1'oltnloa plačan* T gotovini.
I. izdaja.
Cena 1)3n V-
. krat,
Izhaja vsak dan zjutraj razveu i ponedeljkih Id dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din V—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 80'—. Uredništvo ▼ Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-60 In 30-71
Jugoslovan
Rokoplaot ne vračamo.
Oglasi po tarill In dogovora. Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. AMt-sandrovn cesta št. 24, tel. 29-GO.
Y Celju: Slomškov trg 4. PoSt. ček. rnč.i Ljubljana 15.621.
St. 83
Ljubljana, sobota, dne 11. aprila 1981
Leto 11.
Velika nejasnost v mednarodnem položaju
Sestanek med Briandom in pariškim angleškim poslanikom - Francoski načrt proti nemsko-avstrijski carinski zvezi - Glasovi o sporu med Doumergue-om in Briandom
Razkol 'v Hitlerjevi stranki.
Nadporočnik Schulz, čigar imenovanje na mesto stotnika Stennesa je izzvalo oster konflikt med berlinskimi udarnimi oddelki in vodstvom Hitlerjeve stranke.
Sokol oproščen taks
Beograd, 10. aprila. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o oprostitvi poštnih taks Sokola kraljevine Jugoslavije.
§ 1. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije in njegove enote: sokolske župe, sokolska društva in kmetske sokolske čete so oproščeni plačevanja taks za navadne (nepriporočene) pisemske pošiljke (pisma, tiskovine, blagovne vzorce in poslovne dopisnice) v medsebojnem uradnem dopisovanju in v dopisovanju z uradnimi oblastmi.
§ 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obveznost pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Titulescu za vlado narodnega edinstva
Bukarešta, 10. aprila, n. V političnih krogih 2 največjim zanimanjem sledijo razgovorom in pogajanjem designiranega ministrskega predsednika Titulescuja. Danes se je Titulescu sestal z Maniujem, ki se je davi vrnil v Bukarešto. Novinarjem je dal novo izjavo, v kateri je naglasil, da je sprejel mandat za sestavo vlade samo zaradi resnosti političnega položaja, pa da bo zaradi tega z vsemi svojimi silami stremel za tem, da sestavi vlado narodnega edinstva, ki bi mogla trajno delati za obnovitev Romunije.
Nezavisni »Adeverul« pravi, da za Titulescuja delo ni lahko in da ni pričakovati, da bi Titulescu pred pravoslavno veliko nočjo sestavil Vlado.
Svetovna agrarna konferenca v Londonu
Budimpešta, 10. aprila, n. V Londonu se bo dne 18. t, m. otvorila svetovna agrarna konferenca. Predsednik konference bo kanadski vrhovni komisar Feruosson. Na konferenci bodo zastopane vse agrarne države na svetu. H konferenci se je prijavila tudi USA, Kanada, Argentina in Rusija. Donavske države bo zastopala ena delegacija z ozirom na to, da so njihovi interesi med seboj skladni. Na konferenci bodo razpravljali o konstituiranju mednarodnega odbora, ki bo reguliral eksport vseh agrarnih vprašanj.
Glasovi o moratoriju za vojne dolgove
London, 10. aprila. AA. V tukajšnjih gospodarskih krogih se je raznesla vest iz Newyorka, da bo za vse vojne dolgove proglašen moratorij za dobo dveh let. Pozneje je bila ta vest demantirana, nakar se je tečaj angleških državnih papirjev in vodilnih industrijskih akcij popravil. Londonski bančni krogi menijo, da je moratorij malo verjeten.
Avstrijsko - madjarska pogajanja
Budimpešta, 10. aprila, n. Danes so se prekinila madjarsko-avstrijska carinska pogajanja, ki so se vršila na Dunaju. Madjarska delegacija je nadaljevala pot v Ženevo, Pogajanja se bodo nadaljevala po 3 tednih.
Pred splošno stavko v francoski tekstilni industriji
Pariz, 10. aprila. AA. V tekstilni Industriji grozi splošna stavka. Delavci so odklonili znižanje plač. Delavske organizacije so brzojavile ministrskemu predsedniku Lavalu, naj posreduje, kakor minulo leto.
Eksplozivno pismo v kabinetu kancelarja Briininga
Berlin, 10. aprila, n. Sinoči je prišlo v kabinet državnega kancelarja Briiuinga priporočeno pismo. Tajnica ga je odpila in v tistem hipu je pismo eksplodiralo. Povzročilo pa ni nobene škode, le uradnica se je zelo prestrašila. Poli cija je dognala, da je bila bomba sestavljena in vžigalic in da ni mogla nikomur škodovati.
Pariz, 10. aprila, n. Snoči sta se sestala zunanji minister Briand in angleški ambasador lord Tyrell. Govorila sta o položaju, ki je nastal po napovedi angleško-nemške-ga sestanka v Chequersu. Izdali so tudi uradno poročilo, v katerem je rečeno, da sta Briand in lord Tyrell razpravljala o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na sestanek v Chequersu. Britanski poslanik je prepričal Brianda, da britanska vlada ne namerava skleniti nikakega separatnega dogovor z zastopniki nemške vlado. Sestanek v_Chequersu je bi projektiran še prej, nego ,je bil objavljen načrt avstrijsko-nem-ške carinske unije. Britanska vlada je nameravala ob priliki podpisa francoslco-britanslco-italijanskega pomorskega sporazuma prirediti v Londonu Večji sestanek, ki bi se ga udeležili nele zastopniki Nemčije, marveč tudi francoski in italijanski zunanji minister. S tem pa, da podpisa navedenega dne ne bo, Anglija še nima pravice preklicati svojega vabila, čeprav Briand in Grandi ne prideta v London.
Rim, 10. aprila, n. Fašistovski tisk paz-jivo spremlja polemiko, ki je nastala v francoskem, angleškem in nemškem tisku zaradi povabila angleške vlade, ki ga je poslala nemškemu državnemu kancelarju Briiningu in zunanjemu ministru Curtiusu, naj prideta v London. Listi ugotavljajo, da se je pričel Henderson izmikati Brian-
du in da je dosegel, da se o vprašanju avstrijsko-nemške carinske unije ne bo govorilo pred sestankom v Cliequersu. — Fašistovski listi naglašajo, da je Briandov položaj omajan.
»Tribuna« pravi v svojem poročilu iz Pariza, da se bodo v kratkem vršile volitve novega predsednika republike. Ob takšnih prilikah je običaj, da tudi vlada poda ostavko, za novo vlado pa, po trditvah rimskega lisla. Briand ne bo prišel več v poštev. Zunanje ministrstvo bo tedaj prevzel Paul Boncour, ki bo izstopil iz socialistične stranke, pa tudi levičarski krogi v Franciji želijo, kakor zatrjuje rimski list, da bi Briandu v novi vladi sledil Her-riot.
London, 10. aprila, n. Britanski politični krogi in listi uporno vztrajajo pri vesteh, da namerava Briand na sestanku Sveta Društva narodov objaviti obširen gospodarski načrt, ki naj bi ublažil učinke nem-ško-avstrijskega carinskega sporazuma.'’ — Listi trdijo, jda namerava Francija dati nekaterim agrarnim državam v srednji in vzhodni Evropi važne carinske koncesije, da se tako ustvari edinstveni preferenci-jalni carinski režim med njo in omenjenimi državami.
Pariz, 10. aprila. AA. Laval je imel daljši razgovor z Briandom. Po poročilu listov sta razpravljala o sedanjem položaju in se dotaknila tudi vprašanja carinske
zveze med Avstrijo in Nemčijo. Francija bo dovolila za poljedelske pridelke sred-nje-evropskih in vzhodno-evropskik držav razne prednostne carine in bo šla v tem sklepu tako daleč, da bo prelomila s sistemom največje ugodnosti. — Francoska vlada je opustila prvotno namero, da organizira zvezo podunavskih držav s sodelovanjem Francije in z izključitvijo Nem-čije.
Rim, 10. aprila. AA. Šef angleške sredozemske mornarice je prispel na križarki »Queen Elisabeth« v Spezzio, kjer se je sestal s poveljnikom prve italijanske eskadre. Ta poset spravljajo v zvezo s pogajanji o pomorskem sporazumu.
Pariz, 10. aprila. A A. Časopisje nadalje komentira govor predsednika Doumergua v Nici. Listi menijo, da njegova izvajanja predstavljajo politični testament in poudarjajo veliko nasprotje, ki je nastalo med predsednikom in zunanjim ministrom Bri-andoin.
Opozicijonalno časopisje poudarja, da bo predsednikov govor pospešil Briandov padec.
List >Oeuvre« trdi, da je nastal konflikt med Briandom in predsednikom Douiner-gom zato, ker je; predsednik odklonil ponovno izvolitev. Doumergue je hotel s svojim govorom opozoriti Francijo na nevarne posledice Briandove zunanje politike.
»Nevarna pota doktorja Schobra"
Odpor proti carinski zvezi v Avstriji narašča - Tudi Heimwehr proti uniji z Nemčijo
»Avstrija naj ohrani svojo samostojnost«
Dunaj, 10. aprila, d. Počasi je tudi v sami Avstriji občutiti odpor proti nemško-avstrijski carinski zvezi. Pred nekaj dnevi je na posvetovanju glavne zveze avstrijske industrije večina zavzela stališče proti nameravani carinski zvezi. Včeraj je krščan-sko-socijalni >Weltblatt« opozoril na pretečo katastrofo raznih panog avstrijske industrije in je zahteval ženevsko rešitev vprašanja. Danes se je oglasil organ kr-ščansko-socijalnih nižjeavstrijskili Heim-vvclirov »Die Nicderostcrreichische Heim-wehr« proti nameravani carinski uniji. — Za tem listom stoje znani nižjeavstrijski heimvvehrovski voditelj poslanec Raab, deželni glavar Burescli in drugi voditelji kr-ščansko-socijane desnice. Pod naslovom: »Nevarna pota dr. Schobra v vprašanju
carinske zveze z Nemčijo«, izjavlja list, da popolna rešitev carinskega problema zahteva sodelovanje vse Evrope in da je enostranska rešitev samo v korist ciljem politike moči neke interesirane skupine v Nemčiji in da taka rešitev tudi veča sovjetsko nevarnost v Evropi. List graja dalje dr. Schobra, da je vsa pogajanja o carinski zvezi prepustil nemškemu zunanjemu uradu. Avstrija pa bi bila vprav v tem trenutku dolžna voditi samostojno zunanjo politiko. Stara Avstro-Ogrska je sicer razpadla, toda avstrijska misel živi dalje in vedno še lahko ugotovimo, da je ostala Avstrija in Dunaj nevidno središče, po katerem se orijentirajo tudi nasledstvene države. List opozarja na dobo inflacijo, ko so rekli, da mala Avstrija ni sposobna za živ-
ljenje. V resnici pa je huda kriza imela v Nemčiji slabše posledice kakor v Avstriji. Zgodovina kaže, da vključitev majhnega carinskega ozemlja v večje ozemlje navadno šibkejšemu nalaga žrtve. Vsa avstrijska srednja in mala industrija in vsa obrt bo pritisnjena ob steno, če bi se odprlft nemška meja. Tudi konsumna moč delavstva bi propadla. Pridobiti bi mogla samo nemška težka industrija. K temu se pridruži še vprašanje, če ne bi avstrijski davkoplačevalci poleg vse svoje stiske morali prevzeti še bremena iz naslova reparacij-skih plačil. Končno stvari list pred carinskim projektom in zahteva, da Avstrija ne. opusti svoje samostojnosti.
Hazkol v Hitlerjevi stranki postaja nepopravljiv
Silovite polemike med Hitlerjem in Stennesom - Incident z Besedovskim, ki obeta senzacijonalna odkritja
Berlin, 10. aprila, d. Hitler in njegov rival Stennes še naprej drug drugega napadata in nadaljujeta z razkritji. Stennes ob-dolžuje moške iz Hitlerjeve okolice homoseksualnih odnošajev. Hitler pa očita Sten-nesu, da je hotel prirediti pohod na Berlin po italijanskem vzorcu. Ta načrt pa je Hitler preprečil, češ, da hoče ostati na zakonitih tleh. Stennes dalje razkriva, da je Hitler od ruskih komunistov zahteval denar in ga tudi dobil. Stennes se pri tem sklicuje na nekdanjega ruskega legacijske-ga svetnika v Parizu Besedovskega. Nato je Hitlerjev list »Volkischer Beobachter« imenoval Besedovskega »elender Scliurk«. Besedovslci je sedaj odgovornega urednika Hitlerjevega lista tožil in napoveduje dokaze za finančne odnošaje med Hitlerjem in Moskvo.
Berlin, 10. aprila, d. Berlinski policijski predsednik je za tri mesece prepovedal izhajanje lisla >Der Stahlhelm«, glasilo znane istoimenske vojaške organizacije. To se je zgodilo, ker je list zasramoval pruske državne naprave.
Berlin, 10. aprila. A A. Proti vsemu pričakovanju postaja razkol v narodnosocija-listični stranki čedalje večji. Kapetan Sten-
nes je pričel izdajati list, ki izhaja vsakih 14 dni. Nova stranka se imenuje revoluci-jonarna narodnosocijalistična stranka in ima veliko pristašev v severni Nemčiji. Zaenkrat ni moči še soditi, kak vpliv bo imelo to gibanje na bodočnost Hitlerjeve stranke.
Berlin, 10. aprila. AA. Bivši tajnik sovjetskega poslaništva v Parizu Besedovskij, čigar afera je svoječasno vzbudila svetovno pozornost, je tožil narodnosocijalistični list »Voelkischer Beobachter« zaradi razžale-nja časti. List je Besedovskega ostro napadel, ker je slednji očital narodnim socija-listom, da so dobivali podporo iz Rusije. Časopis imenuje Besedovskega ničvredneža in mu očita, da je živel več let na stroške ruskega ljudstva v izobilju in zbežal šele iz ruskega poslaništva, ko ga je ruska policija pozvala na odgovornost.
Smrtna nesreča pri smučanju
Bern, 10. aprila. AA. Pri Scheidcggu v bližini Wengena v bernskem Oberlandu je vozila skupina 40 smučarjev z veliko naglico z gore Lau-berhorn. Pri tem sta trčila dva smučarja drug ob drugega. 25 letna Stack je bila ubita.
Minister Preka v Mostarju
Mostar, 10. aprila, k. Sinoči je prispel v Mostar minister za socialno politiko in narodno zdravje Preka, ki si je ogledal zdravstvene ustanove. Jutri odpotuje v Stolac in druge kraje, 4a spozna tudi tamkajšnje zdravstvene razmere in ustanove.
Zlata rezerva Francoske banke
Pariz, 10, aprila. AA. Po zadnjem izkazu se je zlata rezerva Francoske banke nekoliko zmanjšala. Punt sterling se je dvignil za 5 centimov in dosegel tako najvišji tečaj od meseca aprila 1930.
Strašna nesreča v lekarni
Brod na Savi, 10. aprila, k. Bogdanu Gabiču, ki je v Radovanovieevi lekarni v Bosanskem Brodu pripravljal neko zdravilo, je padla ne-' nadoma iz rok steklenica in se na tleh razbila. V tistem hipu se jo tekočina, ki je bila v steklenici, vnela in plamen je zajel tudi nesrečnega farmacevta. Skočil je skozi okno na cesto. Med ljudmi pa je nastala panika, ko so videli človo-ka v plamenih. Menili so, da gori hiša. Končno so ga v strašnem položaju prenesli v bolnico. Od njega so padali kosi mesa. Zdravniki M spoznali, da zanj ni več rešitve.
Povodnji na Grškem
Atene, 10. aprila. AA. Eeka Teneios je prestopila bregove in poplavila med drugim tri vasi v okolici Trikale. Gmotna škoda je velika. V Makedoniji so nastale poplave, posebno v kraju Veroie.
»Slovenec« in načrt novega rudarskega zakona
Včerajšnji »Slovenec« je objavil daljši članek o načrtu novega rudarskega zakona in delavstvo. Članek ima skoraj tendenco, da liii na senzacionelen način pokazal, kako silno skrbi »Slovenec« za blagor delavstva. Ta tendenca pa ni v nobenem pogledu upravičena, ker se res uspešno bori za delavstvo samo oni, ki podaja samo točne in resnične informacije.
V »Slovenčevem« članku o novem rudarskem zakonu pa je vse polno netočnosti, pa čeprav poroča o zakonskem osnutku, ki ga je moral 'meti pred seboj!
Tako pravi »Slovenec«, da se more delavec ki je napravil podjetju brez osebne krivile škodo v iznosu 3(X) dinarjev, odpustili brez odpovedi iz službe. V resnici pa se pravi v osnutku zakona, da se sine tako odpustiti 'o delavec, ki zlonamerno napravi to škodo.
Napačno poroča »Slovenec« tudi o določbah glede deložacije. Tako pravi načrt ru-daru&ejra zakona, da se deložacija odpuščenega delavca ne izvrši, če podjetnik ne potrebuje stanovanja za drugega delavca. »Slovenec« pa to določbo krat k oni a to prezre in poroča, ko da bi se delavec takoj po poteku službene dobe že tudi vrgel na cesto. Pri teni pa napravlja »Slovenec« še drugo napako, ko čisto pozablja (ali namenoma?), da so naturalna stanovanja del plače in da ima zato novo zaposleni delavec takoj tudi pravico na stanovanje.
Kako naj tolmačimo tudi to, da piše »Slovenec«, da ne smejo po novem načrtu rudarskega zakona znašati kazni več ko 15 odstotkov dnevne delavske plače, ko pravi vendar novi načrt, da ne sinejo kazni znašati več ko 10 odstotkov. Pripomnimo še, da se stekajo vse kazni v bratovsko sklad-nico, kjer imajo delavci odločilno besedo.
Čisto bistveno napačno poroča »Slovenec« tudi o določilih novega načrta rudarskega zakona glede zarubit ve delavskih plač. Novi načrt je čisto v skladu z željami rudarskih žen, ki hočejo, da se srne delavska plača zarubiti le za izdatke za živila in manufakturo, ne pa tudi za izdatke za alkohol. Kdoir kreditira rudarju za pijačo, ta naj kar sam gleda, kako prid« do svojega denarja, ker po novem načrtu ni delavska plača za izdatke za alkohol zarubljiva. Vsakdo, ki količkaj pozna življenje v revirjih, mora priznati, da je ta določba absolutno socijal-na.
V skladu s tem je tudi določba, da se sme zarubiti ena četrtina delavske plače samo za izdatke, ki jih je delavec izvršil pri nakupu živeža in manufakturi v rudniškem konsumu. Samo izdatke, ki so bili izvršeni v rudniškem konsumu, je mogoče kontrolirati in zato je moralo priti do te do-Jočbe. V nasprotnem slučaju ne bi bilo jamstva, da se ne bi zarubili tudi izdatki, izvršeni za nakup alkoholnih pijač. Tako skuša »jSlovenec« predstaviti določbo, ki Je Čisto socijalna kot protisocijalno.
Običaj je, da se vsakdo, ki piše o novih zakonskih osnutkih najprej točno informira na merodajnih mestih. Tudi »Slovenec« navadno tako ravna, samo kadar piše o rudarskih zadevah, se tej navadi rad odpove. Takrat ima vedno poseben način pisave, kakor da bi šlo za volivne kroglice. Nehote se mora človek vprašati, kakšni nameni so tu merodajni.
Ne glede na to, pa se s tako netočno podanimi informacijami samo bega javnost in brez potrebe razburja delavstvo. Ali je to treba?
In kaj naj rečemo, če zahteva »Slovenec«, da se smejo naturalna stanovanja rudarjev, ki so del plače, odpovedati šele po treh mesecih? Ali ni to že demagogija? Vprašamo samo bravce »Slovenca«, kaj bi dejali ti, če bi se la določba razširila tudi na uslužbence na kmetih?
Lepo je, če se kdo v resnici zavzema za delavce; ni pa lepo, če se poslužuje netočnih podatkov. In to je »Slovenec« storil in zato tudi njegov članek ni ne v interesu resnice, še manj pa v’interesu rudarjev in države.
In to moramo pribiti!
Dnevni red zasedanja Sveta Društva narodov
Ženeva, 10. aprila. AA. Dnevni red 63. zasedanja Sveta Društva narodov, ki je bil objavljen danes, vsebuje važne točke. Med drugim so na dnevnem redu angleške in nemške resolucije, ki zahtevajo, naj se pred razorožitveno konferenco objavijo podatki o oborožitvah. Nemško-avstrijaki' carinski sporazum ni na dnevnem redu, ker je Anglija predlagala, naj se ta dogovor prouči s pravnega stališča. Tozadevna resolucija pa Sc ni prispela na tajništvo Društva narodov Predsedoval bo nemški zunanji irtiuistei dr Uurtius.
Hesno revolucionarno gibanje na Portugalskem
Vladne čete; ki so bile poslane na Madeiro, so se spuntale — Dve in dvajset revolucij po odpravi monarhije
London, 10. aprila. A A. Iz Lizbone poročajo, da je vladalo tamkaj ves včerajšnji dan in minulo noč veliko razburjenje. Londonski krogi, ki imajo trgovske zveze z Lizbono, so prejeli vest, da so pripravljali v mestu revolucijo. Policija je v Lizboni, v Opor tu in v drugih mestih aretirala veliko oseb, ki so bile v zvezi z revolucionarnim odborom na otoku Medeiri. Med aretiranci je več bivših ministrov. Po ulicah Lizbone križarijo oborožene čete. Druge so v vojašnicah v stalni pripravljenosti. Odkar je bil Manuel odstavljen, je izbruhnilo v Portugalski že 22 revolucij. Poročajo, da je veliko meščanov, ki so bili udeleženi pri zaroti, v vsej naglici zapustilo mesto. Nezadovoljni častniki v Lizboni in v Oportu so objavili proglas, v katerem očitajo sedanji vladi, da je s silo zatrla vse državljanske svoboščine. Zarotniki so nameravali jiroglasiti splošno stavko v glavnih industrijah v prestolici in v drugih večjih mestih in tako izzvati revolucijo.
Madrid, 10. aprila. AA. Upor na otoku Madeira je čedalje bolj resen. Tukajšnji politični krogi menijo, da je ta upor del splošnega revolucionarnega gibanja, čete,
ki jih je poslala portugalska vlada minuli teden proti upornikom, so položile orožje in brzojavile vladi v Lizboni, naj odpravi diktaturo in obnovi ustavo.
Po poročilih s severne portugalske meje so revolucijonarji na otoku Madeira v stalni zvezi z uporniki v severni Portugalski.
Lizbona, 10. aprila, AA. Poročila z Azorov pravijo, da so se ti otoki pridružili revolucionarnemu gibanju v Madeiri. Posadki v Punta del Gado in v Angori de He-roismo sta razvesili revolucijonarno zastavo. Ministrski svet je imel dolgotrajno sejo, po kateri je izjavil, da je zvestoba čet, ki so bile odposlane proti revolucionarjem, nedotaknjena. O bojnih operacijah ni bil doslej izdan noben komunike.
Lizbona, 10. aprila. A A. O položaju na Madeiri ni nobenih vesti. Cenzura je zelo stroga. Proti upornikom so odposlali čete, topništvo in vodna letala. Na Portugalskem je položaj zelo resen. Poročajo, da sta se uprli na deželi dve posadki. Vlada je prestavila svoj glavni stan v topničarsko vojašnico.
Grozen umor slovenskega duhovnika
v Italiji
Župnika Gabrovška iz Škofelj je gruča fašistov zadavila
in ga vrgla v Reko
Trst, 10. aprila, v. Tržaški listi so v nedeljo mimogrede objavili to-le poročilo: Blizu Loke pri Vremah se je zgodila smrtna nesreča. Preteklo sredo proti polnoči se je vračal 62-letni župnik Josip Gabrovšek domov, šel je preko brvi čez Reko, pa mu je spričo teme spodrsnilo; stopil je napak in padel v vodo ter v njej utonil. Naslednje jutro proti 5. uri je nekaj vaščanov, ki so šli na delo, opazilo kraj Keke truplo utopljenca. Približali so se in z velikim presenečenjem ugotoviti, da je bilo truplo njihovega župnika. Obvestili so o svoji najdbi karabinerje na bližnji orožniški postaji. Ti so takoj pričeli preiskovati nesrečo. Ugotovili so, da je župnik utonil, in po komi-
sijonalnem ogledu iso nesrečnega župnika pokopali na domačem pokopališču.
Vest o smrti župnika Gabrovška se je še tistega dne raznesla po Brkinih. Spočetka so vsi mislili, da je župnik zares po nesreči utonil. Kmalu pa so se začele širiti govorice, da je župnika nekdo v temni noči napadel, ga zadavil in vrgel v vodo. Te govorice 30 se vedno bolj vztrajno širile med ljudstvom. Sedaj pa se je oglasila priča, ki je usodne noči opazila, kako je gruča fašistov napadla nesrečnega župnika in ga umorila. Priča je molčala vse doslej zaradi tega, ker se je bala posledic svojih eventu-elnih izpovedi.
Bela Ijublfana po podatkih (ljudskega šie^a dne 3. decembra 1910
Prvi začetki popisa prebivalstva in premoženja segajo daleč nazaj v najstarejšo zgodovinsko dobo vseh kulturnih narodov. Ko so države dosegle višje in močnejše organizacijske for-me ter prevzele važnejše in kompliciranejše upravne posle, so nujno morale izvesti ljudsko štetje radi ugotovitve davčne, produkcijske, obrambne itd. moči svojega prebivalstva.
še predno so se na bregovih Nila začele dvigati ogromne piramide — prvi čudeži sveta — so že faraoni izvedli ljudsko štetje. Mojzes, prvi največji judovski državnik, je celo tekom 40. letnega blodenja svojega naroda po Sinajski puščavi izvršil štetje Izraelcev ter statistične podatke zabeležil v eni svojih petih knjig imenovani »Nurneri«. Skoraj tisoč let preje nego je nastopil Konfucijus s svojim naukom, katerega še dandanes priznavajo in obožujejo sto in sto milijoni ljudi, so že Kitajci imeli popis prebivalstva in zemljišča. Ako omenimo samo še prvo ljudsko štetje obeh najkulantnejših narodov starega veka, Grkov za časa Likurga in Solona in Rimljanov za časa kralja Servija Tu-lija, potem bo važnost in pomen ljudskega štetja vsakemu dovolj jasen.
Začetek zgodovine krščanstva je tudi vezan z ljudskim štetjem. Vsakemu je znano, da sta morala Marija in Jožef iz Nazareta v Betlehem radi popisa prebivalstva, katero se je vršilo na povelje rimskega cesarja Avgusta. Tako se je rodil Kristus v Betlehemu, a ne v Nazaretu.
V bivši Avstriji se je vršilo ljudsko štetje vsakih 10 let in sicer po stanju zadnjega decembra o polnoči. V sledečem hočemo navesti nekaj interesantnejših podatkov iz tedanje naše bele Ljubljane. Naše pokrajine so doživele od tedaj toliko političnih sprememb, da je primerjanje tozadevnih rezultatov sedanjih in bivših popisov prebivalstva zelo otežkočeno, ako ne celo nemogoče.
Mesto Ljubljana (brez šiške) je imelo 31. decembra 1910 skupno 1769 stanovanjskih hiš s 7888 strankami in 41.727 prebivalci. V Ljubljani je bilo tedaj praznih 24 stanovanjskih hiš. Moških prebivalcev je bilo 20.493, (med njimi 3066 vojakov), in ženskih 21.234. Faktičen prirast prebivalstva v Ljubljani v zadnjih desetih letih, t. j. od 31. decembra 1900 je znašal 5189 oseb ali 1417<Vo. V tem času je število smrtnih slučajev prekoračilo število porodov za 1412. Prebivalstvo Ljubljane se je torej že tedaj vzdrževalo samo z dotokom iz dežele kakor vsa večja mesta.
Po veroizpovedanju je bilo 41.132 rimo-kato-ličanov, 365 protestantov, 116 Židov, 61 pravoslavnih, 22 brez konfesije in 31 drugih konfe-sij, Slovencev je bj)o v Ljubljani tedaj 33.84(>
Nemcev 5950, ostalih narodnosti 1203 in 1128 tujcev (inozemcev). V Ljubljano pristojnih Ljubljančanov je bilo 25.142. Nad deset let starih Ljubljančanov, ki so znali samo brati in ne pisati je bilo 799. Kompletnih analfabetov, ki niso znali niti brati niti pisati, je imela Ljubljana 1315. Slepih Ljubljančanov je bilo 42 in gluhih 93. Poročenih Ljubljančanov je bilo 10.110, ovdovelih 2386, razporočenib 115, ločenih 1. Mladoletnih neproduktivnih Ljubljančanov do 13. leta je bilo 9692. Staroletnih neproduktivnih Ljubljančanov od 60. leta naprej je bilo 3577. V produktivni starosti 14 do 59 let je bilo 28.458 Ljubljančanov. Vojaških obvezan-cev (21 do 23 let) je bilo 3356 in črnovojnikov 9323. ■
V Ljubljani je bilo 988 stanovanj, ki so stale kvečjem 10 kron na mesec in 37 stanovanj, ki so stale nad 133 kron mesečno. Vseh stanovanj za najem je imela Ljubljana 6078. Od teh je bilo 5 stanovanj z nad 20 stanovolci. Samo ena hiša v Ljubljani je imela nad 100 stanovanj (Kolizej) in 15 hiš nad 20 stanovanj. Proti požaru nezavarovanih hiš je imela Ljubljana tedaj 73. Štirinadstropnih hiš je bilo 35, petnadstropnih hiš samo 3. Vodovod je imelo 1368 hiš. Hiš s slamnato streho je bilo 47, z leseno streho 2. Nad 50 let starih hiš je bilo 601. Osebna dvigala so imele v Ljubljani samo 3 hiše. Konjskih hlevov je bilo 420, ostalih hlevov pa 407. Samo 604 hiš je bilo brez vrta. Kanalizacijo je imelo 605 hiš. Hiš, ki so imele stranišče v hiši, je bilo 1442, ostalih 405 hiš so imele stranišča poleg hiše. Vseh stranišč je bilo v hišah 6173 in 572 pri hišah.
V Ljubljani in šiški je bilo 9275 stanovanj, in sicer:
842 stanovanj z eno sobo;
. 3100 stanovanj z dvema sobama;
2220 stanovanj s tremi sobami;
975 stanovanj s štirimi sobami;
2138 stanovanj s pet ali več sobami.
Od teh stanovanj je bilo 2439 z uporabo vr ta, nadalje 85 stanovanj oziroma strank s preko 12 osebami.
Film ,Na zapadu nič novega4 dovoljen v Nemčiji
Dunaj, 10. aprila, d. Nemški državni zbor Je proti prepovedi, ki jo je izdala nemška filmska cenzura, odločil, da se zopet dopusti predvajanje filma »Na zapadu nič novega«. Prve predstave se bodo v nemških kinematografih vršile med 22. in 24. t. m. Tudi v Avstriji bodo predvajali ta film, in sicer prvič 30. aprila ali 1. maja. Do takrat bo preklicana prepoved, ki se nanaša na film.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 10. aprila, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Oblačno, od časa do časa padavine, kasneje najbrže zopet mrzlo.
Seja magistralnega gremija
Izdala so se stavbna dovoljenja za 12 novih hiš 1 hotel — Trikot za buffetoin Tivoli spremene v otroško igrišče
Ljubljana, 10. aprila. Danes popoldne se je vršila seja magistratne-ga gremija, ki je razpravljala o poročilih raznih mestnih oddelkov.
Poročilo obrtnega oddelka
Devetim sladoledarjem se je sklenilo d'i!> vsakemu po 2 stalna prostora.
Poročila ekonomata mestnega načelstva Občina Rudnik je prosila za prispevek mestne občine za vzdrževanje občinske ceste Laverca-Ka rol inska zemlja. Sklenjeno je bilo, da se ji za letos prizna 500 Din prispevka. To cesto -uporabljajo tudi prebivalci Hauptmance in Crne vasi, torej ljubljanski občani.
Prošnja Standard Oil Company, zastopstvo Jugoslavija, za dovoljenje, prestaviti bencinsko črpalko z Bleiweisove na Dunajsko cesto se je odklonila, ker ni krajevne potrebe.
Prošnji najemnice kopališča v hiši na Ab.ic-ljevi cesti Mariji Vovkovi glede poračun a n ja dolga za kurivo z najemnino se je ugodilo v !o-iko, da se zniža najemnina.
Ugodilo se je prošnji Filipa Frohlicha za podaljšanje zakupa dela mestne parcele v Trnovskem predmestju in prošnji Albina Hrastarja za košnjo na mestni parceli v Trnovskem predmestju.
Glede prošnje Jankota Gogale, računskega inšpektorja v pokoju, in Antona in Marije Cigoj za ureditev zemljeknjižnega stanja parcele v Spodnji šiški je bilo sklenjeno, da se rešitev odgodi.
Dobava pisarniških potrebščin za leto 1931. se je oddala najcenejSemu ponudniku tvrdki Bonač.
Sokolskemu društvu na Ježiti se odda v na-em parcela 601 za letno telovadišče proti vsakokratnemu preklicu in proti najemnini 10 Din.
Nekaj parcel na ljubljanskem Gradu se odda v najem za košnjo g. Lundru, izvzemši Orlov vrh, ki se porabi za otroško igrišče.
Proti dovoljeni porabi trotoarja pred kavarno Emona sta ugovarjala soseda ga. Kambičeva in zavarovalnica Dunav. Prizivu se je v toliko ugodilo, da sme kavarna Emona do 19. ure postaviti samo eno vrsto miz, po 19. uri pa lahko postavi mize tudi po ostalem trotoarju.
Za stavbno vodstvo za regulacijo Ljubljanice se najamejo prostori v Mahrovi hiši.
Trikot za buffetom Tivoli se določi za otrošk« igrišče.
Poročila socijalno-političnega oddelka
Dovolile so se meščanske podpore:	Matiji
Briški. Florjanska ulica 4, Jakobu Bergantu in ženi Mariji in siroti Veri Ježkovi.
Poročila gradbeno-pravnega referenta Izdala so se stavbna dovoljenja: Francu Mikliču za gradnjo hotela ob Masarykovi cesti poleg sedanjega hotela, dalje dovoljenja za gradnjo biš: Ruži Bliimaucrjevi ob Holzapflovi ulici Josipu Costapernrijji na Vrtači in Mariji Rekar na Vrtači, Mariji Dolinar ob Soški in Beljaški ulici, Franju Vrhovniku ob Vodovodni cesti, Aleksandru in Ivanki Golji ob Verstovškovi ulici, Francu in Alojziji Sojer ob Soški ulici, Angeli Maroltovi ob Ižanski cesti, Eli Bizovi-čarjevi ob Kopališki ulici, Marici Zupanovi ob Škrabčevi ulici, Lovru Šuštarju ob Kobaridski ulici. Stavbno dovoljenje K. Jurmanu za gradnjo . hiše ob Dunajski cesti se je odložilo.
Ugodilo se je prošnjam: dr. Srečka Puharja za adaptacijo notranje hiše v Gregorčičevi ulici 82, Mariji PoilkrajSkovi za gradnjo vrtne lope na Prulnh, Francu Veselu za gradnjo stranišč in adaptacijo izložb v Prešernovi ulici, Ignacu Voku za adaptacijo izložb v Tavčarjevi ulici, Francu Škerlu za gradnjo balkona v Apihovi ulici, Petru Bergantu za gradnjo prizidka na Vodovodni cesti, Franji Kuštrinovi za adaptacijo in nazidavo hiše ob Karlovški cesti, Odboru za ustanavljanje delavskih ustanov za adaptacijo kletnih prostorov v Delavski zbornici, Ani Zo-rovi za prizidek stranišč ob Jernejevi cesti, Jo-sipini Ilainovi za gradnjo prizidka in adaptacijo v Komenskega ulici, Mariji Živic za adaptacijo in gradnjo prizidka v Prešernovi ulici, Franji Burgerjevi za gradnjo ograje ob Vodnikovi cesti, F. Hrchoriču za nazidavo hiše v Kolodvorski ulici, Triiunph-avtu za gradnjo garaž ob Albertovi ulici, Ivanu Maroltu za gradnjo prizidka ob Vidovdanski cesti, Milici Klinčevi za postavitev hiše na Rakovniškem hribu, Ivanu Useniku za adaptacijo poslopja bivše Centralne vnov-čevalnice ob Dolenjski cesti, Josipu Citiiaiui z o gradnjo prizidka ob Dunajski in Vodovodni cc-sti. Uporabno dovoljenje se je izdalo M. Mucu za uporabo lokala na Kongresnem trgu in Alojzu Pozniču in Uršuli Marešovi za uporabo hiše ob Franketovi ulici.
Poročila mestnega gradbenega urada
Kamnoseška dela na magistratu se oddala tvrdki R. Jeglič iz Kranja za 82.585 Din in tvrdki Toman v Ljubljani za 117.518 Din.
Ugodilo se je prošnji 1. Končnika za postavi lev trafike.
Rusko-nemška pogajanja
Berlin, 10. aprila. AA. Danes so se pričela v Berlinu rusko-nemška pogajanja glede podrobnosti ruskega naročila za 300 milijonov mark nemških industrijskih izdelkov. Ruski delegaciji predseduje predsednik vrhovnega sovjetskega gospodarskega sveta Patjakov. Poročajo, da pogajanja napredujejo ugodno. Ker je nemška vlada prevzela garancijo naročil do višine 10%. so razgovori znatno olajšani
Beseda našim rudarjem
Pod gornjim naslovom je v štev. 77 tega lista
hotel neimenovani pisec vsiljevali teoven&kim rudarjem kot rudarski pozdrav: »Uspešno bilo!« v zamenjavo za nemški »GlttCk auf!« Na priporočilo g. dr. I. Šorlija (v štev. 79. t. 1.), da naj ostane v rabi v narodu že upeljan izraz: »Srečno«, se temu prvi pisec profivi (v št. 81 t. 1.) z raznimi ugovori, ki pa dajo dvomiti, da ima slednji le malo u pogleda v življenje rudarja.
Da se, na žalost, še sliši tu Ln tam nemški »Gilttck nul!« je res, toda le v okolici, na srečo, redkih ljudi, kateri se našim razmeram še ne morejo, ali bolje rečeno, nočejo privaditi. Več rudnikov si je pri nas prisvojilo pozdrav >Zdravo«, kot ga rabi Sokol, kar pa ne izgleda posrečeno. Saj, da bi naj delo v jami zdravo bilo, tega se rudarju menda ne namerava želeti.
Zelo malo smisla ima pa, ravno rudarju želeti '•speha pni delu, saj to bi se lahko z isto pravico želelo vsakemu drugemu delavcu. Pri delu “e nastajajo rudarju nepričakovane ovire toliko za uspeh dela, kolikor — kar je neimenovani pisec popolnoma prezrl — nevarnost za njegovo življenje! Malenkost, malo, nepreračun-Ijivo dejstvo zadošča večinoma, da ne zagleda rudar več živ solnene svetlobe, ali pa morda kot pohabljenec za vse življenje. Zato naj bo sreča, ki spremljaj rudarja, in »srečno« mu naj bo pozdrav! '
Da je to splošen slovenski in ne naš speci-jelno rudarski pozdrav? Tem bolje! Tako se je vsaj že udomačil in ne bo za nikogar novotarija, kol je n. pr. »Uspešno bilo«, ki je vse prej kot kratek, jedrnat in smiseln pozdrav.
Da je »Srečno« pri nas toliko udomačen, vzbudi samo domnevo, da ga je skoval rudar. Saj je vendar Slovenec že od nekdaj priznano dober rudar, ki se ga najde danes po rudnikih SdTOm svela.
Ostanimo zatorej pri našem »Srečno«, ki se mu je pridružili na rudnikih drugih pokrajin naše države, kot specijelno rudarska pozdrav: »Sretmo!«
Toda o rabi enega ali drugega pozdrava polemizirati je pravzaprav odveč, ker o teni bo odločil končno le — naš rudar sam.
Ing. D. Rudolf.
Od
prava mostnine na mosta v Brežicah
Glede na dopis iz Rajbenburga z dne 23. III. t. 1. objavljen v Vašem cenj. listu dne 25. III. t. 1. glede odprave mostnine na brežiškem mostu si dovoljuje pojasniti županstvo Brežice sledeče:
Dokler se ni zgradil predmetni most, se je vzdrževal promet preko Save z občinskim bro-dom. Brodnino je pobirala mestna občina brežiška na podlagi starodavne pravice kot lastnica brodu.
Naraščajoč promet in pa nezanesljivost broda ob poplavah je zahtevalo, da se napravi novo moderno prometno sredstvo, ki bo kos svoji ve-levažni nalogi. Edina mestna občina Brežice odnosno njen takratni odbor se ni strašil ne truda ne občutnih denarnih žrtev, vpoštevajoč pri tem obče interese prometa. In ako ne bi takrat dovršila brežiška občina z ogromnimi izdatki tega res kolosalnega projekta (saj je most dolg 543 metrov), bi še danes prevažal ljudi in blago P., o Save starodavni brod, kar gotovo ne bi j M? ne v korist, še manje pa v čast ljudstva, današnjih pritožnikov. Jasno je, da
a.vo bi obstojal brod, da bi se za prevoz pobirala tudi brodnina.
_Ne moremo pa razumeti, kako se morajo pri tozevali proti mostnini ravno oni, kj> so svoje-časno proti gradbi mostu oporekali in niso hoteli k gradbenim stroškom ničesar prispevati.
češ da je tak most za njih nepotreben ter da zadostuje za vzdrževanje prometa stari brod.
Ko je mestna občina zbirala finančna sredstva za gradnjo mostu, so vse takratne občine Čatež, Cerklje, Sv. Križ, Velika Dolina ter o-krajni cestni odbor Krško, odnosno Kostanjevica, kakor tudi bivši deželni odbor kranjski vsak prispevek kategorično odklonili. Prispevali Pa so štajerski deželni odbor, okrajni cestni odbor v Brežicah, en del država, največje breme Pa je ostalo le na rainah brežiške občine in njenih občanov. Zato je upravičena, da pobira za vzdrževanje tega projekta mostnino, osobito Pa, ker ji je ista zagotovljena s staro pravico — brodnino.
Kar se tiče trditve pritožnikov, da pospešuje sedanja mostnina gospodarsko krizo, moramo u gotoviti, da ta trditev ne drži. Kajti ako že upoštevamo samo dejstvo, da bi morati plačevati
itak brodnino, ako ne bi bilo današnjega mostu, ter bi v slučaju poplav ne mogli spraviti niti svojih pirdelkov, je jasno, da jim je novi most neprecenljiva pridobitev. Zelo spolska je tudi njih ugotovitev, da zvozijo na svoja zemljišča prebivalci desnega brega Save in Krko 25 voz gnoja na ha zemlje, ker je vsem Breži-čanom in okoličanom znano, da se nahajajo vsa zemljišča (razen malenkostnih izjem) posestnikov z desnega brega na ozemlju, ki je izpostavljeno rednim poplavam, kamor umevno ne zvozijo niti enega voza gnoja. Nasprotno pa je resnica, da so se prebivalci desnega brega Save z zgraditvijo novega mostu celo gospodarsko opomogli. Saj nam je znano, da so prišli nakupovat posestniki z desnega brega Save in Krke zemljišča na levem bregu še le takrat, ko je bil zgrajen predmetni most in jim je bilo s tem zasigurano, da bodo lahko spravili svoje pridelke domov tudi v času narastle vode, kar je bilo v času prevažanja z brodom izključeno. Od novega mostu imajo torej skoro največjo korist
baš današnji pritožniki. Za vsako korist in dobro, pa je umevno treba tudi žrtev. Ne gre pa to breme naložiti samo na ene rame, temveč ga je treba porazedliti čim primerneje. In taka razdelitev je ravno mostnina.
Tudi trditev, da mostnina ovira tujski promet, je brez podlage in neutemeljena. Dokazano je, da se vseh 24 let, kar obstoja most, še ni noben turist pritožil proti mostnini, ker je umeval ceniti koristi te prometne naprave. Pač pa so se doesdaj kolosalnemu mostu in njega konstrukciji divili, kar pri drugih mostovih (lesenih) preko Save v Posavju ne moremo trditi, ko se turist s svojim vozilom niti ne upa mostu prevoziti, bodisi z avtom ali drugim vozilom, osobito v času poplav. Taki mostovi umevno ovirajo tujski promet.
Iz navedenih dejstev torej sledi, da predmetna mostnina ni tako krivična, kakor jo slikajo pritožniki, ter da radi nje ne bo trpel tujski promet in ne bo prišel nohen pritožnik na boben. — Županstvo mesta Brežice.
Ali bo obleka izdala zločinca?
Nadaljevanje preiskave o zločinu v Jelovcu — Mohorko se izgovarja — Hriberski se zapleta v protislovja
Maribor, 10. aprila.
Danes se je pri tukajšnjem sodišču nadaljevalo zaslišanje jelovškega roparskega morilca Rudolfa Mohorka. Dognali niso nobenih novih bistvenih momentov, vendar pa je zanimivo to, da se skuša Mohorko vedno bolj razbremeniti.
Sedaj zvrača velik del krivde, posebno pri prejšnjih zločinih, na svoje resnične in dozdevne pomočnike. Da se dožene resnica, skuša sodišče natanko preizkusiti in preiskati vse, kar Mohorko izpove.
Njegov tovariš Ludvik Hriberski, ki mu je avstrijski orožnik pri aretaciji prebil samo kožo na glavi, in mu ni razbil lobanje, kakor so pr-
Morilka in požigalka obsojena na dosmrtno ječo
Amalija žnidarjeva pred velikim senatom v Mariboru
jila, da bi bila res ona sama umorila moža in zažgala hišo. Toda rezultat preiskave, najdena sekira, obdukcija pokojnikovega trupla in izpovedi prič so dale senatu dovolj dokaznega gradiva, da obtoženka laže, posebno še zato, ker je govorila zelo zmedeno.
Po govoru državnega pravdnika in zagovornika se je senat umaknil po svetovanju in kmalu nato razsodil, da je Amalija Žnidarjeva kriva umora moža in požiga. Obsodil jo je na dosmrtno ječo in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obtoženka je na vprašanje, če kazen sprejme, samo zmedeno zmignila z rameni.
votno mislili, še vedno taji vsako sokrivdo, se pa bolj in bolj zapleta v protislovje, posebno radi alibija. Naša včerajšnja vest, da je bila njegova ljubica Štefanija Škofova aretirana, se potrjuje. Otežuje jo posebno to, da so našli pri njej Hriberskijevo obleko, ki jo je nosil najbrže na poti v Jelovec in nazaj. Hriberski je izjavil, da jo je izročil Škofovi, da bi jo očistila, ker je bila zaprašena. Oblasti pa so poslale obleko v Gradec, da jo kemično preiščejo in ugotovijo, če morda na njej ni kak zabrisan madež krvi. Aretirana Štefanija Škofova je nezakonska hči lastnika posestva Franca Roja.
Maribor, 10. aprila.
Danes je stala pred velikim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, ki so ga tvorili sodniki Lenart, Zemljič, Lešnik, Kolšek in Ažman, leta 1883 pri Sv. Ani pri Makolah rojena delavka Amalija Žnidarjeva, roj. Juršetova. Obtoženko je zagovarjal dr. Miihleisen, obtožnico pa je zastopal državni pravdnik dr. Deu. Kot zdravniška sodna izvedenca sta sodelovala dr. Zorjan in dr. Pavlič.
Obtoženka se je dne 18. januarja 1928 poročila z 20 let mlajšim delavcem Ivanom Žnidarjem, ki je bil kot viničar zaposlen v Stopnem pri Makolah. Od tu sta prišla v Bukovec pri Gornji Polskavi, lani v maju pa v kočo posestnika Štefana Vrečka v Loki pri Kranju, čeprav sta bila po starosti zelo različna, sta se prvi dve leti precej dobro razumela. Pozneje pa je zaradi njene prepirljivosti nastal vedno večji razdor. Vsi njuni gospodarji in znanci slikajo pokojnega Žnidarja kot mirnega in pokojnega člo veka, njo pa kot leno in prepirljivo žensko.
Dne 2. novembra lanskega leta je bil pokojni Ivan Žnidar na dolu pri posestnici Mariji Vreč-kovi v Loki. Z dela je odšel okrog 19. ure proti domu. Dve uri pozneje je šel mimo koče Žnidarjev sodelavec Črepnik, a ni opazil ničesar sumljivega. Vse je bilo mirno, zato je bil prepričan, da Žnidarjeva že spita. Kmalu nato pa je koča pričela goreti. Sosedi, ki so sicer precej oddaljeni, so ogenj kmalu opazili in prihiteli na pomoč. Toda vrata so bila zaprta in zaklenjena, tako da ni bilo mogoče vstopiti. Med trkanjem je prišla od nekod Amalija Žnidarjeva tor izjavila, da je mož prišel pijan domov, se ž njo sprl in nato sam zažgal liišo. Ta izpoved Žni-darjeve je bila že takoj takrat zelo sumljiva, posebno ker v sobi, v kateri je ležal mož, ko so prihiteli sosedi, še ni gorelo in bi se bil moral na klicanje zbuditi, če bi bil živ. Zaradi pomanjkanja vode je bilo vsako gašenje nemogoče in koča je pogorela do..tal. V njej je zgorelo tudi Žnidarjevo truplo, vendar pa ne toliko, da ne bi bilo mogoče dognati pravega vzroka njegove smrti. O dogodku so obvestili orožnike, ki so ženo takoj aretirali. Pri obdukciji pokojnikovega trupla so ugotovili, da ni umrl zaradi ognja, temveč da ga je nekdo ubil, s tem da ga je večkrat udaril s sekiro po glavi in nato, ko je bil mrtev,, še zažgal hišo, da bi tako zabrisal sled svojega nečloveškega dejanja.
V preiskovalnem zaporu je obtoženka svojo izpovedi večkrat izpremenila, vendar pa je ves čas in tudi pri današnji razpravi odločno ta-
Z moiorgem v avio
Cerknica, 7. aprila.
Cerknica je zelo miren trg in le malokdaj se zgodi tu prometna nesreča. V nedeljo se je pa vendar zgodil precej hud karambol motorja z avtomobilom, ki se je pa k sreči še precej dobro izmazal.
Nesreča se je zgodila okrog tretje ure popoldan na križišču pred Bavdkovo hišo. Po Kostelinovem klancu je privozil z motorjem Ivan Meden iz Topola; od nasprotne strani iz Begunj pa je vozil luksuzni avto, katerega je šofiral Franc Mele.
Drud drugega sta zagledala šele, ko sta bila v neposrednji bližini. Tedaj je Meden izgubil prisotnost duha in karambol je bil neizogiben. Medena je nekoliko tudi to zmešalo, ker je Mele zavil na levo strun v smeri proti »Mali gasi«. Oba sta skušala ustaviti vozila, a bilo je že prepozno. Meden se je z vso silo zaletel z motorjem v desno stran avtomobila. Meden je s tako silo priletel v blatnik, da je na njem napravil luknjo Njegovega spremljevalca Vinka Železnika, ki je sedel na motorju za Medenom, pa^ je vrgel sunek čez avto, kjer je obležal s težjimi poškodbami. Medena in Železnika so takoj odpeljali domov v Topol.
D oči m se je motor pri karambolu tako poškodoval, da sploh ni več za rabo, je bil avtomobil le malo poškodovan. Da je bil karambol precej hud, se vidi tudi iz tega, ker je pri avtomobilu desni blatnik popolnoma zmečkalo. Meden cenj škodo na 0000 Din, Mele pa na 2000
Sedaj ostaja samo še vprašanje, kdo je zakrivil nesrečo. Očividci so zelo različnega mnenja in se bo zadeva razčistila menda šele pred sodiščem. Bolj težka ho seveda en Medena, ker ni niti 18 let star in tudi šoferskega izpita nima.
Medena in Železnika so v ponedeljek pripe ljali k tukajšnjemu zdravniku dr. Pušenjaku, ker so zadobljene poškodbe postajale vedno hujše. Težje je poškodovan Železnik, ki je dobil pri padcu čez avtomobil hude notranje poskod be. Oba sta zaenkrat ostala v domači oskrbi.
Z nožem je poravnal stare račune.
V ponedeljek zvečer okrog 11 ure sla se vra čali iz Begunj proti Bezuljaku dve družbi fantov. V prvi družbi je bil neki K. J., v drugi pa Ž. .1., katera dva sta imela že nekaj let med seboj neke račune.
Tega se je ta večer spomnil K. J. in zato je sklenil, da se mora maščevati nad Ž. In res ga je K. počakal pri nekem kozolcu. Ko je prišel mimo Ž., je skočil K. za njim in ga sunil z nožem v tilnik. Ker je Z. hitro vzdignil roko za vrat, ga je K. porezal tudi po roki.
Ranjencu je nudil prvo pomoč cerkniški zdravnik dr Turšič. Z. je poročen in ima enega otroka. Kakor po navadi, se bo tudi ta stvar razčistila pred sodiščem.
Triie hudo poškodovani pod vozom
Rimske toplice, 8. aprila.
Na Velikonočni ponedeljek dopoldne okrog 8 ure pa se je pripetila še druga težka nesreča pred hotelom »Nova pošta« tik na ovinku vodečemu proti betoniranemu kopališkemu mostu. Na običajno velikonočno vsakoletno romanje se je na ta dan pripeljalo več članov dveh sosedov iz Itazborja pri Jurkloštru na navadnem kmečkem vozu. Ko so privozili do ovinka pred hotelom, je konj, ki je vozil bolj v hitrem kot počasnem in zmernem diru, krenil na levo, hoteč samovoljno kreniti na prostor pred hotelom, kjer običajno krmijo potem živino. V tem hipu pa oni, ki je vodil konja, ni imel več prilike ga zadržati in odvrniti, kajti že v naslednjem trenutku se je voz radi naglega in hudega ovinka prevrnil in pokopal vse na vozu se nahajajoče pod seboj. Tako je voz pokopal pod seboj 44-ietno Stritarjevo, njeno 9-letno hčerko in 70-letno Knezovo, katere so tudi dobile težke poškodbe, dočim so drugi ušli posledicam po srečnem naključju. Sprva nič hudega sluteči so po kratkem času nadaljevali pot in naložili na voz tudi močno potolčeno in ranjeno 44-letno Stritarjevo ter jih spravili do Šmarjete. 9-letna hčerka Stritarjeva pa je dobila težek udarec v levo ramo, vendar prvotno lahkim bolečinam niso pripisovali hujšega Vsled večanja bolečin pa so bili nato primorani poiskati /dravni-ško pomoč, ki je ugotovila, da ima 9-letna Stritarjeva zlomljeno in zdrobljeno kost v levi rami ter je poklicani zdravnik odredil takojšen prevoz v celjsko javno bolnico, kjer se pone-sročenka sedaj zdravi. Močno poškodovana 70-letna Knezova pa je dobila tolikšne poškodbe po^ vsem telesu, da so jo pripeljali domov, kjer leži sicer v domači oskrbi, toda brez vsake moči in je vezana radi ran, ki jih je zadobila, na pomoč domačih. Ponesrečena Stritarjeva, ki se istotako nahaja v domači oskrbi, pa je dobila le poškodbe po rokah in nogah.
Izsledeni divji lovci
V številki 48 »Jugoslovana« z dne 27. febru arja 1931 na strani 5, stolpec 3 in 4 smo na tisnili pod tem naslovom dopis iz Velike Štangt pri Litiji, datiran z dne 25. februarja 1931, v katerem se trdi, da so orožniki prišli na sled .nekim mladeničem, ki se v revirju g. Hutterja pridno bavijo s tatvino divjačine, da so ti divji lovci divjačino streljali kar na debelo, kar pri belem dnevu in da so se maščevali nad lovskim čuvajem, kateremu so v kratkem razdobju postrelili oba lovska psa. Kot glavnega krivca označuje ta dopis g. Valentina Goršeta, posest nice sina iz Dragovška. Navedbe tega senzacij polnega dopisa so se izkazale kot neutemeljene. Pri razpravi dne 5. marca 1931 pred kazenskim sodiščem v Litiji zaslišane priče niso potrdile niti eno zgoraj navedenih okolnosti in je Ko prvnikar Jožef, posestnik Širmanski hrib, ki je začel razširjati o Valentinu Goršetu podobne vesli, zaslišan kot priča moral priznati, da so vse te njegove govorice le zgolj domneva. Dr žavno tožiteljstvo je po izvedbi vseh dokazov vsako kazensko postopanje proti Valentinu Goršetu ustavilo. Jožef Koprivnikar pa je dne 26 obžaluje vse svoje nepremišljene govorice o g. Valentinu Goršetu kot neosnovane. Pri hišni preiskavi se pri Goršetu ni našlo uikakega lovskega orožja. Tudi ni res, da bi bila v kratkem razdobju lovskemu čuvaju ustreljena iz maščevanja oba psa, ker Jožef Koprivnikar nima pri tem lovu ničesar opraviti.
C uieža:
Soman
44
lo jo opazila temnolasa, češka deklica, stoječa že več ur na pločniku pred njeno palačo in čakajoča njenega povratka. Iz njenih hlastnil), prenagljenih korakov, s katerimi je sicer ponosna, samozavestna in umerjena gospa stopila iz kočije in odhitela .v hotel, je to spoznala. Temna rdečica je zaplula na radostnem obličju maščevalne češke deklice.
V palači je vladala zmeda in zemšnjava, toda v svoji razburjenosti ni lady Vavasourjeva tega opazila in šele r,a stopnicah se je okrenila k nekemu sobarju in ga vprašala: »Kje je mylord?«
Mož se je obotavljal in resno gledal predse, dokler nil> ni 7. zapovedujočim glasom velela, naj odgovori:
»Kje je*myIord? Odgovorite!«
»Oprostite, mylady — za časa myladyne odsotnosti je 111V lorda napadla majhna slabost.«
Groza in strah sta ji stopila v obličje, da so se lakaji ^čudili; zakaj,svet je vedel, da ne ljubi svojega moža.
»Slabost — kakšna slabost?« je hotela vedeti.
»Mislim nekaj takšnega kakor napad srca, mvladv.c
Sluga je bil preobziren, da bi rekel kap; toda v svojem strahu je uganila pomen usodnih besed in velela je, naj pošljejo zdravnike v njen buduar. Prišli so in iz njihovih obširnih razlag je spoznala resnico. Markiz pl. Vaux se je preobjedel neke priljubljene mu, težko prebavljive paštete, ki jo je obilno zalil z rozolijo. Takoj po večerji ga je zadela kap in njegovo stanje je bilo zdaj brezupno, dasi je prišel do zavesti.
Ko je to zvedela, je izjavila, da mora nujno govoriti z markizom o nekih družinskih zadevah, ki so sila važne. Zdravniki pa so izjavili, da spričo grozeče ž.ivljenftke nevarnosti ne morejo tega dopustiti in da ne morejo niti za trenutek ostaviti bolnika brez zdravniške oskrbe; toda lady ni trpela ugovora, in ko je vstopila v markizovo sobo, je bila sama z njim.
. Na bolnikovem obličju je bližajoča se smrt že pritisnila svoj pečat. Ko je Marion vstopila, je odprl oči. Njegov medli pogled je izražal začudenje, ko jo je videl pred seboj brez običajne maske.
Izpregovorila je nekaj besed v naglici, vprašujoč kako mu je, nato mu je tiho zašepetala:
»Pomisli, Vavasour — ves Pariz ve.«*
Na posinelem markizovem obličju je zatrepetal odsev zlobne radosti.
»Za vraga!: je izustil z naporom, »kdo jim je povedal?«:
> Kdo ve! Sicer pa je lo vseeno! In ta ženska, ki ni nikoli sočustvovala s tujo nesrečo, je govorila zdaj s pri-
dušenim glasom, tresočimi se ustni in s solzami v očeh. »To je zdaj vseeno! Vodo pač. Celo Ida Camelot me je prezrla. In tisto ženišče, Viola Ve, saj veš, CaderoucM-jeva priležnioa, se je drznila razžaliti me na javni promenadi. Torej morajo vsi vedeti, sicer ne bi si upali tako ravnati z menoj.«
Bolnik se je tiho in z naporom nasmehnil, kakor da ga la zadeva zabava celo zdaj na njegovi smrtni postelji.
»Škoda, da nisem poleg! Zares škoda, draga. Sicer pa se ne moreš pritoževati, saj si jih dovolj dolgo za nos vodila.
Te besede je izgovoril počasi in v presledkih, vendar pa se je zopet nasmehnil, kakor je pač mogel.
»In to je tvoje sočutje?« je vzkliknila strastno.
»Pah, sočutje!« se je nasmehnil markiz in ta humor iz umirajočih ust je zvenel nekam strahotno. »Za vraga — sočutja zahtevaš? Ali nisi sama tako hotela, draga? Bil sem pač dovolj nespameten, da sem sprejel tvoje pogoje, ki so bili silno visoki; pa sem jih sprejel in sem se zato tudi zabaval. Imenitna salonska burka. Toda sočutje, za vraga — to je ženska nehvaležnost — to je —
Markizu je smeh zaprl nadaljnje besede.
»Toda Vavasour, poslušaj me,« ga je prosila. »Čuj me. zakaj bi ne bilo mogoče? Ce hočeš, se d si še vse skrivaj napraviti. Saj bi te tako malo stalo,< je šepetala z vročimi ustni. Meni pa bi bilo prihranjenega toliko gorja. Zatorej, Vavasour, dokler ne bo prepozno —«.
Jz "Dravske
d Reklamacijski odbor pri Dravski finančni direkciji je sklican k zasedanju za dan 20. aprila t. I. Pritožbe bo obravnaval reklamacijski odbor kakor sledi: 2(1. aprila t. I. pridejo na vrsto pritožbe vseh občin davčnih uprav Kamnik, Brežice, Krško, Laško in Višnjagora: 21. aprila t. I. pritožbe vseh občin davčnih uprav Čabar, Kočevje in Litija; 22. aprila t. 1. pritožbe vseh občin davčnih uprav Ljubljana okolica in Logatec; 22. aprila t. 1. pritožbe vseh občin davčne uprave Škofja Loka; 24. aprila t. I. pritožbe vseh občin davčne uprave Radovljica; 25. aprila t. I. pritožbe vseh občin davčne uprave Novo mesto; 27. aprila t. 1. pritožbe vseh občin davčne uprave Kranj in 28. aprila t. I. pritožbe davčne uprave za mesto v Ljubljani.
d Legitimacije za kupovanje mesečnih kart za, javne nameščence. Generalna direkcija j. d. ž. je odobrila pravico do »Legitimacij za kupovanje mesečnih kart za javne nameščence« po odredbi § 15. »Žel. tarife za prevoz potnikov del II« tudi dnevničarjem in honorarnim uslužbencem, ki imajo z državo sklenjen službeni ugovor, kakor tudi namešščencem »Osrednjega (oz. okrožnega) urada za zavarovanje delavcev«.
d Gospodinjsko nadaljevalna šola v Domžalah
priredi razstavo kuhinjskih izdelkov ter ročnih del v nedeljo 12. t m. v prostorih osnovne šole v Domžalah. Razstava je odprta od 7. zjutraj do 5. popoldne. Vsi vljudno vabljeni.
d Izlet Jadranske straže na morje. Na mnogoštevilne izjave izletnikov naj se uvede II. razred in izlet poceni, izjavlja izletni odbor, da je iz tehničnih razlogov in radi že sklenjenih pogodb za letos nemogoče uvesti še 11. ali celo III. razred. Pač pa se je naknadno posrečilo odboru napraviti nekaj nebistvenih izprememb v programu, ki se tičejo le prenočišč in prehrane, ter znižati na ta način ceno izleta od Din 950 na Din 850. Program pa v bistvu ostane neiz-premenjen. Izletni odbor upa, da je s tem ugodil željam članstva ter pripominja, da so še vedno prehrana, kakor prenočišča prvorazredna. Zaključek prijav 5. maja. Informacije in prijave: Izletna pisarna Jadranske straže, Ljubljana, Vegova ul. 3.
d Na belo nedeljo 12. (. m. sc bo svečano zaključil gospodinjski lečaj na dolski šoli. Vabimo vse, da si ob tej priliki ogledate razstavo izdelkov tečajnic, katera bo odprta od 8. do 15. Vredno je omeniti, da je to prvi tečaj na tej šoli, vsled česar je treba tudi iz navedenega vidika presoditi delo gojenk. Ravno isti dan uprizori dolski Sokol ob treh popoldne ljudsko igro tridejanko »Ponos za ponos«. Požrtvovalnost igralcev zasluži, da se igre polnoštevilno udeležimo.
d Danes popoldne in jutri dopoldne se vrši v Ljubljani Ciril-Metodova zbirka »dan bombon čkov. Gospe in gospodične bodo prodajale bo-mbončke in odkupne znake. Ne odrekajte rodoljubnim in požrtvovalnim damam mal dar za našo šolsko družbo!	1029
d Film o raku. Po vzgledu drugih kulturnih držav ustanavljamo tudi ml društva, ki jim je naloga proučavanje te nevarne bolezni in zbiranje sredstev, ki omogočajo uspešne borbo proti rakastim boleznim. Pripravljalni odbor Jugoalo venskega društva za proučavanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana predvaja te dni film o raku in so vsi strokovnjaki, ki so pred kratkim videli film v Ljubljani v tem edini, da so takšni filmski pripomočki uspešno sredstvo v boju zoper raka. Tudi za lajika bo nazorno in razumljivo, kaj nami pripoveduje film o porastu rakastih bolezni v nekaterih državah. Zelo zanimiva so izvajanja, kako se pričenja im nadalje razvija ta zaviralna bolezen, širše poglavje se bavi s metodami, kako zanesljivo ugotavljamo že v kratkem času bolezen, publika dobi lep pogled v laboratorijske diagnostične metode, vidijo se skrajšane operacije
dveh slučajev, predvaja se obsevanje bolezni z rentgenskimi žarki in končno tudi z radijem. Na Koncu sledijo nasveti in opozorita javnosti, kedaj in zakaj se je treba zglasiti pri zdravniku, kadar se javijo sumljivi znaki začetnega raka.
Da bo film širšim krogom dostopen se predvaja v soboto 11. t. m. ob 18. uri in v nedeljo 12. t. m. cb ‘411. uri v kino Dvor, vstopnina znaša 2, 4 in (J Din. Prizore filma razlaga zdravnik.	1032a
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich,	398—3
d Oddaja lova. V ponedeljek 20. aprila t. 1. ob 9. uri zjutraj se bosta oddala pri sreskem načelstvu v Ljubljani v sobi št. 1 v pritličju na* javni dražbi v zakup lova občin D. M. v Polju in Grosuplje za čas od 1. junija 1931. do 31. marca 1936. Družbeni pogoji so med običajnimi uradnimi urami vsakomur na vpogled pri sres-kem načelstvu.
n
Ravnokar je izšla knjiga o
Beneški ($Ievez2z/z
Dobi se o knjigarnah i Cena 20 Din
Hjubljema.
Sobota, 11. aprila 1931., Leon. Pravoslavni: 29. marca, Velika sobota.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski c.
■ Gg. uradnike državne železnice v Ljubljani,
ki izvršujejo popisovanje za ljudsko štetje, nujno vabimo, da se zglase danes opoldne v mestni posvetovalnici. — Mestni popisni urad.
■ »Ženski 1’okret« ponovno opozarja občinstvo, zlasti članice naših ženskih društev, vuso-bošolke, učiteljice in akademsko izobraženo žeu-stvo, na zanimivo predavanje dr. Maše Živano-vič. Predavanje bo v nedeljo 12. I. ni. ob pol enajstih v mali dvorani Kazine«. — Predavateljica, zdravnica, je šef dispanzerja ter zelo priljubljena kulturna in prosvetna delavka v Sarajevu. Kot predsednica »Zenskega P-obrela« je predvsem mnogo storila z;^ prosveto muslimank. Spričo njenih izrednih jezikovnih zmožnosti ji je bilo mogoče sodelovali aktivno pri raznih mednarodnih kongresih, na katerih je uspešno zastopala jugoslovanske žene. Kot srečna mati treh otrok in dobra moževa tovarišica najde kljub svojemu napornemu poklicu še dovolj časa za prosvetno delo med ženami. Tema, ki jo bo dr. ž Ivanovič obravnavala, se glasi »Feminizem za zaščito rase in naroda«.
B Gasilsko društvo Ljubljana — severni del. Ustanovilo se je prostovoljno Gasilsko in reševalno društvo Ljubljana — severni del. Za načelnika je bil izvoljen trgovec Julij Kovačič, za poveljnika g. Goričan, za njegovega namestnika dr. Milavec, za odbornike pa trgovec in gostilničar Anton Ravbar, ki je obenem blagajnik, Milko llojan, ki je obenem tajnik, g. Širca in Daks — obenem namestnik uprave. Namestnika sta dr. Anton Koder in inž. Hrovatin, pregledovalci računov pa artiljerijski kapetan M. Stojanovič, Vidic in Senica. Novo gasilsko društvo ima že okrog 50 ustanovnih, rednih in podpornih članov.
■ Prvi iiovi tramvajski voz v Ljubljani. Predvčerajšnjim je prispel v Ljubljano prvi novi tramvajski voz za progo Vič—Šiška. Včeraj dopoldne so ga iztovorili in ga popoldne ob 15*30 prepeljali v remizo. Voz je 20 sedežni z 12 stojišči in še s 7 stojišči na pločnikih. Opremljen
Jz drugih banovim
Beograd ima 242.000 prebivalcev
Ljudsko štetje v Beogradu je končano. Statistiku kaže, da je v Beogn rev več kot kot leta 1929.
radu 15.000 prebival-Tedaj je imel Beograd 226.289 prebivalcev, sedaj jih pa ima 241 iisoč 036. Ker pa še niso popisani tudi inozemski diplomatski gosti, se lahko računa, da živi v Beogradu okoli 242.000 ljudi.
Rimska cesta v Medjimurju
Iz Čakovca poročajo, da so pri izsekavanju gozda g. Wurmbranda, ki je sedaj last posestnika Georgeviča iz Ormoža, našli dobro ohranjene sledove rimske ceste, ki vodi proti Gorenjem Medjimurju. Verjetno je, da je to cesta, ki je vodila iz Stare Petovie proti Sabariji. O tem priča tudi steza med Ormožem in Slr-igovo, kateri pravi ljudstvo »rimska pot«. Lastnik zemljišča, po kalerent teče rimska cesta, je izjavil, da bo še naprej odkopaval cesto.
Strašen detomor
V Banja Luki je policija odkrila strašen detomor. Policija je ugotovila, da je neka Savka Kodžič, vdova rodila nezakonsko dete in da leži bolna doma. Vdrla je v njeno stanovanje, kjer je policijskim organom zadal v nos takoj duh po mrliču. Vdova je izjavila, ko so jo vprašali, kaj je bilo z njenim otrokom, da ni rodila, temveč je bila samo bolna. Policijski uradnik je tedaj preiskal sobo in našel v postelji pod slamnjačo že razpadajoče trupelce m oži: ega novorojenčka. Vdova je tedaj priznala, da je takoj po porodu dete zadavila in ga skrila pod .slamnjačo.
h Po 2(1 lelili zakona ubila moža. V neki vasi pri Velikem Bečkereku je Helena Kovačevič, žena poljedelca, ubila svojega spečega moža, s katerim je živela že 20 lel v zakonu. Orožniki
so našli ubitega moža v mlaki krvi. Žena
lj trpljen,
v zakonu z možem, ki je bil pijanec in kvari
razburjena izjavila, da je imela dovolj
pirec in ki je zapravil vse premoženje in jo pretepal. Ko je, bil prišel pred dnevi pijan domov, mu je povedala, da ima tega življenja zadosti. Mož je nato zaspal, žena je pa vzela sekiro in mu razdrobila glavo.
b Požar v Ivanjkovii. V Ivaujkovu pri Vin-kovcili je nastal velik požar ter uničil 20 m dolgo gospodarsko poslopje posestnika Paviča. Ogenj je uničil tudi traktor, avtomobil in drugo gospodarsko orodje. Škodo cenijo na 100.000 dinarjev.
b Samomor slovenskega delavca. V bližini železniškega mosta pri Sv. Kuzmu na Balearski progi se je ustrelil Ivan Ahlini, 49-letni pekovski pomočnik iz Rudnika pri Ljubljani. Živel je na Reki z družino, za katero se ne ve kje je sedaj. Bil je zadnje čase brez posla.
b Most čez Savo pri Rači in cesto Bosal-Rača bo zgradila celjska tvrdka lelšingrad. Cesta in most bosta dograjeni v 3 lotili.
b Zakonska drama v Beograda. Uradnik Teodor Petem je predvčerajšnjim streljal doma na svojo ženo Marijo, ker je bil ljubosumen, nato si je pa v samomorilnem namenu pognal kroglo v glavo. Ženo je lahko ranil, sobo pa težko. Najbrže no bo okreva).
b Proga Kastelica Uradina. V čelrlek je bil na svečan način otvorjena nova železniška proga Raštelica-Bradina, katero so gradili 4 leta in je stala 63,009.000 Din.
je z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki po načrtih konslrukterja prof. inž. Lobeta iz Novega mesta. Razumljivo je, da je novi belo-zelcui tramvajski voz vzbujal veliko pozornost Ljubljančanov.
■ Narodni muzej bo začenši z dnem 12. aprila I. 1. odprt za splošen brezplačen ogled zbirk vsako nedeljo od 10. do 1.2. ure dopoldne.
■ Občni zbor nadzornikov progovne službe UJNŽB bo v nedeljo 12. t. m. ob 14-30. uri v steklenem salonu restavracije ljubljanskega glavnega kolodvora. Vabimo vse člane odseka, da se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže. Odbor.
■ Restavrator Fr. Krapež — častili član Zadruge. Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izlru-harjev je imenovala restavratorja in kavaruarja g. Frana Krapeža za častnega člana. Diplomo mu bodo slovesno izročili danes ob pol 17. pri načelniku g. Fr. Kavčiču, Privoz 4.
■ Premiera francoske komedije »Poročni venec« na šentjakobskem odru. V nedeljo 12. t. m. je premiera izvrstne francoske veseloigre »Poročni venec« v režiji g. Milana Skrbinška. Komedija se odlikuje po izvrstni situacijski komiki in upamo, da se bodo vsi posetniki prav dobro zabavali. Sodelujejo Bučarjeva, Pirčeva, Gorjupova, gg. Škerlj, Leder, Videtič itd. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Miloša Karnič-nika na Starem trgu ter pri večerni blagajni pol ure pred pričetkom predstave. Pričetek oh 20-15.
■ Sigmund Zalevski, znani bariton svetevne-ga slovesa, gosluje koncem prihodnjega tedna v naslovni partiji opere Boris Godunov. S tem delom počasti naše gledališče obenem 50-Ietnico smrti nepozabnega genija komponista Musorg-skega.
■ Opozarjamo jna gostovanje prvaka beograjske drame g. Kaša Plaoviča, ki bo v naši drami. Odlični gost nastopi v vlogi Leona v drami Glembajevi. Gospod Plaovič je eden najboljših dramskih igralcev, ki kreira največje vloge dramskega repertoarja z odličnimi uspehi. Predstava je za red D.
■ Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predvajanje filma o delovanju in uporabi traktorjev »Caterpillar« z raznimi agregati pri gradnji novih in vzdrževanju starih cest, valjanju, drobljenju gramoza, čiščenju snega, izkopavanju dre-nažnih jarkov, dalje o uporabi v šuinarslvu, poljedelstvu itd. Predvajanje tega zanimivega in aktualnega filma bo drevi ob 20. uri v družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1, II. (»Kazino). Film je dalo na razpolago zastopstvo za označene stroje, tvrdka IIarley Davidson Motors Import v Ljubljani; predvajal ga pa bo ter pojasnjeval v angleškem in nemškem jeziku strokovnjak — odposlanec tovarne same. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
■ Vse pevce in pevko, dijnštvo ter drugo občinstvo vabimo, da se v obilnem številu udeleži v ponedeljek 13. t. m. ob 10. uri sprejema na glavnem kolodvoru Skopskega pevskega društva »Mokranjac«. Je to prvi obisk znamenite pevske družine z daljnega juga naše domovine v Ljubljani, zato jo sprejmimo z vso toploto ter se ji oddolžimo na ta način, da napolnimo Filharmonično dvorano, kjer se vrši ob 20. uri istega dne njihov koncert z izrazito jugoslovanskim sporedom. Za vse pevke in pevce naj bo obisk tega koncerta strogo obvezna častna zadeva. Vstopnice kupite že v predprodaji v Matični knjigarni. Uprava Hubadove župe J. P. S.
KINO DVOR
o raku
danes ob 18. uri
■ Baletni večer v naši operi. Opozarjamo na baletni večer, ki ga priredita v naši operi prvaka beograjskega baleta ga. Ksenija Grundt in g. Anatol Žikovski. Na programu baletnega večera je 15 plesov, deloma solo plesov, deloma pa duetov. Koreografijo za posamezne plese so napravili največji strokovnjaki ruske carske baletne šole. Ga. Grundtova ima najboljše ocene iz Pariza, kjer je zelo pogostokrat nastopala na javnih baletnih prireditvah. Večer bo vsekakor zelo interesanten in vreden vsega zanimanja. Cene običajne operne.
■ Dobava službene obleke. Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada razpisuje dobavo blaga in podloge za službene obleke in službene čepice. Poleg tega razpisuje tudi izdelavo teh službenih oblek. Ponudbe z vzorci blaga je predložiti do vštetega 25. t. m. ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada, kjer bodo na razpolago vse potrebne informacije, tako dobavni pogoji kakor vzorci blaga.
H Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so Štefan Gruber, 84 let star, žel. sprevodnik v p., Sv. Petra cesta 77; Terezija J u’ v a n c, roj. Žabjek, 67 let stara, mesarica, Poljanška cesta 54. V bolnici so umrli: Marija Zgonc, 17 lel stara, hči kočarja, Prešenske njive pri Liliji; Franc Štajner, delavec, Mariborska ulica 20; Štofa Jerin, 1 leto stara, hči rudarja, Jablanšek pri Litiji; France Rems, 50 let star, posestnik, Žale-Kamnik; Marija Kavčič, 62 let stara, služkinja, Podbrezje; Matija Peternel, 19 let star, kolarska pomočnik, Drenov grič; Jakob Molan, 61 lel star, trgovski sotrudnik, Stritarjeva ulica 3; Pepina Ho-j a n, roj. Borštnar, 30 let stara, žena načelnika mest. voj. urad., Streliška ulica 18; Ana šraj, 1 mesec stara, hči delavca, Boštanj; Ivan Javornik, 1 mesec star, sin delavke,
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12, 998
Valburga pri Smledniku; Alojzija Kralj, 44 let stara, najemnica hiše, Gorenja vas. Naj počivajo v miru, žalujočim sožalje!
■ Naval v bolnico. Letošnje leto utegne prinesli ljubljanski bolnici nov rekord. Živimo v času, ko se ponavljajo vsak dan večje ali manjše nesreče, nezgode in slučaji, ki so se piri nas zelo udomačili, L :j. nastopi j-uimubov noža so postali že vsakdanji. V bolnico je bilo do danes sprejetih preko 4820 različnih bolnikov ali ponesrečencev. Posebno v zadnjih treh .dnevih je bolnica sprejela sboro 300 novih gostov. V torek jih je lošlo preko 90, v sredo 104, v četrtek 80. Vsi ti so se večinoma ponesrečili za praznike. Te številke nam dajo misliti. — Včeraj v bolnici ni bilo ravno navala. V svojo oskrbo je prevzela samo dve osebi. Hlapca Ožbalta Golmajeirja je konj brcnil in ga nevarno poškodoval na nogi in roki. V bolnico je bil nadalje prepeljan 2-letni Kavčič Slavko, sin posestnika iz Lučine nad Škofjo Loko, ki je padel doma na pragu tako nesrečno, da si je zlomil desno roko.
■ Vse vprek kradejo. Ivan Brunček, 25 let star, delavec iz Trebeljeva, stanujoč v Flori-janski ulici 13, je prijavil policiji, da mu je njegov sostanovalec Kolomau Zrinjski ukradel iz sobe 2 para novih čevljev, vrednih 450 Din. Zrinjski je bil brez dela in si je med tem, ko je bil Brunček na delu, prilastil njegove čevlje in z njimi pobegnil. — Iz predsobe stanovanja Aleksandra F. v Langusovi ulici št. 22 je bil ukraden moški plašč z baržunasto podlogo, vreden 1500 Din. — Trgovčeva žena Ivanka O. iz Most je prijavila, da ji je pretekli teden izginila ženska obleka s kratkimi rokavi, ki se je sušila na dvorišču in je bila vredna 250 Din.
€3el|e
* Nocoj vsi „a primorski večer, ki ga priredi .oni v Narodne])) domu! Bogat spored in prijetna zabava.
v * Okrožni inšpektor v Celju. Okrožni inšpektor v Mariboru g. dr. Scha-uibach je prišel v Celje in pregledal upravne urade.
» Gostovanje ljubljanske drame. V torek 21. aprila ob 20. gostujejo člani ljubljanskega Narodnega gledališča v Mestnem gledališču z dramo ruskega pisatelja Leonida Andrejeva »Mia-doietje .
* Svečana izročitev odlikovanj v Veliki I’i-rošici. Na velikonočno nedeljo popoldan so je vršilo v občinski pisarni slovesno odlikovanje
Red Sv. Save 5. stopnje je dobil kovaški mojster g. Bedna!: Ivo, zlato kolajno za državljanske zasluge sta dobila župan Velike Pirešice g. Cokan Martin ter posestnik g. Teržan Mariin. Vsi odlikovanci so vneti Sokoli ter se je ob lej priliki nabralo 90 Din za Sokolsko društvo v Veliki Piirešici. Čestitamo!
* Mestna knjižnica ; ■ izp< .- Jih v
marcu 2783 knjig. Knjižnica ima vsa najnovejša dela, ki so izšla v slovenščini, v več izvodih in je njen obisk zelo priporočati.
* Komisija radi ceste pri sv. Jožefu. Včeraj popoldan si je komisija sestavljena iz zastopnikov mestne ter okoliške občine ogledala cesto pri Sv. Jožefu. Mestno občino so zastopali magistratu i «aiads ve tnik g. Šubic, načelnik finančnega odseka g. dr. Vrečko ler mestni inženjer g. Pristcvšek, okoliško občino -pa župan g. Mihelčič ler odbornika g. Strenča-u in g. Kukovec. Kakor mano je ta cesta v skrajno slabem stanju in jo je nujno treba popravili že radi številnih hiš stanovanjsko kolonije na liribu sv. Jožefa.
* Dospelost neposrednih davkov in vojnice.
Davčna uprava opozarja, da je s 1. aprilom zapadel v plačilo drugi četrtletni obrok zgrada-mne, pridobit i-no, renl-nine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in voj-nice in da je treba plačilo tega obroka izvršiti najkasneje do 15. maja.
* Rešiinj oddelek Pros-tovljnega gasilnega in reševalnega društva je imel v mesecu marcu 25 voženj.
* Adapcije. Slaščičar g. Manici Karol preureja v svoji hiši v Gosposki ulici št. 25 -priti ič ne stanovanjske prostore v lokal, kjer bo imel slaščičarn®. Trgovec z manufakturo v Prešernovi ulici g. Kolbezen Franc bo na svoji prodajalni dal napraviti moderne velike izložbe.
* Važno za. nabornike. Naborni obvezniki, bi so pristojni v izveneeljska vojna okrožja pa bi hoteli biti v Celju rekiiutovani, naj vložijo prošnje na celjsko vojno okrožje ali na vojaški oddelek mestne občine ali okoliške občino najpozneje do 15. aprila. Pozneje dospele prošnje se ne bodo upoštevale.
* Nezgoda. 34-let-ni delavec Jelen Franc iz Spodnje Hudinje si je 9. t. m. doma po neprevidnosti polil s kropom ler je dobil hude opekline po obrazu in obeh rokah. Moral je isflf-a-l-i pomoč v javni bolnici .
Strašna smrt neznanke pod vlakom
V četrtek zjutraj so našli na železniški progi Ponikva—Grobelno v bližini postaje Grobelno popolnoma nago truplo kake 35 do 40-lelne ženske, ki jio je povozil ponočuj brzovlak. Kolesa so šla ženski črez trebuh, tako da je bilo truplo gumno zmrcvarjeno. Poleg tira je na kupu ležala njena obleka, v kuteri pa ni bilo razen rožnega venca in enega dinarja nič. iz česar bi se dalo dognati, kdo je'nesrečna ženska. Verjetno je, da je, da je ženska bila slaboumna, ker drugače si ni uio-gqče predstavljati zakaj je bila vsa slečena. Najprej so domnevali, da gre za neko vdovo iz Šniarjega pri Jelšah, ki da bi bila iz žalosti radi moževe smrti napravila samomor, vendar se ta domneva ni Izkazala bot resnična. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Sv. Juriju ob juž. žel. Kdo bi kaj vedel o ženski ali če kje pogrešajo kako žensko, zlasti slaboumno, naj to -javijo orožnikom v Grobelneni.
JMarifecr
m Murkov večer. Zgodovinsko društvo v Mariboru je zaključilo letošnjo serijo zgodovinarskih sestankov z lepo uspelim slavnostnim večerom na čast prof, Murku. V otvoritveni besedi je predsednik dr. Kovačič povdaril pomen prof. Murka posebno za našo mlajšo generacijo. Z množino klasičnih del je dal slavljenec naši mladi generaciji primer najdelavnejšega in najproduktivnejšega znanstvenika in je nazorno ovrgel tezo o slovanski neproduktivnosti. Na predsednikov predlog je zbor z navdušenjem sklenil odposlati čilemu jubilantu brzojavni pozdrav. Slavnostni govornik dr. Janko Kotnik je v markantnih besedah razvil življensko rast in znanstveni razmah slavljenca. Predstavil ga je kot človeka, slovničarja, literarnega zgodovinarja, narodopisca, publicista, organizatorja in do-»rotnika študentov; povsod se je izražal slavljenec kot mož redkih lastnosti, neizčrpnih energij >n sposobnosti. Posebno pozornost so izzvale govornikove besede, s katerimi je omenjal Murkove nazore o kulturnem pomenu in organizaciji znanstvenih zavodov kot sta v Mariboru muzej in arhiv. V interesu kulturnega razvoja 'sega našega Podravja, posebno pa še Maribora hi bilo, da postanejo Murkovi nazori tudi nabori naše javnosti. Z rešitvijo najbolj perečega mariborskega kulturnega vprašanja, z dodelitvijo prostorov za pokrajinski arhiv, bi se Maribor najlepše oddolžil slavljencu za delo in trud, s katerim je prof. Murko proslavil mariborsko pokrajino pred vsem svetom.
m Promocij« Mariborčanov. Na graški univerzi so bili le dni promovirani za doktorje medicine ali prava Mariborčani Herman K ra us, (iottfried H a u s \v i r t h in Valter D o 1 i c z e k.
111 Otvoritev teniškega igrišča. 1SSK Maribor ho danes popoldne otvoril svoja teniška igrišča v Ljudskem vrtu.
ni Razstava slikarja Trstenjaka. V nedeljo 10. t. m. dopoldne se bo v veliki kazinski dvorani otvorila razstava našega akademskega slikarja Anta Trstenjaka. Razstavil bo krog 50 olj in akvarelov, po večini motivov iz Gornje in Spodnje Lužice. Iz Maribora bo prenesel razstavo v Zagreb in na to v Ljubljano.
m Koncert Aleksandra Italabana. Ker je za koncertni nastop slovitega ruskega pevca Aleksandra Balabaua, ki bo v ponedeljek 13. t. m. pod okriljem Ljudske univerze, se interesenti pozivajo, da si vstopnice že sedaj preskrbijo. Dobe se pri ge. Brišnikovi in pri g. Hoferju.
Radi kvalitete in cene — samo
»Karo čevlje! «	985
ai Nesreča vsled lalikomišljeirosti. Ivan Ko-i)*c, 121etni učenec ljudske šole je v četrtek po-poldne našel na Pobrežki cest i železen obroč, ga nekaj časa ogledoval, na to pa vrgel preko iir* i l)0(* w>sto. Prav tedaj pa se je spodaj Hi 'r>*c*na Anica Kovačičeva, obroč ji je pri-(>el na glavo in jo tako nevarno ranil, da so 1° morali prepeljati v bolnišnico.
ai Sleparija. Krznarski vajenec Rudolf 1. je prj svoji gospodinji, kateri je dolgoval za stanovanje 250 Din, zastavil pred odhodom svojo suknjo. Včeraj pa je prišel nenadoma nek neznanec in dejal neki podnajemnici, da ga poklja I. po suknjo, katero mu je ta tudi izročila. *v(lo je bil neznanec, še ni bilo mogoče ugotovit:.
trteUS*,Ua se ^ iitvi,a- Na policijo je prišla v če-Al,la Kraigerjeva in sama zaprosila za od-°on v domačo občino.
i 'ir,‘inetena goljufija. V četrtek krog 16. ure
oi.	1	^ postreščku Andreju Grumu, ki je
flal v Gosposki ulici, 20 do 251eten mladenič ln >?,u naročil naj gre v gostilno »Pri zlatem konju-: v Vetrinjski ulici po' dva kovčeka, plašč, dežnik in klobuk gospodične, ki stanuje v sobi sl. 9 in naj vse skupaj prinese na Glavni trg. PostrežSek je naročilo seveda izpolnil, prinesel vse skupaj na dogovorjeno mesto, od tu pa po mladeničevem nadaljnem naročilu v vežo hiše št. 4 v Trubarjevi ulici. Ko sta bila v omenjeni veži, je pa neznanec nenadoma vprašal postrež-čka, če mu je prinesel tudi neko pismo sobarice. Ker tega postrežček seveda ni imel, je moral nazaj v gostilno, ko se je pa vrnil, ni bilo o neznancu in stvareh ne duha ne sluha več. Med tem časom se je vrnila v gostilno tudi lastnica kovčkov, ki je skupaj s postrežčkom od-»!a na, policijo prijavit to misterijozno zadevo. Zvečer je pa bila policija opozorjena, da nekdo Po hišah v Krekovi ulici prodaja perilo in druge predmete. Uvedeno je bilo takoj zasledova-
Drnf niu:1’i so s Cučiruči zdirjali dalje skalnatim goram. Dušan in Da-ku«* s^a žalostna zrla za njim in tudi Žah?arico sta klicaIa- A kai. ko ju zaradi v,erJeg'a kvakanja ni slišala. Hotela sta na Za njo. Tedaj pa jima je skočila bilo t ogromna žaba, večja kakor sta Veiti- 0nadva. Požrešno je odprla svoja usta, da bi ju požrla...
nje, ki se je pa končalo samo s tem, da so se našli po večini vsi ukradeni predmeti, dočim jo je neznanec že popihal.
m Aretacija Vincenca Pavabca na Dunaju. Kakor smo že svoječasno na kratko poročali, je dne 24. marca skladiščnik tukajšnje veletvrdke Berndorf, 421etni oženjeni Vincenc Pavalec izmaknil v ravnateljevi pisarni formular čeka podružnice Prve hrvatske štedionice, ga izstavil na vsoto 30.000 Din, pritisnil nanj štampiljko podjetja in zelo spretno ponaredil -tudi podpis ravnatelja Josipa Reicha. S tako ponarejenim čekom je v banki dvignil označeno vsoto, odšel na kolodvor in se z rednim potnim listom od-
peljal v Avstrijo. Ko je nasled. dne banka dala tvrdki obvestilo, je ravnatelj takoj zaslutil, da je bila izvršena goljufija in ker Pavaleca ni bilo v službo, je bilo tudi jasno, da je ček on ponaredil. Za goljufom je bila izdana tiralica, a vse zasledovanje je bilo brezuspešno. Nasprotno, po Mariboru so se celo širile vesti, da je skočil v Muro, odnosno v Dravo itd. V četrtek pa je dobilo tukajšnje policijsko predstojništvo obvestilo, da so Pavaleca izsledili na Dunaju in ga aretirali. Pri njem so našli še 8300 Din gotovine, ostalo je oči vidno že potrošil. Uvedena je akcija, da se Pavalec čimprej izroči našim oblastim.
no velikio ljudi, je bila lelos nadvse slovesna. Igralo je 16 godbenikov mariborske ..Drave-. Običajnega streljanja, pri čemer se je lani dogodita nesreča, pa vendar ni bilo toliko, vsaj z nevarnim smodnikom ne...
Dolenji Logatec
Zastopniki oblastev med našim ljudstvom. V
ponedeljek 30. marca je sreski načelnik sr, za Logatec g. dr. Tekavčič obiskal tukajšnjo občino, da Buje želje ali pritožbe občanov. Ob tej priliki so izrazili razne želje tukajšnji občani. G. sreski načelnik je v svojem krasnem govoru tolmačil zakone in dal mnoga navodila de-putacijam. Ob tej priliki se je vršila sla vnosi odlikovanja domačega župana g. Gabrijela Oblaka, kateremu je g. sreski načelnik izročil red Jug. krone V. reda s prisrčno- čestitko. Čestitamo!
Slovenska Bistrica
Odlikovanja je 9. t. m. ob priliki uradnega dne razdelil sreski načelnik dr. Hacin petindvajsetim županom, občinskim odbornikom tn drugim zaslužnim možem. Med drugimi je bil odlikovan tudi slovenjebistriški dekan g. Josip Cerjak, ki je isti dan Imel tudi odhodnico. Dekan g. Josip Cerjak je dolga leta bil v Rajhenburgu. kjer je s svojo požrtvovalnostjo pripomogel k zgraditvi bazilike Matere Božje. Za gradnjo je izposloval podpore pri vseh vladarskih hišah vse Evrope. Pozneje je bil dolga leta v Slovenski Bistrici, a se ga je lotila težka bolezen, ki ga jt prisilila, da odhaja sedaj v zasluženi pokoj. Odhodnico je imel v krogu dekanijske duhovščine, ki se je polnoštevilno udeležila. Zasluženemu duhovniku, ki je bil vedno narodnjak in je sedaj za svoje agilno delovanje sprejel red Sv. Save IV. stopnje, želimo vsi farani in drugi iz njegove dekanije še mnogo srečnih in mirnih let ter mu obenem čestitamo.
Turistovski promet v obmejnih pasovih
Slovensko planinsko društvo, osrednji odbor v Ljubljani, razglaša:
V netunskih konvencijah med Jugoslavijo in Italijo izvedeni sporazum o turistovskem prometu v obmejnih pasovih prehaja zdaj konečno. v oživotvorjenje. Obojestranska planinska društva, katerih čiani bodo uživali ugodnosti v smislu navedenega sporazuma, so že dobila podrobne inštrukcije, kako spraviti v red in sklad turistovsko življenje v predmetnem obmejnem pogorju. V kratkem povedano: smeli bodo naši turisti prehajati mejo med našo kraljevino in Italijo tako, da bodo med drugim popolnoma dostopni Mangrt z mangrtsko kočo, konec Koritnice, Ozebnik, Jalovec, Mojstrovka, Prisojnik, Razor in Triglav z južnih (italijanskih) strani, nadalje Kanjavec in od tamkaj ves greben do Črne prsti s sestopi na železniški postaji v Ilu-dojužno in Podbrdo. Natančna navodila in podrobne informacije je dal osrednji odbor Slovenskega planinskega društva natisniti in jih bo na željo vsak član proti plačilu zadevnih režijskih stroškov. Po navodilih pristojnih oblasti so izšle posebne tiskovine, kjer bode treba za vsakega člana posebej, ki reflektira na do-tično obmejno karto, izpolniti podatke in osebni popis. Navedene vloge pojdejo nato v podpis najprej k naši pristojni oblasti, nato pa na kompetentno politično oblast v Italiji, katera bo vsako obmejno karto posebej vidirala.
Da se bodo poslale oblastem zadevne popisne pole skupaj, poživlja osrednji odbor Slovenskega planinskega društva svoje člane, kateri želijo dobiti izkaznico za obmejni turistovski promet, da se zglasijo v društveni pisarni v času do 25. t. m. Kasnejše prijave bodo mogle priti na vrsto morda šele tako pozno, da ne bodo vrnjene obmejne karte pravočasno, to je do začetka iuristovske sezone.
O priliki popisa v društveni pisarni bo plačal vsak član znesek Din 10 za dotične tiskovine in manipulacijske stroške. Položiti bo moral tudi vsak član ob tej priliki po eno svojo sliko.
<$ofe©I»fvo
Sokolski zbor na Taboru.
Načelništvo sokolske župe Ljubljana sklicuje za nedeljo 12. t. m. ob 9. dopoldne v Sokolskem domu na Taboru sejo zbora društvenih načelnikov in načelnic z naslednjim dnevnim redom: poročilo župnega načelništva, priprave za župno tekmo 19. oziroma 26 aprila t. 1., razgovor o organizaciji okrožij, slučajnosti. Po seji bo skupna predelava prostih vaj za vse oddelke za IV. vsesokolski zlet v Pragi leta 1932. Vsi udeleženci sej naj prinesejo seboj telovadno obleko. Ker je seja izredne važnosti pred župnimi tekmami je dolžnost vseh načelnikov in načeinic, da se iste polnoštevilno udeležijo. Zdravo!
SOKOLSKA C ETA V ČREŠNJEVCU
Na velikonočni ponedeljek je priredila sokol ska četa v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici svoj prvi javni nastop. Sledile so razne pevske točke katere je zelo vestno naštudiral brat pevovodja Dvodejanko Laži-zd ravnika« so podali mladi diletant je prav dobro. Igrico sta pripravila br. prosvetar in sestra načelnica, za kar jima bodi izrečena iskrena zahvala. Brat starosta je v n vodnem govoru podal pomen sokolske misli, kar je napravilo na vse zelo lep vtis. Nato se je razvila •> Visočnikova gostilni prijetna za bava, ki je ob petju narodnih pesmi potekla zelo animirano.
Vsekakor se moramo čuditi velikemu razmahu, komaj v oktobru ustanovljene sokolske čete. Vse lepo napreduje: telovadba, pelje, drama tika in godbeniki, ki so občinstvo zabavali s prijetnim sviranjem. Obisk je bil naravnost re korden, kar kaže veliko zanimanje za sokolstvo. Žal primanjkuje lastna streha, saj je mo rala polovica ljudi oditi zaradi pomanjkanja prostora. Upamo, da bo v doglednem času stal ponosni Sokolski dom sredi vasi.
Da je prva prireditev tako lepo uspela, gre zahvala vsem, zlasti učiteljskemu zboru, vsem članom in članicam, ki so se neumorno vežbali po napornem celodnevnem delu, in občinstvu, ki je mladim sokolskim delavcem s svojim velikim posetom pokazalo priznanje in zahvalo za njihovo požrtvovalnost. Po tej poti krepko naprej! Zdravo!
Otroka v hlevu v cunjah in blatu
Drž. pravdnik: »Ni še bilo tako strahotnega ravnanja!« — Zagovornik: »Na zatožno klop mora naša inteligenca!«
Ljubljana, 10. aprila.
Danes dopoldne se je vršila pred malim senatom pod predsedstvom uadsvetnika Mladiča obravnava proti oženjenemu kovaču Jakobu Uratunu, roj. 1892. v Unajnarjih, stanujočemu v Besnici v litijskem okraju, in njegovi samski gospodinji Frančiški Bratuuovi, roj. 1899. v Ga-brijah, obtoženima, da sta letošnjo zimo zapirala 3-letno Frančiško in 6-Ictno Anico v hlev, kjer sta morali napol goli bivati in spati v lesenem zaboju. S tem sta zakrivila zločinstvo zoper življenje in telo, o čemer je »Jugoslovan« pred tedni prvi podrobno poročal.
Obtoženec je krepke rasti, čednega obraza, s kratkimi brki, oblečen v temno obleko, z nahrbtnikom, obtoženka pa pritlikava, suha, grbasta ženska, z belo oglavno ruto na glavi, oblečena v zeleno obleko s temnim klotastim predpasnikom. »To je torej njegova, ki sta ji bila nedolžna otroka na poti k je šlo od ust do ust. Obravnavi je namreč prisostvovalo mnogo občinstva, med njim precej ženstva. Zagovarjal je obtoženca za (ir. VVurzbacha iz Lilije odvetnik dr. Janže Novak. Državno tožilstvo je zastopal dr. Felacher.
Obtožnica
Orožniška patrulja je na svojem obhodu 28. jan. t. 1., potem ko se je v okolici že dolgo šušljalo, da osumljenca slabo ravnata z otrokoma, odkrila oba v živinskem hlevu. Otroka sta bila v obupnem položaju. Sl-letna Frančiška še sedaj ne zna hoditi, ker je ni nihče navajal k hoji, (i-letna Anica pa je gluha. Oba otroka sta bila v najhujšem mrazu zaprta v živinskem hlevu na golih tleh, mala Frančiška na pol gola, večja Anica bosa in vsa premružena.
Za ležišče je bil določen zaboj, ponesnažen s človeškim blatom, in v tem ležišču je morala mala Frančiška bivati in prenočevati že okoli 2 meseca. Radi popolne zanemarjenosta sta oba otroka ne samo telesno propadla, temveč tudi duševno otopela. Oba osumljenca zanikata krivdo in priznata le, da sta dala spat malo Frančiško v hlev, ker njena voda tako smrdi, da ni mogoče prenašati.
Značilno za osumljenko je, da je pred sodiščem trdila, da je zaboj, v katerem je prenočevala mala Frančiška, ki je bil ves ponesnažen od človeškega blata in vode, »čedna posteljica«.
Ves ta zagovor obeh osumljencev pa je neresničen in ovržen že po samem pričevanju orožnika Josipa Mihelčiča, ki je odkril oba otroka v popisanem obupnem položaju. Sicer pa je Jože Bratun že neke nedelje v lanskem adventu, ko je slučajno šel. mimo kovačnice, zaslišal jok in videl, da leži 3-letna Frančiška skoro popolnoma gola in bosa na ilovnatih tleh pri tedanjem občutljivem mrazu.
Da bo to nečloveško postopanje z obema otrokoma razumljivejše, je treba omeniti, da je osumljenec oče 4 mladoletnih otrok. Svojo bolehno ženo je zapustil, in sicer na (a način, da jo prodal hišo pod pogojem, dn kupec prevzame njegovo ženo v popolno oskrbo, dva otroka jo pa izročil svojemu bratu. On sam pa si jo postavil novo kovačnico, kjer živi z osumljenko. Razumljivo je, da sta jima bila uboga nedolžna otroka napoti in da sta ju odstranila v hlev, kjer sta ju pustila v razmerah, nevarnih za .življenje in zdravje.
Zasliševanje obtoženca in prič
Predsednik: Bratun, kako se zagovarjate? Vstanite in povejte!
— Mislil sem, da je v hlevu bolj toplo kakor v hiši.
— Ali mislite, da če vzdrži žival, da vzdržita tudi otroka?
Predsednik je nato bral obtoženčev zagovor.
— Koliko časa je bila Frančiška zaprta v hlevu?
— Samo čez noč!
— Pa je bila tudi čez dan, ko sta prišla orožnika !
— Takrat jo je pa Anica umivala!
— Kakšen je hlev?
— Zidan. V njem imam eno kravo.
Predsednik proti Bratuuovi: Kako, da sta tako delala z otrokoma?
— Mislila sem, da je tam bolj toplo kakor v hiši.
Predsednik je bral iz aktov, da Bratunova gospodinji Bratunu, da jo imela z njim otroka, ki pa je kmalu po porodu umrl. Frančiško je pustila prenočevati samo nekaj časa v »čedni posteljici«. Kakšna pa je ta, bo pa orožnik povedal. (Smeh med občinstvom).
Orožniški narednik Filip Mihelčič je izpovedal^ v smislu obtožnice. Dejal je, da je v svoji službi že marsikaj doživel, kaj tako pretresljivega pa še nikoli. V hiši so bili orožniki večkrat, pa niso nikdar opazili otrok. Besnica je zapuščena v hribih, vsake tri dni gre voz mimo.
Zaslišani so bili še Anton Jančar, Marija Žgajnarjem a in Alojzija Hribarjeva. Predsednik je prebral še izpovedi Janeza Markuna, 'zdravnika dr. Ukmarja in ovadbe orožniške postaje. Zanimiva je bila izpoved Alojzije Hribarjevo — ki je z možem kupila Bratunovo posestvo — da ji je obtoženka rekla: »Vidva imata njo (Bratunovo ženo) za pokoro, naša ta mala bo pa že enkrat umrla!«
Zagovornik dr Janže Novak je trdil, da spi !)!)"/« podeželskih otrok v hlevu in je predlagal zaslišanje novih prič, kar pa je senat odklonil.
Govora drž. pravdnika in zagovornika
Državni tožilec dr. Felacher je poudarjal, da se vzlic bedi našega podeželskega ljudstva še
ni našel tako strahoten slučaj, ki ga pojasnjuje predzgodovina obtoženca. Imel je posestvo iii ga je prodal samo zato. da se znebi bolehne žen«. Postopanje z otrokoma je treba motriti tudi s tega vidika, da se ju je hotel znebiti. Če je otrokov urin tako smrdel, zakaj pa nista šla sama spat v hlev? Znano je, da če dobi prašiča pozimi mlade, jih vzemo v hišo. Tista »posteljica« za Frančiško je bila preslaba še za prašiča, a obtoženca sta pustila otroka v njej stradati. Predlagal je strogo obsodbo v smislu obtožnice.
Zagovornik dr. Novak je navajal, da spe na deželi otroci od jeseni do spomladi v gnezdili, ki si jih sami spleto in da opravljajo vanje svojo potrebo, spomladi pa da jih skidajo, kar ve iz lastne izkušnje. Na zatožno klop je treba postaviti našo inteligenco in njeno delo v zadnjih 50 letih. Obtoženca sta žrtvi tega kolektiva. Kar se stanovanjske higijene tiče, se ni storilo ničesar, prav tako, kar se tiče rasne higijene. Kdo je poučil obtoženca, naj ne spravlja z bolno ženo otrok na svet? Naši ljudje so prepuščeni svojemu nagonu. Kar se počne, se ne počne iz hudobnosti, marveč nevednosti. Govornik jo plediral za popolno oprostitev.
Senat je po kratkem posvetovanju razglasil sodbo, da sta obtoženca kriva in da se obsojata vsak na 10 dni strogega zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Obsojenca sta kazen sprejela.
Grehi šestih obtožencev
Se ena zanimiva obravnava pred senatom peterice
Ljubljana, 10. aprila.
Danes dopoldne se je vršila pred malim senatom tudi obravnava proti 6 obtožencem.
Meseca januarja t. 1. je bil trgovcu Ivanu Tramšaku na Jesenicah ukraden izpred trgovine par čevljev. Kasneje se je ugotovilo, da jih je ukradel Janez K., samski čevljarski pomočnik s Save, in jih pozneje v družbi Stanka P., samskega delavca na Javorniku, prodal Lovru Podlipniku za 130 Din. 14. januarja je Janez K. vlomil v zaklenjene izložbene prostore trgovke Jere Rekarjeve iu trgovca Mavricija Smoleja iu odnesel Rekarjevi kaseto Elide in stekleno dozo »Gold creme« v skupni vrednosti 26 Din, Smoleju pa 3 ženske zapestne ure, vredne 745 Din, budilko, vredno 170 Din in etui, vreden 40 Din.
Stvari, ki jih je ukradel Smoleju, je deloma izročil bratu Francetu,‘ samskemu živinskemu gonjaču na Savi, deloma Stanku P., samskemu delavcu na Javorniku. Ta je prodal srebrno žepno uro, vredno 350 Din, urarju Aleksandru A. z Bleda za 105 Din.
Franc K. je stvari, ki mu jih je izročil brat Janez, takoj po tatvini skril, budilko in zapestno uro v vrednosti 485 Din pa je prodal samskemu živinskemu gonjaču Ivanu F. za 125 Din in mu še povedal, <ta je blago ukradeno.
Janez Pučko je meseca januarja t. I. izročil Stanku P. gramofon iu 12 plošč v prodajo. Ta pa je z gramofonom izginil, klatil se okoli z Janezom in slednjič prodal gramofon s ploščami vred v vrednosti 2500 Din za 400 Din mesarju Francu L. iz Kranja.
Po kratkem posvetovanju je senat razglasil sodbo, s katero sta bila Aleksander A. z Bleda in Franc L. iz Kranja oproščena, ostali obtoženci pa obsojeni: Janez K. na 6 mesecev in 10 dni strogega zapora in na izgubo častnih pravic za 1 leto, Stanko P. na 1 mesec in 3 dni strogega zapora in na 120 Din denarne kazni, Franc K. na 15 dni zapora in 180 Din denarne kazni, Janez F. pa na 8 dni zapora.
Pred senatom petorice, ki so ga sestavljali predsednik nadsvetnik Mladič, sosodniki pa' so bili gg.: dr. Petelin, dr. Štrukelj, Kranjc in Le-derlias, se je nato vršila obravnava proti Ivanu D., roj. 1904 v Ljubljani, samskemu trgovskemu pomočniku v Ljubljani, še nekaznovanemu, v preiskovalnem zaporu. Obtožnica ga je dolžila, da je 2. marca t. 1. pripovedoval razne stvari v zobozdravniški čakalnici v Mostah in zakrivil s tem zločinstvo po čl. 1, točka 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Osumljenec ni tajil, da ne bi govoril o komunizmu, trdil pa je, da je izrekel domnevo, da pridejo v Italiji lahko do vlade komunisti, ki bodo magnatom posekali glave in da nihče ne ve, kakšne so razmere v Rusiji. Vse njegove trditve da so se nanašale zgolj na Italijo in se je mogoče le tako nerodno izrazil, da so ga ostali napačno razumeli. Sicer pa se ne briga /«i politiko, je celo rezervni podporočnik in odlikovan z redom Jugoslovanske krone. Senat je verjel njegovemu zagovoru in ga je oprostil.
Poljčane
Nedeljska kronika. Boč, ki je lani rada svojega shilpa, restavracije in koče na mah postal popularen, je zimsko spanje prestal ter je v nedeljo zopet oživel. Obiskan je bil v lepem številu tako od tujcev kot domačinov. Pri tej priliki je bila zopet otvorjena restavracija pri Miklavžu (024 m), ki bo v bodoče odprla tudi čez zimo, ker se bo tam vršil smučarski tečaj za zače-lnike. Za praznike je bilo celo tako toplo zgoraj, da so izletaikj lahko sedeli zunaj. Razen v restavraciji, ki bo dnevno odprta, se bo odslej postreglo z jedjo in pijačo Uidi zgoraj pri koči (okrog 900 in). — Velikonočna procesija, ki se je je radi lepega vremena udeležilo izred-
lug. Ahili1 ir:
Splošna načela za pitanje domače živine
(Konec.)
Vloga ogljikovih hidratov pri pitanju domačih živali.
Ogljikovi hidrati so največ uporabljena le ma. Najenostavnejši so najlažje prebavljivi: t. j. sladkor, ki -a vse' "je največ repa in pesa, in škrob, ki je v k inpirju, žitu, vseh me« ah rastlinah it 1. Najbolj komplicirani ogljiku i hidrat • težko razkraja v prebavnih šokih in gredo neizrabljeni , blato. Seni spada celuloza, ki je je mnogo v trdih steblih, slami itd.
Tudi za krmljenji z-ogljikovimi hidrati velja neka zgornja meja, ki je ni priporočljivo pre-korirdi. Pr več ogljikovih hidratov celo škodi živini, če presega njeno toleranco. — Najboljše finančne uspehe dosežemo s krmo, ki vsebuje mnogo škroba in malo celuloze. Krma, ki vsebuje mnogo celulozo, se je izkazala slabo, pa naj vsebuje še toliko prebavljivih snovi. Zelo priporočljivo je torej, da ne ocenjujemo ogljikove hidrate vsebujoče krme [»o njeni celokupni hranilni prednosti, temveč po tem, koliko ima škroba oz. celuloze.
S čim naj -cj krmimo za pitanje določeno živino?
Pri pitanju rabi m sledečo krmo: dobro zeleno krmo, seno ali otavo, ki mu dodamo kot redilno krmo še polnovredne ogljikove hidrate (škrob, sladkor)' Ob koncu pitanja vsebuje krma -oj beljakovin in celuloze in več masti in lahko prebavljivih ogljikovih hidratov. Mlada zelena krma, detelja in pašnja vsebujejo v tem slučaju že skoraj preveč beljakovin.
Kot dodatna redilna krma prihajajo pri nas i poštev za navadno klavno živino:
Pri uporabi sveže krme :pšeničhe in ržene tropine, koruza, žitni zdrob in krompir.
Pri zimskem krmljenju; če je poceni na razpolago dn mče žito, žitni zdrob in koruz.ni zd mb z ’ ez' uico. Žitni zdrob je sicer drag, a da izborno meso. — Poleg tega uporabljamo še peso in repo, krompir, sveže pivovarniške tropine, mastna semena (v mali meri, n. pr. sezam.) in od| dpe raznih industrij.
Mnogo vode sebujoča krma je za pitanje neprimerna. Okusna krma je zelo priporočljiva, ker jo žival raje žveči in zato bolje prebavi. Krmo, ki ima slab okus, je treba soliti ali ji pa dodati druge začimbe. — Redilnih praška*'
Gospodarske vesii
X Gibanje članstva OUZD v Ljubljani v mesecu marcu. Moških članov 55.893 (— 4.919), ženskih 30.810 (-867), skupaj 86.703 (-5.786); moških bolnikov 1.331 (— 68), ženskih bolnikov
1.044, skupaj 2.375 (— 40); odstotek bolnikov: moških 2'38 (— 008), ženskih: 3'39 (—'018), skupaj 2'74 (—013). Povprečna dnevna zavarovalna mezda: moški 28'95 (— 0'38), ženske 20'00 (— 0'31), skupaj 25'77 (— 0'01). Skupna dnevna zavarovalna mezda: moški 1,618.120-40 (- 122.596-40), ženske 616.373-20 (- 26.895-20), skupaj 2,234.493-60 (— 149.491-60). Minus, oziroma plus pomeni padec, oziroma prirast na-pram marcu 1. 1.
X Važne konference. V prostorih centrale. Industrijskih korporacij bo 15. in 16. t. m, konferenca zastopnikov raznih strokovnih skupin glede novih predpisov zakona o skupnem davku na poslovni promet. 15. aprila bo ena takih konferenc na povabilo centrale industrijskih korporacij med zastopniki klobučar-skih tvomic, isti dan in še drugi dan pa bo širša konferenca zastopnikov tvornlc za železo in za predelavo železa.
X Gradnja ceste Pnset-Rača. Minister za gradnje je v soglasju s predsednikom inlnlslr. sveta in ministrom notranjih zadev sklenil pogodbo s podjetjem Delačingrad iz Celja za izvršitev državne ceste Poset—Rača z mostom čez Savo pri Rači. Proračunska vsota za ta dela znaša 34 milijonov Din. Ta ntost in cesta mora biti predana prometu v roku treh let.
X Nateča j za načrt kolodvora. Oddelek za gradnjo železnic promet, ministrstva je na podlagi sklepa prometnega ministrstva G. 2. 3380-31 razpisal glavni natečaj Idejnih načrtov za postajno poslopje Beograd-Dunav na progi Beograd—-Pančevo. Načrte je treba poslati do 1, maja. Podrobna navodila in temeljne načrte daje omenjeni oddelek Beograd, Palmotičeva ulica 4, soba 42.
X Zaposlitev naših delavcev v inozemstvu. Na podlagi obvestil, ki so prispela na pristojna mesta, bo mogoče v Franciji letos zaposliti kakih 15.000 delavcev, v Nemčiji pa 20.000.
X /a pospeševanje konjereje. Poljedelsko ministrstvo je izposlovalo, da ae centrali jugoslovanskih kasaških društev v Ptuju nakaže Din 100.000-— kol podpora za nagrade konjerejcem ob pni.lii.kih konjskih razstav.
X Neuspehi z italijanskim zunanjim posojilom. V francoskih finančnih krogih se zatrjuje, da so pogajanja za veliko italijansko posojilo det i iiiiti v,n o propadla. Pogajanja so trajala več kakor mesec, vodili SO jih poluradni krogi v Parizu. Na čelu italijanskih arbitrov so se nahajali bivši poslanec Avezzana, finančnik coni e Rossini in veleindustrijalcc Pirellj. 'I udi ne\v-yorško tržišče Italiji ni naklonjeno. Medlem se razgovori nadaljujejo s švedskim vžigaličnitn kraljem Ivanom Kreugerjem. Pogajanja so v teku.
Borzna poročila
dne 10. marca 1931.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 10. aprila. Amsterdam 22 825, Berlin 13'535—13'565, Bruselj 79168, Budimpešta 9 0206. Curih 1094TO—1097 10, Dunaj 7'9823~ 8 0128, London 276 52, Newyork 56’69—56'89, Pariz 222-49, Praga 1G8'56, Trst 297'83—298.
Zagreb, 10. aprila. Amsterdam 22'795—22 855, Dunaj 798'28—801 28, Berlin 13'535—13'565, Bruselj 791'68 bi., Budimpešta 992'06 bk, London
se naj izogiba vsakdo. Saj imajo brez izjemno te 2 lastnosti: visoko ceno in za nas popolno nepotrebnost.
Rejenje odraslih živali traja navadno 100 dni. Če tehtan*'- živino led pitanjem, določimo približen konec rejenja lahko že v naprej. — Rejene živali nimajo le boljšega mesa, temveč imajo tudi na isto ”ivo težo več izrabljivih telesnih delov, kakor mršave živali. Meso je pri pitanih živalih boljše zato, ker nadomeščajo njegovo vodo masti in beljakovinasti mesni o-kovi.
Pri zgodnji -n rejenju se pa ne smemo ozirati le na tvorbo masti in mesa, temveč moramo tudi upcFt ati splošno živalsko rast. Rastoča žival rabi za svoj razvoj mnogo beljakovin. Zato labimo pri zgodnjem krmljenju, predvsem v začetku, krmo, ki vsebuje mnogo beljakovin utežno razmerje beljakovin: ostali prebavljivi krmi 1:5-5 do 1:6-5). Da je zgodno rejenje uspešno, *ra biti zato določena žival dobro krmljena že od vsega začetka. — V vseh slučajih pitanja pa naj bo krma zelo koncentrirana (t. j. ne ogromne množine slabe krme, temveč primerno mnogo dobre, močne krme). Saj dosežemo le s koncentrirano krmo visoko produlrijo masti in mesa v kratkem času.
II.	Kako -aj ravnamo zn pitanje določeno živino?
Teh živali smemo več uporabljati za delo. Najbolje je, da jih ločimo od ostale živine in jih krmimo zase. Treba jih je zaščititi pred prepihom in temperaturnimi spremembami v hlevu. Pitanih živali ne nadlegujmo nikoli po nepotrebnem, ker je mir zelo važen predpogoj za uspešno rejenje. Nemirne, nervozne živali izrabijo zelo slabo visokoredpup krmo in vznemirjaj- še ostalo živino. Za pitanje neprimeren konj izrablja n. pr. odvišuo, -a rejenje določeno krmo na t način, da jo pretvori v energiji, ki jo potroša s tem, da ne miruje v hlevu niti trenutka. Prostor, na katerem stoji živina, naj ne bo presvetel in ne prevelik. Čistost hleva in dobro snaženje živali sta nujno potrebni. Krmljenje se naj vrši vedno ob istem času, 'boljo trikrat na r1 Pitna voda naj ne bo premrzla. Dobro je, da napajamo živino večkrat na dan z malo vo^e, najbolje v h' vu.
276T2—276'92, Milan 296 90—298'90, Newyork ček 56'69—56'89, Pariz 22.V49—223'49, Praga 168T6— —168 96, Curih 109410—1097T0.
Dunaj, 10. aprila. Amsterdam 285'26, Atene 9'2182, Beograd 12501, Berlin 16938, Bruselj 98'89, Budimpešta 123‘97, Bukarešta 4'23, London 34'5637, Madrid 79'10, Milan 37'24, Newyork 711'20, Pariz 27'8005, Praga 21'065, Sofija 5.1530, Stockholm 190 45,. Kopenhagen 19010, Varšava 79'67, Curih 136'955.
Curih, 10. aprila. Beograd 9 1270, Pariz 20'31, London 25'23625, Newyork 519’35, Bruselj 72'25, Milan 27T875, Madrid 57'35, Amsterdam 208'30, Berlin 123'66, Dunaj 73'01, Sofija 3'7625, Praga 15'3825, Varšava 58'20, Budimpešta 90'56.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 10. aprila. — Državni papirji: 7% inv. pos. 89—8925 (89), vojna škoda ar. 424'25— 42475, vojna škoda kasa 424'25—42475, vojna škoda april, december 424—425, i% agr. ob v. 51—51'25, 7% Bler. pos 82—82'75, 8% Bler pos. 93—93'50, 1% pos. hipot. 83—8350 (83'50). — Banke: Hrvatska banka 50—60, Praštediona 920 —922'50, Udružena 174 d., Ljubljanska kreditna 120 d., Madjunarodna 66'50 d. — Industrija: SeCerana Osijek 292'50—295, Trboveljska 308— 310, Slavonija 200 d., Vevče 133 d.
Dunaj, 10. aprila. Bankverein 16'05, Kreditni zavod 45'70, Dunav, Sava, Adria 14'95, Prioritete 88'59, Trbovlje 38'50.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njeno stalna, promet 3 vagone pšenice.
Budimpešta, 10. aprila. Tendenca neizpreme-njeua. — Promet: miren. — Pšenica: maj 15'80 —15'91 (15'80—1581), — Rž: maj 12'60—12'68 (12'67—2'70). — Koruza: maj 12'55	(12'55—
12'57), julij 12-80—12’93 (12'92—12T4).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 1 vagon smrekovih desk, 1 vagon oglja.
Sper!
Ljubljana na proslavi BLP
Ljubljana, 10. aprila.
V službenih objavah LNP smo čitali, da je novoimenovani podsavezni kapetan g. dr. Bulje-vič nominiral igralce, ki bodo potovali v Beograd. So to od Primorja: Korče, Svetic, Hassl, Zemljak, Slamič, Pišek I, Jug I, Slapar, Erman, Sočan; od Ilirije Strehovec, Pfeifer, Pogačnik in Košak ter od Maribora Pepček.
Kako bo podsavezni kapetan sestavil moštvo nam ni znano. Predvidoma bo sestava taka, kakor jo je predlagal ljubljanski »Športni lftt« in ki jtč po našem mnenju prav dobra, le da bo mesto vratarja zasedel Korče. Postava bi bila potemtakem naslednja:
Korče — Svetic, Strehovec — Zemljak, Slamič, Pogačnik — Jug I, Slapar, Erman, Pepček, Pfeifer.
Beograd je tudi že nominiral igralce in sicer: Spasiča, Dimitrijeviča, Mladenoviča, Djokiča, Luburiča, Zečeviča, Nikoliča (vsi Jugsolavija), Gazzarija, Arsenijeviča, Radovanoviča, Tošiča, M. Jovanoviča, Viriča, Vujadinoviča, Tirnaniča. Glišoviča, B. Marjanoviča (vsi BSK), Jakšiča, Ranojeviča I in II. S. opoviča. Tomaševiča, Ivkoviča, Vojinoviča (vsi Soko) in Ačimoviča (Sparta).
Zagreb ne pošlje najmočnejše garniture: Urh (Viktorija), Rajkovič (Gradjanski). Beloševič (Sokol), Kuzman (Železničar), Mekič (Gradjan-
ski), Urbankl (Zel.), Dukanovič (Gradjanski), Ranogajac (Croat.) Kokotovič (Gradjanski).
Mariborski šport.
V nedeljo dne 12. aprila se vršijo v Mariboru naslednje nogometne tekme:
Na igrišču S. K. Rapida ob 10. uri dopo'dne: prvenstvena tekma S. K. Rapid : S. k. Svoboda.
Na igrišču ISSK Maribora ob 14. uri: prvenstvena tekma ISSK. Maribor rezerva : S. K. Železničar, rezerva in ob 15'30 ISSK. Maribor I. : S. K. Železničar I. (Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane.
Ljubljanski plavači na Dunaju. Danes in jutri se vrši na Dunaju mednarodni plavalni meeting Wac-a, na katerem startata tudi dva piavača S. K. Ilirije in sicer Nada Lampretova na 100 m hrbtno in sprint ter Uršič na 100 m sprint.
Budimpešta ne more poslati najmočnejšega moštva, ker igra Madjarska v nedeljo s Švico. Postava je vseeno zelo močna: Amsei, Takacs I (FTC), Biro, Steiner (3. okr.), Szaroszi (FTC), Magyar, Fenjveszi (3. oktober), Takacs II, Se-dlačelc, Toldi, Kohut (FTC).
Hašk v češkoslovaški. Hašk je sinoči odpotoval z brzovlakom na turnejo v češkoslovaško. Jutri bo igral z reprezentanco Plzna, v sredo s Slavijo v Pragi in v petek v Teplicah z T. K. Teplitzer.
Vodilni klubi Zagreba kaznovani. ZNP je kaznoval z globo po 2000 Din Haška, Gradjanske-ga in Concordio zaradi nedovoljene časopisne polemike s svojim predpostavljenim forumom ZNP ter zaradi prestopka proti odločitvam tega foruma.
Popust na vstopnini na saveznih tekmah. JNS je določil, da plačajo vsi verificirani igralci in podporni člani klubov, ki so v svojih klubih poravnali članarino vključno z mesecem, v katerem se vrši tekma. Popust velja za stojišče in plačajo Igralci 5 Din, člani pa 10 Din.
Evropski eup. V nedeljo se nadaljuje tekmovanje za evropski cup. V Budimpešti se srečata Madjarska in Švica, na Dunaju Avstrija in češkoslovaška, Madjari postavijo: Huba, Dudas, Mandl, Borsany, Kompoti, Lazar, Tanzer, Auer, Kalmar, V6r6s, Szabo. Čehi nastopijo v postavi: Planička, Zenišek, Novak, Vodička, šimpersky (Slavija), Tyrpekl (Bohem.), Junek, Svoboda (Sl.), Kannhhuser (DFC), Silny, Sokolai' (Sparta). Avstrija: Hiden, Schramseis, Blum, Mock, Smistik, Gali, Siegl, Nausch, Hittl, VValzhofer, Horvat.
Oglasi soci Jalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par, Najmanj Uin 5'—. Ogluši reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Uin 10 — (do 5 besed), (''saka .nadnljnn beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Kavarna
Restavracija
Klet
„ZiewJa“
Dnovno koncert lastnik Fr. in Roza K ra peš. vulgo „Ziveli“ Ljubljana
__________________762
Telefon 2059
Premog S \ suha drva
Pogali.ik, Bohotifeva ulica 5
Fo(omeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse 1'oto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	986
Vabimo na izbiro i> to naicenejšo oblačllnico
Za bližnjo spomlad
smo izdelali veliko zalogo
micdlevmh plaščev
za gospode in dame
Drago Gorup & Co_, konfekcij*!«
industrija
Ljubljana, Miklošičeva cesta SL 16 — I. nadstropje
Kolesa
na ugodne obroke
»CENTRA«
trgovina šivalnih stro jev, koles gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
Nogavice, roka* vice, volna in bombaž 463
aajceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Bolničar
z zakonitimi kvalifikacijami, za vsa dela v bolnišnici s 15 postelji se sprejme. Stanovanje. kurjava in razsvetljava v naravi. Pojasnila in ponudbe z zahtevo plače sprejema Krajevna bratovska skladnica. v Velenju.	1033
Oglašujta v »Jugoslovanu I«
G):<3iG)'<oio:<DrGy<D gnd
0.0 0,(0lO.iDlO.iD0.0
Razp
IS
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
zidabLil), železobeioirilii!) in iežašliili del
za palačo na vogalu Gajeve in Beethovnove ulice v Ljubljani.
Potrebni načrti, proračuni in razpis se dobe pri podpisanem uradu od 15. I. m. dalje, med uradnimi urami za Din 200-—-
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do 23. aprila 1931. pri podpisanem uradu do pol 12. ure dopoldne.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani,
f
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI naznanja fužno vest, da je gospod
LUDOVIK TSCHADA
hranilnični knjigovodja v pokoju
dne 9. aprila 1931 izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb bo v nedeljo, dne 12. t. m. od hiše žalosti, Karlovška cesta 13, ob 4. uri popoldne.
Ranjki je stopil po 40 letnem vestnem službovanju leta 1925 v pokoj.
Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 10. aprila 1931.
Ravnateljstvo Hranilnice Dravske Banovine
ni ni—i
Slovenec - ameriški pisalelj
(Louis Adamič.)
Družba, kultura in umetnost ameriškega naroda izkazuje tudi v nacionalnem oziru tako svojevrstno lice kakor ga pa? ne naletimo nikjer drugje na svetu. V vseh velikih dejanjih Amerike, pa naj bodo to dejanja na političnem, gospodarskem, znanstvenem, umetniškem ali na kateremkoli drugem polju, zasledimo sledove vseh mogočih narodov in ras. Nadvse ru-ovorna in poučna je v tem pogledu prav na„'nal-nejša senzacija, da je bil pred dnevi izvolji, za čikaškega župana Cehoslovak. Najpestrejšo podobo vseh mogočih nijans in vseh mogočih nacionalnih in kulturnih tradicij pa izkazuje ameriška literatura in med velikimi »imeni, ki dandanes manifestativno predstavljajo to literaturo pred svetom, so imena angleškega, nemškega, španskega, francoskega itd. porekla, da o znamenitih dejanjih nekaterih skoraj samostojnih meriskin literatur, kakor je n. pr. črnska, ne govorimo še posebej. V velikem, pisanem zboru ameriškega literarnega ustvarjenja pa se je v najiiovejsem času izkazal tudi predstavnik Slovencev — v Los Angelesu živeči pisatelj Louis Ai.amič. ki je zlasti s svojim najnovejšim delom ^Djnanivte« dosegel zelo velik uspeh. To je delo o zgodovini delavskih bojev v Združenih državah severoameriških in je prvo te vrste v ameriškem slovstvu. Ameriška kritika je knjigo sprejela z nenavadnim navdušenjem, znani sociolog prof. Elmer Barnes je na podlagi fP knjige javno priporočil Adamiča za univerzitetnega profesorja in socialistični pisatelj Up-ton Sinclair je avtorju čestital.
Kakor izjavlja Adamič sam, ne pripada nosemi stranki, ^simpatiziram pa z delavci, na drugi strani pa nimam navade, da bi izgovarjal besedo »kapitalizem« s sikanjem. To njegovo progresivno, pa vendar kritično zadržanje nasproti materiji, ki se jo je v najnovejši knjigi lotil obdelali, je bilo gotovo eden najtehtnejših razlogov, da je ustvaril delo tako občega Pomena in da je ž njim dosegel tako splošno priznanje. »Dynamite« je nekakšna zgodovinska psihologija, nekakšna sociološka karakterologija ameriškega , delavstva. Tako težke, tako zamo-*an«, tako težko doumljive fiziognomije, kakor 'Jo ima delavstvo Amerike, pač nima nobeno Ai'"0' <*e'avs'v0	11 ■> svetu m zaradi	tega	je
Adamičeva knjiga še posebnega pomena. V jnamitn je Adamič očrtal zgodovino vseh na-E tv'	bojev	v Ameriki od prvih po-
vr t V’ **° so Pre^ dobrimi sto leti tajne pre-®.)Je organizacije že začenjale svoje seje z
jih nadaljevali s hladnokrvnim panjem o umorih, pa vse do slučaja Sacca nni» ®n*.eUiia in do raketirstva, kakor se ime-■ n®WoveJSi banditski izrodek revoluciunar-'	gibanja	v Ameriki,
žili r' i , sn nekoč metali bombe in pro-»i;	^ vol ver, s0 jZgjniii jn namesto teh so pri-
• poklicni ubijalci: gangeži, ki ubijejo človeka u l !lar()('ilu za toliko in	toliko, ne da	bi	ga
f* .h Poznali, in	ki se ne	brigajo, kdo	je	in	/.a-
K:|] ga je treba spraviti a sveta« — tako ka-■akterizira pisatelj Mok-k ruketirje v svojem POročidu o Adamičevi knjigi v čikaškem slovenskem dnevniku Prosveta Adami? je s to svojo knjigo opravil veliko, °"rninno delo. Kakor izjavlja sam. je dve leti jamo vrdr?.'.ma zbiral gradivo. Knjiga šteje pri-d‘f"° .;'00 strani, vsebina je razdeljena na (i 1'esedMo ^ t>0ž‘u •-3- Cela vrsta slik ponazarja
i Y>lgS *1 la!>lic je doma iz okolice Grosuplja 1 h .. zpIo mlad — morda mu je nekaj malega nad 82 let. y Ljubljani je dovršil tri gimnazijske razrede, potem pa se je v zgodnjih fantovskih letih preselil v Ameriko. Do svetovne vojne se je na vse mogoče načine potikal in prebijal po raznih koncih Amerike, potem pa je vstopil v ameriško armado. Šele tu se je naučil angleščine. Po vojni je eno leto spet prevaga-hundiral okrog, dokler se ni v Kaliforniji'poprijel iurnalizma. Od vsega početkn se je zelo mnogo ukvarjal s prevajanjem iz moderne slovenske književnosti v angleščino, tako iz Cankarja (prva stvar, ki jo je prevedel, je bila njegov Br-bec Martin), Finžgarja, Kraigherja, Novačana (iz Naše vasi), Kvedrove, Vitomirja Jelenca; pa tudi iz hrvaščine je prevedel nekaj "ivari (Isa Velikanovima, Ogrizoviča). Vse le prevode jo objavljal po raznih ameriških književnih revijah, magacinih in listih. Njegov pre vod Cankarjevega hlapca .Jerneja, ki je pred *‘ti izšel najprej v angleškem detu čikaške Prosvete, jp potem izšel tudi v knjigi in se ga razprodalo več tisoč izvodov. V rokopisu ima Adamič še prevod Finžgarjeve^a romana Po I svobodnim solnrem in Cankarjeve novele £>i-Mien Sirotnik.
Pa Judi kot aktiven pisatelj je Adamič zelo plodovit Napisal je v angleščini izredno mno go novel iz delavskega in vojaškega v’'i med njimi daljšo povest Rohunk iz vojne.
V Los Angelesu vrši Adamič posle urednika in kritika nekega literarnega magacina in je tadi sodelavec slovitega vodje ameriške kritike Menokena. Piše tudi eseje kritično-filozofskega značaja ter je med drugim zasnoval tudi kritično delo o .Jezusu.	fn
IIEPKKTOAH NAHODNEOA (iLHDA
M m'A V LJUBU A NI
Drama
Začeiel, .ib ‘20 uri zvečer ck>lb(»li, 11. aprila: »Gospoda Glembajevk. gostuje član beograjske drame g. Plaovič. Red D.
Opera
Začetek ob 211 uri zvečer •juboln, u, o pril a: »1 vijak p ros ja k •. Red H '^edel -ii, jo. aprila: iSnugurka -. Ljudska predstava [K) znižanih cenah. Izven.
šentjakobski gledališki oder
/ipiila o-b .20; Kxie-mporale . goslo-Vau..ic v Novem mesili.
8ftli,AR,80!{SK0 ' 'KODNO ULKM S M.m k
'a. 11. oprila eb 20. uri: >Cirkuškn prin-Nfm,^ar Kuponi.
'ja. 12. aprila 'rt> 15. uri: >U»>*pa mini-“ktritn* Kmetska prelistava
Službene objave
Razglasi w»uišč in sodnih oblastev
Ivps VII 49/31	903
V imen« Njeg. Vel. kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 17. marca 1931 Kps VII 49/31, da je Meznarič Rado, rojen pri Sv. Marjeti, srez Ptuj, stanujoč Maribor, Glavni trg 21, kriv prestopka o pobijanju draginje živ 1 jenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tein, da ni imel kot prodajalec galanterijskega blaga dne 6. oktobra 1930 v trgovini v Mariboru, Glavni trg, niti sumarno niti podrobno označenih cen življenskim in ganalterij’-skim potrebščinam (volnene maje, sukanec, čepice, gumbi, žepni noži itd.), da bi jih lahko vsakdo razločno videl.
Za to se obsoja po čl. 6 zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije na 1 mesec zapora in po § 310 k. p. v povračilo stroškov kazenskega postopanja, ki se izreko izterljivim.
V smislu § 65 k. z. se odredi, da se izvršitev izrečene kazni odloži za eno leto.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 24. marca 1931.
dn. št. 557/31.	950
Oklic.
Poziv do realnih upravičencev, zemljiška knjiga vi. št. 173 k. o. Šmihel lastnik £urc Josip, Kandija št. 6, glede hipotekarnih terjatev:
a) Antonije Zupančič, omožene čečelič, iz ženitne in dedne pogodbe z dne 25. januarja 1839 v znesku 177'2(5 gold. in
b) Kristan Marije iz Birčne vasi iz zadolžnice z dne 5. junija 1859 v znesku 1 ‘29*15 gold. s 5% obrestmi se uvede postopek za amortizacijo teh terjatev v smislu § 128 z! z.
Vsii oni, ki imajo morda zahtevke do teh te>rjatev, naj jih najtesneje do 15. aprila 1 932 prijavijo temu sodišču, ker bo sicer po preteku tega roka sodišče dovolilo amortizacijo vknjižb© teh terjatev ter njih izbris raz vsa zeniljeknjižna telesa.
Okrajno sodišče Novo mesto, odd. I., dne 27. marca 1931.
li 50/31-6.
*
Dražbeni oklic.
906
Dne 8. maja 19-3 1. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražiia nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Krška vas, vi. št. 1121.
Cenilna vrednost: 5430'— Din; najmanjši ponudek: 3620 — Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede
;premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na ura&ni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Krško, dne 21. marca 1931.
E 142/31—4.	9,25
Dražbeni oklic.
Dne 1 2, m a j a 1 9 3 1. o b devetih
l.o	pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga
Kozji vrb, vi. št. 1.
Cenilna vrednost: 82.56C59’ Din; vrednost pritikline: 2395'— Din; najmanjši ponudek: 43.308'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Hlede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit ua uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče Prevalje, dne 1. aprila 1931.
Konkurzni razglasi
022
trgo-
S 5/30—14.
■m Odprava feonkurza.
Preza.lol/.enec: Jurjaševič Matija, go v ec v Središču.
Konktirz, ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. S 5/50—2 o imovini prezadolžen-ea, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava, op § 157 k. r.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. aprila 1931.
S 5/29—45	934
353. odprava konkurza.
Prezadolženec Skubitz Edmund, trg. v Gaberju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 5/29-2 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker je bila vsa masa razdeljena po § 139 k. r.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, dne 1. aprila 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 4190/5.	054
Razglas.
V ponedeljek, dne 2 0. april a t. 1. ob devetih zjutraj se bosta oddala pri sreskem načelstvu v Ljubljani v sobi št. 1 v pritličju na javni dražbi v zakup lova občin D. M. v Polju in Gosuplje za čas od 1. junija 1931 do 31. marca 1936.
Družbeni pogoji so med običajnimi uradnimi urami vsakomur na vpogled pri sreskem načelstvu.
Kr. sresko načelstvo v Ljubljani, dne 9. aprila 1931.
»j.
T. No. 441/7.	923a—2—2
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 363/34 z dne 24. marca 1931. na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne
6.	marca 1910. in njegovih izprememb oziroma dopolnitev
I.	javno pismeno ofcrtno licitacijo za dobavo in montažo sterilizacijske naprave v novi porodnišnici v Celju v skrajšanem roku na dan 28. aprila 1931. ob enajstih pri sreskem načelstvu v Celju.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa v »Službenih Novinah« in v »Službenih objavah« »Jugoslovana«.
Vsi potrebni podatki in pojasnila se dobijo v uradnih urah pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
Sresko načelstvo v Celju, dne 2. aprila 1931.
*	953—2—1
Razpis.
Krajevni šolski odbor v l^t. Petru pri Novem mestu razpisuje zidarska, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, ključavničarska, steklarska, pečarska, slikarska in pleskarska dela, ki jih bo izvršiti pri dozidavi in prezidavi šolskega poslopja v Št. Petru. Rok za vlaganje ponudb je do 2 5. aprila t. 1.
Krajevni šolski odbor v St. Petru pri Novem mestu, dne 8. aprila 1931.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
»Stanje dne 31. marca 1931.
Aktiva,
Metalna podloga....................
Posojila...........................
Račun za odkup kronskih nov-
čanic..............................
Račun začasne zamene . . .
Dolg države........................
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje novča-
nie................................
Saldo raznih računov . . . .
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano
Rezervni lond .....................
Novčauice v obtoku .... Državni račun začasne zamene Terjatve države po raznih računih	*
Razne obveznosti . . . • • Terjatve države za zastavljene
domene.............................
N.idavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde . . . ■_
Dinarjev 203,900.821-81 1.4O4,932.2(>5-04
897,793.124 00 126.254.588-23 2.996.842.941-92
2.188,377.163-— 360,629.451-30
8.187,730.355-42
80,000.000—
13,154.054-10
4,728.844.060-—
126.254.588-23
(jo,384.584’84
»52,376.024-25
2.138.377.1
83,055.870—
8.187,780.355-42
V uk-'.ulu. podlogi se računi: dinar v zlatu za en diinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, Švicarski m francoski frank za 1 dinar, dinar v ko. .nem srebru za 1 dinar itd.
Obrestna mera po eskoiita meni« 5'A% na leto.
Obrestna mera za posojila na zastavo 7% na leto.
»J*
Štev. RU 19'94—80.	920
Razglas o razgrnitvi načrta
0 glavni, nadrobni razdelili skupnih zemljico posestnikov iz Vel. in Mal. Liplia,
Klop in Lašč.
Načrt o glavni in nadrobni razdelbi skupnih zemljišč, ležečih v katastrski občini Veliko Lipi je, in sicer parcele, vpisane pod vi. štev. 447 sod. okr. Veliko Liplje, bo na podstavi § 96 zakona z dne 26. oktobra 1887 dr. zak. št. 2/1888 od dne 1 2. a p r i 1 a
1 9 3 1 do vštetega dne 2 5. a p r i 1 a 19 31 v ol)činski pisarni v Žužemberku razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 14. a p r 11 a 1931 v času od 13. do 14. ure v občinski pisarni v Žužemberku.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 1 2. a p r i 1 a 19 3 1 do dne 11. maja 1931, pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložili pismeno ali dati ustno na zapisnik. Komisisar za agrarne operacije.
V Ljubljani, dne 2. aprila 1931.
Ste v. 460/91.	850
Objava.
Po § 8 odv. zakona se objavlja, da je gospod dr. S c h n e d i t z Ivan z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ptuju.
Advokatska komora v Ljubljani, dne 30. marca 1931.
Razne objave
Računski zakljulek
Stroinih tevarn in livarn d. d. v Ljubljani za leto |930
Aktiui	Račun	bilance na dan 31. decembra 1930	pasiva
	Din 1	1'				...	—			Din	t1
Blagajna 		29.392	81	Akciiska glavniea		5,000.000	-
Vrednostni papirji		151.727		Rezervna fonda :		
Nepremičnine		6,627.978	lil	a) rodni rezer-		
j Premičnino		4,796.658	13	vni fond . Din 6,268.109-34		
1 Surovine, polfabrikati in fabri-			b) specialni re-		
kati			11,934.291	51	zervni fond „ 1,647.850-86	7,916.020	20
Dolžniki		6,777.028	72	(Jpniki		17,349.709	28
Čista izguba t. 1930 		206.332	99	Neizplačana dividenda ....	6.434	~
i			Prehodne postavko		251.245	99;
r		 	 ■	30,523.409 147			30,523.409	47|
Izguba Račun izgube in dobička na dan 31. decembra 1930				Dobiček	
	Din	I’		Din	jgj
i Stroški	4,764.711	51	Dobičok			i
| Odpisi:			a) na tabrika-		j
a) na nepremič-			tih. . . .Din 5,497.119-71		1
ninah in pre-			b) na raznih		
mičninah . Din 879.124-15	•		poslih . . .. 23.872-80	5,520.992	01
b) nadubijoznih			Donos nepremičnin		6.123	88
terjatvah . . „ 101.322*50	I 980.446	65	Prenos dobička Iz 1. 1929 . . .	11.709	28
			Čista izguba 1. 1930 		206.332	99]
| 5,745.158		16		5,745.158	16!
V Ljubljani, dno 31. decembra 1930.
Pregledano, z glavnimi In pomožnimi knjigami primerjano in v redu najdeno:
Ravnatelj : Stanko Širca 8. r.	Za	knjigovodstvo: Varlandjr Viktor •. r.
proknmt
Nadzorstveni odbori Viktor Meden s. r., predsednik Dr. Fran Pavlin s. r., Lev Rogi *. r.,
člani.
Lev Franke s. r.,
6. 2ML ‘HemuTiiues	63
<aPc?i zicf^ctj
Roman
(Copyright by Al. Feuture Syndiaue.
Ponntis, ludi v izvlečku, prepovedan.)
»Naravno,« sem dejal in pris.tavll svinjski dovtip samo zato, da ne bi Anton opazil, kako je z menoj.. »Torej, Anton, ob eni!«
»Puppille,« je odvrnil dostojanstveno, »ali boun svar, kot pravi Francoz.«
šel sem dalje. Roke sem stiskal v hlačnih žepih. Sneg pod mojimi nogami je čofotal, nejevoljen sem ga suval proč. Kaj bi počel če bi sedel enkrat v resnici s tako žensko pri mizi? Mislim, da bi samo bulil vanjo in nič drugega, še jesti bi ne mogel, v taki zadregi bi bil. Kako težko mora šele biti, sem si mislil, če je. človek ves dan s tako stvarco skupaj. Vedno paziti, samo paziti. In kaj šele ponoči — gotovo ne bi vedel kaj početi —. Imel sem sicer že opravka z ženskami, toda tega sem se naučil od Juppa in Valentina. Tisto bi pa pri takih damah gotovo ne bilo pravo.
Junija 1917 sem bil prvič pri ženski z namenom,
da bi ž njo intimno občeval. Naša stotnija je bila nastanjena v nekih barakah. Poldne je bilo in mi smo se trgali na travniku pred barakami z dvema mladima psetom, ki sta se zaletela k nam. Z odskakujočimi uhlji in lesketajočo se kožo sta divjala psa po veliki, poletni travi. Nebo je bilo modro, vojna pa daleč proč.
Naenkrat je pritekel Jupp iz pisarne. Psa sta mu drvila nasproti in se vzpenjala po njem. On se ju je otresel in zaklical: »Prišlo je povelje, da moramo nocoj naprej!«
Vedeli smo, kaj to pomeni, že nekaj dni je bilo videti bobneči ogenj velike ofenzive na zapadnem obzorju; že nekaj dni smo opozovali, da so prihajali od fronte nazaj razbiti polki, če smo koga od njih vprašali, kaj to pomeni, nam je odgovoril le s kretnjo roke, njegove oži so pa gledale srepo v daljavo, že nekaj dni so se valili mimo barak vozovi z ranjenci; že nekaj dni smo vsako jutro gradili dolge vrste okopov.
Dvignili smo se s tal. Bethke in Wessling sta šla po svoje tornistre ter izvlekla iz njih pisemski papir, Willy in Tjaden sta romala v kuhinjo, Franc Wagyner in Jupp sta mi začela prigovarjati, da naj grem z njima v kurbišče.
»Ernest,« je dejal Wagher, »tudi ti moraš enkrat okusiti, kaj je ženska! Kdo ve, ali ne bo že jutri po nas vseh, ker oni tam so dobili menda cele kupe
artilerije. Preneumno bi bilo, če bi ti kot devica nedolžen telebnih v močvirje.«
Kurbišče za vojake je bilo v nekem majhnem mestu, oddaljenem od naših barak pičlo uro. Ko smo prišli tja, smo dobili neke izkaznice, čakati smo pa morali precej dolgo, ker mnogo polkov se je valilo proti fronti; mnogi izmed vojakov so hoteli še v teh zadnjih trenotkih užiti od življenja, kar se jim je nudilo. V neki majhni sobi smo morali oddati izkaznice in odpeti hlače. Neki sanitetni poddesetnik nas je preiskoval, ali smo zdravi. Potem nam je vbrizgal par kapljic protargola; neki narednik nam je pa pojasnil, da stane obisk tri marke in ne sme trajati delj ko deset minut, ker je naval zelo velik. Potem smo se postavili na stopnice.
Vrsta se je pomikala počasi naprej. Zgoraj so loputala neka vrata. Vsakokrat je prišel eden ven, prvi v vrsti je pa vstopil.
»Koliko krav je v hlevu?« je vprašal Franc Wag-ner nekega pijonirja.
»Tri,« je odvrnil oni, »toda izbirati ne smeš. Je kot loterija — če boš imel srečo, naskočiš lahko babico.«
Postajalo mi je skoraj slabo na zaduhlem stopnišču, kjer sta brbotali vročina in pa sopara izstradanih vojakov. Nekdo se je goreče praskal po glavi in dejal: »Ljubi Bog, pošlji mi majhno kapavico! Doma imam tri otroke, potreboval bi strel v glavo!«
|||H
>Hockey«-tcKina Nemčija : Anglija — 1:1
V Hamburgu so v soboto odigrali »hockey«-tekmo med Nemčijo in Anglijo. Igra se je končala z nedoločnim izidom 1:1.
Draginja \ IlosL^i
Naš pregovor pravi o Dunaju: /Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj.« Ta pregovor veija dandanes še v veliko večji meri za Moskvo.
Kdor hoče živeti dandanes v Moskvi na svoje stroške in študirati razmere v sovjetski Rusiji, ta mora imeti že precej denarja. Posebno so draga stanovanja, in hoteli so v Moskvi dandanes dražji kakor v kateremkoli drugem mestu na svetu.
Moskva ima danes 31 hotelov. Ker pa prihaja v Moskvo na dan na tisoče tujcev, ni čudno, da so sobe v hotelih zaradi velikega povpraševanja silno drage, čeprav ne nudijo skoro nobene udobnosti. Hotelski sindikat je sicer že večkrat izganjal stalne najemnike sob iz hotelov, da bi biio za tujce več sob na razpolago, ampak vse jo bilo zastonj. Tujci morajo plačevati po 200 in še več dinarjev na dan, če hočejo dobiti vsaj vojaško železno posteljo v kaki kopalnici. Neki Amerikanec pa, ki ni mogel v hotelu dobiti sobe, je moral prenočevati v stanovanju svojega zastopnika v Moskvi, toda za to uslugo« je moral plačati 300 dinarjev na dan Se posebej, čeprav je najemnik že itak plačeval za celo stanovanje po 800 dinarjev na dan. Res pa je, da je tisto stanovanje imelo tudi kopalnico, kar je v današnji Moskvi precej velika redkost. Za kopel, kjer imajo kopalnico, pa je treba plačati še posebej po 100 dinarjev za vsako kopel.
Zajutrek — čaj, prepečen kruh in nekaj marmelade — stane v moskovskih hotelih do 70 dinarjev, hrana za cel dan pa (brez sobe) do 800 dinarjev. Ce daš pa manj napitnine kakor 30 dinarjev, ti jo sluga z lepim poklonom vrne. Zato pa prenočujejo Rusi, ki prihajajo v Moskvo, navadno kar v kolodvorskih prostorih, če nimajo v Moskvi nobenih sorodnikov, ki bi jih vzeli pod streho.
Kako je postal »normalni Or« na železnicah
Že takrat, ko še ni bilo železnic, ampak je le pošta prevažala blago in ljudi iz kraja v kraj, se je slavila gosposka zelo brigala za širino razdalje kolesa do kolesa. Ta skrb je bila utemeljena v brigi za varnost prometa. Ceste niso bile vedno dovolj široke, da bi se mogla dva zelo široka voza drug drugemu ogniti in zato je bila oblast primorana, da napravi na cestah red. Vozniki so namreč radi prevažali vedno večje tovore naenkrat ja so zato naročali vedno širše vozove, oblast pa je morala končno le omejiti vedno večjo širino vozov. ■
Nered na cestah jo postat zaradi večnih prepirov zaradi izogibanja tako velik, da se je moral s to zadevo baviti celo angleški parlament, ki je izdelal zakon, da notranja razdalja od kolesa do kolosa tiuli pni zasebnih zovovih ne sme biti večja kakor pa je pri poštnih vozovih in sicer mora znašata ta razdalja natanko 1372 milimetrov (1 meter in 372 milimetrov).
Kasneje so kolarji začeli izdelovati tudi ožje vozove, ki pa so bili namenjeni samo za promet po mestnih ulicah. Za deželo taki ozki vozovi niso bili pripravni^ ker so morali na deželi voziti dostikrat tudi po pesku po že izvoženih tirih.
Leta 1825. pa je izdelal George Stephenson svojo prvo lokomotivo in je začel tudi polagati prve tire za svoje novo vozilo. Takrat pa se je gosposka takoj vmešala v njegove načrte in mu je predpisala, da tudi pni lokomotivah in pri vagonih ne sme biti razdalja od kolesa do kolesa večja kakor pri poštnih vozovih, torej natanko 1872 milimetrov in- niti milimeter več! Stephenson se je temu uikazu sprva pokoril, a kmalu je t poznal, kako zelo bo ta ukaz oviral vsak napredek pri železnici. Pri njegovi lokomotivi je ležal namreč parni kotel Se med kolesi in ne nad kolesi. Zato je Stephenson napel vse sile, dn doseže dovoljenje za širšo razdaljo. Romal je torej od urada do urada, dokler ni dosegel preko parlamenta dovoljenje, da sme zvišati razdaljo med kolesi na 1433 milimetrov. V drugih deželah takrat še niso Imeli izkušenj
z železnico in s potrebami železnice, kajti prvo železnico so zgradili na Nemškem šele 1. 1835. in sicer 6 kilometrov dolgo progo Niirnberg— Fttrth, a tu je vozila na Angleškem izdelana lokomotiva. Tudi ta lokomotiva je imela seveda »normalno širino« 1433 milimetrov in tako se je zgodilo, da je postala ta širina »normalna« ne samo v Angliji, ampak v večini evropskih dežel.
Drugačno širino imajo železnice samo v Rusiji, na Španskem in na Portugalskem: ruska »normalna« širina znaša 1524 milimetrov, španska pa 1740 milimetrov. Na Grškem znaša »normalna« širina 1 meter.
Poleg >normalno«4i*rnih železnic imamo pa še ozkotirne, ki imajo vsaka svojo širino po potrebi. ■
Od kovaškega pomočnika Jo milijonarja
Na Danskem so te dni z velikimi slovesnost mi slavili spomin moža, ki je zapustil vse svoje ogromno premoženje — nad 80 milijonov dinarjev — za prosvetne ustanove, posebno pa še za študij gospodarskih razmer. Ta mož je bil nekdanji kovaški pomočnik in kasnejši milijonar Andersen.
Andersen je bil sin ubogega tesarja-invalida, ki je 1. 186G. prišel v vojni ob nogo. Tesar je dal svojega sina izučiti kovaštva, fanta pa pri tej obrti doma ni dolgo trpelo. Šel je delat najprej na dansko vojno-mornariško delavnico, kasneje pa na angleško. Pa tudi tukaj mu ni bilo obstanka in zato se je vkrcal na neki parnik kot strojnik in tako je prišel v Singapore. Tam je zopet delal na ladjedelnici, pa zopet ne dol-
go. Odšel je v Hongkong, kjer je vstopil v službo nekega amerikanskega podjetja, od tam pa se je preselil v Tientfin, kjer je otvoril svojo lastno ladjedelnico. Nato ga je kitajska vlada imenovala za ravnatelja nove kitajske ladjedelnice in mu dala čin kapetana. V tem činu je utrdil znano trdnjavo Port-Artur.
Po kratkem odmoru v svoji domovini je odšel zopet na Kitajsko, kjer se je lotil kupčije s tobakom. Ustanovil je več velikih družb za trgovino s tobakom, a največja družba je bila »angleško-amerikanska tobačna družba«, ki je kmalu dosegla do 80 milijonov dolarjev letnega prometa.
Andersen je umrl v visoki starosti. Zapustil je samo enega nečaka, ki ga je bogato preskrbel, večino svojega premoženja pa je določil v svoji oporoki za znanstvene ustanove.
Visoke plače umeinikov pred 40 leti
Pred 40 leti so nastopali najboljši, pa tudi najboljše plačani umetniki večinoma na Dunaju in v Berlinu; v obeh mestih so odlične umetnike skoio enako dobro plačevali.
Igralec Matkowsky, ki je nastopal na kraljevskem gledališču v Berlinu, je dobival na leto po 3G.000 mark, seveda zlatih, za vsako gostovanje pa po 300 mark za večer. Igralec Giampetro je dobival na »metropok-gledališču po 23—30 tisoč mark za sezono. Najvišjo plačo pa je tedaj prejemala slavna igralka Sorma: za vsako gostovanje 1000 mark za večer, za sezono pa ji je plačeval znani gledališki ravnatelj Reinhardt po 50.000 mark. Igralec Kainz je dobival za vsako gostovanje v Berlinu po 2000 mark za
večer, na dunajskem dvornem gledališču pa je prejemal 35.000 goldinarjev stalne plače. Na Dunaju pa so živeli znameniti umetniki, ki so prejemali dokaj manjše plače kakor Kainz, ker so bili sklenili svoje pogodbe še dolgo pred Kainzem: igra IM Wolter je prejemala po 21 tisoč, Sonnenthal pa 20.000 goldinarjev na leto, Bauineister pa le 7000 goldinarjev.
Najboljše plačani pevci in pevke so prejemali na dunajski dvorni operi Scaria 30.000, Roki-tansky 30.000 in NVinkelmann 4000 goldinarjev. Baritonista Reichmanu in Demuth sta imela na leto po 35.000 goldinarjev, basist Ileš pa 30.000 goldinarjev. Najvišjo plačo med pevkami sta imeli gospe Materna in Wilt: po 40.000 goldinarjev na leto.
Na berlinski dvorni operi pa so prejemali: Beetz 30.000, Bulsig 35.000, Ernest Kraus in Albert Niemann pa po 40 tisoč mark. Za gostovanja pa so prejemali večinoma 1000 mark za večer.
Kobilice in štorklje
Nekateri deli Maroka trpe že nad eno leto vsled kobilic, ki uničujejo povsod vse nasade, kamor se vsedejo. Proti tej nadlogi so poskusili domačini že vsa mogoča sredstva, pa brez uspeha. Nedavno pa so prišle že škoraj obupanim ljudem na pomoč štorklje. Nekega dne je namreč prilete’ nad južni del Maroka ogromna jata štorkelj — baje nad 20.000 —, vsa jata pa se je spravila nad kobilice, ker druge hrane nikjer ni bilo. Ko pa so Štorklje opravile svoje delo na enem mestu, so odletele naprej, pa zopet nad kobilice. Ljudje pa so začeli štorklje smatrati za »svete« ptice zaradi njihove nenadna pomoči.
Rccdf ie>
Ljubljana, sobota, 11. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Plankton, ribja hrana. 18.30 Plošče.
19.00 Pavel Kunaver: O Krasu. 19.30 Ga. Ort-haber: Angleščina. 20.00 Epizode iz Jezusovega, življenja, zbrane'od Yvete Guilbcrt, pojo ga. Cirila Škerlj-Medvedova. 20.45 Koncert Rndio-or-kestra. 22.00 Časovna napoved in poročila; Ila-waii-jnzz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, nedelja. 12. aprila. 9.00 Dr. Jože Kovačič:	Pravne	norme, ki zadevajo našega
kmeta. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 P. dr. R. Tominec: Versko predavanje. 10.20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Koncert Radio-orkestra. 12.00 Časovna napoved in poročila, plošče. 15.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 10.00 Citre-solo, g. Mezgolits. 17.00 Sturm-F&rber: Extemporale, veseloigra (št. Jakobski gledal, oder). 20.00 Varietni večer; Samospevi gg. M. Jelačina in D. Žagarja s spremljevanjem harmonike. Vmes imitacija eksotičnih instrumentov. 21.30 Koncert Radio-orkestra: IIa\vaii-jazz. Vmes časovna napoved in poročila. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sobota, 11. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popol. koncert radio orkestra. 18.30 Novice. 18.45 Sveta vojska. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 »Koštana«, op., P. Kon jo vi fi.
Zagreb, nedelja, 12. aprila. 10.00 Pravoslavna služba božja. 17.C/0 Godalni kvartet. 20.30 Lahka glasba radio orkestra. 21.50 Novice in vreme.
22.00 Operetna glasba.
Beograd, sobota, 11. aprila. 12.00 Novice. 17.30 Plošče. 20.00 Pevski koncert. 21.00 Marija Magdalena«, drama, M. Maeterlink. 21.45 Novice.1
Beograd, nedelja, 12. aprila. 9.00 Prenos te Saborue cerkve. 10.30 Plošče. 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne s kitaro. 17.30 Koncert pevskega zbora »Jedin-stvo«. 19.30 Življenje v našem morju, 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Plošče. 24.00 Komedija. 21.30 Novice. 2150 Narodni napevi. 22.20 Po Evropi.
Praga, sobota, 11. aprila. 16.30 Jazu orkester. 19.05 Sodobna glasba. 20.00 Komični prizori. 22.25 Moravska Ostrava.
Praga, nedelja, 12, aprila. 8.00 Koncert. 9.00 Nabožna glasba v Brnu. 10.00 Plošče. 11.00 Koncert. 12.04 Radio orkester. 16.00 Koncert Radio-orkestra v Brnu. 19.05 Koncert. 20.00 Pesmi.
21.00 Radio orkester.
Humor
Zimski šport je nekaj krasnega — domov pride ves drug človek.
Izdaja tiskarna »Mcrkurc, Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskarno odgovarja Olmar Mihilck.- Urednik Milan Zndnek. - Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. - Vsi » Ljubljani.
Poštnina plačana v gotovini.
et. 7.	SLUŽBENI	LIST	KRALJEVSKE	BANSKE	UPRAVE	DRAVSKE	BANOVINE
Priloga k 83. kosu letnika II. z dne 28. decembra 1*51.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 45/47.
164
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. decembra do 15. decembra 1931.
Po naredbi ministrstva /.a narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Sr ei	a tn O	uu v \j J oboleli	Ozdravelij	— M £ =» c	= 3 1 o $>
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice ■ , , .	1			—	—	i
Dolnja Lendava , . ,	—	7	—	—	7
Gortijigrad . , . , ,	1	—	—	—	1
Kršli"	4	—	3			1
Logatec ...•••	1	—	—	—	1
Ljubljana (»rez' . . .	l	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	1	—	—	—	1
Ptuj 		1	1	—	—	t)
Ptuj (mesto)		1	—	1	—		
Slovenjgradec ....	1	—	~	—	1
Skupni ! 12 | 8 | Griža. — Dysentoria.			4 |		16
Dolnia Lendava . . .	—	3	—	—	3
		—	—		3
Logatec ......	—	1	—	—	1
Ljubljana (srez) . . .	1	—	—	—	1
Ljutomer ....	3	—	2		1
Novo mesti .....	5	—	—	—	5
Slovenjgradec ....	'i	—	1	1	—
Skupaj j 14 | 4 | 3 Akrlatinka. — Scarlatina,				1	14
BreJ.ire , , .	1	1	1	—	1
Celje	1	—	1	—	—
Celje (mesto) . . , »	1	1	—			2
Dolnja Lendava , . •	2	—	—	—	2
Kamnik . . . . t »	1	—	■—			1
Kranj	6	—	3	—	3
Kočevje ......	8	—	—			8
Konjice ......	2	—	1			2
K rsko .......	2	—				1
Litija ..... c •	3	1	T		3
Logatec ......			1	—	3
Ljubljana (srez) , , .	3	2	2			3
Ljutomer . ...	2	—	—	—	2
Maribor desni breg . .	2	—	—	—	0
Maribor levt breg . . .	2	—	—			2
Maribor (mesto) . , .	2	1	1			2
Metlika		3	1	3	—	1
Murska Sobota . . > ,	t	—	—	—	1
Novo mesto .....	3	—	—	—	3 2
Prevalje .....	3	—	1	—	
Ptuj 		4	—	1			3 (i
Radovljica . , , .	9	—	3	—	
Slovenjgradec . . , ,	3	—	3	—	—
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—			1
Skupaj | 07 | 9 Ošpice. — Slorbilli.			22		54
Celje .......	9	—			9
Črnomelj		29	—		—	29
Konjice		—	(j	6	—	-
Ptuj' 		47	28	1 33	2	40
Ptuj (mesto)		2	—	1	—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	9	1	1 4	—	6
Skupaj	90	35	| 44	2	85
Davita. — Diphlt	■ria	et Croup.			
Brežice . . , , , .	27	4	8	—	23
Celje . . . > , , .	7	—	—	—	7
Ciornjigrad	1	7	—	—	8
Kamnik . . » t . •	2	—	—	—	a
Kranj	7	7	1	—	13
Konjice	3	—	3	—	—
Krško	2	—	1	—	1
Laško .1,1,11	1	1	—	—	2
Litija	4	2	3	1	2 5
Logatec	10	—	5	—	
Ljubljana (srez) . . ,	13	5	2	1	15
Ljubljana (mesto) . .	9	l	4	—	6
Ljutomer . . .	3	2	-	—	5
Maribor desni breg . .	5	1	2		4
Maribor levt breg . . .	22	4	2	1	23
Maribor (mesto) . . •	1	4	1	—	4
Metlika ......	3	—		—	2
Murski Sobota . • ■ ,	4	4	3		5
Novo mesto . . » .	2	—	1	—	1
Prevalje . . . . • ,	3	—	1		2
Radovljica		3	—	—	—	3
Slovenjgradec . « , .	2	—	2		—
Šmarje pri Jelšah . . •	11	1	—	—	12
Skupaj	|l 45	| 43	| 40	1 3	1145
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis corebrospinalis epidemica.					
Šmarje pri Jelšah . . .	1 1	I -	1 1	! —	1 -
Skupaj	i 1	1-	1 1	f-	1 ~
Dušljivi kašelj.	— Pertussis.				
Ptuj. ...	| 5G	! 21	2f	1 1	t 56
Skupaj	| 56	1 21	20 1 1		| 56
Srez		Ostali	.Na novo oboleli	Ozdraveli!	i! 'Z* j	Ostanejo v oskrbi
Sen. — Celje . . .	Erysipe . .1 3		aa.			3
Črnomelj . . , .	• »	2			2	—	—
Gornjigrad . , .		—	1	2	—	1
Kamnik ....		2				—	—
Kranj . . , . .	1 •	1	—	1	—	—
Konjice ....	* 9	1	1	—	—	1
Laško .....	t »				—	—	t
Litija .....		1	—	—	—	1
Logatec ....	• »	2	i	—	—	3
Ljubljana (mesto)	,	4			1	—	3
Maribor desni breg	. •	1			1	—	1
Marihoi levi breu .	. .	2					1
Maribor (mesto) .	• t	2			—	—	2
Murska Sobota . .	• •	1	1	1	—	—
Novo mesto . . .	• >	2		2	—	1
Prevalje ...	• »	1	1	—	—	2
Ptuj. ....	P •	1			1	—	5
Radovljica . . •	• t	0	i	1	—	
Slovenjgradec . .	• »	2	—	1	—	1
Šmarje pri Jelšah	• »	2		|-	~	2
Skupal		1 35	1 6	| 13	| -	| 28
Vranič«' prisad.		—	v nthrax.			
Brežice ....		! 1	I -	1 1	1-	I -
Skupaj		I i	1 ~	1 1	I _ 1	| —
tročniška vročica -
Novo mesto . . . .______
Skupaj
-Scpsis puerperalis
.I t I - l-l-l 1
I
1
Vnetje hrbteničnega mozga. — Polyony-clitis acuta.
Maribor levi breg Novo mesto
2
Skupaj .1 2 I — I — | — | Ljubljana, dne 18. decembra 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
III. No. 13722/1	212
Izkaz živalskih kužnih bt----------------
v območju Dravske banovine
po stanju 7, dne 24. decembra 1931-
Opomba : Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena •/. debelejšimi, imena občin pa .^navadnimi "črkami; kraji s Številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Š u š t a v e c ;
Krško; Sv. Križ (Dol. Pirešica 1 dvorec).
Svinjska kuga:
Brežicc; Artiče (Trebež 1 dvorec), Brežice (Brežice 5 dvorcev). Zakot, (Sv. Lenart
5 dvorcev, Brežina 2 dvorca), (Černe 2 dvorca, Zverinjak 1 dvorec). Konjice: Konjice trg (Blato 2 dvorca), Tepanje (Tepanjski vrh 1 dvorec). Krška: Sv. Križ (Sv. Križ 2 dvorca), Vel. Dolina (Cirnik
6 dvorcev), Maribor, lovi breg: Sv. Peter (Malečnik 1 dvorec). Ljubljana mesto; 1 dvorec.
Svinjska rdečica:
Litija: Polšnik (Podmil 1 dvorec). Ljutomer: Štrigava (Prekopa, Železna gora po 1 dvorec).
Perutninska kolera:
Laško: Trbovlje (Loke 5 dvorcev). Maribor, desni breg: Dolgoše (Dolgoše 2 dvorca).
Kralj, banska uprava Dravske bauovine v Ljubljani,
dno 24. decembra 1931.
*
VI. No 29847/1	194
Iiprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Igličar Vinko, zdravnik v Ljubljani je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 16. decembra 1931.
*
VIII. No. 3145/2.
Razglas.
V registru pomožnih blagajn se je pri Vzajemni pomoči, reg. pom. blagajni v Ljubljani, vpisala izpremeinba pravil v §§ 2, 3, 5,"7, 9, 10, 11, 12, 13, 16, 22 in 80.
Izpremembe pravil se nanašajo zl-isti na plačevanje članarine in prispevkov, na določbe o zavarovanju za doto in posmrtnino, ter na volite,' uprave blagajne.
Povsem nov je § 10 pravil, ki določa, da ne velja doslej določena enoletna karenčna doba za osebe, ki so se ponesrečile v izvrševanju svojega poklica oziroma, ki so umrle na posledicah teh poškodb tekom treh mesecev, kakor tudi ne za ženske, ki so umrle na porodu odnosno na njega po-
sledicah. S § .12. pa se določi doba enega leta za zastaranje zahtevkov članov napram blagajni.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 10. decembra 1931.
Razg!asi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1090—15/26—24.	193
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je za cenitve, navedene v § 19. min. naredbe z dne 25. julija 1897., štev. 175. d. z., ki se bodo vršile v letu 1932, določilo, da je ka-pitalizovati čisti donos po obrestni meri 4% (štiri od sto).
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 19. decembra 1931.
A 160/31-9.	191
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Kolšek Avgust, javni notar v Marenber-gu je umrl dne 12. septembra 1931.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 23. januarja 1932 predpoldne ob 8. uri v sobi št. 3 ustno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, alt o bi zbog plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd- I., dne 12. decembra 1931.
*
202
C 153/31—7.
203
Oklic.
Tožeča stranka Kostanjšek Jožef, pre-vžitlcar v Dekanci št. 21, je vložila proti toženi stranki Kostanjšku Josipu radi ugotovitve dajatve in vknjižbe prevžitnili pravic k opr. št. C 153/31 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 28. januarja 1931. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 4, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Mramor Karol, posest, v Dek-manci, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. II., dne 22. decembra 1931.
*
192
premičnine v .škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Šmarju.
Okrajno sodišče v Šmarju p. J.,
dne 26. novembra 1931.
*
-4.
189
*
E 364/31-
Dražbeni oklic.
Dne 18. januarja 1 932 ob p o l -desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rovte, vi. št. 288.
Cenilna vrednost 38.000-— Din.
Najmanjši ponudek 19.000'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražba, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž« benem naroku pred začetkom dražbe, .iicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu,
dne 14. decembra 1931.
E 976/31-6	195
Dražbeni oklic.
Dne 19. januarja 1931. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lakoš, vi. št. 17, 275, 276, 10.
Cenilna vrednost: Din 23-200.
Najmanjši ponudek: Din 15.466‘67.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi,
dne 14. decembra 1931.
E V a 2551/31—10.
Dražbeni oklic.
I)ne 12. januarja 193 2 ob leve ti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ježica, vi. št. 1/4 197.
Cenilna vrednost: 40.239'— Din.
Najmanjši ponudek: 26.826'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 19. novembra 1931
E 984/31—4	s	196
Dražbeni oklic.
Dne 12. januarja 1932, dopoldne ob pol 10. uri bo pri* podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pince, vi. št. 388, 535-
Cenilna vrednost: Din 3050.
Najmanjši ponudek: Din 203332.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 7. decembra 1931.
197
E 304/31-9
Dražbeni oklic.
Dne 13. januarja 1932. dopoldne ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žagaj, K' vi. št. 8, 264, 270.
Cenilna vrednost: 44.487 Din 87 p (s pritiklino vred).
Vrednost pritikline: 5270 Din.
Najmanjši ponudek: 29.658 Din 58 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ne-
*
205
E 258/31—14.
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. januarja 1932, dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Nemil je, vi. št. 87.
Cenilna vrednost: Din 10.669'—.
Najmanjši ponudek: Din 7112-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ja priglasiti sodišču najpozneje pri -dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. •
Okrajno sodišče v Škoiji Loki, odd. I, dne 21. decembra 1931.
*
E 551/30-3.	184
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. januarja 1 9 3 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin, obstoječih iz hiše z gospodarskim poslopjem, ovčjega
Cenilna vrednost
5‘60 Din.
Vrednost pritikline: 8750-— Din.
Najmanjši ponudek: 44.850-40 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ue-premičniue v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski ,ega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu,
dne 17. decembra 1931.
E 209/31—14.	208
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. j a n u a r j a 1 9 3 2. ob d e s e -tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga ltetje, vlož. št. 349.
Cenil uh vrednost: 83.143-— Din, realno breme 18.600-— Din.
Najmanjši ponudek .43.030-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasili pri sodišču najpozneje pri draŽ-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moele več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.	__
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II., dne 23. decembra i931.
Konkurzni razglasi
Sa 23/31—3.	367
1421 Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja. o inio-viiii Bbhnterivald Henrika, trgovca v Ljubljani, Kolodvorska ul. 12. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni, upravnik: Dr. Kobal Alojzij, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 30. januarja 3932. ob enajsti uri. Rok za oglasitev do 25. januarja 1932. na deželno sodišče. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 21. decembra 1931.
Prijavni rok do 15. februarja 1932. Poravnalna kvot®: 40 odstotkov. Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 23. decembra 1931.
*
211
'Sa 14/31—64.
1422
Sklep.
Poravnalna zadeva. Weinberga Mirka, trgovca v Zagorju ob Savi.
| Ker je sklep tega sodišča z dne 18. sep-jtembra 1931 Sa 14/31—58 postal pravo-.anočen, se proglasi poravnalno postopanje za končano.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. decembra 1931.
'Sa 28/31—2.	’	187
1423
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o
fre možen ju dolžnikov Kolarja Franca in vane, pos. v Gradišču pri Slovenjgradcu. j Poravnalni sodnik: Romold Ivan, starešina okr. sod. v Slovenjgradcu.
1 Poravnalni upravitelj: dr. Bratkovič Alojz, lodvetnik v Slovenjgradcu.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu dne 3 0. januarja 193 2 ob devetih.
Prijavni rok do 23. januarja 1932. Poravnalna kvota: 50%
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. decembra 1931.
&
Sa 32/31—3.	168
'1424 Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju dolžnikov: tvrdke Drago Cer-Bini, modne trg., in »Inkra« ind. kravat fcelje, Glavni trg, lastnika slednje: Drago jCerlini in Rina Cerlini, registrirane pod »g A II 203, odnosno Rg A III 107.
| Poravnalni sodnik: dr. Dolničar Josip, Hodnik okrož, sod. v Celju.
I Poravnalni upravitelj: dr. Vrečko Dragotin, odv. v Celju.
.Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju dne 1. februarja 19 3 2' o b pol deveti h.
Prijavni rok do 27. januarja 1932. Poravnalna kvota: 40%.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 19. decembra 1931.
*
190
fca 44/31—2.
1425 Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-ivini dolžnika Mlinariča Josipa, trgovca v Mariboru, Glavni trg št, 17.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj:	Fabian	Anton,
višji davčni upravitelj v pok. v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 4. fe-fcr n a r i a 1 9 3 2 ob deseti b.
Rok za oglasitev do 30. januarja 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 19. decembra 1931.
*
201
tem
1932
Sa 33/31—2.
142« Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju Kraupnerja Riharda, medičar-ia in svečarja v Celju. Glavni trg št. 6. Poravnalni sodnik: dr. Dolničar Josip, sodnik okrož. sod. Celje. Poravnalni upravitelj: dr. Stanonik Ivan, odv. v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri eodišču soba štev. 2 dne 8. februarja ob pol 9. uri.
Prijavni rok do 3. februarja 1932. Poravnalna kvota: 40 odstotkov.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I. dne 23. decembra 1931.
Ra 34/31—3	200
1427
Poravnalni oklic.
01 veritev poravnalnega postopanja o premoženju dolžnika Fedraua Antona, trgovca v Št. iurju ob j. ž. Poravnalni sodnik: dr. Dolničar Josip, sodnik okrožnega sodišča v Celju; poravnalni upravitelj: dr. VorSič Alojz,, odvetnik v Celju.
Narok /a sklepanje poravnave pri .okrožnem sodišču v Celju dne 20. februarja 1932 »b 8.30 uri.
Razglasi raznih uradov in obSaslev
128-3—3
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo Maribor levi breg— tehnični razdelek razpisuje za prevzem gradbenih del pri gospi iarskih in stanovanjskih poslopjih v splošni bolnici v Mariboru
II.	javno pismeno olcrtno licitacijo v skrajšanem roku na dan 4. jan. 1932. ob 11. uri dopoldne, v sobi št. 51 /II. tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru. Pojasnila in ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami ,v sobi št. 47. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotne, uradno odmerjene proračunske zneske, ki znašajo za posamezne vrste del:
a) gospodarsko poslopje;
1. ključavničarska dela	3.720'—	Din
2. pleskarska dela
3. slikarska dela
4. steklarska dela
5. instalacija vodovoda
n:po.' 19.997-48 Dih
b)	Stanovanj, poslopje, delavnice itd.:
1. pleskarska dela
2. slikarska dela
3. steklarska dela
4. instalacija vodovoda
Snupaj Podrobnosti razp. .<. o
2.603-32	»
/36-16 » 1.687-80 » 11.250'— s
4.521-60 Din 3.459'32 » 3.275‘46 s> 22.990-— > 34.24658 um licitaciji za predmetna dela so razvidne iz razglasa v :Službenih novinah« in na razglasnih deskah tehničnih razdelkov pri sreskio naV«'vib v Mariboru, Celju, Varaždinu in Ljubljani ter pri mestnem načelstvu v Mariboru.
T. No. 1787/65 sreskega načelstva za Maribor levi breg.
V Mariboru, dne 15. decembra 1931.
*
Razpis.
182
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje sistemizirano mesto
konceptncgn praktikanta.
Pogoji za sprejem v službo so:
1. jugoslovansko državljanstvo,
2. dokaz o dovršenih pravnih študijah in dovršenih zadevnih izpitih.
3. dokaz, da je prosilec zdrav,
4. dokaz, da ni mlajši kakor 18 let in ne star nad 40 let,
5. dokaz, da je odslužil kadrski rok ali da je vojaške službe popolnoma oproščen.
Prosilci, ki imajo že praktični izpit za politično upravno službovanje, imajo prednost.
Prošnje z vsemi potrebnimi prilogami je vložiti pri predsedstvu mestnega načelstva v Ljubljani do 6. januarja 1932.
Župan in mestni načelnik:
Dr. Puc s. r.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje 22. decembra 1931.
Aktiva.
Rina rjev
Metalna
podloga . . 2.085.813.156-69 ( 23 783.131-20) Devize, ki niso v podlogi . .
Kovani novec v niklu ....
Demonetizirano srebro . . . 33,997.9)7-55 Posojila . . . 2.206,209.617-03 (
Vrednostni pa-
. .	27,42*1.0» 'O-—
89,698.371-75 (— 272.862'54) 38,121.039-28 (-j-	325.819-461
- 33,860.583-97)
pirp . . . . Prejšnji predujmi državi . Začasni pred ni mi gl. drž. blagajni . . Vrednosti re-zervn. fonda Vrednosti ostalih fondov Nepremičnine . Razna aktiva .
1.824,938.853-32 (+	97.496-54)
95.000.000"	(	180,000.0-H)-—)
96,501.478-43
4,180.817-73 147,347.348-23 (-j-	134	266-79)
55 588.676-94 (— 1,853.378-- )
6.704,817.276-95 1‘cbn
Kapital . . .	.	180,00'>.o iO" -
Rezervni fond .	100,407.452-78
Ostali fondi .	.	4.318.-‘05-46
Novčanic« v ob
loko . . .	. 5.0-17,-929i'5'
Obveze na poka 496,728.314"57 Obve/e/. rokom 751.733.379-91 ( Razna pasiva . 124 3:16 929-23 <_ |-
6.704-817.276-95
Obtok in obveze 5.544 021.219- 7 Oetotno kritje . . . . 37"ri2‘1', Kritie v 'lat.n .... 31'71*/, Obvestila m*i*: po eskoniplu . po lom bardu	.
Štev. 6656/1931.	148—3-2
Oklic za dražuo debel.
Na podstavi načrta za sečnjo v letihr 1930/31. in 1931/32. in odobritve iste po kraljevi banski, upravi Dravske banovine, gozdarski oddelek v Ljubljani/' z diie 24. oktobra 1931, št. 11.177/5,. kakor tudi
81,78’.815’ v : : s 464-9.3) 137 281-58) 3,0SO,356'58>
na ’ podstavi odobritve kraljevske, banske uprave Savske banovine, oddelek..za kmetijstvo III, odsek za šumarstvo v Zagrebu, z dne 10. decembra 1931. št. 88.291 — III, bo prodajala podpisana direkcija v Bjelovaru z javno dražbo potem pismenih ponudb (z ofertno licitacijo) dne 28. januarja -1032-ob desetih dopoldne v tem seznamu označeni les. .	....
rt £ C >	rt	1	rt e	o — —■ Q> 1- 0, ®	Virsta	Z oceno lesna	določena- masa	Debla so v naravi obeležena z vozno številko
, fc- o £r	N Q w U	ja	.c.		lesa	hlodov	kuriva	
			•n	>V2		ni1		od do štev.
				11.101	jelša	1130-83	4632-48	od 1 do 6687 in od 1
				1.117	brest	89-88	400-32	
c«				470	gaber	—	79-45	do 631/
a ns	fcx			148	jesen	30-14	64-18	
c a> j	—	5 a	I	123	hrast	39-95	51-Oti	
o3	C u			18	klen		1-54	
C o				16	h ruška		'2-82	1
D				9	vrba		20-75	
				1	topol		1-78	
				1	lipa		•0-23	
	Sk	upaj		13.004		1290-80	6254"61	1
>
a
r-
C
O p oinba
Oddaljenost od železniške postaje 13.801' Dolnje Lendavo 8 km
Izvleček i z d r a ž b e n i h p o g oie v:
1- Predmet prodaje je totalna lesna masa zgoraj označenih vrst in števila debel, ki so v gozdu obeležena z vozno številko in to le od onih debel, katera so v cenilnem spisu (elaboratu) navedena.
2. Pismene ponudbe morajo biti kolko-vane s 100 Din taksnih znamk, lastnoročno podpisane po ponudniku, z izjavo, da so mu dražbeni pogoji, ki obenem nadomeščajo kupoprodajno pogodbo, popolnoma znani in da iste brezpogojno sprejema. Ponudbe morajo biti opremljene z overilom davčne oblasti, da je ponudnik plačal davek za prejšnja leta in za tekoče tromesečje in da je obrt prijavil.
3. Predpisno sestavljene, opremljene in dobro zalepljene ponudbe se sprejemajo in vpisujejo v delovni protokol podpisane direkcije v uradnih urah najkesneje do desetih dopoldne uradnega časa dne 28. januarja 1932, Pozneje dospele ponudbe, pogojne, ustmene, brzojavne kakor tudi pomanjkljivo opremljene se ne sprejemajo.
4. S ponudbo mora ponudnik, državljan kraljevine Jugoslavije, kot jamčevino položiti vsoto Din 13.800-—, a tuji državljani znesek Din 27.600'— Din v gotovini ali državnih papirjih po nominalni vrednosti ali drugih papirjih, katerim je priznana papilarna varnost v kraljevini Jugoslaviji, toda po njihovem borznem tečaju. To jamčevino mora pogodbenik dopolniti na jam-
čevino 10% pogojene kupnine najkesneje v roku 8 dni po obvestitvi o odobritvi dražbe.
5. Ponudbe se stavljajo prosto, ker se ta dražba oglašuje brez izklicne cene, kot pogodbenik pa se smatra oni, čigar ponudbo sprejme gospodarski odbor po odobritvi kraljevske banske uprave Savske banovine, oddelek za kmetijstvo UT. odsek za šumarstvo v Zagrebu.
6. Kupnino mora pogodbenik plačati v dveh enakih obrokih, hi sicer: prvi obrok 14 dni po obvestitvi o odobritvi dražbe, drugi obrok pa najkesneje do 1. avgusta 1932- leta. Ob plačilu prvega obroka se dado v obdelavo vsa prodana debla do-tične skupine, ob plačilu drugega obroka pa se bo dovolil izvoz obdelanega blaga
7. Od kupnine in ostalih doprinosov plača pogodbenik kot državno takso 1% in od te takse 25 odstotno banovinsko takso, a od same kupnine za ostale doprinose 4 odstotno takso.
8. Rok za obdelavo in izvoz kupljenih debel se določa do dne 31. marca 1933. leta.
9. Podrobnejši dražbeni pogoji, ki obenem nadomeščajo kupoprodajno pogodbo, se zvedo v času uradnih ur pri podpisani direkciji in pri Smuški upravi v Dolnji Lendavi.
Direkcija šuma imovne opčine križ vačke, Bjelovar, dne 14. decembra 1031.
A. A.
7U%
»"i
Razne obfave
147—3—2
Poziv upnikom.
Zadruga Kmetijsko ekonomsko društvo, registrirana zadruga z omejeno zavezo v Studencih (poprej Rače) pri Mariboru« se je po sklepu občnega zbora od dne 15. novembra 1931. razdražita in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Male Zunkoviič, poslovodja v Mariboru, Aleksandrova cesla 44.
Upniki zadruge se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve na naslov likvidacijske firme ali v roke podpisanega likvidatorja najkesneje do 31. januarja 1931.
*	180-3—1
Poziv upnikom.
Stan in dom, občekoUstna stavbna in kreditna registrovana zadruga za Gorenjsko z omejeno zavezo na Savi-Jesenicah, je stopila na svojem občnem zboru z dne 10. mr.ja 1931. v likvidacijo in vabi vse -v , ^ ih :-i e, da prijavijo tekom 6 me-erev likvidatorjem za '" o-0 svoje terjatve.
Za likvidatorje:
A n ton Zugvitz s. r.
*
181-3—1
F*tTfv upnikom.
Klavnica za Gorenjsko, registrovana za-• ;r a z omejeno zavezo na Savi-Jesenicah, 'e. slepila na sv ojem občnem zboru z dne IS. bulija f03t. v likvidacijo in vabi vse sv. je upeh/e, da prijavijo tekom .6 mesecev likvidatorjem zadruge svoje terjatve.
Za likvidatorje:
■ r	Jeram.	Jurij	s,	r.
209
IZTsmredna p/lavna skup^tma IJdruženJa Jugcsl^ertfrih MuzičkiD Antora (Ujma! u Zagrebu.
Udruženje Jugoslavenskih Mužičkih Au-tora (Ujma) u Zagrebu sazivlje izvanrednu glavnu skupštinu za dne 10. januarja 1932. u 11 sati u prostorijama Autor-Ueiilrale za autorska prava u Zagrebu, Radišina ul. 1, sa slijedečim dnevnim redom.
1. Riječ-predsjeduika.
2. Izvještaj tajnika.
3. Izvještaj blagajnika.
4. Izvještaj nadzprnog odbori.
5. Prenos Autor-Centrale n Be grad.
6. Eventualne /albe članova (pravila § 25, toč. f).
7. Zahvala predsjeduika i tajnika te izbor novog predsje 'nit:a i tajnika.
8. Eventnalije
U koliko u odred jeni sat ne bi hi o pri-sutan dovoljan broj članova, održati če se izvanredna glavna skupštipa u smislu § 21. pravila jedan sat kasnije sa istim dnevnim redom bez obzira na broj prisutnih članova.
Udruženje jugoslavenskih nui/ickili autor* UJMA
u Zagrebu, dne 24. decembra 1931. Predsjednik:	Tajnik:
K. Baranofie	Hi***hl*r
Izdaja, ln «lje.\*k« batini« p.t'l'aVl>. Dravsko oanp' t)!«.. . Jbedpi.k.: Pohar .Rejver) * . Ln)hlj«))i: t ,Ti*k«-in	.»Merkur«, Lljttf)lj»fti> ftj*p• prfdetgviiifc:-.^. ,Mirha)*k- »..LjnbVjooi .