% Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA II List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: t'llelsea ;Ml'4J K«'<'iiti ml as Strand Class STattrr Srplnnbrr 25IH, 19 III al the I'osl (Iffirf al" Nre Vork. X. V., under Act of ('ongrpss of March tiril. 1879. _ _ # ZA NEKAJ VFf: KOT J ^^ NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" #( ^^ PO POŠTI NARAVNOST NA (t SVOJ DOM (izvzemsi sobot, p} j f nedelj In praznikov). ^ :: Čitajte, kar Vas zanima :: y /No. 243. —Stev. 243. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 22, 1940— TOREK, 22. OKTOBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVlii DIPLOMACIJA NA DELU NA BALKANU PRIJATELJSTVO ALI SOVRAŠTVO BAL------- KANSKIH DR2AV JE VA2NO ZA VSAKO DeloVske Vesti: STRANKO. — VSAKA DR2AVA PA 2ELI j ! John L. Lewis OHRANITI MIR Balkanske prest olicc so u-verjene, da se Anglija priprav-lja ne Veliko diplomatsko ofenzivo v balkanskih državah, toda nikdo lie more vedeti za njene morebitne obljube. Xom-eija je zadnje čase pridobila mnogo na ugledu v balkanskih državah in Anglija ga bo skušala izpodriniti. Toda je zelo dvomljivo, ako se ji bo ta na črt j »osreči l, kajti potrebno je pridobiti Kolgarsko, kar pa ii" bo tako lahko. Angleški poslaniki se posvetujejo pri Rooseveltu Wendell Willkiejev prijatelj Girdler Delavstvo pozna Girdlerja ye dolga desetletja. Začasa ludiowskega masakra je bil z Rocke-fellerjem v zvezi. — Stavka pri "Litt!e Steel" in njene posledice. Unije niso prodrle s svojo zahtevo Vlada ne bo prestroga s kompanijami, ki ne vpoštevajo delavskih postav. — Burna seja delavskega odseka narodno-obrambne komisije. Težavno stališče delav. zastopnika Hillrnarsa. Wagnerjeva postava t e r ' Walsii-Healeveva postava iz- začne kolektivno podajati z j"- reeno dob rata, da so h* tiste klarsko Vendar pa Kojgarska še ni mobilizirala ter raka. kako |»onu dbo ji I »o stavila Anglija. Ako bi liolgarska mobilizirala, te-daj bi Anglija izgubila na Balkanu svojo igro, kajti Bolgarska bi - |iomoč,;o Xeničijc in Italijo iH>t;sjiihi do Soluna, vsled česar bi bila (irska odre-lza zana o-l Turčije in tudi Ju go slavija bi bila popolnoma o -.-amljena. Prejšnji potek se jo pojavii v Bili h.-ši nepričakovano obiskovale" — John L. Lewis, predsednik l'l<>. S predsedni-koin K(»o-"veltom je govori! kaksiti'i dvajset minut. Xe v. ' Republikanski predsedniški kandidat Wendell L. VVillkie ostal delavcem vedno v je izja \ i i: -- Le samo nekoliko »u. Skupina piketov se organizacijo, navz; • kompani.je upravičene do via- temu je pa dobila od vlade za dnih kontraktov, ki točno iz- tisoč milijonov dolarjev nar.i- iloh lelav- polnujc.jo vse škili postav. Delavstvo je bilo prepričano, da je dobilo s tem v roko mogočno orožje, posebno v sedanjem ča>u, k<> daje vlada milijonska naročila za naro-program. spom i-je mir- 1 dno-obr; mbni potrpimt: in malo počakajmo. • no odp:a\ila proti Republi' j De!:iv4<; organizacije—po-ko bodo mo-' t«»varni v t'hicagu. Bilo je pri-|.sebno <'l<»—so se začele ogla- čil. Bittnor je torej predložil svojo d#*bi > utemeljeno prit<-/. bo lh'Imanu in njegovim svetovalcem. Me.Peni -^e pn zgodil-> re • kaj ze"'» značilnega v su. Kongresnik Smith i/ \Y r pa bo nafMičil ča: žje kot je (»irdlcr, priznani kot j bližin* tisoč moških, žensk in i šati ter kar j»o vrsti našteva pravi ameriški junaki. J otrok v prazničnih oblekah. Sii j ti imin-trijalne družbe, ki so Kdo je pa ta (iirdler, ki ga 'so pi kotirati. Pikctirali pa ni-[dobile vladna naročila navzlic Will k i c t a!: o spoštuje Neka.' blokov od tovarne i temu, da jim je Delavski Virginij- , preiskuje načelnik; a odseka. ki poslovanje Dela' kega urada, jo rekel: If a ee ga je pre«lsc«l za spri-j. 111 < > čem >ta razprav- (Xational Labor Nemčija diplomatično zelo delavna Tom Mercer (iirdler je J — 1 i 1 jo na odprtem polju usta-nik ]K»vabil, ali če je sam prosil | klarski maimat. Precej zgovo- ! vilo trido policistov. ren, ko gre v njegov prid, sicer ! Začeli -.-> se pric'tati. 1'nij < asnikarjem ; p;, molčeč. V enem pogleduj; [.(»vsem soglrša < Fordom: jjln župan dovolil piketira?i i 1'rnl 1 1 'iKI,r . ' , ! i - _ i- • ^ .. ,.. ! žbe s i -e Relations Board} dokaza kršenje temeljnih določb. V mnogih -lučaji': j,, p., xavr:'.e jljala, ni znano. ( a^nikarje!,, | Ino!(-.eč. V enem pogledu Lki voddelii so zatrjevali < |,,,i;'v-i:i 0cln nizikotfrsi'i il'1"0^1 t^kuai *lriižham, to.la «lm omeniti Vsebine pogovora. Ida so delavske unije nekakšna i .».i;,;.! v- roti nizsodbi eno !so>'.■ panija pr;to/j proti ra/- * i - * t ].ri sodi'čii. Počakati .j .da sodišče razsodbo j •• so Ze ine-reči za deželo fiirdb 1 iirra v ameriški iu-dustriji že dolgo l«-t precej va- ,\ngleški poslanik j>ri bolgarski \ladi George William Herulel se že nekaj dni nahaja v lstanbulu in bo ostal Še nekaj dni, da pride iz Egipta vojni minister Anthony Eden. Včeraj je v Istanbul do-pel tudi angleški poslanik v Beogradu Ronald lan Campbell. Bolgarski diplomat i pričakujejo, da bodo angleški poslaniki v lstanbulu razpravljali o [odpravila angVški ponudbi Bolgarski. Anglija pa je vedno nasprotovala želji Bolgarske, da dobi izhod na Egej^ko morje v Solunu: ravnotako s»» boste tudi Turčija in Grška branili, da bi bili v-dod odstopa zemlje Bol-gaivk; odrezani ena od druge. Do sedaj med Turčijo, Jugoslavijo iu Grško še ni prišlo da nobenega sporazuma in se bo mogoče Anglija skušala s tem okoristiti in bo storila vse. da si jih pridobi za svoje prija-tel jiee. Nemčija *»a neumorno dolnji' na Balkanu in še posebno v Bolgarski, kateri je svetovala, da deloma mobilizira iti s t«-in pokaže naklonjenost do osišča. Nemčija je Bolgarski obljubila, da ji ne bo treba ili v vojno, ako Nemčija in Italija pričnete kake vojne operaeij. na Balkanu, temveč bo samo lahko, kei Nekateri domnevajo, da se je Lewi- premislil, da namerava po- r] v volilno kampanjo ter -Voji organizaciji }UI) vlogo. Ko -J pred tremi cije'no priporočiti ponovno i/.- de-et'eV.i v Liullowu najeti volitev predsednika Rooseve!- '^tavkokazi morili štrajkarje, jnjihov" /ene iu otroke, je bil To mu tic bo prav i»os manez z njem v dobrodelne namen« spomina umeri akrat je neki polici-t v oza-l Idju usireiil v zrak. Poin-i-ti v ipretlnji vrsti so namerili oro-1 i žje naravno.-t v jukete in spro I 'žili. De-ef .» eb je bilo U-llirče- ■ nib. Pre.-rjšne število ranje-inih. ('Hi je izguliil štrajk pri j I JI t le Steel. stavno pritožile pri višjih so diščih. Prav flelav-l; thlehem Ste ! dobila za t:-oč milijonov dolarjev v!;: ! ? 1 i i 1 naroči!, dočim presneto 'iialo briga za določ- nižjega in \ ča- po.-iko imajo 01 ganizacije na B<--('ompanv, ki j-- la TJockefellerjcva Iz Nekaj novega Ameri-k.i delavska federaei ja ni dosh'j št no pozvala svojih prispevajo \ i r kili organiziralo plač Wagnerjcve in Wal-h-llea-Pozn".:" .ie Delav-ki ura«! levevo postave. (National Labor Relation.*--j Delavske organizacije so ho-j Board) odločil, da mora Re te!ep'iti .-tvari do dna ter po ller je skušal pozne jo 1 S^.-el ('orporalion spr"- zvale Sidneya I lillmana, naj madež z darova-• ' ,,a "^MK) o.lfm- kaj ukrene v tem pogledu. jšč.-nih delavcev, članov CJO. Znani delav.-ki voditelj Sid-Sačati ji.n mora t n< I i zjiosta- I|(.v llillm-n je član narodno I Tiili delavcev ga ne bo nikdar ; ^ približno pet j obrambne komisije ter >0 mnj j izbrisal ' milijonov dolarjev. poverjene v nji vse zadeve, ti-; 1 Od Kockefellerja je šel fJird Ifepublic Steel Corporation 'bijoče . doČim zastopajo štir je vzbudilo splošno preseneče- Girdler ie ostal nespremenjen. -Če ootrd'Jo razsodbo Delav- !-M" razne železničarske bratov Tak! pr »'* sni. Pritožba roma «1 sodišču do višjih -o.li si poteče več let. pl'edj, i i do najvišjega «odišča. \ \ -tftii času pa obtožena k"': pa nija lahko nemotene obrat : u Nekaj -l:čnega j<- t'i i z 1» tbleiicin Steel, ki se j.- 'i la jtreti r*'.zso< urada. Na Biitnernu po/ \ j t- d IIillmrn svoje ~ ••to', a in vršila pe prece j bun 1 -« |ja. \'pešf4 va:i je tre'a, da tako vrzni'i zadevali i ot fu'imer | reklic vla»lni!i traktov, nima Ilillman čilne ! ' -erir, pač p.» ni" pati o n jih ( e!otna < ■ >r■> komi-i ja. k. nje poziv, ki ga je newyorski Central Tiades Labor Council poslal podrejenim unijam, naj z denarnimi prispevki pod pro demokratsko volilno kampanjo. Poziv je podpisal Thomas J. Lyons, predsednik newvorške Državii" Delavske federacije. Kaznovana tvrdka ler Company, leta 10*29 ga je I najela novo organizirana B< puhlic Sli «d kot predsednika, i Girdler je ostal nespremenjen, i Delavske organiza<'ije so mu liile trn v peti. !"-i 1 se je pritožila in gnala zade-pa 1 vi) do za« P: je inštance, do naj višjega sodišča. S. ap'"i ŠČe potrdilo skega urada. Republic. Steel bo s<',nf morala so»-«'jeti nazaj na delo Dne d. marca 10M7 se je zgo- r>(HH> odpu-čenili delavcev ifi dilo nekaj presenetljivega: — j jim plačali pet milijonov do Carnegie Steel, največja podružnica V. S. Steel, je podpi- sala pogodbo s CTO odbonro za organiziranje jeklarjev. — .. Okno je bilo izbito. Devet.leset i larjev zao-tale plače. ('!<) j" «-bnovil svo j< za organiziranje Delavske organizacije -o določile Van Bittnerja, naj predloži llillmanu oziroma na-rodno-f>brand»ni koniisiji <-i']o zailevo. liittner j«* okrajni rav-"apoi e j Ii;|fej j odbora za organiziranj' Girdlerjevih j jeklarjev ^S\VOC ) ter je kot j takemu poverjena težavna na- mi soseilami. ANGLZ5KI BOMBNIKI NA DELU Angleški letalci so včeraj gotovilo ministrskega pred-ed-bombardirali nemške postojau-j nika Winston Churchilla, ki je Kl ob francoski obali in tudi 1-! rekel, da angleška zračna sila taljanska mesta. Berlin so 11a-j dobiva premoč nad nemško. ]»adli dvakrat ter metali b\>tu-j Minister za izdelovanje ae-be na središče mota. Tudi roplanov lord Bcaverbrook je dvakrat so aeroplani preleteli rekel, da ima Anglija sedaj Alpe ter bombardirali Turin in mnogo več aeroplanov, kot pa Milan. 1 jih je imela ob pričetku vojne Bombardirana je bila velika' in da jih izdeluje vedno več. železniška po-taja Moabit blizu ' Tiergartena ter več industrijskih naprav v mestu. Grynzspan bo sojen V Italiji so angleški letalci v Be^Jinu bombardirali elektrarno v So- Mestrii sodnik Philip Moško-\vitz v Plainfieldu, N. J., je obsodil \'ogue ration n«\ petdeset dolarjev glc?be? ker ni svojim delavcem drugih jeklarskih družb jo sle-i (iirdler pri vsaki priliki - j " organizirati delavce dilo"vzgledu Carnegie Steo i Steel se ne more preveč prito-ji'' h:,: Betldeliem Steel Cor- mje so unijami po Sportwear Corpo- godbe. 1 zevati. Toni Girdler je pa vztrajal pri svojem. In še par drugih Iga lea j" zaslužila Repaid je imel na svoji strani. Najbolj Steel o milijonov 1 tisoč S«') znana stri Ernest T. Weier in; dolarjev. To je trikrat toliko Eugene Grace. Skupina se je kot je za-Iužila v ret jem če "Little Steel". itrtletju lanskega leta. Kar b"h» pričakoval . zgodilo * CIO oziroma B'"n«r - -v« jim protestom p 'ir ■'•■!. Xaenkrai oe bo noben: e niji o'lvzet vladni kontra t. Bitt .crjev protest j<- Ml : rr>čen posebnemu ]»odo. "norn. Zgo.dlo -e je pa š«> le - j /<»- lo značiinega. Medt" ti ko je 11 i 1 • t;i;»it razpravljal s svojimi -vetov.! «•' o Bittnorjevem prot.-stu. 1 rodno-obn.mbmi komi ija ■ 1 kazala milijoiu>v .;<» t* i« " K. I. «lu Pont de Nciimor- ud Co. za /gradnjo novo t. • v Chai'eston, Ind. Ta ilrn/'»a je ena izmed tistih, l-i j » j" Delavski urad obt -/i l:1 1 pora t ion noče vj »oštevat i ]»ove V tretjem četrtletju letošnje- j1 ia De'avskeira urada, naj s. j dela vrnili postav. plačevalna minimalnih i>lae. Obtožbo je zastopal odvet ni k div.uvnega delavskega u-rada. >tro San Giovaniri blizu Milana. ravno tako tudi Fiat tovarno v Ttirinu. Poročilo iz Rima pravi, da je bilo v T urin 11 u-bitih 8 oseb. Poročilo angleškega zračnega ministrstva naznanja, da so v plamenih skoro vsi nemški "vpadni kraji" ob francoski obali, S tem se vresničuje za- 44 Petit Parisicn" naznanja, da bo mladi Žid Herschel Grvn-zspan, ki je 8. novembra, v-trelil svetovalca nemškega po ianištva v Parizu Ernsta v. Rat ha, sojen v Berlinu. Po padcu Francije so nemške oblasti takoj zahtevale Grvnzspanovo izročitev, nakar je bil odpeljan V Berlin, Komisar Moses in Perkinsova Robert Moses, newyorski ob-ein-ki komisar, ki mu je podrejeno nadzorstvo nad parki, imenovala Pozno pomladi leta 10^7 so za stavkal i delavci tudi pri Little Stee1. Ginller je namigni!, da se bo pogajal z odborom za organiziran je jeklarjev. Tz vsega tega pa ni bilo nič. Družb;« je dela ve strahovala, jih od-je mnenja, da so mnogih de-jptt&eala in jim pretila. Strajk lavskih zadreg kri\ i prestrogi j je bil neiyotriben. Ameri"-ki delavci vedo, kdo jim je v zadnjih letih izboljša' položaj. Willkic pravi, da bi vse bolje opravil kai.or je Roosevelt. Cpati je. da bo pri prihodnjih volitvah ameriški delave;-]»resojal df»kaze, n<' pa obljube predpisi, ki jih imajo unije v svojih pravilih. Za primer je navedel zidarja, ki je zaradi slabega vreme na delal v petih dneli komaj štirinajst ur. Sobota je bila lepa, delo nujno. Toda za so-l>otno delo bi 11111 moral gospodar plučaf? dvojno plačo. Go-spodar tega noče, vsled česa>-je zamera na obeh straneh. — Zadnji čas je, — pravi Closes, — dn dobimo v delav- Tn zgo»-I Domeiiice, tožbo za I.jU tiso-** habil, je dek:ieo p. -i ii. na .ar j dolarjev odškcajiiine proti Iti sta jo I rata vrgla iz .1 eče.-a letnemu Williainu A. Stuartu avtomobi!.-, da se j«- K/.k-i |h»-in njego emu V-> letnemu bra-! škodovala na g!a\ i i;i i i»ii tu Ro»bertu. Xjuna mali je pre-! lilij ea-a v Holnišni 1. I možna ? I ?• *. Laura Belle Str. j Fanta -ta spočetka \-e laji- Rojake prosimo, k o pošljš-jo za naročnino, da se poslužniejo — UNITED FTATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno art. Obložen je tudi šofer Leon Saumiers. 16. julija sta se William in Robert peljala z avomnJbiloni V okoiro k jer je imel William domenjen sestanek z Domeni-co. Solil al {je Leon Saunders. Robert je deklico zvabil v avtomobil ter jo prepustil bratu Williamu. William, ki se je pri nogo- la. William je rekel, da ga je Domenica silila, naj -< poroči ž njo. Ko ji je odvrnil, da j«-za ženitev :e premlad, je jezna .'kočila iz avtomobila. Poleg 150 tisoč dolarjev za dekleta zahteva oče še Hi ti>oč dolarjev za zdravniške stroške. Pravni zastopnik matere mladih malopridežev ima dva dni easa za poravnavo. LAS NAROD A" — New York Tuesday, October 22, 1940 VSTANOVLJEX L. 1893 4* 99 GLAS NARODA (TOKI OF THE PEOPLE) Owned and Published by Sloveči« Publishing Company, (A Corporation). Frank 8iknr, President; J. Lripshi. Sec. — Place of buslnew of the eorpooattoa and addressee of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y. 47th Year "Glas Naroda" Is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo letu velja list sa Ameriko In Kanado $6.— ; za pol leta $3.— ; SS Četrt leta «1.00. — Za New York aa celo leto $7.—; sa pol leta $8.50. Za Inozemstvo za celo leto $?.—; za pol leta $3.50. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzcmši sobot, nedelj in praznikov. •GLAS NARODA." 216 WEST 18lh STREET, NEW YORK. N. X. Telephone: CHeisea S—1242 IzJugoslaviie UDAR PROTI JUGOVZHODU V štirinajstem mesecu vojne se javnost zanima le za vtč je dogodke. Kn narodič ali državica več ali manj pod nem-Š'vim jarmom, že ne pride toliko vpoštev. Tudi udar na Romunsko hi sam po sebi nikogar posebno ne presenetil, dasi je Homunska precej važna tako v gospoda -skem kakor tudi v vojaškem pogledu. Hitler seveda pravi, da ni napadel Romunske in da je ;ie namerava podjarmiti. Romunsko vojaštvo se mu ni zdelo kaj pride izvežbano, zato je pa poslal na Romunsko nemške divizije, da nauče Romune modernega bojevanja. To je seveda izgovor, ki mu ni tiče ne verjame. Natančni vzroki niso znani. Mogočo so isti ko bili pred 135 leti, ko se je za vršil sličen poliod proti Vzhodu. Pozno jeseni leta 1807) je Napoleon slednjič opustil svoj nameravani napad na Anglijo ter je poslal svoje armade v vzhodno smer. Takrat je bilo istotako kakor sedaj. O svoje valeč ni mo-ni hotel mirovati. 0e mu ni to uspelo, si- je drugega lotil. Napoleonovo vojaštvo je marširalo takrat proti Avstriji, proti rimu in Ausierlitzu. llitler maršira danes proti * * J31 i -/njemu iztoku''. Čemu se je polastil Romunske? Na to vprašanje je več 0 igovorov. Mogoče si je hotel zajamčiti romunske petrolej-sko zaloge 1 Mogoče je Romunska zanj važna za borbo proti Arigiji v Sredozemlju? Iz Romunske nima prav daleč do Turčije in Grške, do Iraka in Palestine. Približal se je pa tudi Rusiji in sicer njeni 1 a J bolj ranljivi točki. \ Anglija je že v vojni. Od tam ni zaenkrat pričakovati . »bonih novih odločitev oziroma izpreniemb. Ce bodo napaden • ione postojanke na Bližnjem iztoku, je veliko vprašanj«. a k«i jih bo mogla uspešno braniti. Anglija nima močne ko penske armade. Toda to ni važno. L'osti važnejše je drugo vprašanje: — Kaj lw> storila Rusija? Rusija še ni v vojni. Baš nasprotno: iizza 23. avgusta 193D, ko j? bila sklenjena iiena-padalna pogodba, živi Rusija z Nemčijo v nekakšnem prijateljstvu. Rusija m- že (precej dolgo poželjivo ozira proti Bosporu in Dardanelani. Stoletja že čaka prilike, da ji pade v pest ti: zaželjivi plen. Kar iznenada >e pa pojavi Hirer v bližini Dardaml ter potiska svojo železno armado med Rusijo in to velevažno morsko ožino. Kaj bo torej storila Rusijaf Tako velikodušna najbr/ ni, da 'bi rekla Hitlerju: — Prijatelj, pi vzemi v božjem imc-nu. Ce ne more biti moje, naj bo pa tvvje. Premotrimo |»oložaj še bolj od blizu. Hitler bi bil Romunijo že zdavnaj lahko j>ograbil, san-o če bi jo hotel. Dvomljivo je, če 'bi bil naletel na kakšen odpor. Usoda Poljske je Romunsko dobro izučila. Vprašanje je bilo le, če naj «0 polasti Romunske s Stalinovim dovoljenjem ali brez njega T In če bi se je polastil 'brez Stalinovega dovoljenja, kaj bi stori! Stalin? Iz kratkega in hladnega 'poročila oficijelne ruske poročevalske agenture je razvidno, da Hitler ni vprašal Stalina za dovoljenje, če sme poslati svojo armado na Romunsko ali ne. Vprašanje: —Kaj l>o storila Rusija? — nastane s tem se bolj pereče. Ali se bodo prijateljski odnošaji med Stalinom in Hitlerjem skrhali? Ali se 1»<> prijateljstvo razblinilo? Ali bodo izbruhnile med njima sovražnosti? Malo verjetno je, da bi v tem trenutku Rusija zaradi tega tvegala vojno, kajti niti v vojaškem niti v gospodarskem pogledu ni danes prav posebno močna. Navzlic vsemu zatrjevanju prijateljstva in dobre volje ima Hitler tudi proti Rusiji (pripravljeno mogočno motorizirano armado, najmodernejša letala in tanke. Ta armada lahko vsak trenutek udari. Ta armada je pripravljena na udar, toda udar bi se ne smel izvršiti baš v sedanjem časn. Mogoče enkrat pozneje, ko bi bila Anglija 'premagana . . . Zato je precej verjetno, da bi Hitlerju ne bila prav posebno prijetna vojna z Rusijo v sedanjem času. Zdaj ima Nemčija hrbet koli'kortoliko zavarovan, v tem slučaju bi ga pa ne imela več. Glede Bližnjega iztoka se bosta Nemčija in Rusija že nekako sjporazumeli. Sporazum bo sicer precej kisel, toda bolje nekaj nego nič. Pa še nekaj je treba vpqfštevatL Pot preko Romunske bo Hitlerju preozka. Na poti so mu Jugoslavija, Bolgarska, Gr-in seveda Turčija. Ali jih bo f>reg«*zil kot je pregazil Avstrijo in Češko, torej brez prelivanja krvi? Ali se bodo države zopersta'vile in mu šele v smrtnih mukah podlegle! 1 Skrivno sredstvo proti raku. (Kakih o-em kilometrov od Beran loži na okrog 1<)00 m visoki .planoti vrsta piemožniHi naselij. Zemlja je rodovitna in sadje ter žito daje bogato žetev. Na robu vasi Goroždo je skupina malih, neznatnih hišic in nihče ne bi slutil, da stanujejo tu ljudje, ki razpolagajo s sredstvi, za katere bi jih zavidala vsa zdrawtvena znanost. Arabci so bili svoj čas mojstri v zdravilstvu, vendar je bilo to znanje vedno omejeno le na majhen krog, da ne bi zdravilna sred>tva prišla v roke neveščih in brezvestnih ljudi, ki hi lnhko povzročili človeštvu veliko škodo. Tako so nastale skiivne znano-ti in skrivna sredstva. Po Arabeili je prišlo to znan je na Turke in Turki so po skrivnih potih in prod nepoklicanimi vedno dobro zavarovani prinesli to znanje tudi v bosanske podobne bolezni. Na bolezenske proce.se v notranjosti telesa pa nima nobenega učinka, ker učinkuje le, če to -rodstvo potrosoš neposredno na rano. Tako poročajo hrvatski listi. Ubil ga je, ker mu ni naredil soda. A* vasi Brkovljanih na Hrvatskem se je odigrala čudna tragedija. Kmet Tomo Prugo-veeki je (bil dal vaškenTu so- darju Franju Bedekoviču les, da hi mu napravil sod. Bede-kovič pa soda do določenega dne ni napravil. Zvečer sta sedela < Prugoveekim v krčmi, kjer sta se zaradi soda sprla. Prugovecki je potegnil nož in zabodel Bedekoviča v prsi. Prebodel mu je srce, tako da je nesrečnež takoj izdihnil. Bivši milijonar in veleposestnik zblaznel v cerkvi. Nedavno se je pojavil v Dja-kovu 11 lož sumljivega vedenja. Nodil je okrog vseli oltarjev in molil, potlej pa je -loko! suknjič in ga vrgel na tla. Iz denarnico je vzel tisočak in ga tudi vrgel na tla, nato pa jel kričati in razgrajati. Cerkovnik Medvedarovič ga jo hotel odstraniti iz cerkve, toda neznanec je jel še bolj razgrajati in razbijati. Naposled je navalil na cerkovnika in ga jel pretepati. Cerkovnik so ga je ko-n ta j otrese! in zbežal na ulico. Poklical je ljudi na pomoč. Ta čas je prihitela t-udi policija 1*11 komaj so razgrajača ukrotili. V njem .so spoznali milijonarja in veleposestnika iz Starih Mi-kanovccv. Ivana Bralo. Mož je pred leti izgubil vse premoženje. Naposled je prišel v Dja-kovo. kjer jo zblaznel. Lastno mater je vkoval. Pri Senti v Vojvodini je neki Jan oš Mesaroš priklenil svojo mater, vdovo k postelji, da prepreči njeno popivanje in razprodajanje stvari iz liiŠe. ! Vdova je bila svojčas premožna, toda 1 >0 moževi smrti je začela popivati »n je domala zapravila že vse posestvo. Zadnji čas je prodala pohištvo in je segala tudi po stvareh »vn-jega sina in snahe. Sin so je zaman trudil, da bi mater zadržal doma. Naposled jo je priklenil k postelji. Kropka vdova pa se je odtrgala z okovi in verigo vred in e pravi, ko bo zmagala na vsej črti. Nobena samostojna država ne bi v mirnem času sklenila sli-čne pogodbe, Jugoslavija jo j-pa, ker je od visna od milosi 111 nemilosti svojih dveh mogočnih sosed—Nemčije in Italije. Vsak ugovor bi bil odveč, vsak protest bi izzvenel v prani hote! prizna- z,1°' Državica s petnajst milijoni prebivalstva se ni mogla u eesar pa ti. Ze so je zdelo, da so bosta družini/pobotali, tedaj pa ga je na istem mestu kakor prva pa j^taivijati zavojevalcu kontiuen-dla tudi druga žrtev. lo-Iotni talne K v rope. Tlija Radonič, ki ga je ubil I To bi bilo treba dopovedati Djordje Mijovič. Da se krvna ameriški javnosti: sta dobila na cesti hudo napa- m,sveta ne l»i razvijala dalje *n j — V Jugoslaviji ga ni t rede, da sta se valjala po tleh. zahtevala še več žrtev, -o n mislečega človeka, ki bi z dokler jima niso nudili poni o či Svinja je bila, kakor -o dognali, cepljena s serumom proti nalezljivim boleznim, pa so ta s( rum še ni dovolj raztopil v krvi in p»o najhujše oboleli ti-ti, ki .«0 jedli meso ali pa mesne izdelke z večjo količino krvi. Poleg tega sumijo, da je brezvestni mesar pomešal staro pokvarjeno 11*0-0. misleč, da ljudje ne bodo zaduhali smradu tega mesa v večji količini svežega me-a. Krvna osveta še kraljuje. Stari Bar je postal v zadnjem rnsu prijetno izletniško me.sto. Razen s pri rodnimi lepotami pa se mesto odlikuje gledni meščani sestavili odbor vesoljem skušal vztrezati Nem-pod pred-edništvom arhierej-j čiji ali Italiji. Jugoslovanski skega namestnika Pavla Rad«; Ioviča. ki naj bi pomiril ob družini in napravil konec krvni os vet i. . Dva očenasa napisal na koruzno zrno. Nekemu naredniku v Sarajevu .se je posrečilo, da je nap: sal na koruzno zrno cel očenaŠ. Ko jo arhivski uradnik Drago-Ijub Brezančič o tem slišal. >0 je tudi 011 začel vaditi v mali pisavi in se mu je končno posrečilo, da je na koruzno zrno napisal kar dva očenaša. Zrno ima /površine še>t Kvadratnih mi I i metrov. DARILNE POSILJATVE r JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN. 200 DIN. 300 DIN. 500 DIN. 1000 DIN. 2000 DIN. $ 2.25 $ 4.20 $ 6«— $ 9.75 $37.— V DINARJIH V LIRAH 100 LIR---$ 5.80 200 LIB---$11.25 300 LIK---$16.65 500 LIR---$27.50 1000 LIR---$54.— 2000 LIR---$107.— Ker zaradi položaja v Evropi parni ki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar* naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati V sled razmer t Evropi ni mogoče v Jugoslavijo ta Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, team* mbm v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse drage «• ropsfce drŽave. SLOVENIC PUBLISHING CO. t: t' P O T N I i K I O D DRLE K i t: 216 West 18th Street, Hew York narod ni nikdar čutil napram Nemcem ali Italijanom kakšnega prijateljstva. V Jugoslaviji ni nobenega Uenleina. in no benega (^uinslinga, ki bi skušal prodati ali izdati domovino sovražniku. Jugoslavija je danes na i stem stališču kot -o bile Polj ska, (*elio>lovaška, Luk-enbur-ška, Norveška, Xizozemska in Bel&dja. Hitler in .Mussolini jo i mala v svojem načrtu, in vpraša-se le, če bo po sedanji vojni kup razvalin ali če l>o ostala cela. Zdi se, da ne bo sledila vzgledu Poljske, Norveške. Uoland-ske in Belgije, kjer ni stal sko-ro kamen na kamnu, pač pa vzgledu ('eho>lovaške, čijc prebivalstvo je sicer zasužnjeno, njene materijalne dobrine so pa nedota kn jene. Jugoslavija lahko postavi v skrajnem slučaju na bojišči-od osemstotisoč do enega milijona vojakov. Junaški in neustrašni borei so. In menda tudi par sto letal in nekaj tankov in par tisoč topov. Za jugoslovanske razmere je to dosti, za Hitlerja pa malenkost. A ko bi se odločila za lw>rbo, bi bila navezana sama nase. Rusija namreč noče spregovoriti odločilne !>esede, in po njenem obnašanju sodeč, niti sama ne ve, kaj hoče. Jugoslovanski dLplomatjc se niso nikdar odlikovali po kakšni posebni razboritosti. Upati je. da jim bo zadnja poteza uspela; da bodo ostali jugoslovanski domovi noj »oškodovani in da jugoslovanskim ljudem ne bo treba krvaveti iz sotisocerih ran. Iti L A S NAROD A" — New York Tuesday, October 22, 1940 VST ANOYL JEN L. 1893 Kratka Dnevna Zgodba SIP 1MB 1( 'K Ko se draži krompir penetke imajo en sam "most kega lepega dne usuli cekini "beden ne odneha lihov" v Ljubljani -o trije.'kakor tistenyu oslu v pravljici: Pa nič! Ona tudi: Pa nič! grenjene. obupane in divje i* Mizica, pogrni se!' — Tako ti ves svet hodijo gospodinje'godrnja od jutra Jo večera in Današnja Španija ft'e se bližaš Barceloni, najvažnejšemu španskemu pristanišču in največjemu mestu Ibemkega polotoka z letalom, pripoveduje neki švicarski novinar, ki je bil tam na obisku, opaziš takoj, da tu nekaj ni v redu. Nad luko ti pade pogled na tri zgorele parnike, na večinoma razdejano plinarno, na On pravi: številne porušene hiše in skla-Jn j dišča. ti vzame nekega dne sredi me-! K letališča Muntadas te pri- seca zadnjih 500 din gospodinj-! pel je prastar avtobus v 12 km iko jutro preko teh mostov | ne vidi ne mojih -krbi ne mo-!skega denarja, sede na bicikel | oddaljeno nušto in spet moraš ljubljanski trg in se vrača-jjega truda. Prvega ime je polne vzdihov in godrnja-, vprašal, v kateri jarek sem |i na Marijin trg, kjer jim be-[zmetala vse metuljčke! In vče- in se odpelje proti Polhovemu; ugotoviti, da zadki ji vodič iz le-Oradeu. Tam da je najboljši ta 1935, ne ustreza več. Ceste krompir. Kupi! ga bo po di-i so v'bednem stanju, ljudje pre- [rokavica uniformiranega pa-1 raj je kar na lepem hotel ve-jnarju za vseh petsto din. Dve- bivajo v luknjah in razvalinah, [grafa usmerja korak. Je (deti, kolika je naša zaloga m«o- sto obdržimo sami, ostalo daldelavci nekje popravljajo uni-hnda ni gospodinje, ki bi se ! ke, masti, kave in krompirja, i bo prodal znaneerfi po poldrug j čen most, polja leže gola in iz-lana v božjo voljo, vračala s Pomisli — zaloga! O, če gajdina1. Tako da dobimo krom-j sušena. ra preko teli mostov. jzdajle srečam . . . Na trgu sem jpir po 25 par. No, prav. On '(V ga zdajle srečam, bo j stala poldrugo uro v vrsti za j se od|>ei je. jaz pa čakam. Malo lindnl. če ga zdajle >rečani, napol gnili krompir. pa so ga'me zaskrbi. Ferdairtani iledee, •kandal!'* je enega dne v razprodali, še preden je prišla) morda -emu pa še posreči! ('a-mii koraka brundala pred se, vrst a name. On pa — o, če bi kam do poldne, čakam do ve- čera. čakam do pol nori. Ni Tugonrira. ni bicikla, ni krompirja. Skočim v bližnjo kavarno in telefoniram na rešilno postajo, če jili ni kdo klical tja ili gospa Olga. ko se je vra-jga zdajle. — Za to .-;>la1ko in la s trga čez troje mostov za teh nekaj paradižnikov sem ttihov. jdala. — O, saj >e mi bo zmeša- li bi vedno glasneje udarja-jlo. Zadnjič senr skuhala mar-iz besedami in korakom, dajniielado. Pa sem vanjo vsula butnila vanjo znanka, go- manj sladkorja kakor po nava-jnroti Polhovemu Gradcu. Nič. H Beba ob -pomieniku mo- di. Ali m Miš. da j,» pojedel 'Rlonini ob oknu in vsi !epi čeki je Kranjcem napovedal palačinke, ki sem jih namazala |si, ki sem jih preživela ž njim, M jŠjm je vremena. s to marmelado? Kaj še! Od-j-vojim Tugomironu mi 1 <»j > i j«• Stresla jo je za roko, kakor rinil je krožnik! "Zdaj pa še'pred oči. Saj veš, kakšne smo. lesaimo mesečne ljiiui. marmelado ne zna več kuhati,'* Dokler žive. -e jezimo nanje. Za božjo voljo. Olga, kaj je zabrundal in ^el v Daj-dani če pa jih dolgo ni — saj veš. jo r je na gulaž. O, če ga pa e —'" ;kako j.-!' V kavarni popijes skodelic!; kave in se začudiš, ko ti piačil-ni namesto SO eentimov vrne drobiža ni več, pomagati si moža 10 eentimov. treh utmazanii: napo! raztrganih voznih listkov za tramvaj, vozovnice ya podtalno žežleznico in dveh zmečkanih znamk. Na vprašanje ti plačilni odgovori, dr drobiža ni več, pomagati i- morajo na ta način. 'Zvečer se sprehajaš po slovitih "Ramblih". ki vodijo od najvažnejšega trga. Plaza de Cataiunn. do pristanišča v dolžini 1200 m in širini 40 nr. Do • lit4, do dveh po po noči st sprehaja tu barcelonsko prebivalstvo. kajti življenje se od vrnil!" jo pre ne b<» iz il." za godrnja gos] m igrava pozneje nego v na^ih "Ampak pri- Olga. "A 'e povej, kako ]>- bi- kra;ih. V uradih delajo na pr. od 0. dr, 1in od 15. do 19.,I Tega zdajle -rečam, bo Draga Olga, če ni hujšega' * '"Ali. kai! (V ga tudi nikoli Hndal!'' sikne gospa Olga še tolaži Beba. "Tvoj Bogomir— več ne vidim! Se mi va strahoten učinek. Polovica tega mestnega .predela je razdejana, na obnovo ni bilo še misliti. Toliko je še važnejših in nujnejših stvari. V novi Španiji je treba >ploh skoraj vtee na novo zgraditi. Vlada je izdala številne dekrete za to obnovitveno delo. Teoretično so izvrstni, /praktično pa bodo prešla še leta, preden bo dežela dobiia normalni ob-ra*z. Izčrpanost, ki teži na vseh. je neznanska. Ne smemo pozabiti, da so se državne zadeve dolga leta zanemarjale, da polj niso obdelovali itd. »Bna najvažnejših stvari, s katero -e je moral poba vi t i novi režim, je bilo socialno skrb stvo. Ustvaril je posebno organizacijo v ta namen. "Socialno pomoč" s pododelki, kakor za zimsko pomoč, za oskr»l>o mater in otrok, za oblačila. Da je položaj v deželi Še vedno zelo neugoden, kaže na primer dejstvo, da v času, od 15. n{aja do 15. junija t. 1. nikjer niso smel' poči kruha. Zaloge pšenice so porabljene, no-vib ni bilo mogoče pripraviti. Sedaj čakajo na novo žetev, ki obeta po mnenju strokovnjakov dobro. ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKE-GA ROMANOPISCA I Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI $3.75 KRIŽARJI L in II. zvezek, broš. . . . MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— $3.— VITAMINSKA ABECEDA. (Poštnino plačamo mi.) Slovenfc Publishing Company 21 6 W. I 8th Street New York fniki na -topni-«"- -pomcnika za godrnja: 'Moža, mojega ljubega za-fnskega mržn!" ("Bogomira?" se zavzame ►snn Beba. "Saj je to najbolj-človek na -vetu! Kavalir, malo takih!" "O. kavalir pa, kavalir!" se rupeno zasmeje gospa Olga. V Seveda je kavalir, pa ne mm! A' gostilni, v kavarni, o , kavalir non plus ultra. Pri -si ga ogledat na dom. tega ivaiirja! Od jutra do veče-|i brunda kakor star medved, nkšnn gospodinja pa -i? Tail si kakor tvoja žlahta! Prav ič se ne čudim, če so falirali rug za dnvrint. Hišo bi lali-o imeli ali vsaj pareelo, pa nniuo s mi ne dolgove. Ne znaš >e ravnali p<> dohodkih. Naj-hrže misliš, da se mi bodo ne- NEVERJETNO PRENEHANJE REVMATIČNIH BOLEČIN Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih priproetim drgnjenjem a Pain-Expeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain- Szpeller. Zahtevajte Pain-Expeller a sidrom na steklenici. SLOVENIAN II) smeli ne. "Le poslušaj: tvoj Bo gomir je angel, ako ga primer jam z mojim Tugomirom. voznik, za iijimu na vozu biei- tem pogledu je ».stalo \>e pri. ikel. pod bieiklem na vreča !>tarem. do pozne noči gre "eo-Le krompirja." patna ]mrada" preko "Ramb-j lušaj: moj oboževani Tngomir se je prvega doiuMil. da bo vodil gospodinjstvo on. .Jaz namreč ne znnnn razdeliti de-1 narja tako. da bi njim do konca meseca. No. si mislim, pa daj! Boš vsaj -po-; znal, kako težka je ta zadeva! Tn se re- loti. Hodi okrog kakor puran, zmerja služkinjo, gli da v lonce, se zavzema za eno santfo jed opoldne in li po nekaj dneh pripelje domov — no. Mirani, kaj!" "Moko!" "Kaj še! Tri knnglo petroleja! '^eiuu nam bo petrolej?' si mrslim. imamo elektri- ko!'On na, da barva Šla v hudih časih v gore v kako odljudeno vas zamenjat petrolej za moko in fižol!" "Saj ni tako nespametna mi-l el!'* se navdušuje go-pa Olga. "O ne, ni!" sikne gospa Beba. "ni, če bi on ne imel revme, jaz pa ne krenili žil. Kako naj prideva v gore z nahrbtnikom petroleja na plečih, če komaj zmagava Stopnice do prvega nadstropja! Pa najlepše še pride. Le poslušaj! Ti mešetari moj Tugomir z mlekarico za kionipir. Ona: Po dva dinarja. On: Poldrugi dinar! No- lov" in oblega njene neštete' j knjižne in časniške stojnice. A: j wndar nekaj ni v re>ln. ('ud-j po- no je. da je večina ljudi nlabo izhajala ž!>lušaj" zasopihala girspa Beba joblečena. ko -o Španci vendar za mpst je, se pojavi na sušica. za kožo. a >o ga doslej raziw-: pri-lo nn d oprtimi zakonci do kovali isto tako samo v žival-j neljubih prizorov. Nasprotne >kem poskusu. Če ga manj ši strank. >o razdelili na dva ka, (postanejo dlake bele ter j tabora iti \>ak je čakal slabo rasejo. medtem ko dobe jimi pričami v zaklonišču, ipo vitaminu II v kratkem >petjkler ni bilo dano znamenje Ta nenavadni vi-|je iievarno.-t minila fV'itainin A je mul v-e važen , . . Vr• -t j svojo barvo, la nenavadni vi-| je n Kjer ga uedosta- . . . .,.,-., 1 ta mi ti -o ugotovili dot-:ej le v vo- do-da "No. pa ga je le dobil!" -e čudi gospa Olga. "'Seveda ga je dobil. tako zvana »>črs-Oči se vnamejo, vid I>eša in človek lahko oslepi, če pa dobi človek vitamin A va-e, ta bolezen v kratkem čaru iz-gine. V živilih dobhno ta vi- i in divje pogleda okrog rebe. znani, da jim je dobra obleka | >ba. Tugomir in voznik natr- življenska potreba. In kana. da Bog pomagaj. Obis- mjeuijo vsi ti invalidi in berači? kalil sta vse ljubljanske bežni-ce in vse bare. In zdi se mi. «la •Španija ima tnletno državljansko vojno za seboj. Govo- da se je vreča kroniK|>irja od-v zala in se je krompir usuval na ulico kakor mana z neba. Kdorkoli je šel mimo, ga je pobiral. Od ."j(>0 din sem našla v Tugomirovem žejiu še pet ko-varev, kroiiipirja pa je bi!o od 100 kg še 4-0 kg v vreči." '"Jezus Marija, naj je še huje kakor pri meni!" -e razve-seli gosjja Olga. "Pa ga nisi, moza ... •"Kaj pa hočeš! Zaradi lju-•lieiga miru potrpi m. Svet je l»ae tako prikrojen, kakor so si ga oni. naši blagi n|ožje, ustvarili. V.se je po njihovem. P^i-vsod!" sta konja opila. Voz je od-|riš v. ljndmi in zveš o imičujo-skakoval kar tako kakor bolha, čili učinkih, ki jih je imelo 400 zračnih napadov na mesto, o pouličnih borbah in drugih takšnih -tvareh. Kako je z obnovo? ^irovin nedostaje. Ra
  • a še ni tako slabo kakor gr- ADVERTISE IN "GLAS NARODA' V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh dejov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jessro 216 WEST 18th STREET, NEW YORK tamin v sveži zelenjavi, kakor .solati, grahu, korenju, kreši. ^.P-1fižolu, mleku ill sadju, pred »«',fll ' vsem p;i v robidah, borovnicah in paradižnikih. Vitamin B j^ enaJ>o važna snov. Kjer ga ni, se pojavi zloglasna tropska bolezen beriberi. Ker nahajamo ta vitamin tako v žitu, kakor v krompirju in ga v naših krajih torej ne nedostaje, se omenjena bolezen tukaj le malo ponavlja. Neprimerno bolj je razširjena v delelah. ki se preživljajo pretežno z rižem, in sicer poli-ranim rižem. Vendar pa imajo do novejših razi-kavah tudi neke bolezni, ki »*o pri nas pogoste, kakor išias, svoj izvor delno v pomanjkanju vitamina B. Razen v krompirju in žitu dobimo tega tudi V svinjini. zlasti pa v čebuli in red-kvali. . Pri .nedostajanjn vitamina C se |M>javlja nevarni skorbut. Tudi vse bolezni, ki so skorbu-tu podobne, >'o posledice premajhnih količin tega vitamina v hrani. Dobimo ga pred vwin v sipkih, kumaricah, paradižnikih, v soku oranž in citron, v jagodah, kosmluljali, grozd i č ju, peteršlju in malo tudi v krom-pirjn. Vitamin B je znani antirahi-tični vitamin. Če ga primanjkuje, kosti ne morejo poapneti in ?e krivijo. Danes ga deva-jo zlasti dojenčkom in otrokom umetno. V večjih količinah ga dobimo v ribjem olju, v ostrigah, slanikih, sardinah, mastnih ribah, razen tega v mleku, ,jajcih in gobah. . Vitamin E so doslej raziskovali pred visem z ozirom na živali, vendar pa je po vsej priliki važen tudi za človeka. Pod njegovirrt vplivom se razvija zaplodek, zato so ga imenovali vitamin rodovitnosti. Če tega vitamina primanjkuje, se plod v maternem teleeu ne more razvijati, temveč počasi gine. Ugotovili so ga v olju, svinjski masti, govedini, lešnikih, kresi in grahu. Vitamin H je končno važen kva>u. IKo pripravljamo jedi. moramo paziti na to, da s kuhanjem ne uničimo preveč vitaminov. Zlasti zelenjavo bi mrtva je ujela zločinca človeškem življenju -e pripeti marsikaj čud nt Ne- a-ikateri ljudje pa tudi iior-nuti to po možnosti ne -metli jesti še nimajo mini. V finskem me- -*tu Tumii{arsfor>u je utnHa kuhano, temveč o priprav-1 tihi. odnika ter nru razkrijejo svoje vzroke za ločitev. V kleti so odvetniki poskrbeli, da ni nadomestiti s ponarejeno. Ko je sklonil nad mrliča je pa zadel s komolcem ob svečo, da je padla. Ropot je vzdramil dozdevno mrtvo vdovo, ki je sedla v svoji kr-ti. Služabnik se je tako nrestrašil. da se je onesvestil. Se dolgo potem je ležal njen s užabnik v bolnici.* tako mu je bilo pretreslo živce. Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca ■"Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. ii L A S NAROD A" — New York Tuesday, October 22, 1 940 V METEZU wmmmmm —: Komnn. — Spisala: MAHI J A KMETOVA. :— 25. Vando že in Vami i je Vanda je Tini jo bilo skoraj otožno v duši, Vanda se je zazrla vanjo 7 resnimi očmi in prtdnica je dejala: "Zuaj moram iti — in Vanda ostane kar tukaj." Tini in Vandi pa >o bile besede zaprte iu iifcolče ro šle v?e tri do izhoda. 14 Zbogom gospa. ' je dejala prednica, "po pridem.*' Tina ji je »seg a v roke in se ji je zahvalila dejala: "Boš o>tala tukaj f* In glas se ji je tresti, pogledala za odhajajočo prednico in je odvrnila: "Ti že greš!" "Moram, vidiš. ( ez uro odide vlak v Trst." "Odide," je ponovi a Vanda in povzela: "Seveda — potom ostanem. Saj ne bom jokala," je dodala, "a veš mamica, >olze so tako sitne — «ame prilezejo. Pa ne smem — da ne bo tebi hudo. Tako — vidiš — se že smejem." S polnim pogledom se je zazrla v Tino, ki si je obrisala fcolzne oči in dejala: "Saj ti bo lepo. In meni tudi. Tn boš pisala in jaz ti bom pi>ala, in velika noč bo kmalu, pa prideš in vsi se bomo ^amo snjcjali." "Da, da — oh, kako ^e že veselim!" ' "Xo, vidiš, to ;e prav. Zbogom, Vanda, pridna bodi, rada se uči in vse slušaj in ne ugovarjaj. Zbogom!" "Manvica — in Trst pozdravi in morje — in zdaj že mandelji cveto . . '." Iz tesnega objema ju je vzdrairfil korak, prednica je skrivaj namignila Tini. ki ie hitro odšla. Vanda je zrla v zaprta vrata, a .se je okreniia k prednici in odšla z njo. OTVORITEV NOVE ZRAČNE PROGE VSTANOVLJEN L. 1893 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati po« trebi čaw. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen ?a IZBOLJŠANJE LISTA. Veliki potniški aeroplan Pan American zračne proge "Come; " je pričel novo zračno službo med Florido in Brazilijo. Zračna proga je dolga 650(> milj in bo vsak aeroplan na potu tri dni. Irska in vojna Ker se je v juniju 1940 v predsobi irskega ministrstva v Dublinu sestal generalni predstavnik Anglije, sir John Maf-tYy z neonskim poslanikom, je razvidno, da svobodna država Irska še ni v vojnem stanju z Xenflcijo. . v vojno ob strani Anglije. Irska je izjavila, da ostane nevtralna in to nevtralnost so upoštevale vise vojskujoče se države. Ker pa tudi zasebni kronski svet ne morejo za to državo izvajati nobenih sodnih o-pravil več, kor se niinistri in Ko je septembra 1939 izbmli- Poslanci ne zapn.seze.lQ vec kralju kot prej, ampak irski Ko ie stopila Tina na cesto, je morala za hip postati. Prepolna j" bila vtisov iz samotam« in tudi slovo od Vande* jo je prevzelo. "Reva ie." jt- pomislila, "pa kaj, to je življe-l da nje in potrebno je! Potrebno zanjo in zame. In tudi, saj tralni. In ne bo priklenjena: če ji )>o hudo, pa jo vzamem v Trst." Globoko je vzdihnila in stresla z ramami. Ozrla se je in šla v mislih proti kolodvoru. "Čudovito je to samostansko življenje," ji je še večino rojilo v glavi. "Kako morejo in zmorejo! Vsa ta čudna obleka, predpisi,, tako oil ure do ure — grozno! Moja hči — če bi moja hči hotela kdaj na tako pot, Br>g varuj! To so živi mrtveci, sence pravih ljudi. Čemu se zakopati v grob, ko siie sonce zunaj! Čemu vzljubiti -mrt, ko je življenje tako pestro in bujno! Smrt — ki pride Še vedno prezgodaj! To ni naravno, ni človeško.'* Malo časa za tem je žc sedela v vlaku in je bila v mislili že vsa v Trstu. "Zdajle je Andrej že gotovo na kolodvoru in gleda na uro iu komaj čaka. O, Andrej, Andrej — in Pire iu Tone — tudi to je čudno. — Pa nič ne maram! Živeti, živet1, hočem! Ali. kako bom živela!" "O, Tina!" je vzkliknil Gornik, ki je stal na peronu in je planil med piiš ece in objel Tino in jo pritisnil k sebi. "Xi-koli več — nikoli več te ne pustim od sebe," je dejal in ji stiskal roke, tla je Tini skoraj pošla sapa in je vsa drhtela. "Andrej — vidiš — pa sem le prišla." Zunaj je stala kočija in med vožnjo ni izpustil Andrej Tininih rok in se je bal, da je v sanjah in se zbudi in ne bo Tine nikjer več. 1 spraševal jo je o vožnji, o Mariboru, o Vandi in Ljubljani in llina mu je koniiaj mogla odgovarjati na vsa raznovrstna vprašanja. "Pa kam se pe'jeva?" je vprašala slednjič in se ozrla iz voz* na cesto. "Domov," j- od\ mil Andrej in ji poljubil roko. "Kam domov?" "Se vprašaš, Tina? — Vse je pripravljeno in nič več nisva dva — zdaj svs le eno." "Pa poroka?" "Jutri — - če ti jo prav — kar potihoma." "Prav!" Potem so se obema ustavile besede. Andrej ni mogel verjeti resnici in birno mu je utripalo srce. Tina pa je bila vna utrujena, -vinčena teža je ležala na njej in peljala bi >o bila takole venomer vbil je in dalje — do konca sveta. Pa se je ustavila kočija in Andrej je izstopil in pomagal Tini iz voza. Tedaj se je Tina kar nehote ozrla in vztrepetala in zardela po weni obrazu. Pire je šel malomarno mimo, je počasi pozdravil in ne da bi se le za hip ozrl, je šel dalje, a Tini se je zazde'o, da je bil bolj sklonjen kot navadno- Andrej ni bil videl Pirca, a je zapazil na Tininem obrazu izpremeirtbo in je dejal: "Ti je všeč?" Tina se je zdrznila in mi-el je švignila mimo: "Kaj ve?" "Kaj? Kdo?" je povzela preplašena. "Tvoj dom." "Ah, da — nloj dom ..." Odleglo ji je. brž je pregnala hipno zamišljeno-t. in se je nasmehnila in zazrla v Uedorožasto mandel'jevo cvetje nad seboj in v ma jhen vi tie in ljubko vilo, ki je bila videti, kakor da r.e stoji, ampak cia .ie tu kar tako za kratek čas, za oddih iu ocfcsev notranje sreče. "Ix»po je," je dehnila čez neka.i časa in Andrej je srkal vase vsako njeno potezo in vsfVo naj-inanjšo izpremenlbo na njenem licu, v njeih očeh. In ko sta stopila v vilo in je šla Tina po sobah in je videla, kako je vse lepo in izbrano, jo je m nmloma ol»šla tolika radost in obenem ža ost, da se je scvedl« v naslanjač in pokrila obraz iu šepnila: "Pire pa gre j>o ce-ti in je čisto saon." "Kaj je, Tina? Kako? Ali ti ni všeč? Povej, povej — Tina, za božjo voijo, ti se jokaš!" Andrej je bil ve* iz sel»e, pokleknil je pred Tino in je skril glavo v njeno naročje. "Vse je prav, Andrej — in lepo. A prevzelo me je in trudna sem." "Da ti je le všeč. ia da si trudna, je ros — in odpočij Saj si videla /vojo sobo?" - „ {Nadaljevanje prihodnjič.) .r* nila sedanja vojna, so irski zastopniki, ki imajo svoj sedež v irskem parlamentu, soglasno hočejo ostati nev-l)e Valera je imel nedavno govor, kjer je pozval prebivalstvo Irske, naj ustanovijo takoj "narodno obrambno fronto" da bodo odbili sleherni poskus kakega pristajanja vojskujočih ee držav. . Kanada, Xova Zelandija in Avstralija, so ob strani Anglije napovedale Xemčiji vojno. Južnoafriška unija je dolgo premlevala to zadevo jn bilo je več razburljivih prizorov, dokler ni-o sklenili, da vstopijo IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih časih je vsakemu iiUtelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji renl. — Naročite ga se danes! Velikost 9X x 14$4 inter 48 velikih strani; 32 barva ni h zemljevidov tujih drŽav in !) zemljevidov Zdr. držav In zastav vodilnih držav ; 45 svetovnih sUk popolnoma o-znapen ih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet In tudi: RAZDELITEV POLJSKE MEl» NEMČIJO IN RITSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA F1NSKO-RITSKA MEJA \ 'GLAS NARODA ^ I k | pošiljamo v staro d;v ^ J movino. Kdor ga ho-1 i Cc naročiti Nova zaloga... In tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE ui-tavi. je bil ob izbruhu vojne sir John Maffev imenovan za prvega zastepnika angleške države na duiblinskem dvoru. Njegova opravila se ni.ko državo drugače, kot so ustave dominijonov. Tako, na primer, angleški kralj ni tudi hkrati vladar Tiske, vladar dominijonov pa je. Praktično je Trska republika. IVtava, ki jo Anglija priznava, daje svobodoljubnim Tree m pravico, da si izberejo tako obliko vla-'davine, kakršna ;*e Irski všeč. Leta 1938 je bila odpravljena iposlednja najemninska pravica jadlniralitete irskih pristanišč i in s tent je bila odpravljena > sveta stara sporna točka Iraka, ki ni prej imela nobene industrijo, je začela ob tem času o-živi jati svoje lastne industrije. Zaščitne carine so od začetka za svoje j sorodnike ali prijate-1 lje, to lahko stori. — J Naročnina za s t a r i ^ kraj stane $7. — V ^ (laliio lista ne pošv ^ • 'i^mn ^ dogodkov ni mogel biti imeno-' van. Vendar pa v Berlinu še obstoja irsko poslaništvo, ki ira dalje vodi odpravnik poslov. . SMRT IZUMITELJA GLEDANJA V DALJAVO. Pred nekaj dnevi se je pisalo. da j t' obhajal Paul Xipkov, odkritelj metode za gledanje v daljavo, svoj 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti je prejel mnogo čestilk in tudi odlikovanje. Zdaj javljajo iz eBrlina, da je Xipkov nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap. KOMAR RAZKRINKAL TATICO. (Žena nekega višjega uradnika v Johnnneshurgu je dobila posebno dovo'jenje. da sme Fvojemu možu, ki je trpel za težko želodčno boleznijo, nositi v-a k dan toplo kosilo v rudnik diamantov, kjer je bi! za- DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DLMAS Pisatelj sam pravi, da ju knjiga upnika. StrmLs vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se bo igral kos Življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos lo zanimivega življenja. poslen. Tudi njo so seveda te-omogočale podvig. Xova poli--daj, ko je odhajala, preiskali Cena 25 centov PoSljite svoto v znamkah oz. po 2 renta. po S Posebnost: HAMMONDOV ZKMUFHD, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko ga izpolnite in poftljete k izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojskujočih se driav, kakor bodo prema* njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri: •GLAS NARODA" ti« WK8T ISth STREET NEW IOKK, N. T. (tika svobodne države je pre-jUsiuerila tudi ir-ke kapitaliste. ,ki eo bili prej navajeni nalagati svoj denar v Angliji. Zdaj iso dvignili svo j denar in ga na-!loži!i v novo industrijo. Drža-jva sama je dala na razpolago .veliko glavnico. Irska je bila lelektrificirana in na tisoče nezaposlenih je v novih tvoru i -cah -in podjetjih dobilo zaposlitev. Prej so so Trči zmeraj jfeliii v Ameriko in ker je bilo ■ določeno število izseljencev iknialn izčrpano, r=o morali Irci del j časa čakati na dovoljenje iiiaselitve kot pa srednjeevropski izseljenci. Xa mah se je j zdaj končalo izseljevanje Ircev, 'saj je nnjala nova industrija vsem dovolj kruha in zaslužka. Anglija se je prilagodila no-venru razvoju in je zdaj pošiljala Irski stroje namesto tekstilnih izdelkov. Ker pa Trska ni mogTa doslej nikoli doseči resnično gospodarsko neodvisnost od Anglije, je 1. 1938 sklenila z njo nov.go-Tpodarski sporazum z obojestranskim; carinskimi olajšavami. ISedanja vojna je pokazala potrebo za različne ukrepe, ki so bili v prid Trski. Tako je bil leta 1939 uvoz irskih mlečnih Izdelkov v Anglijo samo 3 odstotke, najvecji del tega uvoza je prihajal iz Danske. Zasedba Danske po Xen<čiji je povzročila, da je Trska na mah povečala svoj uvoz v Anglijo. iZanirrtivo je dej-tvo, da je irski poslanik v Berlinu umrl le nekaj dnit preden je izbrnh-^ nila ta vojna, a zaradi vojnih kakor vsakogar, ki zapušča ta rudnik, a nikoli niso mogli odkriti nič sumljivega. Xekega dne pa je ostro oko pregledo-valke videlo nekaj, kar je dalo povod za sum. Xa očesu uradnice se je sprehaja! namreč konta r, ne da bi napravila najmanjše kretnje, da bi žuželko prepodila. Očitno je ni videla in čutila. Tedaj se je izkazalo, da ima uradnikova žena brezhibno izdelano umetno oko. v katerem je tihotapila diamante iz rudnika. Ta stari tihotapski trik ji je bil že v mnogih primerih pomagal do "uspešnega dela." Pred sodniki pa se je v splošno presenečenje pokazalo še nekaj: mož se je bil s ti hotapko diamantov poročil namreč baš zavoljo njenega •stekTenega očesa. Seveda so zaprli njega in njo.. STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov i Dobite jo pri knjigarni slovenic PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New Torki cena .75 HUBERT Spisal Paul Keller. Human Ix lovskega življenja. cena $1.— JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIKNKIKWUZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zt-lu zanimiv. cena $L— KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO .11 KAČ Mladi koroški Slnvenw z»>l«» ja-Niin in zanimivo popisuje življenje kmetov il. rudarjev. cena SI.— KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Mrarhivitz. Zelo zanimiva |»ovest iz do-mači-ga življenja. cena 75- cena 75 c. ROKOVNJAČI IZPOD TRATE Spisal Kazimir I'rzerw». Tetma jer. Zelo zanimiva povest o divjem loven (iruuititv^knii. cena 75c SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev fn pravzaprav o/H? pravilne sio-ven.^-ine v tem svojm romanu živo in zanimivo |»opisuje življenje na deželi. cena $1.75 MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najltoljši slovenski pri|M>vedn*k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi priiH>v«sluje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORMK Pisatelj v knjigi pove Ur«, kot l*»ve naslov: srečal s*» je z ljudmi, med katerim! so nekateri že mrtvi, flrutfi Se živi. Njihova usoda je hilu zanimiva, pri nekaterih tudi tragif-na. Pre«I vseio pa fiofiisuje resnično življenje posameznih. cena S!.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON Zl PANflf NHjl»o|j>i in JU- živeli slovenski pesnik podaja s to zldrko zo|«-t nekaj umotvorov. Pesmi so pi-sveceiie njegovi ž«-nl Ani. cena $1.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Conan Oojle. Z.-lo zanimiv roman, f-i-zur dejanje m- dogaja v Kuiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO .^ORIJ Poznani slovenski pisatelj nam v tej k nji »i |«>«li-Jc zelo zanimive [todatke o svojih doživljajih v U>.ga-ki Slatini. cena $1, NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIK WICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago I »oljskega kralja Jana Sol deškega nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojen je Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. i>od katero so toliko tr|>eli tudi slovenski kraji. cena $1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pi<«atelj i*>pl-suje čudovit svet med žar kost jo južnega solnca in senro hladne severne noči. cena $1.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josipa Jurčiča naft najboljši priixr vedalnl pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ I.— ZNANCI Spisal RADO MI RNIK Poznani humorist v lej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvali riše dogodke na kmetih in [»osebno v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Bazin. Kraneoski roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. Itejanje se vrši v letu 17.V7, ko so Se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega "sedanji državi New York in Vermont. cena $ I.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladelc.