrtvovati že tradiciijoneTnd anajaTSce pred glavno pošto. Ce že hočemo veljati za velemesčanc moramo to pokazati najprej na ulici, da ne bomo hodili po cestah, vozili pa po hodnikih. Vlom v gostilno PrijSane. 20. oktobra V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v gostilno Mlaker Ivan v Spodnjih Laž ah. Gostilna je prav blizu železniške postaje na zelo prometnem kraju. Vlomilec je prižel v gostilno na kaj skrivnosten način. Nikjer na vratih- niso zjutraj našli nobenih sledov vloma. Vendar so bila vsa vrata odprta, čeprav je gospodar, preden je odšel z družino spat, vse skrbno zaklenil. Zato je prav lahko mogoče, da se je vlomilec, ki je imel Se pomagača, skril v hiši že prej in počakal, da so vsi odšli spat. Z dletom, ki ga je dobil v hiši, je odprl vse omaricev obeh gostilniških prostorih in pobral iz »jih vse, kar se mu je zdelo vredno: tako sinovo birmanska uro, nekaj drobiža, cigarete in druge malenkosti, poleg tega tudi steklenico žganja, likerja in liter vina. Iz veže je vzel povsem novo 1600 Din vredno kolo, last občinskega tajnika iz Loč, g. Martina G rum a. Za zameno je pustil tam staro kolo, ki je bilo istega večera ukradeno v Poljčanah g. V. iz vseh teh okolnosti se aklepa, da je bil vlomilec o domačih razmerah- dobro poučerr:...... Gospodar, kakor tudi občinski tajnik, ki stanuje v isti hiši, nista ničesar slišala po-.noči. Prva je opazila vlom dekla; našla je vsa vrata odprta, istotako vezna vrata, ki so bila sicer zapahnjena. V prvi sobi je bila položena poleg omarice sekira, last Mlakarja, očividno v eventuelno obrambo. Pred vhodom so našli izpraznjene steklenice žganja, likerja in vina ter dva kozarca, znak, da si ga je zlikovec, predno je odšel s pomagačem, še pošteno privoščil. O vlomu je obveščeno orožništvo, ki je začelo takoj zasledovati vlomilca. Previden bolnik. _zdravnik. Ledvice imate načete. Kopati se boste morali trikrat na teden v topli vodi. Bolrtik: * Gospod doktor, ali se bom moral kopati ves ali samo okrog ledvic? ^ha S kmetov. Dve kmetici prideta v kavarno in naročita kavo. Ko jo popijeta, ne vesta kaj početi z vodo, ki jo je prinesel natakar. Končno umijeta skodelico in odideta. DNEVNE VESTI — Poziv javnosti! Savez ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije, srestka organizacija v Ljubljani, je na predlog svojih članov pokrenila inicisjtiivno akcijo za postavitev spomenika svojemu ljubljenemu bojnemu tovarišu in vrhovnemu komandantu, blagopokojnernu tragično preminulemu Vteškemu kralju Aleksandru I. Uedrnitelju — v Ljubljani. K sodelovanju m nabiranju prispevkov vabi vse sorodne narodne organizacije v Ljubljani in vsej dravski banovini. Prispevki naj se naslavljajo na čekovni račun št. 11585 Zveza vojnih dobrovolj-cev kraljevine Jugoslavije, krajevna organi-zac ja Ljubljana ali upravam listov pod izrecnim pripisom: Z« spomenik viteškemu kralju mučeniku. Imena darovalcev bomd sproti objavljali v vseh dnevnikih. — Savez ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije sreska organizacija Lj-ubljama — Francoski mornariški minster v Splitu. Francoski minister mornarice Pietri, ki je spremljal zemeljske ostanke našega kralja i! m popolnonia zasl.iži sloves, ki ea uživa. Predve»eni e»e odlikuje v pokrajini in gotovo so ^Pomladni večera. >Slovenska po-krajinat in »Po viharju« dela harmonične in poetična kompozicije. Cveto švigeli KM v ostalem dar obvladanja svetlobe, kar mu omogoča uresničiti najbolj drzne impresije, ki so občudovanja vredne. Opozarjamo se posebno na sliko >Asfalt*. kjer ie zdrjieno tehnično znanje in motiv v čudovito celoto. Žal nam prostor n*1 dopušča, da bi se izrazili, kakor bi lo zahteval ozir na umetnika, ki zasluži vso našo pozornost. Upamo, da se nam bo iznova nudila prilika, da iz- raeimo naSo misel. — Poles ocene ie reproduciranih šest švieljevih slik — Odprte planinske koč«. Prva smoka se nudi planincem na Velika Planini, kjer je zapadlo 30 cm suhega snega ter je nebo mirno Koča na Velik: Planini je vse pre-preskrbela za prve smučarje, katere pričakuje v obilnem številu sedaj v nede'.)o. Prenočišča so zelo udobna in poceni. Enako vabi tudi Dom na Krvavcu s svojim krasnim razgledom. Vedno prijeten kotiček v Kamniški Bistrici je priporočljiv za enodnevno turo, t jer si človek more privoščiti nedeljski oddih v Domu v Kamniški Bistrici. Pot je prav dobra, ker je nova cesta že skoraj dograjena. Pr.jeten :z-prehod je iz Trbovelj k Domu na Mrzlici ter nazaj ca ieleznlSko postajo Laško. Ob Pohinjskem jezeru, ki ima tudi v jes*?n skem odelu svoje čare, vabi izletnike Zlatorog« ln »Sv. Janez«. Valvasorjeva voča je stalno oskrbovana. Odprte so tuli planinske postojanke v Logarski dolini :er Mozirska koča. — Nov grob. Davi je umrl v Ljubljani znani trgovec g. Ivan Marchiotti. Pokojni je imei na Sv. Petra cesti lepo urejeno trgovino z usnjem. Kot trsrovec je bil soliden in podjeten, v zasebnem življenju pa ljubezniv Pogreb bo v ponedeljek ob 14.30 iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 30. — Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno »ozalje. if ama mi ili tli j ii/u v^nvcuui Specialitete so: M3JEKITA — mlečna čokolada, KAVITA — mlečna čokolada s prijetnim okusom kolonialne kave, MASLITA — desertna čokolada z obilno primesjo kakaovega masla, GREMKlrA — plemenita gorčica prave naravne čokolade. Zapomnimo si imena, da zamoremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. — V zavetišču v Ponikvah se sprejemajo vpokojene, stare in okrepčila potrebne osebe. Sta dva razreda. Cene zelo ugodne. V prvem razredu se plača nekaj več, a je hrana boljša in posebna sobica. Bolniki in osebe, ki imajo kako nalezljivo bolezen, se ne sprejemajo. Zavet šče lež; \ epem :n mirnem kraju Vsa pojasnila daje: Uprava zavetišča, Ponikve, p. Videm-Dobrepoije — Za mrtvega proglašen. Okrožno so dišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Žagar v Lokaviei pTi Šoštanju Anton Janže. ki je orlšel v začetku vojne na bojišče, pa se n* vrnil. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno vreme, dolinske megle Včeraj je deževalo samo v SpLtu. Najvišja temperatura Je znašala v Splitu 13. v Skop-lju 12, v Zagrebu in Beogradu 11, v Mariboru in Sarajevu 9. v LJubljani 7.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76S.6. temperatura je CTaša'a 0.0 — Nafto iščejo. V Čakovec >o prispeli francoski in švicarski strokovnjaki, da bi iskali nafto. Vsak dan s:omir Zdolšek, šolski upravitelj v Celju. Društvo ima 19S članov in članic Društvu je doslej predsedoval g Josp Gosak. »-->.s;% uoravi-telj na Teha^ju, ki pa se je odpovedal ponovni izvolitvi. Novo vodstvo je izvoljeno za poslovno dobo treh let. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 26. tm. lekarna »Pri Knžui na Kralja Petra cesti —c Strankine izkaznice. Občinska organizacija JNS za mesto Celje obvešča svoje članstvo da so strankine izkaznice prispele in se dobijo proti plačilu 1 Din pri pisarniškem tajniku v Zvezni tiskarni. —c \rsi rezervni, upokojeni in ne*»prejeti oficirji se pozivajo da javijo mestnemu poglavarstvu v Celju vsako izpremembo bivališča, sicer jih bo zadela občutna kazen. —c Fmrla je v sredo v celjski bolnici 12-letna Vida špesova. hčerka trgovca g. špesa v Vojniku. Pokojnico so prepeljali v Vojnik, kjer jo bodo danes položili k zadnjemu počitku. Žrtve nesreč in pretepov Ljubljana, 20. oktobra. Na k rurgičnem oddelku ljubljanske bolnice leži več ponesrečencev, žrtev raznih prometnih nesreč, pretepov in tudi samomorilni kandidat, ki so jih zadnje dni pripeljali tja. Marija Žunk, 18-letna služkinja iz Borovnice, se je včeraj popoldne peljala s kolesom proti Ljubljan . zaradi spolzkih tal je pa s kolesom vred padla in se občutno pobila po glavi in po telesu. — Ko se je progovni delavec Vinko Pust. rojen I 1907. na Malem vrhu, peljal s kolesom preko Turjaka, mu je prišel naproti nek: neznanec in ga brez vsakega povoda pahnil s kolesa. Pust si je nevarno poškodoval desno nogo. — Na Vranskem se je laž je ponesrečila blagajničarka Anica Rtdna-kova z Kamnika ko se je peljala na motornem kolesu. Padla je in se nekoliko poškodovala na nogi. — Včeraj zjutraj se je peljal poštni uradnik Ivan Zalokar stanujoč na Stožicah v službo na pošto Ker se je kazalec že pomikal proti osmi je seveda krepko pritiskal na pedala Toda nesreča ne počiva n koli; Ko se je hotel v naglem diru umakniti nekemu pasantu. je za-vozit v drevo ob cesti n ob'eža! nezavesten na tleh Močno ie krvavel z nosa in iz ust Reševalci so ga takoj prepeljali v bolnico — V Grosupljab se je pa včeraj nopoldne ključavničar Ivan Gorsič iz Pod-gorice s kolesom trčil v drugega kolesarja in sta oba padla Gorsič je dobil poleg vidnih zunanjih tud1 hude notranje po- t 2 4 — Ab. da, bila je napisana, ni pa bila podpisana, — je odgovoril More- housč z ironično grimaso.--Najprej je preprečilo podpis tisto comatično sranje, potem pa ta umor. Ce bi bil le siuiil, da bo tako tragično umrla. Toda razume se. da nihče izmed nas tega ni slutil. Baš jutri sem ji hotel predložiti novo oporoko v podpis. Zdaj je že prepozno. Prva oporoka ostane v veljavi. — To bo treba proučiti, — je zarnr-mral inspektor. — Oporoke delajo težave pri vsakem umoru... Ali je stara zabila mnogo denarja v Janrieyevc znanstvene poskuse? — Zabila, to je prava beseda. — jte ponovil Morehouse. — Prepričan sem. da bi imeli mi vsi dovolj za vse živ-Ijen.e m da bi brezskrbno živeli z denarjem, ki ga je dala Abigail Janneyu za t skrivnostne poskuse. — Dejali ste. — je pripomnil Ellerv1. — da razen Jantieva in Kneisla nihče ne ve. za kakšna raziskavanja gre. Ali ie gospa Doornova vedela to? Zdi se nemogoče, da bi stara gospa, ki ie bila tako nrevidna v vseh trgovskih ndevah financirala nekakšen načrt, ne da bi vnapre- vedela vse njegove podrobnosti. — Vsak močan enačaj ima svoje slabe strani, — je odgovoril Morehouse. — Slaba stran gospe Doornove je bil baš Janney. Toda vrag naj me vzame, če vem, da bi Janney kdaj njeno naklonjenost izkoriščal. Ona o znanstvenih podrobnostih njegovih načrtov najbrž ni mnogo vedela. Vedeti morate, da sta Janney in Kneisei delala na tem nepretrgoma dve leti in pol. — Oho. se je zasmejal Ellerv. — Stavim glavo, da stara gospa ni bila tako slaba, kakor jo opisujete. Morda baš zato, ker sta tako dolgo eksperimentirala, je hotela črtati določbo v novi oporoki. Morehouse ga je začudeno pogledal. Uganili ste. Oueen. Da. baš to je bil pravi vzrok. Najprej sta obljubila, da bosta s svojim delom pri kraju v šestih mesecih, v resnici je pa trajalo to petkrat tako dolgo. Čeprav je bila še vedno v Janneva tako zaverovana, kakor prej, je vendar dejala: — Ne bom več podpirala teh dolgih poskusov, ki nikamor ne •vodijo. Zdai je trda za denar. Inspektor je naenkrat vstal. — Hvala, gospod Morehouse. Ne vem, kaj bi vas mogel še vprašati. Lahko greste. Morehouse je planil pokonci, kakor etnik..ki so mu nenadoma sneli okove. — Hvala, zdaj pa hitim k Doorno-vi, — je zaklical čez rame. Pri vratih se je ustavil m zasmejal kakor deček. — In nj mi treba reči, nai ostanem v mestu. Takih stvari sem vajen. Tn brez" ie odšel. Miuchen (e neka; zašepetal E1lery-ju. pozdravil je inšpektorja in tudi odšel. Na hodniku so se začuli koraki in Valie je brž pogledal, kdo prihaja. — Distriktni prokurator! — je zaklical. Inspektor ie skočil k vratom. Ellery je vstal in se poigraval s ščipai-nikom. Vstopili so trije možje. Distriktni prokurator Henry Sampson je bil zavaljen, krepak mož, še zelo mlad. Ob njegovi strani je stopal njegov asistent Timotej Cromn. suhljat, gibčen mož srednjih let. ognjeno rdečih las Za n.ima ie pa stopical star gospod lokavih oči s cigaro v ustih Klobuk je imel potisnjen nazaj in raz-kuštran šop la^s rrru ie padal na eno oko. Velie je prijel sivolasega gospoda za rokav takoj na pragu. — To ste vi, Peter? — je vzkliknil. - Kam ste namenjeni? Kako ste prišli sem? — A. to ste vi. Velie. Sivolasi mož, — bi! je novinar Pete Harper — je stresel s sebe krepko detektivove pest. — Kai ne vadite, da sem tukaj kot zastopnik ameriškega tiska na osebno povabilo distriktnega prokuratorja. Hej, roke proč! Halo. inspektore1 Torej kaj je s tem umorČkom? Ellery Oueen. ti stari lisjak. Zadeva mora biti resna, da si se je lotil tudi ti. Ali so že na-šli •ega lopova? — Kar pormrfte se. — ie deja! prokurator Sampson — Halo Oueen. kaj je? Sa^ vam ni treba niti povedati, da imart no'ne roke dela. Sedel ie vrge" klobuk na mizo in se radovedno ozrl do dvorani Rdečeiasi mož je stisni1 škod.be, dočim je drug' kolesar odnesel zdravo kožo. Pleskarski pocrroćnik France A. iz Ljubljane je bil hudo zaljubljen v lepo mladenko, ki ga pa ni marala Ves obupan je včeraj zagrabil za britev in si prerezal vrat. Vsega krvavečega so reševalci prepeljali v bolnico, kje sc pa ugotovil1, da Foskodba ni nevarna. Upati je, da si je rance zdaj že nekoliko ohladil prevročo kri. V bolnico je morala tudi Marija Vogel-nikova. žena progovnega delavca iz Ljubljane, ki jo je včeraj neki hlapec s polenom udaril po roki m jo resneje poškodoval. — 2rtev hude nesreče je postal. 9-letni posestnikov sin France škvara od Sv. Jo-šta pri Horjulu. Ko je polagal drva pod kotel, v katerem se je kuhala krma za pre-šiče, je nenadoma izgubil ravnotežje in padel v kotel. Deček je dobil strahovite opekline po glavi in po vsem telesu. Njegovo stanje je resno. Naše gledališče DRAMA ZačMak ob 10. uni. 22. oktobra, ponedeljek: zaprto *23. oktobra torek: Hlapci, premiera, red B 34 oktobra, četrtek: Mino. d<*kle z Moni- parnai^a. rod Sreda !S. oktobra. četrteJc: Hlapci, red Četrtek 26. oktobra, petek: Orlic, red C • Premiera Cankarjevih ^Hlapcev« bo v torek 23. t. m-, na kar opozarjamo ljubitelje Cankarjevega genija Predotavo režira S. Ciril Debevec. V >Hlancih- nam polcaSa pisatelj poštenjaka Jermana, ki noče hlap-čevati oblasti kot draeri in ne upoone hrbta, dokler ne podleže v borb: ter noče za nobeno ceno zatajiti BVoHHga prepričanja. Mieo. dekle z Montparna^a je narslov Marcel Achardove trodeianke. ki jo ponovi drama v eredo 24. t. m. Ljubezen je prizma, £koer-ni orkester naslednji spored: Beethoven: Tretja simfonija v Es-durj — Eroika. dalje dva prizora iz VVagnerjeve opere >Parsifal< in sicer Veliki finale* Svečana daritev in Čar Velikega petka. Sledita dve. izvirni slovenski koncertni točki in sicer: Leflkov? čev samospev s spremlievanjem orkestra na Gradnikove besede iz cikla De profun-dis in Bravnicarjev ITvinnus Slavicue. svečani koral za orkester in zbor. Pri koncertu sodeluje io vsi solisti in operni 7,dot poleg našega opernega orkestra, ki je glavni izvajalec svečanega žalnega koncerta. Vstopnice so v predprodaji od danes naprej pri dnevni blagajni v oneri. Opora ponori v torek 23. t. m. Mur^or-j-•ikojra »HovanffeiBOc. ooero. ki ima za snov bo'p med pristali Petra Velikega in staro-verci. To delo iz zgodovine rjskega liud-stva ;e doseglo pri nas izredno lop uspeh in odobravanje kritike Predstava je zn red C Premiera >floffmannovih pripovedk*, najboli prilmbljene Offenbachove opere, se vrši v četrtek 25 t. m Režir.i in dirigira g. Niko Stritof Opera se izvaja na da56iH odru prvič v originalni formi kot io ie predpisal komponist namreč da poie partije Stelle Ol i m nije Giuliette m Antonije ena sama pevka Te partije bo pela *§t. Zla!a Gjungjenae. Hoffmanna lt- Gostil, Nikla^a ga Golobova. Creopela jj- Zupan. Spala n-zanija g J Rus Nat.nineU g. Franci. Lin-lorfa Coppeli'.isa DanertuHa in Mirakla g. Manan Rus Schlemihla b Janko Andrej* Cochenillen Pitirhinaceia in Franca Pa g« Peček Inscenator B. Jakac Premiera je izven abonmaia. Opozarjamo na dijaško srsdftavo Verdijevega TfRieoleta«. ki se vrši v prtek 26. i m. ob 15- uri v opernem Eriedaiišču po al 1 boko znižanih cenah od 1" Din navzdol Smuka v Planici idealna! Planica, 20. oktobra. V Planici Je zapadlo 25 cm snega, temperatura —5 do —8. Smuka idealna. Razbojništvo treh brezposelnih Poljčane, 19 oktobra Kaj takega se pri na* še ni primerilo kot te dni v Cenju nad PoljČnnami V hiši bolehnega posestn ka Jožeta Turina so se pojavili trije delamržneži ;n se vedli tam 1 kot pravi razbojniki Prišli so ob dveh popoldne. Tedai je stopil ymo eden v izbo ;n poprosil denarja, kar je storil pajdaš bržčas zato, da bi si ogledal izbo zj pozneje. Z nastoprm mraka, okrog 6. zvečer, so se rokovnjač namreč zopet pojavili pred hišo. Zdaj pa niso več prosili. Dva po obrazu namazana, ^t.i »topila v hišo. medtem ko je tretji stal zunaj na straži Oborožena s kolom in velikim nožem, sta počela pravcata grozodejstva. 2eni je eden nastavil nož na prai češ, da jo bo ubil. če se le gane ali za-krič . drugi je zahteval od kega ■doma na Taboru društvena komemoracija za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem Pozivamo vse članstvo, da se te komemoracije udeleži v civilu z znakom Udrležba za vse telovadne oddelke je obvezna — Rdravo! Uprava. I* Marj«bora — V borbi za čast. Nedavno se ie vršila pred mariborsk.Mn ik-i/n in sod >čem zan;-miva razprava. Izida tega procesa je z veli kim zanimanjem pričakovala vsa marihor ska nacionalna iavnost. Upravirk »Juta*« n »Večerniika* v Mariboru e. >wvko Reja je tožil knjigovodjo ke'ja nomovn ko Tranca KoroiOf z okolice Sv Kungoto pr«>šit pomoči /a svoje mesec stnro dete. Revni materi pa ie otrok med potjo umrl Zaradi nenadne detetove smrti je bda rzvrsena sodna obdukcija, ki ie ugotovila da je otrok rnnrl od gl.idu. Pač resno /nomeni-- (hinovnih dni! — V gledališki šoli -;e bodo v neck dne 21 okobra ob °. uri dopoldne pričela redna predavan ia. Pri ia vi jo naj se tud novi mteresenti. KOLEDAR Danes: Sobota 20. oktobra katoličani: Ivan Katuijan. Jutri: Nedelja 31 oktobra katoličani: ITršula. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Mr IJptar. selcu bu renva ulica 7. Dr. Kmet, Tyrševa cesta 41 in Trnkoc/vja de i. Mestni trs 1 Edervju m inšpektorju roko. Novinar se je udobno zleknil na stol. — To je zelo zapleten zločin, Ellerv. — je dejal 'nspektor tiho. — Se nobtnega žarka ni od nikoder. Gospa Doornova je bila zadavljena v trenutku, ko je bila onesveščena in ko bi jo morali operirati. Zdelo se je. da se je rukdo izdaja! za kirurga in tega sleparja ne moremo najti. In iako tavamo v splošnem v temi. Današnje dopoldne je bilo vražie vroče. — Ta zločin ne sme ostati prikrit. Oueen, — je de-jal distriktni prokurator. — Zločinec, pa naj bo že kdorkoli, si je izbral za žrtev eno najpopularnejših osebnosti New Yorka. Novinarji žektor ie brž povedal distrilct- boste smeli več k nam. Ste razumeli? nemu prokuraiorju, kai se je bilo zgodilo, kako daleč ;e preiskava in sploh vse. kar je moral vedeti. Ko ;c končal, si >e dal prinesti pero in papir, da je s nrokuratorievo pumoĆo napisa! kratko uradno poročilo z novinarje. Strežnica je brž prepisala poročilo na stroj in Sampson 2a je podpisal. Potem je posla1 detektiva Vclia s poročilom k novinarjem. Inspektor Oueen je stopil k vratom operacijske dvorane m zaklical neko ime. V naslednjem hipu ve prestopila prag krepka postava doktorja Lucia Ounn-inga. Bil :e nekam razburjen, oči so se mu iskrile, obraz je imel nekam e morala policija sproti delati red Približno 100 angleških kinematografov ie doftik) film, ki kaže tragedijo v MarseHcu. Veš ' film "so videli člani 5cottland Yarda. velika skupina detektivov ki je napolnila v največjem londonskem kinematografu vso prostrano dvorano K predstavi ie poslalo policijsko ravnaterjstvo najborjše detektive, v nrvn vrsti zato. da bi morda opazili na filmskem platnu sumljive mednarodne tipe in zločince ^ilm je teke v ra namen dokaj počasi. Angleže so zanimali rud varnostni ukrepi francoske ooiicije Film o atentatu v Marseilleu so noslale v London francoske policijske >biasti kot staro že fradici.ionalno jslugo vzajemnosti Film so poslali 2 eta'om z 'etališča Le Bourget Tudi v Prago so poslali z letalsko pošto v pe-*ek zjutrai tri različne verzije tega filma Kemal paša bo stanoval v Tlaku Veliki reformator Turčije, predsednik turške republike Mustaffa. Kemal paša, v mars;čem posnema Sovjetsko Rusijo. Tako se je odločil tudi za petletko, od katere si obeta mnoge reforme, ki naj bi prinesle Turčiji izdatno zboljšanje razmer. Ker pa noče imeti v svo;i hitro napredujoči državi Potemkmovih-vasi, se bo sam prepričal o vsem, kar se v Turčiji dela. V ta namen zapusti svojo vilo pri Ankari in sfanoval bo v posebnem vlaku, obstoječem iz petih Pullmannovih vagonov, v katerih bodo pisarne, manjše privatno stanovanje, arhiv itd. V vlaku bo tudi močna rad;oposta-ja, ki bo lahko oddajala poročila tudi med vožnjo, poleg nje pa več sprejemnih postaj, da bo Kemal paša neprestano v zvezi z zunanjim svetom..Telefonska zveza mejJ.pM)«dinirrii v&KHlt bo avtomatična, toda brezžična, saj je Kemal paša nedavno sam izjavil, da Človek naše dobe nima boljšega zaveznika od radiotehnike. I Grozna rodbinska tragedija V Franciji se je odigrala te dni pretresljiva rodbinska tragedija. V vasi Camoron pri mestecu Abbeville je živel kmet Alfred Mor*cheaux, star 36 let, oženjen, oče petih otrok. Bil je dokaj premožen in med prebivalstvom domačega kraja je užival velik ugled. Toda govorilo se je o njem, da grdo ravna s svojo družino. In res so bili zadnje čase med njim in ženo prepiri na dnevnem redu in otroci so se bali očeta. Prepiri so bili vedno hujši, sledili so jim tudi pretepi, mož Je postajal vedno brutalneiši. V četrtek teden sta se- mož in žena hudo sprla. Po prepiru je mož odšel s hlapcem na polje, od koder se je pa kmalu vrnil. Otroci so baš zajtrkovali v kuhinji.*Mo~ž je zaklenil kuhinjska vrata in odšel za svojo ženo v sobo. Tam sta se znova sprla, med prepirom je pa mož pograbil lopato in udaril ženo dvakrat tako močno po glavi, d* ji je zdrobil lobanjo. Ne-sreanica je kmalu izdihnila. Potem je odšel nasilnež v kuhinjo k otrokom. Cim so otročički zagledali razjarjenega očeta z okrvavljeno lopato v rokah, so popadali na kolena in ga sklenjenih rok začeli prositi naj jim ne stori nič hudega. Toda njihova prošnja je bila zaman. Podivjani oče je pobil z lopato vseh pet otročičev v starosti od 4—12 let. Po strašnem zločinu je zažgal obe sosedni hiši, da bi zgorela z njima tudi njegova, potem je pa odšel v skedenj in se obesil. Sodnik, ki se je sam obsodil V nekem man-nšem kanadskem mestu se je sodnik Courts tako napil, da so ga ponoči ljudje pobrali na ulici in odnesli domov. Drugi dan, ko je prišel v svoj urad. je izrekel pred številnim občinstvom na seboj naslednjo obsodbo: »Courts. ti si sodnik in včeraj so te pobrali na cesti do nezavesti pijanega. Zakon pa velja za vse in zato te obsojam na denarno globo Glede na tvoje iskreno kesanje in na dosedanje neoporečno živlienje ti pa kazen do svoji uradni moči odouščam«. — Po razglasitvi te originalne razsodbe ie iznajdljivi sodnilk nadaljeval svoje delo. Za ureditev Lily Damita se omoži -Francoska f rimska igralka Lily Damita se poroči s Hugom Brassevem, ki ima to dobro in zavidanja vredno lastnost da je milijonar in farmar. Lij\ Damita ali s pravim imenom Lillian Carrejeva je dobila 1929. službo v Mol-lywoodu pri znanem filmskem podjetju Metro Goldwyn. Toda v pogodbi je bilo rečeno, da se ne sme zaljubiti, dokler bo v službi pri tem podjetju. Pogodba je že potekla in zdaj se lahko omoži. Zadnje čase je nastopala v Angliji tudi v gledališču. Rojena je bila pred 29 leti v Parizu in kot Hletna deklica je bila že pri baletu. Potem je postala članica /nanc-ga gledališča Folies Bergers, končno se je pa preselila v Casino de Pariš. Ko je-že imela za seboj uspehe v francoskih filmih, jo je angažiralo ameriško filmsko podjetje kot partnerico Ro-landa Golmana. Ko jo je QoIdwyn prvič zagledal, ni vedel, da je igralka, pač' je pa izjavil, da je nai'epsa ženska, kar , jih je videl dotlej v Parizu. Ko je pa zvedel, da je povrhu še igralka, je brž sklenil pogodbo z njo. Lepa Lilv je nedavno izjavila, da Je vse življenje potovala po svetu in da ne more ostati tri mesece v enem kraju. Rada ima izpre-mernbo. en večer bi hotela preživeti z milijonarji in diplomati, drugi pa med siromašnimi študemi sK— postr>f>aCji. Svatba bo v Kaliforniji, potem pa odpotujeta mlada zakonca na ženit ovan i-sko potovanje okrog sveta. osebnega prometa V osebnem prometu vlada v Ljubljani takšna anarhija, kakršne menda nikjer na svetu ne poznajo Ljubljana, 20. oktobra. Zadnje čase. ko smo začeli v Ljubljani urejevati s posebno vnemo cestna prometna križišča, ni nič manjša potreba po ure-d rvi osebnega prometa. Morda" je še celo večja, kajti Ljubljana se lahko ponaša s takšno anarhijo v osebnem prometu, kakršne najbrž n; nikjer drugie. Pri nas ni posebno živahnega važnega prometa. Ljoibliana v tem pogledu še dolgo ne bo velemestna. Ker pa tud-4 naše ceste niso velemestne, zlasti v središču, kjer so tako tesne in zavite in kjer so prometna križišča po stekališč'h cest :n svoji legi tako nesrečna da so regulaciie nnine, je potreba po uredrtv> osebnega prometa še večja. In nedvomno sta bili potrebni regulacn^PAl7 dovsč^ne m Marijinega trsa. VendaT vse takšne velikopotezne resnl*,**j;~ še vedno nmajo pravega pomena, dn-kler vlada v osebnem prometu prav takšna anarhlia kot je prej Regulaciie nrnrnetrvh križiće niso potrebne le za nredHev vottiptrrkiirne glede na" vozove: Prvi poskus uvedbe smotrenosti v osebnem promet" :h cestnih kr žjrščrh. n. pr. na Marijinem trgu. Ajdov Sejni« pred rmig^tratom. pred pošto m pred univerzo ter ob Železniškem prelazu na Tvrševi in Blei\veisovi cesti. Odločno bi morali tudi prepoved tri postajanje na hodnikih, kjer je živahen promet, zlasti pred pošto. Mehčan bodo morali končno žrtvovati že tradicij on etno shajališče prud glavno pošto. Ce že hočemo veljati za velemešč.nu-moramo to pokazati najprej na ulici, da ne bomo hodili po cestah, vozili pa po hodni kih. Vlom v gostilno Poijcane, 20. oktobra V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v gostilno Mlaker Ivan v Spodnjih Lažah. Gostilna je prav blizu železniške postaje na zelo prometnem kraju. Vlomilec je prišel v gostilno na kaj skrivnosten način. Nikjer na vratih- niso zjutraj našli nobenih sledov vloma. Vendar so bila vsa vrata odprta, čeprav je gospodar, preden je odšel z družino spat, vse skrbno zaklenil. Zato je prav lahko mogoče, da se je vlomilec, ki je imel še pomagača, skril v hiši že prej in počakal, da so vsi odšli spat. Z dletom, ki ga je dobil v hiši, je odprl vse omarice v obeh gostilniških prostorih in pobral iz »jih vse, kar se mu je zdelo vredno: tako sinovo birmanska uro, nekaj drobiža, cigarete in druge malenkosti, poleg tega tudi steklenico žganja, likerja in liter vina. Iz veže je vzel povsem novo 1600 Din vredno kolo, last občinskega tajnika iz Loč, g. Martina G ruma. Za zameno je pustil tam staro kolo, ki je bilo istega večera ukradeno v Poljčanah g. V. Iz vseh teh okolnosti se sklepa, da je bil vlomilec o domačih razmerah- dobro poučerr:..... Gospodar, kakor tudi občinski tajnik, ki stanuje v isti hiši, nista ničesar slišala po-.noči. Prva je opazila vlom dekla; našla je vsa vrata odprta, istotako vezna vrata, ki so bila sicer zapahnjena. V prvi sobi je bila položeoa poleg omarice sekira, last Mlakar-" ja, očividno v eventuelno obrambo. Pred vhodom so našli izpraznjene steklenice žganja, likerja in vina ter dva kozarca, znak, da si ga je zlikovec, predno je odšel s pomagačem, še pošteno privoščil. O vlomu je obveščeno orožništvo, ki je začelo takoj zasledovati vlomilca. Previden bolnik, .Zdravnik. Ledvice imale načete. Kopati se boste morali trikrat na teden v topli vodi. Bolnik: " Gospod doktor, ali se bom moral kopati ves ali samo okrog ledvic? i . , S kmetov. 'Dve kmetici prideta v kavarno in naročita ka\o. Ko jo popijeta, ne vesta kaj početi z vodo, ki jo je prinesel natakar. Končno umijeta skodelico in odideta. Su sa & »StOVEK8KI NAKON, te« 90. ofctefcra 1*84 •^•239 MALI OGLASI V vaen maiib ogiasib velja oeseda 50 para, davek DIB 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tuđi v znam-»cah — le pismene odgovore glede malih oglasov je treba DrilntttJ znamko — Popustov za male oglase ae priznamo NEPKMILNINl V NAJEM DAM ali prodam v bližini kolodvora večje poslopje, pripravno za vsako tovarno ali večje podjetje. Ponudbe pod >Zelo ugodno 3114« na upravo Slov. Naroda«. V Varaždinu kuća sa gostionom, vrtom i stanom od 5 soba, centar, fronta na 2 ulici — prodajem za 220.000 ^.n. >Argus«, Zagreb, Boškovićeva ulica 6. VEĆJI LOKAL primeren za obrtnika, se takoj odda. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3120 NOVU KUČU V ZAGREBU 5 modernih stanova, nedaleko Diče, prodajem za 870.000 Din. »Argus«, Zagreb, Boškovićeva ulica 6. KUĆU NA MAKSIMIRSKOJ CESTI podesnu za svaki posao, visoko-prizemnica, nova, sa dvorištem i kolnim ulazom — može se nadograditi još jedan kat — prodajem za cea. 320.000 Din. »Argus«, Zagreb, Boškovićeva ulica 6. SLUZ9E ORGANIZATORJI za socijalno zavarovanje se iščejo za vse sreze Slovenije proti primernemu mesečnemu honorarju. Lastnoročno pisane ponudbe z dosedanjim delovanjem se naj pošljejo pod >Orga-nizatorji« na naslov >Aloma Companv«, Ljubljana«, Aleksandrova cesta 2. 3116 STANQVA!3\ če oddajate ali «ščete stanovanje oglašajte v »Slovenskem Narodna. — Beseda UJM) para. STANOVANJE dveh sob, brez kuhinje, pripravno za samca ali pisarne, se odda takoj. Več pri kamnoseški tvrdki Vodnik, Kolodvorska 34. 3111 STANOVANJE z veliko sobo in kuhinjo takoj oddam. — Restavracija pri novi remizi. 3121 GIMt? PRIJATELJICA nedeljskih izletov išče resnega gospoda, okrog 40 let starega, kot spremljevalca. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Ločen račun«. 3115 PRODA« GRAMOFON -kovčeg in 37 lepih plošč, vse prav dobro ohranjeno, ugodno prodam. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. ZAVESE vam najlepše napravi po iz-bin blaga specijalni oddelek sa zavese — RUD. SEVER Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kupi blago pri meni. tm jih izgotovim brezplačno! 36-T ZIMSKA NAMIZNA JABOLKA sortirana, v zabojčkih in SADNO DREVJE visoko in pritlično za jesensko saditev dobite pri Kmetijski dražbi v Ljubljani. Novi trg 8. 3103 Trenchoati usnjem suknjici itd. najboljši nakup pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in pianine tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-šuje strokovnjaško najceneje. — Knafljeva ulice 4. IVAN KACIN, DOMŽALE Tvornica klavirjev in harmonijev. — Ugodna odplačila, večletno jamstvo. Zaloga: Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. dvorišče. Istotam se sprejemajo popravila, uglašenje, prepoliti-ranje po najnižjih cenah. 3100 PAZ.NO BRITJE 2.— DIN STRIŽENJE 4.— DIN V novo renovirani higijenski brivnici »RAPID«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25. 3108 KOLINE danes in jutri v gostilni »Pri Kmetu«, poleg šišenske mitnice. Se priporoča Viktorija Kmetova, 3118 DVIGNITE PISMA v upravi »Slov. Naroda«. > Denar« 3026. > Ljubljana« 3019. »Mleko«. >Moja* 2000. »Nujno«. »Ne izpod 40 let« 3075. »Pisarna« 3073. »Polno jamstvo« 2847. »Oskrbnik«. »U. T. J.c 3031. »Zajamčeno« 2564. »Znanje nemščine«. »125-3033«. »300«. Inserirajte v »Slovenskem Narodu" Mag. št. 47.510-34. RAZPIS. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje ofer-talno licitacijo za napravo kanala v Gosposki ulici Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra do 25« oktobra 1934 do 11. ure dopold. Ponudbe je treba vložiti pod običajnimi pogoji in jih kolkovati po tar. post. 25. taks. zakona. Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu. MESTNO POGLAVARSTVO LJUBLJANA dne 19. oktobra 1934. Predsednik mestne občine: Dr. DLVKO PUC 1. r. ŽENSKE NOGAVICE Najfinejše. •▼iWoe' Din Trpežne svilene „ U flor i w Iz sukanca 1S*W Štrapačne flor. m Vrsu: 4625-55 Za tfort L*h«k Id elegantra komorni Vrst«: 4*24 60 Perfonran čeveljček ix laka. *» esalu deklici lepo pristoje y ; st Starejše dame nosijo rade lakaste polcevlje Vrsta c-2645-14. Eleganten, močan irv pocenL -e ti telečjega bokaa Vrsta: 7225 06 Za dom samo Bate copate Vrsu: 4644415 Vsem damam in gospodičnam, ki rade nosijo ceelje z nizko peto, priporočamo tale dober in ceneni čevelj ček Vrsta: 3162-410 Vaš novi zimski plašč izpopolnite s krasnim krznenim ovratnikom, ki g*5 dobite v obilni zalogi za vsako ceno pri tvrdki krznarstvo LJUBLJANA, Mestni trg it. 5 f lise sa volane v različnih guban. specialni ENTEL oblek, volan, šalov Ltd. AŽURIRANJE, enteJ vložkov In čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, perila. Hitro, fino tn poceni Izvrši Matek & Mikeš, LJublj poleg hotela fttrakel} zave*. Klavirji! Planini na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Stelnway, Fora ter, Petraf, HolzL Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih iskljneiio le sodni izvedenec tn bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta štev. 7. LEPO IZBIRO! za zimske ženske m moške obleke, plašče, sukne in druge zimske potrebščine, Vam nudi modna trgovina /ANKO ĆESNIK Ljubljana. Lingarjeva ulica. Šivalni stroji od Din 16O0 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvo-kolesa od Din 950 naprej. »Sachs« motorji od Din 5000 naprej pri »TRIBUNA« F. Batjel, LJubljana, Karlovdka cesta 4. — Ceniki franko. Naznanjamo tužno vest, da je dne 18. oktobra 1934 po kratki in težki bolezni preminul naš višji uradnik, gospod inž. Albin Cotič Pogreb blagopokojnega bo dne 20. oktobra ob '/24* popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Krizu. Zaslužnega uradnika ohranimo v trajnem najlepšem spominu. TRBOVLJE, dne 19. oktobra 1934. TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA CEMENTARNA TRBOVLJE Lbejnje Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jesersek. — Za upravo io mseratnć del lista: Oton Chrasioc. — Vem -